Wikipedija
slwiki
https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran
MediaWiki 1.39.0-wmf.21
first-letter
Datoteka
Posebno
Pogovor
Uporabnik
Uporabniški pogovor
Wikipedija
Pogovor o Wikipediji
Slika
Pogovor o sliki
MediaWiki
Pogovor o MediaWiki
Predloga
Pogovor o predlogi
Pomoč
Pogovor o pomoči
Kategorija
Pogovor o kategoriji
Portal
Pogovor o portalu
TimedText
TimedText talk
Modul
Pogovor o modulu
Gadget
Gadget talk
Gadget definition
Gadget definition talk
1247
0
1688
5723047
5175536
2022-07-24T05:49:37Z
Octopus
13285
/* Smrti */ Konrad I.
wikitext
text/x-wiki
{{leto}}
'''1247''' ('''[[rimske številke|MCCXLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]].
== Dogodki ==
===[[Gibelini in gvelfi|Gibelini vs. gvelfi]]===
[[Slika:Heinrich Raspe.jpg|thumb|desno|180px|Pečatnik Henrika Raspeja...]]
* junij - Lombardsko mesto [[Parma]] prestopi na [[gibelini in gvelfi|gvelfovsko]] stran, kar je resen udarec za izobčenega rimsko-nemškega cesarja [[Friderik II. Nemški|Friderika II.]], ki začne s pripravami na obleganje Parme. [[1248]] ↔
* [[3. oktober]] - Po smrti nemškega (proti)kralja [[Henrik Raspe|Henrika Raspeja]] je '''za novega (gvelfovskega) nemškega (proti)kralja izvoljen holandski grof [[Vilijem II. Holandski|Vilijem II.]]''', katerega vpliv pa nikoli ne seže izven Porenja. [[1248]] ↔
* [[13. december]] - Nemški protikralj Vilijem II. prične oblegati gibelinski/štaufovski [[Düsseldorf-Kaiserswerth|Kaiserswerth]]<ref>Danes staro mestno jedro [[Düsseldorf]]a.</ref>. [[1248]] ↔
===Zamorje===
* Egiptovski [[ajubidi|ajubidski]] sultan [[Al-Malik al-Salih]] se polasti [[Jeruzalem]]a.↓
* [[16. junij]] → Osvoji še [[Tiberiada|Tiberiado]] ob [[Galilejsko jezero|Galilejskem jezeru]]. ↓
* [[15. oktober|15. oktobra]] → prežene križarje še iz [[Galileja|Galileje]] in najjužnejšega križarskega obalnega mesta [[Askalon]]a.
* Umrlega velikega mojstra vitezov templarjev [[Richard de Bures|Richarda de Buresa]]<ref>Domneve, ali pa je bil samo vršilec dolžnosti, dokler ni bila smrt prejšnjega viteza templarja [[Armand de Périgord|Armanda de Périgorda]], ki se je nahajal v egiptovskem ujetništvu, potrjena.</ref> nasledi [[Guillaume de Sonnac]], 18. veliki mojster po [[Seznam velikih mojstrov vitezov Templjarjev|seznamu]].
* Po smrti jeruzalemske regentinje [[Alicija Šampanjska|Alicije Šampanjske]] jeruzalemski kralj [[Konrad IV. Nemški|Konrad II.]], ki se bori za evropsko dediščino, še naprej zanemarja skromen obalni ostanek [[Jeruzalemska kraljevina|Jeruzalemske kraljevine]]. Regentske naloge prevzame Alicijin sin in ciprski kralj [[Henrik I. Ciprski|Henrik I.]]
===Ostalo===
* [[12. februar]] - Umrlo luksemburško grofico [[Ermesinda Luksemburška|Ermesindo]] nasledi sin [[Henrik V. Luksemburški|Henrik V.]]
* [[16. februar]] - Umre turinški deželni grof in gvelfovski kralj [[Henrik Raspe]] (↑). V Turingiji ga nasledi nečak po materini strani [[Henrik III. Meissenški]]<ref>Hkrati mejni grof dveh ločenih mark: Meissna in Lužic.</ref>. Zahteve po turinški dednini imata deželni grof Hessena [[Henrik I. Hessenski|Henrik I.]] in Cerkev preko mainškega nadškofa [[Sigfrid III. iz Eppsteina|Sigfrida III.]], kar je povod v [[vojna za turinško nasledstvo|vojno za turinško nasledstvo]] (1247–1264).
* [[25. februar]] - Umrlega lotarinškega vojvodo [[Henrik IV. Limburški|Henrika IV.]] nasledi v vojvodini Limburg-Spodnja Lotaringija starejši sin [[Valeran IV. Limburški|Valeran IV.]] in grofiji Berg mlajši sin [[Adolf VII. Berški|Adolf VII.]]
* [[29. julij]] - Kronanje norveškega kralja [[Hakon IV. Norveški|Hakona IV.]], ki končno dobi krono od papeža, čeprav je ''de facto'' vladal že od leta ← [[1217]].
* [[1. december]] - [[Rekonkvista]]: vsesplošen upor muslimanov v [[Valenicija|Valenciji]]. Valencijski in aragonski kralj [[Jakob I. Aragonski|Jakob I.]] jih v tem in naslednjem letu izžene v [[Granada|Granado]] in severno Afriko.
[[Slika:William II of Holland.jpg|thumb|desno|190px|... in Vilijema II. Holandskega.]]
* Sestrski mesti [[Berlin]] in [[Cölln]], ki ju je ločila zgolj reka [[Spree]], začneta graditi skupno mestno hišo.
* Papež [[papež Inocenc IV.|Inocenc IV.]] prekliče odločitev prejšnjega papeža [[papež Gregor IX.|Gregorja IX.]] o požigu [[Talmud]]a, a doda določilo, da ga je potrebno cenzurirat.
** V [[Lyon]], kjer se zadržuje papež, prispeta mongolska odposlanca [[Aïbeg in Serkis]]. V glavnem ponovita zahteve (umrlega) kana [[Güyük Kan|Güyüka]], da se mu papež in evropski vladarji podredijo.
* Ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]] preda Kneževino Vlaško<ref>Današnjo južno Romunijo med Karpati in Donavo</ref> vitezom [[hospitalci|hospitalcem]].
* Provansalska grofica-vdova [[Beatrika Savojska]] zbere koalicijo proti novemu provansalskemu grofu [[Karel I. Neapeljski|Karlu Anžujskemu]]. V zameno za odpoved po dednini umrlega soproga zahteva od Karla prežitek in dosmrtno rento. Ker se Karel skupaj z bratom kraljem Ludvikom IX. pripravlja na novo [[sedma križarska vojna|križarsko vojno]], pristane na njene pogoje.
* Papeška odposlanca na mongolski dvor [[Giovanni da Pian del Carpine]] in [[Benedikt Poljski]] se vrneta iz Mongolije v Evropo.
* Angleški kralj [[Henrik III. Angleški|Henrik III.]] preseli rodbino [[Lusignanski|Lusignanskih]], ki so se uprli francoskemu kralju Ludviku IX., v Anglijo, jih večino zaposli, dodeli letno rento in nekaterim obmejna ozemlja v Walesu in na Irskem.
** Henrik III. investira za novega grofa Pembroka [[William de Valence, 1. grof Pembroke|Williama de Valenceja]] iz rodbine Lusignanskih.
* Henrik III. si prilasti skoraj polovico valižanske kneževine [[Gwynedd]] in ostalo polovico razdeli med dediča [[Llywelyn ap Gruffudd|Llywelyna ap Gruffudda]] in [[Owain Goch ap Gruffydd|Owaina Gocha ap Gruffydda]].
* Moskovski knez [[Mihael Horobrit]]<ref>Mlajši brat Aleksandra Nevskega.</ref> se polasti vladimirske kneževine in izžene velikega kneza, svojega strica, [[Svjatoslav III. Vladimirski|Svjatoslava III.]] [[1248]] ↔
* Umrlega mazovijskega vojvodo [[Konrad I. Mazovijski|Konrada I.]] nasledi sin [[Boleslav I. Mazovijski|Boleslav I.]]
* Po smrti mejnega grofa Moravije in češkega kronskega princa [[Vladislav Moravski|Vladislava Pržemislida]] se fevdi vrnejo njegovemu očetu češkemu kralju [[Venčeslav I. Češki|Venčeslavu I.]]
* [[Zlata horda]]: [[Batu Kan]] pošlje brata Jaroslaviča<ref>Sinova umrlega/umorjenega vladimirskega kneza [[Jaroslav II. Vladimirski|Jaroslava II.]]</ref> [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] in [[Andrej II. Vladimirski|Andreja II.]] na mongolski dvor, da pred vrhovnim kanamom [[Güyük]]om obnovita [[tribut]]arno zavezo.
* Kitajski matematik [[Čin Džjušao|Qin Jiushao]] objavi [[Kitajski izrek o ostankih|izrek o ostankih]].
* Kitajski uradnik in sodni preizkovalec [[Song Ci]] izda delo »''[[Izbrani primeri poprave krivic]]''«, eno prvih del s področja [[forenzična medicina|forenzične medicine]].
== Rojstva ==
; Neznan datum
* [[Angelo da Clareno]], italijanski mistik, ustanovitelj Fraticellov († [[1337]])
* [[Ivan II. Holandski|Ivan II.]], grof Holandije, Zeelandije, Hainauta (I.) († [[1304]])
* [[Janez iz Montecorvina]], italijanski frančiškanski misijonar, diplomat, popotnik († [[1328]])
* [[Jolanda II. Neverška|Jolanda II.]], grofica Neversa († [[1280]])
* [[Margareta iz Cortone]], italijanska spokornica, svetnica († [[1297]])
* [[Obizzo II. d'Este]], markiz Ferrare († [[1293]])
* [[Rašid al-Din|Rašid al-Din Hamadani]], perzijski (ilkanatski) državnik, zdravnik, zgodovinar († [[1318]])
* [[Ulagči]], kan Zlate horde († [[1257]])
* [[Yishan Yining]], kitajski zen budistični menih in popotnik († [[1317]])
== Smrti ==
* [[12. februar]] - [[Ermesinda Luksemburška]], grofica (* [[1186]])
* [[16. februar]] - [[Henrik Raspe]], deželni grof Turingije, nemški (proti)kralj (* [[1204]])
* [[18. februar]] - [[Taddeo da Suessa]], italijanski pravnik, svetovalec cesarja Friderika II.
* [[25. februar]] - [[Henrik IV. Limburški|Henrik IV.]], vojvoda Limburga-Spodnje Lotaringije, grof Berga (* [[1200]])
* [[10. junij]] - [[Rodrigo Jiménez de Rada]], španski zgodovinar, nadškof Toleda (* [[1170]])
* [[31. avgust]] - [[Konrad I. Mazovski]], veliki vojvoda Poljske (* okoli 1187/1188)
; Neznan datum
* [[Alicija Šampanjska]], princesa, ciprska kraljica, regentinja (* [[1195]])
* [[Konrad I. Mazovijski|Konrad I.]], vojvoda Mazovije, poljski nadvojvoda (* [[1187]])
* [[Richard de Bures]], veliki mojster vitezov templarjev
* [[Štefan Radoslav]], srbski kralj (* [[1192]])
* [[Vladislav Moravski]], češki princ, mejni grof Moravije (* [[1227]])
==Opombe==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
[[Kategorija:Leto 1247|*]]
mvz9cldqfjyx6u5ldedrv7myzlf7chu
Čas
0
2561
5723071
5261999
2022-07-24T09:09:01Z
46.123.251.236
wikitext
text/x-wiki
{{slog}}
{{drugipomeni2|Nekaj časa}}
'''Nekaj časa''' je v [[fizika|fiziki]] [[intenzivna količina|intenzivna]] [[fizikalna količina|količina]], ki traja od 40. do 50. let.
Standardna [[merska enota|fizikalna enota]] za čas v [[mednarodni sistem enot|mednarodnem sistemu enot]] je [[osnovne enote SI|osnovna enota SI]] [[sekunda]]. Manjša enota za čas je na primer [[Planckov čas]]. Večje enote za čas pa so, razporejene od najmanjše do največje: [[minuta]], [[ura]], [[dan]], [[teden]], [[mesec]], [[leto]], [[Gaussovo leto]], [[desetletje]], [[stoletje]], [[platonsko leto]], [[kozmično leto]], [[Hubblov čas]].
== Klasične definicije in razlage časa ter njihove topološke zgradbe ==
=== Aristotelov čas ===
[[Aristotel]] je objavil svoja razmišljanja o času na 15. straneh v svoji [[knjiga|knjigi]] ''Fizika'' (''Φυσικα''). Čas je bil zanj [[množica]] sedanjih trenutkov (''νυν''). To množico lahko določi vsakdo kjerkoli, kakorkoli in ob vsakem času glede na druge ''νυν''. Zaradi tega je lahko med dvema ''νυν'' poljubno število drugih ''νυν''. Njegova definicija časa se glasi:
:: »Čas je samo število [[gibanje|gibanj]] (''arithmos'') glede na preteklost in prihodnost.«
''Νυν'' je statičen zato trajanje Aristotelovega časa ni dinamično.
== Čas v filozofiji ==
Pojmovanje časa se je v [[filozofija|filozofiji]] skozi zgodovino spreminjalo predvsem na podlagi prevladujočega verskega stališča v neki dobi.
=== Hindujske filozofije (sankhja, vedanta) ===
Vede, cikličnost, vzročni/kavzalni nivo, nivoji obstoja iznad vzročnosti, ...
=== Budistična filozofija ===
Svet, ki se ustvarja iz trenutka v trenutek, čas je iluzija...
=== Antična Grčija ===
[[Antična Grčija|Antični grki]] so čas delili na dva dela: ''kairos'' in ''kronos''.
''Kairos'' je bil sveti čas, v katerem se odvijajo [[mit]]i in legende. Dogodki v ''kairosu'' so odsev [[Bog|božanskega]]. Dandanes je izraz ''kairos'' nadomestila fraza »Nekoč davno...« ali »Pred davnimi časi...« Bogovi so v ''kairosu'' pogosto spreminjali tok časa, prihodnost so lahko ustavili, pospešili, ali pa priredili.
''Kronos'' je za antične Grke predstavljal linearen, merljiv čas. Dogodki v njem so [[zgodovina|zgodovinski]], dogodki njihovega vsakdana. Dnevi, meseci, leta itd. so količine, s katerimi so merili čas.
=== Srednji vek ===
V [[srednji vek|srednjem veku]] je v [[Evropa|Evropi]] prevladoval [[krščanstvo|krščanski]] pogled na svet, ki je čas obravnaval kot nekaj linearnega, njegov začetek pa je videl v stvarjenju sveta.
[[Sveti Avguštin]] je čas razlagal kot ''gibljivo podobo negibne večnosti''.
[[Jezus Kristus]] je bil pogosto upodobljen kot gospodar časa, ''kronokraktor''. Razlika med božansko večnostjo in človeško minljivosto je narekovala predstavo o času.
=== Novi vek ===
V [[novi vek|novem veku]] je prevladalo obravnavanje časa kot absolutne količine, saj je človek z izumom [[Ura|ure]] pridobil zmožnost enotnega merjenja časa. Z modernimi urami lahko čas določimo skoraj nepredstavljivo natančno (napako ure LPTF-FO1 ocenjujejo na 1 [[Sekunda|sekundo]] v 5 milijardah let), zato se je spremenil tudi naš pogled na čas.
== Čas v znanosti/fiziki ==
=== Čas v posebni teoriji relativnosti ===
Enačbe [[posebna teorija relativnosti|posebne teorije relativnosti]] ter poskusi, ki potrujejo relativnost (poskusi z [[mion]]i, različni sočasni dogodki v odvisnosti od hitrosti in smeri gibanja opazovalcev) kažejo na obstoj štirirazežnega prostora-časa, ne pa trorazsežnega prostora, ki bi se gibal po [[časovna os|časovni osi]]. Minevanje časa, kot ga po navadi zaznavamo, je subjektiven občutek, enačbe in poskusi pa pravijo da vse koordinate na časovni osi prostora-časa obstajajo hkrati, enako kot hkrati obstajajo vse koordinate na prostoskih oseh, v tako imenovanem »celovitem vesolju« (block universe).
<ref>{{cite journal|
url=http://Urgrue.ORG/lib/mysterious-flow.html
| title=That Mysterious Flow| journal=Scientific American| month=Sep| year=2002| volume=287| issue=3| pages=40-45| first=Paul| last=Davies}}</ref>
<ref>{{cite web| url=http://Philsci-Archive.Pitt.EDU/archive/00002408/| title= Is There an Alternative to the Block Universe View?| last= Petkov| first= Vesselin| year=2005| format=PDF| publisher=PhilSci Archive| accessdate=2006-12-20}}</ref>
== Zaznavanje časa ==
* [[dan]]
* [[mesec]]
* [[leto]]
* [[desetletje]]
* [[stoletje]]
== Glej tudi ==
; Fizika
* [[lastni čas]], [[kozmološki čas]], [[kronotopologija]], [[načelo vzročnosti]], [[časovni pregled tehnologije merjenja časa]].
; Mitologija
* [[Kronos]], [[survanizem]]
; Filozofija
* [[protorelativizem]], [[Heraklit Mračni]], [[Parmenid]], [[Zenon]]
; Kronologija, astronomija
* [[datum]]
* [[mezoameriški koledar dolgega štetja]]
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|čas|Čas}}
* Sašo Dolenc (april [[2001]]), ''[http://www.kvarkadabra.net/zgodovina/teksti/kdo_vlada_casu.htm Kdo vlada času?]'', Kvarkadabra 9.
{{-}}
{{gibanje}}
[[Kategorija:Meroslovje]]
[[Kategorija:Osnovni fizikalni koncepti]]
[[Kategorija:Čas| ]]
{{normativna kontrola}}
6i7111cc0npw43azy37v8e1uot90xoo
5723077
5723071
2022-07-24T09:34:41Z
A09090091
188929
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.251.236|46.123.251.236]] ([[User talk:46.123.251.236|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]
wikitext
text/x-wiki
{{slog}}
{{drugipomeni2|Čas}}
'''Čás''' je v [[fizika|fiziki]] [[intenzivna količina|intenzivna]] [[fizikalna količina|količina]], ki kaže na to, da si [[dogodek|dogodki]] sledijo drug drugemu. Pojem 'kasnejšega dogodka' temelji na privzetku o [[vzročnost]]i.
Standardna [[merska enota|fizikalna enota]] za čas v [[mednarodni sistem enot|mednarodnem sistemu enot]] je [[osnovne enote SI|osnovna enota SI]] [[sekunda]]. Manjša enota za čas je na primer [[Planckov čas]]. Večje enote za čas pa so, razporejene od najmanjše do največje: [[minuta]], [[ura]], [[dan]], [[teden]], [[mesec]], [[leto]], [[Gaussovo leto]], [[desetletje]], [[stoletje]], [[platonsko leto]], [[kozmično leto]], [[Hubblov čas]].
== Klasične definicije in razlage časa ter njihove topološke zgradbe ==
=== Aristotelov čas ===
[[Aristotel]] je objavil svoja razmišljanja o času na 15. straneh v svoji [[knjiga|knjigi]] ''Fizika'' (''Φυσικα''). Čas je bil zanj [[množica]] sedanjih trenutkov (''νυν''). To množico lahko določi vsakdo kjerkoli, kakorkoli in ob vsakem času glede na druge ''νυν''. Zaradi tega je lahko med dvema ''νυν'' poljubno število drugih ''νυν''. Njegova definicija časa se glasi:
:: »Čas je samo število [[gibanje|gibanj]] (''arithmos'') glede na preteklost in prihodnost.«
''Νυν'' je statičen zato trajanje Aristotelovega časa ni dinamično.
== Čas v filozofiji ==
Pojmovanje časa se je v [[filozofija|filozofiji]] skozi zgodovino spreminjalo predvsem na podlagi prevladujočega verskega stališča v neki dobi.
=== Hindujske filozofije (sankhja, vedanta) ===
Vede, cikličnost, vzročni/kavzalni nivo, nivoji obstoja iznad vzročnosti, ...
=== Budistična filozofija ===
Svet, ki se ustvarja iz trenutka v trenutek, čas je iluzija...
=== Antična Grčija ===
[[Antična Grčija|Antični grki]] so čas delili na dva dela: ''kairos'' in ''kronos''.
''Kairos'' je bil sveti čas, v katerem se odvijajo [[mit]]i in legende. Dogodki v ''kairosu'' so odsev [[Bog|božanskega]]. Dandanes je izraz ''kairos'' nadomestila fraza »Nekoč davno...« ali »Pred davnimi časi...« Bogovi so v ''kairosu'' pogosto spreminjali tok časa, prihodnost so lahko ustavili, pospešili, ali pa priredili.
''Kronos'' je za antične Grke predstavljal linearen, merljiv čas. Dogodki v njem so [[zgodovina|zgodovinski]], dogodki njihovega vsakdana. Dnevi, meseci, leta itd. so količine, s katerimi so merili čas.
=== Srednji vek ===
V [[srednji vek|srednjem veku]] je v [[Evropa|Evropi]] prevladoval [[krščanstvo|krščanski]] pogled na svet, ki je čas obravnaval kot nekaj linearnega, njegov začetek pa je videl v stvarjenju sveta.
[[Sveti Avguštin]] je čas razlagal kot ''gibljivo podobo negibne večnosti''.
[[Jezus Kristus]] je bil pogosto upodobljen kot gospodar časa, ''kronokraktor''. Razlika med božansko večnostjo in človeško minljivosto je narekovala predstavo o času.
=== Novi vek ===
V [[novi vek|novem veku]] je prevladalo obravnavanje časa kot absolutne količine, saj je človek z izumom [[Ura|ure]] pridobil zmožnost enotnega merjenja časa. Z modernimi urami lahko čas določimo skoraj nepredstavljivo natančno (napako ure LPTF-FO1 ocenjujejo na 1 [[Sekunda|sekundo]] v 5 milijardah let), zato se je spremenil tudi naš pogled na čas.
== Čas v znanosti/fiziki ==
=== Čas v posebni teoriji relativnosti ===
Enačbe [[posebna teorija relativnosti|posebne teorije relativnosti]] ter poskusi, ki potrujejo relativnost (poskusi z [[mion]]i, različni sočasni dogodki v odvisnosti od hitrosti in smeri gibanja opazovalcev) kažejo na obstoj štirirazežnega prostora-časa, ne pa trorazsežnega prostora, ki bi se gibal po [[časovna os|časovni osi]]. Minevanje časa, kot ga po navadi zaznavamo, je subjektiven občutek, enačbe in poskusi pa pravijo da vse koordinate na časovni osi prostora-časa obstajajo hkrati, enako kot hkrati obstajajo vse koordinate na prostoskih oseh, v tako imenovanem »celovitem vesolju« (block universe).
<ref>{{cite journal|
url=http://Urgrue.ORG/lib/mysterious-flow.html
| title=That Mysterious Flow| journal=Scientific American| month=Sep| year=2002| volume=287| issue=3| pages=40-45| first=Paul| last=Davies}}</ref>
<ref>{{cite web| url=http://Philsci-Archive.Pitt.EDU/archive/00002408/| title= Is There an Alternative to the Block Universe View?| last= Petkov| first= Vesselin| year=2005| format=PDF| publisher=PhilSci Archive| accessdate=2006-12-20}}</ref>
== Zaznavanje časa ==
* [[dan]]
* [[mesec]]
* [[leto]]
* [[desetletje]]
* [[stoletje]]
== Glej tudi ==
; Fizika
* [[lastni čas]], [[kozmološki čas]], [[kronotopologija]], [[načelo vzročnosti]], [[časovni pregled tehnologije merjenja časa]].
; Mitologija
* [[Kronos]], [[survanizem]]
; Filozofija
* [[protorelativizem]], [[Heraklit Mračni]], [[Parmenid]], [[Zenon]]
; Kronologija, astronomija
* [[datum]]
* [[mezoameriški koledar dolgega štetja]]
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|čas|Čas}}
* Sašo Dolenc (april [[2001]]), ''[http://www.kvarkadabra.net/zgodovina/teksti/kdo_vlada_casu.htm Kdo vlada času?]'', Kvarkadabra 9.
{{-}}
{{gibanje}}
[[Kategorija:Meroslovje]]
[[Kategorija:Osnovni fizikalni koncepti]]
[[Kategorija:Čas| ]]
{{normativna kontrola}}
dvnz3783g410o8ulvk1cdwg7qn0yu7i
31. avgust
0
2812
5723046
5526457
2022-07-24T05:48:24Z
Octopus
13285
/* Smrti */ Konrad I.
wikitext
text/x-wiki
'''31. avgust''' je 243. [[dan]] [[leto|leta]] (244. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 122 dni.
{{AugustCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1876]] - odstavljen [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] [[sultan]] [[Murat V.]]
* [[1897]] - v [[Basel|Baslu]] se konča prvi [[sionizem|sionistični]] kongres
* [[1907]] - [[Rusija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] podpišeta sporazum, s katerim si razdelita interesna območja v [[Perzija|Perziji]], [[Afganistan]]u in [[Tibet]]u
* [[1914]]:
** [[Sankt Peterburg]] se preimenuje v Petrograd
** [[Rusi]] so premagani v [[bitka pri Tannenbergu|bitki pri Tannebergu]]
* [[1927]] - ustanovljena protifašistična organizacija [[TIGR]]
* [[1939]] - propade še zadnji poskus sporazuma [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]] s [[Adolf Hitler|Hitler]]jem, da bi preprečili začetek [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]
* [[1942]] - [[Tretji rajh|nemško]]-[[italija]]nski poraz pri [[El Alamein]]u
* [[1943]] - [[Nemci]] v [[Bruselj|Bruslju]] odkrijejo agente, ki pripeljejo do razkrinkanja [[Rdeči orkester|Rdečega orkestra]]
* [[1944]]:
** [[Rdeča armada]] vkoraka v [[Bukarešta|Bukarešto]]
** [[Charles de Gaulle]] razpusti [[CNR]] (Conseil National de la Résistance - Odporniški narodni svet)
* [[1957]] - [[Malezija]] postane neodvisna država
* [[1966]] - v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] prvič vzleti letalo [[Harrier Jump Jet|harrier]]
* [[1980]] - po dvomesečnih nemirih predstavniki [[sindikat]]a [[Solidarność]] in [[poljska]] vlada podpišeta sporazum, ki dovoli delovanje neodvisnih sindikatov
* [[1994]] - čete nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] dokončno zapustijo vzhodni del [[Nemčija|Zvezne republike Nemčije]] (bivšo [[Nemška demokratična republika|Nemško demokratično republiko]])
== Rojstva ==
[[File:Debbie Gibson.jpg|thumb|200px|Debbie Gibson]]
* [[12]] - [[Kaligula]], rimski cesar († [[41]])
* [[161]] - [[Lucius Aelius Aurelius Commodus]], rimski cesar († [[192]])
* [[1018]] - [[Džeongdžong]], korejski kralj dinastije Gorjeo († [[1046]])
* [[1663]] - [[Guillaume Amontons]], francoski fizik, izumitelj († [[1705]])
* [[1811]] - [[Pierre Jules Théophile Gautier]], francoski pisatelj († [[1872]])
* [[1821]] - [[Hermann von Helmholtz]], nemški fizik, matematik, fiziolog († [[1894]])
* [[1834]] - [[Amilcare Ponchielli]], italijanski skladatelj († [[1886]])
* [[1853]] - [[Aleksej Aleksejevič Brusilov]], ruski general († [[1926]])
* [[1870]] - [[Maria Montessori]], italijanska fizioterapevtka, pedagoginja († [[1952]])
* [[1879]] - [[Alma Mahler]], avstrijska pianistka († [[1964]])
* [[1896]] - [[Félix-Antoine Savard]], kanadski duhovnik, pesnik, folklorist († [[1982]])
* [[1945]] - [[Van Morrison]], severnoirski glasbenik, pevec
* [[1949]] - [[Richard Gere]], ameriški filmski igralec
* [[1970]] – [[Debbie Gibson]], ameriška igralka
*[[2004]] - [[Nikolaj Lukašenko]], sin beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka
== Smrti ==
* [[1056]] - [[Teodora III.|Teodora]], bizantinska cesarica (* [[980]])
* [[1158]] - [[Sančo III. Kastiljski|Sančo III.]], kastiljski kralj (* [[1134]])
* [[1234]] - cesar [[Go-Hirakava (japonski cesar)|Go-Hirakava]], 86. japonski cesar (* [[1212]])
* [[1240]] - [[Rajmond Nonnat]], katalonski kardinal, svetnik (* [[1204]])
* [[1247]] - [[Konrad I. Mazovski]], veliki vojvoda Poljske (* okoli 1187/1188)
* [[1287]] - [[Konrad von Würzburg]], nemški pesnik (* ok. [[1225]])
* [[1589]] - [[Jurij Dalmatin]], slovenski protestantski biblicist, pisec, prevajalec (* [[1547]])
* [[1693]] - [[Laurent Cassegrain]], francoski duhovnik, optik (* [[1629]])
* [[1811]] - [[Louis Antoine de Bougainville]], francoski admiral, pomorščak (* [[1729]])
* [[1834]] - [[Karl Ludwig Harding]], nemški astronom (* [[1765]])
* [[1864]] - [[Ferdinand Lassalle]], nemški politik (* [[1825]])
* [[1867]] - [[Charles Baudelaire]], francoski pesnik (* [[1821]])
* [[1892]] - [[Matija Majar Ziljski]], slovenski (koroški) duhovnik, narodni buditelj, jezikoslovec (* [[1809]])
* [[1915]] - [[Carl Theodor Albrecht]], nemški astronom (* [[1843]])
* [[1920]] - [[Wilhelm Wundt]], nemški psiholog in filozof (* [[1832]])
* [[1948]] - [[Andrej Aleksandrovič Ždanov]], ruski politik (* [[1896]])
* [[1963]] - [[Georges Braque]], francoski slikar, kipar (* [[1882]])
* [[1967]] - [[Ilja Grigorjevič Erenburg]], ruski pisatelj, novinar (* [[1891]])
* [[1973]] - [[John Ford]], ameriški filmski režiser (* [[1895]])
* [[1986]] -
** [[Henry Moore (kipar)|Henry Moore]], angleški kipar (* [[1898]])
** [[Urho Kaleva Kekkonen]], finski politik, premier (* [[1900]])
* [[1997]] - [[Diana Spencer]], britanska princesa (* [[1961]])
== Prazniki in obredi ==
[[Kategorija:Dnevi v letu|831]]
8k0eabrrsv5j6lwty0491u3pwvanl0p
Slovenska vesoljska agencija
0
4554
5723107
5629989
2022-07-24T10:07:19Z
A09090091
188929
dodal [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2001]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
'''Slovenska vesoljska agencija''' ('''SVA''') je [[Slovenci|slovenska]] civilna ustanova za raziskovanje [[Vesolje|Vesolja]] v ustanavljanju. Pobuda za ustanovitev je prišla leta [[2001]].
== Glej tudi ==
* [[NASA]]
*[[RAKA]]
*[[ESA]]
*[[NASDA]]
== Zunanje povezave ==
* [http://vesolje.net/zanimivosti/sva-iniciativa.htm Iniciativa za ustanovitev Slovenske vesoljske agencije], Prvi Noordungov forum, [[Ljubljana]], [[11. april]] [[2001]].
{{škrbina-Slovenija}}
{{škrbina-organizacija}}
[[Kategorija:Vesoljske agencije]]
[[Kategorija:Agencije v Sloveniji]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2001]]
ofiu262t0rq6l5q363uv3d5hff04454
Madžarska
0
4746
5722957
5722732
2022-07-23T15:48:40Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{Koord|47|N|20|E|display=title}}
{{Infopolje Država
|conventional_long_name = Madžarska
|native_name = Magyarország
|common_name = Madžarska
|common_name2 = Madžarske
|image_flag = Flag of Hungary.svg
|image_coat = Coat_of_arms_of_Hungary.svg
|symbol_width = 50px
|national_anthem = {{unbulleted list |{{jezik|hu|[[Himnusz]]}}<ref>{{cite web|url=http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619|title=The Story Behind the Hungarian National Anthem|publisher=Jules S. Vállay|access-date=8.5.2017|archive-date=10.10.2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010075407/http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619|url-status=dead}}</ref><small>
|([[madžarščina|madžarsko]]): ''Himna''
|[[File:Hungarian national anthem, performed by the United States Navy Band (1997 arrangement).mp3|center]]
}}
|national_motto =
|image_map = EU-Hungary.svg
|map_caption = Lega Madžarske (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena)
|capital = [[Budimpešta]]
|official_languages = [[madžarščina]]<ref name="Flaw" />
|ethnic_groups_year = mikropopis 2016
|ethnic_groups = {{unbulleted list
| 98,3 % [[Madžari]]
| 3,2 % [[Romi]]
| 1,8 % [[Nemci]]
| 1 % neopred.<ref group="note">Na Madžarskem se prebivalci lahko opredelijo kot pripadniki več različnih narodnosti, zato je seštevek lahko večji od skupnega števila prebivalcev.</ref><ref name="census 2016">{{cite book|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|work=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=10.1.2019|isbn=978-963-235-542-9}}</ref>
}}
|demonym = [[Madžari|Madžar]]
|government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarna demokracija]]
|leader_title1 = [[Predsednik Madžarske|predsednik države]]:
|leader_name1 = {{Wikidata|p35}}
|leader_title2 = [[Predsednik madžarske vlade|predsednik vlade]]:
|leader_name2 = {{Wikidata|p6}}
|leader_title3 = [[Vodja madžarskega državnega zbora|vodja državnega zbora]]:
|leader_name3 = [[László Kövér]]
|sovereignty_type = Ključni dogodki
|established_event1 = Nastanek Madžarske
|established_date1 = 895<ref>{{cite book|title=Encyclopedia Americana: Heart to India|url=https://books.google.com/books?id=igzYAAAAMAAJ|volume=1|year=2006|publisher=Scholastic Library Pub.|isbn=978-0-7172-0139-6|page=581}}</ref>
|established_event2 = Pokristjanjenje kraljestva
|established_date2 = 25. 12. 1000<ref>University of British Columbia. Committee for Medieval Studies, [https://books.google.com/books?id=xV7xAAAAMAAJ Studies in medieval and renaissance history], Committee for Medieval Studies, University of British Columbia, 1980, p. 159</ref>
|established_event3 = [[Zlata bula (1222)]]
|established_date3 = 24. 4. 1222
|established_event4 = {{brez preloma|[[Bitka pri Mohaču]]}}
|established_date4 = 29. 8. 1526
|established_event5 = {{brez preloma|[[Bitka pri Budi (1686)]]}}
|established_date5 = 2. 9. 1686
|established_event6 = {{brez preloma|[[Revolucije leta 1848|Madžarska revolucija 1848]]}}
|established_date6 = 15. 3. 1848
|established_event7 = [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko cesarstvo]]
|established_date7 = 30. 3. 1867
|established_event8 = [[Trianonska pogodba]]
|established_date8 = 4. 6. 1920
|established_event9 = Tretja madžarska republika (1989–2012)
|established_date9 = 23. 10. 1989
|area_km2 = 93.030<ref name=area>{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=Hungary |publisher=CIA The World Factbook |access-date=27.3.2014}}</ref>
|area_rank = 108.
|percent_water = 3,7<ref>{{Cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ |title=CIA World Factbook weboldal |access-date=3.6.2009 }}</ref>
|population_estimate_year = 2021
|population_estimate = 9.730.000<ref>{{cite web|url=http://www.ksh.hu/pls/ksh/docs/eng/xstadat/xstadat_annual/i_wdsd003c.html|title=STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1941–)|website=www.ksh.hu|access-date=12.6.2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190620140533/http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_eves/i_wnt001c.html|archive-date=20.6.2019|url-status=live}}</ref>
|population_estimate_rank = 91.
|population_density_km2 = {{#expr:9769526/93030 round 0}}
|population_density_rank = 78.
|GDP_PPP_year = 2021
|GDP_PPP = {{rast}} 359,9 mrd. USD<ref name="IMFWEOHU">{{cite web |title=Report for Selected Countries and Subjects |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/October/weo-report?c=944,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2021&ey=2021&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |website=IMF |access-date=26.10.2021 |language=en}}</ref><br/>
|GDP_PPP_rank = 53.
|GDP_PPP_per_capita = {{rast}} 36.848 USD<ref name="IMFWEOHU"/><br/>
|GDP_PPP_per_capita_rank = 41.
|GDP_nominal_year = 2021
|GDP_nominal = {{brez preloma|{{rast}} 180,96 mrd. USD}}<ref name="IMFWEOHU"/><br/>
|GDP_nominal_rank = 53.
|GDP_nominal_per_capita = {{rast}} 18.527 USD<ref name="IMFWEOHU"/><br/>
|GDP_nominal_per_capita_rank = 45.
|Gini_year = 2020
|Gini = 28,3 <!--number only-->
|Gini_rank =
|HDI_year = 2019
|HDI = 0,854 <!--number only-->
|HDI_rank = 40.
|currency = [[Madžarski forint|forint]]
|currency_code = HUF
|time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = .hu{{oznaka vira|aaa|a|}}
|calling_code = 36
|footnote_a = {{note|aaa}} Skupaj z ostalimi članicami EU je v uporabi tudi domena [[.eu]].
}}
'''Madžarska''' ({{Jezik-hu|link=no|Magyarország}}, madžarska izgovorjava: {{Audio|hu-Magyarország.ogg|ˈmɒɟɒrorsaːɡ}}, angleško: ''Hungary'', nemško: ''Ungarn'') je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[celinska država]] brez izhoda na morje.<ref name="Flaw">{{Navedi splet|url=http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf|title=The Fundamental Law of Hungary|publisher=Hungarian State|accessdate=8.5.2017|archivedate=29.6.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140629205136/http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf}}</ref>
Madžarska obsega 93.030 km² [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in meji na [[Slovaška|Slovaško]] na severu, [[Ukrajina|Ukrajino]] na severovzhodu, [[Romunija|Romunijo]] na vzhodu in jugovzhodu, [[Srbija|Srbijo]] na jugu, [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugozahodu ter [[Avstrija|Avstrijo]] na zahodu. Država ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, večinoma [[Madžari|etničnih Madžarov]] in številno [[Romi|romsko]] manjšino. [[Madžarščina]], uradni jezik, je najbolj razširjen [[Uralski jeziki|uralski jezik]] na svetu in med redkimi [[Indoevropski jeziki|neindoevropskimi jeziki]], ki se obsežneje govorijo v Evropi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.helsinki.fi/~tasalmin/fu.html|title=Uralic (Finno-Ugrian) languages, Classification of the Uralic (Finno-Ugrian) languages, with present numbers of speakers and areas of distribution (last updated 24.9.201)|date=6.6.2017|publisher=helsinki.fi|accessdate=6.6.2017}}</ref> [[Budimpešta]] je glavno in [[Seznam mest na Madžarskem|največje mesto]] države; druga večja urbana območja so [[Debrecen]], [[Szeged]], [[Miskolc]], [[Pécs]] in [[Gjur|Győr]].
Ozemlje današnje Madžarske je bilo stoletja stičišče različnih ljudstev, vključno s [[Kelti]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], [[Germani|germanskimi plemeni]], [[Huni]], zahodnimi Slovani in [[Avari]]. Temelji madžarske države so bili vzpostavljeni v poznem devetem stoletju našega štetja, ko je [[Madžari|madžarski]] veliki knez [[Árpád Madžarski|Árpád]] osvojil Panonsko nižino.<ref>{{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf|title=Hungary in the Carpathian Basin|date=6.6.2017|publisher=Lajos Gubcsi, PhD|accessdate=6.6.2017}}</ref><ref name="Acta orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae">{{Navedi knjigo|title=Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae|url=https://books.google.com/books?id=kNkTAQAAMAAJ|volume=36|year=1982|publisher=Magyar Tudományos Akadémia (Hungarian Academy of Sciences)|page=419}}</ref> Leta 1000 se je na prestol povzpel njegov pravnuk [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]], ki je svoje posest spreobrnil v [[Ogrska|krščansko kraljestvo]]. Do 12. stoletja je Madžarska postala regionalna sila, kulturni in politični vrhunec pa je dosegla v 15. stoletju.<ref>Kristó Gyula – Barta János – Gergely Jenő: Magyarország története előidőktől 2000-ig (History of Hungary from the prehistory to 2000), Pannonica Kiadó, Budapest, 2002, {{ISBN|963-9252-56-5}}, p. 687, pp. 37, pp. 113 ("Magyarország a 12. század második felére jelentős európai tényezővé, középhatalommá vált"/"By the 12th century Hungary became an important European constituent, became a middle power", "A Nyugat részévé vált Magyarország .</ref> Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je del madžarskega ozemlja [[Osmanska Ogrska|zasedlo Otomansko cesarstvo]] (1541–1699). Madžarska je prišla pod [[Habsburška monarhija|habsburško nadoblast]] na prelomu 18. stoletja, kasneje pa se je [[Avstro-Ogrski kompromis|pridružila]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]] in tvorila [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], ki je bila v začetku 20. stoletja ena najpomembnejših evropskih držav.<ref>{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/place/Austria-Hungary|title=Austria-Hungary, HISTORICAL EMPIRE, EUROPE|date=6.6.2017|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=6.6.2017}}</ref>
Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni je]] Avstro-Ogrska razpadla. Z uveljavitvijo določil [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske pogodbe]] so se vzpostavile sedanje meje Madžarske, kar je povzročilo izgubo 71 % njenega ozemlja, 58 % njenega prebivalstva in 32 % etničnih Madžarov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Richard C. Frucht|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|date=31.12.2004|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|page=360}}</ref><ref>{{Navedi enciklopedijo|title=Trianon, Treaty of|url=http://www.encyclopedia.com/doc/1E1-TrianonTr.html|encyclopedia=[[The Columbia Encyclopedia]]|year=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Text of the Treaty, Treaty of Peace Between The Allied and Associated Powers and Hungary And Protocol and Declaration, Signed at Trianon.6.4, 1920|url=http://wwi.lib.byu.edu/index.php/Treaty_of_Trianon|accessdate=10.6.2009}}</ref> Po burnem medvojnem obdobju se je Madžarska v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pridružila [[Sile osi|silam osi]], pri tem zasedla tudi del slovenskega ozemlja ([[Prekmurje]])<ref name="Sobota">{{navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/za-svobodno-prekmurje-je-tekla-krvava-mura/110703 |title=Za svobodno Prekmurje je tekla krvava Mura |accessdate=2.3.2022 |date=27.4.2015 |format= |work= }}</ref>; kasneje pa posledično ob porazu sil osi utrpela znatno uničenje ter številne človeške žrtve.<ref name="Montgomery">[http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&bookid=7&pre=1 ''Hungary: The Unwilling Satellite''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070216070442/http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&bookid=7&pre=1|date=16.2.2007}} John F. Montgomery, ''Hungary: The Unwilling Satellite''.http://kapos.hu/hirek/kis_szines/2018-06-16/megerkezett_az_idei_balaton_sound_himnusza.html Devin-Adair Company, New York, 1947.</ref><ref name="Thomas, pg. 11">Thomas, ''The Royal Hungarian Army in World War II'', pg. 11</ref> Povojna Madžarska je postala satelitska država [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], kar je vodilo do ustanovitve Madžarske ljudske republike. Po neuspešni [[Madžarska revolucija 1956|revoluciji leta 1956]] je Madžarska postala razmeroma svobodnejša, čeprav še vedno represivna članica vzhodnega bloka. Odstranitev madžarske mejne ograje z Avstrijo je pospešila razpad vzhodnega bloka in nazo [[Razpad Sovjetske zveze|Sovjetske zveze]].<ref>{{Navedi novice|last=Hanrahan|first=Brian|authorlink=Brian Hanrahan|title=Hungary's Role in the 1989 Revolutions|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8036685.stm|work=[[BBC News]]|date=9.5.2009}}</ref> 23. oktobra 1989 je Madžarska postala [[Demokracija|demokratična]] parlamentarna republika.<ref>{{Navedi časopis|date=23.10.1989|title=1989. évi XXXI. törvény az Alkotmány módosításáról|trans-title=Act XXXI of 1989 on the Amendment of the Constitution|journal=Magyar Közlöny|language=hu|location=Budapest|publisher=Pallas Lap- és Könyvkiadó Vállalat|volume=44|issue=74|page=1219}}</ref> Madžarska se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 2004, od leta 2007 pa je tudi vključena v [[Schengensko območje|schengensko območje.]]<ref>{{Navedi splet|date=6.6.2017|title=Benefits of EU Membership|url=http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170608120246/http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630|archivedate=8.6.2017|accessdate=6.6.2017|publisher=Hungarian Chamber of Commerce and Industry}}</ref>
Madžarska ima v mednarodnih odnosih srednje vpliven položaj, predvsem zaradi svojega kulturnega in gospodarskega vpliva.<ref>{{Navedi časopis|last=Higgott|first=Richard A.|last2=Cooper|first2=Andrew Fenton|date=1990|title=Middle Power Leadership and Coalition Building: Australia, the Cairns Group, and the Uruguay Round of Trade Negotiations|url=https://www.jstor.org/stable/2706854|journal=International Organization|volume=44|issue=4|pages=589–632|doi=10.1017/S0020818300035414|issn=0020-8183|jstor=2706854}}</ref> Velja za razvito državo z gospodarstvom z visokimi dohodki in se uvršča na 40. mesto lestvice držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]] (HDI 2013), državljani pa uživajo univerzalno zdravstveno oskrbo in brezplačno srednješolsko izobraževanje.<ref name="auto">{{Navedi časopis|last=OECD|date=27.6.2013|title=OECD Health Data: Social protection|url=http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/data/oecd-health-statistics/oecd-health-data-social-protection_data-00544-en|journal=OECD Health Statistics (Database)|doi=10.1787/data-00544-en|access-date=14.7.2013}}</ref><ref name="europa">{{Navedi splet|url=http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20131106181321/http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archivedate=6.11.2013|title=Compulsory Education in Europe 2013/2014|publisher=European commission|accessdate=19.5.2014|last=Eurydice}}</ref> Madžarska ima dolgo zgodovino pomembnih prispevkov k umetnosti, glasbi, literaturi, športu, znanosti in tehnologiji.<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=Hungary's Nobel Prize Winners, 13 Hungarian win Nobel Prize yet}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.medalspercapita.com/#golds-per-capita:all-time|work=medalspercapita.com|title=Population per Gold Medal. Hungary has the second highest gold medal per capita in the world. All together it has 175 gold medal until 2016.}}</ref><ref name="Britannic .=">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276684/Hungarian-literature ''Hungarian literature – ”Popular poetry is the only real poetry was the opinion of Sándor Petőfi, one of the greatest Hungarian poets, whose best poems rank among the masterpieces of world literature”''.], ''Encyclopædia Britannica'', 2012 edition</ref><ref>Szalipszki, pg.12<br />Refers to the country as "widely considered" to be a "home of music".</ref> Je trinajsta najbolj priljubljena turistična destinacija v Evropi, ki je leta 2017 privabila 15,8 milijona tujih turistov.<ref name="WTO Tourism Highlights 2016 Edition">{{Navedi knjigo|year=2018|doi=10.18111/9789284419876|isbn=9789284419876|title=UNWTO Tourism Highlights: 2018 Edition}}</ref> Je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno z [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]], [[NATO|Natom]], [[Svetovna trgovinska organizacija|STO]], [[Svetovna banka|Svetovno banko]], IIB, AIIB, [[Svet Evrope|Svetom Evrope]] in [[Višegrajska skupina|Višegrajsko skupino]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|title=International organizations in Hungary|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=20.11.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313115736/http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|archivedate=13.3.2016}}</ref>
Slovenci na Madžarskem so priznana narodna skupnost; avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od [[Monošter|Monoštra]] in reke [[Raba|Rabe]], to je tako imenovano Porabje oziroma [[Slovensko Porabje]]. Po ocenah šteje slovenska narodna skupnost na Madžarskem okoli 5000 pripadnikov.<ref name="gov.si2">{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ |title=Slovenci na Madžarskem |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=gov.si }}</ref> Na ozemlju Slovenije živi madžarska manjšina, ki je uradno priznana; pripadniki madžarske narodne skupnosti (okoli 5000)<ref name="pmsns">{{navedi splet |url=http://www.muravidek.si/?page_id=11&lang=sl |title=Predstavitev skupnosti |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=PMSNS }}</ref> živijo na območjih občin [[Občina Lendava|Lendava]], [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[Občina Šalovci|Šalovci]], [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] in [[Občina Hodoš|Hodoš]]. Te občine so tudi dvojezične, pripadniki pa imajo enega predstavnika v državnem zboru.<ref name="gov.si">{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/italijanska-in-madzarska-narodna-skupnost/ |title=Italijanska in madžarska narodna skupnost |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=gov.si }}</ref> Za Madžarsko je Slovenija po uvozu na 17. mestu, po izvozu pa na 22. mestu.<ref name="Izvozno_okno">{{navedi splet |url=https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/ |title=Predstavitev gospodarstva Madžarske |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=[[SPIRIT (agencija)|SPIRIT]] }}</ref> Madžarska podjetja so v preteklih letih aktivno investirala v slovensko gospodarstvo, mediji pa so poročali tudi o političnem sodelovanju.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-to-so-ze-pri-nas-kupili-madzari-368203 |title=Vse to so že pri nas kupili Madžari |accessdate=2.3.2021 |date=8.6.2021 |format= |work=Žurnal24 }}</ref>
== Izvor imena ==
»H« v latinskem imenu ''Hungaria'' je najverjetneje posledica zgodovinskih povezav s [[Huni]], ki so naselili Madžarsko pred [[Avari]]. Preostali del besede izvira iz latinizirane oblike bizantinsko grškega ''Oungroi'' (Οὔγγροι). Grško ime je bilo izposojeno iz [[Stara cerkvena slovanščina|starobolgarskega]] ''ągrinŭ'', nato pa iz ogursko-turškega ''Onogurja'' (»deset [plemen] Ogurov«). ''Onogur'' je bilo skupno ime za plemena, ki so se kasneje pridružila Bolgarski plemenski konfederaciji, ki je po [[Avari|Avarih]] zavladala vzhodnim delom Madžarske.<ref name="Király">{{Navedi knjigo|last=Király|first=Péter|title=A magyarok elnevezése a korai európai forrásokban ''(The Names of the Magyars in Early European Sources)'' /In: Honfoglalás és nyelvészet ("The Occupation of Our county" and Linguistics)/|publisher=Balassi Kiadó|date=1997|location=Budapest|url=http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html|isbn=978-963-506-108-2|page=266|accessdate=7.10.2015|archivedate=13.4.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140413130130/http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Hungary|editor-last=Peter F. Sugar|publisher=Indiana University Press|date=22.11.1990|isbn=978-0-253-20867-5|page=9|url=https://books.google.com/books?id=SKwmGQCT0MAC&pg=PA9}}</ref>
Madžarski [[Eksonim in endonim|endonim]] je ''Magyarország'', sestavljen iz ''magyar'' (»madžarski«) in ''ország'' (»država«). Ime »Magyar«, ki se nanaša na prebivalce države, natančneje odraža ime države v nekaterih drugih jezikih, kot so [[Turščina|turški]], [[Perzijščina|perzijski]] in drugih jezikih, kot so ''Madžaristan'' ali ''dežela Madžarov'' ali podobno. Beseda ''magyar'' je vzeta iz imena enega od sedmih večjih polnomadskih madžarskih plemen ''magyeri''.<ref>György Balázs, Károly Szelényi, [https://books.google.com/books?id=4NlnAAAAMAAJ The Magyars: the birth of a European nation], Corvina, 1989, p. 8</ref><ref>Alan W. Ertl, [https://books.google.com/books?id=X9PGRaZt-zcC&pg=PA358 Toward an Understanding of Europe: A Political Economic Précis of Continental Integration], Universal-Publishers, 2008, p. 358</ref><ref>Z. J. Kosztolnyik, [https://books.google.com/books?id=NPBnAAAAMAAJ Hungary under the early Árpáds: 890s to 1063], Eastern European Monographs, 2002, p. 3</ref> Prvi element ''magy'' je verjetno iz protoogrskega * ''mäńć-'' 'človek, oseba', ki ga najdemo tudi v imenu ljudstva Mansi (''mäńćī, mańśi, måńś''). Drugi element ''eri'', 'moški, moški, rodovina', je preživel v madžarskem ''férj'' 'mož' in je soroden z [[Marijščina|Mari]] ''erge'' 'sin', [[Finščina|finsko]] arhaično ''yrkä'' 'mladi mož'.<ref>{{Navedi splet|url=https://starling.rinet.ru/cgi-bin/response.cgi?root=config&morpho=0&basename=%5Cdata%5Curalic%5Curalet&first=1&text_proto=&method_proto=substring&ic_proto=on&text_meaning=&method_meaning=substring&ic_meaning=on&text_germmean=&method_germmean=substring&ic_germmean=on&text_fin=&method_fin=substring&ic_fin=on&text_est=&method_est=substring&ic_est=on&text_saa=&method_saa=substring&ic_saa=on&text_mrd=&method_mrd=substring&ic_mrd=on&text_mar=&method_mar=substring&ic_mar=on&text_udm=&method_udm=substring&ic_udm=on&text_kom=&method_kom=substring&ic_kom=on&text_khn=&method_khn=substring&ic_khn=on&text_man=&method_man=substring&ic_man=on&text_ugr=magyar&method_ugr=substring&ic_ugr=on&text_smd=&method_smd=substring&ic_smd=on&text_nen=&method_nen=substring&ic_nen=on&text_enc=&method_enc=substring&ic_enc=on&text_nga=&method_nga=substring&ic_nga=on&text_slk=&method_slk=substring&ic_slk=on&text_kam=&method_kam=substring&ic_kam=on&text_janh=&method_janh=substring&ic_janh=on&text_samm2=&method_samm2=substring&ic_samm2=on&text_redei=&method_redei=substring&ic_redei=on&text_add=&method_add=substring&ic_add=on&text_reshet=&method_reshet=substring&ic_reshet=on&text_yuk=&method_yuk=substring&ic_yuk=on&text_lit=&method_lit=substring&ic_lit=on&text_any=&method_any=substring&sort=number&ic_any=on|title=Uralic etymology : Query result|website=starling.rinet.ru}}</ref>
== Zgodovina ==
=== Pred letom 895 ===
[[Slika:Roman_provinces_of_Illyricum,_Macedonia,_Dacia,_Moesia,_Pannonia_and_Thracia.jpg|sličica| Rimske province: Ilirik, Makedonija, Dakija, Mezija, Panonija, Trakija]]
[[Slika:MorThanFeastofAttila.jpg|sličica| ''Atila, kralj Hunov'' (434/444–453), avtor Mór Than, 1870]]
[[Slika:Hungarian_warrior.jpg|sličica| Italijanska freska - madžarski bojevnik, ki strelja nazaj]]
[[Rimsko cesarstvo]] je osvojilo ozemlje med [[Alpe|Alpami]] in območje zahodno od [[Donava|reke Donave]] od 16 do 15 pr. n. št., reka Donava je s tem postala nova meja cesarstva.<ref name="Kershaw">Kershaw, Stephen P. (2013).</ref> Leta 14 pred našim štetjem je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] v ''[[Res gestae divi Augusti|Res Gestae Divi Augusti]]'' priznal [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], zahodni del Panonske nižine, ki vključuje današnji zahod Madžarske, kot del rimskega cesarstva.<ref name="Kershaw" /> Območje jugovzhodno od Panonije in južno od [[Rimska Dakija|Dakije]] je bilo leta 6 pr. n. št. organizirano kot [[Mezija|rimska provinca Mezija]].<ref name="Kershaw" /> Območje vzhodno od reke [[Tisa|Tise]] je leta 106 pred našim štetjem postalo rimska provinca Dakija, ki je vključevala današnjo vzhodno Madžarsko. Pod rimsko oblastjo je območje ostalo do leta 271 n. št.<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref>
Od leta 235 se je rimsko cesarstvo znašlo v nemirnih časih, ki so jih povzročali upori, rivalstvo in hitro menjajoči se cesarji. Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo v 5. stoletju zaradi preseljevalnega pritiska [[Germani|germanskih plemen]] in [[Karpi|Karpijcev]].<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref> To obdobje je v Srednjo Evropo prineslo številne in obsežne vpade tudi trajnejše narave, začenši s Hunskim [[Huni|cesarstvom]] (ok. 370–469). Najmočnejši vladar Hunskega cesarstva je bil [[Atila|Hun Atila]] (434–453), ki je pozneje postal osrednja osebnost madžarske mitologije.<ref name="Kelly">Kelly, Christopher (2008).</ref>
Po razpadu Hunskega cesarstva so [[Gepidi]], vzhodno-germansko pleme, ki so ga vazalizirali Huni, na območju Panonske nižine ustanovili svoje lastno kraljestvo.<ref name="Bona_The_Gepids_during_and_after_the_Hun_Period">{{Navedi knjigo|last=Bóna|first=István|editor-last=Köpeczi|editor-first=Béla|title=History of Transylvania|publisher=Hungarian Research Institute of Canada (Distributed by Columbia University Press)|year=2001|chapter=From Dacia to Transylvania: The Period of the Great Migrations (271–895); The Kingdom of the Gepids; The Gepids during and after the Hun Period|chapterurl=http://mek.oszk.hu/03400/03407/html/34.html|isbn=0-88033-479-7}}</ref> Druge skupine, ki so v obdobju preseljevanja dosegle Panonsko nižino, so bili [[Goti]], [[Vandali]], [[Langobardi]] in [[Stari Slovani|Slovani]].<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref>
V 560-ih letih so [[Avari]] ustanovili Avarski kaganat, državo, ki je ohranila prevlado v regiji več kot dve stoletji, dokler Avarov v seriji pohodov v 790-ih letih niso premagali [[Franki]] pod vodstvom [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref name="Gubcsi">Lajos Gubcsi, [http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf Hungary in the Carpathian Basin], MoD Zrínyi Media Ltd, 2011</ref>
Med letoma 804 in 829 je [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] osvojilo ozemlje vzhodno od reke Donave in prevzelo oblast od lokalnih slovanskih plemen in ostankov Avarov.<ref name="Skutsch">Skutsch, Carl, ed. (2005).</ref> Do sredine 9. stoletja je zahodno od reke Donave, kot del frankovskega ozemlja, nastala Balatonska kneževina, znana tudi kot Spodnja Panonija.<ref name="Luthar">Luthar, Oto, ed. (2008).</ref>
=== Srednjeveška Madžarska (895–1526) ===
[[Slika:Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_(colored).jpg|levo|sličica|340x340_pik| ''Madžarsko osvajanje (Panonske nižine)'' - slika Mihályja Munkácsyja, 1893]]
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica| Madžarski vpadi v 10. stoletju]]
{{Glavni članek|Ogrska}}
Na novo združeni Madžari<ref>{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia Americana|publisher=Grolier Incorporated|location=370|year=2000|volume=24}}</ref> so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] (po izročilu Atilinega potomca) naseljevali v Panonski nižini od leta 895.<ref name="A Country Study: Hungary">{{Navedi knjigo|url=http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+hu0013)|title=A Country Study: Hungary|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|accessdate=6.3.2009}}</ref><ref name="Eliznik.org.uk">{{Navedi splet|url=http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm|title=Magyar (Hungarian) migration, 9th century|publisher=Eliznik.org.uk|accessdate=20.9.2009|archivedate=6.10.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081006210045/http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm}}</ref> Po [[Ugrofinski jeziki|ugrofinski teoriji]] izvirajo iz starodavnega [[Uralski jeziki|uralsko]] govorečega prebivalstva, ki je prej naseljevalo gozdnato območje med [[Volga|reko Volgo]] in [[Uralsko gorovje|Uralskim gorovjem]].<ref>[http://countrystudies.us/hungary/49.htm Origins and Language].</ref>
Kot federacija združenih plemen je bila Madžarska ustanovljena leta 895, približno 50 let po razdelitvi [[Karolinško cesarstvo|Karolinškega cesarstva]] po [[Verdunska pogodba|Verdunski pogodbi]] leta 843, in pred združitvijo [[Kraljevina Anglija|anglosaksonskih kraljestev]]. Sprva je bila nastajajoča kneževina Madžarska (»Zahodna Turkija« v srednjeveških grških virih)<ref>Peter B. Golden, [https://books.google.com/books?id=K2ppAAAAMAAJ Nomads and their neighbours in the Russian steppe: Turks, Khazars and Qipchaqs], Ashgate/Variorum, 2003.</ref> država, ki jo je ustvarilo napol nomadsko ljudstvo, ki pa se je v 10. stoletju znatno preobrazila v krščansko kraljestvo.<ref name="Stephen Wyley">{{Navedi splet|last=Stephen Wyley|url=http://www.geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|title=The Magyars of Hungary|publisher=Geocities.com|date=30.5.2001|accessdate=20.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091021171416/http://geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|archivedate=21.10.2009}}</ref>
Ta država je dobro delovala, vojaška moč pa je Madžarom omogočila uspešne krvave pohode in napade po vsej Evropi, od [[Konstantinopel|Carigrada]] do današnje Španije.<ref name="Stephen Wyley">{{Navedi splet|last=Stephen Wyley|url=http://www.geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|title=The Magyars of Hungary|publisher=Geocities.com|date=30.5.2001|accessdate=20.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091021171416/http://geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|archivedate=21.10.2009}}</ref> Madžari so med letoma 907 in 910 premagali najmanj tri glavne vzhodnofrankovske cesarske vojske.<ref>{{Navedi knjigo|last=Peter Heather|title=Empires and Barbarians: Migration, Development and the Birth of Europe|url=https://books.google.com/books?id=iX_QNvxR4K0C&pg=PT227|year=2010|publisher=Pan Macmillan|isbn=978-0-330-54021-6|page=227}}</ref> Kasnejši poraz v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955 je pomenil začasni konec večine pohodov na tuja ozemlja, vsaj proti Zahodu.
==== Doba arpadskih kraljev ====
[[Slika:Istvan-ChroniconPictum.jpg|levo|sličica| Kralj [[Štefan I. Ogrski|Sveti Štefan]], prvi madžarski kralj, je Madžare spreobrnil v krščanstvo.]]
Leta 972 je vladajoči knez ({{Jezik-hu|fejedelem}}) [[Géza Madžarski|Géza]] iz [[Árpádovci|dinastije Árpád]] uradno začel integracijo Madžarske v krščansko zahodno Evropo.<ref>Attila Zsoldos, [https://books.google.com/books?id=IgoiAQAAIAAJ Saint Stephen and his country: a newborn kingdom in Central Europe: Hungary], Lucidus, 2001, p. 40</ref> Njegov prvorojenec, [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan I.]], je postal prvi madžarski kralj, potem ko je v bitki za prestol premagal svojega [[Poganstvo|poganskega]] strica [[Koppány (Árpádovec)|Koppányja]]. V času Štefanove vladavine je bila Madžarska priznana kot katoliško apostolsko kraljestvo;<ref>{{Navedi splet|last=Asia Travel Europe|url=http://www.asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html|title=Hungaria Travel Information | Asia Travel Europe|publisher=Asiatravel.com|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080905161209/http://asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html|archivedate=5.9.2008}}</ref> Štefan je na prošnjo od [[Papež Silvester II.|papeža Silvestra II]]. prejel [[Insignije|kraljevske insignije]] (vključno verjetno z delom Svete krone Madžarske, ki se trenutno hrani v madžarskem parlamentu).
Do leta 1006 je Štefan utrdil svojo oblast in začel temeljite reforme za preoblikovanje Madžarske v [[Fevdalizem|fevdalno državo]] po zahodnem vzoru. Država je prešla na [[Latinščina|latinski jezik]] in vse do leta 1844 je nato latinščina ostala madžarski uradni jezik. Približno v tem času je Madžarska začela postajati močno kraljestvo. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] je razširil mejo Ogrske v Transilvaniji in leta 1091 napadel [[Hrvaška|Hrvaško]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Encyclopaedia Britannica, inc|title=Encyclopedia Britannica|url=https://books.google.com/books?id=FIVUAAAAMAAJ|year=2002|publisher=Encyclopaedia Britannica|isbn=978-0-85229-787-2}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm|title=Marko Marelic: The Byzantine and Slavic worlds|website=Korcula.net|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171010075636/http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm|archivedate=10.10.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm|title=Hungary in American History Textbooks|website=Hungarian-history.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090206114100/http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm|archivedate=6.2.2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://erwin.bernhardt.net.nz/hungary/hungaryfacts.html|title=Hungary, facts and history in brief|website=Erwin.bernhardt.net.nz|accessdate=3.8.2017}}</ref> Hrvaški pohod je dosegel vrhunec z bitko na Gvozdu leta 1097 in s personalno unijo Hrvaške in Ogrske leta 1102, ki ji je vladal [[Koloman Ogrski|Koloman]] tj. Könyves Kálmán.<ref name="HR-HU-Heka">{{Navedi časopis|last=Ladislav Heka|date=October 2008|title=Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije|trans-title=Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=68144|journal=Scrinia Slavonica|language=hr|volume=8|issue=1|pages=152–173|issn=1332-4853|access-date=16.10.2011}}</ref>
[[Slika:A_Szent_Korona_elölről_2.jpg|sličica| Sveta krona (''Szent Korona''), eden ključnih simbolov Madžarske]]
[[Slika:The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg|levo|sličica| Jezus Kristus, Pantokrator na sveti kroni Madžarske. Madžarska je tradicionalno krščanska država.]]
Najmočnejši in najbogatejši kralj dinastije Árpád je bil [[Béla III.|Béla III]]., ki je na leto pridobil 23 ton čistega srebra. To je preseglo dohodek francoskega kralja (ocenjeno na 17 ton) in predstavljalo dvakratnik prejemkov angleške krone.<ref>{{Navedi knjigo|last=Miklós Molnár|title=A Concise History of Hungary|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00moln|year=2001|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66736-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/46 46]}}</ref>
[[Andrej II. Ogrski|Andrej II]] je izdal diplomo Andreanum, ki je zagotovila posebne privilegije [[Transilvanski Sasi|transilvanskih Saksov]] in velja za prvi zakon o [[Avtonomija|avtonomiji]] na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarianhistory.com/lib/autonomy/komlossy.pdf|title=Hungarianhistory.com|accessdate=25.11.2010}}</ref> Leta 1217 je vodil [[Peta križarska vojna|peti križarski pohod]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in ustanovil največjo kraljevo vojsko v zgodovini križarskih vojn. Njegova [[Zlata bula (1222)|zlata bula iz leta 1222]] je bila prva ustava v celinski Evropi. Tudi manjši plemiči so Andreju začeli predstavljati zamere, praksa, ki se je razvila v ustanovitev parlamenta (''parlamentum publicum'').
V letih 1241–1242 je kraljestvo zamajala [[Mongolski vpadi v Evropo|invazija Mongolov (Tatarov)]], ki je terjala življenja do polovice takratnih 2.000.000 prebivalcev Madžarske.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-34789/Hungary The Mongol invasion: the last Arpad kings], Encyclopædia Britannica – "The country lost about half its population, the incidence ranging from 60 percent in the Alföld (100 percent in parts of it) to 20 percent in Transdanubia; only parts of Transylvania and the northwest came off fairly lightly."</ref> Kralj Béla IV je v državi dovolil naselitev [[Kumani|Kumanov]] in Jasov, ki so bežali pred Mongoli.<ref>[http://hungarianhistory.com/lib/hevizi/hevizi.pdf Autonomies in Europe and Hungary].</ref> Skozi stoletja so se popolnoma asimilirali v madžarsko prebivalstvo.<ref>{{Navedi splet|last=cs|url=http://www.nemzetijelkepek.hu/onkormanyzat-jaszbereny_en.shtml|title=National and historical symbols of Hungary|publisher=Nemzetijelkepek.hu|accessdate=20.9.2009}}</ref>
Posledično je kralj Béla po umiku Mongolov ukazal gradnjo na stotine kamnitih gradov in utrdb za obrambo pred morebitno drugo mongolsko invazijo. Mongoli so se vrnili na Ogrsko leta 1285, vendar so jih zaustavili novozgrajeni sistemi kamnitih gradov in nova taktika (z uporabo večjega deleža težko oboroženih vitezov). Kraljeva vojska Ladislava IV je blizu Pešte uspešno zaustavila in premagala napadajoče mongolske sile.<ref>{{Navedi knjigo|last=Pál Engel|title=Realm of St. Stephen: A History of Medieval Hungary|url=https://books.google.com/books?id=vEJNBqanT_8C&pg=PA109|year=2005|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-85043-977-6|page=109}}</ref> Tako kot pri kasnejših invazijah so napad z lahkoto odbili, Mongoli pa so izgubili velik del svojih mož.
==== Obdobje izvoljenih kraljev ====
[[Slika:Louis's_kingdoms_and_his_vassal_territories.png|levo|sličica| Zemljevid dežel, ki jim je vladal [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik Veliki]]]]
[[Ogrska|Ogrsko kraljestvo je]] doseglo enega svojih največjih obsegov v času Árpádskih kraljev, vendar je bila kraljeva moč ob koncu njihove vladavine leta 1301 že precej oslabljena. Po uničujočem obdobju medkraljevanja (1301–1308) je prvi [[Anžujci|anžujski]] kralj, [[Karel I. Ogrski]] – bilinealni potomec dinastije Árpád – uspešno obnovil kraljevo oblast in premagal tekmece oligarha, tako imenovane »male kralje«. Drugi anžujski madžarski kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik Veliki]] (1342–1382) je vodil številne uspešne vojaške pohode iz Litve v južno Italijo ([[Neapeljsko kraljestvo]]), od leta 1370 pa je bil tudi poljski kralj. Potem ko je kralj Ludvik umrl brez moškega dediča, se je država ponovno ustalila šele, ko je prestol nasledil [[Sigismund Luksemburški]] (1387–1437), ki je leta 1433 postal tudi sveti rimski cesar. Tudi Sigismund je bil (na več načinov) bilinealni potomec dinastije Árpád.
[[Slika:The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_(1458-1490).png|sličica| Zahodna osvajanja [[Matija Korvin|Matije Korvina]]]]
Prvi madžarski prevod Svetega pisma je bil dokončan leta 1439. Pol leta v letu 1437 je v [[Transilvanija|Transilvaniji]] potekal protifevdalni in antiklerikalni upor kmetov, upor Budai Nagy Antala, na katerega so močno vplivale husitske ideje.
[[János Hunyadi|Janos Hunyadi]], po poreklu iz majhne plemiške družine v Transilvaniji, je zaradi svojih izjemnih sposobnosti kot poveljnik plačancev postal eden najmočnejših velikašev v državi. Najprej je bil izvoljen za guvernerja, nato regenta. Vodil je uspešen križarski pohod proti otomanskim Turkom, ena njegovih največjih zmag je bila obleganje Beograda leta 1456.
Zadnji vplivni kralj srednjeveške Madžarske je bil [[Renesansa|renesančni]] kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490), sin Janeza Hunyadija. Bil je prvi, ki je sedel na madžarski kraljevi prestol kot pripadnik plemstva brez dinastičnega porekla. Bil je uspešen vojskovodja in razsvetljeni pokrovitelj umetnosti in učenja.<ref name="britannica1">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276730/Hungary#tab=active~checked%2Citems~checked&title=Hungary%20--%20Britannica%20Online%20Encyclopedia|title=Hungary – Britannica Online Encyclopedia|encyclopedia=Britannica.com|accessdate=21.11.2008}}</ref> Njegova knjižnica, [[Bibliotheca Corviniana]], je bila v 15. stoletju največja evropska zbirka zgodovinskih kronik, filozofskih in znanstvenih del in druga po velikosti za [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]]. Predmeti iz Bibliotheca Corviniana so od leta 2005 vpisani v [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] [[Register svetovnega spomina|seznam Spomin sveta]] <ref>{{Navedi splet|url=http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html|title=Hungary – The Bibliotheca Corviniana Collection: UNESCO-CI|publisher=Portal.unesco.org|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://archive.today/20080318044516/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html|archivedate=18.3.2008}}</ref>
Podložniki in navadni ljudje so ga imeli za pravičnega vladarja, ker jih je varoval pred pretiranimi zahtevami in drugimi zlorabami s strani gospode.<ref>{{Navedi splet|url=http://countrystudies.us/hungary/9.htm|title=Hungary – Renaissance And Reformation|publisher=Countrystudies.us|accessdate=20.9.2009}}</ref> Pod njegovo vladavino je leta 1479 madžarska vojska uničila osmanske in vlaške čete v [[Bitka na Kruhovem polju|bitki na Kruhovem polju]]. V tujini je premagal poljsko in nemško cesarsko vojsko kralja Friderika pri Breslavu ([[Vroclav|Wrocław]]). Matijaševa najemniška stalna vojska, Črna vojska Ogrske, je bila za svoj čas nenavadno velika vojska in je osvojila dele Avstrije, Dunaj (1485) in dele [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]].
==== Propad Ogrske (1490–1526) ====
Kralj Matija je umrl brez zakonitih sinov, madžarski veljaki pa so si prizadevali za okronanje Poljaka [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II]]. (1490–1516), domnevno zaradi njegovega šibkega vpliva na madžarsko aristokracijo.<ref name="britannica1">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276730/Hungary#tab=active~checked%2Citems~checked&title=Hungary%20--%20Britannica%20Online%20Encyclopedia|title=Hungary – Britannica Online Encyclopedia|encyclopedia=Britannica.com|accessdate=21.11.2008}}</ref> Mednarodna vloga Madžarske je upadla, njena politična stabilnost se je zamajala, družbeni napredek pa je zastal.<ref>{{Navedi splet|url=http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html|archiveurl=https://archive.today/20120708070759/http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html|archivedate=8.7.2012|title=A Country Study: Hungary|publisher=Geography.about.com|accessdate=20.9.2009}}</ref> Leta 1514 se je oslabljen stari kralj Vladislav II soočil z velikim [[Kmečki upori v literaturi|kmečkim uporom]] pod vodstvom Györgyja Dózse, ki so ga neusmiljeno zatrli plemiči, ki jih je vodil [[Ivan Zapolja|Janez Zápolya]].
Posledično slabenje države je utrlo pot otomanski premoči. Leta 1521 je Turkom pripadla najmočnejša madžarska trdnjava na jugu, Nándorfehérvár (današnji [[Beograd]], Srbija). Zgodnji pojav [[Protestantizem|protestantizma]] je dodatno poslabšal notranje odnose v državi.
=== Osmanske vojne (1526–1699) ===
[[Slika:Székely,_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Ženske iz Egerja'', Bertalan Székely, 1867, slika v spomin na obleganje Egerja, velike zmage nad Osmanom]]
Po približno 150 letih vojn z Madžari in drugimi državami so Osmani madžarsko vojsko odločilno premagali v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526, kjer je med begom umrl [[Ludvik II. Jagelo|kralj Ludvik II]]. Sredi političnega kaosa je razdeljeno madžarsko plemstvo nato hkrati izvolilo dva kralja, [[Ivan Zapolja|Janeza Zápolya]] in [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] iz dinastije Habsburžanov. Z osvojitvijo Budima s strani Turkov leta 1541 se je Ogrska razdelila na tri dele in tako razdeljena ostala do konca 17. stoletja. Severozahodni del, imenovan [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljeva Madžarska]], so priključili Habsburžani, ki so vladali kot kralji Ogrske. Vzhodni del kraljestva je postal neodvisen kot [[kneževina Transilvanija]] pod otomansko (in kasneje habsburško) [[Suzerenstvo|vrhovno oblastjo]]. Preostalo osrednje območje, vključno s prestolnico Budim, je bilo znano kot [[Osmanska Ogrska|Budimski pašalik]].
Velika večina od sedemnajst do devetnajst tisoč otomanskih vojakov, ki so bili v službi v otomanskih trdnjavah na ozemlju Madžarske, so bili pravoslavni in muslimanski balkanski Slovani in ne etnični Turki.<ref>Laszlo Kontler, "A History of Hungary" p. 145</ref> Pravoslavni južni Slovani so delovali tudi kot [[akindžije]] in druge lahke čete, namenjene ropanju na ozemlju današnje Madžarske.<ref>Inalcik Halil: "The Ottoman Empire"</ref> Leta 1686 je vojska Svete lige, ki je vsebovala več kot 74.000 mož različnih narodov, Turkom ponovno iztrgala Budim. Po še nekaj hudih [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|porazih Otomanov]] v naslednjih nekaj letih je bilo do leta 1718 celotno Ogrsko kraljestvo počasi osvobojeno turške oblasti. Zadnji napad na Madžarsko s strani otomanskih vazalov [[Krimski kanat|Tatarov]] s [[Krim (polotok)|Krima]] se je zgodil leta 1717.<ref>{{Navedi knjigo|last=Géza Dávid|last2=Pál Fodor|title=Ransom Slavery Along the Ottoman Borders: (Early Fifteenth – Early Eighteenth Centuries)|url=https://books.google.com/books?id=00ZuXUdx2GgC|year=2007|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-15704-0|page=203}}</ref> Omejena prizadevanja habsburške [[Protireformacija|protireformacije]] v 17. stoletju so večino kraljestva ponovno spreobrnila v katoliško vero. Etnična sestava Ogrske se je zaradi dolgotrajnega vojskovanja s Turki bistveno spremenila. Velik del države je bil opustošen, rast števila prebivalstva se je upočasnila, številna manjša naselja so propadla.<ref>{{Navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/|archiveurl=https://archive.today/20120709161536/http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/|archivedate=9.7.2012|title=The changing facets of Hungarian nationalism – Nationalism Reexamined | Social Research | Find Articles at BNET|publisher=Findarticles.com|date=2.6.2009|accessdate=20.9.2009|first=Gyorgy|last=Csepeli}}</ref> Avstrijsko-habsburška vlada je na izseljeni jug naselila velike skupine Srbov in drugih Slovanov, na različna območja pa je naselila Nemce (imenovane Donavske Švabe), vendar se Madžari niso smeli naseliti ali ponovno naseliti na jugu [[Panonska nižina|Panonske nižine]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110204132452/http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf|archivedate=4.2.2011|title=Ch7 A Short Demographic History of Hungary|accessdate=20.9.2009}}</ref>
=== Od 18. stoletja do 1. svetovne vojne (1699–1918) ===
[[Slika:Mányoki,_Ádam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_Rákóczi_II_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|Portret ''[[Franc II. Rákóczi]], Ádam Mányoki, 1712; vodja upora proti habsburški vladavini v letih 1703–11.]]
[[Slika:Gróf_Széchenyi_István.jpg|levo|sličica|''Grof [[István Széchenyi]]'' je ponudil enoletni dohodek za ustanovitev Madžarske akademije znanosti; portret Miklós Barabás, 1848]]
[[Slika:E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg|levo|sličica|233x233_pik|Lajos Kossuth, regent-predsednik med madžarsko revolucijo leta 1848]]
[[Slika:Austria-Hungary_map.svg|levo|sličica|''Dežela krone svetega Štefana'' so sestavljala ozemlja [[Ogrska|Kraljevine Madžarske]] (16) in Kraljevine Hrvaške-Slavonije (17).]]
Med letoma 1703 in 1711 je prišlo do obsežne vstaje pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Frančiška II. Rákóczija]], ki je po umiku Habsburžanov leta 1707 na [[Ónod|Ónodskem]] zboru začasno v vojnem obdobju prevzel oblast kot vladajoči knez Ogrske, vendar je zavrnil madžarsko krono in naslov »kralj«. Vstaje so trajale leta. Madžarska vojska [[Kruci|Kuruc]], čeprav je zavzela večino države, je izgubila v najpomembnejši bitki pri Trencsénu (1708). Tri leta pozneje so se Kuručeve sile zaradi naraščajočega dezerterstva, defetizma in nizke morale končno predale.<ref>{{Navedi knjigo|last=Paul Lendvai|title=The Hungarians: A Thousand Years of Victory in Defeat|url=https://books.google.com/books?id=UtIr97n3tP0C&pg=PA152|year=2003|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-673-9|page=152}}</ref>
Med [[Napoleonske vojne|Napoleonovimi vojnami]] in pozneje se madžarski zbor ni sestal več desetletij.<ref>Peter N Stearns, The Oxford encyclopedia of the modern world, Volume 4, Oxford University Press, 2008, p. 64</ref> V dvajsetih letih 18. stoletja je bil cesar prisiljen sklicati zbor, ki je pomenil začetek obdobja reform (1825–1848, {{Jezik-hu|reformkor}}). Grof [[István Széchenyi]], eden najvidnejših državnikov v deželi, je prepoznal nujno potrebo po modernizaciji in pričel z obsežnimi reformami. Madžarski parlament se je leta 1825 ponovno sestal in obravnaval finančne potrebe. Pojavila se je liberalna stranka, ki se je osredotočila na preskrbo kmetov. Lajos Kossuth – takrat znani novinar – se je pojavil kot vodja nižjega plemstva v parlamentu. Izjemen vzpon države se je začel, ko je narod osredotočil svoje sile na modernizacijo, čeprav so habsburški monarhi ovirali vse pomembne liberalne zakone, ki so se nanašali na državljanske in politične pravice ter gospodarske reforme. Številne reformatorje (Lajos Kossuth, Mihály Táncsics) so oblasti zaprle.
[[Slika:Országgyűlés_megnyitása_1848.jpg|desno|sličica| 5. julij 1848: slovesnost ob odprtju prvega parlamenta, ki je temeljil na zastopnikih iz vrst ljudstva. Na balkonu so člani prve odgovorne vlade.]]
15. marca 1848 so množične demonstracije v Pešti in Budimu omogočile madžarskim reformistom, da so uveljavili seznam 12 zahtev. Pod guvernerjem in predsednikom Lajosom Kossuthom ter prvim predsednikom vlade [[Ludvik Batthyány|Lajosom Batthyányjem]] so se otresli nadvlade [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Habsburški vladar in njegovi svetovalci so spretno manipulirali s hrvaškimi, srbskimi in romunskimi kmeti, ki so jih vodili duhovniki in častniki, ki so bili trdno zvesti Habsburžanom, in jih spodbudili k uporu proti madžarski vladi, čeprav je Madžare podpirala velika večina Slovakov, nemških in [[Rusini|rusinskih]] narodnosti ter vseh Judov kraljestva, pa tudi veliko števila poljskih, avstrijskih in italijanskih prostovoljcev.<ref>[http://www.hungarianhistory.com/lib/jeszenszky/ethnic.pdf Géza Jeszenszky: From "Eastern Switzerland" to Ethnic Cleansing], address at Duquesne History Forum, 17.11.2000, The author is former Ambassador of Hungary to the United States and was Foreign Minister in 1990{{spaced ndash}}1994.</ref> Julija 1849 je madžarski parlament razglasil in sprejel prve zakone o pravicah narodnosti in manjšin na svetu.<ref>Laszlo Peter, Martyn C. Rady, Peter A. Sherwood: Lajos Kossuth sas word...: papers delivered on the occasion of the bicentenary of Kossuth's birth (page 101)</ref> Številni pripadniki narodnosti so pridobili zaželene najvišje položaje v madžarski vojski, na primer general János Damjanich, etnični Srb, ki je postal madžarski narodni heroj s poveljevanjem 3. madžarski armadi ali Józef Bem, ki je bil Poljak, a je na Madžarskem vseeno postal tudi narodni junak. Madžarske sile (''[[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Honvédség]]'') so premagale avstrijsko vojsko. Da bi preprečil uspehe madžarske revolucionarne vojske, je habsburški cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] zaprosil za pomoč »evropskega žandarja«, carja [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]], čigar ruske vojske so napadle Madžarsko. Zaradi tega se je Artúr Görgey avgusta 1849 predal. Vodja avstrijske vojske [[Julius Jacob von Haynau]] je za nekaj mesecev postal guverner Madžarske in je oktobra 1849 ukazal usmrtitev 13 aradskih mučencev, voditeljev madžarske vojske in premierja Batthyánya. Lajos Kossuth je pobegnil v izgnanstvo. Po vojni 1848–1849 je bila celotna država v »pasivnem odporu«.
[[Slika:Ferenc_József_koronázása_Budán.jpg|levo|sličica|''Kronanje [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] in [[Elizabeta Bavarska|Elisabete Amalie]] v cerkvi Matija v [[Budim|Budimu]]'', 8. junija 1867, Edmund Tull, po Eduardu von Engerthu, 19. st.]]
Zaradi zunanjih in notranjih težav so se reforme zdele neizogibne, veliki vojaški porazi Avstrije pa so prisilili Habsburžane v pogajanja o [[Avstro-Ogrski kompromis|avstro-ogrskem kompromisu iz leta 1867]], s katerim je nastala dvojna monarhija [[Avstro-Ogrska]]. To cesarstvo je obsegalo drugo največje ozemlje v Evropi (za [[Ruski imperij|Ruskim cesarstvom]]) in je bilo tretje najbolj naseljeno (za Rusijo in [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]]). Obe kraljestvi sta ločeno upravljala dva parlamenta iz dveh glavnih mest s skupnim monarhom ter skupno zunanjo in vojaško politiko. Gospodarsko je bilo cesarstvo carinska unija. Stara madžarska ustava je bila obnovljena in Franc Jožef I. je bil okronan za madžarskega kralja. V tem obdobju je prišlo tudi do izrednega gospodarskega razvoja države. Prej zaostalo madžarsko gospodarstvo je na prelomu 20. stoletja postalo relativno moderno in industrializirano, čeprav je kmetijstvo ostalo prevladujoča panoga do leta 1890. Leta 1873 sta bila stara prestolnica [[Budim]] in [[Óbuda]] uradno združena s [[Pešta|Pešto]],<ref>{{Navedi knjigo|last=Kinga Frojimovics|title=Jewish Budapest: Monuments, Rites, History|url=https://books.google.com/books?id=-wUg6rlWS2kC&pg=PA67|year=1999|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9116-37-5|page=67}}</ref> s čimer je nastala nova metropola [[Budimpešta]]. V tem obdobju so pričele delovati številne državne ustanove in sodoben upravni sistem Madžarske.
Po [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda]] v Sarajevu sta se madžarski premier István Tisza in njegov kabinet skušala izogniti izbruhu in stopnjevanju vojne v Evropi, a diplomatska prizadevanja niso bila uspešna. [[Avstro-Ogrska]] je v prvi svetovni vojni vpoklicala 9 milijonov (bojne sile: 7,8 milijonov) vojakov (več kot 4 milijone iz Kraljevine Madžarske) na strani Nemčije, Bolgarije in Turčije. Čete, ki so se zbrale v Kraljevini Madžarski, so le malo časa porabile za obrambo dejanskega ozemlja Madžarske, z izjemo Brusilovske ofenzive junija 1916 in nekaj mesecev pozneje, ko je romunska vojska napadla Transilvanijo;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.worldwar2.ro/arme/?language=ro&article=114|title=WorldWar2.ro – Ofensiva Armatei 2 romane in Transilvania|website=Worldwar2.ro|accessdate=3.8.2017}}</ref> oba napada so uspešno odbili. Delež madžarskih žrtev v avstroogrski vojski je bil najvišji od vseh narodnosti. [[Centralne sile]] so osvojile Srbijo. Romunija je napovedala vojno. Centralne sile so osvojile južno Romunijo in romunsko prestolnico [[Bukarešta|Bukarešto]]. Leta 1916 je umrl cesar Franc Jožef in novi monarh [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel IV]]. je simpatiziral s pacifisti. Centralne sile so z velikimi težavami ustavile in odbile napade Ruskega cesarstva.
[[Slika:Szent_Istvan.jpg|desno|sličica| Madžarska bojna ladja [[Dreadnought (ladja)|dreadnought]] SMS ''Szent István'' v prvi svetovni vojni]]
Vzhodna fronta zavezniških ([[Antantne sile med prvo svetovno vojno|antantnih]]) sil je popolnoma razpadla, Avstro-Ogrska se je nato umaknila iz vseh poraženih držav. Na italijanski fronti avstro-ogrska vojska po januarju 1918 ni napredovala proti Italiji. Kljub uspehom na vzhodni fronti je Nemčija na pomembnejši zahodni fronti doživela popoln poraz. Do leta 1918 so se gospodarske razmere poslabšale (levičarska in pacifistična gibanja so organizirala stavke v tovarnah), upori v vojski pa so postali običajni. V glavnih mestih sta avstrijsko in madžarsko levičarsko liberalno gibanje (revolucionarne oz. uporniške stranke) in njihovi voditelji podpirali separatizem etničnih manjšin. Avstro-Ogrska je 3. novembra 1918 v [[Padova|Padovi]] podpisala splošno premirje.<ref>{{Navedi knjigo|last=François Bugnion|title=The International Committee of the Red Cross and the Protection of War Victims|url=https://books.google.com/books?id=6K9IAAAAYAAJ|year=2003|publisher=Macmillan Education|isbn=978-0-333-74771-1}}</ref> Oktobra 1918 je zveza Madžarske z Avstrijo razpadla.
=== Med svetovnima vojnama (1918–1941) ===
[[Slika:Trianon_consequences.png|levo|sličica|S [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko pogodbo]] je Madžarska izgubila 72 % svojega ozemlja, morska pristanišča in 3.425.000 etničnih Madžarov<ref>{{Navedi knjigo|last=Miklós Molnár|title=A Concise History of Hungary|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00moln|year=2001|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66736-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/262 262]}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Western Europe: Challenge and Change|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C&pg=RA1-PA360|year=1990|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|pages=359–360}}</ref>]]
Po prvi svetovni vojni je Madžarska doživela obdobje globokih političnih preobratov, ki se je začelo z revolucijo krizantem leta 1918, po kateri je na oblast kot predsednik vlade prišel socialdemokrat Mihály Károlyi. Ko je bil Károlyi razglašen za predsednika vlade Madžarske, je [[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Madžarska kraljeva vojska Honvéda]] še vedno imela več kot 1.400.000 vojakov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Martin Kitchen|authorlink=Martin Kitchen|title=Europe Between the Wars|publisher=[[Routledge]]|year=2014|page=190|isbn=9781317867531|url=https://books.google.com/books?id=36WsAgAAQBAJ&pg=PA190}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Ignác Romsics|title=Dismantling of Historic Hungary: The Peace Treaty of Trianon, 1920 Issue 3 of CHSP Hungarian authors series East European monographs|publisher=Social Science Monographs|year=2002|page=62|isbn=9780880335058}}</ref> Károlyi je popustil zahtevi ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] po [[Pacifizem|pacifizmu]] in ukazal razorožitev madžarske vojske. To se je zgodilo pod vodstvom Béle Linderja, vojnega ministra v Károlyijevi vladi.<ref name="Dixon 1986">Dixon J. C. [https://books.google.com/books?id=OKDRvNHdraoC&pg=PA34 ''Defeat and Disarmament, Allied Diplomacy and Politics of Military Affairs in Austria, 1918–1922''].</ref><ref name="Sharp 2008">Sharp A. [https://books.google.com/books?id=NQodBQAAQBAJ&pg=PA156 ''The Versailles Settlement: Peacemaking after the First World War, 1919–1923''].</ref> S popolno razorožitvijo svoje vojske bi Madžarska v času posebne ranljivosti ostala brez nacionalne obrambe. V času Károlyijeve pacifistične vlade je Madžarska izgubila nadzor nad pribižno 75 % svojih nekdanjih ozemelj izpred prve svetovne vojne (325.411 km<sup>2</sup>), ki so pod tujo okupacijo prešla brez boja. [[Mala antanta]] je, začutivši priložnost, vdrla v državo s treh strani – Romunija je vdrla v [[Transilvanija|Transilvanijo]], Češkoslovaška je priključila Zgornjo Ogrsko (današnjo Slovaško), skupna [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|srbsko]]-francoska koalicija pa je priključila [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]] in druge južne regije. Marca 1919 so komunisti pod vodstvom Bele Kuna odstavili vlado Károlyija in razglasili [[Madžarska sovjetska republika|Madžarsko sovjetsko republiko]] (''Tanácsköztársaság''), čemur je sledilo obdobje rdečega terorja. Kljub nekaterim uspehom na češkoslovaški fronti se Kunove sile na koncu niso zmogle upreti romunski invaziji; avgusta 1919 so romunske čete zasedle Budimpešto in izrinile Kuna.
[[Slika:Portraits_de_Miklós_Horthy.jpg|sličica| [[Miklós Horthy]], regent Kraljevine Madžarske (1920–1944)]]
Novembra 1919 so v Budimpešto vstopile desničarske sile pod vodstvom nekdanjega avstro-ogrskega admirala [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]; izčrpano zaradi vojne in njenih posledic je prebivalstvo sprejelo Horthyjevo vodstvo. Januarja 1920 so bile izvedene parlamentarne volitve in Horthy je bil razglašen za regenta ponovno ustanovljene Kraljevine Madžarske, s čimer se je začela tako imenovana »Horthyjeva doba« (''Horthy-kor''). Nova vlada si je prizadevala za hitro normalizacijo zunanjih odnosov, medtem ko si je zatiskala oči pred belim terorjem, ki je zajel podeželje; izvensodni poboji osumljenih komunistov in Judov so trajali večji del leta 1920. 4. junija istega leta je [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonska pogodba]] vzpostavila nove meje Madžarske. Država je izgubila 71 % svojega ozemlja in 66 % svojega predvojnega prebivalstva, pa tudi številne vire surovin in edino [[pristanišče]], [[Reka, Hrvaška|Reko]].<ref name="Macartney37">{{Navedi knjigo|last=Macartney|first=C. A.|title=Hungary and her successors: The Treaty of Trianon and Its Consequences 1919–1937|publisher=Oxford University Press|year=1937}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=East on the Danube: Hungary's Tragic Century|work=The New York Times|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B07E3D91531F93AA3575BC0A9659C8B63&pagewanted=2|date=9.8.2003|accessdate=15.3.2008|first=Richard|last=Bernstein}}</ref> Čeprav je revizija Trianonske pogodbe hitro postala glavna tema narodnega političnega boja, se Horthyjeva vlada za to ni bila pripravljena zateči k vojaškemu posredovanju.
Začetna leta Horthyjevega režima so bila osredotočena na preprečevanje poskusov prevrata s strani avstro-ogrskega pretendenta [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla IV]]., nadaljnje zatiranje komunistov in upravljanje z migracijsko krizo, ki so jo sprožile ozemeljske spremembe po Trianonski pogodbi. Čeprav so se svobodne volitve nadaljevale, je na političnem prizorišču prevladovala osebnost Horthyja in njegovih osebno izbranih premierjev. Dejanja vlade so se s sprejemom antisemitskih zakonov in zaradi nadaljnje izolacije Male antante še naprej razvijala v desno, gospodarsko in nato politično se je poglabljalo usmerjanje proti [[Kraljevina Italija|Italiji]] in [[Tretji rajh|Nemčiji]]. [[Velika gospodarska kriza]] je položaj še zaostrila; povečala se je priljubljenost fašističnih politikov, kot sta Gyula Gömbös in Ferenc Szálasi, ki so obljubljali gospodarsko in družbeno okrevanje.
Horthyjeva nacionalistična politika je dosegla vrhunec med letoma 1938 in 1940, ko so nacisti nagradili odločno Nemčiji naklonjeno zunanjo politiko Madžarske s prvo in drugo dunajsko nagrado, s katerima so Madžarski mirno vrnili območja z etnično večino Madžarov, izgubljena po Trianonu. Leta 1939 je Madžarska s silo ponovno pridobila ozemlje dela Češkoslovaške. Država se je [[Trojni pakt|formalno pridružila]] [[Sile osi|silam osi]] 20. novembra 1940, leta 1941 pa je sodelovala pri [[Aprilska vojna|invaziji na Jugoslavijo]] in pridobila nekaj svojih nekdanjih ozemelj na jugu.
=== Druga svetovna vojna (1941–1945) ===
[[Slika:Hungary_1941-44_Administrative_Map.png|levo|sličica| Kraljevina Madžarska, 1941–44]]
Madžarska je 26. junija 1941 uradno vstopila v drugo svetovno vojno kot sila osi in napovedala vojno [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], potem ko so neznana letala bombardirala [[Košice|Kasso]] (Košice), Munkács (Mukačevo) in Rahó (Rahiv). Madžarske čete so se dve leti borile na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]]. Kljub nekaterim začetnim uspehom<ref name="J. Lee Ready 1995 page 130">J. Lee Ready (1995), ''World War Two. ''</ref> je madžarska vlada, potem ko je [[2. armada (Kraljevina Madžarska)|druga armada]] januarja 1943 pri reki Don utrpela katastrofalne izgube, začela iskati tajni mirovni pakt z [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]]. Ko so izvedeli za načrtovani prestop na stran zaveznikov, so nemške čete 19. marca 1944 zasedle Madžarsko in s tem zagotovile Horthyjevo lojalnost. Oktobra, ko se je sovjetska fronta približevala in si je madžarska vlada še naprej prizadevala izstopiti iz vojne, so nemške čete odstavile Horthyja in vzpostavile marionetno vlado pod vodstvom Szálasijeve fašistične stranke Puščičasti križ.<ref name="J. Lee Ready 1995 page 130" /> Szálasi je v službo nemškemu vojnemu stroju obljubil vse zmogljivosti države. Do oktobra 1944 so Sovjeti dosegli reko [[Tisa|Tiso]] in kljub nekaterim porazom decembra uspeli obkoliti in pričeli oblegati Budimpešto.
[[Slika:Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08,_Budapest,_Festnahme_von_Juden.jpg|sličica| [[Judje|Judovske]] ženske, aretirane na ulici Wesselényi v [[Budimpešta|Budimpešti]] med [[Holokavst|holokavstom]], {{Circa}} 20.–22. oktobra 1944]]
Po nemški okupaciji je Madžarska sodelovala v [[Holokavst|holokavstu]].<ref name="bbc-no-warning-to-hungary-jews">{{Navedi splet|title=Could the BBC have done more to help Hungarian Jews?|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20267659|publisher=BBC (British broadcasting service)|last=Mike Thomson|date=13.11.2012|quote=the BBC broadcast every day, giving updates on the war, general news and opinion pieces on Hungarian politics. But among all these broadcasts, there were crucial things that were not being said, things that might have warned thousands of Hungarian Jews of the horrors to come in the event of German occupation. A memo setting out policy for the BBC Hungarian Service in 1942 states: "We shouldn't mention the Jews at all". By 1943, the BBC Polish Service was broadcasting the exterminations. And yet his policy of silence on the Jews was followed until the German invasion in.3.1944. After the tanks rolled in, the Hungarian Service did then broadcast warnings. But by then it was too late "Many Hungarian Jews who survived the deportations claimed that they had not been informed by their leaders, that no one had told them. But there's plenty of evidence that they could have known," said David Cesarani, professor of history at Royal Holloway, University of London.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10007259|title=Auschwitz: Chronology|publisher=Ushmm.org|accessdate=13.2.2013}}</ref> Med nemško okupacijo od maja do junija 1944 sta fašistična stranka puščičastega križa in madžarska policija deportirali skoraj 440.000 Judov, predvsem v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Skoraj vsi so bili umorjeni.<ref>Herczl, Moshe Y. ''Christianity and the Holocaust of Hungarian Jewry'' (1993) [https://www.jstor.org/stable/j.ctt9qg6vj?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=%22%3A+Christianity+and+the+Holocaust+of+Hungarian+Jewry%22&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3D%2522%253A%2BChristianity%2Band%2Bthe%2BHolocaust%2Bof%2BHungarian%2BJewry%2522%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_search%2Fcontrol&refreqid=search%3A4c10eb461bf299248303b912e3bb43db online]</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ushmm.org/information/exhibitions/online-features/special-focus/the-holocaust-in-hungary|title=The Holocaust in Hungary|publisher=United States Holocaust Memorial Museum; Holocaust Encyclopedia}}</ref> 29. aprila 1944 so madžarske okupacijske enote pričele tudi z deportacijami prekmurskih Judov, kar je pomenilo konec obstoja njihove skupnosti v [[Prekmurje|Prekmurju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/prekmurje/aktualno/75-let-od-deportacije-judov-iz-prekmurja/486431|title=75 let od deportacije Judov iz Prekmurja|date=29.4.2019|accessdate=8.6.2022|website=MMC RTV-SLO}}</ref> Švedski diplomat [[Raoul Wallenberg]] je s podelitvijo švedskih potnih listov uspel rešiti precejšnje število madžarskih Judov.<ref>Alfred de Zayas "Raoul Wallenberg" in Dinah Shelton Encyclopedia of Genocide (Macmillan Reference 2005, vol. 3)</ref> Rezső Kasztner, eden od voditeljev madžarskega odbora za pomoč in reševanje, je podkupil višje častnike SS, kot je [[Adolf Eichmann]], da so nekaterim Judom omogočili pobeg.<ref>Braham, Randolph (2004): Rescue Operations in Hungary: Myths and Realities, ''East European Quarterly'' 38(2): 173–203.</ref><ref>Bauer, Yehuda (1994): Jews for Sale?, Yale University Press.</ref><ref>Bilsky, Leora (2004): Transformative Justice: Israeli Identity on Trial (Law, Meaning, and Violence), University of Michigan Press.</ref> Sodelovanje Horthyjeve vlade v holokavstu je še vedno predmet polemik in sporov.
[[Slika:Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg|sličica| [[Verižni most Széchenyi]] in Budimski grad v ruševinah po drugi svetovni vojni (1946)]]
Vojna je opustošila Madžarsko – uničenega je bilo več kot 60 % gospodarstva – in med prebivalstvom terjala številne žrtve. Poleg več kot 600.000 pobitih madžarskih Judov je bilo s strani Češkoslovaške, čet sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] in Jugoslovanov posiljenih, umorjenih, usmrčenih ali deportiranih na suženjsko delo približno 280.000 Madžarov.<ref name="ind09/96">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/hungarys-jews-marvel-at-their-golden-future-1361842.html|title=Hungary's Jews Marvel at Their Golden Future|last=Bridge|first=Adrian|date=5.9.1996|work=The Independent|accessdate=20.4.2009}}</ref><ref name="EU38">{{Navedi splet|url=http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf|title=The Expulsion of 'German' Communities from Eastern Europe at the end of the Second World War|last=Prauser|first=Steffen|last2=Rees|first2=Arfon|date=December 2004|series=EUI Working Paper HEC No. 2004/1|publisher=European University Institute|location=San Domenico, Florence|accessdate=5.8.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091001022039/http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf|archivedate=1.10.2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/|title=www.hungarian-history.hu|website=Hungarian-history.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160528161847/http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/|archivedate=28.5.2016}}</ref><ref>University of Chicago.</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Istvan S. Pogany|title=Righting Wrongs in Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=BB4NAQAAIAAJ&pg=RA1-PA202|year=1997|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-3042-0|page=202}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Alfred J. Rieber|title=Forced Migration in Central and Eastern Europe, 1939–1950|url=https://books.google.com/books?id=it0-Zi2nEX0C&pg=PA90|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-7146-5132-3|page=50|quote=A presidential decree imposing an obligation on individuals not engaged in useful work to accept jobs served as the basis for this action. As a result, according to documentation in the ministry of foreign affairs of the USSR, approximately 50,000 Hungarians were sent to work in factories and agricultural enterprises in the Czech Republic.}}</ref><ref>Canadian Association of Slavists, Revue canadienne des slavistes, Volume 25, Canadian Association of Slavists., 1983</ref><ref>S. J. Magyarody, The East-central European Syndrome: Unsolved conflict in the Carpathian Basin, Matthias Corvinus Pub., 2002</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Anna Fenyvesi|title=Hungarian Language Contact Outside Hungary: Studies on Hungarian as a Minority Language|url=https://books.google.com/books?id=y3JYwHGYn7MC&pg=PA50|year=2005|publisher=John Benjamins Publishing|isbn=978-90-272-1858-2|page=50}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Norman M. Naimark|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|url=https://books.google.com/books?id=MVSjHNKUKoEC&pg=PA70|year=1995|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-78405-5|page=70}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=László Borhi|title=Hungary in the Cold War, 1945–1956: Between the United States and the Soviet Union|url=https://books.google.com/books?id=IO-4TxlTaMAC&pg=PA57|year=2004|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9241-80-0|page=57}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Richard Bessel|last2=Dirk Schumann|title=Life After Death: Approaches to a Cultural and Social History of Europe During the 1940s and 1950s|url=https://books.google.com/books?id=NilW70Yol74C&pg=PA133|year=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-00922-5|page=142}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Tibor Cseres|title=Titoist Atrocities in Vojvodina, 1944–1945: Serbian Vendetta in Bácska|url=https://archive.org/details/titoistatrocitie0000cser|year=1993|publisher=Hunyadi Pub.|isbn=978-1-882785-01-8}}</ref>
13. februarja 1945 se je Budimpešta predala; do aprila 1945 so nemške čete zapustile državo pod sovjetsko vojaško okupacijo. S Češkoslovaške je bilo izgnanih 200.000 Madžarov v zameno za 70.000 Slovakov, ki so živeli na Madžarskem. 202.000 etničnih Nemcev so izgnali v Nemčijo,<ref>Alfred de Zayas "A Terrible Revenge" (Palgrave/Macmillan 2006)</ref> s [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškimi mirovnimi pogodbami]] iz leta 1947 pa je bila Madžarska ponovno omejena na svoje trianonske meje.
=== Komunizem (1945–1989) ===
Po porazu Tretjega rajha je Madžarska postala satelitska država Sovjetske zveze. Sovjetsko vodstvo je izbralo Mátyása Rákosija za izvedbo [[Stalinizem|stalinizacije]] države, Rákosi pa je ''de facto'' vladal Madžarski od 1949 do 1956. Politika militarizacije, industrializacije, kolektivizacije in vojne odškodnine, ki jo je izvajala njegova vlada, je povzročila hud upad življenjskega standarda. Po vzoru Stalinovega [[KGB]]-ja je Rákosijeva vlada kot pomoč pri uveljavitvi režima ustanovila tajno politično policijo, ÁVH. V nadaljnjih čistkah je bilo od leta 1948 do 1956 zaprtih ali usmrčenih približno 350.000 uradnikov in intelektualcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tamupress.com/product/First-Domino,4091.aspx|title=Granville/ frm|format=PDF|accessdate=20.9.2009}}</ref> Številne svobodomislece, demokrate in ugledne osebnosti iz Horthyjevega obdobja so na skrivaj aretirali in zunajsodno internirali v domače in tuje [[Gulag|gulage]]. V sovjetska delovna taborišča je bilo deportiranih približno 600.000 Madžarov, kjer jih je umrlo najmanj 200.000.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/8347146.stm|title=Hungary's 'forgotten' war victims|work=BBC News|date=7.11.2009|accessdate=4.2.2010}}</ref>
[[Slika:Szétlőtt_harckocsi_a_Móricz_Zsigmond_körtéren.jpg|levo|sličica|Uničen sovjetski tank v Budimpešti med [[Madžarska revolucija 1956|revolucijo leta 1956]]; [[Osebnost leta revije Time|Osebnost leta revije Time za leto 1956]] je bil ''Madžarski borec za svobodo'' <ref>{{Navedi revijo|date=7.1.1957|title=Man of the Year, The Land and the People|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html|magazine=Time|archive-url=https://web.archive.org/web/20071017045908/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html|archive-date=17.10.2007|access-date=9.10.2006}}</ref>]]
Po Stalinovi smrti leta 1953 je Sovjetska zveza sledila programu destalinizacije, ki je bil po vsebini nasproten Rákosijevemu, kar je pripeljalo do njegove odstavitve. V sledečem političnem ohlajanju odnosov med državama je prišlo do vzpona [[Imre Nagy|Imreja Nagyja]] na mesto predsednika vlade in vse večjega zanimanja študentov in intelektualcev za politično življenje. Nagy je obljubljal liberalizacijo trga in politično odprtost, Rákosi pa je obojemu odločno nasprotoval. Rákosiju je sčasoma uspelo diskreditirati Nagyja in ga zamenjati z bolj trdim Ernő Gerőjem. Maja 1955 se je Madžarska pridružila [[Varšavski pakt|Varšavskemu paktu]], kar je še povečalo družbeno nezadovoljstvo z režimom. Po streljanju sovjetskih vojakov in tajne policije na mirne demonstracije ter shode po vsej državi 23. oktobra 1956 so protestniki prišli na ulice v Budimpešti in sprožili [[Madžarska revolucija 1956|revolucijo leta 1956]]. V prizadevanju, da bi zadušil kaos, se je Nagy vrnil na mesto premierja, obljubil svobodne volitve in umik Madžarske iz Varšavskega pakta.
Nasilje se je kljub temu nadaljevalo, ko so se proti sovjetski vojski in ÁVH postavile revolucionarne milice; približno 3000-članski odpor se je boril proti sovjetskim tankom z [[Molotovka|molotovkami]] in avtomatskimi pištolami. Čeprav je bila premoč Sovjetov ogromna, so utrpeli precejšnje izgube in do 30. oktobra 1956 se je večina sovjetskih čet umaknila iz Budimpešte v garnizijo na podeželju. Sovjetsko vodstvo nekaj časa ni vedelo, kako se odzvati na razvoj dogodkov na Madžarskem, vendar se je na koncu odločilo posredovati, da bi preprečilo destabilizacijo sovjetskega bloka. 4. novembra so iz Sovjetske zveze v državo vstopile okrepitve z več kot 150.000 vojaki in 2.500 tanki.<ref>Findley, Carter V., and John Rothney.</ref> Med uporom intervenciji je bilo ubitih skoraj 20.000 Madžarov, dodatnih 21.600 pa so pozneje zaprli iz političnih razlogov. Približno 13.000 je bilo interniranih, 230 pa so privedli pred sodnike in usmrtili. Nagyu so skrivoma sodili, spoznan je bil za krivega, obsojen na smrt in z obešanjem usmrčen junija 1958. Ker so bile meje za kratek čas odprte, je v času do zadušitve revolucije iz države pobegnilo skoraj četrt milijona ljudi.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/6065398.stm "Hungary's 1956 brain drain"], BBC News, 23.10.2006</ref>
==== Kádárjeva doba (1956–1988) ====
[[Slika:János Kádár 1962.jpg|sličica|[[János Kádár]], generalni sekretar MSZMP, Madžarske socialistične delavske stranke (1956–1988)]]
Po drugem, krajšem obdobju sovjetske vojaške okupacije je sovjetsko vodstvo za vodenje nove vlade in predsedovanje novi vladajoči Socialistični delavski stranki (MSzMP) izbralo [[János Kádár|Jánosa Kádárja]], nekdanjega Nagyjevega državnega ministra. Kádár je razmere hitro normaliziral. Leta 1963 je vlada razglasila splošno amnestijo in izpustila večino tistih, ki so bili zaprti zaradi aktivnega sodelovanja v vstaji. Kádár je razglasil novo politično usmeritev, po kateri ljudje niso bili več prisiljeni izpovedovati zvestobe stranki, če so le tiho sprejeli socialistični režim kot življenjsko dejstvo. V mnogih govorih je to opisal kot: »Tisti, ki niso proti nam, so z nami.« Kádár je uvedel nove prednostne naloge načrtovanja v gospodarstvu, kot je omogočanje kmetom posedovanje obsežnejših zasebnih zemljišč v sistemu kolektivnih kmetij (''háztáji gazdálkodás''). Življenjski standard se je dvignil, saj sta imela proizvodnja potrošniških dobrin in hrane prednost pred vojaško proizvodnjo, ki se je zmanjšala na eno desetino predrevolucionarne ravni.
Leta 1968 je Novi ekonomski mehanizem (NEM) v socialistično plansko gospodarstvo uvedel elemente prostega trga. Od šestdesetih do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja so Madžarsko pogosto omenjali kot »najsrečnejšo barako« v vzhodnem bloku. V zadnjem delu hladne vojne je bila Madžarska po BDP na prebivalca v vzhodnem bloku četrta, zaostajala je le za [[Nemška demokratična republika|Vzhodno Nemčijo]], Češkoslovaško in samo Sovjetsko zvezo.<ref name="madison185">{{Navedi knjigo|last=Maddison|first=Angus|title=The world economy|publisher=OECD Publishing|year=2006|isbn=978-92-64-02261-4|page=185}}<cite class="citation book cs1" id="CITEREFMaddison2006"><span class="cx-segment" data-segmentid="3285">''The world economy''.</span><span class="cx-segment" data-segmentid="3286">OECD Publishing. p. 185.</span><span class="cx-segment" data-segmentid="3287">[[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]] [[Posebno:Knjižni viri/978-92-64-02261-4|<bdi>978-92-64-02261-4</bdi>]].</span></cite></ref> Zaradi tega razmeroma visokega življenjskega standarda, bolj liberaliziranega gospodarstva, manj cenzuriranega tiska in manj omejenih potovalnih pravic je Madžarska v času komunizma na splošno veljala za eno bolj liberalnih držav v srednji Evropi. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je življenjski standard ponovno strmo upadel zaradi svetovne recesije, na katero se komunizem ni zmogel odzvati.<ref>{{Navedi splet|last=Watkins|first=Theyer|title=Economic History and the Economy of Hungary|url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm|website=sjsu.edu|publisher=San José State University Department of Economics|accessdate=6.8.2014|archivedate=7.12.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141207184439/http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm}}</ref> Ko je Kádár leta 1989 umrl, je bila Sovjetska zveza v strmem nazadovanju in mlajša generacija reformistov je videla liberalizacijo kot rešitev za gospodarska in socialna vprašanja.
=== Tretja republika (1989–danes) ===
[[Slika:Foundation_of_the_Visegrád_Group.tiff|sličica| Slovesnost podpisa [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]] februarja 1991]]
Prehod Madžarske iz komunizma v demokracijo in kapitalizem (''rendszerváltás'', »sprememba režima«) je bil miren in so ga spodbudili gospodarska stagnacija, notranji politični pritisk in spreminjajoči se odnosi z drugimi državami [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Čeprav je MSzMP marca 1989 začela okroglo mizo z različnimi opozicijskimi skupinami, se ponovni pokop Imreja Nagyja kot revolucionarnega mučenca junija tega leta na splošno šteje za simbolni konec komunizma na Madžarskem. Več kot 100.000 ljudi se je udeležilo slovesnosti v Budimpešti brez večjega vmešavanja vlade, mnogi govorniki pa so odkrito pozvali, naj sovjetske čete zapustijo državo. Maja 1990 so potekale prve svobodne volitve; na njih je bil Madžarski demokratski forum, glavna konservativna opozicijska skupina, izvoljen za vodjo koalicijske vlade. József Antall je postal prvi demokratično izvoljeni premier po drugi svetovni vojni.
Z odpravo državnih subvencij in hitro privatizacijo leta 1991 je Madžarsko prizadela huda recesija. Varčevalni ukrepi Antallove vlade so se izkazali za nepriljubljene in na naslednjih volitvah leta 1994 je zmagala pravna in politična naslednica komunistične partije, Socialistična stranka. Ta nenaden premik v politični razdelitvi moči se je ponovil v letih 1998 in 2002; na vsakih voltvah je bila vladna stranka odstavljena in izvoljena dotedanja opozicija. Kot večina drugih postkomunističnih evropskih držav pa je Madžarska na splošno sledila integracijski smeri, saj se je leta 1999 pridružila zvezi NATO in leta 2004 Evropski uniji. Kot članica Nata je bila Madžarska vpletena v [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanske vojne]].
Leta 2006 so po vsej državi izbruhnili veliki protesti po razkritju, da je premier Ferenc Gyurcsány v govoru za zaprtimi vrati trdil, da je njegova stranka »lagala«, da bi zmagala na nedavnih volitvah. Priljubljenost levih strank je padla in v političnem preobratu, ki je sledil, je leta 2010 nacionalistično-konzervativni [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] dosegel parlamentarno večino. Zakonodajni zbor je nato potrdil novo ustavo, ki je med drugim vsebovala obsežne vladne in pravne spremembe. Čeprav je ta razvoj dogodkov naletel na in še vedno zbuja polemiko, je Fidesz leta 2014 osvojil drugo parlamentarno večino, leta 2018 tretjo in leta 2022 četrto.<ref>Krekó, Péter and Juhász, Attila, ''The Hungarian Far Right: Social Demand, Political Supply, and International Context'' (Stuttgart: ibidem Verlag, 2017), {{ISBN|978-3-8382-1184-8}}. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=52361 online review]</ref> V poznih 2010-ih je Orbánova vlada prišla pod vse večji mednarodni drobnogled zaradi domnevnih kršitev načel pravne države. [[Evropski parlament]] je leta 2018 glasoval za ukrepanje proti Madžarski v skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji. Madžarska je in še vedno izpodbija te obtožbe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/sep/12/eu-meps-vote-to-pursue-action-against-hungary-over-orban-crackdown|title=MEPs vote to pursue action against Hungary over Orbán crackdown|last=Rankin|first=Jennifer|date=12.9.2018|website=the Guardian|language=en-GB|accessdate=24.9.2018}}</ref>
Madžarsko je hkrati z večino Evrope leta 2020 prizadela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemija covida-19]]. Marca 2020 je madžarski parlament sprejel zakon, ki je vladi dal pooblastila za vladanje z odloki, odpovedal nadomestne volitve in prepovedal nekatere oblike medicinskih [[Dezinformacija|dezinformacij]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/sections/coronavirus-live-updates/2020/03/30/823778208/new-law-gives-sweeping-powers-to-hungarys-orban-alarming-rights-advocates|title=New Law Gives Sweeping Powers To Hungary's Orban, Alarming Rights Advocates|work=NPR|date=30.3.2020|last=Kakissis|first=Joanna}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Bayer|first=Lili|url=https://www.politico.eu/article/hungary-viktor-orban-rule-by-decree/|title=Hungary's Viktor Orbán wins vote to rule by decree|date=30.3.2020|work=Politico|accessdate=30.3.2020}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.ft.com/content/0029e6e2-7344-11ea-95fe-fcd274e920ca|title=Subscribe to read | Financial Times|work=Financial Times|date=31.3.2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/hungary-passes-law-allowing-viktor-orban-to-rule-by-decree/a-52956243|title=Hungary passes law allowing Viktor Orban to rule by decree | DW | 30.03.2020|website=DW.COM}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2020/03/31/coronavirus-in-hungary-viktor-orban-rules-by-decree-indefinitely.html|title=Hungary's nationalist leader Viktor Orban is ruling by decree indefinitely amid coronavirus|first=Silvia|last=Amaro|date=31.3.2020|website=CNBC}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.coe.int/en/web/portal/full-news/-/asset_publisher/y5xQt7QdunzT/content/secretary-general-writes-to-victor-orban-regarding-covid-19-state-of-emergency-in-hungary|title=Secretary General writes to Viktor Orbán regarding COVID-19 state of emergency in Hungary|website=www.coe.int}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://index.hu/belfold/2020/03/30/koronavirus-torveny_koronavirus_szavazas_parlament/|title=Megszavazta az Országgyűlés a koronavírus-törvényt, Áder pedig ki is hirdette|first=Német Tamás, Pintér Luca, Presinszky|last=Judit|date=30.3.2020|website=index.hu}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://444.hu/2020/03/30/ader-janos-mar-ala-is-irta-a-felhatalmazasi-torvenyt|title=Áder János már alá is írta a felhatalmazási törvényt|first=Herczeg|last=Márk|date=30.3.2020|website=444}}</ref> Parlament je ta zakon razveljavil 16. junija 2020 zaradi izboljšanja epidemiološke situacije na Madžarskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portfolio.hu/gazdasag/20200616/koronavirus-megszunik-a-veszelyhelyzet-magyarorszagon-437224|title=Koronavírus: megszűnik a veszélyhelyzet Magyarországon|last=<!--Not stated-->|date=16.6.2020|website=portfolio.hu|publisher=PORTFOLIO}}</ref>
== Geografija ==
{{Glej tudi|Seznam madžarskih narodnih parkov|Geologija Madžarske}}
[[File:Hungary-geographic_map-slo.svg|sličica|400px|Geografska karta Madžarske]]
[[Slika:Kis Balaton - Little Balaton1.jpg|thumb|right|250px|Kis-Balaton – Malo Blatno jezero in tipična pokrajina]]
Madžarska je [[celinska država]] brez izhoda na morje. Geografijo Madžarske tradicionalno opredeljujeta njeni dve glavni vodni poti, reki [[Donava]] in [[Tisa]]. Odraz tega je običajna tridelna razdelitev države na tri območja – ''Dunántúl'' (Prekdonavje, Transdanubija), ''Tiszántúl'' (»onstran Tise«) in ''Duna-Tisza kőze'' (»med Donavo in Tiso«). Donava teče v smeri sever–jug prav skozi središče sodobne Madžarske in celotna država leži v njenem [[Porečje|porečju]].
Prekdonavje, ki se razteza zahodno od središča države proti Avstriji, je pretežno hribovita regija. Sem spadajo skrajno vzhodni del [[Alpe|Alp]], ''Alpokalja'', na zahodu države, čezdonavsko hribovje v osrednjem delu Prekdonavja ter hribovji Mecsek in Villány na jugu. Najvišja točka območja je Írott-kő na meji z Avstrijo, na 882 m. Mala madžarska nižina (''Kisalfőld'') je v severnem Prekdonavju. V Prekdonavju sta tudi [[Blatno jezero]], največje jezero v srednji Evropi, in [[Hévíz|jezero Hévíz]], največje termalno jezero na svetu.
Za ''Duna-Tisza kőze'' in ''Tiszántúl'' je značilna predvsem [[Velika madžarska nižina]] (''Alfőld''), ki se razteza čez večji del vzhoda in jugovzhoda države. Severno od nižine je vznožje [[Karpati|Karpatov]] v širokem pasu blizu [[Slovaška|slovaške]] meje. Vrh [[Kékes]], ki leži tu, je s svojimi 1014 m najvišji vrh Madžarske.
Fitogeografsko Madžarska spada v srednjeevropsko pokrajino cirkumborealne regije znotraj borealnega kraljestva. Po podatkih [[Svetovni sklad za naravo|WWF]] ozemlje Madžarske spada v kopensko [[ekoregija|ekoregijo]] panonskih mešanih gozdov.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Za leto 2019 je imel indeks celovitosti gozdne krajine povprečno oceno 2,25/10, kar ga uvršča na 156. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Navedi časopis|last=Grantham|first=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|year=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free}}</ref>
V skrbi za ohranjanje okolja je Madžarska razglasila 10 narodnih parkov, 145 manjših naravnih rezervatov in 35 krajinsko varstvenih območij. Madžarska je po razvrstitvi indeksa varstva okolja po ''GW/CAN'' na šestem mestu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/|title=Hungary ranked sixth in world for environmental protection|publisher=Caboodle.hu|date=10.12.2007|accessdate=29.5.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140223144327/http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/|archivedate=23.2.2014}}</ref>
=== Podnebje ===
Madžarska ima prevladujoče zmerno sezonsko podnebje<ref>{{Navedi splet|url=https://en.climate-data.org/europe/hungary-20/|title=Hungary climate: Average Temperature, weather by month, Hungary weather averages|publisher=Climate-Data.org|accessdate=21.11.2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Andrew Speedy|url=http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm|title=Hungary|publisher=Fao.org|accessdate=21.11.2008|archivedate=4.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081204115841/http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm}}</ref> s splošno toplimi [[Poletje|poletji]] z nizko splošno ravnjo vlažnosti, vendar pogostimi nalivi in z mrzlimi snežnimi [[Zima|zimami]]. Povprečna letna temperatura je 9,7 °C. Temperaturni rekordi so 41,9 °C 20. julija 2007 v Kiskunhalasu poleti in −35 °C 16. februarja 1940 v kraju Miskolc-Gőrőmbőlytapolca pozimi. Povprečna najvišja temperatura poleti je 23 do 28 °C in povprečna nizka temperatura pozimi je −3 do −7 °C. Povprečna letna količina padavin je približno 600 mm.
== Politična ureditev ==
{{Več slik
| caption_align = center
| image1 = Novák Katalin 2017(crop).jpg
| width1 = 130
| caption1 = [[Katalin Novák]],<br /><small>Predsednica države od leta 2022</small>
| image2 = Viktor Orbán Tallinn Digital Summit.jpg
| width2 = 143
| caption2 = [[Viktor Orbán]],<br /><small>Predsednik vlade od leta 2010</small>
}}
{{Več slik
| caption_align = center
| image1 = Sándor-palota_napsütésben.jpg
| width1 = 130
| caption1 = [[Sándorjeva palača, Budimpešta|Palača Sándor]]<br /><small>uradna rezidenca [[Predsednik Madžarske|madžarskega predsednika]]</small>
| image2 = Budapest_Hungarian_Parliament_(31363963556).jpg
| width2 = 143
| caption2 = Stavba madžarskega parlamenta<br /><small>breg Donave v [[Budimpešta|Budimpešti]]</small>
}}
Madžarska je unitarna parlamentarna republika. Madžarski politični sistem temelji na ustavi, sprejeti leta 2012. Amandmaji običajno zahtevajo dvotretjinsko večino v parlamentu; temeljna načela ustave (kot so izražena v členih, ki zagotavljajo človekovo dostojanstvo, delitev oblasti, državno strukturo in [[Pravno varstvo|pravno državo]]) veljajo za vedno. 199 poslancev (''országgyűlési képviselő'') je izvoljenih v najvišji organ državne oblasti, enodomni ''Országgyűlés'' (Državni zbor), vsaka štiri leta na enokrožnih večinskih volitvah s 5-odstotnim volilnim pragom.
[[Predsednik Madžarske|Predsednik republike]] (''köztársasági elnök'') je [[vodja države]] in ga vsakih pet let izvoli državni zbor. Predsednik ima predvsem predstavniške odgovornosti in pooblastila: sprejema voditelje tujih držav, formalno imenuje predsednika vlade na priporočilo Državnega zbora in opravlja funkcijo [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika]] oboroženih sil. Pomembno je, da ima predsednik tudi pravico veta in lahko zakonodajo pošlje v presojo 15-članskemu ustavnemu sodišču. Tretja najpomembnejša vladna funkcija na Madžarskem je predsednik državnega zbora, ki ga izvoli državni zbor in je odgovoren za nadzor nad dnevnimi sejami organa.
Predsednika vlade (''miniszterelnök'') izvoli državni zbor; je vodja vlade in izvaja [[Izvršilna oblast|izvršilno oblast]]. Predsednik vlade je običajno vodja največje stranke v parlamentu. Predsednik vlade izbira ministre v vladi in ima izključno pravico, da jih razreši, čeprav se morajo kandidati v kabinetu predstaviti na posvetovalnih odprtih zaslišanjih pred enim ali več parlamentarnimi [[Delovno telo|odbori]], preživeti glasovanje v Državnem zboru in jih mora uradno potrditi predsednik. Vlada poroča parlamentu.
Leta 2009 je morala Madžarska zaradi znatnih gospodarskih težav zaprositi za pomoč MDS v višini 9 milijard evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/economy_finance/articles/financial_operations/pdf/mou_hu_20100121_en.pdf|title=Third supplemental memorandum of understanding|accessdate=21.6.2019}}</ref> Delež dolga v [[Bruto domači proizvod|BDP]] Madžarske je dosegel najvišjo raven leta 2011, ko je znašal 83 %, od takrat pa se je zmanjševal. Po podatkih Eurostata je v letu 2016 bruto državni dolg Madžarske znašal 25.119 milijarde HUF ali 74,1 % njenega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://akk.hu/en|title=Central Government Gross Debt, 2016-09-30: 25 119,91 Billion HUF; Maastricht debt ratio, 2016-09-30: 74.159%|publisher=ÁKK|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}</ref> Vlada je leta 2015 dosegla proračunski primanjkljaj v višini 1,9 % BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://bbj.hu/economy/ksh-hungarys-deficit-to-gdp-reaches-19-in-2015_113848|title=KSH: Hungary's deficit to GDP reaches 1.9% in 2015|publisher=BBJ|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}</ref> Bonitetna ocena Madžarske bonitetnih agencij Standard & Poor's, Moody's in Fitch Ratings je bila v letu 2016 na investicijskem razredu ''BBB'' s stabilnimi obeti. Glede na indeks zaznave korupcije Transparency International za leto 2019 se je madžarski [[javni sektor]] poslabšal z ocene 51 v letu 2015 na 44 v letu 2019, s čimer je Madžarska zasedla predzadnje mesto med državami članicami EU, skupaj z Romunijo in pred Bolgarijo.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019|url=https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf|page=22|website=transparency.org|publisher=[[Transparency International]]|accessdate=6.2.2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200218183558/https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf|archivedate=18.2.2020}}</ref>
Po desetletju vladavine koalicije [[Fidesz]]-KDNP, ki jo je vodil [[Viktor Orbán]], je poročilo Freedom House ''Nations in Transit 2020'' prerazvrstilo Madžarsko iz [[Demokracija|demokracije]] v prehodni ali hibridni režim. Po poročilu je »desničarsko zavezništvo /.../ postopoma spodkopalo pravno državo na Madžarskem in vzpostavilo strog nadzor nad neodvisnimi institucijami države /.../ vztrajno spreminjalo madžarsko ustavo in odpravilo branike demokracije, utelešene v Ustavnem sodišču, tožilstvu, Upravi za medije in Državnem revizijskem uradu ...«. Prav tako je Fidesz omejil parlamentarni nadzor, neodvisne medije, [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Akademska svoboda|akademike]], hkrati pa je utrdil oblast okoli osrednje vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Hungary|url=https://freedomhouse.org/country/hungary/nations-transit/2020|date=2020|website=Freedom House|language=en|accessdate=6.5.2020}}</ref> Tudi drugi demokratični barometri so Madžarsko ocenili kot nedemokracijo, v študijah pa je zaznati precejšnje število različnih oznak za madžarski politični sistem.<ref>{{Navedi knjigo|last=Körösényi|first=András|last2=Illés|first2=Gábor|last3=Gyulai|first3=Attila|title=The Orbán Regime: Plebiscitary Leader Democracy in the Making|date=2020|publisher=Routledge|isbn=978-0-429-62441-4|page=16|url=https://books.google.com/books?id=YWDdDwAAQBAJ&q=scholarly+consensus+on+how+to+characterise+the+contemporary+regime+that+has+emerged+in+Hungary|language=en|quote=This colourful and wide picture of labelling shows not only the inventive imagination of scholars, but also the lack of scholarly consensus on how to characterise the contemporary regime that has emerged in Hungary}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Boda|first=Zsolt|last2=Szúcs|first2=Zoltán Gábor|title=Political Science in the Shadow of the State: Research, Relevance, Deference|date=2021|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-030-75918-6|pages=203–230 [208]|language=en|chapter=When Illiberalism Meets Neoliberalism: State and the Social Sciences in Present Hungary|quote=By now there is widespread agreement on the fact that Hungary is not a democracy anymore (as reflected in the conclusions of V-Dem, Freedom House and a range of global democracy barometers).}}</ref> Po podatkih inštituta V-Dem je bila Madžarska leta 2021 ena najhitreje avtokratizirajočih držav na svetu.<ref>{{Navedi časopis|last=Hellmeier|first=Sebastian|last2=Cole|first2=Rowan|last3=Grahn|first3=Sandra|last4=Kolvani|first4=Palina|last5=Lachapelle|first5=Jean|last6=Lührmann|first6=Anna|last7=Maerz|first7=Seraphine F.|last8=Pillai|first8=Shreeya|last9=Lindberg|first9=Staffan I.|date=18.8.2021|title=State of the world 2020: autocratization turns viral|journal=Democratization|volume=28|issue=6|pages=1053–1074|doi=10.1080/13510347.2021.1922390}}</ref>
=== Politične stranke ===
Po padcu komunizma se je na Madžarskem uveljavila demokracija na podlagi večstrankarskega sistema. Zadnje madžarske parlamentarne volitve so potekale 8. aprila 2018<ref>{{Navedi splet|accessdate=18.1.2014|url=http://www.politics.hu/20140118/ader-sets-date-of-2014-election-for-april-6/|title=Áder sets date of 2014 election for.4.6|date=18.1.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140201220541/http://www.politics.hu/20140118/ader-sets-date-of-2014-election-for-april-6/|archivedate=1.2.2014}}</ref> Te parlamentarne volitve so bile 7. po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990. Rezultat je bila zmaga zavezništva [[Fidesz]] – KDNP, ki je ohranila dvotretjinsko večino, [[Viktor Orbán]] pa je ostal premier.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26908404|title=Hungary election: PM Viktor Orban heads for victory|work=bbc|date=6.4.2014}}</ref> To so bile druge volitve po novi madžarski ustavi, ki je začela veljati 1. januarja 2012. Ta dan je začel veljati tudi novi volilni zakon. Volivci so namesto dosedanjih 386 poslancev izvolili 199 poslancev.<ref>Az országgyűlési képviselők választásáról szóló 2011. évi CCIII. törvény.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139|title=Életbe lép az új választójogi törvény|website=[[Magyar Nemzet]]|date=29.12.2011|accessdate=2.1.2012|language=hu|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120513052826/http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139|archivedate=13.5.2012}}</ref> V trenutni politični pokrajini na Madžarskem prevladujejo konservativni [[Fidesz]], ki ima skoraj večino, in dve srednje veliki stranki, leva demokratska koalicija (DK) in liberalni Momentum.
Demokratični značaj madžarskega parlamenta je bil ponovno vzpostavljen s padcem železne zavese in koncem komunističnega režima leta 1989. Današnji parlament se še vedno imenuje ''Országgyűlés,'' tako kot v časih kraljevine, vendar se zaradi razlikovanja med zgodovinsko kraljevo verzijo zdaj imenuje »Narodna skupščina«. Madžarski zbor je bil zakonodajna institucija v [[Ogrska|srednjeveškem kraljestvu Madžarske]] od 1290-ih<ref>András Gergely, Gábor Máthé: The Hungarian state: thousand years in Europe (published in 2000)</ref><ref>Elemér Hantos: The Magna Carta of the English And of the Hungarian Constitution (1904)</ref> in v državah naslednicah, [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljevi Madžarski]] in Habsburškem kraljestvu Madžarske v zgodnjem novem obdobju. V členih ustave iz leta 1790 je bilo zapisano, da se mora zbor sestajati vsaj enkrat na 3 leta, a ker je zbor imenovala [[Habsburška monarhija]], te obljube pozneje večkrat niso izpolnili. Kot rezultat [[Avstro-Ogrski kompromis|avstro-ogrskega kompromisa]] je bil leta 1867 ponovno vzpostavljen. Latinski izraz ''Natio Hungarica'' (»madžarski narod«) je bil uporabljen za označevanje politične elite, ki je sodelovala v zboru. Zbor so sestavljali plemstvo, katoliška duhovščina in nekaj svobodnih meščanov,<ref>John M. Merriman, J. M. Winter, Europe 1789 to 1914: encyclopedia of the age of industry and empire, Charles Scribner's Sons, 2006, p. 140, {{ISBN|978-0-684-31359-7}}</ref><ref>Tadayuki Hayashi, Hiroshi Fukuda, Regions in Central and Eastern Europe: past and present, Slavic Research Center, Hokkaido University, 2007, p. 158, {{ISBN|978-4-938637-43-9}}</ref> ne glede na njihov materni jezik oz. etnično pripadnost.<ref>{{Navedi knjigo|last=Katerina Zacharia|title=Hellenisms: Culture, Identity, and Ethnicity from Antiquity to Modernity|url=https://books.google.com/books?id=H1fGJRxUG6wC|year=2008|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-6525-0|page=237}}</ref>
=== Pravo in pravosodni sistem ===
[[Slika:NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG|levo|sličica| Prvotni in bodoči sedež The Curia, najvišjega sodišča na Madžarskem]]
Pravosodni sistem Madžarske je sistem civilnega prava, razdeljen na [[Sodišče|sodišča]] z redno civilno in kazensko pristojnostjo ter upravna sodišča, ki so pristojna za spore med posamezniki in javno upravo. Madžarsko pravo je kodificirano in temelji na nemškem pravu in v širšem smislu civilnem ali [[Rimsko pravo|rimskem pravu]]. Sodni sistem za civilno in kazensko jurisdikcijo sestavljajo krajevna sodišča (''járásbíróság''), regionalna pritožbena sodišča (''ítélőtábla'') in vrhovno sodišče (''Kúria''). Najvišja madžarska [[Sodišče|sodišča]] se nahajajo v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.birosag.hu/en/curia-hungary|title=Curia of Hungary|publisher=National Office for the Judiciary|accessdate=12.5.2014}}</ref>
Madžarski organi za varovanje reda in miru so razdeljeni med policijo in državno davčno in carinsko upravo. Madžarska policija je glavni in največji državni [[Organ pregona|organ kazenskega pregona]] na Madžarskem. Opravlja skoraj vse splošne policijske naloge, kot so kriminalistična preiskava, patruljna dejavnost, prometna policija, mejna kontrola. Vodi ga nacionalni policijski komisar pod nadzorom ministra za notranje zadeve. Organ je razdeljen na okrajne policijske uprave, ki so razdeljene tudi na območne in mestne policijske uprave. Nacionalna policija ima tudi podrejene agencije z nacionalno pristojnostjo, kot je "Nemzeti Nyomozó Iroda" (Nacionalni preiskovalni urad), civilna policija, specializirana za preiskovanje hudih zločinov, in žandarmerijski podobna, militarizirana "Készenléti Rendőrség" (Standőrség). s strani policije), ki se večinoma ukvarja z nemiri in pogosto krepi lokalne policijske sile. Zaradi pristopa Madžarske k [[Schengenski sporazum|Schengenski pogodbi]] sta se policija in mejna straža združili v en sam nacionalni organ, pri čemer so pripadniki obmejne straže postali policisti. Ta združitev se je zgodila januarja 2008. Carinska in trošarinska uprava je ostala podrejena Ministrstvu za finance v okviru Državne davčne in carinske uprave.<ref>Interpol [https://web.archive.org/web/20040621161237/http://www.interpol.int/Public/Region/Europe/pjsystems/Hungary.asp#21 entry] Retrieved 15.5.2007.</ref>
=== Upravna delitev ===
Madžarska je enotna državna država, razdeljena na 19 [[Županije Madžarske|okrožij]] (''megye''). Poleg tega je glavno mesto (''főváros''), [[Budimpešta]], neodviseno okrožje.. Okraji in glavno mesto so 20 enot tretje stopnje NUTS na Madžarskem. Države so nadalje razdeljene na 174 okrožij (''járás'') {{As of|2013|January|1}}.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kozlonyok.hu/nkonline/MKPDF/hiteles/MK14170.pdf|title=Magyar Közlöny, Hungary's Official Journal|publisher=Magyar Közlöny|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}</ref> Okrožja so nadalje razdeljena na [[Seznam mest na Madžarskem|mesta in vasi]], od katerih je 23 mest z okrožnimi pravicami (''megyei jogú város''), včasih znanih kot "urbana okrožja" v angleščini. Lokalne oblasti teh mest imajo razširjena pooblastila, vendar ta mesta pripadajo ozemlju posameznega okraja in niso samostojne teritorialne enote. Okrožni in okrožni sveti ter občine imajo različne vloge in ločene odgovornosti v zvezi z lokalno upravo. Vloga okrožij je v osnovi upravnih in se osredotočajo na strateški razvoj, medtem ko so predšolske ustanove, javna vodovodna podjetja, odvoz smeti, oskrba starejših in reševalne službe v upravljanju občin.
Od leta 1996 so okrožja in mesto Budimpešta za statistične in razvojne namene združeni v sedem [[Regije Madžarske|regij]]. Teh sedem regij predstavlja NUTS -ove enote druge stopnje na Madžarskem. To so [[Osrednja Madžarska|Srednja Madžarska]], [[Osrednja prekodonavska|Srednja Zadonavska]], [[Severna velika nižina|Severna Velika nižina]], [[Severna Madžarska]], [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]], [[Južna velika nižina|Južna Velika nižina]] in [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]].
[[Slika:Counties_of_Hungary_2020.png|sredina|700x700_pik]]
{| class="sortable wikitable" style="font-size:85%;"
! scope="col" |[[Županije Madžarske]]<br/>''(megye)''
! scope="col" | administrativni center
! scope="col" | Prebivalstvo
! scope="col" | [[Regije Madžarske|Regija]]
|-
|[[File:Bacs-kiskun-megye.svg|37x37_pik]] [[Bács-Kiskun (županija)|Bács-Kiskun]]
| [[Kecskemét]]
| 524.841
| [[Južna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Baranya_megye_COA.png|26x26_pik]] [[Baranja (županija)|Baranja]]
| [[Pécs]]
| 391.455
| [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]]
|-
|[[File:Békés_departemento_blazono.svg|25x25_pik]] [[Békés (županija)|Békés]]
| [[Békéscsaba]]
| 361.802
| [[Južna velika nižina]]
|-
|[[File:Borsod-Abaúj-Zemplén_departemento_blazono.svg|35x35_pik]] [[Borsod-Abaúj-Zemplén (županija)|Borsod-Abaúj-Zemplén]]
| [[Miskolc|Miškolc]]
| 684.793
| [[severna Madžarska]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg|25x25_pik]] [[Budimpešta|Glavno mesto Budimpešta]]
| [[Budimpešta]]
| 1.744.665
| [[osrednja Madžarska]]
|-
|[[File:HU_Csongrád_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Csongrád-Csanád (županija)|Csongrád-Csanád]]
| [[Szeged]]
| 421.827
| [[Južna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Fejér_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Fejér (županija)|Fejér]]
| [[Székesfehérvár]]
| 426.120
| [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Győr-Moson-Sopron_megye_COA.png|39x39_pik]] [[Győr-Moson-Sopron (županija)|Győr-Moson-Sopron]]
| [[Gjur|Győr]]
| 449.967
| [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Hajdú-Bihar_COA.svg|25x25_pik]] [[Hajdú-Bihar (županija)|Hajdú-Bihar]]
| [[Debrecen]]
| 565.674
| [[Severna velika nižina]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Heves.svg|28x28_pik]] [[Heves (županija)|Heves]]
| [[Eger]]
| 307.985
| [[severna Madžarska]]
|-
|[[File:HUN_Jász-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png|28x28_pik]] [[Jász-Nagykun-Szolnok (županija)|Jász-Nagykun-Szolnok]]
| [[Szolnok]]
| 386.752
| [[Severna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Komárom-Esztergom_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Komárom-Esztergom (županija)|Komárom-Esztergom]]
| [[Tatabánya]]
| 311.411
| [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Nógrád.svg|29x29_pik]] [[Nógrád (županija)|Nógrád]]
| [[Salgótarján]]
| 201.919
| [[severna Madžarska]]
|-
|[[File:HUN_Pest_megye_COA.png|30x30_pik]] [[Pešta (županija)|Pest]]
| [[Budimpešta]]
| 1.237.561
| [[osrednja Madžarska]]
|-
|[[File:HUN_Somogy_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Šomodska županija|Somogy]]
| [[Kaposvár]]
| 317.947
| [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Szabolcs-Szatmár-Bereg_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)|Szabolcs-Szatmár-Bereg]]
| [[Nyíregyháza]]
| 552.000
| [[Severna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Tolna_megye_COA.png|26x26_pik]] [[Tolna (županija)|Tolna]]
| [[Szekszárd]]
| 231.183
| [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Vas_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Železna županija|Vas]]
| [[Sombotel|Szombathely]]
| 257.688
| [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Veszprém.svg|29x29_pik]] [[Veszprém (županija)|Veszprém]]
| [[Veszprém]]
| 353.068
| [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Zala_(2010-).svg|29x29_pik]] [[Zala (županija)|Zala]]
| [[Zalaegerszeg]]
| 287.043
| [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]]
|}
=== Mednarodni odnosi ===
[[Slika:Necasmeeting.jpg|sličica| Srečanje voditeljev [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]] ter Nemčije in Francije leta 2013]]
[[Slika:BIMUN_2012_opening_1.jpg|sličica| Konferenca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] v skupščini Magnatske hiše v madžarskem parlamentu]]
[[Zunanja politika]] Madžarske temelji na štirih temeljnih zavezah: atlantskemu sodelovanju, evropski integraciji, mednarodnemu razvoju in mednarodnemu pravu. Madžarsko gospodarstvo je dokaj odprto in se močno opira na mednarodno trgovino.
Madžarska je članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] od decembra 1955 in članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[NATO|Nata]], [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]], [[Svetovna trgovinska organizacija|STO]], [[Svetovna banka|Svetovne banke]], AIIB in [[Mednarodni denarni sklad|IMF]]. Madžarska je leta 2011 pol leta predsedovala [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], naslednje pa bo leta 2024. Leta 2015 je bila Madžarska peta največja donatorka razvojne pomoči [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], ki ni članica DAC, na svetu, kar predstavlja 0,13 % njenega bruto nacionalnega dohodka.
Glavno mesto Madžarske, Budimpešta, gosti več kot 100 veleposlaništev in predstavništev mednarodnih politični organizacij.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kulugyminiszterium.hu/dtwebe/Irodak.aspx|title=Embassies in Budapest|year=2014|publisher=Kulugyminiszterium.hu|accessdate=16.4.2020}}</ref> Madžarska gosti tudi glavne in regionalne sedeže številnih mednarodnih organizacij, vključno z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, Evropsko policijsko šolo, [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce|Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce]], [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]], Mednarodnim centrom za demokratično tranzicijo, Inštitutom za Mednarodno izobraževanje, [[Mednarodna organizacija dela]], Mednarodna organizacija za migracije, Mednarodni Rdeči križ, Regionalni okoljski center za Srednjo in Vzhodno Evropo, Donavska komisija in drugimi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|title=International organizations in Hungary|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=20.11.2016}}</ref>
Od leta 1989 je glavni zunanjepolitični cilj Madžarske vključitev v zahodne gospodarske in varnostne organizacije. Madžarska se je programu [[Partnerstvo za mir]] pridružila leta 1994 in je aktivno podpirala misije IFOR in [[SFOR]] v Bosni. Madžarska je od leta 1989 tudi izboljšala svoje pogosto hladne sosedske odnose s podpisom temeljnih pogodb z [[Romunija|Romunijo]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Ukrajina|Ukrajino]]. Ti se odpovedujejo vsem nerešenim ozemeljskim zahtevam in postavljajo temelje za konstruktivne odnose. Kljub vsemu pa vprašanje pravic etnične madžarske manjšine v Romuniji, na Slovaškem in v Srbiji občasno povzroča dvigovanje dvostranskih napetosti; od leta 2017 pa so se hitro poslabšali tudi odnosi z Ukrajino zaradi položaja madžarske manjšine v Ukrajini.<ref>"[https://www.neweurope.eu/article/hungary-ukraine-relations-hit-new-low-troop-deployment/ Hungary-Ukraine relations hit new low over troop deployment]".</ref> Od leta 1989 je Madžarska podpisala vse dokumente [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], leta 1997 pa je bila predsedujoča OVSE. V preteklosti je imela Madžarska še posebej prijateljske odnose s [[Poljska|Poljsko]]; ta poseben odnos sta parlamenta obeh držav priznala leta 2007 s skupno izjavo 23. marca, na "Dan poljsko-madžarskega prijateljstva".<ref>{{Navedi splet|last=Quinn Hargitai|website=[[BBC]]|date=13.2.2017|accessdate=14.9.2021|url=https://www.bbc.com/travel/article/20170210-two-countries-as-close-as-brothers|title=In a world of global tension and conflict, it's both endearing and unusual that two countries that don't even share a border have set aside a day solely to appreciate their friendship.}}</ref>
=== Vojska ===
[[Slika:Hunspec.jpg|sličica|HDF 34. bataljon posebnih sil]]
[[Slika:JAS_39_pair_HuAF_Kecskemét_2007.JPG|sličica|Večnamensko bojno letalo [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]]]]
Predsednik države ima naziv [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika]] narodnih oboroženih sil. Ministrstvo za obrambo skupaj z načelnikom generalštaba poveljuje oboroženim silam, kar vključuje madžarske kopenske sile in madžarsko vojno letalstvo. Od leta 2007 so madžarske oborožene sile del enotne poveljniško strukture. Ministrstvo za obrambo ohranja politični in civilni nadzor nad vojsko. Podrejeno poveljstvo združenih sil usklajuje in poveljuje madžarskim obrambnim silam. Leta 2016 so le-te imele 31.080 aktivnih pripadnikov, operativna rezerva je skupno število vojakov lahko dvigne na 50 tisoč. Leta 2016 je bilo načrtovano, da bodo vojaški izdatki naslednje leto znašali 1,21 milijard USD , približno 0,94 % BDP države, kar je precej pod 2-odstotnim ciljem Nata. Leta 2012 je vlada sprejela resolucijo, v kateri se je zavezala, da bo do leta 2022 povečala izdatke za obrambo na 1,4 % BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/budget-2017-hungary-spend-e3-7-billion-revenues-next-year-95159|title=Budget 2017: Hungary to spend €3.7 billion more than it should next year|publisher=hungarytoday.hu|accessdate=28.4.2016|date=28.4.2016}}</ref>
[[Vojaška služba|Služenje vojaškega roka]] je prostovoljno, čeprav se lahko v vojnem stanju zopet uvede [[nabor]]. Madžarska se je leta 2001 kot pomembno posodobitev odločila kupiti 14 lovskih letal [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] za ceno približno 800 milijonov EUR. Madžarski nacionalni center za kibernetsko varnost so leta 2016 reorganizirali z namenom učinkovitejšega zagotavljanja [[Informatična varnost|kibernetske varnosti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.enisa.europa.eu/about-enisa/structure-organization/national-liaison-office/meetings/june-2016/revised-hungarian-it-security-policy|title=Revised Hungarian IT Security Policy|publisher=National Cyber Security Center|accessdate=20.11.2016}}</ref>
Leta 2016 je imela madžarska vojska na misijah v tujih državah približno 700 vojakov, kot del mednarodnih mirovnih sil, vključno s 100 vojaki Madžarskih obrambnih sil v [[ISAF|enotah ISAF]] pod vodstvom [[NATO|Nata]] v [[Afganistan|Afganistanu]], 210 madžarskih vojakov na [[Kosovo|Kosovu]] pod poveljstvom [[KFOR]] in 160 vojakov v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Madžarska je, da bi pomagala ameriški okupaciji z oboroženimi transportnimi konvoji, v Irak poslala 300-člansko logistično enoto, čeprav je javno mnenje nasprotovalo sodelovanju države v vojni.
== Gospodarstvo ==
[[Slika:EU_Single_Market.svg|sličica| Madžarska je del notranjega trga [[Evropska unija|Evropske unije]] s 508 milijonov potrošnikov in del [[Schengensko območje|schengenskega območja]]]]
[[Slika:Hungary_Product_Exports_(2019).svg|desno|sličica| Proporcionalna zastopanost madžarskega izvoza, 2019]]
Madžarska je mešano gospodarstvo [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] z visokimi dohodki, z [[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|zelo visokim indeksom človekovega razvoja]] in kvalificirano delovno silo s 16. najnižjo dohodkovno neenakostjo na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Country Classification|url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0,,contentMDK:20421402~pagePK:64133150~piPK:64133175~theSitePK:239419,00.html#High_income|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080524215837/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0%2C%2CcontentMDK%3A20421402~pagePK%3A64133150~piPK%3A64133175~theSitePK%3A239419%2C00.html|archivedate=24.5.2008|accessdate=30.9.2014}}</ref> Poleg tega je po indeksu ekonomske kompleksnosti 9. najbolj zapleteno gospodarstvo.<ref>{{Navedi splet|date=2018|title=The Atlas of Economic Complexity by @HarvardGrwthLab|url=https://atlas.cid.harvard.edu/rankings/|website=atlas.cid.harvard.edu}}</ref> Madžarsko je 57. največje gospodarstvo na svetu (od 188 držav, ki jih meri [[Mednarodni denarni sklad|IMF]]) z 265,04 milijard USD proizvodnje<ref name="imf2">{{Navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&pr.y=13&sy=2017&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=944&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Hungary|publisher=International Monetary Fund|accessdate=29.4.2017}}</ref> in se uvršča na 49. mesto na svetu po BDP na prebivalca, merjenem s pariteto kupne moči. Madžarska je izvozno usmerjeno tržno gospodarstvo z velikim poudarkom na zunanji trgovini, zato je država 36. največje izvozno gospodarstvo na svetu. Država je imela v letu 2015 več kot 100 milijard USD izvoza z visokim, 9,003 milijarde USD vrednim trgovinskim presežkom, od tega 79 % pri izmenjavi z EU, 21 % pa pri trgovini zunaj EU.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/kul1512|title=External trade surplus was EUR 604 million in December|website=[[Hungarian Central Statistical Office]]|date=10.3.2016|accessdate=10.3.2016}}</ref> Madžarska ima več kot 80-odstotno zasebno gospodarstvo z 39,1-odstotno obdavčitvijo, kar predstavlja osnovo za [[Socialna država|socialno gospodarstvo]] države. Na strani izdatkov je potrošnja gospodinjstev glavna sestavina [[Bruto domači proizvod|BDP]] in predstavlja 50 odstotkov njegove celotne porabe, sledijo bruto investicije v osnovna sredstva z 22 odstotki in izdatki države z 20 odstotki BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu|title=GDP – composition, by end use|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archivedate=12.2.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu}}</ref> Madžarska je še naprej ena izmed vodilnih držav za privabljanje neposrednih tujih naložb v Srednjo in Vzhodno Evropo, vhodne NTI v državo so znašale 119,8 milijard USD v letu 2015, medtem ko je v tujini Madžarska vložila več kot 50 milijard USD.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=Hungary|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016}}</ref> {{As of|2015}} so bile ključne trgovinske partnerice Madžarske: Nemčija, Avstrija, Romunija, Slovaška, Francija, Italija, Poljska in Češka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu|title=Export Partners of Hungary|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archivedate=12.2.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu}}</ref> Glavne panoge vključujejo predelavo hrane, farmacijo, motorna vozila, informacijsko tehnologijo, kemikalije, metalurgijo, stroje, električne izdelke in turizem (leta 2014 je Madžarska gostila 12,1 milijonov mednarodnih turistov).<ref>{{Navedi knjigo|date=10.3.2016|doi=10.18111/9789284416899|isbn=9789284416899|title=UNWTO Tourism Highlights, 2015 Edition}}</ref> Madžarska je največji proizvajalec elektronike v srednji in vzhodni Evropi. Proizvodnja in raziskave [[Elektronika|elektronike]] so med glavnimi gonili [[Inovacija|inovacij]] in gospodarske rasti v državi. V zadnjih 20 letih je Madžarska prerasla tudi v velik center za mobilno tehnologijo, [[Informacijska varnost|informacijsko varnost]] in s tem povezane raziskave strojne opreme.<ref>{{Navedi splet|url=https://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151023011250/http://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/|archivedate=23.10.2015|title=Electronics|publisher=HIPA|accessdate=11.3.2016}}</ref> Stopnja zaposlenosti v gospodarstvu je leta 2017 znašala 68,3 %,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksh.hu/docs/eng/xftp/gyor/fog/efog1707.html|title=The employment rate of people aged 15–64 increased to 68.3%|publisher=KSH|accessdate=30.8.2017}}</ref> struktura zaposlenosti kaže značilnosti postindustrijskih gospodarstev, 63,2 % zaposlene delovne sile dela v storitvenem sektorju, industrija je prispevala 29,7 %, kmetijstvo pa 7,1 %. Stopnja brezposelnosti je bila septembra 2017 4,1 %,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/mun1709|title=Unemployment rate decreased to 4.1%|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]|accessdate=26.10.2017}}</ref> ki je padlo z 11 % med finančno krizo 2007–2008. Madžarska je del evropskega enotnega trga, ki predstavlja več kot 508 milijonov potrošnikov. Več domačih trgovinskih politik določajo sporazumi med članicami Evropske unije in zakonodaja EU.
[[Slika:Széchenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg|levo|sličica| [[Budimpešta]] je vodilno raziskovalno-razvojno in finančno središče v srednji in vzhodni Evropi]]
Velika madžarska podjetja so vključena v BUX, madžarski borzni indeks, ki kotira na borzi v Budimpešti. Znana podjetja vključujejo podjetje Fortune Global 500 [[MOL (podjetje)|MOL Group]], OTP Bank, Gedeon Richter Plc., Magyar Telekom, CIG Pannonia, FHB Bank, Zwack Unicum in še več.<ref>{{Navedi splet|url=https://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2012/countries/Hungary.html?iid=smlrr|title=Global 500 – Countries: Hungary – Fortune|website=[[Money (magazine)|Money]]|date=23.7.2012|accessdate=10.6.2013}}</ref> Poleg tega ima Madžarska velik del specializiranih malih in srednjih podjetij, na primer veliko število dobaviteljev avtomobilov in tehnoloških [[Zagonsko podjetje|zagonskih podjetij]] in drugo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.startupranking.com/top/hungary|title=Top – Hungary|publisher=startupRANKING|accessdate=10.3.2016}}</ref>
[[Budimpešta]] je finančna in poslovna prestolnica Madžarske. Prestolnica je pomembno gospodarsko središče, ki je v študiji Globalization and World Cities Research Network uvrščeno med alfa – svetovno mesto in je drugo najhitreje razvijajoče se mestno gospodarstvo v [[Evropa|Evropi]], saj se je BDP na prebivalca v mestu povečal za 2,4 odstotka. in zaposlenost za 4,7 odstotka glede na predhodno leto v letu 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/budapest-europes-second-fastest-developing-urban-economy-study-reveals-29576|title=Budapest's Europe's Second Fastest-Developing Urban Economy, Study Reveals – The study examines the development of the world's 300 largest urban economies, ranking them according to the pace of development.|date=23.1.2015|publisher=Brookings Institution|accessdate=8.3.2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2008t.html|title=The World According to GaWC 2010|date=13.4.2010|publisher=lboro.ac.uk|accessdate=12.5.2014}}</ref> Na nacionalni ravni je Budimpešta glavno mesto Madžarske glede poslovanja in gospodarstva, ki predstavlja 39 % nacionalnega dohodka, mesto je v letu 2015 imelo bruto proizvod več kot 100 milijard, zaradi česar je eno največjih regionalnih gospodarstev v [[Evropska unija|Evropski uniji]].<ref>{{Navedi splet|last=Istrate|first=Emilia|url=http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3|title=Global MetroMonitor | Brookings Institution|publisher=Brookings.edu|accessdate=10.6.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605135349/http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3|archivedate=5.6.2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&i=167708|title=Hungary's GDP (IMF, 2016 est.) is $265.037 billion x 39% = $103,36 billion|publisher=Portfolio online financial journal|accessdate=10.6.2013}}</ref> Budimpešta je tudi med 100 najbolj uspešnimi mesti na svetu, kot jih meri PricewaterhouseCoopers; na svetovni lestvici konkurenčnosti mest po lestvici EIU je Budimpešta med drugimi uvrščena pred [[Tel Aviv|Tel Avivom]], [[Lizbona|Lizbono]], [[Moskva|Moskvo]] in [[Johannesburg|Johannesburgom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf|title=Benchmarking global city competitiveness|year=2012|publisher=Economist Intelligence Unit|accessdate=12.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140709133545/http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf|archivedate=9.7.2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562|title=ukmediacentre.pwc.com|publisher=PricewaterhouseCoopers|accessdate=12.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130531000745/http://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562|archivedate=31.5.2013}}</ref> Poleg tega je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb na Madžarskem le 9 %, kar je za države EU relativno nizko.<ref>{{Navedi splet|url=https://hngary.com/tips-doing-business-in-hungary/|title=hngary.com|publisher=[[hngary.com]]|year=2017|accessdate=28.8.2018}}</ref>
Madžarska ohranja svojo valuto, [[madžarski forint]] (HUF), čeprav gospodarstvo izpolnjuje maastrichtske kriterije z izjemo javnega dolga, ki pa je v letu 2015 tudi bistveno pod povprečjem EU s 75,3 %. Madžarska narodna banka — ustanovljena leta 1924, po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] — se trenutno osredotoča na stabilnost cen s ciljno inflacijo 3%.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mnb.hu/en/monetary-policy|title=Monetary Policy|publisher=[[Hungarian National Bank]]|accessdate=10.3.2016}}</ref>
=== Znanost in tehnologija ===
[[Slika:Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg|desno|sličica| [[Albert Szent-Györgyi]] je [[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec za medicino]] za odkritje [[Vitamin C|vitamina C.]] Nobelovo nagrado je prejelo 13 madžarskih nagrajencev.]]
[[Slika:Budapesti_Műszaki_Egyetem_K_épület.jpg|desno|sličica| Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti je najstarejši delujoči tehnološki inštitut na svetu, ustanovljen leta 1782.]]
Dosežki Madžarske na [[Znanost|področju znanosti]] in [[Tehnologija|tehnologije]] znatni, raziskovalna in razvojna prizadevanja pa so sestavni del gospodarstva države. Madžarska je v letu 2015 za civilne raziskave in razvoj porabila 1,4 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 25. najvišji delež na svetu.<ref name="oecd">{{Navedi splet|url=https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm|title=Research and development (R&D) – Gross domestic spending on R&D – OECD Data|website=data.oecd.org|accessdate=10.2.2016}}</ref> Madžarska se med najbolj inovativnimi državami v Bloombergovem indeksu inovacij uvršča na 32. mesto, pred [[Hongkong|Hongkongom]], [[Islandija|Islandijo]] ali [[Malta|Malto]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/graphics/2015-innovative-countries/|work=Bloomberg|title=The Bloomberg Innovation Index}}</ref> Madžarska je bila leta 2020 uvrščena na 35. mesto na svetovnem indeksu inovativnosti, s 33. leta 2019.<ref>{{Navedi splet|title=Release of the Global Innovation Index 2020: Who Will Finance Innovation?|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2020/index.html|accessdate=2021-09-02|website=www.wipo.int|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Global Innovation Index 2019|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2019/index.html|accessdate=2021-09-02|website=www.wipo.int|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTD - Item|url=https://ec.europa.eu/newsroom/rtd/items/691898|accessdate=2021-09-02|website=ec.europa.eu}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=2013-10-28|title=Global Innovation Index|url=https://knowledge.insead.edu/entrepreneurship-innovation/global-innovation-index-2930|accessdate=2021-09-02|website=INSEAD Knowledge|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.globalinnovationindex.org/analysis-indicator|work=[[Cornell University]], [[INSEAD]], and the [[World Intellectual Property Organization]]|title=Global Innovation Index}}</ref> Leta 2014 je Madžarska štela 2.651 raziskovalcev s polnim delovnim časom na milijon prebivalcev, kar se vztrajno povečuje z 2.131 leta 2010 in v primerjavi s 3.984 v ZDA ali 4.380 v Nemčiji.<ref>{{Navedi novice|url=http://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.SCIE.RD.P6?locations=HU|work=[[World Bank]]|title=Researchers in R&D (per million people)}}</ref> Visokotehnološka industrija Madžarske je imela koristi tako od kvalificirane delovne sile v državi kot od močne prisotnosti tujih visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih centrov. Madžarska ima tudi eno najvišjih stopenj prijavljenih [[Patent|patentov]], šesto najvišje razmerje visokotehnološke in srednje visokotehnološke proizvodnje v skupni industrijski proizvodnji, 12. najvišji priliv neposrednih tujih naložb v raziskave, 14. mesto med raziskovalnimi talenti v podjetjih in ima 17. najboljše skupno razmerje učinkovitosti inovacij na svetu.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.globalinnovationindex.org/analysis-economy|work=[[Cornell University]], [[INSEAD]], and the [[World Intellectual Property Organization]]|title=Global Innovation Index – ANALYSIS – Hungary}}</ref>
Ključni akter raziskav in razvoja na Madžarskem je Nacionalni urad za raziskave, razvoj in inovacije (Urad NRDI; slovensko RRI), ki je nacionalna strateška in finančna agencija za znanstvene raziskave, razvoj in inovacije, glavno vladno posvetovalno telo za pripravo madžarske politike RRI in primarna agencija za financiranje RRI. Njegova vloga je razvijati politiko RRI in zagotoviti, da Madžarska ustrezno vlaga v RRI s financiranjem vrhunskih raziskav in podpiranjem inovacij za povečanje konkurenčnosti in pripravo strategije RRI madžarske vlade, za upravljanje nacionalnega sklada za raziskave, razvoj in inovacije ter predstavlja Madžarska vlada in madžarska skupnost RDI v mednarodnih organizacijah.<ref>{{Navedi novice|url=http://nkfih.gov.hu/the-office|work=NRDI Office|title=The National Research, Development and Innovation Office}}</ref>
[[Slika:Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg|desno|sličica| Raziskovalno-razvojni center Gedeon Richter Plc. v [[Budimpešta|Budimpešti]], eno največjih [[Biotehnologija|biotehnoloških]] podjetij v srednji in vzhodni Evropi]]
Znanstveno raziskovanje v državi podpira deloma industrija in delno država, prek mreže madžarskih univerz in znanstvenih državnih institucij, kot je Madžarska akademija znanosti.<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/mta-and-science-106125|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=MTA and Science (Infograpihcs)}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/mtas-research-centres-and-institutes-106085|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=MTA's Research Centres and Institutes}}</ref> Madžarska je bila dom nekaterih najvidnejših raziskovalcev v različnih znanstvenih disciplinah, zlasti v [[Fizika|fiziki]], [[Matematika|matematiki]], [[Kemija|kemiji]] in [[Inženirstvo|inženirstvu]]. Od leta 2018 je bilo dvanajst madžarskih znanstvenikov prejemnikov [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]].<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=Hungary's Nobel Prize Winners}}</ref> Do leta 2012 so bili trije posamezniki: Csoma, [[János Bolyai]] in Tihanyi vključeni v Unescov register spomina sveta ter kolektivni prispevki: Tabula Hungariae in [[Bibliotheca Corviniana]]. Med sodobnimi, mednarodno znanimi madžarskimi znanstveniki so matematik László Lovász, fizik Albert-László Barabási, fizik Ferenc Krausz in biokemik Árpád Pusztai. Madžarska slovi po odličnem matematičnem izobraževanju, ki je usposobilo številne izjemne znanstvenike. Med znanimi madžarskimi matematiki so oče [[Farkas Bolyai]] in sin [[János Bolyai]], ki je bil eden od utemeljiteljev [[Neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]]; [[Paul Erdős]], znan po prevodih v več kot štirideset jezikov in katerega Erdős številke še vedno uporabljajo, in [[John von Neumann]], ključni sodelavec na področju [[Kvantna mehanika|kvantne mehanike]] in [[Teorija iger|teorije iger]], pionir [[Računalnik|digitalnega računalništva]] in glavni matematik v [[Projekt Manhattan|projektu Manhattan]]. Pomembni madžarski izumi vključujejo [[Vžigalica|vžigalico s]] [[Svinčev(IV) oksid|svinčevim dioksida]] (János Irinyi), vrsto [[Uplinjač|uplinjača]] (Donát Bánki, János Csonka), električni (AC) vlakovni motor in generator (Kálmán Kandó), [[Holografija|holografijo]] ([[Dennis Gabor]]), Kalmanov filter (Rudolf). E. Kálmán), in [[Rubikova kocka]] ([[Ernő Rubik]]).
=== Prevoz ===
[[Slika:Esztergom.desiro.JPG|levo|sličica| [[Siemens Desiro]] na omrežju madžarskih državnih železnic, ki je eno najgostejših na svetu]]
Madžarska ima zelo razvit cestni, železniški, zračni in vodni promet. Budimpešta, glavno mesto, je pomembno vozlišče za madžarski železniški sistem (''MÁV''). Glavno mesto oskrbujejo tri velike železniške postaje, imenovane ''Keleti'' (vzhodna), ''Nyugati'' (zahodna) in ''Déli'' (južna) ''pályaudvar'' s ([[Železniška postaja|končne postaje]]). [[Szolnok]] je najpomembnejše železniško vozlišče zunaj Budimpešte, medtem ko so železniška postaja Tiszai v [[Miskolc|Miskolcu]] in glavne postaje [[Sombotel|Szombathely]], [[Gjur|Győr]], [[Szeged]] in [[Székesfehérvár]] prav tako ključne za omrežje.
Tramvajska omrežja imajo Budimpešta, [[Debrecen]], [[Miskolc|Miškolc]] in [[Szeged]].. Budimpeštanski metro je drugi najstarejši podzemni [[Podzemna železnica|podzemni]] sistem na svetu; njena linija 1 je v obratovanju od leta 1896. Sistem je sestavljen iz štirih linij. V metropolitanskem območju Budimpešte deluje sistem [[Regionalna železnica|mestnih železnic]] ''HÉV''. Madžarska omrežje avtocest ({{Jezik-hu|autópálya}}) se razteza v skupni dolžini približno 1314 km. Obstoječemu omrežju, ki s prestolnico že povezuje številna večja gospodarsko pomembna mesta, se še vedno dodajajo novi avtocestni odseki. Najpomembnejše rečno pristanišče je Budimpešta, pomembna sta tudi [[Dunaújváros]] in [[Baja, Madžarska|Baja]].
Na Madžarskem je pet mednarodnih letališč: Budimpešta Liszt Ferenc (neuradno imenovana "Ferihegy"), Debrecen, Hévíz–Balaton (imenovano tudi letališče Sármellék), Győr-Pér in Pécs-Pogány, vendar le dve od teh (Budimpešta in Debrecen) opravljata redne polete. Nacionalni prevoznik MALÉV je opravljal lete v več kot 60, večinoma evropskih mest, vendar je leta 2012 prenehal delovati. Tako enako kot npr. Slovenija, tudi Madžarska sedaj nima več nacionalne letalske družbe. Na Madžarskem, v Ferihegyju, ima sedež nizkoproračunski letalski prevoznik [[Wizz Air|WizzAir]].
== Demografija ==
[[Slika:Population_density_in_Hungary.png|sličica| Gostota prebivalstva na Madžarskem po okrožjih.]]
{{glej tudi|Ženske na Madžarskem}}
Po popisu iz leta 2011 je Madžarska imela 9.937.628 [[Popis prebivalstva|prebivalcev]], s čimer je bila peta najbolj naseljena država v srednji in vzhodni Evropi ter srednje velika država članica Evropske unije. [[Gostota prebivalstva]] znaša 107 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je približno dvakrat več od [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|svetovnega povprečja]]. Več kot četrtina prebivalstva je živela v metropolitanskem območju Budimpešte, 6.903.858 ljudi (69,5 %) pa v [[Seznam mest na Madžarskem|mestih in mestih]].<ref name="Census2011">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_orsz_2011.pdf|title=2011 Hungary Census Report|publisher=ksh.hu}}</ref>
Tako kot večina drugih evropskih držav se tudi Madžarska srečuje z pod-nadomestno rodnostjo; njena ocenjena skupna stopnja rodnosti 1,43 otroka na žensko je precej pod stopnjo nadomestitve 2,1,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=The World Factbook|website=Cia.gov|accessdate=30.9.2014}}</ref> čeprav je višja od najnižje vrednosti 1,28 leta 1999<ref>{{Navedi splet|url=https://www.google.co.za/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=sp_dyn_tfrt_in&idim=country:HUN:POL:CZE&dl=en|title=World Development Indicators : Google Public Data Explorer|website=Google.co.za|accessdate=3.8.2017}}</ref> in ostaja precej pod najvišjo vrednostjo 5,59 otrok, rojenih na žensko leta 1884.<ref>{{Citat|url=https://ourworldindata.org/grapher/children-born-per-woman?year=1800&country=HUN|title=Total Fertility Rate around the world over the last centuries|last=Max Roser|date=2014|journal=[[Our World In Data]], [[Gapminder Foundation]]}}</ref> Posledično se madžarsko prebivalstvo postopoma zmanjšuje in hitro stara. Leta 2011 je konzervativna vlada začela s programom za povečanje rodnosti s poudarkom na etničnih Madžarih, s tem da je ponovno uveljavila 3-letni porodniški dopust in spodbudila zaposlitev s krajšim delovnim časom. Stopnja rodnosti se je postopoma povečevala z 1,27 rojenih otrok na žensko v letu 2011<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2011/jan/11/hungary-birth-rate-women-stolz|title=Hungarian government sends women home to make babies|first=Joëlle|last=Stolz|date=11.1.2011|work=[[The Guardian]]|accessdate=3.8.2017}}</ref> Naravni primanjkljaj v prvih 10 mesecih leta 2016 je znašal le 25.828, kar je 8.162 manj kot v enakem obdobju leta 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://bbj.hu/economy/hungarys-natural-decrease-decelerates-further_126579|title=Hungary's natural decrease decelerates further|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> V letu 2015 so bile matere novorojenih otrok v 47,9 % neporočene.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tps00018&plugin=1|title=Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table|website=ec.europa.eu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Madžarska ima eno najstarejših prebivalstev na svetu, s povprečno starostjo 42,7 let.<ref>{{Citat|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=World Factbook EUROPE : HUNGARY|journal=[[The World Factbook]]|date=12.7.2018}}</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2015 71,96 leta za moške in 79,62 leta za ženske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=The World Factbook Life Expectancy|date=29.9.2021|publisher=The World Factbook}}</ref> kar je od padca komunizma nenehno naraščalo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html|title=Vital statistics, Hungarian Central Statistical Office (KSH)|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]|accessdate=30.9.2014}}</ref>
Madžarska priznava dve veliki manjšinski skupini, ki sta označeni kot "nacionalne manjšine", ker so njihovi predniki stoletja živeli v svojih regijah na Madžarskem: nemško skupnost s približno 130.000 prebivalci, ki živi po vsej državi, in romsko manjšino, ki šteje okoli 300.000, ki večinoma prebiva v [[Severna Madžarska|severnem delu države]]. Nekatere študije kažejo na bistveno večje število Romov na Madžarskem (876.000 ljudi – približno 9 % prebivalstva).<ref>[http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/terstat/2018/01/ts580101.pdf A roma népesség területi megoszlásának változása Magyarországon az elmúlt évtizedekben Changes in the Spatial Distribution of the Roma Population in Hungary During the Last Decades]. ksh.hu Retrieved 1.1.2018.</ref><ref>[http://hvg.hu/itthon/20180222_Ennyi_roma_el_Magyarorszagon Ennyi roma él Magyarországon]. hvg.hu.</ref> Po popisu iz leta 2011 je živelo na Madžarskem 8.314.029 (83,7 %) etničnih [[Madžari|Madžarov]], 308.957 (3,1 %) [[Romi|Romov]], 131.951 (1,3 %) [[Nemci|Nemcev]], 29.647 (0,3 %) [[Slovaki|Slovakov]], 26.345 (0,3 %) [[Romuni|Romunov]] in 23.561 (0,2 %) [[Hrvati|Hrvatov]]; 1.455.883 ljudi (14,7 % celotnega prebivalstva) se ni izjasnilo svoje narodnosti. Tako so Madžari predstavljali več kot 90 % prebivalcev, ki so se opredelili o svoji narodnosti.<ref name="Census2011det">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00|title=Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)|website=Ksh.hu|accessdate=30.9.2014}}</ref> Na Madžarskem lahko prebivalci sicer navedejo več kot eno narodnost, zato je vsota etničnih skupin višja od celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_03_00_2011.pdf|title=Hungarian census 2011 – final data and methodology|language=hu|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]}}</ref>
Danes zunaj trenutnih meja Madžarske živi približno 5 milijonov Madžarov.
=== Urbanizacija ===
[[Slika:Budapest,_Hungary_(explored)_(14995308504).jpg|sličica| [[Budimpešta]]]]
{| class="wikitable"
!čin
! ime
! okrožje
! pop.
! ref.
|-
| 1
| Budimpešta
| Budimpešta
| 1,772 milijona
| <ref>{{Navedi splet|title=The World Factbook 2021 {{!}} Hungary - The World Factbook|last=Central Intelligence Agency|date=14.12.2021|location=Washington D.C.|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary|accessdate=29.12.2021}}</ref>
|}
[[Slika:Hungary_local_administration.png|sličica| Mesta in vasi na Madžarskem]]
Na Madžarskem je bilo na dan 15. julija 2013 3.152 krajev. 346 mest (madžarski izraz: ''város'', množina: ''városok''; izrazoslovje ne razlikujejo med [[Mesto|mesti]] in kraji – izraz mesto se uporablja v uradnih prevodih) in 2.806 vasi (madžarski: ''közsé'' množina: ''községek''). Število mest se lahko spreminja, saj se lahko z predsedniškim aktom vasi povzdignejo v status mesta. Glavno mesto Budimpešta ima poseben status in ni vključeno v nobeno okrožje, medtem ko je 23 mest tako imenovanih mestnih okrožij (''megyei jogú város'' – mesto z okrajnimi pravicami). Vsi okrožni sedeži razen Budimpešte so mestne županije.
Štiri mesta ([[Budimpešta]], [[Miskolc|Miškolc]], [[Gjur|Győr]] in [[Pécs]]) imajo aglomeracije, madžarski statistični urad pa razlikuje še sedemnajst drugih območij v zgodnejših fazah razvoja aglomeracije.<ref name="portal">{{Navedi splet|url=http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett|website=portal.ksh.hu|title=portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett|accessdate=23.1.2021|archivedate=19.3.2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060319223706/http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett}}</ref>
Največje mesto je glavno mesto Budimpešta, najmanjše mesto pa je [[Pálháza]] s 1038 prebivalci leta 2010. Največja vas je [[Solymár]] z 10.123 prebivalci leta 2010. Več kot 100 vasi ima manj kot 100 prebivalcev, medtem ko imajo najmanjše vasi manj kot 20 prebivalcev.
=== Jeziki ===
[[Slika:Dist_of_hu_lang_europe.svg|sličica| Današnje regije v srednji in vzhodni Evropi, ki jih naseljujejo govorci madžarskega jezika]]
[[Madžarščina]] je [[Uradni jezik|uradni]] in tudi sicer prevladujoči govorjeni jezik na Madžarskem. Madžarščina je 13. najbolj razširjen prvi jezik v Evropi s približno 13 milijonov domačih govorcev in je eden od 24 uradnih in delovnih jezikov Evropske unije.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/languages/policy/linguistic-diversity/official-languages-eu_en.htm|title=Official Languages|last=European Commission|accessdate=29.7.2014}}</ref> Zunaj Madžarske ga govorijo tudi skupnosti Madžarov v sosednjih državah in v skupnosti madžarske diaspore po vsem svetu. Po popisu iz leta 2011 na Madžarskem govori 9.896.333 ljudi (99,6 %) madžarščino, od tega 9.827.875 oseb(99 %) kot [[Materni jezik|prvi jezik]], medtem ko je za 68.458 oseb (0,7 %) madžarščina drugi jezik.<ref name="Census2011det">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00|title=Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)|website=Ksh.hu|accessdate=30.9.2014}}</ref> Najbolj razširjena tuja jezika sta angleščina (1.589.180 govorcev, 16,0 %) in nemščina (1.111.997 govorcev, 11,2 %), medtem ko je na Madžarskem priznanih tudi več manjšinskih jezikov ([[Armenščina|armenski]], [[Bolgarščina|bolgarski]], [[Hrvaščina|hrvaški]], [[Nemščina|nemški]], [[Grščina|grški]], [[Romunščina|romunski]], romski, [[Rusinščina|Rusin]], [[Srbščina|srbski]], [[Slovaščina|slovaški]], [[Slovenščina|slovenski]] in [[Ukrajinščina|ukrajinski]]).<ref name="Census2011">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_orsz_2011.pdf|title=2011 Hungary Census Report|publisher=ksh.hu}}</ref>
Madžarščina (madžarščina) je član [[Uralski jeziki|uralske jezikovne družine]], in ni povezana z nobenim izmed sosednjih jezikov ter je oddaljena od [[Finščina|finščine]] in [[Estonščina|estonščine]]. Po številu govorcev je največji med uralskimi jeziki in edini v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. V Romuniji, na Češkem, Slovaškem, v nekdanji Jugoslaviji, Ukrajini, Izraelu in ZDA je precejšnja populacija govorcev madžarskega jezika. Manjše skupine govorcev madžarskega jezika živijo v Kanadi, Sloveniji in Avstriji, pa tudi v Avstraliji, Braziliji, Argentini, Mehika, Venezuela in Čile. Standardna madžarščina temelji na raznolikosti, ki se govori v glavnem mestu [[Budimpešta|Budimpešte]], čeprav je uporaba standardnega narečja uveljavljena, ima madžarščina številna mestna in podeželska [[Narečje|narečja]].
=== Vera ===
Madžarska je zgodovinsko [[Krščanstvo|krščanska]] država. Madžarsko zgodovinopisje povezuje ustanovitev madžarske države s [[Krst|krstom]] [[Štefan I. Ogrski|Štefana I.]] in kronanjem s sveto krono leta 1000 našega štetja. Štefan je razglasil [[Rimskokatoliška cerkev|katolištvo]] kot državno vero, njegovi nasledniki pa so bili tradicionalno znani kot apostolski kralji. Katoliška cerkev na Madžarskem je ostala močna skozi stoletja, esztergomski nadškof pa je dobil izredne časovne privilegije kot madžarski princ-primat (''hercegprímás'').
[[Slika:Benczúr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg|levo|sličica| [[Štefan I. Ogrski|Kralj Sveti Štefan]] daruje madžarsko krono [[Sveta Marija|Devici Mariji]] – slika Gyule Benczúr, v baziliki sv. Štefana]]
Čeprav sodobna Madžarska nima uradne vere in priznava [[Verska svoboda|svobodo veroizpovedi]] kot temeljno pravico, madžarska ustava v svoji preambuli <ref>{{Navedi splet|title=Magyarország Alaptörvénye|url=http://www.parlament.hu/irom39/02627/02627.pdf|website=Parlament.hu|publisher=Hungarian Parliament|accessdate=2.8.2014}}</ref> »priznava državotvorno vlogo krščanstva« in v VII. členu potrjuje, da »lahko država sodeluje s cerkvami za doseganje skupnih ciljev." <ref>{{Navedi splet|url=https://www.constituteproject.org/constitution/Hungary_2011.pdf|title=Hungary's Constitution of 2011}}</ref>
Popis iz leta 2011 je pokazal, da se večina Madžarov opredeljuje kot kristjani (54,2 %), pri čemer poleg [[Luteranstvo|luteranov]] (''evangélikusok'') večino teh predstavljajo rimokatoliki (''római katolikusok'') (37,1 %) in madžarski reformirani [[Kalvinizem|kalvinisti]] (''reformátusok'') (11,1 %) (2,2 %), grkokatoličani (1,8 %) in drugi kristjani (1,3 %). [[Judje|Judovska]] (0,1 %), [[Budizem|budistična]] (0,1 %) in [[Muslimani|muslimanska]] (0,06 %) skupnost so v manjšini. 27,2 % prebivalcev se ni opredelilo glede verske pripadnosti, 16,7 % pa se je opredelilo za izrecno [[Brezverstvo|nereligiozno]], še 1,5 % pa za [[Ateizem|ateiste]].<ref name="Census2011det">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00|title=Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)|website=Ksh.hu|accessdate=30.9.2014}}</ref>
V začetnih fazah [[Reformacija|protestantske reformacije]] je večina Madžarov sprejela najprej [[Luteranstvo|luteranizem]] in nato [[kalvinizem]] v obliki madžarske reformirane cerkve. V drugi polovici 16. stoletja so [[Družba Jezusova|jezuiti]] sprožili [[Protireformacija|protireformacijski]] pohod in prebivalstvo je zopet postalo pretežno katoliško. Ta kampanja pa je bila le delno uspešna in (večinoma reformirano) madžarsko plemstvo je protestantom uspelo zagotoviti svobodo verovanja. V praksi je to pomenilo ''cuius regio, eius religio''; tako je večina posameznih krajev na Madžarskem še vedno prepoznavnih kot zgodovinsko katoliških, luteranskih ali reformiranih. Vzhodne regije države, zlasti okoli [[Debrecen|Debrecena]] (»kalvinistični Rim«), ostajajo skoraj popolnoma [[Kalvinizem|reformirane (kalvinistične)]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.reformatus.hu/mutat/6819/|title=Facts and Statistics|publisher=Reformatus.hu|date=4.3.2013|accessdate=26.3.2013}}</ref> lastnost, ki si jo delijo z zgodovinsko sosednjimi etnično madžarskimi regijami preko romunske meje.
[[Vzhodna pravoslavna cerkev|Pravoslavno krščanstvo]] na Madžarskem je povezano z etničnimi manjšinami v državi: [[Armenci]], [[Bolgari]], [[Grki]], [[Romuni]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]] in [[Srbi]].
Zgodovinsko gledano je bila Madžarska dom številčne judovske skupnosti z več kot 800.000 prebivalci pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], vendar se ocenjuje, da je bilo med letoma 1941 in 1945 med holokavstom na Madžarskem ubitih nekaj več kot 564.000 madžarskih Judov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Braham|first=Randolph L.|authorlink=Randolph L. Braham|title=The Politics of Genocide: The Holocaust in Hungary|volume=2|date=2016|publisher=Columbia University Press|location=New York|pages=1509|isbn=978-0880337113}}</ref> Samo med 15. majem in 9. julijem 1944 je bilo več kot 434.000 Judov deportiranih na 147 vlakih,{{Sfn|Braham|2016|p=771, 774–775}} večina od njih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer so jih okoli 80 odstotkov takoj ob prihodu umorili s plinom. Nekateri Judje so uspeli pobegniti, večina pa je ali končala v koncentracijskih taboriščih, ali pa so jih na Madžarskem pobili ali umorili pripadniki Puščičastega križa. Od več kot 800.000 Judov, ki so živeli znotraj madžarskih meja v letih 1941–1944, naj bi jih preživelo približno 255.500. Na Madžarskem danes živi okoli 120.000 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html|title=Jewish Life Takes to the Streets at Hungary's Celebrated Judafest|publisher=Jewish Federation of North America|date=9.5.2012|accessdate=4.3.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131016205357/http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html|archivedate=16.10.2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://digitaljournal.com/article/343168|title=Hungary: A new synagogue for Budapest but anti-Semitism on rise|publisher=Digital Journal|date=9.2.2013|accessdate=4.3.2013|last=Myles, Robert|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130315122050/http://www.digitaljournal.com/article/343168|archivedate=15.3.2013}}</ref>
=== Izobraževanje ===
Izobraževanje na Madžarskem je pretežno javno, upravlja ga Ministrstvo za šolstvo. [[Mala šola|Predšolsko]] - [[Vrtec|vrtčevska]] vzgoja je obvezna in se izvaja za vse otroke, stare od treh do šestih let, nato pa je obvezno tudi obiskovanje osnovne šole do šestnajstega leta starosti.<ref name="europa">{{Navedi splet|url=http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20131106181321/http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archivedate=6.11.2013|title=Compulsory Education in Europe 2013/2014|publisher=European commission|accessdate=19.5.2014|last=Eurydice}}</ref> Osnovnošolsko izobraževanje običajno traja osem let. Srednješolsko izobraževanje vključuje tri tradicionalne vrste šol, ki so usmerjene na različne akademske ravni: [[gimnazija]] vpisuje najbolj nadarjene otroke in pripravlja dijake za univerzitetni študij; srednje strokovne šole za srednje dijake trajajo štiri leta, tehniška šola pa pripravlja učence za [[Profesionalni razvoj|poklicno izobraževanje]] in svet dela. Sistem je delno prilagodljiv in je možno prehajanje, diplomanti poklicne šole lahko dosežejo dvoletni program, da imajo na primer dostop do visokošolskega poklicnega izobraževanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unevoc.unesco.org/worldtvetdatabase1.php?ct=HUN|title=Vocational Education in Hungary|date=October 2013|accessdate=19.5.2014|last=UNESCO-UNEVOC}}</ref> Študija Trends in International Mathematics and Science Study (TIMSS) je na področju matematikeo in naravoslovja 13–14-letne učence na Madžarskem uvrstila med najboljše na svetu.
[[File:Iskola-Lotz3.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Iskola-Lotz3.JPG|levo|sličica|Rector's Council Hall of Budapest Business School, the first public business school in the world, founded in 1857]]
Večina madžarskih univerz je javnih ustanov, študenti pa tradicionalno študirajo brez plačila šolnine. Splošni pogoj za univerzo je [[matura]]. Madžarski javni visokošolski sistem vključuje univerze in druge visokošolske zavode, ki zagotavljajo tako izobraževalne načrte kot sorodne diplome do doktorske stopnje ter prispevajo tudi k raziskovalni dejavnosti. Zdravstveno zavarovanje za študente je brezplačno do konca študija. Angleščina in nemški jezik sta pomembna v madžarskem visokem šolstvu, obstaja veliko študijskih programov, ki jih poučujejo v teh jezikih, kar vsako leto preko programa ERASMUS in drugih privabi na tisoče študentov na izmenjavi. Visokošolsko izobraževanje in usposabljanje na Madžarskem je bilo v Poročilu o globalni konkurenčnosti 2014 uvrščeno na 44. mesto od 148 držav.<ref>{{Navedi splet|url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2013-14.pdf|title=Global Competitiveness Record 2013/2014|accessdate=19.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604005151/http://www.forbes.com/feeds/afx/2007/06/12/afx3810988.html|archivedate=4.6.2011}}</ref>
Madžarska ima dolgo tradicijo visokošolskega izobraževanja, ki se izkazuje skozi obstoj uveljavljenega gospodarstva, temelječega na znanju. Univerze na Madžarskem vključujejo nekatere najstarejše na svetu, prva je bila univerza v Pécsu, ustanovljena leta 1367, ki še vedno deluje. Lleta 1276 so univerzo v [[Veszprém|Veszprému]] uničile čete Petra Csáka, vendar ni bil nikoli obnovljena. Sigismund je leta 1395 ustanovil univerzo Óbuda. Drugo, Universitas Istropolitana, je leta 1465 v [[Bratislava|Pozsonyju]] ustanovil [[Matija Korvin|Mattias Corvinus]]. Univerza [[Trnava|Nagyszombat]] je bila ustanovljena leta 1635, se preselila v Budim leta 1777 in se danes imenuje univerza Eötvös Loránd. Prvi tehnološki inštitut na svetu je bil ustanovljen v [[Banská Štiavnica|Selmecbányi]] v Kraljevini Madžarski leta 1735, njegova pravna naslednica je Univerza v Miskolcu. Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti velja za najstarejši tehnološki inštitut na svetu z univerzitetnim prograo in strukturo, njen pravni predhodnik Institutum Geometrico-Hydrotechnicum je leta 1782 ustanovil [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesar Jožef II]].
Madžarska se uvršča na četrto mesto (pred sosedno Romunijo in za Kitajsko, ZDA in Rusijo) po številu medalj vseh časov na [[Mednarodna matematična olimpijada|mednarodni matematični olimpijadi]], s skupno 336 medaljami, ki segajo v leto 1959.
=== Zdravje ===
[[Slika:Szentistvankorhazcivertanlegi.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Szent István Kórház (bolnišnica [[Štefan I. Ogrski|Saint Stephen]]) na aveniji Üllői, [[Budimpešta]]. S Szent László Kórház (bolnišnica [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]]) je največji bolnišnični kompleks na Madžarskem, zgrajen na prelomu iz 19. v 20. stoletje.]]
Madžarska svojim prebivalcem zagotavlja univerzalni sistem zdravstvenega varstva, ki ga v veliki meri financira vladno nacionalno zdravstveno zavarovanje. Po podatkih [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je 100 % prebivalstva pokrito z univerzalnim zdravstvenim zavarovanjem,<ref name="auto">{{Navedi časopis|last=OECD|date=27.6.2013|title=OECD Health Data: Social protection|url=http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/data/oecd-health-statistics/oecd-health-data-social-protection_data-00544-en|journal=OECD Health Statistics (Database)|doi=10.1787/data-00544-en|access-date=14.7.2013}}</ref> ki je popolnoma brezplačno za [[Otrok|otroke]], [[Študent|študente]], upokojence, [[Revščina|ljudi z nizkimi dohodki]], [[Invalidnost|invalide]] in cerkvene delavce.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.oep.hu/pls/portal/docs/PAGE/LAKOSSAG/OEPHULAK_EBELLAT/ELLATASMO/KIZAROLAG_EU_SZOLG_JOGOSULTAK_2013_01.PDF|title=List of the entitled people for free insurance, National Healthcare Fund, 2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak|title=Dőzsölők és szűkölködők – Miből gazdálkodnak az egyházak?, Figyelő (financial status of the churches in Hungary, Hungarian)|website=Figyelo.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150417095046/http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak|archivedate=17.4.2015}}</ref> Madžarska za zdravstveno varstvo porabi 7,2 % BDP, pri čemer porabi 2.045 $ na prebivalca, od tega 1.365 $ zagotavlja državni proračun.<ref>{{Navedi splet|url=https://stats.oecd.org/index.aspx?DataSetCode=HEALTH_STAT|title=Health Status|website=stats.oecd.org|accessdate=11.4.2019}}</ref>
Madžarska je v [[Evropa|Evrop]]<nowiki/>i ena vodilnih regij na področju zdravstvenega turizma, zlasti v zobozdravstvenem turizmu,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.budapestagent.com/hungary-leading-dental-tourism.html|title=Hungary leading in Dental Tourism in Europe – BudapestAgent.com|date=20.6.2012|website=Budapestagent.com|accessdate=3.8.2017}}</ref><ref name="BBJ1" /> v katerem je njen delež 42 % v Evropi in 21 % po vsem svetu.<ref name="BBJ1">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/hungary-aims-at-bigger-bite-of-dental-tourism_63662|title=Hungary aims at bigger bite of dental tourism|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref><ref name="BBJ2">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/dental-tourism-development-clinics-turnover-up-19percent_69020|title=Dental Tourism Development clinics turnover up 19%|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Vidna panoga je tudi [[plastična kirurgija]], saj 30 % strank prihaja iz tujine. Madžarska je znana po svoji zdraviliški kulturi in je država številnih zdravilišč,<ref name="IMTJ">{{Navedi splet|url=http://www.imtj.com/news/?entryid82=416494|title=Hungarian Tourism promotes medical tourism – IMTJ|website=Imtj.com|accessdate=3.8.2017}}</ref> ki privabljajo tako imenovani "zdraviliški turizem".<ref name="BBJ3">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/medical-tourism-in-good-health_63661|title=Medical tourism in good health|website=Imtj.com|accessdate=3.8.2017}}</ref>
Tako kot v ostalih razvitih državah so [[Srčno-žilna bolezen|bolezni srca in ožilja]] vodilni vzrok smrti, saj so leta 2013 bile vzrok 49,4 % (62.979) vseh smrti.<ref name="KSH">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html|title=STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1900–)|website=Ksh.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Vendar pa je ta številka dosegla vrhunec že leta 1985 z 79.355 smrtnimi žrtvami in se od padca komunizma nenehno znižuje.<ref name="KSH" /> Drugi najpogostejši vzrok smrti je [[Rak (bolezen)|rak]] s 33.274 (26,2 %), ki stagnira od 90. let prejšnjega stoletja.<ref name="KSH" /> Število smrtnih žrtev zaradi [[Nesreča|nesreč]] se je zmanjšalo z 8.760 v letu 1990 na 3.654 v letu 2013; število [[Samomor|samomorov]] se je strmo zmanjšalo s 4.911 leta 1983 na 2.093 leta 2013 (21,1 na 100.000 ljudi), kar je najnižje od leta 1956.<ref name="KSH" /> Med zahodnimi in vzhodnimi deli Madžarske (podobno kot v Sloveniji) obstajajo velike zdravstvene razlike; [[Srčno-žilna bolezen|bolezni srca]], [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[možganska kap]] in [[samomor]] so razširjeni v pretežno [[Kmetijstvo|kmetijski]] regiji [[Velika madžarska nižina|Velike nižine]] z nizkimi dohodki na vzhodu, vendar redki v območjih s prebivalstvom srednjega razreda z visokim dohodkom v [[Zahodna prekodonavska|zahodni Transdonaviji]] in [[Osrednja Madžarska|osrednji Madžarski]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf|title=Egészségjelentés 2016|website=Oefi.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160404092802/http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf|archivedate=4.4.2016}}</ref>
Kajenje je vodilni vzrok smrti v državi, čeprav delež kadilcev strmo upada: zmanjšal se je na 19 % v letu 2013 z 28 % v letu 2012 zaradi strogih predpisov, kot je nacionalna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih, in zaradi omejevanja prodaje tobaka na "nacionalne tobačne trgovine" pod državnim nadzorom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/economy/govt-allocates-huf-450-mln-to-company-facilitating-tobacco-sales-monopoly_64136|title=Govt allocates HUF 450 mln to company facilitating tobacco sales monopoly|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref>
Madžarska je z vidika telesne varnosti 17. najvarnejša država na svetu s stopnjo umorov 1,3 na 100.000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf|title=Archived copy|accessdate=7.4.2019|archivedate=29.4.2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190429070743/http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf}}</ref>
== Kultura ==
=== Arhitektura ===
[[Slika:Esterházy-kastély_(4051._számú_műemlék)_2.jpg|sličica| Palača Eszterháza, "madžarski Versailles" v [[Fertőd|Fertődu]], [[Győr-Moson-Sopron (županija)|okrožje Győr-Moson-Sopron]]]]
Na Madžarskem stoji največja sinagoga v Evropi (Velika sinagoga), zgrajena leta 1859 v slogu mavrskega preporoda s kapaciteto 3.000 oseb, največja zdravilna kopel v Evropi (Széchenyi Medicinal Bath), dokončana leta 1913 v modernem renesančnem slogu in se nahaja v mestnem parku v Budimpešti, največja zgradba na Madžarskem z dolžino 268 metrov (stavba parlamenta), ena največjih bazilik v Evropi (Esztergom Basilica), druga največja teritorialna opatija na svetu ([[Benediktinska opatija v Pannonhalmi|Pannonhalma Archabbey]]), in največja zgodnjekrščanska nekropola zunaj Italije ([[Pécs]]).
[[Slika:Apátsági_templom_(8941._számú_műemlék)_7.jpg|levo|sličica| Romanska opatija Ják, [[Železna županija|okrožje Vas]], zgrajena med letoma 1220 in 1256.]]
Pomembni arhitekturni slogi na Madžarskem vključujejo [[historicizem]] in [[Art nouveau|art nouveau/secesijo,]] ali, bolje rečeno, več različic secesije. V nasprotju s historizmom madžarska secesija temelji na nacionalnih arhitekturnih značilnostih. Ob upoštevanju vzhodnega izvora Madžarov je Ödön Lechner (1845–1914), najpomembnejša osebnost madžarske secesije, sprva navdihnjena z indijsko in sirsko arhitekturo, pozneje pa s tradicionalnimi madžarskimi dekorativnimi zasnovami. Na ta način je ustvaril izvirno sintezo arhitekturnih slogov. Z njihovo uporabo na tridimenzionalnih arhitekturnih elementih je ustvaril različicosecesije, ki je postala značilna za Madžarsko.
Ker se je odvrnila od Lechnerjevega sloga, a se je navdihnila iz njegovega pristopa, naj bi skupina "Mladi" (''Fiatalok''), v kateri sta bila Károly Kós in Dezsö Zrumeczky, uporabila značilne strukture in oblike tradicionalne madžarske arhitekture, da bi dosegla enak zaključek.
[[Slika:Museum_of_Applied_Arts_(Budapest).jpg|sličica| Muzej uporabne umetnosti, [[Art nouveau|secesijska]] zgradba, ki jo je zasnoval Ödön Lechner]]
Poleg dveh glavnih stilov je v Budimpešti možno najti tudi lokalne različice trendov, ki izvirajo iz drugih evropskih držav. Secesija z [[Dunaj|Dunaja]], nemški Jugendstil, Art Nouveau iz Belgije in Francije ter vpliv angleške in finske arhitekture se odražajo v stavbah, zgrajenih na prelomu 20. stoletja. Béla Lajta je sprva prevzel Lechnerjev slog, nato pa je črpal navdih iz angleških in finskih trendov; ko pa je razvil zanimanje za [[Stari Egipt|egipčanski]] slog, je na koncu prišel do moderne arhitekture. Aladár Árkay je šel skoraj po isti poti. István Medgyaszay je razvil svoj slog, ki se je razlikoval od Lechnerjevega, z uporabo stiliziranih tradicionalnih motivov za ustvarjanje dekorativnih motivov v betonu. Na področju uporabne umetnosti je bila zaslužna za spodbujanje širjenja Art Nouveauja leta 1896 odprta Šola in Muzej dekorativnih umetnosti.
Tujci so nepričakovano »odkrili« da precejšen del državljanov živi v starih in arhitekturno vrednih stavbah . Tako so v starem središču [[Budimpešta|Budimpešte]] skoraj vse zgradbe stare okoli sto let, z debelimi zidovi, visokimi stropi in motivi na sprednji steni.<ref name="Eliznik.org.uk">{{Navedi splet|url=http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm|title=Magyar (Hungarian) migration, 9th century|publisher=Eliznik.org.uk|accessdate=20.9.2009|archivedate=6.10.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081006210045/http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information|title=General information on various student flats and building types in Budapest|publisher=Budapest Corner|accessdate=11.12.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101214123942/http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information|archivedate=14.12.2010}}</ref>
=== Glasba ===
[[Slika:Hungarian_State_Opera_House(PDXdj).jpg|sličica| Madžarska državna operna hiša na Andrássy út (UNESCO svetovna dediščina)]]
Madžarsko glasbo sestavljajo predvsem tradicionalna madžarska ljudska glasba in glasba uglednih skladateljev, kot sta [[Franz Liszt|Liszt]] in [[Béla Bartók|Bartók]], ki veljata za največja madžarsae skladatelja. Drugi priznani skladatelji so Dohnányi, [[Franz Schmidt]], [[Zoltán Kodály]], Gabriel von Wayditch, [[Rudolf Wagner-Régeny]], László Lajtha, [[Franz Lehár]], [[Emmerich Kálmán|Imre Kálmán]], Sándor Veress in Rózsa. Madžarska tradicionalna glasba ima močan [[Daktil|daktilni]] ritem, saj je jezik vedno poudarjen na prvem zlogu vsake besede.
Madžarska je rojstna dežela več skladateljev sodobne klasične glasbe, med njimi [[György Ligeti|Györgyja Ligetija]], Györgyja Kurtága, Pétra Eötvösa, [[Zoltán Kodály|Zoltána Kodályja]] in Zoltána Jeneyja. Eden največjih madžarskih skladateljev, [[Béla Bartók]], se šteje tudi med najpomembnejše glasbenike 20. stoletja. Njegovo glasbo so poživljale teme, načini in ritmični vzorci madžarske in sosednje ljudske glasbene tradicije, ki jo je študiral, ki jo je z vplivi sodobnikov vključil v svoj značilen slog.<ref>[http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html Szabolcsi] Although the Hungarian upper class has long had cultural and political connections with the rest of Europe, leading to an influx of European musical ideas, the rural peasants maintained their own traditions such that by the end of the 19th century Hungarian composers could draw on rural peasant music to (re)create a Hungarian classical style.</ref>
[[Slika:Liszt_1858.jpg|levo|sličica| [[Franz Liszt|Ferenc (Franz) Liszt]], eden največjih pianistov vseh časov; znan skladatelj in dirigent]]
Madžarska je veliko prispevala na področju ljudske, [[Popularna glasba|popularne]] in [[Klasična glasba|klasične glasbe]]. Madžarska ljudska glasba je pomemben del nacionalne identitete in še naprej igra pomembno vlogo v madžarski glasbi. Madžarska ljudska glasba je bila pomembna v nekdanjih podeželskih predelih, ki so – od [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske pogodbe leta 1920]] – v sosednjih državah, kot so Romunija, Slovaška, Poljska in zlasti v južni Slovaški in [[Transilvanija|Transilvaniji]]; v obeh regijah živi precejšnje število Madžarov. Po ustanovitvi glasbene akademije pod vodstvom [[Ferenc Erkel|Ferenca Erkla]] in [[Franz Liszt|Franza Liszta]] je Madžarska izšolala veliko število umetniških glasbenikov:
* Pianisti: Ernő von Dohnányi, Ervin Nyiregyházi, Andor Földes, Tamás Vásáry, György Sándor, Géza Anda, Annie Fischer, György Cziffra, Edward Kilényi, Edward Kilényi, Báynőint, Jezőián, Jázőint, Báynőint, Janzőint, drugi.
* Violinisti: Joseph Joachim, Leopold Auer, Jenő Hubay, Jelly d'Arányi, Joseph Szigeti, Sándor Végh, Emil Telmanyi, Ede Zathurecky, Zsigmondy, Franz von Vecsey, Zoltán, Timur Szébor Székely, rojen. 79) in drugi.
* Operni pevci: Astrid Varnay, József Simándy, Júlia Várady, Júlia Hamari, Kolos Kováts (Sinjebrdec v Bartókovem Sinjebradcu)
* Dirigenti: Eugene Ormandy, George Szell, Antal Doráti, János Ferencsik, Fritz Reiner, sir Georg Solti, István Kertész, Ferenc Fricsay, Zoltán Rozsnyai, Sándor Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpás Ferencsik, Árpád Átés Ádös Joáó, Árpád Áterss Ádös Joóá, Gilbert Varga in drugi
* Godalni kvarteti: Budimpeštanski kvartet, Madžarski kvartet, Végh Quartet, Takács Quartet, Kodály Quartet, Éder Quartet, Festetics Quartet,
[[Slika:Bartók_Béla_1927.jpg|sličica| [[Béla Bartók]], vplivni skladatelj z začetka 20. stoletja; eden od [[Etnomuzikologija|utemeljiteljev etnomuzikologije]]]]
Broughton trdi, da je bil madžarski "nalezljiv zvok presenetljivo vpliven na sosednje države (morda zahvaljujoč skupni avstro-ogrski zgodovini) in da ni nenavadno slišati madžarsko zveneče melodije v Romuniji, na Slovaškem in Poljskem".<ref>Szalipszki, p. 12<br />Refers to the country as "widely considered" to be a "home of music".</ref> Vpliv je močan je tudi na območju [[Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)|Szabolcs-Szatmár]] in v jugozahodnem delu Zadonavske regije, blizu meje s Hrvaško. Pustni karneval Busójárás v [[Mohač|Mohaču]] je pomemben dogodek madžarske narodnozabavne glasbe, na katerem je pred leti nastopal dolgo delujoč, uveljavljen in ugleden orkester Bogyiszló.<ref name="Broughton">Broughton, pp. 159–167</ref>
Madžarska [[klasična glasba]] že dolgo velja za "eksperiment, narejen iz madžarskih predhodnikov in na madžarskih tleh, za ustvarjanje zavestne glasbene kulture [z uporabo] glasbenega sveta ljudske pesmi".<ref>Szabolcsi, ''The Specific Conditions of Hungarian Musical Development''<br />"Every experiment, made from Hungarian antecedents and on Hungarian soil, to create a conscious musical culture (music written by composers, as different from folk music), had instinctively or consciously striven to develop widely and universally the musical world of the folk song.</ref> Čeprav je madžarski višji sloj že tradicionalno imel kulturne in politične povezave s preostalo Evropo, kar je privedlo do pritoka evropskih glasbenih idej, so kmetje na podeželju ohranili svoje navade, tako da so madžarski skladatelji do konca 19. stoletja črpali iz kmečke glasbe za (po)ustvarjanje madžarskega klasičnega sloga.<ref name="Szabolcsi">{{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html|title=Szabolcsi|publisher=Mek.oszk.hu|accessdate=20.9.2009}}</ref> Bartók je na primer zbiral ljudske pesmi iz celotne srednje in vzhodne Evrope, vključno z Romunijo in Slovaško, medtem ko je Kodályja bolj zanimalo ustvarjanje izrazito madžarskega glasbenega sloga.
V času komunistične vladavine na Madžarskem (1944–1989) je državni komite za pesem preiskoval in občasno cenzuriral popularno glasbo zaradi sledi subverzije in ideološke nečistosti. Od takrat pa je madžarska glasbena industrija začela okrevati in je vzgojila uspešne izvajalce na področju [[Jazz|jazza]], kot so trobentač Rudolf Tomsits, pianist-skladatelj Károly Binder in v posodobljeni obliki madžarskega folklora Ferenc Sebő in Márta Sebestyén. Trije velikani madžarskega rocka, Illés, Metró in Omega, ostajajo zelo priljubljeni, zlasti Omega, ki ima privržence v Nemčiji in širše ter na Madžarskem. Priljubljene ostajajo tudi starejše veteranske underground skupine, kot je Beatrice iz 80. let prejšnjega stoletja.
=== Literatura ===
[[Slika:Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg|levo|sličica| Abeceda [[Madžarske rune|Székely-madžarske pisave Rovás]]; država je pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|svetim Štefanom]] (vladavina: 1000–1038) prešla na latinsko abecedo]]
V najzgodnejših časih je bil [[Madžarščina|madžarski jezik]] napisan v [[Madžarske rune|runski pisavi]] (čeprav se po zadnjih dognanjih najverjetneje ni uporabljala v literaturne namene). Država je prešla na latinsko abecedo po pokristranjenju v času kralja [[Štefan I. Ogrski|Štefana I. Ogrske]] (1000–1038).Najstarejši ohranjeni pisni zapis v madžarskem jeziku je odlomek iz Ustanovne listine opatije Tihany (1055), ki vsebuje več madžarskih izrazov, med njimi tudi besede ''feheruuaru rea meneh hodu utu rea'', "navzgor po vojaški cesti v [[Székesfehérvár|Fehérvár]] ". Ostanek dokumenta je zapisan v latinščini.
[[File:Ohlm_original.jpg|sličica| Najstarejša ohranjena madžarska pesem, Stare madžarske Marijine žalosti (1190.)]]
Najstarejše preostalo celotno besedilo v madžarskem jeziku je Pogrebna pridiga in molitev ''(Halotti beszéd és könyörgés)'' (1192–1195), prevod latinske pridige.Najstarejša ohranjena pesem v madžarščini je staromadžarska Marijina ''žalost (Ómagyar Mária-siralom)'', prav tako (ne zelo strog) prevod iz latinščine, iz 13. stoletja. Je tudi najstarejša ohranjena [[Uralski jeziki|uralska]] pesem.Med prvimi kronikami o madžarski zgodovini sta bili Gesta Hungarorum ("Dejanja Madžarov") neznanega avtorja, ki se običajno imenuje ''Anonymus'', in Gesta Hunnorum et Hungarorum ("Dejanja Hunov in Madžarov") Simona Kézaija. Oba sta v latinščini. Te kronike mešajo zgodovino z legendami, zato zgodovinsko niso vedno pristne. Druga kronika je ''Képes krónika'' (Ilustrirana kronika), ki je bila napisana v času [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika Velikega]].
[[Renesansa|Renesančna]] književnost je doživela razcvet pod vladavino [[Matija Korvin|kralja]] Matije Korvina (1458–1490). Janus Pannonius, čeprav je pisal v latinščini, velja za eno najpomembnejših oseb v madžarski književnosti, saj je bil edini pomemben madžarski humanistični pesnik tega obdobja. V času kralja Matije je András Hess v Budimu ustanovil prvo tiskarno. Prva knjiga, natisnjena na Madžarskem, je bila [[Chronica Hungarorum]]. Najpomembnejša pesnika tega obdobja sta bila Bálint Balassi (1554–1594) in Miklós Zrínyi (1620–1664).
Balassijeva poezija kaže srednjeveške vplive, njegove pesmi lahko razdelimo na tri sklope: ljubezenske, vojne in verske pesmi. Zrínyijevo najpomembnejše delo, ep ''Szigeti veszedelem'' ("Szigetska nevarnost", napisan v letih 1648/49), je napisan na način, podoben ''[[Iliada|Iliadi]]'', in pripoveduje o junaški [[Obleganje Sigeta|bitki pri Szigetvárju]], kjer je umrl njegov praded pri obrambi gradu. iz Szigetvárja. Med verskimi literarnimi deli je najpomembnejši prevod Svetega pisma [[Gáspár Károlyi|Gáspárja Károlija]] (drugi madžarski prevod Svetega pisma v zgodovini), protestantskega pastorja [[Gönc|Gönca]], leta 1590. Prevod se imenuje ''Bible of Vizsoly'', po mestu, kjer je bil prvič objavljen.
[[Slika:Petofi.gif|levo|sličica|263x263_pik| Sándor Petőfi, madžarski pesnik in revolucionar.]]
[[Slika:Marai2.jpg|sličica| Sándor Márai, madžarski pisatelj in novinar]]
Obdobje madžarskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začelo približno petdeset let po francoskem. Prvi razsvetljeni pisci so bili telesni stražarji [[Marija Terezija|Marije Terezije]] (György Bessenyei, János Batsányi in drugi). Največja pesnika tistega časa sta bila Mihály Csokonai Vitéz in Dániel Berzsenyi. Najvidnejša osebnost jezikovne reforme je bil Ferenc Kazinczy. [[Madžarščina|Madžarski jezik]] je od tega obdobja dalje postal sprejemljiv za vse vrste znanstvenih razlag, poleg tega pa so skovali številne nove besede za opis novih izumov.
Madžarska književnost je v zadnjem času postala znana tudi zunaj meja Madžarske, večinoma s prevodi v nemščino, francoščino in angleščino. Nekateri sodobni madžarski avtorji postajajo vse bolj priljubljeni v Nemčiji in Italiji, zlasti Sándor Márai, Péter Esterházy, Péter Nádas in [[Imre Kertész]]. Slednji je sodobni judovski pisatelj, ki je preživel holokavst in leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Starejši klasiki madžarske književnosti in madžarske poezije so ostali skoraj popolnoma neznani zunaj Madžarske. János Arany, slavni madžarski pesnik iz 19. stoletja, je na Madžarskem še vedno zelo ljubljen (zlasti njegova zbirka [[Balada|Balad]]), med številnimi drugimi "pravimi klasiki", kot so Sándor Petőfi, pesnik revolucije 1848, [[Endre Ady]], Mihály Babits, Dezső Kosztolányi, [[Attila József]], Miklós Radnóti in János Pilinszky. Drugi znani madžarski avtorji so Mór Jókai. Frigyes Karinthy, László Krasznahorkai, Ferenc Móra, [[Géza Gárdonyi]], Zsigmond Móricz, Ephraim Kishon, [[Géza Gárdonyi]], Arthur Koestler, Ferenc Molnár, [[Elie Wiesel]], [[Kálmán Mikszáth]], [[Gyula Illyés]], [[Miklós Szentkuthy]], [[Magda Szabó]] in [[Stephen Vizinczey]].
=== Kulinarika ===
[[Slika:Hortobagy_palacsinta.JPG|levo|sličica| Hortobágyi palacsinta v [[Šopron, Madžarska|Šopronu]]]]
[[Slika:Dobos_cake_(Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary).jpg|levo|sličica| Doboš torta]]
Tradicionalne jedi, kot je svetovno znani golaž (''gulyás'' obara ali ''gulyás'' juha), so pomembne v madžarski kuhinji. Jedi so pogosto začinjene s [[Paprika (začimba)|papriko]] (mleta rdeča paprika), kar je madžarska inovacija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1|title=Sulinet: Magyar növény-e a paprika?|publisher=Sulinet.hu|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080620004145/http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1|archivedate=20.6.2008}}</ref> Paprika v prahu, pridobljena iz posebne vrste paprike, je ena najpogostejših začimb v tradicionalni madžarski kuhinji. Gosta, kremna madžarska kisla smetana, imenovana ''[[Kisla smetana|tejföl]]'', se pogosto uporablja za mehčanje okusa jedi. Znana madžarska vroča rečna ribja juha, imenovana ribiška juha ali ''halászlé'', je običajno bogata mešanica več vrst kuhanih rib.<ref>{{Navedi knjigo|first=Karoly|last=Gundel|title=Gundel's Hungarian cookbook|publisher=Corvina|location=Budapest|year=1992|isbn=963-13-3600-X|oclc=32227400}}</ref>
Druge znane jedi so še piščančji paprikaš, [[foie gras]] iz gosjih jeter, ''pörkölt'' enolončnica, ''vadas'' (divljač z zelenjavno omako in cmoki), postrv z mandlji ter slani in sladki cmoki, kot je ''túrós csusza'', (cmoki s svežim sirom in gosto kislo smetano) in ne nazadnje [[zimska salama]]. Sladice vključujejo legendarno torto Dobos, [[Zavitek|štruklje]] (''rétes''), polnjene z jabolki, češnjami, makom ali sirom, [[Palačinka|palačinko Gundel]], slivove cmoke (''szilvás gombóc''), cmoke ''somlói'', desertne juhe, kot so ohlajena višnjeva juha ali juha iz kuhanega kostanja; ''gesztenyepüré (kostanj,'' pretlačen s sladkorjem in rumom ter razdrobljen na drobtine, prelit s stepeno smetano). ''Perec'' in ''kifli'' sta zelo priljubljeni pecivi.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=AuM9b9dCG08C&q=kifli+bread&pg=PA157|title=Helen's Hungarian Heritage Recipes|last=Czégény|first=Clara Margaret|date=2006|publisher=Dream Machine Publishing|isbn=978-0-9780254-0-3|language=en}}</ref>
''Csárda (čarda)'' je najbolj značilen tip madžarskega gostišča, taverna v starem slogu, ki ponuja tradicionalno kulinariko in pijače. ''Borozó'' običajno označuje prijetno staromodno vinsko taverno, ''pince'' je pivska ali vinska klet, ''söröző'' pa je pivnica, ki ponuja točeno pivo in včasih jedi. ''Bisztró'' je poceni restavracija, pogosto samopostrežna. ''Büfé'' je najcenejši lokal, vendar je v njem občasno potrebno jesti stoje za pultom. Pecivo, torte in kavo strežejo v slaščičarni - ''cukrászda'', medtem ko je ''eszpresszó'' kavarna.
[[Slika:Tokaji_6p_1989.jpg|sličica| Znamenito vino Tokaji. [[Ludvik XIV. Francoski|Francoski Ludvik XIV]] ga je imenoval "Vinum Regum, Rex Vinorum" ("Vino kraljev, kralj vin").]]
Pálinka je sadno žganje, destilirano iz sadja, pridelanega v sadovnjakih na [[Velika madžarska nižina|Veliki madžarski nižini]]. Je žganje, ki je značilno izključno za Madžarsko in je na voljo v različnih okusih, vključno z marelico (''barack'') in češnjo (''cseresznye''), kljub temu pa je sliva (''szilva'') najbolj priljubljen okus. Pivo se odlično poda k številnim tradicionalnim madžarskim jedem. Pet glavnih madžarskih znamk piva je: Borsodi, Soproni, Arany Ászok, Kõbányai in Dreher.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016|title=Sörhelyzet, Magyarország 2016 – Gault&Millau kalauz – Gault&Millau Magyarország|accessdate=19.3.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170304184347/http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016|archivedate=4.3.2017}}</ref> Na Madžarskem ljudje tradicionalno ne nazdravljajo ("šopkajo") s kozarci ali vrčki, ko pijejo pivo. V madžarski kulturi obstaja urbana legenda o tem, da naj bi avstrijski generali tako nazdravljali z vrčki piva, da bi proslavili usmrtitev 13 aradskih mučencev leta 1849. Mnogi ljudje še vedno sledijo tradiciji, čeprav jo mlajši pogosto zavračajo in navajajo, da naj bi zaobljuba trajala le 150 let.<ref>{{Navedi splet|title=Koccintás sörrel|url=http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/|accessdate=29.7.2011|language=hu|date=17.6.2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090309015613/http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/|archivedate=9.3.2009}}</ref>
Vino: kot pravi Hugh Johnson v ''Zgodovini vina'', je ozemlje Madžarske idealno za pridelavo vina. Državo lahko razdelimo na šest vinskih regij: severno-Zadonavsko, [[Blatno jezero|Balatonsko jezero]], južno Panonijo, regijo Duna ali Alföld, Zgornjo Madžarsko in Tokaj-Hegyalja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=125985|title=127/2009. (IX. 29.) FVM rendelet a szőlészeti és a borászati adatszolgáltatás, valamint a származási bizonyítványok kiadásának rendjéről, továbbá a borászati termékek előállításáról, forgalomba hozataláról és jelöléséről|accessdate=27.12.2012|date=27.12.2012|publisher=[[Nemzeti Jogszabálytár]]|language=hu}}</ref> V [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] so vinsko trto prinesli RImljani, tako da že do 5. stoletja našega štetja obstajajo zapisi o obsežnih vinogradih na območju današnje Madžarske. [[Madžari]] so svoje vinarsko znanje prinesli z Vzhoda. Po [[Ahmed ibn Rustah|Ibn Rustahu]] so madžarska plemena poznala pridelavo vina že dolgo pred madžarskim osvajanjem Karpatskega bazena.<ref>Ian Spencer Hornsey, The Chemistry and Biology of Winemaking, Royal Society of Chemistry, 2007, p. 49, {{ISBN|9780854042661}}</ref>
Madžarske vinske regije ponujajo veliko različnih stilov: glavni proizvodi države so elegantna in polna suha bela z zmerno kislino, čeprav so na voljo tudi kompleksna sladka bela (Tokaj), elegantna ([[Eger]]) in močna rdeča polnega telesa ([[Villány]] in [[Szekszárd]]). Glavne sorte so: [[Laški rizling|olaszrizling]], hárslevelű, [[Šipon|furmint]], [[Sivi pinot|sivi pinoti]] ali Szürkebarát, [[chardonnay]] (beli), [[Modra frankinja|Kékfrankos]] (ali v slovenščini modra frankinja), Kadarka, [[Modra portugalka|portugieser]], [[zweigelt]], [[Cabernet sauvignon|kabernet sauvignon]] in [[Merlot|kabernet]] [[Cabernet franc|franc]]. Najbolj znana vina iz Madžarske sta Tokaji Aszú in Egri Bikavér.<ref>This is the world-famous sweet, topaz-colored wine known throughout the English-speaking world as '''Tokay'''.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://eger.hu/hu/hirek/vezeto-hirek/c/egri-bikaver-hungarikum-lett-a-voros-cuvee-16832|title=Egri Bikavér – Hungarikum Lett a Vörös Cuvée|publisher=Eger.hu}}</ref> Označba Tokaji, kar pomeni "od Tokaja" ali "iz Tokaja" v madžarščini, se uporablja za označevanje vin iz vinske regije Tokaj-Hegyalja. Vino tokaj je bilo priljubljeno pri številnih velikih pisateljih in skladateljih, med drugim [[Ludwig van Beethoven|Beethovnu]], [[Franz Liszt|Lisztau]], [[Franz Schubert|Schubertu]] in [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheju]]; najljubše vino [[Joseph Haydn|Josepha Haydna]] je bilo tokaj.<ref name="royal tokaji">{{Navedi splet|url=http://www.royal-tokaji.com/wine_of_kings.php|title=True Heritage – Vinum Regum, Rex Vinorum – Wine of Kings, King of Wines|publisher=The Royal Tokaji Wine Company, 2013}}</ref> [[Ludvik XV. Francoski|Ludvik XV]] in [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki sta]] skušala prehiteti drug drugega, ko sta gostila goste s tokajijem. Napoleon III., zadnji francoski cesar, je za francoski kraljevi dvor vsako leto naročil 30–40 sodčkov tokaja. Gustav III, švedski kralj, je oboževal tokaji.<ref name="royal tokaji" /> V Rusiji sta bila med kupci Peter Veliki in cesarica Elizabeta, Katarina Velika pa je v mestu Tokaj z namenom zagotavljanja redne dostave vina v Sankt Peterburg celo ustanovila rusko garnizijo.<ref name="royal tokaji" />
Za izdelavo alkoholnega likerja Unicum se že več kot 150 let uporablja mešanica štiridesetih madžarskih zelišč. Unicum je grenak liker (grenčica) temne barve, ki ga lahko pijemo kot aperitiv ali po obroku in ki pomaga pri prebavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://zwackunicum.hu/en/markaink/unicum/|title=Unicum|publisher=[[Zwack]]}}</ref>
=== Rekreacija ===
[[Slika:Hévíz.jpg|sličica| Jezero Hévíz, največje termalno jezero v Evropi]]
Madžarska je dežela termalne vode. Strast do zdraviliške kulture in madžarska zgodovina sta povezani že od samega začetka. Madžarska zdravilišča imajo [[Starorimska civilizacija|rimske]], [[Starogrška arhitektura|grške]], turške in severne podeželske arhitekturne elemente.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.visitspas.eu/hungary/|title=Hungary (Magyarország) – spa resorts & hotels|publisher=Visitspas.eu|accessdate=18.8.2012}}</ref>
Zaradi ugodne geografske lege je na več kot 80 % ozemlja Madžarske možno najti kakovostno termalno vodo v velikih količinah. Na Madžarskem je približno 1500 termalnih vrelcev (več kot 100 samo na območju glavnega mesta). Na Madžarskem je približno 450 javnih kopališč.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.umvp.eu/english/about-hungary.html|title=New Hungary Rural Development Programme|website=Umvp.eu|accessdate=23.1.2017}}</ref>
[[Starorimska civilizacija|Rimljani]] so bili prvi graditelji zdravilišč na Madžarskem. V [[Óbuda|Óbudi]] so še vedno vidni ostanki njihovih kopalnih kompleksov. Zdraviliška kultura je bila ponovno oživljena med turško invazijo; tako so npr. termalne vrelce [[Budim|Budima]] uporabili za gradnjo številnih kopališč, od katerih nekatera, kot so kopališče Király, kopeli Rudas, še vedno delujejo.
V 19. stoletju sta napredek globinskega vrtanja in medicinske znanosti zagotovila odskočno desko za nadaljnji preskok v kulturi kopanja. Velike terme, kot so Gellért Baths, Lukács Baths, Margaret Island in Széchenyi Medicinal Bath so odraz tega ponovnega vzpona priljubljenosti. Termalno kopališče Széchenyi je največji zdraviliški kompleks v Evropi in je bilo prvo termalno kopališče, zgrajeno na Peštanski strani Budimpešte.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ticket.info.hu/en/program/baths-of-budapest/szechenyi-bath|title=Széchenyi Bath|publisher=Hungária Koncert Kft.|accessdate=13.7.2015|location=Budapest}}</ref> Stavba je vzorčen primer sodobnega renesančnega sloga. Terme Gellért, ki se nahajajo na budimski strani Budimpešte, so najbolj znan in razkošen termalni kompleks glavnega mesta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.danubiushotels.com/en/our-hotels-budapest/danubius-hotel-gellert|title=Hotel Gellért. ''Its stately building, at the foot of the Gellért hill, also houses the world-famous Gellért Baths, which include an outdoor pool with the original wave-generating device installed in 1927.''|publisher=Danubius Hotels Group|accessdate=6.7.2017|location=Budapest}}</ref>
[[Nacionalna Modra pot E4]] (v madžarščini ''Országos Kéktúra'', ''Kéktúra'' ali ''preprosto OKT'') je nacionalna pohodna pot na Madžarskem, vključena v evropsko omrežje pohodnih poti na dolge razdalje [[Evropska pešpot E4| E4]]. Pot se začne na vrhu hriba Irottkő (884 m) na avstrijsko-madžarski meji, nato preseka Madžarsko in se na koncu konča 1168 km kasneje pri vasi Hollóháza ob madžarsko-slovaški meji.
=== Ljudska umetnost ===
[[Slika:Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg|levo|sličica| Madžari plešejo [[Čardaš|csárdás]] (čardaš) v tradicionalnih oblačilih / narodnih nošah]]
Ugrós (skakalni plesi) so plesi v starem slogu, katerih korenine segajo v [[srednji vek]]. V to skupino plesov spadajo solo ali parni plesi ob spremljavi stare glasbe, pastirski in drugi samostojni moški plesi iz [[Transilvanija|Transilvanije]] ter pohodni plesi z ostanki srednjeveških orožnih plesov.
Karikázó je krožni ples, ki ga izvajajo ženske plesoč v krogu in le ob spremljavi petja ljudskih pesmi.
[[Čardaš|Csárdás]] (čardaš) so plesi novega sloga, ki so se razvili v 18. in 19. stoletju. Csárdás je madžarsko ime za narodne plese z madžarskimi vezenimi kostumi in energično glasbo. Od zapletenih moških plesov topotanja s škornji do starodavnih ženskih krožnih plesov, prikazuje čardaš še vedno atraktivno razkošje madžarskega ljudskega plesa, ki je ob slavjih še vedno prisoten po vaseh.
Verbunkos je solo moški ples, ki se je razvil iz naborniških predstav [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] vojske.
Legényes je moški solo ples, ki ga izvajajo etnični Madžari, živeči v regiji Kalotaszeg v Transilvaniji. Čeprav ga običajno plešejo mladi moški, ga lahko plešejo tudi starejši. Ples običajno pred glasbeno skupino izvaja en sam plesalec v prostem slogu. Ženske sodelujejo pri plesu tako, da stojijo v vrstah ob strani in pojejo ali kričijo verze, medtem ko moški plešejo. Vsak moški izvede več točk (plesnih fraz), običajno štiri do osem brez ponovitev. Vsaka točka je sestavljena iz štirih delov, od katerih vsak traja štiri kroge. Prvi del je običajno enak za vse (različic je le nekaj).
V začetku 18. stoletja se je oblikoval še vedno prisotni slog madžarske ljudske umetnosti, ki je vključeval tako [[Renesansa|renesančne]] kot [[Barok|baročne]] elemente, odvisno od območja, ter perzijske [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidske]] vplive. Rože in listi, včasih ptica ali spiralni ornament, so glavne dekorativne teme. Najpogostejši okras je cvet z osrednjim delom, ki spominja na oko pavovega perja.
Skoraj vse oblike ljudske umetnosti, ki so se skozi čas razvile drugod po Evropi, so se sčasoma uveljavile tudi med [[Madžari|madžarskim]] kmečkim prebivalstvom, predvsem sta se razvili proizvodnja keramike in tekstila.
Najumetelnejši dosežki v madžarski tekstilni umetnosti so vezenine, ki se razlikujejo od regije do regije. Tiste iz Kalotaszega v Transilvaniji so očarljivi izdelki orientalskega videza, šivani predvsem v eni barvi – rdeči, modri ali črni. V mehki liniji se vezenine nanašajo na oltarne krpe, prevleke za blazine in rjuhe.
Na Madžarskem najbolj cenjene vezenine izhajajo iz regij Sárköz v Zadonavi in [[Mezőkövesd|Matyóföld]] v [[Velika madžarska nižina|Veliki madžarski nižini]]. V regiji [[Tolna (županija)|Sárköz]] ženske kape prikazujejo črno-bele vzorce, ki so nežni kot čipka in pričajo o čudovito subtilnem umetniškem občutku tamkajšnjega prebivalstva. Motivi vezenja na ženskih oblačilih so so pogosti tudi na prtih in tekačih, ki so kot stenske dekoracije primerni tudi za sodobno uporabo.
Posode, izdelane iz črne gline, odražajo več kot tristo let tradicionalnih čezdonavskih ljudskih vzorcev in oblik. Niti dve nista povsem enaki, saj se vse delo opravi ročno, vključno z oblikovanjem in dekoriranjem. Odtise naredi palec ali prst keramičarja, ki izdeluje kos.
=== Porcelan ===
Tovarna Herend Porcelain je pričela obratovati leta 1826 in je ena največjih tovarn keramike na svetu, specializirana za proizvodnjo razkošnega ročno poslikanega in pozlačenega [[Porcelan|porcelana]]. Sredi 19. stoletja je bila tovarna med dobavitelji [[Habsburžani|Habsburške dinastije]] in aristokratskih kupcev po vsej Evropi. Veliko njegovih klasičnih vzorcev je še vedno v proizvodnji. Po padcu komunizma na Madžarskem so tovarno privatizirali in je zdaj v 75-odstotni lasti njenega vodstva in delavcev ter izvaža v več kot 60 držav sveta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.herend.com/|title=Herend Porcelain Manufactory Ltd|publisher=Herend.com|accessdate=20.9.2009}}</ref>
Tovarna Zsolnay Porcelain Manufacture je madžarski proizvajalec porcelana, lončarskih izdelkov, keramike, ploščic in lončenine. Podjetje je uvedlo postopek glaziranja z eozinom in pirogranitno keramiko. Tovarno Zsolnay je ustanovil Miklós Zsolnay v [[Pécs|Pécsu]] na Madžarskem za proizvodnjo kamnine in keramike leta 1853. Leta 1863 se je podjetju pridružil njegov sin Vilmos Zsolnay (1828–1900), ki je po več letih postal njegov vodja in direktor. Tovarno je popeljal do svetovne prepoznavnosti s predstavitvijo njenih inovativnih izdelkov na svetovnih sejmih in mednarodnih razstavah, vključno s svetovnim sejmom leta 1873 na Dunaju, nato na svetovni razstavi leta 1878 v Parizu, kjer je Zsolnay prejel Veliko nagrado.
=== Šport ===
[[Slika:Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg|levo|sličica| Madžarska moška vaterpolska reprezentanca velja za eno najboljših na svetu, saj ima svetovni rekord v številu olimpijskih zlatih medalj ter medalj na drugih tekmovanjih.]]
Madžarski športniki so uspešni tekmovalci [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], le deset držav je osvojilo več olimpijskih medalj kot Madžarska.S skupno 498 medaljam se uvršča na osmo mesto dobitnikov medalj z vseh dosedanjih olimpijskih iger sodobne dobe. Madžarska se ponaša s tretjim največjim številom [[Olimpijska medalja|olimpijskih medalj]] na prebivalca in drugim največjim številom zlatih medalj na prebivalca na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Medals Per Capita|url=http://medalspercapita.com|accessdate=19.11.2016}}</ref> Madžarska je v preteklosti blestela zlasti v olimpijskih vodnih športih. V [[Vaterpolo|vaterpolu]] je madžarska reprezentanca s precejšnjo prednostjo vodilni dobitnik kolajn, v plavanju pa so Madžari skupno četrti najuspešnejši, ženske pa osme vskupnem seštevku. Uspehe so madžarski športniki dosegali tudi v kanuju in kajaku in so tretji najuspešnejši na splošno.
[[Slika:Groupama_Arena_Budapest_(17267881892).jpg|desno|sličica| Groupama Arena, stadion [[Ferencvárosi TC]] UEFA kategorije štiri]]
Madžarska je svojo prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah leta 2018 osvojila v moškem hitrostnem drsanju na kratkih stezah s štiričlansko ekipo: [http://hungarianfreepress.com/tag/csaba-burjan/ Csaba Burján], [http://hungarianfreepress.com/tag/sandor-liu/ Sándor Liu], [http://hungarianfreepress.com/tag/shaoang-liu/ Shaoang Liu], [http://hungarianfreepress.com/tag/viktor-knoch/ Viktor Knoch] . <ref>{{Navedi novice|url=http://hungarianfreepress.com/2018/02/22/chinese-hungarian-brothers-win-gold-for-hungary-at-winter-olympics/|title=Chinese-Hungarian brothers win gold for Hungary at Winter Olympics|date=22 February 2018|work=Hungarian Free Press|accessdate=4 March 2018|language=en-US}}</ref>
Leta 2015 sta se skupščina madžarskega olimpijskega komiteja in skupščina Budimpešte odločili, da se potegujeta za [[poletne olimpijske igre 2024]], vendar sta jo na koncu podelili [[Pariz|Parizu]] . Budimpešta je tudi izgubila več ponudb za gostiteljico iger, in sicer v [[Poletne olimpijske igre 1916|letih 1916]], [[Poletne olimpijske igre 1920|1920]], [[Poletne olimpijske igre 1936|1936]], [[Poletne olimpijske igre 1944|1944]] in [[Poletne olimpijske igre 1960|1960]] proti [[Berlin|Berlinu]], [[Antwerpen|Antwerpnu]], [[London|Londonu]] in [[Rim|Rimu]] . <ref>{{Navedi splet|url=http://www.mob.hu/budapest-2024/a-mob-kozgyulese-tamogatja-a-budapesti-olimpiapalyazat-szandeknyilatkozatanak-benyujtasat|title=A MOB közgyűlése támogatja a budapesti olympic|accessdate=23 June 2015|date=10 June 2015|publisher=[[Hungarian Olympic Committee]] (MOB)|language=hu}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://index.hu/belfold/budapest/2015/06/23/kell-e_olimpia_-_most_dont_a_fovaros/|title=A Olympics|accessdate=23 June 2015|last=Tenczer Gábor|date=23 June 2015|publisher=[[Index (Hungarian website)|Index]]|language=hu}}</ref>
Madžarska je v preteklosti gostila številne svetovne [[Šport|športne]] dogodke, med drugim Svetovno amatersko prvenstvo v boksu 1997, Svetovno prvenstvo v sabljanju 2000, Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju 2001, Svetovne meduniverzitetne igre 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, 1020 [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|II]] . [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|Svetovno prvenstvo]], svetovno prvenstvo v sabljanju 2013, svetovno prvenstvo v rokoborbi 2013, svetovno prvenstvo v atletiki za mojstre 2014, svetovno prvenstvo v vodnih športih 2017 in svetovno prvenstvo v judu 2017 le v zadnjih dveh desetletjih. Poleg teh je bila Madžarska domovina številnih turnirjev na evropski ravni, kot so Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2006, Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2010, Evropsko prvenstvo v judu 2013, Evropsko prvenstvo v karateju 2013, Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki 2017 bo gostiteljica prvenstva v 4. [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|UEFA Euro 2020]], ki bo potekal na novem večnamenskem stadionu Puskás Ferenc s 67.889 sedeži.
[[Velika nagrada Madžarske]] v [[Formula 1|Formuli 1]] je potekala na [[Hungaroring|Hungaroringu]] tik pred [[Budimpešta|Budimpešto]]; dirkališče ima licenco [[Mednarodna avtomobilistična zveza|FIA]] razreda 1.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fia.com/sites/default/files/tableaulicencescircuit.pdf|title=List of FIA Licensed Circuits|date=6 February 2015|publisher=[[FIA]]|accessdate=28.5.2015}}</ref> Od leta 1986 je dirka krog svetovnega prvenstva Formule 1 [[Mednarodna avtomobilistična zveza|FIA]]. Na [[Velika nagrada Madžarske 2013|VN Madžarske 2013]] je bilo potrjeno, da bo Madžarska še naprej gostila dirko formule 1 do leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Hungarian Grand Prix deal extended until 2021|publisher=GP Today|url=http://www.gptoday.com/full_story/view/459716/Hungarian_Grand_Prix_deal_extended_until_2021/|accessdate=6.1.2015}}</ref> Proga je bila prvič popolnoma prenovljena v začetku leta 2016, napovedano pa je bilo, da je pogodba za Grand Prix podaljšana za nadaljnjih pet let, do leta 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Aszfaltavató a Hungaroringen|language=hu|url=http://hungaroring.hu/hu/hirek/aszfaltavato-a-hungaroringen|publisher=[[Hungaroring]]|quote="A Magyar Nagydíj szerződését újabb öt évvel meghosszabbítottuk, ami azt jelenti, hogy a futamunknak 2026-ig helye van a Formula–1-es versenynaptárban." Translates as "We have extended the Hungarian Grand Prix's contract for a further 5 years, which means that our race has a place on the F1 calendar until 2026".|date=14.4.2016|accessdate=15.4.2016}}</ref>
[[Šah]] je tudi priljubljen in uspešen šport na Madžarskem, madžarski igralci so skupno 10. najmočnejši na lestvici [[Svetovna šahovska federacija|Svetovne šahovske zveze]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ratings.fide.com/topfed.phtml|title=Federations Ranking|date=19.11.2016|publisher=[[FIDE]]|accessdate=19.11.2016}}</ref> Na Madžarskem je približno 54 velemojstrov in 118 [[Šahovske kategorije in naslovi|mednarodnih mojstrov]], kar je več kot v [[Francija|Franciji]] ali [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Najboljši mladinec na svetu je Madžar Richárd Rapport, ki je trenutno na svetovni lestvici FIDE, medtem ko [[Judit Polgar|Judit Polgár]] na splošno velja za [[Šahovsko izrazoslovje|najmočnejšo]] šahistko vseh časov. Iz Madžarske so v preteklosti izhajali tudi nekateri izmed najboljših sabljačev na svetu,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=8C508173B39155DD53B81E624647082B999A7254268EA043313A21E19F3CCE115928F31266BFED5C96744EFE404921371BA0B553CB9419D947CC609C9FC6CCFB48C6AE112ABA5A4EB917D1B7B1AFEA73D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C|title=FIE 2009–2010 men's rankings|publisher=Fie.ch|accessdate=22 June 2011}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=F822EFF311A4B9B772C67048D9DA32F4B0EED82CC9D791272D364D08FDA7CEAE08236B030B5BAF7869033790E5CBFE0B1DE4945E6BF24D1B417CA444D76B51ABFDBEC84449C9BB34B6AC942A1FF403A3D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C|title=FIE 2009–2010 women's rankings|publisher=Fie.ch|accessdate=22.6.2011}}</ref> in leta 2009 se je madžarska moška reprezentanca v hokeju na ledu uvrstila na svoje prvo [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo IIHF]], leta 2015 pa se je kvalificirala na drugo svetovno prvenstvo v najvišjo divizijo.
==== Nogomet ====
[[Slika:Ferenc_Puskás.jpg|desno|sličica|180px|[[Ferenc Puskás]], najboljši strelec 20. stoletja, po njem se imenuje nagrada FIFA Puskás]]
Madžarska je osvojila tri olimpijske naslove v nogometu, končala kot finalist [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|na svetovnih prvenstvih]] [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] ter kot tretja na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1964|Euru 1964]]. Madžarska je v petdesetih letih prejšnjega stoletja s svojim vplivom izvedla pravo malo revolucijo v športu, postavila je taktične osnove popolnega nogometa in prevladovala v mednarodnem nogometu z t.i. ("zlato ekipo"), ki je vključevala [[Ferenc Puskás|Ferenca Puskása]], najboljšega strelca 20. stoletja,<ref name="FIFA benefit">{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0,4095,110412,00.html?articleid=110412|title=FIFA President: FIFA to help the Galloping Major|publisher=[[FIFA]]|date=12.10.2005|accessdate=17.11.2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061007122035/http://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0%2C4095%2C110412%2C00.html?articleid=110412|archivedate=7.10.2006}}</ref><ref name="Spanish obit">{{Navedi splet|url=http://www.as.com/articulo/Futbol/Coronel/Puskas/zurdo/oro/dasftb/20061117dasdasftb_2/Tes/|title=Coronel Puskas, el zurdo de oro|language=es|website=[[AS (newspaper)|AS]]|date=17.11.2006|accessdate=17.11.2006}}</ref><ref name="Puskás auction">{{Navedi novice|url=http://sport.guardian.co.uk/golf/story/0,10069,1590809,00.html|last=Mackay|first=Duncan|work=The Guardian|location=London|title=Lineker tees up another nice little earner|date=13.10.2005|accessdate=17.11.2006}}</ref> ki mu je FIFA namenila <ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid=1120835.html|title=Blatter unveils FIFA Puskas Award|publisher=Fifa.com|date=21.10.2009|accessdate=22.6.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430045505/http://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid%3D1120835.html|archivedate=30.4.2011}}</ref> svojo najnovejšo nagrado, nagrado Puskás. V tistem obdobju je madžarska nogometna reprezentanca vzdrževala drugo najdaljše obdobje prevlade na nogometni lestvici držav Elo vseh časov na svetu, 2166 dni, in odigrala enega najdaljših nizov brez poraza v zgodovini nogometa, ko je neporažena ostala v 31 tekmah v skupnem trajanju več kot štiri leta.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.eloratings.net/Hungary.htm|title=World Football Elo Ratings: Hungary|date=6.7.2017|accessdate=6.7.2017}}</ref>
V desetletjih po zlati dobi je Madžarska postopoma oslabela, čeprav je v zadnjem času prišlo do prenove v vseh pogledih. Madžarska otroška nogometna zveza je bila ustanovljena leta 2008, saj razvoj mladih uspeva. Prvič v zgodovini madžarskega nogometa so v [[Budimpešta|Budimpešti]] in [[Debrecen|Debrecenu]] gostili UEFA futsal prvenstvo 2010, prvič pa je MLSZ priredila tudi finalni turnir [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]]. Reprezentanca je dosegla tudi nekaj presenetljivih uspehov, kot npr. premagala zmagovalko [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|Eura 2004]] [[Grška nogometna reprezentanca|Grčijo]] s 3:2<ref>{{Navedi splet|url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=238244&cc=5739|title=Hungary 3–2 Greece: Euro champions stunned|publisher=ESPN|date=24.5.2008|accessdate=22.6.2011}}</ref> in zmagovalko [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|svetovnega pokala FIFA 2006]] [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italijo]] s 3:1.<ref>{{Navedi splet|url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=223003&cc=5739|title=Hungary 3–1 Italy: World Champions stunned|publisher=ESPN|date=22.8.2007|accessdate=22.6.2011}}</ref> Na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|evropskem nogometnem prvenstvu Euro 2016]] je Madžarska zmagala v skupini F in bila na koncu poražena v osmini finala.
== Sklici ==
{{sklici|3}}
== Opombe ==
<references group="note" responsive="1"></references>
<references group="op" responsive="1"></references>
== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Hungary|Madžarska}}
; Informacije v slovenščini
* [https://ljubljana.mfa.gov.hu/svn Madžarsko veleposlaništvo v Sloveniji]
* [http://www.budimpesta.veleposlanistvo.si/ Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti]
* [https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/ SPIRIT-Izvozno okno; strani o gospodarskem sodelovanju z Madžarsko]
* [https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ O slovenski manjšini na Madžarskem na spletišču gov.si]
* [https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/trzni_profili_2018/trzni_profili_nv/madzarska_2018_1.pdf O Madžarskih turistih, ki prihajajo v Slovenijo] in [https://www.researchgate.net/publication/322941627_Madzarska_v_luci_obiska_turistov_iz_Slovenije_-_prostorska_razporeditev_turisticnega_prometa_in_spletne_ponudbe o slovenskih turistih na Madžarskem]
* [https://visithungary.com/sl Spletišče visithungary.com v slovenščini]
* [http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/znani-ljudje/0 O znanih Madžarih] in [http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/madzarski-jezik/1i na splošno o Madžarski]
; Vlada
* [http://www.kormany.hu/en Uradna stran madžarske vlade]
* [http://www.miniszterelnok.hu/en/ Uradna stran madžarskega premierja]
* [http://www.keh.hu/president_janos_ader/1582-Curriculum_vitae_of_Janos_Ader&pnr=1 Uradna stran predsednika Madžarske]
* [http://gotohungary.com/ Uradna spletna stran madžarskega turizma]
; Splošne informacije
* [https://www.britannica.com/place/Hungary "Madžarska"] v ''[[Enciklopedija Britannica|Encyclopædia Britannica]]''
* [http://www.oecd.org/hungary/ Madžarska] iz [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]]
* [https://europa.eu/european-union/about-eu/countries/member-countries/hungary_en Madžarska] v [[Evropska unija|EU]]
* {{Wikiatlas|Hungary}}</img>
* [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=HU Napovedi za Madžarsko] iz mednarodnih terminskih pogodb
* [https://www.bbc.com/news/world-europe-17380792 Madžarska] iz BBC News
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ Madžarska]. ''Svetovna knjiga dejstev''. [[Centralna obveščevalna agencija]].
* [http://www.thearda.com/internationalData/countries/country_106_1.asp Statistični profil Madžarske pri Združenju arhivov verskih podatkov]
* {{Dmoz|Regional/Europe/Hungary}}
* [http://www.fao.org/countryprofiles/index/en/?iso3=HUN Profili držav FAO: Madžarska]
* [https://dailynewshungary.com/ Dnevne novice Madžarska]
* [http://hungarytoday.hu/ Madžarska danes – Najnovejše novice o Madžarski]
{{wikislovar}}
{{Geographic location
| Centre = {{flag|Madžarska}}
| North = {{flag|Slovaška}}
| Northeast = {{flag|Ukrajina}}
| East = {{flag|Romunija}}
| Southeast = {{flag|Romunija}}
| South = {{flag|Srbija}}
| Southwest = {{flag|Hrvaška}}<br>{{flag|Slovenija}}
| West = {{flag|Avstrija}}
| Northwest = {{flag|Avstrija}}
}}
{{-}}
{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}
{{OVSE}}
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Madžarska|*]]
{{normativna kontrola}}
3tqin5o71w3xzkiwfv2ta4anlnnp6im
Albanija
0
4860
5723070
5706563
2022-07-24T09:07:14Z
46.123.246.219
wikitext
text/x-wiki
{{drugi pomeni}}{{Infopolje Država
|native_name = ''Republika e Shqipërisë''
|conventional_long_name = Republika Albanija
|common_name = Albanija
|common_name2 = Albanije
|image_flag = Flag of Albania.svg
|image_coat = Coat of arms of Albania.svg|150px
|image_map = Europe-Albania.svg
|national_motto = ''Ti Shqipëri më jep nder, më jep emrin shqipëtar (Ti, Albanija, mi daš ponos, ti mi daš ime Albanec.)''
|national_anthem = ''[[Himni i Flamurit]]''<br />(''Himna zastavi'')
|official_languages = [[Albanščina]]
|capital = [[Tirana]]
|latd = 41 |latm = 20 |latNS = N |longd = 19 |longm = 48 |longEW = E
|largest_city = [[Tirana]]
|government_type = [[Republika]]
|leader_title1 = [[Seznam predsednikov Albanije|Predsednik]]
|leader_title2 = [[Seznam ministrskih predsednikov Albanije|ministrski predsednik]]
|leader_name1 = [[Ilir Meta]]
|leader_name2 = [[Edi Rama]]
|area_rank = 139.
|area_magnitude = 1 E10
|area_km2 = 28 748
|percent_water = 4,7 %
|population_estimate = 3.002.859
|population_estimate_year = 2011
|population_estimate_rank = 135.
|population_census =
|population_census_year =
|population_density = 123
|population_density_rank = 63
|demonym = Albanec
|GDP_PPP_year = 2005
|GDP_PPP = 16,944 milijarde USD
|GDP_PPP_rank = 112.
|GDP_PPP_per_capita = $4.764
|GDP_PPP_per_capita_rank = 116.
|Gini = 34,5
|Gini_year = 2013
|Gini_category = <span style="color:orange;">srednji</span>
|Gini_rank =
|HDI_year = 2018
|HDI = {{rast}} 0,791
|HDI_rank = 69.
|HDI_category = <span style="color:forestgreen;">visok</span>
|sovereignty_type = [[Neodvisnost]]
|sovereignty_note = Od [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]]
|established_event1 = Datum
|established_date1 = [[28. november]] [[1912]]
|currency = [[Albanski lek|Lek]]
|currency_code = ALL
|country_code = al
|time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = .al
|calling_code = 355
|footnotes =
}}
'''Republika Albanija''' ali '''Albanija''' ([[albanščina|albansko]]: ''Shqipëria'' 'ozemlje orlov') je [[država]] v [[jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]]. Na severu meji na [[Črna gora|Črno goro]], na severovzhodu na [[Srbijo]], na vzhodu na [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], na jugu na [[Grčija|Grčijo]], na zahodu na [[Jadransko morje]], na jugozahodu pa na [[Jonsko morje]]
Albanija je bila v preteklosti ozemlje [[Italija|Italije]], oddaljene le 76 [[kilometer|km]] preko Jadranskega morja, ali vzhodnih sil ([[Otomanski imperij]]), ki so se širile v [[Evropa|Evropo]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Albanija zaprta socialistična država, leta 1991 pa začela svojo [[tranzicija|tranzicijsko]] pot. [[Glavno mesto]] države je [[Tirana]]. Ocena [[prebivalstvo|prebivalstva]] leta [[2004]] je bila 3.544.808.
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Albanije}}
V antični dobi so na ozemlju današnje Albanije živeli Iliri, ki so jugozahodni Balkan naseljevali pred Slovani, Rimljani in Grki. Rimljani so deželo osvojili leta [[229 pr. n. št.]] in jo poimenovali ''Ilirikum''. Po razpadu rimskega je območje leta [[395]] prišlo pod [[Bizantinski imperij]]. Iliri so se izognili [[asimilacija|asimilaciji]]. Do [[5. stoletje|5. stoletja]] je bilo [[krščanstvo]] uveljavljeno. Isti čas so zaznamovali vpadi [[Vizigoti|Vizigotov]], [[Huni|Hunov]] in [[Ostrogoti|Ostrogotov]], kasneje, med [[6. stoletje|6.]] in [[8. stoletje]]m, pa so obmorska območja Balkana zavzela [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]na. [[Slika:Treaty of Berlin - Balkan Europe map.jpg|levo|sličica|377x377px|Zemljevid/1878.]]
Albanija je dobila svoje ime med [[8. stoletje|8.]] in [[11. stoletje]]m, po etnični skupini ''Albanos''. Moč Bizanca je začela slabeti v [[9. stoletje|9. stoletju]], ko so nadzor nad deželami začeli prevzemati [[Normani]], [[Anžujci]], [[Srbi]] in [[Benečani]]. Po [[velika shizma|veliki shizmi]] leta 1054 se je severna Albanija zavezala katolicizmu, južna pa [[pravoslavna vera|pravoslavju]]. [[Srednji vek]] je prinesel razcvet albanskih [[mesto|mest]]. [[Albanski jezik]] je v tistem času imel vlogo neuradnega sporazumevalnega jezika, v uradnih zadevah sta ga nadomeščala [[grščina]] in [[latinščina]].
[[Turki]] so po oslabitvi Bizanca osvojili Albanijo do leta 1430. [[Skenderbeg]] se jim je s fevdalci ob pomoči Rima, [[Neapelj|Neaplja]] in [[Benetke|Benetk]] upiral 25 let, a je po njegovi smrti Albanija prišla pod popoln nadzor [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]].
V [[19. stoletje|19. stoletju]] so se povečevala trenja narodov zaradi turške okupacije, iz česar se je porajala tudi kulturno-politično gibanje [[Prizrenska liga]], ki je želelo združeno neodvisno Albanijo. Leta 1908 so sprejeli svojo [[pisava|pisavo]], ki je temeljila na [[latinica|latinici]]. Kmalu je prišlo do uporov, ki so prerasli v [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] in poraz Turkov. Albanija je razglasila [[suverenost|suvereno]] državo, a so ''Velike sile'' dodelile [[Kosovo]] [[Srbija|Srbiji]] in [[Čamerija|Čamerijo]] Grčiji. Med [[prva svetovna vojna|I. svetovno vojno]] so deželo okupirale avstrijske in [[antanta|antantne]] sile. Po vojni je bila suverena Albanija sprejeta v [[Društvo narodov]].
[[1920.|Dvajseta leta]] [[20. stoletje|20. stoletja]] so prinesla politično razdelitev države na liberalce in konzervativce, ki so prevladali; njihov voditelj se je okronal za kralja [[Ahmed Zogu|Zoga I.]] ter se naslonil na [[Italija|Italijo]]. Ta je leta 1939 sama zavzela deželo in ga izgnala. Albanija je bila med [[druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]] priča močnemu [[protifašizem|protifašističnemu]] odporu [[nacionalizem|nacionalistov]], [[monarhist]]ov in [[komunizem|komunistov]]; slednji so s pomočjo [[Jugoslovani|Jugoslovanov]] prevzeli nadzor nad državo po umiku [[Nemci|Nemcev]], vodja pa je postal [[Enver Hoxha]].
Nova oblast je z reformami uvedla [[socializem]]. Po [[Josip Broz Tito|Titovem]] sporu z [[Informbiro]]jem leta 1948 je njen glavni zaveznik postala [[Sovjetska zveza]], v zgodnjih šestdesetih letih pa [[Ljudska republika Kitajska]]. Po sovjetski okupaciji [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1968 je Albanija izstopila iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. [[Diktatura sistema]] je bila v obdobju komunizma močna: stranke, z izjemo ''Albanske stranke dela'', so bile prepovedane, državna obveščevalna služba [[Sigurimi]] je izvajala strog nadzor nad prebivalstvom.
Ob zatonu evropskih komunističnih sistemov leta 1989 so tudi v Albaniji uvedli družbene in gospodarske reforme. Po krvavih [[demonstracija]]h je bila aprila 1991 sprejeta začasna ustava. Na položaj predsednika republike, ki je bila iz ''Ljudske republike Albanije'' preimenovana v ''Republiko Albanijo'', je bil znova izvoljen [[Ramiz Alia]], ekonomist [[Fatos Nano]] pa je postal premier. Zaradi nadaljnjih trenj je odstopila tudi ta in še nekaj nadaljnjih vlad. Albanija je v tem času vodila ostro politiko glede albanskih zamejcev na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Leta 1998 so se začele zaostrovati razmere z [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno republiko Jugoslavijo]], ki se je na uboj nekaj srbskih [[policist]]ov odzvala z nasiljem nad kosovskimi Albanci. Prišlo je do spopadov med jugoslovansko vojsko in albanskimi separatisti, [[Osvobodilna vojska Kosova|Osvobodilno vojsko Kosova]], v katerih je proti [[Srbija|Srbiji]] posredovala zveza [[Nato]]. Oktobra 1999 je postal premier reformistični [[Ilir Meta]], ki je promoviral navezavo na zahodno Evropo in dolgoročno vstop države v zvezo Nato ter [[Evropska unija|Evropsko unijo]].
<br />
== Ime in geografija ==
{{glavni|Geografija Albanije}}
V začetku 7. stoletja so se začeli Srbi, Hrvati, Bolgari in različna slovanska plemena naseljevati na Balkanskem polotoku. Tu so naleteli na tri avtohtone indoevropske narode: Ilire na zahodu, Tračane na vzhodu, Grke na jugu. Ilirska plemena so naseljevala največji del balkanskega območja, ki se je imenovalo Ilirija. Ilirija je zajemala zahodni del današne Srbije, Kosova, zahodni del Makedonije, Albanijo, Črno Goro, Bosno, Dalmacijo, Istro in Slovenijo. Toda ime Ilirija kot geografski pojem, kot sinomin pa Albanija, se je obdržal za območje, kjer so živeli Albanci, celo do konca 17. stoletja. Albanci so v srednjem veku zapisani kot Albanoi, Arbanoi, Albanitai, Albanenses, Arbanenses, Albanesi, Arbanesi, Epiroti.
Albanija zavzema 28.748 km², najdaljša diagonala (sever-jug) pa meri 345 km. Glavno mesto države je [[Tirana]] s 520 tisoč prebivalci, preostala večja mesta pa so [[Drač]], [[Elbasan]], [[Skader]], [[Gjirokastër]], [[Vlorë]] in [[Korçë]]. Približno 70 odstotkov dežele se nahaja nad 300 m nadmorske višine. Najvišji vrhovi segajo nad 2400 metrov, najvišji vrh pa je [[Korab]] (2764 m). Sever dežele je hribovit in vsebuje več globokih dolin, proti jugu pa se niža in spreminja v gričevje ter priobalno ravnico. Slednja je najbolj poseljena.[[Slika:Obala v Himari, Albanija. .jpg|alt=|sličica|280x280_pik|Obala v južni Albaniji|levo]]Najdaljša reka Albanije je [[Drim]] z 282 km, sledijo pa ji [[Seman]], [[Škumbin]] in [[Vjosë]]. Vodne žile večinoma niso primerne za namakanje. Dežela ima tudi 3 večja jezera, in sicer [[Skadarsko jezero|Skadarsko]], [[Ohridsko jezero|Ohridsko]] ter [[Prespansko jezero|Prespansko]].
Gozdovi zavzemajo 36 odstotkov površin v državi, in sicer so mešanega tipa. Večje nekdaj gozdne površine so podlegle sečnji, kar danes povzroča močno erozijo prsti. Množina divjadi je zmanjšana zaradi krčenja naravnih površin, razmeroma mnogo pa je divjih ptic.
Albanija hrani relativno velike zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] v svojem jugozahodnem delu, severovzhodne pokrajine pa vsebujejo mineralne surovine, zlasti [[železo]], [[baker]], [[krom]] in [[nikelj]]. Gozdovi so v Albaniji pomemben vir lesa. V bližini Tirane so rudniki [[lignit]]a in nahajališča [[bitumen|zemeljske smole]].
Glavnina Albanije ima [[Sredozemlje|sredozemsko]] podnebje, ki je zlasti izrazito v priobalnih nižinah. Bolj deževni so predvsem gorati severni predeli države, ki imajo tudi občutno nižjo povprečno temperaturo. Zima je v teh predelih tudi čas neviht ter občasnega sneženja. Povprečna temperatura za mesec avgust je med 17 in 31 °C, za januar pa med 2 in 12 °C. V najbolj vlažnem mesecu decembru pade 211 mm dežja, julij in avgust pa dobita po 32 mm. Povprečne letne [[padavine]] v obalnem pasu segajo do 1000 mm, v gorah pa do 2500 mm.
Industrializacija v preteklosti je povzročila hude ekološke težave, izmed katerih izstopajo ogrožanje in izumiranje divjih vrst, krčenje gozda in prekomerna širitev kmetijskih površin ter erozija. Izkopavanje rudnin onesnažuje zrak, zemljo in podtalnico.
== Vera in kultura ==
[[Slika:Saint Jerome and the Angel A12454.jpg|sličica|''Sveti Hieronim'', slika [[Simon Vouet]]. Najbolj znan je po latinskem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki je kasneje postal znan pod imenom ''[[Vulgata]]''.]]
Znano je, da so bili do prihoda Turkov vsi Albanci krščanske vere. Ta vera se je širila po Balkanu iz dveh središč: zahodnega (iz Rima) in vzhodnega (iz Carigrada). Razen tega že apostol Pavel poudarja, da je v teh krajih pridigal evangelij. V pismu Rimljanom pravi "Kristusov evangelij sem pridigal od Jeruzalema do Illyricuma". Sveti Hieronim piše v 4. in 5. stoletju, da je bil apostol Pavel v Iliriji, ki zajema Dalmacijo, Makedonijo in Epir, tj. province, v okviru katerih je bila današnja Albanija. Sveti Hieronim velja za eno najbolj pomembnejših oseb krščanstva, saj je prevedel Sveto pismo, ki je kasneje postal znan pod imenom ''[[Vulgata]]''.
V cerkveni organizaciji Ilirije so bile v 4. in 5. stoletju znane metropolija v Dardaniji (današnje Kosovo) in draška metropola. Drač je takrat slovel tudi po stolnici Sv. Marije, pozneje pa po samostanih beraških redov, in sicer dominikancev, frančiškanov in benediktincev. Do polovice 8. stoletja spadajo ilirske škofije pod jurisdikcijo rimskega papeža. Rimska kurija je od srednjega veka naprej zlasti posvečala pozornost severni in nekoliko srednji Albaniji. Tu se je katolištvo močno razmahnilo posebno v 13. in 14. stoletju, ko so začeli delovati novi cerkveni redi dominikancev, frančiškanov in benediktincev. Pravoslavna cerkev je pod vplivom Bizanca prevladala južno od reke Shkumbi. Ker so Albanci pogosto menjavali versko pripadnost, so jih sodobniki v 13. in 14. stoletju imeli "ne za čiste katoličane, ne za čiste pravoslavce”. Krščanstvo ima v Albaniji globlje korenine, saj se je od tod širilo že iz časov apostola Pavla. V 15. in 16. stoletju imamo izvrstne Albanske humaniste, ki so se izobraževali po raznih mestih Italije, Dalmacije in Bizanca. Nekaj jih je bilo Albanskega rodu, večinoma pa je bilo takih, ki so izšli iz izseljeniškega vala v drugi polovici 15. stoletja. Ti so se izobrazili v svoji matični domovini, tako da je bil njihov ustvarjalni izraz tudi izraz vpliva albanske kulture. Nekateri so zasloveli tudi v svetu, npr. Gjin Gazulli, 1400-1465, znani astronom in tudi matematik, ki je deloval v 15. stoletju v Dubrovniku. V tem mestu in v Kotorju je v istem času deloval Gjergj Spani iz Lješa, znani kirurg in zdravnik. V Benetkah je deloval Leonik Tomeo (1456-1531), poznavalec filozofije, ki ga E. Rotterdamski imenuje “Virum Optimum”. Znana albanska humanista iz Skadra Marin Bečikemi (1468-1526) in Marin Barleti (rojen sredi 15. stoletja, umrl 1512) sta delovala nekaj časa v tujini in sta bila v tesnih stikih z domovino. V skladu z domoljubnimi čustvi in s podpiranjem albanskega odpora proti Turkom je Barleti napisal deli svetovnega slovesa: ''De vita et gestis Scanderbegi'', ''Epiratorum Principis'' in ''De obsidione Scodrensi''.
=== Narodna noša ===
[[Slika:Villa Romana de La Olmeda Mosaicos romanos 001 Ulises.jpg|sličica|168x168_pik|Plis - Odisej prikazen v rimskem mozaiku v La Olmeda, Pedrosa de la Vega, Španija, 5 stoletje.]]
V albanskih nošah je mogoče najti podobnosti in sledove starobalkanske in mediteranske kulture, največ ilirske kulture, nekaj manj bizantinskega in orientalske kulture, v zadnjem času pa zahodnoevropske kulture. Z vztrajnim preučevanjem in primerjanjem posameznih elementov je bil ugotovljen obstoj zveze s kulturo Staroalbancev in nato tudi Ilirov. Če proučujemo posamezne današnje elemente (dele oblačil) narodne noše, če izhajamo od današnje oblike in strukture, lahko retrospektivno sežemo nazaj do njihove začetne faze, do prototipnih oblik. Tako je na primer zvonasto krilo, imenovano ''džubleta'', ki se je ohranilo samo pri Albancih v najbolj severnem delu Albanije in pri Albancih v Črni gori, podobno krilu idola, odkritega v Kličevu, ki izhaja iz [[bronasta doba|bronaste dobe]], torej iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Madžarski pisec Daniel Kordinez je 1750 opisal ''džubleto'' iz severnih krajev Albanije in obrobnih krajev Kosova, Črne gore izseljenih Albancev, ki so naseljeni v sremskih vaseh Hrtkovci in Nikinci, je rekel, da niti pav niti mavrica nimata tolikšnega števila barv, kot jih imata ''džubleta'' primorskih žensk. Znanost meni, da so to oblačilo nosili v primorskih predelih Sredozemlja. ''Džubleta'' je bila preko ilirske kulture prenesena v albansko.
[[Slika:Traditions in modern time.JPG|sličica|Albanci, ki nosijo ''plis'', antično belo kapo.]]
Naslednje oblačilo, ki izvira še iz 3.-2. stoletja pr. n. št., je dolga srajca, imenovana ''linja'', in je osnovni del narodne noše v vsej Albaniji, na Kosovu, v zahodni Makedoniji in v delu Črne gore. Ta srajca je prikazana na nekaterih ilirskih nagrobnih spomenikih. Rimljani so temu tipu srajce nadeli ime ''dalmatika'' po ilirskem plemenu Dalmati. ''Dalmatika'' je bila v prvih stoletjih našega štetja močno razširjena med ilirskim prebivalstvom; prevladovala je v 3. stoletju n. št., kar je videti iz Dioklecijanovega edikta iz 301. letam kjer so omenjene številne vrste ''dalmatike'', od volnene do lanene, svilene, z dolgim ali kratkimi rokavi in z obveznimi okraski. Bila je v vsesplošni rabi v ilirski družbi. Poleg Albancev, so jo ponekod podedovali tudi pripadniki Južnih Slovanov.
''Plis'' ali ''qelesha'' je del noše zelo starega izvora, ki izhaja vsaj tisoč let pred našim štetjem in naj se jo nosili tudi [[Pelazgi]], civilizacija, ki je na območju Grčije živela pred Heleni. To je pravzaprav kapa, ki o njej pišejo tudi antični pisci. Albanci še zmeraj nosijo belo volneno kapo v vseh področjih, kjer živijo Albanci. Kapa konusne oblike, ki je mogoče jasno razpoznati na nagrobnikih, kakršen je bil odkrit v Gradunu, se hrani v arheološkem muzeju v Splitu.
== Gospodarstvo ==
{{glavni|Gospodarstvo Albanije|Turizem v Albaniji}}
[[Slika:Lek je narodna denarna valuta.jpg|alt=|sličica|322x322_pik|Lek je narodna denarna valuta]]
Albanija se uvršča med ekonomsko najmanj razvite države v [[Evropa|Evropi]] – polovica prebivalstva se preživlja z dejavnostmi [[primarni sektor|primarnega gospodarskega sektorja]], petina državljanov pa je emigrirala v tujino. Po prehodu iz komunističnega političnega sistema je bila Albanija najbolj revna država Evrope. Temu je botrovalo strogo državno vodeno gospodarstvo pod komunisti; izvedena je bila popolna [[kolektivizacija]], prepovedana so bila vsakršna privatna podjetja, po ustavi pa v državno gospodarstvo niso smela vlagati tuja podjetja. Odklonjena je bila tudi tuja gospodarska pomoč.
Po demokratizaciji je prišlo do obsežnih reform, ki so zajele tudi gospodarstvo ter sprva povzročile hudo krizo med letoma 1989 in 1992. Z letom 1993 pa je prišlo do razmeroma hitrega vzpona ter privatizacije, tako je država leta 1995 nadzirala le še 40 odstotkov vse narodne ekonomije. [[Bruto družbeni proizvod]] na prebivalca je leta 2003 dosegel približno 4.900 [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]]. Danes se država manj kot na pomoč mednarodne skupnosti zanaša na finančni dotok od svojih državljanov, ki so zaposleni v tujini. Kljub še vedno močni gospodarski rasti je revščina še vedno velika, saj se delo spopada z infrastrukturnimi težavami, kot so zastarelost delovnih strojev, pomanjkanje surovin, slabo prometno omrežje, malo izobraženega kadra ipd. Danes je stopnja brezposelnosti visoka, ravno tako pa [[korupcija]] in [[organiziran kriminal]].
Pretekla komunistična politika je označevala [[kmetijstvo]] kot zelo pomemben steber narodnega gospodarstva, zaradi česar je Albanija na kolektiviziranih poljih pridelala skorajda celotno zalogo prehrane, ki jo je potrebovalo prebivalstvo. Tudi v kmetijstvu je prišlo do zloma med tranzicijo v demokracijo, danes pa privatizirani kmetijski obrati prispevajo 25 % državnega BDP.
Hermetična izolacija države do leta 1989 je zatrla razvoj [[turizem|turizma]]. Pred kratkim je prišlo do vlaganj in razvoja turistične infrastrukture, leta 2001 je deželo obiskalo približno 34.000 turistov. Velik potencial so zlasti južne obale nasproti grškega turistično razvitega otoka [[Krf]] ter razsežni neokrnjeni gozdovi v gorati notranjosti.
Država ima majhen izvoz, uvozno blago pa prihaja zlasti iz [[Grčija|Grčije]] in [[Italija|Italije]]. Sredstva za slednjega se črpajo večinoma iz tuje denarne pomoči, pa tudi iz dohodkov izseljenih državljanov. Zunanji dolgovi znašajo 41,3 % BDP.
Narodna denarna valuta je ''[[Albanski lek|lek]]''; izdaja ga Banka Albanije. Država zaenkrat ne premore bank v privatnih rokah, obstajajo pa načrti za privatizacijo dveh od skupno treh komercialnih bank.
Turizem je priznan kot panoga nacionalnega pomena in se od začetkov 21. stoletja vztrajno povečuje.<ref>{{cite web |title=TOURISM AND EMPLOYMENT IN ALBANIA – IS THERE A STRONG CORRELATION? |url=http://www.asecu.gr/files/13th_conf_files/Tourism-and-Employment-in-Albania-Is-There-A-Strong-Correlation.pdf |website=asecu.gr |pages=1–9}}</ref><ref>{{cite web |author1=Eglantina Hysa – Epoka University |title=INFLUENCE OF TOURISM SECTOR IN ALBANIAN GDP: ESTIMATION USING MULTIPLE REGRESSION METHOD |url=https://www.researchgate.net/publication/308111717 |website=researchgate.net |location=Tirana |pages=1–6}}</ref> Neposredno je predstavljal 8,4 % BDP v letu 2016, čeprav z vključitvijo posrednih prispevkov ta delež poveča na 26 %.<ref>{{cite web|author1=World Travel & Tourism Council|title=Travel & Tourism: Economic Impact 2017: Albania|url=https://www.wttc.org/.../econo.../countries-2017/albania2017.pdf|website=wttc.org|location=London|page=12|author1-link=World Travel & Tourism Council}}{{dead link|date=November 2017}}</ref> Istega leta je država sprejela približno 4,74 milijona obiskovalcev, večinoma iz cele Evrope in tudi Združenih držav.
Povečanje tujih obiskovalcev je bilo dramatično. Albanija je imela leta 2005 le 500.000 obiskovalcev, medtem ko jih je bilo leta 2012 ocenjenih 4,2 milijona, kar je 740-odstotno povečanje v samo 7 letih. Leta 2015 se je turizem poleti povečal za 25 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom po podatkih turistične agencije države.<ref>{{cite web |url=http://www.travel-gazette.com/…/number-of-tourists-to-alba…/
|archive-url=https://web.archive.org/web/20210311214704/http://www.travel-gazette.com/%E2%80%A6/number-of-tourists-to-alba%E2%80%A6/|url-status=dead|archive-date=11 March 2021|title=Number of tourists to Albania up 25 pct during summer 2015 |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=4 October 2015 |website=Travel Gazette |access-date=9 February 2017}}</ref> Leta 2011 je bil ''Lonely Planet'' imenovan za najboljšo potovalno destinacijo, medtem ko je ''The New York Times'' Albanijo uvrstil na 4. svetovno turistično destinacijo leta 2014.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/…/01/10/tra…/2014-places-to-go.html…|title=52 Places to Go in 2014 |work=The New York Times|date=5 September 2014}}{{dead link|date=November 2017}}</ref>
== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Albanije}}
[[Slika:Albania bunkers.jpg|thumb|300px|Znamenja albanske politične zgodovine je moč videti na mnogih mestih po deželi, med drugim v obliki množice [[Bunkerji v Albaniji|bunker]]jev]]
Med letoma 1944 in 1991 je imela zaradi zmage v narodnoosvobodilni vojni (v povezavi z jugoslovanskimi partizani) popoln nadzor nad državo ''Albanska stranka dela''. Stranki je položaj edine vodilne politične sile zagotavljala [[ustava]] (prva ustava Ljudske republike Albanije je bila sprejeta po sovjetskem in jugoslovanskem vzoru 1946, druga, ki je spremenila ime države v Ljudsko socialistično republiko, pa 1976 in je med drugim tudi definirala državo kot [[marksizem|marksistično]]-[[leninizem|leninistično]]). Sistem se je začel sproščati po smrti dolgoletnega voditelja in diktatorja [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]], pri čemer so bile pomemben dejavnik stavke in protesti za demokratizacijo države ter sprejetje začasne ustave marca 1991 oziroma večstrankarske volitve. Nova ustava je bila sprejeta še leta 1998, ta pa je državo razglasila za [[parlamentarna republika|parlamentarno republiko]], prav tako pa svobodo vere, govora, organizacije, medijev in zborovanj.
Albanija je [[demokratična republika]]. Ljudski zbor je enodomni in ga sestavlja 140 poslancev, albanski strankarski sistem pa temelji na večstrankarski ureditvi. Zagotovljeno je [[socialno zavarovanje|socialno]] in [[pokojninsko zavarovanje]]. Albanske oborožene sile štejejo okoli 22.000 pripadnikov.
[[Vodja države]] je [[predsednik Albanije|predsednik]], ki ga izvoli [[Kuvendi]] vsakih 4 let. Glavni del Kuvendija, ki šteje 140 članov, je voljen prav tako na 4 leta. 100 predstavnikov je izvoljenih na [[neposredne volitve|neposrednih volitvah]], medtem ko je ostalih 40 izbranih s pomočjo [[Proporcionalne volitve|proporcionalnih volitev]]. Vodja [[vlada|vlade]] je [[predsednik vlade Albanije|predsednik vlade]], ki mu pomaga svet [[minister|ministrov]]; le-ta je izbran s strani predsednika vlade in potem potrjen z [[minimalna večina|minimalno večino]] (71 glasov) v Kuvendiju.
Večstrankarski sistem v državi obstaja od leta 1991 oziroma nove ustave. Poprejšnja komunistična partija oziroma ''Albanska stranka dela'' se je preimenovala v socialistično stranko ter zavrnila marksistično-leninističen pristop k politiki, danes pa se zavzema za postopne reforme gospodarskega sistema. Njeni podporniki so zlasti starejši ljudje in kmečko prebivalstvo. ''Albanska demokratska stranka'' se zavzema za tržno gospodarstvo ter tesnejše mednarodno sodelovanje na tem področju, volilna baza pa so meščani in mladi ljudje. Na političnem prizorišču je najti še ''Socialne demokrate'', stranko grške manjšine ''Unija za človekove pravice'' ter ''Nacionalno fronto''.
Albanija je članica [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], večine teles [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] ter [[Interpol]]a. Prav tako je vključena v [[Partnerstvo za mir]] zveze [[Nato]]. Država si prizadeva za [[Vstop Albanije v Evropsko unijo|vstop v Evropsko unijo]]. Država je poleg Srbije in Severne Makedonije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]].
=== Upravna delitev ===
[[Slika:Harta Administrative e Shqipërisë.svg|thumb|142px|Albanske pokrajine in občine]]
Albanija je upravno razdeljena na 12 pokrajin (''qarqe''), ta pa vsebujejo skupno 61 občin (''bashki''). Pokrajine so:
{|
|-
|
*[[Berat (pokrajina)|Berat]]
*[[Dibër (pokrajina)|Dibër]]
*[[Durrës (pokrajina)|Durrës]]
*[[Elbasan (pokrajina)|Elbasan]]
*[[Fier (pokrajina)|Fier]]
*[[Gjirokastër (pokrajina)|Gjirokastër]]
|
*[[Korçë (pokrajina)|Korçë]]
*[[Kukës (pokrajina)|Kukës]]
*[[Lezhë (pokrajina)|Lezhë]]
*[[Shkodër (pokrajina)|Shkodër]]
*[[Tiranë (pokrajina)|Tiranë]]
*[[Vlorë (pokrajina)|Vlorë]]
|}
Pred letom 2000 je bila država upravno razdeljena na 36 okrožij (''rrethe''), ki so se nadalje delila na 65 "mestnih" (''bashki'') in 309 "nemestnih" občin (''komunë''). V letu 2000 so se okrožja zamenjala z dvanajstimi pokrajinami (''qarqe''), leta 2015 pa je bilo število občin zmanjšano na 61.
== Demografija ==
{{glavni|Demografija Albanije}}
[[Slika:Albania demography.svg|thumb|300px|Graf števila prebivalstva po letih jasno prikazuje upad prebivalstva zaradi množične emigracije]]
Prebivalstvo Albanije je razmeroma narodno homogeno, saj [[Albanci]] predstavljajo 95 odstotkov tega (ocena 2005). Preostali so [[Grki]] (3 %), priznani kot grška [[manjšina]], in ljudje drugih narodnosti. Številni Albanci živijo v zamejstvu na [[Kosovo|Kosovu]] (okoli 2.000.000), na jugu [[Srbija|Srbije]] (okoli 5.800), jugovzhodu [[Črna gora|Črne gore]] (okoli 30.500) ter v zahodnem in deloma tudi severnem delu [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]] (okoli 500.000). Okoli 50.000 zamejskih Albancev živi tudi v [[Grčija|Grčiji]], a ti niso priznani kot etnična manjšina; večina jih živi v grški provinci [[Epir (periferija)|Epir]]. V Grčijo je od leta 1991 naprej imigriralo še približno 600.000 Albancev.
Uradni jezik Albanije je [[albanščina]], na nekaterih območjih imajo status uradnega jezika tudi jeziki manjšin ([[grščina]], [[makedonščina]] ...).
Po ocenah iz leta 1939 je bilo 70 % prebivalstva [[islam|muslimanske]] veroizpovedi, od tega 20 % [[bektaši|bektašev]]; preostanek so predstavljali [[albanska pravoslavna cerkev|albanski pravoslavci]] (20 %) in [[katolicizem|rimokatoličani]] (10 %). Pripadniki različnih religij so bili v medsebojnih odnosih razmeroma strpni, med drugim prihaja tudi do medsebojnih porok. Zaradi povojne komunistične oblasti, ki ni dovoljevala verskih aktivnosti ter v tem okviru tudi razglasila Albanijo za prvo ateistično državo na svetu, ne obstajajo statistike o verski strukturi prebivalstva iz tega obdobja.
Po podatkih statističnega popisa prebivalstva iz leta 2011 je verska pripadnost sledeča: 58,79 % je muslimanov, od tega 2,09 % bektaši; 16,92 % je kristjanov, od tega 10,03 % rimokatolikov, 6,75 % albanskih pravoslavcev in 0,14 % protestantov/evangeličanov; 13,79 % prebivalcev se ni opredelilo po verski pripadnosti, 5,49 % je vernikov, ki se ne prištevajo k nobeni verski skupnosti in 2,5 % je [[ateist]]ov.<ref>Population and Housing Census in Albania 2011: Main Results (Part 1) [http://www.instat.gov.al/media/178070/rezultatet_kryesore_t__censusit_t__popullsis__dhe_banesave_2011_n__shqip_ri.pdf Online-Version (PDF)]</ref>
== Znane osebe ==
* [[Mati Terezija]], rojena kot '''Anjezë Gonxhe Bojaxhiu''', [[Albanci|albanska]] [[redovnica]], ustanoviteljica reda Misijonark ljubezni ter [[svetnica]].
* [[Francesco Crispi]], velja za eno pomembnejših oseb v Italiji, saj je pomagal združiti južno in severno Italijo.
* [[Skenderbeg]] , velja za najpomembnejšo osebo v [[Zgodovina Albanije|zgodovini Albanije]], saj gre za [[Narod|narodnega in evropskega]] [[Heroj|heroja]] v boju proti [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]].
== Glej tudi ==
* [[Kosovo]]
== Sklici ==
<references />
== Viri ==
* Janusz Bugajski: ''Albania''. Encarta Reference Library Premium 2005 (različica 14.0.0.0603). Citirano 3. 11. 2005 (angleščina)
*Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth-Century Central-Eastern Europe: History, Data, and Analysis - Page 356, Piotr Eberhardt - 2003
*Gottfried Wilhelm Leibniz, Opera Philologica (Hildesheim: Georg Olms, 1989)
*Search of Pre-Classical Antiquity: Rediscovering Ancient Peoples in Mediterranean Europe (19th and 20th c.) National Cultivation of Culture - Antonino de Francesco, BRILL, 2016
*Peoples of all nations: their life to-day and the story of their past: Volume 1, Sir John Alexander Hammerton, 1922
*<nowiki>Albert McKinley : A school history of the Great War - 1919. Publisher New York, Cincinnati [etc.] The Library of Congress. </nowiki>
*Democratization in the Balkans: prescription for a badly scarred body politic: Autori: Richard P. Farkas. Botues: UPNE, 2007
== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Albania|Albanija}}
* [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/al.html CIA - The World Factbook - Albania]. (angleščina)
* {{Cite news|author=Jerneja Grmadnik|title=Po Albaniji: kaj bunkerji, hipsterske galerije!|url=http://www.delo.si/prosti-cas/potovanja/po-albaniji-kaj-bunkerji-hipsterske-galerije.html| newspaper=Delo|date=1. julij 2015}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Albanija|*]]
{{normativna kontrola}}
hn7och1s29fm0aidwvixluih9lo0gk2
5723078
5723070
2022-07-24T09:34:42Z
A09090091
188929
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.246.219|46.123.246.219]] ([[User talk:46.123.246.219|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Minorax|Minorax]]
wikitext
text/x-wiki
{{drugi pomeni}}{{Infopolje Država
|native_name = ''Republika e Shqipërisë''
|conventional_long_name = Republika Albanija
|common_name = Albanija
|common_name2 = Albanije
|image_flag = Flag of Albania.svg
|image_coat = Coat of arms of Albania.svg|150px
|image_map = Europe-Albania.svg
|national_motto = ''Ti Shqipëri më jep nder, më jep emrin shqipëtar (Ti, Albanija, mi daš ponos, ti mi daš ime Albanec.)''
|national_anthem = ''[[Himni i Flamurit]]''<br />(''Himna zastavi'')
|official_languages = [[Albanščina]]
|capital = [[Tirana]]
|latd = 41 |latm = 20 |latNS = N |longd = 19 |longm = 48 |longEW = E
|largest_city = [[Tirana]]
|government_type = [[Republika]]
|leader_title1 = [[Seznam predsednikov Albanije|Predsednik]]
|leader_title2 = [[Seznam ministrskih predsednikov Albanije|ministrski predsednik]]
|leader_name1 = [[Ilir Meta]]
|leader_name2 = [[Edi Rama]]
|area_rank = 139.
|area_magnitude = 1 E10
|area_km2 = 28 748
|percent_water = 4,7 %
|population_estimate = 3.002.859
|population_estimate_year = 2011
|population_estimate_rank = 135.
|population_census =
|population_census_year =
|population_density = 123
|population_density_rank = 63
|demonym = Albanec
|GDP_PPP_year = 2005
|GDP_PPP = 16,944 milijarde USD
|GDP_PPP_rank = 112.
|GDP_PPP_per_capita = $4.764
|GDP_PPP_per_capita_rank = 116.
|Gini = 34,5
|Gini_year = 2013
|Gini_category = <span style="color:orange;">srednji</span>
|Gini_rank =
|HDI_year = 2018
|HDI = {{rast}} 0,791
|HDI_rank = 69.
|HDI_category = <span style="color:forestgreen;">visok</span>
|sovereignty_type = [[Neodvisnost]]
|sovereignty_note = Od [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]]
|established_event1 = Datum
|established_date1 = [[28. november]] [[1912]]
|currency = [[Albanski lek|Lek]]
|currency_code = ALL
|country_code = al
|time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = .al
|calling_code = 355
|footnotes =
}}
'''Republika Albanija''' ali '''Albanija''' ([[albanščina|albansko]]: ''Shqipëria'' 'ozemlje orlov') je [[država]] v [[jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]]. Na severu meji na [[Črna gora|Črno goro]], na severovzhodu na [[Kosovo]], na vzhodu na [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], na jugu na [[Grčija|Grčijo]], na zahodu na [[Jadransko morje]], na jugozahodu pa na [[Jonsko morje]]
Albanija je bila v preteklosti ozemlje [[Italija|Italije]], oddaljene le 76 [[kilometer|km]] preko Jadranskega morja, ali vzhodnih sil ([[Otomanski imperij]]), ki so se širile v [[Evropa|Evropo]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Albanija zaprta socialistična država, leta 1991 pa začela svojo [[tranzicija|tranzicijsko]] pot. [[Glavno mesto]] države je [[Tirana]]. Ocena [[prebivalstvo|prebivalstva]] leta [[2004]] je bila 3.544.808.
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Albanije}}
V antični dobi so na ozemlju današnje Albanije živeli Iliri, ki so jugozahodni Balkan naseljevali pred Slovani, Rimljani in Grki. Rimljani so deželo osvojili leta [[229 pr. n. št.]] in jo poimenovali ''Ilirikum''. Po razpadu rimskega je območje leta [[395]] prišlo pod [[Bizantinski imperij]]. Iliri so se izognili [[asimilacija|asimilaciji]]. Do [[5. stoletje|5. stoletja]] je bilo [[krščanstvo]] uveljavljeno. Isti čas so zaznamovali vpadi [[Vizigoti|Vizigotov]], [[Huni|Hunov]] in [[Ostrogoti|Ostrogotov]], kasneje, med [[6. stoletje|6.]] in [[8. stoletje]]m, pa so obmorska območja Balkana zavzela [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]na. [[Slika:Treaty of Berlin - Balkan Europe map.jpg|levo|sličica|377x377px|Zemljevid/1878.]]
Albanija je dobila svoje ime med [[8. stoletje|8.]] in [[11. stoletje]]m, po etnični skupini ''Albanos''. Moč Bizanca je začela slabeti v [[9. stoletje|9. stoletju]], ko so nadzor nad deželami začeli prevzemati [[Normani]], [[Anžujci]], [[Srbi]] in [[Benečani]]. Po [[velika shizma|veliki shizmi]] leta 1054 se je severna Albanija zavezala katolicizmu, južna pa [[pravoslavna vera|pravoslavju]]. [[Srednji vek]] je prinesel razcvet albanskih [[mesto|mest]]. [[Albanski jezik]] je v tistem času imel vlogo neuradnega sporazumevalnega jezika, v uradnih zadevah sta ga nadomeščala [[grščina]] in [[latinščina]].
[[Turki]] so po oslabitvi Bizanca osvojili Albanijo do leta 1430. [[Skenderbeg]] se jim je s fevdalci ob pomoči Rima, [[Neapelj|Neaplja]] in [[Benetke|Benetk]] upiral 25 let, a je po njegovi smrti Albanija prišla pod popoln nadzor [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]].
V [[19. stoletje|19. stoletju]] so se povečevala trenja narodov zaradi turške okupacije, iz česar se je porajala tudi kulturno-politično gibanje [[Prizrenska liga]], ki je želelo združeno neodvisno Albanijo. Leta 1908 so sprejeli svojo [[pisava|pisavo]], ki je temeljila na [[latinica|latinici]]. Kmalu je prišlo do uporov, ki so prerasli v [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] in poraz Turkov. Albanija je razglasila [[suverenost|suvereno]] državo, a so ''Velike sile'' dodelile [[Kosovo]] [[Srbija|Srbiji]] in [[Čamerija|Čamerijo]] Grčiji. Med [[prva svetovna vojna|I. svetovno vojno]] so deželo okupirale avstrijske in [[antanta|antantne]] sile. Po vojni je bila suverena Albanija sprejeta v [[Društvo narodov]].
[[1920.|Dvajseta leta]] [[20. stoletje|20. stoletja]] so prinesla politično razdelitev države na liberalce in konzervativce, ki so prevladali; njihov voditelj se je okronal za kralja [[Ahmed Zogu|Zoga I.]] ter se naslonil na [[Italija|Italijo]]. Ta je leta 1939 sama zavzela deželo in ga izgnala. Albanija je bila med [[druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]] priča močnemu [[protifašizem|protifašističnemu]] odporu [[nacionalizem|nacionalistov]], [[monarhist]]ov in [[komunizem|komunistov]]; slednji so s pomočjo [[Jugoslovani|Jugoslovanov]] prevzeli nadzor nad državo po umiku [[Nemci|Nemcev]], vodja pa je postal [[Enver Hoxha]].
Nova oblast je z reformami uvedla [[socializem]]. Po [[Josip Broz Tito|Titovem]] sporu z [[Informbiro]]jem leta 1948 je njen glavni zaveznik postala [[Sovjetska zveza]], v zgodnjih šestdesetih letih pa [[Ljudska republika Kitajska]]. Po sovjetski okupaciji [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1968 je Albanija izstopila iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. [[Diktatura sistema]] je bila v obdobju komunizma močna: stranke, z izjemo ''Albanske stranke dela'', so bile prepovedane, državna obveščevalna služba [[Sigurimi]] je izvajala strog nadzor nad prebivalstvom.
Ob zatonu evropskih komunističnih sistemov leta 1989 so tudi v Albaniji uvedli družbene in gospodarske reforme. Po krvavih [[demonstracija]]h je bila aprila 1991 sprejeta začasna ustava. Na položaj predsednika republike, ki je bila iz ''Ljudske republike Albanije'' preimenovana v ''Republiko Albanijo'', je bil znova izvoljen [[Ramiz Alia]], ekonomist [[Fatos Nano]] pa je postal premier. Zaradi nadaljnjih trenj je odstopila tudi ta in še nekaj nadaljnjih vlad. Albanija je v tem času vodila ostro politiko glede albanskih zamejcev na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Leta 1998 so se začele zaostrovati razmere z [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno republiko Jugoslavijo]], ki se je na uboj nekaj srbskih [[policist]]ov odzvala z nasiljem nad kosovskimi Albanci. Prišlo je do spopadov med jugoslovansko vojsko in albanskimi separatisti, [[Osvobodilna vojska Kosova|Osvobodilno vojsko Kosova]], v katerih je proti [[Srbija|Srbiji]] posredovala zveza [[Nato]]. Oktobra 1999 je postal premier reformistični [[Ilir Meta]], ki je promoviral navezavo na zahodno Evropo in dolgoročno vstop države v zvezo Nato ter [[Evropska unija|Evropsko unijo]].
<br />
== Ime in geografija ==
{{glavni|Geografija Albanije}}
V začetku 7. stoletja so se začeli Srbi, Hrvati, Bolgari in različna slovanska plemena naseljevati na Balkanskem polotoku. Tu so naleteli na tri avtohtone indoevropske narode: Ilire na zahodu, Tračane na vzhodu, Grke na jugu. Ilirska plemena so naseljevala največji del balkanskega območja, ki se je imenovalo Ilirija. Ilirija je zajemala zahodni del današne Srbije, Kosova, zahodni del Makedonije, Albanijo, Črno Goro, Bosno, Dalmacijo, Istro in Slovenijo. Toda ime Ilirija kot geografski pojem, kot sinomin pa Albanija, se je obdržal za območje, kjer so živeli Albanci, celo do konca 17. stoletja. Albanci so v srednjem veku zapisani kot Albanoi, Arbanoi, Albanitai, Albanenses, Arbanenses, Albanesi, Arbanesi, Epiroti.
Albanija zavzema 28.748 km², najdaljša diagonala (sever-jug) pa meri 345 km. Glavno mesto države je [[Tirana]] s 520 tisoč prebivalci, preostala večja mesta pa so [[Drač]], [[Elbasan]], [[Skader]], [[Gjirokastër]], [[Vlorë]] in [[Korçë]]. Približno 70 odstotkov dežele se nahaja nad 300 m nadmorske višine. Najvišji vrhovi segajo nad 2400 metrov, najvišji vrh pa je [[Korab]] (2764 m). Sever dežele je hribovit in vsebuje več globokih dolin, proti jugu pa se niža in spreminja v gričevje ter priobalno ravnico. Slednja je najbolj poseljena.[[Slika:Obala v Himari, Albanija. .jpg|alt=|sličica|280x280_pik|Obala v južni Albaniji|levo]]Najdaljša reka Albanije je [[Drim]] z 282 km, sledijo pa ji [[Seman]], [[Škumbin]] in [[Vjosë]]. Vodne žile večinoma niso primerne za namakanje. Dežela ima tudi 3 večja jezera, in sicer [[Skadarsko jezero|Skadarsko]], [[Ohridsko jezero|Ohridsko]] ter [[Prespansko jezero|Prespansko]].
Gozdovi zavzemajo 36 odstotkov površin v državi, in sicer so mešanega tipa. Večje nekdaj gozdne površine so podlegle sečnji, kar danes povzroča močno erozijo prsti. Množina divjadi je zmanjšana zaradi krčenja naravnih površin, razmeroma mnogo pa je divjih ptic.
Albanija hrani relativno velike zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] v svojem jugozahodnem delu, severovzhodne pokrajine pa vsebujejo mineralne surovine, zlasti [[železo]], [[baker]], [[krom]] in [[nikelj]]. Gozdovi so v Albaniji pomemben vir lesa. V bližini Tirane so rudniki [[lignit]]a in nahajališča [[bitumen|zemeljske smole]].
Glavnina Albanije ima [[Sredozemlje|sredozemsko]] podnebje, ki je zlasti izrazito v priobalnih nižinah. Bolj deževni so predvsem gorati severni predeli države, ki imajo tudi občutno nižjo povprečno temperaturo. Zima je v teh predelih tudi čas neviht ter občasnega sneženja. Povprečna temperatura za mesec avgust je med 17 in 31 °C, za januar pa med 2 in 12 °C. V najbolj vlažnem mesecu decembru pade 211 mm dežja, julij in avgust pa dobita po 32 mm. Povprečne letne [[padavine]] v obalnem pasu segajo do 1000 mm, v gorah pa do 2500 mm.
Industrializacija v preteklosti je povzročila hude ekološke težave, izmed katerih izstopajo ogrožanje in izumiranje divjih vrst, krčenje gozda in prekomerna širitev kmetijskih površin ter erozija. Izkopavanje rudnin onesnažuje zrak, zemljo in podtalnico.
== Vera in kultura ==
[[Slika:Saint Jerome and the Angel A12454.jpg|sličica|''Sveti Hieronim'', slika [[Simon Vouet]]. Najbolj znan je po latinskem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki je kasneje postal znan pod imenom ''[[Vulgata]]''.]]
Znano je, da so bili do prihoda Turkov vsi Albanci krščanske vere. Ta vera se je širila po Balkanu iz dveh središč: zahodnega (iz Rima) in vzhodnega (iz Carigrada). Razen tega že apostol Pavel poudarja, da je v teh krajih pridigal evangelij. V pismu Rimljanom pravi "Kristusov evangelij sem pridigal od Jeruzalema do Illyricuma". Sveti Hieronim piše v 4. in 5. stoletju, da je bil apostol Pavel v Iliriji, ki zajema Dalmacijo, Makedonijo in Epir, tj. province, v okviru katerih je bila današnja Albanija. Sveti Hieronim velja za eno najbolj pomembnejših oseb krščanstva, saj je prevedel Sveto pismo, ki je kasneje postal znan pod imenom ''[[Vulgata]]''.
V cerkveni organizaciji Ilirije so bile v 4. in 5. stoletju znane metropolija v Dardaniji (današnje Kosovo) in draška metropola. Drač je takrat slovel tudi po stolnici Sv. Marije, pozneje pa po samostanih beraških redov, in sicer dominikancev, frančiškanov in benediktincev. Do polovice 8. stoletja spadajo ilirske škofije pod jurisdikcijo rimskega papeža. Rimska kurija je od srednjega veka naprej zlasti posvečala pozornost severni in nekoliko srednji Albaniji. Tu se je katolištvo močno razmahnilo posebno v 13. in 14. stoletju, ko so začeli delovati novi cerkveni redi dominikancev, frančiškanov in benediktincev. Pravoslavna cerkev je pod vplivom Bizanca prevladala južno od reke Shkumbi. Ker so Albanci pogosto menjavali versko pripadnost, so jih sodobniki v 13. in 14. stoletju imeli "ne za čiste katoličane, ne za čiste pravoslavce”. Krščanstvo ima v Albaniji globlje korenine, saj se je od tod širilo že iz časov apostola Pavla. V 15. in 16. stoletju imamo izvrstne Albanske humaniste, ki so se izobraževali po raznih mestih Italije, Dalmacije in Bizanca. Nekaj jih je bilo Albanskega rodu, večinoma pa je bilo takih, ki so izšli iz izseljeniškega vala v drugi polovici 15. stoletja. Ti so se izobrazili v svoji matični domovini, tako da je bil njihov ustvarjalni izraz tudi izraz vpliva albanske kulture. Nekateri so zasloveli tudi v svetu, npr. Gjin Gazulli, 1400-1465, znani astronom in tudi matematik, ki je deloval v 15. stoletju v Dubrovniku. V tem mestu in v Kotorju je v istem času deloval Gjergj Spani iz Lješa, znani kirurg in zdravnik. V Benetkah je deloval Leonik Tomeo (1456-1531), poznavalec filozofije, ki ga E. Rotterdamski imenuje “Virum Optimum”. Znana albanska humanista iz Skadra Marin Bečikemi (1468-1526) in Marin Barleti (rojen sredi 15. stoletja, umrl 1512) sta delovala nekaj časa v tujini in sta bila v tesnih stikih z domovino. V skladu z domoljubnimi čustvi in s podpiranjem albanskega odpora proti Turkom je Barleti napisal deli svetovnega slovesa: ''De vita et gestis Scanderbegi'', ''Epiratorum Principis'' in ''De obsidione Scodrensi''.
=== Narodna noša ===
[[Slika:Villa Romana de La Olmeda Mosaicos romanos 001 Ulises.jpg|sličica|168x168_pik|Plis - Odisej prikazen v rimskem mozaiku v La Olmeda, Pedrosa de la Vega, Španija, 5 stoletje.]]
V albanskih nošah je mogoče najti podobnosti in sledove starobalkanske in mediteranske kulture, največ ilirske kulture, nekaj manj bizantinskega in orientalske kulture, v zadnjem času pa zahodnoevropske kulture. Z vztrajnim preučevanjem in primerjanjem posameznih elementov je bil ugotovljen obstoj zveze s kulturo Staroalbancev in nato tudi Ilirov. Če proučujemo posamezne današnje elemente (dele oblačil) narodne noše, če izhajamo od današnje oblike in strukture, lahko retrospektivno sežemo nazaj do njihove začetne faze, do prototipnih oblik. Tako je na primer zvonasto krilo, imenovano ''džubleta'', ki se je ohranilo samo pri Albancih v najbolj severnem delu Albanije in pri Albancih v Črni gori, podobno krilu idola, odkritega v Kličevu, ki izhaja iz [[bronasta doba|bronaste dobe]], torej iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Madžarski pisec Daniel Kordinez je 1750 opisal ''džubleto'' iz severnih krajev Albanije in obrobnih krajev Kosova, Črne gore izseljenih Albancev, ki so naseljeni v sremskih vaseh Hrtkovci in Nikinci, je rekel, da niti pav niti mavrica nimata tolikšnega števila barv, kot jih imata ''džubleta'' primorskih žensk. Znanost meni, da so to oblačilo nosili v primorskih predelih Sredozemlja. ''Džubleta'' je bila preko ilirske kulture prenesena v albansko.
[[Slika:Traditions in modern time.JPG|sličica|Albanci, ki nosijo ''plis'', antično belo kapo.]]
Naslednje oblačilo, ki izvira še iz 3.-2. stoletja pr. n. št., je dolga srajca, imenovana ''linja'', in je osnovni del narodne noše v vsej Albaniji, na Kosovu, v zahodni Makedoniji in v delu Črne gore. Ta srajca je prikazana na nekaterih ilirskih nagrobnih spomenikih. Rimljani so temu tipu srajce nadeli ime ''dalmatika'' po ilirskem plemenu Dalmati. ''Dalmatika'' je bila v prvih stoletjih našega štetja močno razširjena med ilirskim prebivalstvom; prevladovala je v 3. stoletju n. št., kar je videti iz Dioklecijanovega edikta iz 301. letam kjer so omenjene številne vrste ''dalmatike'', od volnene do lanene, svilene, z dolgim ali kratkimi rokavi in z obveznimi okraski. Bila je v vsesplošni rabi v ilirski družbi. Poleg Albancev, so jo ponekod podedovali tudi pripadniki Južnih Slovanov.
''Plis'' ali ''qelesha'' je del noše zelo starega izvora, ki izhaja vsaj tisoč let pred našim štetjem in naj se jo nosili tudi [[Pelazgi]], civilizacija, ki je na območju Grčije živela pred Heleni. To je pravzaprav kapa, ki o njej pišejo tudi antični pisci. Albanci še zmeraj nosijo belo volneno kapo v vseh področjih, kjer živijo Albanci. Kapa konusne oblike, ki je mogoče jasno razpoznati na nagrobnikih, kakršen je bil odkrit v Gradunu, se hrani v arheološkem muzeju v Splitu.
== Gospodarstvo ==
{{glavni|Gospodarstvo Albanije|Turizem v Albaniji}}
[[Slika:Lek je narodna denarna valuta.jpg|alt=|sličica|322x322_pik|Lek je narodna denarna valuta]]
Albanija se uvršča med ekonomsko najmanj razvite države v [[Evropa|Evropi]] – polovica prebivalstva se preživlja z dejavnostmi [[primarni sektor|primarnega gospodarskega sektorja]], petina državljanov pa je emigrirala v tujino. Po prehodu iz komunističnega političnega sistema je bila Albanija najbolj revna država Evrope. Temu je botrovalo strogo državno vodeno gospodarstvo pod komunisti; izvedena je bila popolna [[kolektivizacija]], prepovedana so bila vsakršna privatna podjetja, po ustavi pa v državno gospodarstvo niso smela vlagati tuja podjetja. Odklonjena je bila tudi tuja gospodarska pomoč.
Po demokratizaciji je prišlo do obsežnih reform, ki so zajele tudi gospodarstvo ter sprva povzročile hudo krizo med letoma 1989 in 1992. Z letom 1993 pa je prišlo do razmeroma hitrega vzpona ter privatizacije, tako je država leta 1995 nadzirala le še 40 odstotkov vse narodne ekonomije. [[Bruto družbeni proizvod]] na prebivalca je leta 2003 dosegel približno 4.900 [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]]. Danes se država manj kot na pomoč mednarodne skupnosti zanaša na finančni dotok od svojih državljanov, ki so zaposleni v tujini. Kljub še vedno močni gospodarski rasti je revščina še vedno velika, saj se delo spopada z infrastrukturnimi težavami, kot so zastarelost delovnih strojev, pomanjkanje surovin, slabo prometno omrežje, malo izobraženega kadra ipd. Danes je stopnja brezposelnosti visoka, ravno tako pa [[korupcija]] in [[organiziran kriminal]].
Pretekla komunistična politika je označevala [[kmetijstvo]] kot zelo pomemben steber narodnega gospodarstva, zaradi česar je Albanija na kolektiviziranih poljih pridelala skorajda celotno zalogo prehrane, ki jo je potrebovalo prebivalstvo. Tudi v kmetijstvu je prišlo do zloma med tranzicijo v demokracijo, danes pa privatizirani kmetijski obrati prispevajo 25 % državnega BDP.
Hermetična izolacija države do leta 1989 je zatrla razvoj [[turizem|turizma]]. Pred kratkim je prišlo do vlaganj in razvoja turistične infrastrukture, leta 2001 je deželo obiskalo približno 34.000 turistov. Velik potencial so zlasti južne obale nasproti grškega turistično razvitega otoka [[Krf]] ter razsežni neokrnjeni gozdovi v gorati notranjosti.
Država ima majhen izvoz, uvozno blago pa prihaja zlasti iz [[Grčija|Grčije]] in [[Italija|Italije]]. Sredstva za slednjega se črpajo večinoma iz tuje denarne pomoči, pa tudi iz dohodkov izseljenih državljanov. Zunanji dolgovi znašajo 41,3 % BDP.
Narodna denarna valuta je ''[[Albanski lek|lek]]''; izdaja ga Banka Albanije. Država zaenkrat ne premore bank v privatnih rokah, obstajajo pa načrti za privatizacijo dveh od skupno treh komercialnih bank.
Turizem je priznan kot panoga nacionalnega pomena in se od začetkov 21. stoletja vztrajno povečuje.<ref>{{cite web |title=TOURISM AND EMPLOYMENT IN ALBANIA – IS THERE A STRONG CORRELATION? |url=http://www.asecu.gr/files/13th_conf_files/Tourism-and-Employment-in-Albania-Is-There-A-Strong-Correlation.pdf |website=asecu.gr |pages=1–9}}</ref><ref>{{cite web |author1=Eglantina Hysa – Epoka University |title=INFLUENCE OF TOURISM SECTOR IN ALBANIAN GDP: ESTIMATION USING MULTIPLE REGRESSION METHOD |url=https://www.researchgate.net/publication/308111717 |website=researchgate.net |location=Tirana |pages=1–6}}</ref> Neposredno je predstavljal 8,4 % BDP v letu 2016, čeprav z vključitvijo posrednih prispevkov ta delež poveča na 26 %.<ref>{{cite web|author1=World Travel & Tourism Council|title=Travel & Tourism: Economic Impact 2017: Albania|url=https://www.wttc.org/.../econo.../countries-2017/albania2017.pdf|website=wttc.org|location=London|page=12|author1-link=World Travel & Tourism Council}}{{dead link|date=November 2017}}</ref> Istega leta je država sprejela približno 4,74 milijona obiskovalcev, večinoma iz cele Evrope in tudi Združenih držav.
Povečanje tujih obiskovalcev je bilo dramatično. Albanija je imela leta 2005 le 500.000 obiskovalcev, medtem ko jih je bilo leta 2012 ocenjenih 4,2 milijona, kar je 740-odstotno povečanje v samo 7 letih. Leta 2015 se je turizem poleti povečal za 25 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom po podatkih turistične agencije države.<ref>{{cite web |url=http://www.travel-gazette.com/…/number-of-tourists-to-alba…/
|archive-url=https://web.archive.org/web/20210311214704/http://www.travel-gazette.com/%E2%80%A6/number-of-tourists-to-alba%E2%80%A6/|url-status=dead|archive-date=11 March 2021|title=Number of tourists to Albania up 25 pct during summer 2015 |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=4 October 2015 |website=Travel Gazette |access-date=9 February 2017}}</ref> Leta 2011 je bil ''Lonely Planet'' imenovan za najboljšo potovalno destinacijo, medtem ko je ''The New York Times'' Albanijo uvrstil na 4. svetovno turistično destinacijo leta 2014.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/…/01/10/tra…/2014-places-to-go.html…|title=52 Places to Go in 2014 |work=The New York Times|date=5 September 2014}}{{dead link|date=November 2017}}</ref>
== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Albanije}}
[[Slika:Albania bunkers.jpg|thumb|300px|Znamenja albanske politične zgodovine je moč videti na mnogih mestih po deželi, med drugim v obliki množice [[Bunkerji v Albaniji|bunker]]jev]]
Med letoma 1944 in 1991 je imela zaradi zmage v narodnoosvobodilni vojni (v povezavi z jugoslovanskimi partizani) popoln nadzor nad državo ''Albanska stranka dela''. Stranki je položaj edine vodilne politične sile zagotavljala [[ustava]] (prva ustava Ljudske republike Albanije je bila sprejeta po sovjetskem in jugoslovanskem vzoru 1946, druga, ki je spremenila ime države v Ljudsko socialistično republiko, pa 1976 in je med drugim tudi definirala državo kot [[marksizem|marksistično]]-[[leninizem|leninistično]]). Sistem se je začel sproščati po smrti dolgoletnega voditelja in diktatorja [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]], pri čemer so bile pomemben dejavnik stavke in protesti za demokratizacijo države ter sprejetje začasne ustave marca 1991 oziroma večstrankarske volitve. Nova ustava je bila sprejeta še leta 1998, ta pa je državo razglasila za [[parlamentarna republika|parlamentarno republiko]], prav tako pa svobodo vere, govora, organizacije, medijev in zborovanj.
Albanija je [[demokratična republika]]. Ljudski zbor je enodomni in ga sestavlja 140 poslancev, albanski strankarski sistem pa temelji na večstrankarski ureditvi. Zagotovljeno je [[socialno zavarovanje|socialno]] in [[pokojninsko zavarovanje]]. Albanske oborožene sile štejejo okoli 22.000 pripadnikov.
[[Vodja države]] je [[predsednik Albanije|predsednik]], ki ga izvoli [[Kuvendi]] vsakih 4 let. Glavni del Kuvendija, ki šteje 140 članov, je voljen prav tako na 4 leta. 100 predstavnikov je izvoljenih na [[neposredne volitve|neposrednih volitvah]], medtem ko je ostalih 40 izbranih s pomočjo [[Proporcionalne volitve|proporcionalnih volitev]]. Vodja [[vlada|vlade]] je [[predsednik vlade Albanije|predsednik vlade]], ki mu pomaga svet [[minister|ministrov]]; le-ta je izbran s strani predsednika vlade in potem potrjen z [[minimalna večina|minimalno večino]] (71 glasov) v Kuvendiju.
Večstrankarski sistem v državi obstaja od leta 1991 oziroma nove ustave. Poprejšnja komunistična partija oziroma ''Albanska stranka dela'' se je preimenovala v socialistično stranko ter zavrnila marksistično-leninističen pristop k politiki, danes pa se zavzema za postopne reforme gospodarskega sistema. Njeni podporniki so zlasti starejši ljudje in kmečko prebivalstvo. ''Albanska demokratska stranka'' se zavzema za tržno gospodarstvo ter tesnejše mednarodno sodelovanje na tem področju, volilna baza pa so meščani in mladi ljudje. Na političnem prizorišču je najti še ''Socialne demokrate'', stranko grške manjšine ''Unija za človekove pravice'' ter ''Nacionalno fronto''.
Albanija je članica [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], večine teles [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] ter [[Interpol]]a. Prav tako je vključena v [[Partnerstvo za mir]] zveze [[Nato]]. Država si prizadeva za [[Vstop Albanije v Evropsko unijo|vstop v Evropsko unijo]]. Država je poleg Srbije in Severne Makedonije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]].
=== Upravna delitev ===
[[Slika:Harta Administrative e Shqipërisë.svg|thumb|142px|Albanske pokrajine in občine]]
Albanija je upravno razdeljena na 12 pokrajin (''qarqe''), ta pa vsebujejo skupno 61 občin (''bashki''). Pokrajine so:
{|
|-
|
*[[Berat (pokrajina)|Berat]]
*[[Dibër (pokrajina)|Dibër]]
*[[Durrës (pokrajina)|Durrës]]
*[[Elbasan (pokrajina)|Elbasan]]
*[[Fier (pokrajina)|Fier]]
*[[Gjirokastër (pokrajina)|Gjirokastër]]
|
*[[Korçë (pokrajina)|Korçë]]
*[[Kukës (pokrajina)|Kukës]]
*[[Lezhë (pokrajina)|Lezhë]]
*[[Shkodër (pokrajina)|Shkodër]]
*[[Tiranë (pokrajina)|Tiranë]]
*[[Vlorë (pokrajina)|Vlorë]]
|}
Pred letom 2000 je bila država upravno razdeljena na 36 okrožij (''rrethe''), ki so se nadalje delila na 65 "mestnih" (''bashki'') in 309 "nemestnih" občin (''komunë''). V letu 2000 so se okrožja zamenjala z dvanajstimi pokrajinami (''qarqe''), leta 2015 pa je bilo število občin zmanjšano na 61.
== Demografija ==
{{glavni|Demografija Albanije}}
[[Slika:Albania demography.svg|thumb|300px|Graf števila prebivalstva po letih jasno prikazuje upad prebivalstva zaradi množične emigracije]]
Prebivalstvo Albanije je razmeroma narodno homogeno, saj [[Albanci]] predstavljajo 95 odstotkov tega (ocena 2005). Preostali so [[Grki]] (3 %), priznani kot grška [[manjšina]], in ljudje drugih narodnosti. Številni Albanci živijo v zamejstvu na [[Kosovo|Kosovu]] (okoli 2.000.000), na jugu [[Srbija|Srbije]] (okoli 5.800), jugovzhodu [[Črna gora|Črne gore]] (okoli 30.500) ter v zahodnem in deloma tudi severnem delu [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]] (okoli 500.000). Okoli 50.000 zamejskih Albancev živi tudi v [[Grčija|Grčiji]], a ti niso priznani kot etnična manjšina; večina jih živi v grški provinci [[Epir (periferija)|Epir]]. V Grčijo je od leta 1991 naprej imigriralo še približno 600.000 Albancev.
Uradni jezik Albanije je [[albanščina]], na nekaterih območjih imajo status uradnega jezika tudi jeziki manjšin ([[grščina]], [[makedonščina]] ...).
Po ocenah iz leta 1939 je bilo 70 % prebivalstva [[islam|muslimanske]] veroizpovedi, od tega 20 % [[bektaši|bektašev]]; preostanek so predstavljali [[albanska pravoslavna cerkev|albanski pravoslavci]] (20 %) in [[katolicizem|rimokatoličani]] (10 %). Pripadniki različnih religij so bili v medsebojnih odnosih razmeroma strpni, med drugim prihaja tudi do medsebojnih porok. Zaradi povojne komunistične oblasti, ki ni dovoljevala verskih aktivnosti ter v tem okviru tudi razglasila Albanijo za prvo ateistično državo na svetu, ne obstajajo statistike o verski strukturi prebivalstva iz tega obdobja.
Po podatkih statističnega popisa prebivalstva iz leta 2011 je verska pripadnost sledeča: 58,79 % je muslimanov, od tega 2,09 % bektaši; 16,92 % je kristjanov, od tega 10,03 % rimokatolikov, 6,75 % albanskih pravoslavcev in 0,14 % protestantov/evangeličanov; 13,79 % prebivalcev se ni opredelilo po verski pripadnosti, 5,49 % je vernikov, ki se ne prištevajo k nobeni verski skupnosti in 2,5 % je [[ateist]]ov.<ref>Population and Housing Census in Albania 2011: Main Results (Part 1) [http://www.instat.gov.al/media/178070/rezultatet_kryesore_t__censusit_t__popullsis__dhe_banesave_2011_n__shqip_ri.pdf Online-Version (PDF)]</ref>
== Znane osebe ==
* [[Mati Terezija]], rojena kot '''Anjezë Gonxhe Bojaxhiu''', [[Albanci|albanska]] [[redovnica]], ustanoviteljica reda Misijonark ljubezni ter [[svetnica]].
* [[Francesco Crispi]], velja za eno pomembnejših oseb v Italiji, saj je pomagal združiti južno in severno Italijo.
* [[Skenderbeg]] , velja za najpomembnejšo osebo v [[Zgodovina Albanije|zgodovini Albanije]], saj gre za [[Narod|narodnega in evropskega]] [[Heroj|heroja]] v boju proti [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]].
== Glej tudi ==
* [[Kosovo]]
== Sklici ==
<references />
== Viri ==
* Janusz Bugajski: ''Albania''. Encarta Reference Library Premium 2005 (različica 14.0.0.0603). Citirano 3. 11. 2005 (angleščina)
*Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth-Century Central-Eastern Europe: History, Data, and Analysis - Page 356, Piotr Eberhardt - 2003
*Gottfried Wilhelm Leibniz, Opera Philologica (Hildesheim: Georg Olms, 1989)
*Search of Pre-Classical Antiquity: Rediscovering Ancient Peoples in Mediterranean Europe (19th and 20th c.) National Cultivation of Culture - Antonino de Francesco, BRILL, 2016
*Peoples of all nations: their life to-day and the story of their past: Volume 1, Sir John Alexander Hammerton, 1922
*<nowiki>Albert McKinley : A school history of the Great War - 1919. Publisher New York, Cincinnati [etc.] The Library of Congress. </nowiki>
*Democratization in the Balkans: prescription for a badly scarred body politic: Autori: Richard P. Farkas. Botues: UPNE, 2007
== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Albania|Albanija}}
* [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/al.html CIA - The World Factbook - Albania]. (angleščina)
* {{Cite news|author=Jerneja Grmadnik|title=Po Albaniji: kaj bunkerji, hipsterske galerije!|url=http://www.delo.si/prosti-cas/potovanja/po-albaniji-kaj-bunkerji-hipsterske-galerije.html| newspaper=Delo|date=1. julij 2015}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Albanija|*]]
{{normativna kontrola}}
m5hqmhnsc6ah8yb9nc6s6hxv7wzqn0v
5723079
5723078
2022-07-24T09:37:29Z
A09090091
188929
-np, +efn
wikitext
text/x-wiki
{{drugi pomeni}}{{Infopolje Država
|native_name = ''Republika e Shqipërisë''
|conventional_long_name = Republika Albanija
|common_name = Albanija
|common_name2 = Albanije
|image_flag = Flag of Albania.svg
|image_coat = Coat of arms of Albania.svg|150px
|image_map = Europe-Albania.svg
|national_motto = ''Ti Shqipëri më jep nder, më jep emrin shqipëtar (Ti, Albanija, mi daš ponos, ti mi daš ime Albanec.)''
|national_anthem = ''[[Himni i Flamurit]]''<br />(''Himna zastavi'')
|official_languages = [[Albanščina]]
|capital = [[Tirana]]
|latd = 41 |latm = 20 |latNS = N |longd = 19 |longm = 48 |longEW = E
|largest_city = [[Tirana]]
|government_type = [[Republika]]
|leader_title1 = [[Seznam predsednikov Albanije|Predsednik]]
|leader_title2 = [[Seznam ministrskih predsednikov Albanije|ministrski predsednik]]
|leader_name1 = [[Ilir Meta]]
|leader_name2 = [[Edi Rama]]
|area_rank = 139.
|area_magnitude = 1 E10
|area_km2 = 28 748
|percent_water = 4,7 %
|population_estimate = 3.002.859
|population_estimate_year = 2011
|population_estimate_rank = 135.
|population_census =
|population_census_year =
|population_density = 123
|population_density_rank = 63
|demonym = Albanec
|GDP_PPP_year = 2005
|GDP_PPP = 16,944 milijarde USD
|GDP_PPP_rank = 112.
|GDP_PPP_per_capita = $4.764
|GDP_PPP_per_capita_rank = 116.
|Gini = 34,5
|Gini_year = 2013
|Gini_category = <span style="color:orange;">srednji</span>
|Gini_rank =
|HDI_year = 2018
|HDI = {{rast}} 0,791
|HDI_rank = 69.
|HDI_category = <span style="color:forestgreen;">visok</span>
|sovereignty_type = [[Neodvisnost]]
|sovereignty_note = Od [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]]
|established_event1 = Datum
|established_date1 = [[28. november]] [[1912]]
|currency = [[Albanski lek|Lek]]
|currency_code = ALL
|country_code = al
|time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = .al
|calling_code = 355
|footnotes =
}}
'''Republika Albanija''' ali '''Albanija''' ([[albanščina|albansko]]: ''Shqipëria'' 'ozemlje orlov') je [[država]] v [[jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]]. Na severu meji na [[Črna gora|Črno goro]], na severovzhodu na [[Kosovo]],{{Efn|{{Kosovo-note}}|name=Kosovo-note}} na vzhodu na [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], na jugu na [[Grčija|Grčijo]], na zahodu na [[Jadransko morje]], na jugozahodu pa na [[Jonsko morje]]
Albanija je bila v preteklosti ozemlje [[Italija|Italije]], oddaljene le 76 km preko Jadranskega morja, ali vzhodnih sil ([[Otomanski imperij]]), ki so se širile v [[Evropa|Evropo]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Albanija zaprta socialistična država, leta 1991 pa začela svojo [[tranzicija|tranzicijsko]] pot. [[Glavno mesto]] države je [[Tirana]]. Ocena [[prebivalstvo|prebivalstva]] leta 2004 je bila 3.544.808.
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Albanije}}
V antični dobi so na ozemlju današnje Albanije živeli Iliri, ki so jugozahodni Balkan naseljevali pred Slovani, Rimljani in Grki. Rimljani so deželo osvojili leta 229 pr. n. št. in jo poimenovali ''Ilirikum''. Po razpadu rimskega je območje leta 395 prišlo pod [[Bizantinski imperij]]. Iliri so se izognili [[asimilacija|asimilaciji]]. Do 5. stoletja je bilo [[krščanstvo]] uveljavljeno. Isti čas so zaznamovali vpadi [[Vizigoti|Vizigotov]], [[Huni|Hunov]] in [[Ostrogoti|Ostrogotov]], kasneje, med 6. in 8. stoletjem, pa so obmorska območja Balkana zavzela [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]na. [[Slika:Treaty of Berlin - Balkan Europe map.jpg|levo|sličica|377x377px|Zemljevid/1878.]]
Albanija je dobila svoje ime med 8. in 11. stoletjem, po etnični skupini ''Albanos''. Moč Bizanca je začela slabeti v 9. stoletju, ko so nadzor nad deželami začeli prevzemati [[Normani]], [[Anžujci]], [[Srbi]] in [[Benečani]]. Po [[velika shizma|veliki shizmi]] leta 1054 se je severna Albanija zavezala katolicizmu, južna pa [[pravoslavna vera|pravoslavju]]. Srednji vek je prinesel razcvet albanskih mest. [[Albanski jezik]] je v tistem času imel vlogo neuradnega sporazumevalnega jezika, v uradnih zadevah sta ga nadomeščala [[grščina]] in [[latinščina]].
[[Turki]] so po oslabitvi Bizanca osvojili Albanijo do leta 1430. [[Skenderbeg]] se jim je s fevdalci ob pomoči Rima, [[Neapelj|Neaplja]] in [[Benetke|Benetk]] upiral 25 let, a je po njegovi smrti Albanija prišla pod popoln nadzor [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]].
V 19. stoletju so se povečevala trenja narodov zaradi turške okupacije, iz česar se je porajala tudi kulturno-politično gibanje [[Prizrenska liga]], ki je želelo združeno neodvisno Albanijo. Leta 1908 so sprejeli svojo pisavo, ki je temeljila na latinici. Kmalu je prišlo do uporov, ki so prerasli v [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] in poraz Turkov. Albanija je razglasila [[suverenost|suvereno]] državo, a so ''Velike sile'' dodelile [[Kosovo]] [[Srbija|Srbiji]] in [[Čamerija|Čamerijo]] Grčiji. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] so deželo okupirale avstrijske in [[antanta|antantne]] sile. Po vojni je bila suverena Albanija sprejeta v [[Društvo narodov]].
Dvajseta leta 20. stoletja so prinesla politično razdelitev države na liberalce in konzervativce, ki so prevladali; njihov voditelj se je okronal za kralja [[Ahmed Zogu|Zoga I.]] ter se naslonil na [[Italija|Italijo]]. Ta je leta 1939 sama zavzela deželo in ga izgnala. Albanija je bila med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] priča močnemu [[protifašizem|protifašističnemu]] odporu [[nacionalizem|nacionalistov]], [[monarhist]]ov in [[komunizem|komunistov]]; slednji so s pomočjo [[Jugoslovani|Jugoslovanov]] prevzeli nadzor nad državo po umiku [[Nemci|Nemcev]], vodja pa je postal [[Enver Hoxha]].
Nova oblast je z reformami uvedla [[socializem]]. Po [[Josip Broz Tito|Titovem]] sporu z [[Informbiro]]jem leta 1948 je njen glavni zaveznik postala [[Sovjetska zveza]], v zgodnjih šestdesetih letih pa [[Ljudska republika Kitajska]]. Po sovjetski okupaciji [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1968 je Albanija izstopila iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. [[Diktatura sistema]] je bila v obdobju komunizma močna: stranke, z izjemo ''Albanske stranke dela'', so bile prepovedane, državna obveščevalna služba [[Sigurimi]] je izvajala strog nadzor nad prebivalstvom.
Ob zatonu evropskih komunističnih sistemov leta 1989 so tudi v Albaniji uvedli družbene in gospodarske reforme. Po krvavih [[demonstracija]]h je bila aprila 1991 sprejeta začasna ustava. Na položaj predsednika republike, ki je bila iz ''Ljudske republike Albanije'' preimenovana v ''Republiko Albanijo'', je bil znova izvoljen [[Ramiz Alia]], ekonomist [[Fatos Nano]] pa je postal premier. Zaradi nadaljnjih trenj je odstopila tudi ta in še nekaj nadaljnjih vlad. Albanija je v tem času vodila ostro politiko glede albanskih zamejcev na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Leta 1998 so se začele zaostrovati razmere z [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno republiko Jugoslavijo]], ki se je na uboj nekaj srbskih [[policist]]ov odzvala z nasiljem nad kosovskimi Albanci. Prišlo je do spopadov med jugoslovansko vojsko in albanskimi separatisti, [[Osvobodilna vojska Kosova|Osvobodilno vojsko Kosova]], v katerih je proti [[Srbija|Srbiji]] posredovala zveza [[Nato]]. Oktobra 1999 je postal premier reformistični [[Ilir Meta]], ki je promoviral navezavo na zahodno Evropo in dolgoročno vstop države v zvezo Nato ter [[Evropska unija|Evropsko unijo]].
== Ime in geografija ==
{{glavni|Geografija Albanije}}
V začetku 7. stoletja so se začeli Srbi, Hrvati, Bolgari in različna slovanska plemena naseljevati na Balkanskem polotoku. Tu so naleteli na tri avtohtone indoevropske narode: Ilire na zahodu, Tračane na vzhodu, Grke na jugu. Ilirska plemena so naseljevala največji del balkanskega območja, ki se je imenovalo Ilirija. Ilirija je zajemala zahodni del današne Srbije, Kosova, zahodni del Makedonije, Albanijo, Črno Goro, Bosno, Dalmacijo, Istro in Slovenijo. Toda ime Ilirija kot geografski pojem, kot sinomin pa Albanija, se je obdržal za območje, kjer so živeli Albanci, celo do konca 17. stoletja. Albanci so v srednjem veku zapisani kot Albanoi, Arbanoi, Albanitai, Albanenses, Arbanenses, Albanesi, Arbanesi, Epiroti.
Albanija zavzema 28.748 km², najdaljša diagonala (sever-jug) pa meri 345 km. Glavno mesto države je [[Tirana]] s 520 tisoč prebivalci, preostala večja mesta pa so [[Drač]], [[Elbasan]], [[Skader]], [[Gjirokastër]], [[Vlorë]] in [[Korçë]]. Približno 70 odstotkov dežele se nahaja nad 300 m nadmorske višine. Najvišji vrhovi segajo nad 2400 metrov, najvišji vrh pa je [[Korab]] (2764 m). Sever dežele je hribovit in vsebuje več globokih dolin, proti jugu pa se niža in spreminja v gričevje ter priobalno ravnico. Slednja je najbolj poseljena.[[Slika:Obala v Himari, Albanija. .jpg|alt=|sličica|280x280_pik|Obala v južni Albaniji|levo]]Najdaljša reka Albanije je [[Drim]] z 282 km, sledijo pa ji [[Seman]], [[Škumbin]] in [[Vjosë]]. Vodne žile večinoma niso primerne za namakanje. Dežela ima tudi 3 večja jezera, in sicer [[Skadarsko jezero|Skadarsko]], [[Ohridsko jezero|Ohridsko]] ter [[Prespansko jezero|Prespansko]].
Gozdovi zavzemajo 36 odstotkov površin v državi, in sicer so mešanega tipa. Večje nekdaj gozdne površine so podlegle sečnji, kar danes povzroča močno erozijo prsti. Množina divjadi je zmanjšana zaradi krčenja naravnih površin, razmeroma mnogo pa je divjih ptic.
Albanija hrani relativno velike zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] v svojem jugozahodnem delu, severovzhodne pokrajine pa vsebujejo mineralne surovine, zlasti [[železo]], [[baker]], [[krom]] in [[nikelj]]. Gozdovi so v Albaniji pomemben vir lesa. V bližini Tirane so rudniki [[lignit]]a in nahajališča [[bitumen|zemeljske smole]].
Glavnina Albanije ima [[Sredozemlje|sredozemsko]] podnebje, ki je zlasti izrazito v priobalnih nižinah. Bolj deževni so predvsem gorati severni predeli države, ki imajo tudi občutno nižjo povprečno temperaturo. Zima je v teh predelih tudi čas neviht ter občasnega sneženja. Povprečna temperatura za mesec avgust je med 17 in 31 °C, za januar pa med 2 in 12 °C. V najbolj vlažnem mesecu decembru pade 211 mm dežja, julij in avgust pa dobita po 32 mm. Povprečne letne [[padavine]] v obalnem pasu segajo do 1000 mm, v gorah pa do 2500 mm.
Industrializacija v preteklosti je povzročila hude ekološke težave, izmed katerih izstopajo ogrožanje in izumiranje divjih vrst, krčenje gozda in prekomerna širitev kmetijskih površin ter erozija. Izkopavanje rudnin onesnažuje zrak, zemljo in podtalnico.
== Vera in kultura ==
[[Slika:Saint Jerome and the Angel A12454.jpg|sličica|''Sveti Hieronim'', slika [[Simon Vouet]]. Najbolj znan je po latinskem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki je kasneje postal znan pod imenom ''[[Vulgata]]''.]]
Znano je, da so bili do prihoda Turkov vsi Albanci krščanske vere. Ta vera se je širila po Balkanu iz dveh središč: zahodnega (iz Rima) in vzhodnega (iz Carigrada). Razen tega že apostol Pavel poudarja, da je v teh krajih pridigal evangelij. V pismu Rimljanom pravi "Kristusov evangelij sem pridigal od Jeruzalema do Illyricuma". Sveti Hieronim piše v 4. in 5. stoletju, da je bil apostol Pavel v Iliriji, ki zajema Dalmacijo, Makedonijo in Epir, tj. province, v okviru katerih je bila današnja Albanija. Sveti Hieronim velja za eno najbolj pomembnejših oseb krščanstva, saj je prevedel Sveto pismo, ki je kasneje postal znan pod imenom ''[[Vulgata]]''.
V cerkveni organizaciji Ilirije so bile v 4. in 5. stoletju znane metropolija v Dardaniji (današnje Kosovo) in draška metropola. Drač je takrat slovel tudi po stolnici Sv. Marije, pozneje pa po samostanih beraških redov, in sicer dominikancev, frančiškanov in benediktincev. Do polovice 8. stoletja spadajo ilirske škofije pod jurisdikcijo rimskega papeža. Rimska kurija je od srednjega veka naprej zlasti posvečala pozornost severni in nekoliko srednji Albaniji. Tu se je katolištvo močno razmahnilo posebno v 13. in 14. stoletju, ko so začeli delovati novi cerkveni redi dominikancev, frančiškanov in benediktincev. Pravoslavna cerkev je pod vplivom Bizanca prevladala južno od reke Shkumbi. Ker so Albanci pogosto menjavali versko pripadnost, so jih sodobniki v 13. in 14. stoletju imeli "ne za čiste katoličane, ne za čiste pravoslavce”. Krščanstvo ima v Albaniji globlje korenine, saj se je od tod širilo že iz časov apostola Pavla. V 15. in 16. stoletju imamo izvrstne Albanske humaniste, ki so se izobraževali po raznih mestih Italije, Dalmacije in Bizanca. Nekaj jih je bilo Albanskega rodu, večinoma pa je bilo takih, ki so izšli iz izseljeniškega vala v drugi polovici 15. stoletja. Ti so se izobrazili v svoji matični domovini, tako da je bil njihov ustvarjalni izraz tudi izraz vpliva albanske kulture. Nekateri so zasloveli tudi v svetu, npr. Gjin Gazulli, 1400-1465, znani astronom in tudi matematik, ki je deloval v 15. stoletju v Dubrovniku. V tem mestu in v Kotorju je v istem času deloval Gjergj Spani iz Lješa, znani kirurg in zdravnik. V Benetkah je deloval Leonik Tomeo (1456-1531), poznavalec filozofije, ki ga E. Rotterdamski imenuje “Virum Optimum”. Znana albanska humanista iz Skadra Marin Bečikemi (1468-1526) in Marin Barleti (rojen sredi 15. stoletja, umrl 1512) sta delovala nekaj časa v tujini in sta bila v tesnih stikih z domovino. V skladu z domoljubnimi čustvi in s podpiranjem albanskega odpora proti Turkom je Barleti napisal deli svetovnega slovesa: ''De vita et gestis Scanderbegi'', ''Epiratorum Principis'' in ''De obsidione Scodrensi''.
=== Narodna noša ===
[[Slika:Villa Romana de La Olmeda Mosaicos romanos 001 Ulises.jpg|sličica|168x168_pik|Plis - Odisej prikazen v rimskem mozaiku v La Olmeda, Pedrosa de la Vega, Španija, 5 stoletje.]]
V albanskih nošah je mogoče najti podobnosti in sledove starobalkanske in mediteranske kulture, največ ilirske kulture, nekaj manj bizantinskega in orientalske kulture, v zadnjem času pa zahodnoevropske kulture. Z vztrajnim preučevanjem in primerjanjem posameznih elementov je bil ugotovljen obstoj zveze s kulturo Staroalbancev in nato tudi Ilirov. Če proučujemo posamezne današnje elemente (dele oblačil) narodne noše, če izhajamo od današnje oblike in strukture, lahko retrospektivno sežemo nazaj do njihove začetne faze, do prototipnih oblik. Tako je na primer zvonasto krilo, imenovano ''džubleta'', ki se je ohranilo samo pri Albancih v najbolj severnem delu Albanije in pri Albancih v Črni gori, podobno krilu idola, odkritega v Kličevu, ki izhaja iz [[bronasta doba|bronaste dobe]], torej iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Madžarski pisec Daniel Kordinez je 1750 opisal ''džubleto'' iz severnih krajev Albanije in obrobnih krajev Kosova, Črne gore izseljenih Albancev, ki so naseljeni v sremskih vaseh Hrtkovci in Nikinci, je rekel, da niti pav niti mavrica nimata tolikšnega števila barv, kot jih imata ''džubleta'' primorskih žensk. Znanost meni, da so to oblačilo nosili v primorskih predelih Sredozemlja. ''Džubleta'' je bila preko ilirske kulture prenesena v albansko.
[[Slika:Traditions in modern time.JPG|sličica|Albanci, ki nosijo ''plis'', antično belo kapo.]]
Naslednje oblačilo, ki izvira še iz 3.-2. stoletja pr. n. št., je dolga srajca, imenovana ''linja'', in je osnovni del narodne noše v vsej Albaniji, na Kosovu, v zahodni Makedoniji in v delu Črne gore. Ta srajca je prikazana na nekaterih ilirskih nagrobnih spomenikih. Rimljani so temu tipu srajce nadeli ime ''dalmatika'' po ilirskem plemenu Dalmati. ''Dalmatika'' je bila v prvih stoletjih našega štetja močno razširjena med ilirskim prebivalstvom; prevladovala je v 3. stoletju n. št., kar je videti iz Dioklecijanovega edikta iz 301. letam kjer so omenjene številne vrste ''dalmatike'', od volnene do lanene, svilene, z dolgim ali kratkimi rokavi in z obveznimi okraski. Bila je v vsesplošni rabi v ilirski družbi. Poleg Albancev, so jo ponekod podedovali tudi pripadniki Južnih Slovanov.
''Plis'' ali ''qelesha'' je del noše zelo starega izvora, ki izhaja vsaj tisoč let pred našim štetjem in naj se jo nosili tudi [[Pelazgi]], civilizacija, ki je na območju Grčije živela pred Heleni. To je pravzaprav kapa, ki o njej pišejo tudi antični pisci. Albanci še zmeraj nosijo belo volneno kapo v vseh področjih, kjer živijo Albanci. Kapa konusne oblike, ki je mogoče jasno razpoznati na nagrobnikih, kakršen je bil odkrit v Gradunu, se hrani v arheološkem muzeju v Splitu.
== Gospodarstvo ==
{{glavni|Gospodarstvo Albanije|Turizem v Albaniji}}
[[Slika:Lek je narodna denarna valuta.jpg|alt=|sličica|322x322_pik|Lek je narodna denarna valuta]]
Albanija se uvršča med ekonomsko najmanj razvite države v [[Evropa|Evropi]] – polovica prebivalstva se preživlja z dejavnostmi [[primarni sektor|primarnega gospodarskega sektorja]], petina državljanov pa je emigrirala v tujino. Po prehodu iz komunističnega političnega sistema je bila Albanija najbolj revna država Evrope. Temu je botrovalo strogo državno vodeno gospodarstvo pod komunisti; izvedena je bila popolna [[kolektivizacija]], prepovedana so bila vsakršna privatna podjetja, po ustavi pa v državno gospodarstvo niso smela vlagati tuja podjetja. Odklonjena je bila tudi tuja gospodarska pomoč.
Po demokratizaciji je prišlo do obsežnih reform, ki so zajele tudi gospodarstvo ter sprva povzročile hudo krizo med letoma 1989 in 1992. Z letom 1993 pa je prišlo do razmeroma hitrega vzpona ter privatizacije, tako je država leta 1995 nadzirala le še 40 odstotkov vse narodne ekonomije. [[Bruto družbeni proizvod]] na prebivalca je leta 2003 dosegel približno 4.900 [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]]. Danes se država manj kot na pomoč mednarodne skupnosti zanaša na finančni dotok od svojih državljanov, ki so zaposleni v tujini. Kljub še vedno močni gospodarski rasti je revščina še vedno velika, saj se delo spopada z infrastrukturnimi težavami, kot so zastarelost delovnih strojev, pomanjkanje surovin, slabo prometno omrežje, malo izobraženega kadra ipd. Danes je stopnja brezposelnosti visoka, ravno tako pa [[korupcija]] in [[organiziran kriminal]].
Pretekla komunistična politika je označevala [[kmetijstvo]] kot zelo pomemben steber narodnega gospodarstva, zaradi česar je Albanija na kolektiviziranih poljih pridelala skorajda celotno zalogo prehrane, ki jo je potrebovalo prebivalstvo. Tudi v kmetijstvu je prišlo do zloma med tranzicijo v demokracijo, danes pa privatizirani kmetijski obrati prispevajo 25 % državnega BDP.
Hermetična izolacija države do leta 1989 je zatrla razvoj [[turizem|turizma]]. Pred kratkim je prišlo do vlaganj in razvoja turistične infrastrukture, leta 2001 je deželo obiskalo približno 34.000 turistov. Velik potencial so zlasti južne obale nasproti grškega turistično razvitega otoka [[Krf]] ter razsežni neokrnjeni gozdovi v gorati notranjosti.
Država ima majhen izvoz, uvozno blago pa prihaja zlasti iz [[Grčija|Grčije]] in [[Italija|Italije]]. Sredstva za slednjega se črpajo večinoma iz tuje denarne pomoči, pa tudi iz dohodkov izseljenih državljanov. Zunanji dolgovi znašajo 41,3 % BDP.
Narodna denarna valuta je ''[[Albanski lek|lek]]''; izdaja ga Banka Albanije. Država zaenkrat ne premore bank v privatnih rokah, obstajajo pa načrti za privatizacijo dveh od skupno treh komercialnih bank.
Turizem je priznan kot panoga nacionalnega pomena in se od začetkov 21. stoletja vztrajno povečuje.<ref>{{cite web |title=TOURISM AND EMPLOYMENT IN ALBANIA – IS THERE A STRONG CORRELATION? |url=http://www.asecu.gr/files/13th_conf_files/Tourism-and-Employment-in-Albania-Is-There-A-Strong-Correlation.pdf |website=asecu.gr |pages=1–9}}</ref><ref>{{cite web |author1=Eglantina Hysa – Epoka University |title=INFLUENCE OF TOURISM SECTOR IN ALBANIAN GDP: ESTIMATION USING MULTIPLE REGRESSION METHOD |url=https://www.researchgate.net/publication/308111717 |website=researchgate.net |location=Tirana |pages=1–6}}</ref> Neposredno je predstavljal 8,4 % BDP v letu 2016, čeprav z vključitvijo posrednih prispevkov ta delež poveča na 26 %.<ref>{{cite web|author1=World Travel & Tourism Council|title=Travel & Tourism: Economic Impact 2017: Albania|url=https://www.wttc.org/.../econo.../countries-2017/albania2017.pdf|website=wttc.org|location=London|page=12|author1-link=World Travel & Tourism Council}}{{dead link|date=November 2017}}</ref> Istega leta je država sprejela približno 4,74 milijona obiskovalcev, večinoma iz cele Evrope in tudi Združenih držav.
Povečanje tujih obiskovalcev je bilo dramatično. Albanija je imela leta 2005 le 500.000 obiskovalcev, medtem ko jih je bilo leta 2012 ocenjenih 4,2 milijona, kar je 740-odstotno povečanje v samo 7 letih. Leta 2015 se je turizem poleti povečal za 25 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom po podatkih turistične agencije države.<ref>{{cite web |url=http://www.travel-gazette.com/…/number-of-tourists-to-alba…/
|archive-url=https://web.archive.org/web/20210311214704/http://www.travel-gazette.com/%E2%80%A6/number-of-tourists-to-alba%E2%80%A6/|url-status=dead|archive-date=11 March 2021|title=Number of tourists to Albania up 25 pct during summer 2015 |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=4 October 2015 |website=Travel Gazette |access-date=9 February 2017}}</ref> Leta 2011 je bil ''Lonely Planet'' imenovan za najboljšo potovalno destinacijo, medtem ko je ''The New York Times'' Albanijo uvrstil na 4. svetovno turistično destinacijo leta 2014.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/…/01/10/tra…/2014-places-to-go.html…|title=52 Places to Go in 2014 |work=The New York Times|date=5 September 2014}}{{dead link|date=November 2017}}</ref>
== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Albanije}}
[[Slika:Albania bunkers.jpg|thumb|300px|Znamenja albanske politične zgodovine je moč videti na mnogih mestih po deželi, med drugim v obliki množice [[Bunkerji v Albaniji|bunker]]jev]]
Med letoma 1944 in 1991 je imela zaradi zmage v narodnoosvobodilni vojni (v povezavi z jugoslovanskimi partizani) popoln nadzor nad državo ''Albanska stranka dela''. Stranki je položaj edine vodilne politične sile zagotavljala [[ustava]] (prva ustava Ljudske republike Albanije je bila sprejeta po sovjetskem in jugoslovanskem vzoru 1946, druga, ki je spremenila ime države v Ljudsko socialistično republiko, pa 1976 in je med drugim tudi definirala državo kot [[marksizem|marksistično]]-[[leninizem|leninistično]]). Sistem se je začel sproščati po smrti dolgoletnega voditelja in diktatorja [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]], pri čemer so bile pomemben dejavnik stavke in protesti za demokratizacijo države ter sprejetje začasne ustave marca 1991 oziroma večstrankarske volitve. Nova ustava je bila sprejeta še leta 1998, ta pa je državo razglasila za [[parlamentarna republika|parlamentarno republiko]], prav tako pa svobodo vere, govora, organizacije, medijev in zborovanj.
Albanija je [[demokratična republika]]. Ljudski zbor je enodomni in ga sestavlja 140 poslancev, albanski strankarski sistem pa temelji na večstrankarski ureditvi. Zagotovljeno je [[socialno zavarovanje|socialno]] in [[pokojninsko zavarovanje]]. Albanske oborožene sile štejejo okoli 22.000 pripadnikov.
[[Vodja države]] je [[predsednik Albanije|predsednik]], ki ga izvoli [[Kuvendi]] vsakih 4 let. Glavni del Kuvendija, ki šteje 140 članov, je voljen prav tako na 4 leta. 100 predstavnikov je izvoljenih na [[neposredne volitve|neposrednih volitvah]], medtem ko je ostalih 40 izbranih s pomočjo [[Proporcionalne volitve|proporcionalnih volitev]]. Vodja [[vlada|vlade]] je [[predsednik vlade Albanije|predsednik vlade]], ki mu pomaga svet [[minister|ministrov]]; le-ta je izbran s strani predsednika vlade in potem potrjen z [[minimalna večina|minimalno večino]] (71 glasov) v Kuvendiju.
Večstrankarski sistem v državi obstaja od leta 1991 oziroma nove ustave. Poprejšnja komunistična partija oziroma ''Albanska stranka dela'' se je preimenovala v socialistično stranko ter zavrnila marksistično-leninističen pristop k politiki, danes pa se zavzema za postopne reforme gospodarskega sistema. Njeni podporniki so zlasti starejši ljudje in kmečko prebivalstvo. ''Albanska demokratska stranka'' se zavzema za tržno gospodarstvo ter tesnejše mednarodno sodelovanje na tem področju, volilna baza pa so meščani in mladi ljudje. Na političnem prizorišču je najti še ''Socialne demokrate'', stranko grške manjšine ''Unija za človekove pravice'' ter ''Nacionalno fronto''.
Albanija je članica [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], večine teles [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] ter [[Interpol]]a. Prav tako je vključena v [[Partnerstvo za mir]] zveze [[Nato]]. Država si prizadeva za [[Vstop Albanije v Evropsko unijo|vstop v Evropsko unijo]]. Država je poleg Srbije in Severne Makedonije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]].
=== Upravna delitev ===
[[Slika:Harta Administrative e Shqipërisë.svg|thumb|142px|Albanske pokrajine in občine]]
Albanija je upravno razdeljena na 12 pokrajin (''qarqe''), ta pa vsebujejo skupno 61 občin (''bashki''). Pokrajine so:
{|
|-
|
*[[Berat (pokrajina)|Berat]]
*[[Dibër (pokrajina)|Dibër]]
*[[Durrës (pokrajina)|Durrës]]
*[[Elbasan (pokrajina)|Elbasan]]
*[[Fier (pokrajina)|Fier]]
*[[Gjirokastër (pokrajina)|Gjirokastër]]
|
*[[Korçë (pokrajina)|Korçë]]
*[[Kukës (pokrajina)|Kukës]]
*[[Lezhë (pokrajina)|Lezhë]]
*[[Shkodër (pokrajina)|Shkodër]]
*[[Tiranë (pokrajina)|Tiranë]]
*[[Vlorë (pokrajina)|Vlorë]]
|}
Pred letom 2000 je bila država upravno razdeljena na 36 okrožij (''rrethe''), ki so se nadalje delila na 65 "mestnih" (''bashki'') in 309 "nemestnih" občin (''komunë''). V letu 2000 so se okrožja zamenjala z dvanajstimi pokrajinami (''qarqe''), leta 2015 pa je bilo število občin zmanjšano na 61.
== Demografija ==
{{glavni|Demografija Albanije}}
[[Slika:Albania demography.svg|thumb|300px|Graf števila prebivalstva po letih jasno prikazuje upad prebivalstva zaradi množične emigracije]]
Prebivalstvo Albanije je razmeroma narodno homogeno, saj [[Albanci]] predstavljajo 95 odstotkov tega (ocena 2005). Preostali so [[Grki]] (3 %), priznani kot grška [[manjšina]], in ljudje drugih narodnosti. Številni Albanci živijo v zamejstvu na [[Kosovo|Kosovu]] (okoli 2.000.000), na jugu [[Srbija|Srbije]] (okoli 5.800), jugovzhodu [[Črna gora|Črne gore]] (okoli 30.500) ter v zahodnem in deloma tudi severnem delu [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]] (okoli 500.000). Okoli 50.000 zamejskih Albancev živi tudi v [[Grčija|Grčiji]], a ti niso priznani kot etnična manjšina; večina jih živi v grški provinci [[Epir (periferija)|Epir]]. V Grčijo je od leta 1991 naprej imigriralo še približno 600.000 Albancev.
Uradni jezik Albanije je [[albanščina]], na nekaterih območjih imajo status uradnega jezika tudi jeziki manjšin ([[grščina]], [[makedonščina]] ...).
Po ocenah iz leta 1939 je bilo 70 % prebivalstva [[islam|muslimanske]] veroizpovedi, od tega 20 % [[bektaši|bektašev]]; preostanek so predstavljali [[albanska pravoslavna cerkev|albanski pravoslavci]] (20 %) in [[katolicizem|rimokatoličani]] (10 %). Pripadniki različnih religij so bili v medsebojnih odnosih razmeroma strpni, med drugim prihaja tudi do medsebojnih porok. Zaradi povojne komunistične oblasti, ki ni dovoljevala verskih aktivnosti ter v tem okviru tudi razglasila Albanijo za prvo ateistično državo na svetu, ne obstajajo statistike o verski strukturi prebivalstva iz tega obdobja.
Po podatkih statističnega popisa prebivalstva iz leta 2011 je verska pripadnost sledeča: 58,79 % je muslimanov, od tega 2,09 % bektaši; 16,92 % je kristjanov, od tega 10,03 % rimokatolikov, 6,75 % albanskih pravoslavcev in 0,14 % protestantov/evangeličanov; 13,79 % prebivalcev se ni opredelilo po verski pripadnosti, 5,49 % je vernikov, ki se ne prištevajo k nobeni verski skupnosti in 2,5 % je [[ateist]]ov.<ref>Population and Housing Census in Albania 2011: Main Results (Part 1) [http://www.instat.gov.al/media/178070/rezultatet_kryesore_t__censusit_t__popullsis__dhe_banesave_2011_n__shqip_ri.pdf Online-Version (PDF)]</ref>
== Znane osebe ==
* [[Mati Terezija]], rojena kot '''Anjezë Gonxhe Bojaxhiu''', [[Albanci|albanska]] [[redovnica]], ustanoviteljica reda Misijonark ljubezni ter [[svetnica]].
* [[Francesco Crispi]], velja za eno pomembnejših oseb v Italiji, saj je pomagal združiti južno in severno Italijo.
* [[Skenderbeg]] , velja za najpomembnejšo osebo v [[Zgodovina Albanije|zgodovini Albanije]], saj gre za [[Narod|narodnega in evropskega]] [[Heroj|heroja]] v boju proti [[Otomanski imperij|Otomanskemu imperiju]].
== Sklici ==
<references />
== Opombe ==
{{Notelist}}
== Viri ==
* Janusz Bugajski: ''Albania''. Encarta Reference Library Premium 2005 (različica 14.0.0.0603). Citirano 3. 11. 2005 (angleščina)
*Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth-Century Central-Eastern Europe: History, Data, and Analysis - Page 356, Piotr Eberhardt - 2003
*Gottfried Wilhelm Leibniz, Opera Philologica (Hildesheim: Georg Olms, 1989)
*Search of Pre-Classical Antiquity: Rediscovering Ancient Peoples in Mediterranean Europe (19th and 20th c.) National Cultivation of Culture - Antonino de Francesco, BRILL, 2016
*Peoples of all nations: their life to-day and the story of their past: Volume 1, Sir John Alexander Hammerton, 1922
*<nowiki>Albert McKinley : A school history of the Great War - 1919. Publisher New York, Cincinnati [etc.] The Library of Congress. </nowiki>
*Democratization in the Balkans: prescription for a badly scarred body politic: Autori: Richard P. Farkas. Botues: UPNE, 2007
== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Albania|Albanija}}
* [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/al.html CIA - The World Factbook - Albania]. (angleščina)
* {{Cite news|author=Jerneja Grmadnik|title=Po Albaniji: kaj bunkerji, hipsterske galerije!|url=http://www.delo.si/prosti-cas/potovanja/po-albaniji-kaj-bunkerji-hipsterske-galerije.html| newspaper=Delo|date=1. julij 2015}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Albanija|*]]
{{normativna kontrola}}
56ubuxcha8ifwto5nfjvq61064id3r4
Vrani
0
6204
5722981
5560876
2022-07-23T17:50:03Z
Yerpo
8417
NPOV
wikitext
text/x-wiki
{{taksonomka
| color = pink
| name = Corvidae
| image = Corvus corax (Pcb21).jpg
| image_width = 240px
| image_caption = [[Krokar]] (''Corvus corax'')
| regnum = [[živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[ptiči|Aves]] (ptiči)
| ordo = [[pevci|Passeriformes]] (pevci)
| familia = '''Corvidae'''
| familia_authority = [[Nicholas Aylward Vigors|Vigors]], 1825
| subdivision_ranks = Rodovi
| range_map = Corvidae range.png
| range_map_caption = Območje razširjenosti:<br /><span style="background: #008000"> </span> avtohtoni, <span style="background: #0000FF"> </span> izumrli; <span style="background: #DDDD64"> </span> vnešeni
| subdivision = ''številni''
}}
'''Vráni''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Corvidae''''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ptič|ptic]] iz [[red (biologija)|reda]] [[pevci|pevcev]] (Passeriformes). Štejejo okoli 120 [[vrsta (biologija)|vrst]], ki so razširjene po vsem svetu, razen skrajno južnega dela [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in polarnih predelov. So večji kot večina pevcev, nekatere vrste pa so največji pevci sploh.
So [[vsejed]]e živali, ki se hranijo oportunistično z [[nevretenčarji]], [[mali sesalci|malimi sesalci]], mladiči drugih ptic iz [[gnezdo|gnezd]], [[mrhovina|mrhovino]], [[seme]]ni, [[jagoda]]mi in drugimi [[sadje|sadeži]]. Nekatere vrste, predvsem [[vrana|vrane]], so se prilagodile na človekovo bližino (pravimo, da so [[sinantropna vrsta|sinantropne]]) in se na račun zanesljivega vira hrane zelo razmnožile.
Na Slovenskem se pojavljajo predvsem [[črna vrana]], [[planinska vrana]], [[poljska vrana]], [[siva vrana]] kakor tudi največja med njimi, [[Krokar (razločitev)|krokar]] (''Corvus corax'').
Po imenu [[morski vran]] ali [[vranjek]] poznamo tudi vranom nesorodne vodne ptiče iz [[Red (biologija)|reda]] [[Veslonožci|veslonožcev]] - [[Kormorani|kormorane]].
== Zunanje povezave ==
* [http://www.corvids.de/ Baza literature o vranih] {{ikona en}}
{{normativna kontrola}}
{{bird-stub}}
[[Kategorija:Ptice pevke]]
[[Kategorija:Vrani|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1825]]
o2vsa7nqlrlge75liqgam25kukone4d
Borut Cesar
0
14994
5722917
5679467
2022-07-23T13:12:24Z
213.161.10.14
/* Vojaška kariera */ Ureditev lastnih podatkov.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=|image=|caption=}}
'''Borut Cesar''', [[slovenci|slovenski]] [[častnik]], [[polkovnik]] Slovenske vojske.
== Vojaška kariera ==
* povišan v [[major]]ja (14. maj 2004)
* poveljnik [[tretji kontingent SV v Afganistanu|3. kontingenta SV v Afganistanu]] (februar 2005 - avgust 2005)
== Odlikovanja in priznanja ==
* [[medalja Slovenske vojske|bronasta medalja Slovenske vojske]] ([[11. maj]] [[2000]])
== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}
== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam častnikov Slovenske vojske]]
{{soldier-stub}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cesar, Borut}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]]
1hnb45z0dzljykiokovoh0bwkchkqak
5722934
5722917
2022-07-23T14:26:01Z
A09090091
188929
Redakcija 5722917 uporabnika [[Special:Contributions/213.161.10.14|213.161.10.14]] ([[User talk:213.161.10.14|pogovor]]) razveljavljena -nepojasnjena odstranitev
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=}}
'''Borut Cesar''', [[slovenci|slovenski]] [[častnik]], [[polkovnik]] Slovenske vojske.
== Vojaška kariera ==
* povišan v [[major]]ja (14. maj 2004)
* poveljnik [[tretji kontingent SV v Afganistanu|3. kontingenta SV v Afganistanu]] (februar 2005 - avgust 2005)
* poveljnik [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorskega bataljona]] (december 2005 - maj 2009)<ref>{{navedi revijo| url=http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/publikacije/prava_smer/PRAVA_SMER_11.pdf |title=Primopredaja dolžnosti poveljnika 132. gorskega bataljona |work=Prava smer |publisher=72. brigada Slovenske vojske |date=junij 2009}}</ref>
== Odlikovanja in priznanja ==
* [[medalja Slovenske vojske|bronasta medalja Slovenske vojske]] ([[11. maj]] [[2000]])
== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}
== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam častnikov Slovenske vojske]]
{{soldier-stub}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cesar, Borut}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]]
89wzmzfpumx043ubh24ksuawb8c0umm
5723084
5722934
2022-07-24T09:43:28Z
213.161.10.14
ureditev stanja
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=}}
'''Borut Cesar''', [[slovenci|slovenski]] [[častnik]],
== Vojaška kariera ==
* povišan v [[major]]ja (14. maj 2004)
* poveljnik [[tretji kontingent SV v Afganistanu|3. kontingenta SV v Afganistanu]] (februar 2005 - avgust 2005)
* poveljnik [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorskega bataljona]] (december 2005 - maj 2009)<ref>{{navedi revijo| url=http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/publikacije/prava_smer/PRAVA_SMER_11.pdf |title=Primopredaja dolžnosti poveljnika 132. gorskega bataljona |work=Prava smer |publisher=72. brigada Slovenske vojske |date=junij 2009}}</ref>
== Odlikovanja in priznanja ==
* [[medalja Slovenske vojske|bronasta medalja Slovenske vojske]] ([[11. maj]] [[2000]])
== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}
== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam častnikov Slovenske vojske]]
{{soldier-stub}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cesar, Borut}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]]
nqu2fc2qwblx7ldhpuazdg1sad817y8
Oblegovalni stolp
0
17744
5723007
5403263
2022-07-23T19:33:04Z
Yerpo
8417
disambig.
wikitext
text/x-wiki
[[Image:Grose-Francis-Pavisors-and-Moveable-Tower-Assaulting-Castle-1812.jpg|thumb|Srednjeveški angleški oblegovalni stolp.]]
'''Oblegovalni stolp''' <ref name="Beisty">''Castle: Stephen Biesty'sSections''. Dorling Kindersley Pub (T); 1st American edition (September 1994). Siege towers were invented in 300 BC. ISBN 978-1-56458-467-0</ref>) je specializirana [[oblegovalna naprava]], izdelana za zaščito napadalcev in lestev, medtem ko se ta približuje obrambnemu zidu utrdbe. Stolp je bil lesen, pogosto pravokotne oblike, na štirih kolesih, s svojo višino približno enak kot zid ali včasih nekoliko višji, kar je omogočalo oblegovalcem, ki so stali na vrhu stolpa, streljati puščice na branilce. Ker so bili stolpi leseni in zato vnetljivi, so morali imeti nekakšno negorljivo prevleko iz železa ali svežih živalskih kož.
Uporabljali so se od 11. stoletja pr. n. št., pri [[Babilonija|Babiloncih]] in [[Asirija|Asircih]] na starodavnem [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], v 4. stoletju pred našim štetjem v [[Evropa|Evropi]] in tudi v antiki na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Oblegovalni stolpi okornih dimenzij, podobni [[tribok]]u, so bili večinoma zgrajeni na mestu obleganja. Ker so potrebovali za gradnjo veliko časa, so oblegovalni stolp zgradili v primeru, če obrambo nasprotne utrdbe ni bilo mogoče premagati z oblegovalnimi lestvami ali kopanjem ali razbijanjem zidov ali vrat.
Na oblegovalnem stolpu so bili včasih kopjenosci, suličarji, mečevalci, lokostrelci ali vojaki s samostreli, ki so streljali puščice na branilce. Zaradi velikosti stolpa je bil ta pogosto prva tarča velikih kamnitih katapultov, vendar so imeli svoje izstrelke s katerimi so vračali udarce.
Oblegovalni stolpi so bili uporabljeni zato, da bi lahko vojaki prešli čez zid na sovražnikovo stran. Ko je bil oblegovalni stolp dovolj blizu zidu, so spustili nekakšen [[corvus (naprava)|corvus]] in vojska je lahko napadla grad ali mesto.
== Uporaba v antiki ==
[[File:Assyrian Attack on a Town.jpg|thumb|right|Asiriski napad na mesto z lokostrelci in oblegovalnim ovnom na kolesih; relief, palača v Nimrudu (soba B, panel 18) ; 865–860 pr. n. št..]]
[[File:Young Folks' History of Rome illus106.png|thumb|left|Rimski oblegovalni stolp.]]
[[Image:MasadaRamp.jpg|right|thumb|Ostanki rimske oblegovalne rampe pri Masadi.]]
Najstarejši znani oblegovalni stolp je uporabljala vojska [[Asirija#Novoasirsko cesarstvo (1056 - 612 pr. n. št.)|novoasirskega imperija]] v 9. stoletju pr. n. št., pod vodstvom [[Ašurnasirpal II.|Ašurnasirpala II.]] (884-859 pr. n. št.). [[relief (umetnost)|Reliefi]] iz časa njegove vladavine in poznejših kraljev prikazujejo oblegovalne stolpe in številne druge oblegovalne naprave, vključno rampe in [[Oblegovalni oven|ovne]].
Stoletja po tem, ko so bili uporabljeni v Asiriji, se je uporaba oblegovalnega stolpa razširila po vsem Sredozemlju. Največji oblegovalni stolp antike, imenovan ''Helepolis'' je bil uporabljen za obleganje [[Rodos]]a leta 305 pred našim štetjem, visok je bil 41 metrov in širok 20,5 metra. Za tako veliko napravo je bil potreben za učinkovit premik, prenos preko zobnikov. Upravljalo ga je 200 vojakov in je bil razdeljen na devet nadstropij; na različnih ravneh so bili nameščeni različni [[Katapult (orožje)|katapulti]] in [[balista|ballste]]. Kasnejši oblegovalni stolpi so pogosto imeli podobne naprave.
Vendar je bil ta ogromen stolp poražen, saj so branilci poplavili jarek pred obzidjem, kar je povzročilo, da je stolp obtičal v blatu. Obleganje Rodosa opozarja na pomembno točko, da je večji oblegovalni stolp uporaben na ravnem terenu. Veliko gradov in mest ali utrdb na hribu je bilo praktično neranljivo za oblegovalne stolpe zgolj zaradi topografije. Manjši oblegovalni stolp se je lahko uporabljal na vrhu oblegovalnega nasipa, narejenega iz zemlje, grušča in lesa. Ostanki takšne oblegovalne rampe so po 2000 letih vidni pri [[Masada|Masadi]] v Izraelu še danes.
Na drugi strani pa so bila skoraj vsa največja mesta ob velikih rekah ali ob obali in tako je bil le del njihovih obzidij izpostavljen tem stolpom. Stolpi za takšno tarčo so bili sestavljeni drugje in razstavljeni pripeljani na ciljno mesto po vodi. V nekaterih redkih primerih so bili taki stolpi nameščeni na ladjah za napad na obalno obzidje mesta. Pri obleganju Cyzicusa v tretji mitridatski vojni na primer, so bili stolpi uporabljeni v povezavi z več konvencionalnega oblegovalnega orožja.<ref name="Roman">''Siege Warfare in the Roman World, 146 BC–AD 378'', Osprey Publishing, ISBN 1-84176-782-4</ref>
Eden izmed najstarejših opisov mobilnega oblegovalnega stolpa v antični Kitajski, je bil napisan kot dialog ali razprava o pomorskem bojevanju. V kitajski ''Yuejueshu'' (Izgubljeni zapisi države Yue), ki ga je v poznejši dinastiji Han avtor Yuan Kang napisal v letu 52, Wu Zixu (526 - 484 pred našim štetjem), domnevno razpravlja o različnih vrstah ladij kralja Helüja iz Wuja (vladal 514-496 pred našim štetjem), medtem ko razlaga vojaško pripravljenost. Pred označevanjem vrste vojnih ladij, ki so se uporabljale, je Zixu dejal:
{{citatni blok|Danes pri usposabljanju pomorskih sil za najboljši učinek uporabljamo taktiko kopenskih sil. Tako velika jadrnica ustreza težkim vozovom, mala jadrnica lahkim vozovom, trebuh napadalca za oblegovalnega ovna, grajske ladje za mobilne napadalne stolpe in mostne ladje za lahko konjenico. |<ref name="needham volume 4 part 3 678">Joseph Needham (1986). ''Science and Civilization in China Volume 4, Physics and Physical Technology, Part 3, Civil Engineering and Nautics''. Taipei: Caves Books Ltd. Page 678 (e)</ref>}}
== Srednjeveška in poznejša uporaba ==
[[Image:Beffroi.d.assaut.png|thumb|Skica srednjeveškega oblegovalnega stolpa.]]
S propadom rimskega cesarstva na zahodno samostojno in neodvisno državi in vzhodno rimsko cesarstvo na obrambno, je uporaba oblegovalnega stolpa dosegla vrhunec v srednjem veku. Oblegovalni stolpi so bili uporabljeni, ko so [[Avari]] neuspešno oblegali [[Konstantinopel]] leta 626, kot pripoveduje ''Chronicon Paschale'':
{{citatni blok|In v odseku od vrat Polyandrion do vrat sv. Romanusa so pripravili dvanajst visokih oblegovalnih stolpov, ki so bili izboljšani skoraj tako kot obzidje in so bili prekriti s kožami. |<ref name="Constantinople">''The Walls of Constantinople, AD 324–1453'', Osprey Publishing, ISBN 1-84176-759-X.</ref>}}
Na tem obleganju so napadalci uporabili tudi "svinje" - mobilna oklepna zavetišča, ki so bila uporabljena v celotnem srednjem veku in omogočala delavcem zapolniti v [[obrambni jarek|jarke]] za zaščito pred branilci (in tako izravnali tla za oblegovalne stolpe, da bi se premaknili k obzidju). Vendar pa je izgradnja poševnega zidu ob vznožju grajskega obzidja (kot je bilo običajno pri [[Križarji|križarskih]] utrdbah <ref name="Castle">''Crusader Castles in the Holy Land 1192–1302'', Osprey Publishing, ISBN 1-84176-827-8.</ref>), do neke mere zmanjšala učinkovitost te taktike.
Oblegovalni stolpi so postali bolj dodelan v srednjem veku. Pri obleganje gradu Kenilworth leta 1266 na primer, je 200 lokostrelcev in 11 katapultov delovalo iz enega stolpa. Tudi takrat je obleganje je trajalo skoraj leto dni, kar je najdaljše obleganje v angleški zgodovini. Niso bili neranljivi, saj so v času padca Konstantinopla leta 1453, turški oblegovalni stolp poškropili branilci z [[grški ogenj|grškim ognjem]].
Oblegovalni stolpi so postali ranljivi in zastareli z razvojem velikega [[top]]a. Obstajali so le za napad vojakov preko visokih obzidij. Zaradi velikih topov so postala visoka obzidja zastarela. Vendar pa je kasnejša konstrukcija postala znana kot [[baterijski stolp]] na podobnem položaju v obdobju [[smodnik]]a. Podobno kot oblegovalni stolp, je bil zgrajen iz lesa na mestu obleganja. Enega od teh je zgradil ruski vojaški inženir Ivan Vyrodkov med [[obleganje Kazana|obleganjem Kazana]] leta 1552 (kot del [[rusko-kazanske vojne]]) in nanj postavil deset topov velikega kalibra in 50 lažjih topov.<ref name="Kazan">''Russian Fortresses, 1480–1682'', Osprey Publishing, ISBN 1-84176-916-9</ref> Verjetno je to predstavljalo razvoj naprave ''guliai-gorod'' (mobilna utrdba sestavljena iz voza ali sani in montažne stene z luknjami za topove). Kasnejše baterijske stolpe so pogosto uporabljali ukrajinski [[Kozaki]].
== Obramba pred oblegovalnimi stolpi ==
Branilci so kot obrambo pred oblegovalni stolpi lahko:
*Zažgali stolpe z gorečimi puščicami ali zažigalnimi lonci.
*S katapulti in podobnimi napravami razbili stolpe.
*S protinapadom ali izpadom uničili posadko stolpa.
*Prevrnili stolpe s skritimi jarki in drugimi pastmi.
== Sodobne vzporednice ==
1. marca 2007 so policisti vstopili v poslopje Ungdomshuset v [[København]]u na [[Danska|Danskem]], z dvigom v višje nadstropje, ki je bilo nezakonito zasedeno, s pomočjo majhnega dvigala za namen, podobnega oblegovalnemu stolpu. Uradniki, ki so bili nameščeni v posodah, je operater dvigala dvignil proti oknom stavbe, kar je omogočilo policistom dostop do objekta.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=iupbxsHGlAA YouTube Video, 0:06-0:24 show the lifts being used and the other 'siege' tactics]</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Siege towers|Belagerungsturm}}
{{Portal-Vojaštvo}}
[[Kategorija:Klasično orožje in bojne naprave]]
ip0w9d2azddy7s61a0ivw0n8nmv8wo8
Predloga:Rimska vojska
10
24587
5723005
5079641
2022-07-23T19:30:36Z
Yerpo
8417
pnp
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
| name = Rimska vojska
| title = [[Rimska vojska]]
| image = [[Slika:Roman Military banner.svg|50px|SPQR]]
| listclass = hlist
| group1 = [[vojaška enota|Enote]]
| list1 =
* [[Rimska legija|Legija]]
* [[Kohorta]]
* [[Manipel]]
* [[Centurija]]
* [[Alae]]
* [[Turma]]
* [[Decuria|Dekurija]]
* [[Kontubernij]]
* [[Rimska mornarica]]
* [[Rimska konjenica]]
* [[Pretorijska straža]]
* [[Mestna kohorta]]
* [[Kohorta čuvajev]]
* [[Pomožna rimska vojska]]
| group2 = [[Vojak]]i
| list2 =
* [[Rimski legionar]]
* [[Akcenzi]]
* [[Rorariji]]
* [[Veliti]]
* [[Leves]]
* [[Hastati]]
* [[Princepsi]]
* [[Triariji]]
* [[Ekstraordinariji]]
* [[Dekurion]]
* [[Trierarhi]]
* [[Centurion]]
* [[Vojaški tribun]]
* [[Rimski konzul]]
* [[Prefekt]]
* [[Legat]]
| group3 = [[Zgradba|Zgradbe]]
| list3 =
* [[Agger]]
* [[Vallum]]
* [[Fossa]]
* [[Rimski tabor]]
| group4 = [[Orožje]] in <br>[[bojna sredstva]]
| list4 =
* [[Gladij]]
* [[Pilum]]
* [[Hasta]]
* [[Scutum]]
* [[Parma (ščit)|Parma]]
* [[Galea]]
* [[Cassis]]
* [[Pila (orožje)|Pila]]
* [[Corvus (naprava)|Corvus]]
* [[Galeja]]
* [[Lilija (orožje)|Lilija]]
* [[Spatha]]
* [[Oblegovalni oven|Oven]]
* [[Katapult (orožje)|Katapult]]
* [[Onager]]
* [[Helepolis]]
* [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]]
| group5 = Drugo
| list5 =
* [[Taktika rimske vojske]]
* [[Želva (rimska vojska)|Želva]]
* [[Bojni razpored rimske vojske|Bojni razpored]]
* [[Seznam rimskih vojskovodij|Rimski vojskovodje]]
* [[Seznam bitk rimske vojske|Bitke rimske vojske]]
* [[Seznam izrazov rimske vojske|Izrazi rimske vojske]]
}}<noinclude>
[[Kategorija:Vojaška navigacijska polja]]
</noinclude>
e42iy0dobgj0sisdafnw2j4mxxo5zty
Svetovna zdravstvena organizacija
0
71622
5722955
5663824
2022-07-23T15:30:56Z
Kwamikagami
19477
wikitext
text/x-wiki
:''Za druge pomene glejte [[Who (razločitev)]]''
{{Infobox UN
| name = Svetovna zdravstvena organizacija
| image = Flag of WHO.svg
| caption = Zastava SZO
| type = Specializirana agencija [[Organizacija združenih narodov|OZN]]
| acronyms = SZO (angleško WHO)
| head = Generalna direktorica<br />[[Margaret Chan]]
| headquarters= [[Ženeva]], [[Švica]]
| status = aktiven
| established = [[7. april]] [[1948]]
| website = http://www.who.int/
| commons = World Health Organization
| footnotes =
}}
'''Svetovna zdravstvena organizacija''' ([[kratica]] '''SZO''', {{Jezik-en|World Health Organization}}, ''WHO'') je ena od specializiranih agencij [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] s sedežem v [[Ženeva|Ženevi]]. Organizacija ima vodilno vlogo na področju zdravstvenih vprašanj na globalni ravni. Izvaja zdravstvene raziskave, postavlja norme in standarde, oblikuje na dokazih temelječe politike, zagotavlja tehnično podporo državam ter nadzira in ocenjuje zdravstvene trende. Ustanovljena je bila [[7. april]]a [[1948]] kot naslednica Zdravstvene organizacije, ki je bila sestavni del Lige narodov. Njen namen je pomagati vsem na svetu za čim boljše zdravje. Vodi statistiko o številnih boleznih, bori se proti [[Nedohranjenost|podhranjenosti]], ukvarja se z reševanjem zdravstvenih problemov, skrbi za [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]], vodi raziskave o različnih boleznih, izda letno svetovno poročilo o zdravstvenih težavah, z vprašalniki poizveduje po vsem svetu glede zdravstvenih težav, skrbi tudi za dogodke ob Svetovnem dnevu zdravja, ki se zgodi 7. aprila vsako leto. itd. Eden od vidnejših uspehov organizacije je izkoreninjenje [[črne koze|črnih koz]] po svetu.
Številni strokovnjaki SZO iz več kot 150 različnih držav delajo v 147 državah sveta, šest regionalnih uradih in v centrali - na sedežu v Ženevi. Poleg zdravnikov in strokovnjakov za javno zdravje, znanstvenikov in epidemiologov so med osebjem tudi strokovnjaki za administrativne, finančne in informacijske sisteme, kakor tudi strokovnjaki za področje zdravstvene statistike ekonomike in krizne situacije.
Od 9. novembra 2006 dalje vodi organizacijo [[Margareth Chan]].
Republika Slovenija je članica SZO od leta 1993 dalje. SZO ima pisarno v Sloveniji, njen vodja pisarne je Marijan Ivanuša.
=== Slovenci v SZO ===
* [[Lidija Andolšek-Jeras]] je zelo aktivno delovala v SZO, ukvarjala pa se je z načrtovanjem družine in kontracepcijo.
* [[Božidar Voljč]] je član izvršilnega odbora SZO (2006-2009).
== Zunanje povezave ==
* [http://www.who.int Spletna stran SZO]
{{poli-stub}}
[[Kategorija:Svetovna zdravstvena organizacija| ]]
[[Kategorija:Zdravstvene organizacije]]
[[Kategorija:Specializirane agencije Združenih narodov]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1948]]
{{normativna kontrola}}
6393hnysmvp7738jex7w5sm8cdwxai7
Svetovni rekordi v atletiki
0
71657
5722984
5712212
2022-07-23T17:58:48Z
Sporti
5955
/* Ženske */ pos.
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:100 m final Berlin 2009.JPG|thumb|right|300px|[[Usain Bolt]] ob svetovnem rekordu na [[Moški svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]]]]
'''[[Svetovni rekord]]i v [[atletika|atletiki]]''' na prostem za [[Poletne olimpijske igre|olimpijske discipline]], potrjeni s strani [[Mednarodna atletska zveza|Mednarodne atletske zveze]].
== Moški ==
[[File:Bundesarchiv Bild 183-1986-0608-300, Jürgen Schult.jpg|thumb|right|[[Jürgen Schult]] ob naznanilu o svetovnem rekordu v [[Moški svetovni rekord v metu diska|metu diska]]]]
{| class="wikitable"
|- style="background: lightblue;"
!Disciplina
!Rekord
!Atlet
!Datum
!Prizorišče
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]]
|9,58 s
|{{ikonazastave|JAM}} [[Usain Bolt]]
|16. avgust 2009
|{{ikonazastave|GER}} [[Berlin]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na 200 m|200 m]]
|19,19 s
|{{ikonazastave|JAM}} [[Usain Bolt]]
|20. avgust 2009
|{{ikonazastave|GER}} [[Berlin]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na 400 m|400 m]]
|43,03 s
|{{ikonazastave|JAR}} [[Wayde van Niekerk]]
|14. avgust 2016
|{{ikonazastave|BRA}} [[Rio de Janeiro]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na 800 m|800 m]]
|1:40,91
|{{ikonazastave|KEN}} [[David Rudisha]]
|9. avgust 2012
|{{ikonazastave|UK}} [[London]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na 1500 m|1500 m]]
|3:26,00
|{{ikonazastave|MAR}} [[Hicham El Guerrouj]]
|14. julij 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rim]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na miljo|Milja]]
|3:43,13
|{{ikonazastave|MAR}} [[Hicham El Guerrouj]]
|7. julij 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rim]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na 3000 m|3000 m]]
|7:20,67
|{{ikonazastave|KEN}} [[Daniel Komen]]
|1. september 1996
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rieti]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na 5000 m|5000 m]]
|12:35,36
|{{ikonazastave|UGA}} [[Joshua Cheptegei]]
|14. avgust 2020
|{{ikonazastave|MON}} [[Monte Carlo]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na 10000 m|10000 m]]
|26:11,00
|{{ikonazastave|UGA}} [[Joshua Cheptegei]]
|7. oktober 2020
|{{ikonazastave|ESP}} [[Valencija]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v maratonu|Maraton]]
|2:01:39
|{{ikonazastave|KEN}} [[Eliud Kipchoge]]
|16. september 2018
|{{ikonazastave|GER}} [[Berlin]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami|110 m ovire]]
|12,80 s
|{{ikonazastave|USA}} [[Aries Merritt]]
|7. september 2012
|{{ikonazastave|BEL}} [[Bruselj]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami|400 m ovire]]
|45,94 s
|{{ikonazastave|NOR}} [[Karsten Warholm]]
|3. avgust 2021
|{{ikonazastave|JPN}} [[Tokio]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami|3000 m prepreke]]
|7:53,63
|{{ikonazastave|QAT}} [[Saif Saaeed Shaheen]]
|3. september 2004
|{{ikonazastave|BEL}} [[Bruselj]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v skoku v višino|Skok v višino]]
|2,45 m
|{{ikonazastave|CUB}} [[Javier Sotomayor]]
|27. julij 1993
|{{ikonazastave|ESP}} [[Salamanca]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v skoku ob palici|Skok ob palici]]
|6,19 m
|{{ikonazastave|SWE}} [[Armand Duplantis]]
|7. marec 2022
|{{ikonazastave|SRB}} [[Beograd]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v skoku v daljino|Skok v daljino]]
|8,95 m
|{{ikonazastave|USA}} [[Mike Powell]]
|30. avgust 1991
|{{ikonazastave|JAP}} [[Tokio]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v troskoku|Troskok]]
|18,29 m
|{{ikonazastave|GBR}} [[Jonathan Edwards]]
|7. avgust 1995
|{{ikonazastave|SWE}} [[Göteborg]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v suvanju krogle|Suvanje krogle]]
|23,37 m
|{{ikonazastave|ZDA}} [[Ryan Crouser]]
|19. junij 2021
|{{ikonazastave|ZDA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v metu diska|Met diska]]
|74,08 m
|{{ikonazastave|GER}} [[Jürgen Schult]]
|6. junij 1986
|{{ikonazastave|GER}} [[Neubrandenburg]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v metu kladiva|Met kladiva]]
|86,74 m
|{{ikonazastave|URS}} [[Jurij Sedih]]
|30. avgust 1986
|{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v metu kopja|Met kopja]]
|98,48 m
|{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Zelezný]]
|25. maj 1996
|{{ikonazastave|GER}} [[Jena]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v deseteroboju|Deseteroboj]]
|9126 točk
|{{ikonazastave|FRA}} [[Kevin Mayer]]
|16. september 2018
|{{ikonazastave|FRA}} [[Talence]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|Hitra hoja na 20 km]]
|1:16:43
|{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Morozov]]
|8. junij 2008
|{{ikonazastave|RUS}} [[Saransk]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 50 km|Hitra hoja na 50 km]]
|3:32:33
|{{ikonazastave|FRA}} [[Yohann Diniz]]
|15. avgust 2014
|{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x100 m]]
|36,84 s
|{{ikonazastave|JAM}} [[Nesta Carter]], [[Michael Frater]],<br>[[Yohan Blake]], [[Usain Bolt]]
|11. avgust 2012
|{{ikonazastave|UK}} [[London]]
|-
| [[Moški svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m|Štafeta 4x400 m]]
|2:54,29
|{{ikonazastave|ZDA}} [[Andrew Valmon]], [[Quincy Watts]],<br>[[Butch Reynolds]], [[Michael Johnson (atlet)|Michael Johnson]]
|22. avgust 1994
|{{ikonazastave|ZDA}} [[New York]]
|}
== Ženske ==
{| class="wikitable"
|- style="background: lightblue;"
!Disciplina
!Rekord
!Atletinja
!Datum
!Prizorišče
|-
| [[Ženski svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]]
|10,49 s
|{{ikonazastave|USA}} [[Florence Griffith Joyner]]
|16. julij 1988
|{{ikonazastave|USA}} [[Indianapolis]]
|-
| [[Ženski svetovni rekord v teku na 200 m|200 m]]
|21,34 s
|{{ikonazastave|USA}} [[Florence Griffith Joyner]]
|29. september 1988
|{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]]
|-
| [[Ženski svetovni rekord v teku na 400 m|400 m]]
|47,60 s
|{{ikonazastave|DDR}} [[Marita Koch]]
|9. oktober 1985
|{{ikonazastave|AUS}} [[Canberra]]
|-
| [[Ženski svetovni rekord v teku na 800 m|800 m]]
|1:53,28
|{{ikonazastave|TCH}} [[Jarmila Kratochvílová]]
|26. julij 1983
|{{ikonazastave|FRG}} [[München]]
|-
| [[Ženski svetovni rekord v teku na 1500 m|1500 m]]
|3:50,07
|{{ikonazastave|ETH}} [[Genzebe Dibaba]]
|17. julij 2015
|{{ikonazastave|MON}} [[Monte Carlo]]
|-
| [[Ženski svetovni rekord v teku na miljo|Milja]]
|4:12,33
|{{ikonazastave|NED}} [[Sifan Hassan]]
|13. julij 2019
|{{ikonazastave|MON}} [[Monte Carlo]]
|-
| [[Ženski svetovni rekord v teku na 3000 m|3000 m]]
|8:06,11
|{{ikonazastave|CHN}} [[Vang Džunšia]]
|13. september 1993
|{{ikonazastave|CHN}} [[Peking]]
|-
| [[Ženski svetovni rekord v teku na 5000 m|5000 m]]
|14:06,62
|{{ikonazastave|ETH}} [[Letesenbet Gidey]]
|7. oktober 2020
|{{ikonazastave|ESP}} [[Valencija]]
|-
| [[Ženski svetovni rekord v teku na 10000 m|10000 m]]
|29:01:03
|{{ikonazastave|ETH}} [[Letesenbet Gidey]]
|8. junij 2021
|{{ikonazastave|NED}} [[Hengelo]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v maratonu|Maraton]]
|2:14:04
|{{ikonazastave|KEN}} [[Brigid Kosgei]]
|13. oktober 2019
|{{ikonazastave|USA}} [[Chicago]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami|100 m ovire]]
|12,20 s
|{{ikonazastave|USA}} [[Kendra Harrison]]
|22. julij 2016
|{{ikonazastave|UK}} [[London]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami|400 m ovire]]
|50,68 s
|{{ikonazastave|USA}} [[Sydney McLaughlin]]
|22. julij 2022
|{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]]
|-
|[[ženski svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami|3000 m prepreke]]
|8:52,78
|{{ikonazastave|BHR}} [[Ruth Jebet]]
|27. avgust 2016
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v skoku v višino|Skok v višino]]
|2,09 m
|{{ikonazastave|BUL}} [[Stefka Kostadinova]]
|30. avgust 1987
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rim]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v skoku ob palici|Skok s palico]]
|5,06 m
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Isinbajeva]]
|28. avgust 2009
|{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v skoku v daljino|Skok v daljino]]
|7,52 m
|{{ikonazastave|URS}} [[Galina Čistjakova]]
|11. junij 1988
|{{ikonazastave|URS}} [[Leningrad]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v troskoku|Troskok]]
|15,74 m
|{{ikonazastave|VEN}} [[Yulimar Rojas]]
|20. marec 2022
|{{ikonazastave|SRB}} [[Beograd]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v suvanju krogle|Suvanje krogle]]
|22,63 m
|{{ikonazastave|URS}} [[Natalija Lisovska]]
|7. junij 1987
|{{ikonazastave|URS}} [[Moskva]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v metu diska|Met diska]]
|76,80 m
|{{ikonazastave|DDR}} [[Gabriele Reinsch]]
|9. julij 1988
|{{ikonazastave|DDR}} [[Neubrandenburg]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v metu kladiva|Met kladiva]]
|82,98 m
|{{ikonazastave|POL}} [[Anita Włodarczyk]]
|28. avgust 2016
|{{ikonazastave|POL}} [[Varšava]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v metu kopja|Met kopja]]
|72,28 m
|{{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Spotakova]]
|13. september 2008
|{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v sedmeroboju|Sedmeroboj]]
|7291 točk
|{{ikonazastave|USA}} [[Jackie Joyner-Kersee]]
|24. september 1988
|{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 10 km|Hitra hoja na 10 km]]
|41:01
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Nikolajeva]]
|20. april 1996
|{{ikonazastave|RUS}} [[Soči, Rusija|Soči]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|Hitra hoja na 20 km]]
|1:23:39
|{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Lašmanova]]
|9. junij 2018
|{{ikonazastave|RUS}} [[Čeboksari]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 50 km|Hitra hoja na 50 km]]
|4:05:56
|{{ikonazastave|POR}} [[Inês Henriques]]
|13. avgust 2017
|{{ikonazastave|UK}} [[London]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x100 m]]
|40,82 s
|{{ikonazastave|USA}} [[Tianna Madison]], [[Allyson Felix]],<br>[[Bianca Knight]], [[Carmelita Jeter]]
|10. avgust 2012
|{{ikonazastave|UK}} [[London]]
|-
|[[Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x400 m]]
|3:15,17
|{{ikonazastave|URS}} [[Tatjana Ledovska]], [[Olga Nazarova]],<br>[[Marija Pinigina]], [[Olga Brizgina]]
|1. oktober 1988
|{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]]
|}
== Glej tudi ==
* [[slovenski rekordi v atletiki]]
{{Svetovni rekordi v atletiki}}
[[Kategorija:Atletika]]
[[Kategorija:Svetovni rekordi]]
[[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki| ]]
j8vkw51krp6r4eyrp4e1i0b0w7b33l4
Slavko Splichal
0
74237
5723060
5568810
2022-07-24T08:15:45Z
Amanesciri2021
205950
/* Sklici */
wikitext
text/x-wiki
{{Uredi}}{{Infopolje Oseba}}
'''Slavko Splichal''', [[Slovenci|slovenski]] [[komunikolog]], [[akademik]], * [[14. junij]] [[1947]], [[Novo mesto]].
Po diplomi na fakulteti za družbene vede 1971 je postal tam asistent, 1975 magistriral, 1979 pa doktoriral. 1989 je bil izvoljen za rednega profesorja FDV., kjer je 1991 utemeljil dodiplomski študij komunikologije in postal prvi predstojnik novoustanovljenjega oddelka, obenem pa je bil 1991–93 tudi dekan Fakultete za družbene vede. Med 1980–82 je bil direktor Centra za raziskovanje samoupravljanja pri Zvezi sindikatov Slovenije. Že v 70.letih je bil predstojnik katerdre za novinarstvo na FSPN in [[Center za raziskovanje družbenega komuniciranja|Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja]] (od 1984, za ustanoviteljem Francetom Vregom). Na FDV je razvijal proučevanje družbenih informacijskih procesov, metod družboslovnega raziskovanja (predvsem metode analize besedil in mnenjskih poizvedb) ter teorij komuniciranja, množičnih medijev in javnosti ter utemeljil nova področja (sociologija informacijskih procesov, metodologija komunikoloških raziskav, komunikacijske pravice, informacijska družba). Je tudi eden izmed ustanoviteljev in direktor (1993–) Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo, ki se je razvil iz mednarodnih kolokvijev o komuniciranju in kulturi, organiziraniziranih po Evropi in ZDA (začenši 1987 v Sloveniji), kakor tudi revije ''Javnost – The Public'', katere urednik je (kot prva družboslovna revija iz Slovenije je bila vključena v bazo ''Social Sciences Citation Index''). Bil je oziroma je član uredniških odborov in svetov številnih revij v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, na Poljskem, Portugalskem, Hrvaškem, Madžarskem, v Romuniji, Sloveniji in Španiji. Izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal leta [[2003]], redni [[2009]]; načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU je bil od 2011 do 2017, ko je bil izvoljen za tajnika I. razreda SAZU (za zgodovinske in družbene vede).
Bil je član izvršnega odbora Mednarodnega združenja za raziskovanje množičnega komuniciranja (1984–92), predsednik Jezikovnega razsodišča pri SZDL Slovenije (1985–88), namestnik predsednika Sveta RTV Slovenija (1990–94), namestnik generalnega sekretarja Mednarodnega združenja za raziskovanje medijev in komuniciranja (1992–96), član Sveta za znanost in tehnologijo pri vladi Republike Slovenije (1995–99), 2001–05 predsednik področnega sveta za družbene vede pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo in član Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta; med 2005 in 2010 je bil slovenski predstavnik v stalnem komiteju za družbene vede Evropske znanstvene fundacije (ESF), od 2005 član sveta Evropskega združenja za komunikološko raziskovanje in izobraževanje ECREA, od leta 2011 pa tudi njegov predsednik.
Njegova celotna bibliografija obsega nad 500 enot. Njegova monografska dela v slovenščini so: ''Množično komuniciranje med svobodo in odtujitvijo'' (1981), ''Mlini na eter'' (1984), ''Množično komuniciranje in razvoj demokracije'' (soavtor France Vreg), ''Analiza besedil'' (1990), ''Izgubljene utopije? Paradoksi množičnih medijev in civilne družbe v postsocializmu'' (1992), ''Javno mnenje: teoretski razvoj in spori v 20. stoletju'' (1997, 2005-ponatis) in ''Kultura javnosti'' (2005). Vrsto knjig je izdal v ZDA: ''Media Beyond Socialism: Theory and Practice in East-Central Europe'' (1994), ''Information Society and Civil Society: Contemporary Perspectives on the Changing World Order'' (1994), ''Journalism for the 21st Century'' (1994), ''Public Opinion: Developments and Controversies in the Twentieth Century'' (1999), ''Ferdinand Tönnies on Public Opinion'' (2000), ''Principles of Publicity and Press Freedom'' (2002); ''Transnationalisation of Public Sphere and the Fate of the Public'' (2011); ''Javnost – mediji – oblast'' (zbrani spisi), 2020 in ''Datafication of Public Opinion and the Public Sphere: How Extraction Replaced Expression of Opinion'' (London, 2022).
Prejel je univerzitetno Prešernovo nagrado za diplomsko delo, nagrado Sklada Borisa Kidriča (1986), red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1988) priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije (1994) in [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za vrhunske znanstvene dosežke (2000), Leta 2015 mu je [[Univerza v Ljubljani]] podelila zlato plaketo.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih komunikologov]]
* [[seznam slovenskih akademikov]]
* [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
* [[seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/slavko-splichal.html Biografija na www.sazu.si]
{{ZoisovaNagrada}}
{{normativna kontrola}}
{{scientist-stub}}
[[Kategorija:Slovenski komunikologi|Splichal, Slavko]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki|Splichal, Slavko]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Splichal, Slavko]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča|Splichal, Slavko]]
[[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti|Splichal, Slavko]]
[[Kategorija:Zoisovi nagrajenci|Splichal, Slavko]]
[[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti|Splichal, Slavko]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani|Splichal, Slavko]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]]
e0tyse61waofvvd7ftbr9en7cli3yyr
Bovec
0
88054
5722914
5701093
2022-07-23T12:43:44Z
Ljuba brank
92351
np
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10140447_b4
| latd = 46 |latm = 20 |lats = 12.45 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 33 |longs = 3.55 |longEW = E
|najdisi=Bovec
|image=Bovec1.JPG
|povrsina=25,22
|prebivalstvo=1586
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=453,5
|postna=5230
|posta=Bovec
|obcina=Bovec
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Bovec - Trško jedro
<!--podatki registra-->
| rkd_tip = nkd <!--nepremična kulturna dediščina-->
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt=10007
<!--slika-->
| lokacija =
| občina = Bovec
<!--ostali podatki-->
| površina =
| zgrajeno =
}}{{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Bovec - Zaselek Dvor
<!--podatki registra-->
| rkd_tip = nkd <!--nepremična kulturna dediščina-->
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt=10008
<!--slika-->
| lokacija =
| občina = Bovec
<!--ostali podatki-->
| površina =
| zgrajeno =
}}
}}
'''Bovec''' ({{IPA-sl|ˈbɔːʋəts|pron|Sl-Bovec.oga}} ali {{IPA-sl|ˈboːʋəts|}}; {{Lang-it|Plezzo}}, {{lang-de|Flitsch}}, {{lang-fur|Plèz}}) je slovensko [[mesto]] z okoli 1600 prebivalci (2020) in središče [[občina Bovec|občine Bovec]].
Naselje leži pod južnim pobočjem [[Rombon]]a, na najvišji soški terasi, ob severnem robu [[Bovška kotlina|Bovške kotline]]. Poleg Rombona kotlino obdajajo na jugu [[Polovnik]], na vzhodu [[Javoršček]], na severovzhodu pa [[Svinjak (gora)|Svinjak]] in visokogorsko kraško [[Kaninsko pogorje]].
Med Javorščkom in Svinjakom v kotlino priteče [[reka]] [[Soča]], med Svinjakom in Rombonom pa reka [[Koritnica, Bovec|Koritnica]]. Južno od Bovca teče obdobni potok Gereš, zahodno pa Globoki potok. Oba se izlivata v potok [[Glijun]], ki je desni pritok Soče.
== Zgodovina ==
Na jugozahodnem območju Bovca so odkrili kamnito puščico, že pred desetletji pa kamnito orodje, kar je značilno za konec [[kamena doba|kamene dobe]] in zgodnjo [[bronasta doba|bronasto dobo]] (od konca 5. tisočletja do prve polovice 2. tisočletja pred našim štetjem). Te hribovske najdbe nakazujejo potek starih poti proti Koroški. Iz Bovca je tudi bronast polnoročajni meč, iz Murne glave pa bronasto bodalo izpred več kot treh tisočletij.
Osamelec Ravelnik (tudi Rabeljk) ob robu Bovškega polja je bil poseljen že v [[Halštatska doba|halštatski dobi]] kot utrjena višinska naselbina. Imela je mogočno obzidje, katerega ostanki so vidni še danes. Na različnih točkah v Bovcu (Ograjnica, Radolje, v Bislih, Kasarne) so bili najdeni grobovi iz 5. do 4. stoletja pr. n. št.
Že v 1. st. pr. n. št. je tod vodila [[rimska cesta]] iz [[Oglej|Akvileje]] v [[Noriško kraljestvo]]. O rabi priča najdba rimskega srebrnika s Kluž, kovanega leta 91 pr. n. št. Na Bovškem polju sta se izoblikovali dve poselitveni jedri. Na Ravelniku so našli bronasta kipca Minerve in Herkula ter odlomke še treh kipcev. To kaže na svetišče ob poti. Drugo naselje je bilo na območju današnje cerkve Device Marije v Polju. Tu so odkrili ostanke [[villa rustica|ville rustice]], ki je delovala od 1. do 4. stoletja.
Zgodnjesrednjeveško poselitev v sredini ali drugi polovici 8. stoletja kaže okostni grob z ogrlico iz steklenih jagod najden ob cerkvi Marije v Polju. Železna sekira iz 9. ali 10. stoletja, najdena v dolini Možnice, sega v čas, ko so tu že živeli Slovenci in verjetno že prevzeli krščanstvo.
Naselje se prvič omenja leta 1174, ko je grad v Klužah postal strateško pomembnejši od Ravelnika.
Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je na Bovškem in v dolini Soče potekala frontna črta med italijansko in avstro-ogrsko vojsko. Spopadi na območju Rombona, Bovške kotline, Ravelnika, Slatenika, Krnskega pogorja ter pogorja nad Tolminsko kotlino in Kobaridom so za seboj pustili številne utrdbe, kaverne, strelske jarke, ostaline in pokopališča, ki jih danes povezuje ''Pot miru''.
Bovec je mesto od leta [[1951]], sestavljajo ga: Dvor, Mala vas, Trg Golobarskih žrtev, Kot, Brdo, Klanc, Rupa, Ledina, apartmajsko naselje Kaninska vas, industrijska cona ter zaselki Ravna, Ravni Laz, Vodenca, Za Šijo in Zavrzelno. Zidane stavbe bovškega tipa so nove, ker je del naselja leta [[1903]] uničil [[požar]], med boji v prvi svetovni vojni pa je bilo skoraj v celoti porušeno. Kljub temu je tudi po obnovi ohranilo prvotno podobo. Ob glavni ulici so dvonadstropne hiše mestnega videza.
=== Naravne nesreče ===
Bovec ves čas pretresajo različne naravne nesreče. Med zadnje spadajo močnejši [[potres]]i ([[Potres v Furlaniji 1976|1976]], [[Potres v Zgornjem Posočju 1998|1998]], [[Potres v Zgornjem Posočju 2004|2004]]) in [[zemeljski plaz]] v [[Zemeljski plaz Stože pod Mangartom|Logu pod Mangartom]] (2000), ki je izrazito spremenil podobo pokrajine.
=== Bovec danes ===
Veliko ljudi je zaposlenih v [[turizem|turizmu]], čeprav je [[industrija]] še vedno glavni vir zaslužka. Tu je kovinska industrija [[Letrika]]. V mestu je več [[hotel]]ov in gostišč. Turistično ponudbo dopolnjujejo športno [[letališče]], ki leži okoli 800 m južno od mesta, [[kamp]] in leta [[1973]] zgrajena krožna kabinska [[žičnica]], [[Kanin|smučišča Kanin]], ki je bila obnovljena konec leta 2016.
== Znamenitosti ==
Ob vhodu v dolino [[Bavšica|Bavšico]] je dobro ohranjena [[trdnjava Kluže]], ki je bila zelo pomembna med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]]. Ob križišču cest proti [[Predel]]u in [[Vršič]]u je avstrijsko vojaško [[pokopališče]].
Na predlog Slovenskega etnografskega muzeja je bil junija 2021 bovški govor sprejet v [[register nesnovne kulturne dediščine]] Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=V registru nesnovne dediščine odslej tudi bovški govor|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15504|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-04}}</ref>
=== Sakralna dediščina ===
V središču naselja stoji prvotno [[gotska arhitektura|gotska]], kasneje v neoromanskem slogu prezidana župnijska [[cerkev sv. Urha, Bovec|cerkev sv. Urha]] do katere vodi monumentalno stopnišče.
Zraven kampa je gotska [[Cerkev Device Marije v Polju, Bovec|cerkev device Marije v Polju]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]]. V prvi svetovni vojni je bila cerkev močno poškodovana. Po vojni je bila njena zunanja podoba delno spremenjena, v notranjosti so se ohranile le [[freska|freske]] na levi strani slavoloka.
== Znane osebnosti ==
V Bovcu se je rodil [[pravnik]] [[Stojan Pretnar]] in slovenski dirigent in skladatelj [[Ambrož Čopi]].
==Galerija==
<gallery>
Slika:BovskaDolina1.jpg|Bovško letališče
Slika:SvinjakBovec-1.jpg|Svinjak, gora nad Bovcem
Slika:Bovec aerial view.jpg|Bovec
Slika:Postcard of Bovec.jpg|hotel ALP, ''Bušk plec'' v ozadju Svinjak
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Bovška ovca]]
==Sklici==
{{sklici|1}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikipotovanje|Bovec}}
* [https://www.soca-valley.com/sl Bovec]
* [http://www.kam.si/romarske_cerkve/bovec.html Podružnična cerkev v Bovcu]
* [http://www.julijske-alpe.com Julijske Alpe]
* [http://www.tol-muzej.si/?id=122&lang=si Zgodbe bovške preteklosti]
{{Bovec}}
{{Mesta-Slovenija}}
[[Kategorija:Naselja Občine Bovec]]
[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Bovec|*]]
[[Kategorija:Naselja ob Soči]]
{{normativna kontrola}}
h4cvhxxka6xcoj7zhh9g7q5o700y4q6
Megadeth
0
89877
5723104
5637910
2022-07-24T10:04:42Z
GeographieMan
179499
posodobitev
wikitext
text/x-wiki
{{Short description|Ameriška thrash metal skupina}}
{{Infobox musical artist
| name = Megadeth
| image = Megadeth_Live_at_The_O2_2018-06-16.jpg
| caption = Megadeth med nastopom v [[London|Londonu]], Anglija leta 2018. Od leve proti desni: [[David Ellefson]], [[Dirk Verbeuren]], [[Dave Mustaine]] in [[Kiko Loureiro]].
| alt = Megadeth med nastopom na odru
| landscape = yes
| background = group_or_band
| origin = [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], ZDA
| genre = <!--Do not change these genres without discussing on the talk page first.-->{{hlist|[[Thrash metal]]|[[Heavy metal]]|{{nowrap|[[speed metal]]}}}}
| years_active = {{hlist|1983–2002|2004–danes}}
| label = {{hlist|[[Combat Records|Combat]]|[[Capitol Records|Capitol]]|[[Sanctuary Records|Sanctuary]]|[[Roadrunner Records|Roadrunner]]|[[Universal Music Enterprises|Tradecraft]]|[[The Echo Label|Echo]]}}
| associated_acts = <!-- DO NOT add Metallica or any other band that has only one member in common with Megadeth. Based on Template:Infobox musical artist, only acts that have/had at least more than one member of Megadeth are allowed in the "associated acts" section. -->{{hlist|[[MD.45]]|[[F5 (skupina)|F5]]|[[Slayer]]|[[White Lion]]|[[Metal Allegiance]]}}
| website = {{url|megadeth.com}}
| current_members = <!-- Do not add James LoMenzo to this list, as he is just the band's touring bassist at the moment and not an official member. -->
* [[Dave Mustaine]]
* [[Kiko Loureiro]]
* [[Dirk Verbeuren]]
| past_members = [[Seznam članov Megadetha#Nekdanji|Celoten seznam]]
}}
'''Megadeth''' je ameriška [[Metal|heavy metal]] skupina, ki sta jo leta 1983 v [[Los Angeles|Los Angelesu]] ustanovila vokalist/kitarist [[Dave Mustaine]] in basist [[David Ellefson]]. Skupina Megadeth, znana po svojih tehnično zapletenih kitarskih delih in glasbenem ustvarjanju, spada skupaj z [[Metallica|Metallico]], [[Anthrax|Anthraxom]] in [[Slayer|Slayerjem]] med »veliko četverico«, odgovorno za razvoj in popularizacijo žanra ameriškega [[Thrash metal|thrash metala]]. Njihova glasba vsebuje zapletene aranžmaje in hitre [[Ritmični odsek|ritmične odseke]] ter lirične teme o smrti, vojni, politiki, osebnih odnosih in religiji.
Leta 1985 je Megadeth izdal svoj prvi album [[Killing Is My Business... and Business Is Good!|''Killing Is'' ''My Business... and Business Is Good!'']] pri neodvisni založbi [[Combat Records]], ki je doživel zmeren uspeh. Pritegnil pa je pozornost večjih založb, zaradi česar je skupina podpisala pogodbo s [[Capitol Records]]. Njihov prvi album z večjo založbo, ''[[Peace Sells... but Who's Buying?]]'', je izšel leta 1986 in bil velik hit na underground metal sceni. [[Zloraba substanc]] članov skupine in osebni spori so v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja prinesli Megadethu slab sloves v medijih. Kljub temu so izdali številne uspešne albume, med drugim ''[[So Far, So Good... So What!]]'' (1988), ''[[Rust in Peace]]'' (1990) in ''[[Countdown to Extinction]]'' (1992). Ti albumi so jim skupaj s svetovnimi turnejami prinesli javno prepoznavnost.
Megadeth je od nastanka zamenjal številne kitariste, bobnarje in basiste, pri čemer je bil Mustaine edini stalni član skupine. Skupina je začasno razpadla leta 2002, ko je Mustaine utrpel poškodbo roke, in se leta 2004 ponovno združila brez Ellefsona, ki je zoper Mustaina vložil tožbo. Ellefson je tožbo poravnal izven sodišča in se ponovno pridružil leta 2010, a je bil leta 2021 iz skupine zaradi obtožb o spolnih prestopkih odpuščen. V sestavi Megadetha so trenutno Mustaine, kitarist [[Kiko Loureiro]] in bobnar [[Dirk Verbeuren]], nekdanji basist [[James LoMenzo]] pa sodeluje kot spremljevalni basist na turnejah.
Megadeth je po vsem svetu prodal 38 milijonov plošč,<ref>{{cite news|last=Ingle|first=Laura|title=Megadeth's Dave Mustaine: "I'd like to Win" a Grammy for 'Dystopia'|url=https://radio.foxnews.com/2016/12/19/megadeths-dave-mustaine-id-like-to-win-a-grammy-for-dystopia/|work=[[Fox News Radio]]|date=19. december 2016|access-date=20. januar 2018}}</ref> za šest od petnajstih studijskih albumov v ZDA pridobil platinasti certifikat<ref name="RIAA"/> in prejel dvanajst nominacij za [[Grammy|grammyja]]. Leta 2017 je osvojil svojo prvo nagrado grammy za pesem »Dystopia« v kategoriji za najboljšo metal izvedbo.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.grammy.com/grammys/artists/megadeth|title=Megadeth|date=17. marec 2014|website=GRAMMY.com|language=en|access-date=31. januar 2019}}</ref> Maskota skupine [[Vic Rattlehead]] se redno pojavlja na umetniških delih albuma in tudi v živo. Skupina zbuja polemike glede njihove glasbe in besedil, ki so vodile v prepovedi prodaje albumov in odpovedane koncerte; [[MTV]] ni hotel predvajati dveh videospotov skupine, za katera je omrežje menilo, da spodbujata samomor.<ref>{{Cite web|date=15. februar 2017|title=15 Music Videos That Were Banned By MTV|url=https://www.thetalko.com/15-music-videos-that-were-banned/|access-date=4. september 2020|website=TheTalko|language=en-US}}</ref> Megadeth je od julija 2005 večkrat organiziral svoj glasbeni festival [[Gigantour]], oktobra 2019 pa je imel svoj prvi letni MegaCruise.
== Zgodovina ==
=== 1983–1987: Začetek, ''Killing Is My Business'' in ''Peace Sells'' ===
11. aprila 1983 je bil [[Dave Mustaine]] odpuščen iz skupine [[Metallica]] tik pred snemanjem prvega albuma ''[[Kill 'Em All]]'' zaradi [[Zloraba substanc|zlorabe substanc]] in osebnih sporov z [[James Hetfield|Jamesom Hetfieldom]] ter [[Lars Ulrich|Larsom Ulrichom]]. Mustaine je kot prvi kitarist Metallice od leta 1981 zložil nekaj zgodnjih pesmi skupine in pripomogel k usklajevanju članov.{{sfn|Mustaine|2010|p=101}}{{sfn|Gulla|2009|p=101}} Po odpustitvi se je Mustaine zaobljubil, da se bo maščeval tako, da bo ustanovil skupino, ki bo imela hitrejši in trši slog od Metallice.{{sfn|Wagner|2010|p=42}} Na avtobusnem potovanju nazaj v Los Angeles je Mustaine prebiral brošuro kalifornijskega senatorja [[Alan Cranston|Alana Cranstona]], na kateri je pisalo: »Arzenala za megasmrt se ni mogoče znebiti ne glede na mirovne pogodbe.«{{sfn|Mustaine|2011|p=87}} Izraz »Megadeath« (množično umiranje) se je Mustainu vtisnil v spomin in napisal je pesem z malce spremenjenim črkovanjem v Megadeth, izraz, ki je po Mustainovih besedah predstavljal uničenje moči.<ref>{{cite web|last=Summers|first=Jodi Beth|date=junij 1987|title=Out to Lunch|work=[[Hit Parader]]|publisher=Rockmetal.art.pl|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_hitparader1987.html|access-date=15. november 2013}}</ref>
Po prihodu v Los Angeles je Mustaine začel iskati nove člane za svojo skupino. Ustanovil je skupino Fallen Angels, po številnih spremembah zasedbe pa se je ime skupine spremenilo v Megadeth. Kot ustanovitelj skupine je v skupino priključil svoja nova soseda [[David Ellefson|Davida Ellefsona]] in Grega Handevidta, ki sta se preselila iz Minnesote v Los Angeles ter igrala bas in kitaro.<ref>• Laydon, Page 103. Layden, Joe (2011). Mustaine: A Heavy Metal Memoir. HarperCollins Publishers. ISBN 9780061714405.</ref>
Medtem ko je Handevidt v skupini ostal le nekaj mesecev, sta Mustaine in Ellefson oblikovala močno glasbeno vez. Kljub navdušenju je imel Mustaine težave pri iskanju drugih članov, ki bi zapolnili zasedbo. Z Ellefsonom sta opravila avdicijo približno petnajstih bobnarjev v upanju, da bosta našla enega, ki razume spremembe takta v glasbi. Po kratkem igranju z Dijonom Carruthersom sta izbrala [[Lee Rausch|Leeja Rauscha]]. Po šestih mesecih iskanja pevca se je Mustaine odločil, da bo sam prevzel vodilni vokal.{{sfn|Prown|Newquist|1997|p=227}} Med pevci, ki so se začasno pridružili skupini, sta bila Billy Bonds<ref>{{cite web|url=https://www.revolvermag.com/music/8-things-you-didnt-know-about-megadeths-killing-my-business%E2%80%A6-and-business-good|title=8 Things You Didn't Know About Megadeth's 'Killing Is My Business… And Business Is Good'|work=[[Revolver (magazine)|Revolver]]|date=June 12, 2018|accessdate=May 12, 2022}}</ref> in John Cyriis, ki je po odhodu iz skupine Megadeth ustanovil skupino [[Agent Steel]].<ref>{{cite web|url=https://bravewords.com/news/agent-steel-founder-vocalist-john-cyriis-on-briefly-joining-megadeth-dave-mustaine-was-not-prepared-to-launch-the-first-album-with-my-lyrical-subjects|title=AGENT STEEL Founder/Vocalist JOHN CYRIIS On Briefly Joining MEGADETH - "DAVE MUSTAINE Was Not Prepared To Launch The First Album With My Lyrical Subjects"|work=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|date=October 24, 2019|accessdate=May 12, 2022}}</ref>
Leta 1984 je Megadeth posnel [[Demo (glasba)|demo]] s tremi skladbami, na katerem so nastopili Mustaine, Ellefson in Rausch.<ref name="Metal Forces">{{cite web|last=Doe|first=Bernard|title=Megadeth – Love It To Death|url=http://www.metalforcesmagazine.com/site/feature-megadeth-mf12/|work=[[Metal Forces]]|date=december 1985|access-date=13. november 2013}}</ref> Demo posnetek, ''Last Rites'', je izšel 9. marca 1984. Predstavljal je zgodnje različice pesmi »Last Rites/Loved to Death«, »The Skull Beneath the Skin« in »Mechanix«, ki so se pojavile na prvem albumu skupine.{{sfn|Mustaine|2011|p=124}} Skupini ni uspelo najti kompatibilnega drugega kitarista. [[Kerry King]] iz skupine [[Slayer]] je spomladi leta 1984 nastopil na ritem kitari na več koncertih na območju San Francisca.<ref name="Metal Forces" /> Nato se je vrnil v Slayer, Megadeth pa je Rauscha zamenjal z [[jazz fusion]] bobnarjem [[Gar Samuelson|Garom Samuelsonom]]; uradno se je pridružil Megadethu 24. oktobra 1984. Samuelson je bil pred tem v jazz skupini The New Yorkers s kitaristom [[Chris Poland|Chrisom Polandom]]. Potem ko je Samuelson kot trio nastopil z Megadeth, se je Poland odpravil v zakulisje in predlagal improvizirano avdicijo za prvega kitarista skupine; decembra 1984 se je tudi on pridružil Megadethu.{{sfn|Wagner|2010|p=42}}[[Slika:Dave_Mustaine_and_Vic_Rattlehead.jpg|levo|sličica|[[Vic Rattlehead]] ob [[Dave Mustaine|Daveu Mustainu]] na odru leta 2018]]
Po premisleku o različnih založbah je Mustaine podpisal pogodbo pri [[Combat Records]], neodvisni newyorški založbi, ki je Megadethu ponudila največ denarja za snemanje in turnejo.<ref name="Metal Forces" /> Leta 1985 je Combat Records skupini dala 8000 dolarjev za snemanje in produkcijo njihovega prvega albuma. Člani so porabili polovico tega zneska za droge, alkohol in hrano, nato pa so odpustili prvotnega producenta in sami zaključili album.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=53}}
Kljub cenenemu zvoku{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=55}} je bil ''[[Killing Is My Business... and Business Is Good!]]'' razmeroma uspešen v underground metalskih krogih in pritegnil zanimanje velikih založb.{{sfn|Bukszpan|2003|p=242}} Glasbeni pisec [[Joel McIver]] ga je pohvalil za izjemno tehniko in izjavil, da je album »dvignil prag za vso thrash metal sceno, pri čemer so zdaj kitaristi prisiljeni nastopati še natančneje in močneje«.{{sfn|McIver|2008|loc=Chapter 7}} Na naslovnici se je prvič pojavila maskota skupine z imenom [[Vic Rattlehead]], ki se odtlej redno pojavlja na naslovnicah.<ref>{{cite news|title=Megadeth: The Making Of The New 'Vic Rattlehead' Mask|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-the-making-of-the-new-vic-rattlehead-mask-video/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=2. oktober 2012|access-date=6. marec 2013}}</ref>
''Killing Is My Business... and Business Is Good!'' vsebuje »Mechanix«, pesem, ki jo je Mustaine napisal v času, ko je sodeloval z Metallico. Čeprav je Mustaine po odhodu skupini rekel, naj ne uporablja glasbe, ki jo je napisal, je Metallica posnela njeno različico s počasnejšim tempom in melodičnim srednjim delom pod naslovom »The Four Horsemen«.<ref>{{cite web|first=Josh|last=Hart|url=https://www.guitarworld.com/dave-mustaine-early-days-metallica-i-had-always-called-us-four-horsemen|title=Dave Mustaine on Early Days With Metallica: "I Had Always Called Us the 'Four Horsemen'"|work=[[Revolver (magazine)|Revolver]]|publisher=[[Guitar World]]|date=15. avgust 2011|access-date=16. november 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212011659/http://www.guitarworld.com/dave-mustaine-early-days-metallica-i-had-always-called-us-four-horsemen|archive-date=13. december 2013|url-status=dead}}</ref> Album je vseboval tudi priredbo pesmi [[Nancy Sinatra]] »[[These Boots Are Made for Walkin]]«, v hitrejšem tempu in s spremenjenim besedilom. Megadethova različica je v devetdesetih letih povzročila polemike, ko je njen avtor [[Lee Hazlewood]] Mustainove spremembe označil za »podle in žaljive«.<ref>{{cite book|title=Killing Is My Business... and Business Is Good! ''liner notes (2002 reissue)''|year=2002|publisher=[[Loud Records]]|page=8}}</ref> Zaradi pravnih groženj je bila pesem med letoma 1995 in 2001 odstranjena iz izvodov.<ref name="Popmatters">{{cite magazine|last=Begrand|first=Adrien|date=30. april 2002|title=Megadeth: Killing is My Business... and Business is Good!|url=https://www.popmatters.com/review/megadeath-killing/|magazine=[[PopMatters]]|access-date=16. november 2013}}</ref>
Sredi leta 1985 je Megadeth skupaj s kanadsko speed metal skupino [[Exciter]] odigral svojo prvo severnoameriško turnejo: Killing for a Living Tour. Spremljevalni kitarist na turnejah [[Mike Albert]] je zamenjal Polanda, ki se je boril z odvisnostjo od drog.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|pp=55–56}} Poland se je oktobra 1985 ponovno pridružil Megadethu, tik preden je skupina začela snemati svoj drugi album.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=58}}{{Listen|filename=Megadeth - Peace Sells.ogg|title="Peace Sells"|description=»Peace Sells« vsebuje besedila, ki ne odobravajo [[Ameriški načina|ameriškega načina]] življenja. Glasbeni kritiki so zaznali cinizem albuma do gospodarskih razmer v ZDA<ref>{{cite journal|last=Pett|first=Sukey|title=Peace, Love, And Megadeth|journal=[[Spin (magazine)|Spin]]|date=marec 1987|issue=12|page=14|url=https://books.google.com/books?id=tc58B-2vU3AC&q=megadeth+peace+sells+mustaine&pg=PA14|access-date=6. julij 2014}}</ref>{{sfn|Moore|2009|p=102}}|pos=right}}
Po Mustainovih besedah se je skupina znašla pod pritiskom, da predstavi še en uspešen album: »Ta maturitetna ponudba je »vse ali nič« vsake skupine. Ali greš na višjo stopnjo, ali pa je to začetek konca.«<ref>{{cite news|last=Kot|first=Greg|title=Megadeth's Dave Mustaine says he and Metallica have hugged out|url=http://articles.chicagotribune.com/2010-08-20/entertainment/ct-ott-0820-megadeth-20100820_1_metallica-thrash-metal-megadeth|newspaper=[[Chicago Tribune]]|date=15. avgust 2010|access-date=17. november 2013}}</ref> Pesmi so razmeroma hitro razvili v starem skladišču južno od Los Angelesa, preden se je začelo snemanje.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=58}} Mustaine je napisal glasbo, drugi člani pa so dodajali svoje zamisli za aranmžmaje.{{sfn|Tarquin|2012|p=72}}
Album so producirali s proračunom v višini 25.000 dolarjev založbe Combat Records. Nezadovoljna s svojimi finančnimi omejitvami je skupina zapustila Combat in podpisala pogodbo s [[Capitol Records]]. Capitol je odkupil pravice do albuma in najel producenta Paula Lanija za remiks prejšnjih posnetkov. ''[[Peace Sells... but Who's Buying?]]'' je izšel konec leta 1986 in ima čistejšo produkcijo in bolj prefinjena besedila.{{sfn|Konow|2009|p=243}} Mustaine je želel pisati družbeno zavedna besedila, za razliko od večine drugih heavy metal zasedb, ki so pele o »hedonističnih užitkih«.<ref>{{cite news|last=Matsumoto|first=Jon|title=Megadeth: These Heavy Metalers Thrash For Peace|url=https://articles.latimes.com/1986-10-16/entertainment/ca-5888_1_metal-band|newspaper=[[Los Angeles Times]]|date=16. oktober 1986|access-date=15. november 2013}}</ref> Album je znan po svojih političnih komentarjih in je pomagal Megadethu razširiti svojo bazo oboževalcev.{{sfn|Talevski|2010|p=570}} [[Naslovna pesem]] je bila glavni singl albuma, spremljal pa jo je tudi videospot, ki se je redno predvajal na MTV-ju.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=61}}[[Slika:MegadethLogoDileo.png|alt=Stylized "Megadeth" in black on a white background|levo|sličica|250x250_pik|Logotip Megadetha se je prvič pojavil na njihovem drugem albumu in je od takrat naprej prisoten na vseh albumih skupine (razen na originalnih kopijah albumov ''[[Cryptic Writings]]'' in ''[[Risk]]'').<ref>{{cite web|last=Stern|first=Lauren|title=Megadeth – Best Band Logos|url=http://loudwire.com/megadeth-best-band-logos/|work=[[Loudwire]]|date=6. avgust 2012|access-date=7. julij 2014}}</ref>]]
Februarja 1987 je Megadeth nastopil kot uvodna skupina na turneji Constrictor skupine [[Alice Cooper]],<ref name="Chicago">{{cite news|last=Popson|first=Tom|date=6 februar 1987|url=http://articles.chicagotribune.com/1987-02-06/entertainment/8701100234_1_peace-sells-megadeth-dave-mustaine|title=Megadeth Hed To Go Here|newspaper=[[Chicago Tribune]]|access-date=15. november 2013}}</ref> naslednji mesec pa je v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] začel svojo prvo svetovno turnejo. 72-tedensko turnejo sta spremljali skupini [[Overkill]] in [[Necros]], nadaljevala pa se je v ZDA.{{sfn|Rees|Crampton|1999|p=658}} Mustaine in Ellefson sta med turnejo razmišljala o odpustu Samuelsona zaradi zlorabe drog.{{sfn|Konow|2009|p=244}} Po besedah Mustaina je Samuelson v alkoholiziranem stanju postal preveliko breme. Bobnar [[Chuck Behler]] je z Megadeth potoval na zadnje koncerte turneje, saj so se drugi člani skupine bali, da Samuelson ne bo mogel nadaljevati.<ref name="Samuelson">{{cite web|first=Celesete|last=Gomes|title=So Far, So Good For Megadeth|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_rock1988.html|work=[[Classic Rock (magazine)|Classic Rock]]|publisher=Rockmetal.art.pl|date=avgust 1988|access-date=8. november 2013}}</ref> Poland se je prepiral z Mustainom in bil obtožen prodajanja glasbene opreme za nakup heroina.{{sfn|Konow|2009|p=244}} Posledično so Samuelsona in Polanda leta 1987 prosili, da zapustita Megadeth, Behler pa je postal njihov novi stalni bobnar.{{sfn|Rees|Crampton|1999|p=658}}
Polanda je sprva nadomestil Jay Reynolds iz skupine [[Malice]], a je šest tednov po začetku dela na tretjem albumu Reynoldsa zamenjal njegov učitelj kitare [[Jeff Young]].<ref name="Samuelson" />
=== 1987–1991: ''So Far, So Good... So What!'' in ''Rust in Peace'' ===
Paul Lani je s proračunom velike založbe produciral album ''[[So Far, So Good... So What!]]'', katerega snemanje je trajalo pet mesecev. Pri produkciji je bilo veliko težav, deloma zaradi Mustainovega boja z odvisnostjo od drog. Mustaine je kasneje dejal: »Produkcija ''So Far, So Good... So What!'' je bila grozljiva, predvsem zaradi drog in prioritet, ki smo jih ali pa nismo takrat imeli.« Mustaine se je sprl z Lanijem, en od vzrokov je bilo Lanijevo vztrajanje, da se morajo bobni posneti ločeno od činel, kar je bilo za rock bobnarja nezaslišano.<ref name="SFSGSWNotes">{{Cite AV media notes|title=So Far, So Good... So What! (2004 reissue)|type=liner notes|year=2004|publisher=[[Capitol Records]]|page=2}}</ref> Mustaine in Lani sta se med miksanjem odtujila in posledično je bil Lani zamenjan z [[Michael Wagener|Michaelom Wagenerjem]], ki je album ponovno zmiksal.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=71}}
''So Far, So Good... So What!'' je izšel januarja 1988 in bil pozitivno sprejet s strani oboževalcev in kritikov.<ref>{{cite web|last=Christgau|first=Robert|title=Consumer Guide Reviews|url=http://www.robertchristgau.com/get_artist.php?name=megadeth|work=[[The Village Voice]]|year=1987|access-date=6. december 2013}}</ref> Vseboval je priredbo pesmi »[[Anarchy in the U.K.]]« skupine [[Sex Pistols]]; Mustaine je spremenil besedilo in pozneje dejal, da jih je preprosto napačno slišal. Za podporo albumu se je Megadeth odpravil na svetovno turnejo, ki je trajala skoraj osem mesecev. Skupina je (skupaj s [[Savatage|Savatageom]]) nastopila na [[Dio (glasbena skupina)|Diovi]] turneji ''Dream Evil'' in podprla [[Iron Maiden]] na njihovi turneji ''[[Seventh Son of a Seventh Son]]'', oboje v ZDA.{{sfn|Rees|Crampton|1999|p=546}} Prav tako so nastopili na severnoameriški turneji skupaj z [[Warlock|Warlockom]] in [[Sanctuary (skupina)|Sanctuaryjem]] (čigar prvi album ''[[Refuge Denied]]'' je produciral Mustaine) ter evropski turneji s [[Testament (skupina)|Testamentom]], [[Nuclear Assault|Nuclear Assaultom]], [[Flotsam and Jetsam|Flotsam and Jetsamom]] in Sanctuaryjem.<ref>{{Cite web|url=http://www.metallipromo.com/meg.html|title=Megadeth|website=metallipromo.com|access-date=27. december 2019}}</ref>
Junija 1988 se je Megadeth pojavil v dokumentarnem filmu režiserke [[Penelope Spheeris]] z naslovom ''[[The Decline of Western Civilization Part II: The Metal Years]]''.{{sfn|Bukszpan|2003|p=244}} Dokumentarec pripoveduje o losangeleški heavy metal sceni v poznih osemdesetih letih, in Spheeris, ki je režirala Megadethov videospot »Wake Up Dead«, se je odločila, da jih v dokumentarec vključi kot resnejšo skupino v nasprotju z ostalimi [[glam metal]] skupinami.{{sfn|Unterberger|Hicks|1999|p=416}}<ref>{{Cite AV media notes|title=Greatest Hits: Back to the Start|type=liner notes|year=2005|publisher=[[Capitol Records]]|page=2|last=Spheeris|first=Penelope}}</ref> Mustaine je film označil za razočaranje, saj je Megadeth postavil ob »kopico usranih bendov«.<ref>{{cite video|title=Megadeth: Rusted Pieces VHS|publisher=[[Capitol Records]]/[[EMI]]|date=1. januar 1991}}</ref>
Avgusta se je skupina pojavila na festivalu [[Monsters of Rock]] na [[Grad Donington|gradu Donington]] v Združenem kraljestvu, kjer je nastopila pred več kot 100.000 gledalci. Na enem nastopu je gostoval bobnar Metallice Lars Ulrich. Skupina je bila dodana na evropsko turnejo Monsters of Rock, a je po prvem nastopu odšla zaradi Ellefsonovih težav z mamili, ki je bil zaradi tega takoj poslan na zdravljenje.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=72}} Megadeth je nadomestil Testament.<ref>{{Cite news|url=http://www.blabbermouth.net/news/ex-megadeth-guitarist-jeff-young-responds-to-dave-mustaine-s-drug-allegations/|title=Ex-MEGADETH Guitarist JEFF YOUNG Responds To DAVE MUSTAINE's Drug Allegations|date=20. december 2009|work=BLABBERMOUTH.NET|access-date=27. december 2019|language=en-US}}</ref>
Kmalu po nastopu na Monsters of Rock je Mustaine odpustil Behlerja in Younga ter preklical avstralsko turnejo. »Na cesti so stvari iz malega obmejnega spora prerasle v polno divjo vojno,« je kasneje dejal Mustaine. »Mislim, da smo bili mnogi nedosledni zaradi [drog].«<ref>{{cite web|last=Niles|first=Eric|title=Rust in Peace|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_musicconnection1990.html|work=[[Music Connection]]|publisher=Rockmetal.art.pl|date=september 1990|access-date=8. december 2013}}</ref> Mustaine je med turnejo opazil težave pri Behlerju in kot Behlerjevega bobnarskega tehnika pripeljal bobnarja [[Nick Menza|Nicka Menzo]]. Tako kot pri Samuelsonu naj bi Menza prevzel bobne, če Behler ne bi mogel nadaljevati turneje. Menza je Behlerja zamenjal leta 1989.{{sfn|Kajzer|Lotring|2010|p=192}} Youngova razrešitev je bila posledica Mustainovega suma, da je imel afero z Mustainovim dekletom, kar je Young zanikal.<ref>{{cite web|last=Dome|first=Malcolm|title=Megadeth Bitching: Mustaine And Young At War!|url=http://www.classicrockmagazine.com/news/megadeth-bitching-mustaine-and-young-at-war/|work=[[Classic Rock (magazine)|Classic Rock]]|date=21. december 2009|access-date=8. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131211012459/http://www.classicrockmagazine.com/news/megadeth-bitching-mustaine-and-young-at-war/|archive-date=11. december 2013}}</ref>
Bendu ni uspelo hitro najti primerne zamenjave za Younga. Leto 1989 je bilo prvo, ko Megadeth ni šel na turneje in ni nastopil niti enkrat, so pa posneli priredbo pesmi »No More Mr. Nice Guy« Alicea Cooperja, ki se je pojavila kot filmska glasba grozljivke [[Wes Craven|Wesa Cravena]] z naslovom ''Shocker''.{{sfn|Buckley|2003|p=660}} Video je režirala Penelope Spheeris, ki se je snemanja spomnila kot »herkulskega podviga«, saj Mustaine zaradi težav z odvisnostjo ni mogel igrati kitare.{{sfn|Bukszpan|2003|p=244}} Med avdicijami za novega prvega kitarista marca 1989 je bil Mustaine aretiran zaradi [[Vožnja pod vplivom|vožnje pod vplivom]] in posedovanja narkotikov, potem ko je trčil v parkirano vozilo, v katerem je bil policist.{{sfn|Janosik|2006|p=97}} Mustaine je kmalu zatem po odredbi sodišča vstopil v program za zdravljenje odvisnikov od drog in prvič po desetih letih zaživel brez drog.{{sfn|Bukszpan|2003|p=244}}[[Slika:Megadeth1991AL.jpg|desno|sličica|Megadeth v živo pri Sloss Furnaces v [[Birmingham, Alabama|Birminghamu, Alabama]] julija 1991]]
S treznim Mustainom je Megadeth nadaljeval iskanje novega prvega kitarista. Kitarist [[Guns N' Roses|Guns N 'Roses]] [[Slash (glasbenik)|Slash]] je nekaj časa igral skupaj z Mustainom in Ellefsonom, in čeprav se je zdelo, da bi se lahko pridružil Megadethu, je ostal pri Guns N' Roses.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=79}} Položaj so ponudili [[Dimebag Darrell|Dimebagu Darrellu]] iz [[Pantera|Pantere]], vendar je dogovor padel v vodo, ko je Mustaine zavrnil njegovo zahtevo, da poleg njega zaposli še njegovega brata, bobnarja Pantere [[Vinnie Paul|Vinnieja Paula]], saj je že najel Menzo.<ref name="King">{{cite web|title=Dave Mustaine: Kerry King Hates My Guts|url=http://www.ultimate-guitar.com/news/interviews/dave_mustaine_kerry_king_hates_my_guts.html|work=[[Blabbermouth.net]]|publisher=[[Ultimate-Guitar.com]]|date=16. avgust 2013|access-date=18. november 2013}}</ref> Prav tako je zavrnil ponudbo [[Criss Oliva]], ker ni hotel zapustiti [[Savatage|Savatagea]].<ref>{{cite web|title=A Look Back at Savatage's Criss Oliva|url=https://allthatshreds.com/look-back-savatages-criss-oliva/|work=All That Shreds Magazine|date=8. april 2017|access-date=31. december 2018}}</ref> Na avdiciji je bil tudi [[Jeff Loomis]], ki je kasneje ustanovil progresivne metalske velikane [[Nevermore]], a je Mustaine menil, da je premlad, saj je štel takrat le 18 let.<ref>{{cite web|title=Guitarist Jeff Loomis-"If I Had Joined Megadeth|url=http://bravewords.com/news/guitarist-jeff-loomis-if-i-would-have-joined-megadeth-i-really-wouldnt-had-the-open-writing-that-im-able-to-do-in-nevermore|work=[[BraveWords]]|date=3. julij 2010|access-date=31. december 2018}}</ref>
Mesto kitarista je na priporočilo Rona Laffitteja, člana uprave Capitola, zasedel [[Marty Friedman]]. Laffitte je slišal ''Dragon's Kiss'', solo posnetek Friedmana, ko je bil v [[Cacophony (skupina)|Cacophonyji]].<ref name="Decibel">{{cite web|title=Megadeth "Rust in Peace"|work=[[Decibel (magazine)|Decibel]]|url=http://www.decibelmagazine.com/hall-of-fame/megadeth/|access-date=8. december 2013}}</ref> Mustaine in Ellefson sta bila zadovoljna s Friedmanovim slogom in menila, da razume glasbo Megadetha.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=88}} S Friedmanom v skupini je skupina dopolnila tisto, kar oboževalci označujejo za ultimativno zasedbo Megadetha.{{sfn|Kajzer|Lotring|2010|p=320}} Oživljena skupina je marca 1990 vstopila v studio pri Rumbo Recorders s koproducentom [[Mike Clink|Mikeom Clinkom]], da bi začela s snemanjem njihovega najbolj kritiško priznanega albuma, ''[[Rust in Peace]]''. Clink je bil prvi producent, ki je dokončal album Megadetha, ne da bi bil prej odpuščen.<ref name="Rust" /> Njegovo snemanje je bilo prikazano v ''[[Rusted Pieces]]'', dokumentarcu, ki je izšel leta 1991 za domači video s šestimi videospoti in intervjujem z zasedbo.{{sfn|Rubiner|1993|p=167}}
''Rust in Peace'' je izšel septembra 1990 in se povzpel na 23. mesto v Združenih državah in osmo v Združenem kraljestvu.<ref name="Albums">{{cite web|title=Megadeth – Chart History (Albums)|url=https://www.billboard.com/artist/310366/megadeth/chart?f=305|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=4. december 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.officialcharts.com/artists/|title=The Official Charts Company – Megadeth|work=[[Official Charts Company]]|access-date=24 februar 2013}}</ref> Mustaine je razvil slog pisanja z ritmično zapleteno, progresivno ostrostjo, pesmi pa so vsebovale daljše kitarske solaže in pogoste spremembe tempa.{{sfn|Pillsbury|2006|p=82}} Album, ki ga je revija ''Decibel''<ref name="Decibel" /> označila za žanrsko opredeljujoče delo, je utrdil ugled Megadetha v glasbeni industriji.{{sfn|Prown|Newquist|1997|p=227}} Vsebuje singla »[[Holy Wars... The Punishment Due]]« in »[[Hangar 18]]«, ki sta ju spremljala videospota. Rust in Peace je leta 1991 prejel nominacijo za [[Grammy|grammyja]] za najboljšo metal izvedbo<ref name=":0" /><ref>{{cite news|title=Megadeth: First Look At 'Rust In Peace Live' DVD|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-first-look-at-rust-in-peace-live-dvd/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=23. avgust 2010|access-date=8. december 2013}}</ref> in je bil certificiran decembra 1994 kot tretji platinasti album skupine.<ref>{{cite journal|last=Morris|first=Chris|date=14. januar 1995|title=Ace Of Base, 'Lion King' Lead Record Certs|url=https://books.google.com/books?id=tQsEAAAAMBAJ&q=1995+rust+in+peace+billboard&pg=PA76|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=76|access-date=8. december 2013}}</ref>
V začetku leta 1990 se je Megadeth pridružil [[Slayer|Slayerju]], [[Testament (skupina)|Testamentu]] in [[Suicidal Tendencies]] na uspešni evropejski turneji [[Clash of the Titans (turneja)|Clash of the Titans]], na kateri je nastopilo več ameriških thrash metal skupin.{{sfn|McIver|2008|loc=Chapter 13}} Naslednje leto se je začela ameriška turneja, na kateri so nastopili Megadeth, Slayer in [[Anthrax]] ob spremljavi skupine [[Alice in Chains]]. Turneja je imela več glavnih zasedb, saj se je razpored skupin menjal za vsak koncert.{{sfn|Harrison|2011|p=60}} Poleg turneje [[Clash of the Titans]] je Megadeth (skupaj s Testamentom) spremljal skupino [[Judas Priest]] na njihovi severnoameriški turneji ''[[Painkiller (album)|Painkiller]]'' konec leta 1990 in se januarja 1991 pojavil na drugem festivalu [[Rock in Rio]].{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=101}} Julija 1991 je bila pesem »Go to Hell« predstavljena v filmu ''[[Čudovita pustolovščina Billa in Teda]]'' in vključena tudi na album s filmsko glasbo.<ref>{{cite web|title=Bill & Ted's Bogus Journey: Official Motion Picture Soundtrack|url=https://www.allmusic.com/album/bill-teds-bogus-journey-soundtrack-mw0000675194|website=Allmusic}}</ref>
=== 1991–1996: ''Countdown to Extinction'' in ''Youthanasia'' ===
{{Listen|filename=Megadeth Symphony of Destruction.ogg|title="Symphony of Destruction"|description=''Prvi singel albuma Countdown to Extinction, "[[Symphony of Destruction]]", je s svojo jedrnato strukturo in nepozabnimi riffi postal ena najbolj znanih pesmi Megadetha.{{sfn|Popoff|2002|p=108}}|pos=right}}Snemanje petega studijskega albuma skupine se je začelo januarja 1992 v Enterprise Studios v [[Burbank, Kalifornija|Burbanku]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Za produkcijo je bil izbran [[Max Norman]], saj je bila skupina zadovoljna z njegovim miksanjem albuma ''Rust in Peace''.<ref>{{cite book|title=Countdown to Extinction ''liner notes (Japanese edition)''|year=1992|publisher=[[Capitol Records]]|pages=3–5, 7–8, 10}}</ref> Megadeth je z Normanom v studiu preživel skoraj štiri mesece in skupaj so napisali ter posneli album ''[[Countdown to Extinction]]'', ki je postal komercialno najuspešnejši album skupine.<ref>{{cite news|last=Herrmann|first=Brenda|title=Megadeth – Countdown to Extinction (Capitol)|url=http://articles.chicagotribune.com/1992-07-30/features/9203080461_1_star-countdown-extinction|access-date=8. december 2013|newspaper=[[Chicago Tribune]]|date=30. julij 1992}}</ref> Album, katerega naslov je predlagal Menza, vključuje prispevke vsakega člana skupine.<ref>{{cite web|last=Prince|first=Patrick|title=Megadeth fully embraces "Countdown" anniversary|work=[[Goldmine (magazine)|Goldmine]]|url=http://www.goldminemag.com/article/megadeth-fully-embraces-countdown-anniversary|date=19. november 2012|access-date=17. november 2013}}</ref> Ellefson je pojasnil, da je skupina za ta album spremenila svoj pristop k ustvarjanju glasbe in začela pisati bolj melodične pesmi.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=103}}
Izdan julija 1992, se je ''Countdown to Extinction'' na lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] povzpel na drugo mesto in v ZDA prejel dva platinasta naslova.{{Certification Cite Ref|region=United States|artist=Megadeth|type=album|refname=RIAA|access-date=19. marec 2019}}{{sfn|Joyner|2002|p=301}} Uspeh albuma v tujini je skupini pomagal razširiti število oboževalcev tudi zunaj ZDA.<ref name="Allmusic Bio" /> Album je bil na podelitvi [[Grammy|grammyjev]] leta 1993 nominiran za najboljšo metal izvedbo,<ref>{{cite news|url=http://community.seattletimes.nwsource.com/archive/?date=19930108&slug=1678846|title=Grammys show influence of Seattle music|last=MacDonald|first=Patrick|date=8. januar 1993|work=[[The Seattle Times]]|access-date=17. december 2009}}</ref> njegova naslovna skladba pa je leta 1993 prejela [[Nagrada Genesis|nagrado Genesis]] od Humane Society za ozaveščanje o pravicah živali.<ref>{{cite web|last=Grow|first=Kory|title=Megadeth – Countdown To Extinction 20th Anniversary Edition Cover Art Shown In New York's Times Square|work=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|url=http://www.bravewords.com/news/190162|date=13. september 2012|access-date=17. november 2013}}</ref> Ellefson je kasneje povedal, da sta bila s Friedmanom razočarana, ker Megadeth ni osvojil grammyja: »To je bil tako bizaren trenutek, saj se je zdelo, kot da je vse delo, ki je bilo v album vloženo do tiste noči, dobesedno izginilo v sekundi.«{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=106}}
Konec leta 1992 se je začela svetovna turneja v podporo albumu, pri kateri sta kot spremljevalni skupini nastopili [[Pantera]] in [[White Zombie]].{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=106}} Turneja je v začetku leta 1993 vključevala severnoameriški del s spremljevalno skupino [[Stone Temple Pilots]]. Po enem mesecu so bili preostali nastopi, vključno z nastopi na Japonskem, odpovedani, ker se je Mustaine vrnil k zlorabi substanc in končal na urgenci.<ref>{{cite web|last=Chirazi|first=Steffan|title=Trial by Fire|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_rip1993.html|work=RIP|publisher=Rockmetal.art.pl|date=oktober 1993|access-date=8. december 2013}}</ref> Po sedmih tednih rehabilitacije je Mustaine ponovno postal trezen in skupina se je vrnila v studio, da bi posnela »[[Angry Again]]«. Pesem je predstavljena v filmu ''[[Zadnja velika avantura]]'' iz leta 1993, leta 1994 pa je prejela nominacijo za grammyja.<ref>{{cite web|first=Carlos|last=Ramirez|title=10 Most Underrated Megadeth Songs|url=http://noisecreep.com/most-underrated-megadeth-songs/|website=[[Noisecreep]]|access-date=24. november 2013}}</ref>
Sredi leta 1993 je Megadeth nastopil na številnih koncertih z Metallico v Evropi. Prvi je bil v Milton Keynes Bowlu v Angliji in je vključeval skupino [[Diamond Head]].{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=106}} Julija je bil Megadeth dodan kot spremljevalna skupina na [[Aerosmith|Aerosmithovi]] turneji ''Get a Grip'', vendar je bil po treh nastopih odstranjen s programa.<ref>{{cite web|last=Hartmann|first=Graham|title=Megadeth's David Ellefson Plays 'Wikipedia: Fact or Fiction?'|url=http://loudwire.com/megadeth-david-ellefson-wikipedia-fact-or-fiction/|work=[[Loudwire]]|date=2. april 2014|access-date=25. maj 2014}}</ref> Aerosmith je dejal, da je bil Megadeth »odstranjen« zaradi Mustainovega nepredvidljivega vedenja, medtem ko je Capitol Records dejal, da je bila to posledica »umetniških omejitev«.<ref>{{cite journal|author=''Spin'' staff|date=oktober 1993|title=Clash of the Quasi-Titans|url=https://books.google.com/books?id=fsi_VCMy0tQC&q=megadeth+aerosmith+tour&pg=PA36|journal=[[Spin (magazine)|Spin]]|volume=9|page=36|access-date=18. november 2013}}</ref> Po odpovedani turneji po ZDA se je Megadeth vrnil v studio, da bi posnel »99 Ways to Die«, ki se je pojavil na ''[[The Beavis and Butt-Head Experience]]'', kompilacijskem albumu, ki je izšel novembra in vsebuje pesmi, med katerimi so komentarji glavnih junakov animirane serije ''[[Beavis in Butt-Head]]''. Pesem je bila leta 1995 nominirana za najboljšo metal izvedbo na podelitvi nagrad Grammy.<ref>{{cite web|last=Harris|first=Chris|title=The Grammys Don't Understand Metal|url=http://noisecreep.com/the-grammys-dont-understand-metal/|website=[[Noisecreep]]|date=29. januar 2010|access-date=8. december 2013}}</ref> V tem času je skupina posnela priredbo pesmi »[[Paranoid]]« skupine [[Black Sabbath]], ki se je pojavila na albumu ''[[Nativity in Black]]'' v čast Black Sabbathu; naslednje leto je bil album nominiran za grammyja.<ref>{{cite news|last=MacDonald|first=Patrick|title=Presidents of the U.S. are riding high in the musical polls|url=http://community.seattletimes.nwsource.com/archive/?date=19960105&slug=2307442|date=5. januar 1996|work=[[The Seattle Times]]|access-date=17. december 2009}}</ref>
V začetku leta 1994 je Megadeth ponovno združil moči s producentom Maxom Normanom za produkcijo naslednjega albuma. Ker so trije člani skupine takrat živeli v [[Arizona|Arizoni]], se je delo začelo v Phase Four Studios v [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]].{{sfn|Larkin|1995|p=2777}} Nekaj dni po začetku predprodukcije so težave z opremo prisilile skupino, da si poišče drug studio. Mustaine je vztrajal pri snemanju v Arizoni, vendar ni bilo mogoče najti ustreznega snemalnega objekta. Na Normanovo željo je skupina v Phoenixu v najetem skladišču zgradila lasten snemalni studio, pozneje imenovan »Fat Planet in Hangar 18«.<ref>{{cite book|title=Youthanasia ''liner notes (2004 reissue)''|year=2004|publisher=[[Capitol Records]]|pages=2, 24–25}}</ref> Med gradnjo studia je bilo veliko predprodukcijskega pisanja in aranžmajev narejenih pri Vintage Recorders v Phoenixu.{{sfn|Rees|Crampton|1999|p=658}} Na Normanov predlog so imele skladbe v albumu ''Youthanasia'' počasnejši tempo kot v prejšnjem albumu, približno 120 udarcev na minuto.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=118}} Skupina je opustila progresivni pristop iz prejšnjih albumov in se osredotočila na močnejše vokalne melodije in dostopnejše, radijem prijazne aranžmaje.<ref>{{cite web|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|title=Megadeth: Youthanasia|url=https://www.allmusic.com/album/youthanasia-mw0000119424|website=[[AllMusic]]|access-date=8. december 2013}}</ref> To je bilo prvič, da je skupina napisala in sestavila celoten album v studiu, vključno z osnovnimi skladbami, ki jih je celotna skupina posnela v živo. Zakulisje snemanja albuma je bilo posneto in izdano pod naslovom ''Evolver: The Making of Youthanasia'' leta 1995.
Po osmih mesecih studijskega dela je ''[[Youthanasia]]'' izšla novembra 1994. Takoj se je povzpela na četrto mesto na [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] in se uvrstila na lestvice v več evropskih državah.<ref>{{cite journal|last1=Nielsen Business Media|first1=Inc|date=19. november 1994|title=Billboard 200|url=https://archive.org/details/bub_gb_ZggEAAAAMBAJ|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=[https://archive.org/details/bub_gb_ZggEAAAAMBAJ/page/n87 88]|access-date=9. december 2013|quote=youthanasia.}}</ref> Album je na dan izida v Kanadi dosegel zlato naklado,<ref>{{cite web|url=http://www.musiccanada.com/GPSearchResult.aspx?st=Youthanasia&sa=Megadeth&smt=0|title=Canadian album certifications – Megadeth – Youthanasia|publisher=[[Music Canada]]|access-date=9. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131212164322/http://www.musiccanada.com/GPSearchResult.aspx?st=Youthanasia&sa=Megadeth&smt=0|archive-date=12. december 2013}}</ref> v ZDA pa platinasto dva meseca kasneje.<ref name="RIAA" /> Megadeth je najel modnega fotografa [[Richard Avedon|Richarda Avedona]], da bi okrepili podobo skupine. Po njegovih navodilih so člani skupine zamenjali kavbojke in majice za bolj premišljen videz.<ref>{{cite web|first=P.J.|last=Merkle|title=Megadeth: Bewitched, Bothered and Bewildered|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_hitparader1995.html|date=maj 1995|work=[[Hit Parader]]|publisher=Rockmetal.art.pl|access-date=16. september 2013}}</ref> Za promocijo albuma je skupina v [[New York|New Yorku]] odigrala predstavo za noč čarovnic z naslovom »Night of the Living Megadeth«, ki se je v živo predvajala na MTV-ju.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=118}} Novembra je skupina dvakrat nastopila na ''[[Late Show with David Letterman|Late Showu z Davidom Lettermanom]].'' Na prvem nastopu je igrala »[[Train of Consequences]]«, na drugem pa »[[A Tout le Monde]]«.<ref>{{cite web|title=Late Show With David Letterman: Episode Guide|url=http://tv.msn.com/tv/series-episodes/late-show-with-david-letterman/?sb=2&si=326&ipp=15|publisher=[[MSN Entertainment]]|date=18. november 1994|access-date=17. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140727025435/http://tv.msn.com/tv/series-episodes/late-show-with-david-letterman/?sb=2&si=326&ipp=15|archive-date=27. julij 2014|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|last=Menza|first=Nick|title=When Megadeth Needed a Drummer|url=http://menzajamz.com/site/nm/bio.html|publisher=Nick Menza's Official Website|access-date=18. julij 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140727101440/http://menzajamz.com/site/nm/bio.html|archive-date=27. julij 2014}}</ref>
Novembra 1994 se je začela enajstmesečna turneja v Južni Ameriki. Leta 1995 je Megadeth igral v Evropi in Severni Ameriki z več spremljevalnimi skupinami, med drugim [[Corrosion of Conformity]], [[Korn]] in [[Fear Factory]].<ref>{{cite web|title=The Killing Road – A History Of Megadeth's Opening Acts|url=http://www.roadrunnerrecords.com/news/exclusive-the-killing-road-a-history-of-megadeth-s-opening-acts|publisher=[[Roadrunner Records]]|date=2. februar 2012|access-date=9. december 2013}}</ref> Turneja je dosegla vrhunec z nastopom na festivalu Monsters of Rock v Braziliji, kjer so nastopili skupaj z [[Alice Cooper]] in [[Ozzy Osbourne|Ozzyjem Osbournom]].<ref name="Timeline">{{cite web|title=History|url=http://www.megadeth.com/history|publisher=Megadeth.com|access-date=9. december 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130906102158/http://www.megadeth.com/history|archive-date=6. september 2013|url-status=dead}}</ref> Januarja 1995 se je Megadeth pojavil v filmski glasbi grozljivke ''[[Pripovedke iz grobnice: Demonski vitez]]'' s pesmijo »Diadems«.<ref>{{cite web|last=Henderson|first=Alex|title=Tales from the Crypt: Demon Knight (Original Soundtrack)|url=https://www.allmusic.com/album/tales-from-the-crypt-demon-knight-original-soundtrack-mw0000627023|website=[[AllMusic]]|access-date=9. december 2013}}</ref> Julija je Megadeth izdal ''[[Hidden Treasures (EP)|Hidden Treasures]]'', [[extended play]] s pesmimi, ki so se prvotno pojavile v filmski glasbi in tribute albumih.<ref>{{cite news|last=Golemis|first=Dean|date=9. november 1995|url=http://articles.chicagotribune.com/1995-11-09/features/9511090296_1_sabbath-bedtime-guitar|title=Megadeth: Hidden Treasures (Capitol)|newspaper=[[Chicago Tribune]]|access-date=11. december 2013}}</ref>
Po zaključku obsežne svetovne turneje v podporo ''Youthanasiji'' si je Megadeth večji del leta 1996 vzel premor, tako da je bilo to drugo leto po 1989, ko skupina ni imela nobenega nastopa v živo. V tem času je Mustaine začel delati na [[MD.45]], stranskem projektu z vokalistom [[Lee Ving|Leejem Vingom]] iz skupine [[Fear]]. Dvojica je najela bobnarja [[Jimmy DeGrasso|Jimmyja DeGrassa]], ki je v začetku tistega leta igral z Alice Cooper na južnoameriški turneji Monsters of Rock.<ref>{{cite web|last=Prato|first=Greg|title=MD.45 – Biography|url=https://www.allmusic.com/artist/md45-mn0000219971|website=[[AllMusic]]|access-date=10. december 2013}}</ref> Marty Friedman je v svojem novem domu v Phoenixu zgradil studio in dokončal svoj četrti solo album, ki je izšel aprila 1996.<ref name="Wiederhorn">{{cite web|last=Wiederhorn|first=Jon|title=Last Men Standing|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_guitarworld1998.html|work=[[Guitar World]]|publisher=Rockmetal.art.pl|date=junij 1998|access-date=10. december 2013}}</ref>
=== 1996–2000: ''Cryptic Writings'' in ''Risk'' ===
Septembra 1996 je Megadeth odšel v London, da bi začel delati na naslednjem albumu. Pisanje besedil je skrbno nadzoroval novi menedžer Bud Prager, ki je prispeval glasbene ideje in besedila; veliko besedil in naslovov pesmi je bilo spremenjenih na njegovo zahtevo.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=129}} V zvezi s Pragerjevim vplivom je Mustaine pozneje zapisal: »Ugotovil sem, da bi mi morda ta tip [Prager] lahko pomagal do tiste neotipljive plošče številka ena, ki sem si jo tako močno želel.«<ref>{{cite book|title=Cryptic Writings ''liner notes (2004 reissue)''|year=2004|publisher=[[Capitol Records]]|pages=2–3}}</ref> Album, posnet v [[Nashville, Tennessee|Nashvilleu]], je bilo prvo Megadethevo sodelovanje s producentom [[Country pop|country popa]] [[Dann Huff|Dannom Huffom]], ki je leta 1990 spoznal Mustaina.{{sfn|Mustaine|2011|p=275}}
''[[Cryptic Writings]]'' je izšel junija 1997. Album je dosegel deseto mesto na ''Billboard'' 200,<ref name="Albums" /> na koncu pa je v ZDA dosegel zlato naklado. Njegov glavni singel »[[Trust]]« je prišel na peto mesto na lestvici [[Mainstream Rock|Mainstream Rock Tracks]]<ref>{{cite web|title=Megadeth – Chart History (Songs) – second page|url=https://www.billboard.com/artist/310366/megadeth/chart?page=1&f=376|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=10. december 2013}}</ref> in bil leta 1998 nominiran za najboljšo metal izvedbo na podelitvi grammyjev.<ref>{{cite journal|author=''Billboard'' staff|date=17. januar 1998|title=40th Annual Grammy Awards: Final Nominations|url=https://books.google.com/books?id=rg0EAAAAMBAJ&q=trust+megadeth+best+metal+performance&pg=RA1-PA78|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=78|access-date=10. december 2013}}</ref> Čeprav so se vsi štirje singli z albuma uvrstili med prvih 20 na ''Billboardovi'' lestvici Mainstream Rock Tracks, <ref>{{cite web|title=Cryptic Writings – Megadeth – Charts|url=https://www.allmusic.com/album/cryptic-writings-mw0000023863/awards|website=[[AllMusic]]|access-date=10. december 2013}}</ref> so bili odzivi novinarjev na album mešani. Album je vseboval pester nabor pesmi, ki jih je ''[[Los Angeles Times]]'' opisal kot »vzbujajoče ravnovesje« med starejšim materialom in eksperimentalnimi skladbami.<ref>{{cite news|last=Masuo|first=Sandy|date=29. junij 1997|url=https://articles.latimes.com/1997-06-29/entertainment/ca-7946_1_pop-music|title=In Brief: Megadeth, "Cryptic Writing," Capitol.|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=10. december 2013}}</ref> Na vprašanje o eklekticizmu albuma je Mustaine dejal, da je ''Cryptic Writings'' razdeljen na tretjine. En del je temeljil na hitrejšem in agresivnejšem materialu, drugi je bil »radijsko usmerjena glasba, kot je ''Youthanasia''«, zadnja tretjina pa je bila bolj melodična.<ref name="Wiederhorn" />
Po več kot enem letu od zadnjega koncerta se je Megadeth junija 1997 vrnil k nastopanju v živo, s skupino [[Misfits]] je začel svetovno turnejo s spremljevalnima skupinama [[Life of Agony]] in [[Coal Chamber]] pa turnejo po ZDA.<ref name="Timeline" /> Julija je skupina sodelovala na [[Ozzfest|Ozzfestu]] '98, vendar je na polovici turneje Menza odšel na operacijo, saj naj bi mu odkrili tumor na kolenu.<ref>{{cite web|author=Metal Sludge staff|title=20 question with ex-Megadeth drummer Nick Menza|url=http://www.metalsludge.tv/?p=28655|publisher=Metal Sludge|date=12. marec 2002|access-date=15. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131111105113/http://www.metalsludge.tv/?p=28655|archive-date=11. november 2013}}</ref> Jimmy DeGrasso, ki je sodeloval z Mustainom v MD.45, je bil najet za zamenjavo Menze do konca turneje.<ref>{{cite web|title=Nick Menza: "I Was Fired From Megadeth Two Days After Surgery"|url=http://www.blabbermouth.net/news/nick-menza-i-was-fired-from-megadeth-two-days-after-surgery/|work=RockRage|publisher=[[Blabbermouth.net]]|date=19. februar 2002|access-date=10. december 2013}}</ref> Čeprav je bil sprva začasna zamenjava, se je DeGrasso po turneji trajno pridružil skupini. Mustaine je pozneje dejal, da je Menzo odpustil iz skupine, ker je menil, da je bobnar lagal o raku.<ref name="King" />
Po radijskem uspehu albuma ''Cryptic Writings'' je Megadeth ponovno sodeloval z Dannom Huffom pri osmem studijskem albumu. Skupina je začela pisati januarja 1999 pod nadzorom menedžerja Buda Pragerja, ki je bil zaslužen za soavtorstvo petih od dvanajstih pesmi albuma.<ref>{{cite book|title=Risk ''liner notes (2004 reissue)''|year=2004|publisher=[[Capitol Records]]|pages=2–5, 9, 11, 13, 15}}</ref> Prager je z velikimi pričakovanji po uspešnosti »Trust« na lestvici prepričal Mustaina, naj Huffu omogoči še večji nadzor nad snemanjem albuma, kar je Mustaine pozneje obžaloval.<ref>{{cite web|last=Hjelm|first=Fredrik|title=It Wasn't Fun Anymore|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_shockwaves2001.html|work=Shockwaves Online|publisher=Rockmetal.art.pl|year=2001|access-date=10. december 2013}}</ref>
''[[Risk]]'', ki je izšel avgusta 1999, je bil kritiški in komercialni neuspeh in je privedel do kritik številnih zvestih oboževalcev. Čeprav sta njegova dva predhodnika poleg tradicionalnega zvoka heavy metala združevala tudi rock elemente, je bil ''Risk'' skoraj brez metala.<ref>{{cite web|last=Stagno|first=Mike|title=Megadeth: Risk|url=https://www.sputnikmusic.com/review/9218/Megadeth-Risk/|website=[[Sputnikmusic]]|date=19. september 2006|access-date=11. december 2013}}</ref><ref>{{cite web|last=Huey|first=Steve|title=Risk – Megadeth|url=https://www.allmusic.com/album/risk-mw0000244020|website=[[AllMusic]]|access-date=9. december 2013}}</ref> O glasbeni usmeritvi skupine je Dave Mustaine dejal: »Z Riskom smo dosegli najnižjo raven naše kariere in po tem sem si obljubil, da se bomo vrnili nazaj k svojim koreninam. To je trajalo nekaj časa.«<ref>{{cite web|last=Plenda|first=Melanie|title=Frontman Dave Mustaine talks about reviving thrash-metal sound, getting back into the studio, hitting the road|url=http://www.newhampshire.com/article/20130703/NEWHAMPSHIRE01/130709786/0/NEWHAMPSHIRE1405|publisher=[[NewHampshire.com]]|date=3. julij 2013|access-date=22. november, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202224308/http://www.newhampshire.com/article/20130703/NEWHAMPSHIRE01/130709786/0/NEWHAMPSHIRE1405|archive-date=2. december 2013|url-status=dead}}</ref> Kljub temu je ''Risk'' v ZDA dosegel zlato naklado.<ref>{{cite journal|last=Sciarretto|first=Amy|date=31. januar 2000|title=Loud Rock News|url=https://books.google.com/books?id=86qdz9zBkJYC&q=megadeth+risk+certified+gold&pg=PA35|journal=[[CMJ New Music Report]]|volume=61|page=35|access-date=28. marec 2014}}</ref> Glavni singel albuma »[[Crush 'Em]]« se je pojavil v filmski glasbi filma ''[[Univerzalni vojak: Nazaj na bojnem polju]]'' in bil uporabljen kot uvodna skladba za hokejske tekme [[NHL]] in profesionalne rokoborbe.<ref>{{cite web|title=Megadeth's Mustaine Raring To "Crush 'Em"|url=http://www.mtv.com/news/1432012/megadeths-mustaine-raring-to-crush-em/|publisher=[[MTV]]|date=23. junij 1999|access-date=11. december 2013}}</ref>
14. julija 1999 je nekdanji bobnar Gar Samuelson umrl zaradi [[Odpoved jeter|odpovedi jeter]] v starosti 41 let v [[Orange City, Florida|Orange Cityju]] na [[Florida|Floridi]].<ref>{{cite web|author=MTV News staff|title=Original Megadeth Drummer Samuelson Dead At 41|url=http://www.mtv.com/news/1432009/original-megadeth-drummer-samuelson-dead-at-41/|publisher=[[MTV]]|date=23. julij 1999|access-date=16. julij 2014}}</ref> Enajst dni pozneje, med nastopom Megadetha na [[Woodstock 1999|Woodstocku 1999]], je Mustaine Samuelsonu posvetil pesem »Peace Sells«. Tistega meseca je Megadeth posnel tudi priredbo pesmi »[[Never Say Die]]« skupine [[Black Sabbath]] za drugi tribute album z naslovom ''Nativity in Black''.{{sfn|Rosen|2011|p=92}} Skupina je septembra začela svetovno turnejo v podporo albumu. Med evropskim delom turneje je igrala tudi s skupino [[Iron Maiden]]. Tri mesece po turneji je Friedman napovedal izstop iz Megadetha, kot razlog pa navedel glasbene razlike.<ref>{{cite web|last=Saidman|first=Sorelle|title=Megadeth Guitarist Marty Friedman Leaves Band|url=http://www.mtv.com/news/1431999/megadeth-guitarist-marty-friedman-leaves-band/|publisher=[[MTV]]|date=10. januar 2000|access-date=12. december 2013}}</ref> Mustaine je kasneje dejal: »Po ''Risku'' sem [Martyju] rekel, da se moramo vrniti k svojim koreninam in igrati metal, on pa je odšel.«<ref>{{cite web|first=Greg|last=Prato|title=Megadeth's Dave Mustaine Talks New Riffs, Old Drama|url=https://www.rollingstone.com/music/news/megadeths-dave-mustaine-talks-new-riffs-old-drama-20090729|work=[[Rolling Stone]]|date=29. julij 2009|access-date=15. december 2013}}</ref> Januarja 2000 je Friedmana nadomestil kitarist [[Al Pitrelli]], ki je prej igral pri skupinah [[Savatage]] in [[Trans-Siberian Orchestra]].<ref>{{cite journal|last=Newman|first=Melinda|date=22. januar 2000|title=The Beat|url=https://books.google.com/books?id=sA0EAAAAMBAJ&q=marty+friedman+leaves+megadeth&pg=PA18|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=18|access-date=12. december 2012}}</ref>
=== 2000–2004: ''The World Needs a Hero'', razpad skupine in premor ===
Aprila se je Megadeth vrnil v studio, da bi delal na svojem devetem studijskem albumu. Mesec dni po začetku je skupina prejela ponudbo, da se pridruži turneji Maximum Rock s skupinama [[Anthrax]] in [[Mötley Crüe]]. Zato je začasno prekinila snemanje in drugo četrtino leta 2000 preživela na turneji po Severni Ameriki.<ref name="Timeline" /> Na začetku turneje je bil Anthrax odstranjen iz programa, kar je Megadethu omogočilo igranje razširjenega nabora pesmi.<ref name="Metal Sludge" /> Vendar pa je bila prodaja vstopnic slaba.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=136}}
Po 15 letih pri založbi Capitol Records je Megadeth založbo zapustil julija 2000. Po Mustainovih besedah je bil odhod posledica stalnih napetosti z vodstvom Capitol Records.<ref name="Vegas Sun">{{cite news|last=Baird|first=Kirk|title=Acerbic Mustaine explains Megadeth's metal issues|url=http://www.lasvegassun.com/news/2001/sep/14/acerbic-mustaine-explains-megadeths-metal-issues/|access-date=7. december 2013|newspaper=[[Las Vegas Sun]]|date=14. september 2001}}</ref> Capitol je vrnil najnovejše posnetke skupine in izdal album z največjimi uspešnicami ''[[Capitol Punishment: The Megadeth Years]]'' z dvema novima skladbama: »Kill the King« in »Dread and the Fugitive Mind«.<ref>{{cite web|last=Huey|first=Steve|title=Capitol Punishment: The Megadeth Years|url=https://www.allmusic.com/album/capitol-punishment-the-megadeth-years-mw0000104229|website=[[AllMusic]]|access-date=5. december 2013}}</ref> Novembra je Megadeth podpisal pogodbo s [[Sanctuary Records]]. Skupina se je oktobra vrnila v studio, da bi končala naslednji album ''[[The World Needs a Hero]]'', ki je bil skoraj zaključen pred pridružitvijo turneji Maximum Rock. Po negativnem odzivu na ''Risk''<ref>{{cite web|last=Huey|first=Steve|title=Megadeth: The World Needs A Hero|url={{AllMusic|class=album|id=r532450|pure_url=yes}}|website=[[AllMusic]]|access-date=7. december 2013}}</ref> je Mustaine odpustil Buda Pragerja in sam produciral album.<ref>{{cite web|title=Megadeth Completes 'Hero'|url=https://www.billboard.com/articles/news/80726/megadeth-completes-hero|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=22. januar 2001|access-date=7. december 2013}}</ref> Vse pesmi je napisal Mustaine sam, razen »Promises«, h kateri je prispeval Pitrelli.<ref name="The Tech">{{cite news|last=Chandrasekhar|first=Chaitra|title=Back to their Metallic Roots|work=[[The Tech (newspaper)|The Tech]]|date=15. maj 2001|volume=121|issue=26|url=http://tech.mit.edu/V121/N26/Megadeth.26a.html|access-date=7. december 2013}}</ref> Dva dni pred izidom albuma ''The World Needs a Hero'' se je Megadeth pojavil v epizodi [[VH1]] ''[[Behind the Music]]'', v kateri so nastopali Mustaine, Ellefson, več nekdanjih članov in Mustainova stara soigralca iz skupine Metallica James Hetfield in Lars Ulrich.<ref name="VH1">{{cite web|title=Metal Returns: Megadeth, Halford, Slayer|url=https://www.billboard.com/articles/news/80495/metal-returns-megadeth-halford-slayer|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=20. februar 2001|access-date=7. december 2013}}</ref>
''The World Needs a Hero'' je izšel maja 2001 in se na ''Billboard'' 200 uvrstil na šestnajsto mesto. V [[Malezija|Maleziji]] je bil prepovedan, ko je vlada ugotovila, da so ilustracije na ovitku albuma »neprimerne za mladino«. Posledično je skupina odpovedala koncert 2. avgusta v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]].<ref name="Ban">{{cite web|title=Fans To Choose Set Lists For U.S. Megadeth Trek|url=https://www.billboard.com/articles/news/78874/fans-to-choose-set-lists-for-us-megadeth-trek|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=6. avgust 2001|access-date=7. december 2013}}</ref> Album je označil vrnitev Megadetha k bolj agresivnemu zvoku po slogovnih variacijah njegovih prejšnjih dveh albumov,<ref name="The Tech" /> vendar so kritiki menili, da ni dosegel pričakovanj.<ref>{{cite book|editor1-first=Nathan|editor1-last=Brackett|editor2-first=Christian David|editor2-last=Hoard|title=[[The New Rolling Stone Album Guide]]|year=2004|publisher=[[Simon & Schuster]]|isbn=0-7432-0169-8|page=[https://archive.org/details/newrollingstonea00brac/page/534 534]}}</ref> Mustaine je album primerjal z ogromno ladjo na morju, ki se obrača in se poskuša spraviti nazaj v pravo smer.<ref name="Vegas Sun" /> Njegov glavni singel »Moto Psycho« je dosegel 22. mesto ''Billboardove'' lestvice Mainstream Rock.<ref name="Songs">{{cite web|title=Megadeth – Chart History (Songs)|url=https://www.billboard.com/artist/310366/megadeth/chart?f=376|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=4. december 2013}}</ref>
Sredi leta 2001 se je začela evropska turneja z [[AC/DC]] v podporo ''The World Needs a Hero'', ki ji je septembra sledila ameriška turneja s skupinama [[Iced Earth]] in [[Endo]].<ref name="VH1" /> Mustaine je oboževalcem omogočil izbiro nabora pesmi v vsakem ameriškem mestu.<ref name="Ban" /> Vendar je bila turneja po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prekinjena; vsi koncerti so bili odpovedani, vključno s snemanjem DVD-ja v Argentini. Skupina je namesto tega 16. in 17. novembra v Arizoni odigrala dva koncerta, ki sta bila posneta in izdana v prvem Megadethovem koncertnem albumu z naslovom ''[[Rude Awakening]]''.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=139}} Tistega leta je bil ''Killing Is My Business... and Business Is Good!'' remiksan in remasteriziran; ponovna izdaja je vključevala spremenjene ilustracije in več bonus pesmi.{{sfn|Ellefson|McIver|2013|p=218}}[[Slika:Dave_Mustaine_Live_Megadeth.jpg|alt=A long red-haired man standing in front of a microphone|desno|sličica|Mustaine je leta 2002 razpustil Megadeth po poškodbi roke, zaradi česar ni mogel igrati kitare.]]
Januarja 2002 je bil Mustaine hospitaliziran zaradi odstranitve [[Ledvični kamen|ledvičnega kamna]] in prejel protibolečinska sredstva, ki so sprožila ponovitev njegove odvisnosti od drog. Po hospitalizaciji se je prijavil v center za zdravljenje v Teksasu. Tam je Mustaine nekega dne zaspal z levo roko naslonjeno čez zadnji del stola, kar mu je stisnilo [[radialni živec]]. Kasneje so mu diagnosticirali [[Radialna nevropatija|radialno nevropatijo]], zaradi katere z levo roko ni mogel prijeti ali stisniti pesti.<ref>{{cite web|last=Wiederhorn|first=Jon|title=Megadeth Pack It In After Nearly 20 Years|url=http://www.mtv.com/news/1453246/megadeth-pack-it-in-after-nearly-20-years/|publisher=[[MTV]]|date=2. marec 2004|access-date=19. maj 2014}}</ref><ref>{{cite web|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|title=Injury Forces Mustaine To Disband Megadeth|url=https://www.billboard.com/articles/news/76247/injury-forces-mustaine-to-disband-megadeth|date=3. april 2002|access-date=25. november 2013}}</ref>
3. aprila je Mustaine v sporočilu za javnost objavil, da razpušča Megadeth, saj zaradi poškodbe roke ne more igrati kitare.<ref>{{cite news|title=Megadeth to split up|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/1910481.stm|work=[[BBC News]]|date=4. april 2002|access-date=21. januar 2014}}</ref> Naslednje štiri mesece je pet dni v tednu imel fizioterapijo in levo roko počasi začel zdraviti.<ref>{{cite web|last=Epstein|first=Dan|title=Die Another Day|url=http://megadeth.rockmetal.art.pl/interviews_guitarworld2003.html|work=[[Guitar World]]|publisher=Rockmetal.art.pl|date=avgust 2003|access-date=25. november 2013}}</ref> Za izpolnitev pogodbenih obveznosti do Sanctuaryja je Megadeth izdal kompilacijski album ''[[Still Alive... and Well?]]''. Prva polovica albuma vsebuje pesmi v živo posnete v Web Theatru v Phoenixu, v drugi polovici pa studijske posnetke albuma ''The World Needs a Hero''.<ref>{{cite web|last=Torreano|first=Bradley|title=Megadeth: Still, Alive...and Well?|url=https://www.allmusic.com/album/still-aliveand-well-mw0000223873|website=[[AllMusic]]|access-date=5. december 2013}}</ref>
Po skoraj enem letu okrevanja, vključno s fizioterapijo in elektrokonvulzivno terapijo, je Mustaine začel delati na svojem prvem solo albumu. Novo gradivo je oktobra 2003 posnel z najetima glasbenikoma Vinniejem Colaiutom in Jimmiejem Leejem Sloasom. Projekt je bil ustavljen, ko je Mustaine sprejel delo remiksanja in remasteringa Megadethovega osmega albuma pri Capitol Records,<ref>{{cite news|work=[[Blabbermouth.net]]|title=Dave Mustaine: 'I Am And Always Will Be Megadeth'|url=http://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-i-am-and-always-will-be-megadeth/|date=12. julij 2003|access-date=25. november 2013}}</ref> kjer je ponovno posnel dele, ki so bili pri prvotnem miksu izpuščeni ali spremenjeni brez njegove vednosti.<ref>{{cite web|last=Ayers|first=Chris|title=Megadeth: Remixed and Remastered Series|url=http://exclaim.ca/Reviews/Metal/megadeth-remixed_remastered_series|work=[[Exclaim!]]|date=marec 2005|access-date=13. december 2013}}</ref>
=== 2004–2006: Reformacija, ''The System Has Failed'' in Gigantour ===
[[Slika:Megadeth_at_Sauna_crop.jpg|alt=A four-piece band cheering the audience at the end of a concert|levo|sličica|Zasedba Megadeth 2004–2006: Shawn Drover, James MacDonough, Dave Mustaine in Glen Drover. Fotografija je bila posneta na [[Sauna Open Air Metal Festival]] leta 2005 v [[Tampere|Tampereju]].]]
Maja 2004 se je Mustaine vrnil k svojemu solo projektu. Zaradi pogodbenih obveznosti do evropske založbe [[EMI]] je projekt izšel kot album Megadetha.<ref>{{cite web|last=Wiederhorn|first=Jon|title=Dave Mustaine, Megadeth Return To Life With New System|url=http://www.mtv.com/news/1490891/dave-mustaine-megadeth-return-to-life-with-new-system/|publisher=[[MTV]]|date=10. september 2004|access-date=19. maj 2014}}</ref> Mustaine je preoblikoval skupino in se obrnil na priljubljeno zasedbo albuma ''Rust in Peace'', da bi ponovno posnel spremljevalne skladbe. Medtem ko se je bobnar Nick Menza dogovoril za vrnitev, se Marty Friedman in David Ellefson nista mogla dogovoriti z Mustainom.<ref>{{cite web|last=Nalbandian|first=Bob|title=Dave Mustaine Interview|date=28. avgust 2004|publisher=Hard Radio|url=http://www.hardradio.com/shockwaves/mustaine6.php3|access-date=19. november 2006}}</ref> Menza je bil kmalu po začetku vaj odslovljen, nekaj dni pred začetkom turneje v podporo prihajajočega albuma Megadetha. Mustaine je dejal, da je bil Menza premalo pripravljen na fizične zahteve ameriške turneje in »se preprosto ni izšlo«.<ref>{{cite news|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-s-mustaine-says-nick-menza-wasn-t-prepared-to-tour-with-the-band/|title=Megadeth's Mustaine Says Nick Menza Wasn't Prepared To Tour With The Band|work=[[Blabbermouth.net]]|date=16. november 2004|access-date=3. december 2013}}</ref> To je bil prvi album brez Ellefsona. Chris Poland, ki je na prvih dveh albumih Megadetha igral prvo kitaro, je bil najet, da k novemu albumu prispeva kitarske solaže, pri čemer je prvič po 1980. letih sodeloval z Mustainom. Poland se je odločil, da bo pomagal le pri snemanju, saj je želel ostati osredotočen na svoj jazz fusion projekt [[OHM (skupina)|OHM]].<ref>{{cite web|last=Gitter|first=Mike|title=Where Are They Now? Chris Poland of Megadeth|url=http://noisecreep.com/chris-poland-megadeth/|website=[[Noisecreep]]|date=24. oktober 2012|access-date=3. december 2013}}</ref>
''[[The System Has Failed]]'' je izšel septembra 2004. Kritiki so ga napovedali kot vrnitev v formo; ''[[Revolver (revija)|Revolver]]'' je album pozitivno ocenil in ga označil za »najbolj maščevalno, ganljivo in glasbeno najbolj zapleteno Megadethovo daritev od albuma ''Countdown to Extinction'' iz leta 1992«.<ref>{{cite news|first=Joey|last=Dizon|title=A Life of 'Deth|url=http://www.philstar.com/modern-living/2012/07/07/825130/life-deth|newspaper=[[The Philippine Star]]|date=7. julij 2012|access-date=17. julij 2014}}</ref> Album je pomenil premik proti zgodnejšemu zvoku skupine; novinarka Amy Sciarretto za ''[[CMJ New Music Report]]'' je zapisala, da album vsebuje »neo-thrash riffe z ostrimi, politično nabitimi besedili«.<ref>{{cite journal|last=Sciarretto|first=Amy|date=13. september 2004|title=Genre Focus – Megadeth; The System Has Failed|url=https://books.google.com/books?id=pcY5T_TgSEUC&q=megadeth+cmj+report&pg=PA22|journal=[[CMJ New Music Report]]|page=22|access-date=22. november, 2013}}</ref> ''The System Has Failed'' se je povzpel na osemnajsto mesto lestvice ''Billboard'' 200,<ref name="Albums" /> vodil pa ga je »Die Dead Enough«, ki je dosegel 21. mesto na ameriški lestvici [[Mainstream Rock (lestvica)|Mainstream Rock]].<ref name="Songs" /> Mustaine je napovedal, da je to zadnji album zasedbe, kateremu bo sledila poslovilna turneja, po kateri se bo nato osredotočil na solo kariero.<ref>{{cite news|title=Dave Mustaine Discusses Going Solo, Dimebag, Kerry King And Metallica|url=http://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-discusses-going-solo-dimebag-kerry-king-and-metallica/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=11. februar 2005|access-date=4. december 2013}}</ref>
Megadeth je oktobra začel svetovno turnejo Blackmail the Universe, v katero so vključili turnejskega basista [[Ames MacDonough|Jamesa MacDonougha]] iz skupine Iced Earth in kitarista [[Glen Drover|Glena Droverja]] iz skupin [[Eidolon]] in [[King Diamond]]. Pet dni pred prvim nastopom je Menzo zamenjal [[Shawn Drover]], ki je pri skupini ostal kot redni član.<ref>{{cite web|title=Megadeth Tour Manager Talks About Drummer Nick Menza's Departure|url=http://www.bravewords.com/news/19670|work=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|date=5. november 2004|access-date=4. december 2013}}</ref> Skupina je z [[Exodus (skupina)|Exodusom]] nastopila v ZDA z Diamond Headom in [[Dungeon|Dungeonom]] pa v Evropi.<ref>{{cite news|title=Updated: Exodus Added To More Dates On Megadeth's U.S. Tour|url=http://www.blabbermouth.net/news/updated-exodus-added-to-more-dates-on-megadeth-s-u-s-tour/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=16. oktober 2004|access-date=4. december 2013}}</ref><ref>{{cite news|title=Diamond Head To Support Megadeth In Europe|url=http://www.blabbermouth.net/news/diamond-head-to-support-megadeth-in-europe/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=30. december 2004|access-date=4. december 2013}}</ref> Junija 2005 je Capitol izdal kompilacijo z največjimi uspešnicami, ''[[Greatest Hits: Back to the Start]]'', ki vsebuje remiksane in remasterizirane različice pesmi, ki so jih izbrali oboževalci Megadetha z albumov Capitola.<ref>{{cite magazine|last=Begrand|first=Adrien|date=28. julij 2005|title=Megadeth: Greatest Hits: Back to the Start|url=https://www.popmatters.com/review/megadeath-greatest2005/|magazine=[[Popmatters]]|access-date=3. december 2013}}</ref>[[Slika:Metalmania_2008_Megadeth_James_LoMenzo_02.jpg|alt=A long-haired man playing bass guitar onstage|desno|sličica|James LoMenzo je bil med letoma 2006 in 2010 basist Megadetha.]]
Sredi leta 2005 je Mustaine organiziral letno turnejo thrash metal festivala [[Gigantour]]. Megadeth je uvodno turnejo vodil s skupinami, kot so [[Dream Theater]], [[Nevermore]], [[Anthrax]] in [[Fear Factory]]. Nastopi na koncertih v [[Montréal|Montrealu]] in [[Vancouver|Vancouvru]] so bili posneti za komplet DVD-in-CD, ki je izšel v drugi četrtini leta 2006.<ref>{{cite web|first=Chad|last=Bowar|title=Gigantour DVD Review|url=http://heavymetal.about.com/od/dvdreviews/fr/gigantourdvd.htm|publisher=[[About.com]]|date=1. oktober 2006|access-date=16. julij 2014}}</ref> 9. oktobra je po uspehih ''The System Has Failed'' in svetovne turneje Blackmail the Universe Mustaine množici na razprodanem festivalu Pepsi Music Rock v Argentini napovedal, da bo Megadeth še naprej snemal in se udeleževal turnej.<ref>{{cite web|title=Megadeth Will Continue|url=http://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/megadeth_will_continue.html|publisher=[[Ultimate-Guitar.com]]|date=10. oktober 2005|access-date=4. december 2013}}</ref> Koncert, ki je potekal na stadionu [[Obras Sanitarias]] v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]] pred 25.000 oboževalci, je bil posnet in izdan na DVD-ju pod imenom ''[[That One Night: Live in Buenos Aires]]'' leta 2007.<ref>{{cite web|first=Greg|last=Prato|title=Megadeth: That One Night: Live in Buenos Aires|url=https://www.allmusic.com/album/that-one-night-live-in-buenos-aires-mw0000487698|website=[[AllMusic]]|date=27. marec 2007|access-date=4. december 2013}}</ref>
Februarja 2006 je basist James MacDonough zapustil skupino zaradi »osebnih razlik«.<ref>{{cite news|title=Ex-Megadeth Bassist MacDonough: 'There Is No Animosity Here'|url=http://www.blabbermouth.net/news/ex-megadeth-bassist-macdonough-there-is-no-animosity-here/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=20. februar 2006|access-date=4. december 2013}}</ref> Zamenjal ga je [[James LoMenzo]], ki je sodeloval z [[David Lee Roth|Davidom Leejem Rothom]] in skupinama [[White Lion]] ter [[Black Label Society]].<ref>{{cite web|title=Megadeth bassist James Lomenzo joins Yamaha Guitars|url=http://www.yamaha.com/artists/newsdetail.html?CNTID=5116386&CTID=325000|publisher=[[Yamaha Corporation]]|date=25. januar 2008|access-date=4. december 2013}}</ref> Nova zasedba Megadetha je s skupino Testament debitirala v živo na festivalu Dubai Desert Rock Festival v [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]].<ref>{{cite news|title=Megadeth Play First Show With Bassist James LoMenzo|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-play-first-show-with-bassist-james-lomenzo-photos-available/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=18. marec 2006|access-date=4. december 2013}}</ref> Marca je Capitol izdal dvojni DVD z naslovom ''[[Arsenal of Megadeth]]'', ki je vseboval arhivske posnetke, intervjuje, oddaje in številne videospote skupine. Zaradi težav z licenciranjem ni bila vključena filmska glasba, pa tudi ne videospoti, ki niso izšli pri Capitolu.<ref>{{cite web|first=Chad|last=Bowar|title=Megadeth – Arsenal Of Megadeth DVD|url=http://heavymetal.about.com/od/dvdreviews/gr/megadethdvd.htm|publisher=[[About.com]]|date=21. marec 2006|access-date=4. december 2013}}</ref> Drugi Gigantour se je začel v tretji četrtini leta 2006; Megadeth je bil ponovno naslovna skupina festivala, tokrat s skupinami [[Lamb of God]], [[Opeth]], [[Arch Enemy]] in Overkill.<ref>{{cite news|url=http://www.blabbermouth.net/news/gigantour-2006-announced-megadeth-lamb-of-god-opeth-arch-enemy-overkill-confirmed/|title=Gigantour 2006 Announced: Megadeth, Lamb of God, Opeth, Arch Enemy, Overkill Confirmed|work=[[Blabbermouth.net]]|date=23. julij 2006|access-date=4. december 2013}}</ref> Turneja leta 2006 je vključevala tri nastope v Avstraliji, na katerih so nastopili tudi [[Soulfly]], [[Arch Enemy]] in [[Caliban]].<ref>{{cite web|url=http://www.bravewords.com/news/54674?iframe=true&width=95%&height=95%|title=Gigantour 2006 – Australian Mini-Tour|work=[[Brave Words & Bloody Knuckles]]|date=10. november 2006|access-date=4. december 2013}}</ref>
=== 2006–2011: ''United Abominations'' in ''Endgame'' ===
[[Slika:Metalmania_2008_Megadeth_Chris_Broderick_02.jpg|alt=A long-haired man playing guitar onstage|levo|sličica|Kitarist [[Chris Broderick]] se je Megadethu pridružil leta 2008 in zamenjal Glena Droverja.]]
Maja 2006 je skupina objavila, da je njihov enajsti studijski album ''[[United Abominations]]'' skoraj dokončan. Mustaine, ki je izid albuma prvotno predvidel za oktober, je dejal, da mora skupina albumu dodati še »piko na i« ter izid preložil na maj naslednjega leta.<ref>{{cite news|title=Megadeth: New Album Pushed Back To 2007|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-new-album-pushed-back-to/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=23. avgust 2006|access-date=25. november 2013}}</ref> Izid je komentiral: »Metal spet potrebuje tisto res dobro staro ploščo. Verjamem, da mi je uspelo.«<ref>{{cite news|title=Megadeth: 'United Abominations' To Be Released In May|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-united-abominations-to-be-released-in-may/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=21. januar 2007|access-date=28. november 2013}}</ref> ''United Abominations'' je bil prvi album skupine, na katerem so nastopili Glen Drover, Shawn Drover in James Lomenzo. Vsebuje tudi novejšo različico »A Tout le Monde« z naslovom »À Tout le Monde (Set Me Free)«. Različica iz leta 2007 je duet s [[Cristina Scabbia|Cristino Scabbia]] iz skupine [[Lacuna Coil]]; posneta je bila z nekoliko hitrejšim tempom od izvirnika in vsebuje podaljšan solo.<ref name="A Tout le Monde">{{cite news|title=Megadeth's New Version Of 'A Tout Le Monde' To Feature Lacuna Coil's Scabbia|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-s-new-version-of-a-tout-le-monde-to-feature-lacuna-coil-s-scabbia/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=3. marec 2007|access-date=26. november 2013}}</ref>
''United Abominations'' je izšel maja 2007 in se povzpel na osmo mesto lestvice ''Billboard'' 200, v prvem tednu pa je bilo prodanih 54.000 izvodov albuma.<ref>{{cite web|last=Hasty|first=Katie|date=23. maj 2007|url=https://www.billboard.com/articles/news/1051972/linkin-park-scores-years-best-debut-with-midnight|title=Linkin Park Scores Year's Best Debut With 'Midnight'|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=26. november 2013}}</ref> Marca je Megadeth začel severnoameriško turnejo, kot spremljevalna skupina za na novo reformirano skupino [[Heaven & Hell]]. Skupina je za kanadske koncerte igrala z [[Down]], ameriške pa z [[Machine Head]].<ref>{{cite news|last=Freeman|first=John|title=Heaven and Hell (Black Sabbath), Megadeth, Machine Head|url=http://www.dallasobserver.com/2007-05-03/music/heaven-and-hell-black-sabbath-megadeth-machine-head/|access-date=26. november 2013|newspaper=[[Dallas Observer]]|date=3. maj 2007}}</ref> Sledila je evropska poletna festivalska turneja. Konec leta se je Megadeth vrnil v Združene države, da bi nastopil na turneji Tour of Duty.<ref>{{cite web|last=Kilgore|first=Kym|title=Megadeth's 'Tour of Duty'|url=http://www.soundspike.com/story2/12432/megadeths-tour-of-duty/|work=Sound Spike|date=10. julij 2007|access-date=27. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203112537/http://www.soundspike.com/story2/12432/megadeths-tour-of-duty/|archive-date=3. december 2013}}</ref> Novembra je skupina pripeljala Gigantour v Avstralijo s programom, ki je vključeval [[Static-X]], [[DevilDriver]] in Lacuna Coil.<ref>{{cite news|title=Megadeth, Static-X, DevilDriver, Lacuna Coil Team Up For Australia's Gigantour|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-static-x-devildriver-lacuna-coil-team-up-for-australia-s-gigantour/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=8. avgust 2007|access-date=28. november 2013}}</ref>
Januarja 2008 je Glen Drover zapustil Megadeth in izjavil, da je utrujen od pogostih turnej in da želi več časa preživeti s svojo družino. Kot razlog je navedel tudi osebne spore z drugimi člani skupine.<ref>{{cite web|last=Dodgin|first=Rich|title=Interview with Glen Drover|url=http://allabouttherock.co.uk/interview-glen-drover/|work=All About the Rock|date=31. oktober 2013|access-date=26. november 2013}}</ref> Droverja je zamenjal [[Chris Broderick]], prej iz skupin [[Nevermore]] in [[Jag Panzer]].<ref>{{cite web|first=Robert|last=Laing|url=http://www.musicradar.com/guitarist/rumour-megadeth-to-recruit-new-guitarist-244099|title=Rumour: Megadeth to recruit new guitarist|publisher=[[MusicRadar]]|date=8. januar 2008|access-date=29. november 2013}}</ref> Mustainova družba za upravljanje je konec leta 2007 Brodericka najprej vprašala, ali bi ga zanimala avdicija za Megadeth. Po neformalnem srečanju v Mustainovi hiši je bil Broderick predstavljen kot novi kitarist skupine.<ref>{{cite web|first=Andy|last=Aledort|url=https://www.guitarworld.com/interview-megadeths-chris-broderick-talks-technique|title=Interview: Megadeth's Chris Broderick Talks Technique|work=[[Guitar World]]|date=13. junij 2013|access-date=29. november 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203022931/http://www.guitarworld.com/interview-megadeths-chris-broderick-talks-technique|archive-date=3. december 2013|url-status=dead}}</ref> Mustaine je pohvalil Broderickove kitarske sposobnosti in ga označil za »najboljšega kitarista, kar jih je kdaj imel Megadeth«.<ref>{{cite web|first=Terry|last=Bezer|url=http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeths-dave-mustaine-broderick-is-best-guitarist-megadeth-has-ever-had/|title=Megadeth's Dave Mustaine: Broderick Is 'Best Guitarist Megadeth Has Ever Had'|work=[[Metal Hammer]]|date=9. marec 2009|access-date=29. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203041959/http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeths-dave-mustaine-broderick-is-best-guitarist-megadeth-has-ever-had/|archive-date=3. december 2013}}</ref> Broderickov nekdanji kolega iz skupine Nevermore, [[Van Williams]], je Megadethu čestital, da je »dobil dobrega igralca, še pomembneje pa je, da so dobili odličnega kolega, s katerim se lahko družijo, in pravega prijatelja«.<ref>{{cite news|title=Nevermore drummer: Megadeth is getting "One Hell Of A Good Player, Great Guy And True Friend"|url=http://www.blabbermouth.net/news/nevermore-drummer-megadeth-is-getting-one-hell-of-a-good-player-great-guy-and-true-friend/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=16. januar 2008|access-date=29. november 2013}}</ref>
Nova zasedba je debitirala 4. februarja v [[Ledena dvorana, Helsinki|ledeni dvorani v Helsinkih]]. Kmalu zatem se je začel Gigantour 2008 z 29 koncerti v Severni Ameriki.<ref>{{cite web|author=''Guitar World'' staff|title=Dave Mustaine Announces Gigantour 2008 & New Guitarist|url=https://www.guitarworld.com/dave-mustaine-announces-gigantour-2008-new-guitarist|work=[[Guitar World]]|date=14. januar 2008|access-date=5. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714224029/http://www.guitarworld.com/dave-mustaine-announces-gigantour-2008-new-guitarist|archive-date=14. julij 2014|url-status=dead}}</ref> Mustaine je želel krajši program pesmi, ki bi vsakemu v skupini omogočil dobro izvedbo. Na tretji turneji so nastopili tudi [[In Flames]], [[Children of Bodom]], [[Job for a Cowboy]] in [[High on Fire]].<ref>{{cite news|last=Ratliff|first=Ben|title=Thrash Times Five When Bands Convene|url=https://www.nytimes.com/2008/04/24/arts/music/24giga.html?_r=0|access-date=28. november 2013|newspaper=[[The New York Times]]|date=24. april 2008}}</ref> Megadeth je maja in junija nadaljeval s turnejo po Južni Ameriki in Mehiki. Septembra 2008 je izšel kompilacijski album ''[[Anthology: Set the World Afire]]''.<ref>{{cite web|last=Bowar|first=Chad|title=Megadeth – Anthology: Set The World Afire|url=http://heavymetal.about.com/od/cdreviews/fr/megadethantholo.htm|publisher=[[About.com]]|date=30. september 2008|access-date=28. november 2013}}</ref>
Februarja 2009 sta bila na evropski turneji »Priest Feast« na sporedu Megadeth in Testament, glavna zvezda pa so bili Judas Priest.<ref>{{cite news|title='Priest Feast' Featuring Judas Priest, Megadeth, Testament: Dutch Date Added|url=http://www.blabbermouth.net/news/priest-feast-featuring-judas-priest-megadeth-testament-dutch-date-added/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=29. oktober 2008|access-date=19. november 2013}}</ref> Takrat je Metallica, ki je bila sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]], povabila Mustaina, naj se udeleži slovesnosti. Mustaine je bil obveščen, da ga ne bodo uvrstili v Hram, ker so bile takšne časti podeljene le tistim članom, ki bili podpisani na albumih Metallice.{{sfn|Mustaine|2011|p=370}} Mustaine je skupini spoštljivo čestital, je pa ostal na evropski turneji z Judas Priestom.<ref>{{cite news|title=Dave Mustaine to Metallica: I Am So Very Proud of All You Have Accomplished|url=http://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-to-metallica-i-am-so-very-proud-of-all-you-have-accomplished/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=27. februar 2009|access-date=19. november 2013}}</ref> Aprila sta Megadeth in Slayer skupaj nastopila na Canadian Carnage. To je bil prvi skupen nastop po več kot 15 letih. Spremljevalni skupini štirih nastopov v poznem juniju sta bili Machine Head in [[Suicide Silence]].<ref>{{cite news|title=Megadeth And Slayer To Co-Headline 'Canadian Carnage' Trek|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-and-slayer-to-co-headline-canadian-carnage-trek/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=27. april 2009|access-date=19. november 2013}}</ref>
Maja je Megadeth končal s snemanjem svojega dvanajstega albuma z naslovom ''[[Endgame]]''.<ref>{{cite web|first=Terry|last=Bezer|url=http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeth-reveal-more-about-new-album/|title=Megadeth Reveal More About New Album|work=[[Metal Hammer]]|date=19. junij 2009|access-date=19. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131215132405/http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeth-reveal-more-about-new-album/|archive-date=15. december 2013}}</ref> Datum izida albuma je bil objavljen na uradni spletni strani Megadetha, ''[[Metal Hammer]]'' pa je prvi analiziral album skladbo po skladbo.<ref>{{cite web|first=Terry|last=Bezer|title=Megadeth 'Endgame' Track-By-Track Preview|url=http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeth-endgame-track-by-track-preview/|date=27. julij 2009|work=[[Metal Hammer]]|access-date=19. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090815084407/http://www.metalhammer.co.uk/news/megadeth-endgame-track-by-track-preview/|archive-date=15. avgust 2009}}</ref> Megadeth je svojo turnejo Endgame začel oktobra, končal pa jo je decembra. Na turneji so nastopile številne spremljevalne skupine, med drugim Machine Head, Suicide Silence in [[Warbringer]].<ref>{{cite magazine|last=Buchanan|first=David|date=15. september 2009|title=Megadeth brings Endgame to life, tours North America|url=http://consequenceofsound.net/2009/09/megadeth-brings-endgame-to-life-tours-north-america/|magazine=[[Consequence of Sound]]|access-date=19. november 2013}}</ref> Januarja 2010 naj bi se Megadeth odpravil na turnejo American Carnage s Slayerjem in Testamentom, vendar je bila turneja zaradi operacije hrbta [[Tom Araya|Toma Araye]] prestavljena.<ref>{{cite news|url=http://www.blabbermouth.net/news/slayer-megadeth-testament-complete-american-carnage-details-revealed/|title=Slayer, Megadeth, Testament: Complete 'American Carnage' Details Revealed|work=[[Blabbermouth.net]]|date=16. november 2009|access-date=19. november 2013}}</ref> Nekaj tednov kasneje je bil Megadethov »[[Head Crusher]]« nominiran za najboljšo metal izvedbo na podelitvi grammyjev leta 2010, kar je bila osma nominacija za grammy skupine v 19 letih.<ref>{{cite web|url=http://www.roadrunnerrecords.com/news/megadeth-s-head-crusher-nominated-for-a-grammy|title=Megadeth's "Head Crusher" Nominated For a Grammy|publisher=[[Roadrunner Records]]|date=12. julij 2011|access-date=19. november 2013}}</ref>
Marca se je Megadeth odpravil na turnejo ob 20. obletnici albuma ''Rust in Peace'', ki je potekala v Severni Ameriki, na njej pa sta kot spremljevalni skupini nastopila tudi Testament in Exodus. Med turnejo je Megadeth v celoti odigral ''Rust in Peace''.<ref>{{cite web|author=''Guitar World'' staff|url=https://www.guitarworld.com/megadeth-announce-rust-peace-20th-anniversary-tour-dates|title=Megadeth Announce 'Rust In Peace' 20th Anniversary Tour Dates|work=[[Guitar World]]|date=25. januar 2010|access-date=19. november 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131217221720/http://www.guitarworld.com/megadeth-announce-rust-peace-20th-anniversary-tour-dates|archive-date=17. december 2013|url-status=dead}}</ref> Pred začetkom turneje se je prvotni basist Ellefson po osmih letih ponovno pridružil Megadethu. V intervjuju za ''[[Classic Rock]]'' je izjavil, da se mu je oglasil Shawn Drover, ki ga je obvestil, da zasedbo zapušča basist LoMenzo, in mu rekel: »če je bil kdaj čas, da se ti in Dave [Mustaine] pogovorita, je to zdaj«.<ref>{{cite web|first=Malcolm|last=Dome|url=http://www.classicrockmagazine.com/news/dave-ellefson-exclusive-why-im-back-in-megadeth/|title=David Ellefson Exclusive: Why I'm Back In Megadeth|work=[[Classic Rock (magazine)|Classic Rock]]|date=9. februar 2010|access-date=19. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101110346/http://www.classicrockmagazine.com/news/dave-ellefson-exclusive-why-im-back-in-megadeth/|archive-date=1. november 2013}}</ref>[[Slika:Megadeth_Live-Norway_Rock_2010.jpg|alt=Two men performing onstage|levo|sličica|David Ellefson in Dave Mustaine med nastopom na festivalu [[Norway Rock Festival]] julija 2010]]
Megadeth se je skupaj z Metallico, Slayerjem in Anthraxom, skupaj znanimi kot »velika četverica« thrash metala, dogovoril, da bodo sredi leta 2010 nastopili na istem odru. Ti nastopi so bili del festivala Sonisphere in so potekali v številnih evropskih državah.<ref>{{cite web|author=MusicRadar staff|url=http://www.musicradar.com/news/guitars/thrash-metals-big-four-for-sonisphere-2010-229761/|title=Thrash metal's 'Big Four' for Sonisphere 2010!|publisher=[[MusicRadar]]|date=15. december 2009|access-date=November 20, 2013}}</ref> Eden takšnih nastopov v [[Sofija|Sofiji]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] je bil posnet in izdan kot video album z naslovom ''[[The Big Four: Live from Sofia, Bulgaria]]''.<ref>{{cite web|first=Andre|last=Paine|url=https://www.billboard.com/articles/news/957831/metallica-heading-to-cinemas|title=Metallica Heading To Cinemas|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=10. junij 2010|access-date=November 20, 2013}}</ref> Nastopi so se naslednje leto nadaljevali v Združenih državah. Prvi je bil v [[Indio, Kalifornija|Indiu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] in je bil takrat edini predviden nastop v ZDA, čeprav je kmalu zatem na stadionu Yankee v New Yorku potekala druga ameriška produkcija.<ref>{{cite web|first=Ben|last=Ratliff|url=https://www.nytimes.com/2011/09/16/arts/music/music-review-big-four-with-anthrax-megadeth-slayer-and-metallica.html|title=Metallica Earns Its Top Billing of the Big Four|work=[[The New York Times]]|date=15. september 2011|access-date=November 20, 2013}}</ref>
Megadeth in Slayer sta julija 2010 po evropskih nastopih »velike četverice« začela prvi del ameriške turneje [[American Carnage Tour]], kjer je Megadeth v celoti odigral ''Rust in Peace'', medtem ko je Slayer odigral svoj album ''[[Seasons in the Abyss]]'', ki je prav tako izšel leta 1990.<ref>{{cite web|author=''Guitar World'' staff|url=https://www.guitarworld.com/slayer-perform-complete-seasons-abyss-album-upcoming-tour|title=Slayer to Perform Complete 'Seasons in the Abyss' Album on Upcoming Tour|work=[[Guitar World]]|date=26. april 2010|access-date=November 20, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20170824150745/http://www.guitarworld.com/slayer-perform-complete-seasons-abyss-album-upcoming-tour|archive-date=24. avgust 2017|url-status=dead}}</ref> Od teh nastopov naprej je Vic Rattlehead redno nastopal na odru, da bi izboljšal vizualni vidik nastopov Megadetha v živo.<ref>{{cite web|last=Bezer|first=Terry|title=Vic Rattlehead Makes Megadeth Live Debut|url=http://www.metalhammer.co.uk/news/vic-rattlehead-makes-megadeth-live-debut/|work=[[Metal Hammer]]|date=20. avgust 2010|access-date=6. marec 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130405133637/http://www.metalhammer.co.uk/news/vic-rattlehead-makes-megadeth-live-debut/|archive-date=5. april 2013}}</ref> Kmalu zatem sta se obe skupini združili z Anthraxom na [[Glasbena turneja Jägermeister|glasbeni turneji Jägermeister]] konec leta 2010.<ref>{{cite web|first=Pete|last=Freedman|url=https://www.spin.com/2010/09/backstage-anthrax-megadeth-slayer/|title=Backstage with Anthrax, Megadeth & Slayer!|work=[[Spin (magazine)|Spin]]|date=30. september 2010|access-date=November 20, 2013}}</ref> Med zadnjim koncertom turneje se je Kerry King pridružil Megadethu na odru v Gibsonovem amfiteatru v Hollywoodu, da bi izvedel Megadethovo pesem »Rattlehead«. To je bilo prvič po letu 1984, da je King s skupino nastopil na odru.<ref>{{cite web|first=Megan|last=Vick|url=https://www.billboard.com/articles/columns/viral-videos/952724/slayers-kerry-king-performs-with-megadeth|title=Slayer's Kerry King Performs with Megadeth|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=25. oktober 2010|access-date=November 20, 2013}}</ref> Megadeth in Slayer sta si marca in aprila 2011 ponovno delila oder na evropski Carnage turneji.<ref>{{cite news|url=http://www.blabbermouth.net/news/slayer-megadeth-to-join-forces-for-european-carnage-tour/|title=Slayer, Megadeth To Join Forces For 'European Carnage' Tour|work=[[Blabbermouth.net]]|date=18. december 2010|access-date=November 20, 2013}}</ref> Megadeth je kot glavna zvezda julija in avgusta istega leta nastopil tudi na četrtem letnem festivalu Rockstar Mayhem.<ref>{{cite web|first=Matt|last=Debenedictis|url=http://noisecreep.com/mayhem-festival-2011-lineup-disturbed-godsmack-megadeth/|title=Disturbed, Godsmack, Megadeth Headlining Rockstar Mayhem Festival 2011|website=[[Noisecreep]]|date=31. januar 2011|access-date=November 20, 2013}}</ref>
Septembra je skupina izdala DVD album ''[[Rust in Peace Live]]'', posnet na Hollywood Palladiumu v Los Angelesu.<ref>{{cite web|author=''Guitar World'' staff|url=https://www.guitarworld.com/megadeth-release-rust-peace-live-blu-ray-dvd-and-cd|title=Megadeth to Release 'Rust In Peace Live' Blu-Ray, DVD and CD|work=[[Guitar World]]|date=23. junij 2010|access-date=November 20, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20110610033053/http://www.guitarworld.com/megadeth-release-rust-peace-live-blu-ray-dvd-and-cd|archive-date=10. junij 2011|url-status=dead}}</ref> Kasneje istega meseca je Megadeth izdal »[[Sudden Death]]« za videoigro ''[[Guitar Hero: Warriors of Rock]]''.<ref>{{cite web|first=Thomas|last=East|url=http://www.computerandvideogames.com/262448/guitar-hero-warriors-of-rock-megadeth-trailer/|title=Guitar Hero: Warriors Of Rock Megadeth trailer|date=1. september 2010|work=[[Official Nintendo Magazine]]|access-date=November 20, 2013}}</ref> Skladbo so naročili založniki franšize [[Guitar Hero]], ki so želeli, da pesem vsebuje temna besedila in več kitarskih solov.<ref>{{cite web|first=Chris|last=Harris|url=https://www.rollingstone.com/music/news/mustaine-pens-fresh-megadeth-track-for-guitar-hero-20100604|title=Mustaine Pens Fresh Megadeth Track For 'Guitar Hero'|work=[[Rolling Stone]]|date=4. junij 2010|access-date=November 20, 2013}}</ref> Na podelitvi grammyjev 2011 je bila nominirana za najboljšo metal izvedbo.<ref>{{cite web|first=Amy|last=Sciarretto|url=http://noisecreep.com/grammy-nominees-2011-metal-hard-rock/|title=Grammy Nominees 2011 Announced for Hard Rock and Metal|website=[[Noisecreep]]|date=1. december 2010|access-date=November 20, 2013}}</ref>
=== 2011–2015: ''Thirteen'' in ''Super Collider'' ===
Megadeth se je nato vrnil v svoj studio Vic's Garage, da bi posnel svoj trinajsti album. Produciral ga je [[Johnny K]], ker Andy Sneap, producent prejšnjih dveh albumov, ni bil na voljo.<ref>{{cite web|first=Gary|last=Graff|url=https://www.billboard.com/articles/news/465450/megadeths-dave-mustaine-6-questions-about-thirteen|title=Megadeth's Dave Mustaine: 6 Questions About 'Thirteen'|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=31. oktober 2011|access-date=November 20, 2013}}</ref> Album je nosil naslov ''[[Thirteen]]'' in je vseboval že izdane skladbe, kot sta »Sudden Death« in »Never Dead«.<ref>{{cite web|first=Greg|last=Prato|work=[[Rolling Stone]]|url=https://www.rollingstone.com/music/news/dave-mustaine-reveals-new-megadeth-album-details-20110712|title=Dave Mustaine Reveals New Megadeth Album Details|date=12. julij 2011|access-date=November 20, 2013}}</ref> Izšel je novembra 2011 in se uvrstil na enajsto mesto na ''Billboard'' 200; njegov glavni singel »[[Public Enemy No. 1]]« pa je prejel nominacijo za grammyja za najboljšo izvedbo hard rocka/metala, vendar ni zmagal.<ref>{{cite web|first=Brett|last=Bittke|title=Megadeth Receives their 10th Grammy Nomination|url=http://screamermagazine.com/press-releases/megadeth-receives-their-10th-grammy-nomination/|publisher=[[Screamer magazine]]|date=2. december 2011|access-date=November 20, 2013}}</ref> Kmalu po izidu albuma je Dave Mustaine izjavil, da bo po štiriletnem premoru v začetku leta 2012 nova turneja Gigantour.<ref>{{cite magazine|last=Young|first=Alex|date=1. november 2011|title=Megadeth, Motorhead, team up for Gigantour 2012|url=http://consequenceofsound.net/2011/11/megadeth-motorhead-team-up-for-gigantour-2012/|magazine=[[Consequence of Sound]]|access-date=November 20, 2013}}</ref> Program so poleg Megadetha sestavljali še [[Motörhead]], [[Volbeat]] in Lacuna Coil.<ref>{{cite magazine|last=MacIntyre|first=Dave|date=16. februar 2012|title=Gigantour 2012 featuring Lacuna Coil, Volbeat, Motorhead and Megadeth|url=https://www.popmatters.com/review/154651-gigantour-2012-featuring-lacuna-coil-volbeat-motorhead-and-megadeth/|magazine=[[PopMatters]]|access-date=November 20, 2013}}</ref> Po zaključku Gigantourja sta se [[Rob Zombie]] in Megadeth poleti 2012 odpravila na devetdnevno turnejo po ZDA.<ref>{{cite web|first=Tree|last=Riddle|title=Rob Zombie and Megadeth To Embark on Co-Headlining 2012 U.S. Tour|url=http://loudwire.com/rob-zombie-megadeth-co-headlining-2012-u-s-tour/|work=[[Loudwire]]|date=21. februar 2012|access-date=November 20, 2013}}</ref>[[Slika:Flickr_-_Official_U.S._Navy_Imagery_-_Shawn_Drover_and_Chris_Broderick,_members_of_the_band_Megadeth,_sign_autographs_in_the_crew_mess_aboard_USS_Helena.jpg|alt=Two men signing autographs in a crowded submarine|desno|sličica|Shawn Drover in Chris Broderick dajeta avtograme vojakom na jurišni podmornici razreda Los Angeles [[USS Helena (SSN-725)]]]]
Septembra 2012 je bilo napovedano, da bo Megadeth v počastitev 20. obletnice albuma ponovno izdal ''Countdown to Extinction''. Ob tej priložnosti je Megadeth začel turnejo, na kateri je skupina odigrala ta album v celoti.<ref>{{cite web|last=Childers|first=Chad|title=Megadeth to Celebrate 20th Anniversary of 'Countdown to Extinction' With Reissue and Fall 2012 Tour|url=http://loudwire.com/megadeth-20th-anniversary-countdown-to-extinction-reissue-fall-2012-tour/|work=[[Loudwire]]|date=10. september 2012|access-date=17. november 2013}}</ref> En koncert, posnet v gledališču Pomona Fox, je izšel naslednje leto kot koncertni album ''[[Countdown to Extinction: Live]]''.<ref>{{cite web|last=Ouellette|first=Mary|title=Megadeth Reveal 'Countdown To Extinction: Live' Trailer|url=http://loudwire.com/megadeth-reveal-countdown-to-extinction-live-trailer/|work=[[Loudwire]]|date=21. september 2013|access-date=17. november 2013}}</ref> Še ena pesem albuma ''Thirteen'', »Whose Life (Is It Anyways?)«, je bila nominirana za najboljšo izvedbo hard rocka/metala na podelitvi nagrade grammy leta 2013, vendar jo je premagala [[Halestorm|Halestormova]] »Love Bites (So Do I)«.<ref>{{cite web|title=Halestorm: "Winning A Grammy Is A Huge Milestone For Us"|url=http://www.metalhammer.co.uk/news/halestorm-winning-a-grammy-is-a-huge-milestone-for-us/|work=[[Metal Hammer]]|date=12. februar 2013|access-date=17. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203063529/http://www.metalhammer.co.uk/news/halestorm-winning-a-grammy-is-a-huge-milestone-for-us/|archive-date=3. december 2013}}</ref>
Avgusta je Megadeth napovedal snemanje svojega štirinajstega albuma s producentom Johnnyjem K.<ref>{{cite news|title=Megadeth Taps Producer Johnny K For New Album|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-taps-producer-johnny-k-for-new-album/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=22. avgust 2012|access-date=23. avgust 2012}}</ref> V začetku leta 2013 je skupina prekinila pogodbo z [[Roadrunner Records]] in prešla pod Mustainovo novo založbo Tradecraft, ki je imela pogodbo za distribucijo z [[Universal Music Group]].<ref>{{cite news|title=Megadeth Working On 'Dark', 'Heavy' And 'Fast' New Album|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-working-on-dark-heavy-and-fast-new-album/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=28. januar 2013|access-date=29. januar 2013}}</ref><ref>{{cite web|last=Hartmann|first=Graham|title=Megadeth Announce June Release for Upcoming Album 'Super Collider'|url=http://loudwire.com/megadeth-june-release-upcoming-album-super-collider/|work=[[Loudwire]]|date=12. februar 2013|access-date=12. februar 2013}}</ref> Album ''[[Super Collider]]'' je izšel junija in se uvrstil na šesto mesto na ''Billboard'' 200, kaj je bila najvišja uvrstitev albuma skupine vse od albuma ''Youthanasia'' iz leta 1994.<ref>{{cite web|first=Keith|last=Caulfield|title=Queens Of The Stone Age Get First No. 1 Album On Billboard 200|url=https://www.billboard.com/biz/articles/news/chart-alert/1566510/queens-of-the-stone-age-get-first-no-1-album-on-billboard-200|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=12. junij 2013|access-date=28. september 2013}}</ref> Reakcija kritikov pa je bila v veliki meri negativna.<ref name="MC">{{cite web|url=https://www.metacritic.com/music/super-collider/megadeth|title=Super Collider – Megadeth|work=[[Metacritic]]|publisher=[[CBS Interactive]]|access-date=17. junij 2013}}</ref> Kmalu po izidu ''Super Colliderja'' je Mustaine izjavil, da je že začel razmišljati o petnajstem albumu Megadetha. Rekel je, da je to spodbudila smrt kitarista Slayerja [[Jeff Hanneman|Jeffa Hannemana]], kar mu je dalo občutek umrljivosti.<ref>{{cite web|last=Wise|first=Lauren|title=Megadeth's Dave Mustaine: There's Been a Renaissance With Us|url=http://blogs.phoenixnewtimes.com/uponsun/2013/11/dave-mustaine-interview-2013-megadeth.php?page=2|work=[[Phoenix New Times]]|date=25. november 2013|access-date=16. december 2013}}</ref> Mustaine je pojasnil: »Veste, časa je malo. Nihče ne ve, kako dolgo bo živel. Vidite, kaj se je zgodilo z Jeffom Hannemanom, zato želim napisati čim več, dokler lahko.«<ref>{{cite web|title=Megadeth Planning New Album: 'Time Is Short'|url=http://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/megadeth_planning_new_album_time_is_short.html|publisher=[[Ultimate-Guitar.com]]|date=24. julij 2013|access-date=17. november 2013}}</ref>
Gigantour 2013 je vključeval skupine [[Black Label Society]], [[Hellyeah]], [[Device]] in [[Newsted]].<ref>{{cite web|last=Hartmann|first=Graham|title=Black Label Society Join Lineup for Megadeth's Gigantour 2013 + Dates Announced|url=http://loudwire.com/black-label-society-megadeth-gigantour-2013-dates-announced/|work=[[Loudwire]]|date=3. maj 2013|access-date=12. junij 2014}}</ref> Na zadnjem koncertu se je [[Jason Newsted]], nekdanji basist Metallice, pridružil Megadethu na odru za izvedbo »Phantom Lord«, pesmi, ki jo je Mustaine napisal v času svojega sodelovanja z Metallico.<ref>{{cite web|last=Bowar|first=Chad|title=Megadeth and Jason Newsted Play Metallica's 'Phantom Lord' During Toronto Gigantour Finale|url=http://loudwire.com/megadeth-jason-newsted-play-metallica-phantom-lord-toronto-gigantour-finale/|work=[[Loudwire]]|date=12. avgust 2013|access-date=12. junij 2014}}</ref> V začetku leta 2014 bi moral Megadeth igrati na festivalu Soundwave v Avstraliji, vendar se je umaknil zaradi nestrinjanja s promotorjem turneje A. J. Maddahom glede sporeda vzporednih koncertov s skupino Newsted.<ref>{{cite news|last=Vincent|first=Peter|title=Soundwave 2014: Megadeth cancels Australian tour|url=https://www.smh.com.au/entertainment/music/soundwave-2014-megadeth-cancels-australian-tour-20140210-32b0r.html|access-date=15. februar 2014|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|date=10. februar 2014}}</ref> ''[[Icon]]'', kompilacija enajstih pesmi Megadeth iz obdobja pri Capitol Records, je izšla februarja tega leta kot del istoimenske serije založbe Universal Music.<ref>{{cite news|title=Megadeth: 'Icon'-Series Compilation Due This Month|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-icon-series-compilation-due-this-month/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=15. februar 2014|access-date=6. julij 2014}}</ref>
Skupina je imela v drugi polovici leta 2014 nekaj težav. Avgustovski koncert v [[Tel Aviv|Tel Avivu]] je bil odpovedan zaradi oboroženega spopada med Izraelom in Gazo.<ref>{{cite web|first=Colin|last=Joyce|title=Cee Lo Green and Megadeth Cancel Israel Shows|url=https://www.spin.com/2014/08/cee-lo-green-megadeth-cancel-israel-shows-palestine-conflict/|work=[[Spin (magazine)|Spin]]|date=5. avgust 2014|access-date=7. avgust 2014}}</ref> Megadeth naj bi se konec septembra pojavil na turneji [[Motörhead|Motörheada]] z imenom Motörboat, vendar so odpovedali nastop zaradi Mustainovih zapletov po operaciji vratnega vretenca.<ref>{{cite web|last=Leight|first=Elias|title=Megadeth Pulls Out of Motorhead's Motorboat Cruise|url=https://www.billboard.com/articles/news/6244196/megadeth-motorhead-motorboat-cruise-cancel|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=10. september 2014|access-date=17. september 2014}}</ref> Konec novembra je Drover po desetih letih zapustil skupino, saj se je želel ukvarjati z lastnimi glasbenimi interesi. Temu je hitro sledil odhod Brodericka zaradi umetniških in glasbenih razlik.<ref>{{cite web|first=Martin|last=Kielty|title=Broderick & Drover Quit Megadeth|url=http://teamrock.com/news/2014-11-26/megadeth-chris-broderick-shawn-drover-quit|work=[[Classic Rock (magazine)|Classic Rock]]|date=26. november 2014|access-date=27. november 2014}}</ref> Ellefson je zanikal govorice, da bi Megadeth razpadel, in dejal, da bosta z Mustainom še naprej delala na novi glasbi.<ref>{{cite web|first=Spencer|last=Kaufman|title=Megadeth's David Ellefson: We Are Not Disbanding|url=http://loudwire.com/megadeth-david-ellefson-not-disbanding/|work=[[Loudwire]]|date=2. december 2014|access-date=3. december 2014}}</ref> Mustaine je dejal, da je bil eden od razlogov za Broderickov in Droverjev odhod frustracija, ki jo je povzročila Megadethova baza oboževalcev, ki je zahtevala vrnitev Friedmana in Menze.<ref>{{cite web|first=Dan|last=Epstein|title=Interview: Megadeth's Dave Mustaine Gives Update from the Studio|url=http://www.revolvermag.com/news/interview-megadeths-dave-mustaine-give-update-from-the-studio.html|work=[[Revolver (magazine)|Revolver]]|date=20. julij 2015|access-date=22. julij 2015}}</ref>
=== 2015–2019: ''Dystopia'' ===
[[Slika:Dave_Mustaine_and_Kiko_Loureiro_live_in_London_2018-06-16.jpg|sličica|[[Kiko Loureiro]] (desno) v živo z [[Dave Mustaine|Davom Mustainom]] leta 2018|levo]]
Bobnar skupine [[Lamb of God]] [[Chris Adler]] in kitarist [[Kiko Loureiro]] iz [[Angra|Angre]] sta bila sprejeta v skupino za snemanje petnajstega studijskega albuma, po tem, Mustainu ni uspelo ponovno zbrati zasedbe albuma ''Rust In Peace''.<ref>{{cite web|title=Meet Megadeth's New Guitarist: Kiko Loureiro of Angra|url=https://www.guitarworld.com/meet-megadeths-new-guitarist-kiko-loureiro-angra|website=[[Guitar World]]|date=2. april 2015|access-date=6. april 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160702080953/http://www.guitarworld.com/meet-megadeths-new-guitarist-kiko-loureiro-angra|archive-date=2. julij 2016|url-status=dead}}</ref> Oktobra 2015 je Megadeth pretočno predvajal »Fatal Illusion« z albuma ''[[Dystopia]]'', ki je izšel januarja 2016.<ref>{{cite web|last=Bienstock|first=Richard|title=Megadeth Premiere New Song, "Fatal Illusion"|url=http://www.revolvermag.com/news/megadeth-premiere-new-song-fatal-illusion.html|work=[[Revolver (magazine)|Revolver]]|date=1. oktober 2015|access-date=2. oktober 2015}}</ref> V podporo albumu se je Megadeth februarja in marca podal na severnoameriško turnejo s [[Suicidal Tendencies]], [[Children of Bodom]] in [[Havok]] (čeprav so menedžerji Megadetha kmalu umaknili Havok s turneje po sporu glede pogodbe).<ref>{{cite news|title=Megadeth, Suicidal Tendencies, Children Bodom: North American Tour Dates Announced|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-suicidal-tendencies-children-of-bodom-north-american-tour-dates-announced/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=7. december 2015|access-date=7. december 2015}}</ref> Mustaine je sporočil, da Adler, ki je nastopal z Lamb of God in Megadeth, ni več v skupini zaradi sporov glede urnikov med obema skupinama. Na njegovo priporočilo ga je zamenjal [[Dirk Verbeuren]] iz [[Soilwork|Soilworka]].<ref>{{cite web|last=Childers|first=Chad|title=Megadeth Officially Confirm Dirk Verbeuren as New Drummer|url=http://loudwire.com/megadeth-officially-confirm-dirk-verbeuren-new-drummer/|work=[[Loudwire]]|date=14. julij 2016|access-date=15. julij 2016}}</ref> Druga turneja po ZDA je potekala septembra in oktobra skupaj z [[Amon Amarth]], [[Suicidal Tendencies]], [[Metal Church]]<ref>{{cite news|title=Megadeth Announces U.S. Tour With Amon Amarth, Suicidal Tendencies, Metal Church, Havok|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-announces-u-s-tour-with-amon-amarth-suicidal-tendencies-metal-church-havok/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=18. julij 2016|access-date=18. julij 2016}}</ref> in [[Butcher Babies]].<ref>{{cite news|title=Butcher Babies Added To Megadeth's Tour With Amon Amarth, Suicidal Tendencies, Metal Church|url=http://www.blabbermouth.net/news/butcher-babies-added-to-megadeth-tour-with-amon-amarth-suicidal-tendencies-metal-church/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=10. september 2016|access-date=10. september 2016}}</ref> Nekdanji bobnar Menza je 21. maja 2016 med nastopom z OHM v jazz klubu v Los Angelesu umrl zaradi srčnega napada.<ref>{{cite web|last=Kennedy|first=Maev|title=Former Megadeth drummer Nick Menza dies after collapsing on stage|url=https://www.theguardian.com/music/2016/may/22/nick-menza-megadeth-drummer-dies-collapsing-stage-los-angeles|work=[[The Guardian]]|date=22. maj 2016|access-date=15. julij 2016}}</ref>
[[Slika:Dirk_Verbeuren_on_stage_with_Megadeth_at_The_O2,_London,_2018-06-16.jpg|sličica|Bobnar [[Dirk Verbeuren]] se je skupini pridružil leta 2016 in zamenjal Chrisa Adlerja.]]
Mustaine je na vprašanje o morebitnih nadaljnjih koncertih velike četverice pozval »pristojne«, naj pomagajo pripraviti novo turnejo Big Four v letu 2017, saj vse skupine promovirajo nove albume.<ref>{{cite news|url=http://teamrock.com/news/2016-12-06/megadeths-dave-mustaine-calls-for-2017-big-four-tour|title=Megadeth's Dave Mustaine calls for 2017 Big Four tour|date=December 6, 2016|newspaper=Metal Hammer|language=en-GB|access-date=December 7, 2016}}</ref> Naslovna pesem ''[[Dystopia (pesem)|Dystopia]]'' je na podelitvi nagrad grammy 2017 prejela nagrado grammy za najboljšo metalsko izvedbo, kar je bila prva zmaga skupine po 12 nominacijah.<ref name=":02" /> Mustaine, Loureiro, Ellefson in Verbeuren so se udeležili slovesnosti, vendar se je ni udeležil bobnar albuma in prejemnik nagrade Chris Adler.<ref>{{cite web|url=https://www.grammy.com/node/218641|title=Chris Adler|work=The Grammys|access-date=February 20, 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170222054146/https://www.grammy.com/node/218641|archive-date=February 22, 2017}}</ref> Med prevzemom nagrade je domači bend zaigral skladbo »[[Master of Puppets (pesem)|Master of Puppets]]« Mustaineove nekdanje skupine [[Metallica]], kar je povzročilo nekaj polemik med oboževalci.<ref>{{cite magazine|last=Teitelman|first=Bram|date=February 19, 2017|title=Megadeth's Dave Mustaine Reflects on First Grammy Win, House Band Playing Metallica|url=https://www.billboard.com/articles/columns/rock/7694277/megadeth-dave-mustaine-interview-grammy-2017-metallica-dystopia|magazine=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|access-date=February 20, 2017}}</ref>
Junija 2017 je Mustaine v intervjuju z No Brown M&Ms dejal, da se bo Megadeth konec leta vrnil v studio, da bi začel delati na svojem šestnajstem studijskem albumu. Pojasnil je: »Načrtujemo vrnitev v studio, verjetno se bomo vrnili konec leta in začeli naokoli metati nekaj idej. Razmišljamo o novembru ali decembru.«<ref>{{cite magazine|date=28. junij 2017|title=Megadeth New Album In 2018|url=http://loudwire.com/dave-mustaine-megadeth-return-studio-late-2017/|website=[[Loudwire]]}}</ref> Mesec dni kasneje je Mustaine na Twitterju izjavil, da je začel »zbirati ideje« za novi album, vendar je izjavil, da bodo »verjetno« v studio stopili in začeli snemati sredi leta 2018, za izdajo leta 2019.<ref>{{cite news|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-to-probably-begin-recording-new-album-next-summer/|title=Megadeth To 'Probably' Begin Recording New Album Next Summer|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=28. december 2017}}</ref>
Leta 2018 je Megadeth ob 35. obletnici delovanja ponovno izdal svoj prvenec iz leta 1985 ''Killing Is My Business... And Business Is Good!'', ki so ga poimenovali ''Killing Is My Business... and Business Is Good! - The Final Kill''. Izdan je bil 8. junija 2018 kot deluks paket, ki vsebuje predelane različice vseh pesmi po Mustainovi viziji, prenovljeno različico pesmi »[[These Boots]]« z besedilom, prilagojenim različici Leeja Hazlewooda, redke izvedbe pesmi med turnejo Flesh Tour Alicea Cooperja in demo s tremi pesmimi iz leta 1984.<ref>{{cite web|url=https://loudwire.com/megadeth-final-kill-reissue-killing-is-my-business-and-business-is-good/|author=Childers, Chad|title=Megadeth to Offer 'Final Kill' Reissue of 'Killing Is My Business … And Business Is Good' Disc|website=[[Loudwire]]|accessdate=8. april 2018}}</ref>
=== 2019–danes: ''The Sick, the Dying... and the Dead'' ===
Skupina je prvotno načrtovala nastop na prvem križarjenju MegaCruise, ki bi sovpadlo z izidom naslednjega albuma,<ref>{{cite news|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-announces-first-ever-megacruise/|title=MEGADETH Announces First-Ever 'Megacruise'|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=25. september 2018}}</ref> z izplutjem 13. oktobra 2019 iz Los Angelesa in prihodom v pristanišče San Diega in Ensenada, preden bi se 18. oktobra vrnili. MegaCruise je vključeval tudi nastope drugih heavy metal skupin, kot so [[Lamb of God]], [[Anthrax]], [[Testament (skupina)|Testament]], [[Overkill]], [[Corrosion of Conformity]], [[Queensrÿche]], [[Armored Saint]], [[Metal Church]], [[Suicidal Tendencies]], [[DragonForce]], [[Doro (skupina)|Doro]], [[John 5]], [[Death Angel]] in [[Toothgrinder]],<ref>{{cite news|url=http://www.blabbermouth.net/news/anthrax-testament-corrosion-of-conformity-others-confirmed-for-megadeths-first-ever-megacruise/|title=ANTHRAX, TESTAMENT, CORROSION OF CONFORMITY, Others Confirmed For MEGADETH's First-Ever 'Megacruise'|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=9. oktober 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.metalinsider.net/news/overkill-and-dragonforce-added-to-first-ever-megacruise|title=Overkill and Dragonforce added to first-ever MegaCruise|website=Metal Insider|accessdate=28. oktober 2018}}</ref><ref>{{cite web|last=Trapp|first=Philip|title=Suicidal Tendencies, Queensryche + More Added to 2019 Megacruise|url=https://loudwire.com/suicidal-tendencies-queensryche-megacruise-2019/|website=[[Loudwire]]|date=21. marec 2019|accessdate=18. junij 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=LAMB OF GOD Added To MEGADETH's 'Megacruise'|url=https://www.blabbermouth.net/news/lamb-of-god-added-to-megadeths-megacruise/|work=[[Blabbermouth.net]]|access-date= 31. avgust 2020|date=6. avgust 2019}}</ref> vendar Megadeth ni bil prisoten zaradi Mustainove bolezni. Namesto tega je šlo za nastop v živo, na katerem so člani posameznih skupin igrali pesmi skupine Kiss.<ref>{{cite news|url=https://www.blabbermouth.net/news/megadeth-no-official-decision-has-yet-been-made-regarding-dave-mustaines-involvement-in-megacruise/|title=MEGADETH: No Official Decision Has Yet Been Made Regarding DAVE MUSTAINE's Involvement In 'Megacruise'|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=21. september 2019}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.blabbermouth.net/news/members-of-megadeth-anthrax-testament-death-angel-others-take-part-in-kiss-all-star-jam-on-megacruise-video/|title=Members Of MEGADETH, ANTHRAX, TESTAMENT, DEATH ANGEL, Others Take Part In All-Star KISS Jam On 'Megacruise' (Video)|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=19. oktober 2019}}</ref>
10. maja 2019 je Megadeth v studiu v Franklinu, Tennessee, začel s predprodukcijo naslednjega albuma. Ponovno so združili moči s koproducentom ''Dystopie'' Chrisom Rakestrawom.<ref>{{cite news|title=MEGADETH Enters Studio For New Album Pre-Production|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-enters-studio-to-record-new-album/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=10. maj 2019}}</ref> 17. junija je skupina napovedala, da bodo vsi nastopi, načrtovani za leto 2019 (z izjemo MegaCruise), odpovedani, ker je bil Mustainu diagnosticiran rak na grlu;<ref>{{cite web|url=https://www.kerrang.com/the-news/megadeths-dave-mustaine-diagnosed-with-throat-cancer/|title=Megadeth's Dave Mustaine Diagnosed With Throat Cancer|website=[[Kerrang!]]|accessdate=17. junij 2019}}</ref> med odpovedanimi nastopov je bil tisti v podporo [[Ozzy Osbourne|Ozzyja Osbourna]] na severnoameriški turneji No More Tours II,<ref>{{cite news|title=OZZY OSBOURNE Announces 2019 North American Tour With MEGADETH|url=https://www.blabbermouth.net/news/ozzy-osbourne-announces-2019-north-american-tour-with-megadeth/|work=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=5. november 2018}}</ref> ki je bila zaradi poškodbe in pljučnice Osbourna prestavljena s poletja 2019 na poletje 2020. Zamenjal jih je [[Marilyn Manson]].<ref>{{cite news|title=OZZY OSBOURNE To Be Joined By MARILYN MANSON For Rescheduled 2020 North American Dates|url=https://www.blabbermouth.net/news/ozzy-osbourne-to-be-joined-by-marilyn-manson-for-rescheduled-2020-north-american-dates/|work=[[Blabbermouth.net]]|access-date=November 20, 2019|date=14. november 2018}}</ref> Kljub Mustainovi bolezni se je skupina zaobljubila, da bo še naprej delala na svojem novem albumu.<ref>{{cite web|url=https://www.houseofhaironline.com/2019/06/megadeths-dave-mustaine-vows-to-beat-cancer/|author=HOUSE OF HAIR|title=Megadeth's Dave Mustaine Vows To Beat Cancer|website=houseofhaironline.com|accessdate=28. junij 2019}}</ref> 6. novembra je Mustaine na [[Instagram|Instagramu]] delil videoposnetek dela pesmi s prihajajočega albuma, ki je bil prvotno predviden za izid leta 2019.<ref>{{Cite news|url=http://loudwire.com/megadeth-new-song-tease/|title=Dave Mustaine Teases Heavy + Fast New Megadeth Song – Listen|website=[[Loudwire]]|access-date=November 8, 2018}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.loudersound.com/news/megadeth-share-rehearsal-footage-from-new-album-sessions|title=Megadeth share rehearsal footage from new album sessions|website=[[Metal Hammer]]|access-date=November 8, 2018}}</ref> Megadeth je 17. julija napovedal sodelovanje z [[Gimme Radio]] in [[Richard Childress Racing]] pri dirkalniku [[Chevrolet Camaro]] št. 2 Gimme Radio, ki ga je 20. julija na dirki [[New Hampshire 200]] vozil Tyler Reddick.<ref>{{cite web|url=https://www.rcrracing.com/news-media/news/2019/07/17/tyler-reddick-megadeth-new-hampshire-gimme-radio/|title=Reddick to Celebrate Metal Band Megadeth with Gimme Radio Chevy in Loudon|website=rcrracing.com|date=July 17, 2019|access-date=July 17, 2019}}</ref> 21. avgusta je skupina objavila, da se bodo januarja in februarja 2020 odpravili na prvo turnejo po Mustainovi bolezni, pri čemer jih bodo na evropski turneji spremljali [[Five Finger Death Punch]] in [[Bad Wolves]].<ref>{{cite news|title=FIVE FINGER DEATH PUNCH To Tour Europe With MEGADETH And BAD WOLVES|url=https://blabbermouth.net/news/five-finger-death-punch-to-tour-europe-with-megadeth-and-bad-wolves/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=21. avgust 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=FIVE FINGER DEATH PUNCH Announces Dates For European Tour With MEGADETH, BAD WOLVES|url=https://blabbermouth.net/news/five-finger-death-punch-announces-dates-for-european-tour-with-megadeth-bad-wolves/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=9. september 2019}}</ref>
Megadeth se naj bi poleti 2020 predvidoma odpravil na turnejo po Severni Ameriki z Lamb of God, poimenovano »The Metal Tour of the Year«, s [[Trivium]] in [[In Flames]] kot spremljevalnima skupinama, vendar je bila turneja zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusne bolezni 2019]] prestavljena. Turneja je bila preložena na poletje 2021,<ref>{{cite news|title=MEGADETH, LAMB OF GOD, TRIVIUM And IN FLAMES Announce 2021 Dates For 'The Metal Tour Of The Year'|url=https://www.blabbermouth.net/news/megadeth-lamb-of-god-trivium-and-in-flames-announce-2021-dates-for-the-metal-tour-of-the-year/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=1. julij 2020}}</ref> pri čemer je [[Hatebreed]] zamenjal In Flames, ker se je bil slednji prisiljen umakniti zaradi težav z mednarodnimi vizumi, ki jih je povzročila pandemija.<ref>{{Cite web|url=https://www.blabbermouth.net/news/hatebreed-replaces-in-flames-on-the-metal-tour-of-the-year/|title=HATEBREED Replaces IN FLAMES On 'The Metal Tour Of The Year'|accessdate=13. julij 2021|website=Blabbermouth.net}}</ref> Megadeth je sredi leta 2020 znova vstopil v studio v Nashvilleu, da bi nadaljeval snemanje svojega novega albuma, ki naj bi bil predvidoma izdan leta 2021.<ref>{{cite news|title=DAVID ELLEFSON Will Travel To Nashville This Week To Begin Recording New MEGADETH Album|url=https://blabbermouth.net/news/david-ellefson-will-travel-to-nashville-this-week-to-begin-recording-new-megadeth-album/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=19. maj 2020}}</ref><ref>{{cite news|title=DAVE MUSTAINE Says New MEGADETH Album Is 'Coming Along Great'|url=https://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-says-new-megadeth-album-is-coming-along-great/|work=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=25. julij 2020}}</ref><ref>{{cite news|title=Why MEGADETH Decided Against Recording New Album Remotely|url=https://blabbermouth.net/news/why-megadeth-decided-against-recording-new-album-remotely/|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=31. julij 2020}}</ref>
Medtem ko je 9. januarja 2021 na [[Zoom|Zoomu]] za oboževalce gostil Masterclass »Front Row Live«, je Mustaine napovedal, da se bo naslov prihajajočega albuma glasil ''[[The Sick, the Dying... and the Dead!]]'', vendar je navedel, da bi se naslov morda lahko še spremenil.<ref name="Metal Addicts">{{cite web|url=https://metaladdicts.com/site/dave-mustaine-reveals-title-for-new-megadeth-album/|title=DAVE MUSTAINE Reveals Title For New MEGADETH Album|publisher=Metal Addicts|date=10. januar 2021|access-date=11. januar 2021}}</ref> 24. maja je Mustaine po razkritju zasebnih spolnih video posnetkov<ref name="leak videos">{{cite web|title=MEGADETH Comments On Leak Of 'Embarrassing' DAVID ELLEFSON Videos: 'We Are Watching Developments Closely'|url=https://blabbermouth.net/news/megadeth-comments-on-leak-of-embarrassing-david-ellefson-videos-we-are-watching-developments-closely/|website=Blabbermouth|date=10. maj 2021|access-date=23. maj 2021}}</ref> razglasil, da je skupina ponovno odpustila Ellefsona.<ref>{{cite web|title=MEGADETH Officially Parts Ways With DAVID ELLEFSON Following Sex Video Scandal|url=https://www.blabbermouth.net/news/megadeth-offically-parts-ways-with-david-ellefson-following-sex-video-scandal/|website=Blabbermouth|accessdate=24. maj 2021}}</ref> Ellefson je kasneje potrdil, da je bil dejansko odpuščen deset dni prej, 14. maja; video posnetki so se prvotno pojavili 10. maja.<ref>{{cite web|url=https://metalinjection.net/news/drama/david-ellefson-was-actually-fired-from-megadeth-four-days-after-sexual-allegations-surfaced-new-details-from-revenge-porn-report|author=Pasbani, Robert|title=David Ellefson Was Actually Fired From MEGADETH Four Days After Sexual Allegations Surfaced, New Details From Revenge Porn Report|website=Metal Injection|accessdate=9. junij 2021}}</ref> Posledično je Mustaine izjavil, da se Ellefson ne bo nikoli več mogel pridružil skupini.<ref>{{cite web|url=https://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-says-there-is-no-chance-of-david-ellefson-ever-rejoining-megadeth-again/|title=DAVE MUSTAINE Says There Is No Chance Of DAVID ELLEFSON Ever Rejoining MEGADETH Again|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=13. julij 2021}}</ref>
V Mustainovem radijskem programu radia Gimme z naslovom ''The Dave Mustaine Show'' je Mustaine 17. junija dejal, da se basovski posnetki, ki jih je Ellefson posnel maja 2020, ne bodo pojavili na prihajajočem albumu in da jih bo ponovno posnel drug basist.<ref>{{cite web|url=https://www.blabbermouth.net/news/dave-mustaine-confirms-david-ellefson-will-not-appear-on-upcoming-megadeth-album/|title=DAVE MUSTAINE Confirms DAVID ELLEFSON Will Not Appear On Upcoming MEGADETH Album|website=[[Blabbermouth.net]]|accessdate=17. junij 2021}}</ref> To je bilo tudi storjeno, vendar Mustaine ni takoj povedal, kdo je novi basist. Razkril je tudi naslov pesmi z albuma z naslovom »The Dogs of Chernobyl«.<ref>{{cite web|url=https://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/dave_mustaine_confirms_david_ellefsons_bass_parts_on_new_megadeth_album_were_already_re-recorded_by_another_bassist.html|author=jomatami|title=Dave Mustaine Confirms David Ellefson's Bass Parts on New Megadeth Album Were Already Re-Recorded By Another Bassist|website=[[Ultimate Guitar]]|accessdate=8. julij 2021}}</ref> Mustaine je kmalu zatem potrdil izbiro novega basista s sliko, na kateri sta bila prikazana vrat bas kitare in neznani član na tleh za stolom, vendar imena ni razkril, ampak je dejal, da ga bo kmalu.<ref>{{cite web|url=https://www.blabbermouth.net/news/heres-the-first-glimpse-of-megadeths-new-bassist/|title=Here's The First Glimpse Of MEGADETH's New Bassist|website=[[Blabbermouth.net]]|date=July 12, 2021|access-date=July 12, 2021}}</ref> Nekdanji basist [[James LoMenzo]] se je skupini pridružil na turneji,<ref>{{cite web|url=https://www.guitarworld.com/news/megadeth-new-live-bassist|author=Maxwell, Jackson|title=Megadeth announce James LoMenzo as new live bassist|website=[[Guitar World]]|date=August 11, 2021|access-date=August 11, 2021}}</ref> [[Steve Di Giorgio]] iz skupine [[Testament (skupina)|Testament]] pa je sodeloval kot basist na albumu ''The Sick, the Dying... and the Dead!'', ki bo izšel septembra 2022.<ref>{{cite web|url=https://metaladdicts.com/megadeth-new-album-the-sick-the-dying-and-the-dead-postponed-to-september/|title=MEGADETH’s New Album, ‘The Sick, The Dying… And The Dead’, Postponed To September|date=June 12, 2022|accessdate=June 12, 2022|work=Metal Addicts}}</ref> LoMenzo je bil 31. maja razglašen za uradnega basista skupine.<ref>{{cite web|url=https://blabbermouth.net/news/megadeth-announces-james-lomenzo-as-permanent-replacement-for-david-ellefson|title=MEGADETH Announces JAMES LOMENZO As 'Permanent' Replacement For DAVID ELLEFSON|publisher=[[Blabbermouth.net]]|date=May 31, 2022|access-date=May 31, 2022}}</ref>
Po več kratkih napovednikih<ref>{{Cite web|last=Hammerpublished|first=Metal|date=2022-06-21|title=Megadeth tease new music on mysterious website|url=https://www.loudersound.com/news/megadeth-tease-new-music-on-mysterious-website|access-date=2022-06-23|website=loudersound|language=en}}</ref> je bil 23. junija objavljen prvi singel z albuma »We'll Be Back«<ref>{{Cite web|last=Trapp|first=Todd FooksTodd FooksContributing Authors: Philip|title=Fans React to Megadeth's New Song 'We'll Be Back'|url=https://loudwire.com/megadeth-new-song-well-be-back-reactions-fans-listeners/|access-date=2022-06-23|website=Loudwire|language=en}}</ref> in seznam skladb.
== Polemike ==
Mustaine je pogosto razburjal z izjavami za medije,<ref>{{cite web|last=Crawford|first=Allyson B.|title=Megadeth Frontman Dave Mustaine's Most Controversial Quotes|url=http://noisecreep.com/dave-mustaine-quotes/|website=[[Noisecreep]]|date=5. april 2012|access-date=21. november 2013}}</ref> običajno v zvezi s težavami z nekdanjimi soigralci skupine Metallica. Zamere so bile zaradi njegove izključitve iz skupine, načina izvedbe in nesoglasij glede zaslug za pisanje pesmi.<ref>{{cite web|last=Hartmann|first=Graham|title=Metallica vs. Dave Mustaine – Nastiest Rock Feuds|url=http://loudwire.com/metallica-vs-dave-mustaine-nastiest-rock-feuds/|work=[[Loudwire]]|date=31. avgust 2012|access-date=21. november 2013}}</ref> Mustaine je jezo izrazil v filmu ''[[Metallica: Some Kind of Monster]]'',<ref>{{cite journal|last=Hay|first=Carla|date=17. januar 2004|title="Monster" Film Reveals Metallica's Dynamics|url=https://books.google.com/books?id=gg8EAAAAMBAJ&q=dave+mustaine+fired+metallica&pg=PA15|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|volume=116|page=15|access-date=21. november 2013}}</ref> v prizoru, ki ga pozneje ni odobraval, saj se mu je zdelo, da je napačno prikazan in da ne predstavlja celotnega obsega tega, kar se je zgodilo med srečanjem.<ref>{{cite web|last=Wiederhorn|first=Jon|title=Megadeth Frontman, Filmmakers At Odds Over Metallica Doc|url=http://www.mtv.com/news/1489539/megadeth-frontman-filmmakers-at-odds-over-metallica-doc/|publisher=[[MTV]]|date=20. julij 2004|access-date=21. november 2013}}</ref>
Med izvedbo »Anarchy in the UK« leta 1988 v Antrimu na [[Severna Irska|Severnem Irskem]] je Mustaine pijano in zmedeno posvetil pesem »stvari« »vračanja Irske Ircem!«{{refn|Mustaine je pred predstavo v Antrimu odkril, da so na prizorišču naprodaj majice z oznako Megadeth. Prodajalec je Mustainu pojasnil, da zbira denar za [[Začasna irska republikanska vojska|"vzrok"]]. Mustaine je idejo podprl in zadnjo pesem nevede namenil organizaciji in rekel: "Ta je za vzrok! Vrnite Irsko Ircem, anarhija v Antrimu." Citat je navdihnila pesem Paula McCartneyja "Give Ireland Back to the Irish".<ref>{{cite web|first=Kenny|last=Herzog|title=Dave Mustaine Interview|url=https://www.avclub.com/article/dave-mustaine-59091|work=[[The A.V. Club]]|date=18. julij 2011|access-date=4. junij 2014}}</ref>|group=nb}} Mustaine je pred zadnjo pesmijo dejal: »Ta je za stvar! Vrnite Irsko Ircem!«<ref name="Rust">{{cite web|first=Richard|last=Bienstock|title=Megadeth: Rust Never Sleeps|url=https://www.guitarworld.com/features/megadeth-rust-never-sleeps|work=[[Guitar World]]|date=17. september 2010|access-date=22. november, 2013}}</ref> To je med občinstvom povzročilo nemire in pretepe med katoličani in protestanti v občinstvu. Skupina je morala nazaj v [[Dublin]] potovati v neprebojnem avtobusu.<ref name="Metal Sludge">{{cite web|author=Metal Sludge staff|title=23 Questions With Dave Mustaine|url=http://www.metalsludge.tv/?p=28520|publisher=Metal Sludge|date=4. september 2001|access-date=10. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213140143/http://www.metalsludge.tv/?p=28520|archive-date=13. december 2013}}</ref> Mustaine je pozneje dejal, da so ga prodajalci majic zavedli o pomenu izraza »Stvar«. Incident je služil kot navdih za pesem »Holy Wars ... The Punishment Due«.<ref>{{cite web|title=Holy Wars...The Punishment Due|url=https://www.rollingstone.com/music/song-stories/holy-wars-the-punishment-due-megadeth|work=[[Rolling Stone]]|access-date=6. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140309221717/http://www.rollingstone.com/music/song-stories/holy-wars-the-punishment-due-megadeth|archive-date=9. marec 2014}}</ref>
Polemike in napačno interpretirana besedila so skupini povzročila težave. Leta 1988 je [[MTV]] menil, da pesem »In My Darkest Hour« spodbuja samomor ter video prepovedal.<ref>{{cite web|first=Laura|last=Mann|title=The Ten Best Music Videos Banned by MTV|url=http://blogs.dallasobserver.com/dc9/2011/08/the_ten_best_videos_banned_by.php|work=[[Dallas Observer]]|date=1. avgust 2011|access-date=22. november, 2013}}</ref> Postaja je iz istega razloga prepovedala videospot za »A Tout le Monde«, čeprav je Mustaine dejal, da je bila pesem napisana z vidika umirajočega moškega, ki svojim najbližjim govori svoje zadnje besede.<ref name="A Tout le Monde" /> Po njegovem mnenju je MTV videoposnetke za »[[Skin o 'My Teeth]]« in »[[Symphony of Destruction]]« označil za »malce preveč ostre« in jih ni hotel predvajati.<ref>{{cite journal|last=Pessin|first=Anna Lisa|date=oktober 1992|title=Dressed for Success|url=https://books.google.com/books?id=wJumg6TLv8EC&q=countdown+to+extinction+thrash+metal&pg=PT53|journal=[[Spin (magazine)|Spin]]|volume=8|page=52|access-date=20. september 2013}}</ref>
Med svetovno turnejo leta 2001 je malezijska vlada prekinila nastop skupine v prestolnici države, ker so oblasti negativno dojemale podobo in glasbo skupine.<ref>{{cite web|first=Barry A.|last=Jeckell|title=Billboard Bits: LL Cool J, Megadeth, Money Mark|url=https://www.billboard.com/articles/news/79013/billboard-bits-ll-cool-j-megadeth-money-mark|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=6. avgust 2001|access-date=13. december 2013}}</ref> Vlada je maskoto skupine Vic Rattlehead označila za neprimerno in članom povedala, da bodo aretirani, če bodo nastopili.<ref>{{cite web|title='Hero' Takes A Fall In Malaysia|url=https://www.nme.com/news/megadeth/8697|work=[[New Musical Express]]|date=24. julij 2001|access-date=13. december 2013}}</ref> Dave Mustaine je odgovoril: »Zavedam se, kaj poskuša narediti malezijska vlada, občudovanja vredno je, da skušajo zaščititi mlade v državi. To pa samo kaže na stopnjo nevednosti in apatije, ki jo ima vlada do problema.«<ref name="Vegas Sun" />
Leta 2003 je Mustaine po okrevanju po poškodbi roke, ki mu je ogrozila kariero, postal [[ponovno rojen]] kristjan.<ref>{{cite web|first=George|last=Stroumboulopoulos|publisher=[[CBS]]|title=Interview: Dave Mustaine|url=http://www.cbc.ca/strombo/guests/dave-mustaine|access-date=22. november 2013}}</ref> Manjše polemike je sprožila Mustainova napoved, da Megadeth zaradi njegove spreobrnitve nekaterih pesmi ne bo več igral v živo.<ref>{{cite web|last=Prince|first=Patrick|title=Dave Mustaine at 'Peace' in his career, 25 years later|url=http://www.goldminemag.com/features/dave-mustaine-at-peace-in-his-career-25-years-later|work=[[Goldmine (magazine)|Goldmine]]|date=13. junij 2011|access-date=22. november 2013}}</ref> Maja 2005 naj bi Mustaine zagrozil, da bo odpovedal koncerte v Grčiji in Izraelu z [[Ekstremni metal|ekstremnimi metal]] skupinami [[Rotting Christ]] in [[Dissection]] zaradi protikrščanskih prepričanj skupin. Zaradi tega sta obe skupini preklicali nastope.<ref>{{cite web|last=Kerby|first=Jeff|title=Dave Mustaine Speaks to KNAC.com From Gigantour|date=24. julij 2005|url=http://www.knac.com/article.asp?ArticleID=3761|publisher=[[KNAC.com]]|access-date=22. november 2013}}</ref>{{Wikisource|:en:David Ellefson v Megadeth|David Ellefson v Megadeth}}Julija 2004 je nekdanji basist Ellefson tožil Mustaina za 18,5 milijona dolarjev na okrožnem sodišču južnega okrožja zvezne države New York v Združenih državah Amerike. Ellefson je trdil, da ga je Mustaine opeharil za del prihodka od prodaje licenčnega blaga in avtorskih honorarjev.<ref>{{cite web|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|title=Megadeth Founders Exchange Lawsuits|date=9. avgust 2004|url=https://www.billboard.com/biz/articles/news/1430579/megadeth-founders-exchange-lawsuits|access-date=22. november 2013}}</ref> Tožba je bila leta 2005 zavrnjena in Mustaine je vložil protitožbo, v kateri je trdil, da je Ellefson uporabil ime skupine v oglasu za glasbeno opremo;<ref>{{cite web|title=Megadeth's Mustaine Sues Former Bassist|url=https://www.billboard.com/articles/news/61979/megadeths-mustaine-sues-former-bassist|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=26. julij 2005|access-date=4. junij 2014}}</ref> tožba je bila rešena zunaj sodišča.<ref>{{cite web|first=Jon|last=Wiederhorn|website=[[Noisecreep]]|title=Megadeth Frontman Extends Olive Branch to Original Bassist|date=10. februar 2010|url=http://noisecreep.com/megadeth-dave-mustaine-olive-branch-dave-ellefson/|access-date=22. november 2013}}</ref>
10. maja 2021 so bili na Twitterju objavljeni spolno eksplicitni videoposnetki Ellefsona. Videoposnetki, ki naj bi jih posnela oboževalka, s katero si je Ellefson dopisoval, so sprva sprožili obtožbe o zalezovanju otrok. Vendar sta Ellefson in druga stran obtožbe zanikala, oboževlka pa je javno zatrdila, da je odrasla oseba in da je videoposnetke na njeno nevednost objavila tretja oseba. Ellefson je stopil v stik s policijsko upravo Scottsdale (SPD) in zahteval obtožnico zaradi maščevalne pornografije. Ellefson je opravil poligrafski test, da bi potrdil svoje trditve, in policiji predložil fotografijo vozniškega dovoljenja oboževalke, da bi dokazal njeno starost. Prav tako je delil posnetke zaslonskih slik sporočil Snapchat in WhatsApp, povezanih z obtožbami. Ellefsonova partnerka je priznala, da je videoposnetek delila z nekaterimi prijatelji, vendar ni bila prepričana, kako se je razširil med druge. V poročilu SPD je navedeno, da oboževalka dejanje »obžaluje in da se je strinjala, da bo na Instagramu objavila izjavo«, da »je bila med njunim virtualnim spolnim srečanjem, odrasla oseba in da v dejanje ni bila prisiljena.« Ellefson je nato 10. maja objavil njeno izjavo in svojo lastno izjavo, v kateri je trdil, da so obtožbe o zalezovanju otrok lažne. Ellefson je izjavil, da ni bil na noben način izsiljen in da verjame, da videoposnetki njunega sporazumnega odraslega srečanja niso prišli v javnost namerno.<ref>{{Cite magazine|last1=Grow|first1=Kory|date=2021-06-07|title=David Ellefson: Ex-Megadeth Bassist Details Revenge-Porn Case in Police Report|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/david-ellefson-megadeth-bassist-revenge-porn-police-report-1179919/|magazine=Rolling Stone|language=en-US|access-date=2022-01-16}}</ref> Megadeth je naslednji dan izdal uradno izjavo, v kateri je zapisal, da situacijo »pozorno spremljajo«.<ref name="leak videos3" /> Mustaine je 24. maja 2021 sporočil, da je bil Ellefson odpuščen iz skupine.<ref>{{cite web|url=https://variety.com/2021/music/news/megadeth-david-ellefson-fires-sexual-misconduct-1234980355/|title=Megadeth Fires Bassist David Ellefson After Sexual Misconduct Allegations|author=Jordan Moreau|date=May 24, 2021|website=Variety|access-date=May 24, 2021|quote=Heavy metal band Megadeth has parted ways with bassist David Ellefson after he was accused of sexual misconduct.}}</ref>
== Umetnost ==
=== Vplivi in slog ===
Tradicionalne [[Heavy Metal|heavy metal]] skupine, kot so [[UFO]], [[Black Sabbath]], [[Budgie]],<ref>{{cite web|url=http://www.revolvermag.com/uncategorized/exclusive-excerpt-from-dave-mustaines-autobiography-meeting-lars-ulric.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20151120220741/http://www.revolvermag.com/uncategorized/exclusive-excerpt-from-dave-mustaines-autobiography-meeting-lars-ulric.html|title=Exclusive Excerpt From Dave Mustaine's Autobiography: Meeting Lars Ulrich|date=3. avgust 2010|last=Grow|first=Kory|work=Revolver|publisher=NewBay Media|archive-date=November 20, 2015}}</ref> [[Novi val britanskega heavy metala|novi val britanskih heavy metal skupin]] (NWOBHM), kot so [[Judas Priest]], [[Motörhead]], [[Iron Maiden]], [[Diamond Head]] in [[Venom]], ter [[punk rock]] skupine, kot so [[Sex Pistols]] in [[Ramones]], so pomembno vplivale na zvok Megadetha.<ref>{{cite news|last=Smyers|first=Darryl|title=Megadeth's Dave Ellefson Talks About Christianity and Lady Gaga|url=http://blogs.dallasobserver.com/dc9/2012/03/megadeths_dave_ellefson_talks.php|access-date=23. november 2013|newspaper=[[Dallas Observer]]|date=1. marec 2012}}</ref> Na kitarski slog skupine so vplivale tudi [[hard rock]] skupine, kot so [[AC/DC]],<ref>{{cite web|author=Full Metal Jackie|title=Megadeth Frontman Dave Mustaine on Touring With Iron Maiden, Social Media + More|url=http://loudwire.com/megadeth-dave-mustaine-touring-iron-maiden-social-media-more/|access-date=23. november 2013|work=[[Loudwire]]|date=
7. oktober 2013}}</ref> [[Queen]]<ref>{{Cite web|url=https://thequietus.com/articles/19891-dave-mustaine-megadeth-favourite-albums-interview?page=12|title=The Quietus | Features | Baker's Dozen | Th1rt3en Best: Dave Mustaine of Megadeth's Favourite Albums}}</ref> in [[Led Zeppelin]],{{sfn|Edmondson|2013|p=147}} pa tudi nemške skupine, kot sta [[Scorpions]]<ref>{{Cite web|url=https://loudwire.com/bands-who-influenced-megadeth/|title=10 Bands Who Influenced Megadeth}}</ref> in [[Accept]].<ref>{{cite web|url=http://www.uncivilrevolt.com/2021/02/b-mac-album-review-accept-too-mean-to-die/|title=B-Mac Album Review: Accept, Too Mean To Die ~ Uncivil Revolt|date=februar 2021|publisher=uncivilrevolt.com|access-date=8. februar 2021}}</ref> Čeprav ima glasba korenine v punku,{{sfn|Dika|2012|p=188}} je univerzitetni profesor Jason Bivins zapisal, da je Megadeth sledil osnovam Motörheada in Iron Maidena. Slog je opisal kot mešanico »instrumentalne virtuoznosti NWOBHM-a s hitrostjo in agresijo [[Hardcore punk|hardcore punka]]«, lirični navdih pa naj bi črpali tudi iz grozo-obsedene punk skupine [[Misfits]].{{sfn|Bivins|2008|p=74}} Mustaine je kot posnetke, ki so vplivali nanj, navedel tudi albume [[The Beatles|Beatlov]] in [[David Bowie|Davida Bowieja]].<ref>{{cite web|last=Carney|first=Christine|title=Megadeth's Mustaine Talks About Albums That Influenced Him;|url=http://www.blabbermouth.net/news/megadeth-s-mustaine-talks-about-albums-that-influenced-him-video-available/|work=[[MP3.com]]|publisher=[[Blabbermouth.net]]|date=18. september 2007|access-date=26. november 2013}}</ref>
Mustaine je glavni komponist skupine. Razvija pesmi, ki se začnejo z določenim [[Riff|riffom]], ki s spremembami postane osrednji del pesmi.<ref>{{cite web|last=Sharken|first=Lisa|title=Dave Mustaine of Megadeth|url=http://www.seymourduncan.com/blog/artist-interview/dave-mustaine-of-megadeth/|work=Seymour Duncan|date=9. januar 2007|access-date=3. december 2013}}</ref> Dejal je, da so fragmenti pesmi sestavljeni ločeno, nato pa skupina iz njih naredi zgoščeno strukturo.<ref>{{cite web|last=Bosso|first=Joe|title=Interview: Megadeth's Dave Mustaine talks Thirteen, Metallica and riffs|url=http://www.musicradar.com/news/guitars/interview-megadeths-dave-mustaine-talks-th1rt3en-metallica-and-riffs-519610|publisher=[[MusicRadar]]|date=14. december 2011|access-date=3. december 2013}}</ref> Bobnar Shawn Drover je izjavil, da je Mustaine v preteklih letih prihranil veliko riffov in da nekaj nedavnega materiala temelji na teh demo posnetkih.<ref name="Drover">{{cite web|last=Toto|first=Anthony|title=Interview: Megadeth|url=http://pop-break.com/2013/11/29/interview-megadeth/|work=Pop-Break|date=29. november 2013|access-date=7. december 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131210235912/http://pop-break.com/2013/11/29/interview-megadeth/|archive-date=10. december 2013|url-status=dead}}</ref> Ellefson je izjavil, da skupina nenehno ustvarja nov material in da se snemanje začne z izmenjavo idej, nato pa skupina vstopi v studio in razpravlja o konceptu, režiji, umetniških delih in naslovih pesmi.<ref>{{cite web|last=Wise|first=Lauren|title=Megadeth's Dave Ellefson: "All The Best Things In My Life Were Not My Idea"|url=http://blogs.phoenixnewtimes.com/uponsun/2013/10/dave-ellefson-interview-megadeth-book.php?page=3|work=[[Phoenix New Times]]|date=28. oktober 2013|access-date=16. december 2013}}</ref> Besedila so običajno napisana po aranžmaju glasbe.<ref>{{cite web|last=Chamberlain|first=Rich|title=Dave Mustaine on Super Collider, Endgame, Risk and more|url=http://www.musicradar.com/news/guitars/dave-mustaine-on-super-collider-endgame-risk-and-more-575401/2|publisher=[[MusicRadar]]|date=3. junij 2013|access-date=11. julij 2014}}</ref> Mustaine je ob razpravi o besedilih skupine dejal, da številne teme izvirajo iz literature, na primer iz romanov [[George Orwell|Georgea Orwella]].<ref>{{cite web|last=Ruggiero|first=Bob|title=Megadeth's Dave Mustaine Hopes You're Still Buying|url=http://blogs.houstonpress.com/rocks/2013/12/_when_megadeth_foundersingergu.php|work=[[Houston Press]]|date=11. december 2013|access-date=15. december 2013}}</ref>
Glasba Megadetha in njegovih sodobnih underground metal skupin iz osemdesetih let je vsebovala ostre vokale, vzorce dvojnih bas bobnov, [[staccato]] riffe, [[Power akordi|power akorde]], alternativno igranje z desno roko in piskajočo prvo kitaro; albumi iz tega obdobja so nastajali z nizkimi proračuni.{{sfn|Purcell|2003|p=53}} Mustaine je po ustanovitvi Megadetha sledil thrash metal slogu svoje prejšnje skupine Metallica z večjim poudarkom na hitrosti in intenzivnosti.<ref>{{cite web|title=Megadeth Biography|url=https://www.rollingstone.com/music/artists/megadeth/biography|archive-url=https://web.archive.org/web/20110210231402/http://www.rollingstone.com/music/artists/megadeth/biography|url-status=dead|archive-date=10. februar 2011|work=[[Rolling Stone]]|publisher=[[Simon & Schuster]]|year=2001|access-date=22. november 2013}}</ref> Za glasbo Megadetha je značilna urejena instrumentalna izvedba, ki vsebuje hitre ritmične odseke, zapletene aranžmaje in renčeči vokal.<ref name="Allmusic Bio">{{cite web|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|title=Megadeth Biography|url=https://www.allmusic.com/artist/megadeth-mn0000406294/biography|website=[[AllMusic]]|access-date=15. november 2013}}</ref> Na vprašanje, naj opiše Megadethov kitarski slog, je Mustaine odgovoril: »Ko greš na nastop in vidiš kitarista, ki tam samo stoji, je to kitarist. Thrash kitarist je nekdo, ki igra, kot, da bi rad ven iz kitare potegnil čreva.«<ref name="Chicago" /> Večina pesmi je posnetih v standardnem [[Uglaševanje kitare|uglaševanju kitare]], saj Mustaine meni, da zagotavlja boljšo melodijo kot alternativne metode uglaševanja.<ref>{{cite web|last=Bienstock|first=Richard|title=Interview: Megadeth Guitarist Dave Mustaine on 2009's 'Endgame'|url=https://www.guitarworld.com/interview-megadeth-guitarist-dave-mustaine-2009s-endgame|work=[[Guitar World]]|date=17. januar 2013|access-date=15. december 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131205082523/http://www.guitarworld.com/interview-megadeth-guitarist-dave-mustaine-2009s-endgame|archive-date=5. december 2013|url-status=dead}}</ref> Leta 2017 je David Ellefson v nekem intervjuju govoril o tem, kako je skupina pred kratkim začela uporabljati nižje uglaševanje, in sicer: »s starostjo je to povsem naravno, za pevce je to lahko velik napor, zato namesto da bi prenehali, naredimo kaj? No, kitare oglasimo malo nižje in poiščemo način, kako se naporu izogniti.«<ref>{{cite web|last=Sciaky|first=Davide|title=Interview: Megadeth (David Ellefson)|url=http://www.truemetal.it/news/intervista-megadeth-david-ellefson-91978-p2|work=[[TrueMetal.it]]|date=17. avgust 2017|access-date=14. januar 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181012014552/http://www.truemetal.it/news/intervista-megadeth-david-ellefson-91978-p2|archive-date=12. oktober 2018|url-status=dead}}</ref>
V prvih dneh skupine je bil Mustaine ritem kitarist, Chris Poland pa prvi kitarist. Poland je nastopil le na prvih dveh albumih Megadetha; (kasneje je sicer igral tudi v albumu [[The System Has Failed|''The System Has Failed'']] leta 2004); glasbena novinarja Pete Prown in Harvey P. Newquist mu pripisujeta, da je glasba postala bolj barvita zaradi njegovih [[jazz]] vplivov.{{sfn|Prown|Newquist|1997|p=227}} Po besedah nekdanjega urednika ''Metal Maniacsa'' Jeffa Wagnerja je tehnika pisanja pesmi dosegla vrhunec s četrtim albumom ''Rust in Peace'', ki ga je opisal kot »naval natančnosti in fluidnosti, s čimer je uveljavil trditev, da je Megadeth svetovno najsodobnejša umetniška [[speed metal]] skupina«.{{sfn|Wagner|2010|p=43}} Muzikolog Glenn Pillsbury je izjavil, da je kitarsko delo na albumu mešanica Mustainovega »nadzorovanega kaosa« in »tehnične briljantnosti« Martyja Friedmana.{{sfn|Pillsbury|2006|p=82}} Studijski albumi, ki so izšli sredi in v poznih devetdesetih letih, so vsebovali pesmi s strnjeno strukturo in manj zapletenimi riffi.<ref>{{cite journal|last=Michael Moses|first=Dan Kaye|date=5. junij 1999|title=What Did You Do In The War, Daddy?|url=https://books.google.com/books?id=tQ0EAAAAMBAJ&q=megadeth+cryptic+writings&pg=PA84|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=12|access-date=22. november 2013}}</ref>
Besedila Megadetha se pogosto osredotočajo na smrt, vojno, politiko in vero.{{sfn|Arnett|1996|p=44}} Lirika se osredotoča na nihilistične teme, občasno pa obravnava teme, kot so odtujenost in družbeni problemi.{{sfn|Joyner|2002|p=301}} Najzgodnejše pesmi so vsebovale teme, kot so okultizem, nasilje in satanizem.<ref name="Popmatters" /><ref>{{cite journal|last=Powell|first=Mike|date=september 2011|title=Diggin' In the Crates For Untold Treasures|url=https://books.google.com/books?id=0wtKHa9tu6QC&q=megadeth+poetry+about+satan&pg=PA92|journal=[[Spin (magazine)|Spin]]|volume=27|page=92|access-date=21. november 2013}}</ref> [[Jedrska vojna]] in vladne zarote sta bili glavni temi na albumih, kot sta ''Rust in Peace'' in ''Countdown to Extinction''.{{sfn|Harrison|2011|p=60}} Med komercialnim vrhuncem Megadetha se je Mustaine ukvarjal z bolj osebnimi temami, kot so odvisnost in intimni odnosi. Mustaine je za besedila ''Cryptic Writings'' dejal, da je želel napisati pesmi, ki bi bile bolj všeč širšemu občinstvu.<ref>{{cite journal|last=Taylor|first=Chuck|date=29. november 1997|title=Metal Mainstay Megadeth Alters Its Lyrics But Not Its Music For The '90s|url=https://books.google.com/books?id=5AkEAAAAMBAJ&q=megadeth+cryptic+writings&pg=PA74|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=74|access-date=21. november 2013}}</ref> Naslov albuma ''United Abominations'' je satirična igra iz imena United Nations ([[Združeni narodi|Združenih narodov]]); Mustaine je kritiziral neučinkovitost organizacije na številnih pesmih na tem albumu.{{sfn|Phillips|Cogan|2009|p=157}} Kasnejši albumi so vsebovali besedila v podobnem smislu.<ref name="Allmusic Bio" />
=== Zapuščina ===
Megadeth, ki je po vsem svetu prodal okoli 38 milijonov izvodov albumov, je ena redkih skupin z ameriške underground metal scene iz osemdesetih let, ki je dosegla množični komercialni uspeh.{{sfn|Edmondson|2013|p=49}} Megadeth skupaj s sodobniki Metallico, Slayerjem in Anthraxom velja za eno osrednjih ustanovnih skupin thrash metala.{{sfn|Thompson|2007|p=135}} Te skupine se pogosto imenujejo »velika četverica« thrash metala{{sfn|Phillips|Cogan|2009|p=210}} in naj bi bile odgovorne za razvoj in popularizacijo žanra. ''[[Loudwire]]'' je Megadeth uvrstil kot tretjo najboljšo thrash metal zasedbo vseh časov in pohvalil »provokativna besedila in miselno virtuoznost«.<ref>{{cite web|last=Rivadavia|first=Eduardo|title=10 Best Thrash Metal Bands of All Time|url=http://loudwire.com/best-thrash-metal-bands/|work=[[Loudwire]]|date=15. avgust 2013|access-date=24. november 2013}}</ref> ''CMJ New Music Report'' je debitantski album skupine označil za ključno izdajo in predstavnika »zlate dobe speed metala«.<ref>{{cite journal|author=CMJ Network, Inc|date=11. februar 2002|title=Loud Rock|url=https://books.google.com/books?id=Y7cms1PnqKUC&q=killing+is+my+business&pg=PT13|journal=[[CMJ New Music Report]]|page=45|access-date=24. november 2013}}</ref> [[Billboard]] je drugi album skupine ''Peace Sells... but Who's Buying?'' imenoval za »mejnik thrash gibanja«, katerega besedila so še vedno aktualna.<ref>{{cite journal|last=Paoletta|first=Michael|date=14. avgust 2004|title=Vital Reissues|url=https://books.google.com/books?id=8RIEAAAAMBAJ&q=peace+sells+megadeth&pg=PA45|journal=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=45|access-date=24. november 2013}}</ref> MTV je skupino prepoznal tudi kot vplivno metal skupino in izpostavil tehnični vidik zgodnjih albumov.<ref>{{cite web|last=Wiederhorn|first=Jon|title=Greatest Metal Bands – Honorable Mentions|url=http://www.mtv.com/bands/m/metal/greatest_metal_bands/071406/index12.jhtml|publisher=[[MTV]]|access-date=24. november 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131021140613/http://www.mtv.com/bands/m/metal/greatest_metal_bands/071406/index12.jhtml|archive-date=21. oktober 2013}}</ref>
Megadeth velja za eno najbolj glasbeno vplivnih skupin, ki je nastala v osemdesetih letih. Kot del zgodnjega ameriškega thrash metal gibanja je glasba skupine neposredno vplivala na [[death metal]].{{sfn|Purcell|2003|p=53}} Sociolog Keith Kahn-Harris je zapisal, da je glavni uspeh Megadetha eden od razlogov za širitev ekstremnega metala v države, kjer prej ni bil znan.{{sfn|Kahn-Harris|2007|p=132}} Zvok in umetnosti albuma so vplivale na številne thrash metal skupine v 21. stoletju,<ref>{{cite web|last=Ramirez|first=Carlos|title=Top 10 New School Thrash Bands|url=http://noisecreep.com/top-10-new-school-thrash-bands/|website=[[Noisecreep]]|date=29. julij 2009|access-date=13. december 2013}}</ref> med njimi [[Toxic Holocaust]] in [[Warbringer]].<ref name="Drover" /><ref>{{cite news|title=Warbringer: 'Hunter-Seeker' Lyric Video Released|url=http://www.blabbermouth.net/news/warbringer-hunter-seeker-lyric-video-released/|work=[[Blabbermouth.net]]|date=17. september 2013|access-date=13. december 2013}}</ref> Po podatkih [[Nielsen SoundScan]] je Megadeth med letoma 1991 in 2014 v ZDA prodal 9,2 milijona izvodov albumov.<ref>{{cite web|last=Gensler|first=Andy|title=How Marty Friedman Went From Megadeth to the 'Ryan Seacrest Of Japan'|url=https://www.billboard.com/articles/news/6106344/marty-friedman-japan-tv-celebrity-megadeth-guitarist-inferno-album|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|date=3. junij 2014|access-date=5. junij 2014}}</ref>
== Zasedba ==<!-- Do not add James LoMenzo to this list, as he is just the band's touring bassist at the moment and not an official member. -->
'''Trenutni člani'''
* [[Dave Mustaine]] – kitara, vodilni vokali <small>(1983–2002, 2004–danes)</small>
* [[James LoMenzo]] – bas, spremljevalni vokali <small>(2006–2010, 2022–danes)</small>
* [[Kiko Loureiro]] – kitara, spremljevalni vokali <small>(2015–danes)</small>
* [[Dirk Verbeuren]] – bobni <small>(2016–danes)</small>
== Diskografija ==
{{Main|Diskografija Megadetha}}
* ''[[Killing Is My Business... and Business Is Good!]]'' (1985)
* ''[[Peace Sells... but Who's Buying?]]'' (1986)
* ''[[So Far, So Good... So What!]]'' (1988)
* ''[[Rust in Peace]]'' (1990)
* ''[[Countdown to Extinction]]'' (1992)
* ''[[Youthanasia]]'' (1994)
* ''[[Cryptic Writings]]'' (1997)
* ''[[Risk (Megadeth album)|Risk]]'' (1999)
* ''[[The World Needs a Hero]]'' (2001)
* ''[[The System Has Failed]]'' (2004)
* ''[[United Abominations]]'' (2007)
* ''[[Endgame (Megadeth album)|Endgame]]'' (2009)
* ''[[Thirteen (Megadeth album)|Thirteen]]'' (2011)
* ''[[Super Collider (album)|Super Collider]]'' (2013)
* ''[[Dystopia (Megadeth album)|Dystopia]]'' (2016)
* ''[[The Sick, the Dying... and the Dead!]]'' (2022)<ref name="Metal Addicts" />
== Priznanja ==
[[Classic Rock Roll of Honour Awards]]:
* 2014: Metal Guru – Dave Mustaine
[[Clio Awards]]:
* 2016: Silver Winner – »The Megadeth VR Experience«
[[Genesis Awards]]:<ref>{{cite web|title=Megadeth 'Countdown to Extinction: Live' To Be Released Worldwide on September 24|url=http://www.businesswire.com/news/home/20130828005231/en/Megadeth-%E2%80%98Countdown-Extinction-Live%E2%80%99-Released-Worldwide-September|publisher=[[Business Wire]]|date=28. avgust 2013|access-date=26. december 2013}}</ref>
* 1993: Doris Day Music Award – ''[[Countdown to Extinction]]''
[[Grammy Awards|Grammy]]:
* 2017: Najboljša metal izvedba – »Dystopia«<ref name=":0" />
[[Loudwire|''Loudwire'' Music Awards]]:<ref>{{cite web|author=''Loudwire'' staff|title=Megadeth Win Two 2011 Loudwire Music Awards|url=http://loudwire.com/megadeth-win-two-2011-loudwire-music-awards/|work=[[Loudwire]]|date=2. januar 2012|access-date=29. december 2013}}</ref>
* 2011: Metal album leta – ''[[Thirteen (Megadeth album)|Thirteen]]''
* 2011: Metal pesem leta – »[[Public Enemy No. 1 (Megadeth song)|Public Enemy No. 1]]«
*[[Metal Hammer|''Metal Hammer'' Golden Gods Awards]]:<ref>{{cite news|url=http://www.blabbermouth.net/news/metal-hammer-golden-gods-awards-complete-list-of-winners/|title=Metal Hammer Golden Gods Awards: Complete List of Winners|date=17. junij 2008|work=[[Blabbermouth.net]]|access-date=8. marec 2009}}</ref>
* 2007: Riff Lord – Dave Mustaine
* 2015: Golden God – Dave Mustaine
[[Revolver (magazine)|''Revolver'' Golden Gods Awards]]:<ref>{{cite web|last=Carman|first=Keith|title=Isis, Metallica, Slipknot Winners At the Epiphone Revolver Golden Gods Awards|url=http://exclaim.ca/music/article/isis_metallica_slipknot_winners_at_epiphone_revolver_golden_gods_awards|work=[[Exclaim!]]|date=8. april 2009|access-date=10. april 2009}}</ref>
* 2009: Golden God – Dave Mustaine
==Opombe==
{{Reflist|group=nb}}
==Sklici==
{{Reflist|30em}}
==Zunanje povezave==
{{Commons category|Megadeth}}
{{Wikiquote}}
* {{Official website|http://www.megadeth.com}}
* {{Curlie|Arts/Music/Bands_and_Artists/M/Megadeth/}}
* {{AllMusic|class=artist|id=mn0000406294|label=Megadeth}}
* {{Discogs artist}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Megadeth| ]]
[[Kategorija:Ameriške metal skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1983]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2002]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2004]]
[[Kategorija:Thrash metal skupine]]
949bdnj4imsqnohgxfnl4rtl2k2nzz8
Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika
0
90918
5723095
4990348
2022-07-24T09:57:39Z
195.29.234.46
Dopolnitev
wikitext
text/x-wiki
[[slika:Vrhnika (12) (3978867945).jpg|thumb|Šolsko poslopje na Tržaški cesti 2]]
'''Osnovna šola Ivana Cankarja''' je [[osnovna šola]] na [[Vrhnika|Vrhniki]] in ena izmed večjih osnovnih šol v [[Slovenija|Sloveniji]].
Pouk se izvaja v treh stavbah v središču Vrhnike:
* stavba na [[Tržaška cesta, Vrhnika|Tržaški cesti]] 2 (zgrajena leta 1904)
* bližnja stavba na Lošci 1 (zgrajena leta 1961)
* od šolskega leta 2014-15 poteka pouk tudi v [[Kulturni center Vrhnika|Kulturnem centru Vrhnika]].
Šola je poimenovana po [[Slovenci|slovenskem]] [[pisatelj]]u, [[dramatika|dramatiku]] in [[pesnik]]u [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]], ki se je rodil Na klancu, predelu Vrhnike, ki je od stare šole oddaljen nekaj sto metrov.
Pouk športne vzgoje na predmetni stopnji se izvaja:
* v veliki telovadnici na Lošci 1
* v mali telovadnici na Lošci 1
* v telovadnici Partizan v neposredni bližini šole
* na asfaltiranem igrišču, stadionu ali nogometnem igrišču (t.i. umetna trava)
== Glej tudi ==
* [[seznam osnovnih šol v Sloveniji]]
== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.osivanacankarja.si}}
{{Ivan Cankar}}
{{normativna kontrola}}
{{school-stub}}
[[Kategorija:Osnovne šole v Sloveniji|Ivana Cankarja]]
[[Kategorija:Ustanove na Vrhniki]]
mgw2i1bwv69gj6j5i54t5k6wxa2v6qy
5723098
5723095
2022-07-24T09:58:50Z
A09090091
188929
Redakcija 5723095 uporabnika [[Special:Contributions/195.29.234.46|195.29.234.46]] ([[User talk:195.29.234.46|pogovor]]) razveljavljena -brez konteksta
wikitext
text/x-wiki
[[slika:Vrhnika (12) (3978867945).jpg|thumb|Šolsko poslopje na Tržaški cesti 2]]
'''Osnovna šola Ivana Cankarja''' je [[osnovna šola]] na [[Vrhnika|Vrhniki]] in ena izmed večjih osnovnih šol v [[Slovenija|Sloveniji]].
Pouk se izvaja v treh stavbah v središču Vrhnike:
* stavba na [[Tržaška cesta, Vrhnika|Tržaški cesti]] 2 (zgrajena leta 1904)
* bližnja stavba na Lošci 1 (zgrajena leta 1961)
* od šolskega leta 2014-15 poteka pouk tudi v [[Kulturni center Vrhnika|Kulturnem centru Vrhnika]].
Šola je poimenovana po [[Slovenci|slovenskem]] [[pisatelj]]u, [[dramatika|dramatiku]] in [[pesnik]]u [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]], ki se je rodil Na klancu, predelu Vrhnike, ki je od stare šole oddaljen nekaj sto metrov.
== Glej tudi ==
* [[seznam osnovnih šol v Sloveniji]]
== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.osivanacankarja.si}}
{{Ivan Cankar}}
{{normativna kontrola}}
{{school-stub}}
[[Kategorija:Osnovne šole v Sloveniji|Ivana Cankarja]]
[[Kategorija:Ustanove na Vrhniki]]
m3z8uby06cr5qw3fu75thkvdsdk2rh7
Corvus (naprava)
0
93593
5723003
4610769
2022-07-23T19:29:46Z
Yerpo
8417
Yerpo je prestavil stran [[Corvus]] na [[Corvus (naprava)]] brez preusmeritve: ni glavni pomen
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Corvus.svg|thumb|Shema corvusa]]
'''Corvus''' ([[latinščina|latinsko]] [[krokar]]) je bilo [[bojno sredstvo]], uporabljeno na [[ladja]]h [[rimska vojna mornarica|rimske vojne mornarice]].
Ker so bili [[Rimljani]] boljši [[kopenska vojska|kopenski]] kot [[vojna mornarica|pomorski]] bojevniki, so želeli svojo prednost kopenskega [[bojevanje|bojevanja]] prenesti tudi v [[pomorsko bojevanje]]. Tako so razvili poseben [[dvižni most]], ki so jih namestili na [[krov]]e ladij.
Corvus je bil tako odlikovan iz dveh primarnih delov. [[Most]] je bil na enem delu pritrjen na [[jambor]], na spodnji strani drugega konca pa se je nahajala [[železo|železna]] konica, dolga 1-1,5 [[meter|m]]. Sam most je bil dolg med 8 in 10,5 m (odvisno od velikosti ladje). Most je bil tudi obojestransko ograjo, ki je omogočala naslon [[scutum]]ov. Širok je bil okoli 1,2 m. Drugi del corvusa je bil jambor. Jambor je bil [[krog|krožno]] vrtljiv. Na spodnjem delu je bil pritjen most, na zgornjem delu pa se je nahajal preprost [[škripec]].
Ko se je rimska ladja približevala sovražniku, so se pripadniki [[mornariška pehota|mornariške pehote]] zbrali na krovu in s svojimi scutumi oblikovali ščit okoli celotne ladje; s tem so zaščitili veslači, ki so dobili ukaz, da povečajo hitrost in se tako čim prej približajo sovražnikovi ladji. Ko se prišli v bližino sovražnikove ladje, so mornarji s pomočjo škripca dvignili zgornji del mostu in počakali, da so se popolnoma približali sovražniku. Ko so se dovolj približali (na dolžino mostu), so izpustili vrvi škripca in tako se je most spustil proti sovražnikovem krovu. Železna konica se je zabila v krov in tako preprečila, da bi se lahko sovražnikova ladja odvojila. Tako ko je most padel, so se nanj povzeli marinci. Oblikovali so dve vrsti. Prva dva marinca na mostu sta scutuma držala pred seboj, medtem ko so ostali položili scutum na ograjo. Tako so oblikovali popoln ščit in se pričeli premikati proti sovražnikovi ladji. Ko je prvi par prišel na sovražnikovo ladjo, je na drugem koncu stopil na most nov par. S tem so dosegli nenehni dotok novih marincev na sovražnikovo ladjo.
Manjše ladje so imele le en krokar, večje pa po navadi dva.
{{rimska vojska}}
{{Portal-Vojaštvo}}
[[Kategorija:Rimska vojska]]
hlglkg3ubl68z0mgx8qtevz34zwolrj
Solidarność
0
100554
5723105
5385932
2022-07-24T10:05:23Z
A09090091
188929
-np
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Ostrowiec Solidarnosc 20100815.jpg|thumb|right|Solidarność]]
'''Solidarność''' ([[poljščina|poljsko]] ''Niezależny Samorządny Związek Zawodowy "Solidarność"'') je bil neodvisni poljski [[sindikat]], ustanovljen leta 1980 v [[Gdansk]]u in je prerasel v množično protisistemsko civilnodružbeno gibanje po vsej Poljski. Zaradi tega je bil z razglasitvijo izrednih razmer oz. vojnega stanja s strani oblasti pod vodstvom generala [[Wojciech Jaruzelski|Jaruzelskega]] decembra 1981 prepovedan. Vodil ga je [[Lech Wałęsa]], ki je leta 1990 postal [[predsednik]] [[Poljska|Poljske]].
{{hist-stub}}
{{nanoškrbina}}
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Politika Poljske]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1980]]
[[Kategorija:Gdansk]]
[[Kategorija:Sindikati]]
{{normativna kontrola}}
17nlm6680e6j6uipvldpoc1n5klv8qg
Wolfgang von Trips
0
112356
5723061
4747141
2022-07-24T08:38:56Z
Engelbert
76895
−[[Kategorija:Rojeni leta 1928]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1961]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Bivši dirkač F1|
Nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|Nemec]] |
Years = {{F1|1956}} - {{F1|1961}} |
Team(s) = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]], [[Porsche]], [[Cooper Car Company|Cooper]] |
Races = 29 (27) |
Wins = 2 |
Podiums = 6 |
Points = 56 |
Poles = 1 |
First race = [[Velika nagrada Argentine 1957]] |
First win = [[Velika nagrada Nizozemske 1961]] |
Last win = [[Velika nagrada Velike Britanije 1961|Velika nagrada V. Britanije 1961]] |
Last race = [[Velika nagrada Italije 1961]] |
NC Races = 5 |
NC Fastest laps = 0 |
NC First race = [[Velika nagrada Buenos Airesa 1957|Velika nagrada B. Airesa 1957]] |
NC Last race = [[Solituderennen 1961]] |
}}
'''Wolfgang von Trips''' (s polnim imenom '''Wolfgang Alexander Albert Eduard Maximilian Reichsgraf Berghe von Trips'''), [[Nemci|nemški]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]], * [[4. maj]] [[1928]], [[Köln]], [[Nemčija]], † [[10. september]] [[1961]], [[Monza]], [[Italija]].
Wolfgang von Trips je pokojni nemški dirkač Formule 1. Debitiral je v [[Formula 1 sezona 1957|sezoni 1957]] na dirki za [[Velika nagrada Argentine 1956|Veliko nagrado Argentine]] s [[Moštvo Ferrari|Ferrarijem]]. Prve točke in hkrati prvo uvrstitev na oder za zmagovalce je dosegel na svoji tretji in zadnji dirki sezone za [[Velika nagrada Italije 1957|Veliko nagrado Italije]]. [[Slika:Wolfgang von Trips.jpg|thumb|left|150px|Kip von Tripsa v [[Kerpen|Kerpnu]]]]Po podobnem uspehu v naslednji [[Formula 1 sezona 1958|sezoni 1958]] na dirki za [[Velika nagrada Francije 1958|Veliko nagrado Francije]], [[Formula 1 sezona 1959|sezoni 1959]] brez točk in le nekoliko boljši [[Formula 1 sezona 1960|sezoni 1960]], je prišla [[Formula 1 sezona 1961|sezoni 1961]]. Po svojih prvih zmagah na Velikih nagradah [[Velika nagrada Nizozemske 1961|Nizozemske]] in [[Velika nagrada Velike Britanije 1961|Velike Britanije]] ter še dveh uvrstitvah na drugo mesto je bil pred predzadnjo dirko na odlični poti do naslova prvaka. Že s tretjim mestom na eni zadnjih dveh dirk bi si zagotovil naslov in na [[Velika nagrada Italije 1961|Veliki nagradi Italije]] mu je po osvojenem najboljšem štartnem položaju kazalo odlično, toda v drugem krogu se je smrtno ponesrečil ob trčenju z [[Jim Clark|Jimom Clarkom]].
== Popolni rezultati Formule 1 ==
([[:Predloga:Legenda rezultatov dirkačev F1|legenda]]) ('''odebeljene''' dirke pomenijo [[najboljši štartni položaj]])
{| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%"
! Leto
! Moštvo
! Šasija
! Motor
! 1
! 2
! 3
! 4
! 5
! 6
! 7
! 8
! 9
! 10
! 11
! Prv
! Toč
|-
| {{F1|1956}}
! [[Scuderia Ferrari]]
! [[Scuderia Ferrari|Lancia-Ferrari]] [[Lancia D50|D50]]
! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[V8]]
| [[Velika nagrada Argentine 1956|ARG]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Monaka 1956|MON]]<br /><small></small>
| [[Indianapolis 500 1956|500]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Belgije 1956|BEL]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Francije 1956|FRA]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Velike Britanije 1956|VB]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Nemčije 1956|NEM]]<br /><small></small>
|bgcolor="white"| [[Velika nagrada Italije 1956|ITA]]<br /><small>DNS</small>
|
|
|
! -
! 0
|-
| rowspan="2" | {{F1|1957}}
! rowspan="2" | [[Scuderia Ferrari]]
! [[Scuderia Ferrari|Lancia-Ferrari]] [[Lancia D50|D50A]]
! rowspan="2" | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[V8]]
|bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Argentine 1957|ARG]]<br /><small>6<ref>Dirkal je s [[Cesare Perdisa|Cesarom Perdiso]] in [[Peter Collins|Petrom Collinsom]].</ref></small>
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
! rowspan="2" | 14.
! rowspan="2" | 4
|-
! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari 801 F1|801]]
|
|bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Monaka 1957|MON]]<br /><small>Ret<ref>Dirkal je z [[Mike Hawthorn|Mikom Hawthornom]].</ref></small>
| [[Indianapolis 500 1957|500]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Francije 1957|FRA]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Velike Britanije 1957|VB]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Nemčije 1957|NEM]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Pescare 1957|PES]]<br /><small></small>
|bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Italije 1957|ITA]]<br /><small>3</small>
|
|
|
|-
| {{F1|1958}}
! [[Scuderia Ferrari]]
! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari 246 F1|Dino 246]]
! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[V6]]
| [[Velika nagrada Argentine 1958|ARG]]<br /><small></small>
|bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Monaka 1958|MON]]<br /><small>Ret</small>
| [[Velika nagrada Nizozemske 1958|NIZ]]<br /><small></small>
| [[Indianapolis 500 1958|500]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Belgije 1958|BEL]]<br /><small></small>
|bgcolor="#FFDF9F"| [[Velika nagrada Francije 1958|FRA]]<br /><small>3</small>
|bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1958|VB]]<br /><small>Ret</small>
|bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 1958|NEM]]<br /><small>4</small>
|bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Portugalske 1958|POR]]<br /><small>5</small>
|bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 1958|ITA]]<br /><small>Ret</small>
| [[Velika nagrada Maroka 1958|MAR]]<br /><small></small>
! 11.
! 9
|-
| rowspan="2" | {{F1|1959}}
! [[Porsche in Formula One|Dr Ing hcf Porsche KG]]
! [[Porsche in Formula One|Porsche]] [[Porsche 718|718]] F2
! [[Porsche in Formula One|Porsche]] [[Flat-4]]
|bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Monaka 1959|MON]]<br /><small>Ret</small>
| [[Indianapolis 500 1959|500]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Nizozemske 1959|NIZ]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Francije 1959|FRA]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Velike Britanije 1959|VB]]<br /><small></small>
|bgcolor="white"| [[Velika nagrada Nemčije 1959|NEM]]<br /><small>DNS</small>
| [[Velika nagrada Portugalske 1959|POR]]<br /><small></small>
| [[Velika nagrada Italije 1959|ITA]]<br /><small></small>
|
|
|
! rowspan="2" | -
! rowspan="2" | 0
|-
! [[Scuderia Ferrari]]
! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari 246 F1|Dino 246]]
! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[V6]]
|
|
|
|
|
|
|
|
|bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada ZDA 1959|ZDA]]<br /><small>6</small>
|
|
|-
| rowspan="3" | {{F1|1960}}
! rowspan="2" | [[Scuderia Ferrari]]
! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari 246 F1|Dino 246]]
! rowspan="2" | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[V6]]
|bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Argentine 1960|ARG]]<br /><small>5</small>
|bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Monaka 1960|MON]]<br /><small>8</small>
| [[Indianapolis 500 1960|500]]<br /><small></small>
|bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nizozemske 1960|NIZ]]<br /><small>5</small>
|bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Belgije 1960|BEL]]<br /><small>Ret</small>
|bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Francije 1960|FRA]]<br /><small>11</small>
|bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1960|VB]]<br /><small>6</small>
|bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Portugalske 1960|POR]]<br /><small>4</small>
|
|
|
! rowspan="3" | 7.
! rowspan="3" | 10
|-
! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]<br />[[Ferrari 246 F1|Dino 246P]] F2
|
|
|
|
|
|
|
|
|bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Italije 1960|ITA]]<br /><small>5</small>
|
|
|-
! [[Scuderia Centro Sud]]
! [[Cooper Car Company|Cooper]] [[Cooper T51|T51]]
! [[Maserati]]<br />[[Straight-4]]
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada ZDA 1960|ZDA]]<br /><small>9</small>
|
|-
| {{F1|1961}}
! [[Scuderia Ferrari]]
! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari 156 F1|156]]
! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[V6]]
|bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Monaka 1961|MON]]<br /><small>4</small>
|bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Nizozemske 1961|NIZ]]<br /><small>1</small>
|bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Belgije 1961|BEL]]<br /><small>2</small>
|bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Francije 1961|FRA]]<br /><small>Ret</small>
|bgcolor="#FFFFBF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1961|VB]]<br /><small>1</small>
|bgcolor="#DFDFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 1961|NEM]]<br /><small>2</small>
|bgcolor="#EFCFFF"| '''[[Velika nagrada Italije 1961|ITA]]'''<br /><small>Ret</small>
| [[Velika nagrada ZDA 1961|ZDA]]<br /><small></small>
|
|
|
|bgcolor="#DFDFDF"| '''2.'''
|bgcolor="#DFDFDF"| '''33'''
|}
== Glej tudi ==
* [[seznam nemških dirkačev]]
* [[seznam nesreč s smrtnim izidom v Formuli 1]]
== Opombe ==
{{opombe}}
{{start box}}
{{s-awards}}
{{succession box|before=[[Georg Thoma]]|title=[[Nemški šporntik leta]]|years=[[1961]]|after=[[Gerhard Hetz]]}}
{{end box}}
{{f1-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Von Trips, Wolfgang}}
[[Kategorija:Nemški dirkači]]
[[Kategorija:Nemški vozniki Formule 1]]
[[Kategorija:Smrtno ponesrečeni dirkači]]
[[Kategorija:Ferrarijevi dirkači Formule 1]]
[[Kategorija:Porschejevi dirkači Formule 1]]
[[Kategorija:Privatniki Cooperja Formule 1]]
fx52nc53xgh7t5p2mwkhyi5juwaor4k
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
0
113112
5722910
5686092
2022-07-23T12:28:31Z
Croweberry
64182
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Zgradba
|name = Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo<br> Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
|image = Lokacija Instituta IMI.jpg
|image_size = 300px
|caption = Zemljevid vhoda na Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo MFUL.
|location = Zaloška cesta 4
| map_type =
| map_alt =
| map_caption =
|start_date = 1895-1931
|completion_date = 2011
|opening =
|building_type = zdravstveni
|antenna_spire =
|roof =
|top_floor =
|floor_count =
|elevator_count =
|cost =
|floor_area =
|architect =
|structural_engineer=
|client =
|developer =
|owner = Medicinska faklulteta
|management =
|references =
}}
'''Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo''' (sinonimi: Mikrobiološki inštitut, Inštitut za mikrobiologijo, Mikrobiologija, Mikro, IMI) je ena od enot [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Namenjen je izvajanju znanstveno-raziskovalne, strokovne in [[Pedagogika|pedagoške]] dejavnosti. Konec leta 2012 je zaposloval prek 130 sodelavcev, od tega 22 doktorjev znanosti.
== Od začetkov 1922 do konca 2012 ==
[[Slika:Stara stavba.JPG |thumb|left|300px|Prvotna zgradba Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani (slika iz leta 1945)]]
Začetek Inštituta za [[mikrobiologija|mikrobiologij]]o in [[imunologija|imunologij]]o Medicinske [[Fakulteta|fakultet]]e v Ljubljani je bila »[[Stalna bakteriološka stanica]]«" (stanica - postaja), ki je bila ustanovljena z odločbo ministra za [[narodno zdravje]] [[kraljevina SHS|kraljevine SHS]] št. 29.606 z dne, 23. avgusta leta 1922.<ref>Valentinčič M. O razvoju mikrobiologije v Sloveniji. Zdrav Vestn 1957;26:489-97.</ref> Locirana je bila v prostorih ljubljanske [[prosektura|prosekture]] na [[Zaloška cesta|Zaloški cesti]] 4. <ref name="#1">Črepinko-Stropnik Z. Razvojna pot mikrobiologije na Slovenskih tleh. Zdrav Vestn 1995;64: IV-25-28.</ref> Z delom je pričela 2. novembra leta 1922. Vodila jo je zdravnica [[Amalija Šimec]].<ref>Amalija Šimec, zdravnica, epidemiologinja. Spletni biografski leksikon znanih Gorenjcev. (http://www.gorenjci.si/osebe/%C5%A1imec-amalija/797/)</ref> Iz nje je leta 1925 po združitvi v [[Higienski zavod]] nastal Bakteriološko-epidemiološki oddelek.<ref>Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije - zgodovina. http://www.ivz.si/zgodovina</ref> Predstojnik Higienskega zavoda je bil takrat zdravnik [[Ivo Pirc]]. <ref>Zupanič Slavec, Zvonka. Javno zdravstvo 20. stoletja in njegov soustvarjalec dr. Bojan Pirc : [strokovna [i.e. znanstvena] monografija]. Ljubljana: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Inštitut za varovanje zdravja RS, 2007. 318 str., ilustr. ISBN 978-961-91101-5-7. COBISS.SI-ID 228958464</ref> Iz Beograda je bila leta 1929 na [[Bakteriološko epidemiološki oddelek]] zavoda premeščena zdravnica [[Milica Petrović]] (pozneje poročena Valentinčič), ki je leta 1945 postala prva [[predstojnik|predstojnica]] Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.<ref>Kratka zgodovina Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. https://imi.si/institut/</ref>
Sedanji Inštitut za mikrobiologijo je bil ustanovljen z [[odlok|odlokom]] o ustanovitvi popolne medicinske fakultete poleti leta 1945 (Odlok Narodne vlade Slovenije. Uradni list SNOS in NVS, 171 (31.7.1945), 23 (1945)) z razdružitvijo Zavoda na [[Centralni laboratorij za živila]] (pozneje leta 1951 [[Centralni higienski zavod]]) in [[Bakteriološko epidemiološki inštitut]] (pozneje [[Mikrobiološki inštitut]] Medicinske fakultete v Ljubljani). Prostore je dobil v stavbi bivšega infekcijskega oddelka [[Deželne bolnice]] v Ljubljani, na Zaloški 4, kjer je v prenovljenih in na novo zgrajenih stavbah še danes. Naloga Inštituta je bila, da organizira pouk mikrobiologije za študente novo ustanovljene popolne medicinske fakultete in strokovno laboratorijsko in diagnostično dejavnost za potrebe ljubljanskih [[Klinična bolnica|Kliničnih bolnic]].<ref name="#1"/> Leta 1947 je bilo na Inštitutu zaposlenih pet delavcev z visoko izobrazbo: Milica Petrović Valentinčič, Stanko Banič, Ivan Bonač, Jože Šlajmer, Zvonimir Švent. Učitelji in asistenti so sočasno vodili strokovno-raziskovalne in diagnostične [[laboratorij]]e in izvajali pouk. Leta 1977 se je razdelil v dve organizacijski enoti, Inštitut za mikrobiologijo in [[Katedra za mikrobiologijo in parazitologijo|Katedro za mikrobiologijo in parazitologijo]]. Leta 1986 se je Katedra preimenovala v [[Katedra za mikrobiologijo in imunologijo|Katedro za mikrobiologijo in imunologijo]], inštitut pa s sklepom [[senat]]a Medicinske fakultete leta 1995 v Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo.
[[Slika:2Valentincic_ZV_1957.JPG||thumb|300px|Milica Petrović Valentinčič]]
Prva predstojnica inštituta je bila [[Milica Petrović Valentinčič]], zdravnica, ki je na osnovah bivšega Higienskega zavoda organizirala osnovno in raziskovalno bakteriološko, parazitološko in [[serologija|serološko]] dejavnost za potrebe Ljubljanskih kliničnih bolnic in poučevanja študentov medicine. Najpomembnejša raziskovalna dela iz tistega obdobja so povezana s proučevanjem temeljnih značilnosti imunskega odziva pri [[alergija|alergiji]] (Banič 1953), bakterijske [[Genetika|genetike]] (Banič 1958) in odpornosti na [[antibiotik]]e (Banič 1959). Kmalu po ustanovitvi Inštituta se je začelo intenzivno strokovno in raziskovalno delo na področju tedaj popolnoma nove vede [[virologija|virologije]] (Likar 1956, Likar 1961).
Po upokojitvi Valentinčičeve je leta 1961 prevzel vodenje inštituta [[Stanko Banič]], zdravnik, ki je s sodelavci, priznanimi specialisti mikrobiologije, izpopolnil mikrobiološko diagnostično dejavnost z novimi bakteriološkimi, [[mikologija|mikološkimi]], virološkimi, parazitološkimi in imunološkimi metodami.<ref>Kotnik, Vladimir, Koren, Srečko, Marin, Jožica, Gubina, Marija, Logar, Jernej, Likar, Miha, Stropnik, Zlata, Dagaš, Ana Zlata, Cimerman, Aleksa, Nekrep, Franc Viktor, Brglez, Ivanka, Megušar, France. In memoriam : professor Stanko Banic, microbiology and immunology specialist. APMIS, 2006, letn. 114, št. 1, str. 1-2. [COBISS.SI-ID 27598297] </ref> Raziskovalna dejavnost je obsegala področja proučevanja novih [[bakteriološko gojišče|bakterioloških gojišč]] (Banič 1966), bakterij prebavil in njihovih toksinov (Zajc Satler 1969, Dragaš in Zajc Satler 1973, Gubina 1976), [[kemoterapija (mikrobiologija)|kemoterapije]] (Banič in Stropnik 1974, Banič, Dragaš in Fišer 1990) in [[vitaminologija|vitaminologije]] (Banič 1975). Poglobila se je diagnostična in raziskovalna dejavnost na področju virologije (Likar 1963, Drinovec 1968, Likar 1975), odmevni so bili poskusi z novimi protivirusnimi učinkovinami (Likar 1966, Likar in Schauer 1968, Schauer in Likar 1970, Hren Vencelj 1982).
Po Baničevi upokojitvi je leta 1983 prevzel vodenje inštituta zdravnik in biolog [[Miha Likar]]. Pod njegovim vodstvom se je inštitut močno povečal in razširila strokovna zdravstvena dejavnost. Pri tem je imela pomembno vlogo reorganizacija inštituta, v okviru katere so se oddelki za bakteriologijo, virologijo, parazitologijo in imunologijo razdelili na več laboratorijev, ki so se specializirali za diagnostiko sorodnih skupin mikroorganizmov, povzročiteljev okužb posameznih organov in organskih sistemov. Leta 1987 so bili pridobljeni dodatni laboratorijski prostori v novi stavbi Medicinske fakultete na [[Korytkova ulica|Korytkovi ulici]] 2.
Po Likarjevi upokojitvi je leta 1993 prevzel vodenje inštituta zdravnik in mikrobiolog [[Srečko Koren]]. S sodelavci, vrhunskimi strokovnjaki na področju mikrobiologije in imunologije, je uspešno nadaljeval in nadgradil delo predhodnikov. Tako so bili v tem času obnovljeni in posodobljeni prav vsi laboratoriji, ki so zdaj opremljeni z najnovejšimi aparaturami za molekularno mikrobiološko, diagnostično in raziskovalno delo. Na inštitutu je bilo leta 2008 zaposlenih že 129 sodelavcev, od tega 52 z univerzitetno izobrazbo, 21 od teh je imelo doktorat znanosti, 15 je bilo zdravnikov in 12 specialistov mikrobiologov. V laboratorijih so takrat izvajali 641 različnih preiskav in pri tem sledili načelom [[dobra laboratorijska praksa|dobre laboratorijske prakse]] in mednarodnim kakovostnim standardom. Leta 2009 (22.05.2009) je Inštitut pridobil [[akreditacijski certifikat]] [[ISO 9001]]:2000.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.imi.si/ Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani]
[[Kategorija:Inštituti Medicinske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Članki WikiProjekta Univerza za tretje življenjsko obdobje]]
[[Kategorija:Mikrobiologija v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}
tc1y08gwvxr9n8hfazdc2ehn3379yve
Partis
0
124804
5723092
5609040
2022-07-24T09:54:18Z
195.29.234.46
Dopolnitev
wikitext
text/x-wiki
'''Partis.si''' je slovenski [[spletni portal]] za internetno izmenjavo datotek. Deluje preko privatnega [[sledilnik]]a, ki omogoča za nekatere pravno sporno prosto deljenje datotek ([[film]]ov za odrasle, filmov, glasbe in programske opreme ter računalniških iger in iger za konzole) na območju [[Slovenija|Slovenije]] s pomočjo protokola [[BitTorrent]]. Poleg tega na strani objavljajo razne novice, aktiven je tudi [[Spletni forum|forum]]. Stran se je že večkrat sesula (zaradi tehničnih težav, nadgradenj in navala uporabnikov.
== Izmenjava ==
Izmenjava poteka sledeče. Prvi pogoj je registracija oziroma ustvaritev lastnega računa. Potem preko ponujenih sledilnikov poiščeš želeno vsebino in to si nato preko torrenta klienta (µTorrent, qBittorrent) preneseš k sebi. Prenos poteka različno hitro, odvisno od hitrosti internetne povezave in predvsem od števila sejalcev, ki ponujajo tisto datoteko. Ko potem to enkrat preneseš na svoj računalnik, postaneš sejalec. To je pomembno, saj tovrstna skupnost temelji ravno na pripravljenosti posameznikov na povrnitev podatkov drugim, tako na način kot si sam to prejel tudi ti daš oziroma omogočiš drugim enako. Posledično se beleži, koliko je bilo na tvojem računu sprejeto in oddano ter razmerje med njima. Na Partisu se pričakuje od uporabnika, da ima razmerje vsaj na enici, torej da vsaj toliko kolikor je prejel je tudi oddal. Uporabnike, ki nimajo dovolj oddanega materiala, oziroma imajo razmerje pod enico, se nekajkrat opozori in če to ne zaleže se jih v skrajnem primeru blokira.
== Izpad marca 2021 ==
9. marca 2021 je nekaj minut po polnoči zagorelo v podatkovnem centru OVHcloud, kjer je tudi Partis imel vse svoje podatke.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/digisvet/novice/nov-sok-za-uporabnike-partisa-tokrat-je-veliko-resneje-547641|title=Nov šok za uporabnike Partisa: tokrat je veliko bolj resno|date=10.3.2021|accessdate=15.3.2021|website=SiolNET|last=Tomšič|first=Matic}}</ref> Stran se je zato sesula, vodstvo Partisa pa je sporočilo, da se selijo k drugemu ponudniku, vendar, da bo proces zaradi izgube podatkov v požaru trajal nekaj časa.{{Navedi vir}} saj so nekaj podatkov izgubili v požaru in ker je vse ostale podatke treba naložiti pri novem ponudniku. Stran ni delovala več kot dva meseca. Potem so stran vzpostavili, da so uporabniki dobili dostop do večine datotek. Pred kratkim so začeli preizkušati novo verzijo. Po nekaterih ocenah naj bi bil Partis v polni obliki na voljo nekje do konca meseca oktobra 2021.{{Navedi vir}}
Administratorji spletne strani so obljubljali celovito grafično in sistemsko prenovo spletne strani, a so po vrnitvi uporabniki ugotovili, da je stran enaka kot prej. Po vrnitvi veliko povezav ni delovalo.
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.partis.si/ Partis.si - domača stran ]
{{website-stub}}
[[Kategorija:Slovenske spletne strani]]
i2agzhdnay76gg6tvpy3bdqzi242as3
5723097
5723092
2022-07-24T09:58:22Z
A09090091
188929
Redakcija 5723092 uporabnika [[Special:Contributions/195.29.234.46|195.29.234.46]] ([[User talk:195.29.234.46|pogovor]]) razveljavljena -vir? ([[WP:RS]g)
wikitext
text/x-wiki
'''Partis.si''' je slovenski [[spletni portal]] za internetno izmenjavo datotek. Deluje preko privatnega [[sledilnik]]a, ki omogoča za nekatere pravno sporno prosto deljenje datotek ([[film]]ov za odrasle, filmov, glasbe in programske opreme ter računalniških iger in iger za konzole) na območju [[Slovenija|Slovenije]] s pomočjo protokola [[BitTorrent]]. Poleg tega na strani objavljajo razne novice, aktiven je tudi [[Spletni forum|forum]]. Stran se je že večkrat sesula (zaradi tehničnih težav, nadgradenj in navala uporabnikov.
== Izmenjava ==
Izmenjava poteka sledeče. Prvi pogoj je registracija oziroma ustvaritev lastnega računa. Potem preko ponujenih sledilnikov poiščeš želeno vsebino in to si nato preko torrenta klienta (µTorrent, qBittorrent) preneseš k sebi. Prenos poteka različno hitro, odvisno od hitrosti internetne povezave in predvsem od števila sejalcev, ki ponujajo tisto datoteko. Ko potem to enkrat preneseš na svoj računalnik, postaneš sejalec. To je pomembno, saj tovrstna skupnost temelji ravno na pripravljenosti posameznikov na povrnitev podatkov drugim, tako na način kot si sam to prejel tudi ti daš oziroma omogočiš drugim enako. Posledično se beleži, koliko je bilo na tvojem računu sprejeto in oddano ter razmerje med njima. Na Partisu se pričakuje od uporabnika, da ima razmerje vsaj na enici, torej da vsaj toliko kolikor je prejel je tudi oddal. Uporabnike, ki nimajo dovolj oddanega materiala, oziroma imajo razmerje pod enico, se nekajkrat opozori in če to ne zaleže se jih v skrajnem primeru blokira.
== Izpad marca 2021 ==
9. marca 2021 je nekaj minut po polnoči zagorelo v podatkovnem centru OVHcloud, kjer je tudi Partis imel vse svoje podatke.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/digisvet/novice/nov-sok-za-uporabnike-partisa-tokrat-je-veliko-resneje-547641|title=Nov šok za uporabnike Partisa: tokrat je veliko bolj resno|date=10.3.2021|accessdate=15.3.2021|website=SiolNET|last=Tomšič|first=Matic}}</ref> Stran se je zato sesula, vodstvo Partisa pa je sporočilo, da se selijo k drugemu ponudniku, vendar, da bo proces zaradi izgube podatkov v požaru trajal nekaj časa.{{Navedi vir}} saj so nekaj podatkov izgubili v požaru in ker je vse ostale podatke treba naložiti pri novem ponudniku. Stran ni delovala več kot dva meseca. Potem so stran vzpostavili, da so uporabniki dobili dostop do večine datotek. Pred kratkim so začeli preizkušati novo verzijo. Po nekaterih ocenah naj bi bil Partis v polni obliki na voljo nekje do konca meseca oktobra 2021.{{Navedi vir}}
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.partis.si/ Partis.si - domača stran ]
{{website-stub}}
[[Kategorija:Slovenske spletne strani]]
etcpknyrol21yw6wyabqms9nv5g94at
Betlehem
0
126005
5722997
5613791
2022-07-23T18:49:18Z
213.172.255.202
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Mesto
|official_name = Betlehem
|native_name =
|ISO = Tell ʔabib Yapo
|settlement_type = Mesto
|nickname =
|motto =
|image_skyline =
|imagesize = 290px
|image_caption =
|image_flag =
|image_seal =
|image_shield =
|image_map =
|mapsize =
|map_caption =
|pushpin_map = Israel
|pushpin_label_position =
|pushpin_map_alt =
|pushpin_map_caption = Geografski položaj v Izraelu
|subdivision_type = [[Seznam držav|Država]]
|subdivision_name = {{Flag|Palestine}}
|subdivision_type1 =
|subdivision_name1 =
|subdivision_type2 =
|subdivision_name2 =
|subdivision_type3 =
|subdivision_name3 =
|subdivision_type4 =
|subdivision_name4 =
|government_type =
|leader_title =
|leader_name =
|leader_title1 =
|leader_name1 =
|leader_title2 =
|leader_name2 =
|leader_title3 =
|leader_name3 =
|established_title = Ustanovitev
|established_date =
|established_title2 =
|established_date2 =
|established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) -->
|established_date3 =
|area_total_km2 =
|area_total_sq_mi =
|area_land_km2 =
|area_land_sq_mi =
|area_water_km2 =
|area_water_sq_mi =
|area_water_percent =
|area_urban_km2 =
|area_urban_sq_mi =
|area_metro_km2 =
|area_metro_sq_mi =
|area_note =
|elevation_footnotes =
|elevation_m =
|elevation_ft =
|population_footnotes =
|population_total =
|population_rank =
|population_urban =
|population_metro =
|population_as_of =
|population_density_km2=8.
|population_density_rank=
|population_density_urban_km2=
|population_density_metro_km2=
|population_est =
|timezone = CET
|utc_offset = +2
|timezone_DST =
|utc_offset_DST =
|latd= |latm= |lats=|latNS=N
|longd= |longm= |longs=|longEW=E
| coordinates_display = inline,title
|postal_code_type =
|postal_code =
|area_code = +972 (Izrael)
|website = [http://www.bethlehem-city.org]
|footnotes =
}}
[[Slika:Bethlehem.JPG|thumb|280px|Center današnjega Betlehema, Omarjeva mošeja]]
[[Slika:BethlehemInsideCN.jpg|thumb|280px|Notranjost [[Bazilika|bazilike]] Kristusovega rojstva]]
'''Betlehem''' ([[hebrejščina|hebrejsko]]: {{jezik-he2|בית לחם}} [Bet Lehem] = ''Hiša kruha'', [[arabščina|arabsko]]: {{jezik-ar2|بيت لحم}} [Bajt Lahm] = ''Hiša mesa'') je mesto na ozemlju palestinske samouprave v [[Izrael]]u. Danes ima mesto okoli 30.000 prebivalcev.
Mesto je večkrat omenjeno že v [[Sveto pismo|Svetem pismu]] [[stara zaveza|stare zaveze]]. Najbolj znano pa je mesto Betlehem po [[nova zaveza|novozaveznih]] navedbah, da se je tu rodil [[Jezus Kristus]].
Mesto Betlehem pogosto obiskujejo romarji, ki želijo videti Jezusov rojstni kraj. V mestu stoji tudi [[bazilika]] Kristusovega rojstva.
== Zunanje povezave ==
* [http://www.bethlehem-city.org Uradna stran mesta Betlehema]
{{kategorija v Zbirki|Bethlehem}}
{{geo-stub}}
{{JezusKristus}}
{{Božič}}
[[Kategorija:Mesta v Izraelu]]
[[Kategorija:Svetopisemski kraji]]
[[Kategorija:Palestina]]
[[Kategorija:Jezus Kristus]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]
{{normativna kontrola}}
752yzg1ev0j7n2273n6wjzqsuca4fcd
5722998
5722997
2022-07-23T18:50:11Z
213.172.255.202
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Mesto
|official_name = Betlehem
|native_name =
|ISO = Tell ʔabib Yapo
|settlement_type = Mesto
|nickname =
|motto =
|image_skyline =
|imagesize = 290px
|image_caption =
|image_flag =
|image_seal =
|image_shield =
|image_map =
|mapsize =
|map_caption =
|pushpin_map = Israel
|pushpin_label_position =
|pushpin_map_alt =
|pushpin_map_caption = Geografski položaj v Izraelu
|subdivision_type = [[Seznam držav|Država]]
|subdivision_name = {{Flag|Palestina}}
|subdivision_type1 =
|subdivision_name1 =
|subdivision_type2 =
|subdivision_name2 =
|subdivision_type3 =
|subdivision_name3 =
|subdivision_type4 =
|subdivision_name4 =
|government_type =
|leader_title =
|leader_name =
|leader_title1 =
|leader_name1 =
|leader_title2 =
|leader_name2 =
|leader_title3 =
|leader_name3 =
|established_title = Ustanovitev
|established_date =
|established_title2 =
|established_date2 =
|established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) -->
|established_date3 =
|area_total_km2 =
|area_total_sq_mi =
|area_land_km2 =
|area_land_sq_mi =
|area_water_km2 =
|area_water_sq_mi =
|area_water_percent =
|area_urban_km2 =
|area_urban_sq_mi =
|area_metro_km2 =
|area_metro_sq_mi =
|area_note =
|elevation_footnotes =
|elevation_m =
|elevation_ft =
|population_footnotes =
|population_total =
|population_rank =
|population_urban =
|population_metro =
|population_as_of =
|population_density_km2=8.
|population_density_rank=
|population_density_urban_km2=
|population_density_metro_km2=
|population_est =
|timezone = CET
|utc_offset = +2
|timezone_DST =
|utc_offset_DST =
|latd= |latm= |lats=|latNS=N
|longd= |longm= |longs=|longEW=E
| coordinates_display = inline,title
|postal_code_type =
|postal_code =
|area_code = +972 (Izrael)
|website = [http://www.bethlehem-city.org]
|footnotes =
}}
[[Slika:Bethlehem.JPG|thumb|280px|Center današnjega Betlehema, Omarjeva mošeja]]
[[Slika:BethlehemInsideCN.jpg|thumb|280px|Notranjost [[Bazilika|bazilike]] Kristusovega rojstva]]
'''Betlehem''' ([[hebrejščina|hebrejsko]]: {{jezik-he2|בית לחם}} [Bet Lehem] = ''Hiša kruha'', [[arabščina|arabsko]]: {{jezik-ar2|بيت لحم}} [Bajt Lahm] = ''Hiša mesa'') je mesto na ozemlju palestinske samouprave v [[Izrael]]u. Danes ima mesto okoli 30.000 prebivalcev.
Mesto je večkrat omenjeno že v [[Sveto pismo|Svetem pismu]] [[stara zaveza|stare zaveze]]. Najbolj znano pa je mesto Betlehem po [[nova zaveza|novozaveznih]] navedbah, da se je tu rodil [[Jezus Kristus]].
Mesto Betlehem pogosto obiskujejo romarji, ki želijo videti Jezusov rojstni kraj. V mestu stoji tudi [[bazilika]] Kristusovega rojstva.
== Zunanje povezave ==
* [http://www.bethlehem-city.org Uradna stran mesta Betlehema]
{{kategorija v Zbirki|Bethlehem}}
{{geo-stub}}
{{JezusKristus}}
{{Božič}}
[[Kategorija:Mesta v Izraelu]]
[[Kategorija:Svetopisemski kraji]]
[[Kategorija:Palestina]]
[[Kategorija:Jezus Kristus]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]
{{normativna kontrola}}
oi0w2svyruu9jwd2mmmgvao2i9e3f8b
5723016
5722998
2022-07-23T20:43:21Z
HenrikBaun
178102
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/213.172.255.202|213.172.255.202]] ([[User talk:213.172.255.202|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Shabicht|Shabicht]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Mesto
|official_name = Betlehem
|native_name =
|ISO = Tell ʔabib Yapo
|settlement_type = Mesto
|nickname =
|motto =
|image_skyline =
|imagesize = 290px
|image_caption =
|image_flag =
|image_seal =
|image_shield =
|image_map =
|mapsize =
|map_caption =
|pushpin_map = Israel
|pushpin_label_position =
|pushpin_map_alt =
|pushpin_map_caption = Geografski položaj v Izraelu
|subdivision_type = [[Seznam držav|Država]]
|subdivision_name = {{Flag|Izrael}}
|subdivision_type1 =
|subdivision_name1 =
|subdivision_type2 =
|subdivision_name2 =
|subdivision_type3 =
|subdivision_name3 =
|subdivision_type4 =
|subdivision_name4 =
|government_type =
|leader_title =
|leader_name =
|leader_title1 =
|leader_name1 =
|leader_title2 =
|leader_name2 =
|leader_title3 =
|leader_name3 =
|established_title = Ustanovitev
|established_date =
|established_title2 =
|established_date2 =
|established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) -->
|established_date3 =
|area_total_km2 =
|area_total_sq_mi =
|area_land_km2 =
|area_land_sq_mi =
|area_water_km2 =
|area_water_sq_mi =
|area_water_percent =
|area_urban_km2 =
|area_urban_sq_mi =
|area_metro_km2 =
|area_metro_sq_mi =
|area_note =
|elevation_footnotes =
|elevation_m =
|elevation_ft =
|population_footnotes =
|population_total =
|population_rank =
|population_urban =
|population_metro =
|population_as_of =
|population_density_km2=8.
|population_density_rank=
|population_density_urban_km2=
|population_density_metro_km2=
|population_est =
|timezone = CET
|utc_offset = +2
|timezone_DST =
|utc_offset_DST =
|latd= |latm= |lats=|latNS=N
|longd= |longm= |longs=|longEW=E
| coordinates_display = inline,title
|postal_code_type =
|postal_code =
|area_code = +972 (Izrael)
|website = [http://www.bethlehem-city.org]
|footnotes =
}}
[[Slika:Bethlehem.JPG|thumb|280px|Center današnjega Betlehema, Omarjeva mošeja]]
[[Slika:BethlehemInsideCN.jpg|thumb|280px|Notranjost [[Bazilika|bazilike]] Kristusovega rojstva]]
'''Betlehem''' ([[hebrejščina|hebrejsko]]: {{jezik-he2|בית לחם}} [Bet Lehem] = ''Hiša kruha'', [[arabščina|arabsko]]: {{jezik-ar2|بيت لحم}} [Bajt Lahm] = ''Hiša mesa'') je mesto na ozemlju palestinske samouprave v [[Izrael]]u. Danes ima mesto okoli 30.000 prebivalcev.
Mesto je večkrat omenjeno že v [[Sveto pismo|Svetem pismu]] [[stara zaveza|stare zaveze]]. Najbolj znano pa je mesto Betlehem po [[nova zaveza|novozaveznih]] navedbah, da se je tu rodil [[Jezus Kristus]].
Mesto Betlehem pogosto obiskujejo romarji, ki želijo videti Jezusov rojstni kraj. V mestu stoji tudi [[bazilika]] Kristusovega rojstva.
== Zunanje povezave ==
* [http://www.bethlehem-city.org Uradna stran mesta Betlehema]
{{kategorija v Zbirki|Bethlehem}}
{{geo-stub}}
{{JezusKristus}}
{{Božič}}
[[Kategorija:Mesta v Izraelu]]
[[Kategorija:Svetopisemski kraji]]
[[Kategorija:Palestina]]
[[Kategorija:Jezus Kristus]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]
{{normativna kontrola}}
8leevc1i1i0s7uojtl476kftzgki38q
Kaninsko pogorje
0
140608
5722915
5692745
2022-07-23T12:44:26Z
Ljuba brank
92351
Ljuba brank je premaknila stran [[Kanin]] na [[Kaninsko pogorje]]: Ustrezen geografski pojem
wikitext
text/x-wiki
{{for|zob s tem imenom (tudi podočnik)|Zob}}
{{Infopolje Gora
| Name = Visoki Kanin
| Photo = Kanin Rombon.jpg
| Caption = Kaninsko pogorje nad Bovško kotlino, z vrha Rombona
| Elevation = 2587 [[mnm]]
| Location = [[Primorska]], [[Slovenija]]/ [[Furlanija]], [[Italija]]
| Range = [[Julijske Alpe]]
| Prominence =
| Coordinates = <!--wikidata-->
| Topographic map = | Type = | Age =
| First ascent =
| Easiest route=Nevejski preval ali Bovec
| map = Slovenija
}}
'''Kanin''' je [[pogorje]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] na meji med Italijo in Slovenijo, ki se na jugovzhodu dviguje iznad [[bovška kotlina|bovške kotline]], na zahodu pa pada proti [[Jezerska dolina|Jezerski dolini]], [[Reklanica|dolini Reklanice]] in [[Rezija|Reziji]]. Njegov najvišji vrh je z 2587 m '''Visoki Kanin''', ostali pomembnejši vrhovi Kaninskega pogorja so še (od vzhoda proti zahodu) [[Rombon]] (2208 m), Velika Črnelska špica (2332 m), [[Prestreljenik]] (2499 m), Visoki in Mali Kanin, Vrh laške planje (2448 m) in Velika Baba (2148 m). Kaninski in rombonski podi so svetovno znani po svojem globokem podzemnem svetu - [[jama]] [[Čehi 2]] z globino 1533 m je po globini 11. jama na svetu. Na Kaninskih podih stoji tudi [[Dom Petra Skalarja na Kaninu|Dom Petra Skalarja]] (2260 m), poimenovan po Ferdu Kravanji - Petru Skalarju, ki ga upravlja PD Bovec.
== Visoki Kanin ==
[[Slika:Mali - Visoki Kanin.jpg|thumb|left|175px|Visoki Kanin]]
[[Slika:Kanin iz poti na Bovški Gamsovec.jpg|thumb|Na poti na [[Bovški Gamsovec]]. Skozi Škrbino se vidi Kaninsko pogorje|307x307_pik]]
Visoki Kanin ali Monte Canin, rezijansko: Ćanen (2587 mnm) je najvišji vrh kaninskega pogorja in hkrati mejna gora med Slovenijo in Italijo. Najlažji dostop iz italijanske strani je preko Nevejskega prevala (Sella Nevea), iz slovenske pa iz [[Bovec|Bovca]] oziroma zadnje postaje gondolske žičnice ATC Kanin. Na vrhu stoji križ, razgled proti jugu v jasnem vremenu sega do Jadranskega morja. Pod njim leži druga najgloblja jama v Sloveniji, [[Renetovo brezno]] (-1.322 m), ki odvaja vode okoli Visokega Kanina proti izviru [[Boka|Boke]].
== Smučišče Kanin - Sella Nevea ==
Najvišje slovensko visokogorsko smučišče Kaninu vodi Javni zavod Sončni Kanin. Smučarske proge se nahajajo nad višino 2000 m, zaradi česar so ugodni pogoji za smuko skoraj vso zimo. Od leta 2009 lahko z eno karto smučamo tudi [[Na Žlebeh]] ({{lang-it|Sella Nevea}}).
*'''Podatki o smučišču''':
**'''Nadmorska višina''':
***1650-2300 m
**'''Površina''':
***30 ha
**'''Smučarske proge''':
***Lahke: 6 km,
***Srednje: 7 km,
***Težke: 4 km,
***Tekaška proga: 15 km,
***Turna smuka po dolini [[Krnica|Krnice]],
***Sankaške proge: čez 9 km.
***Snežni park: Snow Park Kanin, namenjen smučarskim in deskarskim akrobatskim veščinam.
**'''Smučarske naprave''':
***Krožna kabinska žičnica,
***Dvosedežnica,
***Trisedežnica,
***Štirisedežnica,
***Vlečnice: 3 (dve v kraju [[Čezsoča]]).
== Glej tudi ==
* [[Koča Celso Gilberti]]
* [[seznam slovenskih planinskih postojank]]
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Monte Canin}}
* [http://www.kanin.si uradna stran o Kaninu]
* [http://v1.geopedia.si/?params=b4_x380277.9_y136168.325_s14 Lokacija na Geopediji]
* [http://www.hribi.net/gora/visoki_kanin/1/12 Visoki Kanin na spletni strani Hribi.net]
* [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=kanin&naslov=Kanin&sort=visina&how=desc&lang=si Visoki Kanin 360° na strani Posoški razgledi]
[[Kategorija:Triglavski narodni park]]
[[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]]
[[Kategorija:Gore v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]]
9qyisn51qk51lc7taltg72uku9ztlll
5722948
5722915
2022-07-23T15:00:04Z
Ljuba brank
92351
uskladitev, np, pravopis, dodan tekst
wikitext
text/x-wiki
{{for|zob s tem imenom (tudi podočnik)|Zob}}
{{Infopolje Gora
| Name = Kaninsko pogorje
| Photo = Kanin Rombon.jpg
| Caption = Kaninsko pogorje nad Bovško kotlino, z vrha Rombona
| Elevation = 2587 m
| Location = [[Primorska]], [[Slovenija]] / [[Furlanija]], [[Italija]]
| Range = [[Julijske Alpe]]
| Prominence =
| Coordinates = <!--wikidata-->
| Topographic map = | Type = | Age =
| First ascent =
| Easiest route=Nevejski preval ali Bovec
| map = Slovenija
}}
'''Kaninsko pogorje''' je južni del Zahodnih [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] na meji med [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]], ki se na jugovzhodu dviguje iznad [[Bovška kotlina|Bovške kotline]], na zahodu pa pada proti [[Jezerska dolina|Jezerski dolini]], [[Reklanica|dolini Reklanice]] in [[Rezija|Reziji]]. Najvišji vrh je z 2587 m [[Visoki Kanin]], ostali pomembnejši vrhovi Kaninskega pogorja so še (od vzhoda proti zahodu) [[Rombon]] (2208 m), [[Velika Črnelska špica]] (2332 m), [[Prestreljenik]] (2499 m), Visoki in Mali Kanin, [[Vrh laške planje]] (''Monte Lasca Plagna'') (2448 m) in [[Velika Baba]] (''Baba Grande'') (2148 m). Kaninski in rombonski podi so svetovno znani po svojem kraškem podzemnem svetu - [[jama]] [[Čehi 2]] z globino 1533 m je po globini 11. jama na svetu. Na Kaninskih podih stoji tudi [[Dom Petra Skalarja na Kaninu|Dom Petra Skalarja]] (2260 m), poimenovan po Ferdu Kravanji - Petru Skalarju, ki ga upravlja [[Planinsko društvo Bovec]].
Pogorje je dolgo okoli 10 km, na slovenski strani pa široko poprečno 4 km. Kaninsko pogorje je vidno od zelo daleč, tako od slovenske obale kot celotne Furlanske nižine, pa tudi s Krasa in delov Notranjske.
== Opis ==
Kaninsko pogorje je izrazito podolgovato in sestavljeno iz štirih višinskih pasov.
*Podnožje med 400 in 500 m nadmorske višine; večina bovških naselij, zaselkov in kmetij leži v tem pasu;
*Pobočja, enakomerno nagnjena do višine 1800 m na zahodu in od 1300 do 1500 m na vzhodu.
*Osrednji gorski pas so kaninske planote od 1800 do 2300 m na zahodu in 1300 do 2100 m na vzhodu.
*Najvišji pas je enakomerno visok greben iz katerega izstopajo posamezni vrhovi.
[[File:Soška pot sign 2.jpg|250px|left|Pogled na del Kaninskega pogorja iz Bovške kotline]]
[[Slika:Canin.jpg|thumb|250px|Kaninsko pogorje pozimi]]
[[File:Pogled na pogorje Kanina z vrha Stola.jpg|thumb|250px|Pogled na Kaninsko pogorje z vrha Stola]]
Od mejnega grebena se odcepi nekaj stranskih grebenov. Od Visokega Kanina proti jugu si sledijo Mali Kanin (''Monte Canin Basso''), Vrh Laške Planje, Velika Baba in Skutnik, kjer se greben obrne proti zahodu in deli dolino reke Učje od Rezije. Vzhod od Visokega Kanina si sledijo Srednji Vršič, Prestreljenik (''Monte Forato''), kjer se greben spusti do sedla Prevala (''Sella Prevala'', 2067 m); sledijo si Lopa (''Monte Leupa'') in Hudi Vršič in Velika Černelska špica (''Cima del Confine''). Tu se greben razcepi v dva dela: prvi se konča na Rombonu ali Velikem vrhu, drugi del pa poteka mimo sedla Vrh laških Brežičev (1896 m) v smeri Jerebice (''Cima del Lago'', 2125 m) in Predela (1156 m). Med ta dva grebena je vrezana dolina Možnice
Značilnost pogorja so edinstveni kaninski ''skednji'', skalnate ostroge vzporedne z naklonom pobočij.
Največji del pogorja predstavljajo visoke kraške planote. To so na vzhodu Baban, sledijo '''Kaninski podi''' s '''Prestreljeniškimi podi''' s površino 13,5 km². Od Prevale vzhodno je planota Goričica (7 km²).
'''Kaninski podi''' so največja tovrstna kraška planota v Julijskih Alpah in so med 1800 in 2300 m. Na zgornji strani segajo do podnožja mejnega grebena. To je kraško razdrapan skalnat svet, ki ga sestavljajo skalne plošče ali ''lašti'' in globoke kraške globeli ali ''doli''. Kaninski podi so skoraj goli, nekaj trav je le na spodnjem robu. Na podih je več dokazov ledeniškega delovanja, zlasti med lašti. Spodnji del podov je bolj razčlenjen in strmejši. Svet je razbit, škrapljast, lašti so prekinjeni z velikimi kotliči in vhodi v brezna. Na južnem delu prevladujejo velike kotanje ali ''konte'' z manj izrazitimi lašti. O gibanju ledenika pričajo gladko obrušene in zaobljene apnenčaste vzpetine imenovane ''roche moutonneé'' ali ''ovčji hrbti''. Najdejo se škavnice, kotanje v skali, ki so nastale s kemičnim raztapljanjem stoječe vode v apnencu.
'''Goričica''' je druga največja planota in je mnogo bolj poraščena, predvsem z ruševjem. Je močno razbrazdana s kraškimi depresijami in je težko prehodna. Tudi tu je precej laštastega terena o čemer pričajo tudi ledinska imena.
'''Dolina Krnice ''' se začne na Prevali in se kot globoka zareza spušča skoraj do doline. Nastala je na stiku plasti apnenca (vrhnja plast) in dolomita (spodnja plast). Zaradi dolomitne plasti skoraj ni kraških pojavov, prevladujejo strma pobočja pokrita z gruščem, pozimi nevarna za snežne plazove. Del Krnice je tudi '''planina Krnica''', izravnava nad gozdno mejo na višini med 1400 in 1450 m. Je edina še ohranjena planina s stanom in hlevom; zaščitena pred plazovi je uspevala zaradi obširnih travnatih pobočij.
== Geologija ==
Kamnine, ki sestavljajo Kaninsko pogorje so zgornje triasne starosti, nekaj je [[jura|jurskih]] in [[kreda|krednih]]. Na območju Kaninskega pogorja se je odložilo preko tisoč metrov dachsteinskega apnenca. Današnja oblika je posledica zakrasevanja, to je kemičnega raztapljanja apnenca. Dachsteinski apnenec se je odlagal v tedanjem plitvem morju na obrobju [[Ocean Tetida|Tetidinega oceana]] vse do konca [[trias]]a. V obdobju jure so se kamnine današnjega Kaninskega pogorja zaradi raztezanja območja pogreznile globoko pod morsko gladino in dachsteinski apnenec se je nehal odlagati. Odlagati so se začeli rdeči apnenci z organizmi iz globokih voda. Značilni so ''neptunski [[dajk]]i''.
=== Lašti ===
Lašti so nastali zaradi debelih slojev dachsteinskega apnenca, ki ga je polzeči ledenik luščil. Kemično delovanje ali korozija ga je po umiku ledenika začela razjedati, zato je danes površje laštov močno razdrapano s [[škraplja]]mi, [[žlebič]]i, kotliči in vhodi v brezna.
== Italijanska stran Kaninskega pogorja ==
Italijanska, severna stran Kaninskega pogorja je strmejša predvsem zaradi na južno stran nagnjenih apnenčastih skladov. Daljša zmrzal, senčna stran snežišč in manjših ledenikov povzroča razpadanje kamnine. Zato so tu obsežne [[krnica|krnice]], v dveh sta že zelo zmanjšana Kaninski in Prestreljeniški ledenik. Tudi tukaj se pojavljajo podi, ki pa niso tako obsežni kot na slovenski strani. Od celotnega Kaninskega pogorja je na italijanski strani približno ena tretjina. Največja širina je 3,2 km. Zaradi prevladujoče nagnjenosti kamninskih skladov se podzemne vode stekajo na slovensko stran zato na italijanski strani praktično ni izvirov. Tudi kraških pojavov kot so brezna je nekaj na italijanski strani; na primer 920 m globoka in skoraj 10 km dolga jama Abisso Michele Gortani na Col del Erbe.
== Naravoslovna učna pot na Prestreljeniških podih ==
Naravoslovna učna pot na Prestreljeniških podih je bila odprta leta 2010 in je edina učna pot v visokogorju. Namenjena je vsem obiskovalcem Kaninskega pogorja in se začne pri zgornji postaji kabinske žičnice. na 2200 m. Dolga je 650 m in na 7 informativnih tablah opisuje Prestreljeniške pode in gore okrog njih, kamnine, površinske in podzemeljske pojave Kaninskega pogorja, ledeniško preoblikovanje površja, rastlinstvo in živalstvo.
== Visoki Kanin ==
[[Slika:Mali - Visoki Kanin.jpg|thumb|left|175px|Visoki Kanin]]
Visoki Kanin / ''Monte Canin Alto'', rezijansko ''Ćanen'' (2587 m) je najvišji vrh Kaninskega pogorja in hkrati mejna gora med Slovenijo in Italijo. Je na zanimivem stičišču treh grebenov, ki se nadaljujejo v smeri proti jugu, vzhodu in severozahodu proti Italiji, kjer se vleče še 6 km čez Vrh Krnice (2441 m) (''Picco di Carnizza''), čez preval Peravo (2041 m), čez vrh Grubje (2240 m) in Žrd (''Sart'') (2324 m) in poteka med dolinama Rezije in Reklane.
Najlažji dostop iz italijanske strani je preko Nevejskega prevala (''Sella Nevea''), iz slovenske pa iz [[Bovec|Bovca]] oziroma od zadnje postaje gondolske žičnice ATC Kanin. Na vrhu stoji križ, razgled proti jugu v jasnem vremenu sega do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Pod njim leži druga najgloblja jama v Sloveniji, [[Renetovo brezno]] (-1322 m), ki odvaja vode okoli Visokega Kanina proti izviru [[Boka]].
== Smučišče Kanin - Sella Nevea ==
Najvišje slovensko visokogorsko smučišče Kanin vodi Javni zavod Sončni Kanin. Smučarske proge so nad višino 2000 m, zaradi česar so ugodni pogoji za smuko skoraj vso zimo. Od leta 2009 lahko z eno karto smučamo tudi [[Na Žlebeh]] ({{lang-it|Sella Nevea}}).
*'''Podatki o smučišču''':
**'''Nadmorska višina''':
***1650-2300 m
**'''Površina''':
***30 ha
**'''Smučarske proge''':
***Lahke: 6 km,
***Srednje: 7 km,
***Težke: 4 km,
***Tekaška proga: 15 km,
***Turna smuka po dolini [[Krnica|Krnice]],
***Sankaške proge: čez 9 km
***Snežni park: ''Snow Park Kanin'' , namenjen smučarskim in deskarskim akrobatskim veščinam.
**'''Smučarske naprave''':
***Krožna kabinska žičnica,
***Dvosedežnica,
***Trisedežnica,
***Štirisedežnica,
***Vlečnice: 1
== Glej tudi ==
* [[Koča Celso Gilberti]]
* [[seznam slovenskih planinskih postojank]]
== Viri ==
* Jurij Kunaver in sodelavci, ''Kaninsko pogorje'', Bovec, 2011, ISBN 978-961-269-477-7
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Kanin Mountains}}
* [http://www.kanin.si uradna stran o Kaninu]
* [http://v1.geopedia.si/?params=b4_x380277.9_y136168.325_s14 Lokacija na Geopediji]
* [http://www.hribi.net/gora/visoki_kanin/1/12 Visoki Kanin na spletni strani Hribi.net]
* [http://razgledi.damjanleban.com/?pano=kanin&naslov=Kanin&sort=visina&how=desc&lang=si Visoki Kanin 360° na strani Posoški razgledi]
[[Kategorija:Triglavski narodni park]]
[[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]]
[[Kategorija:Gore v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenski dvatisočaki]]
j6ub27xub05v5ot43rgo2reysh3xwen
Predloga:Infopolje ZN
10
143019
5722954
2359485
2022-07-23T15:28:57Z
Kwamikagami
19477
wikitext
text/x-wiki
<includeonly>{| class="infobox vcard" style="font-size:90%; width:21em; text-align:left;"
|-
|colspan=2|
{|style="background:#009edb; color:white; width:100%" align="center" valign="center"
!rowspan=2 style="width:40px"|[[Slika:Small Flag of the United Nations ZP.svg|40px]]
|
!rowspan=2|{{{name}}}
|-
|
|}
|-
{{#if:{{{image|}}}|
{{!}}colspan="2" style="text-align:center;"{{!}}[[Slika:{{{image}}}{{!}}{{{image size|239px}}}]]{{#if:{{{caption|}}}|<br>{{{caption}}} }}
}}
|-
{{!}}style="text-align:right; padding-right:0.75em;"{{!}}'''Tip org.'''
|{{{type}}}
|-
{{#if:{{{acronyms|}}}|
{{!}}style="text-align:right; padding-right:0.75em;"{{!}}'''Kratice'''
{{!}}{{{acronyms}}}
}}
|-
{{#if:{{{head|}}}|
{{!}}style="text-align:right; padding-right:0.75em;"{{!}}'''Vodja'''
{{!}}{{{head}}}
}}
|-
{{#if:{{{status|}}}|
{{!}}style="text-align:right; padding-right:0.75em;"{{!}}'''Status'''
{{!}}{{{status}}}
}}
|-
{{#if:{{{established|}}}|
{{!}}style="text-align:right; padding-right:0.75em;"{{!}}'''Ustanovitev'''
{{!}}{{{established}}}
}}
|-
{{#if:{{{headquarters|}}}|
{{!}}style="text-align:right; padding-right:0.75em;"{{!}}'''Sedež'''
{{!}}{{{headquarters}}}
}}
|-
{{#if:{{{website|}}}|
{{!}}style="text-align:right; padding-right:0.75em;"{{!}}'''Spletna stran'''
{{!}}{{{website}}}
}}
|-
{{#if:{{{parent|}}}|
{{!}}style="text-align:right; padding-right:0.75em;"{{!}}'''Krovna org.'''
{{!}}{{{parent}}}
}}
|-
{{#if:{{{subsidiaries|}}}|
{{!}}style="text-align:right; padding-right:0.75em;"{{!}}'''Podrejene org.'''
{{!}}{{{subsidiaries}}}
}}
|-
{{#if:{{{commons|}}}|
{{!}}style="text-align:right; padding-right:0.75em;"{{!}}[[Wikimedia Commons|Wikimedia<br>Commons]]
{{!}}[[Slika:Commons-logo.svg|18px|Commons:Category:{{{commons}}}]] '''''[[Commons:Category:{{{commons}}}|{{{commons}}}]]'''''
}}
|-
{{#if:{{{footnotes|}}}|
!colspan="2" style="font-size: smaller;"{{!}}{{{footnotes}}}
}}
|}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}
<!--Please add any interwiki links etc on the /doc page, not here - thanks!-->
</noinclude>
bhond1fgkn3401x8ozehza8ibh5vkc5
Gian Lorenzo Bernini
0
155876
5722969
5722725
2022-07-23T16:56:31Z
Ljuba brank
92351
/* Zapuščina */ dodano iz en wiki
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Pod pokroviteljstvom ekstravagantno bogatega in najvplivnejšega kardinala Scipiona Borgheseja je mladi Bernini hitro zaslovel kot kipar. Med njegovimi zgodnjimi deli za kardinala so bili okrasni deli za vrt [[Vila Borghese|vile Borghese]], kot je ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in favnom]]''. To marmornato skulpturo (izdelano pred letom 1615) strokovnjaki na splošno smatrajo za najzgodnejše delo, ki ga je v celoti izdelal sam Bernini.{{sfn|Mormando|2011|p=279}} Med Berninijevimi najzgodnejšimi dokumentiranimi deli je njegovo sodelovanje pri očetovem naročilu kardinala Maffea Barberinija februarja 1618 za izdelavo štirih marmornih puttov za družinsko kapelo Barberini v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]], pri čemer je pogodba določala, da bo njegov sin Gian Lorenzo pomagal pri izvedbi kipov.<ref>F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State University Press, 2011), p.282n.23. nanstveniki pa še vedno razpravljajo o tem, kateri od štirih "puttov" je prišel iz rok Giana Lorenza.</ref> Iz leta 1618 sega tudi pismo Maffea Barberinija v Rim njegovemu bratu Carlu v Firence, ki omenja, da je on (Maffeo) razmišljal o tem, da bi mladega Giana Lorenza prosil, naj dokonča enega od kipov, ki jih je Michelangelo pustil nedokončana in je bil takrat v lasti Michelangelovega vnuka, ki ga je Maffeo upal kupiti, kar je bil izjemen dokaz velike spretnosti, za katero so verjeli, da jo ima že mladi Bernini.<ref>I. Lavin, 'Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini and a Revised Chronology of His Early Works,' ''Art Bulletin'' 50 (1968): 223–48, here 236–237. Ni znanstvenega soglasja o tem, na kateri nedokončani Michelangelov kip se je nanašalo Maffeovo pismo, vendar vsi dokazi kažejo močno v smeri "Palestra Pietà" (zdaj v Accademii v Firencah): see Irving Lavin (†) and Marilyn Aronberg Lavin, "The ''Palestrina Pietà:'' Gatherings on the History of 'a Statue Begun by Michelangelo,'" ''Artibus et Historiae,'' no. 82, XLI, 2020: 249–65.</ref>
Čeprav se je Michelangelovo naročilo za dokončanje kipa izjalovilo, je bilo mlademu Berniniju kmalu zatem (leta 1619) naročeno popravilo in dokončanje slavnega antičnega dela, ''[[Speči hermafrodit|spečega Hermafrodita]]'' v lasti kardinala Scipioneja Borgheseja (Galleria Borghese, Rim) in kasneje (okoli 1622) obnovil tako imenovani ''[[Ludovisi Ares]]'' (Palazzo Altemps, Rim).<ref>Maurizio Fagiolo dell'Arco and Marcello Fagiolo, ''Bernini. Una introduzione al gran teatro barocco'' (Rome: Bulzoni, 1967), cat. entries #11 (Hermaphrodite) and #25 (Ares). V nasprotju s tem, kar trdita brata Fagiolo dell'Arco v svojem kat. #31, sploh ni nobene dokumentacije, ki bi dokazovala ali celo predlagala, da je bil Bernini odgovoren za restavriranje tako imenovanega ''Barberinijevega favna'' (zdaj v Gliptoteki v Münchnu), kot sta pokazala Francis Haskell in Nicholas Penny v svojih ''Taste and the Antique'' (New Haven: Yale University Press, 1981), cat. 33, pp. 202–05.</ref>
Iz tega zgodnjega obdobja sta tudi tako imenovani ''Prekleta duša'' in ''Blažena duša'' iz okoli leta 1619, dva majhna marmorna doprsna kipa, na katera je morda vplival niz grafik Pietra de Jodeja I. ali Karla van Malleryja, vendar sta bila v resnici nedvoumno katalogizirana v inventarju njihovega prvega dokumentiranega lastnika, Fernanda de Botinete y Acevedo, kot upodobitev nimfe in satira, ki sta običajno povezana v starodavnih kiparstvih (ni jih naročil niti nikoli ni pripadal niti Scipioneju Borgheseju niti, kot večina znanstvenikov zmotno trdi, španskemu kleriku Pedru Foix Montoya).<ref> For the Jode / Mallery prints, see Leuschner, 2016, 135-46. Za novo odkrito arhivsko dokumentacijo o poreklu in izvirni identiteti subjektov obeh doprsnih kipov glej Garcia Cueto, 2015, 37-53.</ref> Pri dvaindvajsetih je Bernini veljal za dovolj nadarjenega, da so mu naročili papeški portret, ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'', ki je zdaj v muzeju J. Paul Getty.
Berninijev sloves pa so dokončno utrdile štiri mojstrovine, ustvarjene med letoma 1619 in 1625, ki so zdaj vse razstavljene v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. Za umetnostnega zgodovinarja Rudolfa Wittkowerja so ta štiri dela – ''[[Enej, Anhis in Ascanij ]]'' (1619), ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) in ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) – »uvedla nova doba v zgodovini evropskega kiparstva«. {{sfn|Wittkower|1955|p=14}} To stališče ponavljajo drugi učenjaki, kot je Howard Hibbard, ki je razglasil, da v celotnem 17. stoletju »ni bilo kiparjev ali arhitektov, primerljivih z Berninijem«.{{sfn|Hibbard|1965|p=21}} Bernini je prilagodil klasično veličino renesančnega kiparstva in dinamično energijo manierističnega obdobja, skoval novo, izrazito baročno zasnovo religioznega in zgodovinskega kiparstva, močno prežeto z dramatičnim realizmom, vzbujajočimi čustvi in dinamičnimi gledališkimi kompozicijami. Berninijeve zgodnje kiparske skupine in portreti kažejo »obvladovanje človeške oblike v gibanju in tehnično prefinjenost, ki ji tekmujejo le največji kiparji klasične antike«.<ref>Timothy Clifford and Michael Clarke, Foreword, ''Effigies and Ecstasies: Roman Baroque Sculpture and Design in the Age of Bernini'', Edinburgh: National Gallery of Scotland, 1998, p.7</ref> Poleg tega je imel Bernini sposobnost upodabljanja zelo dramatičnih pripovedi z liki, ki kažejo intenzivno psihološko držo, pa tudi za organizacijo velikih kiparskih del, ki izražajo veličastno veličino.{{sfn|Wittkower|1955|p=13}}
V nasprotju s skulpturami njegovih predhodnikov se te osredotočajo na specifične točke pripovedne napetosti v zgodbah, ki jih poskušajo povedati: Enej in njegova družina bežijo iz goreče Troje; trenutek, ko Pluton končno zgrabi lovljeno Perzefono; natančen trenutek, ko Apolon vidi, kako se njegova ljubljena Dafne začne spreminjati v drevo. Gre za prehodne, a dramatično močne trenutke v vsaki zgodbi. Berninijev ''David'' je še en razburljiv primer tega. Michelangelov nepremični, idealizirani David prikazuje subjekt, ki drži kamen v eni roki in fračo v drugi ter razmišlja o bitki; podobno nepremične različice drugih renesančnih umetnikov, vključno z [[Donatello]]vo, prikazujejo subjekt v njegovem zmagoslavju po bitki z Goljatom. Bernini ponazarja Davida med njegovim aktivnim bojem z velikanom, ko zasuka svoje telo, da bi se katapultiral proti Goljatu. Da bi poudaril te trenutke in zagotovil, da jih bo gledalec cenil, je Bernini skulpture zasnoval z določenim vidikom v mislih, čeprav jih je izklesal v celoti v krogu. Njihova prvotna namestitev v vili Borghese je bila ob stenah, tako da je bil prvi pogled gledalcev dramatičen trenutek pripovedi.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=53-54}}</ref>
Posledica takšnega pristopa je vlaganje skulpture z večjo psihološko energijo. Gledalec lažje oceni stanje duha likov in zato razume širšo zgodbo na delu: Dafnina široko odprta usta v strahu in osuplosti, David, ki se odločno osredotočeno ugrizne v ustnico, ali Perzefona, ki se obupano bori, da bi se osvobodila. Poleg prikazovanja psihološkega realizma kažejo večjo skrb za predstavljanje fizičnih podrobnosti. Razmršeni Plutonovi lasje, prožno meso Perzefone ali gozd listov, ki začenja ovijati Dafne, vse to kaže na Berninijevo natančnost in veselje do predstavljanja kompleksnih tekstur resničnega sveta v obliki marmorja.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=14-15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=48–61}}</ref>
=== Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. ===
[[File:Interiorvaticano8.jpg|thumb|''Baldahin'' v baziliki sv. Petra v Vatikanu]]
Leta 1621 je papeža Pavla V. Borgheseja na prestolu svetega Petra nasledil drug Berninijev občudovalec, kardinal Alessandro Ludovisi, ki je postal [[papež Gregor XV.]]: čeprav je bila njegova vladavina zelo kratka (umrl je leta 1623), je papež Gregor naročil portrete sebe (tako v marmorju kot v bronu) Berniniju. Papež je Berniniju podelil tudi častni naziv ''Cavaliere'', naziv, s katerim so umetnika običajno imenovali do konca življenja. Leta 1623 se je na papeški prestol povzpel njegov prej omenjeni prijatelj in nekdanji učitelj, kardinal Maffeo Barberini, kot [[papež Urban VIII.]] Odslej (do Urbanove smrti leta 1644) je Bernini užival skoraj monopolno pokroviteljstvo papeža in družine Barberini. Novi papež Urban naj bi pripomnil: »Zate je velika sreča, o Cavaliere, videti kardinala Maffea Barberinija za papeža, vendar je naša sreča še večja, da je Cavaliere Bernini živ v našem pontifikatu«.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 111.</ref> Čeprav se mu med vladavino (1644–55) [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] ni godilo tako dobro, je pod Inocencovim naslednikom [[papež Aleksander VII.|Aleksandrom VII.]] Bernini znova pridobil vrhunsko umetniško prevlado in nadaljeval v zaporednem pontifikatu, ki ga je Klement IX. med svojo kratko vladavino (1667–69) zelo spoštoval.
Pod pokroviteljstvom Urbana VIII. so se Berninijeva obzorja hitro in močno razširila: ni izdeloval le kipov za zasebne rezidence, ampak je igral najpomembnejšo umetniško (in inženirsko) vlogo na mestnem odru kot kipar, arhitekt in urbanist.{{sfn|Hibbard|1965|p=68}} O tem pričajo tudi njegova uradna imenovanja – »kustos papeške umetniške zbirke, direktor papeške livarne v Castel Sant'Angelo, komisar za fontane na [[Piazza Navona]]«.{{sfn|Mormando|2011|p=72}} Takšni položaji so Berniniju dali priložnost, da pokaže svoje vsestranske sposobnosti po vsem mestu. Na velik protest starejših, izkušenih mojstrov arhitektov je bil leta 1629, po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]], skoraj brez arhitekturne izobrazbe imenovan za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Od takrat naprej bosta Berninijevo delo in umetniška vizija postavljena v simbolno srce Rima.
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Berninijeva umetniška premoč pod Urbanom VIII. in Aleksandrom VII. je pomenila, da je lahko zagotovil najpomembnejša naročila v Rimu svojega časa, in sicer različne velike projekte olepševanja na novo dokončane [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], dokončane pod papežem Pavlom V. dodali Madernovo ladjo in fasado ter jo končno ponovno posvetil papež Urban VIII 18. novembra 1626 po 150 letih načrtovanja in gradnje. Znotraj bazilike je bil odgovoren za ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahin]]'', dekoracijo štirih stebrov pod kupolo, ''Cathedra Petri'' ali ''[[Stol svetega Petra]]'' v [[apsida|apsidi]], nagrobni spomenik Matilde Toskanske, kapelo Najsvetejšega zakramenta na desni strani ladje ter okrasje (tla, stene in oboki) nove ladje. ''Baldahin sv. Petra'' je takoj postal vizualni osrednji del nove bazilike. Berninijeva kreacija s štirimi stebri, oblikovana kot masivni spiralno pozlačen bronast baldahin nad grobnico svetega Petra, je segala skoraj 30 m od tal in je stala približno 200.000 rimskih skudov (približno 8 milijonov ameriških dolarjev v valuti zgodnjega 21. stoletja).<ref> For the conversion of 17th-century Roman scudi into 21st-century U.S. dollars, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), p. xix. </ref> »Čisto preprosto«, piše neki umetnostni zgodovinar, »česa takega še nismo videli«.{{sfn|Mormando|2011|p=84}} Kmalu po ''Baldahinu'' se je Bernini lotil obsežne okrasitve štirih masivnih stebrov na križišču bazilike (tj. struktur, ki podpirajo kupolo), vključno s štirimi ogromnimi, gledališko dramatičnimi kipi, med njimi veličastnega ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sv. Longina]]'', ki ga je izdelal sam Bernini (druge tri so delo drugih sodobnih kiparjev Françoisa Duquesnoya, Francesca Mochija in Berninijevega učenca Andree Bolgija).
V baziliki je Bernini začel delati tudi na grobnici za Urbana VIII., ki je bila dokončana šele po Urbanovi smrti leta 1644, ena v dolgi, ugledni seriji grobnic in nagrobnih spomenikov, po katerih je Bernini znan, in tradicionalni zvrsti, na katero je njegov vpliv pustil trajno znamenje, ki so ga poznejši umetniki pogosto kopirali. Dejansko zadnji in najizvirnejši Berninijev nagrobni spomenik, ''[[Grobnica papeža Aleksandra VII.]]'', v baziliki svetega Petra, po besedah [[Erwin Panofsky|Erwina Panofskega]] predstavlja sam vrh evropske nagrobne umetnosti, čigar ustvarjalne inventivnosti kasnejši umetniki niso mogli upati, da bi ga presegli.<ref>Erwin Panofsky, ''Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspect From Ancient Egypt to Bernini,'' New York: Abrams, 1992, p.96.</ref> Berninijeva zasnova trga [[Trg svetega Petra, Vatikan|Piazza San Pietro]] pred baziliko, ki se je začela in v veliki meri dokončala med vladavino Aleksandra VII., je ena njegovih najbolj inovativnih in uspešnih arhitekturnih zasnov, ki je nekdanji nepravilen, nedotaknjen odprt prostor spremenil v estetsko enoten, čustveno vznemirljiv in logistično učinkovit (za kočije in množice), popolnoma v harmoniji z že obstoječimi stavbami in dodaja veličastnost bazilike.
[[File:Richelieu le Bernin M.R.2165 mp3h9006.jpg|thumb|left| Doprsni kip Armanda, kardinala de Richelieuja (1640–1641)]]
Kljub temu zavzetemu ukvarjanju z velikimi deli javne arhitekture se je Bernini še vedno lahko posvetil svojemu kiparstvu, zlasti portretom v marmorju, pa tudi velikim kipom, kot je ''sveta Bibiana'' v naravni velikosti (1624, cerkev Santa Bibiana, Rim). Berninijevi portreti kažejo na njegovo vedno večjo sposobnost, da ujame povsem značilne osebne značilnosti svojih portretirancev, pa tudi njegovo sposobnost, da v hladnem belem marmorju doseže skoraj slikarske učinke, ki s prepričljivim realizmom prikažejo različne površine: človeško meso, lase, blago različnih vrst, kovin itd. Ti portreti so vključevali številne doprsne kipe samega Urbana VIII., družinski doprsni kip Francesca Barberinija in predvsem ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja|dva doprsna kipa Scipione Borgheseja]], drugega je na hitro ustvaril Bernini, potem ko so v marmorju prvega našli napako. Umetnostni zgodovinarji pogosto opažajo minljivo naravo izraza na Scipionovem obrazu, ikono baročne skrbi za predstavljanje minljivega gibanja v statičnih umetninah. Rudolfu Wittkowerju »opazovalec čuti, da se v hipu ne spremenita samo izraz in odnos, temveč tudi gube ležerno urejenega plašča«.{{sfn|Wittkower|1955|p=88}}
Drugi marmorni portreti v tem obdobju so portret Costanze Bonarelli (izdelan okoli leta 1637), nenavaden v svoji bolj osebni, intimni naravi. (V času kiparjenja portreta je imel Bernini afero s Costanzo, ženo enega od njegovih pomočnikov, kiparja Mattea.) Dejansko se zdi, da je bil to prvi marmorni portret nearistokratske ženske, ki ga je ustvaril velik umetnik v evropski zgodovini.
Od poznih 1630-ih, danes v Evropi znan kot eden najuspešnejših portretistov v marmorju, je Bernini začel prejemati tudi kraljeva naročila izven Rima, za subjekte, kot so francoski [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinal Richelieu]], Francesco I. d'Este, vplivni vojvoda Modene, [[Karel I. Angleški]] in njegova žena, kraljica Henrietta Maria. Kip Karla I. je bil izdelan v Rimu iz trojnega portreta (olje na platnu), ki ga je izdelal [[Anthonis van Dyck|Van Dyck]] in je danes ohranjen v britanski kraljevi zbirki. Karlov doprsni kip je bil izgubljen v požaru v palači Whitehall leta 1698 (čeprav je njegova zasnova znana po sodobnih kopijah in risbah), kipa Henriette Marie pa niso izdelali zaradi izbruha angleške državljanske vojne.<ref>[https://web.archive.org/web/20131120043243/http://www.royalcollection.org.uk/eGallery/object.asp?object=404420&row=2062&detail=about Triple Portrait of Charles I].</ref>{{sfn|Cust|2007|p=94}}
=== Začasni mrk in ponovni vzpon pod Inocencem X. ===
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
Leta 1644, s smrtjo papeža Urbana, s katerim je bil Bernini tako tesno povezan, in vzponom na oblast Barberinijevega sovražnika, papeža Inocenca X. Pamfila, je Berninijeva kariera doživela velik mrk brez primere, ki je trajal štiri leta. To ni imelo opraviti le z Inocencovo protibarberinijevo politiko, ampak tudi z Berninijevo vlogo pri katastrofalnem projektu novih zvonikov za baziliko svetega Petra, ki ga je v celoti zasnoval in nadziral Bernini. Razvpita afera z zvonikom naj bi bila največji neuspeh v njegovi karieri, tako v strokovnem kot v finančnem smislu. Leta 1636 je papež Urban v želji, da bi končno dokončal zunanjost cerkve sv. Petra, naročil Berniniju, naj načrtuje in zgradi dva, dolgo načrtovana zvonika za njeno pročelje: temelji obeh stolpov so bili že zasnovani in zgrajeni (in sicer zadnji [[traveja|traveji]] na obeh skrajnih delih fasade), ki jih je desetletja prej naredil Carlo Maderno (arhitekt ladje in fasade). Ko je bil prvi stolp dokončan leta 1641, so se na fasadi začele pojavljati razpoke, a zanimivo je, da so se dela kljub temu nadaljevala na drugem stolpu z dokončanjem prvega nadstropja. Kljub prisotnosti razpok so se dela ustavila šele julija 1642, ko je bila papeška zakladnica izčrpana zaradi katastrofalne Castrove vojne. Ker so vedeli, da se Bernini ne more več zanašati na zaščito naklonjenega papeža, so njegovi sovražniki (zlasti [[Francesco Borromini]]) zaradi razpok sprožili velik preplah in napovedali katastrofo za celotno baziliko in krivdo v celoti pripisali Berniniju. Kasnejše preiskave so dejansko razkrile vzrok za razpoke kot Madernove pomanjkljive temelje in ne Berninijevo dovršeno zasnovo, kar je kasneje potrdila natančna preiskava, izvedena leta 1680 pod papežem Inocencem XI.<ref>For further details, see below in this article, under "Architecture." For a thorough summary of this entire, long and complicated episode in Bernini's life that takes into account the latest archival discoveries, see|Mormando|2011|p=332–34, nn. 17–23, pp. 342–45, nn. 4–21.</ref>
[[File:Museo borghese, sala del gladiatore, g.l. bernini, verità svelata, 1645-52, 02.JPG|thumb|''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)| Resnica, ki jo je razkril čas]]'', Galleria Borghese, Rim, 1645–1652]]
Kljub temu je Berninijevim nasprotnikom v Rimu uspelo resno škodovati ugledu Urbanovega umetnika in prepričati papeža Inocenca, da je (februarja 1646) odredil popolno porušenje obeh stolpov, na Berninijevo veliko ponižanje in celo finančno škodo (v obliki znatne denarne kazni). za neuspeh dela. Po tem, enem redkih neuspehov v svoji karieri, se je Bernini umaknil vase: po besedah njegovega sina Domenica, je bil njegov poznejši nedokončani kip iz leta 1647, ''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'', namenjen njegovemu samotolažilnemu komentarju o tej aferi, ki izraža njegovo vero, da bo sčasoma čas razkril dejansko resnico za zgodbo in ga v celoti oprostil krivde, kot se je res zgodilo.
Čeprav v prvih letih novega papeževanja ni prejel nobenih osebnih naročil od Inocenca ali družine Pamfilj, Bernini ni izgubil nekdanjih položajev, ki so mu jih podelili prejšnji papeži. Inocenc X. je vzdrževal Berninija v vseh uradnih vlogah, ki mu jih je dal Urban, vključno s tistim glavnega arhitekta sv. Petra. Pod Berninijevim načrtom in vodstvom se je nadaljevalo delo pri okraševanju masivne, nedavno dokončane, a še vedno popolnoma neokrašene ladje sv. Petra, z dodatkom dovršenega večbarvnega marmornega tlaka, marmorne obloge na stenah in [[pilaster|pilastrih]] ter številnih štukaturnih kipov in [[relief (umetnost)|reliefov]]. Ni brez razloga, da je papež Aleksander VII. nekoč pošalil: »Če bi odstranili iz cerkve svetega Petra vse, kar je naredil Cavalier Bernini, bi ta tempelj ogolil«. Glede na vsa njegova številna in raznolika dela v baziliki v več desetletjih je prav Bernini tisti, ki nosi levji delež odgovornosti za končno in trajno estetsko podobo ter čustveni učinek cerkve sv. Petra.<ref>For Bernini's work on nave and the Alexander VII quotation, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' respectively p.p. 149-50 and 328.</ref> Prav tako mu je bilo dovoljeno nadaljevati delo na grobnici Urbana VIII., kljub Inocenčevi nepatiji do Barberinijev.{{sfn|Mormando|2011|p=150}} Nekaj mesecev po dokončanju Urbanove grobnice je leta 1648 Bernini v spornih okoliščinah zmagal pri Pamfiljevem naročilu za prestižni ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|vodnjak štirih rek]]'' na [[Piazza Navona]], ki je označil konec njegove sramote in začetek še enega veličastnega poglavja v njegovem življenju.
[[File:Gian lorenzo bernini, Cenotafio di Suor Maria Raggi (1647-53).JPG|thumb|left|' Spomenik Mariji Raggi, 1651]]
Če so obstajali dvomi o Berninijevem položaju kot najpomembnejšem rimskem umetniku, jih je dokončno odstranil brezpogojni uspeh čudovitega in tehnično domiselnega ''Vodnjaka štirih rek'', ki prikazuje težak starodavni obelisk, postavljen nad praznino, ki jo je ustvarila jami podobna skalna formacija, postavljena v središče oceana eksotičnih morskih bitij. Bernini je še naprej prejemal naročila od papeža Inocenca X. in drugih višjih članov rimske duhovščine in aristokracije, pa tudi od vzvišenih mecenov zunaj Rima, kot je [[Francesco d'Este]]. Ko si je Bernini hitro opomogel od ponižanja z zvonikom, se je brezmejna ustvarjalnost nadaljevala kot prej. Oblikovani so bili novi tipi pogrebnih spomenikov, kot je v cerkvi [[Santa Maria sopra Minerva]] navidezno lebdeči medaljon, ki tako rekoč lebdi v zraku, za pokojno nuno Mario Raggi, medtem ko so bile kapele, ki jih je načrtoval, kot je [[Raimondijeva kapela]] v cerkvi [[San Pietro in Montorio]] je ponazoril, kako lahko Bernini uporabi skrito osvetlitev, da bi namigoval na božanski poseg v pripovedi, ki jih je upodabljal.
Eno najbolj dovršenih in slavnih del, ki so nastala izpod Berninijevih rok v tem obdobju, je bila kapela družine Cornaro v majhni karmeličanski cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] v Rimu. Kapela Cornaro (slavnostno odprta leta 1651) je pokazala Berninijevo sposobnost povezovanja kiparstva, arhitekture, fresk, štukature in razsvetljave v »čudovito celoto« (bel composto, če uporabimo izraz zgodnjega biografa Filippa Baldinuccija za opis njegovega pristopa k arhitekturi) in tako ustvarimo kar je učenjak Irving Lavin poimenoval »enotno umetniško delo«. Osrednji poudarek kapele Cornaro je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'', ki prikazuje tako imenovano ''transverberacijo'' španske nune in svetnice mističarke Terezije Avilske.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), p. 107.</ref> Bernini gledalcu v bleščečem belem marmorju predstavi teatralno nazoren portret omedlevajoče Tereze in tiho nasmejanega angela, ki rahločutno stiska puščico, ki prebada svetničino srce. Na obeh straneh kapele umetnik postavi (v prostore, ki se lahko gledalcu zdijo le gledališke lože), portrete v reliefu različnih članov družine Cornaro – beneške družine, ki je v kapeli obeležena, vključno s kardinalom Federicom Cornarom, ki je kapelo naročil Berniniju – ki se med seboj živahno pogovarjata, domnevno o dogodku, ki se odvija pred njimi. Rezultat je kompleksno, a subtilno orkestrirano arhitekturno okolje, ki zagotavlja duhovni kontekst (nebeško okolje s skritim virom svetlobe), ki gledalcem nakazuje končno naravo tega čudežnega dogodka.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), pp. 104-06.</ref>
Kljub temu so v času Berninijevega življenja in v naslednjih stoletjih vse do danes Berninijevo ''Sveto Terezo'' obtoževali, da je prestopila mejo spodobnosti s seksualizacijo vizualne upodobitve svetničine izkušnje do te mere, da si noben umetnik pred Berninijem ali po njem tega ni upal narediti: upodablja jo v nemogoče mladi kronološki starosti, kot idealizirano nežno lepoto, v napol ležečem položaju z odprtimi usti in narazen razkrečenimi nogami, z razprtimi gubami, z vidno prikazanimi bosimi nogami (Bose karmeličanke, zaradi skromnosti vedno nosijo sandale s težkimi nogavicami) in s serafinom, ki jo je »slekel« tako, da je (po nepotrebnem) razprl njen plašč, da bi s svojo puščico prodrl v njeno srce.<ref>For these visual details of the statue and an examination of the charge of indecency, see Franco Mormando, 'Did Bernini's ''Ecstasy of St. Teresa'' Cross a 17th-century Line of Decorum?' (Mormando's answer is yes): [https://www.academia.edu/44401140/Did_Berninis_Ecstasy_of_St_Teresa_Cross_a_17th_century_Line_of_Decorum].</ref>
Ne glede na dekorum je bila Berninijeva ''Tereza'' še vedno umetniški ''tour de force'', ki vključuje vse številne oblike vizualne umetnosti in tehnike, ki jih je Bernini imel na voljo, vključno s skrito osvetlitvijo, tankimi pozlačenimi tramovi, recesivnim arhitekturnim prostorom, skrivnimi lečami itd. dvajset različnih vrst barvnega marmorja: vsi se združijo, da ustvarijo končno umetniško delo – »izpopolnjen, zelo dramatičen in globoko zadovoljiv brezhibni ansambel«.{{sfn|Mormando|2011|p=159}}
=== Olepšanje Rima pod Aleksandrom VII. ===
[[Papež Aleksander VII.]] Chigi (1655–1667) je po svojem nastopu na stolici svetega Petra začel uresničevati svoj izjemno ambiciozen načrt, da bi Rim s sistematičnim, drznim (in dragim) urbanističnim načrtovanjem spremenil v veličastno svetovno prestolnico. S tem je uresničil dolgo, počasno obnavljanje mestne slave Rima – ''renovatio Romae'' - ki se je začelo v 15. stoletju pod renesančnimi papeži. Med svojim pontifikatom je Aleksander naročil številne obsežne arhitekturne spremembe v mestu – pravzaprav nekatere najpomembnejše v novejši zgodovini mesta in v prihodnjih letih – in izbral Berninija za svojega glavnega sodelavca (čeprav so drugi arhitekti, zlasti [[Pietro da Cortona]], tudi sodelovali). Tako se je začelo še eno izredno plodno in uspešno poglavje v Berninijevi karieri.
[[File:Bernini, Gianlorenzo - Self-portrait c1675-1680 - Royal Collection - Gould 1982 plate1.jpg|thumb|upright|left|Berninijev avtoportret, ok. 1665]]
Berninijeva glavna naročila v tem obdobju vključujejo [[Trg svetega Petra, Vatikan|trg pred baziliko svetega Petra]]. V prej širokem, nepravilnem in popolnoma nestrukturiranem prostoru je ustvaril dve masivni polkrožni stebrišči, katerih vsako vrsto tvorijo štirje beli stebri. Posledica tega je bila ovalna oblika, ki je oblikovala vključujočo areno, v kateri so lahko vsi državljani, romarji in obiskovalci bili priča pojavu papeža – bodisi ko se je pojavil na loži na pročelju cerkve svetega Petra ali na balkonih sosednjih vatikanskih palač. Berninijeva stvaritev, ki jo pogosto primerjajo z dvema rokama, ki segata iz cerkve in objemata čakajočo množico, je razširila simbolično veličino vatikanskega območja in ustvarila »razburljivo prostranstvo«, ki je bilo arhitekturno »nedvoumen uspeh«.<ref>Hibbard, p. 156; Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' 2011, p. 204. Dolga, široka, ravna avenija (Via della Conciliazione) do reke Tibere je bila dodatek v zgodnjem 20. stoletju, ko je [[Benito Mussolini]] ukazal očistiti stanovanja, ki so vodila do Berninijevega trga, da bi si lahko privoščili udobnejšo dostop do Vatikana.</ref>
Drugje v Vatikanu je Bernini ustvaril sistematične preureditve in veličastno olepšanje praznih ali estetsko nerazločnih prostorov, ki obstajajo, kot jih je zasnoval do danes, in so postali neizbrisne ikone sijaja papeških prostorov. Znotraj doslej neokrašene apside bazilike je bila ''Cathedra Petri'', simbolični ''[[Stol svetega Petra]]'', preurejena kot monumentalna ekstravaganca iz pozlačenega brona, ki se je ujemala z ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahinom]]'', ustvarjenim v začetku stoletja. Berninijeva popolna rekonstrukcija [[Scala Regia (Vatikan)|Scala Regia]], veličastnega papeškega stopnišča med baziliko sv. Petra in vatikansko palačo, je bila po videzu nekoliko manj bahava, vendar je še vedno obremenjevala Berninijeve ustvarjalne moči (uporabljal je, na primer, pametne trike optične iluzije), da bi ustvaril na videz enotno, povsem funkcionalno, a kljub temu kraljevsko impresivno stopnišče, ki povezuje dve nepravilni zgradbi znotraj še bolj nepravilnega prostora.{{sfn|Hibbard|1965|pp=163–7}}
Niso bila vsa dela v tem obdobju tako velikega obsega. Dejansko je bilo naročilo, ki ga je Bernini prejel za gradnjo cerkve Sant'Andrea al Quirinale za jezuite, relativno skromno v fizični velikosti (čeprav veliko v svojem notranjem kromatičnem sijaju), ki ga je Bernini izvedel popolnoma brezplačno. Sant'Andrea si je delil s trgom sv. Petra – za razliko od zapletenih geometrij njegovega tekmeca Francesca Borrominija – osredotočenost na osnovne geometrijske oblike, kroge in ovale za ustvarjanje duhovno intenzivnih zgradb.{{sfn|Hibbard|1965|pp=144–8}} Prav tako je Bernini zmanjšal prisotnost barve in okrasja v teh stavbah, pri čemer je pozornost obiskovalcev usmeril na te preproste oblike, ki so podpirale stavbo. Zasnoval je tudi cerkev Santa Maria dell'Assunzione v mestu Ariccia s krožnim obrisom, zaobljeno kupolo in triločnim portikom.{{sfn|Hibbard|1965|pp=149–50}}
=== Obisk Francije in služenje kralju Ludviku XIV. ===
[[File:Château de Versailles, salon de Diane, buste de Louis XIV, Bernin (1665) 03 black bg.jpg|thumb|''Doprsni kii Ludvika XIV.'', 1665]]
Konec aprila 1665 je bil Bernini, ki je še vedno veljal za najpomembnejšega umetnika v Rimu, če že ne v vsej Evropi, pod političnim pritiskom (tako francoskega dvora kot papeža Aleksandra VII.) prisiljen odpotovati v [[Pariz]], da bi delal za kralja Ludvika XIV., ki je zahteval arhitekta, da dokonča delo na kraljevi palači Louvre. Bernini je ostal v Parizu do sredine oktobra. Ludvik XIV. je za Berninijevega prevajalca, turističnega vodnika in splošnega spremljevalca določil člana svojega dvora, Paula Fréarta de Chantelouja, ki je vodil dnevnik Berninijevega obiska, v katerem je zapisano veliko Berninijevega obnašanja in izjav v Parizu.<ref>See Cecil Gould, ''Bernini in France: An Episode in Seventeenth-Century History'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982.</ref> Pisatelj [[Charles Perrault]], ki je bil v tem času pomočnik francoskega finančnega ministra Jean-Baptista Colberta, je prav tako podal poročilo iz prve roke o Berninijevem obisku.{{sfn|Zarucchi|2013|pp=356–70}}
Berninijeva priljubljenost je bila tolikšna, da so se na njegovih sprehodih po Parizu ulice prepletale z občudujočimi množicami. Toda stvari so se kmalu zapletle.<ref>Cecil Gould, ''Bernini v Franciji: Epizoda v zgodovini sedemnajstega stoletja'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982. Za novejše obravnave iste epizode v Berninijevem življenju, ki vključuje najnovejši [dokumentarni film raziskave od Gouldove knjige iz leta 1982, glej Mormando, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'', 2011, pogl. 5, Rimski umetnik na dvoru kralja Ludvika; glej tudi Mormandove številne dokumentarne opombe k poročilu Domenica Berninija o očetovih odnosih s Francozi: Domenico Bernini, ''Življenje Gian Lorenza Berninija'', opombe k poglavjem 16–20.</ref> Bernini je predstavil dokončane načrte za vzhodno pročelje (tj. nadvse pomembno glavno pročelje celotne palače) Louvra, ki pa so bili nazadnje zavrnjeni, čeprav formalno šele leta 1667, precej po njegovem odhodu iz Pariza (pravzaprav že zgrajeni temelji ker so Berninijev prizidek v Louvru slovesno odprli oktobra 1665 na obsežni slovesnosti, na kateri sta bila prisotna tako Bernini kot kralj Ludvik). V zapisu o Berniniju je pogosto navedeno, da so bili njegovi načrti v Louvru zavrnjeni, ker sta Ludvik in njegov finančni svetovalec Jean-Baptiste Colbert menila, da so preveč italijanski ali preveč baročni. Pravzaprav, kot poudarja Franco Mormando, »estetika ni nikoli omenjena v nobenem od [ohranjenih] zapiskov« Colberta ali katerega koli umetniškega svetovalca na francoskem dvoru. Eksplicitni razlogi za zavrnitve so bili utilitarni, in sicer na ravni fizične varnosti in udobja (npr. lokacija stranišč).<ref>Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' pp. 255–56, poudarek dodan. Zaskrbljujoče je bilo tudi dejstvo, da bi Berninijev načrt zahteval rušenje starejših delov Louvra v nasprotju s kraljevimi željami.</ref> Nesporno je tudi, da je med Berninijem in mladim francoskim kraljem obstajal medčloveški konflikt, pri čemer sta se vsak čutila premalo spoštovana s strani drugega.{{sfn|Zarucchi|2006|pp=32–38}} Čeprav njegov načrt za Louvre ni bil zgrajen, je s pomočjo gravur široko krožil po vsej Evropi in njegov neposreden vpliv je viden v kasnejših veličastnih rezidencah, kot je [[Chatsworth House]], Derbyshire, Anglija, sedež vojvod Devonshire.
Drugi projekti v Parizu so doživeli podobno usodo.<ref>Marcello Fagiolo, "Bernini a Parigi: le Colonne d'Ercole, l'Anfiteatro per il Louvre e i progetti per la Cappella Bourbon," in ''Confronto'', 10-11 (2010), pp. 104-22.</ref> Z izjemo Chantelouja Berniniju na francoskem dvoru ni uspelo splesti pomembnih prijateljstev. Njegovi pogosti negativni komentarji o različnih vidikih francoske kulture, zlasti o njeni umetnosti in arhitekturi, niso bili dobro sprejeti, zlasti v primerjavi z njegovimi pohvalami umetnosti in arhitekturi Italije (zlasti Rima); rekel je, da je bila slika [[Guido Reni|Guida Renija]], oltarna slika ''Marijinega oznanjenja'' (takrat v karmeličanskem samostanu, zdaj muzej Louvre), »sama vredna pol Pariza«.{{sfn|Hibbard|1990|p=171, citing the Chantelou diary, July 16 entry}} Edino delo, ki je ostalo iz njegovega časa v Parizu, je ''doprsni kip Ludvika XIV.'', čeprav je veliko prispeval tudi k izvedbi marmornatega reliefa ''Kristus otrok se igra z žebljem'' (zdaj v Louvru), ki ga je izdelal njegov sin Paolo kot darilo francoski kraljici. V Rimu je Bernini ustvaril monumentalni ''[[Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)|Konjeniški kip Ludvika XIV.]]''; ko je končno prispel v Pariz (leta 1685, pet let po umetnikovi smrti), se je francoskemu kralju zdel skrajno odvraten in ga je hotel uničiti; namesto tega je bil ponovno vklesan v upodobitev starorimskega junaka Marka Kurcija.<ref>Najtemeljitejša študija o Berninijevem "Konjeniškem kipu kralja Ludvika XIV.", vključno z njegovo končno usodo v Franciji, ostaja Rudolf Wittkower, "Spremenljivosti dinastičnega spomenika: Berninijev konjeniški kip Ludvika XIV." In ''De artibus Opuscula XL: Essays in Honors of Erwin Panofsky,'' ed. Millard Meiss (New York: New York University Press, 1961), pp. 497–531. Za več dodatnih, novih podatkov o delu, ki se je pojavilo od Wittkowerjevega dela iz leta 1961, si oglejte številne opombe v zvezi s kipom v Francu Mormandu, »Življenje Gian Lorenza Berninija Domenica Berninija« (University Park, PA: Penn State University Press, 2011), pp. 396–402.</ref>
=== Kasnejša leta in smrt ===
[[File:Bernini-tomb.jpg|thumb|Grobnica Gian Lorenza Berninija v baziliki Santa Maria Maggiore]]
[[File:Berninigrave.jpg|thumb|Berninijev grob v baziliki Santa Maria Maggiore]]
Bernini je ostal fizično in psihično živahen in aktiven v svojem poklicu vse do le dva tedna pred smrtjo, ki je prišla zaradi možganske kapi. Pontifikat njegovega starega prijatelja, [[papež Klemen IX.|Klemena IX.]], je bil prekratek (komaj dve leti), da bi dosegel več kot dramatično Berninijevo prenovo [[Ponte Sant'Angelo]], medtem ko je umetnikov dodelan načrt pod Klemenom za novo apsido za [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]] se je končala neprijetno sredi javnega razburjenja zaradi stroškov in uničenja starodavnih mozaikov, ki jih je povzročilo. Zadnja dva papeža Berninijevega življenja, Klemen X. in Inocenc XI., nista bila posebej blizu ali naklonjena Berniniju in ju ni posebej zanimalo financiranje umetniških del in arhitekture, zlasti glede na katastrofalne razmere v papeški zakladnici. Najpomembnejše Berninijevo naročilo, ki ga je v celoti izvedel v samo šestih mesecih leta 1674, pod Klementom X., je bil kip ''[[Blažena Ludovica Albertoni]]'', še ene nune mistike. Delo, ki spominja na Berninijevo ''Zamaknjenje svete Terezije'', je v kapeli, posvečeni Ludoviku, preurejeni pod Berninijevim nadzorom v cerkvi v okrožju Trastevere [[San Francesco a Ripa]], katere fasado je zasnoval Berninijev učenec Mattia de' Rossi.<ref>For the Albertoni commission, see F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State Univ. Press, 2011), pp. 411–412, nn. 33–35.</ref>
V zadnjih dveh letih je Bernini izklesal tudi (domnevno za kraljico Christino) ''Odrešenikov doprsni kip'' (bazilika [[San Sebastiano fuori le Mura]], Rim) in nadzoroval obnovo zgodovinske [[Palazzo della Cancelleria]], neposredno naročilo papeža Inocenca XI. Slednje naročilo je izjemna potrditev tako Berninijevega stalnega poklicnega slovesa kot dobrega zdravja duha in telesa tudi v visoki starosti, saj ga je papež za to prestižno in najtežjo nalogo izbral med številnimi nadarjenimi mlajšimi arhitekti v Rimu, kot poudarja njegov sin Domenico »propadanje palače napredovalo do te mere, da je bila grožnja njenega skorajšnjega propada precej očitna«.{{sfn|Mormando|2011|p=227}}
Kmalu po zaključku slednjega projekta je Bernini umrl na svojem domu 28. novembra 1680 in bil pokopan, z malo javnega pompa, v preprostem, neokrašeni družinski grobnici skupaj s starši v baziliki Santa Maria Maggiore. Čeprav je bil dodelan nagrobni spomenik nekoč načrtovan (dokumentiran z eno samo ohranjeno skico iz okoli leta 1670 učenca Ludovica Gimignanija), ni bil nikoli zgrajen in Bernini je ostal brez trajnega javnega priznanja njegovega življenja in kariere v Rimu do leta 1898, ko so ob obletnici njegovega rojstva na pročelje njegovega doma na Via della Mercede pritrdili preprosto ploščo in majhen doprsni kip, na katerem je pisalo: »Tu je živel in umrl Gianlorenzo Bernini, suveren umetnosti, pred katerim so se spoštljivo klanjali papeži, knezi in množica ljudstev«.
=== Osebno življenje ===
V 1630-ih je imel Bernini afero s poročeno žensko po imenu Costanza (žena njegovega pomočnika v delavnici Mattea Bonucellija, imenovanega tudi Bonarelli) in na vrhuncu njune romance izklesal njen doprsni kip (zdaj v Bargellu v Firencah). Costanza je kasneje imela afero z Berninijevim mlajšim bratom Luigijem, ki je bil Berninijeva desna roka v njegovem ateljeju. Ko je Bernini izvedel za Costanzo in njegovega brata, je v navalu norega besa zasledoval Luigija po ulicah Rima in v baziliko Santa Maria Maggiore ter mu grozil življenje. Da bi kaznoval svojo nezvesto ljubico, je Bernini poslal služabnika v hišo Costanze, kjer jo je služabnik z britvico večkrat prerezal po obrazu. Služabnika so kasneje zaprli, medtem ko je bila Costanza sama zaprta zaradi prešuštva. Papež je Berninija samega oprostil, čeprav je zagrešil zločin, ko je ukazal razrez obraza.<ref>{{harvnb|Mormando|2011|pp=99–106}} See also F. Mormando, ed. and trans., ''Domenico Bernini, Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 113 and accompanying notes.</ref> Kmalu zatem, maja 1639, se je Bernini pri enainštiridesetih letih po naročilu papeža Urbana v dogovorjeni poroki poročil z dvaindvajsetletno Rimljanko Caterino Tezio. Rodila mu je enajst otrok, vključno z najmlajšim sinom Domenico Berninijem, ki bo kasneje njegov prvi biograf.<ref>For Bernini's marriage to Caterina, and a list of Bernini's children, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' University of Chicago Press, 2011, pp. 109–16. See also {{cite web |title=Caterina Tezio Bernini |url=https://www.geni.com/people/Caterina-Tezio-Bernini/6000000022423433463 |website=Geni.com}}</ref> Po njegovem nikoli ponovljenem izbruhu strasti in krvavega besa ter kasnejši poroki se je Bernini glede na njegove zgodnje uradne biografe bolj iskreno posvetil prakticiranju svoje vere, medtem ko naj bi brat Luigi leta 1670 znova prinesel veliko žalost in škandal svoji družini s sodomističnim posilstvom mlade Berninijeve pomočnice v delavnici na gradbišču spomenika 'Konstantinu' v baziliki svetega Petra.<ref>As Bernini scholar, Franco Mormando, underscores (''Domenico Bernini: Life of Gian Lorenzo Bernini'' Intro., pp. 60–61): "Any discussion of Bernini's religion, that is, his personal faith and the practice of his devotional life, must open with a word of caution: we have absolutely no reliable, nonpartisan (that is, not coming from Bernini, his family, or apologetic biographers) documentation on the topic until 1665, when Chantelou began writing his diary" (at which time Bernini was 67 years old). For Luigi's 1670 crime, see {{harvnb|Mormando|2011|pp=307–312}}.</ref>
== Slike in risbe ==
Bernini bi študiral slikarstvo kot običajen del svojega umetniškega usposabljanja, ki se je začelo v zgodnji adolescenci pod vodstvom njegovega očeta Pietra, poleg nekaj nadaljnjega usposabljanja v ateljeju florentinskega slikarja Cigolija. Njegova najzgodnejša slikarska dejavnost verjetno ni bila več kot občasna zabava, ki jo je izvajal predvsem v mladosti, do sredine 1620-ih, to je do začetka pontifikata papeža Urbana VIII. (vladal 1623–1644), ki je Berniniju ukazal študij slikarstva bolj resno, ker je papež želel, da bi on okrasil blagoslovljeno ložo sv. Petra. Slednje naročilo najverjetneje ni bilo nikoli izvršeno, ker so zahtevane obsežne pripovedne kompozicije preprosto presegale Berninijeve sposobnosti kot slikarja. Po besedah njegovih zgodnjih biografov, Baldinuccija in Domenica Berninija, je Bernini dokončal vsaj 150 platen, večinoma v desetletjih 1620-ih in 1630-ih, vendar trenutno ni več kot 35–40 ohranjenih slik, ki bi jih lahko z gotovostjo pripisali njegovi roki.<ref>The most recent and thorough studies of Bernini's paintings (both containing catalogues raisonnés of all his known canvases, whether extant or lost) are Francesco Petrucci, ''Bernini pittore,'' Rome: Bozzi, 2006; and Tomaso Montanari, ''Bernini pittore,'' Cinisello Balsamo: Silvana, 2007.</ref> Ohranjena, varno pripisana dela so večinoma portreti, ki jih vidimo od blizu in na praznem ozadju, uporabljajo samozavestno, resnično briljantno slikarsko potezo (podobno tistemu njegovega španskega sodobnika [[Velasquez]]a), brez kakršne koli sledi pedantnosti in zelo omejene palete večinoma toplih, umirjenih barv z globokim [[chiaroscúro]]m. Njegovo delo so takoj začeli iskati veliki zbiratelji. Najbolj omembe vrednih med temi ohranjenimi deli je več, živo prodornih avtoportretov (vsi iz sredine 1620-ih – zgodnjih 1630-ih), zlasti tistega v Galeriji Uffizi v Firencah, ki ga je med Berninijevim življenjem kupil kardinal Leopoldo de' Medici. Berninijeva ''Apostola Andrej in Tomaž'' v londonski Narodni galeriji je edino umetnikovo platno, katerega avtorstvo, približni datum izdelave (okoli 1625) in izvor (zbirka Barberini, Rim) so zanesljivo znani. <ref>For a concise summary statement about Bernini's training and production as a painter, see Franco Mormando, ed. and trans., ''Domenico Bernini: The Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State U Press, 2011), pp. 294–296, nn. 4–12; see also p. 128, n. 2 for Mormando's conjecture about the reason for the non-execution of the Benediction Loggia commission (which Domenico Bernini apologetically attributes to a serious illness on his father's part).</ref>
Kar zadeva Berninijeve risbe, jih še vedno obstaja okoli 350; toda to predstavlja majhen odstotek risb, ki bi jih ustvaril v svojem življenju; to so hitre skice v zvezi z velikimi kiparskimi ali arhitekturnimi naročili, predstavitvene risbe, ki jih je dal kot darilo svojim pokroviteljem in aristokratskim prijateljem, ter izvrstne, popolnoma dokončane portrete, kot so portreti Agostina Mascardija (Ecole des Beaux-Arts, Pariz) in Scipioneja Borgheseja ter Sisinio Poli (oboje v knjižnici Morgan v New Yorku).<ref>Na žalost trenutno ni popolnega kataloga raisonné vseh znanih Berninijevih risb. Najbolj temeljita izdaja njegovih risb še vedno ostaja Heinrich Brauer in Rudolf Wittkower, ''Die Ziechnungen des Gianlorenzo Bernini,'' Berlin: Verlag Heinrich Keller, 1931, ponatis New York: Collectors Edition, 1970. Zelo uporabna je tudi Ann Sutherland Harris, ''Izbrane risbe Gian Lorenza Berninija,'' New York: Dover, 1977; glej tudi članek, 'Trije predlogi za Gian Lorenza Berninija' v ''Master Drawings,'' vol. 41, št. 2 (poletje 2003), str. 119–127. Novejši je katalog razstave Berninijevih risb v leipziškem Museum der bildenden Kunste (ki se ponaša z eno največjih zbirk Berninijevih risb na svetu): Hans-Werner Schmidt et al., ''Bernini: Erfinder des barocken Rom, '' Bielefeld: Kerber Art, 2014. Za Berninijeve risbe in njegovo delavnico v vatikanski zbirki glejte obsežen, podroben, ilustriran katalog: Manuela Gobbi in Barbara Jatta, ur., ''I disegni di Bernini e della sua scuola nella Biblioteca Apostolica Vaticana. Risbe Berninija in njegove šole v Vatikanski apostolski knjižnici.« Vatikan: Biblioteca Apostolica Vaticana, 2015.</ref>
== Učenci, sodelavci in tekmeci ==
Med številnimi kiparji, ki so delali pod njegovim nadzorom (čeprav so bili večina že sami po sebi priznani mojstri), so bili Luigi Bernini, Stefano Speranza, Giuliano Finelli, Andrea Bolgi, Giacomo Antonio Fancelli, Lazzaro Morelli, Francesco Baratta, Ercole Ferrata, Francoz Niccolò Sale, Giovanni Antonio Mari, Antonio Raggi in François Duquesnoy. Toda njegova najbolj zaupanja vredna desna roka v kiparstvu je bil [[Giulio Cartari]], medtem ko je bil v arhitekturi [[Mattia de Rossi]], oba sta skupaj z Berninijem odpotovala v Pariz, da bi mu pomagala pri delu za kralja Ludvika XIV. Med drugimi arhitektovimi učenci sta Giovanni Battista Contini in Carlo Fontana, medtem ko je bil pod njegovim velikim vplivom tudi švedski arhitekt [[Nicodemus Tessin mlajši]], ki je po Berninijevi smrti dvakrat obiskal Rim.
Med njegovimi tekmeci v arhitekturi sta bila predvsem [[Francesco Borromini]] in [[Pietro da Cortona]]. Na začetku svoje kariere so vsi hkrati delali v [[Palača Barberini|Palači Barberini]], sprva pri Carlu Madernu in po njegovi smrti pod Berninijem. Kasneje pa sta tekmovala za naročila in razvilo se je ostro rivalstvo, zlasti med Berninijem in Borrominijem. V kiparstvu je Bernini tekmoval z [[Alessandro Algardi|Alessandrom Algardijem]] in Francoisom Duquesnoyem, vendar sta oba umrla desetletja prej kot Bernini (leta 1654 in 1643), tako da je Bernini dejansko ostal brez kiparja z enakim statusom v Rimu. Tudi [[Francesco Mochi|Francesca Mochija]] lahko prištejemo med Berninijeve pomembne tekmece, čeprav v svoji umetnosti ni bil tako dovršen kot Bernini, Algardi ali Duquesnoy.
Obstajala je tudi vrsta slikarjev (tako imenovani 'pittori berniniani'), ki so delali pod mojstrovim tesnim vodstvom in včasih po njegovih načrtih, izdelali platna in freske, ki so bili sestavni deli Berninijevih večjih multimedijskih del, kot so npr. cerkve in kapele: Carlo Pellegrini, Guido Ubaldo Abbatini, Francoz Guillaume Courtois (Guglielmo Cortese, znan kot "Il Borgognone"), Ludovico Gimignani in [[Giovanni Battista Gaulli]] (ki je po Berninijevi zaslugi dobil cenjeno naročilo za fresko na oboku jezuitske matične cerkve [[Il Gesù]] Berninijevega prijatelja, jezuitskega generalnega predstojnika Gian Paola Olive). Kar zadeva [[Caravaggio|Caravaggia]], se v vseh obsežnih Berninijevih virih njegovo ime pojavi samo enkrat, v Chanteloujevem dnevniku, kjer je zapisana Berninijeva omalovažujoča pripomba o njem (natančneje njegova ''Vedeževalka'', ki je pravkar prispela iz Italije kot darilo Pamfila kralju Ludviku XIV. ). Vendar pa je vprašanje, koliko je Bernini res preziral Caravaggievo umetnost, predmet razprave, medtem ko so bili podani argumenti v prid močnemu vplivu Caravaggia na Berninija. Bernini bi seveda veliko slišal o Caravaggiu in videl številna njegova dela, ne samo zato, ker se je bilo v tistem času v Rimu takšnemu stiku nemogoče izogniti, ampak tudi zato, ker je Caravaggio med svojim življenjem pridobil ugodno pozornost Berninijevih zgodnjih mecenov, tako Borgheseje kot Barberinije. Pravzaprav, podobno kot Caravaggio, je Bernini uporabljal gledališko luč kot pomembno estetsko in metaforično sredstvo v svojih religioznih okoljih, pri čemer je pogosto uporabljal skrite vire svetlobe, ki bi lahko okrepili fokus verskega čaščenja ali okrepili dramatični trenutek kiparske pripovedi.<ref>All of the men mentioned in this section as disciples, collaborators, or rivals are discussed in the notes to Franco Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State Univ. Press, 2011), passim, but especially pp. 372–74; for Bernini and Caravaggio, see 285 n. 39, as well as Tomaso Montanari, ''La libertà di Bernini'' (Turin: Einaudi, 2016), pp. 154–84, 'L'eredità di Caravaggio,' who makes an even stronger case for the influence of Caravaggio on Bernini, one that had long been ignored or denied in Bernini scholarship. For Gaulli, Bernini, Gian Paolo Oliva and the decoration of the Jesuit mother church, see the essays by Franco Mormando, Christopher M.S. Johns, and Betsy Rosasco in ''The Holy Name. The Art of the Gesù: Bernini and His Age,'' ed. Linda Wolk-Simon (Philadelphia: St. Joseph's University Press, 2018.).</ref>
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Izbrana dela ==
=== Kipi ===
[[File:Bust of Jesus Christ by Gianlorenzo Bernini.jpg|thumb|''Doprsni kip Jezusa Kristusa'', Gian Lorenzo Bernini]]
[[File:Cappella palluzzi-albertoni di giacomo mola (1622-25), con beata ludovica alberoni di bernini (1671-75) e pala del baciccio (s. anna e la vergine) 05.jpg|thumb|''[[Blažena Ludovica Albertoni]]'', 1671-1675]]
* ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in favnom]] '' (ok. 1609–1615) marmor, višina 44 cm, [[Galerija Borghese]], Rim
* ''Doprsni kip Giovannija Battiste Santonija'' (ok. 1613–1616) marmor, naravna velikost, Santa Prassede, Rim
* ''Favna dražijo putti'' (1616–17) marmor, višina 132 cm, [[Metropolitanski muzej umetnosti]], New York
* ''[[Mučeništvo svetega Lovrenca (Bernini)|Mučeništvo svetega Lovrenca]]'' (1617) marmor, 66 cm x 108 cm, [[Galerija Uffizi]], [[Firence]]
* ''[[Sveti Sebastijan (Bernini)|Sveti Sebastijan]]'' (1617–18), marmor, naravna velikost, muzej Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]]
* ''Doprsni kip Giovannija Vigevana'' (1617–18) marmorna grobnica, naravna velikost, [[Santa Maria sopra Minerva]], Rim
* ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1618) marmor, 35 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''[[Enej, Anhiz in Askanij]]'' (1618–1919) marmor, višina 220 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''Prekleta duša'' (1619) marmor, naravna velikost, Palazzo di Spagna, Rim
* ''Blažena duša'' (1619) marmor, naravna velikost, Palazzo di Spagna, Rim
* ''[[Neptun in Triton]]'' (1620) marmor, višina 182 cm, Victoria and Albert Museum, [[London]]
* ''[[Posilstvo Perzefone]]'' (1621–22) marmor, višina 225 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''[[Doprsni kip papeža Gregorja XV.]]'' (1621) marmor, višina 64 cm, Umetnostna galerija Ontario, [[Toronto]]
* ''Doprsni kip monsignorja Pedra de Foixa Montoye'' (ok. 1621) marmor, naravna velikost, Santa Maria di Monserrato, Rim
* ''Doprsni kip kardinala Escoubleauja de Sourdisa'' (1622) marmor, naravna velikost, Musée d'Aquitaine, [[Bordeaux]]
* ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) marmor, višina 243 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''Doprsni kip Antonia Cepparella'' (1622) marmor, Museo di San Giovanni dei Fiorentini, Rim
* ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) marmor, višina 170 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''[[Sveta Bibiana (Bernini)|Sveta Bibiana]]'' (1624–1626) marmor, naravna velikost, Santa Bibiana, Rim
* [[Baldahin sv. Petra]] (1623–1634) bron, delno pozlačen, 20 m, [[bazilika sv. Petra, Vatikan]]
* ''[[Doprsni kip Francesca Barberinija]]'' (1626) marmor, višina 80 cm, Narodna galerija umetnosti, Washington, D.C.
* ''Dobrodelnost s štirimi otroki'' (1627–28) terakota, višina 39 cm, [[Vatikanski muzeji]], Vatikan
* Grobnica papeža Urbana VIII (1627–1647) bron in marmor, večja od naravne velikosti, bazilika sv. Petra, Vatikan
* ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sveti Longin]]'' (1631–1638) marmor, višina 440 cm, bazilika sv. Petra, Vatikan
* ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja]]'' (1632) iz marmorja, višina 78 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''Doprsni kip Costanze Bonarelli'' (1635) marmor, višina 72 cm, Museo Nazionale del Bargello, Firence
* ''Doprsni kip Thomasa Bakerja'' (1638) marmor, višina 82 cm, Victoria and Albert Museum, London
* ''Doprsni kip kardinala Richelieuja'' (1640–41), marmor, naravna velikost, [[Louvre]], [[Pariz]]
* ''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'' (1645–1652) marmor, višina 280 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''Spomenik Mariji Raggi'' (1647–1653) pozlačen bron in barvni marmor, Santa Maria sopra Minerva v naravni velikosti, Rim
* ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652) marmor, naravna velikost, Cappella Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim
* [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Loggia ustanoviteljev]] (1647–1652) marmor, naravna velikost, Cappella Cornaro, [[Santa Maria della Vittoria, Rim]]
* ''[[Corpus (Bernini)|Corpus]]'' (1650) bron, naravna velikost, Umetnostna galerija Ontario, Toronto
* ''Doprsni kip Francesca I. d'Este'' (1650–51) marmor, višina 107 cm, Galleria Estense, [[Modena]]
* ''[[Konstantinova vizija (Bernini)|Konstantinova vizija]]'' (1654–1670) marmor, Vatikanski muzeji, [[Apostolska palača, Vatikan]]
* ''[[Daniel in Lev (Bernini, kapela Chigi) |Daniel in lev]]'' (1655) terakota, višina 41,6 cm, Vatikanski muzeji, Vatikan
* ''Daniel in lev'' (1655–56) marmor, Santa Maria del Popolo, Rim
* ''Habakuk in angel'' (1655) terakota, višina 52 cm, Vatikanski muzeji, Vatikan
* ''[[Habakuk in angel (Bernini, kapela Chigi)| Habakuk in angel]]'' (1656-1661) marmor, Santa Maria del Popolo, Rim
* Oltarni križ (1657–1661) pozlačen bronast korpus na bronastem križu, višina 45 cm, bazilika sv. Petra, Vatikan
* ''[[Stol svetega Petra]]'' (1657–1666) marmor, bron, bela in zlata štukatura, bazilika sv. Petra, Vatikan
* ''Kip svetega Avguština'' (1657–1666) bron, bazilika sv. Petra, Vatikan
* ''Sveta Hieronim in Marija Magdalena'' (1661–1663) marmor, višina 180 cm, Cappella Chigi, [[Sienska stolnica]], Siena
* ''Konstantin, Scala Regia'' (1663–1670) marmor s poslikano štukaturno draperijo, Scala Regia, Apostolska palača, Vatikan
* ''[[Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)|Doprsni kip Ludvika XIV.]]'' (1665) Beli marmor, višina 105 cm, Salon de Diane, Musée National de Versailles, Versailles
* ''Slon in obelisk'' (postavljen 1667) marmor, Piazza di Santa Maria sopra Minerva, Rim
* ''Stoječi angel z zvitkom'' (1667–68) glina, terakota, višina: 29,2 cm, Fogg Museum, Cambridge
* A''ngeli Ponte Sant'Angelo'' (1667–1669) marmor, [[Ponte Sant'Angelo]], Rim
* ''Angel s trnovo krono'' (1667–1669), marmor, v naravni velikosti, Sant'Andrea delle Fratte, Rim
* ''Angel z napisom'' (1667–1669) marmor, v naravni velikosti, Sant'Andrea delle Fratte, Rim
* ''Doprsni kip Gabriele Fonseca'' (1668–1675) marmor, v naravni velikosti, San Lorenzo in Lucina, Rim
* ''[[Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)|Konjeniški kip Ludvika XIV.]]'' (1669–1684) marmor, višina 76 cm, [[Versajska palača]], Versailles
* ''[[Blažena Ludovica Albertoni]]'' (1671–1674) marmor, Cappella Altieri-Albertoni, [[San Francesco a Ripa]], Rim
* [[Grobnica papeža Aleksandra VII.]] (1671–1678) marmor in pozlačen bron, v naravni velikosti, bazilika sv. Petra, Vatikan
=== Arhitekture in vodnjaki ===
* [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trg svetega Petra]] (1656–1667) [[marmor]], [[granit]], [[travertin]], [[Vatikan]]
* [[Sant'Andrea al Quirinale]], Via XX Settembre
* ''[[Fontana della Barcaccia]]'' (1627) marmor, [[Španski trg, Rim]]
* ''[[Tritonov vodnjak]]'' (1624–1643) travertin, v naravni velikosti, Piazza Barberini, Rim
* ''[[Vodnjak čebel]]'' (1644) travertin, Piazza Barberini, Rim
* ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' (1648–1651) travertin in marmor, Piazza Navona, Rim
* ''[[Fontana del Moro]]'' (1653–54) marmor, [[Piazza Navona]], Rim
=== Slike ===
* ''Avtoportret kot mladenič'' (ok. 1623) olje na platnu, Galerija Borghese, Rim
* ''Portret papeža Urbana VIII.'' (okoli 1625) olje na platnu, Galleria Nazionale d'Arte Antica, Rim
* ''Sveti Andrej in sveti Tomaž'' (ok. 1627) olje na platnu, 59 x 76 cm, [[Narodna galerija, London]]
* ''Avtoportret kot zrel moški'' (1630–35), olje na platnu, Galerija Borghese, Rim
* ''Avtoportret kot zrel moški'' (1635-1638) olje na platnu, Muzej Prado, Madrid <ref>{{Cite web|title=Self-portrait - The Collection - Museo Nacional del Prado|url=https://www.museodelprado.es/en/the-collection/art-work/self-portrait/622ade63-8b86-4594-9add-9b4b2199c10e|access-date=2021-03-24|website=www.museodelprado.es}}</ref>
* ''Portret dečka'' (ok. 1638) olje na platnu, Galerija Borghese, Rim
* ''Kristus zasmehovan'' (ok. 1644–55) olje na platnu, zasebna zbirka, London
== Galerija ==
<gallery mode="packed" heights="180">
File:Bernini - Damned Soul.jpg|''Prekleta duša''
File:Blessed Soul by Bernini.jpg|''Blažena duša''
File:Gian lorenzo bernini, ritratto di antonio cepparelli, 1622, museo di san giovanni dei fiorentini.JPG|''Doprsni kip Antonia Cepparellija''
File:Bust of Pope Urban VIII by Bernini.jpg|''Doprsni kip papeža Urbana VIII.''
File:Bernini's bust of Monsignor Carlo Antonio Pozzo, NGS.jpg|''Doprsni kip monsignorja Carla Antonia dal Pozza''
File:Gianlorenzo Bernini - Self-Portrait - WGA01973.jpg|''Avtoportret''
File:Giovanni Lorenzo Bernini-Neptune and Triton-Victoria and Albert Museum.jpg|''Neptun in Triton''
File:Bernini Ecstasy of St Teresa Terracotta Model Hermitage.jpg|''Zamaknjenje svete Terezije''. Model iz terakote <ref>{{Cite web|last=Hermitage Museum|first=The State|title=Ecstasy of St. Teresa|url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/!ut/p/z0/Zc1Bb4IwGMbxr8IOHLf3ZbSN16ZLJmzIQqayXkjHgBW6FqFO46dXj8bjkzz5_UFCCdKqf90pr51V5rK_JKtyzlkUC0xzQV-Q58UHLcTqFSMCKcibA2UcORYxYZsMSUKuwvOUiawDOSr_-6ht66BcLaOiS95OtP9cL4Up0_fqoH-2whnT1Nf2HXxXvsC63-0kB1k765ujh3JQf3quGhviwU3DHLg2UJMPEdlTMNd7M_r91IRIyYIxGAf5TU33cAbdb63o/|url-status=live|website=Hermitage Museum}}</ref>
</gallery>
<gallery mode="packed">
File:St. Peter's Square 3.jpg|'' Kolonada svetega Petra ''
File:Vatican Altar 2.jpg|'' Baldahin svetega Petra ''
File:Ponte St. Angelo.jpg|''Ponte St. Angelo''
File:BERNINI fuente de los cuatro ríos modelo bronce.jpg|''Vodnjak štirih rek''. Bron.
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
8xh91n9s03ll5n2s4q3u3ofr0foddlz
5722979
5722969
2022-07-23T17:49:24Z
Ljuba brank
92351
/* Kipi */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Pod pokroviteljstvom ekstravagantno bogatega in najvplivnejšega kardinala Scipiona Borgheseja je mladi Bernini hitro zaslovel kot kipar. Med njegovimi zgodnjimi deli za kardinala so bili okrasni deli za vrt [[Vila Borghese|vile Borghese]], kot je ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in favnom]]''. To marmornato skulpturo (izdelano pred letom 1615) strokovnjaki na splošno smatrajo za najzgodnejše delo, ki ga je v celoti izdelal sam Bernini.{{sfn|Mormando|2011|p=279}} Med Berninijevimi najzgodnejšimi dokumentiranimi deli je njegovo sodelovanje pri očetovem naročilu kardinala Maffea Barberinija februarja 1618 za izdelavo štirih marmornih puttov za družinsko kapelo Barberini v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]], pri čemer je pogodba določala, da bo njegov sin Gian Lorenzo pomagal pri izvedbi kipov.<ref>F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State University Press, 2011), p.282n.23. nanstveniki pa še vedno razpravljajo o tem, kateri od štirih "puttov" je prišel iz rok Giana Lorenza.</ref> Iz leta 1618 sega tudi pismo Maffea Barberinija v Rim njegovemu bratu Carlu v Firence, ki omenja, da je on (Maffeo) razmišljal o tem, da bi mladega Giana Lorenza prosil, naj dokonča enega od kipov, ki jih je Michelangelo pustil nedokončana in je bil takrat v lasti Michelangelovega vnuka, ki ga je Maffeo upal kupiti, kar je bil izjemen dokaz velike spretnosti, za katero so verjeli, da jo ima že mladi Bernini.<ref>I. Lavin, 'Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini and a Revised Chronology of His Early Works,' ''Art Bulletin'' 50 (1968): 223–48, here 236–237. Ni znanstvenega soglasja o tem, na kateri nedokončani Michelangelov kip se je nanašalo Maffeovo pismo, vendar vsi dokazi kažejo močno v smeri "Palestra Pietà" (zdaj v Accademii v Firencah): see Irving Lavin (†) and Marilyn Aronberg Lavin, "The ''Palestrina Pietà:'' Gatherings on the History of 'a Statue Begun by Michelangelo,'" ''Artibus et Historiae,'' no. 82, XLI, 2020: 249–65.</ref>
Čeprav se je Michelangelovo naročilo za dokončanje kipa izjalovilo, je bilo mlademu Berniniju kmalu zatem (leta 1619) naročeno popravilo in dokončanje slavnega antičnega dela, ''[[Speči hermafrodit|spečega Hermafrodita]]'' v lasti kardinala Scipioneja Borgheseja (Galleria Borghese, Rim) in kasneje (okoli 1622) obnovil tako imenovani ''[[Ludovisi Ares]]'' (Palazzo Altemps, Rim).<ref>Maurizio Fagiolo dell'Arco and Marcello Fagiolo, ''Bernini. Una introduzione al gran teatro barocco'' (Rome: Bulzoni, 1967), cat. entries #11 (Hermaphrodite) and #25 (Ares). V nasprotju s tem, kar trdita brata Fagiolo dell'Arco v svojem kat. #31, sploh ni nobene dokumentacije, ki bi dokazovala ali celo predlagala, da je bil Bernini odgovoren za restavriranje tako imenovanega ''Barberinijevega favna'' (zdaj v Gliptoteki v Münchnu), kot sta pokazala Francis Haskell in Nicholas Penny v svojih ''Taste and the Antique'' (New Haven: Yale University Press, 1981), cat. 33, pp. 202–05.</ref>
Iz tega zgodnjega obdobja sta tudi tako imenovani ''Prekleta duša'' in ''Blažena duša'' iz okoli leta 1619, dva majhna marmorna doprsna kipa, na katera je morda vplival niz grafik Pietra de Jodeja I. ali Karla van Malleryja, vendar sta bila v resnici nedvoumno katalogizirana v inventarju njihovega prvega dokumentiranega lastnika, Fernanda de Botinete y Acevedo, kot upodobitev nimfe in satira, ki sta običajno povezana v starodavnih kiparstvih (ni jih naročil niti nikoli ni pripadal niti Scipioneju Borgheseju niti, kot večina znanstvenikov zmotno trdi, španskemu kleriku Pedru Foix Montoya).<ref> For the Jode / Mallery prints, see Leuschner, 2016, 135-46. Za novo odkrito arhivsko dokumentacijo o poreklu in izvirni identiteti subjektov obeh doprsnih kipov glej Garcia Cueto, 2015, 37-53.</ref> Pri dvaindvajsetih je Bernini veljal za dovolj nadarjenega, da so mu naročili papeški portret, ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'', ki je zdaj v muzeju J. Paul Getty.
Berninijev sloves pa so dokončno utrdile štiri mojstrovine, ustvarjene med letoma 1619 in 1625, ki so zdaj vse razstavljene v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. Za umetnostnega zgodovinarja Rudolfa Wittkowerja so ta štiri dela – ''[[Enej, Anhis in Ascanij ]]'' (1619), ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) in ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) – »uvedla nova doba v zgodovini evropskega kiparstva«. {{sfn|Wittkower|1955|p=14}} To stališče ponavljajo drugi učenjaki, kot je Howard Hibbard, ki je razglasil, da v celotnem 17. stoletju »ni bilo kiparjev ali arhitektov, primerljivih z Berninijem«.{{sfn|Hibbard|1965|p=21}} Bernini je prilagodil klasično veličino renesančnega kiparstva in dinamično energijo manierističnega obdobja, skoval novo, izrazito baročno zasnovo religioznega in zgodovinskega kiparstva, močno prežeto z dramatičnim realizmom, vzbujajočimi čustvi in dinamičnimi gledališkimi kompozicijami. Berninijeve zgodnje kiparske skupine in portreti kažejo »obvladovanje človeške oblike v gibanju in tehnično prefinjenost, ki ji tekmujejo le največji kiparji klasične antike«.<ref>Timothy Clifford and Michael Clarke, Foreword, ''Effigies and Ecstasies: Roman Baroque Sculpture and Design in the Age of Bernini'', Edinburgh: National Gallery of Scotland, 1998, p.7</ref> Poleg tega je imel Bernini sposobnost upodabljanja zelo dramatičnih pripovedi z liki, ki kažejo intenzivno psihološko držo, pa tudi za organizacijo velikih kiparskih del, ki izražajo veličastno veličino.{{sfn|Wittkower|1955|p=13}}
V nasprotju s skulpturami njegovih predhodnikov se te osredotočajo na specifične točke pripovedne napetosti v zgodbah, ki jih poskušajo povedati: Enej in njegova družina bežijo iz goreče Troje; trenutek, ko Pluton končno zgrabi lovljeno Perzefono; natančen trenutek, ko Apolon vidi, kako se njegova ljubljena Dafne začne spreminjati v drevo. Gre za prehodne, a dramatično močne trenutke v vsaki zgodbi. Berninijev ''David'' je še en razburljiv primer tega. Michelangelov nepremični, idealizirani David prikazuje subjekt, ki drži kamen v eni roki in fračo v drugi ter razmišlja o bitki; podobno nepremične različice drugih renesančnih umetnikov, vključno z [[Donatello]]vo, prikazujejo subjekt v njegovem zmagoslavju po bitki z Goljatom. Bernini ponazarja Davida med njegovim aktivnim bojem z velikanom, ko zasuka svoje telo, da bi se katapultiral proti Goljatu. Da bi poudaril te trenutke in zagotovil, da jih bo gledalec cenil, je Bernini skulpture zasnoval z določenim vidikom v mislih, čeprav jih je izklesal v celoti v krogu. Njihova prvotna namestitev v vili Borghese je bila ob stenah, tako da je bil prvi pogled gledalcev dramatičen trenutek pripovedi.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=53-54}}</ref>
Posledica takšnega pristopa je vlaganje skulpture z večjo psihološko energijo. Gledalec lažje oceni stanje duha likov in zato razume širšo zgodbo na delu: Dafnina široko odprta usta v strahu in osuplosti, David, ki se odločno osredotočeno ugrizne v ustnico, ali Perzefona, ki se obupano bori, da bi se osvobodila. Poleg prikazovanja psihološkega realizma kažejo večjo skrb za predstavljanje fizičnih podrobnosti. Razmršeni Plutonovi lasje, prožno meso Perzefone ali gozd listov, ki začenja ovijati Dafne, vse to kaže na Berninijevo natančnost in veselje do predstavljanja kompleksnih tekstur resničnega sveta v obliki marmorja.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=14-15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=48–61}}</ref>
=== Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. ===
[[File:Interiorvaticano8.jpg|thumb|''Baldahin'' v baziliki sv. Petra v Vatikanu]]
Leta 1621 je papeža Pavla V. Borgheseja na prestolu svetega Petra nasledil drug Berninijev občudovalec, kardinal Alessandro Ludovisi, ki je postal [[papež Gregor XV.]]: čeprav je bila njegova vladavina zelo kratka (umrl je leta 1623), je papež Gregor naročil portrete sebe (tako v marmorju kot v bronu) Berniniju. Papež je Berniniju podelil tudi častni naziv ''Cavaliere'', naziv, s katerim so umetnika običajno imenovali do konca življenja. Leta 1623 se je na papeški prestol povzpel njegov prej omenjeni prijatelj in nekdanji učitelj, kardinal Maffeo Barberini, kot [[papež Urban VIII.]] Odslej (do Urbanove smrti leta 1644) je Bernini užival skoraj monopolno pokroviteljstvo papeža in družine Barberini. Novi papež Urban naj bi pripomnil: »Zate je velika sreča, o Cavaliere, videti kardinala Maffea Barberinija za papeža, vendar je naša sreča še večja, da je Cavaliere Bernini živ v našem pontifikatu«.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 111.</ref> Čeprav se mu med vladavino (1644–55) [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] ni godilo tako dobro, je pod Inocencovim naslednikom [[papež Aleksander VII.|Aleksandrom VII.]] Bernini znova pridobil vrhunsko umetniško prevlado in nadaljeval v zaporednem pontifikatu, ki ga je Klement IX. med svojo kratko vladavino (1667–69) zelo spoštoval.
Pod pokroviteljstvom Urbana VIII. so se Berninijeva obzorja hitro in močno razširila: ni izdeloval le kipov za zasebne rezidence, ampak je igral najpomembnejšo umetniško (in inženirsko) vlogo na mestnem odru kot kipar, arhitekt in urbanist.{{sfn|Hibbard|1965|p=68}} O tem pričajo tudi njegova uradna imenovanja – »kustos papeške umetniške zbirke, direktor papeške livarne v Castel Sant'Angelo, komisar za fontane na [[Piazza Navona]]«.{{sfn|Mormando|2011|p=72}} Takšni položaji so Berniniju dali priložnost, da pokaže svoje vsestranske sposobnosti po vsem mestu. Na velik protest starejših, izkušenih mojstrov arhitektov je bil leta 1629, po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]], skoraj brez arhitekturne izobrazbe imenovan za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Od takrat naprej bosta Berninijevo delo in umetniška vizija postavljena v simbolno srce Rima.
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Berninijeva umetniška premoč pod Urbanom VIII. in Aleksandrom VII. je pomenila, da je lahko zagotovil najpomembnejša naročila v Rimu svojega časa, in sicer različne velike projekte olepševanja na novo dokončane [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], dokončane pod papežem Pavlom V. dodali Madernovo ladjo in fasado ter jo končno ponovno posvetil papež Urban VIII 18. novembra 1626 po 150 letih načrtovanja in gradnje. Znotraj bazilike je bil odgovoren za ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahin]]'', dekoracijo štirih stebrov pod kupolo, ''Cathedra Petri'' ali ''[[Stol svetega Petra]]'' v [[apsida|apsidi]], nagrobni spomenik Matilde Toskanske, kapelo Najsvetejšega zakramenta na desni strani ladje ter okrasje (tla, stene in oboki) nove ladje. ''Baldahin sv. Petra'' je takoj postal vizualni osrednji del nove bazilike. Berninijeva kreacija s štirimi stebri, oblikovana kot masivni spiralno pozlačen bronast baldahin nad grobnico svetega Petra, je segala skoraj 30 m od tal in je stala približno 200.000 rimskih skudov (približno 8 milijonov ameriških dolarjev v valuti zgodnjega 21. stoletja).<ref> For the conversion of 17th-century Roman scudi into 21st-century U.S. dollars, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), p. xix. </ref> »Čisto preprosto«, piše neki umetnostni zgodovinar, »česa takega še nismo videli«.{{sfn|Mormando|2011|p=84}} Kmalu po ''Baldahinu'' se je Bernini lotil obsežne okrasitve štirih masivnih stebrov na križišču bazilike (tj. struktur, ki podpirajo kupolo), vključno s štirimi ogromnimi, gledališko dramatičnimi kipi, med njimi veličastnega ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sv. Longina]]'', ki ga je izdelal sam Bernini (druge tri so delo drugih sodobnih kiparjev Françoisa Duquesnoya, Francesca Mochija in Berninijevega učenca Andree Bolgija).
V baziliki je Bernini začel delati tudi na grobnici za Urbana VIII., ki je bila dokončana šele po Urbanovi smrti leta 1644, ena v dolgi, ugledni seriji grobnic in nagrobnih spomenikov, po katerih je Bernini znan, in tradicionalni zvrsti, na katero je njegov vpliv pustil trajno znamenje, ki so ga poznejši umetniki pogosto kopirali. Dejansko zadnji in najizvirnejši Berninijev nagrobni spomenik, ''[[Grobnica papeža Aleksandra VII.]]'', v baziliki svetega Petra, po besedah [[Erwin Panofsky|Erwina Panofskega]] predstavlja sam vrh evropske nagrobne umetnosti, čigar ustvarjalne inventivnosti kasnejši umetniki niso mogli upati, da bi ga presegli.<ref>Erwin Panofsky, ''Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspect From Ancient Egypt to Bernini,'' New York: Abrams, 1992, p.96.</ref> Berninijeva zasnova trga [[Trg svetega Petra, Vatikan|Piazza San Pietro]] pred baziliko, ki se je začela in v veliki meri dokončala med vladavino Aleksandra VII., je ena njegovih najbolj inovativnih in uspešnih arhitekturnih zasnov, ki je nekdanji nepravilen, nedotaknjen odprt prostor spremenil v estetsko enoten, čustveno vznemirljiv in logistično učinkovit (za kočije in množice), popolnoma v harmoniji z že obstoječimi stavbami in dodaja veličastnost bazilike.
[[File:Richelieu le Bernin M.R.2165 mp3h9006.jpg|thumb|left| Doprsni kip Armanda, kardinala de Richelieuja (1640–1641)]]
Kljub temu zavzetemu ukvarjanju z velikimi deli javne arhitekture se je Bernini še vedno lahko posvetil svojemu kiparstvu, zlasti portretom v marmorju, pa tudi velikim kipom, kot je ''sveta Bibiana'' v naravni velikosti (1624, cerkev Santa Bibiana, Rim). Berninijevi portreti kažejo na njegovo vedno večjo sposobnost, da ujame povsem značilne osebne značilnosti svojih portretirancev, pa tudi njegovo sposobnost, da v hladnem belem marmorju doseže skoraj slikarske učinke, ki s prepričljivim realizmom prikažejo različne površine: človeško meso, lase, blago različnih vrst, kovin itd. Ti portreti so vključevali številne doprsne kipe samega Urbana VIII., družinski doprsni kip Francesca Barberinija in predvsem ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja|dva doprsna kipa Scipione Borgheseja]], drugega je na hitro ustvaril Bernini, potem ko so v marmorju prvega našli napako. Umetnostni zgodovinarji pogosto opažajo minljivo naravo izraza na Scipionovem obrazu, ikono baročne skrbi za predstavljanje minljivega gibanja v statičnih umetninah. Rudolfu Wittkowerju »opazovalec čuti, da se v hipu ne spremenita samo izraz in odnos, temveč tudi gube ležerno urejenega plašča«.{{sfn|Wittkower|1955|p=88}}
Drugi marmorni portreti v tem obdobju so portret Costanze Bonarelli (izdelan okoli leta 1637), nenavaden v svoji bolj osebni, intimni naravi. (V času kiparjenja portreta je imel Bernini afero s Costanzo, ženo enega od njegovih pomočnikov, kiparja Mattea.) Dejansko se zdi, da je bil to prvi marmorni portret nearistokratske ženske, ki ga je ustvaril velik umetnik v evropski zgodovini.
Od poznih 1630-ih, danes v Evropi znan kot eden najuspešnejših portretistov v marmorju, je Bernini začel prejemati tudi kraljeva naročila izven Rima, za subjekte, kot so francoski [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinal Richelieu]], Francesco I. d'Este, vplivni vojvoda Modene, [[Karel I. Angleški]] in njegova žena, kraljica Henrietta Maria. Kip Karla I. je bil izdelan v Rimu iz trojnega portreta (olje na platnu), ki ga je izdelal [[Anthonis van Dyck|Van Dyck]] in je danes ohranjen v britanski kraljevi zbirki. Karlov doprsni kip je bil izgubljen v požaru v palači Whitehall leta 1698 (čeprav je njegova zasnova znana po sodobnih kopijah in risbah), kipa Henriette Marie pa niso izdelali zaradi izbruha angleške državljanske vojne.<ref>[https://web.archive.org/web/20131120043243/http://www.royalcollection.org.uk/eGallery/object.asp?object=404420&row=2062&detail=about Triple Portrait of Charles I].</ref>{{sfn|Cust|2007|p=94}}
=== Začasni mrk in ponovni vzpon pod Inocencem X. ===
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
Leta 1644, s smrtjo papeža Urbana, s katerim je bil Bernini tako tesno povezan, in vzponom na oblast Barberinijevega sovražnika, papeža Inocenca X. Pamfila, je Berninijeva kariera doživela velik mrk brez primere, ki je trajal štiri leta. To ni imelo opraviti le z Inocencovo protibarberinijevo politiko, ampak tudi z Berninijevo vlogo pri katastrofalnem projektu novih zvonikov za baziliko svetega Petra, ki ga je v celoti zasnoval in nadziral Bernini. Razvpita afera z zvonikom naj bi bila največji neuspeh v njegovi karieri, tako v strokovnem kot v finančnem smislu. Leta 1636 je papež Urban v želji, da bi končno dokončal zunanjost cerkve sv. Petra, naročil Berniniju, naj načrtuje in zgradi dva, dolgo načrtovana zvonika za njeno pročelje: temelji obeh stolpov so bili že zasnovani in zgrajeni (in sicer zadnji [[traveja|traveji]] na obeh skrajnih delih fasade), ki jih je desetletja prej naredil Carlo Maderno (arhitekt ladje in fasade). Ko je bil prvi stolp dokončan leta 1641, so se na fasadi začele pojavljati razpoke, a zanimivo je, da so se dela kljub temu nadaljevala na drugem stolpu z dokončanjem prvega nadstropja. Kljub prisotnosti razpok so se dela ustavila šele julija 1642, ko je bila papeška zakladnica izčrpana zaradi katastrofalne Castrove vojne. Ker so vedeli, da se Bernini ne more več zanašati na zaščito naklonjenega papeža, so njegovi sovražniki (zlasti [[Francesco Borromini]]) zaradi razpok sprožili velik preplah in napovedali katastrofo za celotno baziliko in krivdo v celoti pripisali Berniniju. Kasnejše preiskave so dejansko razkrile vzrok za razpoke kot Madernove pomanjkljive temelje in ne Berninijevo dovršeno zasnovo, kar je kasneje potrdila natančna preiskava, izvedena leta 1680 pod papežem Inocencem XI.<ref>For further details, see below in this article, under "Architecture." For a thorough summary of this entire, long and complicated episode in Bernini's life that takes into account the latest archival discoveries, see|Mormando|2011|p=332–34, nn. 17–23, pp. 342–45, nn. 4–21.</ref>
[[File:Museo borghese, sala del gladiatore, g.l. bernini, verità svelata, 1645-52, 02.JPG|thumb|''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)| Resnica, ki jo je razkril čas]]'', Galleria Borghese, Rim, 1645–1652]]
Kljub temu je Berninijevim nasprotnikom v Rimu uspelo resno škodovati ugledu Urbanovega umetnika in prepričati papeža Inocenca, da je (februarja 1646) odredil popolno porušenje obeh stolpov, na Berninijevo veliko ponižanje in celo finančno škodo (v obliki znatne denarne kazni). za neuspeh dela. Po tem, enem redkih neuspehov v svoji karieri, se je Bernini umaknil vase: po besedah njegovega sina Domenica, je bil njegov poznejši nedokončani kip iz leta 1647, ''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'', namenjen njegovemu samotolažilnemu komentarju o tej aferi, ki izraža njegovo vero, da bo sčasoma čas razkril dejansko resnico za zgodbo in ga v celoti oprostil krivde, kot se je res zgodilo.
Čeprav v prvih letih novega papeževanja ni prejel nobenih osebnih naročil od Inocenca ali družine Pamfilj, Bernini ni izgubil nekdanjih položajev, ki so mu jih podelili prejšnji papeži. Inocenc X. je vzdrževal Berninija v vseh uradnih vlogah, ki mu jih je dal Urban, vključno s tistim glavnega arhitekta sv. Petra. Pod Berninijevim načrtom in vodstvom se je nadaljevalo delo pri okraševanju masivne, nedavno dokončane, a še vedno popolnoma neokrašene ladje sv. Petra, z dodatkom dovršenega večbarvnega marmornega tlaka, marmorne obloge na stenah in [[pilaster|pilastrih]] ter številnih štukaturnih kipov in [[relief (umetnost)|reliefov]]. Ni brez razloga, da je papež Aleksander VII. nekoč pošalil: »Če bi odstranili iz cerkve svetega Petra vse, kar je naredil Cavalier Bernini, bi ta tempelj ogolil«. Glede na vsa njegova številna in raznolika dela v baziliki v več desetletjih je prav Bernini tisti, ki nosi levji delež odgovornosti za končno in trajno estetsko podobo ter čustveni učinek cerkve sv. Petra.<ref>For Bernini's work on nave and the Alexander VII quotation, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' respectively p.p. 149-50 and 328.</ref> Prav tako mu je bilo dovoljeno nadaljevati delo na grobnici Urbana VIII., kljub Inocenčevi nepatiji do Barberinijev.{{sfn|Mormando|2011|p=150}} Nekaj mesecev po dokončanju Urbanove grobnice je leta 1648 Bernini v spornih okoliščinah zmagal pri Pamfiljevem naročilu za prestižni ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|vodnjak štirih rek]]'' na [[Piazza Navona]], ki je označil konec njegove sramote in začetek še enega veličastnega poglavja v njegovem življenju.
[[File:Gian lorenzo bernini, Cenotafio di Suor Maria Raggi (1647-53).JPG|thumb|left|' Spomenik Mariji Raggi, 1651]]
Če so obstajali dvomi o Berninijevem položaju kot najpomembnejšem rimskem umetniku, jih je dokončno odstranil brezpogojni uspeh čudovitega in tehnično domiselnega ''Vodnjaka štirih rek'', ki prikazuje težak starodavni obelisk, postavljen nad praznino, ki jo je ustvarila jami podobna skalna formacija, postavljena v središče oceana eksotičnih morskih bitij. Bernini je še naprej prejemal naročila od papeža Inocenca X. in drugih višjih članov rimske duhovščine in aristokracije, pa tudi od vzvišenih mecenov zunaj Rima, kot je [[Francesco d'Este]]. Ko si je Bernini hitro opomogel od ponižanja z zvonikom, se je brezmejna ustvarjalnost nadaljevala kot prej. Oblikovani so bili novi tipi pogrebnih spomenikov, kot je v cerkvi [[Santa Maria sopra Minerva]] navidezno lebdeči medaljon, ki tako rekoč lebdi v zraku, za pokojno nuno Mario Raggi, medtem ko so bile kapele, ki jih je načrtoval, kot je [[Raimondijeva kapela]] v cerkvi [[San Pietro in Montorio]] je ponazoril, kako lahko Bernini uporabi skrito osvetlitev, da bi namigoval na božanski poseg v pripovedi, ki jih je upodabljal.
Eno najbolj dovršenih in slavnih del, ki so nastala izpod Berninijevih rok v tem obdobju, je bila kapela družine Cornaro v majhni karmeličanski cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] v Rimu. Kapela Cornaro (slavnostno odprta leta 1651) je pokazala Berninijevo sposobnost povezovanja kiparstva, arhitekture, fresk, štukature in razsvetljave v »čudovito celoto« (bel composto, če uporabimo izraz zgodnjega biografa Filippa Baldinuccija za opis njegovega pristopa k arhitekturi) in tako ustvarimo kar je učenjak Irving Lavin poimenoval »enotno umetniško delo«. Osrednji poudarek kapele Cornaro je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'', ki prikazuje tako imenovano ''transverberacijo'' španske nune in svetnice mističarke Terezije Avilske.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), p. 107.</ref> Bernini gledalcu v bleščečem belem marmorju predstavi teatralno nazoren portret omedlevajoče Tereze in tiho nasmejanega angela, ki rahločutno stiska puščico, ki prebada svetničino srce. Na obeh straneh kapele umetnik postavi (v prostore, ki se lahko gledalcu zdijo le gledališke lože), portrete v reliefu različnih članov družine Cornaro – beneške družine, ki je v kapeli obeležena, vključno s kardinalom Federicom Cornarom, ki je kapelo naročil Berniniju – ki se med seboj živahno pogovarjata, domnevno o dogodku, ki se odvija pred njimi. Rezultat je kompleksno, a subtilno orkestrirano arhitekturno okolje, ki zagotavlja duhovni kontekst (nebeško okolje s skritim virom svetlobe), ki gledalcem nakazuje končno naravo tega čudežnega dogodka.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), pp. 104-06.</ref>
Kljub temu so v času Berninijevega življenja in v naslednjih stoletjih vse do danes Berninijevo ''Sveto Terezo'' obtoževali, da je prestopila mejo spodobnosti s seksualizacijo vizualne upodobitve svetničine izkušnje do te mere, da si noben umetnik pred Berninijem ali po njem tega ni upal narediti: upodablja jo v nemogoče mladi kronološki starosti, kot idealizirano nežno lepoto, v napol ležečem položaju z odprtimi usti in narazen razkrečenimi nogami, z razprtimi gubami, z vidno prikazanimi bosimi nogami (Bose karmeličanke, zaradi skromnosti vedno nosijo sandale s težkimi nogavicami) in s serafinom, ki jo je »slekel« tako, da je (po nepotrebnem) razprl njen plašč, da bi s svojo puščico prodrl v njeno srce.<ref>For these visual details of the statue and an examination of the charge of indecency, see Franco Mormando, 'Did Bernini's ''Ecstasy of St. Teresa'' Cross a 17th-century Line of Decorum?' (Mormando's answer is yes): [https://www.academia.edu/44401140/Did_Berninis_Ecstasy_of_St_Teresa_Cross_a_17th_century_Line_of_Decorum].</ref>
Ne glede na dekorum je bila Berninijeva ''Tereza'' še vedno umetniški ''tour de force'', ki vključuje vse številne oblike vizualne umetnosti in tehnike, ki jih je Bernini imel na voljo, vključno s skrito osvetlitvijo, tankimi pozlačenimi tramovi, recesivnim arhitekturnim prostorom, skrivnimi lečami itd. dvajset različnih vrst barvnega marmorja: vsi se združijo, da ustvarijo končno umetniško delo – »izpopolnjen, zelo dramatičen in globoko zadovoljiv brezhibni ansambel«.{{sfn|Mormando|2011|p=159}}
=== Olepšanje Rima pod Aleksandrom VII. ===
[[Papež Aleksander VII.]] Chigi (1655–1667) je po svojem nastopu na stolici svetega Petra začel uresničevati svoj izjemno ambiciozen načrt, da bi Rim s sistematičnim, drznim (in dragim) urbanističnim načrtovanjem spremenil v veličastno svetovno prestolnico. S tem je uresničil dolgo, počasno obnavljanje mestne slave Rima – ''renovatio Romae'' - ki se je začelo v 15. stoletju pod renesančnimi papeži. Med svojim pontifikatom je Aleksander naročil številne obsežne arhitekturne spremembe v mestu – pravzaprav nekatere najpomembnejše v novejši zgodovini mesta in v prihodnjih letih – in izbral Berninija za svojega glavnega sodelavca (čeprav so drugi arhitekti, zlasti [[Pietro da Cortona]], tudi sodelovali). Tako se je začelo še eno izredno plodno in uspešno poglavje v Berninijevi karieri.
[[File:Bernini, Gianlorenzo - Self-portrait c1675-1680 - Royal Collection - Gould 1982 plate1.jpg|thumb|upright|left|Berninijev avtoportret, ok. 1665]]
Berninijeva glavna naročila v tem obdobju vključujejo [[Trg svetega Petra, Vatikan|trg pred baziliko svetega Petra]]. V prej širokem, nepravilnem in popolnoma nestrukturiranem prostoru je ustvaril dve masivni polkrožni stebrišči, katerih vsako vrsto tvorijo štirje beli stebri. Posledica tega je bila ovalna oblika, ki je oblikovala vključujočo areno, v kateri so lahko vsi državljani, romarji in obiskovalci bili priča pojavu papeža – bodisi ko se je pojavil na loži na pročelju cerkve svetega Petra ali na balkonih sosednjih vatikanskih palač. Berninijeva stvaritev, ki jo pogosto primerjajo z dvema rokama, ki segata iz cerkve in objemata čakajočo množico, je razširila simbolično veličino vatikanskega območja in ustvarila »razburljivo prostranstvo«, ki je bilo arhitekturno »nedvoumen uspeh«.<ref>Hibbard, p. 156; Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' 2011, p. 204. Dolga, široka, ravna avenija (Via della Conciliazione) do reke Tibere je bila dodatek v zgodnjem 20. stoletju, ko je [[Benito Mussolini]] ukazal očistiti stanovanja, ki so vodila do Berninijevega trga, da bi si lahko privoščili udobnejšo dostop do Vatikana.</ref>
Drugje v Vatikanu je Bernini ustvaril sistematične preureditve in veličastno olepšanje praznih ali estetsko nerazločnih prostorov, ki obstajajo, kot jih je zasnoval do danes, in so postali neizbrisne ikone sijaja papeških prostorov. Znotraj doslej neokrašene apside bazilike je bila ''Cathedra Petri'', simbolični ''[[Stol svetega Petra]]'', preurejena kot monumentalna ekstravaganca iz pozlačenega brona, ki se je ujemala z ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahinom]]'', ustvarjenim v začetku stoletja. Berninijeva popolna rekonstrukcija [[Scala Regia (Vatikan)|Scala Regia]], veličastnega papeškega stopnišča med baziliko sv. Petra in vatikansko palačo, je bila po videzu nekoliko manj bahava, vendar je še vedno obremenjevala Berninijeve ustvarjalne moči (uporabljal je, na primer, pametne trike optične iluzije), da bi ustvaril na videz enotno, povsem funkcionalno, a kljub temu kraljevsko impresivno stopnišče, ki povezuje dve nepravilni zgradbi znotraj še bolj nepravilnega prostora.{{sfn|Hibbard|1965|pp=163–7}}
Niso bila vsa dela v tem obdobju tako velikega obsega. Dejansko je bilo naročilo, ki ga je Bernini prejel za gradnjo cerkve Sant'Andrea al Quirinale za jezuite, relativno skromno v fizični velikosti (čeprav veliko v svojem notranjem kromatičnem sijaju), ki ga je Bernini izvedel popolnoma brezplačno. Sant'Andrea si je delil s trgom sv. Petra – za razliko od zapletenih geometrij njegovega tekmeca Francesca Borrominija – osredotočenost na osnovne geometrijske oblike, kroge in ovale za ustvarjanje duhovno intenzivnih zgradb.{{sfn|Hibbard|1965|pp=144–8}} Prav tako je Bernini zmanjšal prisotnost barve in okrasja v teh stavbah, pri čemer je pozornost obiskovalcev usmeril na te preproste oblike, ki so podpirale stavbo. Zasnoval je tudi cerkev Santa Maria dell'Assunzione v mestu Ariccia s krožnim obrisom, zaobljeno kupolo in triločnim portikom.{{sfn|Hibbard|1965|pp=149–50}}
=== Obisk Francije in služenje kralju Ludviku XIV. ===
[[File:Château de Versailles, salon de Diane, buste de Louis XIV, Bernin (1665) 03 black bg.jpg|thumb|''Doprsni kii Ludvika XIV.'', 1665]]
Konec aprila 1665 je bil Bernini, ki je še vedno veljal za najpomembnejšega umetnika v Rimu, če že ne v vsej Evropi, pod političnim pritiskom (tako francoskega dvora kot papeža Aleksandra VII.) prisiljen odpotovati v [[Pariz]], da bi delal za kralja Ludvika XIV., ki je zahteval arhitekta, da dokonča delo na kraljevi palači Louvre. Bernini je ostal v Parizu do sredine oktobra. Ludvik XIV. je za Berninijevega prevajalca, turističnega vodnika in splošnega spremljevalca določil člana svojega dvora, Paula Fréarta de Chantelouja, ki je vodil dnevnik Berninijevega obiska, v katerem je zapisano veliko Berninijevega obnašanja in izjav v Parizu.<ref>See Cecil Gould, ''Bernini in France: An Episode in Seventeenth-Century History'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982.</ref> Pisatelj [[Charles Perrault]], ki je bil v tem času pomočnik francoskega finančnega ministra Jean-Baptista Colberta, je prav tako podal poročilo iz prve roke o Berninijevem obisku.{{sfn|Zarucchi|2013|pp=356–70}}
Berninijeva priljubljenost je bila tolikšna, da so se na njegovih sprehodih po Parizu ulice prepletale z občudujočimi množicami. Toda stvari so se kmalu zapletle.<ref>Cecil Gould, ''Bernini v Franciji: Epizoda v zgodovini sedemnajstega stoletja'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982. Za novejše obravnave iste epizode v Berninijevem življenju, ki vključuje najnovejši [dokumentarni film raziskave od Gouldove knjige iz leta 1982, glej Mormando, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'', 2011, pogl. 5, Rimski umetnik na dvoru kralja Ludvika; glej tudi Mormandove številne dokumentarne opombe k poročilu Domenica Berninija o očetovih odnosih s Francozi: Domenico Bernini, ''Življenje Gian Lorenza Berninija'', opombe k poglavjem 16–20.</ref> Bernini je predstavil dokončane načrte za vzhodno pročelje (tj. nadvse pomembno glavno pročelje celotne palače) Louvra, ki pa so bili nazadnje zavrnjeni, čeprav formalno šele leta 1667, precej po njegovem odhodu iz Pariza (pravzaprav že zgrajeni temelji ker so Berninijev prizidek v Louvru slovesno odprli oktobra 1665 na obsežni slovesnosti, na kateri sta bila prisotna tako Bernini kot kralj Ludvik). V zapisu o Berniniju je pogosto navedeno, da so bili njegovi načrti v Louvru zavrnjeni, ker sta Ludvik in njegov finančni svetovalec Jean-Baptiste Colbert menila, da so preveč italijanski ali preveč baročni. Pravzaprav, kot poudarja Franco Mormando, »estetika ni nikoli omenjena v nobenem od [ohranjenih] zapiskov« Colberta ali katerega koli umetniškega svetovalca na francoskem dvoru. Eksplicitni razlogi za zavrnitve so bili utilitarni, in sicer na ravni fizične varnosti in udobja (npr. lokacija stranišč).<ref>Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' pp. 255–56, poudarek dodan. Zaskrbljujoče je bilo tudi dejstvo, da bi Berninijev načrt zahteval rušenje starejših delov Louvra v nasprotju s kraljevimi željami.</ref> Nesporno je tudi, da je med Berninijem in mladim francoskim kraljem obstajal medčloveški konflikt, pri čemer sta se vsak čutila premalo spoštovana s strani drugega.{{sfn|Zarucchi|2006|pp=32–38}} Čeprav njegov načrt za Louvre ni bil zgrajen, je s pomočjo gravur široko krožil po vsej Evropi in njegov neposreden vpliv je viden v kasnejših veličastnih rezidencah, kot je [[Chatsworth House]], Derbyshire, Anglija, sedež vojvod Devonshire.
Drugi projekti v Parizu so doživeli podobno usodo.<ref>Marcello Fagiolo, "Bernini a Parigi: le Colonne d'Ercole, l'Anfiteatro per il Louvre e i progetti per la Cappella Bourbon," in ''Confronto'', 10-11 (2010), pp. 104-22.</ref> Z izjemo Chantelouja Berniniju na francoskem dvoru ni uspelo splesti pomembnih prijateljstev. Njegovi pogosti negativni komentarji o različnih vidikih francoske kulture, zlasti o njeni umetnosti in arhitekturi, niso bili dobro sprejeti, zlasti v primerjavi z njegovimi pohvalami umetnosti in arhitekturi Italije (zlasti Rima); rekel je, da je bila slika [[Guido Reni|Guida Renija]], oltarna slika ''Marijinega oznanjenja'' (takrat v karmeličanskem samostanu, zdaj muzej Louvre), »sama vredna pol Pariza«.{{sfn|Hibbard|1990|p=171, citing the Chantelou diary, July 16 entry}} Edino delo, ki je ostalo iz njegovega časa v Parizu, je ''doprsni kip Ludvika XIV.'', čeprav je veliko prispeval tudi k izvedbi marmornatega reliefa ''Kristus otrok se igra z žebljem'' (zdaj v Louvru), ki ga je izdelal njegov sin Paolo kot darilo francoski kraljici. V Rimu je Bernini ustvaril monumentalni ''[[Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)|Konjeniški kip Ludvika XIV.]]''; ko je končno prispel v Pariz (leta 1685, pet let po umetnikovi smrti), se je francoskemu kralju zdel skrajno odvraten in ga je hotel uničiti; namesto tega je bil ponovno vklesan v upodobitev starorimskega junaka Marka Kurcija.<ref>Najtemeljitejša študija o Berninijevem "Konjeniškem kipu kralja Ludvika XIV.", vključno z njegovo končno usodo v Franciji, ostaja Rudolf Wittkower, "Spremenljivosti dinastičnega spomenika: Berninijev konjeniški kip Ludvika XIV." In ''De artibus Opuscula XL: Essays in Honors of Erwin Panofsky,'' ed. Millard Meiss (New York: New York University Press, 1961), pp. 497–531. Za več dodatnih, novih podatkov o delu, ki se je pojavilo od Wittkowerjevega dela iz leta 1961, si oglejte številne opombe v zvezi s kipom v Francu Mormandu, »Življenje Gian Lorenza Berninija Domenica Berninija« (University Park, PA: Penn State University Press, 2011), pp. 396–402.</ref>
=== Kasnejša leta in smrt ===
[[File:Bernini-tomb.jpg|thumb|Grobnica Gian Lorenza Berninija v baziliki Santa Maria Maggiore]]
[[File:Berninigrave.jpg|thumb|Berninijev grob v baziliki Santa Maria Maggiore]]
Bernini je ostal fizično in psihično živahen in aktiven v svojem poklicu vse do le dva tedna pred smrtjo, ki je prišla zaradi možganske kapi. Pontifikat njegovega starega prijatelja, [[papež Klemen IX.|Klemena IX.]], je bil prekratek (komaj dve leti), da bi dosegel več kot dramatično Berninijevo prenovo [[Ponte Sant'Angelo]], medtem ko je umetnikov dodelan načrt pod Klemenom za novo apsido za [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]] se je končala neprijetno sredi javnega razburjenja zaradi stroškov in uničenja starodavnih mozaikov, ki jih je povzročilo. Zadnja dva papeža Berninijevega življenja, Klemen X. in Inocenc XI., nista bila posebej blizu ali naklonjena Berniniju in ju ni posebej zanimalo financiranje umetniških del in arhitekture, zlasti glede na katastrofalne razmere v papeški zakladnici. Najpomembnejše Berninijevo naročilo, ki ga je v celoti izvedel v samo šestih mesecih leta 1674, pod Klementom X., je bil kip ''[[Blažena Ludovica Albertoni]]'', še ene nune mistike. Delo, ki spominja na Berninijevo ''Zamaknjenje svete Terezije'', je v kapeli, posvečeni Ludoviku, preurejeni pod Berninijevim nadzorom v cerkvi v okrožju Trastevere [[San Francesco a Ripa]], katere fasado je zasnoval Berninijev učenec Mattia de' Rossi.<ref>For the Albertoni commission, see F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State Univ. Press, 2011), pp. 411–412, nn. 33–35.</ref>
V zadnjih dveh letih je Bernini izklesal tudi (domnevno za kraljico Christino) ''Odrešenikov doprsni kip'' (bazilika [[San Sebastiano fuori le Mura]], Rim) in nadzoroval obnovo zgodovinske [[Palazzo della Cancelleria]], neposredno naročilo papeža Inocenca XI. Slednje naročilo je izjemna potrditev tako Berninijevega stalnega poklicnega slovesa kot dobrega zdravja duha in telesa tudi v visoki starosti, saj ga je papež za to prestižno in najtežjo nalogo izbral med številnimi nadarjenimi mlajšimi arhitekti v Rimu, kot poudarja njegov sin Domenico »propadanje palače napredovalo do te mere, da je bila grožnja njenega skorajšnjega propada precej očitna«.{{sfn|Mormando|2011|p=227}}
Kmalu po zaključku slednjega projekta je Bernini umrl na svojem domu 28. novembra 1680 in bil pokopan, z malo javnega pompa, v preprostem, neokrašeni družinski grobnici skupaj s starši v baziliki Santa Maria Maggiore. Čeprav je bil dodelan nagrobni spomenik nekoč načrtovan (dokumentiran z eno samo ohranjeno skico iz okoli leta 1670 učenca Ludovica Gimignanija), ni bil nikoli zgrajen in Bernini je ostal brez trajnega javnega priznanja njegovega življenja in kariere v Rimu do leta 1898, ko so ob obletnici njegovega rojstva na pročelje njegovega doma na Via della Mercede pritrdili preprosto ploščo in majhen doprsni kip, na katerem je pisalo: »Tu je živel in umrl Gianlorenzo Bernini, suveren umetnosti, pred katerim so se spoštljivo klanjali papeži, knezi in množica ljudstev«.
=== Osebno življenje ===
V 1630-ih je imel Bernini afero s poročeno žensko po imenu Costanza (žena njegovega pomočnika v delavnici Mattea Bonucellija, imenovanega tudi Bonarelli) in na vrhuncu njune romance izklesal njen doprsni kip (zdaj v Bargellu v Firencah). Costanza je kasneje imela afero z Berninijevim mlajšim bratom Luigijem, ki je bil Berninijeva desna roka v njegovem ateljeju. Ko je Bernini izvedel za Costanzo in njegovega brata, je v navalu norega besa zasledoval Luigija po ulicah Rima in v baziliko Santa Maria Maggiore ter mu grozil življenje. Da bi kaznoval svojo nezvesto ljubico, je Bernini poslal služabnika v hišo Costanze, kjer jo je služabnik z britvico večkrat prerezal po obrazu. Služabnika so kasneje zaprli, medtem ko je bila Costanza sama zaprta zaradi prešuštva. Papež je Berninija samega oprostil, čeprav je zagrešil zločin, ko je ukazal razrez obraza.<ref>{{harvnb|Mormando|2011|pp=99–106}} See also F. Mormando, ed. and trans., ''Domenico Bernini, Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 113 and accompanying notes.</ref> Kmalu zatem, maja 1639, se je Bernini pri enainštiridesetih letih po naročilu papeža Urbana v dogovorjeni poroki poročil z dvaindvajsetletno Rimljanko Caterino Tezio. Rodila mu je enajst otrok, vključno z najmlajšim sinom Domenico Berninijem, ki bo kasneje njegov prvi biograf.<ref>For Bernini's marriage to Caterina, and a list of Bernini's children, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' University of Chicago Press, 2011, pp. 109–16. See also {{cite web |title=Caterina Tezio Bernini |url=https://www.geni.com/people/Caterina-Tezio-Bernini/6000000022423433463 |website=Geni.com}}</ref> Po njegovem nikoli ponovljenem izbruhu strasti in krvavega besa ter kasnejši poroki se je Bernini glede na njegove zgodnje uradne biografe bolj iskreno posvetil prakticiranju svoje vere, medtem ko naj bi brat Luigi leta 1670 znova prinesel veliko žalost in škandal svoji družini s sodomističnim posilstvom mlade Berninijeve pomočnice v delavnici na gradbišču spomenika 'Konstantinu' v baziliki svetega Petra.<ref>As Bernini scholar, Franco Mormando, underscores (''Domenico Bernini: Life of Gian Lorenzo Bernini'' Intro., pp. 60–61): "Any discussion of Bernini's religion, that is, his personal faith and the practice of his devotional life, must open with a word of caution: we have absolutely no reliable, nonpartisan (that is, not coming from Bernini, his family, or apologetic biographers) documentation on the topic until 1665, when Chantelou began writing his diary" (at which time Bernini was 67 years old). For Luigi's 1670 crime, see {{harvnb|Mormando|2011|pp=307–312}}.</ref>
== Slike in risbe ==
Bernini bi študiral slikarstvo kot običajen del svojega umetniškega usposabljanja, ki se je začelo v zgodnji adolescenci pod vodstvom njegovega očeta Pietra, poleg nekaj nadaljnjega usposabljanja v ateljeju florentinskega slikarja Cigolija. Njegova najzgodnejša slikarska dejavnost verjetno ni bila več kot občasna zabava, ki jo je izvajal predvsem v mladosti, do sredine 1620-ih, to je do začetka pontifikata papeža Urbana VIII. (vladal 1623–1644), ki je Berniniju ukazal študij slikarstva bolj resno, ker je papež želel, da bi on okrasil blagoslovljeno ložo sv. Petra. Slednje naročilo najverjetneje ni bilo nikoli izvršeno, ker so zahtevane obsežne pripovedne kompozicije preprosto presegale Berninijeve sposobnosti kot slikarja. Po besedah njegovih zgodnjih biografov, Baldinuccija in Domenica Berninija, je Bernini dokončal vsaj 150 platen, večinoma v desetletjih 1620-ih in 1630-ih, vendar trenutno ni več kot 35–40 ohranjenih slik, ki bi jih lahko z gotovostjo pripisali njegovi roki.<ref>The most recent and thorough studies of Bernini's paintings (both containing catalogues raisonnés of all his known canvases, whether extant or lost) are Francesco Petrucci, ''Bernini pittore,'' Rome: Bozzi, 2006; and Tomaso Montanari, ''Bernini pittore,'' Cinisello Balsamo: Silvana, 2007.</ref> Ohranjena, varno pripisana dela so večinoma portreti, ki jih vidimo od blizu in na praznem ozadju, uporabljajo samozavestno, resnično briljantno slikarsko potezo (podobno tistemu njegovega španskega sodobnika [[Velasquez]]a), brez kakršne koli sledi pedantnosti in zelo omejene palete večinoma toplih, umirjenih barv z globokim [[chiaroscúro]]m. Njegovo delo so takoj začeli iskati veliki zbiratelji. Najbolj omembe vrednih med temi ohranjenimi deli je več, živo prodornih avtoportretov (vsi iz sredine 1620-ih – zgodnjih 1630-ih), zlasti tistega v Galeriji Uffizi v Firencah, ki ga je med Berninijevim življenjem kupil kardinal Leopoldo de' Medici. Berninijeva ''Apostola Andrej in Tomaž'' v londonski Narodni galeriji je edino umetnikovo platno, katerega avtorstvo, približni datum izdelave (okoli 1625) in izvor (zbirka Barberini, Rim) so zanesljivo znani. <ref>For a concise summary statement about Bernini's training and production as a painter, see Franco Mormando, ed. and trans., ''Domenico Bernini: The Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State U Press, 2011), pp. 294–296, nn. 4–12; see also p. 128, n. 2 for Mormando's conjecture about the reason for the non-execution of the Benediction Loggia commission (which Domenico Bernini apologetically attributes to a serious illness on his father's part).</ref>
Kar zadeva Berninijeve risbe, jih še vedno obstaja okoli 350; toda to predstavlja majhen odstotek risb, ki bi jih ustvaril v svojem življenju; to so hitre skice v zvezi z velikimi kiparskimi ali arhitekturnimi naročili, predstavitvene risbe, ki jih je dal kot darilo svojim pokroviteljem in aristokratskim prijateljem, ter izvrstne, popolnoma dokončane portrete, kot so portreti Agostina Mascardija (Ecole des Beaux-Arts, Pariz) in Scipioneja Borgheseja ter Sisinio Poli (oboje v knjižnici Morgan v New Yorku).<ref>Na žalost trenutno ni popolnega kataloga raisonné vseh znanih Berninijevih risb. Najbolj temeljita izdaja njegovih risb še vedno ostaja Heinrich Brauer in Rudolf Wittkower, ''Die Ziechnungen des Gianlorenzo Bernini,'' Berlin: Verlag Heinrich Keller, 1931, ponatis New York: Collectors Edition, 1970. Zelo uporabna je tudi Ann Sutherland Harris, ''Izbrane risbe Gian Lorenza Berninija,'' New York: Dover, 1977; glej tudi članek, 'Trije predlogi za Gian Lorenza Berninija' v ''Master Drawings,'' vol. 41, št. 2 (poletje 2003), str. 119–127. Novejši je katalog razstave Berninijevih risb v leipziškem Museum der bildenden Kunste (ki se ponaša z eno največjih zbirk Berninijevih risb na svetu): Hans-Werner Schmidt et al., ''Bernini: Erfinder des barocken Rom, '' Bielefeld: Kerber Art, 2014. Za Berninijeve risbe in njegovo delavnico v vatikanski zbirki glejte obsežen, podroben, ilustriran katalog: Manuela Gobbi in Barbara Jatta, ur., ''I disegni di Bernini e della sua scuola nella Biblioteca Apostolica Vaticana. Risbe Berninija in njegove šole v Vatikanski apostolski knjižnici.« Vatikan: Biblioteca Apostolica Vaticana, 2015.</ref>
== Učenci, sodelavci in tekmeci ==
Med številnimi kiparji, ki so delali pod njegovim nadzorom (čeprav so bili večina že sami po sebi priznani mojstri), so bili Luigi Bernini, Stefano Speranza, Giuliano Finelli, Andrea Bolgi, Giacomo Antonio Fancelli, Lazzaro Morelli, Francesco Baratta, Ercole Ferrata, Francoz Niccolò Sale, Giovanni Antonio Mari, Antonio Raggi in François Duquesnoy. Toda njegova najbolj zaupanja vredna desna roka v kiparstvu je bil [[Giulio Cartari]], medtem ko je bil v arhitekturi [[Mattia de Rossi]], oba sta skupaj z Berninijem odpotovala v Pariz, da bi mu pomagala pri delu za kralja Ludvika XIV. Med drugimi arhitektovimi učenci sta Giovanni Battista Contini in Carlo Fontana, medtem ko je bil pod njegovim velikim vplivom tudi švedski arhitekt [[Nicodemus Tessin mlajši]], ki je po Berninijevi smrti dvakrat obiskal Rim.
Med njegovimi tekmeci v arhitekturi sta bila predvsem [[Francesco Borromini]] in [[Pietro da Cortona]]. Na začetku svoje kariere so vsi hkrati delali v [[Palača Barberini|Palači Barberini]], sprva pri Carlu Madernu in po njegovi smrti pod Berninijem. Kasneje pa sta tekmovala za naročila in razvilo se je ostro rivalstvo, zlasti med Berninijem in Borrominijem. V kiparstvu je Bernini tekmoval z [[Alessandro Algardi|Alessandrom Algardijem]] in Francoisom Duquesnoyem, vendar sta oba umrla desetletja prej kot Bernini (leta 1654 in 1643), tako da je Bernini dejansko ostal brez kiparja z enakim statusom v Rimu. Tudi [[Francesco Mochi|Francesca Mochija]] lahko prištejemo med Berninijeve pomembne tekmece, čeprav v svoji umetnosti ni bil tako dovršen kot Bernini, Algardi ali Duquesnoy.
Obstajala je tudi vrsta slikarjev (tako imenovani 'pittori berniniani'), ki so delali pod mojstrovim tesnim vodstvom in včasih po njegovih načrtih, izdelali platna in freske, ki so bili sestavni deli Berninijevih večjih multimedijskih del, kot so npr. cerkve in kapele: Carlo Pellegrini, Guido Ubaldo Abbatini, Francoz Guillaume Courtois (Guglielmo Cortese, znan kot "Il Borgognone"), Ludovico Gimignani in [[Giovanni Battista Gaulli]] (ki je po Berninijevi zaslugi dobil cenjeno naročilo za fresko na oboku jezuitske matične cerkve [[Il Gesù]] Berninijevega prijatelja, jezuitskega generalnega predstojnika Gian Paola Olive). Kar zadeva [[Caravaggio|Caravaggia]], se v vseh obsežnih Berninijevih virih njegovo ime pojavi samo enkrat, v Chanteloujevem dnevniku, kjer je zapisana Berninijeva omalovažujoča pripomba o njem (natančneje njegova ''Vedeževalka'', ki je pravkar prispela iz Italije kot darilo Pamfila kralju Ludviku XIV. ). Vendar pa je vprašanje, koliko je Bernini res preziral Caravaggievo umetnost, predmet razprave, medtem ko so bili podani argumenti v prid močnemu vplivu Caravaggia na Berninija. Bernini bi seveda veliko slišal o Caravaggiu in videl številna njegova dela, ne samo zato, ker se je bilo v tistem času v Rimu takšnemu stiku nemogoče izogniti, ampak tudi zato, ker je Caravaggio med svojim življenjem pridobil ugodno pozornost Berninijevih zgodnjih mecenov, tako Borgheseje kot Barberinije. Pravzaprav, podobno kot Caravaggio, je Bernini uporabljal gledališko luč kot pomembno estetsko in metaforično sredstvo v svojih religioznih okoljih, pri čemer je pogosto uporabljal skrite vire svetlobe, ki bi lahko okrepili fokus verskega čaščenja ali okrepili dramatični trenutek kiparske pripovedi.<ref>All of the men mentioned in this section as disciples, collaborators, or rivals are discussed in the notes to Franco Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State Univ. Press, 2011), passim, but especially pp. 372–74; for Bernini and Caravaggio, see 285 n. 39, as well as Tomaso Montanari, ''La libertà di Bernini'' (Turin: Einaudi, 2016), pp. 154–84, 'L'eredità di Caravaggio,' who makes an even stronger case for the influence of Caravaggio on Bernini, one that had long been ignored or denied in Bernini scholarship. For Gaulli, Bernini, Gian Paolo Oliva and the decoration of the Jesuit mother church, see the essays by Franco Mormando, Christopher M.S. Johns, and Betsy Rosasco in ''The Holy Name. The Art of the Gesù: Bernini and His Age,'' ed. Linda Wolk-Simon (Philadelphia: St. Joseph's University Press, 2018.).</ref>
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Izbrana dela ==
=== Kipi ===
[[File:Bust of Jesus Christ by Gianlorenzo Bernini.jpg|thumb|''Doprsni kip Jezusa Kristusa'', Gian Lorenzo Bernini]]
[[File:Cappella palluzzi-albertoni di giacomo mola (1622-25), con beata ludovica alberoni di bernini (1671-75) e pala del baciccio (s. anna e la vergine) 05.jpg|thumb|''[[Blažena Ludovica Albertoni]]'', 1671-1675]]
* ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in Favnom]] '' (ok. 1609–1615) marmor, višina 44 cm, [[Galerija Borghese]], Rim
* ''Doprsni kip Giovannija Battiste Santonija'' (ok. 1613–1616) marmor, naravna velikost, Santa Prassede, Rim
* ''Favna dražijo putti'' (1616–17) marmor, višina 132 cm, [[Metropolitanski muzej umetnosti]], New York
* ''[[Mučeništvo svetega Lovrenca (Bernini)|Mučeništvo svetega Lovrenca]]'' (1617) marmor, 66 cm x 108 cm, [[Galerija Uffizi]], [[Firence]]
* ''[[Sveti Sebastijan (Bernini)|Sveti Sebastijan]]'' (1617–18), marmor, naravna velikost, muzej Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]]
* ''Doprsni kip Giovannija Vigevana'' (1617–18) marmorna grobnica, naravna velikost, [[Santa Maria sopra Minerva]], Rim
* ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1618) marmor, 35 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''[[Enej, Anhiz in Askanij]]'' (1618–1919) marmor, višina 220 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''Prekleta duša'' (1619) marmor, naravna velikost, Palazzo di Spagna, Rim
* ''Blažena duša'' (1619) marmor, naravna velikost, Palazzo di Spagna, Rim
* ''[[Neptun in Triton]]'' (1620) marmor, višina 182 cm, Victoria and Albert Museum, [[London]]
* ''[[Posilstvo Perzefone]]'' (1621–22) marmor, višina 225 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''[[Doprsni kip papeža Gregorja XV.]]'' (1621) marmor, višina 64 cm, Umetnostna galerija Ontario, [[Toronto]]
* ''Doprsni kip monsignorja Pedra de Foixa Montoye'' (ok. 1621) marmor, naravna velikost, Santa Maria di Monserrato, Rim
* ''Doprsni kip kardinala Escoubleauja de Sourdisa'' (1622) marmor, naravna velikost, Musée d'Aquitaine, [[Bordeaux]]
* ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) marmor, višina 243 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''Doprsni kip Antonia Cepparella'' (1622) marmor, Museo di San Giovanni dei Fiorentini, Rim
* ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) marmor, višina 170 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''[[Sveta Bibiana (Bernini)|Sveta Bibiana]]'' (1624–1626) marmor, naravna velikost, Santa Bibiana, Rim
* [[Baldahin sv. Petra]] (1623–1634) bron, delno pozlačen, 20 m, [[bazilika sv. Petra, Vatikan]]
* ''[[Doprsni kip Francesca Barberinija]]'' (1626) marmor, višina 80 cm, Narodna galerija umetnosti, Washington, D.C.
* ''Dobrodelnost s štirimi otroki'' (1627–28) terakota, višina 39 cm, [[Vatikanski muzeji]], Vatikan
* Grobnica papeža Urbana VIII (1627–1647) bron in marmor, večja od naravne velikosti, bazilika sv. Petra, Vatikan
* ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sveti Longin]]'' (1631–1638) marmor, višina 440 cm, bazilika sv. Petra, Vatikan
* ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja]]'' (1632) iz marmorja, višina 78 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''Doprsni kip Costanze Bonarelli'' (1635) marmor, višina 72 cm, Museo Nazionale del Bargello, Firence
* ''Doprsni kip Thomasa Bakerja'' (1638) marmor, višina 82 cm, Victoria and Albert Museum, London
* ''Doprsni kip kardinala Richelieuja'' (1640–41), marmor, naravna velikost, [[Louvre]], [[Pariz]]
* ''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'' (1645–1652) marmor, višina 280 cm, Galerija Borghese, Rim
* ''Spomenik Mariji Raggi'' (1647–1653) pozlačen bron in barvni marmor, Santa Maria sopra Minerva v naravni velikosti, Rim
* ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652) marmor, naravna velikost, Cappella Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim
* [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Loggia ustanoviteljev]] (1647–1652) marmor, naravna velikost, Cappella Cornaro, [[Santa Maria della Vittoria, Rim]]
* ''[[Corpus (Bernini)|Corpus]]'' (1650) bron, naravna velikost, Umetnostna galerija Ontario, Toronto
* ''Doprsni kip Francesca I. d'Este'' (1650–51) marmor, višina 107 cm, Galleria Estense, [[Modena]]
* ''[[Konstantinova vizija (Bernini)|Konstantinova vizija]]'' (1654–1670) marmor, Vatikanski muzeji, [[Apostolska palača, Vatikan]]
* ''[[Daniel in Lev (Bernini, kapela Chigi) |Daniel in lev]]'' (1655) terakota, višina 41,6 cm, Vatikanski muzeji, Vatikan
* ''Daniel in lev'' (1655–56) marmor, Santa Maria del Popolo, Rim
* ''Habakuk in angel'' (1655) terakota, višina 52 cm, Vatikanski muzeji, Vatikan
* ''[[Habakuk in angel (Bernini, kapela Chigi)| Habakuk in angel]]'' (1656-1661) marmor, Santa Maria del Popolo, Rim
* Oltarni križ (1657–1661) pozlačen bronast korpus na bronastem križu, višina 45 cm, bazilika sv. Petra, Vatikan
* ''[[Stol svetega Petra]]'' (1657–1666) marmor, bron, bela in zlata štukatura, bazilika sv. Petra, Vatikan
* ''Kip svetega Avguština'' (1657–1666) bron, bazilika sv. Petra, Vatikan
* ''Sveta Hieronim in Marija Magdalena'' (1661–1663) marmor, višina 180 cm, Cappella Chigi, [[Sienska stolnica]], Siena
* ''Konstantin, Scala Regia'' (1663–1670) marmor s poslikano štukaturno draperijo, Scala Regia, Apostolska palača, Vatikan
* ''[[Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)|Doprsni kip Ludvika XIV.]]'' (1665) Beli marmor, višina 105 cm, Salon de Diane, Musée National de Versailles, Versailles
* ''Slon in obelisk'' (postavljen 1667) marmor, Piazza di Santa Maria sopra Minerva, Rim
* ''Stoječi angel z zvitkom'' (1667–68) glina, terakota, višina: 29,2 cm, Fogg Museum, Cambridge
* A''ngeli Ponte Sant'Angelo'' (1667–1669) marmor, [[Ponte Sant'Angelo]], Rim
* ''Angel s trnovo krono'' (1667–1669), marmor, v naravni velikosti, Sant'Andrea delle Fratte, Rim
* ''Angel z napisom'' (1667–1669) marmor, v naravni velikosti, Sant'Andrea delle Fratte, Rim
* ''Doprsni kip Gabriele Fonseca'' (1668–1675) marmor, v naravni velikosti, San Lorenzo in Lucina, Rim
* ''[[Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)|Konjeniški kip Ludvika XIV.]]'' (1669–1684) marmor, višina 76 cm, [[Versajska palača]], Versailles
* ''[[Blažena Ludovica Albertoni]]'' (1671–1674) marmor, Cappella Altieri-Albertoni, [[San Francesco a Ripa]], Rim
* [[Grobnica papeža Aleksandra VII.]] (1671–1678) marmor in pozlačen bron, v naravni velikosti, bazilika sv. Petra, Vatikan
=== Arhitekture in vodnjaki ===
* [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trg svetega Petra]] (1656–1667) [[marmor]], [[granit]], [[travertin]], [[Vatikan]]
* [[Sant'Andrea al Quirinale]], Via XX Settembre
* ''[[Fontana della Barcaccia]]'' (1627) marmor, [[Španski trg, Rim]]
* ''[[Tritonov vodnjak]]'' (1624–1643) travertin, v naravni velikosti, Piazza Barberini, Rim
* ''[[Vodnjak čebel]]'' (1644) travertin, Piazza Barberini, Rim
* ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' (1648–1651) travertin in marmor, Piazza Navona, Rim
* ''[[Fontana del Moro]]'' (1653–54) marmor, [[Piazza Navona]], Rim
=== Slike ===
* ''Avtoportret kot mladenič'' (ok. 1623) olje na platnu, Galerija Borghese, Rim
* ''Portret papeža Urbana VIII.'' (okoli 1625) olje na platnu, Galleria Nazionale d'Arte Antica, Rim
* ''Sveti Andrej in sveti Tomaž'' (ok. 1627) olje na platnu, 59 x 76 cm, [[Narodna galerija, London]]
* ''Avtoportret kot zrel moški'' (1630–35), olje na platnu, Galerija Borghese, Rim
* ''Avtoportret kot zrel moški'' (1635-1638) olje na platnu, Muzej Prado, Madrid <ref>{{Cite web|title=Self-portrait - The Collection - Museo Nacional del Prado|url=https://www.museodelprado.es/en/the-collection/art-work/self-portrait/622ade63-8b86-4594-9add-9b4b2199c10e|access-date=2021-03-24|website=www.museodelprado.es}}</ref>
* ''Portret dečka'' (ok. 1638) olje na platnu, Galerija Borghese, Rim
* ''Kristus zasmehovan'' (ok. 1644–55) olje na platnu, zasebna zbirka, London
== Galerija ==
<gallery mode="packed" heights="180">
File:Bernini - Damned Soul.jpg|''Prekleta duša''
File:Blessed Soul by Bernini.jpg|''Blažena duša''
File:Gian lorenzo bernini, ritratto di antonio cepparelli, 1622, museo di san giovanni dei fiorentini.JPG|''Doprsni kip Antonia Cepparellija''
File:Bust of Pope Urban VIII by Bernini.jpg|''Doprsni kip papeža Urbana VIII.''
File:Bernini's bust of Monsignor Carlo Antonio Pozzo, NGS.jpg|''Doprsni kip monsignorja Carla Antonia dal Pozza''
File:Gianlorenzo Bernini - Self-Portrait - WGA01973.jpg|''Avtoportret''
File:Giovanni Lorenzo Bernini-Neptune and Triton-Victoria and Albert Museum.jpg|''Neptun in Triton''
File:Bernini Ecstasy of St Teresa Terracotta Model Hermitage.jpg|''Zamaknjenje svete Terezije''. Model iz terakote <ref>{{Cite web|last=Hermitage Museum|first=The State|title=Ecstasy of St. Teresa|url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/!ut/p/z0/Zc1Bb4IwGMbxr8IOHLf3ZbSN16ZLJmzIQqayXkjHgBW6FqFO46dXj8bjkzz5_UFCCdKqf90pr51V5rK_JKtyzlkUC0xzQV-Q58UHLcTqFSMCKcibA2UcORYxYZsMSUKuwvOUiawDOSr_-6ht66BcLaOiS95OtP9cL4Up0_fqoH-2whnT1Nf2HXxXvsC63-0kB1k765ujh3JQf3quGhviwU3DHLg2UJMPEdlTMNd7M_r91IRIyYIxGAf5TU33cAbdb63o/|url-status=live|website=Hermitage Museum}}</ref>
</gallery>
<gallery mode="packed">
File:St. Peter's Square 3.jpg|'' Kolonada svetega Petra ''
File:Vatican Altar 2.jpg|'' Baldahin svetega Petra ''
File:Ponte St. Angelo.jpg|''Ponte St. Angelo''
File:BERNINI fuente de los cuatro ríos modelo bronce.jpg|''Vodnjak štirih rek''. Bron.
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
7f0ggzr9yx62cl5qy2ni1idspalodsq
Naravoslovna učna pot
0
159879
5722943
5631175
2022-07-23T14:52:29Z
Ljuba brank
92351
/* Učne poti v Sloveniji */ dodana
wikitext
text/x-wiki
'''Naravoslovna učna pot''' je pešpot, speljana po [[gozd]]ni, [[trave|travnati]] ali [[grm|grmičevnati]] pokrajini in je namenjena [[naravoslovje|naravoslovnemu]] izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, [[gozdarstvo|gozdarstva]], tradicionalnih obrti in [[naravni pojav|naravnih pojavov]] in je lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna in podobno. Najprej so se pojavile '''gozdne učne poti''', ki so nastale v industrijskih državah zahodne [[Evropa|Evrope]], v [[Slovenija|Sloveniji]] pa so se začele pojavljati po letu [[1974]]. Tovrstne pešpoti so navadno dolge nekaj kilometrov, lahko dostopne in namenjene sprehajalcem. Opremljene so s tablami, na katerih so komentarji o [[geologija|geoloških]], živalskih in rastlinskih zanimivostih. Po evidenci Zavoda za gozdove Slovenije je v Sloveniji 91 poti, ki so uvrščene med učne poti z gozdno tematiko. ZGS upravlja 47 poti in soupravlja 6 poti.
== Učne poti v Sloveniji ==
[[Slika:Crna-Savinja2.JPG|thumb|250px|Gozdna učna pot ob potoku [[Črna, Savinja|Črna]] v [[Logarska dolina|Logarski dolini]]]]
[[Slika:PokljuskaSoteska.JPG|thumb|250px|Pot po [[Pokljuška soteska|Pokljuški soteski]]]]
[[Slika:Tolminska korita (7).jpg|thumb|250px|[[Tolminska korita]]]]
V Sloveniji je danes preko 100 gozdnih in drugih naravoslovnih učnih poti:
{| class="wikitable"
! Naravoslovna učna pot, turistična ali <br>druga tematska pot !! Dolžina<br />m !! Leto !! Upravljavec !! Komu je namenjena
|-
| [[Borovška naravoslovna pot]] || 7500 || 1994 || ZGS OE Kočevje || turistom in rekreativcem
|-
| Ekološka pot po [[Zasavje|Zasavju]] || 8500 || 1993 || Gimnazija Trbovlje ||
|-
| [[Koščeva učna pot]] ([[Ljubljansko barje]]) || || || ||
|-
| Gozdarska pešpot Straža-Frata || 18000 || 2005 || || turistom in rekreativcem
|-
| [[Gozdna in geološka pot Pekel pri Borovnici]] || || || ||
|-
| Gozdna in zgodovinska pot Stari grad - [[Radlje ob Dravi]] || 4700 || 1986 || ZGS OE Slovenj Gradec || šolska mladina
|-
| Gozdna naravoslovna učna pot [[Mali vrh]] || 3000 || 1999 || ZGS OE Ljubljana || vsem
|-
| Gozdna učna pot [[Boč]] || 3400 || 1995 || ZGS OE Celje || turisti in rekreativci
|-
| Gozdna učna pot [[Bukovnica]] || 2400 || 1985 || ZGS OE Murska Sobota ||
|-
| Gozdna učna pot [[Cirje]] || 1100 || 1998 || || turisti in rekreativci
|-
| Gozna učna pot - čebelarska || 4500 || 2005 || TD Kampelc, soupravljavec ZGS || turisti in rekreativci
|-
| [[Gozdna učna pot Djestence]] || 2850 || 1999 || Občina Divača || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot Dovžanova soteska]] || 2000 || 2001 || Občina Tržič<br>Zavod za gozdove, enota Kranj || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot Dravograd - Grad]] || 2000 || 2004 || ZGS OE Slovenj Gradec || šolska mladina, ostali
|-
| [[Gozdna učna pot k debeli bukvi]] (Žetale) || 3500 || || OŠ Žetale || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Fuks graba]] ([[Krajinski park Goričko]]) || 4150 || 1996 || || turistom in rekreativcem
|-
| [[Gozdna učna pot Galke]] (Lahovnik-Boč) || || || || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Godič pri Kamniku]] || 2200 || 2003 || ZGS OE Ljubljana || šolska mladina, ostali
|-
| [[Gozdna učna pot Golovec (Poljčane)]] || 1500 || 2004 || OŠ Poljane || šolska mladina, ostali
|-
| [[Gozna učna pot Grašišče-Zdenci]] || 1700 || 1988 || OŠ Solkan || šolska mladina, ostali
|-
| [[Gozdna učna pot Kališe - Logatec]] || 2200 || 1992 || ZSKSS || skavti, ostali
|-
| [[Gozdna učna pot Kapelvald]] || 1500 || 1997 || ZGS OE Maribor || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Konovo - Debrce]] || 1600 || 2002 || ZGS OE Nazarje || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Kozice]] || 9000 || 1996 || ZGS OE Kočevje || turistom in rekreativcem
|-
| [[Gozdna učna pot Kozlov rob]] || 1750 || 1995 || ZGS OE Tolmin || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot Kres]] || || || ZGS OE Kranj || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot Lopan]] || 3000 || 1991 || Občina Mislinja || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Mašun]] || 1800 || 1997 || ZGS OE Postojna || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Mestni vrh pri Ptuju]] || || || ZGS OE Maribor || vsem
|-
| [[Močeradova učna pot]] || 3000 || || OŠ Slovenska Bistrica || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot Panovec]] || 1800 || 1981 || ZGS OE Tolmin || vsem
|-
| Gozdna in geološka pot [[Pekel (Savinjska dolina)|Pekel]] pri Šempetru || 2400 || 1984 || ZGS OE Celje || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Pistrov grad]] v [[Vuzenica|Vuzenici]] || 12000 || 2002 || ZGS OE Slovenj Gradec || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Pišece]] || 4500 || 1993 || ZGS OE Brežice || turist in rekreativec
|-
| [[Gozdna učna pot Pleterje]] || 3000 || 1997 || ZGS OE Brežice || turist in rekreativec
|-
| [[Gozdna učna pot Polana]] || 3900 || 1984 || ZGS OE Murska Sobota || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Rožek - Podturn pri Dolenjskih Toplicah]] || 1800 || 1988 || ZGS OE Novo mesto || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Predtrški gozd]] - [[Radovljica]] || 2500 || 1977 || ZGS OE Bled || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Pusti grad]] || 5000 || 2004 || Občina Radovljica || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Resslov gaj]] || 2000 || 1992 || ZGS OE Sežana || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot Rožni studenec]] || 3200 || 1995 || ZGS OE Kočevje || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot Savina]] - [[Ljubno]] || 4700 || 1998 || ZGS OE Nazarje || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Sromlje]] || 2000 || 1999 || TD Sromlje || turist in rekreativec
|-
| [[Gozdna učna pot Sviščaki]] || 4300 || 1999 || ZGS OE Postojna || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Škocjan]] || 2000 || 2002 || Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača || turisti in rekreativci
|-
| [[Gozdna učna pot Škofljica]] || 1800 || 2004 || Občina Škofljica || šolska mladina, turizem
|-
| [[Gozdna učna pot Šumberk]] || 1800 || 2002 || ZGS OE Ljubljana || šolska in predšolska mladina, družine
|-
| [[Gozdna učna pot Tabor]] - [[Sežana]] || 2900 || 1998 || ZGS OE Sežana || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot Tojzlov vrh]] || 3200 || 1993 || ZGS OE Maribor || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot Turjak]] - [[Rašica]] || 4000 || 1993 || ZGS OE Sežana || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Uršankovo]] || 2500 || 1997 || ZGS OE Maribor || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot Veržej]] - Mrtvice reke [[Mura|Mure]] || || || || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Videm pri Ptuju|Videm]] || 1200 || 1983 || ||
|-
| [[Gozdna učna pot Visoko pri Poljanah]] || 2100 || 1995 || ZGS OE Kranj || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi]] || 4500 || 1974 || ZGS OE Ljubljana || vsem
|-
| [[Gozdna učna Pot na Rahtelov vrh]] || 4000 || 1999 || ZGS OE Slovenj Gradec || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot na sveto Ano]] || 6500 || 1993 || ZGS OE Kočevje || šolska mladina
|-
| [[Gozdna učna pot Planina - Mirna gora]] || 1610 || 1991 || ZGS OE Novo mesto || šolska mladina, javnost
|-
| [[Gozdna učna pot Stari log - Pugled]] || 10000 || 2002 || PD Kočevje || turistom, rekreativcem
|-
| [[Gozdna učna pot Tromejnik]] || 800 || || TD Korovci || vsem
|-
| [[Gozdno - turistična pot Plešivec]] || 4000 || 2004 || ZGS OE Slovenj Gradec || vsem
|-
| [[Jesenkova pot]] ([[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]]) || 3000 || 1986 || ZGS OE Ljubljana || vsem
|-
| [[Klopotčeva učna in sprehajalna pot, Cerkvenjak|Klopotčeva učna in sprehajalna pot]] || || 2008 || [[Osnovna šola Cerkvenjak]] || šolska mladina
|-
| [[Kobariška zgodovinska pot]] || || 1998 || Turistično društvo Kobarid || vsem
|-
| [[Kosmačeva učna pot]] || || 2000 || OŠ Dušana Muniha Most na Soči || šolska mladina
|-
| [[Kostelska grajska pešpot]] || 16000 || 2002 || TŠD Kostel || turistom, rekreativcem
|-
| [[Učna pot po gozdovih Bistre]] || 2300 || 1982 || [[Tehniški muzej Slovenije]] in ZGS OE Ljubljana || obiskovalcem TMS Bistra
|-
| [[Naravoslovna učna pot na Prestreljeniških podih]] || 650 || 2010 || ATC Kanin || vsem
|-
| [[Naravoslovna pot Jelenov studenec]] || 3400 || 2002 || ZGS OE Kočevje || šolska mladina
|-
| [[Naravoslovna pot Menišija]] || 3000 || 2002 || Turist. društvo Menišija || šolska mladina
|-
| [[Naravoslovna pot Tičjak]] || 1800 || 1999 || ZGS OE Nazarje || šolska mladina
|-
| [[Naravoslovna pot Pri Žouknu]] || 2300 || 2002 || Občina Dobrepolje || šolska mladina
|-
| [[Naravoslovna pot Rudniško jezero]] || 3000 || 2000 || DOPPS, ZVNKD || šolska mladina
|-
| [[Naravoslovna učna pot Rakov Škocjan]] || 3000 || 1990 || ZGS OE Postojna || vsem
|-
| [[Naravoslovna učna pot Vrata]] || 10000 || 1994 || Triglavski narodni park || obiskovalcem in ljubiteljem Pokljuke<br /> vodenim skupinam
|-
| [[Naravoslovna učna pot ob potoku Hubelj]] || 3200 || 1999 || ZGS OE Tolmin || šolska mladina
|-
| [[Naravoslovna učna pot Štivanski log]]|| 1200 || 2004 || ZGS OE Postojna || šolska mladina
|-
| [[Naravoslovno etnološka pot po Logarski dolini]]|| 7000 || 1997 || Logarska dolina d.o.o. || vsem
|-
| [[Naravoslovno krasoslovna pot čez Divaški kras]]|| 5000 || 2001 || Krajevna skupnost Senožeče || vsem
|-
| [[Naravoslovno kulturna pot Samostanski hrib]] || 2000 || 1991 || Muzej Vrbovec + KE Nazarje || vsem
|-
| [[Oglarska pot Dole pri Litiji]] || || 2000 || Športno društvo Dole pri Litiji || vsem
|-
| [[Pešpot Luknja]] || 4000 || 1998 || ZGS OE Novo mesto || šolska mladina in ostala javnost
|-
| [[Pokljuka|Pokljuška]] pot || 7500 || 2003 || Triglavski narodni park || obiskovalcem in ljubiteljem Pokljuke<br /> vodenim skupinam
|-
| [[Ressljeva gozdna pot]] [[Brežice]] || 15000 || || ZGS OE Brežice || turist in rekreativec
|-
| [[Soška pot]] || || 1989 || Triglavski narodni park || vsem
|-
| [[Svibno]] - turistična, zgodovinska, gozdna učna pot || || 2001 || ZGS OE Brežice || vsem
|-
| [[Učna pot o zdravilnih in strupenih rastlinah v okolici Bovca]] || || || || vsem
|-
| [[Zmajčkova gozdna učna pot]] || 6000 || 1995 || ZGS OE Celje || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Navrški vrh]]|| 4300 || 1988 || ZGS OE Slovenj Gradec || šolska mladina
|-
| [[Zelena pot "TEBER" Črna na Koroškem]] || 2300 || 1999 || ZGS OE Slovenj Gradec || vsem
|-
| [[Rozkina gozdna učna pot]] || 3000 || 1976 || ZGS OE Maribor || vsem
|-
| [[Geološka učna pot Rudnica-Virštanj]] || 10000 || 2004 || Kozjanski park || vsem
|-
| [[Učna pot Travnik na Vetrniku]] || 2000 || 2004 || Kozjanski park || vsem
|-
| [[Naravoslovna in rudarska učna pot Stol-Golica]] || 8000 || || TD Jesenice || vsem
|-
| [[Kamnoseška učna pot na Kalu pri Pivki]] || 820 || || Društvo Štirna Kal || vsem
|-
| [[Učna pot Bobri]] (Mrtvica Bobri na Muri) || 2000 || || Lokalna turistična organizacija [[Lendava]] || vsem
|-
| [[Kraška učna pot od Lebice do Krupe]] || 10000 || || TIC Semič || vsem
|-
| [[Učna pot Zdenc in Vidovec]] ([[Božakovo]]) || 3000 || || TIC [[Metlika]] || vsem
|-
| [[Vodna učna pot Grabnarica]], [[Lipniška dolina]] || 5000 || || Zavod za gozdove OE Bled || vsem
|-
| [[Samostanska učna pot Studenice]] || 1000 || 2009 || TD Samostan Studenice || vsem
|-
| [[Vodna učna pot ob Dravinji]] - [[Zreče]] || 13100 || 2011 || Občina Zreče || vsem
|-
| [[Učna pot Kamnolomi v dolini Bele]] (Poljčane) || || 2010 || || vsem
|-
| [[Naravoslovna učna pot v Dobcu]] || 5000 || || Občina Borovnica || vsem
|-
| [[Naravoslovna učna pot Stari grad]] || 4000 || || ZGS OE Ljubljana || vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Draga]] || 3200 || 2005 || občina Ig in ZGS|| vsem
|-
| [[Gozdna učna pot po sledeh višnjanskega polža]] || 6000 || 2010 || TD Polževo, TD Višnja Gora|| vsem
|-
| Naravoslovna pot - [[Roška pešpot]] || 60000<br /> 3 etape || 1998 || ZGS, OE Kočevje|| vsem
|-
| [[Gozdna pot Zaplaške stezice]] || 3000 || 2007 || ZGS, KE Trebnje|| vsem
|-
| [[Gozdna pot Azaleja]] - [[Boštanj]] || 5500 || || ZGS, KE Mokronog<br /> Občina Sevnica|| vsem
|-
| Mestni gozd [[Celje]] || 14000<br /> 12 poti || 2000 do 2007 || ZGS, OE Celje|| vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Celjska koča]] || 1900 || 2005 || ZGS, OE Celje|| vsem
|-
| [[Ekosistemska učna pot Šmartinsko jezero]] || 2000 || 2010 || ZGS, OE Celje|| vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Tičnica]] || 2300 || || ZGS, OE Slovenj Gradec|| vsem
|-
| [[Gozdna učna pot Grašin-Muta]] || 2000 || 2007 || ZGS, Slovenj Gradec|| vsem
|-
| [[Skozi gozd do Sv. Ane]] || || || PD Ribnica || vsem
|-
| [[Naravoslovna učna pot Piramida-Kalvarija]] || 5000 || 1992 || MO Maribor || vsem
|-
| [[Naravoslovna učna pot ob Rakah]] || 3500 || || ICRA d.o.o. Idrija || vsem
|-
| [[Učna pot Kanjon reke Kokre]] || 1500 || || ZVN OE Kranj || vsem
|-
| [[Pot ob reki Iški »Okljuk«]] || 13000 || 2014 || Krajinski park Ljubljansko barje || vsem, tudi kolesarjem
|-
| [[Učna pot Bevke]] || 6500 || || Krajinski park Ljubljansko barje || vsem, tudi kolesarjem
|-
| [[Učna pot Draga pri Igu]] || 3000 || || Krajinski park Ljubljansko barje || vsem
|-
| [[Pijavška Barjanska pot]] || 8000 || || Krajinski park Ljubljansko barje || vsem
|-
| [[Prestreljeniški podi]] || || || LTO Bovec || vsem
|-
| [[Kraška vodna učna pot Stanka Buserja]], [[Ponikva]] || || ||TD Šentjur || vsem
|-
| [[Učna pot Barje Goreljek]], [[Pokljuka]] || 1000 || ||Triglavski narodni park || vsem
|-
|}
== Uporaba in vedênje ==
Področje svobodnega prehoda pohodnih poti preko zemljišč obravnava Strasbourška deklaracija Evropske popotniške zveze. V njej je zapisano, da si 28 držav članic EU prizadeva za svobodno gibanje po tematskih pohodnih poteh bodisi po javnih ali zasebnih zemljiščih. S tem se ohranja temeljna svoboda in pravica po gibanju v naravnem okolju. V slovenski zakonodaji se prvenstveno uporabljajo določila Zakona o planinskih poteh (Ur. l. RS, št. 61/2007), ki določa javnost planinskih poti ter njihovo zaščito, hkrati pa predstavlja zaščito markacij, smernih tabel in določa skrbništvo nad potmi in se ga smiselno uporablja tudi za tematske poti.
Uporabnik je dolžan tematsko pot uporabljati tako, da se zaradi njegove hoje po njej ter na in ob zemljišču, preko katerega pot poteka, in na drugih nepremičninah ter na favni in flori ob njej ne dela škode ter ogroža drugih uporabnikov. Uporabniki uporabljajo tematske poti na lastno odgovornost!
== Viri ==
{{sklici}}
* Zakon o planinskih poteh (Ur. l. RS, št. 61/2007)
* Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti, 2010, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
* [http://www.zgs.gov.si/] Zavod za gozdove Slovenije
* [http://www.ljubljanskobarje.si/potepanja-po-ljubljanskem-barju/ucne-poti/2#bevke Krajinski park Ljubljansko barje]
==Zunanje povezave==
* [http://www.za-ljubitelje-narave.mop.gov.si/ Učne poti]
* [http://www.tnp.si/dozivljati/C46/ Triglavski narodni park - parkovne poti]
* [http://www.hribi.net/ Opisi pohodnih poti]
* [http://www.kam.si/ Kam na izlet vodnik po Sloveniji]
* [http://www.slovenia-heritage.net/ Po poteh naravne in kulturne dediščine - Regijska mreža tematskih poti]
{{stublist}}
[[Kategorija:Izobraževanje na prostem]]
[[Kategorija:Poti]]
blqf2k8bgfz4ddv8uhbbrmjwb2sw9pm
Depeche Mode
0
161712
5722977
5510507
2022-07-23T17:31:16Z
213.250.34.9
Dodana vsebina.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|Name = Depeche Mode
|Background = group_or_band
|Alias =
|Origin = [[Basildon]], [[Essex]], [[Anglija]]
|Genre = [[New Wave]]</br>[[Synthpop]]</br>[[Post-punk]]</br>[[Alternative Dance]]</br>[[Electro rock]]
|Years_active = 1980 do danes
|Label = [[Mute Records]]<br />[[Sire Records]]<br />[[Reprise Records]] |
|Current_members = [[Dave Gahan]]<br />[[Martin Gore]]<br />[[Andrew Fletcher]]
|Past_members = [[Vince Clarke]] (1980–1981)<br />[[Alan Wilder]] (1982–1995)
}}
'''Depeche Mode''' (izgovorjava: dəˌpɛʃˈmoʊd) je [[Anglija|angleška]] glasbena skupina, ki igra elektronsko glasbo in je bila ustanovljena v letu [[1980]] v [[Basildon]]u v pokrajini [[Essex]] ter je še danes aktivna. Prvotno skupino so sestavljali člani [[Dave Gahan]] (vodilni vokal), [[Martin Gore]] (klaviature, kitara, vokal, urednik in tekstopisec po letu [[1981]]), [[Andrew Fletcher]] (klaviature) in [[Vince Clarke]] (klaviature, urednik in tekstopisec od 1980-81). Clarke je skupino zapustil po realizaciji njihovega debitantskega albuma v letu 1981, nadomestil pa ga je [[Alan Wilder]] (produkcija, glavne klaviature), ki je bil član skupine od 1982 do 1995. Gahan, Gore in Fletcher so kariero od takrat dalje nadaljevali kot trio. Leta 1998 sta postala pridružena člana skupine še Christian Eigner (bobni) in Peter Gordeno (klaviature). Leta 2020 je bila skupina sprejeta v dvorano slavnih Rock&Rolla. Leta 2022 je umrl Andrew Fletcher, ustanovni član skupine.
== Albumi ==
* 1981 Speak & Spell
* 1982 A Broken Frame
* 1983 Construction Time Again
* 1984 Some Great Reward
* 1986 Black Celebration
* 1987 Music for the Masses
* 1990 Violator
* 1993 Song of Faith and Devotion
* 1997 Ultra
* 2001 Exciter
* 2005 Playing the Angel
* 2009 Sounds of the Universe
* 2013 Delta Machine
* 2017 Spirit
=== Kompilacije ===
* 1985 The Singles 1981 - 1985
* 1989 101
* 1998 The Singles 1986 - 1998
* 2004 Remixes 81 - 04
* 2006 The Best of Vol. 1
* 2011 Remixes 2 81 - 11
=== Solo projekti članov ===
* 1989 Martin Gore- Counterfeit e.p.
* 2003 Dave Gahan - Paper Monsters
* 2003 Martin Gore - Counterfeit 2
* 2008 Dave Gahan - Hourglass
* 2012 Vince Clarke & Martin Gore -
* 2015 Dave Gahan & Soulsavers - Angels & Ghosts
* 2015 Martin Gore - MG
== Turneje ==
* 1980 Tour (1980)
* Speak and Spell Tour (1981)
* See You Tour (1982)
* A Broken Frame Tour (1982–1983)
* Construction Time Again Tour (1983–1984)
* Some Great Reward Tour (1984–1985)
* Black Celebration Tour (1986)
* Music for the Masses Tour (1987–1988)
* World Violation Tour (1990)
* Devotional Tour & Exotic / Summer Tour (1993–1994)
* The Singles Tour (1998)
* Touring the Angel (2005–2006) (na tej turneji so se ustavili tudi v Ljubljani na [[Stadion Bežigrad|Stadionu Bežigrad]] 14.6.2006)
* Tour of the Universe (2009–2010)
* Delta Machine Tour (2013–2014)
* Global Spirit Tour (2017–2018) (na tej turneji so se ustavili tudi v Ljubljani v [[Arena Stožice|Areni Stožice]] 14.5.2017)
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{official|http://www.depechemode.com}}
{{band-stub}}
[[Kategorija:Angleške glasbene skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1980]]
[[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]]
{{normativna kontrola}}
3bf79ef5znm6dq3wnmhrs3o7xeqinje
II. gimnazija Maribor
0
178275
5723050
5582994
2022-07-24T06:45:39Z
Andrejj
94
dp, ravnatelj
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje šola
| name = II. gimnazija Maribor
| image = Logotip II. gimnazije Maribor.png
| size = 120px
| latitude =
| longitude =
| motto =
| established = [[1937]]
| type = [[javna šola]]
| head_label = Ravnatelj
| head = dr. Marko Jagodič
| street = Trg Miloša Zidanška 1
| postcode = 2000
| city = [[Maribor]]
| country = [[Slovenija]]
| website = http://www.druga.si
| website_name = www.druga.si
}}
[[Slika:Druga_gimnazija_Maribor.jpg|sličica|350px|II. gimnazija Maribor]]
'''II. gimnazija Maribor''' je gimnazija v [[Maribor|Mariboru]]. Začetki šole segajo v leto [[1937]]. Izvaja program [[Gimnazija|gimnazije]], športnega oddelka in program [[Mednarodna matura|mednarodne mature]] (''[[International Baccalaureate]]'').<ref>{{Navedi splet|title=Programi|url=https://www.druga.si/o-soli/sola/programi/|website=II. gimnazija Maribor|accessdate=2021-01-09|language=sl-SI|last=tvojsplet}}</ref>
== Zgodovina šole ==
Gimnazija je bila ustanovljena leta 1937 v času županovanja dr. [[Alojzij Juvan|Alojzija Juvana]]. Septembra 1937 je kraljevo namestništvo na predlog [[Minister|ministra]] za prosveto izdalo odlok, "da se v Mariboru odpre nepopolna mešana realna gimnazija".<ref name=":1" /> Kraljeva banska skupnost je za direktorja novoustanovljene gimnazije imenovala prof. Ivana Prijatelja, člana mariborskega mestnega sveta in prvega ravnatelja nove gimnazije.<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Fras|first=Maksimiljan|date=2011|title=Po sledeh mariborskega župana dr. Alojzija Juvana|url=https://www.czn.si/images/czn_stevilke/2011/CZN_2011_4_za_splet.pdf|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|page=49, 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=9. 1. 2020}}</ref> Ker še nova šola ni imela svojega šolskega poslopja, je morala v tem času gostovati v drugih šolah.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.druga.si/o-soli/sola/zgodovina/|website=II. gimnazija Maribor|accessdate=2020-12-30|language=sl-SI|last=tvojsplet}}</ref> Naslednje leto je mestna občina kupila nezazidano zemljišče na Žolgarjevi ulici (danes: Trg Miloša Zidanška 1), na katerem je kraljeva banska uprava zgradila šolsko poslopje. Leta 1939 se je po načrtih arhitekta Emila Novinška začela gradnja gimnazijskega poslopja.<ref name=":1" />
Ime 'II. državna realna gimnazija' se prvič pojavi v zapisniku 3. redne konference profesorskega zbora 11. decembra 1939.<ref name=":1" /> Leta 1940 je direktor šole postal Franc Kadunec.<ref name=":1" /> Šola se je kasneje preimenovala v II. državno moško nižjo gimnazijo, za vršilca dolžnosti ravnatelja pa je bil imenovan Viktor Rode.<ref name=":0" />
Šolo so leta 1949 oblasti proglasile kot popolna [[gimnazija]], dobila je ime II. gimnazija in preselila se je v novo zgradbo na Žolgarjevi ulici. Ravnatelj je postal Janez Malnarič, dijaki pa so naslednje leto opravljali prvo [[Matura|maturo]]. Ob sodobno urejeni telovadnici je šola dobila tudi športno igrišče. Ob Reformi gimnazij (1959) so oddelke nižjih gimnazij prevzele osnovne šole, višja gimnazija pa je postala štiriletna. Leta 1960 je ravnatelj postal Ivan Rudolf, nasledil ga je Alfonz Fekonja. S tem, ko je bila ukininjena [[klasična gimnazija]], je II. gimnazija Maribor prevzela nekaj oddelkov klasične gimnazije in [[Prva gimnazija Maribor|I. gimnazije Maribor]].<ref name=":0" />
Leta 1964 se je II. gimnazija preimenovala v Gimnazijo Tabor, v naslednjem letu pa je šola dobila knjižnico in čitalnico v avli prvega nadstropja.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/67579568.pdf|title=Mariborske gimnazije (diplomsko delo)|date=2014|accessdate=|website=|publisher=Univerza v Mariboru, Filozofska fakultetz|last=Polajžar|first=Martina}}</ref> Začelo se je tudi postopno urejanje učilnic za kabinetni pouk. Nekaj let za tem so s spremembo zaključnih izpitov uvedli maturo iz štirih predmetov.<ref name=":0" />
Gimnazija Tabor se je leta 1971 preimenovala v Gimnazijo [[Miloš Zidanšek|Miloša Zidanška]]. Ob praznovanju 25-letnice šole je bila v II. nadstropju po načrtu arhitekta Branka Kocmuta dograjena nova dvorana, znana kot [[Amfiteater|"amfiteater]]". Leta 1977 je ravnatelj postal Igor Rogl. Ko je bila gimnazijska usmeritev ukinjena, je bilo uvedeno usmerjeno izobraževanje: naravoslovno-matematična tehnologija.<ref name=":0" /> Takrat je Gimnazija M. Zidanška začela v dogovoru s [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|Srednjo elektro-računalniško šolo]] izobraževati osem oddelkov energetike in oddelek računalništva, danes pa še vedno izobražuje en oddelek grafične usmeritve.<ref name=":4" />
Leta 1983 je ravnatelj postal Ivan Lorenčič. Istega leta se je Gimnazija Miloša Zidanška preimenovala v Srednjo naravoslovno šolo Miloša Zidanška. Z leti se je vpis v naravoslovno-matematično dejavnost povečal. Na šoli so uvedli marčevske kulturne dneve, računalniške dneve, mladi raziskovalci šole pa so prejeli več nagrad. Vpis se je močno povečal. V knjižnici je na telefonsko linijo [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] bil priključen prvi terminal, šola je dobila računalnike in tiskalnike. Šola je začela z mednarodno izmenjavo dijakov, kjer je sodeloval pri pouku tudi dijak iz [[Združene države Amerike|ZDA]]. Šolska knjižnica Srednje naravoslovne šole je bila leta 1988 prva v Sloveniji, ki je vpeljela elektronski sistem izposoje. Istega leta je šola uvedla mednarodno maturo.<ref name=":0" />
Leta 1990 je v Sloveniji bil ponovno uveden gimnazijski program, v okviru gimnazijskega programa pa na tej šoli športni oddelek in prvi oddelek mednarodne mature. Ob praznovanju 40-letnice šole (1990), je ta postala II. gimnazija'''.''' Čez eno leto je začela pod okriljem šole delovati Raziskovalna enota in Enajsta šola, prva generacija mednarodne mature pa je opravljala izpite leta 1992. Leta 1993 je ravnateljica šole postala Herta Trikič.<ref name=":0" />
[[File:Notranjost ii. gimnazije.jpg|thumb|350px|Notranjost II. gimnazije]]
Po načrtih arhitekta Dimitrija Jeraja so takrat zaključili prenovo šolske knjižnice, začela pa sta izhajati literarni almanah ''Stoletje trenutkov'' in "Yearbook".<ref name=":0" /> Otvoritve knjižnice sta se udeležila [[Minister za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije|minister za šolstvo]] [[Slavko Gaber]] in direktor Zavoda za šolstvo in šport, Ivan Lorenčič.
Prenova stare zgradbe šole, vključno z gradnjo prizidka in telovadnice, je bila končana leta 2009.<ref name=":4" />
== Profil ==
Dolgoletni ravnatelj Druge gimnazije je bil [[Ivan Lorenčič]],<ref name=":3" /> ki je vodil šolo do leta 2021, vmes pa je bil sedem let direktor Zavoda za šolstvo in pred ravnateljevanjem štiri leta poučeval.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=V šoli ni floskul in blefiranja, otroci vas preberejo|url=https://www.vecer.com/v-soboto/v-soli-ni-floskul-in-blefiranja-otroci-vas-preberejo-6586793|website=www.vecer.com|date=2018-10-06|accessdate=2021-01-03|language=sl-si}}</ref>
== Raziskovalno in literarno delo ==
Druga gimnazija in njeni dijaki so uspešni na raziskovalnem in publicističnem področju. Redno sodeluje z Univerzo v Mariboru<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fnm.um.si/wp-content/uploads/2020/07/SEP_FNM_2018-19.pdf|title=Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2018/2019|date=|accessdate=6. 1. 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/53842.pdf|title=Predlog za akreditacijo|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> in drugimi visokošolskimi inštitucijami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ftpo.eu/Portals/0/Samoevalvacijsko%20porocilo%20FTPO%202018_2019-sprejeto.pdf|title=Samoevalvacijsko poročilo FTP za študijsko leto 2018/2019|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Univerzitetni profesorji služijo dijakom kot mentorji.<ref>{{Navedi splet|title=Mladi za napredek Maribora {{!}} UKM|url=https://ukm.um.si/content/mladi-za-napredek-maribora|website=ukm.um.si|accessdate=2021-01-06}}</ref>
Druga gimnazija je med mariborskimi gimnazijami običajno najuspešnjejša<ref>{{Navedi splet|title=II. gimnazija Maribor: Raziskovalno delo dijakov|url=http://www.projekt-rast.si/portfolio/ii-gimnazija-maribor-raziskovalno-delo-dijakov/|website=RaST - Razvojno Središče Talentov|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalec.si » Mladi za napredek Maribora raziskujejo že 35 let|url=https://lokalec.si/novice/mladi-za-napredek-maribora-raziskujejo-ze-35-let/|accessdate=2021-01-06|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ZPM razglasila rezultate natečaja Mladi za napredek Maribora|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zpm-razglasila-rezultate-natecaja-mladi-za-napredek-maribora|website=maribor24.si|date=2020-04-24|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=2. mesto med srednjimi šolami – Mladi za napredek Maribora 2016 — SERŠ Maribor|url=https://www.sers.si/2-mesto-med-srednjimi-solami-mladi-za-napredek-maribora-2016/|website=SERŠ Maribor|date=2016-04-12|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref> pri inovacijskih in raziskovalnih nalogah v okviru programa Mladi za napredek Maribora, ki ga že več kot 35 let izvaja Zveza prijateljev Mladine Maribor ob podpori Mestne občine Maribor. Je eden najuspešnejših in najštevilčnejših gibanj mladih raziskovalcev v Sloveniji, v katerem letno sodeluje okoli 250 mladih raziskovalcev in 150 mentorjev letno, skupaj pa je sodelovalo že več kot 13.000 mladih raziskovalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Mladi za napredek Maribora spisali 170 raziskovalnih nalog|url=https://krog.sta.si/2499923/mladi-za-napredek-maribora-spisali-170-raziskovalnih-nalog|website=krog.sta.si|date=2018-04-04|accessdate=2021-01-06|language=sl}}</ref>
Raziskovalne naloge so pogosto objavljene kot znanstvena dela ali ali so prejele številne nagrade, tudi Krkino nagrado.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.krkinenagrade.si/media/store/zborniki/zbornik-40.pdf|title=40. Krkine nagrade, Zbornik povzetkov|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Več dijakov je izdalo tudi knjige. Janina Ulbl je objavila knjigo Kalejdoskop in Mirjam Fašmon knjigo Grafiti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ludvik.si/arhiv/www.ludvik.si/uploads/files/Ludvik%20poroca%20STEVILKA%206%20B%202012%20februar%2C%20nitro(2).pdf|title=Ludvik poroča, št. B 2012|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pesnica Doroteja Drevenšek, dijakinja Druge gimnazije, je prejemnica nagrad v Sloveniji in tujini.<ref>{{Navedi splet|title=Doroteji nagradi v Banjaluki in na Vrhniki : mlada pesnica z mariborske OŠ Angela Besednjaka se je svojimi stvaritvami dotaknila src žirije in gledalcev / (štr) :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/96802561|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-01-06|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bralni maraton (oktober 2020)|url=https://www.padeznik-mojasola.si/bralni-maraton-oktober-2020/|website=Osnovna šola Janka Padežnika Maribor|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref>
== Program mednarodne mature (''International Baccalaureate'') ==
V program se lahko vpišejo dijaki, ki so uspešno končali 1. in 2. letnik gimnazijskega programa. Program je sestavljen iz po enega predmeta iz vsake izmed šestih skupin: (1) jezik A ([[slovenski jezik]] z izbranimi poglavji iz svetovne književnosti); (2) jezik B ([[angleščina]], [[nemščina]], [[francoščina]]); (3) družboslovje ([[ekonomija]], [[psihologija]], [[filozofija]]); (4) eksperimentalne vede ([[fizika]], [[kemija]], [[biologija]]); (5) [[matematika]], nadaljevalna matematika; (6) [[glasba]] ali dodaten predmet iz 2., 3. ali 4. skupine. Dijaki morajo izdelati razširjeni [[esej]] (Extended Essay), obiskovati predmet Teorija vedenja / znanja (Theory of knowledge) in sodelovati pri ustvarjalnih in športnih dejavnostih ter [[socialno delo|socialnem delu]]. Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z [[matura|maturitetnimi izpiti]].
== ''English Student Theatre'' ==
Gledališka skupina ''English Student Theatre'' je nosilec gledališke dejavnosti na šoli. Skupina deluje že dvajset let, ukvarja pa se z [[muzikal]]i.<ref>{{Navedi splet|title=English Student Theatre – English Student Theatre|url=http://www.est.si/|accessdate=2020-12-30|language=sl-SI}}</ref>
Leta 2006 je gledališka skupina prvič gostovala v Linhartovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] z rockmuzikalom ''We Will Rock You''. Med leti 2000-2007 so nastale premiere muzikalov ''Grease (Briljantina)'' in ''Feel the Beat.'' Leta 2008 so ponovno nastopili v Cankarjevem domu s predstavo ''Feel the Beat'', ki je prirejena po uspešnem filmu Footloose iz osemdesetih let.<ref name=":0" />
EST že vrsto let nastopa tudi na velikem odru mednarodnega festivala [[Lent]] v Mariboru.<ref name=":0" />
== Nekateri znani nekdanji dijaki ==
{{div col|colwidth=15em}}
* [[Matej Brešar]]
* [[Andrej Brvar]]
* [[Jože Jagodnik]]
* [[Katja Koren]]
* [[Božidar Krajnčič]]
* [[Tone Kuntner]]
* [[Franc Posel]]
* [[Marko Brecelj]]
* [[Zoran Predin]]
* [[Miran Potrč]]
* [[Oto Rimele]]
* [[Metka Sparavec]]
* [[Danilo Türk]]
* [[Marko Zorko]]
* [[Zvonka Zupanič Slavec]]
*[[Rene Krhin]]
*[[Polona Hercog]]
*[[Jan Muršak]]
*[[Maja Keuc]]
*[[Sekumady Conde|Sekumady Condé]]
*[[Marjan Pipenbaher]]
{{div col end}}
== Galerija slik ==
<gallery>
Slika:II. gimnazija Maribor|Gimnazija
Slika:Šolska knjižnica..jpg|Šolska knjižnica
Slika:Šolski kotiček "Brižinski".jpg|Šolski kotiček "Brižinski"
Slika:Šolski kotiček.jpg|Šolski kotiček
Slika:Šolski kotiček "Beatles".jpg|Šolski kotiček "Beatles"
Slika:Šolske omarice.jpg|Šolske omarice
Slika:Šolska telovadnica.jpg|Šolska telovadnica
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.druga.si/ Uradna stran II. gimnazije Maribor]
[[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|M]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1937]]
{{normativna kontrola}}
bdq7j7yqmca5h99dl2n3q4j35ys4imd
5723051
5723050
2022-07-24T06:46:29Z
Andrejj
94
/* Galerija slik */ dp
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje šola
| name = II. gimnazija Maribor
| image = Logotip II. gimnazije Maribor.png
| size = 120px
| latitude =
| longitude =
| motto =
| established = [[1937]]
| type = [[javna šola]]
| head_label = Ravnatelj
| head = dr. Marko Jagodič
| street = Trg Miloša Zidanška 1
| postcode = 2000
| city = [[Maribor]]
| country = [[Slovenija]]
| website = http://www.druga.si
| website_name = www.druga.si
}}
[[Slika:Druga_gimnazija_Maribor.jpg|sličica|350px|II. gimnazija Maribor]]
'''II. gimnazija Maribor''' je gimnazija v [[Maribor|Mariboru]]. Začetki šole segajo v leto [[1937]]. Izvaja program [[Gimnazija|gimnazije]], športnega oddelka in program [[Mednarodna matura|mednarodne mature]] (''[[International Baccalaureate]]'').<ref>{{Navedi splet|title=Programi|url=https://www.druga.si/o-soli/sola/programi/|website=II. gimnazija Maribor|accessdate=2021-01-09|language=sl-SI|last=tvojsplet}}</ref>
== Zgodovina šole ==
Gimnazija je bila ustanovljena leta 1937 v času županovanja dr. [[Alojzij Juvan|Alojzija Juvana]]. Septembra 1937 je kraljevo namestništvo na predlog [[Minister|ministra]] za prosveto izdalo odlok, "da se v Mariboru odpre nepopolna mešana realna gimnazija".<ref name=":1" /> Kraljeva banska skupnost je za direktorja novoustanovljene gimnazije imenovala prof. Ivana Prijatelja, člana mariborskega mestnega sveta in prvega ravnatelja nove gimnazije.<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Fras|first=Maksimiljan|date=2011|title=Po sledeh mariborskega župana dr. Alojzija Juvana|url=https://www.czn.si/images/czn_stevilke/2011/CZN_2011_4_za_splet.pdf|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|page=49, 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=9. 1. 2020}}</ref> Ker še nova šola ni imela svojega šolskega poslopja, je morala v tem času gostovati v drugih šolah.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.druga.si/o-soli/sola/zgodovina/|website=II. gimnazija Maribor|accessdate=2020-12-30|language=sl-SI|last=tvojsplet}}</ref> Naslednje leto je mestna občina kupila nezazidano zemljišče na Žolgarjevi ulici (danes: Trg Miloša Zidanška 1), na katerem je kraljeva banska uprava zgradila šolsko poslopje. Leta 1939 se je po načrtih arhitekta Emila Novinška začela gradnja gimnazijskega poslopja.<ref name=":1" />
Ime 'II. državna realna gimnazija' se prvič pojavi v zapisniku 3. redne konference profesorskega zbora 11. decembra 1939.<ref name=":1" /> Leta 1940 je direktor šole postal Franc Kadunec.<ref name=":1" /> Šola se je kasneje preimenovala v II. državno moško nižjo gimnazijo, za vršilca dolžnosti ravnatelja pa je bil imenovan Viktor Rode.<ref name=":0" />
Šolo so leta 1949 oblasti proglasile kot popolna [[gimnazija]], dobila je ime II. gimnazija in preselila se je v novo zgradbo na Žolgarjevi ulici. Ravnatelj je postal Janez Malnarič, dijaki pa so naslednje leto opravljali prvo [[Matura|maturo]]. Ob sodobno urejeni telovadnici je šola dobila tudi športno igrišče. Ob Reformi gimnazij (1959) so oddelke nižjih gimnazij prevzele osnovne šole, višja gimnazija pa je postala štiriletna. Leta 1960 je ravnatelj postal Ivan Rudolf, nasledil ga je Alfonz Fekonja. S tem, ko je bila ukininjena [[klasična gimnazija]], je II. gimnazija Maribor prevzela nekaj oddelkov klasične gimnazije in [[Prva gimnazija Maribor|I. gimnazije Maribor]].<ref name=":0" />
Leta 1964 se je II. gimnazija preimenovala v Gimnazijo Tabor, v naslednjem letu pa je šola dobila knjižnico in čitalnico v avli prvega nadstropja.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/67579568.pdf|title=Mariborske gimnazije (diplomsko delo)|date=2014|accessdate=|website=|publisher=Univerza v Mariboru, Filozofska fakultetz|last=Polajžar|first=Martina}}</ref> Začelo se je tudi postopno urejanje učilnic za kabinetni pouk. Nekaj let za tem so s spremembo zaključnih izpitov uvedli maturo iz štirih predmetov.<ref name=":0" />
Gimnazija Tabor se je leta 1971 preimenovala v Gimnazijo [[Miloš Zidanšek|Miloša Zidanška]]. Ob praznovanju 25-letnice šole je bila v II. nadstropju po načrtu arhitekta Branka Kocmuta dograjena nova dvorana, znana kot [[Amfiteater|"amfiteater]]". Leta 1977 je ravnatelj postal Igor Rogl. Ko je bila gimnazijska usmeritev ukinjena, je bilo uvedeno usmerjeno izobraževanje: naravoslovno-matematična tehnologija.<ref name=":0" /> Takrat je Gimnazija M. Zidanška začela v dogovoru s [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|Srednjo elektro-računalniško šolo]] izobraževati osem oddelkov energetike in oddelek računalništva, danes pa še vedno izobražuje en oddelek grafične usmeritve.<ref name=":4" />
Leta 1983 je ravnatelj postal Ivan Lorenčič. Istega leta se je Gimnazija Miloša Zidanška preimenovala v Srednjo naravoslovno šolo Miloša Zidanška. Z leti se je vpis v naravoslovno-matematično dejavnost povečal. Na šoli so uvedli marčevske kulturne dneve, računalniške dneve, mladi raziskovalci šole pa so prejeli več nagrad. Vpis se je močno povečal. V knjižnici je na telefonsko linijo [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] bil priključen prvi terminal, šola je dobila računalnike in tiskalnike. Šola je začela z mednarodno izmenjavo dijakov, kjer je sodeloval pri pouku tudi dijak iz [[Združene države Amerike|ZDA]]. Šolska knjižnica Srednje naravoslovne šole je bila leta 1988 prva v Sloveniji, ki je vpeljela elektronski sistem izposoje. Istega leta je šola uvedla mednarodno maturo.<ref name=":0" />
Leta 1990 je v Sloveniji bil ponovno uveden gimnazijski program, v okviru gimnazijskega programa pa na tej šoli športni oddelek in prvi oddelek mednarodne mature. Ob praznovanju 40-letnice šole (1990), je ta postala II. gimnazija'''.''' Čez eno leto je začela pod okriljem šole delovati Raziskovalna enota in Enajsta šola, prva generacija mednarodne mature pa je opravljala izpite leta 1992. Leta 1993 je ravnateljica šole postala Herta Trikič.<ref name=":0" />
[[File:Notranjost ii. gimnazije.jpg|thumb|350px|Notranjost II. gimnazije]]
Po načrtih arhitekta Dimitrija Jeraja so takrat zaključili prenovo šolske knjižnice, začela pa sta izhajati literarni almanah ''Stoletje trenutkov'' in "Yearbook".<ref name=":0" /> Otvoritve knjižnice sta se udeležila [[Minister za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije|minister za šolstvo]] [[Slavko Gaber]] in direktor Zavoda za šolstvo in šport, Ivan Lorenčič.
Prenova stare zgradbe šole, vključno z gradnjo prizidka in telovadnice, je bila končana leta 2009.<ref name=":4" />
== Profil ==
Dolgoletni ravnatelj Druge gimnazije je bil [[Ivan Lorenčič]],<ref name=":3" /> ki je vodil šolo do leta 2021, vmes pa je bil sedem let direktor Zavoda za šolstvo in pred ravnateljevanjem štiri leta poučeval.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=V šoli ni floskul in blefiranja, otroci vas preberejo|url=https://www.vecer.com/v-soboto/v-soli-ni-floskul-in-blefiranja-otroci-vas-preberejo-6586793|website=www.vecer.com|date=2018-10-06|accessdate=2021-01-03|language=sl-si}}</ref>
== Raziskovalno in literarno delo ==
Druga gimnazija in njeni dijaki so uspešni na raziskovalnem in publicističnem področju. Redno sodeluje z Univerzo v Mariboru<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fnm.um.si/wp-content/uploads/2020/07/SEP_FNM_2018-19.pdf|title=Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2018/2019|date=|accessdate=6. 1. 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/53842.pdf|title=Predlog za akreditacijo|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> in drugimi visokošolskimi inštitucijami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ftpo.eu/Portals/0/Samoevalvacijsko%20porocilo%20FTPO%202018_2019-sprejeto.pdf|title=Samoevalvacijsko poročilo FTP za študijsko leto 2018/2019|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Univerzitetni profesorji služijo dijakom kot mentorji.<ref>{{Navedi splet|title=Mladi za napredek Maribora {{!}} UKM|url=https://ukm.um.si/content/mladi-za-napredek-maribora|website=ukm.um.si|accessdate=2021-01-06}}</ref>
Druga gimnazija je med mariborskimi gimnazijami običajno najuspešnjejša<ref>{{Navedi splet|title=II. gimnazija Maribor: Raziskovalno delo dijakov|url=http://www.projekt-rast.si/portfolio/ii-gimnazija-maribor-raziskovalno-delo-dijakov/|website=RaST - Razvojno Središče Talentov|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalec.si » Mladi za napredek Maribora raziskujejo že 35 let|url=https://lokalec.si/novice/mladi-za-napredek-maribora-raziskujejo-ze-35-let/|accessdate=2021-01-06|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ZPM razglasila rezultate natečaja Mladi za napredek Maribora|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zpm-razglasila-rezultate-natecaja-mladi-za-napredek-maribora|website=maribor24.si|date=2020-04-24|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=2. mesto med srednjimi šolami – Mladi za napredek Maribora 2016 — SERŠ Maribor|url=https://www.sers.si/2-mesto-med-srednjimi-solami-mladi-za-napredek-maribora-2016/|website=SERŠ Maribor|date=2016-04-12|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref> pri inovacijskih in raziskovalnih nalogah v okviru programa Mladi za napredek Maribora, ki ga že več kot 35 let izvaja Zveza prijateljev Mladine Maribor ob podpori Mestne občine Maribor. Je eden najuspešnejših in najštevilčnejših gibanj mladih raziskovalcev v Sloveniji, v katerem letno sodeluje okoli 250 mladih raziskovalcev in 150 mentorjev letno, skupaj pa je sodelovalo že več kot 13.000 mladih raziskovalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Mladi za napredek Maribora spisali 170 raziskovalnih nalog|url=https://krog.sta.si/2499923/mladi-za-napredek-maribora-spisali-170-raziskovalnih-nalog|website=krog.sta.si|date=2018-04-04|accessdate=2021-01-06|language=sl}}</ref>
Raziskovalne naloge so pogosto objavljene kot znanstvena dela ali ali so prejele številne nagrade, tudi Krkino nagrado.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.krkinenagrade.si/media/store/zborniki/zbornik-40.pdf|title=40. Krkine nagrade, Zbornik povzetkov|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Več dijakov je izdalo tudi knjige. Janina Ulbl je objavila knjigo Kalejdoskop in Mirjam Fašmon knjigo Grafiti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ludvik.si/arhiv/www.ludvik.si/uploads/files/Ludvik%20poroca%20STEVILKA%206%20B%202012%20februar%2C%20nitro(2).pdf|title=Ludvik poroča, št. B 2012|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pesnica Doroteja Drevenšek, dijakinja Druge gimnazije, je prejemnica nagrad v Sloveniji in tujini.<ref>{{Navedi splet|title=Doroteji nagradi v Banjaluki in na Vrhniki : mlada pesnica z mariborske OŠ Angela Besednjaka se je svojimi stvaritvami dotaknila src žirije in gledalcev / (štr) :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/96802561|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-01-06|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bralni maraton (oktober 2020)|url=https://www.padeznik-mojasola.si/bralni-maraton-oktober-2020/|website=Osnovna šola Janka Padežnika Maribor|accessdate=2021-01-06|language=sl-SI}}</ref>
== Program mednarodne mature (''International Baccalaureate'') ==
V program se lahko vpišejo dijaki, ki so uspešno končali 1. in 2. letnik gimnazijskega programa. Program je sestavljen iz po enega predmeta iz vsake izmed šestih skupin: (1) jezik A ([[slovenski jezik]] z izbranimi poglavji iz svetovne književnosti); (2) jezik B ([[angleščina]], [[nemščina]], [[francoščina]]); (3) družboslovje ([[ekonomija]], [[psihologija]], [[filozofija]]); (4) eksperimentalne vede ([[fizika]], [[kemija]], [[biologija]]); (5) [[matematika]], nadaljevalna matematika; (6) [[glasba]] ali dodaten predmet iz 2., 3. ali 4. skupine. Dijaki morajo izdelati razširjeni [[esej]] (Extended Essay), obiskovati predmet Teorija vedenja / znanja (Theory of knowledge) in sodelovati pri ustvarjalnih in športnih dejavnostih ter [[socialno delo|socialnem delu]]. Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z [[matura|maturitetnimi izpiti]].
== ''English Student Theatre'' ==
Gledališka skupina ''English Student Theatre'' je nosilec gledališke dejavnosti na šoli. Skupina deluje že dvajset let, ukvarja pa se z [[muzikal]]i.<ref>{{Navedi splet|title=English Student Theatre – English Student Theatre|url=http://www.est.si/|accessdate=2020-12-30|language=sl-SI}}</ref>
Leta 2006 je gledališka skupina prvič gostovala v Linhartovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] z rockmuzikalom ''We Will Rock You''. Med leti 2000-2007 so nastale premiere muzikalov ''Grease (Briljantina)'' in ''Feel the Beat.'' Leta 2008 so ponovno nastopili v Cankarjevem domu s predstavo ''Feel the Beat'', ki je prirejena po uspešnem filmu Footloose iz osemdesetih let.<ref name=":0" />
EST že vrsto let nastopa tudi na velikem odru mednarodnega festivala [[Lent]] v Mariboru.<ref name=":0" />
== Nekateri znani nekdanji dijaki ==
{{div col|colwidth=15em}}
* [[Matej Brešar]]
* [[Andrej Brvar]]
* [[Jože Jagodnik]]
* [[Katja Koren]]
* [[Božidar Krajnčič]]
* [[Tone Kuntner]]
* [[Franc Posel]]
* [[Marko Brecelj]]
* [[Zoran Predin]]
* [[Miran Potrč]]
* [[Oto Rimele]]
* [[Metka Sparavec]]
* [[Danilo Türk]]
* [[Marko Zorko]]
* [[Zvonka Zupanič Slavec]]
*[[Rene Krhin]]
*[[Polona Hercog]]
*[[Jan Muršak]]
*[[Maja Keuc]]
*[[Sekumady Conde|Sekumady Condé]]
*[[Marjan Pipenbaher]]
{{div col end}}
== Galerija slik ==
<gallery>
Slika:II. gimnazija Maribor.jpg|Logotip
Slika:Šolska knjižnica..jpg|Šolska knjižnica
Slika:Šolski kotiček "Brižinski".jpg|Šolski kotiček "Brižinski"
Slika:Šolski kotiček.jpg|Šolski kotiček
Slika:Šolski kotiček "Beatles".jpg|Šolski kotiček "Beatles"
Slika:Šolske omarice.jpg|Šolske omarice
Slika:Šolska telovadnica.jpg|Šolska telovadnica
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.druga.si/ Uradna stran II. gimnazije Maribor]
[[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji|M]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1937]]
{{normativna kontrola}}
6n283nnl4tbpum9d95jht0g7kamsz1f
Rimska vojna mornarica
0
179639
5723008
5704683
2022-07-23T19:33:24Z
Yerpo
8417
disambig.
wikitext
text/x-wiki
[[Vojna mornarica]] [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] ([[latinščina|lat.]] ''classis'' [''klàsis'']) je bila ustanovljena med prvo [[punske vojne|punsko vojno]] ([[264 pr. n. št.|264]] - [[241 pr. n. št.]]) in je trajala do [[5. stoletje|petega stoletja]], ko so jo uničili [[Vandali]]. Za razliko od modernih mornaric ni bila nikoli samostojna enota, pač pa vedno le odsek [[kopenska vojska|kopenske vojske]].
== Zgodovina ==
Prvi večji nasprotnik starih Rimljanov so bili [[Kartažani]]. Mesto [[Kartagina]] je bilo že v [[5. stoletje pr. n. št.|petem stoletju pr. n. št.]] najvažnejše [[trgovina|trgovsko]] središče [[sever]]ne [[Afrika|afriške]] obale. Kmalu je prišlo do sporov za posest [[Sicilija|Sicilije]] in do [[vojna|vojne]]. [[Rimska vojska]] je sprva premagala Kartažane na Siciliji, a kmalu je postalo jasno, da se mora uveljaviti tudi na afriški [[fronta (vojaštvo)|fronti]]. Zgradili so veliko število [[ladja|ladij]] za prevoz vojske in se izkrcali na kartažanski obali. To je bil zametek Rimske mornarice. Čeprav so bile sprva te ladje namenjene v glavnem za prevoz [[Rimska legija|legij]], so bile vseeno dobro opremljene za bojevanje, predvsem s [[corvus (naprava)|''krokarji'']].
V naslednjih [[stoletje|stoletjih]] se je [[Rimski imperij]] postopoma širil in njegova mornarica je zagospodovala vsemu [[Sredozemlje|Sredozemlju]], ki so ga Rimljani upravičeno imenovali ''mare nostrum'', to je ''naše morje''. [[Zgodovinar]]ji računajo, da je v času [[cesar]]ja [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijana]] rimska mornarica štela do 50.000 mož. Šele po sedmih stoletjih od svojega nastanka je našla sebi primernega nasprotnika, Vandale, ki so jo pa tudi ugonobili.
== Ladjevje ==
Rimsko ladjevje je bilo dveh vrst: prave [[bojna ladja|bojne ladje]] in pomožne ladje. Prave bojne ladje ali ''dolge ladje'' (lat, ''naves longae'' [''nàves lònge'']) so bile moderne izvedbe [[antična Grčija|grških]] ladij, na katere so bile nameščene razne vrste novega [[orožje|orožja]]. Pomožne ali ''ostale ladje'' (lat. ''naves ceterae'' [''nàves cètere'') so bile tovorne in prevozne ladje. Poganjali so jih, poleg [[veter|vetra]], [[veslač]]i, po navadi mladi tujci med 16. in 23. letom starosti, ki so si hoteli pridobiti [[državljanstvo]]. Skoraj tretjina veslačev je bila sestavljena iz [[Egipčani|Egipčanov]], veliko je bilo tudi [[Grki|Grkov]], Feničanov, [[Sirci|Sircev]] in [[Slovani|Slovanov]]. Delovna pogodba je predvidevala 20 do 25 let službe, po katerih je dobil veslač rimsko državljanstvo. Zaradi tega končnega priznanja je bila [[plača]] bolj skromna, približno polovica od plače, ki jo je prejemal kopenski [[vojak]]. Življenjske razmere veslačev so bile težke, a znosne: niso bili [[suženj|sužnji]], pač pa vojaki.
=== Dvoveslača ===
[[Slika:Trireme 1.jpg|200px|right|thumb|Birema ali dvoveslača]]
Birema ali dvoveslača je najstarejša vojna ladja Rimljanov, saj so jo uporabljali kot civilno ladjo (torej brez orožja) še v [[5. stoletje pr. n. št.|petem stoletju pr. n. št.]] Merila je približno 23 [[meter|metrov]] v dolžino in 3 metre v širino. Veslači so sedeli v dveh vrstah, po dva na [[veslo]]. [[Jadro]] je bilo [[Kvadrat (geometrija)|kvadratne]] oblike. Čeprav je bila birema zaradi majhne razsežnosti in nizke teže zelo okretna, jo je v vojni mornarici kmalu nadomestila trirema, ki je bila precej večja, a bolj praktična.
=== Troveslača ===
Trirema ali troveslača je bila izpopolnjena grška [[triera]], ki so jo uporabljali vsi [[narod]]i Sredozemlja, pred vsemi Feničani, in [[Perzijci]]. Bila je okoli 40 metrov dolga in 6 metrov široka, kar je zagotavljalo hitro in naglo premikanje, a je - nasprotno od bireme - tudi nudilo dovolj prostora bodisi za namestitev bojnih naprav, kot tudi za številnejše moštvo. Normalno je trirema prevažala [[centurija|centurijo]], to je 80 do 100 vojakov, in 15 [[mornar]]jev. Poganjalo jo je do 170 veslačev, ki so bili nameščeni pod [[krov]]om v treh »nadstropjih«, od koder ime plovila. Vesla so bila manjša in v rokah enega samega moža. Jadro je bilo [[pravokotnik|pravokotno]], veliko približno za dve jadri bireme, a še vedno na enem samem [[jambor]]u; po potrebi se je dalo zviti do [[trikotnik|trikotne]] oblike, kar je povečalo gibčnost pri hitrih premikih. [[krmilo|Krmili]] sta bili dve in sta se dali samostojno upravljati, iz česar se da sklepati, da je bila izredna okretnost plovila v veliki meri odvisna od spretnosti [[krmar]]jev in od sodelovanja med njima.
=== Četveroveslača ===
Kvadrirema ali četveroveslača je bila vojna [[bojna ladja|oklepna ladja]] s štirimi vrstami vesel. Merila je 48 metrov v dolžino in 8 v širino, z [[ugrez]]om 90 cm. Imela le 240 veslačev na 160 veslih, 30 mornarjev in 120 vojakov v bojni opremi. Oborožena je bila z dvema [[corvus (naprava)|krokarjema]], raznimi oblegovalnimi napravami ([[balista]]mi in [[onager|onagri]]) in [[les]]enim stolpom, ki je dovolil [[lokostrelec|lokostrelcem]] vzvišeno pozicijo.
=== Peteroveslača ===
Peteroveslača je bila vojna [[bojna ladja|oklepnica]], zelo podobna kvadriremi, a s petimi vrstami vesel. Merila je 48 metrov v dolžino in 8 v širino, z ugrezom 120 cm. Imela je 300 veslačev na 160 veslih, 30 mornarjev in 200 vojakov v popolni bojni opremi. Oborožena je bila z dvema krokarjema, raznimi oblegovalnimi napravami (balistami in onagri) in dvema lesenima stolpoma, ki sta dovolila lokostrelcem vzvišeno pozicijo.
=== Šesteroveslača ===
Heksarema ali šesteroveslača je bila [[poveljniška ladja]], ki je morala predvsem imponirati nasprotniku in ga ustrahovati s svojim mogočnim videzom, a se po navadi ni udeleževala bitk. Bila je težko oborožena in zelo velika, a ne vedno enako, ker so jih poveljniki dali zgraditi po svojem okusu. Doslej so se našli primerki te ladje z največ šestimi vrstami vesel, a nekateri zgodovinarji menijo, da so včasih imele do deset vrst vesel. Velikost in teža plovila sta seveda pogojevali okretnost ladje, pa tudi številčnost posadke.
=== Liburnija ===
Liburnija je bila manjša vojna ladja, s samo 82 vesli v dveh vrstah, a dovolj ozka in hitra, da se je z lahkoto upravljala. Zato se je uporabljala predvsem za prevoz vojakov in oskrbo mornarice, a tudi za vsako vrsto hitrega posega ali zasledovanja. Sprva je bila namenjena spopadom z [[Dalmacija|dalmatinskimi]] [[gusar]]ji, po katerih je tudi dobila [[ime]]. Izkazala se je pa tudi zelo uporabna za [[reka|rečno]] plovbo, zato so jo Rimljani dodelili obmejnim postojankam na [[Ren]]u in [[Donava|Donavi]].
== Mornariške enote ==
Rimska mornarica je imela dve glavni [[flota|floti]] in več manjših samostojnih enot. Glavno ladjevje je bilo v pristanišču Misenum (današnji Miseno [''Mizèno''], pri [[Neapelj|Neaplju]]) in v [[Ravenna|Ravenni]]. Flota ''Classis Misenensis'' je nadzorovala [[zahod]]no Sredozemlje, ''Classis Ravennatis'' pa [[vzhod]]nega. V vsaki od dveh flot je bilo zaposlenih okoli 10.000 oseb. Natančno število plovil ni znano, so pa znana imena nekaterih ladij, ki so bila razbrana na nagrobnih spomenikih v bližnjih [[nekropola]]h. Doslej so strokovnjaki zasledili imena sledečih ladij:
* Mizensko ladjevje: 1 šesteroveslača, 1 peteroveslača, 12 četveroveslač, 53 troveslač, 17 liburnij in 19 drugih;
* Ravensko ladjevje: 2 peteroveslači, 6 četveroveslač, 28 troveslač, 5 liburnij in 5 drugih.
Manjših flot je bilo več, vsaj deset. ''Brittanica'' [britànika] je nadzorovala [[Rokavski preliv]], ''Pontica'' [pòntika] [[Črno morje]], ''Syriaca'' [sirìjaka] [[Egejsko morje]], ''Alexandrina'' [aleksandrìna] vzhodno Sredozemlje, ''Mauretanica'' [mauretànika] [[jug|južno]] [[Španija|Špansko]] obalo in predvsem [[Gibraltar]], ''Lybica'' [lìbika] severnoafriško obalo. ''Germanica'' [germànika] je nadzorovala reko Ren in [[Severno morje]], ''Pannonica'' [panònika] zgornjo Donavo, [[Sava|Savo]] in [[Drava|Dravo]], ''Moesica'' [mèzika] pa spodnji tok Donave in Črno morje ob njenem izlivu. Znanih je še več imen ladij, ki niso spadale v nobeno od teh ladjevij, zato je gotovo obstajala vsaj še ena flota.
Za nas je zanimiva posebno ''Classis Pannonica'' ali ''Panonska flota'', ki je imela pristanišča in ladjedelnice v sledečih krajih:
* na zgornjem toku Donave v [[Zemun]]u in [[Budimpešta|Budimpešti]],
* na Savi v [[Sisak|Sisku]] in [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]],
* na Dravi v [[Ptuj]]u in [[Osijek]]u.
== Viri ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* "Storia di Roma II« (»L'Impero Mediterraneo« 1, 2, 3), Einaudi, Torino, 1991.
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Vojaške enote rimske vojske]]
[[Kategorija:Vojne mornarice po državah]]
qutnrfufftr5z6l27sb74hqi605jbx1
USS Missouri (BB-63)
0
182053
5722939
5566050
2022-07-23T14:43:13Z
Zm05gamer
180058
dopolnitev
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox War ship
|image=[[Slika:Missouri post refit.JPG|300px|]]
|caption=Bojna ladja ''Missouri (BB-63'').
|image-flag=[[Slika:Naval jack of the United States (1960–1975, 1977–2002).svg|60px]]
|tip=[[bojna ladja]]
|avtorizacija=[[12. junij]] [[1940]]
|gradnja=[[6. januar]] [[1941]]
|ladjedelnica=Brooklyn Navy Yard
|splovitev=[[29. januar]] [[1944]]
|sprejeta=[[11. junij]] [[1944]]
|izvzeta=[[12. januar]] [[1995]]
|usoda= ladja muzej
|teza=45,000 [[tona|ton]]
|dolzina=270.4 [[meter|m]]
|sirina=33.0 [[meter|m]]
|izpodriv=8.8 [[meter|m]]
|pogon=
|hitrost=33 vozlov (61 km/h)
|doseg=
|posadka=2,700
|oborozitev=9 × 16 in (410 mm)/50 cal Mark 7 top<br>20 × convert|5 in (130 mm)/38 cal Mark 12 top
<br>80 × 40 mm/56 cal protiletalski top<br>49 × 20 mm/70 cal protiletalski top
|zrakoplovi=
|odlikovanja=
|konflikti=[[Druga svetovna vojna]], [[Korejska vojna]]
|grb=
}}
{{drugipomeni|USS Missouri}}
'''USS Missouri (BB-63)''' je [[Amerika|ameriška]] [[bojna ladja]] [[Razred bojnih ladij Iowa|razreda Iowa]], iz obdobja [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].
==Zgodovina==
Po splovitvi [[29. januar]]ja [[1944]] je sodelovala v pomorskih operacijah na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Znana pa je predvsem po tem, da je bila na njenem krovu [[2. september|2. septembra]] [[1945]] podpisana japonska [[kapitulacija]], ki je uradno končala [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].
[[File:Douglas MacArthur signs formal surrender.jpg|thumb|left|Zavezniški mornarji in častniki opazujejo generala [[Douglas MacArthur|Douglasa MacArthurja]] pri podpisovanju dokumentov. Nepreklicna vdaja [[Japonska|Japonske]] na krovu bojne ladje Missouri 2. septembra 1945 je uradno zaključila [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].]]
===Muzejska ladja (1998 do danes)===
Bojna ladja Missouri je danes [[muzej]]ska ladja, na privezu v [[Pearl Harbor|Pearl Harborju]] na [[Havaji|Havajih]].
==Glej tudi==
* [[seznam bojnih ladij vojne mornarice ZDA]]
==Zunanje povezave==
{{Zbirka|Category:USS Missouri (BB-63)}}
* [http://www.ussmissouri.com/ Memorial museum site]
* [http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-m/bb63.htm Photo gallery]
* [http://www.factplace.com/mightymo.htm USS ''Missouri'' at FactPlace]
* [http://www.hnsa.org/ships/missouri.htm HNSA Ship Page: USS Missouri]
* [http://www.navsource.org/archives/01/63a.htm navsource.org: USS ''Missouri'']
* [http://www.hazegray.org/danfs/battlesh/bb63.htm hazegray.org: USS ''Missouri'']
* [http://www.nvr.navy.mil/nvrships/details/BB63.htm nvr.navy.mil: USS ''Missouri'']
* [http://www.navysite.de/bb/bb63.htm navysite.de: USS ''Missouri'']
* [http://www.maritimequest.com/warship_directory/us_navy_pages/uss_missouri_bb63.htm Maritimequest USS Missouri BB-63 Photo Gallery]
* [http://battleships.freewebsitehosting.com/Missouri.html WWII Battleship Site Entry for USS ''Missouri'']
{{coord|21.362122|-157.953395|region:US_type:landmark|display=title}}
{{Portal-Vojaštvo}}
{{milship-stub}}
[[Kategorija:Plovila Vojne mornarice ZDA]]
{{normativna kontrola}}
lnfdil8xznku4i2g6bsuzkft372mtxc
Antimikotik
0
197932
5722905
5685697
2022-07-23T12:02:36Z
Marko3
1829
/* Alilamini */
wikitext
text/x-wiki
'''Antimikotiki''' ali '''protiglivna''' ('''protiglivična''') '''zdravila''', so [[zdravila]], ki se uporabljajo za zdravljenje [[glivna okužba|glivnih okužb]]. Uporabljajo se bodisi lokalno, na primer v obliki [[mazilo|mazila]], ali pa sistemsko, zlasti [[peroralna aplikacija|peroralno]] ali v obliki [[Injekcija (medicina)|injekcij]].
== Mehanizem delovanja ==
Antimikotiki delujejo na [[gliva|glivno]] [[celica|celico]], medtem ko v optimalnem primeru ne delujejo na človeške elice. Ker so glivne celice precej podobne človeškim, saj obe vrsti celic sodita med [[evkariont]]ske celice, je selektivnost težko doseči. Glavni razliki v celicah sta ti, da ima glivna celica [[celična stena|celično steno]], ki je pri živalskih celicah ni, ter da ima v [[celična membrana|celični membrani]] namesto [[holesterol]]a prisoten [[ergosterol]]. Številne učinkovine zavirajo sintezo ergosterola ali celične stene ter tako poškodujejo glivno celico. Nekatere učinkovine delujejo na sintezo glivne [[DNK]].
== Skupine antimikotikov ==
=== [[Polienski antimikotiki]] ===
[[Polien]]i so spojine, ki v strukturi vsebujejo več [[dvojna vez|dvojnih vezi]]. Polienski antimikotiki so sestavljeni iz makrocikličnega poliena; predel nasproti konjugiranega dela, je močno hidroksiliran (vsebuje številne OH-skupine). Zaradi takšne strukture so polienski antimikotiki [[amfifilnost|amfifilni]], kar pomeni, da je en del vodotopen, drugi pa lipidotopen, in tako se vgradi v celično membrano in se veže na molekulo ergosterola, s tem pa se spremenijo lastnosti celične membrane in le-ta postane manj tekoča. Glivna celica zato lizira. Ker živalske celice vsebujejo v membrani holesterol in ne ergosterola, so na te učinkovine veliko manj občutljive. Polienski antimikotiki s krajšo hidrofobno verigo se veliko lažje vežejo tudi na holesterol, zato so toksični.
Učinkovine:
* [[natamicin]]
* [[rimocidin]]
* [[filipin]] - veže se tudi na holesterol in je toksičen
* [[nistatin]]
* [[amfotericin B]]
* [[kandicin]]
=== [[Azolni antimikotiki]] ===
Gre za sintezne učinkovine, ki zavirajo [[encim]] 14α-demetilazo in s tem preprečujejo sintezo ergosterola iz [[lanosterol]]a. Te učinkovine zavirajo tudi sintezo [[steroid]]ov v človeškem organizmu.
==== Imidazolne učinkovine ====
* [[mikonazol]]
* [[ketokonazol]]
* [[klotrimazol]]
* [[ekonazol]]
* [[bifonazol]]
* [[butokonazol]]
* [[fentikonazol]]
* [[Izokonazol]]
* [[oksikonazol]]
* [[sertaconazol]]
* [[sulkonazol]]
* [[tiokonazol]]
==== Triazoli ====
Triazolni antimikotiki so novejše in učinkovitejše protiglivične učinkovine:
* [[flukonazol]]
* [[itrakonazol]]
* [[izavukonazol]]
* [[ravukonazol]]
* [[posakonazol]]
* [[vorikonazol]]
* [[terkonazol]]
=== Alilamini ===
Alilaminski antimikotiki zavirajo encim skvalen-oksidazo, ki je prav tako vključen v sintezno pot ergosterola:
* [[terbinafin]]
* [[amorolfin]]
* [[naftifin]]
* [[butenafin]]
=== Ehinokandini ===
[[Ehinokandin]]i zavirajo sintezo celične stene; inhibirajo encim 1,3-β glukan sintazo, zato ne nastaja 1,3-β glukan, ki je eden glavnih [[polimer]]nih gradnikov celične stene:
* [[anidulafungin]]
* [[kaspofungin]]
* [[mikafungin]]
== Glej tudi ==
* [[fungicid]]
[[Kategorija:Antimikotiki]]
[[Kategorija:Fungicidi]]
{{normativna kontrola}}
jqo0ucf7c7fu4rhxddiiz9f6yrxk15a
Pariški mirovni sporazumi (1947)
0
201673
5722936
5648456
2022-07-23T14:28:33Z
Zm05gamer
180058
dodanih nekaj več podatkov in nekaj popravkov, vključno z zunanjimi povezavami
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:KingParisPeace1946.jpg|sličica|258x258_pik|Kanadska delegacija na pariški mirovni konferenci.]]
'''Pariške mirovne pogodbe''' (francosko: '''Traités de Paris''') so bile podpisane in sprejete 10. februarja 1947, manj kot dve leti koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Pariška mirovna konferenca je trajala od 29. julija 1946 do 15. oktobra 1946. Zmagovalne zavezniške sile v vojni (predvsem [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Sovjetska zveza]], [[Združene države Amerike]] in [[Francija]]) so se pogajale o podrobnostih mirovnih pogodb z [[Italija|Italijo]], [[Romunija|Romunijo]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Finska|Finsko]]. Pogodbe so poraženim silam osi omogočile, da so kot suverene države ponovno prevzele svoje odgovornosti v mednarodnih zadevah in da so se ponovno pridružile [[Organizacija združenih narodov|Združenim narodom]].
Rešitev, ki je bila dana v mirovnih pogodbah, je vključevala plačilo vojne odškodnine, zavezanost manjšinskim pravicam in ozemeljske spremembe, vključno s koncem italijanskega kolonialnega cesarstva v [[Afrika|Afriki]], [[Grčija|Grčiji]] in [[Albanija|Albaniji]], pa tudi spremembe italijansko-jugoslovanskega, madžarsko-češkoslovaškega, sovjetsko-romunske, madžarsko-romunske, francosko-italijanske in sovjetsko-finske meje. Pogodbe so tudi zavezovale različne države, da obtožene vojne zločince predajo zavezniškim silam za sojenje zaradi vojnih zločinov, ki so jih ti storili.<ref>{{cite book|title=Treaties of Peace with Italy, Bulgaria, Hungary, Roumania and Finland (English Version)|publisher=Department of State, U.S. Government Printing Service|year=1947|place=Washington, D.C.|pages=17|hdl=2027/osu.32435066406612}}</ref>
== Mirovna konferenca ==
Pariška mirovna konferenca se je začela 26. julija 1946 v [[Pariz|Parizu]], med udeleženci pa so bili predstavniki [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]], [[Francija|Francije]], [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Italija|Italije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Romunija|Romunije]], [[Bolgarija|Bolgarije]] in [[Finska|Finske]]. Na konferenci so predstavniki zbrali in pregledali izgube žrtev in oprem ter škodo, nastalih v vojni. Ugotovili so, da je v šestih letih vojne umrlo 60 milijonov ljudi, od tega kar največ civilistov, okrog 80 milijonov ljudi pa je bilo poškodovanih. Vojna je povzročila tudi veliko škodo v številnih svetovnih mestih, največ v [[Evropa|Evropi]]. Da se kaj takega zares nikoli več ne bi zgodilo, so na konferenci sprejeli številne ukrepe in pravila. Sprejeli so tudi številne sporazume.
Politični dogovori so določali, da mora podpisnik pogodbe sprejeti vse potrebne ukrepe, da vsem osebam, ne glede na raso, spol, jezik ali vero, zagotovi človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno z svobodo govora, tiska in objavljanja, verskega prepričanja, političnega mnenja in javnih srečanj."
Državljani niso smeli izreči kazni zaradi vojne partizanske pripadnosti zaveznikom. Vsaka vlada je sprejela ukrepe za preprečitev ponovnega vzpona [[Fašizem|fašističnih]] organizacij ali kakršnih koli drugih političnih, vojaških ali polvojaških organizacij, da ne bi prišlo ponovno do odvzema [[Demokracija|demokratične]] pravice.
Pariška mirovna konferenca se je končala 15. oktobra 1946.
== Pogodbe ==
Mirovne pogodbe so sklenile zmagovalke [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] na eni:
* [[Sovjetska zveza]], [[Združene države Amerike]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Francija]], [[Poljska]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], [[Češkoslovaška]] in [[Grčija]]
in poraženke Druge svetovne vojne na drugi strani:
* [[Italija]], [[Romunija]], [[Madžarska]], [[Bolgarija]] in [[Finska]],
S podpisom pogodb so omenjene poražene države lahko ponovno prevzele vloge suverenih držav in zaprosile za članstvo v [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]].
Pariške mirovne pogodbe so določile vojne reparacije, pravice zadevnih manjšinj, uredile ozemeljske spremembe ter so dokončno ukinile [[Italijanski imperij]]. Vse podpisnice so se tudi zavezale, da bodo preprečevale obujanje fašističnih organizacij in vseh drugih, "političnih, vojaških ali para-vojaških (organizacij), katerih cilj je kršiti demokratične pravice ljudi."
== Ozemeljske spremembe in odškodnine ==
[[Slika:STO.png|280px|thumb|desno|Z mirovno pogodbo z Italijo (1947) je bilo ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje|Slobodno tržaško ozemlje]]]]
[[Italija]] se je s podpisom [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|mirovne pogodbe]] odpovedala:
* vzhodnemu delu slovenske [[Primorska|Primorske]] (brez [[Trst|Trsta]] z okolico in [[Gorica|Gorice]]), večjemu delu [[Istra|Istre]], [[Zadar|Zadru]] in [[Jadranski otoki|jadranskim otokom]] v korist [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]
* [[Dodekanezi|Dodekaneškemu otočju]] v korist [[Grčija|Grčiji]]
* [[Tende|Tendi]] in [[La Brigue|La Brigu]] v korist [[Francija|Franciji]]
* vsem svojim afriškim kolonijam,
* v Trstu in okolici pa je bilo ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]], razdeljeno na cono A pod nadzorom zahodnih [[Zavezniki|Zaveznikov]] in cono B pod nadzorom jugoslovanske vojske,
in plačala vojno odškodnino v višini:
* 125 milijonov dolarjev Jugoslaviji
* 105 milijonov dolarjev Grčiji
* 100 milijonov dolarjev SZ
* 25 milijonov dolarjev Abesiniji
* 5 milijonov dolarjev Albaniji.
[[Slika:Northern Transylvania yellow.png|280px|thumb|Severna Transilvanija je ponovno prišla pod romunsko suverenost|150px|right]]
[[Slika:Romania WWII.png|280px|thumb|Ozemlje, ki ga je Romunija predala Bolgariji in Sovjetski zvezi|150px|right]]
[[Romunija]]:
* ponovno pridobi [[Transilvanija|Transilvanijo]], ki je bila po Hitlerjevi arbitraži dodeljena Madžarski
* se odpove delu [[Besarabija|Besarabije]] in [[Bukovina|Bukovini]] v korist SZ
* vrne tik pred koncem vojne okupirano [[Južna Dobrudža|Južno Dobrudžo]] [[Bolgarija|Bolgariji]].
[[Slika:Slovakia borderHungary.png|280px|thumb|Ozemlje (v rdečem), ki ga je Madžarska morala vrniti Češkoslovaški|150px|right]]
[[Madžarska]]:
* se vrne na meje s 1. januarja 1938 (razen 3 vasi v pokrajini [[Rab-Moson-Sopron]]
* plača odškodnino v višini 300 milijonov dolarjev SZ
* plača odškodnino v višini 100 milijonov dolarjev Češkoslovaški in Jugoslaviji
[[Bolgarija]]:
* se vrne na meje s 1. januarja 1941 (vključno z Južno Dobrudžo)
* plača vojno odškodnino v višini 45 milijonov dolarjev Grčiji
* plača vojno odškodnino v višini 25 milijonov dolarjev Jugoslaviji
[[Slika:Finnish areas ceded in 1944.png|280px|thumb|Ozemeljske spremembe na sovjetsko-finski meji|150px|right]]
[[Finska]]:
* prepusti južno [[Karelija|Karelijo]], območji [[Pečenga|Pečenge]] ([[finščina]] Petsamo) in [[Salla|Salle]] [[SZ]] ter ji za 50 let odda strateško pomembno območje [[Porkkala|Porkkale]] le 30 km od Helsinkov, kjer bi si le-ta lahko zgradila mornariško oporišče (oporišče je bilo predčasno zaprto leta 1956)
* Sovjetski zvezi plača vojno odškodnino v višini 300 milijonov dolarjev
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* {{cite book|title=Treaties of Peace with Italy, Bulgaria, Hungary, Roumania and Finland (English Version)|publisher=Department of State, U.S. Government Printing Service|place=Washington D.C.|year=1947|hdl=2027/osu.32435066406612}}
* [http://digital.library.wisc.edu/1711.dl/FRUS.FRUS1946v03 United States Department of State Foreign relations of the United States, 1946. Paris Peace Conference] Proceedings
* [http://digital.library.wisc.edu/1711.dl/FRUS.FRUS1946v04 United States Department of State Foreign relations of the United States, 1946. Paris Peace Conference] Documents
* [https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%2049/v49.pdf United Nations Treaty Series volume 49] (Full text of the treaties as registered at the United Nations. French, English and Russian texts are authentic).
* [http://www.roconsulboston.com/Pages/InfoPages/Commentary/ParisPeaceCnf.html "Paris-WWII Peace Conference-1946: Settling Romania's Western Frontiers"], at the Honorary Consulate of Romania in [[:en:Boston,_Massachusetts|Boston]], has pictures of the Romanian delegation
* [https://search.archives.un.org/international-paris-peace-conference-1946 International Paris Peace Conference (1946) Records] at the United Nations Archives
[[Kategorija:1947 v politiki]]
cmr1v0d9g3zaz74o3krid7un2f7e4y3
Internet v Sloveniji
0
207968
5723117
4322114
2022-07-24T10:35:54Z
5.32.138.173
Posodobitev podatkov.
wikitext
text/x-wiki
Uporaba '''interneta ali medmrežja v Sloveniji''' je razmeroma razširjena; sodeč po uradnih raziskavah je v prvem četrtletju 2008 [[internet]] uporabljalo 58% [[Slovenci|Slovencev]] med desetim in 74 letom starosti, kar je nad [[Evropa|evropskim]] povprečjem.<ref name="SURS-posamezniki">(1.10.2008) [http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1907 Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 1. četrtletje 2008]. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24.3.2009.</ref> V istem obdobju je imelo dostop do interneta 59% gospodinjstev (od tega 85% s [[širokopasovni internet|širokopasovno povezavo]])<ref name="SURS-posamezniki"/> in 97% podjetij z 10 ali več zaposlenimi (od tega 84% širokopasovno).<ref name="SURS-podjetja">(1.10.2008) [http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1912 Uporaba interneta v podjetjih z 10 ali več zaposlenimi osebami, Slovenija, 1. četrtletje 2008 ]. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24.3.2009.</ref> Delež uporabnikov, ki uporabljajo internet za specifične namene ([[elektronsko bančništvo]], [[e-uprava]], prebiranje [[spletni časopis|spletnih časopisov]], nakupovanje prek spleta ipd.) je blizu povprečja za [[Evropska unija|Evropsko unijo]].<ref>(2.12.2008). [http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_PRD_CAT_PREREL/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2008/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2008_MONTH_12/4-02122008-EN-BP.PDF Internet access and use in the EU27 in 2008]. Eurostat news release. Pridobljeno 22.3.2009.</ref>
[[Vrhnja internetna domena]] Slovenije je [[.si]]. Z njo upravlja javni zavod [[ARNES]] (''Akademsko raziskovalno omrežje Slovenije''), ki poleg tega nudi dostop do interneta državnim izobraževalnim in raziskovalnim ustanovam. Večji komercialni ponudniki storitev dostopa so [[Telekom Slovenije]] (pod blagovno znamko [[SiOL]]), [[UPC Telemach]], Mega M (pod blagovno znamko MegaTel), [[AMIS]] in [[T-2]]. Slovenski operaterji ponujajo tehnologije [[ADSL]]: [[ADSL2+]], [[VDSL]], [[SHDSL]], [[VDSL2]] in [[FTTH]], razvito pa je tudi kabelsko omrežje.
Slovenija izstopa po deležu uporabnikov, ki dostopajo do svetovnega spleta z [[spletni brskalnik|brskalnikom]] [[Mozilla Firefox]] - leta 2007 je bilo 47,9% zahtevkov za [[spletna stran|spletne strani]] opravljenih s Firefoxom, kar je več od vseh ostalih evropskih držav.<ref>(2007-07-18) [http://www.xitimonitor.com/en-us/browsers-barometer/firefox-july-2007/index-1-2-3-102.html Firefox narrowly misses 28% use in Europe Internet Explorer under 70%]. AT Internet Institute. Pridobljeno 22.3.2009.</ref>
==Zgodovina==
{{Več slik
| align = right
| direction = vertical
| header_align = left/right/center
| width = 220
| image1 = Allocation of IPv4 Address Space SI.svg
| caption1 =
| image2 = Allocation of IPv6 Address Space SI.svg
| caption2 = Dodelitev naslovov imenskega prostora [[IPv4]] (zgoraj) in [[IPv6]] (spodaj) v Sloveniji po letih
}}
Za začetek uporabe interneta v Sloveniji štejemo prvo povezavo s protokolom [[IP]], ki je bila oktobra 1991 vzpostavljena med [[Inštitut "Jožef Stefan"|Inštitutom "Jožef Stefan"]] in nizozemskim inštitutom za jedrsko fiziko ([[NIKHEF]]). V laboratoriju za odprte sisteme in mreže na IJS je bil takrat postavljen primarni domenski [[strežnik]] za domeno [[.yu]]. Vrhnja domena .si je bila registrirana leta 1992 po osamosvojitvi Slovenije, kljub temu pa se je uporaba .yu nadaljevala še precej časa in šele konec devetdesetih let so register prenesli na [[Univerza v Beogradu|Univerzo v Beogradu]]. Pri Arnesu se je še nekaj let nadaljevala tudi uporaba starejših povezovalnih protokolov [[X.400]] in [[X.25]] zaradi preference evropskih raziskovalnih inštitucij po uporabi standardov [[ISO/OSI referenčni model|ISO/OSI]].<ref>Jerman-Blažič, Borka (september 2011). [http://www.isoc-drustvo.si/prihod-interneta/ Kako je internet prišel v Slovenijo]. ISOC Slovenia chapter. Pridobljeno 27.6.2012</ref>
Prvi slovenski [[spletni strežnik]] je bil postavljen v Nacionalnem superračunalniškem centru Inštituta "Jožef Stefan", na njem je bila 21. novembra 1993 objavljena prva spletna stran s predstavitvijo Slovenije. Kmalu so začeli nanjo dodajati povezave do drugih slovenskih spletnih strani, tako da je stran prerasla v [[spletni imenik]], kasneje preimenovan v ''[[Mat'kurja]]''.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mineva-20-let-od-spletnega-streznika-s-prvimi-slovenskimi-stranmi/323599 |title=Mineva 20 let od spletnega strežnika s prvimi slovenskimi stranmi |date=27.11.2013 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=27.11.2013}}</ref>
V prvi telefonski anketi gospodinjstev leta 1996 se je 6,5% odstotka vprašanih izreklo za uporabnike interneta, vendar je bil zaradi težav z metodologijo dejanski delež uporabnikov verjetno nižji.<ref>[http://www2.arnes.si/ris/rez2s.html Raba interneta v Sloveniji] (Internet use in Slovenia). Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Pridobljeno 22.3.2009.</ref>
==Viri in opombe==
{{opombe}}
==Zunanje povezave==
* [http://www.ris.org/ RIS - Raba Interneta v Sloveniji]; neprofiten projekt spremljanja rabe
* [http://www.sispa.org/ SISPA] (Sekcija ponudnikov Internet storitev Slovenije)
{{Slovenija}}
[[Kategorija:Internet v Sloveniji|*]]
10s94ibfecueo00f5hjgfyps43gqjmj
5723127
5723117
2022-07-24T11:39:28Z
A09090091
188929
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/5.32.138.173|5.32.138.173]] ([[User talk:5.32.138.173|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:89.142.249.112|89.142.249.112]]
wikitext
text/x-wiki
Uporaba '''interneta ali medmrežja v Sloveniji''' je razmeroma razširjena; sodeč po uradnih raziskavah je v prvem četrtletju 2008 [[internet]] uporabljalo 58% [[Slovenci|Slovencev]] med desetim in 74 letom starosti, kar je nad [[Evropa|evropskim]] povprečjem.<ref name="SURS-posamezniki">(1.10.2008) [http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1907 Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 1. četrtletje 2008]. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24.3.2009.</ref> V istem obdobju je imelo dostop do interneta 59% gospodinjstev (od tega 85% s [[širokopasovni internet|širokopasovno povezavo]])<ref name="SURS-posamezniki"/> in 97% podjetij z 10 ali več zaposlenimi (od tega 84% širokopasovno).<ref name="SURS-podjetja">(1.10.2008) [http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1912 Uporaba interneta v podjetjih z 10 ali več zaposlenimi osebami, Slovenija, 1. četrtletje 2008 ]. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24.3.2009.</ref> Delež uporabnikov, ki uporabljajo internet za specifične namene ([[elektronsko bančništvo]], [[e-uprava]], prebiranje [[spletni časopis|spletnih časopisov]], nakupovanje prek spleta ipd.) je blizu povprečja za [[Evropska unija|Evropsko unijo]].<ref>(2.12.2008). [http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_PRD_CAT_PREREL/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2008/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2008_MONTH_12/4-02122008-EN-BP.PDF Internet access and use in the EU27 in 2008]. Eurostat news release. Pridobljeno 22.3.2009.</ref>
[[Vrhnja internetna domena]] Slovenije je [[.si]]. Z njo upravlja javni zavod [[ARNES]] (''Akademsko raziskovalno omrežje Slovenije''), ki poleg tega nudi dostop do interneta državnim izobraževalnim in raziskovalnim ustanovam. Večji komercialni ponudniki storitev dostopa so [[Telekom Slovenije]] (pod blagovno znamko [[SiOL]]), [[UPC Telemach]], [[AMIS]] in [[T-2]]. Slovenski operaterji ponujajo tehnologije [[ADSL]]: [[ADSL2+]], [[VDSL]], [[SHDSL]], [[VDSL2]] in [[FTTH]], razvito pa je tudi kabelsko omrežje.
Slovenija izstopa po deležu uporabnikov, ki dostopajo do svetovnega spleta z [[spletni brskalnik|brskalnikom]] [[Mozilla Firefox]] - leta 2007 je bilo 47,9% zahtevkov za [[spletna stran|spletne strani]] opravljenih s Firefoxom, kar je več od vseh ostalih evropskih držav.<ref>(2007-07-18) [http://www.xitimonitor.com/en-us/browsers-barometer/firefox-july-2007/index-1-2-3-102.html Firefox narrowly misses 28% use in Europe Internet Explorer under 70%]. AT Internet Institute. Pridobljeno 22.3.2009.</ref>
==Zgodovina==
{{Več slik
| align = right
| direction = vertical
| header_align = left/right/center
| width = 220
| image1 = Allocation of IPv4 Address Space SI.svg
| caption1 =
| image2 = Allocation of IPv6 Address Space SI.svg
| caption2 = Dodelitev naslovov imenskega prostora [[IPv4]] (zgoraj) in [[IPv6]] (spodaj) v Sloveniji po letih
}}
Za začetek uporabe interneta v Sloveniji štejemo prvo povezavo s protokolom [[IP]], ki je bila oktobra 1991 vzpostavljena med [[Inštitut "Jožef Stefan"|Inštitutom "Jožef Stefan"]] in nizozemskim inštitutom za jedrsko fiziko ([[NIKHEF]]). V laboratoriju za odprte sisteme in mreže na IJS je bil takrat postavljen primarni domenski [[strežnik]] za domeno [[.yu]]. Vrhnja domena .si je bila registrirana leta 1992 po osamosvojitvi Slovenije, kljub temu pa se je uporaba .yu nadaljevala še precej časa in šele konec devetdesetih let so register prenesli na [[Univerza v Beogradu|Univerzo v Beogradu]]. Pri Arnesu se je še nekaj let nadaljevala tudi uporaba starejših povezovalnih protokolov [[X.400]] in [[X.25]] zaradi preference evropskih raziskovalnih inštitucij po uporabi standardov [[ISO/OSI referenčni model|ISO/OSI]].<ref>Jerman-Blažič, Borka (september 2011). [http://www.isoc-drustvo.si/prihod-interneta/ Kako je internet prišel v Slovenijo]. ISOC Slovenia chapter. Pridobljeno 27.6.2012</ref>
Prvi slovenski [[spletni strežnik]] je bil postavljen v Nacionalnem superračunalniškem centru Inštituta "Jožef Stefan", na njem je bila 21. novembra 1993 objavljena prva spletna stran s predstavitvijo Slovenije. Kmalu so začeli nanjo dodajati povezave do drugih slovenskih spletnih strani, tako da je stran prerasla v [[spletni imenik]], kasneje preimenovan v ''[[Mat'kurja]]''.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mineva-20-let-od-spletnega-streznika-s-prvimi-slovenskimi-stranmi/323599 |title=Mineva 20 let od spletnega strežnika s prvimi slovenskimi stranmi |date=27.11.2013 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=27.11.2013}}</ref>
V prvi telefonski anketi gospodinjstev leta 1996 se je 6,5% odstotka vprašanih izreklo za uporabnike interneta, vendar je bil zaradi težav z metodologijo dejanski delež uporabnikov verjetno nižji.<ref>[http://www2.arnes.si/ris/rez2s.html Raba interneta v Sloveniji] (Internet use in Slovenia). Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Pridobljeno 22.3.2009.</ref>
==Viri in opombe==
{{opombe}}
==Zunanje povezave==
* [http://www.ris.org/ RIS - Raba Interneta v Sloveniji]; neprofiten projekt spremljanja rabe
* [http://www.sispa.org/ SISPA] (Sekcija ponudnikov Internet storitev Slovenije)
{{Slovenija}}
[[Kategorija:Internet v Sloveniji|*]]
llj4qrltmxwhd62nnn8pm5qsdhwtgc9
Planota
0
215425
5722920
5718694
2022-07-23T13:36:02Z
Ljuba brank
92351
/* Glej tudi */ np
wikitext
text/x-wiki
[[File:Himalaya 85.30820E 32.11063N.jpg|thumb|upright=1.25|Satelitska slika [[Tibet|Tibetanske planote]] med [[Himalaja|Himalajo]] na jugu in puščavo [[Takla Makan]] na severu]]
'''Planota''' v geologiji in fizični geografiji je obsežno, precej ravno ali rahlo razgibano površje, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem ali pod morjem.
Planote lahko nastanejo s številnimi procesi, vključno z dvigovanjem vulkanske [[magma|magme]], iztiskanjem [[lava|lave]] in [[erozija|erozijo]] vode in [[ledenik]]ov. Planote so glede na njihovo okolje razvrščene na medgorske, predgorske ali celinske. Nekatere planote imajo lahko majhen raven vrh, druge pa so široke.
== Oblikovanje ==
Planote lahko nastanejo s številnimi procesi, vključno z dvigovanjem vulkanske magme, iztiskanjem lave, tektonskimi premiki plošč in erozijo vode in ledenikov.
=== Vulkansko ===
{{glavni|Vulkanska planota}}
Vulkanske planote nastanejo zaradi vulkanske dejavnosti. Primer je planota Columbia na severozahodu Združenih držav. Lahko nastanejo z dvigovanjem vulkanske magme ali iztiskanjem lave.
[[File:Pajarito Plateau.jpg|thumb|Planota Pajarito v Novi Mehiki je primer vulkanske planote.]]
Mehanizem podčrtanja pri oblikovanju planot iz dviganja se začne, ko se magma dvigne iz plašča, kar povzroči, da tla nabreknejo navzgor. Na ta način se velike, ravne kamnine dvignejo in tvorijo planoto. Za planote, ki nastanejo z iztiskanjem, je kamnina zgrajena iz lave, ki se širi navzven iz razpok in šibkih območij v skorji.
=== Tektonsko ===
Tektonske planote tvorijo premiki [[tektonska plošča|tektonskih plošč]], ki povzročajo dviganje, in so običajno precejšnje velikosti in dokaj enakomerne nadmorske višine. Primeri so Dekanska planota v Indiji, [[Osrednja Mezeta]] na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]].
=== Erozija ===
Planote lahko nastanejo tudi zaradi erozijskih procesov ledenikov na gorskih verigah, zaradi česar ležijo med gorskimi verigami. Tudi voda lahko erodira gore in druge oblike tal v planote. Razčlenjene planote so močno erodirane planote, ki jih sekajo reke in jih prekinjajo globoke ozke doline. Primer je [[Škotsko višavje]].<ref>Garcia-Castellanos, D., 2007. The role of climate during high plateau formation. Insights from numerical experiments. Earth Planet. Sci. Lett. 257, 372-390, doi:10.1016/j.epsl.2007.02.039 [https://docs.google.com/uc?id=0B_xuyENh5ksFMzdiZjg0NGUtNWQ5Zi00YTU0LThkODctODA3ZWMxYjAzNTI2&export=download&hl=en pdf]</ref>
== Razvrstitev ==
Planote so razvrščene glede na njihovo okolje.
* Medgorske planote so ene najvišjih in najobsežnejših planot na svetu, ki jih obdajajo nagubane gore. Primeri so [[Tibet|Tibetanska planota]] med [[Himalaja|Himalajo]] in gorovjem [[Kunlun]], planota [[Altiplano]] med dvema območjema Andov.<ref name=":0">{{Cite book|last=Leong|first=Goh Cheng|url=https://books.google.com/books?id=XhJ4RAAACAAJ&q=certificate+physical+and+human+geography|title=Certificate Physics And Human Geography; Indian Edition|date=1995-10-27|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-562816-6|pages=17|language=en}}</ref>
* Lavne ali vulkanske planote se pojavljajo na območjih razširjenih vulkanskih izbruhov. Magma, ki pride ven skozi ozke razpoke v skorji, se razširi na veliko območje in se strdi in tvorijo lavne ali vulkanske planote. Planota Antrim na [[Severna Irska|Severnem Irskem]], [[Dekanska planota]] v [[Indija|Indiji]] in [[Kolumbijska planota]] v Združenih državah Amerike so primeri lavnih planot.
* Piedmontske planote so na eni strani obrobljene z gorami, na drugi z ravnino ali morjem. Primer je [[Piedmont (ZDA)|Piedmontska planota]] v vzhodnih Združenih državah med gorovjem [[Apalači]] in Atlantsko obalno planoto.
* Kontinentalne planote so z vseh strani obrobljene z ravnicami ali oceani, ki se oblikujejo stran od gora. Primer celinske planote je [[Antarktična planota]] na vzhodni [[Antarktika|Antarktiki]].
== Velike planote ==
=== Azija ===
Največja in najvišja planota na svetu je [[Tibet|Tibetanska planota]], včasih metaforično opisana kot »streha sveta«, ki še nastaja zaradi trkov [[Indijska plošča|Indo]]-[[Avstralska plošča|avstralske]] in [[Evrazijska plošča|Evrazijske]] tektonske plošče. Tibetanska planota obsega približno 2.500.000 km², na približno 5000 m nadmorske višine. Planota je dovolj visoka, da obrne konvekcijske cikle [[Hadleyeva celica|Hadleyevih celic]] in požene [[monsun]]e Indije proti jugu. Planota Deosai v [[Pakistan]]u je na povprečni nadmorski višini 4114 metrov. Velja za drugo najvišjo planoto na svetu.
Druge večje planote v Aziji so: [[Nadžd]] na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]], nadmorska višina od 762 do 1525 m, Armensko višavje (≈400.000 km²), nadmorska višina 900–3100 m, Iran planota (≈3.700.000 km²), nadmorska višina 300–1500 m, Anatolska planota, Mongolska planota (≈2.600.000 km²) in Dekanska planot (≈1.900.000 km²), nadmorska višina 300–600 metrov.
=== Antarktika ===
Druga zelo velika planota je ledena [[Antarktična planota]], ki jo včasih imenujejo polarna planota ali planota kralja Haakona VII., kjer sta geografski južni tečaj in postaja Amundsen-Scott South Pole, ki pokriva večino vzhodne Antarktike, kjer ni znane gore, vendar precej 3000 m visoko površinski led in se zelo počasi širi proti okoliški obali skozi ogromne ledenike. Polarni ledeni pokrov je tako masiven, da so eholokacijske meritve debeline ledu pokazale, da so velika območja pod morsko gladino. Toda ko se led tali, se bo zemlja pod njo vrnila z [[Izostazija|izostazijo]] in se na koncu dvignila nad morsko gladino.
=== Severna Amerika ===
Velika planota v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] je [[planota Kolorado]], ki pokriva približno 337.000 km² v [[Kolorado|Koloradu]], [[Utah]]u, [[Arizona|Arizoni]] in [[Nova Mehika|Novi Mehiki]].<ref>{{cite web |last=Leighty |first=Dr. Robert D. |title=Colorado Plateau Physiographic Province |work=Contract Report |publisher=Defense Advanced Research Projects Agency (DOD) Information Sciences Office |year=2001 |url=http://www.tec.army.mil/publications/ifsar/lafinal08_01/five/5.1.5_frame.htm |access-date=2007-12-25 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20040926200513/http://www.tec.army.mil/publications/ifsar/lafinal08_01/five/5.1.5_frame.htm |archive-date=2004-09-26 }}</ref>
V severni Arizoni in južnem Utahu planoto Kolorado prepolovita [[Kolorado (reka)|reka Kolorado]] in [[Veliki kanjon]]. Do tega je prišlo tako, da je pred več kot 10 milijoni let že obstajala reka, čeprav ne nujno v popolnoma enakem toku. Nato so podzemne geološke sile povzročile, da se je zemljišče v tem delu Severne Amerike postopno dvignilo za približno centimeter na leto milijone let. Zgodilo se je nenavadno ravnovesje: reka, ki bi postala reka Kolorado, je lahko erodirala v zemeljsko skorjo s skoraj enako hitrostjo kot dvig planote. Zdaj, milijone let pozneje, je severni rob Velikega kanjona na nadmorski višini približno 2450 m, južni rob Velikega kanjona pa približno 2150 m nad morsko gladino. Najgloblje je reka Kolorado približno 1830 m pod nivojem severnega roba.
Druga visokogorska planota v Severni Ameriki je [[Mehiška planota]]. S površino 601.882 km² in povprečno višino 1825 m je dom več kot 70 milijonov ljudi.
=== Južna Amerika ===
{{glavni|Tepui}}
Tepui ( /ˈtɛpwi/) ali tepuy (špansko: [teˈpuj]) je mizasta gora ali mesa, ki jo najdemo v [[Gvajanski ščit|višavju Gvajane]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], zlasti v [[Venezuela|Venezueli]] in zahodni [[Gvajana|Gvajani]]. Beseda ''tepui'' pomeni "hiša bogov" v maternem jeziku Pemonov, avtohtonega ljudstva, ki naseljuje Gran Sabana.
Tepuije lahko štejemo za majhne planote in jih običajno najdemo kot izolirane entitete in ne v povezanih območjih, zaradi česar so gostitelj edinstvene vrste [[endemit|endemičnih]] rastlinskih in živalskih vrst. Nekateri najbolj izjemni tepui so [[masiv Neblina]], [[Cerro Autana]], Auyan in gora [[Roraima]]. Običajno so sestavljeni iz čistih blokov pred[[kambrij]]skega [[kremen]]čevega arenitnega [[peščenjak]]a, ki se nenadoma dvigajo iz džungle in ustvarjajo spektakularno naravno pokrajino. Auyantepui je izvir [[Angelov slap|Angelovega slapa]], najvišjega [[slap]]a na svetu.
Kolumbijska prestolnica [[Bogotá]] leži na andski planoti, znani kot [[Altiplano Cundiboyacense]], ki je približno velika kot Švica. Ta severna andska planota s povprečno višino 2600 m je na vzhodnem območju države in je razdeljena na tri glavne ravninske regije: [[Savana Bogotá]], dolini Ubaté in Chiquinquirá ter dolini Duitama in Sogamoso.
[[File:The Road to the Stars.jpg|thumb|Cesta do ALMA's Operations Support Facility in nato naprej do planote Chajnantor na 5000 metrih nmv.<ref>{{cite web|title=The Road to the Stars|url=http://www.eso.org/public/images/potw1530a/|access-date=27 July 2015}}</ref> ]]
Vzporedne verige Andov mejijo na eno najvišjih planot na svetu: [[Altiplano]] (špansko za "visoka planota"), Andska planota ali Bolivijska planota. Leži v zahodni osrednji Južni Ameriki, kjer so Andi najširši, je najobsežnejše območje visoke planote na Zemlji zunaj Tibeta. Glavnina Altiplana leži na ozemlju [[Bolivija|Bolivije]] in [[Peru]]ja, medtem ko njegovi južni deli ležijo v [[Čile|Čilu]]. Na planoti Altiplano je več mest, kot so [[Puno]], Oruro, El Alto in [[La Paz]], upravni sedež Bolivije. Severovzhodni Altiplano je bolj vlažen od jugozahodnega, kjer je zaradi svoje suhosti več ''salar'' ali solin. Na meji med Bolivijo in Perujem leži jezero [[Titikaka]], največje jezero v Južni Ameriki.
=== Afrika ===
Najvišja afriška planota je [[Etiopsko višavje]], ki pokriva osrednji del [[Etiopija|Etiopije]]. Je največje neprekinjeno območje svoje nadmorske višine na celini, pri čemer le malo njegove površine pade pod 1500 m, medtem ko vrhovi dosežejo višino do 4550 m. Zaradi svoje višine in velike površine jo včasih imenujejo streha Afrike.
Drug primer je Highveld, ki je del južnoafriške celinske planote, ki ima nadmorsko višino nad približno 1500 m, vendar pod 2100 m, kar izključuje gorska območja Lesota. Je dom nekaterih največjih južnoafriških mestnih aglomeracij.
V Egiptu sta planota Giza<ref>{{cite book|title=The Ibis|url=https://books.google.com/books?id=ML5HAQAAIAAJ&pg=PA206|year=1906|pages=206–}}</ref> in gora Galala, ki se je nekoč imenovala planota Gallayat, ki se dviguje 3300 nad morsko gladino.<ref name="MikhailMoussa2009">{{cite book|author1=Maged S. A. Mikhail|author2=Mark Moussa|title=Christianity and Monasticism in Wadi Al-Natrun: Essays from the 2002 International Symposium of the Saint Mark Foundation and the Saint Shenouda the Archimandrite Coptic Society|url=https://books.google.com/books?id=4eBv2vuo7lYC&pg=PA63|year=2009|publisher=American Univ in Cairo Press|isbn=978-977-416-260-2|pages=63–}}</ref>
=== Oceanija ===
[[Zahodna planota]], del [[Avstralski ščit|Avstralskega ščita]], je starodavni [[kraton]], ki pokriva večji del jugozahoda celine, površino približno 700.000 kvadratnih kilometrov. Ima povprečno nadmorsko višino med 305 in 460 m.
[[Vulkanska planota Severnega otoka]] je območje visokogorja, ki zavzema večji del središča [[Severni otok|Severnega otoka]] Nove Zelandije, z vulkani, planotami lave in kraterskimi jezeri, med katerimi je najbolj opazno največje jezero v državi, jezero [[Taupō (jezero)|Taupō]]. Planota se razteza približno 100 km od vzhoda proti zahodu in 130 km od severa proti jugu. Večina planote je več kot 600 m nadmorske višine.
== Glej tudi ==
*[[seznam planot v Sloveniji]]
*[[kraška planota]] ([[Kras (območje)|Kras]])
*[[Doberdobska planota]] (najzahodnješi del matičnega Krasa)
*[[Banjška planota]]
*[[Bloška planota]]
*[[Hrušica (planota)|Hrušica]]
*[[Jelovica]]
*[[Kočevski rog]]
*[[Menišija]]
*[[Mežakla]]
*[[Remšniško-Kapelska planota]]
*[[Šentviška planota]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* ''Geografski terminološki slovar'', D. Kladnik, f. Lovrenčak, M. Orožen Adamič, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Ljubljana 2005, ISBN 961-6500-92-9
== Zunanje povezave ==
{{commons category|Plateaus}}
* [http://www.scienceclarified.com/landforms/Ocean-Basins-to-Volcanoes/Plateau.html "Plateau" at scienceclarified.com]
* [http://science.nationalgeographic.com/science/earth/surface-of-the-earth/plateaus-article.html nationalgeographic.com]
* [https://web.archive.org/web/20070913213321/http://www.travel-university.org/general/geography/landforms/plateaus.html travel-university.org]
* [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/463959/plateau britannica.com]
[[Kategorija:Reliefne oblike]]
{{normativna kontrola}}
ea905guxvkciq488trc36wpsir4n6z2
Carlo Salamano
0
215442
5723059
4765908
2022-07-24T07:59:12Z
Engelbert
76895
−[[Kategorija:Rojeni leta 1890]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1969]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Bivši dirkač F1|
Nationality = {{ikonazastave|Italija}} [[Italijani|Italijan]] |
GP Years = {{VN|1922}} - {{VN|1923}} |
GP Team(s) = [[Fiat|Fiat SpA]], priv. Fiata |
GP Races = 4 |
GP Wins = 1 |
GP Podiums = 1 ||
GP First race = ''[[Gran Premio delle Vetturette 1922]]'' |
GP Only win = [[Velika nagrada Italije 1923]] |
GP Last race = [[Junior Car Club 200 1923]] |
GP Ref = <ref>{{Racing Database|Carlo%20Salamano}}</ref> |
}}
'''Carlo Salamano''', [[Italijani|italijanski]] [[dirkač]], * [[1890]], [[Italija]], † [[19. januar]] [[1969]], Italija.
Salamano se je z dirkanjem na najvišjem nivoju ukvarjal le kratek čas kot moštveni dirkač [[Fiat|Fiat SpA]] z dirkalnikom [[Fiat 805/405]], v sezonah {{VN|1922}} in {{VN|1923}}, nastopil je le na štirih dirkah, toda zaslovel je kot zmagovalec najpomembnejše dirke v sezoni 1923 za {{Vn|Italije|1923}}, ki je imela kot prva dirka tudi častni naziv [[Velika nagrada Evrope#Velika nagrada Evrope kot častni naziv|Velika nagrada Evrope]]. Nastopil je le še na dveh manjših dirkah in dirki za {{Vn|Francije|1923}}, kjer je odstopil. Umrl je leta 1969 v starosti oseminsedemdesetih let.
== Viri in reference ==
{{opombe}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Salamano, Carlo}}
[[Kategorija:Italijanski dirkači]]
[[Kategorija:Dirkači dirk za Veliko nagrado]]
6ranib59ct8vz3o34w3m3rh98a0eoyj
Operacija Husky
0
218266
5723119
5119965
2022-07-24T10:37:28Z
Zm05gamer
180058
Udeleženci +3
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaški konflikt
| conflict = Operacija Husky
| partof = [[Italijanska kampanija|Italijanske kampanje]] ([[Druga svetovna vojna]])
| image = [[Slika:SC180476.jpg|300px]]
| caption = Ladja razreda [[Liberty]] [[SS Robert Rowan]] eksplodira po direktnem zadetku nemškega bombnika
| date = 9. julij 1943 - 17. avgust 1943
| place = [[Sicilija]], [[Italija]]
| result = Zmaga zaveznikov
| combatant1 = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br/>{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Združene države Amerike|ZDA]]<br/>{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanada]]<br/>[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]]<br/>{{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br/>{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]
| combatant2 = {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]]<br/>{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]
| commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Dwight David Eisenhower]]<br/>
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[George Smith Patton mlajši|George S. Patton]]<br/>{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bernard Montgomery]]<br/>{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harold Alexander]]
| commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br/>{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Alfredo Guzzoni]]<br/>{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Fridolin von Senger und Etterlin]]
| strength1 = 160.000 vojakov<br/>14.000 vozil<br>600 tankov<br>1.800 topov<br/>
| strength2 = 230.000 italijanskih vojakov<br/>40.000 nemških vojakov<br/>260 tankov<br/>1.400 letal<br/>
| casualties1 = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}{{ikonazastave|Združene države Amerike}}{{ikonazastave|Kanada|1921}}
7000 mrtvih<br/>15.000 ranjenih<br/>
| casualties2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}}10.000 mrtvih, ranjenih, zajetih<br/> {{ikonazastave|Kraljevina Italija}}132.000 žrtev (večina vojnih ujetnikov)
}}
'''Operacija Husky''' je kodno ime za zavezniško invazijo na [[Sicilija|Sicilijo]], ki je bila ena največjih zavezniških ofenziv v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Zavezniki so po dobrem mesecu dni bojev zavzeli Sicilijo in jo tako iztrgali [[Sile osi|silam osi]]. Zavzetje Sicilije je nato omogočilo zaveznikom napredovanje proti [[Italija|Italiji]].
Operacija Husky se je začela v noči 9. julija in končala 17. avgusta leta 1943. Operacija je bila odlična generalka za zavezniško [[operacija Overlord|izkrcanje v Normandiji]], saj so zavezniški strategi dobili jasno predstavo, na kaj morajo biti pozorni pri načrtovanju [[operacija Overlord|operacije Overlord]]. Zavezniki so popolnoma uničili zračne in pomorske sile [[sile osi|sil osi]] in tako odprli pomembne plovne poti. Ta poraz italijanske vojske je pomembno prispeval k odstavitvi [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in omogočil začetek ofenzive na [[Italija|Italijo]].
==Ozadje==
===Sodelujoči: Zavezniki===
Izkrcanje naj bi izvedli dve [[armada|armadi]]. Prva bi pristala na jugovzhodu Sicilije, druga pa armada pa naj bi se izkrcala na južnem delu Sicilije. Amfibijski [[desant]] naj bi bil podprt s strani mornarice in taktičnega bombardiranja zavezniških zračnih sil. Operacija je zahtevala zahtevno poveljniško strukturo, saj so sodelovale kopenske, zračne in mornariške sile vseh zavezniških držav. Poveljniški položaje je bil zaupan [[General (ZDA)|general]]u [[Dwight David Eisenhower|Dwightu D. Eisenhowerju]], njegov namestnik pa je bil [[General (Združeno kraljestvo)|general]] [[Harold Alexander]], ki je poveljeval vsem kopenskim silam. [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Walter Bedell Smith]] pa je bil nameščen kot poveljnik osebja.
====Kopenske sile====
Zavezniške sile so sestavljali vojske treh držav: [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Ameriška]], [[Oborožene sile Združenega kraljestva|Britanska]] in [[Kanadske oborožene sile|Kanadska]], ki so jih razdelili v dve bojni skupini. Vzhodna bojna skupina (znana kot bojna skupina 545), ki jo je vodil [[Bernard Montgomery]] in je vključevala [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armado]] in dodatno 1. kanadsko pehotno divizijo. Montgomery je poveljeval tako vzhodni bojni skupini kot 8. armadi. Zahodno bojno skupino (znana kot bojna skupina 343) je sestavljala ameriška [[7. armada (ZDA)|7. armada]] in je bila poveljevana s strani generala [[George Smith Patton mlajši|Georga Pattona]]. Tako Montgomery kot Patton sta bila odgovorna generalu Alexandru, poveljniku [[15. armadna skupina (ZDA/Združeno kraljestvo)|15. armadne skupine]].
7. armada je imela v svoji sestavi tri pehotna divizije, ki so spadale pod [[2. korpus (Kopenska vojska ZDA)|2. korpus]] pod poveljstvom [[generalmajor (ZDA)|generalmajorja]] [[Omar Nelson Bradley|Omarja Bradleya]]. [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1.]] in [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] so izplule iz pristanišč v Tuniziji, 45. pehotna divizija pa je izplula iz ZDA. Kot okrepitev so poslali tudi ameriško [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepno divizijo]], ki bi jo uporabili le na zahtevo poveljstva. 15. julija 1943 je Patton reorganiziral svojo 7. armado in iz enega korpusa ustanovil dva. Tako sta 7. armado sestavljala II. korpus in Začasni korpus, ki mu je poveljeval [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]] [[Geoffrey Keyes (ZDA)|Geoffrey Keyes]].
8. armada je imela štiri pehotne divizije razdeljene v dva korpusa. [[13. korpus|XIII. korpus]] je imel [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5.]] in [[50. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|50. pehotno divizijo]], pod poveljstvom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnik]]a [[Miles Christopher Dempsey|Miles Dempseya]], [[30. korpus|XXX. korpus]] pa je bil sestavljen iz [[1. kanadska divizija|1. kanadske divizije]], 51. (višavska) pehotne divizije in [[231. pehotna brigada|231. pehotne brigade]].
Kot okrepitve amfibijskemu desantu naj bi pristali tudi padalci, ki bi podprli Zahodno in Vzhodno bojno skupino. Na vzhodu naj bi odskočila [[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|1. zračnoprevozna divizija]], v njeni sestavi pa bi delovala 21. (izvidniška) padalska četa. Kot strateška rezerva je v [[Tunizija|Tuniziji]] ostala [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] in bi bila uporabljena le v nujnem primeru.
====Pomorske sile====
Zavezniške pomorske sile so bile prav tako razdeljene v dve bojne skupine, da bi tako lažje podprle amfibijski [[desant]]. Vzhodna pomorska bojna skupina (Sredozemsko ladjevje) je spadala pod poveljstvo britanskega admirala [[Bertram Ramsay|Bertrama Ramsaya]]. Zahodni pomorski bojni sili je poveljeval admiral [[Kent Hewitt]]. Sestavljena je bila iz 8. ladjevja [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|vojne mornarice ZDA]]. Tako poveljnik Vzhodne kot Zahodne bojne skupine sta odgovarjala [[Admiral (Združeno kraljestvo)|admiral]]u [[Andrew Browne Cunningham|Andrewu Cunninghamu]] ta pa poveljniku vseh sil generalu Eisenhowerju.
====Zračne sile====
Operacija Husky naj bi bila podprta s strani dvojih zračnih sil. Severozahodne Afriške zračne sile pod poveljstvom [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]]ja [[Carl Spaatz|Carla Spaatza]], ki bi operacijo podprle iz letališč v [[Tunizija|Tuniziji]]. 9. zračna sila naj bi podprla operacijo iz Tunizije in [[Egipt]]a. Takoj po zavzetju letališč na jugu Sicilije naj bi se del 9. zračne sile (srednje težki bombniki in letala [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]) preselil na zavzeta letališča in tako pomagal pri zavzetju Sicilije. 9. zračna sila je bila pod poveljstvom generalporočnika [[Lewis Brereton|Lewisa Breretona]].
Bližnje Vzhodno zračno poveljstvo pod poveljstvom generala (<small>Air Chief Marshal</small>) [[Sholto Douglas|Douglasa]] in Malteško zračno poveljstvo pod poveljstvom generalmajorja (<small>Air-Vice Marshal</small>) [[Keith Rodney Park|Parka]] je bilo zadolženo za zagotavljanje logistične podpore, dodatnih [[letalo|letal]] in za pomožna [[letališče|letališča]]. Vsi štirje poveljniki so bili odgovorni poveljniku Sredozemskih zračnih sil generalu (<small>Air Chief Marshal</small>) [[Arthur Tedder|Tedderju]], ta pa je bil odgovoren generalu Eisenhowerju.
===Sodelujoči: Sile osi===
[[Sicilija|Sicilijo]] je branila italijanska [[6. armada (Kraljevina Italija)|6. armada]], ki je bila pod poveljstvom generala [[Alfredo Guzzoni|Guzzonija]]. Otok je branila tudi vsa italijanska mornarica, ki jo je Kraljevina Italija takrat premogla. V začetku junija je bilo na otoku nastanjenih 200.000 italijanskih vojakov in 32.000 Nemcev. Na Siciliji se je močno čutila tudi prisotnost [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] saj je bilo na otoku kar 30.000 Luftwaffinega osebja. Glavnino nemških sil je predstavljala tankovska divizija [[Hermann Göring (divizija)|Herman Göring]] in [[15. tankovskogrenadirska divizija (Wehrmacht) |15. tankovskogrenadirska divizija]]. Tankovska divizija je imela 99 [[tank]]ov razporejene v dva [[bataljon]]a, vendar ji je kritično primanjkovalo pehote. 15. tankovskogrenadirska divizija pa je imela pehoto razporejene v tri [[polk]]e in bataljon 66 tankov.
Pozno v juliju so prišle na Sicilijo prve nemške okrepitve. Na otok so poslali [[1. padalsko-lovska divizija (Wehrmacht)|1. padalsko-lovsko divizijo]], skupaj z [[29. motorizirana pehotna divizija (Wehrmacht)|29. motorizirano pehotno divizijo]] in [[XIV. tankovski korpus (Wehrmacht)|XIV. tankovskim korpusom]] (poveljnik [[general tankovskih enot (Wehrmacht)|general tankovskih enot]] [[Hans-Valentin Hube]]). Do prihoda XIV. korpusa je tankovska divizija skupaj z 29. motorizirano pehotno divizijo delovala pod poveljstvom italijanskega XVI. korpusa ostanek enot pa pod poveljstvom XII. korpusa. Kljub temu, da so bile nemške enote pod italijanskem poveljstvom, so dobivale ukaze od nemških častnikov, ki so bili dodeljeni italijanski 6. armadi.
Pozno junija leta 1943 je na Sicilijo prišel [[Generalporočnik (Wehrmacht)|generalporočnik]] [[Frido von Senger und Etterlin]] ki je bil podrejen [[Albert Kesselring|Albertu Kesselringu]] nemškemu poveljniku južnih sil. Von Sengerjeva naloga je bila pridobiti večji nadzor nad nemško vojsko, ki je takrat delovala v sklopu italijanske 6. armade. Ko je prišel general Hube s svojim XIV. tankovskim korpusom je bilo vse pripravljeno, da prevzame nadzor nad odsekom fronte kjer so bili udeleženi nemški vojaki, 2. avgusta pa je dobil poveljstvo nad vsemi enotami na Siciliji.
==Načrtovanje==
Januarja leta 1943, po uspešnem zavzetju Severne Afrike so na [[konferenca v Casablanci|konferenci v Casablanci]] zavezniški voditelji in poveljniki razpravljali o nadaljnjem poteku vojne. Britanci so bili za invazijo na Sicilijo saj bi tako izločili iz vojne Italijo in s tem prisilili [[Tretji rajh|Nemčijo]] da priskoči na pomoč svojim zaveznikom in tako razprši svoje sile. V primeru poraza Italije bi [[Turčija]] prekinila svojo [[nevtralnost]] in vstopila v vojno na strani zaveznic. Američani so sprva nasprotovali načrtu in ga označili za oportunističnega in nepomembnega. Po dolgih pogovorih so spremenili svoje prepričanje in spoznali da bi v primeru zmage lahko uničili velik del vojnega letalstva in mornarice [[sile osi|sil osi]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in tako sprostili pomembne plovne poti.
Zavezniški voditelji so za poveljnika vseh zavezniških sil določili generala Eisenhowerja za njegovega namestnika pa generala Alexandra, ki mu je bilo naloženo da do potankosti izdela načrt ofenzive in poskrbi da bo pravilno izveden. Za poveljnika zavezniškega ladjevja je bil določen admiral Andrew Cunningham, za poveljnika zračnih sil pa general Tedder.
Načrt, ki je bil predan Eisenhowerju je obsegal [[izkrcanje|amfibijski desant]] v katerem bi sodelovale enote v velikosti [[brigada|brigade]] in [[divizija|divizije]]. Pristajalna območja so se nahajala na jugovzhodu, jugu in na severozahodu. V načrtu je bil predviden hiter prodor v notranjost otoka in zavzetje [[letališče|letališč]] [[sile osi|sil osi]] ki so ogrožala izkrcevališča pehote in ostale opreme. Predvideno je bilo tudi hitro zavzetje glavnih pristanišč [[Catania|Catanie]], [[Palermo|Palerma]], [[Sirakuze|Sirakuz]] in [[Augusta (Sicilija)|Auguste]]. Načrtovanje operacije je bilo na začetku zelo slabo in površno saj so bili vsi trije zavezniški poveljniki zaposleni z zaključnimi boji v Tuniziji. Zato je Montgomery oddal svoje načrte za ofenzivo šele 24. aprila. Tedder in Cunningham sta nasprotovala Montgomeryu saj je njegov načrt predvideval da pustijo 13 pristajališč v nasprotnikovih rokah in se osredotočijo na ostala pristjališča. 2. maja leta 1943 je Eisenhower sklical sestanek, kjer so se zbrali Montgomery, Cunningham in Tedder. Na tem sestanku je Montgomery spremenil načrte in cilje za ofenzivo. Tako je v popravku predvideval da se ne izkrcajo v okolici Palerma ampak da se okrepi desant na jugozahodu Sicilije. 3. maja se jim je na sestanku pridružil tudi general Alexander in tako so sprejeli dokončni načrt operacije Husky.
[[Slika:Map operation husky landing.jpg|300px|thumb|right|Zemljevid zavezniških pristajališč, 10. julija 1943]]
17. maja je general Alexander predstavil uradne načrte in cilje za izkrcanje [[7. armada (ZDA)|7.]] in [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armade]]. Načrt je predvideval vzpostavitev frontne črte od mesta [[Catania]] do mesta [[Licata]] in s tem položaj za zaključne operacije, ki bi uničile sile osi na Siciliji. Po vzpostavitvi frontne črte bi sledil hiter prodor do mesta [[San Stefano]]. S tem manevrom bi razdelili nasprotnikove enote na dva dela.
7. armada naj bi se izkrcala v zalivu Gela na jugu Sicilije. [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] in [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepna divizija]] naj bi zavarovale mesto Licata, [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotna divizija]] je imela nalogo zavzeti centralni del zaliva Gela, [[45. pehotna divizija (ZDA)|45. pehotna divizija]] pa je imela cilj zavarovati mesto Scoglitti. [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] naj bi izskočila pri mestu Scoglitti in za sovražnikovo linijo v centralnem delu zaliva Gela. 8. armadi je bilo naročeno da se izkrca na jugovzhodu Sicilije. [[XXX. korpus (Združeno kraljestvo)|XXX. korpus]] naj bi se izkrcal pri rtu Cape Passero na jugovzhodu Sicilije malce bolj severno pri mestu [[Avola]] pa bi se izkrcal [[XII. korpus (Združeno kraljestvo)|XII. korpus]].
==Priprave na operacijo==
Po porazu sil osi v [[Tunizija|Tuniziji]] so zavezniški strateški bombniki pričeli z bombardiranji vseh pomembnejših letališč na [[Sardinija|Sardiniji]], Siciliji in južni Italiji. Tako kot letališča so bombardirali tudi vsa pomembnejša pristanišča (Neapelj, Palermo, Messina in Cagliari). Hkrati so bombardirali tudi severno Italijo (iz letališč v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]), in [[Grčija|Grčijo]] (iz letališč na Bližnjem vzhodu), tako Nemci niso mogli predvideti kam bo usmerjena nova zavezniška ofenziva. 10. julija sta bili popolnoma uničeni dve pomembni letališči na Siciliji zato so bili Nemci prisiljeni preseliti polovico svojega letalstva iz Sicilije na druge lokacije.
Zračne operacije so potekale tudi v maju, ko so bombardirali majhen otok [[Pantelleria]], ki se nahaja 110 km jugozahodno od Sicilije in 240 km severozahodno od [[Malta|Malte]]. Na otoku je bilo pomembno letališče katerega bi Nemci lahko uporabili za zračno podporo pri evakuaciji vojakov iz Severne Afrike. 6. junija so se bombni napadi stopnjevali, temu je 11. junija sledilo izkrcanje [[1. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|1. pehotne divizije]] in še istega dne je brez večjih bojev otok padel. 12. junija je padlo tudi [[Pelagijsko otočje]] ki leži 140 km zahodno od Malte.
===Zavajanje nasprotnikov===
Da bi zavajali Nemce so zavezniki izvedli nekaj operacij s katerim bi nasprotnika poskusili čim bolj zmesti. Najbolj slavna je bila [[operacija Mincemeat]]. Britansko poveljstvo je dovolilo obveščevalni službi, da preobleče truplo v uniformo britanskega častnika in ga odvrže v bližini španske obale skupaj z aktovko v kateri so bili lažni tajni dokumenti o ofenzivi. Tajni dokumenti so govorili o zavezniški ofenzivi v Grčiji. Nemška obveščevalna služba je potrdila pristnost dokumenta in takoj se je začelo preseljevanje nemške vojske iz Sicilije v Grčijo. Ob začetku invazije je bilo na otoku še vedno veliko število nemških vojakov, ki so se umaknili iz Severne Afrike in jih še niso uspeli poslati na vzhodno fronto.
==Bitka==
===Zavezniško izkrcanje===
====Pristanek padalcev====
Zračnodesantne sile so pristale ob polnoči v noči iz [[9. julij]]a na [[10. julij]] kot del invazije, sestavljene iz dveh ameriških in dveh britanskih padalskih enot. Američani so prispevali [[505. padalski pehotni polk (ZDA)|505. padalski pehotni polk]], ki je deloval v sestavi [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozne divizije]]. Britanska [[1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)]] naj bi pristala pri mostu Ponte Grande na reki Anape južno od [[Sirakuze|Sirakuz]]. Njihova naloga je bila da most zadržijo do prihoda [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5. pehotne divizije]] ki se je izkrcala 11 km daleč pri mestu Cassibile. Ameriška 505. padalski polk pa je pristal pri mostu Ponte Olivo, ki naj bi ga zadržal do prihoda [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotne divizije]], ki se je izkrcala v zalivu Gela (8 km).
Na dan operacije so pihali močni vetrovi. Posledica je bila da so ameriška letala zgrešila svoje cilje in tako so bili ameriški padalci raztreseni med Sirakuzami in zalivom Gela. Do 14. julija se je zbralo približno dve tretjini padalcev ki so izskočili. Britanska jadralna letala so se odrezala malce bolje saj jih je na dogovorjenem mestu pristalo 12 od 147, 69 pa jih je strmoglavilo v morje. Kljub temu so majhne enote padalcev, ki niso našli svojih enot
povzročale pravo zmedo med nemški enotami. Vod iz Južnega Staffordishireskega polka je pristal na dogovorjenem mestu in zavzel most Ponte Grando in sam odbil vse napade nemških sil. Most je branilo 89 vojakov vse dokler ni prišel 75. pehotni polk, ki je deloval pod italijansko 54. pehotno divizijo. Po osmih urah bojev se je bil vod prisiljen vdati italijanskemu polkovniku Francescu Roncu poveljniku 75. pehotnega polka. Iz te operacije je razvidno da lahko majhne enote delujejo na svojo pobudo in tako ustvarjajo zmedo v sovražnikovem zaledju.
====Izkrcanje kopenske vojske====
[[File:Treno armato Licata.JPG|thumb|Treno armato Licata]]
Močan veter je odigral pomembno vlogo tudi pri amfibijskem desantu, saj so branilci mislili, da ne bo nobenega desanta v tako slabih vremenskih razmerah. Zavezniki so se izkrcali v zgodnjih urah 10. julija na 26 izkrcevališčih v dolžini 169 km. Britanske in Kanadske enote so se izkrcale na vzhodu, ameriške sile pa so se izkrcale na zahodu Sicilije. To izkrcanje je bilo največje izkrcanje v drugi svetovni vojni glede na število pristajalnih območij in število divizij ki se jim je uspelo izkrcati v enem dnevu.
==Viri==
{{kategorija v Zbirki|Operation Husky}}
{{refbegin}}
*{{cite book|last=Alexander| first=Harold | title=The Conquest of Sicily from 10 July 1943 to 17 August 1943| series=Alexander's Despatches| date=12 February 1948}} published in {{London Gazette|issue=38205 |date=10 February 1948|startpage=1009 |endpage=1025 |supp=2nd Supplement |accessdaymonth= |accessyear=}}
*{{cite book| first=Rick| last=Atkinson| title=Volume II: The Day of Battle, The War in Sicily and Italy, 1943–1944 | series=The Liberation Trilogy| isbn=978-0-8050-6289-2 |year=2007| location= New York| publisher=Henry Holt| pages=816 pages}}
*{{cite book | last=Bimberg| first=Edward L.| url=http://www.zenithpress.com/Store/ProductDetails_36956.ncm| title=The Moroccan Goums | publisher=Greenwood Publishing|location=Westport, Conn.| year=1999 | isbn=0-313-30913-2}}
*{{cite book | last =Birtle |first =Andrew J.| url=http://www.history.army.mil/brochures/72-16/72-16.htm| series= The U.S. Army WWII Campaigns| title=Sicily 1943 | publisher=[[United States Army Center of Military History]]|location=Washington| year=1993| id=CMH Pub 72-16| isbn=0-16-042081-4}}
*{{cite thesis|degree=M.A.|first= Shaun R.G.| last=Brown| title=The Loyal Edmonton Regiment at war, 1943-1945|publisher=Wilfrid Laurier University|date=1984}}
*{{cite book | authorlink=Michael Carver, Baron Carver| first=Field Marshal Lord| last=Carver| title=The Imperial War Museum Book of the War in Italy 1943–1945| publisher=Sidgwick & Jackson|location=London | year=2001 | isbn=0-330-48230-0}}
*{{cite book|last1=Copp|first1=Terry|last2=Symes|first2=Matt|last3=McGreer|first3=Eric|title=The Canadian Battlefields in Italy: Sicily and Southern Italy|year=2008|publisher=Laurier Centre for Military, Strategic and Disarmament Studies|location=Waterloo}}
*{{cite book | author=Costanzo, Ezio| title=Sicilia 1943 : breve storia dello sbarco alleato| location=Catania, Italy | publisher=Le Nove Muse | year=2003| isbn=88-87820-21-X| language=it}}
*{{cite book | author=D'Este, Carlo| title=Bitter Victory: The Battle for Sicily 1943| location=London| publisher=Arum Press Ltd| year=2008| isbn=978-1-84513-329-0}}
*{{cite book | author=Dickson, Keith| title=World War II for Dummies| location=New York, New York| year=2001}}
*{{cite book| last1=Ferguson| first1=Gregor| last2=Lyles|first2= Kevin| title=The Paras 1940–1984: British airborne forces 1940–1984| url=http://books.google.com/?id=ZTmD7VuFuykC&printsec=frontcover| publisher=Osprey| location=Oxford| year=1984| isbn=0-85045-573-1}}
*{{cite book | author=Follain, John | title=Mussolini's Island: The Invasion of Sicily Through The Eyes Of Those Who Witnessed The Campaign | publisher=Hodder & Stoughton | year=2005}}
*{{cite book | author=Grigg, John | title=1943: The Victory that Never Was | publisher=Kensington Pub Corp | year=1982 | isbn=0-8217-1596-8}}
*{{cite book|first=Edwin P.| last=Hoyt| title=Backwater War: The Allied Campaign in Italy, 1943–45| publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsburg, PA| year=2007| isbn=978-0275974787| origyear=2002}}
*{{cite book| last1=Jowett| first1=Philip S.| last2=Andrew|first2= Stephen| title=The Italian Army 1940–45| publisher=Osprey Publishing| location=Oxford| year=2001| isbn=1-85532-866-6}}
*{{cite book| last1=Mitcham| first1=Samuel W.| last2=von Stauffenberg| first2=Friedrich| title=The Battle of Sicily: How the Allies Lost Their Chance for Total Victory | publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsberg, PA| year=2007| isbn=0-8117-3403-X| origyear=1991| last-author-amp=yes}}
*{{cite book|first3=Major-General H.L.| last3=Davies| last2=with Flynn| first2=Captain F.C. (R.N.)| last1=Molony| first1=Brigadier C.J.C.| last4=Gleave| first4=Group Captain T.P.|editor-last=Butler| editor-first=Sir James| editor-link=James Ramsay Montagu Butler |series=History of the Second World War, United Kingdom Military Series| title=The Mediterranean and Middle East, Volume V: The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3 September 1943 to 31 March 1944| publisher=Naval & Military Press |location=Uckfield, UK |year=2004| origyear=1st. pub. [[HMSO]]:1973| isbn=1-84574-069-6| lastauthoramp=y}}
*{{cite book | last=Tomblin| first=Barbara|url=http://books.google.com/?id=XDqBUqnrFLYC&printsec=frontcover | title=With Utmost Spirit: Allied Naval Operations in the Mediterranean, 1942–1945 | publisher=University Press of Kentucky |location=Lexington | year=2004| isbn=0-8131-2338-0}}
*{{cite book| last=Shaw| first=A| year=2002| title=World War II: Day by Day| origyear=2000| publisher=Grange | location=Hoo| isbn=1-84013-363-5}}
*{{cite book|last=Zuehlke| first=Mark|year=2010| url=http://books.google.ca/books?id=aeT7lhe42aoC&lpg=PP1&dq=inauthor%3A%22Mark%20Zuehlke%22&pg=PP1#v=onepage&q&f=true | title=Operation husky : the Canadian invasion of Sicily, July 10-August 7, 1943| publisher=Douglas & McIntyre| isbn=1-55365-539-7}}
{{refend}}
[[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Sicilija]]
{{normativna kontrola}}
8ji9fg2ao2hgj4yh91ph3tx71vng7d1
5723128
5723119
2022-07-24T11:50:43Z
A09090091
188929
slog, slo., pnp, -np
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaški konflikt
| conflict = Operacija Husky
| partof = [[Italijanska kampanija|Italijanske kampanje]] ([[Druga svetovna vojna]])
| image = [[Slika:SC180476.jpg|300px]]
| caption = Ladja razreda [[Liberty]] [[SS Robert Rowan]] eksplodira po direktnem zadetku nemškega bombnika
| date = 9. julij 1943 - 17. avgust 1943
| place = [[Sicilija]], [[Italija]]
| result = Zmaga zaveznikov
| combatant1 = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br/>{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Združene države Amerike|ZDA]]<br/>{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanada]]<br/>[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]]<br/>{{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br/>{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]
| combatant2 = {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]]<br/>{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]
| commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Dwight David Eisenhower]]<br/>
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[George Smith Patton mlajši|George S. Patton]]<br/>{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bernard Montgomery]]<br/>{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harold Alexander]]
| commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br/>{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Alfredo Guzzoni]]<br/>{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Fridolin von Senger und Etterlin]]
| strength1 = 160.000 vojakov<br/>14.000 vozil<br>600 tankov<br>1.800 topov<br/>
| strength2 = 230.000 italijanskih vojakov<br/>40.000 nemških vojakov<br/>260 tankov<br/>1.400 letal<br/>
| casualties1 = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}{{ikonazastave|Združene države Amerike}}{{ikonazastave|Kanada|1921}}
7000 mrtvih<br/>15.000 ranjenih<br/>
| casualties2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}}10.000 mrtvih, ranjenih, zajetih<br/> {{ikonazastave|Kraljevina Italija}}132.000 žrtev (večina vojnih ujetnikov)
}}
'''Operacija Husky''' je kodno ime za [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniško]] [[Invazija|invazijo]] na [[Sicilija|Sicilijo]], ki je bila ena največjih zavezniških ofenziv v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Zavezniki so po dobrem mesecu dni bojev zavzeli Sicilijo in jo tako iztrgali [[Sile osi|silam osi]]. Zavzetje Sicilije je nato omogočilo zaveznikom napredovanje proti [[Italija|Italiji]].
Operacija Husky se je začela v noči 9. julija in končala 17. avgusta leta 1943. Operacija je bila odlična generalka za zavezniško [[operacija Overlord|izkrcanje v Normandiji]], saj so zavezniški strategi dobili jasno predstavo, na kaj morajo biti pozorni pri načrtovanju [[operacija Overlord|operacije Overlord]]. Zavezniki so popolnoma uničili zračne in pomorske sile [[sile osi|sil osi]] in tako odprli pomembne plovne poti. Ta poraz italijanske vojske je pomembno prispeval k odstavitvi [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in omogočil začetek ofenzive na [[Italija|Italijo]].
==Ozadje==
===Zavezniki===
Izkrcanje naj bi izvedli dve [[armada|armadi]]. Prva bi pristala na jugovzhodu Sicilije, druga pa armada pa naj bi se izkrcala na južnem delu Sicilije. Amfibijski [[desant]] naj bi bil podprt s strani mornarice in taktičnega bombardiranja zavezniških zračnih sil. Operacija je zahtevala zahtevno poveljniško strukturo, saj so sodelovale kopenske, zračne in mornariške sile vseh zavezniških držav. Poveljniški položaje je bil zaupan [[General (ZDA)|general]]u [[Dwight David Eisenhower|Dwightu D. Eisenhowerju]], njegov namestnik pa je bil [[General (Združeno kraljestvo)|general]] [[Harold Alexander]], ki je poveljeval vsem kopenskim silam. [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Walter Bedell Smith]] je bil nameščen kot poveljnik osebja.
====Kopenske sile====
Zavezniške sile so sestavljali vojske treh držav: [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|ameriška]], [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska]] in [[Kanadske oborožene sile|kanadska]], ki so jih razdelili v dve bojni skupini. Vzhodna bojna skupina (znana kot bojna skupina 545), ki jo je vodil [[Bernard Montgomery]] je vključevala [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armado]] in dodatno 1. kanadsko pehotno divizijo. Montgomery je poveljeval tako vzhodni bojni skupini kot 8. armadi. Zahodno bojno skupino (znana kot bojna skupina 343) je sestavljala ameriška [[7. armada (ZDA)|7. armada]] in je bila poveljevana s strani generala [[George Smith Patton mlajši|Georga Pattona]]. Tako Montgomery kot Patton sta bila odgovorna generalu Alexandru, poveljniku [[15. armadna skupina (ZDA/Združeno kraljestvo)|15. armadne skupine]].
7. armada je imela v svoji sestavi tri pehotna divizije, ki so spadale pod [[2. korpus (Kopenska vojska ZDA)|2. korpus]] pod poveljstvom [[generalmajor (ZDA)|generalmajorja]] [[Omar Nelson Bradley|Omarja Bradleya]]. [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1.]] in [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] so izplule iz pristanišč v Tuniziji, 45. pehotna divizija pa je izplula iz ZDA. Kot okrepitev so poslali tudi ameriško [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepno divizijo]], ki bi jo uporabili le na zahtevo poveljstva. 15. julija 1943 je Patton reorganiziral svojo 7. armado in iz enega korpusa ustanovil dva. Tako sta 7. armado sestavljala II. korpus in Začasni korpus, ki mu je poveljeval [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]] [[Geoffrey Keyes (ZDA)|Geoffrey Keyes]].
8. armada je imela štiri pehotne divizije razdeljene v dva korpusa. [[13. korpus|XIII. korpus]] je imel [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5.]] in [[50. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|50. pehotno divizijo]], pod poveljstvom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnik]]a [[Miles Christopher Dempsey|Miles Dempseya]], [[30. korpus|XXX. korpus]] pa je bil sestavljen iz [[1. kanadska divizija|1. kanadske divizije]], 51. (višavska) pehotne divizije in [[231. pehotna brigada|231. pehotne brigade]].
Kot okrepitve amfibijskemu desantu naj bi pristali tudi padalci, ki bi podprli zahodno in vzhodno bojno skupino. Na vzhodu naj bi odskočila [[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|1. zračnoprevozna divizija]], v njeni sestavi pa bi delovala 21. (izvidniška) padalska četa. Kot strateška rezerva je v [[Tunizija|Tuniziji]] ostala [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] in bi bila uporabljena le v nujnem primeru.
====Pomorske sile====
Zavezniške pomorske sile so bile prav tako razdeljene v dve bojne skupine, da bi tako lažje podprle amfibijski [[desant]]. Vzhodna pomorska bojna skupina (Sredozemsko ladjevje) je spadala pod poveljstvo britanskega admirala [[Bertram Ramsay|Bertrama Ramsaya]]. Zahodni pomorski bojni sili je poveljeval admiral [[Kent Hewitt]]. Sestavljena je bila iz 8. ladjevja [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|vojne mornarice ZDA]]. Tako poveljnik Vzhodne kot Zahodne bojne skupine sta odgovarjala [[Admiral (Združeno kraljestvo)|admiral]]u [[Andrew Browne Cunningham|Andrewu Cunninghamu]] ta pa poveljniku vseh sil generalu Eisenhowerju.
====Zračne sile====
Operacija Husky naj bi bila podprta s strani dvojih zračnih sil. Severozahodne Afriške zračne sile pod poveljstvom [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnika]] [[Carl Spaatz|Carla Spaatza]], ki bi operacijo podprle iz letališč v [[Tunizija|Tuniziji]]. 9. zračna sila naj bi podprla operacijo iz Tunizije in [[Egipt]]a. Takoj po zavzetju letališč na jugu Sicilije naj bi se del 9. zračne sile (srednje težki bombniki in letala [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]) preselil na zavzeta letališča in tako pomagal pri zavzetju Sicilije. 9. zračna sila je bila pod poveljstvom generalporočnika [[Lewis Brereton|Lewisa Breretona]].
Bližnje vzhodno zračno poveljstvo pod poveljstvom generala (<small>Air Chief Marshal</small>) [[Sholto Douglas|Douglasa]] in malteško zračno poveljstvo pod poveljstvom generalmajorja (<small>Air-Vice Marshal</small>) [[Keith Rodney Park|Parka]] je bilo zadolženo za zagotavljanje logistične podpore, dodatnih [[letalo|letal]] in za pomožna [[letališče|letališča]]. Vsi štirje poveljniki so bili odgovorni poveljniku Sredozemskih zračnih sil generalu (<small>Air Chief Marshal</small>) [[Arthur Tedder|Tedderju]], ta pa je bil odgovoren generalu Eisenhowerju.
===Sile osi===
[[Sicilija|Sicilijo]] je branila italijanska [[6. armada (Kraljevina Italija)|6. armada]], ki je bila pod poveljstvom generala [[Alfredo Guzzoni|Guzzonija]]. Otok je branila tudi vsa italijanska mornarica, ki jo je Kraljevina Italija takrat premogla. V začetku junija je bilo na otoku nastanjenih 200.000 italijanskih vojakov in 32.000 Nemcev. Na Siciliji se je močno čutila tudi prisotnost [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] saj je bilo na otoku kar 30.000 Luftwaffinega osebja. Glavnino nemških sil je predstavljala tankovska divizija [[Hermann Göring (divizija)|Herman Göring]] in [[15. tankovskogrenadirska divizija (Wehrmacht) |15. tankovskogrenadirska divizija]]. Tankovska divizija je imela 99 [[tank]]ov razporejene v dva [[bataljon]]a, vendar ji je kritično primanjkovalo pehote. 15. tankovskogrenadirska divizija pa je imela pehoto razporejene v tri [[polk]]e in bataljon 66 tankov.
Pozno v juliju so prišle na Sicilijo prve nemške okrepitve. Na otok so poslali [[1. padalsko-lovska divizija (Wehrmacht)|1. padalsko-lovsko divizijo]], skupaj z [[29. motorizirana pehotna divizija (Wehrmacht)|29. motorizirano pehotno divizijo]] in [[XIV. tankovski korpus (Wehrmacht)|XIV. tankovskim korpusom]] (poveljnik [[general tankovskih enot (Wehrmacht)|general tankovskih enot]] [[Hans-Valentin Hube]]). Do prihoda XIV. korpusa je tankovska divizija skupaj z 29. motorizirano pehotno divizijo delovala pod poveljstvom italijanskega XVI. korpusa ostanek enot pa pod poveljstvom XII. korpusa. Kljub temu, da so bile nemške enote pod italijanskem poveljstvom, so dobivale ukaze od nemških častnikov, ki so bili dodeljeni italijanski 6. armadi. Pozno junija leta 1943 je na Sicilijo prišel [[Generalporočnik (Wehrmacht)|generalporočnik]] [[Frido von Senger und Etterlin]] ki je bil podrejen [[Albert Kesselring|Albertu Kesselringu]] nemškemu poveljniku južnih sil. Von Sengerjeva naloga je bila pridobiti večji nadzor nad nemško vojsko, ki je takrat delovala v sklopu italijanske 6. armade. Ko je prišel general Hube s svojim XIV. tankovskim korpusom je bilo vse pripravljeno, da prevzame nadzor nad odsekom fronte kjer so bili udeleženi nemški vojaki, 2. avgusta pa je dobil poveljstvo nad vsemi enotami na Siciliji.
==Načrtovanje==
Januarja leta 1943, po uspešnem zavzetju Severne Afrike so na [[Casablanška konferenca|konferenci v Casablanci]] zavezniški voditelji in poveljniki razpravljali o nadaljnjem poteku vojne. Britanci so bili za invazijo na Sicilijo saj bi tako izločili iz vojne Italijo in s tem prisilili [[Tretji rajh|Nemčijo]] da priskoči na pomoč svojim zaveznikom in tako razprši svoje sile. V primeru poraza Italije bi [[Turčija]] prekinila svojo [[nevtralnost]] in vstopila v vojno na strani zaveznic. Američani so sprva nasprotovali načrtu in ga označili za oportunističnega in nepomembnega. Po dolgih pogovorih so spremenili svoje prepričanje in spoznali da bi v primeru zmage lahko uničili velik del vojnega letalstva in mornarice [[sile osi|sil osi]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in tako sprostili pomembne plovne poti.
Zavezniški voditelji so za poveljnika vseh zavezniških sil določili generala Eisenhowerja, za njegovega namestnika pa generala Alexandra, ki mu je bilo naloženo da do potankosti izdela načrt ofenzive in poskrbi da bo pravilno izveden. Za poveljnika zavezniškega ladjevja je bil določen admiral Andrew Cunningham, za poveljnika zračnih sil pa general Tedder.
Načrt, ki je bil predan Eisenhowerju, je obsegal [[izkrcanje|amfibijski desant]] v katerem bi sodelovale enote v velikosti [[brigada|brigade]] in [[divizija|divizije]]. Pristajalna območja so se nahajala na jugovzhodu, jugu in na severozahodu. V načrtu je bil predviden hiter prodor v notranjost otoka in zavzetje [[letališče|letališč]] [[sile osi|sil osi]] ki so ogrožala izkrcevališča pehote in ostale opreme. Predvideno je bilo tudi hitro zavzetje glavnih pristanišč [[Catania|Catanie]], [[Palermo|Palerma]], [[Sirakuze|Sirakuz]] in [[Augusta (Sicilija)|Auguste]]. Načrtovanje operacije je bilo na začetku zelo slabo in površno saj so bili vsi trije zavezniški poveljniki zaposleni z zaključnimi boji v Tuniziji. Zato je Montgomery oddal svoje načrte za ofenzivo šele 24. aprila. Tedder in Cunningham sta nasprotovala Montgomeryju saj je njegov načrt predvideval da pustijo 13 pristajališč v nasprotnikovih rokah in se osredotočijo na ostala pristajališča. 2. maja leta 1943 je Eisenhower sklical sestanek, kjer so se zbrali Montgomery, Cunningham in Tedder. Na tem sestanku je Montgomery spremenil načrte in cilje za ofenzivo. Tako je v popravku predvideval da se ne izkrcajo v okolici Palerma ampak da se okrepi desant na jugozahodu Sicilije. 3. maja se jim je na sestanku pridružil tudi general Alexander in tako so sprejeli dokončni načrt operacije Husky.
[[Slika:Map operation husky landing.jpg|300px|thumb|right|Zemljevid zavezniških pristajališč, 10. julija 1943]]
17. maja je general Alexander predstavil uradne načrte in cilje za izkrcanje [[7. armada (ZDA)|7.]] in [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armade]]. Načrt je predvideval vzpostavitev frontne črte od mesta [[Catania]] do mesta [[Licata]] in s tem položaj za zaključne operacije, ki bi uničile sile osi na Siciliji. Po vzpostavitvi frontne črte bi sledil hiter prodor do mesta [[San Stefano]]. S tem manevrom bi razdelili nasprotnikove enote na dva dela.
7. armada naj bi se izkrcala v zalivu Gela na jugu Sicilije. [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] in [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepna divizija]] naj bi zavarovale mesto Licata, [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotna divizija]] je imela nalogo zavzeti centralni del zaliva Gela, [[45. pehotna divizija (ZDA)|45. pehotna divizija]] pa je imela cilj zavarovati mesto Scoglitti. [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] naj bi izskočila pri mestu Scoglitti in za sovražnikovo linijo v centralnem delu zaliva Gela. 8. armadi je bilo naročeno da se izkrca na jugovzhodu Sicilije. [[XXX. korpus (Združeno kraljestvo)|XXX. korpus]] naj bi se izkrcal pri rtu Cape Passero na jugovzhodu Sicilije malce bolj severno pri mestu [[Avola]] pa bi se izkrcal [[XII. korpus (Združeno kraljestvo)|XII. korpus]].
==Priprave na operacijo==
Po porazu sil osi v [[Tunizija|Tuniziji]] so zavezniški strateški bombniki pričeli z bombardiranji vseh pomembnejših letališč na [[Sardinija|Sardiniji]], Siciliji in južni Italiji. Tako kot letališča so bombardirali tudi vsa pomembnejša pristanišča (Neapelj, Palermo, Messina in Cagliari). Hkrati so bombardirali tudi severno Italijo (iz letališč v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]), in [[Grčija|Grčijo]] (iz letališč na Bližnjem vzhodu), tako Nemci niso mogli predvideti kam bo usmerjena nova zavezniška ofenziva. 10. julija sta bili popolnoma uničeni dve pomembni letališči na Siciliji zato so bili Nemci prisiljeni preseliti polovico svojega letalstva iz Sicilije na druge lokacije.
Zračne operacije so potekale tudi v maju, ko so bombardirali majhen otok [[Pantelleria]], ki se nahaja 110 km jugozahodno od Sicilije in 240 km severozahodno od [[Malta|Malte]]. Na otoku je bilo pomembno letališče katerega bi Nemci lahko uporabili za zračno podporo pri evakuaciji vojakov iz Severne Afrike. 6. junija so se bombni napadi stopnjevali, temu je 11. junija sledilo izkrcanje [[1. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|1. pehotne divizije]] in še istega dne je brez večjih bojev otok padel. 12. junija je padlo tudi [[Pelagijsko otočje]], ki leži 140 km zahodno od Malte.
===Zavajanje nasprotnikov===
Da bi zavajali Nemce so zavezniki izvedli nekaj operacij s katerim bi nasprotnika poskusili čim bolj zmesti. Najbolj slavna je bila [[operacija Mincemeat]]. Britansko poveljstvo je dovolilo obveščevalni službi, da preobleče truplo v uniformo britanskega častnika in ga odvrže v bližini španske obale skupaj z aktovko v kateri so bili lažni tajni dokumenti o ofenzivi. Tajni dokumenti so govorili o zavezniški ofenzivi v Grčiji. Nemška obveščevalna služba je potrdila pristnost dokumenta in takoj se je začelo preseljevanje nemške vojske iz Sicilije v Grčijo. Ob začetku invazije je bilo na otoku še vedno veliko število nemških vojakov, ki so se umaknili iz Severne Afrike in jih še niso uspeli poslati na vzhodno fronto.
==Bitka==
===Zavezniško izkrcanje===
====Pristanek padalcev====
Zračnodesantne sile so pristale ob polnoči v noči iz 9. julija na 10. julij kot del invazije, sestavljene iz dveh ameriških in dveh britanskih padalskih enot. Američani so prispevali [[505. padalski pehotni polk (ZDA)|505. padalski pehotni polk]], ki je deloval v sestavi [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozne divizije]]. Britanska [[1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)]] naj bi pristala pri mostu Ponte Grande na reki Anape južno od [[Sirakuze|Sirakuz]]. Njihova naloga je bila da most zadržijo do prihoda [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5. pehotne divizije]] ki se je izkrcala 11 km daleč pri mestu Cassibile. Ameriška 505. padalski polk pa je pristal pri mostu Ponte Olivo, ki naj bi ga zadržal do prihoda [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotne divizije]], ki se je izkrcala v zalivu Gela (8 km).
Na dan operacije so pihali močni vetrovi. Posledica je bila da so ameriška letala zgrešila svoje cilje in tako so bili ameriški padalci raztreseni med Sirakuzami in zalivom Gela. Do 14. julija se je zbralo približno dve tretjini padalcev ki so izskočili. Britanska jadralna letala so se odrezala malce bolje saj jih je na dogovorjenem mestu pristalo 12 od 147, 69 pa jih je strmoglavilo v morje. Kljub temu so majhne enote padalcev, ki niso našli svojih enot povzročale pravo zmedo med nemški enotami. Vod iz Južnega Staffordishirskega polka je pristal na dogovorjenem mestu in zavzel most Ponte Grando in sam odbil vse napade nemških sil. Most je branilo 89 vojakov vse dokler ni prišel 75. pehotni polk, ki je deloval pod italijansko 54. pehotno divizijo. Po osmih urah bojev se je bil vod prisiljen vdati italijanskemu polkovniku Francescu Roncu poveljniku 75. pehotnega polka. Iz te operacije je razvidno, da lahko majhne enote delujejo na svojo pobudo in tako ustvarjajo zmedo v sovražnikovem zaledju.
====Izkrcanje kopenske vojske====
[[File:Treno armato Licata.JPG|thumb|Oklepni vlak v Licati]]
Močan veter je odigral pomembno vlogo tudi pri amfibijskem desantu, saj so branilci mislili, da ne bo nobenega desanta v tako slabih vremenskih razmerah. Zavezniki so se izkrcali v zgodnjih urah 10. julija na 26 izkrcevališčih v dolžini 169 km. Britanske in kanadske enote so se izkrcale na vzhodu, ameriške sile pa so se izkrcale na zahodu Sicilije. To izkrcanje je bilo največje izkrcanje v drugi svetovni vojni glede na število pristajalnih območij in število divizij ki se jim je uspelo izkrcati v enem dnevu.
==Viri==
{{kategorija v Zbirki|Operation Husky}}
{{refbegin}}
*{{cite book|last=Alexander| first=Harold | title=The Conquest of Sicily from 10 July 1943 to 17 August 1943| series=Alexander's Despatches| date=12 February 1948}} published in {{London Gazette|issue=38205 |date=10 February 1948|startpage=1009 |endpage=1025 |supp=2nd Supplement |accessdaymonth= |accessyear=}}
*{{cite book| first=Rick| last=Atkinson| title=Volume II: The Day of Battle, The War in Sicily and Italy, 1943–1944 | series=The Liberation Trilogy| isbn=978-0-8050-6289-2 |year=2007| location= New York| publisher=Henry Holt| pages=816 pages}}
*{{cite book | last=Bimberg| first=Edward L.| url=http://www.zenithpress.com/Store/ProductDetails_36956.ncm| title=The Moroccan Goums | publisher=Greenwood Publishing|location=Westport, Conn.| year=1999 | isbn=0-313-30913-2}}
*{{cite book | last =Birtle |first =Andrew J.| url=http://www.history.army.mil/brochures/72-16/72-16.htm| series= The U.S. Army WWII Campaigns| title=Sicily 1943 | publisher=[[United States Army Center of Military History]]|location=Washington| year=1993| id=CMH Pub 72-16| isbn=0-16-042081-4}}
*{{cite thesis|degree=M.A.|first= Shaun R.G.| last=Brown| title=The Loyal Edmonton Regiment at war, 1943-1945|publisher=Wilfrid Laurier University|date=1984}}
*{{cite book | authorlink=Michael Carver, Baron Carver| first=Field Marshal Lord| last=Carver| title=The Imperial War Museum Book of the War in Italy 1943–1945| publisher=Sidgwick & Jackson|location=London | year=2001 | isbn=0-330-48230-0}}
*{{cite book|last1=Copp|first1=Terry|last2=Symes|first2=Matt|last3=McGreer|first3=Eric|title=The Canadian Battlefields in Italy: Sicily and Southern Italy|year=2008|publisher=Laurier Centre for Military, Strategic and Disarmament Studies|location=Waterloo}}
*{{cite book | author=Costanzo, Ezio| title=Sicilia 1943 : breve storia dello sbarco alleato| location=Catania, Italy | publisher=Le Nove Muse | year=2003| isbn=88-87820-21-X| language=it}}
*{{cite book | author=D'Este, Carlo| title=Bitter Victory: The Battle for Sicily 1943| location=London| publisher=Arum Press Ltd| year=2008| isbn=978-1-84513-329-0}}
*{{cite book | author=Dickson, Keith| title=World War II for Dummies| location=New York, New York| year=2001}}
*{{cite book| last1=Ferguson| first1=Gregor| last2=Lyles|first2= Kevin| title=The Paras 1940–1984: British airborne forces 1940–1984| url=http://books.google.com/?id=ZTmD7VuFuykC&printsec=frontcover| publisher=Osprey| location=Oxford| year=1984| isbn=0-85045-573-1}}
*{{cite book | author=Follain, John | title=Mussolini's Island: The Invasion of Sicily Through The Eyes Of Those Who Witnessed The Campaign | publisher=Hodder & Stoughton | year=2005}}
*{{cite book | author=Grigg, John | title=1943: The Victory that Never Was | publisher=Kensington Pub Corp | year=1982 | isbn=0-8217-1596-8}}
*{{cite book|first=Edwin P.| last=Hoyt| title=Backwater War: The Allied Campaign in Italy, 1943–45| publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsburg, PA| year=2007| isbn=978-0275974787| origyear=2002}}
*{{cite book| last1=Jowett| first1=Philip S.| last2=Andrew|first2= Stephen| title=The Italian Army 1940–45| publisher=Osprey Publishing| location=Oxford| year=2001| isbn=1-85532-866-6}}
*{{cite book| last1=Mitcham| first1=Samuel W.| last2=von Stauffenberg| first2=Friedrich| title=The Battle of Sicily: How the Allies Lost Their Chance for Total Victory | publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsberg, PA| year=2007| isbn=0-8117-3403-X| origyear=1991| last-author-amp=yes}}
*{{cite book|first3=Major-General H.L.| last3=Davies| last2=with Flynn| first2=Captain F.C. (R.N.)| last1=Molony| first1=Brigadier C.J.C.| last4=Gleave| first4=Group Captain T.P.|editor-last=Butler| editor-first=Sir James| editor-link=James Ramsay Montagu Butler |series=History of the Second World War, United Kingdom Military Series| title=The Mediterranean and Middle East, Volume V: The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3 September 1943 to 31 March 1944| publisher=Naval & Military Press |location=Uckfield, UK |year=2004| origyear=1st. pub. [[HMSO]]:1973| isbn=1-84574-069-6| lastauthoramp=y}}
*{{cite book | last=Tomblin| first=Barbara|url=http://books.google.com/?id=XDqBUqnrFLYC&printsec=frontcover | title=With Utmost Spirit: Allied Naval Operations in the Mediterranean, 1942–1945 | publisher=University Press of Kentucky |location=Lexington | year=2004| isbn=0-8131-2338-0}}
*{{cite book| last=Shaw| first=A| year=2002| title=World War II: Day by Day| origyear=2000| publisher=Grange | location=Hoo| isbn=1-84013-363-5}}
*{{cite book|last=Zuehlke| first=Mark|year=2010| url=http://books.google.ca/books?id=aeT7lhe42aoC&lpg=PP1&dq=inauthor%3A%22Mark%20Zuehlke%22&pg=PP1#v=onepage&q&f=true | title=Operation husky : the Canadian invasion of Sicily, July 10-August 7, 1943| publisher=Douglas & McIntyre| isbn=1-55365-539-7}}
{{refend}}
[[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Sicilija]]
{{normativna kontrola}}
lrao147jd91ueeawrhnme73uj06s3js
Ekološka sukcesija
0
233350
5723121
5122060
2022-07-24T11:05:00Z
Asusmelj
130437
klimaksna združba gozd => pragozd
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Secondary succesion cm02.jpg|thumb|300px|Sekundarna sukcesija na opuščenem travniku]]
'''Sukcesija''' je v [[ekologija|ekologiji]] usmerjeno spreminjanje [[združba|združbe]] [[organizem|organizmov]] v času na nekem prostoru, ki jo povzroča vpliv [[rastline|rastlinstva]] na okolje. Je usmerjen proces, ki vodi iz združbe z malo medvrstnimi povezavami v kompleksno združbo, kakršna je značilna za neko okolje - t. i. »klimaksno« združbo, ki se ob stabilnih razmerah spreminja samo še ciklično in v manjši meri. Ločimo primarno in sekundarno sukcesijo: do primarne sukcesije pride na popolnoma sterilnih območjih, kakršni so novonastali ognjeniški [[otok]]i, območja, ki jih je prekrila [[magma]] po izbruhu [[ognjenik]]a, ali ozemlju, razkritem po umiku [[ledenik]]a. Mnogo pogostejša je sekundarna, ki se prične po motnji, kakršna je [[požar]], ki odstrani rastlinstvo s prizadetega območja.
V obeh primerih je začetna kolonizacija bliskovita, ko veter in [[živali]] zanesejo na očiščeno območje [[seme]]na rastlin. Sprva so okoljske razmere ostre - vladata [[suša]] in pomanjkanje hranilnih snovi, močna je tudi [[erozija]]. Preživijo jih le redke [[vrsta (biologija)|vrste]] rastlin, ki jim pravimo pionirske. Sčasoma te rastline spremenijo ekološke razmere, kar omogoči naselitev novih, občutljivejših vrst organizmov. Kasnejše stopnje sukcesije vodi predvsem tekmovanje za prostor in svetlobo, pri čemer so pionirske vrste manj uspešne.
Sukcesijo lahko umetno sproži tudi [[človek]], na primer z izsekavanjem [[gozd]]ov. V območjih [[zmerni pas|zmernega podnebnega pasu]], kakršno je večji del [[Slovenija|Slovenije]], je klimaksna združba [[pragozd]]. Večino [[travnik]]ov (z izjemo visokogorskih travnikov nad [[gozdna meja|gozdno mejo]], [[močvirje|močvirnih]] travnikov ipd.) umetno vzdržuje človek z obdelovanjem. Če obdelovanje opusti, jih kmalu zarastejo [[grm]]ičaste [[trajnica|trajnice]], katerim sledijo [[drevo|drevesne]] vrste in sčasoma se na območje vrne gozd. Ta proces je potrebno upoštevati tudi pri [[okoljevarstvo|okoljevarstvenih]] posegih - če se na primer zaščiti kulturna krajina s travniki in mejicami ter se prepovejo vsakršni posegi v zavarovano območje, se bo območje kmalu zaraslo in bo izginil sam predmet zaščite.
== Viri ==
{{kategorija v Zbirki|Ecological succession|sukcesija}}
* {{navedi knjigo |author=Krebs, C.J. |year=2001 |title=Ecology: The experimental analysis of distribution and abundance |edition=5|location=San Francisco |publisher=Benjamin Cummings |isbn=0-321-04289-1 |cobiss=872527}}
{{Ecology-stub}}
[[Kategorija:Ekologija]]
{{normativna kontrola}}
q5uvfto0ny8m16p940szgkdqd8je76p
Paasilinna
0
235478
5722956
5051267
2022-07-23T15:36:22Z
Demonax
137822
wikitext
text/x-wiki
'''Paasilinna''' :
* [[Arto Paasilinna]] (1942—2018), finski pisatelj
* [[Erno Paasilinna]] (1935—2000), finski pisatelj
* [[Mauri Paasilinna]] (*1947), finski pisatelj
* [[Reino Paasilinna]] (1939—2022), finski politik
== Glej tudi ==
* [[seznam priimkov (P)]]
{{Razločitev}}
kc3yaequuqww2rca40eomxcysy44l7x
Jože Zablatnik
0
242214
5723015
5189092
2022-07-23T19:54:57Z
2003:D1:DF2E:418:84A0:BA26:D1DB:EC60
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Jože Zablatnik''' (tudi '''Joseph Sablatnig'''), [[Slovenci|slovenski]] [[pilot]], [[letalo|letalski]] [[konstruktor]] in [[podjetnik]], * [[9. februar]] [[1886]], [[Celovec]], † [[28. februar]] [[1946]], [[Koncentracijsko taborišče|Posebno taborišče št. 2]] [[Buchenwald]] (Speziallager Nr. 2'' Buchenwald).
== Življenje in delo ==
Pozimi 1909/1910 si je kupil prvo letalo in opravil pilotski tečaj. 29. maja 1910 je s prijateljem O. Heimom v Celovcu pripravil prvi javni letalski miting. 26. junija pa z njim in [[Edvard Rusjan|Edvardom Rusjanom]] miting v [[Gorica|Gorici]]. Istega leta je dobil pilotsko dovoljenje in tako postal prvi diplomirani pilot slovenskega rodu. V začetku leta 1911 se je zaposlil kot šef pilotov in konstruktor v letalski tovarni v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. V noči na 10. avgust 1911 je opravil prvi nočni polet na svetu. Nato je odšel v [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] in se tam hitro uveljavil. Leta 1913 je postavil več višinskih rekordov, v 1. polovici 1914 pa akrobatsko letel s športnim letalom, ki ga je sam konstruiral. Leta 1916 je ustanovil letalsko tovarno ''Sablatnig-Flugzeugbau GmbH'', v kateri so do konca [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] izdelali 167 vojaških letal (Tipi: Sablatnig SF 2, SF 5 in SF 6), predvsem izvidniških [[hidroplan]]ov, takoj po vojni pa eno prvih [[potniško letalo|potniških letal]]. Leta 1920 je ustanovil družbo za letalski promet (''Lloyd Luftverkehr Sablatnig''), eno od predhodnic [[Lufthansa|Lufthanse]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
Med drugo svetovno vojno je v Berlinu konstruiral hitre čolne za potrebe nemške vojske. Po koncu svetovne vojne so ga 16. junija v njegovem biroju prijeli vojaki Rdeče armade in ga zaprli v delovno taborišče pri Berlinu, kjer je 28. februarja 1946 umrl zaradi slabega zdravja in podhranjenosti.{{cn}}
== Viri ==
{{opombe}}
{{normativna kontrola}}
{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Zablatnik, Jože}}
[[Kategorija:Slovenski piloti]]
[[Kategorija:Slovenski konstruktorji]]
[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Žrtve koncentracijskega taborišča Buchenwald]]
qi7lcplrjo3iz45yc7t6sfatklx4lef
Vrana (razločitev)
0
247327
5722988
5580975
2022-07-23T18:22:56Z
Yerpo
8417
pnp
wikitext
text/x-wiki
'''Vrana''' je lahko:
* [[vrana]], rod ptic (''Corvus'') iz družine vranov in del imena nekaterih predstavnikov:
** [[črna vrana]]
** [[planinska vrana]]
** [[poljska vrana]]
** [[siva vrana]]
* [[vrana (riba)|vrana]], riba iz družine ustnač
*ime več naselij:
** [[Vrana, Cres]] (Hrvaška)
** [[Vrana, Pakoštane]] (Hrvaška)
**[[Kusa Vrana]] (Srbija)
== Glej tudi ==
* [[vran]] (razločitev)
* [[vrane]] (razločitev)
*[[vrani]] (razločitev)
*[[Vranje]]
*[[Vranjek]]
*[[Vransko]]
* [[Vraneševci]]
* [[Vraneši]]
*[[Vranjska (razločitev)|Vranjska]]
*[[Vranica]]
{{razločitev}}
h28juhxu2srr4ordr9xz9sxjgdckw2p
Vrana
0
266356
5723002
2658581
2022-07-23T19:14:41Z
Yerpo
8417
škrbina
wikitext
text/x-wiki
{{taksonomka
| name = Vrana
| image = Saatkrähe 2.jpg
| image_caption=[[poljska vrana]]
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Passeriformes]] (pevci)
| familia = [[Corvidae]] (vrani)
| genus = '''''Corvus'''''
| genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| type_species = ''Corvus corax''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
}}
'''Vrana''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Corvus''''') je [[rod (biologija)|rod]] [[pevci|ptic pevk]] iz družine [[vrani|vranov]], v katero združujemo 46 danes živečih [[vrsta (biologija)|vrst]], razširjenih po večini sveta. S tem so najštevilčnejši rod vranov.<ref name="IOC">{{navedi splet |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/crows/ |title=Crows, mudnesters, melampittas, Ifrit, birds-of-paradise |work=IOC World Bird List 12.1 |editor-first1=Frank |editor-last1=Gill |editor-last2=Donsker |editor-first2=David |editor-last3=Rasmussen |editor-first3=Pamela |date=2022-02-01 |publisher=Mednarodna zveza ornitologov |accessdate=2022-07-23}}</ref> Različni predstavniki imajo v [[slovenščina|slovenščini]] ljudsko poimenovanje »vrana« ([[siva vrana]], [[poljska vrana]] idr.), »kavka« ([[planinska kavka]]) ali »krokar« ([[krokar]], [[kratkorepi krokar]]).<ref>{{navedi revijo |last1=Jančar |first1=Tomaž |last2=Bračko |first2=Franc |last3=Grošelj |first3=Peter |last4=Mihelič |first4=Tomaž |last5=Tome |first5=Davorin |last6=Trilar |first6=Tomi |last7=Vrezec |first7=Al |year=1999 |title=Imenik ptic zahodne Palearktike |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9CAWNWCD |journal=[[Acrocephalus (revija)|Acrocephalus]] |volume=20 |issue=94-96 |cobiss=69621}}</ref> [[Kavka|(Navadno) kavko]] zdaj uvrščamo v soroden rod ''[[Coloeus]]''.<ref name="IOC"/>
V splošnem so vrane razmeroma veliki, čokati ptiči temne [[operjenost]]i z močnim [[kljun]]om.
== Seznam vrst<ref name="IOC"/> ==
{{div col|colwidth=35em}}
* [[domača vrana]] (''Corvus splendens'')
* ''[[Corvus moneduloides]]''
* ''[[Corvus typicus]]''
* ''[[Corvus unicolor]]''
* ''[[Corvus samarensis]]''
* ''[[Corvus pusillus]]''
* ''[[Corvus violaceus]]''
* ''[[Corvus florensis]]''
* ''[[Corvus kubaryi]]''
* ''[[Corvus validus]]''
* ''[[Corvus woodfordi]]''
* ''[[Corvus meeki]]''
* ''[[Corvus fuscicapillus]]''
* ''[[Corvus tristis]]''
* ''[[Corvus capensis]]''
* [[poljska vrana]] (''Corvus frugilegus'')
* ''[[Corvus brachyrhynchos]]''
* ''[[Corvus imparatus]]''
* ''[[Corvus sinaloae]]''
* ''[[Corvus ossifragus]]''
* ''[[Corvus palmarum]]''
* ''[[Corvus minutus]]''
* ''[[Corvus jamaicensis]]''
* ''[[Corvus nasicus]]''
* ''[[Corvus leucognaphalus]]''
* ''[[Corvus hawaiiensis]]''
* [[črna vrana]] (''Corvus corone'')
* [[siva vrana]] (''Corvus cornix'')
* ''[[Corvus torquatus]]''
* ''[[Corvus macrorhynchos]]''
* ''[[Corvus levaillantii]]''
* ''[[Corvus culminatus]]''
* ''[[Corvus orru]]''
* ''[[Corvus insularis]]''
* ''[[Corvus bennetti]]''
* ''[[Corvus tasmanicus]]''
* ''[[Corvus mellori]]''
* ''[[Corvus coronoides]]''
* [[beloprsa vrana]] (''Corvus albus'')
* [[puščavski krokar]] (''Corvus ruficollis'')
* ''[[Corvus edithae]]''
* [[krokar]] (''Corvus corax'')
* ''[[Corvus cryptoleucus]]''
* [[kratkorepi krokar]] (''Corvus rhipidurus'')
* ''[[Corvus albicollis]]''
* ''[[Corvus crassirostris]]''
{{div col end}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikivrste|Corvus}}
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Corvus|vrane}}
{{Taxonbar |from=Q43365}}
{{bird-stub}}
[[Kategorija:Vrani]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
1abo5owfyxkqi2nckkiygpdbp4rqkx1
5723006
5723002
2022-07-23T19:31:57Z
Yerpo
8417
{{Preusmeritev}}
wikitext
text/x-wiki
{{Preusmeritev|Corvus|rimsko oblegovalno napravo|Corvus (naprava)}}
{{taksonomka
| name = Vrana
| image = Saatkrähe 2.jpg
| image_caption=[[poljska vrana]]
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Passeriformes]] (pevci)
| familia = [[Corvidae]] (vrani)
| genus = '''''Corvus'''''
| genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| type_species = ''Corvus corax''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
}}
'''Vrana''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Corvus''''') je [[rod (biologija)|rod]] [[pevci|ptic pevk]] iz družine [[vrani|vranov]], v katero združujemo 46 danes živečih [[vrsta (biologija)|vrst]], razširjenih po večini sveta. S tem so najštevilčnejši rod vranov.<ref name="IOC">{{navedi splet |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/crows/ |title=Crows, mudnesters, melampittas, Ifrit, birds-of-paradise |work=IOC World Bird List 12.1 |editor-first1=Frank |editor-last1=Gill |editor-last2=Donsker |editor-first2=David |editor-last3=Rasmussen |editor-first3=Pamela |date=2022-02-01 |publisher=Mednarodna zveza ornitologov |accessdate=2022-07-23}}</ref> Različni predstavniki imajo v [[slovenščina|slovenščini]] ljudsko poimenovanje »vrana« ([[siva vrana]], [[poljska vrana]] idr.), »kavka« ([[planinska kavka]]) ali »krokar« ([[krokar]], [[kratkorepi krokar]]).<ref>{{navedi revijo |last1=Jančar |first1=Tomaž |last2=Bračko |first2=Franc |last3=Grošelj |first3=Peter |last4=Mihelič |first4=Tomaž |last5=Tome |first5=Davorin |last6=Trilar |first6=Tomi |last7=Vrezec |first7=Al |year=1999 |title=Imenik ptic zahodne Palearktike |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9CAWNWCD |journal=[[Acrocephalus (revija)|Acrocephalus]] |volume=20 |issue=94-96 |cobiss=69621}}</ref> [[Kavka|(Navadno) kavko]] zdaj uvrščamo v soroden rod ''[[Coloeus]]''.<ref name="IOC"/>
V splošnem so vrane razmeroma veliki, čokati ptiči temne [[operjenost]]i z močnim [[kljun]]om.
== Seznam vrst<ref name="IOC"/> ==
{{div col|colwidth=35em}}
* [[domača vrana]] (''Corvus splendens'')
* ''[[Corvus moneduloides]]''
* ''[[Corvus typicus]]''
* ''[[Corvus unicolor]]''
* ''[[Corvus samarensis]]''
* ''[[Corvus pusillus]]''
* ''[[Corvus violaceus]]''
* ''[[Corvus florensis]]''
* ''[[Corvus kubaryi]]''
* ''[[Corvus validus]]''
* ''[[Corvus woodfordi]]''
* ''[[Corvus meeki]]''
* ''[[Corvus fuscicapillus]]''
* ''[[Corvus tristis]]''
* ''[[Corvus capensis]]''
* [[poljska vrana]] (''Corvus frugilegus'')
* ''[[Corvus brachyrhynchos]]''
* ''[[Corvus imparatus]]''
* ''[[Corvus sinaloae]]''
* ''[[Corvus ossifragus]]''
* ''[[Corvus palmarum]]''
* ''[[Corvus minutus]]''
* ''[[Corvus jamaicensis]]''
* ''[[Corvus nasicus]]''
* ''[[Corvus leucognaphalus]]''
* ''[[Corvus hawaiiensis]]''
* [[črna vrana]] (''Corvus corone'')
* [[siva vrana]] (''Corvus cornix'')
* ''[[Corvus torquatus]]''
* ''[[Corvus macrorhynchos]]''
* ''[[Corvus levaillantii]]''
* ''[[Corvus culminatus]]''
* ''[[Corvus orru]]''
* ''[[Corvus insularis]]''
* ''[[Corvus bennetti]]''
* ''[[Corvus tasmanicus]]''
* ''[[Corvus mellori]]''
* ''[[Corvus coronoides]]''
* [[beloprsa vrana]] (''Corvus albus'')
* [[puščavski krokar]] (''Corvus ruficollis'')
* ''[[Corvus edithae]]''
* [[krokar]] (''Corvus corax'')
* ''[[Corvus cryptoleucus]]''
* [[kratkorepi krokar]] (''Corvus rhipidurus'')
* ''[[Corvus albicollis]]''
* ''[[Corvus crassirostris]]''
{{div col end}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikivrste|Corvus}}
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Corvus|vrane}}
{{Taxonbar |from=Q43365}}
{{bird-stub}}
[[Kategorija:Vrani]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
5vos8tgx6mjdb8vp5maurheuc6qx8m2
Vran
0
266357
5722980
5560877
2022-07-23T17:49:41Z
Yerpo
8417
pp
wikitext
text/x-wiki
'''Vran''' je lahko:
*predstavnik [[vrani|vranov]], družine ptic
*''[[Vran (film)|Vran]]'' (v izvirniku ''The Crow''), ameriški akcijski triler iz leta 1994
*[[Vran (priimek)|Vran]], priimek več znanih ljudi
*[[Saint-Vran]], francoska občina v departmaju Côtes-d'Armor
*[[Vran (gora)|Vran]] (2074 m), gora v Bosni in Hercegovini
== Glej tudi ==
*[[vrana (razločitev)]]
*[[vrane]]
*[[vrani]]
*[[Vranje]]
*[[Vranjek]]
*[[Vransko]]
{{razločitev}}
tazpeicwrrni69k951bq8qtpcczb8sr
Visoki Kanin
0
274257
5722974
2956859
2022-07-23T17:18:54Z
EmausBot
59654
Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kaninsko pogorje]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Kaninsko pogorje]]
apvrwlo3esgmcrr3xesmazdwb96bc8q
Kaninska skupina
0
274259
5722973
2791768
2022-07-23T17:18:44Z
EmausBot
59654
Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kaninsko pogorje]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Kaninsko pogorje]]
apvrwlo3esgmcrr3xesmazdwb96bc8q
Predloga:Novo mesto
10
282913
5723057
5343347
2022-07-24T07:30:56Z
Andrejj
94
bivša naselja
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
| name = Novo mesto
| title = [[Mestna občina Novo mesto]]
| listclass = hlist
| image = [[Slika:Novo mesto Breg 2.JPG|right|150px]]
| group1 = Naselja
| list1 = Administrativno središče: '''[[Novo mesto]]'''
* [[Birčna vas]]
* [[Boričevo]]
* [[Brezje, Novo mesto|Brezje]]
* [[Brezovica pri Stopičah]]
* [[Češča vas]]
* [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]]
* [[Črmošnjice pri Stopičah]]
* [[Daljni Vrh]]
* [[Dobovo]]
* [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]]
* [[Dolenje Grčevje]]
* [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]]
* [[Dolenje Karteljevo]]
* [[Dolenje Lakovnice]]
* [[Dolenji Suhadol]]
* [[Dolnja Težka Voda]]
* [[Dolž]]
* [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
* [[Golušnik]]
* [[Gorenje Grčevje]]
* [[Gorenje Kamence]]
* [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]]
* [[Gorenje Karteljevo]]
* [[Gorenje Kronovo]]
* [[Gorenje Lakovnice]]
* [[Gorenje Mraševo]]
* [[Gorenji Suhadol]]
* [[Gornja Težka Voda]]
* [[Gumberk]]
* [[Herinja vas]]
* [[Hrib pri Orehku]]
* [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]]
* [[Hudo, Novo mesto|Hudo]]
* [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]]
* [[Jama, Novo mesto|Jama]]
* [[Jelše pri Otočcu]]
* [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]]
* [[Jurna vas]]
* [[Konec, Novo mesto|Konec]]
* [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]]
* [[Koti]]
* [[Križe, Novo mesto|Križe]]
* [[Kuzarjev Kal]]
* [[Laze, Novo mesto|Laze]]
* [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]]
* [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]]
* [[Lutrško selo]]
* [[Mala Cikava]]
* [[Male Brusnice]]
* [[Mali Cerovec]]
* [[Mali Orehek]]
* [[Mali Podljuben]]
* [[Mali Slatnik]]
* [[Mihovec]]
* [[Otočec]]
* [[Paha]]
* [[Pangrč Grm]]
* [[Petane]]
* [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]]
* [[Plemberk]]
* [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]]
* [[Potov Vrh]]
* [[Prečna]]
* [[Pristava, Novo mesto|Pristava]]
* [[Rajnovšče]]
* [[Rakovnik pri Birčni vasi]]
* [[Ratež]]
* [[Sela pri Ratežu]]
* [[Sela pri Zajčjem Vrhu]]
* [[Sela pri Štravberku]]
* [[Sevno, Novo mesto|Sevno]]
* [[Smolenja vas]]
* [[Srebrniče]]
* [[Srednje Grčevje]]
* [[Stopiče]]
* [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]]
* [[Suhor, Novo mesto|Suhor]]
* [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]]
* [[Škrjanče pri Novem mestu]]
* [[Štravberk]]
* [[Travni Dol]]
* [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]]
* [[Uršna sela]]
* [[Velike Brusnice]]
* [[Veliki Cerovec]]
* [[Veliki Orehek]]
* [[Veliki Podljuben]]
* [[Veliki Slatnik]]
* [[Verdun, Novo mesto|Verdun]]
* [[Vinja vas]]
* [[Vrh pri Ljubnu]]
* [[Vrh pri Pahi]]
* [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]]
* [[Zagrad pri Otočcu]]
* [[Zajčji Vrh pri Stopičah]]
* [[Ždinja vas]]
* [[Žihovo selo]]
|group2 = Bivša
|list2 =
* [[Boršt, Novo mesto|Boršt]]
* [[Brod, Novo mesto|Brod]]
* [[Bršljin]]
* [[Cegelnica pri Novem mestu]]
* [[Dolenje Kamence]]
* [[Dolenji Vrh, Novo mesto|Dolenji Vrh]]
* [[Gorenji Vrh, Novo mesto|Gorenji Vrh]]
* [[Gotna vas]]
* [[Grič, Novo mesto|Grič]]
* [[Groblje, Novo mesto|Groblje]]
* [[Hmeljnik]]
* [[Irča vas]]
* [[Jedinščica]]
* [[Kandija, Novo mesto|Kandija]]
* [[Kij, Novo mesto|Kij]]
* [[Krka, Novo mesto|Krka]]
* [[Ločna]]
* [[Mačkovec pod Trško goro]]
* [[Mala Bučna vas]]
* [[Malo Škrjanče]]
* [[Muhaber]]
* [[Otok, Novo mesto|Otok]]
* [[Padež, Novo mesto|Padež]]
* [[Potočna vas]]
* [[Prapreče, Novo mesto|Prapreče]]
* [[Pušče, Novo mesto|Pušče]]
* [[Ragovo]]
* [[Regrča vas, Novo mesto|Regrča vas]]
* [[Seč, Novo mesto|Seč]]
* [[Šmihel pri Novem mestu]]
* [[Velika Bučna vas]]
* [[Velika Cikava]]
* [[Velike Škrjanče]]
* [[Žabja vas, Novo mesto|Žabja vas]]
* [[Zagorica, Novo mesto|Zagorica]]
| group3 = Zanimivosti
| list3 = * [[Breg, Novo mesto|Breg]]
* [[Glavni trg, Novo mesto|Glavni trg]]
* [[Kandijski most]]
* [[Narodni dom, Novo mesto|Narodni dom]]
* [[Rotovž, Novo mesto|Rotovž]]
* [[Železniška postaja Kandija]]
* [[Grad Grm]]
* [[Frančiškanska cerkev, Novo mesto|Frančiškanska cerkev]]
* [[Stolnica svetega Nikolaja, Novo mesto|Cerkev svetega Nikolaja]]
* [[Šance, Novo mesto|Šance]]
* [[Knjižnica Mirana Jarca]]
* [[Krka]]
* [[Dolenjski muzej]]
* [[Grad Otočec]]
| group4 = Znani ljudje
| list4 = * [[Janez Ferbar]]
* [[Gregor Golobič]]
* [[Slavko Grum]]
* [[Albin Gutman]]
* [[Ignacij Hladnik]]
* [[Božidar Jakac]]
* [[Miran Jarc]]
* [[Dragotin Kette]]
* [[Marjan Kozina]]
* [[Vladimir Lamut]]
* [[Anton Podbevšek]]
* [[Edvard Ravnikar]]
* [[Jurij Slatkonja]]
* [[Matjaž Smodiš]]
* [[Franc Andrej Šega]]
* [[Leon Štukelj]]
* [[Janez Trdina]]
}}<noinclude>
[[Kategorija:Predloge slovenskih občin|{{PAGENAME}}]]
</noinclude>
fiuijs2dyogf8lbj2qt176fq284qw7j
5723122
5723057
2022-07-24T11:11:37Z
Andrejj
94
bivša
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
| name = Novo mesto
| title = [[Mestna občina Novo mesto]]
| listclass = hlist
| image = [[Slika:Novo mesto Breg 2.JPG|right|150px]]
| group1 = Naselja
| list1 = Administrativno središče: '''[[Novo mesto]]'''
{{Navbox|subgroup
|group2 = Trenutna
|list2 =
* [[Birčna vas]]
* [[Boričevo]]
* [[Brezje, Novo mesto|Brezje]]
* [[Brezovica pri Stopičah]]
* [[Češča vas]]
* [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]]
* [[Črmošnjice pri Stopičah]]
* [[Daljni Vrh]]
* [[Dobovo]]
* [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]]
* [[Dolenje Grčevje]]
* [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]]
* [[Dolenje Karteljevo]]
* [[Dolenje Lakovnice]]
* [[Dolenji Suhadol]]
* [[Dolnja Težka Voda]]
* [[Dolž]]
* [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]
* [[Golušnik]]
* [[Gorenje Grčevje]]
* [[Gorenje Kamence]]
* [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]]
* [[Gorenje Karteljevo]]
* [[Gorenje Kronovo]]
* [[Gorenje Lakovnice]]
* [[Gorenje Mraševo]]
* [[Gorenji Suhadol]]
* [[Gornja Težka Voda]]
* [[Gumberk]]
* [[Herinja vas]]
* [[Hrib pri Orehku]]
* [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]]
* [[Hudo, Novo mesto|Hudo]]
* [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]]
* [[Jama, Novo mesto|Jama]]
* [[Jelše pri Otočcu]]
* [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]]
* [[Jurna vas]]
* [[Konec, Novo mesto|Konec]]
* [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]]
* [[Koti]]
* [[Križe, Novo mesto|Križe]]
* [[Kuzarjev Kal]]
* [[Laze, Novo mesto|Laze]]
* [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]]
* [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]]
* [[Lutrško selo]]
* [[Mala Cikava]]
* [[Male Brusnice]]
* [[Mali Cerovec]]
* [[Mali Orehek]]
* [[Mali Podljuben]]
* [[Mali Slatnik]]
* [[Mihovec]]
* [[Otočec]]
* [[Paha]]
* [[Pangrč Grm]]
* [[Petane]]
* [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]]
* [[Plemberk]]
* [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]]
* [[Potov Vrh]]
* [[Prečna]]
* [[Pristava, Novo mesto|Pristava]]
* [[Rajnovšče]]
* [[Rakovnik pri Birčni vasi]]
* [[Ratež]]
* [[Sela pri Ratežu]]
* [[Sela pri Zajčjem Vrhu]]
* [[Sela pri Štravberku]]
* [[Sevno, Novo mesto|Sevno]]
* [[Smolenja vas]]
* [[Srebrniče]]
* [[Srednje Grčevje]]
* [[Stopiče]]
* [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]]
* [[Suhor, Novo mesto|Suhor]]
* [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]]
* [[Škrjanče pri Novem mestu]]
* [[Štravberk]]
* [[Travni Dol]]
* [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]]
* [[Uršna sela]]
* [[Velike Brusnice]]
* [[Veliki Cerovec]]
* [[Veliki Orehek]]
* [[Veliki Podljuben]]
* [[Veliki Slatnik]]
* [[Verdun, Novo mesto|Verdun]]
* [[Vinja vas]]
* [[Vrh pri Ljubnu]]
* [[Vrh pri Pahi]]
* [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]]
* [[Zagrad pri Otočcu]]
* [[Zajčji Vrh pri Stopičah]]
* [[Ždinja vas]]
* [[Žihovo selo]]
|group3 = Bivša
|list3 =
* [[Boršt, Novo mesto|Boršt]]
* [[Brod, Novo mesto|Brod]]
* [[Bršljin]]
* [[Cegelnica pri Novem mestu]]
* [[Dolenje Kamence]]
* [[Dolenji Vrh, Novo mesto|Dolenji Vrh]]
* [[Gorenji Vrh, Novo mesto|Gorenji Vrh]]
* [[Gotna vas]]
* [[Grič, Novo mesto|Grič]]
* [[Groblje, Novo mesto|Groblje]]
* [[Hmeljnik]]
* [[Irča vas]]
* [[Jedinščica]]
* [[Kandija, Novo mesto|Kandija]]
* [[Kij, Novo mesto|Kij]]
* [[Krka, Novo mesto|Krka]]
* [[Ločna]]
* [[Mačkovec pod Trško goro]]
* [[Mala Bučna vas]]
* [[Malo Škrjanče]]
* [[Muhaber]]
* [[Otok, Novo mesto|Otok]]
* [[Padež, Novo mesto|Padež]]
* [[Potočna vas]]
* [[Prapreče, Novo mesto|Prapreče]]
* [[Pušče, Novo mesto|Pušče]]
* [[Ragovo]]
* [[Regrča vas, Novo mesto|Regrča vas]]
* [[Seč, Novo mesto|Seč]]
* [[Šmihel pri Novem mestu]]
* [[Velika Bučna vas]]
* [[Velika Cikava]]
* [[Velike Škrjanče]]
* [[Žabja vas, Novo mesto|Žabja vas]]
* [[Zagorica, Novo mesto|Zagorica]]
}}
| group3 = Zanimivosti
| list3 = * [[Breg, Novo mesto|Breg]]
* [[Glavni trg, Novo mesto|Glavni trg]]
* [[Kandijski most]]
* [[Narodni dom, Novo mesto|Narodni dom]]
* [[Rotovž, Novo mesto|Rotovž]]
* [[Železniška postaja Kandija]]
* [[Grad Grm]]
* [[Frančiškanska cerkev, Novo mesto|Frančiškanska cerkev]]
* [[Stolnica svetega Nikolaja, Novo mesto|Cerkev svetega Nikolaja]]
* [[Šance, Novo mesto|Šance]]
* [[Knjižnica Mirana Jarca]]
* [[Krka]]
* [[Dolenjski muzej]]
* [[Grad Otočec]]
| group4 = Znani ljudje
| list4 = * [[Janez Ferbar]]
* [[Gregor Golobič]]
* [[Slavko Grum]]
* [[Albin Gutman]]
* [[Ignacij Hladnik]]
* [[Božidar Jakac]]
* [[Miran Jarc]]
* [[Dragotin Kette]]
* [[Marjan Kozina]]
* [[Vladimir Lamut]]
* [[Anton Podbevšek]]
* [[Edvard Ravnikar]]
* [[Jurij Slatkonja]]
* [[Matjaž Smodiš]]
* [[Franc Andrej Šega]]
* [[Leon Štukelj]]
* [[Janez Trdina]]
}}<noinclude>
[[Kategorija:Predloge slovenskih občin|{{PAGENAME}}]]
</noinclude>
fjju35w5wffs16xpe83rpccwxsj7mcr
Koča strica Toma
0
297079
5723049
5715209
2022-07-24T06:43:24Z
Hladnikm
6240
wikivir
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Knjiga
| name = Koča strica Toma
| title_orig = Uncle Tom's Cabin
| translator = [[Franc Malavašič]] (1853),<br />[[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] (1853),<br />[[Olga Grahor]] (1934, 1953)
| image = [[Slika:UncleTomsCabinCover.jpg|180px|''Uncle Tom's Cabin'', CLEVELAND, OHIO: JEWETT, PROCTOR & WORTHINGTON edition]]
| image_caption =
| author = [[Harriet Beecher-Stowe]]
| illustrator = [[Hammatt Billings]] (1. izdaja)
| cover_artist =
| country = [[Združene države Amerike]]
| language = [[angleščina]]
| series =
| subject =
| genre = roman
| publisher =
| release_date = 12. marca 1852
| english_pub_date =
| media_type =
| pages =
| isbn =
| oclc =
| preceded_by =
| followed_by =
<!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo-->
| cobiss =
| predmetne-oznake = suženjstvo, zgodovina
| udk =
}}
'''Koča strica Toma''' ({{jezik-en|Uncle Tom's Cabin}}), s celotnim naslovom '''Koča strica Toma ali življenje med nizkimi''' ({{jezik|en|''Uncle Tom's Cabin; or, Life Among the Lowly''}}), je [[suženjstvo|protisuženjski]] [[roman]], ki ga je napisala [[američani|ameriška]] [[pisateljica]] [[Harriet Beecher-Stowe]]. Delo je nastajalo zelo počasi. V grobem je bilo končano leta 1850.
Pisateljica je snov za roman povzela po dogodku, ki se ji je pripetil leta 1839. Tedaj se je namreč v njen dom zatekla pobegla sužnja. Harriet ji je pomagala rešiti se pred preganjalci. Zgodba se je opirala tudi na zapise [[Josiah Henson|Josiaha Hensona]], sužnja, ki mu je uspelo pobegniti na svobodo.
Zgodba je v nadaljevanjih začela izhajati junija 1851 v [[abolicionizem|abolicionistični]] reviji ''[[New Era]]'' in pri bralcih postala zelo priljubljena. Število naročnikov revije se je hitro podvojilo, na jugu Združenih držav pa je naraščalo nezadovoljstvo z vsebino romana. V knjižni obliki jo je leta 1852 v [[Boston]]u izdal založnik [[John Jewett]]. Tudi knjiga v 31 poglavjih je bila deležna mešanega odziva. Na severu države je bilo delo sprejeto z odobravanjem in navdušenjem, na jugu pa so pisateljici očitali nepoznavanje razmer in sramotenje države.
Prevodi romana so izšli v številnih jezikih. V slovenščino sta ga že leta 1853 prevedla literat [[Franc Malavašič]] (''Stric Tomova koča ali življenje zamorcov v robnih državah severne Amerike'', Ljubljana) in duhovnik [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] (''Stric Tomaž ali življenje zamorcov v Ameriki'', Celovec),<ref>{{cite book |url=|title=Usodna privlačnost Amerike: pričevanja izseljencev o prvih stikih z novim svetom |first=Marjan |last=Drnovšek |year=1998 |publisher=Nova revija |series=Korenine |isbn=961-6017-56-X |id={{COBISS|ID=73608960}}}}</ref> s čimer se je začel odtlej nepretrgani dialog med ameriškimi avtorji in slovenskimi prevajalci ter bralci.<ref>{{cite journal |url=http://www.erudit.org/revue/meta/2003/v48/n1-2/006972ar.html |title=Domestication and Foreignization in Translating American Prose for Slovenian Children |journal=Meta: Translator's Journal |volume=48 |issue=1–2 |year=maj 2003 |month= |pages=250–265 |issn=1492-1421 |first=Darja |last=Mazi-Leskovar |publisher=Les Presses de l'Université de Montréal}}</ref> Še enkrat ga je leta 1934 in v skrajšani obliki leta 1953 prevedla [[Olga Grahor]].
== Osebe ==
* Haley, prekupčevalec s sužnji
* gospod Shelby, lastnik sužnjev
* gospa Shelby, njegova žena
* George Shelby, njun sin
* Tom, najboljši suženj gospoda Shelbyja
* George Harris, mulat, suženj na bližnjem posestvu
* Eliza, sužnja, Georgova žena
* Avgustine St. Claire, sin bogatega plantažnika
* Ofelija, njegova sestrična
* Legree, lastnik bombažne [[Plantaža|plantaže]] ...
== Kratka vsebina ==
Gospod Shelby se je znašel v denarnih težavah, zato se je stežka odločil prodati svoje premoženje, med njimi tudi otroka sužnje Elize in svojega najboljšega služabnika Toma. Obljubili so jima, da ju bodo takoj, ko bodo poravnali dolgove in pridobili nekaj denarja, odkupili nazaj. Eliza je v strahu večer pred prodajo ušla s svojim otrokom in se napotila za možem, ki je že predtem pobegnil v [[Kanada|Kanado]]. Zasledovalci ju niso uspeli ujeti.
Prekupčevalcu s sužnji Haleyu so zabičali, naj Toma proda dobremu in poštenemu kupcu. Kupil ga je gospod St. Claire, ki mu čez čas, ko je spoznal pridnost, ubogljivost, prijaznost [[Sužnji|sužnja]], obljubil, da ga bo osvobodil. Vendar Tom tega ni dočakal, ker je tik pred podpisom osvoboditve njegov gospodar nesrečno umrl. Toma je nato kupil surovež Legree, ki ga je, tako kot ostale svoje sužnje, gnal po [[bombaž]]nih poljih, mučil in pretepal. Po enem izmed okrutnih mučenj je Tom [[Umrljivost|umrl]] pred očmi Georga Shelbyja, ki ga je, tako kot mu je obljubil, prišel odkupit nazaj. Po tem dogodku je mladi gospodar preostale svoje sužnje zavestno osvobodil.
== Sklici ==
{{sklici}}
{{wikivir|Stric Tomova koča}}
[[Kategorija:Knjige leta 1852]]
[[Kategorija:Ameriški romani]]
[[Kategorija:Romani, po katerih so posneli film]]
[[Kategorija:Abolicionizem]]
{{normativna kontrola}}
av1c7r5yax1xmm1owdiiu7ed8tplw8p
Rokopis
0
330955
5723028
5720056
2022-07-23T22:08:10Z
Karel~slwiki
9557
/* Register rokopisov slovenskega slovstva (RRSS) */
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Codex Suprasliensis.jpg|thumb|right|250px|[[Supraseljski kodeks]] iz konca 10. stoletja, hrani [[Narodna in univerzitetna knjižnica]]]]
'''Rokopis''' ima v slovenščini več pomenov. Lahko je ročno napisano [[besedilo]] iz dobe pred iznajdbo [[tisk]]a. V [[tekstna kritika|tekstni kritiki]] pomeni tekst, ki je namenjen [[založnik]]u ali [[lektor]]ju v pripravo za tiskanje. Najširši pomen je tekst, napisan z roko. Medijsko specifiko rokopisom dajejo naslednje lastnosti: unikatnost, omejen recepcijski domet, starost, zasebnost in avtentičnost.<ref>Miran Hladnik: [http://centerslo.si/wp-content/uploads/2017/10/Obdobja-36_Hladnik.pdf Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih.] Ljubljana: FF (Obdobja, 36). 119.</ref>
== Zgodovina ==
V [[2. stoletje|2. stoletju]] pred štetjem so [[Grki]] iznašli [[pergament]]. Pergamentne liste so zbrali v [[snopiči|snopiče]] in jih zašili. Pergament, zvezan v [[kodeks]], je postal najbolj razširjena podlaga za pisanje in ko ga je zamenjal [[papirus]], je oblika [[zvitek|zvitka]] tako rekoč odpadla. V primerjavi s papirusovim zvitkom je imel kodeks več prednosti, in sicer možnost pisanja po obeh straneh listov, večjo trajnost in lažjo uporabnost.
Če so želeli [[besedilo]] ohraniti, da bi bilo dostopno še prihodnjim generacijam, ga je bilo potrebno izdelati v čim več izvodih.V antični [[Antična Grčija|Grčiji]] in [[starorimska civilizacija|Rimu]] je bilo prepisovanje dolžnost [[sužnji|sužnjev]]. V srednjem veku je bila to naloga [[menih]]ov. Prepisovali so besedila na pergament z ošiljenimi paličkami stilusi, ki so jih namakali v črnilo, in te rokopise so tudi okrasili z risbicami, zato govorimo o [[iluminirati|iluminiranih]] rokopisih. [[Samostan]] je imel za prepisovanje poseben prostor imenovan [[skriptorij]]. Za prepis posameznega dela se je porabilo več mesecev.
Okrog leta 1480 so počasi pričeli rokopisno literaturo izpodrivati prvi tiski, imenovani [[inkunabula|inkunabule]]. Na Slovenskem se je doba rokopisov zaključila s 1. slovensko knjigo ([[Primož Trubar]], 1550).
== Knjižnice, ki hranijo rokopise ==
Rokopisi se navadno poimenujejo po vsebini ([[evangeliar]], [[psalter]], [[kartular]], [[fevdna knjiga]]), po naročniku ([[evangeliar vojvode Ernesta Avstrijskega]]), po posebnih značilnostih ([[codex aureus]], [[argenteus]]) ali po zdajšnjem hranišču ([[codex Vaticanus]], [[Vienensis]]). V [[Slovenija|Sloveniji]] je ohranjenih več kot 100 [[srednji vek|srednjeveških]] iluminiranih rokopisov, večinoma so [[latinščina|latinski]], nekaj je latinsko-[[nemščina|nemških]], [[cirilica|cirilskih]] in [[glagolica|glagolskih]]. Največ jih hranijo v [[NUK|NUK-u]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (35), [[Cerkveni arhiv|Cerkvenem arhivu]] (12) in [[kartuzija Pleterje|kartuziji Pleterje]] (6), posamezne pa v [[Nadškofijski arhiv|Nadškofijskem arhivu]] in [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniški knjižnici]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], v [[frančiškani|frančiškanskih]] samostanih v [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Piran]]u in [[Ljubljana|Ljubljani]], v župnijskem arhivu v [[Izola|Izoli]] in [[Stari trg|Starem trgu]] blizu [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]] ter v [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetni knjižnici]] v [[Maribor]]u.
Vse pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]] v [[Slovenija|Sloveniji]] imajo posebne rokopisne oddelke, v katerih hranijo rokopisno gradivo od srednjeveških kodeksov do [[korespondenca|korespondence]] [[pisatelj]]ev in javnih delavcev.
== Starejši rokopisi v slovenščini ==
[[Slika:Brižinski spomeniki 3.png|thumb|right|200px|II. Brižinski spomenik]]
* [[Brižinski spomeniki]]
* [[Celovški rokopis|Celovški (Rateški) rokopis]]
* [[Stiški rokopis]]
* [[Čedadski rokopis|Čedadski (Černjejski, Čedajski ali Beneškoslovenski) rokopis]]
* [[Starogorski rokopis]]
* [[Videmski rokopis]]
* [[Škofjeloški rokopis]]
* [[Turjaški rokopis]]
* [[Prisege mesta Kranj]]
* [[Rokopis – načrt za pridigo|Rokopis - načrt za pridigo]]
* [[Rokopis št. 71.|Rokopis št. 71]]
Veliko slovenskih rokopisov v obdobju [[protireformacija|protireformacije]] je bilo uničenih in sežganih, nekaj se jih je pa seveda tudi izgubilo.
== Register rokopisov slovenskega slovstva (RRSS) ==
Raziskava je pod naslovom Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (NRSS) potekala na [[Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede|Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede]] [[ZRC SAZU]] v sodelovanju z [[Institut "Jožef Stefan"|Institutom „Jožef Stefan“]] in [[Univerza v Novi Gorici|Univerzo v Novi Gorici]] v letih 2008–2011 in 2013–2016. Z njim so želeli raziskati rokopise v slovenskem jeziku, ki so nastali v [[barok]]u in [[razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], vendar so do danes ostali manj znani ali celo neznani.
Glavni rezultat raziskave je bil spletni portal, na katerem so leta 2011 predstavili prvih 100 slovenskih rokopisov s podrobnimi opisi, deloma tudi z digitalnim faksimilom. Portal obsega tudi bibliografski pregled temeljne literature o rokopisih slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja.
Po desetletju od prve inačice (2011) so spletni portal temeljito prenovili in ga naslovili Register rokopisov slovenskega slovstva (RRSS).
== Sodobne oblike rokopisa ==
Danes rokopis označujemo kot katerikoli ročno napisan dokument v knjižnici ali arhivu, na primer zbirka pisem ali dnevnika.
V založništvu in uredništvu rokopis pomeni kakršnokoli predlogo za razmnoževanje, tudi če ni napisano z roko. V knjižnem, [[revija]]lnem in [[glasba|glasbenem]] založništvu beseda rokopis pomeni originalni izvod dela, ki ga je naredil avtor, ki običajno sledi standardiziranim [[tipografija|tipografskim]] in oblikovalskim pravilom.
Papir za ročno notni zapis se iz tega razloga imenuje rokopisni papir. [[Film]]ski rokopis je [[scenarij]], [[televizija|televizijski]] rokopis je televizijski scenarij, rokopis za [[gledališče]] [[dramsko delo]] in rokopis za [[glasba|glasbeno]] produkcijo [[radio|radijsko]] delo.
== Viri ==
* Rukopis. ''Rečnik književnih termina''. 1985.{{COBISS|ID=15936001}}
*Božo Otorepec: Rokopis. ''Enciklopedija Slovenije''. {{COBISS|ID=17411}}
* [https://rrss.manuscripta.zrc-sazu.si/ Register rokopisov slovenskega slovstva.] ZRC SAZU.
<references />
== Glej tudi ==
{{commonscat|Manuscripts}}
{{Wikivir|Kategorija:Rokopisi}}
* [[avtograf]]
* [[grafologija]]
* [[kaligrafija]]
* [[prepisovanje]]
{{Portal:Literatura/povezava}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rokopisi|*]]
6mxfovinbbfx4bmhj1nxwd6gzekchwi
Ženski svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami
0
344570
5722985
5712214
2022-07-23T18:00:39Z
Sporti
5955
pos.
wikitext
text/x-wiki
'''Ženski [[Svetovni rekordi v atletiki|svetovni rekord]] v [[tek na 400 m z ovirami|teku na 400 m z ovirami]]'''. Prvi uradno priznani rekord je leta 1974 postavila [[Krystyna Kacperczyk]] s časom 56,51 s, aktualni rekord pa je 22. julija 2022 postavila [[Sydney McLaughlin]] s časom 50,68 s. [[Mednarodna atletska zveza]] uradno priznava 22 rekordov.<ref name=iaaf>{{cite web |title = 12th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook. Berlin 2009. |url = http://www.iaaf.org/mm/document/competitions/competition/05/15/63/20090706014834_httppostedfile_p345-688_11303.pdf |publisher = IAAF Media & Public Relations Department |location = Monte Carlo |pages = str. 546, 641 |format = pdf |year = 2009 |accessdate = 29. julija 2009 | language=en | archiveurl=http://web.archive.org/web/20110629134819/http://www.iaaf.org/mm/document/competitions/competition/05/15/63/20090706014834_httppostedfile_p345-688_11303.pdf | archivedate = 21. novembra 2012 }}</ref>
==Razvoj rekorda==
{| class="wikitable"
|-
! Čas
! Atletinja
! Datum
! Prizorišče
! Vir
|-
|56,51 || {{flagathlete|[[Krystyna Kacperczyk]]|POL}} || 13. julij 1974 || {{ikonazastave|FRG}} [[Augsburg]]||<ref name=iaaf/>
|-
|55,74 || {{flagathlete|[[Tatjana Storoševa]]|URS}} || 26. junij 1977 || {{ikonazastave|GDR}} [[Karl-Marx-Stadt]]||<ref name=iaaf/>
|-
|55,63 || {{flagathlete|[[Karin Rossley]]|GDR}} || 13. avgust 1977 || {{ikonazastave|FIN}} [[Helsinki]]||<ref name=iaaf/>
|-
|55,44 || {{flagathlete|[[Krystyna Kacperczyk]]|POL}} || 18. avgust 1978 || {{ikonazastave|FRG}} [[Zahodni Berlin]]||<ref name=iaaf/>
|-
|55,31 || {{flagathlete|[[Tatjana Zelencova]]|URS}} || 19. avgust 1978 || {{ikonazastave|POL}} [[Podolsk]]||<ref name=iaaf/>
|-
|54,89 || {{flagathlete|[[Tatjana Zelencova]]|URS}} || 2. september 1978 || {{ikonazastave|TCH}} [[Praga]]||<ref name=iaaf/>
|-
|54,78 || {{flagathlete|[[Marina Makejeva]]|URS}} || 27. julij 1979 || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]]||<ref name=iaaf/>
|-
|54,28 || {{flagathlete|[[Karin Rossley]]|GDR}} || 17. maj 1980 || {{ikonazastave|GDR}} [[Jena]]||<ref name=iaaf/>
|-
|54,02 || {{flagathlete|[[Ana Ambraziené]]|URS}} || 11. junij 1983 || {{ikonazastave|URS}} [[Moskva]]||<ref name=iaaf/>
|-
|53,58 || {{flagathlete|[[Margarita Ponomarjova]]|URS}} || 22. junij 1984 || {{ikonazastave|URS}} [[Kijev]]||<ref name=iaaf/>
|-
|53,55 || {{flagathlete|[[Sabine Busch]]|GDR}} || 22. september 1985 || {{ikonazastave|GDR}} [[Vzhodni Berlin]]||<ref name=iaaf/>
|-
|53,32 || {{flagathlete|[[Marina Stepanova]]|URS}} || 30. avgust 1986 || {{ikonazastave|FRG}} [[Stuttgart]]||<ref name=iaaf/>
|-
|52,94 || {{flagathlete|[[Marina Stepanova]]|URS}} || 19. september 1986 || {{ikonazastave|URS}} [[Taškent]]||<ref name=iaaf/>
|-
|52,74 || {{flagathlete|[[Sally Gunnell]]|GBR}} || 19. avgust 1993 || {{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]]||<ref name=iaaf/>
|-
|52,61 || {{flagathlete|[[Kim Batten]]|USA}} || 11. avgust 1995 || {{ikonazastave|SWE}} [[Göteborg]]||<ref name=iaaf/>
|-
|52,34 || {{flagathlete|[[Julija Pečonkina]]|RUS}} || 8. avgust 2003 || {{ikonazastave|RUS}} [[Tula, Rusija|Tula]]||<ref name=iaaf/>
|-
|52,20 || {{flagathlete|[[Dalilah Muhammad]]|USA}} || 28. julij 2019 || {{ikonazastave|USA}} [[Des Moines]]||<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/izjemen-svetovni-rekord-muhammadove-na-400-m-z-ovirami/495668 |title=Izjemen svetovni rekord Muhammadove na 400 m z ovirami |accessdate=2019-07-29 |date=2019-07-28 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
|-
|52,16 || {{flagathlete|[[Dalilah Muhammad]]|USA}} || 4. oktober 2019 || {{ikonazastave|QAT}} [[Doha]]||<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sp-v-atletiki-2019/svetovni-rekord-muhammadove-barsim-navdusil-katarce/501343 |title=Svetovni rekord Muhammadove; Baršim navdušil Katarce |accessdate=2019-10-05 |date=2019-10-04 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
|-
|51,90 || {{flagathlete|[[Sydney McLaughlin]]|USA}} || 28. junij 2021 || {{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]]||<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/mclaughlinova-prva-v-zgodovini-pod-52-sekundami-na-400-m-z-ovirami/585817 |title=McLaughlinova prva v zgodovini pod 52 sekundami na 400 m z ovirami |accessdate=2021-06-28 |date=2021-06-28 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
|-
|51,46 || {{flagathlete|[[Sydney McLaughlin]]|USA}} || 4. avgust 2021 || {{ikonazastave|JPN}} [[Tokio]]||<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/oi-2020/sporti/atletika/sydney-mclaughlin-za-44-stotink-izboljsala-svetovni-rekord/589715 |title=Sydney McLaughlin za 44 stotink izboljšala svetovni rekord |accessdate=2021-08-04 |date=2021-08-04 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
|-
|51,41 || {{flagathlete|[[Sydney McLaughlin]]|USA}} || 25. junij 2022 || {{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]]||<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sydney-mclaughlin-popravila-svoj-svetovni-rekord/632255 |title=Sydney McLaughlin popravila svoj svetovni rekord |accessdate=2022-06-26 |date=2022-06-25 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
|-
|50,68 || {{flagathlete|[[Sydney McLaughlin]]|USA}} || 22. julij 2022 || {{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]]||<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/svetovno-prvenstvo-v-atletiki/anita-horvat-prvic-tekla-pod-dvema-minutama-in-se-uvrstila-v-finale-na-800-metrov/635043 |title=Anita Horvat prvič tekla pod dvema minutama in se uvrstila v finale na 800 metrov |accessdate=2022-07-23 |date=2022-07-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>
|}
==Sklici in opombe==
{{opombe}}
{{Svetovni rekordi v atletiki}}
[[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki|400 m ovire]]
[[Kategorija:Tek čez ovire]]
gwqt8m5f7rq68ic6mq09bdodc5uk2n2
Predloga:Time ago/testniprimeri
10
347767
5722913
5722901
2022-07-23T12:37:54Z
Pinky sl
2932
/* Examples */
wikitext
text/x-wiki
{{Template test cases notice}}
=== Examples ===
* REVISIONTIMESTAMP = {{REVISIONTIMESTAMP}}
* #time: {{REVISIONTIMESTAMP}} = {{#time: {{REVISIONTIMESTAMP}} }}
* CURRENTTIMESTAMP = {{CURRENTTIMESTAMP}}
* #time: {{CURRENTTIMESTAMP}} = {{#time: {{CURRENTTIMESTAMP}} }}
* CURRENTTIME = {{CURRENTTIME}}
* LOCALTIME = {{LOCALTIME}}
* LOCALTIMESTAMP = {{LOCALTIMESTAMP}}
* #time:U = {{#time:U}}
* #time:U|REVISIONTIMESTAMP = {{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}
* !!! {{#ifexpr:{{#time:U}}>={{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}| "time:U večji od REVISIONTIMESTAMP" | "time:U manjši od REVISIONTIMESTAMP" }}
Slovenian:
* <tt><nowiki>{{Time ago| -83 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-83 minutes}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| -334 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-334 minutes}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Jan 21, 2001 3:45 PM}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Jan 21 2001 3:45 PM}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|magnitude=weeks}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik| May 6 2008|magnitude=weeks}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|min_magnitude=days}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|min_magnitude=days}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|min_magnitude=years}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|min_magnitude=years}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|ago=in the past}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|ago=in the past}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|purge=yes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|purge=yes}}'''
English (we cannot use this here)
* <tt><nowiki>{{Time ago| -83 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-83 minutes}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| -334 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-334 minutes}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Jan 21, 2001 3:45 PM}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Jan 21 2001 3:45 PM}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|magnitude=weeks}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik| Nov 6 2008|magnitude=weeks}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|min_magnitude=days}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|min_magnitude=days}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|min_magnitude=years}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|min_magnitude=years}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|ago=in the past}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|ago=in the past}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|purge=yes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|purge=yes}}'''
==Trailing space tests ==
{{purge}}
1 Jan 2012:
* >{{time ago|1 January 2012}}<
* >{{time ago/peskovnik|1 January 2012}}<sbx
current time:
* >{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}}}}<
* >{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}}}}<sbx
1 Jan 2012, with purge
* >{{time ago|1 January 2012|purge=yes}}<
* >{{time ago/peskovnik|1 January 2012|purge=yes}}<sbx
current time with purge:
* >{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<
* >{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<sbx
'''Line break''' test (no purge)
<div style="width:30%; background:#efefef;">
live>{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}}<<
<br/><br/>
sbx>{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}}<<
</div>
'''Line break''' test (purge can appear at start of line)
<div style="width:30%; background:#efefef;">
live>{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<<
<br/><br/>
sbx>{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<<
</div>
== peskovnik tests ==
{{main|Predloga:Time_ago/peskovnik}}
*'''Normal:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009}}
*'''Minutes:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=minutes}}
*'''Days:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=days}}
*'''Weeks:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=weeks}}
*'''Months:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|magnitude=months|July 1 2009}}
*'''Future:''' {{time ago/peskovnik|magnitude=months|July 1 2049}}
=== Errors ===
*'''Bad date:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|Julio 1}}
*'''Unknown specified magnitude:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=fruits}}
*'''No parameters:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik}}
*'''Capitalization:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=HoUrS}}
=== min_magnitude ===
{| class=wikitable
! !! no !! seconds !! minutes !! hours !! days !! months !! years !! nonsense
|-
! <code>-111 seconds</code>
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>-30 minutes</code>
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>{{date}}</code>
| {{time ago/peskovnik|{{date}}}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>-25 hours</code>
| {{time ago/peskovnik|-25 hours}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>1 January 2010</code>
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>17 November 2009</code>
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>20 May 1988</code>
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>5 months</code>
| {{time ago/peskovnik|5 months}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=nonsense}}
|}
== Original version tests ==
{{main|Predloga:Time_ago}}
*'''Normal:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009}}
*'''Minutes:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=minutes}}
*'''Days:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=days}}
*'''Weeks:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=weeks}}
*'''Months:''' {{Predloga:Time ago|magnitude=months|July 1 2009}}
*'''Future:''' {{time ago|magnitude=months|July 1 2049}}
=== Errors ===
*'''Bad date:''' {{Predloga:Time ago|Julio 1}}
*'''Unknown specified magnitude:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=fruits}}
*'''No parameters:''' {{Predloga:Time ago}}
*'''Capitalization:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=HoUrS}}
=== min_magnitude ===
{| class=wikitable
! !! no !! seconds !! minutes !! hours !! days !! months !! years !! nonsense
|-
! <code>-111 seconds</code>
| {{time ago|-111 seconds}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=days}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=months}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=years}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>-30 minutes</code>
| {{time ago|-30 minutes}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=days}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=months}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=years}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>{{date}}</code>
| {{time ago|{{date}}}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=days}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=months}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=years}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>-25 hours</code>
| {{time ago|-25 hours}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=months}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=years}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>1 January 2010</code>
| {{time ago|1 January 2010}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=days}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=months}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=years}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>17 November 2009</code>
| {{time ago|17 November 2009}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=days}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=months}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=years}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>20 May 1988</code>
| {{time ago|20 May 1988}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=days}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=months}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=years}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=nonsense}}
|-
|-
! <code>5 months</code>
| {{time ago|5 months}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=days}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=months}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=years}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=nonsense}}
|}
==Now works in the future==
* '''Original:''' {{time ago|4 August 2057}}
* '''peskovnik:''' {{time ago/peskovnik|4 August 2057}}
==Non-breaking space==
Test using a [[non-breaking space]] between the number and the units (year, month, day, etc). A breaking space is used between the units and "ago" (similar to the output of [[Predloga:Start date and years ago]]).
These examples are placed inside a narrow <div> to force a line break. They are based on the current date and time, which is: '''{{#time:Y-m-d h:i:s (e)}}'''. If that is not correct, click {{purge}} to update the page.
{| class="wikitable"
! Example
! Current output
! peskovnik output
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-13 months|min_magnitude=years}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-13 months|min_magnitude=years}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-13 months|min_magnitude=years}}</div>
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-32 days|min_magnitude=months}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-32 days|min_magnitude=months}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-32 days|min_magnitude=months}}</div>
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=days}}</div>
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</div>
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</div>
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</div>
|}
== Blank values of ago ==
* <code><nowiki>He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago|1 January 1985|ago=}}.</nowiki></code>
; Main
He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago|1 January 1985|ago=}}.
; peskovnik
He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago/peskovnik|1 January 1985|ago=}}.
== Blank future values of ago ==
* <code><nowiki>{{time ago|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}}</nowiki></code>
; Main
{{time ago|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}}
; peskovnik
{{time ago/peskovnik|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}}
* <code><nowiki>{{time ago|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}}</nowiki></code>
; Main
{{time ago|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}}
; peskovnik
{{time ago/peskovnik|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}}
==Comparing hours, days, and weeks for the same time periods==
<!--
{{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=weeks}}
{{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=weeks}}
-->
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=Current time|{{#time:YmdHis|@{{#time:U}}}}|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display hours |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display hours |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display days |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display days |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display weeks ({{red|erroneous output}})|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=weeks}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display weeks|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=weeks}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=49 days ago at 30 seconds after midnight, display weeks ({{red|erroneous output}})|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 1193*60*60) }}}}000030|magnitude=weeks}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=49 days ago at 1:30 after midnight, display weeks|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 1193*60*60) }}}}000130|magnitude=weeks}}
<!--
{{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 488 hours}})}} seconds|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 488 hours}})}} seconds|magnitude=weeks}}
{{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=weeks}}
-->
4li98sfbx8akq4mr9901p70u9f400ms
Zgodovina Poljske
0
360501
5722978
5722896
2022-07-23T17:45:47Z
Octopus
13285
/* Opombe */
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.
Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.
V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika.
Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.
Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene.
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].
Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.
==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]
V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref>
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref>
Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref>
Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref>
Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/>
==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]]
Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref>
===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref>
===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref>
===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/>
Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo.
Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/>
Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref>
===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]
Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II. Poljski|Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/>
Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.
Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.
===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref>
==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]
Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]].
Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref>
V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref>
Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/>
===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]
Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]
Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref>
Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref>
===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]
V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref>
[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]
Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/>
Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564
==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]
[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref>
Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/>
====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]
Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref>
Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/>
====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]
Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref>
V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/>
===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]]
Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice.
Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.
Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države.
Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref>
Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}}
====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]
Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/>
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref>
Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/>
====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]
Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval.
[[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske.
Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301.
</ref>
===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]
V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref>
Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref>
[[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref>
Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/>
====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]
Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref>
==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]
Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.
[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]
Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref>
Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref>
==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]
Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref>
[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref>
====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.
Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/>
Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref>
[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]
====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]
Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref>
[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]
Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref>
====Upori med pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref>
====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]
Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref>
2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref>
=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]
Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/>
Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref>
Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref>
====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]
V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/>
Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/>
Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/>
===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.
[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]
Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref>
Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref>
====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]
Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref>
V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref>
Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref>
===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]
Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref>
[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]
Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.
Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref>
[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]
Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}}
Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref>
[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]
Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/>
==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]
Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref>
Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/>
[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]
Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref>
[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]
Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/>
[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]
Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref>
Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/>
Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref>
===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]
Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/>
Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref>
Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/>
[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]
Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref>
Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/>
===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]
12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br>
V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}}
Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref>
[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]
Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.
Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref>
Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/>
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref>
Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref>
Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/>
===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]
Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/>
Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref>
Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref>
{{multiple image
|align = right
|direction = horizontal
|header_align =
|header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
|image1 = Witkacy Maria P J.jpg
|width1 = 135
|alt1 =
|caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
|image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg
|width2 = 128
|alt2 =
|caption2 = Julian Tuwim
}}
Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin.
V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/>
Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref>
Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/>
===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]
Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/>
[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]]
Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref>
Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref>
V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/>
[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]
Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref>
Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref>
Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/>
==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]
1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref>
17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref>
Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref>
[[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]]
Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref>
Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref>
[[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]]
Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317.</ref>{{efn-lr|Poljski II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih 1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za [[Monte Cassino]].<ref>Brzoza 2001, str. 368.</ref>}}
Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/>
[[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]]
Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref>
Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/>
===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja===
[[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]]
V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.<ref>Davies 2001, str. 73–75.</ref> Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.<ref>Kochanski 2012, str. 371–377. </ref>
Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.<ref name=ref171>Buszko 1986, str. 394–395.</ref>
[[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]]
Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.<ref>Czubiński 2009, str. 250.</ref> Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 650–663.</ref><ref name=ref174>Kemp-Welch 2008, str. 4–5.</ref>{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.<ref>Kirchmayer 1970, str. 381–396.</ref>}}
Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.<ref name=ref174/><ref>Brzoza 2001, str. 386–387, 390.</ref>{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.<ref>J.P. 2010.</ref><ref>Chodakiewicz 2004.</ref> Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.<ref name=ref155/>}}
===Zavezniške conference, poljske vlade===
[[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]]
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
a5sykcw22d4o8iqfhiz3n3wphtwr1f1
Ruska vesoljska agencija
0
369205
5723106
5317250
2022-07-24T10:06:33Z
A09090091
188929
posodobi
wikitext
text/x-wiki
{{Posodobi}}[[Slika:Roscosmos logo ru.svg|thumb|Logotip Ruske vesoljske agencije]]
'''Ruska vesoljska agencija''' ({{jezik-ru|Федеральное космическое агентство России}} ''Federalnoje kozmičeskoje agentstvo Rosiji''; ''Federalna vesoljska agencija Rusije''), največkrat '''Roskozmos''', kdaj tudi okrajšano kot '''FKA''' (ФКА) in '''RKA''' (РКА). V preteklosti tudi (Российское авиационно-космическое агентство) ''Rosiskoje aviatsionoe-kozmičeskoe agentstvo'' – "'''Rosaviakosmos'''".
Roskozmos je ruska vladna agencija za vesoljske znanosti, sicer se v manjšem obsegu ukvarja tudi z [[letalstvo]]m.
Glavni sedež ima v [[Moskva|Moskvi]], [[Rusija]]. Operativno središče za [[vesoljski polet|vesoljske polete]] je v Koroljevem mestu v bližini. Astronavti oziroma kozmonavti se šolajo Gagarinovem središču v t. i. [[Zvezdno mesto|Zvezdnem mestu]] (Звёздный городок). Večino izstrelitev se izvaja na [[kozmodrom Bajkonur|kozmodromu Bajkonur]] v [[Kazakstan]]u, kjer se izstreljuje plovila s človeško posadko in sateliti. V [[kozmodrom Pleseck|kozmodromu Pleseck]] pa samo [[Satelit|sateliti]], po navadi v orbite z veliko inklinacijo ([[polarna orbita|polarne orbite]]) in vojaške satelite.
Trenutno (2013) je Rusija edina država z rednimi poleti v [[vesoljski prostor]] s človeškimi posadkami ([[Sojuz]]) in bo najverjetneje tako še nekaj let. Rusija, ZDA in [[Kitajska]] razvijajo nova plovila s človeškimi posadkami in se jim bo v prihodnosti verjetno pridružila tudi evropska [[ESA]]. ESA bi najverjetneje uporabila raketo Ariane V, je pa tudi možnost sodelovanja z drugo agencijo.
Proračun za 2103 je 169,8 milijard ruskih rubljev RUB oziroma ($USD5,6 milijard), več kot ESA, manj kot [[NASA]]. Sicer primerjava v ameriških dolarjih ne da realne slike, ruski obseg operacij je dosti večji kot bi lahko sklepali po proračunu.
Trenutni generalni direktor je [[Oleg Ostapenko]].
== Zgodovina ==
Sovjetski vesoljski program ni imel osrednje agencije, kot npr. [[NASA]] v [[ZDA]], kar je zanimivo, ker so sicer imeli osrednje načrtovano ekonomijo. Namesto tega so imeli več multi središč t. i. OKB (Opitno konstrukcijskih birojev). Tako so imeli več besede konstruktorji in ne politiki. Po razpadu Sovjetske zveze je 25. feburarja 1992 nastala Ruska vesoljska agencija. Juri Koptev, ki je prej delal pri Lavočkinu, je postal direktor.<ref name="harvey">{{navedi knjigo|last=Harvey|first=Brian|title=The Rebirth of the Russian Space Program|publisher=Springer|location=Germany|year=2007|edition=1st|chapter=The design bureaus|isbn=978-0-387-71354-0}}</ref>
Sledila je huda gospodarska depresija, ki je bila hujša kot ameriška depresija v tridesetih. Bila so nesoglasija kdo ima glavno besedo in katera področja naj preživijo. Kljub veliki krizi in pomanjkanju sredstev je ruski vesoljski program kljub temu še vedno deloval. Roskozmos je postal glavni v izstreljevanju komercialnih satelitov. Potem so izstrelili tudi prve [[vesoljski turizem|vesoljske turiste]]. Ponudili so uporabo [[Mir (vesoljska postaja)|vesoljske postaje Mir]] Američanom. Med krizo je bilo izstreljeno zelo malo znanstvenih satelitov.
Leta 2005/2006 se je stanje zaradi rasti gospodarstva Rusije precej izboljšalo.
== Načrti v prihodnosti ==
* zamenjava plovila [[Sojuz]]
* nova raketa za lete s človeško posadko: [[Rus-M]], ki so ga 2011 preklicali<ref name="cancellation">{{cite news |url=http://spaceflightnow.com/news/n1110/07rusm/ |title=Replacement for Soyuz rocket canned by Russia |date=2011-10-07 |publisher=Spaceflight Now |accessdate=2011-10-08}}</ref>
* vrnitev na Luno: [[Luna Glob]] sonda planirana 2014
* vrnitev na Mars: [[Fobos-Grunt]] 2011 ni uspel, [[ExoMars]]v letu 2018
* vrnitev na Venero: [[Venera D]] 2016
* nova raketa [[Angara (raketa)|Angara]] prvi let 2014
* končanje ruskega dela [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodne vesoljske postaje]] Nauka modul 2014
* končanje sistema satelitske navigacije [[GLONASS]] 24 operativnih satelitov
* satelit za spremljanje potresov Vulkan
* novi sateliti [[Resurs DK]] : [[Resurs P]] (2009) in [[Smotr]] (2007) in manjši [[Arkon]] (2007)
* nove znanstvene odprave [[Koronas Foton]], [[Spektr R]], [[Spectrum-X-Gamma|Spektr RG]] ( 2014), [[World Space Observatory|Spektr UV]] (Ultra Violet, 2016) [[Millimetron|Spektr M]] (2018),<ref>[http://www.vz.ru/news/2013/2/12/619927.html ВЗГЛЯД / Российские ученые создали новую технологию для космических телескопов]. Vz.ru. Retrieved on 2013-08-02.</ref> [[Intergelizond]] (2011), [[Venera D]] (2016), [[Celsta]] (2018) in [[Terion]] (2018)
* novi meteorološki sateliti [[Elektro L]] (2011) in [[Elektro P]]
* ponovne odprave [[Bion (satellite)|Bion]] z [[Bion-M]] (2013)
== Sklici ==
{{sklici|1}}
{{-}}
{{vesoljski polet|state=collapsed}}
{{portal|Vesoljski polet|RocketSunIcon.svg}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Vesoljske agencije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1992]]
[[Kategorija:Vesoljski programi Rusije]]
1zsquh5zflhlyu1lpe64cpgk7az0tif
Podnebje Afrike
0
373605
5723036
5722730
2022-07-24T00:58:02Z
TadejM
738
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Podnebni pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je splet podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakilska puščava]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>Kerry H. Cook. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>Chris Landsea. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{cite web|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration}}</ref>
==Padavine==
[[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]]
{{Glej tudi|Deževno obdobje}}
Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.<ref>{{cite web|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=University of Washington|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}</ref> Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],<ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}</ref><ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}</ref> [[Darfur]],<ref>David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[Eritreja]],<ref>Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.</ref> [[Etiopija]],<ref>Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season "critical" for southern pastoralists.] Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.</ref> in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.<ref>The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.<ref>{{Cite web | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months | Scoop News}}</ref>
Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[padavinska senca|padavinski senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.<ref>{{cite web|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=Stanford University|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}</ref> Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.<ref>{{cite web|url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
==Podnebne spremembe==
[[File:Temperature Bar Chart Africa--1901-2020--2021-07-14.png|thumb|upright=1.8|Grafikon, ki prikazuje [[instrumentalno beleženje temperatur|temperaturne spremembe]] v [[Afrika|Afriki]] med letoma 1901 in 2021. Rdeča barva označuje višje, modra barva pa nižje temperature od povprečja (povprečna temperatura v letih 1971–2000 je označena kot meja med modro in rdečo barvo).]]
[[Podnebne spremembe]] so v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj občutljiva za [[posledice podnebnih sprememb|njihove posledice]], vse resnejša grožnja.<ref>{{cite book|author=Schneider, S.H.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|title=Chapter 19: Assessing Key Vulnerabilities and the Risk from Climate Change|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=19.3.3 Regional vulnerabilities|display-authors=etal|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312104158/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|archive-date=2013-03-12|url-status=dead}}</ref><ref name=":10">Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al. (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1199-1265. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf</ref><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Kendon |first1=Elizabeth J. |last2=Stratton |first2=Rachel A. |last3=Tucker |first3=Simon |last4=Marsham |first4=John H. |last5=Berthou |first5=Ségolène |last6=Rowell |first6=David P. |last7=Senior |first7=Catherine A. |date=2019 |title=Enhanced future changes in wet and dry extremes over Africa at convection-permitting scale |journal=Nature Communications |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=1794 |doi=10.1038/s41467-019-09776-9 |issn=2041-1723 |pmc=6478940 |pmid=31015416}}</ref><ref name=":7">{{Cite web |title=More Extreme Weather in Africa's Future, Study Says {{!}} The Weather Channel - Articles from The Weather Channel {{!}} weather.com |url=https://weather.com/news/climate/news/2019-06-18-africa-extreme-weather-drought-flood |access-date=2022-07-01 |website=The Weather Channel |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=United Nations |first=UNEP |date=2017 |title=Responding to climate change |url=http://www.unep.org/regions/africa/regional-initiatives/responding-climate-change |access-date=2022-07-01 |website=UNEP - UN Environment Programme |language=en}}</ref> K veliki občutljivosti prispevajo številni dejavniki, med drugim [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagoditvena sposobnost]], velika odvisnost od ekosistemskih dobrin za preživetje in slabše razviti kmetijski proizvodni sistemi.<ref>{{cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|date=2019-05-19|title=Analysis of rural people's attitude towards the management of tribal forests in South Africa|journal=Journal of Sustainable Forestry|volume=38|issue=4|pages=396–411|doi=10.1080/10549811.2018.1554495|s2cid=92282095|issn=1054-9811}}</ref> Nevarnost podnebnih sprememb za [[kmetijstvo|kmetijsko proizvodnjo]], [[varnost hrane]], [[vodni vir|vodne vire]] in [[ekosistemska storitev|ekosistemske storitve]] bo verjetno imela vse resnejši vpliv na življenje in možnosti [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v Afriki.<ref>Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. [https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al.(eds.). Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom, and New York, NY, USA, pp. 1199-1265.{{verify source|date=September 2019|reason=This ref was deleted Special: Diff/909611085 by a bug in VisualEditor and later restored by a bot from the original site located at Special: Permalink/909609403 cite #2 - verify the site is accurate and delete this template. User:Greene bot/Job 18}}</ref> Odbor [[Medvladni odbor za podnebne razmere|IPCC]] je leta 2007 z veliko gotovostjo napovedal, da bodo podnebne spremembe in podnebna spremenljivost močno prizadele številne afriške države in območja, kmetijsko proizvodnjo in varnost hrane..<ref name="IPCC_4th_assessment_e">{{cite book|author=Boko, M.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|title=Chapter 9: Africa|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor1=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=Executive summary|access-date=2011-09-15|display-editors=etal}}</ref>
V naslednjih desetletjih pričakujemo segrevanje zaradi podnebnih sprememb po vsej Zemljini površini in povečanje povprečne globalne količine dežja.<ref name="Global Warming of 1.5 ºC —">{{Cite web|url=https://www.ipcc.ch/sr15/|title=Global Warming of 1.5 ºC —|access-date=2020-02-16}}</ref> Regionalni učinki dežja v [[tropi]]h naj bi bili prostorsko bistveno bolj raznoliki, zato je napoved sprememb za posamezne kraje pogosto manj zanesljiva, čeprav se jih pričakuje. Skladno s tem so izmerjene [[instrumentalno beleženje temperatur|površinske temperature]] v Afriki od poznega 19. stoletja do zgodnjega [[21. stoletje|21. stoletja]] na splošno narastle za približno 1 °C, lokalno pa je najnižja temperatura v Sahelu na koncu suhega obdobja narastla celo za 3 °C.<ref name=":14">{{Cite book|title=Rural societies in the face of climatic and environmental changes in West Africa|date=2017|publisher=IRD éditions|others=Impr. Jouve)|isbn=978-2-7099-2424-5|location=Marseille|oclc=1034784045}}</ref> Kot pričakovano, opazovani trendi padavin kažejo prostorske in časovne razhajanja.<ref name=":11">{{Cite journal|last=Collins|first=Jennifer M.|s2cid=129446962|date=2011-03-18|title=Temperature Variability over Africa|journal=Journal of Climate|volume=24|issue=14|pages=3649–3666|doi=10.1175/2011JCLI3753.1|issn=0894-8755|bibcode=2011JCli...24.3649C}}</ref><ref name=":10" /> Opazovane spremembe [[temperatura|temperature]] in [[padavine|padavin]] regionalno variirajo.<ref name=":15">{{Cite journal|last1=Conway|first1=Declan|last2=Persechino|first2=Aurelie|last3=Ardoin-Bardin|first3=Sandra|last4=Hamandawana|first4=Hamisai|last5=Dieulin|first5=Claudine|last6=Mahé|first6=Gil|date=2009-02-01|title=Rainfall and Water Resources Variability in Sub-Saharan Africa during the Twentieth Century|journal=Journal of Hydrometeorology|volume=10|issue=1|pages=41–59|bibcode=2009JHyMe..10...41C|doi=10.1175/2008JHM1004.1|issn=1525-755X|doi-access=free}}</ref><ref name=":11" />
Obvladovanje tveganja podnebnih sprememb zahteva povezovanje strategij [[zmanjševanje podnebnih sprememb|zmanjševanja]] in [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagajanja]] pri upravljanju ekosistemskih dobrin in storitev ter kmetijskih proizvodnih sistemov v Afriki.<ref>{{Cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|last3=Francis|first3=J.|last4=Babalola|first4=F. D.|date=2019-07-03|title=Assessing local-level forest use and management capacity as a climate-change adaptation strategy in Vhembe district of South Africa|journal=Climate and Development|volume=11|issue=6|pages=501–512|doi=10.1080/17565529.2018.1447904|issn=1756-5529|hdl=2263/64496|s2cid=158887449|hdl-access=free}}</ref> Regionalni akterji so k prilagajanju deloma uspešno pristopili. To vključuje razvoj in prilagajanje različnih strategij za zmanjševanje podnebnih sprememb<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|title=Southern African Development Community :: Climate Change Adaptation|website=www.sadc.int|access-date=8 August 2019}}</ref> npr. Politični dokument [[Južnoafriška razvojna skupnost|SADC]] o podnebnih spremembah,<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=SADC policy paper on climate change: Assessing the policy options for SADC member stated|last=Lesolle|first=D|year=2012}}</ref> in strategije prilagajanja za vodni sektor.<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=Climate change adaptation in SADC: A Strategy for the water sector}}</ref> K pospešavanju prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo tudi drugi pristopi, na primer Program za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb v Vzhodni in Južni Afriki (COMESA-EAC-SADC).<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|title=Programme on Climate Change Adaptation, Mitigation in Eastern and Southern Africa (COMESA-EAC-SADC)|website=Southern African Development Community|access-date=8 August 2019}}</ref> [[Afriška unija]] je kot supranacionalna organizacija 55 držav članic v osnutku poročila leta 2014 predlagala 47 ciljev in ustreznih ukrepov<ref>{{Cite book|title=AFRICAN STRATEGY ON CLIMATE CHANGE|publisher=African Union|year=2014|url=https://www.un.org/en/africa/osaa/pdf/au/cap_draft_auclimatestrategy_2015.pdf}}</ref> za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb na celini. [[António Guterres]], [[Generalni sekretar Združenih narodov]], je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju z Afriško unijo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in doseganje [[Cilji trajnostnega razvoja|ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
8ccl3q9y23d5po7b2zp6gm31c0m0pon
Vrane
0
384433
5722982
5560701
2022-07-23T17:52:12Z
Yerpo
8417
+1
wikitext
text/x-wiki
'''Vrane''' so lahko:
* [[vrane (rod)]], rod ptic (''Corvus'') iz družine vranov
* [[Vrane (pesniška zbirka)]], pesniška zbirka Ervina Fritza
* [[Vrane, Arilje]], naselje v Srbiji
== Glej tudi ==
* [[vran]]
* [[vrani]]
* [[vrana (razločitev)]]
{{razločitev}}
m6z0sxas1d1nxywzv5exjy73q5k1yh4
5722986
5722982
2022-07-23T18:18:29Z
Yerpo
8417
pravzaprav je za v [[vrana (razločitev)]]
wikitext
text/x-wiki
'''Vrane''' so lahko:
* [[Vrane (pesniška zbirka)]], pesniška zbirka Ervina Fritza
* [[Vrane, Arilje]], naselje v Srbiji
== Glej tudi ==
* [[vran]]
* [[vrani]]
* [[vrana (razločitev)]]
{{razločitev}}
2or4xxvxc13zk23w03vr66tp955kh5r
Evropski kongres etničnih religij
0
405412
5722947
4871493
2022-07-23T14:59:18Z
Hazratsultanbahupk
213647
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
'''Evropski kongres etničnih religij''' je mednarodna organizacija za koordinacijo med posameznimi [[etnična religija | etničnimi religiji]] v Evropi. Prvotni cilj ECER je okrepitev tradicionalne predkrščanske etnične religije v Evropi.
== Zgodovina ==
Kongres je bil ustanovljen leta 1998 pod imenom Svetovni kongres etničnih religij v Vilni, Litvi na inciativno 16 držav Evrope, Amerike in Azije). Kongres je gostil [[Jonas Trinkunas]], ustanovitelj litvanske etnične religije Romuva. Najprej so kongres nameravali poimenovati „poganski”, kasneje so se odločili za etnične religije. Do leta 2010 je bil kongres imenovan Svetovni kongres etničnih religij, nato pa so ga zaradi neizanteresiranosti svetovne javnosti, preimenovali v Evropski kongres etničnih religij. Leta 2006 in 2009 sta bili konferenci v Indiji v sodelovanju zahodnih etničnih religij (tudi neopoganskih) in [[hinduizem | hinduizma]]
::By Ethnic Religion, we mean religion, spirituality<ref>{{Navedi splet|title=Hazrat sultan bahu spirituality hazrat sultan bahoo books pdf haq bahoo|url=https://www.hazratsultanbahu.com/|website=Hazrat Sultan Bahu ®|accessdate=2022-07-23|last=hazratsultanbahu.com}}</ref>, and cosmology that is firmly grounded in a particular people's traditions. In our view, this does not include modern occult or ariosophic theories/ideologies, nor syncretic neo-religions. [...] (iz opisa ustanovne deklaracije WCER).
==Kronologija kongresa==
# Vilna, Litva (1998)
# Telsiai, Litva(1999)
# Bradesiai, Litva (2000)
# Vilna, Litva (2001), with delegates from the [[Vishva Hindu Parishad]]
# Vilna, Litva (2002)
# Vilna, Litva (2003) "Global Initiatives for Ethnic Cultures and Religions"
# Atene, Grčija (2004) "The High Values Of The Pre-Christian Ethnic Traditions and Religions"
# Antwerp, Flanders (2005) "Spirituality and Tradition in an Anti-Traditional World"
# Jaipur, India (2006) "Spirituality Beyond Religions", in cooperation with the International Centre of Cultural Studies and the World Congress of Elders of Ancient Cultures and Traditions
# Riga-Jurmala-Sigulda, Latvija (2007) "The Spirit Will See New Light in the Turn of Ages"
# Jędrzychowice, Polska (2008)
# Nagpur, India (2009)
# Bologna, Italija (2010) "Ethics in Contemporary World"
# Odense, Danska (2012)
# Vilna, Litva (2014)
# Praga, Češka (2015)
==Zunanje povezave==
*[http://ecer-org.eu/ ECER uradna stran]
==Glej tudi==
[[Etnična religija]]
[[Kategorija:Religija]]
99llacscmft3kw59rv7mtifdiyg3vbs
5722950
5722947
2022-07-23T15:03:20Z
A09090091
188929
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Hazratsultanbahupk|Hazratsultanbahupk]] ([[User talk:Hazratsultanbahupk|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Viki11rodno|Viki11rodno]]
wikitext
text/x-wiki
'''Evropski kongres etničnih religij''' je mednarodna organizacija za koordinacijo med posameznimi [[etnična religija | etničnimi religiji]] v Evropi. Prvotni cilj ECER je okrepitev tradicionalne predkrščanske etnične religije v Evropi.
== Zgodovina ==
Kongres je bil ustanovljen leta 1998 pod imenom Svetovni kongres etničnih religij v Vilni, Litvi na inciativno 16 držav Evrope, Amerike in Azije). Kongres je gostil [[Jonas Trinkunas]], ustanovitelj litvanske etnične religije Romuva. Najprej so kongres nameravali poimenovati „poganski”, kasneje so se odločili za etnične religije. Do leta 2010 je bil kongres imenovan Svetovni kongres etničnih religij, nato pa so ga zaradi neizanteresiranosti svetovne javnosti, preimenovali v Evropski kongres etničnih religij. Leta 2006 in 2009 sta bili konferenci v Indiji v sodelovanju zahodnih etničnih religij (tudi neopoganskih) in [[hinduizem | hinduizma]]
::By Ethnic Religion, we mean religion, spirituality, and cosmology that is firmly grounded in a particular people's traditions. In our view, this does not include modern occult or ariosophic theories/ideologies, nor syncretic neo-religions. [...] (iz opisa ustanovne deklaracije WCER).
==Kronologija kongresa==
# Vilna, Litva (1998)
# Telsiai, Litva(1999)
# Bradesiai, Litva (2000)
# Vilna, Litva (2001), with delegates from the [[Vishva Hindu Parishad]]
# Vilna, Litva (2002)
# Vilna, Litva (2003) "Global Initiatives for Ethnic Cultures and Religions"
# Atene, Grčija (2004) "The High Values Of The Pre-Christian Ethnic Traditions and Religions"
# Antwerp, Flanders (2005) "Spirituality and Tradition in an Anti-Traditional World"
# Jaipur, India (2006) "Spirituality Beyond Religions", in cooperation with the International Centre of Cultural Studies and the World Congress of Elders of Ancient Cultures and Traditions
# Riga-Jurmala-Sigulda, Latvija (2007) "The Spirit Will See New Light in the Turn of Ages"
# Jędrzychowice, Polska (2008)
# Nagpur, India (2009)
# Bologna, Italija (2010) "Ethics in Contemporary World"
# Odense, Danska (2012)
# Vilna, Litva (2014)
# Praga, Češka (2015)
==Zunanje povezave==
*[http://ecer-org.eu/ ECER uradna stran]
==Glej tudi==
[[Etnična religija]]
[[Kategorija:Religija]]
go759zjv1s6fxkzdhmvlmm8a842mqpj
Hanibal Gisko
0
414026
5723010
4914940
2022-07-23T19:33:46Z
Yerpo
8417
disambig.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Hanibal Gisko''' je bil [[Kartagina|kartažanski]] poveljnik kopenske vojske in vojne mornarice med [[Prva punska vojna|prvo punsko vojno]], * okoli [[290. pr. n. št.|300-290 pr. n. št.]], † [[258 pr. n. št.]].
Njegovo poveljevanje v vojni proti [[Rimska republika|Rimljanom]] so se izkazalo za neuspešno in povzročilo njegov padec in usmrtitev.
==Vojaška kariera==
O mladosti Hanibala Giska in začetku njegove vojaške kariere ni nobenega podatka.
===Agrigentum===
V zgodovinskih virih se je prvič pojavil leta 261 pr. n. št. kot general in poveljnik garnizije v [[Agrigento|Agrigentu]], ki so ga oblegali Rimljani. Mesto je kljub temu, da so ga Gisko in njegovi možje vztrajno branili in dobili pomoči generala [[Hanon (Hanibalov sin)|Hanona]], po nekaj mesecih padlo. Gisku je v poznih fazah bitke uspelo pobegniti v [[Kartagina|Kartagino]].
===Mesinska ožina===
Gisko je kljub porazu v Agrigentu očitno nadaljeval svojo poveljniško kariero. Naslednje leto (260 pr. n. št.) se je kot [[admiral]] kartažanskega vojnega ladjevje vrnil v [[Mesinska ožina|Mesinsko ožino]]. Rimljani so v prvi punski vojni prvič v svoji zgodovini uporabili tudi vojno mornarico. Gisko je v pomorski bitki pri [[Eolski otoki|Eolskih otokih]] premagal in ujel rimskega generala Gneja Kornelija Scipiona, ki je po porazu dobil vzdevek Azin (Osel). Zmaga ni imela nobenega praktičnega pomena in večina rimskega ladjevja je še naprej plula po okoliških vodah.
===Mile===
Kasneje leta 260 pr. n. št. se je njegovo ladjevje prvič soočilo z rimskim ''[[corvus (naprava)|corvusom]]'', dvižnim mostom za izkrcavanje na sovražno ladjo, ki je imel smrtonosen učinek. Gisko, prepričan v premoč svojega ladjevja, se je v tradicionalni linijski razporeditvi ladij spustil v pomorsko bitko pri Milah, v kateri so ga Rimljani pod poveljstvom konzula Gaja Duilija kljub pomanjkanju izkušenj odločilno premagali. K temu je pripomogel predvsem inovativen prenos taktike kopenske vojske v vojskovanje na morju.
Nanibal Gisko je bil po porazu odpoklican, vendar njegov padec ni trajal zelo dolgo. Leta 258 pr. n. št. je bil poslan na [[Sardinija|Sardinijo]], da bi jo branil pred Rimljani. Tudi tej nalogi ni bil kos in rimski general Gaj Sulpicij Paterkul ga je porazil.
Po tem porazu je izgubil zaupanje svojih nadrejenih. Kmalu zatem so ga zaradi nesposobnosti skupaj z drugimi poraženimi punskimi generali usmrtili. Po nekaterih podatkih naj bi ga njegovi vojaki križali.
==Vir==
* Jona Lendering. [http://www.livius.org/articles/person/hannibal-2/ ''Hannibal (2)'']. Livius.org.
[[Kategorija:Kartažani]]
[[Kategorija:Ljudje v 3. stoletju pr. n. št]]
opvy6f5zw4ohd7s0r885p9ioofemdsy
Gate na glavo
0
421697
5723021
5474398
2022-07-23T21:52:53Z
Sportomanokin
14776
/* Seznam pesmi */
wikitext
text/x-wiki
{{infopolje Album |
Name = Gate na glavo |
Type = studio |
Artist = [[Zoran Predin]] |
Cover = zoranpredin_album_gatenaglavo.jpg |
Released = 1992 |
Recorded = 1990–92 |
Studio = Studio Rose<br /> <small>([[Nova Gorica]])</small><br /> Studio 26 <small>(1, 4, 6)</small><br /> <small>([[Ljubljana]])</small>|
Genre = [[synthpop]], [[elektropop]] |
Length = |
Label = [[Helidon]] |
Producer = David Šuligoj |
Last album = ''[[Svjedoci – priče]]''<br /> (1989) |
This album = '''''Gate na glavo'''''<br /> (1992) |
Next album = ''[[Napad ljubezni]]''<br /> (1994)
}}
'''''Gate na glavo''''' je prvi samostojni [[studijski album]] [[Slovenci|slovenskega]] [[rock]] avtorja [[Zoran Predin|Zorana Predina]], ki je izšel leta 1992 pri založbi [[Helidon]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.discogs.com/Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo/release/923135 |title=Zoran Predin – Gate Na Glavo |work=Discogs |accessdate=18. julij 2016}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://lrt2.fe.uni-lj.si/Zoran_Predin/Eng/gate09.html#label |title=Gate na glavo |work=lrt2.fe.uni-lj.si |accessdate=18. julij 2016}}</ref> Uspeh so dosegle pesmi "Gate na glavo", "Sonček je... (Skuštrana)" in "Zarjavele trobente", v manjši meri pa tudi "Okupatorka".
== Seznam pesmi ==
{{track listing
| all_writing = [[Zoran Predin]], razen kjer je to navedeno<ref>Ovitek albuma ''Gate na glavo''</ref>
|title1=Dolce far niente
|note1=[[italijanščina|italijansko]]: ''Sladko početi nič''
|length1=4:25
|title2=Gate na glavo
|length2=4:38
|title3=Štajerc
|length3=3:17
|music3=Rodošek
|lyrics3=[[Engelbert Rodošek]]
|title4=[[Sonček je ...... (Skuštrana)]]
|length4=3:37
|title5=Zarjavele trobente
|length5=4:11
|note5=priredba skupine [[Kongres (glasbena skupina)|Kongres]]
|music5=Adam Subašić
|lyrics5=[[Aljoša Buha]]
|title6=Lažnive zvezde
|length6=2:18
|lyrics6=[[Milan Jesih]]
|title7=Tista stara sreča
|length7=4:32
|title8=Okupatorka
|length8=3:46
|title9=Balada o baletki
|length9=4:10
|music9=McGough
|title10=Stella
|lyrics10=[[Johann Wolfgang von Goethe]]
|length10=4:05
}}
== Zasedba ==
{{div col}}
* [[Zoran Predin]] — vokal
* David Šuligoj - Šugo — bas kitara (7), računalnik, spremljevalni vokali (4, 5)
* Marko Vuksanovič — klaviature, računalnik, spremljevalni vokali (2–5, 8)
* [[Bor Zuljan]] — kitara
* Carmen Palaisa, Martin Žvelc — spremljevalni vokali (1)
* Barbara Šinigoj, Martina Trampuž — spremljevalni vokal (2, 3)
* Tomi Janežič — spremljevalni vokal (8)
* Dunja Spruk — spremljevalni vokal (10)
* Paolo Gregorič — saksofon (8)
* Ranđo Ranđelović — bobni (9)
;Tehnično osebje
* David Šuligoj — tonski mojster (razen 1, 4, 6)
* Andrej Semolič — tonski mojster (1, 4, 6)
* [[Slavko Avsenik ml.]] — glasbeni urednik
* Marko Vuksanovič — aranžmaji
* Boris Benčič in Žare Vodopivec — ilustracija ovitka
* Jani Štravs — fotografija
{{div col end}}
== Sklici ==
{{sklici|1}}
{{album-stub}}
[[Kategorija:Albumi leta 1992]]
[[Kategorija:Albumi Zorana Predina]]
[[Kategorija:Albumi založbe Helidon]]
[[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu 26 RTV Slovenija]]
1cdn6j9dn4exfz3h8f3mgc6teoe63fb
The Band
0
427859
5723058
5409093
2022-07-24T07:49:10Z
Engelbert
76895
tn
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background = group_or_band
| name = The Band
| image = <!-- WD -->
| caption = The Band leta 1969: (z leve) [[Richard Manuel|Manuel]], [[Garth Hudson|Hudson]], [[Levon Helm|Helm]], [[Robbie Robertson|Robertson]] in [[Rick Danko|Danko]]
| alt = The Band, sedeč na hldu
| landscape = yes
| image_size = 250
| alias = Levon and the Hawks<br />Canadian Squires
| years_active = {{Start date|1968}}–1977, 1983–1999
| origin = [[Toronto]], [[Ontario]], Canada
| genre = [[Roots rock]], [[Americana (music)|Americana]], [[folk rock]], [[country rock]]
| label = [[Capitol Records|Capitol]], [[Rhino Records|Rhino]], [[Warner Bros. Records|Warner Bros.]]
| associated_acts = [[Ronnie Hawkins]], [[Bob Dylan]], [[John Simon (record producer)|John Simon]], [[Allen Toussaint]], [[Cate Brothers]], [[Ringo Starr & His All-Starr Band]], [[Van Morrison]]
| past_members = [[Rick Danko]] (umrl)<br />[[Levon Helm]] (umrl)<br />[[Garth Hudson]]<br />[[Richard Manuel]] (umrl)<br />[[Robbie Robertson]]<br />[[Jim Weider]]<br />[[Stan Szelest]] (umrl)<br />[[Randy Ciarlante]]<br />[[Richard Bell (Kanadski glasbenik)|Richard Bell]] (umrl)
}}
[[File:Bob Dylan and The Band - 1974.jpg|thumb|right|alt=|Bob Dylan and the Band 1974: Danko, Robertson, Dylan, Helm]]
'''The Band''' je bila kanadsko-ameriška rock skupina, ki so jo prvotno sestavljali štirje Kanadčani —Rick Danko (bas, vokal), Garth Hudson (klaviature), Richard Manuel (klavir, vokal), in Robbie Robertson (kitara)—in en Američan, Levon Helm (bobni, mandolina, vokal). Člani skupine so se postopoma, eden po eden, med leti 1958 in 1963 pridružili podporni skupini Hawks [[rockabilly]] pevca Ronnieja Hawkinsa.
[[Slika:The_Big_Pink_(crop).jpg|alt=|levo|sličica|250x250_pik|"Big Pink" leta 2006]]
Leta 1964 so se po turneji ločili od Hawkinsa in izdali nekaj singlov pod imenoma '''Levon and the Hawks''' in '''Canadian Squires'''. Naslednje leto jih je najel [[Bob Dylan]] za svoji turneji, po ZDA leta 1965 in po svetu leta 1966.<ref>{{cite book|last=Heylin|first=Clinton|authorlink=Clinton Heylin|title=Behind the Shades Revisited|publisher=HarperCollins|year=2003|location=New York|pages=223–260|isbn=0-06-052569-X}}</ref> Po turneji leta 1966 se je skupina preselila k Dylanu v Saugerties v zvezni državi New York, kjer so v kleti hiše Big Pink leta 1967 pilili svojo glasbo in razvijali glasbeno identiteto. Zvočni zapiski teh seans, tako imenovani '''Trakovi iz klet'''i (''The Basement Tapes'') so bili podlaga za njihovega prvenca iz leta 1968, LP ''Glasba iz Big Pink''a. Ker so vedno nastopali kot ozadje, "skupina" - band - za različne glavne osebe na mikrofonu, je ime "The Band" bilo skupini med vsemi alternativami najbliže.<ref>{{cite book|last=Hoskyns|first=Barney|authorlink=Barney Hoskyns|title=Across the Great Divide: The Band and America|publisher=Hyperion|year=1993|isbn=1-56282-836-3|pages=144–145}}</ref>{{Efn|Po Alanu Livingstonu, predsedniku EMI records, ki je z njimi sklenil sporazum leta1968 za njih prvi LP, naj bi ime predlagal manager skupine, potem ko je Livingston od skupine zahteval, da naj si sami poiščejo ime.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uEQLpfhUvWo |title=How the '60s Group The Band Got Their Name |publisher=YouTube |date= |accessdate=2014-04-24}}</ref>}} Skupina je začela nastopati kot The Band leta 1968 in sčasoma izdala deset [[Glasbeni album|studijskih albumov]]. Dylan je še naprej sodeloval z njimi, tako tudi na skupini turneji leta 1974.
Izvirne sestave skupine je bilo konec z zaključkom turneje leta 1976 s koncertom v živo s številnimi gosti. Koncert je ovekovečil dokumentarni film Martina Scorseseja ''[[Poslednji valček|Zadnji Valček]]''.. Skupina je šla zopet na pot leta 1983, vendar brez [[Kitara|kitarista,]] Robertsona, ki se je odločil za solo kariero in za Hollywood v vlogi glasbenega producenta. Po predstavi leta 1986 je Manuel storil samomor. Preostali trije člani so nadaljevali s turnejami in s snemanjem albumov in z nizom glasbeniki, ki so zapolnjevali mesti Manuela in Robertsona. V poslednji sestavi skupine so poleg treh veteranov igrali Richard Bell (klavir), Randy Ciarlante (bobni), in Jim Weider (kitara). Danko je leta 1999 umrl zaradi srčne kapi, nakar se je skupina dokončno razšla. Helmu so leta 1998 diagnosticirali raka na grlu, tako da več let ni mogel peti, vendar se mu je glas sčasoma vrnil. Do svoje smrti 2012 je dalje nastopal in izdal več uspešnih albumov.
Skupina je bila leta 1989 sprejeta v Kanadski hram slavnih glasbenikov in leta 1994 v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref>{{Navedi splet|url=https://carasonline.ca/canadian-music-hall-of-fame/|title=Canadian Music Hall of Fame|accessdate=2014-01-04|publisher=carasonline.ca}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rockhall.com/inductees/the-band/|title=The Band|accessdate=2014-01-04|publisher=rockhall.com}}</ref> Leta 2004 jih je ''Rolling Stone'' 50 uvrstil na 50. mesto na seznamu 100 največjih umetnikov vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/news/story/5939240/the_immortals__the_greatest_artists_of_all_time_50_the_band|title=The Immortals – The Greatest Artists of All Time: 50, The Band|date=April 15, 2004|accessdate=2008-12-28|last=Williams|first=Lucinda|authorlink=Lucinda Williams}}</ref> Leta 2008 jim je [[Grammy|Grammy podelil]] Nagrado za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.grammy.com/Recording_Academy/Awards/Lifetime_Awards/|title=Lifetime Achievement Award|accessdate=2008-12-28|publisher=Grammy.com}}</ref> Njihovo skladbo "Teža" je ''Rolling Stone ''leta 2004 uvrstil na 41. mesto med 500 največjimi pesmi vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/news/story/11028260/the_rs_500_greatest_songs_of_all_time/1|title=The RS 500 Greatest Songs of All Time|accessdate=2007-06-02|publisher=RollingStone.com}}</ref>
== Opombe ==
{{notelist}}{{Reflist|30em}}
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1976]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1999]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1964]]
[[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Band, The}}
ab38kfycr8pybmkvnveeuah03ss1vov
Predloga:Footer World Champions 400 m hurdles Women
10
436303
5722909
5198297
2022-07-23T12:14:53Z
Gumruch
29746
2022
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
|name = Footer World Champions 400 m hurdles Women
|title=[[Svetovno prvenstvo v atletiki|Svetovne prvakinje]] v [[tek na 400 m z ovirami|teku na 400 m z ovirami]]
|titlestyle=background:greenyellow
|listclass = hlist
| list1 = {{nowrap begin}}
*1980 {{flagathlete|[[Bärbel Broschat]]|GDR}}
*1983 {{flagathlete|[[Jekaterina Fesenko]]|URS}}
*1987 {{flagathlete|[[Sabine Busch]]|GDR}}
*1991 {{flagathlete|[[Tatjana Ledovska]]|URS}}
*1993 {{flagathlete|[[Sally Gunnell]]|GBR}}
*1995 {{flagathlete|[[Kim Batten]]|USA}}
*1997 {{flagathlete|[[Nezha Bidouane]]|MAR}}
*1999 {{flagathlete|[[Daimí Pernía]]|CUB}}
*2001 {{flagathlete|[[Nezha Bidouane]]|MAR}}
*2003 {{flagathlete|[[Jana Pittman]]|AUS}}
*2005 {{flagathlete|[[Julija Pečonkina]]|RUS}}
*2007 {{flagathlete|[[Jana Pittman|Jana Rawlinson]]|AUS}}
*2009 {{flagathlete|[[Melaine Walker]]|JAM}}
*2011 {{flagathlete|[[Lashinda Demus]]|USA}}
*2013 {{flagathlete|[[Zuzana Hejnová]]|CZE}}
*2015 {{flagathlete|[[Zuzana Hejnová]]|CZE}}
*2017 {{flagathlete|[[Kori Carter]]|USA}}
*2019 {{flagathlete|[[Dalilah Muhammad]]|USA}}
*2022 {{flagathlete|[[Sydney McLaughlin]]|USA}}
{{nowrap end}}
}}<noinclude>
[[Kategorija:Predloge svetovnih prvakov v atletiki]]
</noinclude>
p0td6t6lm5wx6sdjp71kzrntyvfzsqy
Veliko suženjsko jezero
0
450091
5723124
5017144
2022-07-24T11:29:06Z
Yerpo
8417
pp
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Jezero
|name = Veliko suženjsko jezero
|image_lake = Yellowknife houseboats.JPG
|image_size = 300
|caption_lake = plavajoče hiše v kraju Yellowknife na severni obali
|image_bathymetry =
|caption_bathymetry =
|location = [[Severozahodni teritoriji]], [[Kanada]]
|coords = {{koord|61|40|N|114|00|W|region:CA-NT_type:waterbody_scale:5000000|display=inline,title}}
|lake_type = [[ledeniško jezero|ledeniško]]
|inflow = [[Suženjska reka]]
|outflow = [[Mackenziejeva reka]]
|catchment = 983.000 km²
|basin_countries = Kanada
|length =
|width =
|area = 28.568 km²
|depth = 73 m
|max-depth = 614 m
|volume =
|residence_time =
|shore = 3057 km
|elevation = 156 m
|islands =
|frozen =
|cities = [[Yellowknife]], [[Hay River, Northwest Territories|Hay River]], [[Behchoko]], [[Fort Resolution]], [[Lutselk'e]], [[Hay River Reserve]], [[Dettah]], [[N'Dilo]]
|reference =
}}
'''Veliko suženjsko jezero''' ({{jezik-en|Great Slave Lake}}, {{jezik-fr|Grand lac des Esclaves}}) je [[ledeniško jezero|ledeniško]] [[jezero]], ki leži na severozahodu [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. S površino preko 28.000 km² je za [[Veliko medvedje jezero|Velikim medvedjim jezerom]] drugo največje jezero, ki v celoti leži na ozemlju [[Kanada|Kanade]], peto največje v Severni Ameriki in deseto največje na svetu. Je tudi najgloblje jezero v vsej Severni Ameriki, saj doseže 614 m globine na najgloblji točki, povprečna globina pa znaša 73 m.
[[slika:Canada.A2002160.1920.721.250m.jpg|thumb|left|Satelitski posnetek Velikega suženjskega jezera in jezera [[Athabasca (jezero)|Athabasca]]]]
Zaradi izvora v ledeniškem delovanju [[pleistocen]]ske poledenitve na [[predkambrij]]ske kamnine gorovja [[Kanadski ščit]] je po obliki močno razčlenjeno, sestavljata pa ga dva glavna dela: zahodna kotanja je razmeroma plitva in kalna, vzhodni rokav pa je globok, razbrazdan in bister, z nepregledno množico otokov in strmimi kamnitimi bregovi. Poleg tega ima še manjši severni rokav. Območje, v katerem leži, je v pasu [[borealni gozd|borealnih gozdov]] tik pod mejo pasu [[tundra|tundre]] na severu sveta. Glavni pritok je [[Suženjska reka]], ki prinaša le malo hranil, zato je raznovrstnost življenja v jezeru majhna. Večino leta ga prekriva led, ki je pozimi dovolj debel za vožnjo tovornih vozil.
Jezero je, enako kot Suženjska reka in [[Malo suženjsko jezero]], posredno dobilo ime po lokalnih plemenih [[ameriški staroselci|staroselcev]]. Pripadniki ljudstva [[Cree]] so namreč imeli navado, da zasužnijo premagana plemena in ko so pričeli trgovati z Evropejci, so s tem slabšalnim izrazom (v njihovem jeziku ''awonak'') opisovali prebivalce okoliške regije. V 20. stoletju so pričeli Kanadčani izkoriščati zaloge rudnin (predvsem [[zlato|zlata]]) in odprli več rudnikov v okolici, v samem jezeru pa izvajajo komercialni [[ribolov]]. Območje ostaja redko poseljeno, z le nekaj manjšimi naselbinami ob obalah.
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Ehrlich |first=Alan J. |editor-last=Nuttall |editor-first=Mark |title=Encyclopedia of the Arctic |year=2005 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78680-8 |pages=771–772 |chapter=Great Slave Lake}}
* {{navedi splet| url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/great-slave-lake/ |title=Great Slave Lake |work=The Canadian Encyclopedia |accessdate=2018-06-16}}
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Great Slave Lake|Veliko suženjsko jezero}}
{{normativna kontrola}}
{{ca-geo-stub}}
{{škrbina o jezeru}}
[[Kategorija:Jezera v Kanadi]]
[[Kategorija:Ledeniška jezera]]
[[Kategorija:Severozahodni teritoriji]]
m911i0gqnx08r9u0n844xfazgy3qet7
Bass Generation
0
451497
5723108
5191360
2022-07-24T10:15:22Z
Eurohunter
66357
/* Certifikacije */ update
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Album
| Name = Bass Generation
| Type = studio
| Artist = [[Basshunter]]
| Cover = Basshunter-Bass-Generation.jpg
| Released = 25. september 2009
| Recorded =
| Genre = [[dance]]
| Length = {{Trajanje|m=49|s=6}}
| Label = [[Dance Nation|Hard2Beat]], [[Warner Music Sweden]], [[Ultra Records]]
| Producer = [[Basshunter]]
| Last album = ''[[Now You're Gone - The Album]]''<br /> (2008)
| This album = '''''Bass Generation'''''<br /> (2009)
| Next album = ''[[Calling Time]]''<br /> (2013)
| Misc = {{Singli
| Name = Bass Generation
| Type = studio
| single 1 = [[Every Morning]]
| single 1 date = 18. september 2009
| single 2 = [[I Promised Myself]]
| single 2 date = 29. november 2009
}}
}}
{{Ocene albuma
|rev1 =''[[AllMusic]]''
|rev1score = {{Rating|3|5}}<ref>{{cite web |url=https://www.allmusic.com/album/r1656385 |title=Basshunter – Bass Generation |author=David Jeffries |date= |accessdate=29. julij 2018}}</ref>
}}
'''''Bass Generation''''' je studijski [[glasbeni album|album]] pevca [[Basshunter|Basshunterja]].
Album je izšel 25. septembra 2009 pri založbi [[Dance Nation|Hard2Beat]].
== Seznam skladb ==
{{Track listing
| title1 = [[Every Morning]]
| length1 = 3:19
| title2 = [[I Promised Myself]]
| length2 = 2:38
| title3 = Why
| length3 = 3:12
| title4 = I Can't Deny
| note4 = feat. Lauren
| length4 = 4:00
| title5 = Don't Walk Away
| length5 = 3:02
| title6 = I Still Love
| length6 = 3:33
| title7 = Day & Night
| length7 = 2:55
| title8 = I Will Learn to Love Again
| note8 = feat. [[Stunt]]
| length8 = 3:08
| title9 = Far from Home
| length9 = 4:11
| title10 = I Know U Know
| length10 = 2:46
| title11 = On Our Side
| length11 = 3:55
| title12 = Can You
| length12 = 2:25
| title13 = Plane to Spain
| length13 = 3:43
| title14 = Every Morning
| note14 = Michael Mind Edit
| length14 = 2:59
| title15 = Numbers
| length15 = 3:20
| total_length = {{Trajanje|m=49|s=6}}
}}
== Dosežki in certifikacije ==
{{col-start}}
{{col-2}}
=== Dosežki ===
{| class="wikitable sortable"
!align="left"|Lestvica (2009-2010)
!align="left"|Dosežek
|-
|[[Nova Zelandija]] ([[Recorded Music NZ]])<ref>{{cite web|url=https://charts.nz/showitem.asp?interpret=Basshunter&titel=Bass+Generation&cat=a|title= BASSHUNTER - BASS GENERATION (ALBUM) |language=en|accessdate=29. julij 2018}}</ref>
|align="center"|2
|-
|[[Republika Južna Afrika]] ([[RSG|SA Top 20]])<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20091119004826/http://www.rsg.co.za/musiek_top20.asp|title= Snuffel rond op RSG.co.za |language=|accessdate=29. julij 2018}}</ref>
|align="center"|14
|-
|[[Združene države Amerike]]<br />([[Dance/Electronic Albums]])<ref name="Billboard">{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20091222145257/http://www.billboard.com/album/basshunter/bass-generation/1292663#/web/20091222145257/http://www.billboard.com/album/basshunter/bass-generation/1292663|title= Bass Generation – Basshunter (2009) |language=en |accessdate=29. julij 2018}}</ref>
|align="center"|15
|-
|[[Irska]] ([[Irish Albums Chart]])<ref>{{cite web|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Basshunter|title= BASSHUNTER – DISCOGRAPHY BASSHUNTER |language=en|accessdate=29. julij 2018}}</ref>
|align="center"|16
|-
|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] ([[UK Albums Chart]])<ref>{{cite web|url=http://www.officialcharts.com/artist/3667/basshunter/|title= BASSHUNTER – ALBUMS |language=en|accessdate=29. julij 2018}}</ref>
|align="center"|16
|-
|[[Združene države Amerike]]<br />([[Heatseekers Albums]])<ref name="Billboard" />
|align="center"|34
|-
|[[Danska]] ([[Album Top-40]])<ref>{{cite web|url=https://danishcharts.dk/showitem.asp?interpret=Basshunter&titel=Bass+Generation&cat=a|title=BASSHUNTER – BASS GENERATION (ALBUM) |language=en|accessdate=28. julij 2018}}</ref>
|align="center"|39
|-
|[[Francija]] ([[Syndicat national de l'édition phonographique|SNEP]])<ref>{{cite web|url=http://www.infodisc.fr/Album_ChartRuns.php|title=BASSHUNTER |language=fr |accessdate=29. julij 2018}}</ref>
|align="center"|41
|-
|[[Švica]] ([[Alben Top 100]])<ref>{{cite web|url=https://hitparade.ch/showitem.asp?interpret=Basshunter&titel=Bass+Generation&cat=a|title=BASSHUNTER - BASS GENERATION |language=de|accessdate=29. julij 2018}}</ref>
|align="center"|73
|-
|}
{{col-2}}
=== Certifikacije ===
{| class="wikitable"
|-
! Država
! Certifikacije
! Prodaja
|-
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] ([[British Phonographic Industry]])
| Zlata<ref>{{Navedi splet | url = https://www.bpi.co.uk/award/9360-2716-2 | title = Basshunter – Bass Generation | website = [[British Phonographic Industry]] | access-date = 24. julij 2022 | language = en | archive-url = https://web.archive.org/web/20220722135557/https://www.bpi.co.uk/award/9360-2716-2 | archive-date = 22. julij 2022 | url-status = live}}</ref>
| 100.000<ref>{{Navedi splet | url = https://www.bpi.co.uk/brit-certified/award-levels | title = Certification Levels | website = [[Brit Hanglemezgyártók Szövetsége|British Phonographic Industry]] | access-date = 24. julij 2022 | language = en | archive-url = https://web.archive.org/web/20220715185052/https://www.bpi.co.uk/brit-certified/award-levels | archive-date = 15. julij 2022 | url-status = live}}</ref>
|}
{{col-end}}
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
== Viri ==
* [https://www.discogs.com/Basshunter-Bass-Generation/master/211355 Bass Generation] (Discogs)
== Zunanje povezave ==
* {{Official|http://www.basshunter.se/}}
{{Basshunter}}
[[Kategorija:Albumi leta 2009]]
[[Kategorija:Albumi Basshunterja]]
5vrmaicjlrlvt5dipzhzsqmbrscb8xr
Lokalne volitve v Sloveniji 2018
0
454088
5722925
5722834
2022-07-23T14:06:07Z
VidicK01
193275
/* Izvoljeni župani */ nove občine
wikitext
text/x-wiki
'''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" />
== Izvoljeni župani ==
{| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid"
!width=140|[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
!width=140|[[Občina Apače|Apače]]
!width=140|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
!width=140|[[Občina Beltinci|Beltinci]]
!width=140|[[Občina Benedikt|Benedikt]]
!width=140|[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica<br>ob Sotli]]
!width=140|[[Občina Bled|Bled]]
!width=140|[[Občina Bloke|Bloke]]
!width=140|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
|-
|Tadej Beočanin
|Andrej Steyer
|Gregor Strmčnik
|Marko Virag
|Milan Repič
|Franjo Debelak
|Janez Fajfar
|Jože Doles
|Jože Sodja
|-
!width=140|[[Občina Borovnica|Borovnica]]
!width=140|[[Občina Bovec|Bovec]]
!width=140|[[Občina Braslovče|Braslovče]]
!width=140|[[Občina Brda|Brda]]
!width=140|[[Občina Brezovica|Brezovica]]
!width=140|[[Občina Brežice|Brežice]]
!width=140|[[Občina Cankova|Cankova]]
!width=140|[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
!width=140|[[Občina Cerknica|Cerknica]]
|-
|Bojan Čebela
|Valter Mlekuž
|Tomaž Žohar
|Franc Mužič
|Metod Ropret
|[[Ivan Molan]]
|Danilo Kacijan
|[[Franc Čebulj]]
|Marko Rupar
|-
!width=140|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
!width=140|[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
!width=140|[[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
!width=140|[[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
!width=140|[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
!width=140|[[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
!width=140|[[Občina Destrnik|Destrnik]]
!width=140|[[Občina Divača|Divača]]
!width=140|[[Občina Dobje|Dobje]]
|-
|Gašper Uršič
|Marjan Žmavc
|Antonija Žumbar
|Vera Markoja
|Romana Lesjak
|Andrej Kavšek
|Franc Pukšič
|Alenka Štrucl Dovgan
|Franc Leskovšek
|-
!width=140|[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
!width=140|[[Občina Dobrna|Dobrna]]
!width=140|[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
!width=140|[[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
!width=140|[[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
!width=140|[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
!width=140|[[Občina Domžale|Domžale]]
!width=140|[[Občina Dornava|Dornava]]
!width=140|[[Občina Dravograd|Dravograd]]
|-
|Igor Ahačevič
|Martin Brecl
|Franc Setnikar
|Marjan Kardinar
|Željko Savič
|Franc Vovk
|Toni Dragar
|Janko Verc
|Marijana Cigala
|-
!width=140|[[Občina Duplek|Duplek]]
!width=140|[[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
!width=140|[[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
!width=140|[[Občina Gorje|Gorje]]
!width=140|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
!width=140|[[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
!width=140|[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
!width=140|[[Občina Grad|Grad]]
!width=140|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Hajdina|Hajdina]]
!width=140|[[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
!width=140|[[Občina Hodoš|Hodoš]]
!width=140|[[Občina Horjul|Horjul]]
!width=140|[[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
!width=140|[[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje -<br>Kozina]]
!width=140|[[Občina Idrija|Idrija]]
!width=140|[[Občina Ig|Ig]]
!width=140|[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|}
== Mestne občine ==
=== Ljubljana ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Zoran Janković]]'''
| '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev'''
| '''60,45 %'''
|-
| align=center| 2.
| [[Anže Logar]]
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 29,50 %
|-
| align=center| 3.
| Milan Jakopovič
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| 3,92 %
|-
| align=center| 4.
| Dragan Matić
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 1,57 %
|-
| align=center| 5.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]]
| 1,47 %
|-
| align=center| 6.
| Marko Koprivc
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 1,19 %
|-
| align=center| 7.
| Smiljan Mekicar
| [[Dobra država]]
| 1,08 %
|-
| align=center| 8.
| Mihael Rihar
| [[Naprej Slovenija]]
| 0,30 %
|-
| align=center| 9.
| Matjaž Bidovec
| [[Socialistična partija Slovenije|SPS]]
| 0,28 %
|-
| align=center| 10.
| Jožef Jarh
| SED
| 0,24 %
|-
|}
=== Kranj ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 30,85 %
|-
| align=center| 2.
| Zoran Stevanović
| [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev
| 20,47 %
|-
| align=center| 3.
| [[Iztok Purič]]
| [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj
| 18,32 %
|-
| align=center| 4.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 17,80 %
|-
| align=center| 5.
| Robert Nograšek
| [[lista Marjana Šarca|LMŠ]]
| 4,95 %
|-
| align=center| 6.
| Barbara Gunčar
| SLRP
| 4,81 %
|-
| align=center| 7.
| Primož Terplan
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 2,09 %
|-
| align=center| 8.
| Bogomir Šubelj
| [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| 0,72 %
|-
|}
=== Koper ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| [[Matej Arčon]]
| Branko Marušič in<br>skupina volivcev
| 37,35 %
|-
| align=center| 2.
| [[Klemen Miklavič]]
| Luka Manojlović in<br>skupina volivcev
| 25,38 %
|-
| align=center| 3.
| Sebastjan Komel
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 16,90 %
|-
| align=center| 4.
| Elena Zavadlav Ušaj
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 12,56 %
|-
| align=center| 5.
| Anton Harej
| [[Nova Slovenija|NSi]]
| 4,07 %
|-
| align=center| 6.
| Miran Müllner
| ZZP
| 3,74 %
|-
|}
=== Murska Sobota ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| '''73,95 %'''
|-
| align=center| 2.
| Bojan Petrijan
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 26,05 %
|-
|}
== Prvi krog ==
Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref>
V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %).
== Drugi krog ==
Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" />
Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2018 v politiki]]
[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]
p7frw8uso1skiphw2ebogwodv4bpgx1
5722927
5722925
2022-07-23T14:17:29Z
VidicK01
193275
/* Izvoljeni župani */ 3.del
wikitext
text/x-wiki
'''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" />
== Izvoljeni župani ==
{| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid"
!width=140|[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
!width=140|[[Občina Apače|Apače]]
!width=140|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
!width=140|[[Občina Beltinci|Beltinci]]
!width=140|[[Občina Benedikt|Benedikt]]
!width=140|[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica<br>ob Sotli]]
!width=140|[[Občina Bled|Bled]]
!width=140|[[Občina Bloke|Bloke]]
!width=140|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
|-
|Tadej Beočanin
|Andrej Steyer
|Gregor Strmčnik
|Marko Virag
|Milan Repič
|Franjo Debelak
|Janez Fajfar
|Jože Doles
|Jože Sodja
|-
!width=140|[[Občina Borovnica|Borovnica]]
!width=140|[[Občina Bovec|Bovec]]
!width=140|[[Občina Braslovče|Braslovče]]
!width=140|[[Občina Brda|Brda]]
!width=140|[[Občina Brezovica|Brezovica]]
!width=140|[[Občina Brežice|Brežice]]
!width=140|[[Občina Cankova|Cankova]]
!width=140|[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
!width=140|[[Občina Cerknica|Cerknica]]
|-
|Bojan Čebela
|Valter Mlekuž
|Tomaž Žohar
|Franc Mužič
|Metod Ropret
|[[Ivan Molan]]
|Danilo Kacijan
|[[Franc Čebulj]]
|Marko Rupar
|-
!width=140|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
!width=140|[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
!width=140|[[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
!width=140|[[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
!width=140|[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
!width=140|[[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
!width=140|[[Občina Destrnik|Destrnik]]
!width=140|[[Občina Divača|Divača]]
!width=140|[[Občina Dobje|Dobje]]
|-
|Gašper Uršič
|Marjan Žmavc
|Antonija Žumbar
|Vera Markoja
|Romana Lesjak
|Andrej Kavšek
|Franc Pukšič
|Alenka Štrucl Dovgan
|Franc Leskovšek
|-
!width=140|[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
!width=140|[[Občina Dobrna|Dobrna]]
!width=140|[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
!width=140|[[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
!width=140|[[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
!width=140|[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
!width=140|[[Občina Domžale|Domžale]]
!width=140|[[Občina Dornava|Dornava]]
!width=140|[[Občina Dravograd|Dravograd]]
|-
|Igor Ahačevič
|Martin Brecl
|Franc Setnikar
|Marjan Kardinar
|Željko Savič
|Franc Vovk
|Toni Dragar
|Janko Verc
|Marijana Cigala
|-
!width=140|[[Občina Duplek|Duplek]]
!width=140|[[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
!width=140|[[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
!width=140|[[Občina Gorje|Gorje]]
!width=140|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
!width=140|[[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
!width=140|[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
!width=140|[[Občina Grad|Grad]]
!width=140|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
|-
|Mitja Horvat
|[[Milan Čadež]]
|Jožef Kokot
|Peter Torkar
|Stanislav Rojko
|Anton Špeh
|Franc Šlihthuber
|Cvetka Ficko
|[[Peter Verlič]]
|-
!width=140|[[Občina Hajdina|Hajdina]]
!width=140|[[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
!width=140|[[Občina Hodoš|Hodoš]]
!width=140|[[Občina Horjul|Horjul]]
!width=140|[[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
!width=140|[[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje -<br>Kozina]]
!width=140|[[Občina Idrija|Idrija]]
!width=140|[[Občina Ig|Ig]]
!width=140|[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
|-
|Stanislav Glažar
|Marko Soršak
|Ludvik Orban
|Janko Prebil
|Marko Funkl
|Saša L. Svetelšek
|Tomaž Vencelj
|[[Janez Cimperman]]
|Emil Rojc
|-
|}
== Mestne občine ==
=== Ljubljana ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Zoran Janković]]'''
| '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev'''
| '''60,45 %'''
|-
| align=center| 2.
| [[Anže Logar]]
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 29,50 %
|-
| align=center| 3.
| Milan Jakopovič
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| 3,92 %
|-
| align=center| 4.
| Dragan Matić
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 1,57 %
|-
| align=center| 5.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]]
| 1,47 %
|-
| align=center| 6.
| Marko Koprivc
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 1,19 %
|-
| align=center| 7.
| Smiljan Mekicar
| [[Dobra država]]
| 1,08 %
|-
| align=center| 8.
| Mihael Rihar
| [[Naprej Slovenija]]
| 0,30 %
|-
| align=center| 9.
| Matjaž Bidovec
| [[Socialistična partija Slovenije|SPS]]
| 0,28 %
|-
| align=center| 10.
| Jožef Jarh
| SED
| 0,24 %
|-
|}
=== Kranj ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 30,85 %
|-
| align=center| 2.
| Zoran Stevanović
| [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev
| 20,47 %
|-
| align=center| 3.
| [[Iztok Purič]]
| [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj
| 18,32 %
|-
| align=center| 4.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 17,80 %
|-
| align=center| 5.
| Robert Nograšek
| [[lista Marjana Šarca|LMŠ]]
| 4,95 %
|-
| align=center| 6.
| Barbara Gunčar
| SLRP
| 4,81 %
|-
| align=center| 7.
| Primož Terplan
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 2,09 %
|-
| align=center| 8.
| Bogomir Šubelj
| [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| 0,72 %
|-
|}
=== Koper ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| [[Matej Arčon]]
| Branko Marušič in<br>skupina volivcev
| 37,35 %
|-
| align=center| 2.
| [[Klemen Miklavič]]
| Luka Manojlović in<br>skupina volivcev
| 25,38 %
|-
| align=center| 3.
| Sebastjan Komel
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 16,90 %
|-
| align=center| 4.
| Elena Zavadlav Ušaj
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 12,56 %
|-
| align=center| 5.
| Anton Harej
| [[Nova Slovenija|NSi]]
| 4,07 %
|-
| align=center| 6.
| Miran Müllner
| ZZP
| 3,74 %
|-
|}
=== Murska Sobota ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| '''73,95 %'''
|-
| align=center| 2.
| Bojan Petrijan
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 26,05 %
|-
|}
== Prvi krog ==
Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref>
V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %).
== Drugi krog ==
Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" />
Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2018 v politiki]]
[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]
sqwyzxy528zhdct2sq4kihg1xlorjg0
Rimska tehnologija
0
482027
5723011
5699326
2022-07-23T19:34:08Z
Yerpo
8417
disambig.
wikitext
text/x-wiki
[[File:PantheonRoma.jpg|thumb|Umetniška upodobitev Panteona]]
'''Rimska tehnologija''' je zbirka tehnik, veščin, metod, procesov in inženirskih praks, ki jih je uporabljala in razvijala [[starorimska civilizacija]] (753 pr. n. št. - 476 n. št.). [[Rimsko cesarstvo]] je bilo tehnološko napredna civilizacija antike. [[Rimljani]] so sprejeli tehnologije [[Antična Grčija|Grkov]], [[Etruščani|Etruščanov]] in [[Kelti|Keltov]]. Tehnologija, ki jo je razvila civilizacija, je omejena z razpoložljivimi viri energije in Rimljani v tem smislu niso bili nič drugačni. Dostopni viri energije so določali načine proizvodnje energije. Glavne vrste moči, do katerih so stari Rimljani dostopali, so bile človek, živali in voda.
S temi omejenimi viri moči so Rimljani uspeli zgraditi impresivne strukture, od katerih so se nekatere ohranile do danes. Trajnost rimskih struktur, kot so [[ceste]], [[jez]]ovi in [[stavba|stavbe]], je posledica gradbenih tehnik in praks, ki so jih uporabili pri svojih gradbenih projektih. Rim in njegova okolica vsebuje različne vrste vulkanskih materialov, s katerimi so Rimljani eksperimentirali in ustvarili gradbene materiale, zlasti cement in malto.<ref>{{Cite book|last=Lancaster|first=Lynn|title=Engineering and Technology in the Classical World|publisher=Oxford University Press|year=2008|isbn=9780195187311|location=New York|pages=260-266}}</ref> Rimljani so poleg [[rimski beton|betona]] kot gradbeni material uporabljali [[kamen]], [[les]] in [[marmor]]. S temi materiali so oblikovali gradbene projekte za svoja mesta in prometne naprave za potovanja po kopnem in morju.
Rimljani so prispevali tudi k razvoju tehnologij bojevanja. Vojskovanje je bilo bistven vidik rimske družbe in kulture. Vojska se ni uporabljala le za pridobivanje novih ozemelj in obrambo, ampak tudi kot orodje, ki so ga civilni upravitelji lahko uporabljali za pomoč deželnim upravam in za pomoč pri gradbenih projektih.<ref>{{Cite book|last=Davies|first=Gwyn|title=Engineering and Technology in the Classical World|publisher=Oxford University Press|year=2008|isbn=9780195187311|location=New York|pages=707-710}}</ref> Rimljani so sprejemali, izboljševali in razvijali vojaške tehnologije za pehoto, konjenico in [[oblegovalna naprava|oblegovalne naprave]] za kopensko in morsko okolje.
Ob poznavanju odnosov z vojskovanjem so se Rimljani navadili na telesne poškodbe. Za boj proti telesnim poškodbam v civilni in vojaški sferi so Rimljani inovirali medicinske tehnologije, zlasti kirurške prakse in tehnike.
== Vrste moči ==
=== Človeška moč ===
Starodavni izvori moči, ki so bili že na voljo, so bili človeška moč in živalska moč. Očitna je uporaba človeške moči za premikanje predmetov. Za predmete, ki so težki od 20 do 80 kilogramov, lahko na splošno zadošča ena sama oseba. Pri predmetih večje teže se lahko pri premiku lokacije predmeta zahteva več kot ena oseba. Omejevalni dejavnik pri uporabi več ljudi pri gibanju omenjenega predmeta je razpoložljiva količina prostora za oprijem. Za premagovanje tega omejujočega dejavnika so bile razvite mehanske naprave za pomoč pri manipulaciji s predmeti. Ena naprava je [[vitel]], ki je za manipuliranje s predmeti uporabljal vrvi in škripce. Napravo je poganjalo več ljudi, ki so pritiskali ali vlekli vzvod, pritrjen na valj.
Človeška moč je bila tudi dejavnik pri gibanju ladij, zlasti vojnih ladij. Čeprav so bila jadra z vetrnim pogonom prevladujoča oblika moči pri vodnem prevozu, je vojaško plovilo med bojnimi akcijami pogosto uporabljalo veslanje.<ref name=":02">{{Cite book|last=Landels|first=John G.|title=Engineering in the Ancient World|publisher=Chatto & Windus|year=1978|isbn=0701122218|location=London|pages=9 - 32}}</ref>
=== Živalska moč ===
Primarna uporaba moči živali je bila za prevoz. Za različne naloge so uporabljali več vrst živali. Voli so močna bitja, ki ne potrebujejo najfinejše paše. Ker so bili voli močni in poceni za vzdrževanje, so se uporabljali za kmetovanje in prevoz velikih mas blaga. Slabost uporabe volov je, da so počasni. Če je bila želena hitrost, so uporabili konje. Glavno okolje, ki je zahtevalo hitrost, je bilo bojišče, konje so uporabljali v konjenici in na zabavah. Za kočije, ki so prevažale potnike ali lahke materiale, so se običajno uporabljali osli ali mule, saj so bili hitrejši od volov in cenejši na krmi kot konji. Razen kot za prevozno sredstvo, so bile živali uporabljene tudi pri obratovanju rotacijskih mlinov.
[[File:Overshot water wheel schematic ml.svg|left|thumb|Shema vodnega kolesa na zgornjo vodo]]
Zunaj meja kopnega so odkrili ladjo, ki so jo poganjale živali. Anonimno delo, znano ''De Rebus Bellicus'', opisuje ladjo, ki jo poganjajo voli. Pri čemer so bili voli privezani na vrteči ploščadi, premikajoči se v krogu, vrteli dve kolesi, eno na obeh straneh ladje. Verjetnost, da je bila taka ladja kdaj zgrajena, je majhna zaradi nepraktičnosti nadzora živali na vodnem plovilu.
=== Vodna moč ===
Moč vode je nastala z uporabo [[vodno kolo|vodnega kolesa]]. Vodno kolo je imelo dve splošni zasnovi: spodnje (podlivno) in zgornje (nadlivno) kolo. Spodnje vodno kolo je ustvarilo energijo iz naravnega pretoka vira tekoče vode, ki pritiska na potopljena vesla kolesa. Nadlivno kolo je ustvarilo moč s pretokom vode od zgoraj. To so po navadi dosegli z izgradnjo akvadukta nad kolesom. Čeprav je mogoče narediti 70-odstotno bolj učinkovito vodno kolo, kot je spodnje, je to na splošno najprimernejše vodno kolo. Razlog je bil v tem, da so bili ekonomski stroški gradnje akvadukta previsoki, da bi lahko pokrili stroške s hitrejšim vodnim kolesom. Glavni namen vodnih koles je bil ustvariti moč za mletje in dviganje vodo nad naravno višino sistema. Obstajajo tudi dokazi, da so za pogon motornih žag uporabljali vodna kolesa, čeprav ostajajo le redki opisi takšnih naprav.
[[File:Hero's Aeolipile, 1st century AD, Alexandria (reconstruction).jpg|thumb|Rekonstrukcija parnega stroja heroja Aleksandrije Aeolipile, 1. stoletje pred našim štetjem]]
=== Vetrna moč ===
Energija vetra je bila uporabljena pri delovanju plovil, z uporabo jader. Videti je, da vetrnice niso nastale v antičnih časih.
=== Solarna moč ===
Rimljani so moč sonce uporabljali kot vir toplote za stavbe, kot so terme. Terme so bile zgrajene z velikimi okni, obrnjenimi proti jugozahodu, lokaciji Sonca ob najbolj vročem času dneva.<ref name=":5">{{Cite book|last=Nikolic|first=Milorad|title=Themes in Roman Society and Culture|publisher=Oxford University Press|year=2014|isbn=9780195445190|location=Canada|pages=355 - 375}}</ref>
=== Teoretične vrste moči ===
=== Moč pare ===
Proizvodnja moči s paro je v rimskem svetu ostala teoretična. [[Heron]] iz Aleksandrije je objavil sheme parne naprave, ki je vrtela kroglo na osi. Naprava je uporabljala toploto iz kotla za potiskanje pare skozi sistem cevi proti kroglici. Naprava je proizvedla približno 1500 vrtljajev / min, vendar v industrijskem obsegu nikoli ne bi bila uporabljena, saj bi za delovanje, gorivo in vzdrževanje toplote naprave zahtevale prevelike stroške.
== Tehnologija kot obrt ==
Rimska tehnologija je v veliki meri temeljila na sistemu obrti. Tehnična znanja in spretnosti so bili vključeni v posamezno obrt, kot je [[kamnoseštvo]]. V tem smislu se je znanje na splošno prenašalo z mojstra na obrtniškega vajenca. Ker je le nekaj virov, iz katerih lahko črpamo tehnične podatke, je teoretično, da so obrtniki svoje znanje hranili kot skrivnost. [[Vitruvij]], [[Plinij starejši]] in Frontin so med redkimi pisci, ki so objavili tehnične podatke o rimski tehnologiji. Obstajal je korpus priročnikov o osnovni matematiki in znanosti, kot so številne knjige [[Arhimed]]a, [[Ktesibij]]a, [[Heron]]a, [[Evklid]]a in drugih. Niso ohranjeni vsi priročniki, ki so bili na voljo Rimljanom, kot kažejo izgubljena dela.
== Inženiring in gradnja ==
{{glavni| Rimska arhitektura| Rimski inženiring}}
=== Gradbeni material in naprave ===
[[File:Roemerkran.jpg|thumb|Obnova 10,4 metra visokega rimskega gradbenega žerjava v Bonnu v Nemčiji |alt=|193x193px|left]]
==== Les ====
Rimljani so ustvarili ognjevarni les, tako da so les obložili z [[galun]]om.<ref name=":4">{{Cite book|last1=Neubuger |first1=Albert |last2=Brose |first2=Henry L|title=The Technical Arts and Sciences of the Ancients|publisher=Macmillan Company|year=1930|isbn=|location=New York|pages=397 - 408}}</ref>
==== Kamen ====
Idealno je bilo izkopavati kamen iz [[kamnolom]]ov, ki so bili čim bližje mestu gradnje, da bi zmanjšali stroške prevoza. Kamniti bloki so nastali v kamnolomih s prebijanjem lukenj v vrstah na želenih dolžinah in širinah. Nato so v luknje zabili lesene kline. Luknje so nato napolnili z vodo, da bi klini nabreknili z dovolj sile, da bi kamniti blok izrezali iz zemljine. Najdeni so bili bloki z dimenzijami 21 m x 4 m x 4,5 m, ki so tehtali približno 1000 ton. Obstajajo dokazi, da so bile v cesarski dobi že razvite žage za rezanje kamna. Sprva so Rimljani za rezanje kamna uporabljali ročne žage, kasneje pa so razvili kamnite žage, ki jih je poganjala voda.
==== Cementi ====
Razmerje mešanice rimskih apnenih malt je bilo odvisno od tega, kje je bil pridobljen pesek za zmes. Pri pesku, zbranem ob reki ali morju, je bilo razmerje mešanice dva dela peska, en del apna in en del školjk v prahu. Za pesek, nabran dlje v notranjosti, je bila mešanica treh delov peska in enega dela apna. Apno za malte je bilo pripravljeno v apnenicah, ki so bile podzemne jame zaradi preprečevanja vetra.
Druga vrsta rimske malte je znana kot [[pozolana]] malta. Pozolana je snov iz vulkanskega pepela, ki se nahaja v [[Neapelj|Neaplju]] in okolici. Razmerje mešanice za cement je bilo dva dela pozolana in en del apnene malte. Zaradi svoje sestave se je tak cement lahko strdil v vodi in je bilo ugotovljeno, da je tako trden kot naravna kamnina.
==== Dvigala ====
Dvigala so bila uporabljena pri gradbenih delih in morda za natovarjanje in raztovarjanje ladij v pristaniščih, čeprav za slednjo uporabo še vedno ni dokazov.<ref>Michael Matheus: "Mittelalterliche Hafenkräne," in: Uta Lindgren (ed.): Europäische Technik im Mittelalter. 800–1400, Berlin 2001 (4th ed.), pp. 345–48 (345)</ref> Večina dvigal je bila sposobna dvigovati približno 6–7 ton tovora in, v skladu z reliefom, prikazanim na [[Trajanov steber|Trajanovem stebru]], je delovalo s pomočjo tekalnega kolesa.
=== Gradnja ===
[[File:Pantheon,_Rome_2.jpg|thumb| Panteon je bil zgrajen med letoma 113 - 125 CE|alt=|253x253px]]
==== Panteon ====
{{glavni|Panteon, Rim|Rimski beton}}
Rimljani so [[Panteon, Rim|Panteon]] zasnovali razmišljajoč o konceptu lepote, simetrije in popolnosti. Te matematične koncepte so vključili v svoje projekte javnih del. Koncept popolnih števil je bil na primer uporabljen pri oblikovanju Panteona s tem, da je v kupolo vgrajenih 28 kaset. Popolno število je število, ki je enako vsoti svojih deliteljev. Torej, število 28 velja za popolno število, saj so njegovi faktorji 1, 2, 4, 7 in 14 deljivi z 28. Popolna števila so izjemno redka, saj je za vsako količino števk le eno število (ena za enoštevilčne, dvoštevilčne, trištevilčne, štirimestne itd.). Utelešenje matematičnih konceptov lepote, simetrije in popolnosti v strukturo prenaša tehnično dovršenost rimskih inženirjev.<ref>{{Cite book |last1=Marder |first1=Tod A. |last2=Wilson Jones |first2=Mark |title=The Pantheon: From Antiquity to the Present|publisher=Cambridge University Press|year=2014|isbn=9780521809320|location=New York|pages=102}}</ref>
Cementi so bili bistvenega pomena za zasnovo Panteona. Malta, uporabljena pri gradnji kupole, je sestavljena iz mešanice apna in vulkanskega pepela, znanega kot pozolana. Beton je primeren za uporabo pri gradnji debelih sten, saj ni potrebno, da je popolnoma suh, da se strdi.<ref>{{Cite book |last1=Marder |first1=Tod A. |last2=Wilson Jones |first2=Mark |title=The Pantheon: From Antiquity to the Present|publisher=Cambridge University Press|year=2014|isbn=9780521809320|location=New York|pages=126}}</ref>
Gradnja Panteona je bila velik podvig, ki je zahteval velike količine sredstev in človeških ur. Delaine ocenjuje, da je bila skupna delovna sila, potrebna za gradnjo Panteona, približno 400 000 človeških dni.<ref>{{Cite book |last1=Marder |first1=Tod A. |last2=Wilson Jones |first2=Mark |title=The Pantheon: From Antiquity to the Present|publisher=Cambridge University Press|year=2014|isbn=9780521809320|location=New York|pages=173}}</ref>
[[File:Hagia Sophia Mars 2013.jpg|left|thumb|Hagija Sofija je bila zgrajena leta 537]]
==== Hagija Sofija ====
{{glavni|Hagija Sofija}}
Čeprav je bila [[Hagija Sofija]] zgrajena po padcu zahodnega rimskega cesarstva, je njena gradnja vključevala podpis gradbenih materialov in tehnik antičnega Rima. Stavba je bila zgrajena z malto pozolana. Dokaz za uporabo snovi izvira iz povešanja lokov konstrukcij med gradnjo, saj je posebnost malte pozalana dolgotrajnost časa, ki ga potrebuje za strjevanje. Inženirji so morali odstraniti okrasne stene, da so malto strdili.
Malta pozolana, uporabljena pri gradnji Hagije Sofije, ne vsebuje vulkanskega pepela, temveč drobljen opečen prah. Sestava materialov, uporabljenih v malti pozolana, vodi do povečane natezne trdnosti. Malta iz večinoma apna ima natezno trdnost približno 30 psi, medtem ko ima malta pozolana z drobljenim opečnim prahom natezno trdnost 500 psi. Prednost uporabe malte pozolana pri gradnji Hagije Sofije je povečanje trdnosti spojev. Spoji malte, uporabljeni v konstrukciji, so širši, kot bi pričakovali pri značilni konstrukciji iz opeke in malte. Dejstvo o širokih sklepih malte kaže, da so oblikovalci vedeli za visoko natezno trdnost malte in jo temu primerno vključili.<ref name=":12">{{Cite journal|last=Livingston|first=R|date=1993|title=Materials Analysis Of The Masonry Of The Hagia Sophia Basilica, Istanbul|journal=WIT Transactions on the Built Environment|volume=3|pages=20-26|via=ProQuest}}</ref>
=== Vodne zgradbe ===
====Akvadukti ====
{{glavni| Akvadukt (most)| Rimski akvadukt}}
Rimljani so zgradili številne akvadukte za oskrbo z vodo. Mestu Rim je vodo dobavljalo enajst akvaduktov, narejenih iz apnenca, ki so mestu zagotovili vsak dan več kot 1 milijon kubičnih metrov vode, dovolj za 3,5 milijona ljudi tudi v sodobnem času {{sfn|GRST-engineering}} in v skupni dolžini 350 kilometrov.{{sfn|Frontinus}}
[[File:Roman Aqueduct Segovia 2012 Spain.jpg|thumb|Rimski akvadukt Segovia v sodobni Španiji, zgrajen v 1. stoletju]]
Voda v akvaduktih je bila v celoti odvisna od gravitacije. Dvignjeni kamniti kanali, po katerih je tekla voda, so bili rahlo nagnjeni. Voda je bila speljana neposredno iz gorskih izvirov. Ko je šla skozi akvadukt, se je voda zbirala v rezervoarjih in se skozi cevi dovajala do vodnjakov, stranišč itd.<ref>Chandler, Fiona "The Usborne Internet Linked Encyclopedia of the Roman World", page 80. Usborne Publishing 2001</ref>
Glavna akvadukta v starem Rimu sta bila Aqua Claudia in Aqua Marcia.<ref>Forman, Joan "The Romans", page 34. Macdonald Educational Ltd. 1975</ref> Večina akvaduktov je bila zgrajena pod površjem, le majhni deli nad tlemi, podprti z loki. Tradicionalno se domneva, da je najdaljši rimski akvadukt, dolg 178 kilometrov, tisti, ki je oskrboval mesto [[Kartagina]]. Kompleksni sistem, zgrajen za oskrbo [[Konstantinopel|Konstantinopla]], je imel svojo najbolj oddaljeno oskrbo iz več kot 120 km oddaljenega vira, po vijugasti poti dolgi več kot 336 km.<ref>J. Crow 2007 "Earth, walls and water in Late Antique Constantinople" in ''Technology in Transition AD 300–650'' in ed. L.Lavan, E.Zanini & A. Sarantis Brill, Leiden</ref>
Rimski akvadukti so bili zgrajeni z izjemno finimi tolerancami in s tehnološkimi standardi, ki naj ne bi bil enak vse do sodobnega časa. Z gravitacijo so zelo učinkovito prenašali velike količine vode. Včasih, ko je bilo treba prečkati doline, globlje od 50 metrov, so uporabili obrnjene [[sifon]]e, da so silili vodo navkreber. Akvadukt je oskrboval tudi vodo za vodna kolesa v Barbegalu v rimski Galiji, kompleksu vodnih mlinov, ki so ga prepoznali kot »največjo znano koncentracijo mehanske moči v antičnem svetu«.<ref name="Greene 2000 393">{{harvnb|Greene|2000|p=39}}</ref>
Rimski akvadukti pričarajo slike vode, ki potuje na velike razdalje po obokanih mostovih; le 5 odstotkov vode, ki se pretaka po vodovodnih sistemih, je na mostovih. Rimski inženirji so si prizadevali, da bi bile poti akvaduktov čim bolj praktične. V praksi je to pomenilo načrtovanje akvaduktov, ki so se pretakali po tleh ali pod nivojem, saj so bili stroškovno učinkovitejši od gradnje mostov. Stroški gradnje in vzdrževanja mostov so bili višji od stroškov površinskih in podzemnih napeljav. [[Akvadukt (most)]] je potreboval pogosta popravila in je imel omejeno trajnost. Kraja vode iz akvaduktov je bila pogosta težava, ki je povzročila težave pri oceni količine vode, ki je tekla skozi kanale.<ref name=":3">{{Cite journal|last=Smith|first=Norman|date=1978|title=Roman Hydraulic Technology|journal=Scientific American|volume=238 |issue=5 |pages=154–161|via=JSTOR}}</ref> Za preprečitev erozije kanalov akvaduktov je bil uporabljen omet, znan kot ''opus signinum''.<ref name=":52">{{Cite book|last=Nikolic|first=Milorad|title=Themes in Roman Society and Culture|publisher=Oxford University Press|year=2014|isbn=9780195445190|location=Canada|pages=355 - 375}}</ref> Mavec je bil vmešan v zdrobljeno terakoto v značilni rimski mešanici pozolana in apna.<ref>{{Cite book|last=Lancaster|first=Lynn|title=The Oxford Handbook of Engineering and Technology in the Classical World|publisher=Oxford University Press|year=2008|isbn=9780195187311|location=New York|pages=261}}</ref>
[[File:Embalse_de_Proserpina,_Mérida_(2015).JPG|thumb|Jez Proserpina je bil zgrajen med 1. in 2. stoletjem in se uporablja še danes.|alt=|left|205x205px]]
==== Jezovi ====
Rimljani so gradili [[jez]]ove za zbiranje vode, na primer jez Subiaco, od katerih sta dva hranila akvadukt [[Anio Novus]], enega največjih rimskih akvaduktov. V samo eni državi, [[Španija|Španiji]], so zgradili 72 jezov in še veliko jih je znanih po celotnem cesarstvu, nekateri pa so še vedno v uporabi. Na enem mestu, Montefurado v [[Galicija (Španija) |Galiciji]], se zdi, da so zgradili jez čez reko Sil, da bi v dnu reke izpostavili aluvialna nahajališča zlata. Mesto je blizu spektakularnega rimskega rudnika zlata [[Las Médulas]]. Iz Velike Britanije je znanih več zemeljskih jezov, med njimi dobro ohranjen primer iz rimskega Lanchestera, Longovicium, kjer so ga morda uporabili pri kovanju ali taljenju industrijskega obsega, sodeč po kupih žlindre, najdenih na tem mestu v severni Angliji. Rezervoarji za zadrževanje vode so pogosti tudi ob vodovodnih sistemih, številni primeri pa so znani le z enega mesta, zlatih rudnikov v Dolaucothi v zahodnem [[Wales]]u. Zidani jezovi so bili v severni Afriki pogosti za zagotavljanje zanesljive oskrbe z vodo številnih naselij.
Rimljani so gradili jezove za shranjevanje vode za namakanje. Razumeli so, da so prelivi potrebni za preprečitev erozije zemeljskih brežin. V Egiptu so Rimljani sprejeli vodno tehnologijo, znano kot namakanje od [[Nabatejci|Nabatajcev]]. ''Wadis'' je bila tehnika, razvita za zajem velikih količin vode, proizvedene med sezonskimi poplavami in njeno skladiščenje za rastno sezono. Rimljani so tehniko uspešno razvili tudi v večjem obsegu.
==== Sanitarije ====
[[File:Baños Romanos, Bath, Inglaterra, 2014-08-12, DD 39-41 HDR.JPG|thumb|Rimske terme v angleškem mestu Bath. Na mestu je bil leta 60 prvotno zgrajen tempelj, terme so se postavile sčasoma.]]
Rimljani niso izumili [[vodovod]]ov ali [[stranišče|stranišč]], temveč so si sistem odlaganja odpadkov izposodili pri svojih sosedih, zlasti [[Minojska doba|Minojcih]]. <ref>http://www.themodernantiquarian.com/site/10854/knossos.html#fieldnotes</ref> Sistem za odstranjevanje odpadkov ni bil nov izum, temveč je obstajal že od leta 3100 pred našim štetjem, ko je bil ustvarjen v dolini reke [[Ind]].<ref>Bruce, Alexandra. 2012: Science or Superstition: The Definitive Guide to the Doomsday Phenomenon, pg 26.</ref> Rimska javna kopališča ali terme so opravljale higienske, socialne in kulturne funkcije. Vsebovale so tri glavne prostore za kopanje. Po slačenju v ''apodyterium'' ali garderobi bi Rimljani odšli v [[tepidarij]] ali toplo sobo. V zmerni suhi vročini tepidarija so nekateri izvajali vaje za ogrevanje in se raztezali, drugi pa so se sami mazali ali so jih mazali sužnji. Glavni namen tepidarija je bil spodbujanje potenja za pripravo na naslednjo sobo, [[kaldarij]] ali vroča soba. Kaldarij je bil za razliko od tepidarija izjemno vlažen in vroč. Temperature v kaldariju so lahko dosegle 40 stopinj Celzija. Številne so vsebovale parne kopeli in vodnjak hladne vode, znan kot ''labrum''. Zadnja soba je bila [[frigidarij]] ali hladna soba, ki je nudila hladno kopel za hlajenje po kaldariju. Rimljani so imeli tudi stranišča na splakovanje.
==== Rimske terme ====
{{glavni|Rimske terme}}
Zadrževanje toplote v prostorih je bilo pomembno pri delovanju term, da se prepreči, da bi se uporabniki prehladili. Da so preprečili, da bi vrata ostala odprta, so bila ta nameščena pod nagnjenim kotom, tako da so se vrata samodejno zaprla. Druga tehnika toplotne učinkovitosti je bila uporaba lesenih klopi nad kamnom, saj les odvaja manj toplote.<ref>{{Cite book|last1=Neuburger |first1=Albert |last2=Brose |first2=Henry L. |title=The Technical Arts and Sciences of the Ancients|publisher=Macmillan Company|year=1930|isbn=|location=New York|pages=366-376}}</ref>
=== Transport ===
[[File:RomaViaAppiaAntica03 retouched.jpg|left|thumb| Apijska cesta je bila zgrajena med 312–264 pr. n. št. |alt=]]
==== Ceste ====
{{glavni|Rimske ceste}}
Rimljani so v prvi vrsti gradili ceste za svojo vojsko. Verjetno je bil pomemben tudi njihov gospodarski pomen, čeprav je bil promet voz pogosto prepovedan, da bi ohranile svojo vojaško vrednost. Skupno je bilo zgrajenih več kot 400.000 kilometrov cest, od katerih je bilo 80.500 kilometrov tlakovanih s kamni. <ref>Gabriel, Richard A. ''The Great Armies of Antiquity''. Westport, Conn: Praeger, 2002. [https://books.google.com/books?id=y1ngxn_xTOIC&pg=PA9 Page 9.]</ref>
Vlada je v rednih intervalih vzdolž cest vzdrževala potne postaje, ki so zagotavljale osvežitev. Ohranjen je bil tudi ločen sistem menjalnih postaj za uradne in zasebne kurirje. To je omogočilo slom, da so v 24 urah z menjavo konj prepotovali od največ 800 kilometrov.
Ceste so bile zgrajene s kopanjem jame po dolžini predvidenega trase, pogosto do trdne podlage. Jamo so najprej napolnili s kamnino, gramozom ali peskom in nato s plastjo betona. Nazadnje so jih tlakovali z večkotnimi skalnimi ploščami. Rimske ceste veljajo za najbolj napredne ceste, zgrajene do zgodnjega 19. stoletja. Čez vodne poti so bili zgrajeni mostovi. Ceste so bile odporne proti poplavam in drugim nevarnostim za okolje. Po padcu Rimskega cesarstva so bile ceste še vedno uporabne in so se uporabljale več kot 1000 let.
Večina rimskih mest je bila oblikovana kot kvadrat. Do središča mesta ali foruma so vodile 4 glavne ceste. Oblikovale so križno obliko in vsaka točka na robu križa je bila prehod v mesto. Navezave na te glavne ceste so bile manjše ceste, ulice, kjer so živeli ljudje.
==== Mostovi ====
{{glavni|Rimski most}}
Rimski mostovi so bili zgrajeni s kamnom in / ali [[rimski beton|betonom]] in so uporabljali [[lok (arhitektura)|lok]]. Zgrajen leta 142 pred našim štetjem, je [[Pons Aemilius]], pozneje imenovan ''Ponte Rotto'' (porušen most), najstarejši rimski kamniti most v Rimu, Italija. Največji rimski most je bil [[Trajanov most]] čez Donavo, ki ga je zgradil [[Apolodor iz Damaska]], ki je več kot tisočletje ostal najdaljši zgrajen most, tako po celotni kot razponski dolžini. Večino časa je bil vsaj 18 m nad vodnim telesom.
==== Pontonski most ====
{{glavni|Pontonski most}}
Za vojaško silo je bila mobilnost bistvenega pomena za uspeh. Čeprav to ni bil rimski izum, saj so obstajali primeri, da so »stari Kitajci in Perzijci uporabljali plavajoči mehanizem«,<ref name=":14">{{Cite web|url=https://www.realmofhistory.com/2016/11/11/10-roman-military-innovations-facts/|title=10 Incredible Roman Military Innovations You Should Know About|last=M|first=Dattatreya |date=2016-11-11|website=Realm of History|access-date=2017-05-09}}</ref> so rimski generali inovacijo izkoristili za velik učinek v pohodih. Voditelji so presenetili sovražne enote s hitrim prečkanjem sicer izahrbtnih vodnih teles. Lahki čolni so bili »organizirani in vezani s pomočjo desk, žebljev in kablov«. Splavi so se pogosteje uporabljali namesto gradnje novih mostov, in so omogočali hitro gradnjo in demontažo.<ref>{{Cite book|last=Hodges|first=Henry|title=Technology in the Ancient World|publisher=Barnes & Noble Publishing|year=1992|isbn=|location=|pages=167}}</ref> Hitre in dragocene inovacije pontonskega mostu so bile tudi njegov uspeh v skladu z odličnimi sposobnostmi rimskih inženirjev.
[[File:Roman Pontoon Bridge, Column of Marcus Aurelius, Rome, Italy.jpg|thumb|Prikaz rimskega pontonskega mostu na stebru Marka Avrelija, zgrajenega leta 193|alt=]]
==== Prevozna sredstva ====
[[File:Bridge Alcantara.JPG|thumb|Alcantara most, zgrajen leta 104 do 106 CE, je bil zgrajen v slogu, podobnem Trajanovemu mostu.|alt=]]
Rimski vozovi so imeli številne namene in so imeli najrazličnejše oblike. Tovorni vozovi so bili uporabljeni za prevoz blaga. Vozovi s sodi so bili uporabljeni za prevoz tekočin. Imeli so velike cilindrične sode, vodoravno položene z vrhovi obrnjenimi naprej. Za prevoz gradbenih materialov, kot sta pesek ali zemlja, so Rimljani uporabljali vozove z visokimi stenami. V uporabi so bila tudi vozila za javni prevoz z nekaterimi, zasnovanimi s spalnimi prostori za do šest oseb.<ref name=":2">{{Cite journal |last1=Rossi |first1=Cesare |first2=Thomas |last2=Chondros |author3=Milidonis, G. |first4=Kypros |last4=Savino |author5=Russo, F. |date=2016|title=Ancient Road Transport Devices: Developments from the Bronze Age to the Roman Empire|journal=Frontiers of Mechanical Engineering|volume=11 |issue=1 |pages=12–25}}</ref>
Rimljani so razvili sistem tirničnega sistema za prevoz težkih tovorov. Tirnice so bile sestavljene iz utorov, vgrajenih v obstoječe kamnite ceste. Vozovi, ki so bili uporabljeni v takem sistemu, so imeli velike blok osi in lesena kolesa s kovinskimi ohišji.
Vozovi so imeli tudi zavore, elastično vzmetenja in ležaje. Elastični sistemi vzmetenja so uporabljali usnjene pasove, pritrjene z bronastimi nosilci za obešanje voza nad osmi. Sistem je pripomogel k umirjeni vožnji z zmanjšanjem vibracij. Rimljani so sprejeli ležaje, ki so jih razvili Kelti. Ležaji so zmanjšali rotacijsko trenje z uporabo blata za mazanje kamnitih obročev.
=== Industrija ===
[[File:Rosia Montana Roman Gold Mines 2011 - Galleries.jpg|left|thumb|Rimski rudnik zlata Rosia Montana]]
==== Rudarstvo ====
Rimljani so tudi v svojih obsežnih rudarskih operacijah po cesarstvu veliko uporabljali akvadukte, na nekaterih mestih, kot je Las Medulas na severozahodu Španije, pa je bilo v sedem rudnikov vsaj 7 glavnih kanalov. Druga mesta, kot je Dolaucothi v južnem Walesu, so hranila vsaj 5 mlinščic, ki vodijo do rezervoarjev ali cistern visoko nad sedanjo odprtino. Voda je bila uporabljena za hidravlično rudarjenje, kjer so se potoki ali valovi vode spustili na pobočje, da so najprej razkrili žilo, ki je nosila zlato, nato pa še za obdelavo rude. Odpadke kamnin so lahko odstranili z odplavljanjem, voda pa je uporabila tudi za gašenje požarov, ki so bili ustvarjeni za razbijanje trde kamnine in žil.
Aluvialna nahajališča zlata bi se lahko obdelovala in zlato pridobivalo, ne da bi bilo treba rudo drobiti. Pod rezervoarji so bile nameščene pralne mize, ki so zbirale zlati prah in vse prisotne drobce. Zlato je bilo potrebno drobiti in verjetno so za drobljenje trde rude pred pranjem uporabljali mline za drobljenje, ki so jih gnala vodna kolesa. Velike količine vode so bile potrebne tudi pri globokem rudarjenju, da so odstranili odpadni drobir ter za pranje zdrobljene rude. [[Plinij starejši]] podrobno opisuje pridobivanje zlata v knjigi xxxiii njegove ''Naturalis Historia'', ki ga je večino potrdila arheologija. Da so drugod v velikem obsegu uporabljali vodne mline, dokazujejo mlini za moko na Barbegalu na jugu Francije in na Janiculumu v Rimu.
== Vojaška tehnologija ==
Rimska vojaška tehnologija je obsegal vse od osebne opreme in oborožitve do smrtonosnih oblegovalnih naprav.
=== Pehota ===
==== Orožje ====
[[Pilum]] (kopje): rimsko težko kopje je bilo orožje, ki so ga favorizirali legionarji in je tehtalo približno pet kilogramov.<ref>{{Cite web|url=http://www.thudscave.com/npaa/articles/howhard_10-04.pdf|title=HOW Hard Does It Hit? A Study of Atlatl and Dart Ballistics|last=Hrdlicka|first=Daryl|date=October 29, 2004|website=Thudscave (PDF)|access-date=}}</ref> Inovativno kopje je bilo zasnovano tako, da je bilo uporabljeno le enkrat in je bilo ob začetni uporabi uničeno. Ta sposobnost je sovražniku preprečila ponovno uporabo sulic. Vsi vojaki so nosili dve različici tega orožja: primarno in varnostno kopje. Trden blok lesa na sredini orožja je legionarjem zagotavljal zaščito za roke med nošenjem naprave. Po [[Polibij]]evem mnenju zgodovinarji pišejo, kako so Rimljani metali kopja in jih nato nabijali z meči.<ref>{{Cite journal|last=Zhmodikov|first=Alexander|date=September 5, 2017|title=Roman Republican Heavy Infantrymen in Battle (IV-II Centuries B.C.)|url=|journal=Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte|volume=49|issue=1|pages=67–78|jstor=4436566}}</ref> Ta taktika se je zdela običajna praksa med rimsko pehoto.
==== Oklepi ====
[[File:Roman scale armour detail.JPG|thumb|Rimski luskast oklep]]
Medtem ko težki, zapleteni oklepi ([[katafrakt]]i) niso bili redki, so Rimljani izpopolnili razmeroma lahek, poln trupni oklep iz manjših ploščic (''lorica segmentata''). Tak oklep je zagotavljal dobro zaščito vitalnih področij, vendar ni zajel toliko telesa kot ''lorica hamata'' ali verižna srajca. Lorica segmentati je nudil boljšo zaščito, vendar so bili ploščasti trakovi dragi in težki za izdelavo, bilo jih je težko popraviti na terenu. Na splošno je bila verižna srajca cenejša, enostavnejša za izdelavo in enostavnejša za vzdrževanje in udobnejša za nošenje - tako je ostala primarna oblika oklepa, tudi ko je bil uporabljen lorica segmentata.
==== Taktika ====
[[Želva (rimska vojska)|Želva]] (''testudo'') je taktična vojaška formacija, rimski izvirnik. Taktika je bila izvedena tako, da so enote dvignile svoje ščite, da bi se zaščitile pred sovražnimi projektili, ki so padali na njih. Strategija je delovala le, če je vsak član zaščitil svojega tovariša. Običajna disciplina in sinhronizacija, ki sta potrebna za oblikovanje testuda, sta bili priča o sposobnosti legionarjev.<ref name=":15">{{Cite web|url=https://www.realmofhistory.com/2016/11/11/10-roman-military-innovations-facts/|title=10 Incredible Roman Military Innovations You Should Know About|last=M|first=Dattatreya|last2=al|date=2016-11-11|website=Realm of History|access-date=2017-05-09}}</ref> ''Testudo'', ki v latinščini pomeni želva, »ni bila norma, ampak je bila sprejeta v posebnih situacijah za spopadanje s posebnimi grožnjami na bojišču«. [[Grška falanga]] in druge rimske formacije so bile vir navdiha za ta manever.
=== Konjenica ===
Rimsko konjeniško sedlo je imelo štiri rogove in verjamejo, da je bilo kopirano od [[Kelti|keltskih]] ljudstev.
=== Oblegovalne naprave ===
Rimske oblegovalne naprave, kot so [[balista]], [[Škorpijon (metalec kopja)| škorpijon]] in [[onager]], niso bili edinstveni. Toda Rimljani so bili verjetno prvi ljudje, ki so balisto postavili na voziček za boljšo mobilnost pri akcijah. Na bojišču mislijo, da so jih uporabili za pobiranje sovražnih voditeljev. Obstaja en podatek o uporabi topništva v boju ([[Tacit]], Zgodovina III, 23):
<blockquote> Zelo velika balista, ki je pripadal XV. legiji, je začela zelo škodovati liniji Flavijcev z ogromnimi kamni, ki jih je metala; povzročila bi široko uničenje, če ne bi šlo za velik pogum dveh vojakov, ki sta odvzela nekaj ščitov od mrtvih, se preoblekla, prerezala vrvi in vzmeti naprave.<ref name=":6">{{Cite web|url=https://www.livius.org/articles/concept/corvus/|title=Corvus – Livius|website=www.livius.org|language=en|access-date=2017-03-06}}</ref></blockquote>
Poleg novosti na področju kopenskega bojevanja so Rimljani razvili tudi ''[[corvus (naprava)|Corvus]]'' (latinsko za 'krokar'), bojno sredstvo, uporabljeno na ladjah rimske vojne mornarice, ki se je lahko pritrdil na sovražno ladjo in Rimljanom omogočil vkrcanje na sovražno plovilo. Razvit med [[prva punska vojna|prvo punsko vojno]] jim je omogočil, da so svoje izkušnje pri kopenskih vojnah uporabili na morju.
=== Balista in onager ===
{{glavni|Onager|Balista}}
Medtem ko so Grki predvsem postavili temeljne artilerijske izume, je Rim videl priložnost v sposobnosti, da izboljša to topništvo dolgega dosega. Veliki topniški kosi, kot sta ''Carroballista'' [[balista]] na vozu) in ''[[onager]]'', sta pred polnim napadom pehote bombardirala sovražne linije. ''Manuballisto'' (ročna balista) so »pogosto opisovali kot najnaprednejšo dvokrako torzijsko napravo, ki jo je uporabljala rimska vojska«.<ref name=":122">{{Cite web|url=https://www.realmofhistory.com/2016/11/11/10-roman-military-innovations-facts/|title=10 Incredible Roman Military Innovations You Should Know About|last=M|first=Dattatreya|last2=al|date=2016-11-11|website=Realm of History|access-date=2017-05-09}}</ref> Orožje je pogosto videti kot uokvirjen samostrel, ki jei lahko streljal izstrelke. Onager je bilo večje orožje, ki je lahko metalo velike izstrelke ob zidovje ali utrdbe. Obe napravi sta bili zelo sposobni vojni napravi.
[[File:Helepolis.png|thumb|Računalniški model helepolisa |alt=|left]]
==== Helepolis ====
{{glavni| Helepolis}}
Helepolis je bil transportno vozilo, ki se je uporabljalo za obleganje mest. Vozilo je imelo lesene stene, ki so ščitile vojake, ko so se prevažali do sovražnikovega obzidja. Ko so dosegli obzidje, so se vojaki izkrcali na vrhu visoke 15 metrov zgradbe in se spustili na sovražnikove položaje. Da bi bil učinkovit v boju, je bil helepolis zasnovan tako, da se poganja sam. Vozila na lastni pogon so bila uporabljena z dvema pogonoma: notranjim, ki ga je poganjal človek ali protiutežnim, ki ga je poganjala gravitacija. Človeški pogon je uporabljal sistem vrvi, ki je osi povezal z vitlom. Izračunano je bilo, da bi bilo treba vsaj 30 moških da bi obrnili vitel, da bi presegli silo, potrebno za premikanje vozila. Mogoče sta bila uporabljena dva vitla, ne le en, kar je zmanjšalo število moških na 16, skupno 32 za moč helepolisa. Naprava s protiutežjo je za pogon vozila uporabljala sistem vrvi in škripcev. Vrvi so bile ovite okoli osi, nanizane skozi jermenski sistem, ki jih je povezoval s protiutežjo, ki je visela na vrhu vozila. Protiuteži so bile narejene iz svinca ali vedra, napolnjenega z vodo. Svinčena protiutež je bila zaklenjena v cev, napolnjeno s semeni, da bi nadzirala njen padec. Vedro z vodo se je izpraznilo, ko je doseglo dno vozila, dvignjeno nazaj do vrha in napolnjen z vodo s pomočjo povratne vodne črpalke, tako da je bilo spet mogoče doseči gibanje. Izračunano je bilo, da je za premikanje helepolisa z maso 40.000 kg potrebna protiutež z maso 1000 kg.<ref name=":2"/>
==== Grški ogenj ====
{{glavni|Grški ogenj}}
[[Grški ogenj]], ki je bil prvo zažigalno orožje, ki so ga Grki uvedli v 7. stoletju našega štetja, je »ena redkih iznajdb, katerega grozotno učinkovitost so opisali številni viri« <ref name=":13">{{Cite web|url=https://www.realmofhistory.com/2016/11/11/10-roman-military-innovations-facts/|title=10 Incredible Roman Military Innovations You Should Know About|last=M|first=Dattatreya|last2=al|date=2016-11-11|website=Realm of History|access-date=2017-05-09}}</ref>. Rimski inovatorji so to že tako smrtonosno orožje naredili še bolj smrtonosno. Njegovo naravo pogosto opisujejo kot 'predhodnika napalma'. Vojni strategi so orožje pogosto uporabljali med pomorskimi bitkami, sestavine njegove konstrukcije pa so ostajale skrbno varovana vojaška skrivnost. Kljub temu je razdejanje grškega ognja v boju je nesporno.
== Medicinska tehnologija ==
[[File:Graeco-Roman surgical instruments. Wellcome L0012385.jpg|thumb|189x189px|Kirurški instrumenti, ki so jih uporabljali stari Rimljani.]]
=== Kirurgija ===
Čeprav so se v antičnem svetu uporabljale različne ravni medicine <ref>{{Cite book|last=Cuomo|first=S.|title=Technology and Culture in Greek and Roman Antiquity|publisher=Cambridge University Press|year=2007|isbn=|location=Cambridge, U.K.|pages=17–35}}</ref>, so Rimljani ustvarili ali bili pionirji številnih inovativnnih operacij in orodij, ki se še danes uporabljajo, kot so hemostatični zavijači in arterijske kirurške spone.<ref name=":022">{{Cite news|last=Andrews|first=Evan|url=http://www.history.com/news/history-lists/10-innovations-that-built-ancient-rome|title=10 Innovations That Built Ancient Rome|date=November 20, 2012|work=The History Channel|access-date=2017-05-09}}</ref> Rim je bil odgovoren tudi za izdelavo prve kirurške enote na bojnem polju, poteza, ki je bila povezana z njihovimi prispevki k medicini. Uporabili so tudi osnovno različico antiseptične kirurgije leta, preden je njena uporaba postala priljubljena v 19. stoletju in je imela zelo sposobne zdravnike.
== Sklici ==
{{sklici|2}}
==Zunanje povezave==
* [https://web.archive.org/web/20080528061612/http://traianus.rediris.es/ Traianus] – Technical investigation of Roman public works
* [http://www.humanist.de/rome/rts/index.html Roman Traction Systems] – Horse, harness, wagon
* [http://www.humanist.de/rome/harnessing/collar.html Roman Horse Harnesses] – With pictorial evidence
* [http://www.romanconcrete.com/ Roman Concrete] – Roman concrete buildings
[[Kategorija:Antični Rim]]
[[Kategorija:Zgodovina tehnike]]
t2j461y5h4wq8w4r5eog41ehxayw5bv
Oblegovalna naprava
0
482591
5723012
5357161
2022-07-23T19:34:24Z
Yerpo
8417
disambig.
wikitext
text/x-wiki
[[File:Battering ram.jpg|right|thumb|Replika [[oblegovalni oven|oblegovalnega ovna]] v Château des Baux, Francija]]
'''Oblegovalna naprava''' je naprava / [[stroj]], ki je zasnovana za razbijanje ali obhod težkih grajskih vrat, debelega mestnega [[obzidje|obzidja]] in drugih [[fortifikacija|fortifikacij]] med [[obleganje]]m v spopadih. Nekatere so nepremične, zgrajeni tako, da napadajo sovražne utrdbe od daleč, druge pa imajo kolesa, ki omogočajo napredovanje do sovražnikove utrdbe. Obstaja veliko različnih vrst, kot je [[oblegovalni stolp]], ki omogoča napadalcem, da premagajo višino zidov in napadajo branilce, [[oblegovalni oven]] za razbijanje zidov ali vrat in [[Katapult (orožje) |katapult]] (na primer [[balista]], [[tribok]] in druge podobne konstrukcije), ki so se uporabljale za napad od daleč in so z njimi metali razne izstrelke. Nekatere kompleksne oblegovalne naprave so bile kombinacije teh vrst.
Oblegovalne naprave so dokaj velike konstrukcije - od velikosti majhne hiše do velike zgradbe. Od antike pa vse do razvoja [[smodnik]]a so bile v veliki meri narejene iz lesa, pri čemer so pri vezavi uporabljali vrvi ali usnje, morda z nekaj kovine na ključnih točkah napetosti. Lahko so izstrelili enostavne [[izstrelek|izstrelke]] iz naravnih materialov za nabiranje sile s tenzijo, [[vzvoj|torzijo]] ali v primeru triboka, človeške moči ali protiuteži skupaj z mehansko učinkovitostjo. Z razvojem smodnika in izboljšano [[metalurgija|metalurgijo]] so primarne oblegovalne naprave postale [[bombarda]] in pozneje težko topništvo.
Oblegovalne naprave ali topništvo skupaj s potrebnimi vojaki, [[Bojni inženirci|bojnimi inženirci]], strelivom in transportnimi vozili za obleganje se imenujejo oblegalna vojska.
== Antične oblegovalne naprave ==
{{glavni|Rimske oblegovalne naprave}}
=== Od Asirije do Rimskega cesarstva ===
[[File:Assyrian relief of attack on an enemy town during the reign of Tiglath-Pileser III 720-743 BCE from his palace at Kalhu (Nimrud).jpg|thumb|upright|Oblegovalna naprava na asirskem reliefu napada na sovražno mesto med vladavino Tiglata-Pileserja III. 720-743 pr. n .št. iz njegove palače v Kalhuju (Nimrud)]]
Zdi se, da so bile najzgodnejše oblegovalne naprave preprosti premični pokriti stolpi, ki so se uporabljajo za kritje pri napredovanju do obzidja branilcev v povezavi z lestvami, in so upodobljene v [[Srednje egipčansko kraljestvo|Srednjem egipčanskem kraljestvu]].<ref>{{cite web |url=https://www.touregypt.net/featurestories/siegewarfare.html| title=Siege warfare in ancient Egypt |publisher=Tour Egypt|accessdate=23 May 2020}}</ref> Asirci so uporabljali napredne oblegovalne naprave, vključno z ovni, ki jim je sledili katapulti v antični Grčiji. [[Antična Šparta|Špartanci]] so pri [[Bitka pri Platajah|obleganju Plataj]] leta 429 pr. n. št. uporabljali oblegovalne ovne, toda zdi se, da so Grki svojo uporabo omejili na jurišne lestve, čeprav so peloponeške sile uporabljale nekaj, kar spominja na [[Plamenomet|ognjene stolpe]].
Prvo sredozemsko ljudstvo, ki je uporabljalo napredne oblegovalne naprave, so bili [[Antična Kartagina|Kartažani]], ki so uporabljali oblegovalne stolpe in ovne v bojih proti grškim kolonijam na Siciliji. Te naprave so vplivale na vladarja [[Sirakuze|Sirakuz]], [[Dionizij I.|Dionizija I.]], ki je leta 399 pr. n. št. razvil [[Katapult (orožje)|katapult]].<ref>"The Catapult: A History", Tracy Rihall, 2007</ref>
Prva dva vladarja, ki sta v veliki meri uporabila oblegovalne naprave, sta bila [[Filip II. Makedonski]] in [[Aleksander Veliki]]. Njihove velike naprave so spodbudile evolucijo, ki je vodila do impresivnih strojev, kot je [[Demetrij I. Makedonski|Demetrija Poliorceta]] ''[[helepolis]]'' iz leta 304 pr. n. št.: devet nadstropij je visok in okovan z železom, visok je bil 40 m in 21 m širok, težek 180 t. Najbolj uporabljene naprave so bili preprosti udarni ovni, ki so jih poganjali na več domiselnih načinov, ki so napadalcem omogočali doseganje obzidja ali jarkov z določeno stopnjo varnosti. Za morsko obleganje ali bitke so uporabljali naprave, podobne gugalnici (''sambykē'' ali ''sambuca''). To so bile orjaške lestve, s tečaji in držalom pritrjene na osnovnem mehanizmu, ki so se uporabljale za prenos marincev na obzidje obalnih mest. Običajno so bile nameščene na dveh ali več privezanih ladjah, nekaj ''sambykē'' pa je imelo na vrhu ščite, da bi plezalce zaščitili pred puščicami. Druge zgibne naprave so bile uporabljene za zaseg sovražnikove opreme ali celo nasprotne vojake s posebnimi dodatki, ki so verjetno predniki rimskega [[corvus (naprava)|corvusa]]. Drugo orožje je spuščalo velike uteži na nasprotne vojake.
[[File:Roman siege machines.gif|left|thumb|upright|Rimske oblegovalne naprave.]]
Rimljani so raje napadli sovražna obzidja z gradnjo zemeljskih klančin (''agger'') ali preprosto skaliranjem zidov, kot pri zgodnjem obleganju [[Samniti|samnitskega]] mesta Silvium (306 pr. n. št.). Vojaki, ki so delali na klančinah, so bili zaščiteni z zakloni, imenovanimi ''vineae'', ki so bila urejena tako, da so oblikovala dolg hodnik. Konveksni pleteni zakloni so bili uporabljeni za oblikovanje zaščite (''plutei'') za zaščito sprednjega dela hodnika med gradnjo klančine.<ref name=Cartwright2016>{{cite web |url=https://www.ancient.eu/Roman_Siege_Warfare/ |title=Roman Siege Warfare |last=Cartwright |first=Mark |date=24 June 2016 |accessdate=19 January 2018 |work=Ancient History Encyclopedia}}</ref> Druga rimska oblegovalna naprava je včasih spominjala na grško želvo za polnjenje jarkov, imenovano ''musculus'' ('mišica'). Široko razširjeni so bili tudi ovni za razbijanje. [[rimska legija|Rimske legije]] so prvič uporabile oblegovalne stolpe okoli leta 200 pred našim štetjem; v 1. stoletju pred našim štetjem je [[Julij Cezar]] opravil obleganje Uxellodunuma (utrdba ali oppidum iz železne dobe nad reko Dordogne blizu sodobne francoske vasi Vayrac v departmaju Lot) v Galiji z uporabo desetnadstropnega oblegovalnega stolpa. Rimljani so bili skoraj vedno uspešni v obleganju mest ali utrdb zaradi svoje vztrajnosti, moči svojih sil, taktike in oblegovalnih naprav.
Prvi dokumentirani pojav starodavnih oblegovalnih izstrelkov v Evropi so bili ''gastraphetes'', nekakšen velik [[samostrel]]. Ti so bili nameščeni na lesenih okvirjih. Večje naprave so prisilile uvedbo jermenic za nalaganje izstrelkov, ki so se razširili tudi na kamenje. Kasneje so se pojavili torzijske naprave za obleganje, ki so temeljile na vretenih vzmeti. [[Onager]] je bil glavni rimski izum na tem področju.
[[File:Guidoriccio mangonel.jpg|thumb|Naprava za metanje kamnov, freska ''Guidoriccio da Fogliano pri obleganju Montemassi'', [[Simone Martini]] (14. stoletje).|left]]
=== Antična Kitajska ===
Najstarejša dokumentirana pojava antičnih oblegovalno-topniških naprav na Kitajskem sta bila vlečni katapult in 8-metrski oblegovalni samostrel, mohistično besedilo, ki so ga med 4. do 3. stoletjem pred našim štetjem napisali privrženci [[Mozi]]ja, ki je med pozno pomladanskim in jesenskim obdobjem in zgodnjim obdobjem vojskujočih držav ustanovil ''Mohistično šolo misli''. Veliko tistega, kar danes poznamo o oblegovalni tehnologiji, je prišlo iz Mo Jingovih knjig 14 in 15 (poglavja 52 do 71). Zapisano in ohranjeno na bambusovih trakovih je večji del besedila na žalost izredno poškodovano. Vendar pa je kljub močni razdrobljenosti mohistična prizadevnost in pozornost do podrobnosti, ki je Mo Jinga ločilo od drugih del, zagotovila, da so zelo opisni detajli delovanja mehanskih naprav, kot so nebeške lestve, vrteči se samostreli in usmerjeni katapulti, zapisi oblegovalnih tehnik in uporaba oblegovalnega orožja je še danes mogoče najti.<ref>Liang, Jieming (2006). ''Chinese Siege Warfare: Mechanical Artillery & Siege Weapons of Antiquity'', pp. Appendix D</ref>
== Srednjeveške oblegovalne naprave ==
[[File:MonsMeg.JPG|thumb|Srednjeveški Mons Meg, bombarda, s 50 cm topovskimi kroglami]]
Srednjeveški modeli vključujejo veliko število katapultov, kot so [[mangonel]], [[onager]], [[balista]], vlečni tribok (prvič zasnovan na Kitajskem v 3. stoletju pr. n. št. in v Evropo prinesen v 4. stoletju našega štetja) in tribok s protiutežjo (prvi ga je opisal Mardi bin Ali al-Tarsusi v 12. stoletju, čeprav neznanega izvora). Ti stroji so uporabili mehansko energijo za metanje velikih projektilov, da so podrli kamnite zidove. Uporabljena sta bila tudi udarni oven in oblegovalni stolp, leseni stolp na kolesih, ki je napadalcem omogočil, da so se povzpeli navzgor in čez grajske zidove, hkrati pa so bili nekoliko zaščiteni pred sovražnimi streli.
Značilen vojaški spopad v srednjem veku je bil obleganje nasprotnikovega gradu. Če so se pravilno branili, so se lahko odločili ali bodo napadali na grad neposredno ali izstradali ljudi z blokiranjem dostavljanja hrane ali pa uporabili bojne stroje, posebej zasnovane za uničenje ali izogibanje obrambe. Vojaki v obrambi so tudi uporabljali triboke in katapulte kot obrambno prednost.
Druge taktike so vključevale netenje požarov ob grajskih zidovih, da bi razkrojili cement, ki je vezal posamezne kamne, da bi jih bilo mogoče zlahka podreti. Drugo posredno sredstvo je bila praksa rudarjenja, pri katerem so pod obzidje izkopali predore, da so oslabili temelje in jih uničili. Tretja taktika je bila katapultiranje obolelih živali ali človeških trupel čez obzidje, da bi spodbudili bolezen, ki bi prisilila branilce k predaji (zgodnja oblika biološkega bojevanja).
== Sodobne oblegovalne naprave ==
[[File:Karl6.jpg|250px|thumb|Eden od super težkih oblegovalnih minometov ''Karl-Gerät'', ki jih je nemška vojska uporabljala v drugi svetovni vojni]]
[[File:Dicke Bertha.Big Bertha.jpg|thumb|250px|Nemška ''Debela Berta'' je bila pripravljena za streljanje.]]
S pojavom [[smodnik]]a se je razvilo [[ognjeno orožje|strelno orožje]], kot sta [[arkebuza]] in [[top]] - sčasoma petarda, [[možnar]] in [[artilerija]]. To orožje se je izkazalo za tako učinkovito, da so morale utrdbe, ali mestno obzidje, biti nizko in debelo, kot kažejo [[Sébastien Le Prestre de Vauban |Vaubanovi]] modeli.
Razvoj specializiranega oblegovalnega topništva, ločenega od terenskega topništva, je prišlo do vrhunca med [[prva svetovna vojna|prvo]] in [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Med prvo svetovno vojno je bilo zasnovanih veliko oblegovalnih orožij, kot je ''[[Debela Berta]]'', da bi jih uporabili proti sodobnim trdnjavam tedanjega časa. Vrh oblegovalnega topništva je bil dosežen z nemškim topom ''[[Schwerer Gustav]]'', ogromen železniški top kalibra 800 mm, ki je bil zgrajen med drugo svetovno vojno. ''Schwerer Gustav'' je bil prvotno namenjen uporabi za preboj utrdb francoske [[Maginotova linija|Maginotove linije]], vendar ni bil pravočasno dokončan in (kot znak časa) so Maginotovo linijo zaobšli s hitrimi mehaniziranimi silami, namesto da bi jo zlomili v napadu. Dolg čas, ki je bil potreben za razmestitev in premikanje sodobnih oblegovalnih orožij, jih je naredilo ranljive za zračni napad, prav tako pa jih je naredilo neprimerne za hitra gibanja čet sodobnega bojevanja.
==Sklici==
{{sklici}}
==Viri==
* {{cite book|title=Greek and Roman Siege Machinery 399 BC – AD 363 |first=Duncan B. |last=Campbell |publisher=Osprey Publishing |year=2003}}
* {{cite book |last=Liang |first=Jieming |title=Chinese Siege Warfare: Mechanical Artillery & Siege Weapons of Antiquity | publisher= |year=2006 |isbn=981-05-5380-3}}
==Zunanje povezave==
* [http://brunelleschi.imss.fi.it/genscheda.asp?appl=LIR&xsl=paginamanoscritto&chiave=101227 Paolo Santini De Machinis or De machinis bellicis de Mariano Taccola, Paris, BnF, Département des manuscrits, Latin 7239]
* [http://www.redstoneprojects.com/trebuchetstore/trebuchet_illustrations.html Scenes of Siege Warfare]
[[Kategorija:Klasično orožje in bojne naprave]]
[[Kategorija:Obleganja]]
kb0duc2lfiniigu6llpharawgvqu63v
David (Bernini)
0
485309
5722992
5650571
2022-07-23T18:27:40Z
Ljuba brank
92351
/* Zunanje povezave */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Artwork
| image_file= Bernini's David 02.jpg
| title=David
| artist= [[Gian Lorenzo Bernini]]
| year=1623–24
| medium=[[marmor]]
| height_metric= 170
| width_metric=
| metric_unit=cm
| city=[[Rim]]
| museum= Galleria Borghese
}}
'''''David''''' je [[marmor]]na skulptura [[Gian Lorenzo Bernini |Giana Lorenza Berninija]] v naravni velikosti. Skulptura je bila ena od mnogih naročil za okrasitev vile Berninijevega pokrovitelja kardinala [[Scipione Caffarelli-Borghese |Scipiona Borgheseja]] – kjer še danes prebiva, kot del galerije Borghese. Dokončana je bila v sedmih mesecih med letoma 1623 in 1624.
Predmet dela je svetopisemski [[David (kralj)|David]], ki naj bi vrgel kamen, ki je podrl Golijata, kar mu je omogočilo, da mu je odsekal glavo. V primerjavi s prejšnjimi deli na isto temo (zlasti [[Michelangelo]]v [[David (Michelangelo)|David]]) je kip odprl novo pot v impliciranem gibanju in psihološki intenzivnosti.
== Ozadje ==
{{external media | width = 210px | align = right | video1 =[http://smarthistory.khanacademy.org/Bernini-David.html smARThistory - Bernini's ''David'']<ref name="smarth">{{cite web | title =Bernini's ''David'' | work = | publisher =smARThistory at Khan Academy | date = | url =http://smarthistory.khanacademy.org/Bernini-David.html | accessdate =December 18, 2012 }}</ref> }}
Med letoma 1618 in 1625 je imel Bernini različna kiparska naročila za vilo enega od svojih pokroviteljev, kardinala Scipiona Borgheseja.<ref>Preimesberger, p. 7.</ref> Leta 1623 - star šele 24 let - je delal na skulpturi ''Apolon in Dafne'', ko je iz neznanih razlogov opustil ta projekt, da bi začel delati na ''Davidu''. Glede na podatke o plačilih je Bernini s skulpturo začel sredi leta 1623, njegov sodobni biograf Filippo Baldinucci pa trdi, da jo je končal v sedmih mesecih.<ref name="Hibbard, p. 54">Hibbard, p. 54.</ref>
David je bil zadnje naročilo Scipiona Borgheseja za Berninija. Še preden je bil končan, je bil Berninijev prijatelj in zaščitnik Maffeo Barberini izvoljen za papeža kot [[papež Urban VIII.]] <ref>Hibbard, pp. 56-57.</ref>
== Predmet ==
Skulptura prikazuje prizor iz 1. Samuelove knjige v [[Stara zaveza|Stari zavezi]]. [[Izraelci]] so v vojni s [[Filistejci]], katerih prvak Goljat je izzval izraelsko vojsko, naj konflikt reši z enim samim bojem. Mladi pastir David je pravkar sprejel izziv in bo kmalu ubil Golijata s kamnom iz zanke:
: »Ko se je Filistejec vzdignil in prihajal bliže proti Davidu, je David hitro stekel k bojni vrsti proti Filistejcu. Segel je s svojo roko v torbo, vzel iz nje kamen, ga zalučal ter zadel Filistejca v čelo. Kamen se mu je zaril v čelo in padel je z obrazom na zemljo.« {{bibl|1 Sam 17,48-49}}
Davidova oblačila so značilna pastirska oblačila. Ob njegovih nogah leži oklep izraelskega kralja [[Savel|Savla]], ki ga je Davidu dal za boj. Oklep je odložil, saj ga David ni bil vajen in se je lahko bolje boril brez njega. ({{bibl|1 Sam 17,39}}) Ob njegovih nogah je njegova harfa, ki je pogosto vključen kot Davidov ikonografski predmet v zvezi z Davidom Psalmistom in nadarjenim harfistom.({{bibl|1 Sam 16,23}})
== Vpliv ==
Svetopisemski David je bil med [[renesančna umetnost|renesančnimi]] umetniki priljubljena tema in so ga obravnavali kiparji, kot so [[Donatello]] (okoli 1440), [[Andrea del Verrocchio]] (1473-1475) in Michelangelo (1501-1504). Berninijev ''David'' se je, čeprav se je ukvarjal s temi deli, v nekaterih pogledih razlikoval od njih.
Kot prvo skulptura ni samo stoječa, ampak komunicira s prostorom okoli sebe. Šele od skulptur [[Helenistična umetnost |helenističnega]] obdobja, kot je krilata ''[[Samotraška Nike]]'', v njihovi okolici niso bile vključene skulpture, kot so Berninijeve. Verjeten vir za Berninijevo podobo je bil helenistični ''[[Borgheški gladiator]]''.<ref>Hibbard, p. 61</ref> Gibanje gladiatorja, ki se pripravlja na napad, je podobno kot David niha s svojo zanko.<ref>{{Cite book|title=Seventeenth-Century Art & Architecture|last=Harris|first=Ann Sutherland|publisher=Pearson Education, Inc.|year=2005|isbn=0-13-145577-X|location=Upper Saddle River, New Jersey|pages=90}}</ref> Druga razlika je v trenutku, kise ga je Bernini odločil upodobiti. Michelangelov ''David'' se razlikuje od Donatella in Verrocchia po tem, da prikazuje Davida, ki se pripravlja na bitko, namesto da bi bil poznejši zmagovalec. Bernini pa se je odločil upodobiti Davida ko vrže kamen. To je predstavljalo novost; metanje figur je bilo v poantičnih skulpturah izjemno redko. Motiv gibanja je res obstajal v slikarstvu, en primer pa bila [[freska]] [[Annibale Carracci]]ja o kiklopu [[Polifem]]u, ki je vrgel kamen. Bernini je verjetno poznal Carraccijevega ''Polifema''; ne le, da ga je bilo mogoče najti v galeriji Galleria Farnese v Rimu, temveč je bil Carracci slikar, ki ga je Bernini uvrščal na četrto mesto med največjimi doslej. <ref>(Prvi trije so bili po vrsti [[Raffaello Santi|Rafael]], [[Correggio]] in [[Tizian]].) Med svojimi sodobniki je [[Guido Reni]] ocenil kot največjega. (Hibbard, p. 62.)</ref>
Bernini je bil morda seznanjen tudi s pisanjem [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] na to temo. Da Vinci se v svojem ''Traktatu o slikanju'' natančno ukvarja z vprašanjem, kako upodabljati metanje. Možno je, da je Bernini to teorijo uporabil za svojega ''Davida'':
{{quotation| »Če ga predstavljate, da začne z gibom, bo notranja stran iztegnjene noge v enaki smeri prsnega koša in bo čez stopalo, na katerem sloni njegova teža, prinesla nasprotno ramo. Se pravi: desna noga bo pod njegovo težo, levo ramo pa nad vrhom desne noge.« |Leonardo da Vinci|''Treatise on Painting''|<ref>Quoted in Preimesberger, p. 11.</ref>}}
Še en potencialni kandidat za navdih za Berninijevega ''Davida'' je proslavljeni [[Miron]]ov ''[[Metalec diska]]'' (''Discobolus'') iz 5. stoletja pred našim štetjem. Vendar je težava te teorije v tem, da je bil ''Discobolus'' v začetku 17. stoletja znan le iz literarnih virov; trupi kopij, ki so preživele, so bili pravilno identificirani šele leta 1781.<ref name="P11-2">Preimesberger, pp. 11-2.</ref> Tako [[Kvintilijan]] kot [[Lukijan]] sta pisala o kipu, toda opis je bil, da se oseba razteza ali upogiba, namesto da bi bila v metu.
== Slog in kompozicija ==
[[Barok]] je opazil pomembne spremembe v kiparski umetnosti; Bernini je bil v ospredju tega. Kipi renesančnih mojstrov so bili strogo frontalni in so gledalcu narekovali, naj si ga ogleda z ene in samo ene strani. Berninijev ''David'' je tridimenzionalno delo, ki potrebuje prostor okoli sebe in izziva gledalca, da se sprehodi okoli njega, da bi lahko razmišljal o njegovi spreminjajoči se naravi, odvisno od kota, iz katerega je viden. Skulptura se nanaša na nevidno entiteto - v obliki Goliiata, predmeta Davidove agresije - pa tudi na gledalca, ujetega sredi konflikta.<ref>Martin, p. 167.</ref> Bojevnik celo dobesedno prekorači meje med življenjem in umetnostjo, postavi svoje prste čez rob podstavka.<ref name="H55">Hibbard, p. 55.</ref> Konvencije časa in prostora so bile izpodbijane. Namesto mirne stalnosti, na primer Michelangelovega ''Davida'', se je Bernini odločil zajeti delček časa med neprekinjenim gibanjem. Tako je latentna energija, ki prežema Michelangelovega ''Davida'', tu v procesu sproščanja.
Na čustveni ravni so bile Berninijeve skulpture revolucionarne za raziskovanje različnih ekstremnih duševnih stanj, kot je tukaj jeza. Davidov obraz, ki se namršči in grize spodnjo ustnico, je zvit v koncentrirani agresiji. Baldinucci v ''[[Domenico Bernini |Gianovem sinu]]'' pripoveduje anekdoto, kako bi Barberini držal ogledalo pred Berninijevim obrazom, da bi umetnik lahko skulpturo modeliral po sebi.<ref name=Gastel2015>{{cite web |last1=Gastel |first1=Joris van |title= »Zrcalno gibanje: Bernini v studiu in na odru«, v: Gibanje. Bewegung: Über die dynamischen Potenziale der Kunst, ed. by Andreas Beyer and Guillaume Cassegrain|location=Berlin/Munich|publisher=Deutscher Kunstverlag|year=2015|pp=75–94|url=https://www.academia.edu/11500087/_Mirroring_Movement_Bernini_in_the_Studio_and_on_Stage_in_Mouvement._Bewegung_%C3%9Cber_die_dynamischen_Potenziale_der_Kunst_ed._by_Andreas_Beyer_and_Guillaume_Cassegrain_Berlin_Munich_Deutscher_Kunstverlag_2015_pp._75_94|archiveurl= https://web.archive.org/web/20200727232954/https://www.academia.edu/11500087/_Mirroring_Movement_Bernini_in_the_Studio_and_on_Stage_in_Mouvement._Bewegung_%C3%9Cber_die_dynamischen_Potenziale_der_Kunst_ed._by_Andreas_Beyer_and_Guillaume_Cassegrain_Berlin_Munich_Deutscher_Kunstverlag_2015_pp._75_94 |archivedate=27 July 2020|url-status=live}}</ref> To priča o Berninijevih delovnih metodah, pa tudi o tesnem odnosu, ki ga je imel s prihodnjim papežem.
Poleg poskusov realizma je ''David'' sledil tudi sodobnim konvencijam o tem, kako naj bo upodobljen vojaški lik. Kot je že predlagal [[Albrecht Dürer]], je bil ''vir bellicosus'' – 'vojaški človek' - najbolje zastopan v precej ekstremnih razmerjih razmerja med glavo in telesom 1:10. Poleg tega ima bojevnik ''facies leonina'' ali obraz leva, za katerega je značilno umikajoče se čelo, štrleče obrvi in ukrivljen nos (David naj bi pozneje postal 'Judovski lev').
== Sklici ==
{{sklici|3}}
== Literatura ==
*Avery, Charles (1997). Bernini: Genius of the Baroque. London: Thames and Hudson. ISBN 9780500286333.
*Baldinucci, Filippo (2006) [1682]. The Life of Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271730769.
*Bernini, Domenico (2011) [1713]. The Life of Giano Lorenzo Bernini. Trans. and ed. Franco Mormando. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271037486.
*Gardner, Helen (1991). Gardner's Art Through the Ages (9th ed.). San Diego: Harcourt Brace Jovanovich. ISBN 0-15-503769-2.
*Hibbard, Howard (1965). Bernini. Baltimore: Penguin Books. ISBN 0-14-020701-5.
*Martin, John Rupert (1977). Baroque. London: Allen Lane. ISBN 0-7139-0926-9.
*Mormando, Franco (2011). Bernini: His Life and His Rome. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 9780226538525.
*Post, Chandler Rathfon (1921). A History of European and American Sculpture From the Earliest Christian Period to the Present Day, Vol. II. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press.
*Preimesberger, Rudolf (1985). "Themes from art theory in the early works of Bernini". In Lavin, Irving (ed.). Gianlorenzo Bernini: New Aspects of His Art and Thought. University Park & London: Pennsylvania State University Press. pp. 1–24. ISBN 0-271-00387-1.
*Wittkower, Rudolf (1997) [1955]. Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque. London: Phaidon Press. ISBN 9780714837154.
==Zunanje povezave==
*[https://web.archive.org/web/20051215013746/http://www.galleriaborghese.it/borghese/en/edavid.htm ''David''] at the Galleria Borghese.
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Dela v 15. stoletju]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
[[Kategorija:David (kralj)]]
f9c422mooraajr2lg3wqzafdzy2nkin
Apolon in Dafne (Bernini)
0
496298
5722989
5684970
2022-07-23T18:25:41Z
Ljuba brank
92351
/* Zunanje povezave */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox artwork
| title = Apolon in Dafne
| image_file = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg
| caption =
| painting_alignment =
| image_size = 220px
| alt =
| other_language_1 =
| other_title_1 =
| other_language_2 =
| other_title_2 =
| artist = [[Gian Lorenzo Bernini]]
| catalogue = 18
| year = 1622–1625
| type = Skulptura
| material = Marmor
| subject =
| height_metric = 243
| metric_unit = cm
| condition =
| city = [[Rim]]
| museum = [[Galerija Borghese]]
| accession =
| coordinates =
| owner =
| url =
}}
'''Apolon in Dafne''' je [[Barok|baročna]] skulptura iz marmorja v naravni velikosti italijanskega umetnika [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]], izdelana med letoma 1622 in 1625. Delo v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v Rimu prikazuje vrhunec zgodbe o [[Apolon in Dafne|Apolonu in Dafne]] (tudi ''Phoebus'' in ''Daphne'') v Ovidovih ''[[Metamorfoze|Metamorfozah]]''.
== Zgodovina ==
Skulptura je bila zadnja izmed številnih umetniških del, ki jih je v začetku Berninijeve kariere naročil kardinal [[Scipione Caffarelli-Borghese|Scipione Borghese]]. Apolon in Dafne je bila naročena, potem ko je Borghese predal prejšnje delo svojega pokroviteljstva, ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]], kardinalu [[Ludovico Ludovisi|Ludovicu Ludovisiju]].<ref>Hibbard 1990, p. 38.</ref>
Večina zgodnjega dela je bila izvedena v letih 1622–23, vendar je premor, morda za delo na skulpturi [[David (Bernini)|Davida]], prekinil njeno dokončanje in Bernini je delo končal šele leta 1625.ref name=Pinton18>Pinton, p. 18</ref> Skulptura sama je bila preseljena v kardinalovo vilo Borghese šele septembra 1625.<ref>Wittkower 1955, p. 240.</ref> Bernini kipa ni izdelal sam; pomagal mu je član njegove delavnice Giuliano Finelli, ki se je lotil podrobnosti, ki prikazujejo Dafnino pretvorbo iz človeka v drevo, na primer lubje in veje, pa tudi njene vetrove lase.<ref>Mormando 2011, p. 45.</ref> Nekateri zgodovinarji zanemarjajo pomen Finellijevega prispevka. Apolon in Dafne sta bila končno dokončana jeseni 1625, kar je sprožilo takojšen navdušen sprejem dela.
== Opis ==
Čeprav je skulpturo mogoče opazovati iz več zornih kotov, je Bernini načrtoval, da jo bo mogoče gledati nekoliko z desne strani, ker bi bilo delo vidno od vrat, kjer se je nahajala.<ref name="#1">{{Cite book|title=Seventeenth-Century Art and Architecture|last=Harris|first=Ann Sutherland|publisher=Pearson Education Inc.|year=2008|location=Upper Saddle River, NJ}}</ref> Ogled skulpture s tega zornega kota je opazovalcu omogočil, da istočasno vidi reakcije Apolona in Dafne ter tako razume zgodbo v enem samem trenutku, ne da bi se bilo treba premikati. Vendar so skulpturo kasneje prestavili na sredino sobe.<ref name="#1"/>
Tako kot Berninijeva skulptura ''Ugrabitev Perzefone'' iz leta 1622 imata ''Apolon in Dafn''e kartušo z moralnim aforizmom [[papež Urban VIII.|papeža Urbana VIII.]] Pripisovanje krščanske moralne vrednosti poganskemu subjektu je bil način za utemeljitev prisotnosti kipa v vili Borghese.
== Ikonografija ==
Ko Phoebus (Apolon), obsojen s Kupidovo ljubezensko vznemirljivo puščico, zagleda Dafne, deklico hčerko Peneja, rečnega boga, ga napolni čudež nad njeno lepoto in ga pograbi želja. Toda Dafne je zadela Kupidova ljubezenska puščica, ki zavrača ljubezen do moških. Medtem ko Nimfa beži, jo Apolon neusmiljeno lovi - hvali se, prosi in obljublja vse. Ko ji moči končno poidejo, moli k očetu Peneju:
{{quote|»Uniči lepoto, ki me je poškodovala, ali spremeni telo, ki mi uniči življenje.« Preden se je molitev končala, jo je po vsem telesu zajela omama, okoli njenega nežnega telesa pa se je ustvarilo tanko lubje, lasje so postali kot premikajoči se listi; njene roke so bile spremenjene v veje, njena aktivna stopala so se oklepajočih korenin pritrdila na tla - njen obraz je bil skrit z obdajajočimi listi.<ref name="ovid">Ovid (More) ''Metamorphoses'', [http://www.theoi.com/Text/OvidMetamorphoses1.html#6 Book I]</ref>}}
Vendar Phoebus ni izgubil strasti do Dafne:
Tudi tako jo je imel Phoebus rad in je z roko ob deblo začutil, kako ji srce še vedno trepeta pod novim lubjem. Stisnil je veje, kot da so deli človeške roke in poljubil les. Toda celo les se je skrčil od njegovih poljubov in bog je rekel:
{{quote|»Ker ne moreš biti moja nevesta, moraš biti moje drevo! Lovor, z vami bodo moji lasje vpleteni, s tabo moja lira, s teboj moja drhtavica. Šla boš z rimskimi generali, ko bodo veseli glasovi pozdravili njihovo zmago in Kapitol priča njihovim dolgim povorkam. Stala boš pred Avgustovimi vrati, zvest varuh in bdela nad hrastovo krono med njimi. In tako kot je moja glava z neobrezanimi lasmi vedno mlada, boš tudi ti nosila lepoto nesmrtnega listi.«
Penej je naredil: lovor je priklonil svoje novo narejene veje in zdelo se je, da je pretresal njeno listnato krono, kot glava, ki daje soglasje.<ref name="Ovid-Kline">Ovid (Kline)''Metamorphoses'', Book I [http://ovid.lib.virginia.edu/trans/Metamorph.htm#488381109].</ref>}}
== Kritičen sprejem ==
[[File:Apollo & Daphne September 2015-1a.jpg|thumb|right|250px|Detajl skulpture]]
Pohvala Apolonu in Daphne se je nadaljevala kljub upadu Berninijevega ugleda po njegovi smrti. Francoski popotnik je leta 1839 komentiral, da je skupina "presenetljiva tako zaradi mehanizma umetnosti kot dodelanosti, polna je šarma v ansamblu in podrobnostih." Ena literarna revija iz 19. stoletja je menila, da je to edino Berninijevo delo, ki je vredno trajne pohvale. Drugi so bili manj pozitivni. Angleški potopisec je leta 1829 opozoril na Berninijevo tehnično spretnost, vendar je dodal, da skulptura "nosi vso pomanjkanje sodbe, okusa in znanja tiste dobe", nato pa je videz Apolona kritiziral, ker je preveč podoben pastirju in premalo bog. Pohvala Apolonu in Daphne se je nadaljevala kljub upadu Berninijevega ugleda po njegovi smrti. Francoski popotnik je leta 1839 komentiral, da je skupina "presenetljiva tako zaradi mehanizma umetnosti kot dodelanosti, polna je šarma v ansamblu in podrobnostih." Ena literarna revija iz 19. stoletja je menila, da je to edino Berninijevo delo, ki je vredno trajne pohvale. Drugi so bili manj pozitivni. Angleški potopisec je leta 1829 opozoril na Berninijevo tehnično spretnost, vendar je dodal, da skulptura "nosi vso pomanjkanje sodbe, okusa in znanja tiste dobe", nato pa je videz Apolona kritiziral, ker je preveč podoben pastirju in premalo bog.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
{{external media | width = 210px | align = right | video1 =[http://smarthistory.khanacademy.org/berninis-apollo-and-daphne.html Smarthistory - Bernini's ''Apollo and Daphne''] }}
*Avery, Charles (1997). Bernini: Genius of the Baroque. London: Thames and Hudson. ISBN 9780500286333.
*Baldinucci, Filippo (2006) [1682]. The Life of Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271730769.
*Bernini, Domenico (2011) [1713]. The Life of Giano Lorenzo Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271037486.
*Campbell, T. (January 1830). "Remarks on Mr. Flaxman's Lectures on Sculpture". New Monthly Magazine and Literary Journal. 28 (109): 97–104.
*Dempsey, Charles (2000). Inventing the Renaissance Putto. Chapel Hill: University of North Carolina. ISBN 9780807826164.
*Fenton, James (2000). Leonardo's Nephew: Essays on Art and Artists. University of Chicago Press. ISBN 978-0-226-24147-0.
*Hibbard, Howard (1990). Bernini. London: Penguin. ISBN 978-0-14-193542-3.
*Mormando, Franco (2011). Bernini: His Life and His Rome. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 978-0-22-653852-5.
*Ovid. Metmorphoses, Books I-IV. Translated by John Allen Giles. London: Cornish & Sons.
*Ovid (1922). Metmorphoses, Book I, vi. Translated by Brookes More. Boston: Cornhill Publishing Co.
*Petersson, Robert Torsten (2002). Bernini and the Excesses of Art. Fordham Univ Press. ISBN 978-88-87700-83-1.
*Pinton, Daniele (2009). Bernini: I percorsi dell'arte (in Italian). ATS Italia Editrice. ISBN 9788875717773.
*Valery, Antoine Claude Pasquin (1839). Historical, Literary, and Artistic Travels in Italy: A Complete and Methodical Guide for Travellers and Artists. Baudry. p. 596.
*"Walks in Rome and its Environs No. XVII". The New Monthly Magazine and Literary Journal. 25 (99): 275–282. March 1829.
*Wittkower, Rudolf (1955). Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque. London: Phaidon Press. ISBN 9780714837154.
*Welborn, Braden (2005-12-01). "Bernini's Apollo and Daphne From Behind". Prairie Schooner. 79 (4): 58. doi:10.1353/psg.2006.0049. ISSN 0032-6682. S2CID 71365334.
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Apollo and Daphne (Bernini)|''Apollo and Daphne'' (Bernini)}}
* [https://sketchfab.com/models/28f019be2e1143ec84af9ec7ca5be008 3D Model of ''Apollo and Daphne'']
* [http://www.wga.hu/frames-e.html?/html/b/bernini/gianlore/sculptur/1620/apollo_d.html Image of Sculpture on Web Gallery of Art]
[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Dela 17. stoletja]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
{{normativna kontrola}}
4qt778r2o2fkzgnos36thd1pwup8hfx
5722993
5722989
2022-07-23T18:27:59Z
Ljuba brank
92351
/* Zunanje povezave */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox artwork
| title = Apolon in Dafne
| image_file = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg
| caption =
| painting_alignment =
| image_size = 220px
| alt =
| other_language_1 =
| other_title_1 =
| other_language_2 =
| other_title_2 =
| artist = [[Gian Lorenzo Bernini]]
| catalogue = 18
| year = 1622–1625
| type = Skulptura
| material = Marmor
| subject =
| height_metric = 243
| metric_unit = cm
| condition =
| city = [[Rim]]
| museum = [[Galerija Borghese]]
| accession =
| coordinates =
| owner =
| url =
}}
'''Apolon in Dafne''' je [[Barok|baročna]] skulptura iz marmorja v naravni velikosti italijanskega umetnika [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]], izdelana med letoma 1622 in 1625. Delo v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v Rimu prikazuje vrhunec zgodbe o [[Apolon in Dafne|Apolonu in Dafne]] (tudi ''Phoebus'' in ''Daphne'') v Ovidovih ''[[Metamorfoze|Metamorfozah]]''.
== Zgodovina ==
Skulptura je bila zadnja izmed številnih umetniških del, ki jih je v začetku Berninijeve kariere naročil kardinal [[Scipione Caffarelli-Borghese|Scipione Borghese]]. Apolon in Dafne je bila naročena, potem ko je Borghese predal prejšnje delo svojega pokroviteljstva, ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]], kardinalu [[Ludovico Ludovisi|Ludovicu Ludovisiju]].<ref>Hibbard 1990, p. 38.</ref>
Večina zgodnjega dela je bila izvedena v letih 1622–23, vendar je premor, morda za delo na skulpturi [[David (Bernini)|Davida]], prekinil njeno dokončanje in Bernini je delo končal šele leta 1625.ref name=Pinton18>Pinton, p. 18</ref> Skulptura sama je bila preseljena v kardinalovo vilo Borghese šele septembra 1625.<ref>Wittkower 1955, p. 240.</ref> Bernini kipa ni izdelal sam; pomagal mu je član njegove delavnice Giuliano Finelli, ki se je lotil podrobnosti, ki prikazujejo Dafnino pretvorbo iz človeka v drevo, na primer lubje in veje, pa tudi njene vetrove lase.<ref>Mormando 2011, p. 45.</ref> Nekateri zgodovinarji zanemarjajo pomen Finellijevega prispevka. Apolon in Dafne sta bila končno dokončana jeseni 1625, kar je sprožilo takojšen navdušen sprejem dela.
== Opis ==
Čeprav je skulpturo mogoče opazovati iz več zornih kotov, je Bernini načrtoval, da jo bo mogoče gledati nekoliko z desne strani, ker bi bilo delo vidno od vrat, kjer se je nahajala.<ref name="#1">{{Cite book|title=Seventeenth-Century Art and Architecture|last=Harris|first=Ann Sutherland|publisher=Pearson Education Inc.|year=2008|location=Upper Saddle River, NJ}}</ref> Ogled skulpture s tega zornega kota je opazovalcu omogočil, da istočasno vidi reakcije Apolona in Dafne ter tako razume zgodbo v enem samem trenutku, ne da bi se bilo treba premikati. Vendar so skulpturo kasneje prestavili na sredino sobe.<ref name="#1"/>
Tako kot Berninijeva skulptura ''Ugrabitev Perzefone'' iz leta 1622 imata ''Apolon in Dafn''e kartušo z moralnim aforizmom [[papež Urban VIII.|papeža Urbana VIII.]] Pripisovanje krščanske moralne vrednosti poganskemu subjektu je bil način za utemeljitev prisotnosti kipa v vili Borghese.
== Ikonografija ==
Ko Phoebus (Apolon), obsojen s Kupidovo ljubezensko vznemirljivo puščico, zagleda Dafne, deklico hčerko Peneja, rečnega boga, ga napolni čudež nad njeno lepoto in ga pograbi želja. Toda Dafne je zadela Kupidova ljubezenska puščica, ki zavrača ljubezen do moških. Medtem ko Nimfa beži, jo Apolon neusmiljeno lovi - hvali se, prosi in obljublja vse. Ko ji moči končno poidejo, moli k očetu Peneju:
{{quote|»Uniči lepoto, ki me je poškodovala, ali spremeni telo, ki mi uniči življenje.« Preden se je molitev končala, jo je po vsem telesu zajela omama, okoli njenega nežnega telesa pa se je ustvarilo tanko lubje, lasje so postali kot premikajoči se listi; njene roke so bile spremenjene v veje, njena aktivna stopala so se oklepajočih korenin pritrdila na tla - njen obraz je bil skrit z obdajajočimi listi.<ref name="ovid">Ovid (More) ''Metamorphoses'', [http://www.theoi.com/Text/OvidMetamorphoses1.html#6 Book I]</ref>}}
Vendar Phoebus ni izgubil strasti do Dafne:
Tudi tako jo je imel Phoebus rad in je z roko ob deblo začutil, kako ji srce še vedno trepeta pod novim lubjem. Stisnil je veje, kot da so deli človeške roke in poljubil les. Toda celo les se je skrčil od njegovih poljubov in bog je rekel:
{{quote|»Ker ne moreš biti moja nevesta, moraš biti moje drevo! Lovor, z vami bodo moji lasje vpleteni, s tabo moja lira, s teboj moja drhtavica. Šla boš z rimskimi generali, ko bodo veseli glasovi pozdravili njihovo zmago in Kapitol priča njihovim dolgim povorkam. Stala boš pred Avgustovimi vrati, zvest varuh in bdela nad hrastovo krono med njimi. In tako kot je moja glava z neobrezanimi lasmi vedno mlada, boš tudi ti nosila lepoto nesmrtnega listi.«
Penej je naredil: lovor je priklonil svoje novo narejene veje in zdelo se je, da je pretresal njeno listnato krono, kot glava, ki daje soglasje.<ref name="Ovid-Kline">Ovid (Kline)''Metamorphoses'', Book I [http://ovid.lib.virginia.edu/trans/Metamorph.htm#488381109].</ref>}}
== Kritičen sprejem ==
[[File:Apollo & Daphne September 2015-1a.jpg|thumb|right|250px|Detajl skulpture]]
Pohvala Apolonu in Daphne se je nadaljevala kljub upadu Berninijevega ugleda po njegovi smrti. Francoski popotnik je leta 1839 komentiral, da je skupina "presenetljiva tako zaradi mehanizma umetnosti kot dodelanosti, polna je šarma v ansamblu in podrobnostih." Ena literarna revija iz 19. stoletja je menila, da je to edino Berninijevo delo, ki je vredno trajne pohvale. Drugi so bili manj pozitivni. Angleški potopisec je leta 1829 opozoril na Berninijevo tehnično spretnost, vendar je dodal, da skulptura "nosi vso pomanjkanje sodbe, okusa in znanja tiste dobe", nato pa je videz Apolona kritiziral, ker je preveč podoben pastirju in premalo bog. Pohvala Apolonu in Daphne se je nadaljevala kljub upadu Berninijevega ugleda po njegovi smrti. Francoski popotnik je leta 1839 komentiral, da je skupina "presenetljiva tako zaradi mehanizma umetnosti kot dodelanosti, polna je šarma v ansamblu in podrobnostih." Ena literarna revija iz 19. stoletja je menila, da je to edino Berninijevo delo, ki je vredno trajne pohvale. Drugi so bili manj pozitivni. Angleški potopisec je leta 1829 opozoril na Berninijevo tehnično spretnost, vendar je dodal, da skulptura "nosi vso pomanjkanje sodbe, okusa in znanja tiste dobe", nato pa je videz Apolona kritiziral, ker je preveč podoben pastirju in premalo bog.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
{{external media | width = 210px | align = right | video1 =[http://smarthistory.khanacademy.org/berninis-apollo-and-daphne.html Smarthistory - Bernini's ''Apollo and Daphne''] }}
*Avery, Charles (1997). Bernini: Genius of the Baroque. London: Thames and Hudson. ISBN 9780500286333.
*Baldinucci, Filippo (2006) [1682]. The Life of Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271730769.
*Bernini, Domenico (2011) [1713]. The Life of Giano Lorenzo Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271037486.
*Campbell, T. (January 1830). "Remarks on Mr. Flaxman's Lectures on Sculpture". New Monthly Magazine and Literary Journal. 28 (109): 97–104.
*Dempsey, Charles (2000). Inventing the Renaissance Putto. Chapel Hill: University of North Carolina. ISBN 9780807826164.
*Fenton, James (2000). Leonardo's Nephew: Essays on Art and Artists. University of Chicago Press. ISBN 978-0-226-24147-0.
*Hibbard, Howard (1990). Bernini. London: Penguin. ISBN 978-0-14-193542-3.
*Mormando, Franco (2011). Bernini: His Life and His Rome. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 978-0-22-653852-5.
*Ovid. Metmorphoses, Books I-IV. Translated by John Allen Giles. London: Cornish & Sons.
*Ovid (1922). Metmorphoses, Book I, vi. Translated by Brookes More. Boston: Cornhill Publishing Co.
*Petersson, Robert Torsten (2002). Bernini and the Excesses of Art. Fordham Univ Press. ISBN 978-88-87700-83-1.
*Pinton, Daniele (2009). Bernini: I percorsi dell'arte (in Italian). ATS Italia Editrice. ISBN 9788875717773.
*Valery, Antoine Claude Pasquin (1839). Historical, Literary, and Artistic Travels in Italy: A Complete and Methodical Guide for Travellers and Artists. Baudry. p. 596.
*"Walks in Rome and its Environs No. XVII". The New Monthly Magazine and Literary Journal. 25 (99): 275–282. March 1829.
*Wittkower, Rudolf (1955). Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque. London: Phaidon Press. ISBN 9780714837154.
*Welborn, Braden (2005-12-01). "Bernini's Apollo and Daphne From Behind". Prairie Schooner. 79 (4): 58. doi:10.1353/psg.2006.0049. ISSN 0032-6682. S2CID 71365334.
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Apollo and Daphne (Bernini)|''Apollo and Daphne'' (Bernini)}}
* [https://sketchfab.com/models/28f019be2e1143ec84af9ec7ca5be008 3D Model of ''Apollo and Daphne'']
* [http://www.wga.hu/frames-e.html?/html/b/bernini/gianlore/sculptur/1620/apollo_d.html Image of Sculpture on Web Gallery of Art]
[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Dela v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
{{normativna kontrola}}
0gxt1b8frf7de2leif2ycybjqm08ucg
Vodnjak štirih rek, Bernini
0
504964
5722994
5575991
2022-07-23T18:30:34Z
Ljuba brank
92351
/* Zunanje povezave */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Artwork
| image_file= Obelisco_Fontana_dei_Fiumi_Piazza_Navona_Roma.jpg
| title= Vodnjak štirih rek</br>Fontana dei Quattro Fiumi
| artist= [[Gian Lorenzo Bernini]]
| year= 1651
| medium = marmor
| movement = [[baročna arhitektura]]
| height_metric=
| width_metric=
| metric_unit=cm
| city=[[Rim]], [[Piazza Navona]]
| museum=
}}
'''Vodnjak štirih rek''' (italijansko ''Fontana dei Quattro Fiumi'') je [[vodnjak]] ali [[vodna fontana]] na trgu [[Piazza Navona]] v [[Rim]]u v [[Italija|Italiji]]. Izdelal ga je med letoma 1648 - 1655 [[Gian Lorenzo Bernini]] za [[papež Inocenc X.|papeža Inocenca X.]], čigar družinska [[palača]] [[Palazzo Pamphilj]] stoji ob trgu, prav tako cerkev [[Sant'Agnese in Agone]], katere sponzor je bil Inocenc X..
Podstavek vodnjaka je bazen, iz središča katerega se dvigajo skale iz [[travertin]]a, v katerih je več vdolbin. Iz dveh prijata k vodi lev in povodni konj. Na skalah sedijo postave (delo Berninijevih učencev), štirje rečni bogovi, nad njimi pa je kopija egipčanskega [[obelisk]]a, ki je nadgrajen z emblemom družine Pamphili, golob z oljčno vejico. Skupaj predstavljajo štiri glavne reke štirih celin, skozi katere se je razširila papeška oblast: [[Nil]], ki predstavlja [[Afrika|Afriko]] je prikazan z levom in palmo, [[Donava]], ki predstavlja [[Evropa|Evropo]] s konjem in delfinom, [[Ganges]], ki predstavlja [[Azija|Azijo]] z zmajem in pravljico in [[Río de la Plata]], ki predstavlja [[Ameriki|Ameriko]] s črncem in kaktusom.
== Oblikovanje ==
Berninijevo oblikovanje je bilo izbrano na natečaju. Okoliščine njegove zmage so opisane v filmu ''Življenje Cavaliera Berninija'' (1682) Filipa Baldinuccija:
{{quote|text= Tako močan je bil zlovešč vpliv Berninijevih nasprotnikov na misel Inocenca, da je, ko je nameraval postaviti na trgu Piazza Navona veliki obelisk, ki ga je v Rim prinesel cesar [[Karakala]], ki je bil dolgo časa pokopan v Capo di Bove, za okras veličastnega vodnjaka, je papež naročil modele vodilnim rimskim arhitektom brez naročila Berniniju. Princ Niccolò Ludovisi, čigar žena je bila papeževa nečakinja, je prepričala Berninija, naj vseeno pripravi model in poskrbi, da ga bodo na skrivaj namestili v sobo v Palazzo Pamphilj, ki jo je moral prečkati papež. Ko je bil obrok končan, je videl tako plemenito stvaritev in se skoraj v ekstazi ustavil. Ker je bil princ najstrožje presoje in najvišjih idej, je po občudovanju rekel: »To je zvijača ... Berninija bo treba zaposliti kljub tistim, ki si tega ne želijo, kajti tisti, ki ne želi uporabiti Berninijevih modelov, mora paziti, da jih ne vidim«. <ref>''[https://wayback.archive-it.org/all/20060927102116/http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf The life of Cavaliere Bernini]''</ref>}}
Javni vodnjaki v Rimu so služili več namenom: prvič, bili so zelo potrebni viri vode za prebivalce v stoletjih pred domačo vodovodno instalacijo. Drugič, bili so spomeniki papeškim zavetnikom. Zgodnejši Berninijevi vodnjaki so bili ''[[Tritonov vodnjak, Rim|Tritonov vodnjak]]'' (''Fontana del Tritone'') na trgu Piazza Barberini, [[Fontana del Moro]] na južnem koncu trga Piazza Navona, postavljen v času papeštva Barberinija, ter ''Neptun in Triton'' za vilo Peretti Montalto, katerega kip danes prebiva v Victoria and Albert Museum v Londonu.
[[File:Rome Fontana dei Quattro Fiume 10-01-2011 11-54-14.JPG|thumb|left|''Fontana dei Quattro Fiumi'']]
[[File:Fontana dei Quattro Fiumi-Ganges.JPG|thumb|''Fontana dei Quattro Fiumi'' detajl prikazuje rečnega boga [[Ganges]]a]]
Vsaka stran vodnjaka ima živali in rastline, ki omogočajo identifikacijo, vsaka nosi s seboj določeno število [[alegorija|alegorij]] in [[metafora|metafor]]. Ganges ima dolgo veslo, ki predstavlja plovnost reke. Glava Nila je odeta z ohlapnim kosom tkanine, kar pomeni, da takrat nihče ni natančno vedel, kje je izvir Nila. Donava se dotika papeževega osebnega grba, saj je velika reka najbližje Rimu. In Río de la Plata sedi na kupu kovancev, simbol bogastva, ki bi ga Amerika lahko ponudila Evropi (beseda ''plata'' v španščini pomeni 'srebro'). Podoba Río de la Plata je videti tudi prestrašena s kačo, kar kaže na strah bogatašev, da bi jim lahko ukradli denar. Vsak rečni bog, pol-ležeč, je v strahu nad osrednjim stolpom, ki ga ponazarja tanek egipčanski obelisk, ki simbolizira papeško moč, na vrhu katerega je simbol Pamphilj (golob). Poleg tega je vodnjak na ogled v krogu, spektakel akcije, ob katerem se lahko sprehaja. Voda teče in brizga iz nazobčane in prebodene skalne gmote iz travertina. Legenda, ki je pogosta pri turističnih vodnikih, je ta, da je Bernini postavil pokrito reko Rio de la Plata, kot da bi se kip bal njegovega tekmeca [[Francesco Borromini|Borrominija]] pred fasado cerkve Sant'Agnese; v resnici je bil vodnjak dokončan nekaj let, preden je Borromini začel delati na cerkvi.
Obelisk iz [[Asuan|asuanskega]] [[granit]]a ima zanimivo zgodovino. Povezan je s cesarjem [[Domicijan]]om, prvotno pa naj bi izviral iz [[Serapeum]]a, ki ga je cesar obnovil leta 80. n. št.. Vendar pa je prav tako verjetno, da je obelisk izviral iz templja gens Flavia na [[Kvirinalski grič|kvirinalskem griču]], ki ga je zgradil Domicijan, posvečen njegovemu družinskemu kultu. [[Hieroglif]]ski napisi na obelisku so bili rimskega avtorja, ki so hvalili Domicijana in poveličana cesarja [[Vespazijan]]a in [[Tit Flavij|Tita Flavija]], po možnosti ob obnovi. V 4. stoletju je bil obelisk premeščen v cirkus cesarja [[Maksencij]]a, ki je bil med cerkvijo sv. Boštjana in mavzolejem Cecilije Metella ob [[Apijeva cesta|Apijevi cesti]], kjer so ga našli in ga preselili k vodnjaku. Cirkus - kot tudi bližnja vila in mavzolej - naj bi bil najprej pripisani cesarju Karakali, vse do izkopavanj, ki jih je leta 1825 izvedel Antonio Nibby, v katerem je bil najden napis, ki označuje lastništvo lokacije.<ref>{{Cite book|title=Rome – an Oxford Archaeological Guides|last=Claridge|first=Amanda|publisher=Oxford University Press|year=1998|isbn=0192880039|location=New York|pages=[https://archive.org/details/romeoxfordarchae00aman/page/211 211, 336–40]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/romeoxfordarchae00aman/page/211}}</ref> Na vsakem od štirih stranic obeliska je tablica s Kircherjevim prevodom hieroglifov v latinico.<ref>{{cite web|url=http://fathom.lib.uchicago.edu/1/777777122590/3573_obelisk_lg.html|title=FATHOM: Image Gallery|publisher=University of Chicago|access-date=28 December 2016}}</ref>
Na Berninijevo zasnovo je vplivala zasnova Spomenika štirih barij (''Monumento dei Quattro mori'') v Livornu, nanj pa je lahko vplival tudi vodnjak v kraju Marino v Laciju, ki je bil zgrajen v spomin na poraz Osmanov pri Lepantu leta 1571.<ref name="BindmanGates2010">{{cite book|author1=David Bindman|author2=Henry Louis Gates|author3=Karen C. C. Dalton|title=The Image of the Black in Western Art: From the "Age of Discovery" to the Age of Abolition : artists of the Renaissance and Baroque|url=https://books.google.com/books?id=AK_mZsynJ6IC&pg=PA183|year=2010|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0674052611|page=183}}</ref> Ta vodnjak je bil navdih [[Francesco Robba|Francescu Robbi]] (1698–1757) za [[Robbov vodnjak]], ki stoji (od leta 2006 kot replika) na [[Mestni trg|Mestnem trgu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], glavnem mestu [[Slovenija|Slovenije]]. Je eden najbolj prepoznavnih simbolov mesta.<ref name="NG2010">{{cite web |url=http://www.ng-slo.si/en/default.asp?k=razstava_dogodek&rid=281 |archive-url=https://archive.is/20130418171424/http://www.ng-slo.si/en/default.asp?k=razstava_dogodek&rid=281 |url-status=dead |archive-date=18 April 2013 |title=The Robba Fountain: The Story of the City's Symbol |first=Marja |last=Lorenčak Kiker |year=2010 |access-date=25 January 2013 }}</ref>
Zaradi dinamičnega zlitja arhitekture in kiparstva je bil ta vodnjak revolucionaren v primerjavi s prejšnjimi rimskimi projekti, na primer s podstavki Acqua Felice in Paola, delo Domenica Fontana na trgu Piazza San Bernardo (1585–87) ali običajno okrašenimi geometrijskimi cvetličnimi bazeni pod vodnim curkom, kot je Fontanina na trgu Piazza Campitelli (1589) avtorja Giacoma della Porta. Simon Schama pravi: »Takrat je bil to zagotovo največji vodni spektakel v katerem koli urbanem prostoru v Evropi.«<ref name="Schama">{{cite book | last = Schama | first = Simon | author-link = | title = Landscape and Memory | publisher = Vintage | date = 1996 | pages = 305 | isbn = 0679735127 }}</ref>
== Odkritje ==
''Vodnjak štirih rek'' je bil predstavljen prebivalcem Rima 12. junija 1651. Po poročilu iz tistega časa [7] je bil organiziran dogodek, ki je pritegnil ljudi na trg Piazza Navona. Pred tem je leseni oder, prekrit z zavesami, zakrival vodnjak, čeprav verjetno ne obeliska, kar bi ljudem dalo idejo, da se nekaj gradi, vendar natančne podrobnosti niso znane. Ko bo odkrit, bi bila vidna polna veličastnost vodnjaka, ki so ga praznovanja namenila oglaševanju. Festival je plačala družina Pamphilj, natančneje, Inocenc X., ki je sponzoriral postavitev vodnjaka. Z najbolj vpadljivim predmetom na grbu Pamphiljev, oljčno vejo, so mahali nastopajoči, ki so sodelovali na dogodku.
Avtor poročila Antonio Bernal bralce popelje skozi ure pred razkritjem. Praznovanja je napovedala ženska, oblečena v alegorični lik [[Fama|Fame]], ki se je na kočijah ali splavu sprehajala po ulicah Rima. Bila je razkošno oblečena, s krili, pritrjenimi na hrbet, in z dolgo trobento v roki. Bernal ugotavlja, da je »milostno šla po vseh ulicah in vseh okrožjih, ki jih najdemo med sedmimi rimskimi griči, pogosto je zapihala okroglo bronasto trobento in vsakogar pozvala, naj se poda na tisti znameniti trg«. Sledila ji je druga kočija; v njej je bila druga ženska oblečena kot alegorična figura [[Radovednost]]i. Po poročilu je ljudi še naprej opominjala, naj gredo proti trgu. Bernal opisuje šumenje in hrup ljudi, ko so razpravljali o prihajajočem dogodku.
Poročilo je pravzaprav manj podrobno o postopku javnega odkritja vodnjaka. Vseeno pa daje obsežne opise odzivov gledalcev, ki so se zbrali na trgu. Bernal ugotavlja, da so tamkajšnje prebivalce presenetili ogromen vodnjak z ogromnimi figurami v naravni velikosti. Poročilo omenja »zanesene duše«' prebivalstva, vodnjak, ki »izžareva bogastvo srebrnih zakladov«, kar v gledalcih povzroča "ne malo čudenja«. Bernal nato še naprej opisuje vodnjak, pri čemer se nenehno sklicuje na navidezni naturalizem figur in njegov osupljiv učinek na tiste na trgu.
[[File:Fountain of the Four Rivers - river god Ganges (Rome).jpg|centre|950px|thumb| Vodnjak štirih rek ponoči z rečnim bogom Gangesom spredaj.]]
Prebivalci Rima so nasprotovali izdelavi vodnjaka iz več razlogov. Prvič, vodnjak je bil zgrajen na javne stroške med močno lakoto 1646–48. Med gradnjo fontane je mesto ropotalo in v zraku je bilo govora o nemirih. Pisci [[paskvil]] so septembra 1648 protestirali proti gradnji vodnjaka tako, da so na kamnite bloke, uporabljene za izdelavo obeliska, pritrdili ročno napisane zmerljivke. Ti paskvili se glasijo: »Ne želimo obeliskov in vodnjakov, kruh je, ki ga želimo. Kruh, kruh, kruh!« Avtorje so nedolžno hitro aretirali in preoblečeni vohuni so patruljirali nad kipom in Piazza Navona.<ref>the diary of Giacinto Gigli, ''Diario di Rome'', vol. II, pp. 533–34.</ref>
Tudi ulični prodajalci na trgu so nasprotovali gradnji vodnjaka, saj jih je Inocenc X. izgnal s trga. Papež Pamphilij je verjel, da odvračajo od veličastnosti trga. Prodajalci se niso hoteli premakniti, s trga jih je morala pregnati papeška policija. Zlasti rimski Judje so obžalovali zaprtje Navone, saj so tam na sredini tržnici lahko prodajali rabljena oblačila.<ref>Francesco Cancellieri, ''Il Mercato, il Lago dell'Acqua Vergine, ed il Palazzo Panfiliano nel circo agonale, detto volgarmente Piazza Navona''.</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
{{Commons|Fontana dei Quattro Fiumi}}
* [http://www.romanlife-romeitaly.com./piazza-navona.html#navona Fontana dei Quattro Fiumi] Video of the Fontana dei Quattro Fiumi in Piazza Navona at Christmas time.
* [http://www.webvisionitaly.com/category.php?id=244&ref_genre=&ref_item=441 Video Introduction to Bernini Four Rivers Fountain and The Moor]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura v Rimu]]
[[Kategorija:Spomeniki v Rimu]]
[[Kategorija:Dela leta 1651]]
{{normativna kontrola}}
a6r8cdq2yk8mypst1gpe5xexf0tr1x6
Dirka po Franciji 2022
0
516876
5722968
5722655
2022-07-23T16:25:37Z
Sporti
5955
do
wikitext
text/x-wiki
{{Trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=kolesarska dirka}}
{{Infobox cycling race report|name=Dirka po Franciji 2022|series=[[UCI World Tour 2022]]|image_alt=|date=1. julij – 24. julij|stages=21|distance=3328<ref name=":01">{{cite web |url=https://sport.tv2.dk/cykling/2021-10-14-her-er-tour-de-france-ruten-med-start-i-danmark |title=Her er Tour de France-ruten med start i Danmark |date=14 October 2021 |access-date=14 October 2021}}</ref>|unit=km|previous=[[Dirka po Franciji 2021|2021]]|next=''[[Dirka po Franciji 2023|2023]]''}}
'''Dirka po Franciji 2022''' je 109. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[1. julij]]a v [[København]]u<ref>{{Cite web|url=https://www.cyclingnews.com/news/tour-de-france-2022-route-revealed/|title = Tour de France 2022 route revealed|date = 14 October 2021}}</ref> in trajala bo do [[24. julij]]a, ko se bo končala z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{Cite web|title=2022 ROUTE: ONE FOR THE ATTACKERS - Tour de France 2022|url=https://www.letour.fr/en/news/2021/2022-route-one-for-the-attackers/1299961|access-date=2021-10-14|website=www.letour.fr|language=en}}</ref>
==Ekipe==
'''UCI WorldTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{ct|ALM|2022}}
* {{ct|AST|2022}}
* {{ct|BOH|2022}}
* {{ct|COF men|2022}}
* {{ct|EFE|2022}}
* {{ct|GFC|2022}}
* {{ct|IGD|2022}}
* {{ct|IWG|2022}}
* {{ct|IPT|2022}}
* {{ct|LTS|2022}}
* {{ct|MOV men|2022}}
* {{ct|QST|2022}}
* {{ct|TBV|2022}}
* {{ct|BEX men|2022}}
* {{ct|DSM men|2022}}
* {{ct|TJV|2022}}
* {{ct|TFS men|2022}}
* {{ct|UAD men|2022}}
{{div col end}}
'''UCI ProTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{ct|AFC|2022}}
* {{ct|ARK men|2022}}
* {{ct|BBK|2022}}
* {{ct|TDE|2022}}
{{div col end}}
== Etape ==
{| class="wikitable sortable"
|+Karakteristike etap<ref>{{Cite web|title=Official route of Tour de France 2022|url=https://www.letour.fr/en/overall-route|access-date=2021-10-14|website=www.letour.fr|language=en}}</ref>
! scope="col" |Etapa
! scope="col" |Datum
! scope="col" |Štart/Cilj
! scope="col" |Razdalja
! colspan="2" scope="col" |Tip
! scope="col" |Zmagovalec
|-
! scope="row" | 1
| style="text-align:right" | 1. julij
| [[Copenhagen]] (Danska)
| style="text-align:center;" | {{convert|13|km|abbr=on}}
| [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]]
| [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]]
| {{flagathlete|[[Yves Lampaert]]|BEL}}
|-
! scope="row" | 2
| style="text-align:right" | 2. julij
| [[Roskilde]] — [[Nyborg]] (Danska)
| style="text-align:center;" | {{convert|199|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Fabio Jakobsen]]|NED}}
|-
! scope="row" | 3
| style="text-align:right" | 3. julij
| [[Vejle]] — [[Sønderborg]] (Danska)
| style="text-align:center;" | {{convert|182|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}}
|-
! scope="row" |
| style="text-align:right" | 4. julij
|
| colspan="4" style="text-align:center;" | dan počitka
|-
! scope="row" | 4
| style="text-align:right" | 5. julij
| [[Dunkirk]] — [[Calais]]
| style="text-align:center;" | {{convert|172|km|abbr=on}}
| [[File:Hillystage.svg|20x20px]]
| hribovita etapa
| {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}}
|-
! scope="row" | 5
| style="text-align:right" | 6. julij
| [[Lille]] — [[Communauté d'agglomération de la Porte du Hainaut|Arenberg]]
| style="text-align:center;" | {{convert|155|km|abbr=on}}
| [[File:Hillystage.svg|20x20px]]
| hribovita etapa
| {{flagathlete|[[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]|AUS}}
|-
! scope="row" | 6
| style="text-align:right" | 7. julij
| [[Binche]] (Belgija) — [[Longwy]]
| style="text-align:center;" | {{convert|220|km|abbr=on}}
| [[File:Hillystage.svg|20x20px]]
| hribovita etapa
| {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}}
|-
! scope="row" | 7
| style="text-align:right" | 8. julij
| [[Tomblaine]] — [[La Planche des Belles Filles]]
| style="text-align:center;" | {{convert|176|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}}
|-
! scope="row" | 8
| style="text-align:right" | 9. julij
| [[Dole, Jura|Dole]] — [[Lausanne]] (Švica)
| style="text-align:center;" | {{convert|184|km|abbr=on}}
| [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| hribovito-gorska etapa
| {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}}
|-
! scope="row" | 9
| style="text-align:right" | 10. julij
| [[Aigle]] (Švica) — [[Châtel, Haute-Savoie|Châtel]]
| style="text-align:center;" | {{convert|183|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}}
|-
! scope="row" |
| style="text-align:right" | 11. julij
|
| colspan="4" style="text-align:center" | dan počitka
|-
! scope="row" | 10
| style="text-align:right" | 12. julij
| [[Morzine]] — [[Megève]]
| style="text-align:center;" | {{convert|148|km|abbr=on}}
| [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| hribovito-gorska etapa
| {{flagathlete|[[Magnus Cort]]|DEN}}
|-
! scope="row" | 11
| style="text-align:right" | 13. julij
| [[Albertville]] — [[Col du Granon]]
| style="text-align:center;" | {{convert|149|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}}
|-
! scope="row" | 12
| style="text-align:right" | 14. julij
| [[Briançon]] — [[Alpe d'Huez]]
| style="text-align:center;" | {{convert|166|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Thomas Pidcock]]|GBR}}
|-
! scope="row" | 13
| style="text-align:right" | 15. julij
| [[Bourg-d'Oisans]] — [[Saint-Étienne]]
| style="text-align:center;" | {{convert|193|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}}
|-
! scope="row" | 14
| style="text-align:right" | 16. julij
| [[Saint-Étienne]] — [[Mende, Lozère|Mende]]
| style="text-align:center;" | {{convert|195|km|abbr=on}}
| [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| hribovito-gorska etapa
| {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}}
|-
! scope="row" | 15
| style="text-align:right" | 17. julij
| [[Rodez]] — [[Carcassonne]]
| style="text-align:center;" | {{convert|200|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}}
|-
! scope="row" |
| style="text-align:right" | 18. julij
|
| colspan="4" style="text-align:center" | dan počitka
|-
! scope="row" | 16
| style="text-align:right" | 19. julij
| [[Carcassonne]] — [[Foix]]
| style="text-align:center;" | {{convert|179|km|abbr=on}}
| [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| hribovito-gorska etapa
| {{flagathlete|[[Hugo Houle]]|CAN}}
|-
! scope="row" | 17
| style="text-align:right" | 20. julij
| [[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] — [[Peyragudes]]
| style="text-align:center;" | {{convert|130|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}}
|-
! scope="row" | 18
| style="text-align:right" | 21. julij
| [[Lourdes]] — [[Hautacam]]
| style="text-align:center;" | {{convert|143|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}}
|-
! scope="row" | 19
| style="text-align:right" | 22. julij
| [[Castelnau-Magnoac]] — [[Cahors]]
| style="text-align:center;" | {{convert|189|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}}
|-
! scope="row" | 20
| style="text-align:right" | 23. julij
| [[Lacapelle-Marival]] — [[Rocamadour]]
| style="text-align:center;" | {{convert|40|km|abbr=on}}
| [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]]
| [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]]
| {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}}
|-
! scope="row" | 21
| style="text-align:right" | 24. julij
| [[Paris La Défense Arena]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]])
| style="text-align:center;" | {{convert|112|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
|
|-
! colspan="3" | Skupaj
| colspan="4" style="text-align:center" | {{convert|3328|km|abbr=on}}
|}
== Razvrstitev po klasifikacijah ==
{| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;"
|+Vodilni po klasifikacijah in etapah
! scope="col" style="width:1%;" |Etapa
! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}}
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}}
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}}
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}}
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}}
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}}
|-
! 1
| [[Yves Lampaert]]
| style="background:#FFEB64;" | [[Yves Lampaert]]
| style="background:#9CE97B;" | [[Yves Lampaert]]
| ''brez''
| style="background:offwhite;" rowspan="20" | [[Tadej Pogačar]]
| style="background:#FFCD5F;"rowspan="4" | {{ct|TJV|2021}}
| ''brez''
|-
! 2
| [[Fabio Jakobsen]]
| style="background:#FFEB64;" rowspan="4" | [[Wout van Aert]]
| style="background:#9CE97B;" rowspan="19" | [[Wout van Aert]]
| style="background:#FFA8A4;"rowspan="7" | [[Magnus Cort]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Sven Erik Bystrøm]]
|-
! 3
| [[Dylan Groenewegen]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Magnus Cort]]
|-
! 4
| [[Wout van Aert]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Anthony Perez]]
|-
! 5
| [[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]
| style="background:#FFCD5F;"rowspan="16" | {{ct|IGD|2022}}
| style="background:#E4B3AB;" | [[Magnus Cort]]
|-
! 6
| [[Tadej Pogačar]]
| style="background:#FFEB64;"rowspan="5" | [[Tadej Pogačar]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Wout van Aert]]
|-
! 7
| [[Tadej Pogačar]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Simon Geschke]]
|-
! 8
| [[Wout van Aert]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Cattaneo]]
|-
! 9
| [[Bob Jungels]]
| style="background:#FFA8A4;"rowspan="9" | [[Simon Geschke]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Thibaut Pinot]]
|-
! 10
| [[Magnus Cort]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]]
|-
! 11
| [[Jonas Vingegaard]]
| style="background:#FFEB64;"rowspan="10" | [[Jonas Vingegaard]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Warren Barguil]]
|-
! 12
| [[Thomas Pidcock]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Thomas Pidcock]]
|-
! 13
| [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]
|-
! 14
| [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]
|-
! 15
| [[Jasper Philipsen]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Nils Politt]]
|-
! 16
| [[Hugo Houle]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Hugo Houle]]
|-
! 17
| [[Tadej Pogačar]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Brandon McNulty]]
|-
! 18
| [[Jonas Vingegaard]]
| style="background:#FFA8A4;"rowspan="3" | [[Jonas Vingegaard]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Wout van Aert]]
|-
! 19
| [[Christophe Laporte]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Quinn Simmons]]
|-
! 20
| [[Wout van Aert]]
| rowspan=2|''brez''
|-
! 21
|
| style="background:#FFEB64;" |
| style="background:#9CE97B;" |
| style="background:#FFA8A4;" |
| style="background:offwhite;" |
| style="background:#FFCD5F;" |
|-
! colspan="2" | Skupno
! style="background:#FFDB00;" |
! style="background:#46E800;" |
! style="background:#FF3E33;" |
! style="background:white;" |
! style="background:#FFB927;" |
! style="background:#E42A19;" |
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Tour de France}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Dirka po Franciji|2022]]
[[Kategorija:2022 v športu]]
bzdbna5ypqrakm628eipqhwe9o5sr0i
Pjasti
0
518252
5722990
5720002
2022-07-23T18:26:36Z
Octopus
13285
/* Vojvode in kralji Poljske */ popravek
wikitext
text/x-wiki
{{Royal house
|surname = Pjasti
|coat of arms = [[Slika:COA Piast dynasty.svg|200px]]
|country = * [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]]
* [[Kraljevina Galicija–Volinija]]
* [[Vojvodina Mazovija]]
* [[Vojvodina Šlezija]]
* [[Vijvodina Češka]]
|titles =
* Kralj Poljske
* Kralj Rutenije
* Vojvoda Poljakov
* Vojvoda Poljske
* Vojvoda Krakova
* Vojvoda Kujavije
* Vojvoda Mazovije
* Vojvoda Sandomierza
* Vojvoda Velikopoljske
* Vojvoda Šlezije
* Vojvoda Sieradz-Łęczyce
* Vojvoda Češke
|founder = [[Mješko I.]]
|final ruler = [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] v Kraljevini Poljski, Jurij IV. Viljem Legniški v Šlezijskih vojvodinah
|founding year = {{circa}} 960
|dissolution = 1370 v Kraljevini Poljski, 1675 v Šlezijskih vojvodinah
|branches = * Šlezijski Pjasti, zadnja preživela veja dinastije
* Mazovijski Pjasti
* rodbina Griffins<ref>A. Małecki. ''Studya heraldyczne'' [Heraldične študije], vol. I. Lwów 1890. str. 268–285; M. L. Wójcik. ''Ród Gryfitów do końca XIII wieku''. Pochodzenie – genealogia – rozsiedlenie, Historia CVII, Wrocław 1993. str. 39.</ref>
}}
'''Pjasti''' ([[Poljščina|poljsko]] Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.<ref>[https://www.familytreedna.com/groups/piastdynasty/about/background ''FamilyTreeDNA – Genetic Testing for Ancestry, Family History & Genealogy'']. www.familytreedna.com. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Prvi dokumentirani poljski monarh je bil vojvoda [[Mješko I.]] (okoli 930–992).<ref>Ring, Trudy; Watson, Noelle; Schellinger, Paul (28. oktober 2013). [https://books.google.si/books?id=uWjYAQAAQBAJ&q=mieszko+I+first+documented&pg=PT478&redir_esc=y#v=snippet&q=mieszko%20I%20first%20documented&f=false ''Northern Europe: International Dictionary of Historic Places'']. Routledge. ISBN 9781136639517.</ref> Vladavina Pjastov na Poljskem se je končala leta 1370 s smrtjo kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]].
Veje Pjastov so še naprej vladale v vojvodini [[Mazovija|Mazoviji]] in v vojvodinah [[Šlezija|Šlezije]], dokler ni leta 1675 umrl zadnji moški šlezijski Pjast. Pjasti so sklepali zakonske zveze z več plemiškimi rodbinami [[Evropa|Evrope]] in imeli številne visoke položaje, nekatere tudi v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Jagelonski kralji po [[Ivan I. Albert|Ivanu I. Albertu]] so bili po ženski liniji potomci hčerke kralja Kazimirja III.
==Izvor imena==
Zgodnji poljski vojvode in kralji so zase trdili, da so potomci pollegendarnega [[Pjast Kolar|Pjasta Kolarja]] (poljsko Piast Kołodziej),<ref>Ulwencreutz, Lars (2013). [https://books.google.si/books?id=fpQlBgAAQBAJ&newbks=0&hl=en&redir_esc=y Ulwencreutz's the Royal Families in Europe]. str. 191. ISBN 9781304581358.</ref> prvič omenjenega v ''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'' (''Letopisi in dejanja poljskih vojvod in knezov''), ki jih je okoli leta 1113 napisal Gallus Anonimus. Naziv "dinastija Pjasti" se je prvič pojavil šele v 17. stoletju<ref>''Encyklopedia Powszechna''. PWN Warsaw 1975, vol. III. str. 505.</ref><ref>[https://www.britannica.com/topic/Piast-dynasty "Piast Dynasty"]. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 30. marca 2011.</ref> v zgodovinskem delu poljskega zgodovinarja Adama Naruszewicza, v sodobnih virih pa se ni uporabljal.<ref>Juliusz Bardach (1957). [https://books.google.si/books?id=pCYOAQAAIAAJ&redir_esc=y ''Historia państwa i prawa Polski do roku 1795: Bardach, J. Historia państwa i prawa Polski do połowy XV wieku'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 68.</ref><ref>Jacek Hertel (1980). [https://books.google.si/books?id=bJVJAAAAIAAJ&redir_esc=y ''Imiennictwo dynastii piastowskiej we wcześniejszym średniowieczu'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 31, 160. ISBN 978-83-01-01662-3.</ref>
==Zgodovina==
[[Slika:Ms zanoyskich intro.jpg|thumb|250px|left|''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'']]
Prvi Pjasti, verjetno [[Zahodni Poljani|Poljani]], so se pojavili okoli leta 940 v trdnjavi Giecz na ozemlju Velikopoljske.<ref>[https://www.historiaposzukaj.pl/wiedza,wydarzenia,109,gniezno_czy_giecz_czyli_skad_pochodzi_dynastia.html ''Gniezno czy Giecz, czyli skąd pochodzi dynastia?'']. Historia: Poszukaj. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Kmalu zatem so svojo rezidenco preselili v Gniezno, kjer je knez Mješko I. od okoli 960 vladal Civitas Schinesghe (poljsko Ziemia Polska). Pjasti so nekaj časa vladali tudi Pomorjanskem, [[Češka|Češki]] in [[Lužica|Lužici]], pa tudi [[Rutenija|Ruteniji]] in ogrski Spiški regiji na današnjem vzhodnem [[Slovaška|Slovaškem]]. Vladar se je naslavljal z vojvoda ali kralj, odvisno od njegove moči.
Poljska monarhija se je morala soočati z ekspanzionistično politiko [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] na zahodu, kar je povzročilo krhko sožitje. [[Mješko I.]], [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] in [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]] so poskušali zaščititi poljsko državo s pogodbami, prisegami zvestobe in zakonskimi zvezami s cesarskimi otonskimi in salijskimi dinastijami. Poljski sosedje so bili češka dinastija Přemyslidov, ogrski [[Árpádovci]] in njihovi [[Anžujci|anžujski]] nasledniki, [[Kijevska Rusija]], kasneje tudi država [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega reda]] in [[Velika litovska kneževina]].
[[Slika:Poland1020-c.png|thumb|250px|right|Poljska pod Pjasti okoli leta 1020]]
Položaj Pjastov je odločilno poslabel zaradi razdrobitve po oporoki [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] iz leta 1138. Poljska država se je za skoraj 150 let razbila na več vojvodin, pri čemer se je vojvoda Pjast proti formalno veljavnemu načelu agnatskega statusa boril za prestol v [[Krakov]]u, glavnem mestu Malopoljske province. Številni vojvode, med njimi [[Mješko III. Stari]], [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]] in [[Lešek I. Beli]], so bili okronani, vendar so bili kmalu zatem strmoglavljeni. Starejša veja šlezijskih Pjastov, potomcev vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]], najstarejšega sina [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], je vladala samostojno in bila od 14. stoletja [[vazal]] češke krone.
Potem ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je poljska krona pripadla ogrskemu kralju [[Ludvik I. Ogrski|Ludviku I. Anžujskemu]], sinu Elizabete Pjast, sestre pokojnega kralja Kazimirja III. Mazovska veja Pjastov je izumrla s smrtjo vojvode Janusa III. leta 1526. Zadnji vladajoči vojvoda Šlezijskih Pjastov je bil Jurij Viljem Legniški, ki je umrl leta 1675. Njegov stric Avgust Legniški, zadnji moški Pjast, je umrl leta 1679. Zadnja zakonita dedinja, vojvodinja Karolina Legniško-Brieška, je umrla leta 1707 in je pokopana v Trzebniški opatiji.
Svoje rodoslovje so z dinastijo Pjastov povezovale številne rodbine, kot so nezakonski potomci šlezijskega vojvode Adama Venčeslava Cieszynskega (1574–1617),
==Grb==
Okoli leta 1295 je Przemysł II. uporabil grb z belim orlom,<ref>{{Cite web|url=https://poland-today.pl/it-happened-in-february/|title=Poland Today »White eagle regains its crown|last=Tomaney|first=William|website=Poland Today »White eagle regains its crown|language=en-US|access-date=9. maja 2019}}</ref> ki se je kasneje štel za grb Pjastov ali Pjastovskega orla.<ref>Górczyk, Wojciech. ''Półksiężyc, orzeł, lew i smok. Uwagi o godłach napieczętnych Piastów''.</ref> Šlezijski Pjasti so v 14. stoletju orlu dodali polmesec s križem. Njihov grb je kasneje postal grb Vojvodine Šlezije.
==Vladarji==
===Legendarni vojvode [[Zahodni Poljani|Poljanov]]===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
|
| [[Popiel]]<br> <small>Latinsko: ''Semovit filius Past Ckosisconis''</small>
| vojvoda
| 9. stoletje
| Legendarni vladar [[Zahodni Poljani|Poljanov]]
|-
| [[Slika:Piast.PNG|100px]]
| [[Pjast Kolar]]<br> <small>Poljsko: Piast Kołodziej</small><br>
<small>Latinsko: Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu</small>
| vojvoda
| 9. stoletje
| Legendarni vladar Poljanov, sin [[Hościsko|Hošciska]], oče Sjemovita, ustanovitelj dinastije
|-
| [[Slika: Siemowit.PNG|100px]]
| [[Sjemovit]]<br> <small>Ziemowit</small>
| vojvoda
| 9. stoletje
| Polegendarni vladar Poljanov, sin Pjasta Kolarja in Rzepihe
|-
| [[Slika:Lestek.PNG|100px]]
| [[Lestek]]<br> <small>Leszek, Lestko</small>
| vojvoda
| 9.-10. stoletje
| Polegendarni vladar Poljanov, sin Sjemovita
|-
| [[Slika: Siemomysł.PNG|100px]]
| [[Zjemomisl]]<br><small>Ziemomysl</small>
| vojvoda
| 10. stoletje
| Pollegendarni vladar Poljanov, sin Lešeka
|}
===Vojvode in kralji Poljske===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika:MieszkoDagome.jpg|100px]]
| [[Mješko I.]]
| vojvoda
| ok. 960 –992
| Sin Zjemomisla, <br>prvi krščanski vladar, <br>''Misico, dux Wandalorum''
|-
| [[Slika:Chrobry1.jpg|100px]]
| [[Boleslav I. Hrabri]] <br> <small> Bolesław I Chrobry (Wielki)</small>
| vojvoda, kralj
| Kot vojvoda: 992–18. april 1025<br>Kot kralj:18. april 1025–17. junij 1025
| Sin Mješka I. in Dobrave Češke, prvi kronani kralj ''Regnum Sclavorum, Gothorum sive Polonorum''
|-
| [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]]
| [[Mješko II. Lambert]]
| kralj
| 1025–1031
| Sin Boleslava I. in Emnilde Lužiške
|-
| [[Slika: Bezprym.jpeg|100px]]
| [[Bezprim]]
| vojvoda
| 1031–1032
| Sin Boleslava I. in Judite Ogrske (sporno)
|-
| [[Slika: Monarch-emp.png|100px]]
| [[Oton Boleslavič]]
| vojvoda
| 1032–1032/1033
| Sin Boleslava I. in Emnilde
|-
| [[Slika: Monarch-emp.png|100px]]
| [[Teodorik]] <br> <small>Dytryk</small>
| vojvoda
| 1032–1032/1033
| Vnuk Mješka I. in Ode Haldenslebenske
|-
| [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]]
| [[Mješko II. Lambert]]
| vojvoda
| 1032–1034
|
|-
| [[Slika:Monarch-emp.png |100px]]
| [[Boleslav Pozabljeni]] <br> <small>Bolesław Zapomniany</small>
| vojvoda
| 1034–1038 /1039
| Pollegedaren, obstoj vprašljiv
|-
| [[Slika:Odnowiciel.jpg|100px]]
| [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] <br> <small>Kazimierz I Odnowiciel</small>
| vojvoda
| 1039–1058
| Sin Mješka II. in Riheze Lotarinške
|-
| [[Slika:Bolesław II Śmiały by Aleksander Lesser.PNG|100px]]
| [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni/Smeli]] <br> <small>Bolesław II Szczodry/Śmiały</small>
| vojvoda, kralj
| Kot vojvoda: 1058-1076<br>Kot kralj: 1076-1079
| Sin Kazimirja I. in Marije Dobronjege Kijevske
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław I Herman.jpg|100px]]
| [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]]
| vojvoda
|1079–1102
| Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke (sporno)
|-
| [[Slika:Zbigniew.JPG |100px]]
| [[Zbignjev]] <br> Zbygniew
| vojvoda
|1102–1107
|Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke
|-
| [[Slika: Krzywousty1.jpg|100px]]
| [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] <br> <small>Bolesław III Krzywousty</small>
| vojvoda
|1107–1138
| Sin Vladislava I. in Judite Češke
|}
===Veliki vojvode Poljske (razdrobljeno kraljestvo)===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław II Wygnaniec.jpg|100px]]
| [[Vladislav II. Izgnanec]] <br> <small>Władysław II Wygnaniec</small>
|veliki vojvoda
| 1138 –1146
| Sin Boleslava III. in Zbislave Kijevske, vojvoda Šlezije, izgnan
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Bolesław IV Kędzierzawy.jpg|100px]]
| [[Boleslav IV. Kodravi]]
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1146–1173
| Sin of Boleslava III. in Salome Berške, tudi vojvoda Mazovije
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1173–1177
| Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Velikopoljske
|-
| [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]]
| [[Kazimir II. Pravični]]<br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1170 –1190
| Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Wiślice in Sandomierza
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1190–1190
| Ponovno
|-
| [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]]
| [[Kazimir II. Pravični]] <br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1190-1194
| Ponovno
|-
| [[Slika: Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1194–1198
| Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske,<br>tudi vojvoda Sandomierza
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1198–1199
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1199–1199
| Ponovno
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1199–1202
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]]
| [[Vladislav III. Tankonogi]] <br> <small>Władysław III Laskonogi</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1202–1202
| Sin Mješka III. in Eudoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1202–1210
| Ponovno
|-
| [[Slika:Mieszko IV.JPG|100px]]
| [[Mješko IV. Krivonogi]] <br> <small>Mieszko I Plątonogi</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1210–1211
| Sin Vladislava II. in Agneze Babenberške, tudi vojvoda Šlezije
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1211–1225
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]]
| [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1225–1225
| Vnuk Vladislava II., sin Boleslava I. Visokega in Kristine, tudi vojvoda Šlezije
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1225–1227
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]]
| [[Vladislav III. Tankonogi]] <br> Władysław III Laskonogi
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1227–1229
| Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske
|-
| [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]]
| [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1229–1232
| Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske, tudi vojvoda Mazovije
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]]
| [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1232–1238
| Ponovno
|-
| [[Slika:Henryk II Pobożny tomb effigy.PNG|100px]]
| [[Henrik II. Pobožni]] <br> <small>Henryk II Pobożny</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1238–1241
| Sin Henrika I. in svete Hedvige Andeške (Šlezijske), tudi vojvoda Vroclava in Velikopoljske, padel v bitki pri Legnici
|-
| [[Slika: Monarch-emp.png|100px]]
| [[Boleslav II. Rogati]] <br> <small>Bolesław II Rogatka</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1241–1241
| Sin Henrika II. in Ane Češke, tudi vojvoda Šlezije
|-
| [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]]
| [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1241–1243
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Bolesław Wstydliwy.jpg|100px]]
| [[Boleslav V. Sramežljivi]] <br> <small>Bolesław Wstydliwy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1243–1279
| Sin Leška Belega in Grzimislave Luške
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Czarny.jpg|100px]]
| [[Lešek II. Črni]] <br> <small>Leszek Czarny</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1279–1288
| Po očetovi strani vnuk Konrada I. Mazovskega in po materini strani vnuk Henrika II., sin Kazimirja I. Kujavskega in Konstance Vroclavske
|-
| [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]]
| [[Boleslav II. Mazovski]]
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1288–1288
| Vnuk Konrada I. Mazovskega, vojvoda Mazovije
|-
| [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]]
| [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1288–1289
| Po očetovi strani vnuk Henrika II., po materini strani vnuk Henrika I., sin Henrika III. Belega in Judite Mazovske, vojvoda Spodnje Šlezije
|-
| [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]]
| [[Boleslav II. Mazovski]] <br>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1289–1289
| Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske
|-
| [[Slika:Wladislaus I of Poland.PNG|100px]]
| [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Sloki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1289–1289
| Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske
|-
| [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]]
| [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1289–1290
| Ponovno
|}
===Kralj Poljske (poskusi ponovne združitve)===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika:Przemysł II by Aleksander Lesser.PNG|100px]]
| [[Przemisl II.]] <br> <small>Premyslas, Premislaus</small>
| veliki vojvoda, kralj
| Kot veliki vojvoda: 1290–1291 <br> Kot kralj: 1295-1296
| Vnuk Henrika II., sin Przemisla I. in Elizabete Vroclavske, tudi vojvoda Poznana, Velikopoljske in Pomorjanske
|}
===Kralja Poljske (združeno kraljestvo)===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika: Wladislaus I of Poland.PNG|100px]]
| [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Sloki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small>
| kralj
| 1320–1333
| Ponovno, ponovno združena Kraljevina Poljska
|-
| [[Slika:Casimir the Great by Leopold Löffler.PNG|100px]]
| [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] <br> <small>Kazimierz III Wielki</small>
| kralj
| 1333–1370
| Sin Vladislava I. in Jadvige Kališke, eden o največjih poljskih vladarjev
|}
==Ženske predstavnice dinastije==
===Kraljice žene===
[[Slika:Denar rys chrobry1.png|250px|right|thumb|''Denar Princes Polonie'', 11. stoletje (obdobje Boleslava I. Hrabrega), je bile den od najbolj prepoznanih kovancev v zgodovini Poljske]]
* Svetoslava, domnevno hčerka [[Mješko I.|Mješka I.]], kraljica žena Danske, Norveške, Švedske in Anglije, mati [[Knuta Velikega]], kralja cele Anglije, Danske in Norveške
* Svjetoslava Poljska, hčerka [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I.]], kraljica žena Češke
* Rikeza Pojska, hčerka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]], kraljica žena Švedske, mati Knuta V. Danskega in Zofije Minske
* Rikeza Pojska, kraljica Kastilje, hčerka [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II.]], kralica žena Leóna in Galicije, kraljica žena Kastilje, cesarica vseh Španij
* Salomea Poljska, hčerka Leška I. Belega, kraljica žena Haliča
* Fenena Kujavska, hčerka Zjemomisla Kujavskega, kraljica žena Ogrske
* Elizabeta Rikeza Poljska, hčerka Przemisla II., kraljica žena Poljske in Češke
* Viola Ciešinska, hčerka Mješka I., vojvode Cieszyna, kraljica žena Ogrske, Češke in Poljske
* Marija Bitomska, hčerka Kazimirja Bitomskega, kraljica žena Ogrske
* Beatrika Šlezijska. hčerka Bolka I. Stogega, nemška kraljica
* Hedvika Hališka, hčerka Boleslava Pobožnega, kraljica žena Poljske, mati kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] in ogrske kraljice Elizabete Poljske
* Elizabeta Poljska, hčerka [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I. Slokega]], kraljica žena Ogrske, mati Ludvika I. Ogrskega, kralja Poljske, Ogrske in Hrvaške, in kralja Karla I. Ogrskega, kralja Ogrske in Hrvaške
* Ana Švidniška, hčerka Henrika II., vojvode Švidnice, kraljica žena Nemčije in Češke in cesarica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], mati Venčeslava IV. Češkega, kralja Nemčije in Češke
* Hedvika Saganska, hčerka Henrika V. Železnega, kraljica žena Poljske
==Duhovščina==
===Nadškofi===
* Boleskav Tošeški, škof [[Esztergom]]a
* Vladislav Vroclavski, nadškof [[Salzburg]]a
===Škofi===
* Jaroslan Opolski, škof [[Vroclav]]a
* Mješko Bitomski, škof [[Nitra|Nitre]] in [[Veszprém]]a
* Henrik Mazovski, škof Plocka
* Jan Kropidlo, škof Poznana, Vloclaveka, Kamieńa in Helmna
* Venčeslav II. Legniški, škof Lebusa in Vroclava
* Henrik VIII. Legniški, škof Vroclava
* Konrad IV. Starejši, škof Vroclava
* Aleksander Mazovski, škof [[Trento|Trenta]]
* Kazimir III. Ploški, škof Plocka
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Šlezija]]
ipz5769uq9uts3ps6ya8trixd0ibxr1
5723041
5722990
2022-07-24T05:21:10Z
Octopus
13285
/* Veliki vojvode Poljske (razdrobljeno kraljestvo) */ povezava
wikitext
text/x-wiki
{{Royal house
|surname = Pjasti
|coat of arms = [[Slika:COA Piast dynasty.svg|200px]]
|country = * [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]]
* [[Kraljevina Galicija–Volinija]]
* [[Vojvodina Mazovija]]
* [[Vojvodina Šlezija]]
* [[Vijvodina Češka]]
|titles =
* Kralj Poljske
* Kralj Rutenije
* Vojvoda Poljakov
* Vojvoda Poljske
* Vojvoda Krakova
* Vojvoda Kujavije
* Vojvoda Mazovije
* Vojvoda Sandomierza
* Vojvoda Velikopoljske
* Vojvoda Šlezije
* Vojvoda Sieradz-Łęczyce
* Vojvoda Češke
|founder = [[Mješko I.]]
|final ruler = [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] v Kraljevini Poljski, Jurij IV. Viljem Legniški v Šlezijskih vojvodinah
|founding year = {{circa}} 960
|dissolution = 1370 v Kraljevini Poljski, 1675 v Šlezijskih vojvodinah
|branches = * Šlezijski Pjasti, zadnja preživela veja dinastije
* Mazovijski Pjasti
* rodbina Griffins<ref>A. Małecki. ''Studya heraldyczne'' [Heraldične študije], vol. I. Lwów 1890. str. 268–285; M. L. Wójcik. ''Ród Gryfitów do końca XIII wieku''. Pochodzenie – genealogia – rozsiedlenie, Historia CVII, Wrocław 1993. str. 39.</ref>
}}
'''Pjasti''' ([[Poljščina|poljsko]] Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.<ref>[https://www.familytreedna.com/groups/piastdynasty/about/background ''FamilyTreeDNA – Genetic Testing for Ancestry, Family History & Genealogy'']. www.familytreedna.com. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Prvi dokumentirani poljski monarh je bil vojvoda [[Mješko I.]] (okoli 930–992).<ref>Ring, Trudy; Watson, Noelle; Schellinger, Paul (28. oktober 2013). [https://books.google.si/books?id=uWjYAQAAQBAJ&q=mieszko+I+first+documented&pg=PT478&redir_esc=y#v=snippet&q=mieszko%20I%20first%20documented&f=false ''Northern Europe: International Dictionary of Historic Places'']. Routledge. ISBN 9781136639517.</ref> Vladavina Pjastov na Poljskem se je končala leta 1370 s smrtjo kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]].
Veje Pjastov so še naprej vladale v vojvodini [[Mazovija|Mazoviji]] in v vojvodinah [[Šlezija|Šlezije]], dokler ni leta 1675 umrl zadnji moški šlezijski Pjast. Pjasti so sklepali zakonske zveze z več plemiškimi rodbinami [[Evropa|Evrope]] in imeli številne visoke položaje, nekatere tudi v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Jagelonski kralji po [[Ivan I. Albert|Ivanu I. Albertu]] so bili po ženski liniji potomci hčerke kralja Kazimirja III.
==Izvor imena==
Zgodnji poljski vojvode in kralji so zase trdili, da so potomci pollegendarnega [[Pjast Kolar|Pjasta Kolarja]] (poljsko Piast Kołodziej),<ref>Ulwencreutz, Lars (2013). [https://books.google.si/books?id=fpQlBgAAQBAJ&newbks=0&hl=en&redir_esc=y Ulwencreutz's the Royal Families in Europe]. str. 191. ISBN 9781304581358.</ref> prvič omenjenega v ''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'' (''Letopisi in dejanja poljskih vojvod in knezov''), ki jih je okoli leta 1113 napisal Gallus Anonimus. Naziv "dinastija Pjasti" se je prvič pojavil šele v 17. stoletju<ref>''Encyklopedia Powszechna''. PWN Warsaw 1975, vol. III. str. 505.</ref><ref>[https://www.britannica.com/topic/Piast-dynasty "Piast Dynasty"]. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 30. marca 2011.</ref> v zgodovinskem delu poljskega zgodovinarja Adama Naruszewicza, v sodobnih virih pa se ni uporabljal.<ref>Juliusz Bardach (1957). [https://books.google.si/books?id=pCYOAQAAIAAJ&redir_esc=y ''Historia państwa i prawa Polski do roku 1795: Bardach, J. Historia państwa i prawa Polski do połowy XV wieku'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 68.</ref><ref>Jacek Hertel (1980). [https://books.google.si/books?id=bJVJAAAAIAAJ&redir_esc=y ''Imiennictwo dynastii piastowskiej we wcześniejszym średniowieczu'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 31, 160. ISBN 978-83-01-01662-3.</ref>
==Zgodovina==
[[Slika:Ms zanoyskich intro.jpg|thumb|250px|left|''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'']]
Prvi Pjasti, verjetno [[Zahodni Poljani|Poljani]], so se pojavili okoli leta 940 v trdnjavi Giecz na ozemlju Velikopoljske.<ref>[https://www.historiaposzukaj.pl/wiedza,wydarzenia,109,gniezno_czy_giecz_czyli_skad_pochodzi_dynastia.html ''Gniezno czy Giecz, czyli skąd pochodzi dynastia?'']. Historia: Poszukaj. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Kmalu zatem so svojo rezidenco preselili v Gniezno, kjer je knez Mješko I. od okoli 960 vladal Civitas Schinesghe (poljsko Ziemia Polska). Pjasti so nekaj časa vladali tudi Pomorjanskem, [[Češka|Češki]] in [[Lužica|Lužici]], pa tudi [[Rutenija|Ruteniji]] in ogrski Spiški regiji na današnjem vzhodnem [[Slovaška|Slovaškem]]. Vladar se je naslavljal z vojvoda ali kralj, odvisno od njegove moči.
Poljska monarhija se je morala soočati z ekspanzionistično politiko [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] na zahodu, kar je povzročilo krhko sožitje. [[Mješko I.]], [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] in [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]] so poskušali zaščititi poljsko državo s pogodbami, prisegami zvestobe in zakonskimi zvezami s cesarskimi otonskimi in salijskimi dinastijami. Poljski sosedje so bili češka dinastija Přemyslidov, ogrski [[Árpádovci]] in njihovi [[Anžujci|anžujski]] nasledniki, [[Kijevska Rusija]], kasneje tudi država [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega reda]] in [[Velika litovska kneževina]].
[[Slika:Poland1020-c.png|thumb|250px|right|Poljska pod Pjasti okoli leta 1020]]
Položaj Pjastov je odločilno poslabel zaradi razdrobitve po oporoki [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] iz leta 1138. Poljska država se je za skoraj 150 let razbila na več vojvodin, pri čemer se je vojvoda Pjast proti formalno veljavnemu načelu agnatskega statusa boril za prestol v [[Krakov]]u, glavnem mestu Malopoljske province. Številni vojvode, med njimi [[Mješko III. Stari]], [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]] in [[Lešek I. Beli]], so bili okronani, vendar so bili kmalu zatem strmoglavljeni. Starejša veja šlezijskih Pjastov, potomcev vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]], najstarejšega sina [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], je vladala samostojno in bila od 14. stoletja [[vazal]] češke krone.
Potem ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je poljska krona pripadla ogrskemu kralju [[Ludvik I. Ogrski|Ludviku I. Anžujskemu]], sinu Elizabete Pjast, sestre pokojnega kralja Kazimirja III. Mazovska veja Pjastov je izumrla s smrtjo vojvode Janusa III. leta 1526. Zadnji vladajoči vojvoda Šlezijskih Pjastov je bil Jurij Viljem Legniški, ki je umrl leta 1675. Njegov stric Avgust Legniški, zadnji moški Pjast, je umrl leta 1679. Zadnja zakonita dedinja, vojvodinja Karolina Legniško-Brieška, je umrla leta 1707 in je pokopana v Trzebniški opatiji.
Svoje rodoslovje so z dinastijo Pjastov povezovale številne rodbine, kot so nezakonski potomci šlezijskega vojvode Adama Venčeslava Cieszynskega (1574–1617),
==Grb==
Okoli leta 1295 je Przemysł II. uporabil grb z belim orlom,<ref>{{Cite web|url=https://poland-today.pl/it-happened-in-february/|title=Poland Today »White eagle regains its crown|last=Tomaney|first=William|website=Poland Today »White eagle regains its crown|language=en-US|access-date=9. maja 2019}}</ref> ki se je kasneje štel za grb Pjastov ali Pjastovskega orla.<ref>Górczyk, Wojciech. ''Półksiężyc, orzeł, lew i smok. Uwagi o godłach napieczętnych Piastów''.</ref> Šlezijski Pjasti so v 14. stoletju orlu dodali polmesec s križem. Njihov grb je kasneje postal grb Vojvodine Šlezije.
==Vladarji==
===Legendarni vojvode [[Zahodni Poljani|Poljanov]]===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
|
| [[Popiel]]<br> <small>Latinsko: ''Semovit filius Past Ckosisconis''</small>
| vojvoda
| 9. stoletje
| Legendarni vladar [[Zahodni Poljani|Poljanov]]
|-
| [[Slika:Piast.PNG|100px]]
| [[Pjast Kolar]]<br> <small>Poljsko: Piast Kołodziej</small><br>
<small>Latinsko: Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu</small>
| vojvoda
| 9. stoletje
| Legendarni vladar Poljanov, sin [[Hościsko|Hošciska]], oče Sjemovita, ustanovitelj dinastije
|-
| [[Slika: Siemowit.PNG|100px]]
| [[Sjemovit]]<br> <small>Ziemowit</small>
| vojvoda
| 9. stoletje
| Polegendarni vladar Poljanov, sin Pjasta Kolarja in Rzepihe
|-
| [[Slika:Lestek.PNG|100px]]
| [[Lestek]]<br> <small>Leszek, Lestko</small>
| vojvoda
| 9.-10. stoletje
| Polegendarni vladar Poljanov, sin Sjemovita
|-
| [[Slika: Siemomysł.PNG|100px]]
| [[Zjemomisl]]<br><small>Ziemomysl</small>
| vojvoda
| 10. stoletje
| Pollegendarni vladar Poljanov, sin Lešeka
|}
===Vojvode in kralji Poljske===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika:MieszkoDagome.jpg|100px]]
| [[Mješko I.]]
| vojvoda
| ok. 960 –992
| Sin Zjemomisla, <br>prvi krščanski vladar, <br>''Misico, dux Wandalorum''
|-
| [[Slika:Chrobry1.jpg|100px]]
| [[Boleslav I. Hrabri]] <br> <small> Bolesław I Chrobry (Wielki)</small>
| vojvoda, kralj
| Kot vojvoda: 992–18. april 1025<br>Kot kralj:18. april 1025–17. junij 1025
| Sin Mješka I. in Dobrave Češke, prvi kronani kralj ''Regnum Sclavorum, Gothorum sive Polonorum''
|-
| [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]]
| [[Mješko II. Lambert]]
| kralj
| 1025–1031
| Sin Boleslava I. in Emnilde Lužiške
|-
| [[Slika: Bezprym.jpeg|100px]]
| [[Bezprim]]
| vojvoda
| 1031–1032
| Sin Boleslava I. in Judite Ogrske (sporno)
|-
| [[Slika: Monarch-emp.png|100px]]
| [[Oton Boleslavič]]
| vojvoda
| 1032–1032/1033
| Sin Boleslava I. in Emnilde
|-
| [[Slika: Monarch-emp.png|100px]]
| [[Teodorik]] <br> <small>Dytryk</small>
| vojvoda
| 1032–1032/1033
| Vnuk Mješka I. in Ode Haldenslebenske
|-
| [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]]
| [[Mješko II. Lambert]]
| vojvoda
| 1032–1034
|
|-
| [[Slika:Monarch-emp.png |100px]]
| [[Boleslav Pozabljeni]] <br> <small>Bolesław Zapomniany</small>
| vojvoda
| 1034–1038 /1039
| Pollegedaren, obstoj vprašljiv
|-
| [[Slika:Odnowiciel.jpg|100px]]
| [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] <br> <small>Kazimierz I Odnowiciel</small>
| vojvoda
| 1039–1058
| Sin Mješka II. in Riheze Lotarinške
|-
| [[Slika:Bolesław II Śmiały by Aleksander Lesser.PNG|100px]]
| [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni/Smeli]] <br> <small>Bolesław II Szczodry/Śmiały</small>
| vojvoda, kralj
| Kot vojvoda: 1058-1076<br>Kot kralj: 1076-1079
| Sin Kazimirja I. in Marije Dobronjege Kijevske
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław I Herman.jpg|100px]]
| [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]]
| vojvoda
|1079–1102
| Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke (sporno)
|-
| [[Slika:Zbigniew.JPG |100px]]
| [[Zbignjev]] <br> Zbygniew
| vojvoda
|1102–1107
|Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke
|-
| [[Slika: Krzywousty1.jpg|100px]]
| [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] <br> <small>Bolesław III Krzywousty</small>
| vojvoda
|1107–1138
| Sin Vladislava I. in Judite Češke
|}
===Veliki vojvode Poljske (razdrobljeno kraljestvo)===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław II Wygnaniec.jpg|100px]]
| [[Vladislav II. Izgnanec]] <br> <small>Władysław II Wygnaniec</small>
|veliki vojvoda
| 1138 –1146
| Sin Boleslava III. in Zbislave Kijevske, vojvoda Šlezije, izgnan
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Bolesław IV Kędzierzawy.jpg|100px]]
| [[Boleslav IV. Kodravi]]
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1146–1173
| Sin of Boleslava III. in Salome Berške, tudi vojvoda Mazovije
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1173–1177
| Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Velikopoljske
|-
| [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]]
| [[Kazimir II. Pravični]]<br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1170 –1190
| Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Wiślice in Sandomierza
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1190–1190
| Ponovno
|-
| [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]]
| [[Kazimir II. Pravični]] <br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1190-1194
| Ponovno
|-
| [[Slika: Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1194–1198
| Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske,<br>tudi vojvoda Sandomierza
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1198–1199
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1199–1199
| Ponovno
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1199–1202
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]]
| [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]] <br> <small>Władysław III Laskonogi</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1202–1202
| Sin Mješka III. in Eudoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1202–1210
| Ponovno
|-
| [[Slika:Mieszko IV.JPG|100px]]
| [[Mješko IV. Krivonogi]] <br> <small>Mieszko I Plątonogi</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1210–1211
| Sin Vladislava II. in Agneze Babenberške, tudi vojvoda Šlezije
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1211–1225
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]]
| [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1225–1225
| Vnuk Vladislava II., sin Boleslava I. Visokega in Kristine, tudi vojvoda Šlezije
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1225–1227
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]]
| [[Vladislav III. Tankonogi]] <br> Władysław III Laskonogi
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1227–1229
| Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske
|-
| [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]]
| [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1229–1232
| Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske, tudi vojvoda Mazovije
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]]
| [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1232–1238
| Ponovno
|-
| [[Slika:Henryk II Pobożny tomb effigy.PNG|100px]]
| [[Henrik II. Pobožni]] <br> <small>Henryk II Pobożny</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1238–1241
| Sin Henrika I. in svete Hedvige Andeške (Šlezijske), tudi vojvoda Vroclava in Velikopoljske, padel v bitki pri Legnici
|-
| [[Slika: Monarch-emp.png|100px]]
| [[Boleslav II. Rogati]] <br> <small>Bolesław II Rogatka</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1241–1241
| Sin Henrika II. in Ane Češke, tudi vojvoda Šlezije
|-
| [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]]
| [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1241–1243
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Bolesław Wstydliwy.jpg|100px]]
| [[Boleslav V. Sramežljivi]] <br> <small>Bolesław Wstydliwy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1243–1279
| Sin Leška Belega in Grzimislave Luške
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Czarny.jpg|100px]]
| [[Lešek II. Črni]] <br> <small>Leszek Czarny</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1279–1288
| Po očetovi strani vnuk Konrada I. Mazovskega in po materini strani vnuk Henrika II., sin Kazimirja I. Kujavskega in Konstance Vroclavske
|-
| [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]]
| [[Boleslav II. Mazovski]]
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1288–1288
| Vnuk Konrada I. Mazovskega, vojvoda Mazovije
|-
| [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]]
| [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1288–1289
| Po očetovi strani vnuk Henrika II., po materini strani vnuk Henrika I., sin Henrika III. Belega in Judite Mazovske, vojvoda Spodnje Šlezije
|-
| [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]]
| [[Boleslav II. Mazovski]] <br>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1289–1289
| Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske
|-
| [[Slika:Wladislaus I of Poland.PNG|100px]]
| [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Sloki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1289–1289
| Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske
|-
| [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]]
| [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1289–1290
| Ponovno
|}
===Kralj Poljske (poskusi ponovne združitve)===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika:Przemysł II by Aleksander Lesser.PNG|100px]]
| [[Przemisl II.]] <br> <small>Premyslas, Premislaus</small>
| veliki vojvoda, kralj
| Kot veliki vojvoda: 1290–1291 <br> Kot kralj: 1295-1296
| Vnuk Henrika II., sin Przemisla I. in Elizabete Vroclavske, tudi vojvoda Poznana, Velikopoljske in Pomorjanske
|}
===Kralja Poljske (združeno kraljestvo)===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika: Wladislaus I of Poland.PNG|100px]]
| [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Sloki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small>
| kralj
| 1320–1333
| Ponovno, ponovno združena Kraljevina Poljska
|-
| [[Slika:Casimir the Great by Leopold Löffler.PNG|100px]]
| [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] <br> <small>Kazimierz III Wielki</small>
| kralj
| 1333–1370
| Sin Vladislava I. in Jadvige Kališke, eden o največjih poljskih vladarjev
|}
==Ženske predstavnice dinastije==
===Kraljice žene===
[[Slika:Denar rys chrobry1.png|250px|right|thumb|''Denar Princes Polonie'', 11. stoletje (obdobje Boleslava I. Hrabrega), je bile den od najbolj prepoznanih kovancev v zgodovini Poljske]]
* Svetoslava, domnevno hčerka [[Mješko I.|Mješka I.]], kraljica žena Danske, Norveške, Švedske in Anglije, mati [[Knuta Velikega]], kralja cele Anglije, Danske in Norveške
* Svjetoslava Poljska, hčerka [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I.]], kraljica žena Češke
* Rikeza Pojska, hčerka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]], kraljica žena Švedske, mati Knuta V. Danskega in Zofije Minske
* Rikeza Pojska, kraljica Kastilje, hčerka [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II.]], kralica žena Leóna in Galicije, kraljica žena Kastilje, cesarica vseh Španij
* Salomea Poljska, hčerka Leška I. Belega, kraljica žena Haliča
* Fenena Kujavska, hčerka Zjemomisla Kujavskega, kraljica žena Ogrske
* Elizabeta Rikeza Poljska, hčerka Przemisla II., kraljica žena Poljske in Češke
* Viola Ciešinska, hčerka Mješka I., vojvode Cieszyna, kraljica žena Ogrske, Češke in Poljske
* Marija Bitomska, hčerka Kazimirja Bitomskega, kraljica žena Ogrske
* Beatrika Šlezijska. hčerka Bolka I. Stogega, nemška kraljica
* Hedvika Hališka, hčerka Boleslava Pobožnega, kraljica žena Poljske, mati kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] in ogrske kraljice Elizabete Poljske
* Elizabeta Poljska, hčerka [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I. Slokega]], kraljica žena Ogrske, mati Ludvika I. Ogrskega, kralja Poljske, Ogrske in Hrvaške, in kralja Karla I. Ogrskega, kralja Ogrske in Hrvaške
* Ana Švidniška, hčerka Henrika II., vojvode Švidnice, kraljica žena Nemčije in Češke in cesarica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], mati Venčeslava IV. Češkega, kralja Nemčije in Češke
* Hedvika Saganska, hčerka Henrika V. Železnega, kraljica žena Poljske
==Duhovščina==
===Nadškofi===
* Boleskav Tošeški, škof [[Esztergom]]a
* Vladislav Vroclavski, nadškof [[Salzburg]]a
===Škofi===
* Jaroslan Opolski, škof [[Vroclav]]a
* Mješko Bitomski, škof [[Nitra|Nitre]] in [[Veszprém]]a
* Henrik Mazovski, škof Plocka
* Jan Kropidlo, škof Poznana, Vloclaveka, Kamieńa in Helmna
* Venčeslav II. Legniški, škof Lebusa in Vroclava
* Henrik VIII. Legniški, škof Vroclava
* Konrad IV. Starejši, škof Vroclava
* Aleksander Mazovski, škof [[Trento|Trenta]]
* Kazimir III. Ploški, škof Plocka
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Šlezija]]
2r4680u1ayvjwvtriap6ux01lt6n45n
5723042
5723041
2022-07-24T05:23:47Z
Octopus
13285
Redakcija 5723041 uporabnika [[Special:Contributions/Octopus|Octopus]] ([[User talk:Octopus|pogovor]]) razveljavljena
wikitext
text/x-wiki
{{Royal house
|surname = Pjasti
|coat of arms = [[Slika:COA Piast dynasty.svg|200px]]
|country = * [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]]
* [[Kraljevina Galicija–Volinija]]
* [[Vojvodina Mazovija]]
* [[Vojvodina Šlezija]]
* [[Vijvodina Češka]]
|titles =
* Kralj Poljske
* Kralj Rutenije
* Vojvoda Poljakov
* Vojvoda Poljske
* Vojvoda Krakova
* Vojvoda Kujavije
* Vojvoda Mazovije
* Vojvoda Sandomierza
* Vojvoda Velikopoljske
* Vojvoda Šlezije
* Vojvoda Sieradz-Łęczyce
* Vojvoda Češke
|founder = [[Mješko I.]]
|final ruler = [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] v Kraljevini Poljski, Jurij IV. Viljem Legniški v Šlezijskih vojvodinah
|founding year = {{circa}} 960
|dissolution = 1370 v Kraljevini Poljski, 1675 v Šlezijskih vojvodinah
|branches = * Šlezijski Pjasti, zadnja preživela veja dinastije
* Mazovijski Pjasti
* rodbina Griffins<ref>A. Małecki. ''Studya heraldyczne'' [Heraldične študije], vol. I. Lwów 1890. str. 268–285; M. L. Wójcik. ''Ród Gryfitów do końca XIII wieku''. Pochodzenie – genealogia – rozsiedlenie, Historia CVII, Wrocław 1993. str. 39.</ref>
}}
'''Pjasti''' ([[Poljščina|poljsko]] Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.<ref>[https://www.familytreedna.com/groups/piastdynasty/about/background ''FamilyTreeDNA – Genetic Testing for Ancestry, Family History & Genealogy'']. www.familytreedna.com. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Prvi dokumentirani poljski monarh je bil vojvoda [[Mješko I.]] (okoli 930–992).<ref>Ring, Trudy; Watson, Noelle; Schellinger, Paul (28. oktober 2013). [https://books.google.si/books?id=uWjYAQAAQBAJ&q=mieszko+I+first+documented&pg=PT478&redir_esc=y#v=snippet&q=mieszko%20I%20first%20documented&f=false ''Northern Europe: International Dictionary of Historic Places'']. Routledge. ISBN 9781136639517.</ref> Vladavina Pjastov na Poljskem se je končala leta 1370 s smrtjo kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]].
Veje Pjastov so še naprej vladale v vojvodini [[Mazovija|Mazoviji]] in v vojvodinah [[Šlezija|Šlezije]], dokler ni leta 1675 umrl zadnji moški šlezijski Pjast. Pjasti so sklepali zakonske zveze z več plemiškimi rodbinami [[Evropa|Evrope]] in imeli številne visoke položaje, nekatere tudi v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Jagelonski kralji po [[Ivan I. Albert|Ivanu I. Albertu]] so bili po ženski liniji potomci hčerke kralja Kazimirja III.
==Izvor imena==
Zgodnji poljski vojvode in kralji so zase trdili, da so potomci pollegendarnega [[Pjast Kolar|Pjasta Kolarja]] (poljsko Piast Kołodziej),<ref>Ulwencreutz, Lars (2013). [https://books.google.si/books?id=fpQlBgAAQBAJ&newbks=0&hl=en&redir_esc=y Ulwencreutz's the Royal Families in Europe]. str. 191. ISBN 9781304581358.</ref> prvič omenjenega v ''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'' (''Letopisi in dejanja poljskih vojvod in knezov''), ki jih je okoli leta 1113 napisal Gallus Anonimus. Naziv "dinastija Pjasti" se je prvič pojavil šele v 17. stoletju<ref>''Encyklopedia Powszechna''. PWN Warsaw 1975, vol. III. str. 505.</ref><ref>[https://www.britannica.com/topic/Piast-dynasty "Piast Dynasty"]. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 30. marca 2011.</ref> v zgodovinskem delu poljskega zgodovinarja Adama Naruszewicza, v sodobnih virih pa se ni uporabljal.<ref>Juliusz Bardach (1957). [https://books.google.si/books?id=pCYOAQAAIAAJ&redir_esc=y ''Historia państwa i prawa Polski do roku 1795: Bardach, J. Historia państwa i prawa Polski do połowy XV wieku'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 68.</ref><ref>Jacek Hertel (1980). [https://books.google.si/books?id=bJVJAAAAIAAJ&redir_esc=y ''Imiennictwo dynastii piastowskiej we wcześniejszym średniowieczu'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 31, 160. ISBN 978-83-01-01662-3.</ref>
==Zgodovina==
[[Slika:Ms zanoyskich intro.jpg|thumb|250px|left|''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'']]
Prvi Pjasti, verjetno [[Zahodni Poljani|Poljani]], so se pojavili okoli leta 940 v trdnjavi Giecz na ozemlju Velikopoljske.<ref>[https://www.historiaposzukaj.pl/wiedza,wydarzenia,109,gniezno_czy_giecz_czyli_skad_pochodzi_dynastia.html ''Gniezno czy Giecz, czyli skąd pochodzi dynastia?'']. Historia: Poszukaj. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Kmalu zatem so svojo rezidenco preselili v Gniezno, kjer je knez Mješko I. od okoli 960 vladal Civitas Schinesghe (poljsko Ziemia Polska). Pjasti so nekaj časa vladali tudi Pomorjanskem, [[Češka|Češki]] in [[Lužica|Lužici]], pa tudi [[Rutenija|Ruteniji]] in ogrski Spiški regiji na današnjem vzhodnem [[Slovaška|Slovaškem]]. Vladar se je naslavljal z vojvoda ali kralj, odvisno od njegove moči.
Poljska monarhija se je morala soočati z ekspanzionistično politiko [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] na zahodu, kar je povzročilo krhko sožitje. [[Mješko I.]], [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] in [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]] so poskušali zaščititi poljsko državo s pogodbami, prisegami zvestobe in zakonskimi zvezami s cesarskimi otonskimi in salijskimi dinastijami. Poljski sosedje so bili češka dinastija Přemyslidov, ogrski [[Árpádovci]] in njihovi [[Anžujci|anžujski]] nasledniki, [[Kijevska Rusija]], kasneje tudi država [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega reda]] in [[Velika litovska kneževina]].
[[Slika:Poland1020-c.png|thumb|250px|right|Poljska pod Pjasti okoli leta 1020]]
Položaj Pjastov je odločilno poslabel zaradi razdrobitve po oporoki [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] iz leta 1138. Poljska država se je za skoraj 150 let razbila na več vojvodin, pri čemer se je vojvoda Pjast proti formalno veljavnemu načelu agnatskega statusa boril za prestol v [[Krakov]]u, glavnem mestu Malopoljske province. Številni vojvode, med njimi [[Mješko III. Stari]], [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]] in [[Lešek I. Beli]], so bili okronani, vendar so bili kmalu zatem strmoglavljeni. Starejša veja šlezijskih Pjastov, potomcev vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]], najstarejšega sina [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], je vladala samostojno in bila od 14. stoletja [[vazal]] češke krone.
Potem ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je poljska krona pripadla ogrskemu kralju [[Ludvik I. Ogrski|Ludviku I. Anžujskemu]], sinu Elizabete Pjast, sestre pokojnega kralja Kazimirja III. Mazovska veja Pjastov je izumrla s smrtjo vojvode Janusa III. leta 1526. Zadnji vladajoči vojvoda Šlezijskih Pjastov je bil Jurij Viljem Legniški, ki je umrl leta 1675. Njegov stric Avgust Legniški, zadnji moški Pjast, je umrl leta 1679. Zadnja zakonita dedinja, vojvodinja Karolina Legniško-Brieška, je umrla leta 1707 in je pokopana v Trzebniški opatiji.
Svoje rodoslovje so z dinastijo Pjastov povezovale številne rodbine, kot so nezakonski potomci šlezijskega vojvode Adama Venčeslava Cieszynskega (1574–1617),
==Grb==
Okoli leta 1295 je Przemysł II. uporabil grb z belim orlom,<ref>{{Cite web|url=https://poland-today.pl/it-happened-in-february/|title=Poland Today »White eagle regains its crown|last=Tomaney|first=William|website=Poland Today »White eagle regains its crown|language=en-US|access-date=9. maja 2019}}</ref> ki se je kasneje štel za grb Pjastov ali Pjastovskega orla.<ref>Górczyk, Wojciech. ''Półksiężyc, orzeł, lew i smok. Uwagi o godłach napieczętnych Piastów''.</ref> Šlezijski Pjasti so v 14. stoletju orlu dodali polmesec s križem. Njihov grb je kasneje postal grb Vojvodine Šlezije.
==Vladarji==
===Legendarni vojvode [[Zahodni Poljani|Poljanov]]===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
|
| [[Popiel]]<br> <small>Latinsko: ''Semovit filius Past Ckosisconis''</small>
| vojvoda
| 9. stoletje
| Legendarni vladar [[Zahodni Poljani|Poljanov]]
|-
| [[Slika:Piast.PNG|100px]]
| [[Pjast Kolar]]<br> <small>Poljsko: Piast Kołodziej</small><br>
<small>Latinsko: Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu</small>
| vojvoda
| 9. stoletje
| Legendarni vladar Poljanov, sin [[Hościsko|Hošciska]], oče Sjemovita, ustanovitelj dinastije
|-
| [[Slika: Siemowit.PNG|100px]]
| [[Sjemovit]]<br> <small>Ziemowit</small>
| vojvoda
| 9. stoletje
| Polegendarni vladar Poljanov, sin Pjasta Kolarja in Rzepihe
|-
| [[Slika:Lestek.PNG|100px]]
| [[Lestek]]<br> <small>Leszek, Lestko</small>
| vojvoda
| 9.-10. stoletje
| Polegendarni vladar Poljanov, sin Sjemovita
|-
| [[Slika: Siemomysł.PNG|100px]]
| [[Zjemomisl]]<br><small>Ziemomysl</small>
| vojvoda
| 10. stoletje
| Pollegendarni vladar Poljanov, sin Lešeka
|}
===Vojvode in kralji Poljske===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika:MieszkoDagome.jpg|100px]]
| [[Mješko I.]]
| vojvoda
| ok. 960 –992
| Sin Zjemomisla, <br>prvi krščanski vladar, <br>''Misico, dux Wandalorum''
|-
| [[Slika:Chrobry1.jpg|100px]]
| [[Boleslav I. Hrabri]] <br> <small> Bolesław I Chrobry (Wielki)</small>
| vojvoda, kralj
| Kot vojvoda: 992–18. april 1025<br>Kot kralj:18. april 1025–17. junij 1025
| Sin Mješka I. in Dobrave Češke, prvi kronani kralj ''Regnum Sclavorum, Gothorum sive Polonorum''
|-
| [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]]
| [[Mješko II. Lambert]]
| kralj
| 1025–1031
| Sin Boleslava I. in Emnilde Lužiške
|-
| [[Slika: Bezprym.jpeg|100px]]
| [[Bezprim]]
| vojvoda
| 1031–1032
| Sin Boleslava I. in Judite Ogrske (sporno)
|-
| [[Slika: Monarch-emp.png|100px]]
| [[Oton Boleslavič]]
| vojvoda
| 1032–1032/1033
| Sin Boleslava I. in Emnilde
|-
| [[Slika: Monarch-emp.png|100px]]
| [[Teodorik]] <br> <small>Dytryk</small>
| vojvoda
| 1032–1032/1033
| Vnuk Mješka I. in Ode Haldenslebenske
|-
| [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]]
| [[Mješko II. Lambert]]
| vojvoda
| 1032–1034
|
|-
| [[Slika:Monarch-emp.png |100px]]
| [[Boleslav Pozabljeni]] <br> <small>Bolesław Zapomniany</small>
| vojvoda
| 1034–1038 /1039
| Pollegedaren, obstoj vprašljiv
|-
| [[Slika:Odnowiciel.jpg|100px]]
| [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] <br> <small>Kazimierz I Odnowiciel</small>
| vojvoda
| 1039–1058
| Sin Mješka II. in Riheze Lotarinške
|-
| [[Slika:Bolesław II Śmiały by Aleksander Lesser.PNG|100px]]
| [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni/Smeli]] <br> <small>Bolesław II Szczodry/Śmiały</small>
| vojvoda, kralj
| Kot vojvoda: 1058-1076<br>Kot kralj: 1076-1079
| Sin Kazimirja I. in Marije Dobronjege Kijevske
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław I Herman.jpg|100px]]
| [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]]
| vojvoda
|1079–1102
| Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke (sporno)
|-
| [[Slika:Zbigniew.JPG |100px]]
| [[Zbignjev]] <br> Zbygniew
| vojvoda
|1102–1107
|Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke
|-
| [[Slika: Krzywousty1.jpg|100px]]
| [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] <br> <small>Bolesław III Krzywousty</small>
| vojvoda
|1107–1138
| Sin Vladislava I. in Judite Češke
|}
===Veliki vojvode Poljske (razdrobljeno kraljestvo)===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław II Wygnaniec.jpg|100px]]
| [[Vladislav II. Izgnanec]] <br> <small>Władysław II Wygnaniec</small>
|veliki vojvoda
| 1138 –1146
| Sin Boleslava III. in Zbislave Kijevske, vojvoda Šlezije, izgnan
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Bolesław IV Kędzierzawy.jpg|100px]]
| [[Boleslav IV. Kodravi]]
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1146–1173
| Sin of Boleslava III. in Salome Berške, tudi vojvoda Mazovije
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1173–1177
| Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Velikopoljske
|-
| [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]]
| [[Kazimir II. Pravični]]<br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1170 –1190
| Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Wiślice in Sandomierza
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1190–1190
| Ponovno
|-
| [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]]
| [[Kazimir II. Pravični]] <br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1190-1194
| Ponovno
|-
| [[Slika: Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1194–1198
| Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske,<br>tudi vojvoda Sandomierza
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1198–1199
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1199–1199
| Ponovno
|-
| [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]]
| [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1199–1202
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]]
| [[Vladislav III. Tankonogi]] <br> <small>Władysław III Laskonogi</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1202–1202
| Sin Mješka III. in Eudoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1202–1210
| Ponovno
|-
| [[Slika:Mieszko IV.JPG|100px]]
| [[Mješko IV. Krivonogi]] <br> <small>Mieszko I Plątonogi</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1210–1211
| Sin Vladislava II. in Agneze Babenberške, tudi vojvoda Šlezije
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1211–1225
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]]
| [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1225–1225
| Vnuk Vladislava II., sin Boleslava I. Visokega in Kristine, tudi vojvoda Šlezije
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]]
| [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1225–1227
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]]
| [[Vladislav III. Tankonogi]] <br> Władysław III Laskonogi
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1227–1229
| Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske
|-
| [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]]
| [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1229–1232
| Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske, tudi vojvoda Mazovije
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]]
| [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1232–1238
| Ponovno
|-
| [[Slika:Henryk II Pobożny tomb effigy.PNG|100px]]
| [[Henrik II. Pobožni]] <br> <small>Henryk II Pobożny</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1238–1241
| Sin Henrika I. in svete Hedvige Andeške (Šlezijske), tudi vojvoda Vroclava in Velikopoljske, padel v bitki pri Legnici
|-
| [[Slika: Monarch-emp.png|100px]]
| [[Boleslav II. Rogati]] <br> <small>Bolesław II Rogatka</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1241–1241
| Sin Henrika II. in Ane Češke, tudi vojvoda Šlezije
|-
| [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]]
| [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1241–1243
| Ponovno
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Bolesław Wstydliwy.jpg|100px]]
| [[Boleslav V. Sramežljivi]] <br> <small>Bolesław Wstydliwy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1243–1279
| Sin Leška Belega in Grzimislave Luške
|-
| [[Slika:Jan Matejko, Leszek Czarny.jpg|100px]]
| [[Lešek II. Črni]] <br> <small>Leszek Czarny</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1279–1288
| Po očetovi strani vnuk Konrada I. Mazovskega in po materini strani vnuk Henrika II., sin Kazimirja I. Kujavskega in Konstance Vroclavske
|-
| [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]]
| [[Boleslav II. Mazovski]]
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1288–1288
| Vnuk Konrada I. Mazovskega, vojvoda Mazovije
|-
| [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]]
| [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1288–1289
| Po očetovi strani vnuk Henrika II., po materini strani vnuk Henrika I., sin Henrika III. Belega in Judite Mazovske, vojvoda Spodnje Šlezije
|-
| [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]]
| [[Boleslav II. Mazovski]] <br>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1289–1289
| Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske
|-
| [[Slika:Wladislaus I of Poland.PNG|100px]]
| [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Sloki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1289–1289
| Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske
|-
| [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]]
| [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small>
| veliki vojvoda, vrhovni knez
| 1289–1290
| Ponovno
|}
===Kralj Poljske (poskusi ponovne združitve)===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika:Przemysł II by Aleksander Lesser.PNG|100px]]
| [[Przemisl II.]] <br> <small>Premyslas, Premislaus</small>
| veliki vojvoda, kralj
| Kot veliki vojvoda: 1290–1291 <br> Kot kralj: 1295-1296
| Vnuk Henrika II., sin Przemisla I. in Elizabete Vroclavske, tudi vojvoda Poznana, Velikopoljske in Pomorjanske
|}
===Kralja Poljske (združeno kraljestvo)===
{| class="wikitable" width="100%"
|-
! width="15%" | Slika
! width="25%" | Ime
! width="10%" | Naslov
! width="20%" | Vladanje
! width="30%" | Komentar
|-
| [[Slika: Wladislaus I of Poland.PNG|100px]]
| [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Sloki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small>
| kralj
| 1320–1333
| Ponovno, ponovno združena Kraljevina Poljska
|-
| [[Slika:Casimir the Great by Leopold Löffler.PNG|100px]]
| [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] <br> <small>Kazimierz III Wielki</small>
| kralj
| 1333–1370
| Sin Vladislava I. in Jadvige Kališke, eden o največjih poljskih vladarjev
|}
==Ženske predstavnice dinastije==
===Kraljice žene===
[[Slika:Denar rys chrobry1.png|250px|right|thumb|''Denar Princes Polonie'', 11. stoletje (obdobje Boleslava I. Hrabrega), je bile den od najbolj prepoznanih kovancev v zgodovini Poljske]]
* Svetoslava, domnevno hčerka [[Mješko I.|Mješka I.]], kraljica žena Danske, Norveške, Švedske in Anglije, mati [[Knuta Velikega]], kralja cele Anglije, Danske in Norveške
* Svjetoslava Poljska, hčerka [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I.]], kraljica žena Češke
* Rikeza Pojska, hčerka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]], kraljica žena Švedske, mati Knuta V. Danskega in Zofije Minske
* Rikeza Pojska, kraljica Kastilje, hčerka [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II.]], kralica žena Leóna in Galicije, kraljica žena Kastilje, cesarica vseh Španij
* Salomea Poljska, hčerka Leška I. Belega, kraljica žena Haliča
* Fenena Kujavska, hčerka Zjemomisla Kujavskega, kraljica žena Ogrske
* Elizabeta Rikeza Poljska, hčerka Przemisla II., kraljica žena Poljske in Češke
* Viola Ciešinska, hčerka Mješka I., vojvode Cieszyna, kraljica žena Ogrske, Češke in Poljske
* Marija Bitomska, hčerka Kazimirja Bitomskega, kraljica žena Ogrske
* Beatrika Šlezijska. hčerka Bolka I. Stogega, nemška kraljica
* Hedvika Hališka, hčerka Boleslava Pobožnega, kraljica žena Poljske, mati kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] in ogrske kraljice Elizabete Poljske
* Elizabeta Poljska, hčerka [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I. Slokega]], kraljica žena Ogrske, mati Ludvika I. Ogrskega, kralja Poljske, Ogrske in Hrvaške, in kralja Karla I. Ogrskega, kralja Ogrske in Hrvaške
* Ana Švidniška, hčerka Henrika II., vojvode Švidnice, kraljica žena Nemčije in Češke in cesarica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], mati Venčeslava IV. Češkega, kralja Nemčije in Češke
* Hedvika Saganska, hčerka Henrika V. Železnega, kraljica žena Poljske
==Duhovščina==
===Nadškofi===
* Boleskav Tošeški, škof [[Esztergom]]a
* Vladislav Vroclavski, nadškof [[Salzburg]]a
===Škofi===
* Jaroslan Opolski, škof [[Vroclav]]a
* Mješko Bitomski, škof [[Nitra|Nitre]] in [[Veszprém]]a
* Henrik Mazovski, škof Plocka
* Jan Kropidlo, škof Poznana, Vloclaveka, Kamieńa in Helmna
* Venčeslav II. Legniški, škof Lebusa in Vroclava
* Henrik VIII. Legniški, škof Vroclava
* Konrad IV. Starejši, škof Vroclava
* Aleksander Mazovski, škof [[Trento|Trenta]]
* Kazimir III. Ploški, škof Plocka
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Šlezija]]
ipz5769uq9uts3ps6ya8trixd0ibxr1
Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Nadžupnija Slovenske Konjice
4
520012
5722942
5716018
2022-07-23T14:52:04Z
GeographieMan
179499
/* Nadžupnija Slovenske Konjice */ za
wikitext
text/x-wiki
=== [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija Slovenske Konjice]] ===
{{PIČ2
| naslov = Nadžupnija Slovenske Konjice
| predlagal = {{u|Shabicht}}
| utemeljitev = utemeljen in z viri podprit članek, s povezavami na povezane članke
| avtor = {{u|Shabicht}}
| leto = 2022
| mesec = 6
| dan = 5
| leto2 =
| mesec2 =
| dan2 =
| rezultat =
}}
*{{za}}-[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08.33, 23. junij 2022 (CEST)
* {{komentar}} je še kaj za popraviti, spremeniti? — [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:45, 30. junij 2022 (CEST)
: {{komentar}} treba je popraviti slog sklicev in virov. Se jih lotim čez vikend. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 2. julij 2022 (CEST)
: {{komentar}} sklice sem popravila: za sklic "Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja" je treba navesti več podatkov; dva sklica imata sedaj tudi opombo "navedi št. strani". --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:55, 3. julij 2022 (CEST)
* {{za}} Vendar naj počaka nekaj časa, da ne bosta sedaj dva članka o Slovenskih Konjicah zapored.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:01, 3. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 4. julij 2022 (CEST)
: {{komentar}} številke strani v sklicih in sklic »Zgodovina glasbe na Slovenskem I.« sem uredil, tudi jaz se strinjam, da se objava članka zamakne, kot je predlagal [[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]. --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 06:30, 6. julij 2022 (CEST)
* {{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 23. julij 2022 (CEST)
3lnetxgg5zluyrqiho6h7uud81k01tv
Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Madžarska
4
520102
5722941
5722842
2022-07-23T14:51:48Z
GeographieMan
179499
/* Madžarska */ za
wikitext
text/x-wiki
=== [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Madžarska|Madžarska]] ===
{{PIČ2
| naslov = Madžarska
| predlagal = {{u|ModriDirkac}}
| utemeljitev = Še zadnji izmed člankov o sosednjih državah. Dodan slovenski vidik, po moje ustreza.
| avtor = {{u|ModriDirkac}}
| leto = 2022
| mesec = 6
| dan = 8
| leto2 =
| mesec2 =
| dan2 =
| rezultat =
}}
*{{neodločen}}-[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 8. junij 2022 (CEST)
*{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:21, 14. junij 2022 (CEST)
*{{komentar}} članek je potreben slogovnega pregleda. Nekateri od strojnih prevodov so prav zabavni: "''[[Time|Časovnik]]'' {{'}} [[Osebnost leta revije Time|1956]] je bil madžarski borec za svobodo" ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:12, 15. junij 2022 (CEST)
*:Verjetno. Verjemi, da sem skozi šel n-krat, ampak na koncu ne vidiš več tega. Pač, članek nima 30.000 znakov...--08:21, 16. junij 2022 (CEST) [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:21, 16. junij 2022 (CEST)
* {{za}}, bom še enkrat prebral. Sicer je že kar dolgo odprto glasovanje, a pmm lahko še malo pustimo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:40, 17. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:22, 23. julij 2022 (CEST)
* {{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:51, 23. julij 2022 (CEST)
64nrfknmmg4owjpqmdwzphd9lvy6bgo
5722961
5722941
2022-07-23T15:55:52Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
=== [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Madžarska|Madžarska]] ===
{{PIČ2
| naslov = Madžarska
| predlagal = {{u|ModriDirkac}}
| utemeljitev = Še zadnji izmed člankov o sosednjih državah. Dodan slovenski vidik, po moje ustreza.
| avtor = {{u|ModriDirkac}}
| leto = 2022
| mesec = 6
| dan = 8
| leto2 =
| mesec2 =
| dan2 =
| rezultat =
}}
*{{neodločen}}-[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 8. junij 2022 (CEST)
*{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:21, 14. junij 2022 (CEST)
*{{komentar}} članek je potreben slogovnega pregleda. Nekateri od strojnih prevodov so prav zabavni: "''[[Time|Časovnik]]'' {{'}} [[Osebnost leta revije Time|1956]] je bil madžarski borec za svobodo" ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:12, 15. junij 2022 (CEST)
*:Verjetno. Verjemi, da sem skozi šel n-krat, ampak na koncu ne vidiš več tega. Pač, članek nima 30.000 znakov...--08:21, 16. junij 2022 (CEST) [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:21, 16. junij 2022 (CEST)
* {{za}}, bom še enkrat prebral. Sicer je že kar dolgo odprto glasovanje, a pmm lahko še malo pustimo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:40, 17. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:22, 23. julij 2022 (CEST)
* {{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:51, 23. julij 2022 (CEST)
* {{neodločen}} – menim, da je treba slovnično članek še dodelati (posloveniti nekatera zemljepisna imena …). Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 17:55, 23. julij 2022 (CEST)
mzyn1z48isjghlgkj5vjlxg2vg3ygoq
Grofija Zutphen
0
520400
5722972
5714886
2022-07-23T17:15:16Z
JozefD
5744
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Bivša država
|native_name =
|conventional_long_name = Grofija Zutphen <br> <small>Graafschap Zutphen</small>
|common_name = Zutphen
|
|continent = Evropa
|region = Pokrajina Gelderland
|country = Nizozemska
|era = srednji vek
|status = vazal
|status_text = fevd Svetega rimskega cesarstva
|empire = Sveto rimsko cesarstvo
|government_type = fevdalna monarhija
|
|life_span = 1046–1127/1591
|year_start = 1046
|year_end = 1591
|
|event_start = posest podeljena v zastavo fevdnemu grofu Godschalku iz Twente
|event1 = škofija Utrecht pridobi severni del Hamalanda – nastanek grofije Zutphen
|date_event1 = 1046
|event_end = zdržena z grofijo Gelre (Gelders) v personalno unijo
|
|p1 = Volvodina Gelders in Zutphen
|image_p1 =
|s1 = Habsburška Nizozemska
|flag_s1 = Flag of Cross of Burgundy.svg
|
|image_flag =
|image_coat = Graafschap_zutphen.svg
|image_map = Locator County of Zutphen (1350).svg
|image_map_caption = Grofija Zutphen leta 1350
|
|capital = [[Zutphen (mesto)|Zutphen]]
|common_languages = starofrizijski, staronizozemski, srednjenizozemski, nizozemski
|leader1 = [[Oton II. Zutphenski|Oton II. grof Zutphenski]]
|year_leader1 = 1064–1113
|leader2 = [[Renald III. Gelderski|Renald III. grof Zutphenski]]
|year_leader2 = 1343–1371
|title_leader = Vojvoda Gelderski in grof Zutphenski
|religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliška]], protestantska
|today = {{flag|Nizozemska}}
}}
[[Slika:Graaf otto1.jpg|thumb|[[Oton II. Zutphenski]] na lovu v regiji [[Veluwe]].]]
[[Slika:Willebrand van Oldenburg Fredrik Zurcher.JPG|thumb|''[[Gerard III. Gelderski]]]]
[[Slika:Dogter van de graaf van Zutphen Gelders Archief.png|thumb|"Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih]]
[[Slika:Overdracht Gelre en Zutpen aan Willem III.jpg|thumb| Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v [[Arnhem]]]]
[[Slika:Capture of Zutphen by Maurice of Orange in 1591 - Verovering van Zutphen door Prins Maurits in 1591 (Johannes Janssonius, 1663).jpg|thumb| Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen. ''[[Johannes Janssonius]]'']]
[[Slika:Steden graafschap zutphen.jpg|thumb|Doetinchem, Lochem, Groenlo in na tiskovini iz leta 165]]
[[Slika:Slot bronkhorst.jpg|thumb|Grad Bronkhorst leta 1731]]
[[Slika:Kasteel bergh 1743.jpg|thumb|Grad Bergh leta 1743]]
[[Slika:Kwartier-zutphen-1757.jpg|thumb|Grofija leta 1757]]
'''Grofija Zutphen''' je obsegala severno polovico starejše grofije [[Hamaland]] in je dobila ime po glavnem mestu, poznejšem [[Hansa|hanzeatskem mestu]] [[Zutphen|Zutphen]]. Od leta 1127 je bila z [[Vojvodina Gelders|grofijo Gelders]] v [[personalna unija |personalni uniji]]. Skupaj z Geldersom je bila ena od [[Sedemnajst provinc]] v [[Burgundski cesarski okraj|Burgundskem cesarskem okraju]]. S prihodom Francozov so bile leta 1795 vse fevdalne pravice uradno odpravljene. Območje je bilo leta 1814 v celoti vključeno v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]].
== Zgodovina ==
Grofiji Hamaland je do leta 1017-18 vladal grof [[Diderik Hamalandski|Diderik Kleveški in Hamalandski]], sin grofice [[Adela Hamalandska|Adele Hamalandske]]. Ko je Diderik umrl brez sina, ga je nasledil njegov zet [[Godfrid I. Spodnje Lotarinški]], vojvoda Spodnje Lotaringije (1012-1023) iz Verdunske dinastije. Godfrid I. je leta 1023 umrl brez otrok, nasledil ga je njegovi mlajši brat [[Gozelo I. Verdunski|Gozelo I.]] (1023-1044). V drugi četrtini 11. stoletja je Hamaland razpadel na dva dela, z ločnico približno na liniji Steenderen-Leuvenheim-Eerbeek. Jug je prišel v roke grofa Vernerja/Vecela, na severu je dinastija Verdunskih ob neznanem času postavila svojega sorodnika [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalka]], za zastavnega fevdnega grofa. Ko je severni Hamaland leta 1046 prešel pod škofijo Utrecht, je fevdni grof ostal na mestu, s tem da je postal fevdni grof škofije Utrecht.
Pod Gelderlandsko vladavino se je grofija razširila proti jugovzhodu: leta 1236 je bilo pridobljeno območje Groenlo, leta 1242 pa Zelhem in Hengelo, leta 1326 še gospostvo Bredevoort, v 15. stoletju pa še Wisch, in končno območja Borculo in Lichtenvoorde leta 1616. Emmerik in Zevenaar sta leta 1402 padla pod Kleve, Anholtu je sčasoma uspelo pridobiti neposredno [[državni fevd|državni fevdalni status]]. Grofija Zutphen je bila četrta četrt [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in je bila po [[Francosko obdobje na Nizozemskem]] v celoti vključena v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]]. Območje je vseskozi uspelo ohranjati lastno identiteto. Ime grofije se še vedno nanaša na regijo, ki približno ustreza grofiji Zutphen, severnemu Hamalandu; kasneje pridobljeno območje se običajno imenuje Gerldeski [[Achterhoek]] (zadnji kot).
=== Severni Hamaland ===
Grofijo v severnem delu [[Hamaland]]a je avgusta 1046 kralj in [[Henrik III. Nemški|cesar Henrik III.]] podaril [[Utrechtski škof|škofu Utrechta]], potem ko je bil prejšnji neposredni grof, [[Godfrid II. Lotarinški|Godfrid Bradati]] iz grofovskega rodu Verdunskih, odstavljen zaradi upora. Godfrid Bradati se je uprl, ko mu je kralj Henrik III. po smrti očeta Gozela I. odvzel njegovo vojvodino Spodnjo Lotaringijo (Spodnjo Loreno). Kralj se je verjetno bal, da bo Godfrid Bradati, predvidoma leta 1037 prevzel vojvodino [[Vojvodina Gornja-Lotaringija|Gornjo Lotaringijo]] po svojem očetu, in bi z drugim vojvodstvom postal zelo močan vladar. Godfrid Bradati je sčasoma zarai svojega upora izgubil vse svoje urade in pozicije, grofovske ali vojvodske. Leta 1046 je na primer utrechtski škof lahko izkoristil neposrednost cesarskega grofa. Dejanska uprafa pa je ostala v rokah fevdalnega grofa Godschalka.
Listina iz leta 1046 kaže, da je Verdunska rodbina v severnem Hamalandu namestila fevdalnega grofa, nekoga, ki ga je neposredni grof prevzel pri upravljanju funkcije grofa. To se je zgodilo po božiču 1025. Vojvoda Gozelo I. je nasprotoval nasledstvu cesarja Henrika II. s strani [[Konrad II. Nemški|Konrada II.]] od septembra 1024 do božiča 1025, vendar se je s Konradom spravil na božič leta 1025. Med tem je imel Konrad že leta 1025 favorita Vernerja, bogatega z posestjo v Južnem Hamalandu in v Veluweju, ki je bila odvzeta [[Adela Hamalandska|Adeli Hamalandski]], zaradi njene vpletenosti v umor [[Wichman Vredenski| Wichmana Vredenskega]] v oktobru 1016. V listini, ki ni jasno datirana iz obdobja 1046-1056, se zdi, da grof Wecelo deluje v južnem Hamalandu. Wecelo je dobro znana oblika imena Wernerja. Zato je verjetno, da se je moral Gozelo I. leta 1025, ko je za svoj denar zbral vojsko, ki bo pomagala Wernerju v njegovem južnem Hamalandu. Tako smo ostali s severnim Hamalandom, kjer se je med letoma 1025 in 1046 na gospostvu pojavil fevdalni grof, verjetno prednik rodbine Zutphenskih, [[Godschalk Zutphenski|Godschalk]] (umrl leta 1063), ki je bil v sorodu z rodbino Verdunskih.
=== Oton II. Zutphenski ===
Najbolj znan grof Zutphenski je Godschalkov sin [[Oton II. Zutphenski]] z vzdevkom Bogati (1063-1113). Njegova hči [[Ermgard Zutphenska|Ermengard]] se je poročila z Gerardom II. Wassenberško-Gelderskim. Gerard III. je umrl leta 1129 pred svojim očetom [[Gerard II, Gelderski|Gerard II. de Lange]], grof Gelderski. Gerard III. je zapustil sina [[Henrik I. Gelderski|Henrika I.]], ki je tako podedoval grofiji Gelders in Zutphen. Ko je bila [[Grofija Gelders|grofija Gelders]] leta 1339 povzdignjena v [[Vojvodina Gelders|vojvodino]], je lastnik nosil dva naziva: vojvoda Gelderski in grof Zutphenski. Upravno sta se obe območji tako prepletli, da sta se kot suverena država pridružili [[Republika Nizozemska|Republika sedmih združenih provinc]] Nizozemske.
=== Grofija Zutphen ===
Ker [[Godschalk Zutphenski|Godschalka]] ni zanimal upor njegovega fevdalnega gospoda Godfrida Bradatega, je po njegovi odstranitvi ostal na svojem mestu. Običajno bi takoj postal grof, a ker je cesar Henrik III. leta 1046 podaril grofovski urad v severnem Hamalandu Utrechtu, se to ni zgodilo. Godschalk je torej ostal fevdni grof, in sicer utrechtskega škofa. Utrechtski škof je takrat že imel močan položaj v Deventerju in okolici. V isti listini iz leta 1046 je škof še povečal svojo oblast. Velikost novonastale grofije Zutphen (severni Hamaland) je bila leta 1046 nenavadno natančno opisana. Meja je potekala od [[Rande (Diepenveen)|Rande]]ja severno od Deventerja preko Hunne in Weggestapelen do [[Westerflier]] pod [[Diepenheim]], od tam preko Hazelberga (pod [[Zwiep]]om) do [[Steenderen]]a, preko [[Leuvenheim]]a do [[Eerbeek]]a in nato naprej preko [[Zuid-Empe]] in [[Terwolde]]ja spet do Randeja.<ref>Oorkondenboek van het Sticht Utrecht, I nr. 202</ref>
{{Zie ook|Zie ook: [[Wapen van het graafschap Zutphen]]}}
=== Grofija Lohn ===
Leta 1345 se je grofija razširila v razmeroma kratkem času. [[Oton II. Gelderski]] je že leta 1236 kupil Groenlo in pripadajoče pravice od [[Henrik II. iz Borculo]]. Grofija Zutphen se je skoraj podvojilo z dodanimi posestmi [[Grofija Lohn|grofije Lohn]]. Leta 1246 je [[Herman I. Loon|Herman Loon]] prenesel posvetno oblast nad župnijami Eibergen, Neede in Geesteren na Gelders. Izkazalo pa se je, da ta prenos ni pravno veljaven, ker je Herman deloval kot skrbnik takrat mladoletnega [[Henrik III. iz Borculo]]. Zaradi tega je Groenlo postal eksklava na območju posesti Münstra. Leta 1242 je [[Herman II. iz Loona]] območje Bredevoort (z Aalten, Dinxperlo in Winterswijk-om), Hengelo in Zelhem prenesel na Gelders in se zavezal za Varsseveld in Silvolde. Ko je grof Lohn umrl, sta ti zadnji dve območji izločili izpod oblasti Gelderskih, in sta padli v fevd gospodom Wisch. Ti so z Gelderskimi vzpostavili posojilno razmerje šele v 15. stoletju. Zaradi Bredevoort je prišlo do štiriletne vojne (1322-1326) s prelivanjem krvi, ki pa se je končala v korist Gelderskih. S tem so bile leta 1326 k grofiji Zutphen dodani še žunije Dinxperlo in Winterswijk.<ref>''Sodni uradi in sodnoizvršni uradi: Gelderska organizacija sodsta v četrti Zutphen (ca. 1200 - 1543)'' Door J.A.E. Kuys, blz. 8 t/m 44 Uitgever: Hilversum Verloren 1994 {{ISBN|9065502629}}, {{ISBN|9789065502629}}</ref>
=== Gospoščina Borculo ===
Do leta 1615 je bila gospoščina Borculo del knezoškofije Münster. V nasledstvenem sporu je sodišče v Geldernu odločilo v korist grofa [[Joost van Limburg Stirum]] in Bronckhorsta, s čimer je to območje postalo del grofije Zutphen. Potem ko so 10. januarja 1616 Lichtenvoorde zavzeli [[Stanovi]], je polkovnik Diderik van Dorth februarja odkorakal s trinajsstimi četami vojakov in devetimi četami konjenikov v Borculo. Tam so vojake takoj spustili v mesto in skupaj oblegali grad, ki je bil s pogodbo predan 25. januarja 1616.<ref>Jan Wagenaar: [http://books.google.nl/books?id=Uyo9AAAAYAAJ&pg=PA94&dq=ligtenvoorde+1616&as_brr=1&cd=1#v=onepage&q=ligtenvoorde%201616&f=false Google books] ''Zgodovina očetnjave: ki zajema zgodovino zdaj Združene Nizozemske, zlasti Nizozemske, od najzgodnejših časov: sestavljeno iz najbolj verodostojnih pisateljev in pristnih spominskih del '', Te Amsterdam: By Johannes Allart., 1790-1796</ref> Münsterski škofje niso nikoli priznali tega prevzema. Škof [[Bernard von Galen]] je območje zavzel dvakrat. Van Galen in njegovi nasledniki so še naprej uporabljali naslov ''Herr zu Borkulo'' vse do 19. stoletja.<ref>''Knezo-škof Von Galen in Borkuloški grb'': [https://web.archive.org/web/20110514160634/http://www.heerlijkheidborculo.nl/geschiedenis/Heerlijkheidswapen/wapenpagina.htm heerlijkheidborculo.nl]</ref>
=== Gelders ===
Po boju za oblast nad dediščino Zutphena med letoma 1120 in 1138 je grofija padla v roke [[Oton I. Gelderski|Otona I. Gelderskega in Zutphenskega]]. Od tega leta naprej je nastala personalna unija med grofijama Gelders in Zutphen in tudi [[personalna unija]], v kateri sta obe grofiji ohranili svojo neodvisnost. To je bilo opazno leta 1339, ko je bil Gelders povzdignjen v vojvodino, Zutphen pa je ostal grofija. Zutphenova neodvisnost se je spremenila leta 1543, potem ko je [[Karel Gelderski|Karel V.]] osvojil Geldern. [[Pogodba iz Venloja]], v kateri so bile določene pravice in dolžnosti Karla V. kot novega vojvode in njegovih podložnikov, je končala [[Gelderske vojne]] in vojvoda [[Viljem V. iz Kleve]] je moral opustiti svoje zahteve do Geldersa in Zutphena. Gelders in Zutphen sta pripadla [[Habsburška Nizozemska|Habsburški Nizozemski]].<ref>Website [https://web.archive.org/web/20111118194708/http://www.zutphen.nl/7919/De_geschiedenis_van_Zutphen_in_het_kort.html zutphen.nl] ''De geschiedenis van Zutphen in het kort''</ref> Vojvode [[Burgundski cesarski okraji]] so bili od takrat edini vladarji in grofija je bila povezana z vojvodino Gelders v personalni uniji. Skupaj z vojvodino Gelders je grofija postala ena od [[Sedemnajst provinc]]. V četrti Zutphen je vojvodo zamenjeval [[štatholder]] ali njegov namestnik, vendar so se stare upravne strukture ohranile. Leta 1544 je bilo v ta namen ustanovljeno [[Sodišče za Gelders in Zutphen]].<ref>Website [http://www.geldersarchief.nl/archieven/geschiedenis-van-gelderland geldersarchief.nl] ''Zgodovina Gelderlanda''</ref> Ime je bilo ohranjeno, kar je postalo očitno leta 1675 s simboličnim prenosom vojvodine Gelders in grofije Zutphen na [[štatholder]]ja [[Viljem III. Oranski|Viljema III.]].<ref>Website [https://www.rijksmuseum.nl/nl/collectie/RP-P-OB-79.433 rijksmuseum.nl] ''Hertogdom Gelre en graafschap Zutphen opgedragen aan stadhouder Willem III, 1675''</ref> V praksi se je grofija običajno imenovala Četrt Zutphen.<ref>´Website [http://www.wazamar.org/Nederlanden/VIIprovin1773/gld-1773.htm wazamar.org] ''De Provincië Gelderland in 1773''</ref><ref>Website [https://web.archive.org/web/20050507081234/http://www.overkwartiervangelre.nl/OVG/historie_ovg.html overkwartiervangelre.nl] ''Overkwartier van Gelre''</ref>
=== Batavska republika ===
Tudi med okupacijo francoskih čet v letih 1794-1795 so se stare upravne ustanove sprva ohranile. Leta 1798 je [[Državni zbor Batavske republike]] dokončno odpravil deželno suverenost. Tega leta je bil [[Gelderski parlament]] razpuščen in preoblikovan v Začasno posredniško administrativno upravo, zaradi česar so Stanovi Četrti in Četrt Zutphen prenehali obstajati. Do leta 1805 je svoje naloge opravljal le deželni izvršni organ pod drugimi imeni.<ref>K.J.W. Peeneman in: ''Staten van het Kwartier van Zutphen en hun Gedeputeerden'': [http://www.geldersarchief.nl/zoeken/?miview=inv2&mivast=37&mizig=210&miadt=37&micode=0005&milang=nl&mizk_alle=kwartier+van+zutphen geldersarchief.nl]</ref>
== Mesta v grofiji Zutphen ==
Poleg glavnega mesta Zutphen so mestne pravice prejeli naslednji kraji grofiji (v oklepaju leto pridobitve mestnih pravic):
* [[Bredevoort]] (1388)
* [[Bronkhorst]] (1482)
* [[Doetinchem]] (1236)
* [[Doesburg]] (1237)
* [[’s-Heerenberg]] (1379)
* Keppel (1404, danes del Bronkhorsta)
* [[Lochem]] (1233)
* [[Terborg (Stara regija IJssel)|Terborg]] (1419)
* [[Zevenaar]] (1487)
== Gradovi v grofiji Zutphen ==
Do danes so se ohranili naslednji gradovi:
* [[Grad Bergh|Bergh]]
* [[Grad Hackfort|Hackfort]]
* [[Grad Keppel|Keppel]]
* [[Grad Ruurlo|Ruurlo v Berkellandu]]
* [[Grad Schuilenburg|Schuilenburg]]
* [[Grad Ulft|Ulft]]
* [[Grad 't Velde|grad 't Velde]]
* [[Grad Verwolde|Verwolde]]
* [[Grad Wisch (Stara regija IJssel)|Wisch]]
* [[Grad Slangenburg|Slangenburg]]
Drugi že propadli gradovi:
* [[Grad Baer|Baer]]
* [[Grad Bevervoorde|Bevervoorde]]
* [[Grad Bredevoort|Bredevoort]]
* [[Gradl Bronkhorst (Gelderland)|Bronckhorst]]
* [[Grad Dedingsweerde|Dedingsweerde]]
* [[Grad Didam|Didam]]
* [[Grad stari Wisch|Stari-Wisch]]
* [[Grad Sevenaer|Sevenaer]]
* [[Grad Silvolde|Silvolde]]
* [[Grad Sinderen|Sinderen]]
* [[Grad Swanenburg|Swanenburg]]
* [[Grad Upladen|Upladen]]
* [[Grad Welmaring|Welmaring]]
== Bibliografija ==
* Willem de Vries: ''De opkomst van Zutphen.'' Universitaire Pers/Van Gorcum, Arnheim 1960.
* Martina Maria Doornink-Hoogenraad: ''Kleine Historie van Zutphen.'' Van Someren/Ten Bosch, Zutphen 1962, ISBN 9-060-11314-4.
* [[Gerhard Köbler]]: ''Historisches Lexikon der deutschen Länder. Die deutschen Territorien vom Mittelalter bis zur Gegenwart.'' 7., vollständig überarbeitete Auflage. C.H. Beck, München 2007, ISBN 978-3-406-54986-1.
== Sklici ==
30oicsfmli6j0f70fur63vpmqsqhwxm
5722975
5722972
2022-07-23T17:21:03Z
JozefD
5744
/* Grofija Zutphen */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Bivša država
|native_name =
|conventional_long_name = Grofija Zutphen <br> <small>Graafschap Zutphen</small>
|common_name = Zutphen
|
|continent = Evropa
|region = Pokrajina Gelderland
|country = Nizozemska
|era = srednji vek
|status = vazal
|status_text = fevd Svetega rimskega cesarstva
|empire = Sveto rimsko cesarstvo
|government_type = fevdalna monarhija
|
|life_span = 1046–1127/1591
|year_start = 1046
|year_end = 1591
|
|event_start = posest podeljena v zastavo fevdnemu grofu Godschalku iz Twente
|event1 = škofija Utrecht pridobi severni del Hamalanda – nastanek grofije Zutphen
|date_event1 = 1046
|event_end = zdržena z grofijo Gelre (Gelders) v personalno unijo
|
|p1 = Volvodina Gelders in Zutphen
|image_p1 =
|s1 = Habsburška Nizozemska
|flag_s1 = Flag of Cross of Burgundy.svg
|
|image_flag =
|image_coat = Graafschap_zutphen.svg
|image_map = Locator County of Zutphen (1350).svg
|image_map_caption = Grofija Zutphen leta 1350
|
|capital = [[Zutphen (mesto)|Zutphen]]
|common_languages = starofrizijski, staronizozemski, srednjenizozemski, nizozemski
|leader1 = [[Oton II. Zutphenski|Oton II. grof Zutphenski]]
|year_leader1 = 1064–1113
|leader2 = [[Renald III. Gelderski|Renald III. grof Zutphenski]]
|year_leader2 = 1343–1371
|title_leader = Vojvoda Gelderski in grof Zutphenski
|religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliška]], protestantska
|today = {{flag|Nizozemska}}
}}
[[Slika:Graaf otto1.jpg|thumb|[[Oton II. Zutphenski]] na lovu v regiji [[Veluwe]].]]
[[Slika:Willebrand van Oldenburg Fredrik Zurcher.JPG|thumb|''[[Gerard III. Gelderski]]]]
[[Slika:Dogter van de graaf van Zutphen Gelders Archief.png|thumb|"Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih]]
[[Slika:Overdracht Gelre en Zutpen aan Willem III.jpg|thumb| Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v [[Arnhem]]]]
[[Slika:Capture of Zutphen by Maurice of Orange in 1591 - Verovering van Zutphen door Prins Maurits in 1591 (Johannes Janssonius, 1663).jpg|thumb| Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen. ''[[Johannes Janssonius]]'']]
[[Slika:Steden graafschap zutphen.jpg|thumb|Doetinchem, Lochem, Groenlo in na tiskovini iz leta 165]]
[[Slika:Slot bronkhorst.jpg|thumb|Grad Bronkhorst leta 1731]]
[[Slika:Kasteel bergh 1743.jpg|thumb|Grad Bergh leta 1743]]
[[Slika:Kwartier-zutphen-1757.jpg|thumb|Grofija leta 1757]]
'''Grofija Zutphen''' je obsegala severno polovico starejše grofije [[Hamaland]] in je dobila ime po glavnem mestu, poznejšem [[Hansa|hanzeatskem mestu]] [[Zutphen|Zutphen]]. Od leta 1127 je bila z [[Vojvodina Gelders|grofijo Gelders]] v [[personalna unija |personalni uniji]]. Skupaj z Geldersom je bila ena od [[Sedemnajst provinc]] v [[Burgundski cesarski okraj|Burgundskem cesarskem okraju]]. S prihodom Francozov so bile leta 1795 vse fevdalne pravice uradno odpravljene. Območje je bilo leta 1814 v celoti vključeno v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]].
== Zgodovina ==
Grofiji Hamaland je do leta 1017-18 vladal grof [[Diderik Hamalandski|Diderik Kleveški in Hamalandski]], sin grofice [[Adela Hamalandska|Adele Hamalandske]]. Ko je Diderik umrl brez sina, ga je nasledil njegov zet [[Godfrid I. Spodnje Lotarinški]], vojvoda Spodnje Lotaringije (1012-1023) iz Verdunske dinastije. Godfrid I. je leta 1023 umrl brez otrok, nasledil ga je njegovi mlajši brat [[Gozelo I. Verdunski|Gozelo I.]] (1023-1044). V drugi četrtini 11. stoletja je Hamaland razpadel na dva dela, z ločnico približno na liniji Steenderen-Leuvenheim-Eerbeek. Jug je prišel v roke grofa Vernerja/Vecela, na severu je dinastija Verdunskih ob neznanem času postavila svojega sorodnika [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalka]], za zastavnega fevdnega grofa. Ko je severni Hamaland leta 1046 prešel pod škofijo Utrecht, je fevdni grof ostal na mestu, s tem da je postal fevdni grof škofije Utrecht.
Pod Gelderlandsko vladavino se je grofija razširila proti jugovzhodu: leta 1236 je bilo pridobljeno območje Groenlo, leta 1242 pa Zelhem in Hengelo, leta 1326 še gospostvo Bredevoort, v 15. stoletju pa še Wisch, in končno območja Borculo in Lichtenvoorde leta 1616. Emmerik in Zevenaar sta leta 1402 padla pod Kleve, Anholtu je sčasoma uspelo pridobiti neposredno [[državni fevd|državni fevdalni status]]. Grofija Zutphen je bila četrta četrt [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in je bila po [[Francosko obdobje na Nizozemskem]] v celoti vključena v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]]. Območje je vseskozi uspelo ohranjati lastno identiteto. Ime grofije se še vedno nanaša na regijo, ki približno ustreza grofiji Zutphen, severnemu Hamalandu; kasneje pridobljeno območje se običajno imenuje Gerldeski [[Achterhoek]] (zadnji kot).
=== Severni Hamaland ===
Grofijo v severnem delu [[Hamaland]]a je avgusta 1046 kralj in [[Henrik III. Nemški|cesar Henrik III.]] podaril [[Utrechtski škof|škofu Utrechta]], potem ko je bil prejšnji neposredni grof, [[Godfrid II. Lotarinški|Godfrid Bradati]] iz grofovskega rodu Verdunskih, odstavljen zaradi upora. Godfrid Bradati se je uprl, ko mu je kralj Henrik III. po smrti očeta Gozela I. odvzel njegovo vojvodino Spodnjo Lotaringijo (Spodnjo Loreno). Kralj se je verjetno bal, da bo Godfrid Bradati, predvidoma leta 1037 prevzel vojvodino [[Vojvodina Gornja-Lotaringija|Gornjo Lotaringijo]] po svojem očetu, in bi z drugim vojvodstvom postal zelo močan vladar. Godfrid Bradati je sčasoma zarai svojega upora izgubil vse svoje urade in pozicije, grofovske ali vojvodske. Leta 1046 je na primer utrechtski škof lahko izkoristil neposrednost cesarskega grofa. Dejanska uprafa pa je ostala v rokah fevdalnega grofa Godschalka.
Listina iz leta 1046 kaže, da je Verdunska rodbina v severnem Hamalandu namestila fevdalnega grofa, nekoga, ki ga je neposredni grof prevzel pri upravljanju funkcije grofa. To se je zgodilo po božiču 1025. Vojvoda Gozelo I. je nasprotoval nasledstvu cesarja Henrika II. s strani [[Konrad II. Nemški|Konrada II.]] od septembra 1024 do božiča 1025, vendar se je s Konradom spravil na božič leta 1025. Med tem je imel Konrad že leta 1025 favorita Vernerja, bogatega z posestjo v Južnem Hamalandu in v Veluweju, ki je bila odvzeta [[Adela Hamalandska|Adeli Hamalandski]], zaradi njene vpletenosti v umor [[Wichman Vredenski| Wichmana Vredenskega]] v oktobru 1016. V listini, ki ni jasno datirana iz obdobja 1046-1056, se zdi, da grof Wecelo deluje v južnem Hamalandu. Wecelo je dobro znana oblika imena Wernerja. Zato je verjetno, da se je moral Gozelo I. leta 1025, ko je za svoj denar zbral vojsko, ki bo pomagala Wernerju v njegovem južnem Hamalandu. Tako smo ostali s severnim Hamalandom, kjer se je med letoma 1025 in 1046 na gospostvu pojavil fevdalni grof, verjetno prednik rodbine Zutphenskih, [[Godschalk Zutphenski|Godschalk]] (umrl leta 1063), ki je bil v sorodu z rodbino Verdunskih.
=== Oton II. Zutphenski ===
Najbolj znan grof Zutphenski je Godschalkov sin [[Oton II. Zutphenski]] z vzdevkom Bogati (1063-1113). Njegova hči [[Ermgard Zutphenska|Ermengard]] se je poročila z Gerardom II. Wassenberško-Gelderskim. Gerard III. je umrl leta 1129 pred svojim očetom [[Gerard II, Gelderski|Gerard II. de Lange]], grof Gelderski. Gerard III. je zapustil sina [[Henrik I. Gelderski|Henrika I.]], ki je tako podedoval grofiji Gelders in Zutphen. Ko je bila [[Grofija Gelders|grofija Gelders]] leta 1339 povzdignjena v [[Vojvodina Gelders|vojvodino]], je lastnik nosil dva naziva: vojvoda Gelderski in grof Zutphenski. Upravno sta se obe območji tako prepletli, da sta se kot suverena država pridružili [[Republika Nizozemska|Republika sedmih združenih provinc]] Nizozemske.
=== Grofija Zutphen ===
Ker [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalka]] ni zanimal upor njegovega fevdalnega gospoda Godfrida Bradatega, je po njegovi odstranitvi ostal na svojem mestu. Običajno bi takoj postal grof, a ker je cesar Henrik III. leta 1046 podaril grofovski urad v severnem Hamalandu Utrechtu, se to ni zgodilo. Gotšalk je torej ostal fevdni grof, in sicer utrechtskega škofa. Utrechtski škof je takrat že imel močan položaj v Deventerju in okolici. V isti listini iz leta 1046 je škof še povečal svojo oblast. Velikost novonastale grofije Zutphen (severni Hamaland) je bila leta 1046 nenavadno natančno opisana. Meja je potekala od [[Rande (Diepenveen)|Rande]]ja severno od Deventerja preko Hunne in Weggestapelen do [[Westerflier]] pod [[Diepenheim]], od tam preko Hazelberga (pod [[Zwiep]]om) do [[Steenderen]]a, preko [[Leuvenheim]]a do [[Eerbeek]]a in nato naprej preko [[Zuid-Empe]] in [[Terwolde]]ja spet do Randeja.<ref>Oorkondenboek van het Sticht Utrecht, I nr. 202</ref>
{{Zie ook|Zie ook: [[Wapen van het graafschap Zutphen]]}}
=== Grofija Lohn ===
Leta 1345 se je grofija razširila v razmeroma kratkem času. [[Oton II. Gelderski]] je že leta 1236 kupil Groenlo in pripadajoče pravice od [[Henrik II. iz Borculo]]. Grofija Zutphen se je skoraj podvojilo z dodanimi posestmi [[Grofija Lohn|grofije Lohn]]. Leta 1246 je [[Herman I. Loon|Herman Loon]] prenesel posvetno oblast nad župnijami Eibergen, Neede in Geesteren na Gelders. Izkazalo pa se je, da ta prenos ni pravno veljaven, ker je Herman deloval kot skrbnik takrat mladoletnega [[Henrik III. iz Borculo]]. Zaradi tega je Groenlo postal eksklava na območju posesti Münstra. Leta 1242 je [[Herman II. iz Loona]] območje Bredevoort (z Aalten, Dinxperlo in Winterswijk-om), Hengelo in Zelhem prenesel na Gelders in se zavezal za Varsseveld in Silvolde. Ko je grof Lohn umrl, sta ti zadnji dve območji izločili izpod oblasti Gelderskih, in sta padli v fevd gospodom Wisch. Ti so z Gelderskimi vzpostavili posojilno razmerje šele v 15. stoletju. Zaradi Bredevoort je prišlo do štiriletne vojne (1322-1326) s prelivanjem krvi, ki pa se je končala v korist Gelderskih. S tem so bile leta 1326 k grofiji Zutphen dodani še žunije Dinxperlo in Winterswijk.<ref>''Sodni uradi in sodnoizvršni uradi: Gelderska organizacija sodsta v četrti Zutphen (ca. 1200 - 1543)'' Door J.A.E. Kuys, blz. 8 t/m 44 Uitgever: Hilversum Verloren 1994 {{ISBN|9065502629}}, {{ISBN|9789065502629}}</ref>
=== Gospoščina Borculo ===
Do leta 1615 je bila gospoščina Borculo del knezoškofije Münster. V nasledstvenem sporu je sodišče v Geldernu odločilo v korist grofa [[Joost van Limburg Stirum]] in Bronckhorsta, s čimer je to območje postalo del grofije Zutphen. Potem ko so 10. januarja 1616 Lichtenvoorde zavzeli [[Stanovi]], je polkovnik Diderik van Dorth februarja odkorakal s trinajsstimi četami vojakov in devetimi četami konjenikov v Borculo. Tam so vojake takoj spustili v mesto in skupaj oblegali grad, ki je bil s pogodbo predan 25. januarja 1616.<ref>Jan Wagenaar: [http://books.google.nl/books?id=Uyo9AAAAYAAJ&pg=PA94&dq=ligtenvoorde+1616&as_brr=1&cd=1#v=onepage&q=ligtenvoorde%201616&f=false Google books] ''Zgodovina očetnjave: ki zajema zgodovino zdaj Združene Nizozemske, zlasti Nizozemske, od najzgodnejših časov: sestavljeno iz najbolj verodostojnih pisateljev in pristnih spominskih del '', Te Amsterdam: By Johannes Allart., 1790-1796</ref> Münsterski škofje niso nikoli priznali tega prevzema. Škof [[Bernard von Galen]] je območje zavzel dvakrat. Van Galen in njegovi nasledniki so še naprej uporabljali naslov ''Herr zu Borkulo'' vse do 19. stoletja.<ref>''Knezo-škof Von Galen in Borkuloški grb'': [https://web.archive.org/web/20110514160634/http://www.heerlijkheidborculo.nl/geschiedenis/Heerlijkheidswapen/wapenpagina.htm heerlijkheidborculo.nl]</ref>
=== Gelders ===
Po boju za oblast nad dediščino Zutphena med letoma 1120 in 1138 je grofija padla v roke [[Oton I. Gelderski|Otona I. Gelderskega in Zutphenskega]]. Od tega leta naprej je nastala personalna unija med grofijama Gelders in Zutphen in tudi [[personalna unija]], v kateri sta obe grofiji ohranili svojo neodvisnost. To je bilo opazno leta 1339, ko je bil Gelders povzdignjen v vojvodino, Zutphen pa je ostal grofija. Zutphenova neodvisnost se je spremenila leta 1543, potem ko je [[Karel Gelderski|Karel V.]] osvojil Geldern. [[Pogodba iz Venloja]], v kateri so bile določene pravice in dolžnosti Karla V. kot novega vojvode in njegovih podložnikov, je končala [[Gelderske vojne]] in vojvoda [[Viljem V. iz Kleve]] je moral opustiti svoje zahteve do Geldersa in Zutphena. Gelders in Zutphen sta pripadla [[Habsburška Nizozemska|Habsburški Nizozemski]].<ref>Website [https://web.archive.org/web/20111118194708/http://www.zutphen.nl/7919/De_geschiedenis_van_Zutphen_in_het_kort.html zutphen.nl] ''De geschiedenis van Zutphen in het kort''</ref> Vojvode [[Burgundski cesarski okraji]] so bili od takrat edini vladarji in grofija je bila povezana z vojvodino Gelders v personalni uniji. Skupaj z vojvodino Gelders je grofija postala ena od [[Sedemnajst provinc]]. V četrti Zutphen je vojvodo zamenjeval [[štatholder]] ali njegov namestnik, vendar so se stare upravne strukture ohranile. Leta 1544 je bilo v ta namen ustanovljeno [[Sodišče za Gelders in Zutphen]].<ref>Website [http://www.geldersarchief.nl/archieven/geschiedenis-van-gelderland geldersarchief.nl] ''Zgodovina Gelderlanda''</ref> Ime je bilo ohranjeno, kar je postalo očitno leta 1675 s simboličnim prenosom vojvodine Gelders in grofije Zutphen na [[štatholder]]ja [[Viljem III. Oranski|Viljema III.]].<ref>Website [https://www.rijksmuseum.nl/nl/collectie/RP-P-OB-79.433 rijksmuseum.nl] ''Hertogdom Gelre en graafschap Zutphen opgedragen aan stadhouder Willem III, 1675''</ref> V praksi se je grofija običajno imenovala Četrt Zutphen.<ref>´Website [http://www.wazamar.org/Nederlanden/VIIprovin1773/gld-1773.htm wazamar.org] ''De Provincië Gelderland in 1773''</ref><ref>Website [https://web.archive.org/web/20050507081234/http://www.overkwartiervangelre.nl/OVG/historie_ovg.html overkwartiervangelre.nl] ''Overkwartier van Gelre''</ref>
=== Batavska republika ===
Tudi med okupacijo francoskih čet v letih 1794-1795 so se stare upravne ustanove sprva ohranile. Leta 1798 je [[Državni zbor Batavske republike]] dokončno odpravil deželno suverenost. Tega leta je bil [[Gelderski parlament]] razpuščen in preoblikovan v Začasno posredniško administrativno upravo, zaradi česar so Stanovi Četrti in Četrt Zutphen prenehali obstajati. Do leta 1805 je svoje naloge opravljal le deželni izvršni organ pod drugimi imeni.<ref>K.J.W. Peeneman in: ''Staten van het Kwartier van Zutphen en hun Gedeputeerden'': [http://www.geldersarchief.nl/zoeken/?miview=inv2&mivast=37&mizig=210&miadt=37&micode=0005&milang=nl&mizk_alle=kwartier+van+zutphen geldersarchief.nl]</ref>
== Mesta v grofiji Zutphen ==
Poleg glavnega mesta Zutphen so mestne pravice prejeli naslednji kraji grofiji (v oklepaju leto pridobitve mestnih pravic):
* [[Bredevoort]] (1388)
* [[Bronkhorst]] (1482)
* [[Doetinchem]] (1236)
* [[Doesburg]] (1237)
* [[’s-Heerenberg]] (1379)
* Keppel (1404, danes del Bronkhorsta)
* [[Lochem]] (1233)
* [[Terborg (Stara regija IJssel)|Terborg]] (1419)
* [[Zevenaar]] (1487)
== Gradovi v grofiji Zutphen ==
Do danes so se ohranili naslednji gradovi:
* [[Grad Bergh|Bergh]]
* [[Grad Hackfort|Hackfort]]
* [[Grad Keppel|Keppel]]
* [[Grad Ruurlo|Ruurlo v Berkellandu]]
* [[Grad Schuilenburg|Schuilenburg]]
* [[Grad Ulft|Ulft]]
* [[Grad 't Velde|grad 't Velde]]
* [[Grad Verwolde|Verwolde]]
* [[Grad Wisch (Stara regija IJssel)|Wisch]]
* [[Grad Slangenburg|Slangenburg]]
Drugi že propadli gradovi:
* [[Grad Baer|Baer]]
* [[Grad Bevervoorde|Bevervoorde]]
* [[Grad Bredevoort|Bredevoort]]
* [[Gradl Bronkhorst (Gelderland)|Bronckhorst]]
* [[Grad Dedingsweerde|Dedingsweerde]]
* [[Grad Didam|Didam]]
* [[Grad stari Wisch|Stari-Wisch]]
* [[Grad Sevenaer|Sevenaer]]
* [[Grad Silvolde|Silvolde]]
* [[Grad Sinderen|Sinderen]]
* [[Grad Swanenburg|Swanenburg]]
* [[Grad Upladen|Upladen]]
* [[Grad Welmaring|Welmaring]]
== Bibliografija ==
* Willem de Vries: ''De opkomst van Zutphen.'' Universitaire Pers/Van Gorcum, Arnheim 1960.
* Martina Maria Doornink-Hoogenraad: ''Kleine Historie van Zutphen.'' Van Someren/Ten Bosch, Zutphen 1962, ISBN 9-060-11314-4.
* [[Gerhard Köbler]]: ''Historisches Lexikon der deutschen Länder. Die deutschen Territorien vom Mittelalter bis zur Gegenwart.'' 7., vollständig überarbeitete Auflage. C.H. Beck, München 2007, ISBN 978-3-406-54986-1.
== Sklici ==
4oiwoqerrd0emxe0fdg1riwwpgur53e
5722976
5722975
2022-07-23T17:21:39Z
JozefD
5744
/* Grofija Zutphen */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Bivša država
|native_name =
|conventional_long_name = Grofija Zutphen <br> <small>Graafschap Zutphen</small>
|common_name = Zutphen
|
|continent = Evropa
|region = Pokrajina Gelderland
|country = Nizozemska
|era = srednji vek
|status = vazal
|status_text = fevd Svetega rimskega cesarstva
|empire = Sveto rimsko cesarstvo
|government_type = fevdalna monarhija
|
|life_span = 1046–1127/1591
|year_start = 1046
|year_end = 1591
|
|event_start = posest podeljena v zastavo fevdnemu grofu Godschalku iz Twente
|event1 = škofija Utrecht pridobi severni del Hamalanda – nastanek grofije Zutphen
|date_event1 = 1046
|event_end = zdržena z grofijo Gelre (Gelders) v personalno unijo
|
|p1 = Volvodina Gelders in Zutphen
|image_p1 =
|s1 = Habsburška Nizozemska
|flag_s1 = Flag of Cross of Burgundy.svg
|
|image_flag =
|image_coat = Graafschap_zutphen.svg
|image_map = Locator County of Zutphen (1350).svg
|image_map_caption = Grofija Zutphen leta 1350
|
|capital = [[Zutphen (mesto)|Zutphen]]
|common_languages = starofrizijski, staronizozemski, srednjenizozemski, nizozemski
|leader1 = [[Oton II. Zutphenski|Oton II. grof Zutphenski]]
|year_leader1 = 1064–1113
|leader2 = [[Renald III. Gelderski|Renald III. grof Zutphenski]]
|year_leader2 = 1343–1371
|title_leader = Vojvoda Gelderski in grof Zutphenski
|religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliška]], protestantska
|today = {{flag|Nizozemska}}
}}
[[Slika:Graaf otto1.jpg|thumb|[[Oton II. Zutphenski]] na lovu v regiji [[Veluwe]].]]
[[Slika:Willebrand van Oldenburg Fredrik Zurcher.JPG|thumb|''[[Gerard III. Gelderski]]]]
[[Slika:Dogter van de graaf van Zutphen Gelders Archief.png|thumb|"Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih]]
[[Slika:Overdracht Gelre en Zutpen aan Willem III.jpg|thumb| Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v [[Arnhem]]]]
[[Slika:Capture of Zutphen by Maurice of Orange in 1591 - Verovering van Zutphen door Prins Maurits in 1591 (Johannes Janssonius, 1663).jpg|thumb| Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen. ''[[Johannes Janssonius]]'']]
[[Slika:Steden graafschap zutphen.jpg|thumb|Doetinchem, Lochem, Groenlo in na tiskovini iz leta 165]]
[[Slika:Slot bronkhorst.jpg|thumb|Grad Bronkhorst leta 1731]]
[[Slika:Kasteel bergh 1743.jpg|thumb|Grad Bergh leta 1743]]
[[Slika:Kwartier-zutphen-1757.jpg|thumb|Grofija leta 1757]]
'''Grofija Zutphen''' je obsegala severno polovico starejše grofije [[Hamaland]] in je dobila ime po glavnem mestu, poznejšem [[Hansa|hanzeatskem mestu]] [[Zutphen|Zutphen]]. Od leta 1127 je bila z [[Vojvodina Gelders|grofijo Gelders]] v [[personalna unija |personalni uniji]]. Skupaj z Geldersom je bila ena od [[Sedemnajst provinc]] v [[Burgundski cesarski okraj|Burgundskem cesarskem okraju]]. S prihodom Francozov so bile leta 1795 vse fevdalne pravice uradno odpravljene. Območje je bilo leta 1814 v celoti vključeno v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]].
== Zgodovina ==
Grofiji Hamaland je do leta 1017-18 vladal grof [[Diderik Hamalandski|Diderik Kleveški in Hamalandski]], sin grofice [[Adela Hamalandska|Adele Hamalandske]]. Ko je Diderik umrl brez sina, ga je nasledil njegov zet [[Godfrid I. Spodnje Lotarinški]], vojvoda Spodnje Lotaringije (1012-1023) iz Verdunske dinastije. Godfrid I. je leta 1023 umrl brez otrok, nasledil ga je njegovi mlajši brat [[Gozelo I. Verdunski|Gozelo I.]] (1023-1044). V drugi četrtini 11. stoletja je Hamaland razpadel na dva dela, z ločnico približno na liniji Steenderen-Leuvenheim-Eerbeek. Jug je prišel v roke grofa Vernerja/Vecela, na severu je dinastija Verdunskih ob neznanem času postavila svojega sorodnika [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalka]], za zastavnega fevdnega grofa. Ko je severni Hamaland leta 1046 prešel pod škofijo Utrecht, je fevdni grof ostal na mestu, s tem da je postal fevdni grof škofije Utrecht.
Pod Gelderlandsko vladavino se je grofija razširila proti jugovzhodu: leta 1236 je bilo pridobljeno območje Groenlo, leta 1242 pa Zelhem in Hengelo, leta 1326 še gospostvo Bredevoort, v 15. stoletju pa še Wisch, in končno območja Borculo in Lichtenvoorde leta 1616. Emmerik in Zevenaar sta leta 1402 padla pod Kleve, Anholtu je sčasoma uspelo pridobiti neposredno [[državni fevd|državni fevdalni status]]. Grofija Zutphen je bila četrta četrt [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in je bila po [[Francosko obdobje na Nizozemskem]] v celoti vključena v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]]. Območje je vseskozi uspelo ohranjati lastno identiteto. Ime grofije se še vedno nanaša na regijo, ki približno ustreza grofiji Zutphen, severnemu Hamalandu; kasneje pridobljeno območje se običajno imenuje Gerldeski [[Achterhoek]] (zadnji kot).
=== Severni Hamaland ===
Grofijo v severnem delu [[Hamaland]]a je avgusta 1046 kralj in [[Henrik III. Nemški|cesar Henrik III.]] podaril [[Utrechtski škof|škofu Utrechta]], potem ko je bil prejšnji neposredni grof, [[Godfrid II. Lotarinški|Godfrid Bradati]] iz grofovskega rodu Verdunskih, odstavljen zaradi upora. Godfrid Bradati se je uprl, ko mu je kralj Henrik III. po smrti očeta Gozela I. odvzel njegovo vojvodino Spodnjo Lotaringijo (Spodnjo Loreno). Kralj se je verjetno bal, da bo Godfrid Bradati, predvidoma leta 1037 prevzel vojvodino [[Vojvodina Gornja-Lotaringija|Gornjo Lotaringijo]] po svojem očetu, in bi z drugim vojvodstvom postal zelo močan vladar. Godfrid Bradati je sčasoma zarai svojega upora izgubil vse svoje urade in pozicije, grofovske ali vojvodske. Leta 1046 je na primer utrechtski škof lahko izkoristil neposrednost cesarskega grofa. Dejanska uprafa pa je ostala v rokah fevdalnega grofa Godschalka.
Listina iz leta 1046 kaže, da je Verdunska rodbina v severnem Hamalandu namestila fevdalnega grofa, nekoga, ki ga je neposredni grof prevzel pri upravljanju funkcije grofa. To se je zgodilo po božiču 1025. Vojvoda Gozelo I. je nasprotoval nasledstvu cesarja Henrika II. s strani [[Konrad II. Nemški|Konrada II.]] od septembra 1024 do božiča 1025, vendar se je s Konradom spravil na božič leta 1025. Med tem je imel Konrad že leta 1025 favorita Vernerja, bogatega z posestjo v Južnem Hamalandu in v Veluweju, ki je bila odvzeta [[Adela Hamalandska|Adeli Hamalandski]], zaradi njene vpletenosti v umor [[Wichman Vredenski| Wichmana Vredenskega]] v oktobru 1016. V listini, ki ni jasno datirana iz obdobja 1046-1056, se zdi, da grof Wecelo deluje v južnem Hamalandu. Wecelo je dobro znana oblika imena Wernerja. Zato je verjetno, da se je moral Gozelo I. leta 1025, ko je za svoj denar zbral vojsko, ki bo pomagala Wernerju v njegovem južnem Hamalandu. Tako smo ostali s severnim Hamalandom, kjer se je med letoma 1025 in 1046 na gospostvu pojavil fevdalni grof, verjetno prednik rodbine Zutphenskih, [[Godschalk Zutphenski|Godschalk]] (umrl leta 1063), ki je bil v sorodu z rodbino Verdunskih.
=== Oton II. Zutphenski ===
Najbolj znan grof Zutphenski je Godschalkov sin [[Oton II. Zutphenski]] z vzdevkom Bogati (1063-1113). Njegova hči [[Ermgard Zutphenska|Ermengard]] se je poročila z Gerardom II. Wassenberško-Gelderskim. Gerard III. je umrl leta 1129 pred svojim očetom [[Gerard II, Gelderski|Gerard II. de Lange]], grof Gelderski. Gerard III. je zapustil sina [[Henrik I. Gelderski|Henrika I.]], ki je tako podedoval grofiji Gelders in Zutphen. Ko je bila [[Grofija Gelders|grofija Gelders]] leta 1339 povzdignjena v [[Vojvodina Gelders|vojvodino]], je lastnik nosil dva naziva: vojvoda Gelderski in grof Zutphenski. Upravno sta se obe območji tako prepletli, da sta se kot suverena država pridružili [[Republika Nizozemska|Republika sedmih združenih provinc]] Nizozemske.
=== Grofija Zutphen ===
Ker [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalka]] ni zanimal upor njegovega fevdalnega gospoda Godfrida Bradatega, je po njegovi odstranitvi ostal na svojem mestu. Običajno bi takoj postal grof, a ker je cesar Henrik III. leta 1046 podaril grofovski urad v severnem Hamalandu Utrechtu, se to ni zgodilo. Gotšalk je torej ostal fevdni grof, in sicer utrechtskega škofa. Utrechtski škof je takrat že imel močan položaj v Deventerju in okolici. V isti listini iz leta 1046 je škof še povečal svojo oblast. Velikost novonastale grofije Zutphen (severni Hamaland) je bila leta 1046 nenavadno natančno opisana. Meja je potekala od [[Rande (Diepenveen)|Rande]]ja severno od Deventerja preko Hunne in Weggestapelen do [[Westerflier]] pod [[Diepenheim]], od tam preko Hazelberga (pod [[Zwiep]]om) do [[Steenderen]]a, preko [[Leuvenheim]]a do [[Eerbeek]]a in nato naprej preko [[Zuid-Empe]] in [[Terwolde]]ja spet do Randeja.<ref>Oorkondenboek van het Sticht Utrecht, I nr. 202</ref>
=== Grofija Lohn ===
Leta 1345 se je grofija razširila v razmeroma kratkem času. [[Oton II. Gelderski]] je že leta 1236 kupil Groenlo in pripadajoče pravice od [[Henrik II. iz Borculo]]. Grofija Zutphen se je skoraj podvojilo z dodanimi posestmi [[Grofija Lohn|grofije Lohn]]. Leta 1246 je [[Herman I. Loon|Herman Loon]] prenesel posvetno oblast nad župnijami Eibergen, Neede in Geesteren na Gelders. Izkazalo pa se je, da ta prenos ni pravno veljaven, ker je Herman deloval kot skrbnik takrat mladoletnega [[Henrik III. iz Borculo]]. Zaradi tega je Groenlo postal eksklava na območju posesti Münstra. Leta 1242 je [[Herman II. iz Loona]] območje Bredevoort (z Aalten, Dinxperlo in Winterswijk-om), Hengelo in Zelhem prenesel na Gelders in se zavezal za Varsseveld in Silvolde. Ko je grof Lohn umrl, sta ti zadnji dve območji izločili izpod oblasti Gelderskih, in sta padli v fevd gospodom Wisch. Ti so z Gelderskimi vzpostavili posojilno razmerje šele v 15. stoletju. Zaradi Bredevoort je prišlo do štiriletne vojne (1322-1326) s prelivanjem krvi, ki pa se je končala v korist Gelderskih. S tem so bile leta 1326 k grofiji Zutphen dodani še žunije Dinxperlo in Winterswijk.<ref>''Sodni uradi in sodnoizvršni uradi: Gelderska organizacija sodsta v četrti Zutphen (ca. 1200 - 1543)'' Door J.A.E. Kuys, blz. 8 t/m 44 Uitgever: Hilversum Verloren 1994 {{ISBN|9065502629}}, {{ISBN|9789065502629}}</ref>
=== Gospoščina Borculo ===
Do leta 1615 je bila gospoščina Borculo del knezoškofije Münster. V nasledstvenem sporu je sodišče v Geldernu odločilo v korist grofa [[Joost van Limburg Stirum]] in Bronckhorsta, s čimer je to območje postalo del grofije Zutphen. Potem ko so 10. januarja 1616 Lichtenvoorde zavzeli [[Stanovi]], je polkovnik Diderik van Dorth februarja odkorakal s trinajsstimi četami vojakov in devetimi četami konjenikov v Borculo. Tam so vojake takoj spustili v mesto in skupaj oblegali grad, ki je bil s pogodbo predan 25. januarja 1616.<ref>Jan Wagenaar: [http://books.google.nl/books?id=Uyo9AAAAYAAJ&pg=PA94&dq=ligtenvoorde+1616&as_brr=1&cd=1#v=onepage&q=ligtenvoorde%201616&f=false Google books] ''Zgodovina očetnjave: ki zajema zgodovino zdaj Združene Nizozemske, zlasti Nizozemske, od najzgodnejših časov: sestavljeno iz najbolj verodostojnih pisateljev in pristnih spominskih del '', Te Amsterdam: By Johannes Allart., 1790-1796</ref> Münsterski škofje niso nikoli priznali tega prevzema. Škof [[Bernard von Galen]] je območje zavzel dvakrat. Van Galen in njegovi nasledniki so še naprej uporabljali naslov ''Herr zu Borkulo'' vse do 19. stoletja.<ref>''Knezo-škof Von Galen in Borkuloški grb'': [https://web.archive.org/web/20110514160634/http://www.heerlijkheidborculo.nl/geschiedenis/Heerlijkheidswapen/wapenpagina.htm heerlijkheidborculo.nl]</ref>
=== Gelders ===
Po boju za oblast nad dediščino Zutphena med letoma 1120 in 1138 je grofija padla v roke [[Oton I. Gelderski|Otona I. Gelderskega in Zutphenskega]]. Od tega leta naprej je nastala personalna unija med grofijama Gelders in Zutphen in tudi [[personalna unija]], v kateri sta obe grofiji ohranili svojo neodvisnost. To je bilo opazno leta 1339, ko je bil Gelders povzdignjen v vojvodino, Zutphen pa je ostal grofija. Zutphenova neodvisnost se je spremenila leta 1543, potem ko je [[Karel Gelderski|Karel V.]] osvojil Geldern. [[Pogodba iz Venloja]], v kateri so bile določene pravice in dolžnosti Karla V. kot novega vojvode in njegovih podložnikov, je končala [[Gelderske vojne]] in vojvoda [[Viljem V. iz Kleve]] je moral opustiti svoje zahteve do Geldersa in Zutphena. Gelders in Zutphen sta pripadla [[Habsburška Nizozemska|Habsburški Nizozemski]].<ref>Website [https://web.archive.org/web/20111118194708/http://www.zutphen.nl/7919/De_geschiedenis_van_Zutphen_in_het_kort.html zutphen.nl] ''De geschiedenis van Zutphen in het kort''</ref> Vojvode [[Burgundski cesarski okraji]] so bili od takrat edini vladarji in grofija je bila povezana z vojvodino Gelders v personalni uniji. Skupaj z vojvodino Gelders je grofija postala ena od [[Sedemnajst provinc]]. V četrti Zutphen je vojvodo zamenjeval [[štatholder]] ali njegov namestnik, vendar so se stare upravne strukture ohranile. Leta 1544 je bilo v ta namen ustanovljeno [[Sodišče za Gelders in Zutphen]].<ref>Website [http://www.geldersarchief.nl/archieven/geschiedenis-van-gelderland geldersarchief.nl] ''Zgodovina Gelderlanda''</ref> Ime je bilo ohranjeno, kar je postalo očitno leta 1675 s simboličnim prenosom vojvodine Gelders in grofije Zutphen na [[štatholder]]ja [[Viljem III. Oranski|Viljema III.]].<ref>Website [https://www.rijksmuseum.nl/nl/collectie/RP-P-OB-79.433 rijksmuseum.nl] ''Hertogdom Gelre en graafschap Zutphen opgedragen aan stadhouder Willem III, 1675''</ref> V praksi se je grofija običajno imenovala Četrt Zutphen.<ref>´Website [http://www.wazamar.org/Nederlanden/VIIprovin1773/gld-1773.htm wazamar.org] ''De Provincië Gelderland in 1773''</ref><ref>Website [https://web.archive.org/web/20050507081234/http://www.overkwartiervangelre.nl/OVG/historie_ovg.html overkwartiervangelre.nl] ''Overkwartier van Gelre''</ref>
=== Batavska republika ===
Tudi med okupacijo francoskih čet v letih 1794-1795 so se stare upravne ustanove sprva ohranile. Leta 1798 je [[Državni zbor Batavske republike]] dokončno odpravil deželno suverenost. Tega leta je bil [[Gelderski parlament]] razpuščen in preoblikovan v Začasno posredniško administrativno upravo, zaradi česar so Stanovi Četrti in Četrt Zutphen prenehali obstajati. Do leta 1805 je svoje naloge opravljal le deželni izvršni organ pod drugimi imeni.<ref>K.J.W. Peeneman in: ''Staten van het Kwartier van Zutphen en hun Gedeputeerden'': [http://www.geldersarchief.nl/zoeken/?miview=inv2&mivast=37&mizig=210&miadt=37&micode=0005&milang=nl&mizk_alle=kwartier+van+zutphen geldersarchief.nl]</ref>
== Mesta v grofiji Zutphen ==
Poleg glavnega mesta Zutphen so mestne pravice prejeli naslednji kraji grofiji (v oklepaju leto pridobitve mestnih pravic):
* [[Bredevoort]] (1388)
* [[Bronkhorst]] (1482)
* [[Doetinchem]] (1236)
* [[Doesburg]] (1237)
* [[’s-Heerenberg]] (1379)
* Keppel (1404, danes del Bronkhorsta)
* [[Lochem]] (1233)
* [[Terborg (Stara regija IJssel)|Terborg]] (1419)
* [[Zevenaar]] (1487)
== Gradovi v grofiji Zutphen ==
Do danes so se ohranili naslednji gradovi:
* [[Grad Bergh|Bergh]]
* [[Grad Hackfort|Hackfort]]
* [[Grad Keppel|Keppel]]
* [[Grad Ruurlo|Ruurlo v Berkellandu]]
* [[Grad Schuilenburg|Schuilenburg]]
* [[Grad Ulft|Ulft]]
* [[Grad 't Velde|grad 't Velde]]
* [[Grad Verwolde|Verwolde]]
* [[Grad Wisch (Stara regija IJssel)|Wisch]]
* [[Grad Slangenburg|Slangenburg]]
Drugi že propadli gradovi:
* [[Grad Baer|Baer]]
* [[Grad Bevervoorde|Bevervoorde]]
* [[Grad Bredevoort|Bredevoort]]
* [[Gradl Bronkhorst (Gelderland)|Bronckhorst]]
* [[Grad Dedingsweerde|Dedingsweerde]]
* [[Grad Didam|Didam]]
* [[Grad stari Wisch|Stari-Wisch]]
* [[Grad Sevenaer|Sevenaer]]
* [[Grad Silvolde|Silvolde]]
* [[Grad Sinderen|Sinderen]]
* [[Grad Swanenburg|Swanenburg]]
* [[Grad Upladen|Upladen]]
* [[Grad Welmaring|Welmaring]]
== Bibliografija ==
* Willem de Vries: ''De opkomst van Zutphen.'' Universitaire Pers/Van Gorcum, Arnheim 1960.
* Martina Maria Doornink-Hoogenraad: ''Kleine Historie van Zutphen.'' Van Someren/Ten Bosch, Zutphen 1962, ISBN 9-060-11314-4.
* [[Gerhard Köbler]]: ''Historisches Lexikon der deutschen Länder. Die deutschen Territorien vom Mittelalter bis zur Gegenwart.'' 7., vollständig überarbeitete Auflage. C.H. Beck, München 2007, ISBN 978-3-406-54986-1.
== Sklici ==
t0xyc4z6xrs0guh18xohrxukqjh2dgv
5723029
5722976
2022-07-23T22:23:32Z
JozefD
5744
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Bivša država
|native_name =
|conventional_long_name = Grofija Zutphen <br> <small>Graafschap Zutphen</small>
|common_name = Zutphen
|
|continent = Evropa
|region = Pokrajina Gelderland
|country = Nizozemska
|era = srednji vek
|status = vazal
|status_text = fevd Svetega rimskega cesarstva
|empire = Sveto rimsko cesarstvo
|government_type = fevdalna monarhija
|
|life_span = 1046–1127/1591
|year_start = 1046
|year_end = 1591
|
|event_start = posest podeljena v zastavo fevdnemu grofu Godschalku iz Twente
|event1 = škofija Utrecht pridobi severni del Hamalanda – nastanek grofije Zutphen
|date_event1 = 1046
|event_end = zdržena z grofijo Gelre (Gelders) v personalno unijo
|
|p1 = Volvodina Gelders in Zutphen
|image_p1 =
|s1 = Habsburška Nizozemska
|flag_s1 = Flag of Cross of Burgundy.svg
|
|image_flag =
|image_coat = Graafschap_zutphen.svg
|image_map = Locator County of Zutphen (1350).svg
|image_map_caption = Grofija Zutphen leta 1350
|
|capital = [[Zutphen]]
|common_languages = starofrizijski, staronizozemski, srednjenizozemski, nizozemski
|leader1 = [[Oton II. Zutphenski|Oton II. grof Zutphenski]]
|year_leader1 = 1064–1113
|leader2 = [[Renald III. Gelderski|Renald III. grof Zutphenski]]
|year_leader2 = 1343–1371
|title_leader = Vojvoda Gelderski in grof Zutphenski
|religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliška]], protestantska
|today = {{flag|Nizozemska}}
}}
[[Slika:Graaf otto1.jpg|thumb|[[Oton II. Zutphenski]] na lovu v regiji [[Veluwe]].]]
[[Slika:Willebrand van Oldenburg Fredrik Zurcher.JPG|thumb|''[[Gerard III. Gelderski]]]]
[[Slika:Dogter van de graaf van Zutphen Gelders Archief.png|thumb|"Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih]]
[[Slika:Overdracht Gelre en Zutpen aan Willem III.jpg|thumb| Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v [[Arnhem]]]]
[[Slika:Capture of Zutphen by Maurice of Orange in 1591 - Verovering van Zutphen door Prins Maurits in 1591 (Johannes Janssonius, 1663).jpg|thumb| Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen. ''[[Johannes Janssonius]]'']]
[[Slika:Steden graafschap zutphen.jpg|thumb|Doetinchem, Lochem, Groenlo in na tiskovini iz leta 165]]
[[Slika:Slot bronkhorst.jpg|thumb|Grad Bronkhorst leta 1731]]
[[Slika:Kasteel bergh 1743.jpg|thumb|Grad Bergh leta 1743]]
[[Slika:Kwartier-zutphen-1757.jpg|thumb|Grofija leta 1757]]
'''Grofija Zutphen''' je obsegala severno polovico starejše grofije [[Hamaland]] in je dobila ime po glavnem mestu, poznejšem [[Hansa|hanzeatskem mestu]] [[Zutphen|Zutphen]]. Od leta 1127 je bila z [[Vojvodina Gelders|grofijo Gelders]] v [[personalna unija |personalni uniji]]. Skupaj z Geldersom je bila ena od [[Sedemnajst provinc]] v [[Burgundski cesarski okraj|Burgundskem cesarskem okraju]]. S prihodom Francozov so bile leta 1795 vse fevdalne pravice uradno odpravljene. Območje je bilo leta 1814 v celoti vključeno v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]].
== Zgodovina ==
Grofiji Hamaland je do leta 1017-18 vladal grof [[Diderik Hamalandski|Diderik Kleveški in Hamalandski]], sin grofice [[Adela Hamalandska|Adele Hamalandske]]. Ko je Diderik umrl brez sina, ga je nasledil njegov zet [[Godfrid I. Spodnje Lotarinški]], vojvoda Spodnje Lotaringije (1012-1023) iz Verdunske dinastije. Godfrid I. je leta 1023 umrl brez otrok, nasledil ga je njegovi mlajši brat [[Gozelo I. Verdunski|Gozelo I.]] (1023-1044). V drugi četrtini 11. stoletja je Hamaland razpadel na dva dela, z ločnico približno na liniji Steenderen-Leuvenheim-Eerbeek. Jug je prišel v roke grofa Vernerja/Vecela, na severu je dinastija Verdunskih ob neznanem času postavila svojega sorodnika [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalka]], za zastavnega fevdnega grofa. Ko je severni Hamaland leta 1046 prešel pod škofijo Utrecht, je fevdni grof ostal na mestu, s tem da je postal fevdni grof škofije Utrecht.
Pod Gelderlandsko vladavino se je grofija razširila proti jugovzhodu: leta 1236 je bilo pridobljeno območje Groenlo, leta 1242 pa Zelhem in Hengelo, leta 1326 še gospostvo Bredevoort, v 15. stoletju pa še Wisch, in končno območja Borculo in Lichtenvoorde leta 1616. Emmerik in Zevenaar sta leta 1402 padla pod Kleve, Anholtu je sčasoma uspelo pridobiti neposredno [[državni fevd|državni fevdalni status]]. Grofija Zutphen je bila četrta četrt [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in je bila po [[Francosko obdobje na Nizozemskem]] v celoti vključena v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]]. Območje je vseskozi uspelo ohranjati lastno identiteto. Ime grofije se še vedno nanaša na regijo, ki približno ustreza grofiji Zutphen, severnemu Hamalandu; kasneje pridobljeno območje se običajno imenuje Gerldeski [[Achterhoek]] (zadnji kot).
=== Severni Hamaland ===
Grofijo v severnem delu [[Hamaland]]a je avgusta 1046 kralj in [[Henrik III. Nemški|cesar Henrik III.]] podaril [[Utrechtski škof|škofu Utrechta]], potem ko je bil prejšnji neposredni grof, [[Godfrid II. Lotarinški|Godfrid Bradati]] iz grofovskega rodu Verdunskih, odstavljen zaradi upora. Godfrid Bradati se je uprl, ko mu je kralj Henrik III. po smrti očeta Gozela I. odvzel njegovo vojvodino Spodnjo Lotaringijo (Spodnjo Loreno). Kralj se je verjetno bal, da bo Godfrid Bradati, predvidoma leta 1037 prevzel vojvodino [[Vojvodina Gornja-Lotaringija|Gornjo Lotaringijo]] po svojem očetu, in bi z drugim vojvodstvom postal zelo močan vladar. Godfrid Bradati je sčasoma zarai svojega upora izgubil vse svoje urade in pozicije, grofovske ali vojvodske. Leta 1046 je na primer utrechtski škof lahko izkoristil neposrednost cesarskega grofa. Dejanska uprafa pa je ostala v rokah fevdalnega grofa Godschalka.
Listina iz leta 1046 kaže, da je Verdunska rodbina v severnem Hamalandu namestila fevdalnega grofa, nekoga, ki ga je neposredni grof prevzel pri upravljanju funkcije grofa. To se je zgodilo po božiču 1025. Vojvoda Gozelo I. je nasprotoval nasledstvu cesarja Henrika II. s strani [[Konrad II. Nemški|Konrada II.]] od septembra 1024 do božiča 1025, vendar se je s Konradom spravil na božič leta 1025. Med tem je imel Konrad že leta 1025 favorita Vernerja, bogatega z posestjo v Južnem Hamalandu in v Veluweju, ki je bila odvzeta [[Adela Hamalandska|Adeli Hamalandski]], zaradi njene vpletenosti v umor [[Wichman Vredenski| Wichmana Vredenskega]] v oktobru 1016. V listini, ki ni jasno datirana iz obdobja 1046-1056, se zdi, da grof Wecelo deluje v južnem Hamalandu. Wecelo je dobro znana oblika imena Wernerja. Zato je verjetno, da se je moral Gozelo I. leta 1025, ko je za svoj denar zbral vojsko, ki bo pomagala Wernerju v njegovem južnem Hamalandu. Tako smo ostali s severnim Hamalandom, kjer se je med letoma 1025 in 1046 na gospostvu pojavil fevdalni grof, verjetno prednik rodbine Zutphenskih, [[Godschalk Zutphenski|Godschalk]] (umrl leta 1063), ki je bil v sorodu z rodbino Verdunskih.
=== Oton II. Zutphenski ===
Najbolj znan grof Zutphenski je Godschalkov sin [[Oton II. Zutphenski]] z vzdevkom Bogati (1063-1113). Njegova hči [[Ermgard Zutphenska|Ermengard]] se je poročila z Gerardom II. Wassenberško-Gelderskim. Gerard III. je umrl leta 1129 pred svojim očetom [[Gerard II, Gelderski|Gerard II. de Lange]], grof Gelderski. Gerard III. je zapustil sina [[Henrik I. Gelderski|Henrika I.]], ki je tako podedoval grofiji Gelders in Zutphen. Ko je bila [[Grofija Gelders|grofija Gelders]] leta 1339 povzdignjena v [[Vojvodina Gelders|vojvodino]], je lastnik nosil dva naziva: vojvoda Gelderski in grof Zutphenski. Upravno sta se obe območji tako prepletli, da sta se kot suverena država pridružili [[Republika Nizozemska|Republika sedmih združenih provinc]] Nizozemske.
=== Grofija Zutphen ===
Ker [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalka]] ni zanimal upor njegovega fevdalnega gospoda Godfrida Bradatega, je po njegovi odstranitvi ostal na svojem mestu. Običajno bi takoj postal grof, a ker je cesar Henrik III. leta 1046 podaril grofovski urad v severnem Hamalandu Utrechtu, se to ni zgodilo. Gotšalk je torej ostal fevdni grof, in sicer utrechtskega škofa. Utrechtski škof je takrat že imel močan položaj v Deventerju in okolici. V isti listini iz leta 1046 je škof še povečal svojo oblast. Velikost novonastale grofije Zutphen (severni Hamaland) je bila leta 1046 nenavadno natančno opisana. Meja je potekala od [[Rande (Diepenveen)|Rande]]ja severno od Deventerja preko Hunne in Weggestapelen do [[Westerflier]] pod [[Diepenheim]], od tam preko Hazelberga (pod [[Zwiep]]om) do [[Steenderen]]a, preko [[Leuvenheim]]a do [[Eerbeek]]a in nato naprej preko [[Zuid-Empe]] in [[Terwolde]]ja spet do Randeja.<ref>Oorkondenboek van het Sticht Utrecht, I nr. 202</ref>
=== Grofija Lohn ===
Leta 1345 se je grofija razširila v razmeroma kratkem času. [[Oton II. Gelderski]] je že leta 1236 kupil Groenlo in pripadajoče pravice od [[Henrik II. iz Borculo]]. Grofija Zutphen se je skoraj podvojilo z dodanimi posestmi [[Grofija Lohn|grofije Lohn]]. Leta 1246 je [[Herman I. Loon|Herman Loon]] prenesel posvetno oblast nad župnijami Eibergen, Neede in Geesteren na Gelders. Izkazalo pa se je, da ta prenos ni pravno veljaven, ker je Herman deloval kot skrbnik takrat mladoletnega [[Henrik III. iz Borculo]]. Zaradi tega je Groenlo postal eksklava na območju posesti Münstra. Leta 1242 je [[Herman II. iz Loona]] območje Bredevoort (z Aalten, Dinxperlo in Winterswijk-om), Hengelo in Zelhem prenesel na Gelders in se zavezal za Varsseveld in Silvolde. Ko je grof Lohn umrl, sta ti zadnji dve območji izločili izpod oblasti Gelderskih, in sta padli v fevd gospodom Wisch. Ti so z Gelderskimi vzpostavili posojilno razmerje šele v 15. stoletju. Zaradi Bredevoort je prišlo do štiriletne vojne (1322-1326) s prelivanjem krvi, ki pa se je končala v korist Gelderskih. S tem so bile leta 1326 k grofiji Zutphen dodani še žunije Dinxperlo in Winterswijk.<ref>''Sodni uradi in sodnoizvršni uradi: Gelderska organizacija sodsta v četrti Zutphen (ca. 1200 - 1543)'' Door J.A.E. Kuys, blz. 8 t/m 44 Uitgever: Hilversum Verloren 1994 {{ISBN|9065502629}}, {{ISBN|9789065502629}}</ref>
=== Gospoščina Borculo ===
Do leta 1615 je bila gospoščina Borculo del knezoškofije Münster. V nasledstvenem sporu je sodišče v Geldernu odločilo v korist grofa [[Joost van Limburg Stirum]] in Bronckhorsta, s čimer je to območje postalo del grofije Zutphen. Potem ko so 10. januarja 1616 Lichtenvoorde zavzeli [[Stanovi]], je polkovnik Diderik van Dorth februarja odkorakal s trinajsstimi četami vojakov in devetimi četami konjenikov v Borculo. Tam so vojake takoj spustili v mesto in skupaj oblegali grad, ki je bil s pogodbo predan 25. januarja 1616.<ref>Jan Wagenaar: [http://books.google.nl/books?id=Uyo9AAAAYAAJ&pg=PA94&dq=ligtenvoorde+1616&as_brr=1&cd=1#v=onepage&q=ligtenvoorde%201616&f=false Google books] ''Zgodovina očetnjave: ki zajema zgodovino zdaj Združene Nizozemske, zlasti Nizozemske, od najzgodnejših časov: sestavljeno iz najbolj verodostojnih pisateljev in pristnih spominskih del '', Te Amsterdam: By Johannes Allart., 1790-1796</ref> Münsterski škofje niso nikoli priznali tega prevzema. Škof [[Bernard von Galen]] je območje zavzel dvakrat. Van Galen in njegovi nasledniki so še naprej uporabljali naslov ''Herr zu Borkulo'' vse do 19. stoletja.<ref>''Knezo-škof Von Galen in Borkuloški grb'': [https://web.archive.org/web/20110514160634/http://www.heerlijkheidborculo.nl/geschiedenis/Heerlijkheidswapen/wapenpagina.htm heerlijkheidborculo.nl]</ref>
=== Gelders ===
Po boju za oblast nad dediščino Zutphena med letoma 1120 in 1138 je grofija padla v roke [[Oton I. Gelderski|Otona I. Gelderskega in Zutphenskega]]. Od tega leta naprej je nastala personalna unija med grofijama Gelders in Zutphen in tudi [[personalna unija]], v kateri sta obe grofiji ohranili svojo neodvisnost. To je bilo opazno leta 1339, ko je bil Gelders povzdignjen v vojvodino, Zutphen pa je ostal grofija. Zutphenova neodvisnost se je spremenila leta 1543, potem ko je [[Karel Gelderski|Karel V.]] osvojil Geldern. [[Pogodba iz Venloja]], v kateri so bile določene pravice in dolžnosti Karla V. kot novega vojvode in njegovih podložnikov, je končala [[Gelderske vojne]] in vojvoda [[Viljem V. iz Kleve]] je moral opustiti svoje zahteve do Geldersa in Zutphena. Gelders in Zutphen sta pripadla [[Habsburška Nizozemska|Habsburški Nizozemski]].<ref>Website [https://web.archive.org/web/20111118194708/http://www.zutphen.nl/7919/De_geschiedenis_van_Zutphen_in_het_kort.html zutphen.nl] ''De geschiedenis van Zutphen in het kort''</ref> Vojvode [[Burgundski cesarski okraji]] so bili od takrat edini vladarji in grofija je bila povezana z vojvodino Gelders v personalni uniji. Skupaj z vojvodino Gelders je grofija postala ena od [[Sedemnajst provinc]]. V četrti Zutphen je vojvodo zamenjeval [[štatholder]] ali njegov namestnik, vendar so se stare upravne strukture ohranile. Leta 1544 je bilo v ta namen ustanovljeno [[Sodišče za Gelders in Zutphen]].<ref>Website [http://www.geldersarchief.nl/archieven/geschiedenis-van-gelderland geldersarchief.nl] ''Zgodovina Gelderlanda''</ref> Ime je bilo ohranjeno, kar je postalo očitno leta 1675 s simboličnim prenosom vojvodine Gelders in grofije Zutphen na [[štatholder]]ja [[Viljem III. Oranski|Viljema III.]].<ref>Website [https://www.rijksmuseum.nl/nl/collectie/RP-P-OB-79.433 rijksmuseum.nl] ''Hertogdom Gelre en graafschap Zutphen opgedragen aan stadhouder Willem III, 1675''</ref> V praksi se je grofija običajno imenovala Četrt Zutphen.<ref>´Website [http://www.wazamar.org/Nederlanden/VIIprovin1773/gld-1773.htm wazamar.org] ''De Provincië Gelderland in 1773''</ref><ref>Website [https://web.archive.org/web/20050507081234/http://www.overkwartiervangelre.nl/OVG/historie_ovg.html overkwartiervangelre.nl] ''Overkwartier van Gelre''</ref>
=== Batavska republika ===
Tudi med okupacijo francoskih čet v letih 1794-1795 so se stare upravne ustanove sprva ohranile. Leta 1798 je [[Državni zbor Batavske republike]] dokončno odpravil deželno suverenost. Tega leta je bil [[Gelderski parlament]] razpuščen in preoblikovan v Začasno posredniško administrativno upravo, zaradi česar so Stanovi Četrti in Četrt Zutphen prenehali obstajati. Do leta 1805 je svoje naloge opravljal le deželni izvršni organ pod drugimi imeni.<ref>K.J.W. Peeneman in: ''Staten van het Kwartier van Zutphen en hun Gedeputeerden'': [http://www.geldersarchief.nl/zoeken/?miview=inv2&mivast=37&mizig=210&miadt=37&micode=0005&milang=nl&mizk_alle=kwartier+van+zutphen geldersarchief.nl]</ref>
== Mesta v grofiji Zutphen ==
Poleg glavnega mesta Zutphen so mestne pravice prejeli naslednji kraji grofiji (v oklepaju leto pridobitve mestnih pravic):
* [[Bredevoort]] (1388)
* [[Bronkhorst]] (1482)
* [[Doetinchem]] (1236)
* [[Doesburg]] (1237)
* [[’s-Heerenberg]] (1379)
* Keppel (1404, danes del Bronkhorsta)
* [[Lochem]] (1233)
* [[Terborg (Stara regija IJssel)|Terborg]] (1419)
* [[Zevenaar]] (1487)
== Gradovi v grofiji Zutphen ==
Do danes so se ohranili naslednji gradovi:
* [[Grad Bergh|Bergh]]
* [[Grad Hackfort|Hackfort]]
* [[Grad Keppel|Keppel]]
* [[Grad Ruurlo|Ruurlo v Berkellandu]]
* [[Grad Schuilenburg|Schuilenburg]]
* [[Grad Ulft|Ulft]]
* [[Grad 't Velde|grad 't Velde]]
* [[Grad Verwolde|Verwolde]]
* [[Grad Wisch (Stara regija IJssel)|Wisch]]
* [[Grad Slangenburg|Slangenburg]]
Drugi že propadli gradovi:
* [[Grad Baer|Baer]]
* [[Grad Bevervoorde|Bevervoorde]]
* [[Grad Bredevoort|Bredevoort]]
* [[Gradl Bronkhorst (Gelderland)|Bronckhorst]]
* [[Grad Dedingsweerde|Dedingsweerde]]
* [[Grad Didam|Didam]]
* [[Grad stari Wisch|Stari-Wisch]]
* [[Grad Sevenaer|Sevenaer]]
* [[Grad Silvolde|Silvolde]]
* [[Grad Sinderen|Sinderen]]
* [[Grad Swanenburg|Swanenburg]]
* [[Grad Upladen|Upladen]]
* [[Grad Welmaring|Welmaring]]
== Bibliografija ==
* Willem de Vries: ''De opkomst van Zutphen.'' Universitaire Pers/Van Gorcum, Arnheim 1960.
* Martina Maria Doornink-Hoogenraad: ''Kleine Historie van Zutphen.'' Van Someren/Ten Bosch, Zutphen 1962, ISBN 9-060-11314-4.
* [[Gerhard Köbler]]: ''Historisches Lexikon der deutschen Länder. Die deutschen Territorien vom Mittelalter bis zur Gegenwart.'' 7., vollständig überarbeitete Auflage. C.H. Beck, München 2007, ISBN 978-3-406-54986-1.
== Sklici ==
3nxdpornkwthezm36xe1y8bqsx1n16u
5723030
5723029
2022-07-23T22:25:22Z
JozefD
5744
/* Severni Hamaland */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Bivša država
|native_name =
|conventional_long_name = Grofija Zutphen <br> <small>Graafschap Zutphen</small>
|common_name = Zutphen
|
|continent = Evropa
|region = Pokrajina Gelderland
|country = Nizozemska
|era = srednji vek
|status = vazal
|status_text = fevd Svetega rimskega cesarstva
|empire = Sveto rimsko cesarstvo
|government_type = fevdalna monarhija
|
|life_span = 1046–1127/1591
|year_start = 1046
|year_end = 1591
|
|event_start = posest podeljena v zastavo fevdnemu grofu Godschalku iz Twente
|event1 = škofija Utrecht pridobi severni del Hamalanda – nastanek grofije Zutphen
|date_event1 = 1046
|event_end = zdržena z grofijo Gelre (Gelders) v personalno unijo
|
|p1 = Volvodina Gelders in Zutphen
|image_p1 =
|s1 = Habsburška Nizozemska
|flag_s1 = Flag of Cross of Burgundy.svg
|
|image_flag =
|image_coat = Graafschap_zutphen.svg
|image_map = Locator County of Zutphen (1350).svg
|image_map_caption = Grofija Zutphen leta 1350
|
|capital = [[Zutphen]]
|common_languages = starofrizijski, staronizozemski, srednjenizozemski, nizozemski
|leader1 = [[Oton II. Zutphenski|Oton II. grof Zutphenski]]
|year_leader1 = 1064–1113
|leader2 = [[Renald III. Gelderski|Renald III. grof Zutphenski]]
|year_leader2 = 1343–1371
|title_leader = Vojvoda Gelderski in grof Zutphenski
|religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliška]], protestantska
|today = {{flag|Nizozemska}}
}}
[[Slika:Graaf otto1.jpg|thumb|[[Oton II. Zutphenski]] na lovu v regiji [[Veluwe]].]]
[[Slika:Willebrand van Oldenburg Fredrik Zurcher.JPG|thumb|''[[Gerard III. Gelderski]]]]
[[Slika:Dogter van de graaf van Zutphen Gelders Archief.png|thumb|"Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih]]
[[Slika:Overdracht Gelre en Zutpen aan Willem III.jpg|thumb| Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v [[Arnhem]]]]
[[Slika:Capture of Zutphen by Maurice of Orange in 1591 - Verovering van Zutphen door Prins Maurits in 1591 (Johannes Janssonius, 1663).jpg|thumb| Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen. ''[[Johannes Janssonius]]'']]
[[Slika:Steden graafschap zutphen.jpg|thumb|Doetinchem, Lochem, Groenlo in na tiskovini iz leta 165]]
[[Slika:Slot bronkhorst.jpg|thumb|Grad Bronkhorst leta 1731]]
[[Slika:Kasteel bergh 1743.jpg|thumb|Grad Bergh leta 1743]]
[[Slika:Kwartier-zutphen-1757.jpg|thumb|Grofija leta 1757]]
'''Grofija Zutphen''' je obsegala severno polovico starejše grofije [[Hamaland]] in je dobila ime po glavnem mestu, poznejšem [[Hansa|hanzeatskem mestu]] [[Zutphen|Zutphen]]. Od leta 1127 je bila z [[Vojvodina Gelders|grofijo Gelders]] v [[personalna unija |personalni uniji]]. Skupaj z Geldersom je bila ena od [[Sedemnajst provinc]] v [[Burgundski cesarski okraj|Burgundskem cesarskem okraju]]. S prihodom Francozov so bile leta 1795 vse fevdalne pravice uradno odpravljene. Območje je bilo leta 1814 v celoti vključeno v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]].
== Zgodovina ==
Grofiji Hamaland je do leta 1017-18 vladal grof [[Diderik Hamalandski|Diderik Kleveški in Hamalandski]], sin grofice [[Adela Hamalandska|Adele Hamalandske]]. Ko je Diderik umrl brez sina, ga je nasledil njegov zet [[Godfrid I. Spodnje Lotarinški]], vojvoda Spodnje Lotaringije (1012-1023) iz Verdunske dinastije. Godfrid I. je leta 1023 umrl brez otrok, nasledil ga je njegovi mlajši brat [[Gozelo I. Verdunski|Gozelo I.]] (1023-1044). V drugi četrtini 11. stoletja je Hamaland razpadel na dva dela, z ločnico približno na liniji Steenderen-Leuvenheim-Eerbeek. Jug je prišel v roke grofa Vernerja/Vecela, na severu je dinastija Verdunskih ob neznanem času postavila svojega sorodnika [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalka]], za zastavnega fevdnega grofa. Ko je severni Hamaland leta 1046 prešel pod škofijo Utrecht, je fevdni grof ostal na mestu, s tem da je postal fevdni grof škofije Utrecht.
Pod Gelderlandsko vladavino se je grofija razširila proti jugovzhodu: leta 1236 je bilo pridobljeno območje Groenlo, leta 1242 pa Zelhem in Hengelo, leta 1326 še gospostvo Bredevoort, v 15. stoletju pa še Wisch, in končno območja Borculo in Lichtenvoorde leta 1616. Emmerik in Zevenaar sta leta 1402 padla pod Kleve, Anholtu je sčasoma uspelo pridobiti neposredno [[državni fevd|državni fevdalni status]]. Grofija Zutphen je bila četrta četrt [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in je bila po [[Francosko obdobje na Nizozemskem]] v celoti vključena v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]]. Območje je vseskozi uspelo ohranjati lastno identiteto. Ime grofije se še vedno nanaša na regijo, ki približno ustreza grofiji Zutphen, severnemu Hamalandu; kasneje pridobljeno območje se običajno imenuje Gerldeski [[Achterhoek]] (zadnji kot).
=== Severni Hamaland ===
Grofijo v severnem delu [[Hamaland]]a je avgusta 1046 kralj in [[Henrik III. Nemški|cesar Henrik III.]] podaril [[Utrechtski škof|škofu Utrechta]], potem ko je bil prejšnji neposredni grof, [[Godfrid II. Lotarinški|Godfrid Bradati]] iz grofovskega rodu Verdunskih, odstavljen zaradi upora. Godfrid Bradati se je uprl, ko mu je kralj Henrik III. po smrti očeta Gozela I. odvzel njegovo vojvodino Spodnjo Lotaringijo (Spodnjo Loreno). Kralj se je verjetno bal, da bo Godfrid Bradati, predvidoma leta 1037 prevzel vojvodino [[Vojvodina Gornja-Lotaringija|Gornjo Lotaringijo]] po svojem očetu, in bi z drugim vojvodstvom postal zelo močan vladar. Godfrid Bradati je sčasoma zarai svojega upora izgubil vse svoje urade in pozicije, grofovske ali vojvodske. Leta 1046 je na primer utrechtski škof lahko izkoristil neposrednost cesarskega grofa. Dejanska uprafa pa je ostala v rokah fevdalnega grofa Godschalka.
Listina iz leta 1046 kaže, da je Verdunska rodbina v severnem Hamalandu namestila fevdalnega grofa, nekoga, ki ga je neposredni grof prevzel pri upravljanju funkcije grofa. To se je zgodilo po božiču 1025. Vojvoda Gozelo I. je nasprotoval nasledstvu cesarja Henrika II. s strani [[Konrad II. Nemški|Konrada II.]] od septembra 1024 do božiča 1025, vendar se je s Konradom spravil na božič leta 1025. Med tem je imel Konrad že leta 1025 favorita Vernerja, bogatega z posestjo v Južnem Hamalandu in v Veluweju, ki je bila odvzeta [[Adela Hamalandska|Adeli Hamalandski]], zaradi njene vpletenosti v umor [[Wichman Vredenski| Wichmana Vredenskega]] v oktobru 1016. V listini, ki ni jasno datirana iz obdobja 1046-1056, se zdi, da grof Wecelo deluje v južnem Hamalandu. Wecelo je dobro znana oblika imena Wernerja. Zato je verjetno, da se je moral Gozelo I. leta 1025, ko je za svoj denar zbral vojsko, ki bo pomagala Wernerju v njegovem južnem Hamalandu. Tako smo ostali s severnim Hamalandom, kjer se je med letoma 1025 in 1046 na gospostvu pojavil fevdalni grof, verjetno prednik rodbine Zutphenskih, [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalk]] (umrl leta 1063), ki je bil v sorodu z rodbino Verdunskih.
=== Oton II. Zutphenski ===
Najbolj znan grof Zutphenski je Godschalkov sin [[Oton II. Zutphenski]] z vzdevkom Bogati (1063-1113). Njegova hči [[Ermgard Zutphenska|Ermengard]] se je poročila z Gerardom II. Wassenberško-Gelderskim. Gerard III. je umrl leta 1129 pred svojim očetom [[Gerard II, Gelderski|Gerard II. de Lange]], grof Gelderski. Gerard III. je zapustil sina [[Henrik I. Gelderski|Henrika I.]], ki je tako podedoval grofiji Gelders in Zutphen. Ko je bila [[Grofija Gelders|grofija Gelders]] leta 1339 povzdignjena v [[Vojvodina Gelders|vojvodino]], je lastnik nosil dva naziva: vojvoda Gelderski in grof Zutphenski. Upravno sta se obe območji tako prepletli, da sta se kot suverena država pridružili [[Republika Nizozemska|Republika sedmih združenih provinc]] Nizozemske.
=== Grofija Zutphen ===
Ker [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalka]] ni zanimal upor njegovega fevdalnega gospoda Godfrida Bradatega, je po njegovi odstranitvi ostal na svojem mestu. Običajno bi takoj postal grof, a ker je cesar Henrik III. leta 1046 podaril grofovski urad v severnem Hamalandu Utrechtu, se to ni zgodilo. Gotšalk je torej ostal fevdni grof, in sicer utrechtskega škofa. Utrechtski škof je takrat že imel močan položaj v Deventerju in okolici. V isti listini iz leta 1046 je škof še povečal svojo oblast. Velikost novonastale grofije Zutphen (severni Hamaland) je bila leta 1046 nenavadno natančno opisana. Meja je potekala od [[Rande (Diepenveen)|Rande]]ja severno od Deventerja preko Hunne in Weggestapelen do [[Westerflier]] pod [[Diepenheim]], od tam preko Hazelberga (pod [[Zwiep]]om) do [[Steenderen]]a, preko [[Leuvenheim]]a do [[Eerbeek]]a in nato naprej preko [[Zuid-Empe]] in [[Terwolde]]ja spet do Randeja.<ref>Oorkondenboek van het Sticht Utrecht, I nr. 202</ref>
=== Grofija Lohn ===
Leta 1345 se je grofija razširila v razmeroma kratkem času. [[Oton II. Gelderski]] je že leta 1236 kupil Groenlo in pripadajoče pravice od [[Henrik II. iz Borculo]]. Grofija Zutphen se je skoraj podvojilo z dodanimi posestmi [[Grofija Lohn|grofije Lohn]]. Leta 1246 je [[Herman I. Loon|Herman Loon]] prenesel posvetno oblast nad župnijami Eibergen, Neede in Geesteren na Gelders. Izkazalo pa se je, da ta prenos ni pravno veljaven, ker je Herman deloval kot skrbnik takrat mladoletnega [[Henrik III. iz Borculo]]. Zaradi tega je Groenlo postal eksklava na območju posesti Münstra. Leta 1242 je [[Herman II. iz Loona]] območje Bredevoort (z Aalten, Dinxperlo in Winterswijk-om), Hengelo in Zelhem prenesel na Gelders in se zavezal za Varsseveld in Silvolde. Ko je grof Lohn umrl, sta ti zadnji dve območji izločili izpod oblasti Gelderskih, in sta padli v fevd gospodom Wisch. Ti so z Gelderskimi vzpostavili posojilno razmerje šele v 15. stoletju. Zaradi Bredevoort je prišlo do štiriletne vojne (1322-1326) s prelivanjem krvi, ki pa se je končala v korist Gelderskih. S tem so bile leta 1326 k grofiji Zutphen dodani še žunije Dinxperlo in Winterswijk.<ref>''Sodni uradi in sodnoizvršni uradi: Gelderska organizacija sodsta v četrti Zutphen (ca. 1200 - 1543)'' Door J.A.E. Kuys, blz. 8 t/m 44 Uitgever: Hilversum Verloren 1994 {{ISBN|9065502629}}, {{ISBN|9789065502629}}</ref>
=== Gospoščina Borculo ===
Do leta 1615 je bila gospoščina Borculo del knezoškofije Münster. V nasledstvenem sporu je sodišče v Geldernu odločilo v korist grofa [[Joost van Limburg Stirum]] in Bronckhorsta, s čimer je to območje postalo del grofije Zutphen. Potem ko so 10. januarja 1616 Lichtenvoorde zavzeli [[Stanovi]], je polkovnik Diderik van Dorth februarja odkorakal s trinajsstimi četami vojakov in devetimi četami konjenikov v Borculo. Tam so vojake takoj spustili v mesto in skupaj oblegali grad, ki je bil s pogodbo predan 25. januarja 1616.<ref>Jan Wagenaar: [http://books.google.nl/books?id=Uyo9AAAAYAAJ&pg=PA94&dq=ligtenvoorde+1616&as_brr=1&cd=1#v=onepage&q=ligtenvoorde%201616&f=false Google books] ''Zgodovina očetnjave: ki zajema zgodovino zdaj Združene Nizozemske, zlasti Nizozemske, od najzgodnejših časov: sestavljeno iz najbolj verodostojnih pisateljev in pristnih spominskih del '', Te Amsterdam: By Johannes Allart., 1790-1796</ref> Münsterski škofje niso nikoli priznali tega prevzema. Škof [[Bernard von Galen]] je območje zavzel dvakrat. Van Galen in njegovi nasledniki so še naprej uporabljali naslov ''Herr zu Borkulo'' vse do 19. stoletja.<ref>''Knezo-škof Von Galen in Borkuloški grb'': [https://web.archive.org/web/20110514160634/http://www.heerlijkheidborculo.nl/geschiedenis/Heerlijkheidswapen/wapenpagina.htm heerlijkheidborculo.nl]</ref>
=== Gelders ===
Po boju za oblast nad dediščino Zutphena med letoma 1120 in 1138 je grofija padla v roke [[Oton I. Gelderski|Otona I. Gelderskega in Zutphenskega]]. Od tega leta naprej je nastala personalna unija med grofijama Gelders in Zutphen in tudi [[personalna unija]], v kateri sta obe grofiji ohranili svojo neodvisnost. To je bilo opazno leta 1339, ko je bil Gelders povzdignjen v vojvodino, Zutphen pa je ostal grofija. Zutphenova neodvisnost se je spremenila leta 1543, potem ko je [[Karel Gelderski|Karel V.]] osvojil Geldern. [[Pogodba iz Venloja]], v kateri so bile določene pravice in dolžnosti Karla V. kot novega vojvode in njegovih podložnikov, je končala [[Gelderske vojne]] in vojvoda [[Viljem V. iz Kleve]] je moral opustiti svoje zahteve do Geldersa in Zutphena. Gelders in Zutphen sta pripadla [[Habsburška Nizozemska|Habsburški Nizozemski]].<ref>Website [https://web.archive.org/web/20111118194708/http://www.zutphen.nl/7919/De_geschiedenis_van_Zutphen_in_het_kort.html zutphen.nl] ''De geschiedenis van Zutphen in het kort''</ref> Vojvode [[Burgundski cesarski okraji]] so bili od takrat edini vladarji in grofija je bila povezana z vojvodino Gelders v personalni uniji. Skupaj z vojvodino Gelders je grofija postala ena od [[Sedemnajst provinc]]. V četrti Zutphen je vojvodo zamenjeval [[štatholder]] ali njegov namestnik, vendar so se stare upravne strukture ohranile. Leta 1544 je bilo v ta namen ustanovljeno [[Sodišče za Gelders in Zutphen]].<ref>Website [http://www.geldersarchief.nl/archieven/geschiedenis-van-gelderland geldersarchief.nl] ''Zgodovina Gelderlanda''</ref> Ime je bilo ohranjeno, kar je postalo očitno leta 1675 s simboličnim prenosom vojvodine Gelders in grofije Zutphen na [[štatholder]]ja [[Viljem III. Oranski|Viljema III.]].<ref>Website [https://www.rijksmuseum.nl/nl/collectie/RP-P-OB-79.433 rijksmuseum.nl] ''Hertogdom Gelre en graafschap Zutphen opgedragen aan stadhouder Willem III, 1675''</ref> V praksi se je grofija običajno imenovala Četrt Zutphen.<ref>´Website [http://www.wazamar.org/Nederlanden/VIIprovin1773/gld-1773.htm wazamar.org] ''De Provincië Gelderland in 1773''</ref><ref>Website [https://web.archive.org/web/20050507081234/http://www.overkwartiervangelre.nl/OVG/historie_ovg.html overkwartiervangelre.nl] ''Overkwartier van Gelre''</ref>
=== Batavska republika ===
Tudi med okupacijo francoskih čet v letih 1794-1795 so se stare upravne ustanove sprva ohranile. Leta 1798 je [[Državni zbor Batavske republike]] dokončno odpravil deželno suverenost. Tega leta je bil [[Gelderski parlament]] razpuščen in preoblikovan v Začasno posredniško administrativno upravo, zaradi česar so Stanovi Četrti in Četrt Zutphen prenehali obstajati. Do leta 1805 je svoje naloge opravljal le deželni izvršni organ pod drugimi imeni.<ref>K.J.W. Peeneman in: ''Staten van het Kwartier van Zutphen en hun Gedeputeerden'': [http://www.geldersarchief.nl/zoeken/?miview=inv2&mivast=37&mizig=210&miadt=37&micode=0005&milang=nl&mizk_alle=kwartier+van+zutphen geldersarchief.nl]</ref>
== Mesta v grofiji Zutphen ==
Poleg glavnega mesta Zutphen so mestne pravice prejeli naslednji kraji grofiji (v oklepaju leto pridobitve mestnih pravic):
* [[Bredevoort]] (1388)
* [[Bronkhorst]] (1482)
* [[Doetinchem]] (1236)
* [[Doesburg]] (1237)
* [[’s-Heerenberg]] (1379)
* Keppel (1404, danes del Bronkhorsta)
* [[Lochem]] (1233)
* [[Terborg (Stara regija IJssel)|Terborg]] (1419)
* [[Zevenaar]] (1487)
== Gradovi v grofiji Zutphen ==
Do danes so se ohranili naslednji gradovi:
* [[Grad Bergh|Bergh]]
* [[Grad Hackfort|Hackfort]]
* [[Grad Keppel|Keppel]]
* [[Grad Ruurlo|Ruurlo v Berkellandu]]
* [[Grad Schuilenburg|Schuilenburg]]
* [[Grad Ulft|Ulft]]
* [[Grad 't Velde|grad 't Velde]]
* [[Grad Verwolde|Verwolde]]
* [[Grad Wisch (Stara regija IJssel)|Wisch]]
* [[Grad Slangenburg|Slangenburg]]
Drugi že propadli gradovi:
* [[Grad Baer|Baer]]
* [[Grad Bevervoorde|Bevervoorde]]
* [[Grad Bredevoort|Bredevoort]]
* [[Gradl Bronkhorst (Gelderland)|Bronckhorst]]
* [[Grad Dedingsweerde|Dedingsweerde]]
* [[Grad Didam|Didam]]
* [[Grad stari Wisch|Stari-Wisch]]
* [[Grad Sevenaer|Sevenaer]]
* [[Grad Silvolde|Silvolde]]
* [[Grad Sinderen|Sinderen]]
* [[Grad Swanenburg|Swanenburg]]
* [[Grad Upladen|Upladen]]
* [[Grad Welmaring|Welmaring]]
== Bibliografija ==
* Willem de Vries: ''De opkomst van Zutphen.'' Universitaire Pers/Van Gorcum, Arnheim 1960.
* Martina Maria Doornink-Hoogenraad: ''Kleine Historie van Zutphen.'' Van Someren/Ten Bosch, Zutphen 1962, ISBN 9-060-11314-4.
* [[Gerhard Köbler]]: ''Historisches Lexikon der deutschen Länder. Die deutschen Territorien vom Mittelalter bis zur Gegenwart.'' 7., vollständig überarbeitete Auflage. C.H. Beck, München 2007, ISBN 978-3-406-54986-1.
== Sklici ==
cvs1pmlu11dm6ehm370bg0x5thni73v
5723031
5723030
2022-07-23T22:27:04Z
JozefD
5744
/* Oton II. Zutphenski */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Bivša država
|native_name =
|conventional_long_name = Grofija Zutphen <br> <small>Graafschap Zutphen</small>
|common_name = Zutphen
|
|continent = Evropa
|region = Pokrajina Gelderland
|country = Nizozemska
|era = srednji vek
|status = vazal
|status_text = fevd Svetega rimskega cesarstva
|empire = Sveto rimsko cesarstvo
|government_type = fevdalna monarhija
|
|life_span = 1046–1127/1591
|year_start = 1046
|year_end = 1591
|
|event_start = posest podeljena v zastavo fevdnemu grofu Godschalku iz Twente
|event1 = škofija Utrecht pridobi severni del Hamalanda – nastanek grofije Zutphen
|date_event1 = 1046
|event_end = zdržena z grofijo Gelre (Gelders) v personalno unijo
|
|p1 = Volvodina Gelders in Zutphen
|image_p1 =
|s1 = Habsburška Nizozemska
|flag_s1 = Flag of Cross of Burgundy.svg
|
|image_flag =
|image_coat = Graafschap_zutphen.svg
|image_map = Locator County of Zutphen (1350).svg
|image_map_caption = Grofija Zutphen leta 1350
|
|capital = [[Zutphen]]
|common_languages = starofrizijski, staronizozemski, srednjenizozemski, nizozemski
|leader1 = [[Oton II. Zutphenski|Oton II. grof Zutphenski]]
|year_leader1 = 1064–1113
|leader2 = [[Renald III. Gelderski|Renald III. grof Zutphenski]]
|year_leader2 = 1343–1371
|title_leader = Vojvoda Gelderski in grof Zutphenski
|religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliška]], protestantska
|today = {{flag|Nizozemska}}
}}
[[Slika:Graaf otto1.jpg|thumb|[[Oton II. Zutphenski]] na lovu v regiji [[Veluwe]].]]
[[Slika:Willebrand van Oldenburg Fredrik Zurcher.JPG|thumb|''[[Gerard III. Gelderski]]]]
[[Slika:Dogter van de graaf van Zutphen Gelders Archief.png|thumb|"Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih]]
[[Slika:Overdracht Gelre en Zutpen aan Willem III.jpg|thumb| Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v [[Arnhem]]]]
[[Slika:Capture of Zutphen by Maurice of Orange in 1591 - Verovering van Zutphen door Prins Maurits in 1591 (Johannes Janssonius, 1663).jpg|thumb| Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen. ''[[Johannes Janssonius]]'']]
[[Slika:Steden graafschap zutphen.jpg|thumb|Doetinchem, Lochem, Groenlo in na tiskovini iz leta 165]]
[[Slika:Slot bronkhorst.jpg|thumb|Grad Bronkhorst leta 1731]]
[[Slika:Kasteel bergh 1743.jpg|thumb|Grad Bergh leta 1743]]
[[Slika:Kwartier-zutphen-1757.jpg|thumb|Grofija leta 1757]]
'''Grofija Zutphen''' je obsegala severno polovico starejše grofije [[Hamaland]] in je dobila ime po glavnem mestu, poznejšem [[Hansa|hanzeatskem mestu]] [[Zutphen|Zutphen]]. Od leta 1127 je bila z [[Vojvodina Gelders|grofijo Gelders]] v [[personalna unija |personalni uniji]]. Skupaj z Geldersom je bila ena od [[Sedemnajst provinc]] v [[Burgundski cesarski okraj|Burgundskem cesarskem okraju]]. S prihodom Francozov so bile leta 1795 vse fevdalne pravice uradno odpravljene. Območje je bilo leta 1814 v celoti vključeno v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]].
== Zgodovina ==
Grofiji Hamaland je do leta 1017-18 vladal grof [[Diderik Hamalandski|Diderik Kleveški in Hamalandski]], sin grofice [[Adela Hamalandska|Adele Hamalandske]]. Ko je Diderik umrl brez sina, ga je nasledil njegov zet [[Godfrid I. Spodnje Lotarinški]], vojvoda Spodnje Lotaringije (1012-1023) iz Verdunske dinastije. Godfrid I. je leta 1023 umrl brez otrok, nasledil ga je njegovi mlajši brat [[Gozelo I. Verdunski|Gozelo I.]] (1023-1044). V drugi četrtini 11. stoletja je Hamaland razpadel na dva dela, z ločnico približno na liniji Steenderen-Leuvenheim-Eerbeek. Jug je prišel v roke grofa Vernerja/Vecela, na severu je dinastija Verdunskih ob neznanem času postavila svojega sorodnika [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalka]], za zastavnega fevdnega grofa. Ko je severni Hamaland leta 1046 prešel pod škofijo Utrecht, je fevdni grof ostal na mestu, s tem da je postal fevdni grof škofije Utrecht.
Pod Gelderlandsko vladavino se je grofija razširila proti jugovzhodu: leta 1236 je bilo pridobljeno območje Groenlo, leta 1242 pa Zelhem in Hengelo, leta 1326 še gospostvo Bredevoort, v 15. stoletju pa še Wisch, in končno območja Borculo in Lichtenvoorde leta 1616. Emmerik in Zevenaar sta leta 1402 padla pod Kleve, Anholtu je sčasoma uspelo pridobiti neposredno [[državni fevd|državni fevdalni status]]. Grofija Zutphen je bila četrta četrt [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in je bila po [[Francosko obdobje na Nizozemskem]] v celoti vključena v novoustanovljeno provinco [[Gelderland]]. Območje je vseskozi uspelo ohranjati lastno identiteto. Ime grofije se še vedno nanaša na regijo, ki približno ustreza grofiji Zutphen, severnemu Hamalandu; kasneje pridobljeno območje se običajno imenuje Gerldeski [[Achterhoek]] (zadnji kot).
=== Severni Hamaland ===
Grofijo v severnem delu [[Hamaland]]a je avgusta 1046 kralj in [[Henrik III. Nemški|cesar Henrik III.]] podaril [[Utrechtski škof|škofu Utrechta]], potem ko je bil prejšnji neposredni grof, [[Godfrid II. Lotarinški|Godfrid Bradati]] iz grofovskega rodu Verdunskih, odstavljen zaradi upora. Godfrid Bradati se je uprl, ko mu je kralj Henrik III. po smrti očeta Gozela I. odvzel njegovo vojvodino Spodnjo Lotaringijo (Spodnjo Loreno). Kralj se je verjetno bal, da bo Godfrid Bradati, predvidoma leta 1037 prevzel vojvodino [[Vojvodina Gornja-Lotaringija|Gornjo Lotaringijo]] po svojem očetu, in bi z drugim vojvodstvom postal zelo močan vladar. Godfrid Bradati je sčasoma zarai svojega upora izgubil vse svoje urade in pozicije, grofovske ali vojvodske. Leta 1046 je na primer utrechtski škof lahko izkoristil neposrednost cesarskega grofa. Dejanska uprafa pa je ostala v rokah fevdalnega grofa Godschalka.
Listina iz leta 1046 kaže, da je Verdunska rodbina v severnem Hamalandu namestila fevdalnega grofa, nekoga, ki ga je neposredni grof prevzel pri upravljanju funkcije grofa. To se je zgodilo po božiču 1025. Vojvoda Gozelo I. je nasprotoval nasledstvu cesarja Henrika II. s strani [[Konrad II. Nemški|Konrada II.]] od septembra 1024 do božiča 1025, vendar se je s Konradom spravil na božič leta 1025. Med tem je imel Konrad že leta 1025 favorita Vernerja, bogatega z posestjo v Južnem Hamalandu in v Veluweju, ki je bila odvzeta [[Adela Hamalandska|Adeli Hamalandski]], zaradi njene vpletenosti v umor [[Wichman Vredenski| Wichmana Vredenskega]] v oktobru 1016. V listini, ki ni jasno datirana iz obdobja 1046-1056, se zdi, da grof Wecelo deluje v južnem Hamalandu. Wecelo je dobro znana oblika imena Wernerja. Zato je verjetno, da se je moral Gozelo I. leta 1025, ko je za svoj denar zbral vojsko, ki bo pomagala Wernerju v njegovem južnem Hamalandu. Tako smo ostali s severnim Hamalandom, kjer se je med letoma 1025 in 1046 na gospostvu pojavil fevdalni grof, verjetno prednik rodbine Zutphenskih, [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalk]] (umrl leta 1063), ki je bil v sorodu z rodbino Verdunskih.
=== Oton II. Zutphenski ===
Najbolj znan grof Zutphenski je Godschalkov sin [[Oton II. Zutphenski]] z vzdevkom Bogati (1063-1113). Njegova hči [[Ermgard Zutphenska|Ermengard]] se je poročila z Gerhardom II. Wassenberško-Gelderskim. Gerard III. je umrl leta 1129 pred svojim očetom [[Gerhard II, Gelderski|Gerhard II. de Lange]], grof Gelderski. Gerard III. je zapustil sina [[Henrik I. Gelderski|Henrika I.]], ki je tako podedoval grofiji Gelders in Zutphen. Ko je bila [[Grofija Gelders|grofija Gelders]] leta 1339 povzdignjena v [[Vojvodina Gelders|vojvodino]], je lastnik nosil dva naziva: vojvoda Gelderski in grof Zutphenski. Upravno sta se obe območji tako prepletli, da sta se kot suverena država pridružili [[Republika Nizozemska|Republika sedmih združenih provinc]] Nizozemske.
=== Grofija Zutphen ===
Ker [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalka]] ni zanimal upor njegovega fevdalnega gospoda Godfrida Bradatega, je po njegovi odstranitvi ostal na svojem mestu. Običajno bi takoj postal grof, a ker je cesar Henrik III. leta 1046 podaril grofovski urad v severnem Hamalandu Utrechtu, se to ni zgodilo. Gotšalk je torej ostal fevdni grof, in sicer utrechtskega škofa. Utrechtski škof je takrat že imel močan položaj v Deventerju in okolici. V isti listini iz leta 1046 je škof še povečal svojo oblast. Velikost novonastale grofije Zutphen (severni Hamaland) je bila leta 1046 nenavadno natančno opisana. Meja je potekala od [[Rande (Diepenveen)|Rande]]ja severno od Deventerja preko Hunne in Weggestapelen do [[Westerflier]] pod [[Diepenheim]], od tam preko Hazelberga (pod [[Zwiep]]om) do [[Steenderen]]a, preko [[Leuvenheim]]a do [[Eerbeek]]a in nato naprej preko [[Zuid-Empe]] in [[Terwolde]]ja spet do Randeja.<ref>Oorkondenboek van het Sticht Utrecht, I nr. 202</ref>
=== Grofija Lohn ===
Leta 1345 se je grofija razširila v razmeroma kratkem času. [[Oton II. Gelderski]] je že leta 1236 kupil Groenlo in pripadajoče pravice od [[Henrik II. iz Borculo]]. Grofija Zutphen se je skoraj podvojilo z dodanimi posestmi [[Grofija Lohn|grofije Lohn]]. Leta 1246 je [[Herman I. Loon|Herman Loon]] prenesel posvetno oblast nad župnijami Eibergen, Neede in Geesteren na Gelders. Izkazalo pa se je, da ta prenos ni pravno veljaven, ker je Herman deloval kot skrbnik takrat mladoletnega [[Henrik III. iz Borculo]]. Zaradi tega je Groenlo postal eksklava na območju posesti Münstra. Leta 1242 je [[Herman II. iz Loona]] območje Bredevoort (z Aalten, Dinxperlo in Winterswijk-om), Hengelo in Zelhem prenesel na Gelders in se zavezal za Varsseveld in Silvolde. Ko je grof Lohn umrl, sta ti zadnji dve območji izločili izpod oblasti Gelderskih, in sta padli v fevd gospodom Wisch. Ti so z Gelderskimi vzpostavili posojilno razmerje šele v 15. stoletju. Zaradi Bredevoort je prišlo do štiriletne vojne (1322-1326) s prelivanjem krvi, ki pa se je končala v korist Gelderskih. S tem so bile leta 1326 k grofiji Zutphen dodani še žunije Dinxperlo in Winterswijk.<ref>''Sodni uradi in sodnoizvršni uradi: Gelderska organizacija sodsta v četrti Zutphen (ca. 1200 - 1543)'' Door J.A.E. Kuys, blz. 8 t/m 44 Uitgever: Hilversum Verloren 1994 {{ISBN|9065502629}}, {{ISBN|9789065502629}}</ref>
=== Gospoščina Borculo ===
Do leta 1615 je bila gospoščina Borculo del knezoškofije Münster. V nasledstvenem sporu je sodišče v Geldernu odločilo v korist grofa [[Joost van Limburg Stirum]] in Bronckhorsta, s čimer je to območje postalo del grofije Zutphen. Potem ko so 10. januarja 1616 Lichtenvoorde zavzeli [[Stanovi]], je polkovnik Diderik van Dorth februarja odkorakal s trinajsstimi četami vojakov in devetimi četami konjenikov v Borculo. Tam so vojake takoj spustili v mesto in skupaj oblegali grad, ki je bil s pogodbo predan 25. januarja 1616.<ref>Jan Wagenaar: [http://books.google.nl/books?id=Uyo9AAAAYAAJ&pg=PA94&dq=ligtenvoorde+1616&as_brr=1&cd=1#v=onepage&q=ligtenvoorde%201616&f=false Google books] ''Zgodovina očetnjave: ki zajema zgodovino zdaj Združene Nizozemske, zlasti Nizozemske, od najzgodnejših časov: sestavljeno iz najbolj verodostojnih pisateljev in pristnih spominskih del '', Te Amsterdam: By Johannes Allart., 1790-1796</ref> Münsterski škofje niso nikoli priznali tega prevzema. Škof [[Bernard von Galen]] je območje zavzel dvakrat. Van Galen in njegovi nasledniki so še naprej uporabljali naslov ''Herr zu Borkulo'' vse do 19. stoletja.<ref>''Knezo-škof Von Galen in Borkuloški grb'': [https://web.archive.org/web/20110514160634/http://www.heerlijkheidborculo.nl/geschiedenis/Heerlijkheidswapen/wapenpagina.htm heerlijkheidborculo.nl]</ref>
=== Gelders ===
Po boju za oblast nad dediščino Zutphena med letoma 1120 in 1138 je grofija padla v roke [[Oton I. Gelderski|Otona I. Gelderskega in Zutphenskega]]. Od tega leta naprej je nastala personalna unija med grofijama Gelders in Zutphen in tudi [[personalna unija]], v kateri sta obe grofiji ohranili svojo neodvisnost. To je bilo opazno leta 1339, ko je bil Gelders povzdignjen v vojvodino, Zutphen pa je ostal grofija. Zutphenova neodvisnost se je spremenila leta 1543, potem ko je [[Karel Gelderski|Karel V.]] osvojil Geldern. [[Pogodba iz Venloja]], v kateri so bile določene pravice in dolžnosti Karla V. kot novega vojvode in njegovih podložnikov, je končala [[Gelderske vojne]] in vojvoda [[Viljem V. iz Kleve]] je moral opustiti svoje zahteve do Geldersa in Zutphena. Gelders in Zutphen sta pripadla [[Habsburška Nizozemska|Habsburški Nizozemski]].<ref>Website [https://web.archive.org/web/20111118194708/http://www.zutphen.nl/7919/De_geschiedenis_van_Zutphen_in_het_kort.html zutphen.nl] ''De geschiedenis van Zutphen in het kort''</ref> Vojvode [[Burgundski cesarski okraji]] so bili od takrat edini vladarji in grofija je bila povezana z vojvodino Gelders v personalni uniji. Skupaj z vojvodino Gelders je grofija postala ena od [[Sedemnajst provinc]]. V četrti Zutphen je vojvodo zamenjeval [[štatholder]] ali njegov namestnik, vendar so se stare upravne strukture ohranile. Leta 1544 je bilo v ta namen ustanovljeno [[Sodišče za Gelders in Zutphen]].<ref>Website [http://www.geldersarchief.nl/archieven/geschiedenis-van-gelderland geldersarchief.nl] ''Zgodovina Gelderlanda''</ref> Ime je bilo ohranjeno, kar je postalo očitno leta 1675 s simboličnim prenosom vojvodine Gelders in grofije Zutphen na [[štatholder]]ja [[Viljem III. Oranski|Viljema III.]].<ref>Website [https://www.rijksmuseum.nl/nl/collectie/RP-P-OB-79.433 rijksmuseum.nl] ''Hertogdom Gelre en graafschap Zutphen opgedragen aan stadhouder Willem III, 1675''</ref> V praksi se je grofija običajno imenovala Četrt Zutphen.<ref>´Website [http://www.wazamar.org/Nederlanden/VIIprovin1773/gld-1773.htm wazamar.org] ''De Provincië Gelderland in 1773''</ref><ref>Website [https://web.archive.org/web/20050507081234/http://www.overkwartiervangelre.nl/OVG/historie_ovg.html overkwartiervangelre.nl] ''Overkwartier van Gelre''</ref>
=== Batavska republika ===
Tudi med okupacijo francoskih čet v letih 1794-1795 so se stare upravne ustanove sprva ohranile. Leta 1798 je [[Državni zbor Batavske republike]] dokončno odpravil deželno suverenost. Tega leta je bil [[Gelderski parlament]] razpuščen in preoblikovan v Začasno posredniško administrativno upravo, zaradi česar so Stanovi Četrti in Četrt Zutphen prenehali obstajati. Do leta 1805 je svoje naloge opravljal le deželni izvršni organ pod drugimi imeni.<ref>K.J.W. Peeneman in: ''Staten van het Kwartier van Zutphen en hun Gedeputeerden'': [http://www.geldersarchief.nl/zoeken/?miview=inv2&mivast=37&mizig=210&miadt=37&micode=0005&milang=nl&mizk_alle=kwartier+van+zutphen geldersarchief.nl]</ref>
== Mesta v grofiji Zutphen ==
Poleg glavnega mesta Zutphen so mestne pravice prejeli naslednji kraji grofiji (v oklepaju leto pridobitve mestnih pravic):
* [[Bredevoort]] (1388)
* [[Bronkhorst]] (1482)
* [[Doetinchem]] (1236)
* [[Doesburg]] (1237)
* [[’s-Heerenberg]] (1379)
* Keppel (1404, danes del Bronkhorsta)
* [[Lochem]] (1233)
* [[Terborg (Stara regija IJssel)|Terborg]] (1419)
* [[Zevenaar]] (1487)
== Gradovi v grofiji Zutphen ==
Do danes so se ohranili naslednji gradovi:
* [[Grad Bergh|Bergh]]
* [[Grad Hackfort|Hackfort]]
* [[Grad Keppel|Keppel]]
* [[Grad Ruurlo|Ruurlo v Berkellandu]]
* [[Grad Schuilenburg|Schuilenburg]]
* [[Grad Ulft|Ulft]]
* [[Grad 't Velde|grad 't Velde]]
* [[Grad Verwolde|Verwolde]]
* [[Grad Wisch (Stara regija IJssel)|Wisch]]
* [[Grad Slangenburg|Slangenburg]]
Drugi že propadli gradovi:
* [[Grad Baer|Baer]]
* [[Grad Bevervoorde|Bevervoorde]]
* [[Grad Bredevoort|Bredevoort]]
* [[Gradl Bronkhorst (Gelderland)|Bronckhorst]]
* [[Grad Dedingsweerde|Dedingsweerde]]
* [[Grad Didam|Didam]]
* [[Grad stari Wisch|Stari-Wisch]]
* [[Grad Sevenaer|Sevenaer]]
* [[Grad Silvolde|Silvolde]]
* [[Grad Sinderen|Sinderen]]
* [[Grad Swanenburg|Swanenburg]]
* [[Grad Upladen|Upladen]]
* [[Grad Welmaring|Welmaring]]
== Bibliografija ==
* Willem de Vries: ''De opkomst van Zutphen.'' Universitaire Pers/Van Gorcum, Arnheim 1960.
* Martina Maria Doornink-Hoogenraad: ''Kleine Historie van Zutphen.'' Van Someren/Ten Bosch, Zutphen 1962, ISBN 9-060-11314-4.
* [[Gerhard Köbler]]: ''Historisches Lexikon der deutschen Länder. Die deutschen Territorien vom Mittelalter bis zur Gegenwart.'' 7., vollständig überarbeitete Auflage. C.H. Beck, München 2007, ISBN 978-3-406-54986-1.
== Sklici ==
t42zvayed55j6dnxz8d3pv42nkdsqt9
Grofje Zutphenski
0
520424
5722952
5722515
2022-07-23T15:21:15Z
JozefD
5744
/* Gospodje Zutphenski */
wikitext
text/x-wiki
Naziv '''grofa Zutphenskega''' je zgodovinsko pripadal vladarju [[Nizozemska|nizozemske]] province [[Gelderland]] ([[Zutphen]] je bilo eno večjih mest v provinci v [[Srednji vek|srednjem veku]]). Linija grofov Zutphen je izumrla v 12. stoletju in naslov je po dedovanju prešel na grofe Gelderske, ki so bili 1339 povzdignjeni v vojvode. Po Gelderških vojnah sta bila tako Gelders kot Zupthen pripojena k [[Južna Nizozemska|Španski Nizozemski]], dokler Gelderland ni postal ena od provinc, ki se je uprla in ustanovila [[Republika Nizozemska|Združene province]].
== Gospodje Zutphenski ==
* 920–998/1001: Megingoz Gelderski († okoli. 998/1001)
*: poročen z Gerbergo Lotarinško
* 1002–1025: [[Oton I. Zutphenski|Oton I. Hamerštajnski]] († 1036), grof Hamalandski, sin Herberta, grofa iz Kinziggaua, in Ermentrude, hčere Mégingoza in Gerberge
*: poročen z Ermengardo iz Verduna
* 1025–1031: Luidolf Lotarinški († 1031)
*: poročen leta 1025 z Matildo Hammersteinsko, hčerko predhodnika
* 1031–1033: Henrik I. Starejši († 1118), sin predhodnika
* 1033–1042: Konrad I. († 1055), vojvoda Bavarski (''Konrad II.'' ) od 1049 do 1053, brat predhodnika
*: poročen z Judito Schweinfurtsko († 1106)
* 1042–1044: Gotelon I. Verdunski, vojvoda Gornje-Lotaringije, brat Ermengarde Verdunske.
* 1044–1046: Godefrid II., vojvoda Gornje-Lotaringije, sin predhodnika
* 1046–1063: Gotšalk iz Twente († 1063)
*: poročen z Adélajdo, sestro Konrada I.
* 1062–1101: Oton II. Bogati († 1113), sin predhodnika
Rodbina Zutphenskih nastane leta 1018, ko Oton Hammersteinski postane prvi gospod posesti Zutphena. Leta 1046 je nemški cesar Henrik III. podaril grofijo Zutphena škofu Bernoldu iz Utrechta. Gospodarji Zutphena tega darila ne prepoznajo, kar vodi v nekaj zmede glede tega, kdo je dejansko lastnik Zutphena.
* (1018–1025) Oton Hammersteinski
* (1025–1031) Ludolf Ezzonen, prejme Zutphen, ko se poroči z Matildo, hčerko Otona Hammersteinskega, gospoda Zutphenskega
Po Ludolfovi smrti je možno, da je bil Zutphen vedno namenjen Adelajdi Zutphenski. Posest preide njenemu možu Gottschalku.
* (1046–1063) [[Gotšalk Zutphenski]], gospod Zutphenski preko njegove poroke z Adelajdo Zutphensko, hčerko Ludolf in Matilde
* 1063–1101: '''[[Oton II. Zutphenski|Oton II. Bogati]]''' († 1113) gospod Zutphenski od 1063 do 1101, ko je povzdignjen v grofa Zutphenskega.
== Grofje Zutphenski ==
* 1101-1113: '''[[Oton II. Zutphenski]] - Bogati''' († 1113) leta 1101 postal grof Zutphenski
*: poročen z Judito Arnsteinsko
* 1113-1127: ''' [[Henrik II. Zutphenski]] - starejši''' († 1127), sin predhodnika
* 1127-1138: '''[[Ermengarda Zutphenska]]''' († 1138), sestra predhodnika, poročena:
# '''[[Gerhard II. Gelderski]]''' († 1131), grof Gelderski in Wassenberški
# '''Konrad II. Luksemburški''' († 1136), grof Luksemburški
* 1138-1182: '''[[Henrik III.Zutphenski]]''' († 1182), grof Gelderski in Zutphenski
== Viri ==
* [https://web.archive.org/web/20080926210408/http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/zutphen/stamboom-zutphen.html Genealogija grofov Zutphenskih] {{In lang|nl}}
[[Kategorija:Plemiške rodbine]]
[[Kategorija:Gelderland]]
[[Kategorija:Zutphen]]
qoozn2n0d0okrsm7yazz6gp5wih40np
5722958
5722952
2022-07-23T15:53:29Z
JozefD
5744
/* Gospodje Zutphenski */
wikitext
text/x-wiki
Naziv '''grofa Zutphenskega''' je zgodovinsko pripadal vladarju [[Nizozemska|nizozemske]] province [[Gelderland]] ([[Zutphen]] je bilo eno večjih mest v provinci v [[Srednji vek|srednjem veku]]). Linija grofov Zutphen je izumrla v 12. stoletju in naslov je po dedovanju prešel na grofe Gelderske, ki so bili 1339 povzdignjeni v vojvode. Po Gelderških vojnah sta bila tako Gelders kot Zupthen pripojena k [[Južna Nizozemska|Španski Nizozemski]], dokler Gelderland ni postal ena od provinc, ki se je uprla in ustanovila [[Republika Nizozemska|Združene province]].
== Gospodje Zutphenski ==
* 920–998/1001: Megingoz Gelderski († okoli. 998/1001)
*: poročen z Gerbergo Lotarinško
* 1002–1025: [[Oton I. Zutphenski|Oton I. Hamerštajnski]] († 1036), grof Hamalandski, sin Herberta, grofa iz Kinziggaua, in Ermentrude, hčere Mégingoza in Gerberge
*: poročen z Ermengardo iz Verduna
* 1025–1031: [[Luidolf Lotarinški]] († 1031)
*: poročen leta 1025 z Matildo Hamerštajnsko, hčerko predhodnika
* 1031–1033: Henrik I. Starejši († 1118), sin predhodnika
* 1033–1042: Konrad I. († 1055), vojvoda Bavarski (''Konrad II.'' ) od 1049 do 1053, brat predhodnika
*: poročen z Judito Schweinfurtsko († 1106)
* 1042–1044: Gotelon I. Verdunski, vojvoda Gornje-Lotaringije, brat Ermengarde Verdunske.
* 1044–1046: Godefrid II., vojvoda Gornje-Lotaringije, sin predhodnika
* 1046–1063: Gotšalk iz Twente († 1063)
*: poročen z Adélajdo, sestro Konrada I.
* 1062–1101: Oton II. Bogati († 1113), sin predhodnika
Rodbina Zutphenskih nastane leta 1018, ko Oton I. Hamerštajnski postane prvi gospod posesti Zutphena. Leta 1046 je nemški cesar Henrik III. podaril grofijo Zutphena škofu Bernoldu iz Utrechta. Gospodarji Zutphena tega darila ne prepoznajo, kar vodi v nekaj zmede glede tega, kdo je dejansko lastnik Zutphena.
* (1018–1025) '''[[Oton I. Zutphenski|Oton I. Hamerštajnski]]'''
* (1025–1031) [[Luidolf Lotarinški]] Ezzonec, prejme Zutphen, ko se poroči z Matildo, hčerko Otona Hamerštajnskega, gospoda Zutphenskega
Po Ludolfovi smrti je možno, da je bil Zutphen vedno namenjen Adelajdi Zutphenski. Posest preide njenemu možu Gottschalku.
* (1046–1063) [[Gotšalk Zutphenski]], gospod Zutphenski preko njegove poroke z Adelajdo Zutphensko, hčerko Ludolf in Matilde
* 1063–1101: '''[[Oton II. Zutphenski|Oton II. Bogati]]''' († 1113) gospod Zutphenski od 1063 do 1101, ko je povzdignjen v grofa Zutphenskega.
== Grofje Zutphenski ==
* 1101-1113: '''[[Oton II. Zutphenski]] - Bogati''' († 1113) leta 1101 postal grof Zutphenski
*: poročen z Judito Arnsteinsko
* 1113-1127: ''' [[Henrik II. Zutphenski]] - starejši''' († 1127), sin predhodnika
* 1127-1138: '''[[Ermengarda Zutphenska]]''' († 1138), sestra predhodnika, poročena:
# '''[[Gerhard II. Gelderski]]''' († 1131), grof Gelderski in Wassenberški
# '''Konrad II. Luksemburški''' († 1136), grof Luksemburški
* 1138-1182: '''[[Henrik III.Zutphenski]]''' († 1182), grof Gelderski in Zutphenski
== Viri ==
* [https://web.archive.org/web/20080926210408/http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/zutphen/stamboom-zutphen.html Genealogija grofov Zutphenskih] {{In lang|nl}}
[[Kategorija:Plemiške rodbine]]
[[Kategorija:Gelderland]]
[[Kategorija:Zutphen]]
1j5piy2u6eu201cb63f6nsnmxoi61yw
5722962
5722958
2022-07-23T15:56:23Z
JozefD
5744
/* Gospodje Zutphenski */
wikitext
text/x-wiki
Naziv '''grofa Zutphenskega''' je zgodovinsko pripadal vladarju [[Nizozemska|nizozemske]] province [[Gelderland]] ([[Zutphen]] je bilo eno večjih mest v provinci v [[Srednji vek|srednjem veku]]). Linija grofov Zutphen je izumrla v 12. stoletju in naslov je po dedovanju prešel na grofe Gelderske, ki so bili 1339 povzdignjeni v vojvode. Po Gelderških vojnah sta bila tako Gelders kot Zupthen pripojena k [[Južna Nizozemska|Španski Nizozemski]], dokler Gelderland ni postal ena od provinc, ki se je uprla in ustanovila [[Republika Nizozemska|Združene province]].
== Gospodje Zutphenski ==
* 920–998/1001: Megingoz Gelderski († okoli. 998/1001)
*: poročen z Gerbergo Lotarinško
* 1002–1025: [[Oton I. Zutphenski|Oton I. Hamerštajnski]] († 1036), grof Hamalandski, sin Herberta, grofa iz Kinziggaua, in Ermentrude, hčere Mégingoza in Gerberge
*: poročen z Ermengardo iz Verduna
* 1025–1031: [[Luidolf Lotarinški]] († 1031)
*: poročen leta 1025 z Matildo Hamerštajnsko, hčerko predhodnika
* 1031–1033: Henrik I. Starejši († 1118), sin predhodnika
* 1033–1042: Konrad I. († 1055), vojvoda Bavarski (''Konrad II.'' ) od 1049 do 1053, brat predhodnika
*: poročen z Judito Schweinfurtsko († 1106)
* 1042–1044: Gotelon I. Verdunski, vojvoda Gornje-Lotaringije, brat Ermengarde Verdunske.
* 1044–1046: Godefrid II., vojvoda Gornje-Lotaringije, sin predhodnika
* 1046–1063: Gotšalk iz Twente († 1063)
*: poročen z Adélajdo, sestro Konrada I.
* 1062–1101: [[Oton II. Bogati]] († 1113), sin predhodnika
Rodbina Zutphenskih nastane leta 1018, ko Oton I. Hamerštajnski postane prvi gospod posesti Zutphena. Leta 1046 je nemški cesar Henrik III. podaril grofijo Zutphena škofu Bernoldu iz Utrechta. Gospodarji Zutphena tega darila ne prepoznajo, kar vodi v nekaj zmede glede tega, kdo je dejansko lastnik Zutphena.
* (1018–1025) '''[[Oton I. Zutphenski|Oton I. Hamerštajnski]]'''
* (1025–1031) [[Luidolf Lotarinški]] Ezzonec, prejme Zutphen, ko se poroči z Matildo, hčerko Otona Hamerštajnskega, gospoda Zutphenskega
Po Ludolfovi smrti je možno, da je bil Zutphen vedno namenjen Adelajdi Zutphenski. Posest preide njenemu možu Gottschalku.
* (1046–1063) [[Gotšalk Zutphenski]], gospod Zutphenski preko njegove poroke z Adelajdo Zutphensko, hčerko Luidolfa in Matilde
* 1063–1101: '''[[Oton II. Zutphenski|Oton II. Bogati]]''' († 1113) gospod Zutphenski od 1063 do 1101, ko je povzdignjen v grofa Zutphenskega.
== Grofje Zutphenski ==
* 1101-1113: '''[[Oton II. Zutphenski]] - Bogati''' († 1113) leta 1101 postal grof Zutphenski
*: poročen z Judito Arnsteinsko
* 1113-1127: ''' [[Henrik II. Zutphenski]] - starejši''' († 1127), sin predhodnika
* 1127-1138: '''[[Ermengarda Zutphenska]]''' († 1138), sestra predhodnika, poročena:
# '''[[Gerhard II. Gelderski]]''' († 1131), grof Gelderski in Wassenberški
# '''Konrad II. Luksemburški''' († 1136), grof Luksemburški
* 1138-1182: '''[[Henrik III.Zutphenski]]''' († 1182), grof Gelderski in Zutphenski
== Viri ==
* [https://web.archive.org/web/20080926210408/http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/zutphen/stamboom-zutphen.html Genealogija grofov Zutphenskih] {{In lang|nl}}
[[Kategorija:Plemiške rodbine]]
[[Kategorija:Gelderland]]
[[Kategorija:Zutphen]]
lldckpoyvqhnwte6gky14qqyxne7pum
5722966
5722962
2022-07-23T16:02:51Z
JozefD
5744
/* Gospodje Zutphenski */
wikitext
text/x-wiki
Naziv '''grofa Zutphenskega''' je zgodovinsko pripadal vladarju [[Nizozemska|nizozemske]] province [[Gelderland]] ([[Zutphen]] je bilo eno večjih mest v provinci v [[Srednji vek|srednjem veku]]). Linija grofov Zutphen je izumrla v 12. stoletju in naslov je po dedovanju prešel na grofe Gelderske, ki so bili 1339 povzdignjeni v vojvode. Po Gelderških vojnah sta bila tako Gelders kot Zupthen pripojena k [[Južna Nizozemska|Španski Nizozemski]], dokler Gelderland ni postal ena od provinc, ki se je uprla in ustanovila [[Republika Nizozemska|Združene province]].
== Gospodje Zutphenski ==
* 920–998/1001: Megingoz Gelderski († okoli. 998/1001)
*: poročen z Gerbergo Lotarinško
* 1002–1025: [[Oton I. Zutphenski|Oton I. Hamerštajnski]] († 1036), grof Hamalandski, sin Herberta, grofa iz Kinziggaua, in Ermentrude, hčere Mégingoza in Gerberge
*: poročen z Ermengardo iz Verduna
* 1025–1031: [[Luidolf Lotarinški]] († 1031)
*: poročen leta 1025 z Matildo Hamerštajnsko, hčerko predhodnika
* 1031–1033: Henrik I. Starejši († 1118), sin predhodnika
* 1033–1042: Konrad I. († 1055), vojvoda Bavarski (''Konrad II.'' ) od 1049 do 1053, brat predhodnika
*: poročen z Judito Schweinfurtsko († 1106)
* 1042–1044: Gotelon I. Verdunski, vojvoda Gornje-Lotaringije, brat Ermengarde Verdunske.
* 1044–1046: Godefrid II., vojvoda Gornje-Lotaringije, sin predhodnika
* 1046–1063: Gotšalk iz Twente († 1063)
*: poročen z Adélajdo, sestro Konrada I.
* 1062–1101: [[Oton II. Bogati]] († 1113), sin predhodnika
Rodbina Zutphenskih nastane leta 1018, ko Oton I. Hamerštajnski postane prvi gospod posesti Zutphena. Leta 1046 je nemški cesar Henrik III. podaril grofijo Zutphena škofu Bernoldu iz Utrechta. Gospodarji Zutphena tega darila ne prepoznajo, kar vodi v nekaj zmede glede tega, kdo je dejansko lastnik Zutphena.
* (1018–1025) '''[[Oton I. Zutphenski|Oton I. Hamerštajnski]]'''
* (1025–1031) [[Luidolf Lotarinški]] Ezzonec, prejme Zutphen, ko se poroči z Matildo, hčerko Otona Hamerštajnskega, gospoda Zutphenskega
Po Ludolfovi smrti je možno, da je bil Zutphen vedno namenjen Adelajdi Zutphenski. Posest preide njenemu možu Gottschalku.
* (1046–1063) '''[[Gotšalk Zutphenski]]''', gospod Zutphenski preko njegove poroke z Adelajdo Zutphensko, hčerko Luidolfa in Matilde
* 1063–1101: '''[[Oton II. Zutphenski|Oton II. Bogati]]''' († 1113) gospod Zutphenski od 1063 do 1101, ko je povzdignjen v grofa Zutphenskega.
== Grofje Zutphenski ==
* 1101-1113: '''[[Oton II. Zutphenski]] - Bogati''' († 1113) leta 1101 postal grof Zutphenski
*: poročen z Judito Arnsteinsko
* 1113-1127: ''' [[Henrik II. Zutphenski]] - starejši''' († 1127), sin predhodnika
* 1127-1138: '''[[Ermengarda Zutphenska]]''' († 1138), sestra predhodnika, poročena:
# '''[[Gerhard II. Gelderski]]''' († 1131), grof Gelderski in Wassenberški
# '''Konrad II. Luksemburški''' († 1136), grof Luksemburški
* 1138-1182: '''[[Henrik III.Zutphenski]]''' († 1182), grof Gelderski in Zutphenski
== Viri ==
* [https://web.archive.org/web/20080926210408/http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/zutphen/stamboom-zutphen.html Genealogija grofov Zutphenskih] {{In lang|nl}}
[[Kategorija:Plemiške rodbine]]
[[Kategorija:Gelderland]]
[[Kategorija:Zutphen]]
a6khbqml1r8eeolrctn5rwbwzccurrv
Vladimir Prebilič
0
520916
5723039
5716004
2022-07-24T02:32:32Z
86.58.34.163
Izbrisala podatek o tem, da bi naj bil Prebilic svetovalec v vladi predsednika Turka, saj so se v uradu nekdanjega predsednika ogradili do navedb, da je bil Prebilič njegov svetovalec. In tudi sam je v intervjuju na N1 povedal, da ni bil svetovalev pri predsedniku Turku.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Funkcionar
|name=Vladimir Prebilič
|image=<!--WD-->
|birth_date=<!-- WD -->
|order=[[Občina Kočevje|Župan občine Kočevje]]
|predecessor=[[Janko Veber]]
|nationality=[[Slovenci|slovenska]]
|term_start=2010
|term_end=
|successor=
}}
'''Vladimir Prebilič''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], [[zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih obramboslovcev|obramboslovec]]; * [[21. maj]] [[1974]], [[Ljubljana]].
Od leta 2010 opravlja funkcijo župana [[Občina Kočevje|Občine Kočevje]].<ref>{{Navedi splet|title=Župan občine |url=https://www.kocevje.si/objave/176 |website=kocevje.si |accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref>
Je kandidat za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858 |website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref>
== Izobrazba ==
Prebilič je diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] iz geografije in zgodovine. Leta 2001 je magistriral iz obramboslovja na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani, leta 2004 pa še doktoriral na temo ''Logistike oboroženih sil Nemčije v času II. svetovne vojne''.<ref>{{Navedi splet|title=Logistika oboroženih sil Nemčije v času II. svetovne vojne : doktorska disertacija |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/22945117 |website=plus.cobiss.net |accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=izr. prof. dr. Vladimir Prebilič |url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/pedagogi/kartica/vladimir-prebilic/#zivljenjepis |website=fdv.uni-lj.si |accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref>
== Kariera ==
Že v času študija je poučeval na [[Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje|Osnovni šoli Zbora odposlancev]], Gimnaziji Kočevje ter na [[Ljudska univerza Kočevje|Ljudski univerzi Kočevje]]. Med letoma 2007 in 2011 je bil predstojnik Katedre za obramboslovje na FDV, še danes pa na isti fakulteti opravlja delo izrednega profesorja. Je tudi član predsedstva Združenja občin Slovenije ter predsedstva Skupnosti občin Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=O Združenju občin Slovenije |url=http://www.zdruzenjeobcin.si/o-zos/organi-zos/ |website=zdruzenjeobcin.si |accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Januarja 2022 je podal pobudo za ustanovitev Kluba neodvisnih županj in županov.<ref>{{Navedi splet|title=V Šentjurju ustanovljen Klub neodvisnih županj in županov |url=https://www.dnevnik.si/1042980821 |website=dnevnik.si |accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref>
== Politična kariera ==
Leta 2002 je na lokalnih volitvah v Kočevju kandidiral na listi stranke [[Socialni demokrati|SD]] in bil izvoljen za občinskega svetnika. Postal je predsednik Odbora za finance in gospodarstvo v Občini Kočevje. Leta 2003 ga je občinski svet izvolil za podžupana Občine Kočevje, funkcijo je opravljal do leta 2006. Dve leti kasneje je bil na kongresu SD izvoljen v predsedstvo stranke ter postal predsednik Odbora za obrambo pri tej stranki. Istega leta ga je stranka imenovala za osebnega svetovalca takratnega predsednika stranke [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] za področje [[Notranja politika|notranje politike]].
=== Župan Občine Kočevje ===
Leta 2010 je bil prvič izvoljen za [[Župan|župana]] [[Občina Kočevje|Občine Kočevje]], ko je s 60 % glasov premagal prejšnjega župana [[Janko Veber|Janka Vebra]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2010|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2010/rezultati/obcina_kocevje.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Za tem je bil z visoko podporo izvoljen še dvakrat in to funkcijo opravlja še danes.
=== Zunanja politika ===
Prebilič zastopa Slovenijo v več mednarodnih telesih. Je član slovenske delegacije v Svetu regij pri Evropski uniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.coe.int/en/web/congress/-/vladimir-prebilic-cross-border-initiatives-are-an-excellent-tool-to-promote-dialogue-and-cooperation-|title=Cross-Border initiatives are an excellent tool to promote dialogue and cooperation|date=25.5.2018|accessdate=4.7.2022|website=Vladimir Prebilič: ‘’Cross-Border initiatives are an excellent tool to promote dialogue and cooperation’’|publisher=Council of Europe}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.coe.int/en/web/sarajevo/-/vladimir-prebilic-enhancing-the-quality-of-municipal-services-is-key-for-increased-public-trust-in-local-authorities-|title=Enhancing the quality of municipal services is key for increased public trust in local authorities|date=8.12.2021|accessdate=4.7.2022|website=Vladimir Prebilič: Enhancing the quality of municipal services is key for increased public trust in local authorities“|publisher=Council of Europe}}</ref>
Prebilič je tudi prvi podpredsednik skupine Socialdemokratov v Kongresu lokalnih oblasti in regij pri Svetu Evrope <ref>{{Navedi splet|url=https://www.coe.int/en/web/congress/-/vladimir-prebilic-local-and-regional-levels-and-citizen-involvement-are-crucial-to-overcome-the-challenges-posed-by-climate-change-|title=Local and regional levels and citizen involvement are crucial to overcome the challenges posed by climate change|date=13.5.2021|accessdate=4.7.2022|publisher=Council of Europe}}</ref> ter tiskovni predstavnik za etiko, transparentnost in protikorupcijo Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti pri [[Svet Evrope|Svetu Evrope]].
Prav tako je član projektne skupine za prenos znanja v Irak, znotraj programa [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] za razvoj.
=== Kandidatura na predsedniških volitvah 2022 ===
Julija 2022 je Prebilič napovedal, da bo kandidiral na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|letošnjih volitvah za predsednika republike]] kot [[Neodvisnost|neodvisen]] kandidat s podporo volivk in volivcev. Podpirajo ga županski kolegi iz Kluba neodvisnih županj in županov.<ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref>
== Zasebno življenje ==
Je poročen in oče dveh hčera.
== Dela ==
* Boj na Holmcu, 27. - 28. junij 1991 in Koroška v vojni za obrambo neodvisnosti Republike Slovenije, soavtor (2006)
* Vojaška logistika: teorija in zgodovina, soavtor (2006)
* Euro-Atlantic integration and the role of the parliament, soavtor (2008)
* Osamosvojitev Slovenije: priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol, soavtor (2008)
* Varnost, humanitarnost, obnova in razvoj: mirovne operacije - pokonfliktne varnostne, ekonomske, finančne, humanitarne, stabilizacijske in rekonstrukcijske teorije, prakse in dileme, soavtor (2009)
* Koroški boj za samostojno in neodvisno Slovenijo, soavtor (2018)
== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}}
[[Kategorija:Slovenski obramboslovci]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Župani Občine Kočevje]]
tq3buo3wqjr32nkumg0rmml9udacemb
Limes Germanicus
0
521158
5722912
5719135
2022-07-23T12:31:28Z
Ljuba brank
92351
pravopis
wikitext
text/x-wiki
'''{{Jezik|la|Limes Germanicus}}''' ([[Latinščina|latinsko]] za ''germansko mejo'') je v sodobnem času ime mejne črte ({{Jezik|la|[[Limes (Roman Empire)|limes]]}}) fortifikacij, ki so omejevale antične rimske province [[Spodnja Germanija|Germania Inferior]], [[Gornja Germanija|Germania Superior]] in [[Retija|Raetia]], ki so ločevale [[Rimsko cesarstvo]] in nepokorjena germanska plemena od leta 83 do približno 260 našega štetja. Limes je uporabljal bodisi naravno mejo, kot so reke, ali običajno zemeljski breg in jarek z leseno palisado in stražnimi stolpi v intervalih. Za limesom je bil zgrajen sistem povezanih utrdb.
Pot limesa se je sčasoma spremenila po napredovanju in umiku zaradi pritiska zunanjih groženj. Na svojem vrhuncu se je Limes Germanicus raztezal od izliva [[Ren|Rena]] v Severno morje do bližine [[Regensburg|Regensburga]] ([[Regensburg|Castra Regina]]) na [[Donava|Donavi]]. Ti dve glavni reki sta nudili naravno zaščito pred množičnimi vdori na cesarsko ozemlje, z izjemo vrzeli, ki se je raztezala približno od {{Jezik|la|[[Mogontijak]]}} (Mainz) na Renu do Castra Regina.
Limes Germanicus je bil razdeljen na:
* Spodnjegermanski limes, ki sega od [[Severno morje|Severnega morja]] pri Katwijku na Nizozemskem vzdolž takratnih glavnih krakov Spodnjega Porenja (sodobni Oude Rijn, Leidse Rijn, Kromme Rijn, Nederrijn )
* [[Gornjegermansko-retijski limes|Zgornjegermanski limes]] se je začel od Rena pri Rheinbrohlu ( Neuwied (okrožje) ) čez gorovje [[Taunus]] do reke [[Majna|Main]] (vzhodno od Hanaua ), nato vzdolž Majne do Miltenberga in od Osterburkena ( Neckar-Odenwald-Kreis ) južno do Lorcha (v kraju Ostalbkreis, Württemberg ) v skoraj popolni ravni črti več kot 70 km;
* Retski [[Gornjegermansko-retijski limes|limes]] je segal vzhodno od Lorcha do Eininga (blizu Kelheima ) na [[Donava|Donavi]] .
Skupna dolžina limesa je bila 568 km. Vključeval je vsaj 60 utrdb in 900 stražarskih stolpov. Potencialno najšibkejši, zato najbolj varovan del {{Jezik|la|Limes}}a je bila vrzel med zahodnim ovinkom Rena pri današnjem [[Mainz|Mainzu]] in glavnim tokom Donave pri [[Regensburg|Regensburgu]]. Ta 300 km širok kopenski koridor med velikima rekama je dovoljeval gibanje velikih skupin ljudi brez potrebe po vodnem prevozu, zato je bila na tem odseku velika koncentracija utrdb in stolpov, razporejenih v globino in v več plasteh vzdolž vodnih poti, cest in vrhov hribov.
== Zgodovina ==
[[Slika:Germania_romana.jpg|desno|sličica|282x282_pik| Zemljevid, ki prikazuje rimsko provinco [[Velika Germanija|Germanijo]] z limesom Germanicus]]
[[Slika:Limes01.jpg|sličica| Rekonstruiran Limes blizu Saalburga v Nemčiji.]]
[[Slika:Rätische_Mauer,_WP_12-77.jpg|sličica| Rekonstruiran kamniti zid v bližini Rainau-Buch. V ospredju: kamniti stolp "WP 12/77"]]
Rimska mejna obramba je postala veliko bolj znana zaradi sistematičnih izkopavanj, ki jih je financirala Nemčija, in zaradi drugih raziskav, povezanih z njimi. Leta 2005 so bili ostanki zgornjegermanskega in retijskega limesa vpisani na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov seznam]] svetovne [[Unescova svetovna dediščina|dediščine]] kot ''meje rimskega cesarstva''.<ref>{{Navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/430/multiple=1&unique_number=499|title=Frontiers of the Roman Empire|website=UNESCO}}</ref> Leta 2021 je bil spodnjegermanski limes ločeno vpisan na seznam svetovne dediščine.<ref>{{Navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/1631/|title=Frontiers of the Roman Empire -- Lower German Limes|website=UNESCO World Heritage Centre|publisher=United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization}}</ref> Saalburg je rekonstruirana utrdba in muzej Limesa blizu [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]].
=== Avgust ===
Prvi cesar, ki je začel graditi utrdbe ob meji, je bil [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], kmalu po uničujočem rimskem porazu v [[Bitka v Tevtoburškem gozdu|bitki v Tevtoburškem gozdu]] leta 9 n. št.. Prvotno so obstajala številna obzidja limesa, ki so bila nato povezana v [[Gornjegermansko-retijski limes|Ggornjegermanski limes]] ob Renu in [[Gornjegermansko-retijski limes|retijski limes]] ob Donavi. Kasneje sta bili ti dve obzidji povezani v skupno mejo.
=== Od leta 14 do okoli leta 73 ===
Od [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustove]] smrti (14 n. št.) do časa po letu 70 je [[Rim]] za svojo germansko mejo sprejel vodno mejo [[Ren|Rena]] in zgornje [[Donava|Donave]]. Onstran teh rek je imel le rodovitno [[Frankfurt ob Majni|frankfurtsko]] nižino nasproti rimske mejne trdnjave {{Jezik||Mogontijak}} ([[Mainz]]), najjužnejša pobočja [[Schwarzwald|Schwarzwalda]] in nekaj raztresenih mostišč. Severni del te meje, kjer je Ren globok in širok, je ostal rimska meja do padca cesarstva. Južni del je bil drugačen. Zgornji Ren in zgornjo Donavo je lahko prečkati. Meja, ki jo tvorijo, je neprimerno dolga in oklepa ostrokotni klin tujega ozemlja med sodobnim Badenom in Württembergom. Zdi se, da je bilo germansko prebivalstvo teh dežel v rimskih časih maloštevilno in rimski podložniki iz sodobne Alzacije-Lorene so prodirali čez reko proti vzhodu. Podobni motivi glede geografske ugodnosti in prednosti, ki jih je mogoče pridobiti s priznavanjem teh gibanj rimskih subjektov, so skupaj spodbujali politiko naprej v Rimu, in ko je živahni [[Vespazijan]] nasledil [[Neron|Nerona]], se je začela vrsta teritorialnih napredovanj, ki so postopoma zaprla ostri ozemeljski kot.
[[Slika:Germanic_limes.jpg|levo|sličica| Rimski limes in sodobne meje.]]
=== Flavijska dinastija ===
Prvo teritorialno napredovanje je prišlo okoli leta 74 AD, ko je bilo okupirano in delno priključeno območje današnjega Badna in ko je bila zgrajena cesta od rimske baze na zgornjem Renu, [[Strasbourg|Straßburga]], do Donave tik nad [[Ulm|Ulmom]].
Drugo napredovanje je dosegel [[Domicijan]] okoli leta 83. Pri [[Mogontijak]]u je razširil rimsko ozemlje vzhodno od njega in vse skupaj zaprl v sistematično razmejeno in branjeno mejo s številnimi blokadnimi zgradbami ob njej in večjimi utrdbami v zaledju. Med blokadnimi zgradbami je bila tudi ena, ki je z raznimi povečavami in prezidavami prerasla v znano trdnjavo Saalburg na [[Taunus|Taunusu]] pri Bad Homburgu. To napredovanje je zahtevalo naslednji korak, izgradnjo meje, ki povezuje teritorijalne priključitve iz let 74 in 83. Ta meja je potekala od Majne čez višavje Odenwald do zgornjih voda [[Neckar|Neckarja]] in jo je branila veriga utrdb. Ni pa znan datum, kdaj se je to zgodilo, razen tega, da je bilo, če že ne Domicijanovo delo, izvedeno kmalu po njegovi smrti. Celotno mejo pa je reorganiziral verjetno [[Hadrijan]], z neprekinjeno leseno [[Palisada|palisado]], ki je segala od Rena do Donave.
=== Hadrijan in Antonini ===
[[Slika:Rätische_Mauer_WP_14-55.jpg|sličica| Stolp "WP 14/55" na zgornjenemško-retijskem mejnem zidu]]
Hadrijan ali, bolj verjetno, njegov naslednik [[Antonin Pij]] je potisnil mejno črto iz Odenwalda in Donave ter začrtal novo mejo približno vzporedno s tema dvema točkama, vendar nekje, kot na Taunusu, ta sovpada s starejšo linijo.
Ta mejna linija je sestavljena iz dveh različnih mejnih objektov, eden, znan kot Pfahlgraben, je palisada iz kolov z jarkom in zemeljskim nasipom za njim, najbolje viden v okolici Saalburga, nekoč pa je segal od Rena proti jugu v južno Nemčijo. Drugi, ki se začne tam, kjer se zemeljska dela končajo, je stena iz kamna, čeprav ne zelo mogočna, Teufelsmauer; teče nekoliko vzhodno in zahodno vzporedno z Donavo, ki se končno združi pri Heinheimu blizu [[Regensburg|Regensburga]]. Južni del Pfahlgrabna je izjemno raven; za več kot 50 km.
Ta meja je ostala približno 100 let in nedvomno je bilo v tem dolgem obdobju na njej veliko narejenega, za kar je težko določiti natančne datume. Niti ne more biti povsem gotovo, kdaj je bila meja, ki jo je začrtal Pij, opremljena z jami in drugimi posebnimi utrdbami. Vemo pa, da se je pritisk barbarov začel resno čutiti v kasnem delu drugega stoletja in po dolgih bojih je bilo celotno ali skoraj celotno območje vzhodno od Rena in severno od Donave izgubljeno, izgleda na enkrat okoli leta 250.
=== Pozno rimsko cesarstvo ===
Germanski vpadi v poznem tretjem stoletju so privedli do opustitve tako imenovanega "zgornjeretijskega limesa" v korist rimske obrambne črte vzdolž rek [[Ren]], Iller in [[Donava]] (Donau-Iller-Rhine-Limes). Podporo so do neke mere zagotavljali hitri rečni čolni, navis lusoria je bil standardni tip, ki je lahko hitro dosegel postojanke ali krizne točke. Stražni stolpi so bili v vidnem stiku in močno utrjene utrdbe {{Jezik|la|[[castra]]}} postavljenr na pomembnih prelazih (npr. Castrum Rauracense namesto prej neobzidane [[Augusta Raurica|Auguste Raurice]] blizu [[Basel|Basla]]) in v zaledju meje (npr. [[Vindonissa]] v današnji Švici).
== Opis in delovanje limesa ==
[[Slika:Turm_Zugmantel.jpg|desno|sličica| Rekonstruiran stolp v bližini Kastell Zugmantel .]]
Sam limes je razmeroma preprosta konstrukcija. Podobno je utrdbi, ki bi jo potujoča četa rimskih vojakov zgradila vsak večer, da bi zaščitila svoj tabor pred napadi. Na zunanji strani so vojaki izkopali jarek. Zemljo iz jarka so uporabili za gradnjo kope. Na vrhu gomile so bili pritrjeni koli. Limes je imel globlji jarek in višjo gomilo kot taborska utrdba. Tudi vložki so bili višji in postavljeni pred jarek; na več delih limesa je bil namesto kolov preprost kamnit zid.
Za obzidjem ali gomilo je bil nameščen sistem nadzornih stolpov, zgrajenih iz lesa ali kamna, vsak v vidnem polju naslednjega in običajno z možnostjo signaliziranja utrdbam nekaj kilometrov zadaj.
[[Slika:Saalburg_Main_Gate_(Porta_Praetoria).jpg|levo|sličica| Saalburg, rekonstrukcija rimske utrdbe.]]
Limes nikoli ni mogel preprečiti celim germanskim plemenom vstopa na ozemlje rimskega imperija. To ni bil namen graditeljev. V bližini stražnih stolpov je bil limes odprt za prehod, zlasti za trgovce ali osebe, ki so prihajale živeti ali delati znotraj imperija. Namen limesa je bil nadzor nad tem prometom. Da bi prečkali limes, je bilo treba mimo stolpov in tako biti opažen od garnizije ali pa poskušati preplezati ali uničiti zid in kolišča. Le posamezniki ali manjše skupine so lahko neopazno preplezali ovire in s seboj niso mogli gnati veliko ukradene živine. Opazne bi bile velike skupine; lahko bi uničili enega ali več stolpov, vendar bi to tudi pritegnilo pozornost Rimljanov.
Ta nadzor vsega prometa, ki je prečkal mejo, je bilo ključnega pomena za rimsko vojsko. Za ozemlje, tako veliko kot Rimsko cesarstvo, je bilo malo vojakov, in skoraj vse legije so bile nameščene blizu meja. Vsaka sovražna skupina, ki ji je uspelo prestopiti to zunanje obrambno območje, je lahko potovala po imperiju brez večjega odpora. Limes je zagotavljal sistem zgodnjega opozarjanja, odvračanje od naključnih manjših napadov in sposobnost za boj proti napadom, medtem ko je bil sovražnik še blizu mejnih trdnjav in garnizij. Limes je bil morda tudi branik za nadzor gibanja skupin ljudi oziroma migracij.<ref>such as Klee, M., quoted in Schmid, A., Schmid, R., Möhn, A., ''Die Römer an Rhein und Main'' (Frankfurt: Societäts-Verlag, revised edition 2006).</ref>
== Rimske utrdbe ob limesu ==
{{Več slik
| align = center
| total_width = 500
| image1 = Limes1.png
| alt1 = Spodnji Germanski limes
| caption1 = Spodnji Germanski limes
| image2 = Limes2.png
| alt2 = Gornje Germanski & Retijski limes
| caption2 = Gornje Germanski & Retijski limes
}}
===Dolnje Germanski limes===
Nizozemska:<ref>Kot pri Gornje Germanskem limesu, razvrščeno v geografsko soslednje: od severozahoda do jugovzhoda. Za lokacijo tega ''kastela'', glej: [[Tabula Peutingeriana]]; Ravennatis Anonymus [[Ravenna Cosmography|''Cosmographia'']] [https://archive.org/stream/ravennatisanony02ravegoog#page/n258/mode/2up IV.24].</ref>
* [[Katwijk]] (''[[Brittenburg|Lugdunum Batavorum]]'')
* [[Valkenburg (Južna Holandija)|Valkenburg]] (''[[Praetorium Agrippinae]]'')
* [[Leiden|Leiden-Roomburg]] (''[[Matilo]]'')
* [[Alphen aan den Rijn]] (''[[Albanjana (Rimska utrdba)|Albanjana]]'')
* [[Zwammerdam]] (''[[Nigrum Pullum]]'')
* [[Bodegraven]]
* [[Woerden]] (''[[Laurium (Rimska trdnjava)|Laurium]]'')
* [[Vleuten]] (''[[Fletio]]'')
* [[Utrecht]] (''[[Traiectum (Utrecht)|Traiectum]]'')
* [[Vechten]] (''[[Fectio]]'')
* [[Rijswijk (Gelderland)|Rijswijk]] (''[[Levefanum]]'')
* [[Maurik]] (''[[Mannaricium]]'')
* [[Kesteren]] (''[[Carvo]]'')
* [[Arnhem|Arnhem-Meinerswijk]] (verjetno ''[[Kastra Herculis]]'')
* [[Duiven]]
* [[Herwen|Herwen-De Bijland]] (''[[Karvium]]'')
Nemčija:
* [[Kleve]]-Rinderen (''[[Harenatium]]'')<ref>Tacit ''Histories'' [https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0079%3Abook%3D5%3Achapter%3D20 5.20] govori o ''Arenacium'', čeprav [[Tabula Peutingeriana]] govori o ''Arenatio''. Starejši ''[[Itinerarium Antonini]]'' omenja ime ''Harenatium''.</ref>
* [[Bedburg-Hau]]-Qualburg (''[[Quadriburgium]]'')
* [[Till-Moyland]] (sedaj znan kot ''[[Kastell Steincheshof]]'')
* [[Kalkar]]-Altkalkar (''[[Burginatium]]'')
* [[Xanten]] (''[[Kastra Vetera]]'')
* [[Wesel-Büderich]] (''[[Kastell Wesel-Büderich]]'')
* [[Halen (Nemčija)|Halen]] (''[[Calo (Rimska trdnjava)|Calo]]'')<ref>V ''[[Itinerarium Antonini]]'' devet [[league (enot)|leagues]] (cca. 20 km) južneje od Vetere in devet leagues severneje od Gelduba.</ref>
* [[Duisburg-Baerl]]
* [[Moers]]-Asberg (''[[Asciburgium]]'')
* [[Rheinhausen-Werthausen]] (''[[Kleinkastell Werthausen]]'')
* [[Krefeld]]-[[Gellep-Stratum]] (''[[Gelduba]]'')
* [[Neuss]]-Gnadental (''[[Novaesium]]'')
* Neuss-Grimlinghausen
* [[Monheim am Rhein]] (''[[Burungum]]'')
* [[Dormagen]] (''[[Durnomagus]]'')
* [[Köln]] (''[[Kolonija Klaudija Ara Agrippinensium]]'')
* [[Bonn]] (''[[Bonnensia]]'')
* [[Remagen]] (''[[Rigomagus]]'')
{{Col-break}}
[[Slika:Castellum NigrumPullum vogelvlucht impressie Stevie Xinas 2016.jpg|thumb|Kastel Nigrum Pullum (Zwammerdam), umetniška impresija Stevie Xinas]]
===Gornje Germanski limes===
* [[Rheinbrohl]] (sedaj znan pod imenom ''[[Kleinkastell Rheinbrohl]]'')
* [[Bad Ems]] (sedaj znan kot ''[[Kastell Ems]]'')
* [[Adolfseck]] (''[[Kleinkastell Adolfseck]]'')
* [[Bad Homburg]] (''[[Saalburg]]'')
* [[Wetterau]] (''[[Civitas Taunensium]]'')
* [[Marköbel]]
* [[Großkrotzenburg|Großkrotzenburg am Main]]
* [[Hainstadt]]
* [[Miltenberg]]
* [[Rehberg (Harz)|Rehberg]]
* [[Walldüm]]
* [[Buchen]]
* [[Osterburken]]
* [[Jagsthausen]]
* [[Welzheim]] (''[[Kastelle von Welzheim]]'')
* [[Haghof]]
* [[Lorch (Württemberg)|Lorch]] (verjetno ''[[Lauriacum (Germania inferior)|Lauriacum]]'')<ref>Na osnovi rimskega imena za mesto [[Lorch (Avstrija)]]. Glej članek [[Lauriacum]].</ref>
===Retijski limes===
* [[Aalen]] (''[[Alae (Rimska trdnjava)|Alae]]'')
* [[Ruffenhofen]]
* [[Gunzenhausen]] (''[[Kastell Gunzenhausen]]'')
* [[Weißenburg in Bayern|Weißenburg]] (''[[Biriciana]]'')
* [[Kipfenberg]] (''[[Kastell Böhming]]'')
* [[Eining]] (''[[Abusina]]'')
* [[Regensburg]] (''[[Kastra Regina]]'')
* [[Pfünz Rimska trdnjava|Pfünz]] (Kastra Vetoniana)
{{Col-end}}
== Glej tudi ==
* Danevirke
* Donavski limes
* Limesfall
* Šlezijski zid
== Sklici ==
{{Sklici}}
=== Primarni viri ===
* [[Tabula Peutingeriana]]
== Zunanje povezave ==
* [http://vici.org/selectview.php?center=50.520889,8.725101&zoom=6& Vici.org] Interaktivni zemljevid celotnega limesa Germanicus
* [http://www.deutsche-limeskommission.de/index.php?id=6&L=1 Interaktivni zemljevid Deutsche Limeskommission]
* [https://web.archive.org/web/20060502013755/http://www.limes-in-deutschland.de/limes_english.html Zgornjenemško-raetski mejni zid]
[[Kategorija:Zgodovina Bavarske]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
kyz9y069307zww7pg39u4fhrw3h5c50
Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)
0
521341
5722928
5720363
2022-07-23T14:19:17Z
A09090091
188929
dodal [[Kategorija:Medvojno spolno nasilje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
'''Spolno nasilje v ruski invaziji na Ukrajino leta 2022''' so zagrešile [[Oborožene sile Ruske federacije|ruske oborožene sile]].<ref name="NYT_reports_CRSV_RU_soldiers_multiplying" /><ref name="HRW_UA_apparent_war_crimes" />
== Predhodniki ==
Spolno nasilje, povezano z vojaškim spopadom z Rusijo in z [[Ruske separatistične sile v Donbasu|proruskimi oboroženimi skupinami,]] se je v Ukrajini dogajalo tudi pred invazijo leta 2022. Leta 2017 je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) objavil poročilo o spolnem nasilju med prvimi tremi leti [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]], v katerem je bil predstavljen vzorec 31 emblematičnih primerov.<ref name=":0">{{cite report|url=http://www.ohchr.org/Documents/Countries/UA/ReportCRSV_EN.pdf|title=Conflict-Related Sexual Violence in Ukraine 14 March 2014 to 31 January 2017|date=16 February 2017|publisher=[[OHCHR]]|at=para 7}}</ref> Poročilo je dokumentiralo, da se je večina primerov zgodila v kontekstu odvzema prostosti, pogosto povezanega z mučenjem in slabim ravnanjem, predvsem z namenom kaznovanja, mučenja ali izsiljevanja priznanja.<ref name=":0" /> Poročilo je pokazalo, da so spolno nasilje zagrešile vse v konflikt vpletene strani, da se o njem pogostokrat premalo poroča ter je bilo redko preganjano in kaznovano; poročanja medijev o primerih množičnih posilstev na območju konflikta pa poročilo ni potrdilo.<ref name=":0" /> Poročilo je zaključilo, da ni razlogov za domnevo, da so ukrajinske oborožene sile ali ruske in proruske oborožene sile uporabile spolno nasilje kot vojno orožje.<ref name=":0" />
Glede na nabor podatkov o S''polnem nasilju v oboroženih spopadih'' so o spolnem nasilju s strani ruskih sil poročali v treh od sedmih let spopadov od leta 2014 v vzhodni Ukrajini.<ref name="WashPost_are_RU_troops_using" />
Marca 2020 je misija ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini (HRMMU) dokumentirala uporabo pretepov in električnih šokov v predelu genitalij, posilstva, grožnje posilstva, prisilne golote in groženj posilstva družinskim članom s strani sil pod vodstvom Rusije kot sredstva mučenja in kaznovanja.<ref>{{Navedi splet|title=OHCHR {{!}} Report on the human rights situation in Ukraine from 16 November 2019 to 15 February 2020|url=https://www.ohchr.org/en/documents/country-reports/report-human-rights-situation-ukraine-16-november-2019-15-february-2020|accessdate=2022-07-13|website=OHCHR|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=US Department of State|date=2021|title=2020 Country Reports on Human Rights Practices: Ukraine|url=https://www.state.gov/reports/2020-country-reports-on-human-rights-practices/ukraine/|accessdate=2022-04-11|website=United States Department of State|language=en-US}}</ref>
== Dejavniki tveganja ==
V svojem poročilu, ki zajema začetno obdobje [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]], od 24. februarja do 26. marca 2022, je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) naštel štiri vrste tveganj spolnega nasilja ter [[Trgovina z ljudmi|trgovine z ljudmi]]. Naštel je povečano vojaško prisotnost in dejavnosti na civilnih območjih, uničenje domov in infrastrukture, [[Notranje razseljena oseba|notranje razseljevanje]] ter veliko število [[Ukrajinska begunska kriza 2022|begunk, ki zapuščajo Ukrajino]].<ref name="HRMMU_update_UA_26March2022" /> OHCHR je navedel, da prijave ''Nacionalni dežurni liniji za preprečevanje nasilja v družini, trgovine z ljudmi in diskriminacije na podlagi spola''<ref name="OSCE_national_antitrafficking_hotline_UA" /><ref name="LaStradaUkraine" /> kažejo na visoko tveganje spolnega nasilja in da je premajhno prijavljanje verjetno posledica več dejavnikov.<ref name="HRMMU_update_UA_26March2022" />
== Posilstvo s strani pripadnikov ruskih oboroženih sil ==
=== Celotna lestvica ===
Ukrajinska poslanka [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]] Marija Mezentseva je izjavila, da je bilo »veliko več žrtev« spolnih napadov kot jih je bilo preiskanih v prvem primeru v rajonu Brovarij, ki ga je preiskala ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova. Mezentseva je izjavila, da bodo dokazi postali javni, ko bodo žrtve pripravljene govoriti.<ref name="NYT_reports_CRSV_RU_soldiers_multiplying" /> Ukrajinska odvetnica Katerina Busol je tudi izjavila, da spolni napadi med invazijo niso bili posamezni in so bili veliko bolj razširjeni kot pa primer, ki ga je izpostavila Venediktova. Omenila je poročila o »[[Skupinsko posilstvo|skupinskih posilstvih]], posilstvih pred otroki in spolnem nasilju po umoru družinskih članov.« Busolova je izjavila, da je večina primerov žrtev žensk in z rusko okupiranih območij Ukrajine.<ref name="NYT_reports_CRSV_RU_soldiers_multiplying" /> Humans Right Watch (HRW) je potrdil prejetje treh poročil o posilstvu, razen posilstev 13. in 14. marca, ki jih do takrat še ni dovolj preveril.<ref name="HRW_UA_apparent_war_crimes" /> Ukrajinski prostovoljec, ki pomaga ukrajinskim beguncem v Varšavi, je konec marca 2022 za ''The Quint'' izjavil, da so bila posilstva in spolni napadi na ukrajinske ženske s strani ruskih vojakov med invazijo premalokrat prijavljena.<ref name="Quint_trauma_UA_women_refugees" />
Članica vrhovne rade Lesija Vasilenko je v intervjuju, objavljenem 17. marca, izjavila, da so bile starejše ženske, ki niso mogle pobegniti z rusko okupiranih območij, večinoma posiljene in usmrčene ali pa so naredile samomor. Navedla je, da so bili ti primeri premalokrat prijavljeni, ker družine niso imele »moči ali zmožnosti«, da bi o primerih pričale.<ref name="Independent_UA_MPs_detail_medieval" />{{Citation needed|reason=|date=}}
3. aprila je organizacija La Strada Ukraine, ki vodi odprto telefonsko linijo za pomoč žrtvam [[Trgovina z ljudmi|trgovine z ljudmi]], spolnih napadov in nasilja v družini, izjavila, da se posilstva v mirnem času premalo poročajo in so stigmatizirana ter da so lahko organizaciji znani primeri le »vrh ledene gore«.<ref name="Guardian_rape_as_a_weapon" />
=== Odmevni primeri ===
Konec marca je generalna tožilka Venediktova začela preiskavo trditve, da so ruski vojaki ustrelili moškega in nato posilili njegovo ženo. ''[[The Times]]'' je 28. marca objavil intervju z žensko. Povedala je, da je iz majhne vasi v Brovarijski oblasti. Po njenem pripovedovanju so vojaki prišli v hišo, ustrelili psa, ustrelili moža in rekli: »Nimaš več moža. Ustrelil sem ga s to pištolo. Bil je fašist.«<ref name="OHCHR_June_report_rape">{{Navedi poročilo|url=https://www.ohchr.org/en/documents/country-reports/situation-human-rights-ukraine-context-armed-attack-russian-federation|title=The situation of human rights in Ukraine in the context of the armed attack by the Russian Federation, 24 February to 15 May 2022|date=29 June 2022|publisher=[[OHCHR]]|access-date=11 July 2022}}</ref> Na ženino glavo sta prislonila pištolo in jo izmenično posilila, medtem ko je njen sin jokal v kurilnici hiše. Moška sta si vzela 20-minutni odmor, izvedla drugi krog posilstva in kasneje še tretji, do takrat pa sta bila »tako pijana, da sta komaj stala«. Žena je pobegnila s sinom in pričala policiji ter na [[Spletno družbeno omrežje|spletnih profilih družbenih omrežij]] identificirala enega od svojih domnevnih posiljevalcev.<ref name="Times_one_soldier_raped_me" />
''Meduza'' je objavila poglobljeno poročilo o istem (in še enem) posilstvu v Bogdanovki in dogajanju okrog dogodka.<ref name="Meduza_RU_soldiers_raped_Bogdanivka" /> Ruski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je obtožbe označil za laži.<ref name="NYT_reports_CRSV_RU_soldiers_multiplying" /> Venediktova je potrdila izdajo aretacijskega naloga za ruskega vojaka na podlagi suma kršitve zakonov in pravic vojne.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine charges Russian soldier with raping a woman and murdering her husband, the first rape trial from the invasion|url=https://www.businessinsider.com/ukraine-charges-russia-soldier-rape-woman-kill-husband-2022-5|website=Business Insider|accessdate=2022-07-16|language=en-US|first=Tom|last=Porter}}</ref><ref name="NYT_reports_CRSV_RU_soldiers_multiplying" /> OHCHR je obtožbo preveril in junija 2022 primer opisal v svojem poročilu o človekovih pravicah v Ukrajini med rusko invazijo.<ref name="OHCHR_June_report_rape" />
Organizacija Human Rights Watch (HRW) je 13. marca poročala o pretepu in posilstvu 31-letne ženske v Mali Rohani v tedaj rusko okupirani Harkovski oblasti. Okrog polnoči 13. marca je ruski vojak vstopil v šolo, kjer se je ženska zatekla s svojo družino in drugimi vaščani. Vojak je z orožjem prisilil žensko k slačenju. Streljal je v strop in posilil žensko. Vojak je ženi grozil z nožem, jo ponovno posilil, ji z nožem prerezal vrat, lice in lase, jo udarjal po obrazu in jo klofutal. Okoli 7. ure zjutraj 14. marca je vojak žensko izpustil in zapustil stavbo. Ženska in njena družina so peš odšli v Harkov in prejeli zdravniško pomoč.<ref name="HRW_UA_apparent_war_crimes" />
12. aprila 2022 je ''BBC News'' intervjuval 50-letno žensko iz vasi 70 km zahodno od Kijeva, ki je rekla, da jo je z uporabo orožja posilil proruski Čečen. Isti vojak je po besedah sosedov posilil in ubil 40-letno žensko, ki je zapustila, kar ''BBC News'' opisuje kot »gnusno prizorišče zločina«. Policija je izkopala truplo 40-letnice dan po obisku ''BBC News''. Šef policije Kijevske oblasti Andrij Nebitov je izjavil, da policija preiskuje primer z 9. marca, ko so ruski vojaki ustrelili moškega, dva sta večkrat posilila njegovo ženo, nato pa so vojaki zažgali hišo in postrelili družinske pse. Policija je truplo moškega izkopala.<ref name="BBC_RU_soldiers_raped_me" />
''[[The New York Times|New York Times]]'' je opisal žensko, ki so jo »preden so jo usmrtili, zadrževali zaklenjeno v kleti za krompir kot spolno sužnjo, golo, le v krznenem plašču«, ki so jo našli po [[Kijevska ofenziva (2022)|osvoboditvi Kijevske regije konec marca 2022]].<ref name="NYT_they_shot_my_son" /> Župan Buče Anatolij Fedoruk je izjavil, da se je med [[Pokol v Buči|pokolom v Buči]] zgodilo najmanj 25 posilstev.<ref name="MoscowTimes_Biden_accuses_Putin" />
== Posilstvo s strani pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil ==
V poročilu OHCHR z dne 26. marca 2022 je misija ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini (HRMMU) poročala o primerih, ko so ukrajinske teritorialne obrambne sile izvajale zlorabe »pritrjevanja delno ali v celoti slečenih posameznikov na električne drogove ali drevesa, jih pretepali, tudi s palicami, jih poškropili z barvo ali označili njihova telesa in oblačila z 'ropar'.« OHCHR je izjavil, da bi lahko »privezovanje delno ali popolnoma slečenih oseb na drogove ali drevesa in njihovo pretepanje v javnosti pomenilo spolno nasilje.«<ref name="HRMMU_update_UA_26March2022" />
Glede na poročilo OHCHR, objavljeno 26. marca 2022 je bil HRMMU seznanjen z eno obtožbo o grožnji s spolnim nasiljem s strani ukrajinskih oboroženih sil med invazijo na Ukrajino, v kateri so »ujetemu pripadniku ruske vojske pred kamero grozili s kastracijo«.<ref>{{Navedi novice|url=https://nationalpost.com/news/world/un-finds-credible-allegations-of-torture-by-ukraine-soldiers-against-russian-invaders|title=UN finds 'credible allegations' of torture by Ukraine soldiers against Russian invaders|work=National Post|date=10 May 2022}}</ref><ref name="HRMMU_update_UA_26March2022" />
== Spolno nasilje med begunsko krizo ==
{{Glavni|Ukrajinska begunska kriza (2022)}}
Obstajata vsaj dva ločena primera izkoriščenih begunk in otrok, ko so ti bežali pred nasiljem v Ukrajini. Na Poljskem so sredi marca aretirali moškega zaradi domnevnega posilstva 19-letne begunke, ki naj bi iskala zatočišče in pomoč pri moškem, dva moška pa naj bi napadla ukrajinskega najstniškega begunca, ki je bival v nemških namestitvah za begunce.<ref>{{Navedi splet|last=Reis|first=Chen|date=March 28, 2022|title=Ukrainian female refugees are fleeing a war, but in some cases more violence awaits them where they find shelter|url=http://theconversation.com/ukrainian-female-refugees-are-fleeing-a-war-but-in-some-cases-more-violence-awaits-them-where-they-find-shelter-179754|accessdate=2022-04-18|website=The Conversation|language=en}}</ref> Pred uvedbo begunske stanovanjske sheme vlade Združenega kraljestva je ženska prijavila moškega, ki jo je poskušal imeti pri sebi in ji obljubil brezplačno nastanitev, hrano, stroške in mesečno nadomestilo v zameno za spolne odnose. Ženska naj bi moškega poskušala odvrniti, ta pa se je ustavil šele, ko mu je povedala, da potuje z mamo.<ref name="Scotsman_UA_RU_homes_exploited" />
Kmalu po invaziji na Ukrajino so številna pornografska mesta, kot je PornHub, objavila številne videoposnetke, ki so bili povezani s ključnikom #Ukrajina, nekatere pa bi lahko razumeli kot spolno nasilje ali monetizacijo nasilja in vojne. Povečanje zanimanja za te videoposnetke je sprožilo zaskrbljenost, da bodo begunke postale žrtve [[Trgovina z ljudmi|trgovine z ljudmi]] in da bodo na koncu sodelovale v podobnih videoposnetkih.<ref>{{Navedi splet|last=Divya|first=Kishore|date=April 4, 2022|title=Porn sites slammed for 'monetizing' Ukraine-Russia war with sickening WAR PORN|url=https://meaww.com/porn-sites-slammed-for-cashing-in-on-ukraine-russia-war-566724|accessdate=2022-04-18|website=meaww.com|language=en}}</ref>
Pomanjkanje lahko dostopnih kontracepcijskih sredstev za žrtve posilstva med rusko invazijo na Ukrajino zaradi poljskih zakonov proti splavu na Poljskem omejuje dostop do splava za žrtve posilstva. Zdravniki in prostovoljci na ukrajinsko-poljski meji so navkljub nevarnosti zapora na skrivaj pomagali žrtvam posilstva pridobiti nujno kontracepcijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npr.org/sections/goatsandsoda/2022/05/17/994654590/u-n-and-advocates-raise-concerns-of-abortion-access-for-ukrainian-refugees-in-po|title=Why Poland's restrictive abortion laws could be problematic for Ukrainian refugees|website=NPR|date=17 May 2022|last=Adams|first=Patrick}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.brusselstimes.com/218090/ukrainian-refugees-ignite-abortion-debate-in-poland|title=Ukrainian refugees reignite abortion debate in Poland}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.euractiv.com/section/health-consumers/news/ukrainians-face-rape-trafficking-risk-while-those-in-poland-cannot-access-abortion/|title=Ukrainians face rape, trafficking risk while those in Poland cannot access abortion|date=27 April 2022}}</ref>
== Trditve o nameri ==
Po [[Kijevska ofenziva (2022)|osvoboditvi Kijevske oblasti konec marca]] in poročilih o skupinskih posilstvih, spolnih napadih z uporabo orožja in posilstvih pred otroki je ''[[The Guardian]]'' zatrdil, da se Ukrajinke soočajo s [[Medvojno spolno nasilje|posilstvom kot vojnim orožjem]].<ref name="Guardian_rape_as_a_weapon" /> Ljudmila Denisova, varuhinja človekovih pravic v Ukrajini, je tudi špekulirala o uporabi spolnega nasilja kot vojnega orožja s strani ruskih sil.<ref name="NYT_they_shot_my_son" /> Sredi aprila 2022 je odvetnica Julija Anosova iz La Strade izjavila, da na podlagi skupnega števila primerov in pogostosti spolnega nasilja nad več žrtvami »domneva, da je posilstvo [med invazijo postalo] vojno orožje.«<ref name="KyivIndep_hide_the_girls" />
Zunanji ministrici Kanade in Združenega kraljestva Mélanie Joly in Liz Truss sta konec aprila 2022 izjavili, da je bilo spolno nasilje v invaziji ruskih sil uporabljeno kot vojno orožje. [[Posilstvo kot vojno orožje|Posilstvo je kot vojno orožje]] opisano kot »sistematično orožje za izvajanje nadzora in izvajanja moči nad ženskami, [...] v konfliktu je enako uničujoče kot kemično orožje ali mine, ki sta obe prepovedani z mednarodnimi konvencijami, vendar ju je treba obravnavati ravno tako resno.«<ref name="CBC_foreign_minister_sexual_violence_UA" /><ref name="TorontoStar_sexual_violence_weapon_of_war" />
== Protesti ==
Ženske so protestirale pred ruskimi veleposlaništvi proti posilstvu ruskih vojakov med invazijo. Ženske so protestirale z vrečami na glavi, rokami zvezanimi na hrbtu in golimi nogami, prekritimi z rdečo tekočino, ki je simbolizirala kri, štiri ženske so 16. aprila protestirale v [[Dublin|Dublinu]] na Irskem,<ref name="IE_Examiner_rape_weapon_of_war_protest" /> 80 žensk pa je protestiralo na isti dan v [[Vilna|Vilni]] v Litvi.<ref name="LRT_protest_RU_embassy_Vilnius" /> 20. aprila je podobno protestiralo 130 žensk potekal pred ruskim veleposlaništvom v [[Riga|Rigi]] v Latviji,<ref name="Rubryka_protest_rape_UA_women" /> drugega pa je organiziralo ducat žensk pred ruskim konzulatom v [[Gdansk|Gdansku]] na Poljskem.<ref name="GazWyb_bags_on_their_head" />
== Nadaljnje branje ==
* Ragnhild Nordås, [https://www.ohchr.org/en/press-releases/2017/09/un-report-details-grave-human-rights-violations-russian-occupied-crimea Zakaj je spolno nasilje verjetno v Ukrajini], Politično nasilje na prvi pogled. {{Ikona en}}
== Sklici ==
{{reflist|refs=
<ref name="HRMMU_update_UA_26March2022">{{cite web | title= Update on the human rights situation in Ukraine – Reporting period: 24 February – 26 March | website= [[UN Human Rights Monitoring Mission in Ukraine]] |date = 2022-03-26 | url = https://www.ohchr.org/sites/default/files/2022-03/HRMMU_Update_2022-03-26_EN.pdf | access-date = 2022-04-17 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220401192931/https://www.ohchr.org/sites/default/files/2022-03/HRMMU_Update_2022-03-26_EN.pdf |archive-date= 2022-04-01 |url-status=live }}</ref>
<ref name="OSCE_national_antitrafficking_hotline_UA">{{cite web | title= First free national anti-trafficking hotline in Ukraine to start today | website= [[Organization for Security and Co-operation in Europe]] |date = 2002-11-18 | url = https://www.osce.org/ukraine/54833 | access-date = 2022-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200219113006/https://www.osce.org/ukraine/54833 |archive-date= 2020-02-19 |url-status=live }}</ref>
<ref name="LaStradaUkraine">{{cite web | title= La Strada Ukraine | website= [[La Strada International Association]] |year = 2021 |url = https://www.lastradainternational.org/la-strada-ukraine | access-date = 2022-04-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220411193602/https://www.lastradainternational.org/la-strada-ukraine |archive-date= 2022-04-11 |url-status=live }}</ref>
<ref name="Times_one_soldier_raped_me">{{cite news | last1= Philp | first1= Catherine | title= 'One soldier raped me, then the other, as my son cried' | date= 2022-03-28 |newspaper= [[The Times]] | url= https://www.thetimes.co.uk/article/one-soldier-raped-me-then-the-other-as-my-son-cried-7xbqwzdqw |access-date= 2022-04-17 |archive-url= https://archive.today/uQoKF |archive-date= 2022-03-28 |url-status=live }}</ref>
<ref name="NYT_reports_CRSV_RU_soldiers_multiplying">{{cite news | last1= Engelbrecht | first1= Cora | title= Reports of sexual violence involving Russian soldiers are multiplying, Ukrainian officials say | date= 2022-03-29 |newspaper= [[The New York Times]] | url= https://www.nytimes.com/2022/03/29/world/europe/russian-soldiers-sexual-violence-ukraine.html |access-date= 2022-04-17 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220329182049/https://www.nytimes.com/2022/03/29/world/europe/russian-soldiers-sexual-violence-ukraine.html |archive-date= 2022-03-29 |url-status=live }}</ref>
<ref name="HRW_UA_apparent_war_crimes">{{cite web | title= Ukraine: Apparent War Crimes in Russia-Controlled Areas | website= [[Human Rights Watch]] |date = 2022-04-03 | url = https://www.hrw.org/news/2022/04/03/ukraine-apparent-war-crimes-russia-controlled-areas | access-date = 2022-04-18 |archive-url= https://archive.today/x4Khi |archive-date= 2022-04-03 |url-status=live }}</ref>
<ref name="Guardian_rape_as_a_weapon">{{cite news | last1= McKernan | first1= Bethan | title= Rape as a weapon: huge scale of sexual violence inflicted in Ukraine emerges | date= 2022-04-04 |newspaper= [[The Guardian]] | url= https://www.theguardian.com/world/2022/apr/03/all-wars-are-like-this-used-as-a-weapon-of-war-in-ukraine |access-date= 2022-04-18 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220414081326/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/03/all-wars-are-like-this-used-as-a-weapon-of-war-in-ukraine |archive-date= 2022-04-14 |url-status=live }}</ref>
<ref name="BBC_RU_soldiers_raped_me">{{cite news | last1= Limaye | first1= Yogita | title= Ukraine conflict: 'Russian soldiers raped me and killed my husband' | date= 2022-04-12 |newspaper= [[BBC News]] | url= https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61071243 |access-date= 2022-04-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220416185632/https://www.bbc.com/news/world-europe-61071243 |archive-date= 2022-04-16 |url-status=live }}</ref>
<ref name="MoscowTimes_Biden_accuses_Putin">{{cite news | last1= Peuchot | first1= Emmanuel | title= Biden Accuses Putin of Ukraine Genocide as Humanitarian Corridors Paused | date= 2022-04-13 |newspaper= [[The Moscow Times]] | url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/12/russia-closes-in-on-mariupol-as-putin-strikes-defiant-tone-a77297 |access-date= 2022-04-18 |archive-url= https://archive.today/eAOMg |archive-date= 2022-04-17 |url-status=live }}</ref>
<ref name="NYT_they_shot_my_son">{{cite news | last1= Gall | first1=Carlotta | last2= Berehulak | first2= Daniel | title= 'They shot my son. I was next to him. It would be better if it had been me.' – Bucha's Month of Terror | date= 2022-04-11 |newspaper= [[The New York Times]] | url= https://www.nytimes.com/interactive/2022/04/11/world/europe/bucha-terror.html |access-date= 2022-04-18 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220414105136/https://www.nytimes.com/interactive/2022/04/11/world/europe/bucha-terror.html |archive-date= 2022-04-14 |url-status=live }}</ref>
<ref name="Independent_UA_MPs_detail_medieval">{{cite news | last1= Trew | first1= Bel | title= Ukrainian MPs detail 'medieval' tactics and sexual violence of Vladimir Putin's army | date= 2022-03-17 |newspaper= [[The Independent]] | url= https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/ukraine-mps-russia-violence-invasion-b2038105.html |access-date= 2022-04-18 |archive-url= https://archive.today/zCQ4g |archive-date= 2022-03-17 |url-status=live }}</ref>
<ref name="Scotsman_UA_RU_homes_exploited">{{cite news | last1= Bradley | first1= Jane | title= Ukraine-Russia: Homes for Ukraine scheme exploited by men offering shelter in return for sex, Scots charity warns | date= 2022-04-01 |newspaper= [[The Scotsman]] | url= https://www.scotsman.com/news/world/ukraine-russia-homes-for-ukraine-scheme-exploited-by-men-offering-shelter-in-return-for-sex-scots-charity-warns-3636557 |access-date= 2022-04-19 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220408153845/https://www.scotsman.com/news/world/ukraine-russia-homes-for-ukraine-scheme-exploited-by-men-offering-shelter-in-return-for-sex-scots-charity-warns-3636557 |archive-date= 2022-04-19 |url-status=live }}</ref>
<ref name="WashPost_are_RU_troops_using">{{cite news | last1= Hallsdóttir | first1= Esther | title= Are Russian troops using sexual violence as a weapon? Here's what we know | date= 2022-03-24 |newspaper= [[The Washington Post]] | url= https://www.washingtonpost.com/politics/2022/03/24/russia-ukraine-military-sexual-violence-rape |access-date= 2022-04-11 |archive-url= https://archive.today/6oFaf |archive-date= 2022-04-19 |url-status=live }}</ref>
<ref name="Quint_trauma_UA_women_refugees">{{cite news | last1= Parent | first1= Deepa | title= Trauma of Ukraine's Women Refugees: Rape, Trafficking & Poland's Sexist Laws | date= 2022-03-29 |newspaper= [[The Quint]] | url= https://www.thequint.com/news/world/ukraines-women-refugees-trauma-rape-trafficking-polands-sexist-laws |access-date= 2022-04-19 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220408030102/https://www.thequint.com/news/world/ukraines-women-refugees-trauma-rape-trafficking-polands-sexist-laws |archive-date= 2022-04-08 |url-status=live }}</ref>
<ref name="Meduza_RU_soldiers_raped_Bogdanivka">{{cite news | title= 'I can do whatever I want to you' Russian soldiers raped and murdered Ukrainian civilians in the village of Bogdanivka | date= |newspaper= [[Meduza]] | url= https://meduza.io/en/feature/2022/04/18/i-can-do-whatever-i-want-to-you |access-date= 2022-04-19 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220419164550/https://meduza.io/en/feature/2022/04/18/i-can-do-whatever-i-want-to-you |archive-date= 2022-04-19 |url-status=live }}</ref>
<ref name="KyivIndep_hide_the_girls">{{cite news | last1= Myroniuk | first1= Anna | title= 'Hide the girls': How Russian soldiers rape and torture Ukrainians | date= 2022-04-20 |newspaper= [[Kyiv Independent]] | url= https://kyivindependent.com/national/hide-the-girls-how-russian-soldiers-rape-and-torture-ukrainians/ |access-date= 2022-04-20 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220420160516/https://kyivindependent.com/national/hide-the-girls-how-russian-soldiers-rape-and-torture-ukrainians/ |archive-date= 2022-04-20 |url-status=live }}</ref>
<ref name="IE_Examiner_rape_weapon_of_war_protest">{{cite news | last1= Griffin | first1= Niamg | title= 'Rape is a weapon of war': Women protest outside Russian embassy in Dublin | date= 2022-04-17 |newspaper= [[Irish Examiner]] | url= https://www.irishexaminer.com/news/arid-40853414.html |access-date= 2022-04-20 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220418085944/https://www.irishexaminer.com/news/arid-40853414.html |archive-date= 2022-04-18 |url-status=live }}</ref>
<ref name="LRT_protest_RU_embassy_Vilnius">{{cite news | last1= Balčiūnaitė | first1= Sniegė | title= Protest outside Russian embassy in Vilnius draws attention to Ukrainian rape victims | date= 2022-04-19 |newspaper= [[Lithuanian National Radio and Television|LRT]] | url= https://www.lrt.lt/en/news-in-english/19/1676291/protest-outside-russian-embassy-in-vilnius-draws-attention-to-ukrainian-rape-victims |access-date= 2022-04-20 |archive-url= https://archive.today/JhGxl |archive-date= 2022-04-20 |url-status=live }}</ref>
<ref name="Rubryka_protest_rape_UA_women">{{cite news | title= Protest against the rape of Ukrainian women by russian army took place near russian embassy in Riga | date= 2022-04-20 |newspaper= {{ill|Rubryka|uk|Рубрика (інтернет-видання)|be-tarask|Рубрыка (СМІ)}} | url= https://rubryka.com/en/2022/04/20/bilya-posolstva-rosiyi-v-ryzi-vidbulasya-aktsiya-protestu-proty-zgvaltuvan-ukrayinok-armiyeyu-rf/ |access-date= 2022-04-20 |archive-url= https://archive.today/AbLpK |archive-date= 2022-04-20 |url-status=live }}</ref>
<ref name="GazWyb_bags_on_their_head">{{cite news |language=pl | title= Worki na głowach, związane ręce i poplamione majtki. Protest przeciw gwałtom pod konsulatem Rosji |trans-title=Bags on their heads, tied hands and stained underwear. Protest against rape in front of the Russian consulate | date= 2022-04-20 |newspaper= [[Gazeta Wyborcza]] | url= https://trojmiasto.wyborcza.pl/trojmiasto/7,35612,28354100,protest-przeciwko-gwaltom-wojennym-pod-konsulatem-rosji-stanely.html |access-date= 2022-04-20 |archive-url= https://archive.today/f0Wb1 |archive-date= 2022-04-20 |url-status=live }}</ref>
<ref name="CBC_foreign_minister_sexual_violence_UA">{{cite news | last1= Paas-Lang | first1=Christian | title= Foreign minister decries sexual violence in Ukraine; top commander highlights information warfare | date= 2022-04-24 |newspaper= [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC]] | url= https://www.cbc.ca/news/politics/joly-ukraine-sexual-violence-joc-information-war-1.6429298 |access-date= 2022-04-24 |archive-url= https://archive.today/qJFSV |archive-date= 2022-04-24 |url-status=live }}</ref>
<ref name="TorontoStar_sexual_violence_weapon_of_war">{{cite news | last1= Joly | first1=Mélanie |author1-link=Mélanie Joly | last2= Truss | first2=Liz |author2-link=Liz Truss | title= Sexual violence as a weapon of war in Ukraine – the world is watching | date= 2022-04-21 |newspaper= [[Toronto Star]] | url= https://www.thestar.com/opinion/contributors/2022/04/21/sexual-violence-as-a-weapon-of-war-in-ukraine-the-world-is-watching.html |access-date= 2022-04-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220422081500/https://www.thestar.com/opinion/contributors/2022/04/21/sexual-violence-as-a-weapon-of-war-in-ukraine-the-world-is-watching.html |archive-date= 2022-04-22 |url-status=live }}</ref>
}}
[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:CS1 viri v jeziku poljščina (pl)]]
[[Kategorija:Spolno nasilje]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
[[Kategorija:Medvojno spolno nasilje]]
i5o2c9fbqwxn24wadtu6djhwhmdmyym
Požar na Renškem vrhu
0
521383
5722987
5722863
2022-07-23T18:19:54Z
Sporti
5955
prosta slika namesto PU
wikitext
text/x-wiki
{{aktualno||požar}}{{Infopolje Dogodek|event=Požar na Renškem vrhu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=17. julij 2022|time=9.46|duration=še traja|place=Renški vrh|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}}
{{External media|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=xCoB2Lomn64 Helikopterji med zajemanjem vode iz italijanskega prenosnega bazena]|video2=[https://www.youtube.com/watch?v=ao52ZIiMl0g Posnetki požara na Renškem vrhu]}}
'''Požar na Renškem vrhu''' se je začel 17. julija 2022 ob 9.46 na vzpetini Renški vrh (449 [[nadmorska višina|m n. v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče meri najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokriva 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan zaradi visokih temperatur ter možnosti eksplozij NUS.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorita predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> V bližini italijanske meje čaka tudi 100 italijanskih gasilcev v primeru, da požar preskoči državno mejo.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref>
== Intervencija ==
===17. julij===
Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name=RO /> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16. uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref>
Požar je omejen, vendar še ni obvladan. Na terenu je vzpostavljena [[požarna straža]],<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> izvedena je bila menjava ekip. Pripadniki pirotehničnih ekip so s požarišča izvozili skupno 20,08 kg NUS.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-17|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Tekom dneva sta odstranila na varno 3 najdene topovske granate, kalibra 75 mm, skupne mase 20,08 kg, italijanske izdelave iz obdobja 1. svetovne vojne.}}</ref> Prebivalci okoliških vasi so bili opozorjeni na možnost evakuacije, vendar ta pozneje ni bila potrebna.
=== 18. julij ===
Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski canadier.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35 kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref>
Poslanec SD [[Jonas Žnidaršič]] je predlagal uporabo [[Vodni top|vodnega topa]] slovenske policije za gašenje požara,<ref>{{Navedi splet|title=V boj proti ognjenim zubljem z vodnim topom in slovenskim kanaderjem?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-boj-proti-ognjenim-zubljem-z-vodnim-topom-in-slovenskim-kanaderjem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec bi vodni top posodil gasilcem, a ti ga ne potrebujejo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanec-predlaga-da-bi-policija-vodni-top-posodila-gasilski-zvezi-slovenije/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-20|language=sl-si}}</ref> ta je bil 20. julija zaradi velikega vodnega rezervoarja tudi prvič uporabljen v gasilne namene.<ref>{{Navedi tvit|number=1549727603518574593|user=policija_si|title=T. i. vodni top bo danes prvič v zgodovini @policija_si uporabljen za pomoč gasilcem pri gašenju požara na Krasu. Z njim bomo gasilce oskrbovali z vodo. Tokrat bo vodni top uporabljen za pomoč ljudem.|author=[[Policija (Slovenija)|Policija]]}}</ref>
=== 19. julij ===
{{Glej tudi|Požar na Krasu (2022)}}
Noč je bila za gasilce mirna. Požar je popolnoma pod nadzorom, čeprav se lahko spet razplamti. Na kraju je približno 170 gasilcev, ki večinoma čistijo pogorišče in zalivajo njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Vzrok požara še ni znan. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski in dva vojaška helikopterja ter [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje Selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Najhujše nesreče v Sloveniji}}
[[Kategorija:Požari v naravi]]
[[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2022]]
ayphhihn35c98vrjozqrn6noly5eula
Osvoboditev Pariza
0
521453
5723009
5721781
2022-07-23T19:33:25Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict = Osvoboditev Pariza
| place = [[Pariz]], [[Francija]]
| image = Crowds of French patriots line the Champs Elysees-edit2.jpg
| caption = Parižani zbrani na Elizejskih poljanah na zmagovalni paradi, 26. avgusta 1944.
| date = 19. avgust 1944 — 25. avgust 1944
| result = Odločilna zmaga zaveznikov
| combatant1 = {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />[[File:Flag of Philippe Pétain, Chief of State of Vichy France.svg|22px]] [[Vichyjska Francija]] (do 20. avgusta 1944)
| commander1 = {{ikonazastave|Francija}} [[Charles de Gaulle]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Philippe Leclerc]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Raymond O. Barton]]
| commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Dietrich von Choltitz]]
| casualties1 = 131.6 mrtvih<br />319 poškodovanih
| casualties2 = 3.200 mrtvih
| partof = osvoboditve Francije
}}
'''Osvoboditev Pariza''' je bila bitka, ki je potekala med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] od 19. avgusta 1944 do predaje nemške vojske 25. avgusta 1944. Pariz je nacistična Nemčija [[Nemška okupacija Pariza|okupirala in zasedla]] 14. junija 1940 med [[Bitka za Francijo|bitko za Francijo]], 22. junija pa je po [[Premirje 22. junija 1940|podpisu premirja]] pa je Pariz ostal v zasedenem delu območja.
Osvoboditev mesta se je začela, ko so francoske notranje sile ob pristopu tretje ameriške armade, ki jo je vodil general [[George Smith Patton mlajši|George Patton]], uprizorile vstajo proti nemškemu garnizionu. 24. avgust zvečer so člani 2. francoske oklepne divizije pod vodstvom generala [[Philippe Leclerc de Hauteclocque|Philippa Leclerca]] vstopili v Pariz in malo pred polnočjo prispeli v [[Hôtel de Ville]]. 25. avgusta zjutraj so 2. oklepna divizija in ameriška 4. pehotna divizija ter druge zavezniške enote vstopile v mesto. [[Dietrich von Choltitz]], poveljnik nemške garnizije, se je popoldne tega dne predal Francozom, ter s tem umaknil svojo vojsko iz mesta in predal Pariz v roke zaveznikov. General [[Charles de Gaulle]] je v mesto prispel dan po osvoboditvi, da bi prevzel nadzor nad mestom kot vodja začasne vlade Francoske republike.
== Ozadje ==
{{Nadaljnje informacije|Nemška okupacija Pariza|Bitka za Francijo}}
Ko je Nacistična Nemčija maja 1940 napadla Francijo, je francoska vlada izvajala svojo vlogo v Parizu. A ko je nemška vojska napredovala v notranjost države je med ogroženimi mesti postal tudi Pariz, zaradi česar se je francoska vlada 10. junija preselila v [[Tours]], da bi se izognila zajetju. Dva dni pozneje je bil Pariz razglašen za svobodno mesto, zaradi česar se je francoska vojska umaknila iz mesta. Nemška vojska je v Pariz vstopila zgodaj zjutraj 14. junija in do popoldneva tega dne je v celoti [[Nemška okupacija Pariza|zavzela Pariz]]. Po podpisu [[Premirje 22. junija 1940|premirja 22. junija]] je Pariz ostal na okupiranem območju in je postal tudi glavni cilj za počitek in obisk nemške vojske. Mesto je postalo [[De iure - de facto|de facto]] upravno glavno mesto [[Vichyjska Francija|Vichyjske Francije]], ki jo je vodil francoski maršal [[Philippe Pétain]].<ref>[http://www.radiofrance.fr/reportage/cahiers/cahiers.php?rid=235000257 "''Les Cahiers Multimédias: Il y a 60 ans : la Libération de Paris''"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071014173359/http://www.radiofrance.fr/reportage/cahiers/cahiers.php?rid=235000257|date=14 October 2007}} (in French). Gérard Conreur/Mémorial du Maréchal Leclerc et de la Libération de Paris. [[Radio France]]. 6 July 2004.</ref>
== Splošna stavka (15. avgust—19. avgust 1944) ==
15. avgusta 1944 je v Parizu stavkalo več delavcev iz železniške proge, katerim se je kmalu pridružila tudi policija. Vse to je tri dni pozneje povzročilo še večjo stavko med delavci. Veliko delavcev je bilo zato odpeljanih v nemška koncentracijska taborišča.<ref name="pantin1">{{cite web|url=http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/histoire.pdf|title=Archived copy|access-date=2007-07-07|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090327005358/http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/histoire.pdf|archive-date=27 March 2009}} ([[Portable Document Format|PDF format]]). Pantin official website.</ref><ref name="pantin22">[https://wayback.archive-it.org/all/20070710153209/http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/Chrono.pdf] ([[Portable Document Format|PDF format]]). Pantin official website.</ref>
17. avgusta je Nemce začelo skrbeti, ko so ugotovili, da se zavezniške sile približujejo Parizu. Zaradi tega se je v mestu sestala nemška vojaška uprava. Ko jim je Choltitz povedal, da namerava upočasniti zaveznike kolikor je le mogoče, sta Taittinger in švedski delavec Raoul Nordling poskušala prepričati nemškega poveljnika Choltitza, da naj v primeru zavezniškega zavzetja ne uniči Pariza, v kolikor mu je to naročil [[Adolf Hitler]].<ref name="arte1">[http://www.arte.tv/de/geschichte-gesellschaft/geschichte-am-mittwoch/NAV-1-cette-semaine/611420,CmC=611430.html ''Wird Paris vernichtet?'' (''Will Paris Be Destroyed?'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929090429/http://www.arte.tv/de/geschichte-gesellschaft/geschichte-am-mittwoch/NAV-1-cette-semaine/611420%2CCmC%3D611430.html|date=29 September 2007}} (in German), a documentary by Michael Busse and Maria-Rosa Bobbi, [[Arte]]/WDR/France 3/TSR. August 2004.</ref>
== Bitka za osvoboditev ==
=== Vstaja FFI (19. avgust—23. avgust) ===
[[Slika:Battle for paris FFI1.png|levo|sličica|272x272_pik|Zavezniški vojaki med bitko za osvoboditev Pariza, 19. avgusta 1944.]]
Po vsej Franciji je prebivalstvo vedelo za napredovanje zaveznikov proti Parizu po koncu bitke za Normandijo.
Ko so se 19. avgusta nadaljevali umiki nemške vojske proti vzhodu, so se kolone nemških vozil peljale po cestah [[Elizejske poljane|Elizejskih poljan]]. Plakate, ki so državljane pozivali k oboroževanju, so člani FFI že prej nalepili na stene. Ti plakati so pozivali k splošni mobilizaciji Parižanov in so trdili, da se vojna nadaljuje; poklicali so pariško policijo, republikansko gardo, žandarmerijo, dodatno policijsko enoto, ki je nadomestila vojsko in domoljubne Francoze, ki so bili stari od 18 do 50 let. Drugi plakati so prebivalcem zagotavljali, da se bliža zmaga, in obljubljali kazni za izdajalce, torej ministre in vse ostale sodelavce [[Vlada Vichyjske Francije|Vichyjskega režima]]. Plakate je nalepil Pariški odbor osvoboditve v dogovoru z začasno vlado Francoske republike in po ukazu glavnega polkovnika Rola (Henria Rol-Tanguyja), poveljnika notranjih francoskih sil v okrožju Île de France.
[[Slika:Battle for paris warfare scene.png|sličica|247x247_pik|Zasežen tank strelja na pozicije ostrostrelca.]]
19. avgusta zgodaj popoldne so se začeli prvi spopadi med francoskimi in nemškimi četami. V mestu so bili najeti tudi delavci [[Rdeči križ|Rdečega križa]], da bi pomagali francoskim in nemškim ranjencem. Istega dne so Nemci v severovzhodnem predmestju Pantina razstrelili barko, polno streliva, in pri tem zažgali mline, ki so Parizu zagotavljali [[Moka|moko]].<ref name="pantin2">[https://wayback.archive-it.org/all/20070710153209/http://www.ville-pantin.fr/fileadmin/MEDIA/Histoire_de_Pantin/Chrono.pdf] ([[Portable Document Format|PDF format]]). Pantin official website.</ref>
Ko so se 20. avgusta začele pojavljati barikade, so se borci odpora še bolj oborožili, da bi vzdrževali vojaško obrambo. Najeli so tovornjake, posekali so drevesa in v kanalih ob pločnikih izkopali jarke, da bi sprostili tlakovce za utrjevanje barikad. Te materiale so prevažali moški, ženske in otroci z lesenimi vozički. Tovornjaki z gorivom so bili napadeni in ujeti. Civilna vozila so bila odvzeta, pobarvana s kamuflažo in označena z oznako FFI. Odporniki so jih nato uporabljali za prevoz streliva.
Spopadi so dosegli vrhunec 22. avgusta, ko so nekatere nemške enote poskušale zapustiti svoje vojaške položaje. 23. avgusta so Nemci ob 9:00 po Choltitzevem ukazu sprožili napad na Grand Palais, trdnjavo FFI, nemški tanki pa so streljali na barikade na ulicah. Adolf Hitler je pri tem ukazal, da naj povzročijo čim večjo škodo v mestu.<ref>[https://web.archive.org/web/20070816141409/http://www.humanite.fr/2004-08-23_Politique_Balises-1944 ''Libération de Paris: Balises 1944''], L'Humanité, 23 August 2004.</ref>
Ocenjuje se, da je bilo med bitko za Pariz ubitih od 800 do 1000 pripadnikov odpora, še 1500 pa jih je bilo ranjenih.<ref>{{cite book|author=Thorton, Willis|year=1962|url=https://books.google.com/books?id=Wld0AAAAIAAJ|title=The Liberation of Paris – Google Books|access-date=30 August 2011}}</ref>
=== Vstop zavezniške vojske (24. avgust—25. avgust) ===
[[Slika:La Libération de Paris, 1944.ogv|levo|sličica|274x274_pik|Film La Libération de Paris iz leta 1944, ki so ga posneli francoski vojaki in domačini.]]
24. avgusta so boji in slabo stanje cest povzročili zamudo prihoda generala Svobodne Francije Leclerca, poveljnika 2. francoske oklepne divizije, ki je bila opremljena z ameriškimi tanki M4 Sherman, polgusenicami in tovornjaki. Leclerce je poslal vojsko proti Parizu in pri tem napovedal, da bo cela divizija tja prispela naslednji dan.<ref>{{Cite journal|last=Gaspar|first=Celaya, Diego|date=2011-12-15|title=Portrait d'oubliés. L'engagement des Espagnols dans les Forces françaises libres, 1940-1945|url=http://journals.openedition.org/rha/7345#quotation|journal=Revue historique des armées|language=fr|issue=265|issn=0035-3299}}</ref> 9. francoska zavezniška vojska Régiment de marche du Tchad, ki je dobila vzdevek La Nueve, je sestavljalo 160 čet pod vodstvom francoskega poveljstva, od tega 146 španskih republikancev. Poveljeval jim je francoski poveljnik [[Raymond Dronne]], ki je postal drugi zavezniški častnik, ki je vstopil v Pariz, takoj za generalom [[Amadu Granell|Amadujem Granellum]].<ref>{{cite web|last1=Rosbottom|first1=Ronald C.|title=Who Liberated Paris in August 1944?|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2014/08/24/who-liberated-paris-in-august-1944.html|website=The Daily Beast}}</ref>
Ob 21:22 uri 24. avgusta je 9. francoska zavezniška vojska vstopila v središče Pariza pri vhodu Porte d'Italie. Ob vstopu na trg mestne hiše so bili izstreljeni prvi naboji na večjo skupino nemških strelcev in mitraljezov. Parižani so pri tem odšli na ulico in zapeli himno "[[Marsejeza|La Marseillaise]]". Poveljnik vojske Raymond Dronne je odšel v poveljniško središče do nemškega generala [[Dietrich von Choltitz|Dietricha von Choltitza]], da bi od njega zahteval brezpogojno predajo.
[[Slika:Lot 4568-2 (19583145252).jpg|sličica|25. avgust 1944 - Oklepna vozila 2. oklepne divizije se borijo pred Palais Garnier. En nemški tank gori.]]
4. ameriška pehotna divizija, ki ji je poveljeval [[Raymond Barton]], je v zgodnjih urah 25. avgusta vstopila v Pariz, prav tako skozi vhod Porte d'Italie. Vodilni ameriški polki so zaščitili desni bok francoske 2. oklepne enote in se pri Place de la Bastille obrnili proti vzhodu ter odšli po ulici Daumesnil proti Bois de Vincennes. Popoldne je britanska vojaška enota 30 vstopila v mesto skozi Porte d'Orléans in nato preiskala stavbe za obveščevalne podatke, kasneje pa je zajela nekdanji štab admirala [[Karl Dönitz|Karla Dönitza]], Château de la Muette.<ref>{{cite book|last1=Rankin|first1=Nicholas|title=Ian Fleming's Commandos: The Story of the Legendary 30 Assault Unit|date=2011|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199782901|pages=259–263|url=https://books.google.com/books?id=zbFoAgAAQBAJ&pg=PA339}}</ref>
Medtem, ko so zavezniške enote čakale na končno nemško predajo, je 9. zavezniška vojska napadla poslansko zbornico v Hôtel Majestic in Place de la Concorde. Ob 15:30 25. avgusta se je nemška vojska v Parizu predala in zapustila mesto, v prestolnico pa so pri tem vstopile tudi druge francoske enote.
Ob koncu bitke so odporniške skupine pripeljale zavezniške vojake in druge čete, ki so se skrivali v predmestju, kot je Montlhéry, v središču Pariza. Tu so bili priča koncu okupacije prestolnice, zmagoslavnemu prihodu generala [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]] in obešanju francoske zastave na [[Eifflov stolp]].
2. oklepna divizija je utrpela 71 smrtnih žrtev in 225 poškodovancev. Izguba vojaške opreme pa je vključevala 35 tankov, šest samohodnih pušk in 111 vozil, kar je po mnenju zgodovinarja Jacquesa Mordala precej visoko razmerje izgub za oklepno divizijo.<ref name="historylearningsite1">[[Jacques Mordal|Mordal, Jacques]] (1964). [http://www.historylearningsite.co.uk/liberation_of_paris.htm ''La Bataille de France 1944–1945''], Arthaud.</ref>
=== Nemška predaja (25. avgust) ===
Kljub temu, da je [[Adolf Hitler]] večkrat ukazal, da naj francosko prestolnico, v primeru padca v roke zaveznikov, spravijo v ruševine, kar naj bi dosegli z bombardiranjem in razstrelitvijo mestnih stavb in mostov, pa nemški general in poveljnik Choltitz 25. avgusta 1944 ni izpolnil tega ukaza in je Pariz mirno z spoštovanjem predal nazaj v roke Francozov.<ref>{{cite web|url=https://www.amazon.de/dp/B0000BH4NK/|title=''... Brennt Paris?''|publisher=Amazon.de|access-date=25 August 2008}}</ref> Nato so ga odpeljali v pariško policijsko stavbo, kjer je podpisal uradno predajo, nato pa je odšel na železniško postajo Gare Montparnasse, kjer je general Leclerc ustanovil svoje poveljniško mesto, da bi podpisal predajo nemških čet v Parizu. Nato se je nemška vojska umaknila iz mesta. S tem je bil Pariz 25. avgusta 1944, po več kot 4 letih nemške okupacije, osvobojen.
Choltitz je v zaporu ostal vse do aprila 1947. V svojih spominih Brennt Paris?, ki je bil prvič objavljen leta 1950, je Choltitz sebe opisal kot rešitelja Pariza, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je predajo storil bolj za to, ker je izgubil nadzor nad mestom in ni imel sredstev za bombardiranje, ki bi moglo biti najeto po Hitlerjevih ukazih.
=== De Gaullov govor (25. avgust) ===
25. avgusta, istega dne, ko so zavezniki osvobodili Pariz, je [[Charles de Gaulle]], predsednik začasne vlade Francoske republike, odšel nazaj na sedež vojnega ministrstva na Rue Saint-Dominique. Iz apartmaja Hôtel de Ville je opravil vznemirljiv govor pred množico:<blockquote>Zakaj želite, da naj skrivam čustvo, ki ga sedaj nosimo vsi mi, moški in ženske, ki smo tukaj, doma, v Parizu, ki se je vstal v osvoboditev in ki mu je to uspelo z lastnimi rokami?
Ne! Tega globokega in svetega čustva ne bomo skrivali. To so minute, ki presegajo vsako naše revno življenje. Pariz! Pariz ogorčen! Pariz zlomljen! Pariz mučen! Toda Pariz je osvobojen! Osvobojen sam, osvobojen od svojih ljudi s pomočjo francoskih vojakov, s podporo in pomočjo vse Francije, Francije, ki se bori, edine Francije, prave Francije, večne Francije!
Ker je sovražnik, ki je držal Pariz, kapituliral v naših rokah, se Francija vrača v Pariz, v svoj dom. Vrača se krvava, a precej odločna. Tja se ne vrača razsvetljena zaradi ogromne lekcije, vendar bolj kot kdaj koli prej prepričana o svojih dolžnostih in pravicah.
Najprej govorim o njenih dolžnostih, vse pa bom povzel s tem, da se za zdaj gre za vojne dolžnosti. Sovražnik se umika, ampak še ni premagan. Ostaja na naših tleh.
Niti ne bo dovolj, da smo ga s pomočjo naših dragih in občudovanja vrednih zaveznikov pregnali iz našega doma, da bi bili po tem, kar se je zgodilo, da smo zadovoljni. Hočemo vstopiti na njegovo ozemlje, kot se spodobi, kot zmagovalci.
Zato je francoska avangarda vstopila v Pariz z gorečimi puškami. Zato se je velika francoska vojska iz Italije izkrcala na jugu in sedaj hitro napreduje po dolini Rone. Zato se bodo naše pogumne in drage sile notranjosti oborožile s sodobnim orožjem. Za to maščevanje in pravičnost se bomo borili do zadnjega dne, do dneva popolne zmage.
Ta vojna dolžnost, vsi ljudje, ki smo tukaj, in vsi tisti, ki nas slišijo v Franciji, vedo, da zahtevamo narodno enotnost. Nam, ki smo preživeli največje ure naše zgodovine, si nimamo drugega želeti, kot da se do konca pokažemo vredni Francije. Naj živi Francija!</blockquote>
=== Zmagovalne parade (26. avgust—29. avgust) ===
Dan po de Gaullovem govoru je Leclercova francoska 2. oklepna divizija prispela na [[Elizejske poljane]], skupaj z De Gaulleom. Po prihodu zaveznikov v mesto je velika množica Parižanov slovestno sprejela njihov prihod. Veselju ni bilo videti konca. Številni v množici so pri tem vzklikali "Živeli De Gaulle!"
29. avgusta je 28. pehotna divizija ameriške vojske, ki se je prejšnjo noč zbrala v Bois de Boulogne, organizirala zmagovalno parado z 24 vrstami ameriških vojakov, ki so korakali od Avenue Hoche do Slavoloka in nato še na Elizejske poljane. Po končani paradi so vesele množice pozdravile Američane, ko se je celotna divizija, skupaj z možmi in bojnimi vozili, peljala skozi Pariz na poti do dodeljenih napadalnih položajev severovzhodno od osvobojene francoske prestolnice. <gallery>
Slika:The Liberation of Paris, 25 - 26 August 1944 HU66477.jpg|alt=|General De Gaulle med prihodom v osvobojeni Pariz, 26. avgusta 1944.
Slika:An AFPU photographer kisses a small child before cheering crowds in Paris, 26 August 1944. BU18.jpg|alt=|Britanski vojak med poljubljanjem otroka pred množico v Parizu, 26. avgusta 1944.
Slika:American troops march down the Champs Elysees crop.jpg|alt=|Ameriška 28. pehotna divizija na Elizejskih poljanah na paradi "Dneva zmage" 29. avgusta 1944.
Slika:American soldiers watch as the Tricolor flies from the Eiffel Tower again.jpg|alt=|Ameriški vojaki gledajo francosko zastavo, ki vesi na Eifflovem stolpu.
</gallery>
== Sklici ==
<references />
== Literatura ==
* Argyle, Ray. ''The Paris Game: Charles de Gaulle, the Liberation of Paris, and the Gamble that Won France'' (Dundurn, 2014); [https://scholars.wlu.ca/cgi/viewcontent.cgi?referer=https://scholar.google.com/&httpsredir=1&article=1856&context=cmh online review].
* Bishop, Cécile. "Photography, Race and Invisibility: The Liberation of Paris, in Black and White." ''Photographies'' 11.2-3 (2018): 193–213; most of De Gaulle's troops were Africans. [https://mla.hcommons.org/?get_group_doc=1000750/1512325949-BishopLiberationdeParisWGMLA20171203.pdf online]
* Blumenson, Martin. "Politics and the Military in the Liberation of Paris." ''Parameters'' 28.2 (1998): 4+ [https://press.armywarcollege.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1873&context=parameters online].
* Blumenson, Martin. ''Breakout and Pursuit'', in the series "United States Army in World War II: The European Theater of Operations" (Washington: US Army, Office of the Chief of Military History, 1963) [[iarchive:CMHPub751BreakoutAndPursuit-nsia|online]]
* Cobb, Matthew. ''Eleven days in August : the liberation of Paris in 1944'' (2014) [[iarchive:elevendaysinaugu0000cobb|online]]
* Clark, Catherine E. "Capturing the moment, picturing history: photographs of the liberation of Paris." ''American Historical Review'' 121.3 (2016): 824–860.
* [[:en:John_Keegan|Keegan, John.]] ''Six Armies In Normandy: From D-Day to the Liberation of Paris June 6th-August 25th, 1944'' (Random House, 2011). [[iarchive:sixarmiesinnorma00keeg|online]]
* Keith, Susan. "Collective memory and the end of occupation: Remembering (and forgetting) the liberation of Paris in images." ''Visual Communication Quarterly'' 17.3 (2010): 134–146.
* Smith, Jean Edward. ''The Liberation of Paris: How Eisenhower, De Gaulle, and Von Choltitz Saved the City of Light'' (Simon & Schuster, 2020) [https://www.amazon.com/Liberation-Paris-Eisenhower-Gaulle-Choltitz/dp/1501164929 excerpt], by a leading scholar.
* Thornton, Willis. "The Liberation of Paris." ''History Today'' (Dec 1959) 9#12 pp 800–811.
* Thornton, Willis. ''The Liberation of Paris'' (Harcourt, Brace and World, 1962), scholarly book.
* Tucker-Jones, Anthony. ''Operation Dragoon: The Liberation of Southern France, 1944'' (Casemate Publishers, 2010).
* Zaloga, Steven J. ''Liberation of Paris 1944: Patton’s race for the Seine'' (Bloomsbury, 2011).
== Zunanje povezave ==
* [https://archive.org/search.php?query=title%3A%28Liberation%20of%20Paris%29 online films--primary sources]
* [https://web.archive.org/web/20130427090402/http://www.france.fr/en/institutions-and-values/liberation-paris Liberation of Paris] – Official French website (in English)
* [[iarchive:LaLiberationdeParis1944|''Battle for Paris: August 16–26'']], Documentary shot by the French Resistance, 1 September 1944
* [https://web.archive.org/web/20081216141748/http://www.charles-de-gaulle.org/article.php3?id_article=514 De Gaulle's speech from the Hôtel de Ville] – Charles de Gaulle foundation
* [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3595434.stm De Gaulle's speech in retrospect] – [[:en:BBC_News|BBC News]]
* [http://www.life.com/image/first/in-gallery/47301/paris-liberated-rare-unpublished Paris Liberated: Rare, Unpublished] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110101002137/http://www.life.com/image/first/in-gallery/47301/paris-liberated-rare-unpublished|date=1 January 2011}} – slideshow by ''[[:en:Life_(magazine)|Life]]''
* Primout, Gilles. [http://www.liberation-de-paris.gilles-primout.fr/index.htm "''19–25 août 1944... La Libération de Paris'' "] (in French) – provides archival documents and a detailed timeline
[[Kategorija:Zgodovina Pariza]]
[[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Leto 1944]]
di0103t8xrx66s3dcomvwxqvsulyl5q
Osvoboditev Belgije
0
521458
5722967
5721684
2022-07-23T16:06:10Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict = Osvoboditev Belgije
| place = [[Belgija]]
| image = British troops liberate Brussels, 4 September 1944.jpg
| caption = Britanski tanki po prihodu v osvobojeni Bruselj 4. septembra 1944.
| date = 2. september 1944 — 4. februar 1945
| result = Odločilna zmaga zaveznikov, Belgija osvobojena od nemške okupacije.
| commander1 = [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Omar Bradley]]
| commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Adolf Hitler]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Walter Model]]
| combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]]<br />{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]]<br />{{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]
| combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]
| casualties1 = 81.000 ubitih
| casualties2 = 100.000 ubitih
}}
'''Osvoboditev Belgije''' je bila bitka, v kateri so zavezniki med septembrom 1944 in februarjem 1945 osvobodili [[Belgija|Belgijo]] izpod nemške okupacije. Operacija se je začela 2. septembra 1944 z vstopom zavezniških sil v Belgijo.<ref>{{cite web|url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=193|title=Liberation of Belgium - World War II Database<!-- Bot generated title -->}}</ref> 4. februarja 1945 je bila Belgija osvobojena. Belgijska vlada se je v državo vrnila 8. septembra 1944, 4 dni po tem ko so zavezniške sile osvobodile [[Bruselj]].<ref>European journal of American Studies, 'A Modern Liberation'. Belgium and the start of the American Century 1944-1946 by Peter Schrijvers</ref>
== Začetek operacije ==
2. septembra 1944 popoldne je zavezniška vojska skupaj z ameriškimi, britanskimi in kanadskimi četami prestopila francosko-belgijsko mejo ter vstopila na ozemlje Belgije. Zvečer tega dne je [[Brian Gwynne Horrocks|Brian Horrocks]] obvestil častnike gardijske oklepne divizije v [[Douai|Douaiju]], da bo njihov cilj naslednji dan Bruselj, 110 km vzhodneje. Napoved je bila sprejeta z »navdušenim začudenjem«. Divizija je utrpela številne žrtve med vožnjo v Belgijo, vendar pa so bili Nemci po porazu pri Falaisu še vedno neorganizirani. Zavezniki so v prvih tednih hitro napredovali v notranjost okupirane države.
4. septembra popoldne so zavezniki osvobodili Bruselj. Prebivalci belgijske prestolnice niso pričakovali, da bodo kmalu osvobojeni in ogromne množice so se zbrale na mestnem trgu, da bi pozdravile osvoboditelje.
Valižanska straža je prispela v državo in se 4. septembra pridružila boju z minimalnim odporom.<ref>{{cite web|url=http://www.army.mod.uk/documents/general/2nd_Battalion_Welsh_Guards_history.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20140427111357/http://www.army.mod.uk/documents/general/2nd_Battalion_Welsh_Guards_history.pdf|url-status=dead|archive-date=27 April 2014|access-date=27 April 2014}}</ref> Britanska druga armada je tudi 4. septembra osvobodila [[Antwerpen]], pristaniško mesto ob reki [[Šelda|Šeldi]] v severni Belgiji blizu [[Nizozemska|Nizozemske]]. V naslednjih dneh in tednih je [[bitka pri Šeldi]] terjala veliko življenj, saj pristanišča Antwerpen ni bilo mogoče učinkovito upravljati brez nadzora nad zaledjem Šelde. Antwerpen je bilo prvo pristanišče, ki so ga zavezniki osvobodili v skoraj popolnem stanju. 6. septembra je 4. kanadska oklepna divizija prestopila mejo z Belgijo in osvobodila območja okoli [[Ypres|Ypresa]].<ref>{{cite web|url=http://www.desertrats.org.uk/bde/4thAB1944.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20180110110011/http://www.desertrats.org.uk/bde/4thAB1944.htm|url-status=dead|archive-date=10 January 2018|title=Engagements fought by the 4th Armoured Brigade in 1944|website=www.desertrats.org.uk|access-date=10 January 2018}}</ref>
== Kanal Gent ==
Med 9. in 11. septembrom je 1. poljska oklepna divizija poskušala prevzeti nadzor nad Kanalom Ghent–Terneuzen, zaradi česar so Poljaki utrpeli številne smrtne žrtve, potem ko je vojska naletela na velik odpor. Dalje navzgor po reki 5 kilometrov južno od [[Brugge|Bruggea]] je 4. kanadska oklepna divizija 8. septembra sprožila ofenzivo in se dva dni pozneje prebila, potem ko je bila izpostavljena močnemu napadu.{{Citation needed}}
== Ardeni ==
Prva ameriška armada pod vodstvom generala [[Courtney Hodges|Courtneya Hodgesa]] je 8. septembra 1944 osvobodila območja južno od Bruslja. Ameriške enote so bile razporejene južno od [[Liège|Lièga]], v Ardenih in v [[Luksemburg|Luksemburgu]], tako da je bila njihova obrambna linija rahlo okrepljena. Med septembrom in 16. decembrom je bil Ardenski gozd uporabljen kot skrivno območje - Američani so to območje uporabljali za mesto, ki je bilo namenjeno za počitek utrujenim vojakom.{{Citation needed}}
[[Adolf Hitler]] je 16. decembra 1944 ukazal zadnjo nemško ofenzivo na Zahodni fronti. Zaveznike je nameraval potisniti skozi Ardenski gozd z napredujočo 6. tankovsko divizijo.<ref>{{cite web|url=http://www.specialcamp11.co.uk/General_der_Panzertruppe_Hasso_von_Manteuffel.htm|title=General der Panzertruppe Hasso von Manteuffel|website=www.specialcamp11.co.uk}}</ref> Peta tankovska armada pod vodstvom nemškega generala [[Hass von Manteuffl|Hassa von Manteufflom]] naj bi napadla ameriške sile v regiji, 7. nemška armada pa naj bi napadla na jugu, da bi prekinila vojaško oskrbo.{{Citation needed}}
Zjutraj 16. decembra je dvourno nemško topniško bombardiranje prestrašilo zaveznike. Ko so nemške sile napadle, je bila v ozračju [[megla]], zaradi česar zavezniki niso mogli uporabiti svoje premoči v zraku za oskrbo kopenskih enot.<ref name="autogenerated1">{{cite web|url=http://www.historylearningsite.co.uk/battle_of_the_bulge.htm|title=The Battle of the Bulge - History Learning Site|access-date=2015-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20070904045000/http://www.historylearningsite.co.uk/battle_of_the_bulge.htm|archive-date=2007-09-04|url-status=dead}}</ref> 18. decembra so Nemci, potem ko so v dveh dneh napredovali za 97 kilometrov, dosegli točko, kjer so se mogli ustaviti. Do 22. decembra se je vreme izboljšalo, kar je omogočilo oskrbo zaveznikom. Sledili so hudi boji, ki so se končali do 15. januarja, ko je nemškim tankovskim enotam začelo zmanjkovati goriva.<ref>{{cite web|url=http://www.historynet.com/battle-of-the-bulge|title=Battle of The Bulge - HistoryNet|website=www.historynet.com}}</ref>
Bitka se je končala s popolnim umikom Nemcev. V bitki je sodelovalo 600.000 ameriških vojakov, zaradi česar je bila to največja kopenska bitka, v kateri se je ameriška vojska kadarkoli borila. Ubitih ali poškodovanih je bilo 81.000 ameriških vojakov. Ocene nemških žrtev se gibljejo od 67.675 do 125.000 ubitih, ranjenih in pogrešanih.
4. februarja 1945 je bila Belgija po skoraj petih letih nemške okupacije osvobojena.
== Sklici ==
<references />
[[Kategorija:Zgodovina Belgije]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]]
4kidxmkt0pd46vueo17gshet1a05p0y
Casablanška konferenca
0
521469
5722965
5721922
2022-07-23T15:57:54Z
A09090091
188929
−[[Kategorija:Mirovne konference]]; +[[Kategorija:1943 v politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Franklin D. Roosevelt, Churchill, Giraud, and DeGaulle in Casablanca - NARA - 196990.jpg|sličica|296x296_pik|Od leve proti desni: general Giraud, predsednik Roosevelt, general De Gaulle in premier Churchill na konferenci, 24. januar 1943.]]
'''Cassablanska konferenca''' je bila konferenca, ki je potekala v hotelu Anfa v [[Casablanca|Casablanci]] v francoskem [[Maroko|Maroku]] od 14. januarja do 24. januarja 1943. Cilj konference je bil načrtovanje evropskih bojnih akcij zaveznikov za naslednjo fazo v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].'''<ref name=":0">{{Cite book|last=Miller, Susan Gilson.|title=A history of modern Morocco|date=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-62469-5|location=New York|oclc=855022840}}</ref>'''
Konference so se udeležili ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt]], predsednik britanski vlade [[Winston Churchill]], voditelj [[Francoske svobodne sile|Svobodne Francije]] [[Charles de Gaulle]], francoski general [[Henri-Honoré Giraud|Henri Giraud]] ter arabski sutan [[Mohammed V Maroški|Mohammed V]]. Sovjetski predsednik [[Josif Stalin]] je zavrnil povabilo na konferenco, ko je sporočil, da [[Bitka za Stalingrad|bitka pri Stalingradu]] zahteva njegovo prisotnost v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]].
Konferenca je poleg načrtovanja bojev zaveznikov obravnavala tudi širša vprašanja diplomatske politike. Razprava in pogajanja so prinesla tako imenovan Casablanški sporazum. Ta sporazum je postal enoten glas nepopustljive zavezniške volje, povzročil pa je tudi odločnost, da se bodo sile osi bojevale do končnega poraza.
== Glej tudi ==
* [[Washingtonska konferenca (1943)|Washingtonska konferenca]]
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* [http://avalon.law.yale.edu/wwii/casablan.asp Casablanca Conference of 1943]
* [http://digital.library.wisc.edu/1711.dl/FRUS.FRUS1941-43 United States Department of State Foreign Relations of the United States.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081202033147/http://digital.library.wisc.edu/1711.dl/FRUS.FRUS1941-43|date=2008-12-02}} The Conferences at Washington, 1941–1942, and Casablanca, 1943
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:1943 v politiki]]
ct4oem5w9qlx8e5pw2kerxmcht5z1tp
Washingtonska konferenca (1943)
0
521471
5722963
5721921
2022-07-23T15:56:49Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Churchill and Roosevelt 1943.jpg|sličica|Predsednik Franklin D. Roosevelt in premier Winston Churchill na ribolovu v Shangri-La med razpravama na konferenci maja 1943]]
'''Washingtonska konferenca''' je bila tretja konferenca, ki je potekala v [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]]<ref name="WSC_Closing the Ring">{{cite book|last=Churchill|first=Winston Spencer|title=The Second World War: Closing the Ring|year=1951|publisher=Houghton Mifflin Company, Boston|page=35}}</ref> Bila je tudi druga konferenca v Washingtonu, od kar so [[Združene države Amerike]] sodelovale v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Začela se je 12. maja in se končala 25. maja 1943. Konferenco sta vodila ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt]] in predsednik britanske vlade [[Winston Churchill]].<ref>Herman, Arthur. ''Freedom's Forge: How American Business Produced Victory in World War II,'' p. 305, Random House, New York, NY, 2012. {{ISBN|978-1-4000-6964-4}}.</ref>
Na konferenci so razpravljali o načrtih za zavezniško invazijo na [[Sicilija|Sicilijo]], obsegu vojaških sil, datumu za [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|invazijo na Normandijo]] in napredku pacifiške vojne.<ref name=":1">{{Cite web|url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=66|title=Trident Conference|last=Chen|first=Peter|website=World War II Database|publisher=Lava Development, LLC.|access-date=19 May 2016}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* [http://www.army.mil/cmh-pg/books/wwii/sp1943-44/appC.htm List of Principals at Trident Conference]
* [http://www.warandtactics.com/smf/operations-battles/world-war-ii-allied-operations/ List of WWII Allied Operation Code Names]
[[Kategorija:Leto 1943]]
[[Kategorija:Mirovne konference]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
0qxz2f7241pfh69f7x8cs3x3mn4unx7
5722964
5722963
2022-07-23T15:57:13Z
A09090091
188929
−[[Kategorija:Mirovne konference]]; ±[[Kategorija:Leto 1943]]→[[Kategorija:1943 v politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Churchill and Roosevelt 1943.jpg|sličica|Predsednik Franklin D. Roosevelt in premier Winston Churchill na ribolovu v Shangri-La med razpravama na konferenci maja 1943]]
'''Washingtonska konferenca''' je bila tretja konferenca, ki je potekala v [[Washington, D.C.|Washingtonu D.C.]]<ref name="WSC_Closing the Ring">{{cite book|last=Churchill|first=Winston Spencer|title=The Second World War: Closing the Ring|year=1951|publisher=Houghton Mifflin Company, Boston|page=35}}</ref> Bila je tudi druga konferenca v Washingtonu, od kar so [[Združene države Amerike]] sodelovale v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Začela se je 12. maja in se končala 25. maja 1943. Konferenco sta vodila ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt]] in predsednik britanske vlade [[Winston Churchill]].<ref>Herman, Arthur. ''Freedom's Forge: How American Business Produced Victory in World War II,'' p. 305, Random House, New York, NY, 2012. {{ISBN|978-1-4000-6964-4}}.</ref>
Na konferenci so razpravljali o načrtih za zavezniško invazijo na [[Sicilija|Sicilijo]], obsegu vojaških sil, datumu za [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|invazijo na Normandijo]] in napredku pacifiške vojne.<ref name=":1">{{Cite web|url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=66|title=Trident Conference|last=Chen|first=Peter|website=World War II Database|publisher=Lava Development, LLC.|access-date=19 May 2016}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* [http://www.army.mil/cmh-pg/books/wwii/sp1943-44/appC.htm List of Principals at Trident Conference]
* [http://www.warandtactics.com/smf/operations-battles/world-war-ii-allied-operations/ List of WWII Allied Operation Code Names]
[[Kategorija:1943 v politiki]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
9z8yevzffrq9bi46xfrivsnwwlku758
Veliki štirje (druga svetovna vojna)
0
521474
5722959
5722068
2022-07-23T15:54:40Z
A09090091
188929
slog, np
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Tehran Conference, 1943.jpg|sličica|249x249_pik|Stalin, Roosevelt in Churchill na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] leta 1943.]]
'''Veliki štirje''' je naziv, ki se zanaša na štiri največje [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniške sile]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. To so bile [[Združene države Amerike]] pod vodstvom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Delana Roosevelta]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]] pod vodstvom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]], [[Sovjetska zveza]] pod vodstvom [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in [[Kitajska]] pod poveljstvom [[Čjang Kajšek|Čjanga Kajšeka]]. Od leta 1942 naprej so bili veliki štirje znani tudi kot »'''štirje policisti'''«.<ref>Richard W. Van Alstyne, "The United States and Russia in World War Ii: Part I" ''Current History'' 19#111 (1950), pp. 257-260 [https://www.jstor.org/stable/45307844 online]</ref>
Veliki štirje bi bili odgovorni za vzdrževanje reda na njihovih vplivnih ozemljih: Velika Britanija v [[Britanski imperij|njenem imperiju]] in [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]], Sovjetska zveza v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] in osrednjem [[Evrazija|evrazijskem]] kopnem, [[Kitajska]] v [[Vzhodna Azija|vzhodni Aziji]] in zahodnem [[Tihi ocean|Pacifiku]] in ZDA na [[Zahodna polobla|zahodni polobli]]. Sprva je Roosevelt predvideval, da bo nova povojna mednarodna organizacija ustanovljena nekaj let po vojni.{{sfn|Gaddis|1972|p=25}} Kasneje je na ustanovitev [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] gledal kot na najpomembnejši cilj celotne vojne. Njegova vizija organizacije je bila sestavljena iz treh vej: izvršne veje z velikimi štirimi, izvršilne veje, sestavljene iz istih štirih velikih sil, ki so delovale pod poveljstvom velikih štirih, in mednarodne skupščine, ki je predstavljala druge narode.
[[Slika:Cairo conference.jpg|sličica|251x251_pik|Čang Kajšek, Roosevelt in Churchill leta 1943 na [[Konferenca v Kairu|konferenci v Kairu]].]]
Kot kompromis z internacionalističnimi kritiki so velike štiri države postale vodilne članice [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta ZN]] z bistveno manjšo močjo, kot je bilo predvideno v predlogu velikih štirih.{{sfn|Hoopes|Brinkley|1997|p=100}} Ko so bili [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]] pozneje leta 1945 uradno ustanovljeni, se je [[Francija]] pod vodstvom [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]] pravočasno pridružila kot peta stalna članica Varnostnega sveta zaradi Churchillovega vztrajanja.<ref name="UN year book">{{cite book|title=1946-47 Part 1: The United Nations. Section 1: Origin and Evolution.Chapter E: The Dumbarton Oaks Conversations|series=The Yearbook of the United Nations|publisher=United Nations|language=en|url=https://www.unmultimedia.org/searchers/yearbook/page.jsp?volume=1946-47&page=41&searchType=advanced|page=6|access-date=18 February 2018}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* [https://www.academia.edu/38401632/Instrumental_Internationalism_The_American_Origins_of_the_United_Nations_1940_3 "Instrumental Internationalism: The American Origins of the United Nations, 1940–3"] by Stephen Wertheim
* [https://newleftreview.org/II/24/peter-gowan-us-un "US: UN"] by Peter Gowan
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Mirovne konference]]
evpukgh37e9kaj0nezv5wr58n380bef
5722960
5722959
2022-07-23T15:54:58Z
A09090091
188929
odstranil [[Kategorija:Mirovne konference]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Tehran Conference, 1943.jpg|sličica|249x249_pik|Stalin, Roosevelt in Churchill na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] leta 1943.]]
'''Veliki štirje''' je naziv, ki se zanaša na štiri največje [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniške sile]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. To so bile [[Združene države Amerike]] pod vodstvom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Delana Roosevelta]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]] pod vodstvom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]], [[Sovjetska zveza]] pod vodstvom [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in [[Kitajska]] pod poveljstvom [[Čjang Kajšek|Čjanga Kajšeka]]. Od leta 1942 naprej so bili veliki štirje znani tudi kot »'''štirje policisti'''«.<ref>Richard W. Van Alstyne, "The United States and Russia in World War Ii: Part I" ''Current History'' 19#111 (1950), pp. 257-260 [https://www.jstor.org/stable/45307844 online]</ref>
Veliki štirje bi bili odgovorni za vzdrževanje reda na njihovih vplivnih ozemljih: Velika Britanija v [[Britanski imperij|njenem imperiju]] in [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]], Sovjetska zveza v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] in osrednjem [[Evrazija|evrazijskem]] kopnem, [[Kitajska]] v [[Vzhodna Azija|vzhodni Aziji]] in zahodnem [[Tihi ocean|Pacifiku]] in ZDA na [[Zahodna polobla|zahodni polobli]]. Sprva je Roosevelt predvideval, da bo nova povojna mednarodna organizacija ustanovljena nekaj let po vojni.{{sfn|Gaddis|1972|p=25}} Kasneje je na ustanovitev [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] gledal kot na najpomembnejši cilj celotne vojne. Njegova vizija organizacije je bila sestavljena iz treh vej: izvršne veje z velikimi štirimi, izvršilne veje, sestavljene iz istih štirih velikih sil, ki so delovale pod poveljstvom velikih štirih, in mednarodne skupščine, ki je predstavljala druge narode.
[[Slika:Cairo conference.jpg|sličica|251x251_pik|Čang Kajšek, Roosevelt in Churchill leta 1943 na [[Konferenca v Kairu|konferenci v Kairu]].]]
Kot kompromis z internacionalističnimi kritiki so velike štiri države postale vodilne članice [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta ZN]] z bistveno manjšo močjo, kot je bilo predvideno v predlogu velikih štirih.{{sfn|Hoopes|Brinkley|1997|p=100}} Ko so bili [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]] pozneje leta 1945 uradno ustanovljeni, se je [[Francija]] pod vodstvom [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]] pravočasno pridružila kot peta stalna članica Varnostnega sveta zaradi Churchillovega vztrajanja.<ref name="UN year book">{{cite book|title=1946-47 Part 1: The United Nations. Section 1: Origin and Evolution.Chapter E: The Dumbarton Oaks Conversations|series=The Yearbook of the United Nations|publisher=United Nations|language=en|url=https://www.unmultimedia.org/searchers/yearbook/page.jsp?volume=1946-47&page=41&searchType=advanced|page=6|access-date=18 February 2018}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* [https://www.academia.edu/38401632/Instrumental_Internationalism_The_American_Origins_of_the_United_Nations_1940_3 "Instrumental Internationalism: The American Origins of the United Nations, 1940–3"] by Stephen Wertheim
* [https://newleftreview.org/II/24/peter-gowan-us-un "US: UN"] by Peter Gowan
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
itdjfzdtvap3vhyutpcusuwmvox1eqt
Lešek I. Beli
0
521488
5723040
5722480
2022-07-24T05:08:05Z
Octopus
13285
/* Vira */ povezave
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| succession = Veliki vojvoda Poljske
| image = Jan Matejko, Leszek Biały.jpg
| image_size = 250px
| caption = [[Jan Matejko]]: Lešek Beli
| predecessor = [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]]
| successor = [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]]
| reign = 1194–1198<br>1199<br>1206–1210<br>1211–1227
| coronation =
| succession1 = Vojvoda [[Sandomierz]]a
| predecessor1 = Kazimir II. Pravični
| successor1 = Vladislav III. Tankonogi
| reign1 = 1194–1227
| succession2 = Vojvoda [[Mazovija|Mazovije]]
| predecessor2 = Kazimir II. Pravični
| successor2 = [[Konrad I. Mazovski]]
| reign2 = 1194–1200
| spouse = Grzimislava Luška
| issue = Salomea<br>Boleslav Sramežljivi
| house = [[Pjasti]]
| father = Kazimir II. Pravični
| mother = [[Helena Znojmska]]
| birth_date = ok. 1184/1185
| death_date = 24. november 1227 (star okoli 42–43 let)
| death_place = Gąsawa, [[Kujavija]], [[Krona kraljevine Poljske|Poljska]]
| religion = [[katolištvo|rimskokatoliška]]
|}}
'''Lešek I. Beli''' ([[poljsko]] Leszek Biały) je bil vojvoda [[Sandomierz]]a in veliki vojvoda Poljske v letih 1194–1198, 1199, 1206–1210 in 1211–1227, * okoli [[1184|1184/1185]], † [[24. november]] [[1227]].
Lešek je bil tretji ali četrti,<ref>K. Jasiński. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich'', Poznań–Wrocław 2001, str. 247.</ref> vsekakor pa najstarejši preživeli sin [[Kazimir II. Poljski|Kazimirja II. Pravičnega]] in [[Helena Znojmska|Helene Znojmske]].
Na začetku vladanja sta njegov stric, vojvoda [[Mješko III. Stari]], in bratranec [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]] iz velikopoljske veje Pjastov tekmovala z njim za pravico do naslova veliki vojvoda.<ref name=2C>Malcolm Barber, ''The Two Cities'', [https://books.google.com/books?id=-fd59-dhrNQC&pg=RA1-PA368&lpg=RA1-PA368&dq=Leszek+I+the+White&source=web&ots=SjMGZBkjf7&sig=1OHOHsP7hboaSWWBoymandQK6HM&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=9&ct=result p. 368]</ref>
==Boj za nasledstvo==
Ko je 5. maja 1194 Kazimir II. umrl, je bil Lešek star le devet ali deset let. K. Jasiński navaja, da je bil rojen leta 1184 ali 1185,<ref>K. Jasińsk. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich''. Poznań–Wrocław 2001, str. 23–25.</ref> medtem ko je starejše zgodovinopisje trdilo, da leta 1186 ali 1187.<ref>O. Balzer. ''Genealogia Piastów''. Kraków 2005. str. 459–460.</ref> Regentstvo je prevzela njegova mati Helena, ki je računala na pomoč krakovskega vojvode Mikolaja Gryfita in krakovskega škofa Fulka.
Lešekov stric Mješko III. Stari, vladar Krakova od leta 1173 do 1177 in po narodnem uporu proti njemu odstavljen, tega ni hotel sprejeti in se je s pomočjo močnih malopoljskih družin odločil ponovno osvojiti Krakov.
Vojna se je začela leta 1195. Na Lešekovi strani in na strani njegovega najmlajšega brata Konrada se je borilo krakovsko in sandomjerško plemstvo ter ruriški knez Roman iz Vladimirja v Voliniji. Mješko III. Stari je uspel na pogajanjih s svojima šlezijskima sorodnikoma [[Mješko IV. Krivonogi|Mješkom Krivonogim]], vojvodom Racibórza, in njegovim nečakom, opolskim vojvodom Jaroslavom, da ga bosta med pohodom oskrbovala s hrano.
Izjemno krvava bitka za oblast je potekala 13. septembra 1195 pri Mozgavi. V prvi fazi bitke sta se velikopoljski vojski, ki sta jim osebno poveljevala Mješko III. in njegov sin Boleslav, soočili s silami vojvode Mikolaja in kneza Romana. Bitka ni bila dokončna in se je končala z umikom Mješka III., obupanega zaradi smrti njegovega sina, padlega med bojem. Lešekovi in Konradovi privrženci so se odločili, da ne bodo zasledovali umikajočega se nasprotnika in so se vrnili v Krakov, ker so imeli tudi sami velike izgube. Med ranjenimi je bil tudi knez Roman. Bitka se s tem ni končala, ker so čete iz Sandomierza, ki jih je vodil vojvoda Goworek, prispele in napadle šlezijsko vojsko Mješka Krivonogega in Jaroslava Opolskega, ki je prepozno prišla na bojišče. To drugo fazo bitke so odločilno dobili Šlezijci, po begu Mješka III. v Velikopoljsko pa so se odločili za umik. S seboj so odpeljali ujetega vojvodo Goworeka, ki je nekaj mesecev kasneje z odkupnino dosegel svojo osvoboditev.
Umik Mješka III. Starega iz bitke pri Mozgavi je Lešeku, natančneje njegovima regentoma, omogočil ohranitev oblasti za naslednja tri leta. Leta 1198 je Mješko III. s sporazumom s Heleno Znojmsko končno ponovno pridobil oblast nad Seniorsko provinco. Vdova vojvodinja in regent sta se v imenu svojega najstarejšega sina uradno odpovedala oblasti nad Krakovom v zameno za priznanje njegovih pravic nad Malopoljsko in Mazovijo ter prejemom Kujavije. Tokrat je Mješko III. s kratko prekinitvijo leta 1199 ostal na oblasti v Krakovu do svoje smrti 13. marca 1202.
Malo pred tem, okoli leta 1200, sta se Lešek in Konrad, ki sta postala polnoletna in začela vladati samostojno, odločila razdeliti svoja ozemlja. Konrad je dobil Mazovijo in Kujavijo, Lešek pa je obdržal Sandomierz, verjetno z upanjem, da bo sčasoma ponovno osvojil provinco Seniorat in sosednjo deželo Sieradz-Łęczyca.
Po smrti Mješka III. je bilo predlagano, da ga nasledi Lešek Beli. Njegov nekdanji zaveznik Mikolaj Gryfita je v strahu pred izgubo političnega vpliva zahteval razrešitev Lešekovega najbližjega sodelavca Goworeka. Sandomierski vojvoda je bil pripravljen odstopiti, da bi za svojega gospodarja dobil Krakov, toda Lešek se ga ni nameraval odreči in je zahtevo odločno zavrnil. Glede na to, da so pogajanja zašla v slepo ulico, je Mikolaj Gryfita za novega vladarja Krakova predlagal Vladislava III. Krivonogega, najmlajšega in edinega preživelega sina Mješka III.
Kako dolgo je Krakovu vladal Vladislav III., ni znano. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev se je njegova vladavina končala že nekaj mesecev po očetovi smrti jeseni 1202. Po mnenju drugih je vladal do leta 1206 ali celo 1210. Nekaj časa po smrti Mikolaja Gryfite, tudi leta 1202, je krakovsko plemstvo povabilo Lešeka, naj prevzame oblast in mu ni postavilo nobenih pogojev.
Leta 1207 je Lešek svoja ozemlja postavil pod vazalstvo papežev, takrat [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]], kar je Poljsko jasno postavilo v tabor propapeških ozemelj v nasprotju z močnim [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]].<ref>Halecki, Oskar; Polonsky, Antony (1977). [https://books.google.si/books?id=PJA9AAAAIAAJ&q=Leszek+I+the+White&pg=PA28&redir_esc=y A History of Poland]. Routledge and Kegan-Paul. str. 28. ISBN 9780710086471.</ref> Lešek je zatem tesno sodeloval z nadškofom Henrikom Kjetličem pri izvajanju reform Inocenca III.<ref name=ref6>Halecki and Polonsky. ''Poland''. str. 29.</ref>
==Intervencije v Kijevski Rusiji==
V prvih letih vladavine se je Lešekova politika osredotočala predvsem na [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]].<ref>{{cite web|url=http://artyzm.com/matejko/poczet/e_bialy.htm|title=Leszek the White|publisher=artyzm.com}}</ref> Leta 1199 je z vojsko pomagal vladimoro-volinjskemu knezu, da je ponovno osvojil kneževino Halič, verjetno v zahvalo za Romanovo pomoč proti Mješku III. v bitki pri Mozgavi leta 1195. Njuno zavezništvo se je nepričakovano končalo leta 1205, ko se je Roman odločil podpreti Vladislava III. Krivonogega, da si povrne provinco Seniorat. Roman je, verjetno zaradi spletk Vladislava III., napadel Lešekove in Konradove domene in prodrl globoko na njuno ozemlje. Nasprotni vojski sta se spopadli v bitki pri Zawichostu 14. oktobra 1205. Roman je bil v bitki poražen in ubit.
Lešek in Konrad sta se nato sprla zaradi delitve Romanovih domen. Spor je dodatno zapletlo posredovanja ogrskega kralja [[Andrej II. Ogrski|Andreja II.]], ki je podpiral pravice Romanove vdove in otrok. Lešek in njegov brat sta sprva koalirala z ruriškimi knezi, ki so želeli odstraniti Romanove otroke iz Vladimirja Volinjskega in Haliča. Brata sta se na vsak način želela izogniti vojni z Ogrsko in sta se čez nekaj časa odločila za sklenitev sporazuma. Leta 1206 se je Lešek srečal z Andrejem II. v Voliniji, nato pa se vpliv ogrskih vladarjev nad Vladimirjem Volinjskom končal.
Konflikt se je tudi po sporazumu z ogrskim kraljem nadaljeval. Romanova vdova in njen mlajši sin Vasiljko, nezadovoljna nad ogrsko oblastjo, sta se odločila oditi na Poljsko, kjer sta našla zatočišče na Lešekovem dvoru. Njen najstarejši sin Danijel je bil poslan za talca na dvor Andreja II. Izgnanca sta na Poljskem dobila Belško deželo.
Nadaljnja potrditev aktivne Lešekove politike v Kijevski Rusiji so bile poroke Lešeka in Konrada s kneginjama iz dinastije [[Rurikidi|Rurikidov]]. Lešek se je najprej poročil s hčerko (ime ni znano) lutskega kneza Ingvarja Jaroslaviča in nato z Grzimislavo, morda hčerko novgorodskega kneza Jaroslava III. Vladimiroviča. Konrad se je poročil z Agafijo, hčerko Svjatoslava III. Igoreviča, kneza Peremišla.
Leta 1210 se je Andrej II. odločil, da vladajočega kneza Vladimirja Volinijskega zamenja z Romanovim najstarejšim sinom Danijelom. Ker ni želel izgubiti svojega političnega vpliva, je tja poslal svojo vojsko. Do pričakovanega poljsko-ogrskega spopada ni prišlo, ker je medtem Mješko Krivonogi zavzel Krakov in je bil Lešek prisiljen umakniti svojo vojsko na Poljsko.
Ko so se razmere v seniorski provinci umirile, se je Lešek leta 1212 vrnil v Vladimir Volinjski in Halič. Zavzel je več obmejnih trdnjav, vendar mu jih ni uspelo obdržati. V želji po prekinitvi sovražnih odnosov z Ogrsko in pod pritiskom krakovske aristokracije, zbrane okoli vojvode Pakoslava, se je leta 1213 odločil v Spišu skleniti mirovni sporazum. Oblast nad Haličem-Volinijo je dobil Koloman, drugi sin Andreja II., ki naj bi se poročil z Lešekovo najstarejšo hčerko Salomejo. Lešek je s sporazumom dobil okraja Przemyśl in Lubačov v Kijevski Rusiji.
Zavezništvo z Ogrsko se, na žalost, ni dolgo obdržalo, saj se je Lešek pred koncem leta odločil podpreti Daniela Romanoviča v Haliču, ko je postalo jasno, da lokalno plemstvo ne sprejema vladavine kneza Kolomana. Dvoumna politika je krakovskega vojvodo drago stala, ko so Madžari leta 1215, nestrpni zaradi premajhne pomoči pri zagotavljanju Kolomanove oblasti, prekinili zavezništvo. Ko se je že zdelo, da so se razmere v Kijevski Rusiji umirile, so Madžari proti Lešeku poslali vojsko. Napad so utemeljevali z Lešekovo podporo Danijelu. Med ogrsko kampanjo je Lešek izgubil deželi Przemyśl in Lubačov.<ref name=ref6/>
Po porazu je Lešek nameraval skleniti zavezništvo z novgorodskim knezom Mstislavom Mstislavičem, vendar to ni prineslo nobenih pozitivnih rezultatov. Njegov poskus je imel za posledico sklenitev zavezništva med Danijelom Romanovičem in Mstislavom proti njemu in izgubo majhnega ozemlja med rekama Narev in Bug lera 1218.
Niz zaporednih neuspehov je prisilil Lešeka, da je začel razmišljati o ponovnem zavezništvu z ogrskim kraljem Andrejem II. Tokrat je njun sporazum zapečatila poroka med njunima otrokoma Kolomanom in Salomejo. V zameno za svoj odstop Haliča je Lešek kot odškodnino dobil Volinijo, ko bo princ Danijel izgnan.
Pohod ogrske in Lešekove vojske na Volinijo se je začel konec leta 1219. Pohod je bil uspešen in Koloman in Salomeja sta bila uradno razglašena za vladarja Haliča. Tega leta je Lešek organiziral tudi neuspešno ekspedicijo v Vladimir Volinjski. Neuspešen je bil tudi njegov drugi pohod leta 1221, tokrat s pomočjo Ogrske. Njegovi vdori so spodbudili Danijela, ki se je nedavno pomiril z Mstislavom Novgorodskim, da je izvedel povračilni pohod, ki se je končal z aretacijo Kolomana in Salomeje ter razglasitvijo Mstislava za kneza Haliča.
Leta 1223 se je med Mstislavom in Andrejem II. razvilo nepričakovano zavezništvo, povezano z nasledstvom Haliča. Dogovorjeno je bilo, da bo Halič po Mstislavovi smrti podedoval najmlajši sin Andreja II. Dogovor je povzročil spremembo političnega stanja in zvezništvo Lešeka in Danijela proti njima. Mstislav je leta 1225 s pomočjo [[Kumani|kumanskega]] kana Kötena izvedel pohod proti Lešeku. Tudi ta vojna se je, tako kot prejšnje, kljub začasnim uspehom končala brez jasnega izida. Povzročila je tudi še eno spremembo zavezništev., ko se je leta 1127 Lešek pridružil Ogrski v vojni proti Danielu. To je bilo zadnje Lešekovo posredovanje v dolgoletnem konfliktu s Kijevsko Rusijo.
==Konflikt z Vladislavom III. Tankonogim==
[[Slika:Pieczęć Leszka I Białego.jpg|200px|thumbnail|right|Pečat Lešeka Belega, prednja stran]]
[[Slika:Pieczęć Leszka Białego.jpg|200px|thumbnail|right| Pečat Lešeka Belega, hrbtna stran]]
Tiha oblast Lešeka Belega nad Krakovom po odstavitvi [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III. Tankonogega]] je bila prekinjena leta 1210 z izobčenjem z bulo papeža Inocenca III. Izobčenje je izrabil [[Mješko IV. Krivonogi]], osvojil Krakov in se razglasil za velikega vojvodo.
Bula je bila izdana na zahtevo anonimnega šlezijskega vojvode, ki bi lahko bil le [[Henrik I. Bradati]], ker je Mješko uporabljal naslov raciborško-opolskega vojvode. Stanje v Krakovu se je precej zapletlo, saj nihče ni bil prepričan, kdo ima pravo oblast. Izobčenje je bilo za Lešeka in lokalno cerkveno hierarhijo, ki ga je podpirala, popolno presenečenje, še posebej, ker sta se po Fulkovi smrti obe strani na Poljskem prvič strinjali o izbiri novega krakovskega škofa, letopisca Vincenca Kadlubeka.
Gnjeznenski nadškof Henrik Kietlicz, ki je se malo pred tem vrnil iz izgnanstva, se je odločil sklicati sinodo v Borzykowi, na kateri je poslušal najti rešitev za to zapleteno stanje. Zbora so se poleg cerkvene hierarhije udeležili skoraj vsi pjastovski vojvode. Lešek, ki je želel ponovno pridobiti podporo Cerkve in drugih vladarjev, je duhovščini podelil Veliki privilegij, ki je zagotavljal ozemeljsko celovitost škofovskih posesti. Tega privilegija nista podpisala niti Henrik I. Bradati niti Vladislav III., vendar sta upoštevala njegova določila. Mješko Krivonogi se zbora v Borzykowi ni udeležil. S pomočjo malopoljske družine Gryfici je s svojo vojsko odšel v Krakov in zaradi zmeda med meščani glede oblasti brez boja zavzel prestolnico. Osvojitev mesta je pomenila najvišji Mješkov uspeh, saj je maja naslednje leto umrl.
Nadškofu Kietliczu je šele takrat uspelo obrniti se na Rim, da bi dosegel razveljavitev papeževe bule. Henrik I., ki je bil zdaj najstarejši nižji vojvoda, je svojo pozornost usmeril na nemške vdore na Lubusz in Lešek se je brez večjih težav vrnil v Krakov.
Drug pomemben rezultat tesnega sodelovanja med Piasti in Cerkvijo je bila sinoda v Wolbórzu, kjer je nadškof Kietlicz pridobil dodatne privilegije za Cerkev. Dobri politični odnosi med Lešekom in nadškofom Ketliczem so se končali leta 1216, ko je nadškof po smrti papeža Inocenca III. izgubil naklonjenost Rima in bil prisiljen prenehati s svojim političnim delovanjem.
==Pokristjanjevanje Prusije==
Druga pomembna usmeritev Lešekove politike je bilo upravljanje Pomorjanskega in pokristjanjevanje Prusije. Lešek in njegov brat Konrad ste se že leta 1212 v Mąkolnu sestala z Mestvinom I. Pomereljskim, da bi se dogovorila za krščansko misijo, ki se je začela šele štiri leta pozneje, ko je bil tja poslan škof, vendar brez rezultatov.
Ideja pokristjanjevanja s tem ni ugasnila. Zanjo sta se kmalu začela zanimati tudi Henrik I. Bradati in Vladislav III. Tankonogi. Leta 1217 sta se Lešek in Henrik I. dogovorila za srečanje v Dankówu. Leto kasneje se je Lešek srečal s Henrikom I. in Vladislavom III. pri Sądowelu, kjer je bilo sklenjeno zavezništvo med njimi. Ob tem je bil med Lešekom in Vladislavom III. podpisan sporazum o medsebojnem dedovanju, v kateri je imel Lešek kot mlajši boljše možnosti za dedovanje. Ta pogodba je tudi skoraj povsem razdedinila Vladislava Odoniča, Vladislavovega nečaka in njegovega najbližjega moškega sorodnika. Zavezniški sporazum s Henrikom I. in Vladislavom III. je Lešeku omogočil, da je leta 1218 dobil naslov ''dux Poloniae'' ali ''dux totius Poloniae'' (''vojvoda Poljske'' ali ''vojvoda cele Poljske'').
V skupni želji po začetku pokristjanjevanja Prusije sta se Lešeku, Henriku I. in Vladislavu III. kmalu pridružila Lešekov brat Konrad I. Mazovski in pomereljski vojvoda Svetopolk II. Kmalu se je izkazalo, da je bilo Svetopolkovo sodelovanje pri tem projektu le krinka, saj je bil njegov glavni cilj obnoviti politično neodvisnost svojih domen.
Ko je papež Inocenc III. od Lešeka zahteval sodelovanje Poljakov v križarski vojni, je Lešek v dolgem pismu odgovoril, da ''"ne njega ne katerega koli samospoštljivega poljskega viteza ni mogoče prisiliti, da bi šel v Sveto deželo, kjer, kot so bili obveščeni, ni vina, medice ali celo piva."''<ref>Richmond, Yale (1995). [https://books.google.si/books?id=u_KzAAAAIAAJ&q=Leszek+beer+mead&redir_esc=y ''From Da to Yes: Understanding the East Europeans'']. Intercultural Press. str. 69. ISBN 9781877864308. Pridobljeno 24. juija 2020.</ref>
Pruse so sprva poskušali spreobrniti na miren način preko posebnih trgovskih središč, v katerih bi se pogani seznanili s krščanstvom. Ko poskus ni pokazal veliko napredka, so se odločili za vojaško ekspedicijo, ki se je začela leta 1222. Celoten podvig je kmalu propadel, zlasti ko je Svetopolk II. sredi križarske vojne umaknil svojo podporo. Svetopolk je dal na svojem dvoru zatočišče Vladislavu Odoniču, ki se je začel boriti proti svojemu stricu Vladislavu III.
Pjastovski vladarji so proti Prusom sklenili ustanoviti "viteško stražo" (poljsko stróże rycerskie), da bi zaščitili svoje meje. V njej bi morali sodelovati vitezi iz vseh domen. Koncept viteške straže je leta 1224 propadel zaradi poraza malopoljskih vitezov v nepričakovanem napadu Prusov. Poraz in poboj vitezov sta bistveno prispevala k že tako strahopetnemu odnosu poveljnika straže iz družine Gryfici, ki je bil zato kaznovan z izgnanstvom.
Leta 1225 so Gryfici, nezadovoljni s takšnim razvojem dogodkov, skovali zaroto proti Lešeku in povabili Henrika I. Bradatega, da prevzame krakovski prestol. Henrik je prekinil svoje zavezništvo z Lešekom, izkoristil njegovo vpletenost v zadeve Kijevske Rusije in pojavil blizu Krakova. Vojno med Leszekom in Henrikom I. je preprečil napad turingijskega deželnega grofa Ludvika IV. na Lubusz, zaradi česar se je moral Henrik I. umakniti. Njegove čete so se pred odhodom želele spopasti z Lešekovo in Konradovo vojsko pri reki Dłubniji. Do bitke ni prišlo, ker sta nasprotnika uspela skleniti sporazum, vrnitev na prejšnje zavezništvo in tesno sodelovanje, ki je trajalo od leta 1217 do 1224, pa ni bilo več mogoče.
Leta 1227 je prišlo do novih zapletov. V Velikopoljski Vladislav III. ni mogel obračunati s svojim nečakom Vladislavom Odoničem. Lešek je bil za ta konflikt osebno zainteresiran, saj je še vedno upal, da bo podedoval domene Vladislava III., ki ni imel otrok. Vladislav Odonič je v nekem trenutku izgubil podporo Svetopolka II. in ni bil več prepričan v svojo zmago. Obe strani sta si zato začeli prizadevati končati spor. Drug problem, ki ga je Lešek želel rešiti, je bilo vedenje nevarnega neodvisnega pomereljskega vojvode.
==Umor==
[[Slika:The death of Leszek the White.jpg|thumb|250px|[[Jan Matejko]] (1880): ''Smrt Lešeka Belega'']]
[[Slika:LeszekBialy2 DSC0919.JPG|thumb|250px|Marcinkowo Górne: Lešekov kip na mestu njegovega umora]]
Na srečanje poljskih vojvod, organiziranem novembra 1222 v okraju Gąsawa na meji med Kujavijo in Velikopoljsko, so prisostvovali Lešek, Vladislav Odonič, Henrik I. Bradati in Konrad I. Mazovski. Vladislav III., ki bi mora biti za srečanje najbolj zainteresiran, je bil neznano zakaj odsoten. Vsebina pogovorov je bila najverjetneje ravnanje Svetopolja II. Pomereljskega.<ref>Halecki and Polonsky. Poland. str. 29.</ref> Zjutraj 24. novembra so vojvode med kopanjem napadli. Henrik I. je bil resno ranjen. Lešek Beli je uspel pobegniti na konju v bližnjo vas Marcinkowo, vendar so ga morilci ujeli in ubili. Domneva se, da so bili napadalci možje Vladislava Odoniča<ref>Gerard Labuda. ''Historia Kaszubów w dziejach Pomorza''. T. 1: Czasy średniowieczne. Gdańsk 2006. str. 517.</ref> ali Svetopolka II. ali obeh. Lešekovo truplo so prepeljali v Krakov in pokopali v [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]] 6. decembra 1227 ali morda že prej.
Smrt Lešeka Belega je temeljito spremenila politične razmere na Poljskem. Lešek je bil kljub burni vladavini krakovski vojvoda, ki so ga splošno priznavali vsi poljski knezi. Svetopolk II. se je po Lešekovi smrti razglasil za neodvisnega od poljskega vazalstva. Lešekov sin Boleslav V. je bil ob očetovi smrti star le eno leto, zato sta se za oblast nad Krakovom in Malopoljsko dajala Lešekov brat Konrad I. in Vladislav III. Veliki vojvod Poljske je leta 1232 postal Henrik I. Bradati iz Šlezije.
==Družina==
Starejše zgodovinopisje omenja, da se je Lešek Beli poročil samo enkrat in sicer z Grzimislavo, hčerko luckega keza Ingvarja Jaroslaviča leta 1207. Sodobne raziskave so odkrile, da je bil poročen dvakrat. Prvič leta 1207 ali 1208 z Ingvarjevo hčerko, katere ime ni znano, in po njeni odslovitvi leta 1210 ali 1211 z Grzimislavo, hčerko novgorodskega kneza Jaroslava IV. Vladimiroviča.<ref>D. Dąbrowski. "Dwa ruskie małżeństwa Leszka Białego. Karta z dziejów Rusi halicko-włodzimierskiej i stosunków polsko-ruskich w początkach XIII wieku". ''Roczniki Historyczne'', '''72''' (2006): 67–93.</ref> Z Grzimislavo je imel dva otroka:
* Salomejo (1211/1212 – 17. november 1268,<ref>K. Jasiński. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich''. Poznań–Wrocław 2001. str. 23–25.</ref> poročeno leta 1215 s princem Kolomanom, sinom ogrskega kralja [[Andrej II. Ogrski|Andreja II.]] Zakonca sta nameravala vladati v Galiciji-Voliniji, vendar so njuni načrti spodleteli. Po Kolomanovi smrti leta 1241 je Salomeja odšla v samostan [[Klarise|klaris]] v Zawichostu in Skałi.
* [[Boleslav V. Sramežljivi|Boleslava V. Sramežljivega]] (21. junij 1226 – 7. december 1279), ki je leta 1243 zasedel krakovski in poljski prestol.
==Sklici==
{{sklici|2}}
==Vira==
{{refbegin|2}}
*{{cite book|title=Leszek Biały i jego czasy|url=https://books.google.com/books?id=ZMSmtgAACAAJ|year=2002|publisher=Wydaw. Dolnośląskie|isbn=978-83-7023-935-0}}
*{{cite book|author1=Nora Berend|author2=Przemysław Urbańczyk|author3=Przemysław Wiszewski|title=Central Europe in the High Middle Ages: Bohemia, Hungary and Poland, c.900–c.1300|url=https://books.google.com/books?id=iNgaAgAAQBAJ|date=19. december 2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-78156-5}}
{{refend}}
{{s-start}}
{{S-hou|[[Pjasti]]||~1186|24. november|1227|}}
{{s-reg|}}
{{s-bef|before=[[Kazimir II. Pravični]]}}
{{s-ttl|title= Vojvoda Sandomierza|years=1194–1227}}
{{s-aft|after=[[Boleslav V. Sramežljivi]]}}
{{s-bef|before=[[Kazimir II. Pravični]]}}
{{s-ttl|title=Vojvoda Mazovije|years=1194–1200}}
{{s-aft|after=[[Konrad I. Mazovski]]}}
{{s-bef|before=[[Kazimir II. Pravični]]}}
{{s-ttl|title=Veliki vojvoda Poljske|years=1194–1198}}
{{s-aft|after=[[Mješko III. Stari]]}}
{{s-bef|before=[[Mješko III. Stari]]}}
{{s-ttl|title=Veliki vojvoda Poljske|years=1199–1202}}
{{s-aft|after=[[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]]}}
{{s-bef|before=[[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]]}}
{{s-ttl|title=Veliki vojvoda Poljske|years=1206–1210}}
{{s-aft|after=[[Mješko IV. Krivonogi]]}}
{{s-bef|before=[[Mješko IV. Krivonogi]]}}
{{s-ttl|title=Veliki vojvoda Poljske|years=1211–1227}}
{{s-aft|after=[[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]]}}
{{s-end}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1184]]
[[Kategorija:Umrli leta 1227]]
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
bamx5csn1jzpypysfy0qkvvqe8rgubn
Druga bitka za Alpe
0
521494
5722953
5722351
2022-07-23T15:25:11Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict = Druga bitka za Alpe
| place = Francosko-italijanska meja
| date = 23. marec 1945 — 2. maj 1945
| image = Old tank at authion.JPG
| caption = Zapuščen tank na francosko-italijanski meji, ki danes služi kot spomenik na bitko.
| result = Odločilna francoska zmaga
| combatant1 = {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]
| combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]]
| commander1 = {{ikonazastave|Francija}} [[Paul-André Doyen]]
| commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Hans Schlemmer]]
| casualties1 = 393 ubitih<br />1.730 poškodovanih
| casualties2 = 800 ubitih ali poškodovanih
| partof = [[italijanska kampanja (1943–1945)|italijanske kampanje med leti 1943 in 1945]]
}}
'''Druga bitka za Alpe''' (francosko: '''deuxième bataille des Alpes'''; italijansko: '''seconda battaglia delle Alpi''') je bila vojaška kampanja med združenimi silami [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] in [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]] ter ponovno ustanovljene Francoske republike pod vodstvom [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]].{{sfn|Riccioli|1996}}
== Ozadje ==
[[Slika:De Gaulle-OWI (cropped)-(b).jpg|levo|sličica|268x268_pik|Francoski general in voditelj Svobodne Francije [[Charles de Gaulle]], kateri je načrtoval bitko, da bi se s tem maščeval Fašistični Italiji, katera je leta 1940 napadla Francijo.]]
Leta 1943 je francoski general [[Charles de Gaulle]], poveljnik [[Francoske svobodne sile|Svobodne Francije]], začel načrtovati vojaške napade, s katerim se je nameraval maščevati [[Fašistična Italija (1922 - 1943)|Fašistični Italiji]], ki je junija 1940 [[Italijanska invazija na Francijo|napadla Francijo po ukazu]] [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]], medtem ko je bila Francija na robu poraza z Nacistično Nemčijo med [[Bitka za Francijo|bitko za Francijo]]. Medtem ko je bil v [[Alžir|Alžiru]], je de Gaulle začel izdelovati načrt za zasedbo italijanskega ozemlja s francoskimi napadi, na naslednje cilje: dolina [[Aosta|Aoste]], zahodni [[Piemont]] ter obalna mesta [[Ventimiglia]] in [[Imperia (pokrajina)|Imperia]] v [[Ligurija|Liguriji]]. Cassibilsko premirje pa je povzročilo razdelitev italijanskega polotoka med [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]] na jugu pod vodstvom kralja [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III.]] in Italijansko socialno republiko na severu, ki jo je vodil Mussolini pod nemškim vplivom. Po operaciji Dragoon, zavezniški invaziji na južno Francijo kot del [[Osvoboditev Francije|osvoboditve Francije]], je zaveznikom do jeseni 1944 uspelo izvesti kampanjo za [[Alpe]].<ref>{{in lang|it}} Gino Nebiolo, « Soldati e spie»</ref>
V začetku leta 1945 je de Gaulle poslal vojake in partizane v pomoč zavezniškemu italijanskemu odporu v bližini mesta Aosta, kjer bi lahko zasedel ozemlje 20 km od francosko-italijanske meje, če bi bilo potrebno. General je to storil, da je blizu fronte zbral veliko število vojakov, pripravljenih zavzeti čim več italijanskega ozemlja, od doline Aoste do [[Ligurija|Ligurije]]. Francoski vohuni so bili najeti, da so razširili francosko propagando, da bi pridobili podporo prebivalstva med invazijo, vendar se večina italijanskih državljanov ni želela pridružiti Francozom. Francoski vojaki so se poleti 1945 umaknili, razen iz vasi Tende in Brigue, ki sta bili leta 1947 priključeni Franciji v skladu z [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|mirovno pogodbo]]. Precejšen del italijanskega prebivalstva je zapustil obe vasi, da ne bi postali francoski državljani.<ref>{{Cite web|url=https://www.rivistaetnie.com/annessione-di-briga-e-tenda-1947-86523/|title=L'annessione alla Francia di Briga e Tenda nel 1947|first=Roberto|last=Saletta|date=September 4, 2017}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.montecarlonews.it/2017/05/14/notizie/argomenti/altre-notizie-1/articolo/cessione-di-briga-e-tenda-alla-francia-ecco-cosa-e-davvero-successo.html|title=Cessione di Briga e Tenda alla Francia: Ecco cosa è davvero successo|date=14 May 2017}}</ref><ref name="Lippens">Lipgens p. 212</ref>
== Spopad ==
=== Prelaz Mali sveti Bernard ===
Francozi so 21. decembra 1944 najprej napadli utrdbo Fort de la Redoute Ruinée, ki je ščitila gorski prelaz [[Mali Sveti Bernard|Mali sveti Bernard]].<ref name="Italia">Romain Rainero and Antonello Biagini (eds.), ''L'Italia in guerra: il 5<sup>o</sup> anno, 1944'' (Commissione italiana di storia militare, 1995), p. .</ref> Med 23. in 31. marcem so drugič napadli utrdbo, vendar sta močan odpor in slabo vreme povzročila neuspeh.<ref name="Arena">Nino Arena, ''RSI: Forze armate della Repubblica Sociale Italiana – La guerra in Italia, 1945'' (Emanno Albertelli Editore, 1999), p. 279.</ref>
V začetku aprila 1945 so italijanski 4. polk alpinske divizije Littorio in nemški 100. polk Gebirgsjäger odprli fronto, ki je potekala od [[Rhêmes|Rhêmesa]] do [[La Forclaz|La Forclaza]]. 10. aprila so Francozi izvedli vrsto napadov v smeri prelaza Mali sveti Bernard. Med 23. in 25. aprilom so Nemci zapustili svoje položaje na fronti v [[Aosta|Aosti]].<ref name="Carlotti">Anna Lisa Carlotti (ed.), [https://books.google.co.uk/books?id=DDaHiEs2o3kC ''Italia 1939–1945: storia e memoria''] (Vita e Pensiero, 1996), pp. 425–28. {{ISBN|9788834324585}}</ref> Do 25. aprila so bili Francozi pripravljeni za vstop na italijansko ozemlje.<ref name="Chiodo">Marco Picone Chiodo, ''In nome della resa: l'Italia nella guerra, 1940–1945'' (Mursia, 1990), p. 543.</ref>
Po končanih bojih okoli Fort de la Redoute Ruinée je 29. aprila zjutraj poveljnik italijanske alpske vojske, podpolkovnik [[Armando De Felice]], ukazal zapustiti vse položaje na francoskem ozemlju. Istega dne so Francozi zasedli utrdbo.{{sfn|Riccioli|1996}}
=== Mont Ceins ===
Napad na goro [[Mont Cenis]] pod kodnim imenom Operacija Izard, se je začel 5. aprila. Napad je izvedlo 3000 vojakov 7. polbrigade Chasseurs Alpins, ki jo je vodila 27. alpska divizija pod vodstvom polkovnika [[Alain Le Ray|Alaina Le Raya]], ta pa je bila okrepljena s topništvom iz 1. svobodne francoske divizije.{{sfn|Ring|2014|page=}}
Operacija se je začela z napadom na nemško opazovalnico na Pointe de Bellecombe, ki so jo dosegli po velikem nočnem vzponu v slabem vremenu. Pozneje istega dne je protinapad prisilil polbrigado Chasseurse, da niso napadli njihovega zaželenega cilja. Glavni cilj Francozov je bila stara utrdba v Mont-Froidu. Ko so 5. aprila začeli z napadi na utrdbo, so jo francoske sile končno zavzele po večdnevnih krvavih bojih. Pozneje napad na Fort de la Turra izkazal za neuspešnega, ko so bile številne izkušene čete najete za operacije na alpskem prelazu Authinon. 12. aprila 1945 so nemške in italijanske čete izvedle protinapad, ki je ponovno zavzel utrdbo in pregnal Francoze s gore Mont Cenis.<ref name=":MilLyon">{{cite web|url=http://www.museemilitairelyon.com/spip.php?article103|title=La Campagne des Alpes 1944-45|access-date=2018-11-14|date=2011-04-25|publisher=Musée Militaire de Lyon et de la région Rhône-Alpes}}</ref>
Neuspeh operacije Izard je Doyenovovim silam povzročil hude posledice, saj je Američane prepričal, da so zadržali nadaljnje vojaške dobave za ofenzivo. Goro Mont Cenis so Francozi ponovno zavzeli šele 27. aprila po dokončnem umiku sil osi z gore.<ref>{{cite web|url=http://www.memoire-des-alpins.com/historique-des-troupes-alpines/1944-1945-2/bataille-des-alpes/maurienne/|title=Bataille des Alpes: Maurienne|access-date=2018-11-13|last=Demouzon|first=Laurent}}</ref>
=== Bitka za Authion ===
Med 10. in 12. aprilom 1945 so francoske sile zavzele gorski prelaz Authion. Prelaz je branilo več utrdb, ki so jih nadzorovale nemške sile 34. divizije in italijanske divizije Littorio pod vodstvom generala Lieba. Boji so povzročili smrt več kot 200 mrtvih Francozov in več kot 100 mrtvih Nemcev.<ref name="HPF">{{Citation|url=http://resistance.azur.free.fr/dossier/authion.htm#6|publisher=Musée de la Resistance azuréenne|title=Les combats de l'authion|access-date=17 November 2015}}</ref>
=== Col de Larche ===
[[Col de Larche]], ki povezuje dolino [[Ubaye]], je branilo več utrdb: Maginot, Ouvrage Roche-la-Croix, Ouvrage Saint Ours Haut in Ouvrage Saint Ours Bas, vse utrdbe pa so nadzorovali Nemci in italijanske čete sil osi.
Napad so 22. aprila izvedle francoske sile, vključno z enotami 159., 99. in 141. alpskega pehotnega polka ter 5. vojaškega polka. Francoze je podpiralo letalstvo ter 1. svobodna francoska divizija. Po velikih vojaških pripravah so francoske sile zavzele vas [[Larche]], pri tem pa so poškodovali utrdbe v njeni okolici in do večera je Roche la Croix po krajšem boju padel. 23. aprila je bilo ugotovljeno, da je Saint-Ours Haut zapuščen in so ga francoske čete zavzele brez boja med [[Nevihta|nevihto]], kar je zelo otežilo njihovo nalogo. 26. aprila naj bi se začela ofenziva proti samemi koti, vendar je bila ta že prej opuščena. Boji na tem območju so Francoze stali 15 smrtnih žrtev in 38 ranjenih, medtem ko je nemški okupator utrpel 34 smrtnih žrtev in 150 ranjenih.{{sfn|Morel|Lesueur|2012|page=27}}{{sfn|Riccioli|1996}}
== Kriza v Val'd Aosti ==
[[Slika:Harold Alexander E010750678-v8.jpg|sličica|303x303_pik|Britanski general in poveljnik Harold Alexander.]]
Britanski feldmaršal [[Harold Alexander]], ki je poveljeval zavezniškim silam ob obali [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], je na severu ustanovil vojaško vlado po načrtih, o katerih sta se že dogovorili britanska in ameriška vlada.<ref name="Cook">Cook p. 281</ref> Zavezniki so francoskim silam dovolili, da v Italijo prodrejo največ 30 kilometrov čez mejo, čeprav so nekatere čete ponekod to pravilo prekršile in so čez mejo v Italijo prodrle veliko dlje.<ref>See Wildgen 1970.</ref> Po koncu vojne je general Aleksander ukazal generalu [[Paul-André Doyen|Paul-Andréju Doyenu]], naj se umakne iz Armée des Alpes na francosko-italijanski meji, vendar je general po ukazu predsednika de Gaulla to zavrnil.<ref name="Harris">{{cite book|last1=Harris|first1=Charles Reginald Schiller|title=Allied military administration of Italy, 1943-1945|date=1957|publisher=H. M. Stationery Office|url=https://books.google.com/books?id=Xks1AAAAIAAJ|pages=318–20}}</ref>
V poročilih med načelniki združenih generalštabov je bilo sporočeno, da je general Doyen grozil, da bo preprečil ustanovitev zavezniške vojaške vlade v Aosti, češ da so njegovi ukazi prišli od de Gaullove začasne francoske vlade. Ameriški predsednik [[Harry S. Truman|Harry Truman]] se je obrnil neposredno na de Gaulla in ga opozoril, da v danih okoliščinah nima druge izbire, kot da prekine oskrbo ameriške vojske z vojaškimi sredstvi, vendar da bo še naprej zagotavljal dostave.<ref name="Weinberg 1964">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=zHDHMBOYbHwC&q=general+doyen+italy&pg=PA569|title=United States Army in World War II. Special Studies...: Civil affairs : soldiers become governors, by Harry L. Coles and Albert K. Weinberg|last=Weinberg|first=Harry L. Coles, Albert K.|date=1964|publisher=Government Printing Office|pages=569–70|language=en}}</ref><ref name="p&W">Paxton & Wall p. 118</ref> Francoski general Juin je naslednji dan prispel v štab generala Aleksandra, da bi razjasnil nesporazum. Dogovorjeno je bilo, da se bodo Francozi nemudoma umaknili iz vasi [[Val d'Aoste]] in [[Suse]], vendar pa da bodo ostali v [[Tende|Tendeju]] in [[La Brigue|La Brigui]], ker bi njihov umik iz teh dveh vasi škodil francoskemu vojaštvu.<ref name="Harris2">{{cite book|last1=Harris|first1=Charles Reginald Schiller|title=Allied military administration of Italy, 1943-1945|date=1957|publisher=H. M. Stationery Office|url=https://books.google.com/books?id=Xks1AAAAIAAJ|pages=318–20}}</ref><ref name="Weinberg 19642">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=zHDHMBOYbHwC&q=general+doyen+italy&pg=PA569|title=United States Army in World War II. Special Studies...: Civil affairs : soldiers become governors, by Harry L. Coles and Albert K. Weinberg|last=Weinberg|first=Harry L. Coles, Albert K.|date=1964|publisher=Government Printing Office|pages=569–70|language=en}}</ref> Zadnji francoski vojaki so se umaknili iz [[Ventimiglia|Ventimiglie]] mesec dni pozneje.
Druga bitka za Alpe je bila zadnja bitka v [[Italijanska kampanja (1943–1945)|italijanski kampanji]].
== Posledice ==
De Gaulla so podpirali tako Britanci kot tudi Američani, sam pa je po vojni prispeval zelo malo k poznejši obnovi Italije. Poleg tega so italijanske demokratične stranke postale razočarane nad de Gaullom in so ga obtožile, da je poskušal uveljaviti potencialno francosko vodstvo v kasnejših francosko-italijanskih odnosih<ref name="Rowland">Rowland pp. 49-51</ref> De Gaullove načrte o priključitvi ozemlja doline [[Aosta|Aoste]], [[Piemont|Piemonta]] in [[Ligurija|Ligurije]] bi lahko torej označili za neuspešne.
Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariških mirovnih pogodbah]] leta 1947 med novima vladama tako Francije kot Italije so bile izvedene nekatere spremembe na francosko-italijanski meji, kar velja kot kazen Italije zaradi njene pridružitve silam osi leta 1940. Meja med Francijo in Italijo je bila le rahlo spremenjena v korist Francije, večinoma na nenaseljenih alpskih območjih (razen v vaseh Tende in La Brigue), tako da potek meje ostaja večinoma enak kot leta 1860.<ref>{{cite journal|last1=House|first1=J. W|date=1959|title=The Franco-Italian Boundary in the Alpes Maritimes J. W. House Transactions and Papers (Institute of British Geographers)|journal=Transactions and Papers (Institute of British Geographers)|publisher=Wiley|issue=26|pages=107–131|doi=10.2307/621046|jstor=621046}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Bibliografija ==
{{refbegin}}
* {{cite book|last1=Cook|first1=Don|title=Charles De Gaulle: A Biography|date=1983|publisher=G.P. Putnam's|isbn=9780399128585|edition=3|url-access=registration|url=https://archive.org/details/charlesdegaulleb00cook}}
* Dempsey, Louis Roger. "L'intervention anglo-américaine en Vallée d'Aoste, Italie, en 1945". ''Le Flambeau'' '''3–4''' (1972).
* {{cite book|title=La Campagne du détachement d'armée des Alpes (mars, avril, mai 1945)|last=Doyen|first=Paul-André|publisher=B. Arthaud|year=1948}}
* Girard, Joseph. [https://www.persee.fr/doc/camed_0395-9317_1976_num_12_1_1418 "La participation des F.F.I. à la libération des Alpes-Maritimes"], ''Cahiers de la Méditerranée'' '''12''' (1976), pp. 17–28.
* {{cite book|title=Le front oublié des Alpes-Maritimes (15 août 1944 – 2 mai 1945)|url=https://books.google.com/books?id=sWEEOnnGZ98C&q=Le%20front%20oubli%C3%A9%20des%20Alpes-Maritimes&pg=PP1|first=Pierre-Emmanuel|last=Klingbeil|publisher=Serre Editeur|year=2005|isbn=2-86410-422-9}}
* {{cite book|title=Riviera at War: World War II on the Côte d'Azur|first=George G.|last=Kundahl|publisher=I. B. Tauris|year=2017}}
* {{cite book|first=Richard|last=Lamb|title=War in Italy, 1943–1945: A Brutal Story|publisher=Da Capo Press|year=1993}}
* {{cite book|last1=Lipgens|first1=Walter|title=A History of European Integration: 1945-1947 Volume 1|date=1982|publisher=Clarendon Press|isbn=9780198225874}}
* {{cite book|last1=Morel|first1=Bernard|last2=Lesueur|first2=Gérard|title=La Ligne Maginot en Haute Ubaye: Forts de Roche-la-Croix et du Haut de Saint-Ours|year=2012|publisher=Association pour la valorisation du patrimoine de l'Ubaye|location=Barcelonette|isbn=978-2-9081-0305-2}}
* {{cite book|editor1-last=Paxton|editor1-first=Robert O|editor2-last=Wahl|editor2-first=Nicholas|title=De Gaulle and the United States: A Centennial Reappraisal|date=1994|publisher=Berg|isbn=9780854969982}}
* {{cite journal|last=Riccioli|first=Jean-Louis|date=1996|title=La deuxième bataille des Alpes : printemps 1945|journal=Cahiers de la Méditerranée|language=fr-FR|volume=52|issue=1|pages=93–118|doi=10.3406/camed.1996.1161|issn=0395-9317}}
* {{cite book|title=Storming the Eagle's Nest: Hitler's War in the Alps|url=https://books.google.com/books?id=A_xM-0W8SWEC&q=Mont+cenis&pg=PT252|first=Jim|last=Ring|publisher=Faber & Faber|year=2014|isbn=978-0571282395}}
* {{cite book|editor1-last=Rowland|editor1-first=Benjamin M|title=Charles de Gaulle's Legacy of Ideas|date=2011|publisher=Lexington Books|isbn=9780739164549|url=https://books.google.com/books?id=ihZkpI3n5hIC&pg=PA50}}
* {{cite book|last1=Wall|first1=Irwin M|title=The United States and the Making of Postwar France, 1945-1954|date=1991|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521402170}}
* Wildgen, John K. "The Liberation of the Valle d'Aosta, 1943–1945", ''Journal of Modern History'', '''42''', 1 (1970), pp. 21–41.
{{refend}}
[[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
dgtjj0wglafyna4nzgqt2uqldvmt2wz
Požar na Krasu (2022)
0
521500
5722911
5722680
2022-07-23T12:30:17Z
A09090091
188929
+img
wikitext
text/x-wiki
{{osnutek}}
<br />
{{aktualno||požar}}
'''Požar na Krasu''' se je začel 15. julija 2022 in je zajel italijanski in slovenski del planote [[Kras]]. Z njim se je spoprijelo več kot 1000 gasilcev iz Slovenije in Italije ter [[Gozdarska straža]], ki so jim na pomoč priskočili helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške in Slovaške, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. Vzrok požara so bile naverjetneje iskre, nastale zaradi zaviranja vlaka, zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter vetra pa se je hitro razplamtel. Nevarnost sta še povečala neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in močna [[burja]]. V obeh državah so evakuirali več vasi [[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu]], [[Klariči]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest.
==Italija==
==Slovenija==
{{glej tudi|Požar na Renškem vrhu}}
[[Slika:2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|sličica|Požgano območje 22. julija 2022 na slovenskem Krasu]]
Požar je najprej nastal 15. julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17. julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20. julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000 hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> [[Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|Uprava za zaščito in reševanje]] je z 20. julijem v prizadetih občinah razglasila zelo veliko [[požarna ogroženost naravnega okolja|požarno ogroženost naravnega okolja]], v celotni državi pa veliko požarno ogroženost naravnega okolja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji-gori-tudi-v-italiji/634630 |title=Okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji, gori tudi v Italiji |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=19. julij 2022}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje Selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref>
==Sklici==
{{sklici}}
<!--
[[Kategorija:Požari v naravi]]
[[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2022]]
-->
oufnx2d5c8re3wqwihtxskg6y2lbfln
5723000
5722911
2022-07-23T19:05:22Z
A09090091
188929
/* Slovenija */ +1 img > primerjava
wikitext
text/x-wiki
{{osnutek}}
<br />
{{aktualno||požar}}
'''Požar na Krasu''' se je začel 15. julija 2022 in je zajel italijanski in slovenski del planote [[Kras]]. Z njim se je spoprijelo več kot 1000 gasilcev iz Slovenije in Italije ter [[Gozdarska straža]], ki so jim na pomoč priskočili helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške in Slovaške, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. Vzrok požara so bile naverjetneje iskre, nastale zaradi zaviranja vlaka, zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter vetra pa se je hitro razplamtel. Nevarnost sta še povečala neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in močna [[burja]]. V obeh državah so evakuirali več vasi [[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu]], [[Klariči]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest.
==Italija==
==Slovenija==
{{glej tudi|Požar na Renškem vrhu}}
{{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}}
Požar je najprej nastal 15. julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17. julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20. julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000 hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> [[Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|Uprava za zaščito in reševanje]] je z 20. julijem v prizadetih občinah razglasila zelo veliko [[požarna ogroženost naravnega okolja|požarno ogroženost naravnega okolja]], v celotni državi pa veliko požarno ogroženost naravnega okolja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji-gori-tudi-v-italiji/634630 |title=Okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji, gori tudi v Italiji |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=19. julij 2022}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje Selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref>
==Sklici==
{{sklici}}
<!--
[[Kategorija:Požari v naravi]]
[[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2022]]
-->
p9c34khs4091fa6qg2vrsbloysp9b3l
Pogovor:Požar na Krasu (2022)
1
521524
5723001
5722703
2022-07-23T19:11:09Z
A09090091
188929
/* Diferenciacija */ nov razdelek
wikitext
text/x-wiki
== Satelitska slika ==
Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z <nowiki>{{</nowiki>[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)
:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)
== Slike ==
Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)
:Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:45, 22. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali <nowiki>{{MORS}}</nowiki> zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST)
::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST)
:::Škoda, vseeno hvala za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:29, 22. julij 2022 (CEST)
== Diferenciacija ==
@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Po podatkih Sentinela sta se požara združila. Kaj bomo pa sedaj? Če upoštevamo pravilo zdrave pameti, pa to, da mediji dogodek še vedno obravnavajo kot isti požar; se mi neka drobitev ne zdi smiselna. Kako bomo naprej? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:11, 23. julij 2022 (CEST)
fisw1cop99w3wgvlsjh1dzeushgw48a
5723034
5723001
2022-07-24T00:51:22Z
TadejM
738
odg.
wikitext
text/x-wiki
== Satelitska slika ==
Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z <nowiki>{{</nowiki>[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)
:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)
== Slike ==
Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)
:Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:45, 22. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali <nowiki>{{MORS}}</nowiki> zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST)
::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST)
:::Škoda, vseeno hvala za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:29, 22. julij 2022 (CEST)
== Diferenciacija ==
@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Po podatkih Sentinela sta se požara združila. Kaj bomo pa sedaj? Če upoštevamo pravilo zdrave pameti, pa to, da mediji dogodek še vedno obravnavajo kot isti požar; se mi neka drobitev ne zdi smiselna. Kako bomo naprej? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:11, 23. julij 2022 (CEST)
:Predlagam, da nadaljujemo pod tem naslovom. Bom tekom dneva prenesel vsebino, če bo šlo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup>
lbh1mh98cb3a37j7uex3n04s0ixpkyr
5723035
5723034
2022-07-24T00:51:39Z
TadejM
738
wikitext
text/x-wiki
== Satelitska slika ==
Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z <nowiki>{{</nowiki>[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)
:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)
== Slike ==
Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)
:Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:45, 22. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali <nowiki>{{MORS}}</nowiki> zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST)
::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST)
:::Škoda, vseeno hvala za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:29, 22. julij 2022 (CEST)
== Diferenciacija ==
@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Po podatkih Sentinela sta se požara združila. Kaj bomo pa sedaj? Če upoštevamo pravilo zdrave pameti, pa to, da mediji dogodek še vedno obravnavajo kot isti požar; se mi neka drobitev ne zdi smiselna. Kako bomo naprej? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:11, 23. julij 2022 (CEST)
:Predlagam, da nadaljujemo pod tem naslovom. Bom tekom dneva prenesel vsebino, če bo šlo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:51, 24. julij 2022 (CEST)
muqp71fdr0mi2gfviobjw1vliaw3vqv
Konec druge svetovne vojne v Evropi
0
521528
5722951
5722593
2022-07-23T15:12:29Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Raising a flag over the Reichstag 2.jpg|sličica|262x262_pik|Sovjetski vojaki med obešanjem sovjetske zastave po zmagi v [[Bitka za Berlin|bitki za Berlin]], 2. maja 1945.]]
V začetku maja 1945 so se v Evropi zgodil zadnje bitke na [[Evropa|evropskih]] bojiščih v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], sledila je popolna [[Kapitulacija Nacistične Nemčije|predaja nacistične Nemčije]] zaveznikom. Po samomoru nemškega kanclerja [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] in predaji oblasti nemškemu admiralu [[Karl Dönitz|Karlu Dönitzu]] maja 1945 so sovjetske čete zavzele [[Berlin]] in sprejele nemško predajo pod vodstvom admirala Dönitza. Zadnji spopadi in predaja nemških sil drugod po Evropi so se zgodili 12. maja, približno 4 dni po uradni predaji Nemčije zaveznikom.
== Zadnji vojaški dogodki druge svetovne vojne v Evropi ==
=== April 1945 ===
* [[Slika:Dachau Death Train.jpeg|sličica|Dachauski vlak smrti je sestavljalo skoraj štirideset vagonov s trupli med 2.000 in 3.000 zaporniki, ki so bili 7. aprila 1945 evakuirani iz Buchenwalda.]]16. april - Začetek sovjetske onfezive na reki [[Odra|Odri]]
* 19. april - Sovjetski preboj na fronti Oderi
* 22. april - Nemški diktator [[Adolf Hitler]] ugotovi, da Steinerjevega napada ni mogoče izvesti za obrambo [[Berlin|Berlina]] in je tako poraz neizbežen. Hitler zato napove, da bo v Berlinu ostal do konca bitke, nato pa se bo ubil.
* 25. april - Sovjetske in ameriške enote se srečajo na bregovih reke [[Laba|Labe]] blizu Torgaua ter zavzamejo območja, ki jih še vedno nadzorujejo nemške sile. Prvi enoti, ki vzpostavita takšen stik, sta 69. pehotna divizija Združenih držav Amerike iz prve armade (ameriška 1. armada) in sovjetska 58. gardijska divizija iz 5. gardijske armade.
** Začetek sovjetskega napada na Berlin
** Italijanski diktator [[Benito Mussolini]] zapusti [[Milano]] in se odpravi proti [[Švica|Švici]].
* 26. april - Nemške sile izročijo izgnanega francoskega maršala [[Philippe Pétain|Philippa Pétaina]], bivšega predsednika razpuščene [[Vlada Vichyjske Francije|Vichyjske vlade]], nazaj v Francijo. Več drugih članov Vichyjske vlade pobegne v [[Italija|Italijo]] in [[Španija|Španijo]].
* 27. april - Zavezniške sile zavzamejo [[Milano]]
** Italijanski partizani ujamejo Mussolinija, ki z nemškim vozilom poskuša prečkati italijansko mejo v [[Švica|Švico]].
* 28. april - Mussolinija in več drugih ujetih fašistov, pripeljejo na kmetijo v [[Donga|Dongo]], kjer jih usmrtijo. Po usmrtitvi njihova trupla odpeljejo nazaj v Milano, kjer jih obesijo na droge na bencinski črpalki.
* 29. april - Hitler prejme obvestilo, da je bil Mussolini ujet in usmrčen. Hitler s tem dokončno sprejme odločitev, da stori samomor, da se s tem izogne ujetju [[Rdeča armada|Rdeče armade]].
* 30. april - Hitler v svojem berlinskem bunkerju, skupaj z svojo ženo [[Eva Braun|Evo Braun]], stori samomor. Njuna trupla odpeljalo na vrt pred bunker, kjer jih z bencinom zažgejo ter pokopljejo posmrtne ostanku trupel. [[Joseph Goebbels]] prevzame položaj kanclerja, [[Karl Dönitz]] pa položaj predsednika Tretjega rajha.
=== Maj 1945 ===
* [[Slika:Stars & Stripes & Hitler Dead2.jpg|sličica|Prve novice o Hitlerjevi smrti, objavljene 2. maja 1945.]]1. maj - V Italiji general SS [[Karl Wolff]] in vrhovni poveljnik 10. nemške armade general [[Heinrich von Vietinghoff]] začneta tajna pogajanja z zahodnimi zavezniki (pogovori so se sicer začeli že marca 1945 v Švici med operacijo Sunrise). Z zahodnimi zavezniki si želijo skleniti ločen mir. Toda [[Sovjetska zveza]] zahteva, da vse nemške oborožene sile v Italiji prenehajo s sovražnostjo, in prosi, da podpišejo listino o predaji, ki naroča brezpogojno predajo naslednji dan.
** Joseph Goebbels, skupaj z svojo [[Otroci družine Goebbels|družino]], v berlinskem bunkerju stori samomor. Njihova trupla prav tako sežgejo pred bunkerjem, posmrtne ostanke trupel pa pokopajo. Položaj kanclerja prevzame [[Ludwig von Krosigk]], admiral Dönitz pa prevzame vodenje pogajanj o predaji.
* 2. maj - General [[Hans Krebs]] v berlinskem bunkerju stori samomor, vendar pa njegovega trupla ne sežgejo.
** Bitka za Berlin se konča. Topniški general [[Helmut Weidling]], poveljnik obrambne cone prestolnice Tretjega rajha, zagotovi brezpogojno predajo nemške vojske sovjetskemu generalu [[Vasilij Ivanovič Čujkov|Vasiliju Čujkovu]].
** častnika, ki poveljujeta dvema armadnima skupinama, nameščeni severno od Berlina, general [[Kurt von Tippelskirch]], poveljnik 35., in general [[Hasso von Manteuffel]], poveljnik 3. tankovske armade, predstavita predajo zahodnim silam.
* 3. maj - RAF potopi nemške bojne ladje [[Cap Arcona]], [[Thielbek]] in [[Deutschland IV]], zasidrane v zalivu [[Zaliv Lübeck|Lübeck]], z več kot 7000 deportiranimi ljudmi na krovu.
* 4. maj - Na lüneburškem vresišču, regiji med mesti [[Hamburg]], [[Hannover]] in [[Bremen]], britanski maršal Montgomery sprejeme brezpogojno predajo, ki jo predstavita generala [[Hans-George von Friedeburga]] in [[Hans Kinzel]].
** Admiral Karl Dönitz razglasi, da je vojne v Evropi konec.
* 5. maj - Dönitz ukažem vsem nemškim U-podmornicam, da naj prenehajo z vojaškimi operacijami in se vrnejo v svoje baze.
** Na [[Češka|Češkem]] general [[Hermann Foertsch]] ob 14:30 ameriškemu generalu [[Jacob L. Devers|Jacobu L. Deversu]], poveljniku 6. ameriške vojaške skupine, predstavi predajo vseh svojih sil med češkimi gorami in reko [[Inn]] .
** Na [[Nizozemska|Nizozemskem]] se general [[Johannes Blaskowitz]], vrhovni poveljnik nemških čet, ob 16:00 preda kanadskemu generalu [[Charles Foulkes (kanadski general)|Charlesu Foulkesu]] v majhnem nizozemskem mestu [[Wageningen]].
** V [[Dresden|Dresdnu]] poveljnik [[Martin Mutschmann]] izvede obsežno nemško ofenzivo na vzhodni fronti, vendar ga ga dva dni pozneje sovjetske čete ujamejo med poskusom pobega.
* 6. maj - V [[Vroclav|Breslauu]], mestu, ki je bilo več mesecev okupirano, se general [[Hermann Niehoff]] ob 18:00 uri preda sovjetskim četam.
** V [[Reims]] ob 18:30 prispe general [[Alfred Jodl]] in po Dönitzovih navodilih ponudi predajo vseh nemških bojnih sil na zahodu zaveznikom. Jodl pošlje sporočilo Dönitzu, ki je takrat v [[Flensburg|Flensburgu]], in ga obvesti o Eisenhowerjevem položaju. Slednji zagrozi, da bo prekinil vsa pogajanja, če se Nemci ne bodo strinjali z vsemi postavljenimi pogoji (to je povsem enak položaj, kot ga je von Friedeburg doživel na začetku pogovorov z Montgomeryjem). Kmalu zatem Dönitz, soočen z zahtevami zaveznikov, sprejme pogoje in ukaže Jodlu, da podpiše popolno predajo vseh nemških sil.
* 7. maj - Ob 2:41 vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil general [[Alfred Jodl]] na sedežu vrhovnega poveljstva zavezniških ekspedicijskih sil v Reimsu podpiše brezpogojno kapitulacijo nacistične Nemčije, s katerimi prizna brezpogojno predajo vseh nemških sil in pove: »Vse sile pod nemškim poveljstvom v Srednji Evropi morajo prenehati z aktivnim delovanjem do 23:01 ure 8. maja 1945«.
* [[Slika:Field Marshall Keitel signs German surrender terms in Berlin 8 May 1945 - Restoration.jpg|sličica|Keitel med podpisovanjem nemške predaje 8. maja 1945.]]8. maj - Ob 23:01 nemški maršal [[Wilhelm Keitel]] kot načelnik generalštaba Oberkommando der Wehrmacht, general [[Hans-Jürgen Stumpff]] kot predstavnik [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] in admiral [[Hans-Georg von Friedeburg]] kot vrhovni poveljnik [[Kriegsmarine]], podpišejo dokument o predaji, v navzočnosti generala [[Georgij Konstantinovič Žukov|Georgija Žukova]] v imenu vrhovnega poveljstva [[Rdeča armada|Rdeče armade]], ameriškega generala [[Carl Spaatz|Carla Spaatza]], poveljnika strateških letalskih sil Združenih držav, maršala [[Arthur Tedder|Arthurja Tedderja]], delegata vrhovnega poveljnika zavezniške ekspedicijske sile in generala [[Jean de Lattre de Tassigny|Jeana de Lattre de Tassignyja]], poveljnika 1. francoske armade. S tem se Nacistična Nemčija preda zaveznikom in konča se druga svetovna vojna v Evropi.
V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu Kraljestvu]] in [[Francija|Franciji]] 8. maj razglasijo za dan zmage in organizirajo številne proslave. Sovjetska zveza razglasi za dan zmage 9. maj, ker je bil čas v Sovjetski zvezi, ob podpisu nemške predaje, 00:16 9. maja. 23. maja 1945 Nacistična Nemčija dokončno razpade, njeno ozemlje pa okupirajo in zavzamejo Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Združeno Kraljestvo in Francija.
== Viri ==
{{Refbegin}}
* {{Citation|last=Beevor|first=Antony|author-link=Antony Beevor|year=2002|title=[[Berlin: The Downfall 1945]]|publisher=Viking-Penguin Books}}
* {{Citation|author=Plenipotentiaries|date=5 June 1945|chapter-url=http://www.army.gov.au/Our-history/Primary-Materials/World-War-Two-1939-to-1945/~/media/Files/Our%20history/AAHU/Primary%20Materials/World%20War%20Two%201939-1945/Documents/Unconditional%20surrender%20of%20Germany%20-%20Command%20Paper%206648-1945.pdf|chapter=Declaration Regarding the Defeat of Germany and the Assumption of Supreme Authority with respect to Germany by the United Kingdom, the United States of America and the Union of Soviet Socialist Republics, and the provisional government of the French Republic (facsimile)|title=Germany No. i (1945): Unconditional Surrender of Germany Declaration and other Documents issued by the Governments of the United Kingdom, the United States of America and the Union of Soviet Socialist Republics, and the Provisional Government of the French Republic|pages=1–6 (3–7 PDF)|access-date=24 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130429062917/http://army.gov.au/Our-history/Primary-Materials/World-War-Two-1939-to-1945/~/media/Files/Our%20history/AAHU/Primary%20Materials/World%20War%20Two%201939-1945/Documents/Unconditional%20surrender%20of%20Germany%20-%20Command%20Paper%206648-1945.pdf|archive-date=29 April 2013|url-status=dead|df=dmy-all}}
* {{Citation|last=Ziemke|first=Earl F.|author-link=Earl F. Ziemke|year=1969|title=Battle for Berlin: End of the Third Reich|location=London|publisher=Macdomald & Co|page=128}}
* {{Citation|last=Ziemke|first=Earl F.|year=1990|url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/other/us-army_germany_1944-46_index.htm#contents|title=The U.S. Army in the occupation of Germany 1944–1946|publisher=[[Center of Military History, United States Army]], Washington, D. C.|id=Library of Congress Catalog Card Number 75-619027|chapter-url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/other/us-army_germany_1944-46_ch15.htm|chapter=Chapter XV: The Victory Sealed: Surrender at Reims}}
{{Refend}}
== Literatura ==
* [https://web.archive.org/web/20050507150818/http://www6.dw-world.de/en/worldwarII.php Deutsche Welle special coverage of the end of World War II]—features a global perspective.
* [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/7/newsid_3578000/3578325.stm On this Day 7 May 1945: Germany signs unconditional surrender]
* [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4497947.stm Account of German surrender], [[:en:BBC|BBC]]
* Charles Kiley ([[:en:Stars_and_Stripes_(newspaper)|Stars and Stripes]] Staff Writer).[https://web.archive.org/web/20070928060841/http://web.empacc.net/~booklink/ Details of the Surrender Negotiations ''This Is How Germany Gave Up'']
* [https://web.archive.org/web/20011219111055/http://www.geocities.com/skrzydla/Victory_parade.html London '45 Victory Parade, photos and the exclusion of the Polish ally]
* [http://english.pobediteli.ru/ Multimedia map of the war] (1024x768 & Macromedia Flash Plugin 7.x)
== Zunanje povezave ==
* {{Internet Archive short film|id=gov.archives.arc.36087|name=A Defeated People (1946)}}
* {{Internet Archive film|id=gov.archives.arc.39159|name=Civil Affairs In Germany (1945)}}
[[Kategorija:Zgodovina Evrope]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Evropi]]
6snu0ie5vgfn83isqnj3a4xqgnye1pq
Kapitulacija Fašistične Italije
0
521529
5722949
5722606
2022-07-23T15:02:51Z
A09090091
188929
slog, inf
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Dogodek|type=[[kapitulacija]]|image=Dopo la firma dell'armistizio 3 settembre 1943.jpg|caption=Od leve proti desni: Kenneth Strong, [[Giuseppe Castellano]], [[Walter Bedell Smith]] in Franco Montanari po podpisu premirja|date=3. september 1943|place=vojaška baza v [[Cassibile]]ju, [[Sicilija]]|cause=padec [[Benito Mussolini|Mussolinijevega režima]]|result=Italija se pridruži [[zavezniki druge svetovne vojne|zavzenikom]] <br/>nemška zasedba Apeninskega polotoka}}
Po padcu [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] 25. julija 1943 in ustanovitvi nove italijanske vlade je bilo 3. septembra 1943 med [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]] in zahodnimi zavezniki podpisano premirje, s čimer se je Italija pridružila [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikom]]. Nemci so to označili kot izdajo Italije Nemčiji.<ref>Howard McGaw Smyth, "The Armistice of Cassibile", ''Military Affairs'' 12:1 (1948), 12–35.</ref>
Predajo sta na konferenci generalov obeh strani v zavezniškem vojaškem taborišču v [[Cassibile|Cassibileju]] na [[Sicilija|Siciliji]], ki so ga pred kratkim zasedli zavezniki, podpisala generalmajor [[Walter Bedell Smith]], ki je zastopal zaveznike in brigadni general [[Giuseppe Castellano]], ki je zastopal Italijo. Kapitulacijo sta odobrila tako italijanski kralj [[Viktor Emanuel III.|Viktor Emanuel III]] kot tudi maršal Badoglio, takratni predsednik italijanske vlade.
Nemčija je hitro ukrepala tako, da je 12. septembra rešila Mussolinija, ki je bil zaprt v priporu v [[Rim|Rimu]], in 15. septembra napadla zavezniške italijanske sile v Italiji, južni [[Francija|Franciji]] in na [[Balkan|Balkanu]]. Italijanske sile so bile hitro poražene, cel italijanski [[Apeninski polotok]] pa je nato zasedla nemška vojska, ki je na severu polotoka ustanovila marionetno državo, [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]]. Kralj, italijanska vlada in večina mornarice so pobegnili na italijanska ozemlja, ki so jih prej zasedli zavezniki.
== Glej tudi ==
* [[Kapitulacija Nacistične Nemčije]]
== Sklici ==
<references />
== Viri ==
* {{cite book|first=Elena|last=Aga Rossi|title=Una nazione allo sbando|location=Bologna|language=it|year=1993}}
* {{cite book|first=Gianfranco|last=Bianchi|title=25 luglio, crollo di un regime|location=Milan|language=it|year=1963}}
* {{cite book|first=Luigi|last=Marchesi|title=Come siamo arrivati a Brindisi|location=Milan|language=it|year=1969}}
== Zunanje povezave ==
* {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20070929084029/http://www.romacivica.net/anpiroma/Resistenza/8_settembreo.htm Il diario del generale Giuseppe Castellano], La Sicilia, 8 settembre 2003
* {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20070810184758/http://www.romacivica.net/anpiroma/Resistenza/8_settembre.htm 8 Settembre 1943, l'armistizio] Centro Studi della Resistenza dell'Anpi di Roma
* [http://avalon.law.yale.edu/wwii/italy01.asp The Avalon Project at Yale Law School: Terms of the Armistice with Italy; September 3, 1943]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Italiji]]
[[Kategorija:Leto 1943]]
j2rm0035ewl72izlvj15fcwizjs5sap
Kapitulacija Nacistične Nemčije
0
521531
5722944
5722604
2022-07-23T14:53:25Z
A09090091
188929
slog, inf
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Dogodek|title=Kapitulacija Nacistične Nemčije|image=Field Marshall Keitel signs German surrender terms in Berlin 8 May 1945 - Restoration.jpg|caption=Nemški general [[Wilhelm Keitel]] med podpisovanjem dokumenta o kapitulaciji Nacistične Nemčije, 8. maja 1945 ob 23:01 uri.|date=8. maj 1945|time=23:01 po lokalnem času|place=[[Berlin]], [[Nemčija]]|cause=poraz Tretjega Rajha v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]}}
Predajo [[Tretji rajh|Nacistične Nemčije]] je potrdil nemški akt o predaji, ki je nato končal [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v [[Evropa|Evropi]]. Odločitev o predaji je bila objavljena 8. maja 1945. Dokončno odločitev so 8. maj 1945 zvečer v [[Karlshorst|Karlshorstu]] v [[Berlin|Berlinu]] podpisali predstavniki treh oboroženih služb, [[Oberkommando der Wehrmacht]] (OKW) in zavezniških ekspedicijskih sil, skupaj z vrhovnim poveljstvom sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]], pri čemer so se kot priče prijavili tudi nadaljnji predstavniki [[Francija|Francije]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref>{{cite book|last=Kershaw|first=Ian|title=The End; Germany 1944–45|date=2012|publisher=Penguin|pages=298}}</ref> Predaja je bila podpisana 8. maja 1945 ob 23:01 uri po lokalnem času.
Prehodni podpis predaje je bil podpisan na slovesnosti v [[Reims|Reimsu]] v zgodnjih urah 7. maja 1945. V večini Evrope se 8. maj praznuje kot [[dan zmage v Evropi]]; 9. maj praznujejo kot dan zmage v [[Rusija|Rusiji]], [[Belorusija|Belorusiji]], [[Srbija|Srbiji]] in [[Izrael|Izraelu]].
Listine o predaji so vsebovale tri jezikovne različice – [[Ruščina|rusko]], [[Angleščina|angleško]] in [[Nemščina|nemško]], pri čemer sta bila ruska in angleška različica v samem besedilu predaje razglašeni, da sta edini verodostojni.
== Glej tudi ==
* [[Kapitulacija Fašistične Italije]]
== Sklici ==
<references />
== Bibliografija ==
* Chaney, Otto Preston. ''Zhukov''. University of Oklahoma Press, 1996, {{ISBN|978-0806128078}}.
* {{cite book|last=Kershaw|first=Ian|author-link=Ian Kershaw|date=2012|orig-date=2011|title=[[The End: Hitler's Germany, 1944–45]]|publisher=Penguin|isbn=}}
* Pinkus, Oscar . ''The war aims and strategies of Adolf Hitler'', McFarland, 2005, {{ISBN|978-0786420544}}
* Ziemke, Earl F. "''[http://www.globalsecurity.org/military/library/report/other/us-army_germany_1944-46_index.htm#contents The U.S. Army in the occupation of Germany 1944–1946]''" Center of Military History, United States Army, Washington, D.C., 1990, {{LCCN|75619027}}
== Zunanje povezave ==
* Hansen, Reimar. [http://www.historytoday.com/reimer-hansen/germanys-unconditional-surrender/ Germany's Unconditional Surrender] article in History Today 5 May 1995.
* Kiley, Charles. [http://www.empacc.net/~booklink/ Details of the Surrender Negotiations: This Is How Germany Gave Up], ''[[:en:Stars_and_Stripes_(newspaper)|Stars and Stripes]]'' (a contemporary, 1945, US military newspaper account)
* Mosley, Philip E. [https://www.foreignaffairs.com/articles/united-states/1950-04-01/dismemberment-germany-allied-negotiations-yalta-potsdam/ Dismemberment of Germany] article in Foreign Affairs, April 1950.
* Samson, Oliver. [http://www.dw-world.de/dw/article/0,1564,1577141,00.html The German Capitulation Tangle], [[:en:Deutsche_Welle|Deutsche Welle]] 8 May 2005
[[Kategorija:Zgodovina Nemčije]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Nemčiji]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
tdnxbqcj6k1fi0z99o5oyc4m68ht9uv
Dan zmage v Evropi
0
521532
5722940
5722627
2022-07-23T14:47:52Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Winston Churchill waves to crowds in Whitehall in London as they celebrate VE Day, 8 May 1945. H41849.jpg|sličica|263x263_pik|[[Winston Churchill]] maha množicam iz Whitehalla 8. maja 1945 ob proslavljanju konca vojne.]]
'''Dan zmage v Evropi''' je dan, ki se ga praznuje v spomin, ko so zavezniki v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] uradno sprejeli brezpogojno [[Kapitulacija Nacistične Nemčije|predajo Nacistične Nemčije]] 8. maja 1945. [[Rusija]] in številne nekdanje sovjetske države praznujejo dan zmage 9. maja. Več držav vsako leto praznuje državne praznike, ki se imenujejo tudi '''Dan zmage nad nacizmom in fašizmom''', '''Dan osvoboditve''' ali '''Dan zmage'''. V Združenem kraljestvu in ZDA dan pogosto v krajšavi imenujejo '''VE Day''', izraz, ki je v pričakovanju zmage nastal že septembra 1944.<ref>{{cite web|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=VE+Day|last1=Harper|first1=Douglas|title=VE Day|work=Online Etymology Dictionary|access-date=12 March 2016}}</ref>
Konec vseh bojnih akcij je uradno nastopil ob 23:01 uri po srednjeevropskem času 8. maja 1945, ko je bil v vzhodni Evropi že 9. maj s časom 00:16, zato več držav nekdanjega [[Varšavski pakt|sovjetskega bloka]], vključno z [[Rusija|Rusijo]] in [[Belorusija|Belorusijo]], pa tudi nekatere države nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], kot npr. [[Srbija]], praznujejo dan zmage 9. maja.
== Zgodovina ==
28. aprila 1945 so italijanski partizani ujeli in usmrtili fašističnega diktatorja [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Nacistični diktator [[Adolf Hitler]] je 30. aprila 1945 storil samomor, zaradi treh razlogov: neizbežnega nemškega poraza; drugič, da se izogne zajetju Rdeče armade in tretjič, da se izogne Mussolinijevi usodi. Po Hitlerjevi smrti je odgovornost za predajo Nacistične Nemčije prevzel nemški general [[Karl Dönitz]]. Akt o vojaški predaji je bil prvič podpisan 7. maja ob 2:41 v sedežu SHAEF v [[Reims|Reimsu]],<ref>{{cite book|last=Hamilton|first=Charles|title=Leaders & Personalities of the Third Reich, Vol. 2|publisher=R. James Bender Publishing|year=1996|isbn=978-0-912138-66-4|location=San Jose, CA|pages=285, 286}}</ref> nekoliko spremenjeni dokument, ki velja za dokončno nemško listino o predaji, pa je bil podpisan 8. maja 1945 v Berlinu ob 21:20.
{{Citatni blok|text=Nemško vrhovno poveljstvo bo nemudoma izdalo ukaz vsem nemškim vojaškim, pomorskim in letalskim enotam ter vsem silam pod nemškim nadzorom, da do 8. maja 1945 do 23:01 ure po srednjeevropskem času prenehajo z aktivnim vojaškim delovanjem ...|title=Nemška listina o predaji|source=2. člen}}
Po porazu in kapitulaciji Nemčije je po vsem zahodnem svetu izbruhnilo veselje in praznovanje, zlasti v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]], [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Francija|Franciji]]. Več kot milijon ljudi se je zbralo na ulicah po vsem Združenem kraljestvu ter praznovalo konec evropskega dela vojne. V [[London|Londonu]] so se množice zbrale na trgu [[Trafalgar Square]] in navzgor do Buckinghamske palače, kjer so se [[kralj George VI]], [[Kraljica Elizabeta starejša|kraljica Elizabeta]] v spremstvu svojih hčerk in premier [[Winston Churchill]] pojavili na balkonu palače pred množico. Churchill je odšel na balkon palače Whitehall, kjer je nagovoril še eno veliko množico:{{sfn|Hermiston|2016|p=355}}
{{Citatni blok|text=Bog vas vse blagoslovi. To je tvoja zmaga. V naši dolgi zgodovini še nikoli nismo videli večjega dne od tega. Vsi, moški in ženske, ste dali vse od sebe.|author=[[Winston Churchill]] med govorom ob slavljenju zmage}}[[Slika:Harry Truman Announcing Surrender Of Germany.ogg|sličica|281x281_pik|Govor ameriškega predsednika [[Harry S. Truman|Harryja Trumana]] 8. maja 1945 ob razglasitvi zmage vojne v Evropi.]]
Na tej točki je Churchill prosil [[Ernesto Bevin|Ernesta Bevina]], naj pride ven in zaploska. Bevin pa je rekel: "Ne Winston, to je tvoj dan", in nadaljeval z dirigiranjem v petju skladbe [[For He's a Jolly Good Fellow]]. Kasneje so se politični predstavniki uradno udeležili praznovanj.<ref>{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/life-style/royal-family/queen-elizabeth-ve-day-75-princess-margaret-celebrate-london-crowds-king-a9490676.html|last=Barr|first=Sabrina|title=How Princess Elizabeth celebrated VE Day|work=The Independent|date=8 May 2020|access-date=11 May 2020}}</ref>
V Združenih državah Amerike je dogodek naredil veliko veselja, ta dan pa je ameriški predsednik [[Harry S. Truman]] dopolnil 61 let.<ref name="TrumanBirthday">{{cite news|title=Truman Marks Birthday|newspaper=The New York Times|date=9 May 1945|page=6}}</ref> Praznovanja so potekala v številnih ameriških mestih, zlasti na newyorškem Times Square.<ref>{{cite news|title=Army Extends Mourning Period|newspaper=New York Times|date=12 May 1945|page=13|agency=Associated Press}}</ref><ref>{{cite news|title=30 Days of Mourning For Roosevelt Ended|newspaper=New York Times|date=15 May 1945|page=4|author=United Press}}</ref> Predsednik Truman je dan zmage in njene proslave posvetil v spomin na pokojnega ameriškega predsednika [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Delana Roosevelta]], ki je 12. aprila, manj kot en mesec pred kapitulacijo Nemčije, umrl zaradi [[Znotrajmožganska krvavitev|možganske krvavitve]],<ref name="VEDay">{{cite news|title=Victory Wreath From Truman Is Laid On Hyde Park Grave of War President|newspaper=New York Times|date=9 May 1945|page=15|agency=Associated Press}}</ref> zastave po vsej Ameriki pa je pustil viseti na drogu. Pri tem je Truman dejal, da je njegova edina želja ta, da bi Roosevelt to dočakal in da bi bil priča temu dnevu.{{sfn|Telfer|2015|p=75}}
Tako Churchill kot tudi Truman sta rahlo ublažila veselje ob dnevu zmage in dejala, da vojna proti [[Japonska|Japonski]] še ni končana. V svoji radijski oddaji je Churchill ob 15:00 8. maja dejal: "Lahko si dovolimo kratko obdobje veselja, saj Japonska ostaja še vedno neporažena."{{sfn|Telfer|2015|p=33}}{{sfn|Hermiston|2016|p=356}} V Ameriki pa je Truman po radiju ob 9:00 dejal: "To je le polovično osvojena zmaga."{{sfn|Telfer|2015|p=76}}
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Victory Day Parade 2005-36.jpg|alt=|Ognjemet v [[Moskva|Moskvi]] ob praznovanju dneva zmage leta 2005.
Slika:Cérémonie commémorative du 8-mai-1945 Strasbourg 8 mai 2013 26.jpg|alt=|Slovesnost na Place de la République v [[Strasbourg|Strasbourgu]] v [[Francija|Franciji]], leta 2013.
Slika:In 5mei2014 096.jpg|alt=|Koncert na dan zmage v [[Amsterdam|Amsterdamu]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]] leta 2014.
Slika:Т-72Б Вооружённых Сил Казахстана.JPG|alt=|Tank T-72 na paradi ob dnevu zmage leta 2015 v [[Kazahstan|Kazahstanu]].
Slika:Парад в честь 70-летия Великой Победы - 19.jpg|alt=|Proslava ob dnevu zmage na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]] v Moskvi leta 2015.
Slika:День Победы в Армении 04.jpg|alt=|Slovesnost ob spomeniku mati Armenija, Erevan, Armenija (dan zmage leta 2018)
Slika:75th Anniversary of VE Day decorations, Poplar Avenue, Wetherby (8th May 2020) 001.jpg|alt=|Okrašena ulica v Wetherbyju, Združeno kraljestvo (2020)
Slika:The 75th Anniversary of Victory in Europe Day (49882960996).jpg|alt=|Slovesnost ob spominu na drugo svetovno vojno, [[Washington, D.C.|Washington D.C.]], Združene države Amerike (2020)
</gallery>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
{{Commons category-inline}}
* [https://www.parliament.uk/about/living-heritage/transformingsociety/private-lives/yourcountry/collections/ve-day/ Records from the UK Parliament Collections]
* [https://web.archive.org/web/20090508074451/http://www.life.com/image/first/in-gallery/26162/wwii-ve-day-may-8-1945 WWII: VE Day, May 8, 1945] – slideshow by ''[[:en:Life_magazine|Life magazine]]'' (archived)
* [http://dlo5.narod.ru/The_Russian_History_In_Audio.pdf Rare audio speeches of the famous historical persons] of the USSR, etc.
* {{YouTube|98nNVTVW8Hc|50th Anniversary Celebration of VE Day in Moscow}} by [[:en:Leon_Charney|Leon Charney]] on The Leon Charney Report.
[[Kategorija:Leto 1945]]
[[Kategorija:Prazniki]]
[[Kategorija:Evropski prazniki]]
bgiummg3zwgkkezvbmwep0pszpbmcwc
Dan osvoboditve Nizozemske
0
521534
5722937
5722634
2022-07-23T14:30:03Z
A09090091
188929
slog, -np
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Utrecht corso B.jpg|sličica|272x272_pik|Proslava ob dnevu osvoboditve leta 1960 v [[Utrecht|Ultrechu]].]]
[[Slika:The Girls @ bevrijdingsdag Zwolle.JPG|sličica|305x305_pik|Glasbeni festival ob dnevu osvoboditve leta 2008 v Zwolleju.]]
'''Dan osvoboditve''' je praznik na [[Nizozemska|Nizozemskem]], ki ga praznujejo vsako leto 5. maja,<ref>{{cite news|title=Public to return to Remembrance Day, Liberation Day events this year|url=https://nltimes.nl/2022/03/23/public-return-remembrance-day-liberation-day-events-year|access-date=31 March 2022|work=NL Times|publisher=NL Times|date=23 March 2022|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last1=Kozak|first1=Jackie|title=Town recognizes Netherlands Liberation Day|url=https://www.bradfordtoday.ca/local-news/town-recognizes-netherlands-liberation-day-3757697|access-date=31 March 2022|work=Bradford Today|date=7 May 2021|language=en}}</ref> v spomin na dan, ko so zahodni zavezniki osvobodili Nizozemsko izpod skoraj 5 let trajajoče nemške okupacije.<ref>{{Cite book|last=Bomhard|first=Susanne|url=https://www.worldcat.org/oclc/307462650|title=At home in Holland : a practical guide for living in the Netherlands.|date=2009|publisher=Eburon|others=|isbn=978-90-5972-286-6|edition=11th|location=Delft|pages=274|oclc=307462650}}</ref><ref>{{Cite book|last=Mathijssen|first=Brenda|url=https://www.worldcat.org/title/funerary-practices-in-the-netherlands/oclc/1121204485|title=Funerary practices in the Netherlands|last2=Venhorst|first2=Claudia|date=2019|publisher=Emerald Publishing Limited|isbn=978-1-78769-873-4|pages=191|language=English|oclc=1121204485|url-access=subscription}}</ref>
Nizozemsko so osvobodile kanadske sile, britanske pehotne divizije, britanski I. korpus, 1. poljska oklepna divizija, ameriške, belgijske, nizozemske in češkoslovaške čete. Dele države, zlasti jugovzhodne, je osvobodila britanska druga armada s podporo ameriških in poljskih zračnih sil ter francoskih zračnih sil. 5. maja 1945 sta v Hotelu de Wereld v Wageningenu poveljnik I. kanadskega korpusa generalpodpolkovnik [[Charles Foulkes (kanadski general)|Charles Foulkes]] in vrhovni poveljnik Oberbefehlshaber Niederlande generaloberst [[Johannes Blaskowitz]] sprejela dogovor o umiku vseh nemških sil iz ozemlja Nizozemske. Dogovor o kapitulaciji je bil podpisan naslednji dan v dvorani sosednje univerze Wageningen.
Po osvoboditvi leta 1945 so dan osvoboditve praznovali vsakih pet let. Leta 1990 je bil dan razglašen za državni praznik z namenom, da bi se vsako leto spominjali in praznovali osvoboditev. V večini krajev na Nizozemskem potekajo festivali s paradami in glasbenimi festivali po vsej državi.
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* {{in lang|nl}} [http://www.4en5mei.nl/ Nationaal Comité 4 en 5 mei]
* [https://web.archive.org/web/20040124052455/http://www.geocities.com/capitolHill/rotunda/2209/Netherlands.html WWII: Liberation of the Netherlands - Canada at War]
* [https://web.archive.org/web/20070928103433/http://www.memorial-montormel.org/?id=70 1st Polish armoured division liberating Netherlands]
* [https://web.archive.org/web/20070928103453/http://www.memorial-montormel.org/?id=71 4th Canadian armoured division liberating Netherlands]
[[Kategorija:Prazniki]]
[[Kategorija:Nizozemski prazniki]]
l9jfm2zd440kufmggisyyv0kz6pidw8
Sokol (rod)
0
521544
5722995
5722722
2022-07-23T18:30:38Z
Yerpo
8417
+podatek
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Sokol}}
{{Taksonomka
| name = Sokol
| image = Sooty Falcon, Allée des Baobabs near Morondava, Madagascar.jpg
| image_width = 240px
| image_caption = Sajasti sokol
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Falconiformes]] (ujede)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = '''''Falco'''''
| genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| type_species = ''Falco subbuteo''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
}}
'''Sokol''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco''''') je [[rod (biologija)|rod]] plenilskih [[ptiči|ptic]] iz družine [[sokoli|sokolov]], v katerega uvrščamo 38 živečih [[vrsta (biologija)|vrst]], razširjenih po vsem svetu. S tem so najštevilčnejši rod sokolov.<ref name="IOC">{{navedi splet |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/falcons/ |title=Seriemas, falcons |work=IOC World Bird List 12.1 |editor-first1=Frank |editor-last1=Gill |editor-last2=Donsker |editor-first2=David |editor-last3=Rasmussen |editor-first3=Pamela |date=2022-02-01 |publisher=Mednarodna zveza ornitologov |accessdate=2022-07-22}}</ref> Natančneje jih uvrščamo v poddružino Falconinae in pleme Falconini, skupaj z najbližje sorodnima rodovoma ''[[Microhierax]]'' in ''[[Polihierax]]''.<ref>{{cite journal | last=Griffiths | first=Carole S. | last2=Barrowclough | first2=George F. | last3=Groth | first3=Jeff G. | last4=Mertz | first4=Lisa | title=Phylogeny of the Falconidae (Aves): a comparison of the efficacy of morphological, mitochondrial, and nuclear data | journal=Molecular Phylogenetics and Evolution | volume=32 | issue=1 | year=2004 | doi=10.1016/j.ympev.2003.11.019 | pages=101–109}}</ref> Različni predstavniki imajo v [[slovenščina|slovenščini]] ljudsko poimenovanje »sokol« ([[sokol selec]], [[mali sokol]] idr.) ali »postovka« ([[postovka]], [[rdečenoga postovka]] idr.), posebno poimenovanje pa ima še [[škrjančar]].<ref>{{navedi revijo |last1=Jančar |first1=Tomaž |last2=Bračko |first2=Franc |last3=Grošelj |first3=Peter |last4=Mihelič |first4=Tomaž |last5=Tome |first5=Davorin |last6=Trilar |first6=Tomi |last7=Vrezec |first7=Al |year=1999 |title=Imenik ptic zahodne Palearktike |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9CAWNWCD |journal=[[Acrocephalus (revija)|Acrocephalus]] |volume=20 |issue=94-96 |cobiss=69621}}</ref>
Podobno kot ostali sokoli so to dnevno aktivni lovci, ki se prehranjujejo z raznolikim plenom, od [[žuželke|žuželk]] do [[ptiči|ptic]] in malih [[sesalci|sesalcev]]. Prepoznavni so po vitkem telesu, ostrih [[Perut|perutih]] in navzdol zakrivljenem [[kljun]]u z ostro konico ter zobcem na robu zgornje čeljustnice, ki ga uporabljajo za usmrtitev plena.<ref>{{navedi splet |author1=Winkler, D.W. |author2=Billerman, S.M. |author3=Lovette, I.J. |year=2020 |title=Falcons and Caracaras (Falconidae) |version=1.0 |work=Birds of the World |editor1=Billerman, S.M. |editor2=Keeney, B.K. |editor3=Rodewald, P.G. |editor4=Schulenberg, T.S. |publisher=Cornell Lab of Ornithology |location=Ithaca |doi=10.2173/bow.falcon1.01 |url=https://birdsoftheworld.org/bow/species/falcon1/cur/introduction |accessdate=2022-07-22}}</ref>
== Seznam vrst<ref name="IOC"/> ==
{| class="wikitable"
|-
! Ime !! Razširjenost !! Slika
|-
|[[južna postovka]]<br>(''Falco naumanni'') || [[Južna Evropa]], severozahodna [[Afrika]], vzhodno do Kitajske || [[File:Falco naumanni, Israel 02.jpg|90px]]
|-
|[[postovka]]<br/>(''Falco tinnunculus'') || Afrika, [[Evrazija]] || [[File:Common kestrel falco tinnunculus.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rupicolus]]'' || [[Južna Afrika (regija)|Južna Afrika (regija)]] || [[File:Rock Kestrel (Falco rupicolus), Mountain Zebra NP, South Africa.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco newtoni]]'' || [[Madagaskar]] || [[File:Madagascar Kestrel RWD.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco punctatus]]'' || [[Mavricij]] || [[File:Falco punctatus.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco araeus]]'' || [[Sejšeli]] || [[File:Falco araea Seychelles Kestrel side views (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco moluccensis]]'' || južni [[Filipini]], [[Java]], [[Bali]], [[Sulavezi]], [[Moluki]] in [[Mali Sundski otoki]] || [[File:Spotted kestrel flying (16862666012).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco cenchroides]]'' || [[Nova Gvineja]], [[Avstralija]] || [[File:Nankeen Kestrel - Bimbi.jpg|90px]]
|-
|[[ameriška postovka]]<br/>(''Falco sparverius'') || Ameriki || [[File:AmericanKestrel02.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rupicoloides]]'' || [[Vzhodna Afrika|Vzhodna]] in Južna Afrika || [[File:Hi There (41472582).jpeg|90px]]
|-
|''[[Falco alopex]]'' || južni obronki [[Sahara|Sahare]] od [[Mavretanija|Mavretanije]] do [[Etiopija|Etiopije]] in [[Kenija|Kenije]] || [[File:Falco alcopex.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco ardosiaceus]]'' || [[podsaharska Afrika]] (razen Južne Afrike) || [[File:Grey Kestrel (Falco ardosiaceus) (6861327565).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco dickinsoni]]'' || južni del Afrike od [[Angola|Angole]] in [[Namibija|Namibije]] do Kenije in [[Mozambik]]a || [[File:Dickinson's Kestrel (Falco dickinsoni) (23164736424).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco zoniventris]]'' || Madagaskar || [[File:Cerchneis zoniventris.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco chicquera]]'' || podsaharska Afrika in [[Južna Azija]] vzhodno do [[Bangladeš]]a || [[File:Red-Necked Falcon.JPG|90px]]
|-
|[[rdečenoga postovka]]<br/>(''Falco vespertinus'') || od [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] do [[Srednja Azija|Srednje Azije]] || [[File:Red-footed Falcon.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco amurensis]]'' || vzhodna [[Sibirija]], [[Korejski polotok]] in severovzhod [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] || [[File:Amur falcon, Falco amurensis, male at Eendracht Road, Suikerbosrand, Gauteng, South Africa (25817217862).jpg|90px]]
|-
|[[sredozemski sokol]]<br/>(''Falco eleonorae'') || [[Sredozemlje]] || [[File:Eleonorenfalke1.jpg|90px]]
|-
|[[sajasti sokol]]<br/>(''Falco concolor'') || severovzhodna Afrika vzhodno do [[Pakistan]]a || [[File:Sooty Falcon, Allée des Baobabs near Morondava, Madagascar.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco femoralis]]'' || [[Srednja Amerika|Srednja]] in [[Južna Amerika]] || [[File:Falcão De Coleira Aplomado Falcon Falco Femoralis (45602460).jpeg|90px]]
|-
|[[mali sokol]]<br/>(''Falco columbarius'') || [[Severna Amerika]], [[Palearktika]] || [[File:Falco columbarius PP.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rufigularis]]'' || Srednja in Južna Amerika || [[File:OFalco rufigularis Bat Falcon (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco deiroleucus]]'' || Srednja in Južna Amerika || [[File:Falco deiroleucus - Orange-breasted Falcon.JPG|90px]]
|-
|[[škrjančar]]<br/>(''Falco subbuteo'') || Palearktika || [[File:Hobby - Falco subbuteo.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco cuvierii]]'' || podsaharska Afrika || [[File:African Hobby bwindi jan06 (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco severus]]'' || [[Jugovzhodna Azija]], Nova Gvineja, [[Salomonovi otoki]] || [[File:Oriental Hobby - Falco severus - Falco (2526569907).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco longipennis]]'' || Mali Sundski otoki, Avstralija || [[File:Australian Hobby Pikedale Jul02.JPG|90px]]
|-
|''[[Falco novaeseelandiae]]'' || [[Nova Zelandija]] in nekateri okoliški otoki || [[File:Nz falcon.JPG|90px]]
|-
|''[[Falco berigora]]'' || Avstralija, Nova Gvineja || [[File:Brown falcon.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco hypoleucos]]'' || Avstralija || [[File:Grey Falcon (1) - Christopher Watson (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco subniger]]'' || Avstralija || [[File:Falco subniger.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco jugger]]'' || [[Južna Azija]] od Pakistana do [[Mjanmar]]ja || [[File:Laggar Falcon adult male.jpg|90px]]
|-
|[[sokol plenilec]]<br/>(''Falco cherrug'') || Srednja Evropa do Srednje Azije || [[File:Сокол балобан на обучении (Falco cherrug).jpg|90px]]
|-
|[[arktični sokol]]<br/>(''Falco rusticolus'') || [[Arktika]] || [[File:Gyr falcon - Falco rusticolus - Fálki 2.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco mexicanus]]'' || osrednji del Severne Amerike || [[File:Falco mexicanus -San Luis Obispo, California, USA-8.jpg|90px]]
|-
|[[sokol selec]]<br/>(''Falco peregrinus'') || svet || [[File:Falco peregrinus m Humber Bay Park Toronto.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco fasciinucha]]'' || [[Vzhodna Afrika]] || [[File:Taita Falcon at the World Center for Birds of Prey, Boise, Idaho, USA.jpg|90px]]
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikivrste|Falco}}
* {{Zbirka-medvrstično|Falco|sokol}}
{{Taxonbar|from=Q43489}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
cw8szvxaq9pssnifr3i9w27hvn9rvdw
Kapitulacija Japonskega cesarstva
0
521545
5722938
5722786
2022-07-23T14:37:08Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Mamoru Shigemitsu signs the Instrument of Surrender, officially ending the Second World War.jpg|sličica|287x287_pik|Japonski minister za zunanje zadeve [[Mamoru Shigemitsu]] pri podpisovanju japonske listine o predaji na krovu bojne ladje [[USS Missouri (BB-63)|USS Missouri]], medtem ko ga general [[Richard K. Sutherland]] opazuje, 2. septembra 1945.]]
Japonski cesar [[Hirohito]] je 15. avgusta 1945 napovedal predajo [[Japonski imperij|Japonskega cesarstva]], premirje pa je uradno podpisal 2. septembra 1945, s čimer se je končala [[druga svetovna vojna]]. Do konca julija 1945 cesarska japonska mornarica (IJN) ni mogla več voditi večjih operacij, neizbežna je bila tudi zavezniška invazija na Japonsko. [[Združene države Amerike]] so skupaj z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]] in [[Kitajska|Kitajsko]] na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]] 26. julija 1945 pozvale k brezpogojni predaji japonskih oboroženih sil. Kljub opozorilu se Japonska ni hotela predati in je še naprej nadaljevala boje. To je povzročilo veliko skrbi, da bi vojna trajala še dlje časa in da bi s tem bile povzročene še dodatne smrtne žrtve. Zavezniki so kot eno izmed zadnjih možnosti h pozivom k predaji sprejeli napad na Japonsko z [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrskimi bombami]], medtem, ko se je [[Sovjetska zveza]] prav tako začela pripravljati na napad na Japonsko.
== Jedrski napadi ==
{{Glavni|Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija}}
6. avgusta 1945 ob 8:16 so Združene države Amerike odvrgle atomsko jedrsko bombo nad japonskim mestom [[Hirošima]]. Šestnajst ur pozneje je ameriški predsednik [[Harry S. Truman]] ponovno pozval Japonsko k predaji in jih posvaril, da lahko iz zraka pričakujejo dež ruševin, kakršnega na tej zemlji še niso videli, če ne bodo sprejeli predaje. Pozno zvečer 8. avgusta 1945 je Sovjetska zveza v skladu s sporazumi na [[Jaltska konferenca|jaltski konferenci]], vendar v nasprotju s sovjetsko-japonskim paktom o nevtralnosti napovedala vojno. Kmalu po polnoči 9. avgusta 1945 pa je Sovjetska zveza napadla cesarsko japonsko marionetno državo [[Mandžukuo]]. Ob 11:01 uri 9. avgusta so ZDA odvrgle drugo atomsko jedrsko bombo, tokrat na japonsko mesto [[Nagasaki]]. Po vseh teh dogodkih je posredoval cesar Hirohito, ki je ukazal japonskemu vrhovnemu svetu za vodenje vojne naj nemudoma sprejme pogoje zaveznikov s potsdamske konference za konec vojne. Po še nekaj dneh pogajanj in neuspešnem državnem udaru, je cesar Hirohito 15. avgusta posnel radijski nagovor, v katerem je napovedal brezpogojno predajo Japonske zaveznikom.
== Premirje ==
28. avgusta so zavezniške sile začele z okupacijo Japonske. Slovesnost o predaji je bila 2. septembra 1945 na krovu bojne ladje ameriške mornarice [[USS Missouri (BB-63)|USS Missouri]], na kateri so uradniki japonske vlade podpisali japonski dokument o predaji in s tem končali drugo svetovno vojno. Vendar pa so izolirani vojaki in osebje iz japonskih daljnosežnih sil po vsej [[Azija|Aziji]] in [[Tihi ocean|Pacifiku]] več mesecev in let po podpisu premirja zavračali predajo, nekateri so se predali komaj leta 1970. O vlogi atomskih bombnih napadov pri brezpogojni predaji Japonske in o kritikah obeh napadov se še vedno razpravlja. Vojno stanje se je uradno končalo z 28. aprilom 1952, ko je začela veljati San Franciška pogodba. Minila so še štiri leta, preden sta Japonska in Sovjetska zveza podpisali skupno sovjetsko-japonsko izjavo iz leta 1956, ki je uradno končala njuno vojno stanje.
== Glej tudi ==
* [[Kapitulacija Nacistične Nemčije]]
* [[Kapitulacija Fašistične Italije]]
== Zunanje povezave ==
* [https://www.archives.gov/exhibits/featured-documents/japanese-surrender-document Japanese Instruments of Surrender]
* {{Internet Archive short film|gov.archives.arc.39079|Japanese Sign Final Surrender}}
* {{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=F7incPwTOxI|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211030/F7incPwTOxI|archive-date=30 October 2021|title=Footage of the Moment the Japanese Surrendered|publisher=[[Smithsonian Channel]]|work=[[Fall of Japan: In Color]]|date=4 June 2015}}
* [https://web.archive.org/web/20120527160043/http://www.fco.gov.uk/resources/en/pdf/pdf10/fco_churchillstalin1945k Minutes of private talk] between British Prime Minister [[:en:Winston_Churchill|Winston Churchill]] and Marshal [[:en:Joseph_Stalin|Joseph Stalin]] at the [[:en:Potsdam_Conference|Potsdam Conference]] on 17 July 1945
* {{cite journal|author=Hasegawa, Tsuyoshi|date=1 August 2007|title=The Atomic Bombs and the Soviet Invasion: What Drove Japan's Decision to Surrender?|url=http://www.japanfocus.org/-Tsuyoshi-Hasegawa/2501/article.html|journal=[[The Asia-Pacific Journal]]|volume=5|issue=8|ref=none}} – Article ID 2501 – [https://apjjf.org/-Tsuyoshi-Hasegawa/2501/article.pdf PDF]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
2kwwvjy1gv1g6zqu4c8v7g1rquibuha
5722946
5722938
2022-07-23T14:56:26Z
A09090091
188929
inf
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Dogodek|image=Mamoru Shigemitsu signs the Instrument of Surrender, officially ending the Second World War.jpg|caption=Japonski minister za zunanje zadeve [[Mamoru Shigemitsu]] pri podpisovanju japonske listine o predaji na krovu bojne ladje [[USS Missouri]], medtem ko ga general Richard K. Sutherland opazuje|date=2. september 1945|place=[[USS Missouri]], [[Tokijski zaliv]]|type=[[kapitulacija]]|cause=[[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] ter kasnejša japonska predaja}}
Japonski cesar [[Hirohito]] je 15. avgusta 1945 napovedal predajo [[Japonski imperij|Japonskega cesarstva]], premirje pa je uradno podpisal 2. septembra 1945, s čimer se je končala [[druga svetovna vojna]]. Do konca julija 1945 cesarska japonska mornarica (IJN) ni mogla več voditi večjih operacij, neizbežna je bila tudi zavezniška invazija na Japonsko. [[Združene države Amerike]] so skupaj z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]] in [[Kitajska|Kitajsko]] na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]] 26. julija 1945 pozvale k brezpogojni predaji japonskih oboroženih sil. Kljub opozorilu se Japonska ni hotela predati in je še naprej nadaljevala boje. To je povzročilo veliko skrbi, da bi vojna trajala še dlje časa in da bi s tem bile povzročene še dodatne smrtne žrtve. Zavezniki so kot eno izmed zadnjih možnosti h pozivom k predaji sprejeli napad na Japonsko z [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrskimi bombami]], medtem, ko se je [[Sovjetska zveza]] prav tako začela pripravljati na napad na Japonsko.
== Jedrski napadi ==
{{Glavni|Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija}}
6. avgusta 1945 ob 8:16 so Združene države Amerike odvrgle atomsko jedrsko bombo nad japonskim mestom [[Hirošima]]. Šestnajst ur pozneje je ameriški predsednik [[Harry S. Truman]] ponovno pozval Japonsko k predaji in jih posvaril, da lahko iz zraka pričakujejo dež ruševin, kakršnega na tej zemlji še niso videli, če ne bodo sprejeli predaje. Pozno zvečer 8. avgusta 1945 je Sovjetska zveza v skladu s sporazumi na [[Jaltska konferenca|jaltski konferenci]], vendar v nasprotju s sovjetsko-japonskim paktom o nevtralnosti napovedala vojno. Kmalu po polnoči 9. avgusta 1945 pa je Sovjetska zveza napadla cesarsko japonsko marionetno državo [[Mandžukuo]]. Ob 11:01 uri 9. avgusta so ZDA odvrgle drugo atomsko jedrsko bombo, tokrat na japonsko mesto [[Nagasaki]]. Po vseh teh dogodkih je posredoval cesar Hirohito, ki je ukazal japonskemu vrhovnemu svetu za vodenje vojne naj nemudoma sprejme pogoje zaveznikov s potsdamske konference za konec vojne. Po še nekaj dneh pogajanj in neuspešnem državnem udaru, je cesar Hirohito 15. avgusta posnel radijski nagovor, v katerem je napovedal brezpogojno predajo Japonske zaveznikom.
== Premirje ==
28. avgusta so zavezniške sile začele z okupacijo Japonske. Slovesnost o predaji je bila 2. septembra 1945 na krovu bojne ladje ameriške mornarice [[USS Missouri (BB-63)|USS Missouri]], na kateri so uradniki japonske vlade podpisali japonski dokument o predaji in s tem končali drugo svetovno vojno. Vendar pa so izolirani vojaki in osebje iz japonskih daljnosežnih sil po vsej [[Azija|Aziji]] in [[Tihi ocean|Pacifiku]] več mesecev in let po podpisu premirja zavračali predajo, nekateri so se predali komaj leta 1970. O vlogi atomskih bombnih napadov pri brezpogojni predaji Japonske in o kritikah obeh napadov se še vedno razpravlja. Vojno stanje se je uradno končalo z 28. aprilom 1952, ko je začela veljati San Franciška pogodba. Minila so še štiri leta, preden sta Japonska in Sovjetska zveza podpisali skupno sovjetsko-japonsko izjavo iz leta 1956, ki je uradno končala njuno vojno stanje.
== Glej tudi ==
* [[Kapitulacija Nacistične Nemčije]]
* [[Kapitulacija Fašistične Italije]]
== Zunanje povezave ==
* [https://www.archives.gov/exhibits/featured-documents/japanese-surrender-document Japanese Instruments of Surrender]
* {{Internet Archive short film|gov.archives.arc.39079|Japanese Sign Final Surrender}}
* {{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=F7incPwTOxI|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211030/F7incPwTOxI|archive-date=30 October 2021|title=Footage of the Moment the Japanese Surrendered|publisher=[[Smithsonian Channel]]|work=[[Fall of Japan: In Color]]|date=4 June 2015}}
* [https://web.archive.org/web/20120527160043/http://www.fco.gov.uk/resources/en/pdf/pdf10/fco_churchillstalin1945k Minutes of private talk] between British Prime Minister [[:en:Winston_Churchill|Winston Churchill]] and Marshal [[:en:Joseph_Stalin|Joseph Stalin]] at the [[:en:Potsdam_Conference|Potsdam Conference]] on 17 July 1945
* {{cite journal|author=Hasegawa, Tsuyoshi|date=1 August 2007|title=The Atomic Bombs and the Soviet Invasion: What Drove Japan's Decision to Surrender?|url=http://www.japanfocus.org/-Tsuyoshi-Hasegawa/2501/article.html|journal=[[The Asia-Pacific Journal]]|volume=5|issue=8|ref=none}} – Article ID 2501 – [https://apjjf.org/-Tsuyoshi-Hasegawa/2501/article.pdf PDF]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
673g2zwrtz1m59c9tbm0srjkb0qxp6h
Dan zmage nad Japonsko
0
521546
5722935
5722788
2022-07-23T14:28:03Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:2015 China Victory Day Parade (1).jpg|sličica|272x272_pik|Praznovanje dneva zmage nad Japonsko na Kitajskem leta 2015.]]
'''Dan zmage nad Japonsko''' (znan tudi kot '''Dan VJ''', '''Dan zmage v Pacifiku''' ali '''Dan V-P''')<ref name="vp_day">{{Cite web|url=https://www.awm.gov.au/articles/encyclopedia/vp_day|title=Victory in the Pacific (VP) Day|publisher=Australian War Memorial|access-date=August 15, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190815090305/https://www.awm.gov.au/articles/encyclopedia/vp_day|archive-date=August 15, 2019|url-status=live}}</ref> je dan, ki se ga praznuje v spomin, ko se je [[Kapitulacija Japonskega cesarstva|Japonska predala v]] [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], s čimer se je vojna dejansko končala. Izraz je bil uporabljen za oba dneva, ko je bila dana prvotna napoved Japonske predaje 15. avgusta 1945 na Japonskem in zaradi razlik v svetovnih časopisih 14. avgust 1945 (ko je bila objavljena v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in na vzhodnopacifiških otokih) – pa tudi 2. septembra 1945, ko je bil podpisan dokument o predaji, ki je uradno končal drugo svetovno vojno.
15. avgust je uradni dan '''V-J''' v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], medtem ko je uradni praznik v ZDA 2. septembra,<ref>{{cite web|url=http://www.history.com/this-day-in-history/vj-day|title=History.com|access-date=August 14, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100307233939/http://www.history.com/this-day-in-history/vj-day|archive-date=March 7, 2010|url-status=dead|df=}}</ref> ki se imenuje '''Dan V-J'''. Tovrstno poimenovanje so izbrali zavezniki, potem ko so poimenovali '''Dan V-E''' za zmago v [[Evropa|Evropi]].
2. septembra 1945 je bila na krovu bojne ladje [[USS Missouri (BB-63)|USS Missouri]] v [[Tokijski zaliv|Tokijskem zalivu]] podpisana uradna predaja. Na Japonskem je 15. avgust običajno znan kot "dan spomina na konec vojne" (Shūsen-kinenbi); uradno ime dneva, vendar se ga obeležuje tudi kot dan za žalovanje za mrtve v vojni in molitev za mir (Senbotsusha o tsuitōshi heiwa o kinensuru hi). To uradno ime praznika je bilo sprejeto leta 1982 z odlokom, ki ga je izdala japonska vlada.<ref>{{cite web|url=http://www.mhlw.go.jp/houdou/2007/08/h0808-1.html|script-title=ja:厚生労働省:全国戦没者追悼式について|language=ja|access-date=February 16, 2008|date=August 8, 2007|publisher=[[Ministry of Health, Labour and Welfare (Japan)|Ministry of Health, Labour and Welfare]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20080321222154/http://www.mhlw.go.jp/houdou/2007/08/h0808-1.html|archive-date=March 21, 2008|url-status=live}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[Dan zmage v Evropi]]
* [[Kapitulacija Japonskega cesarstva]]
== Sklici ==
<references />
[[Kategorija:Prazniki]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
8gxpn92zacatibrdmqz18hq49aihhbx
Pogovor o predlogi:Naravne znamenitosti Slovenije
11
521551
5723013
5722864
2022-07-23T19:42:23Z
Pinky sl
2932
/* Pogoj vključitve */
wikitext
text/x-wiki
== Pogoj vključitve ==
Kaj zdaj pomeni "Naravna znamenitost"? Kakšni so pogoji za dodajanje v to predlogo? Če je to volja uporabnikov, je to NPOV in bi morali predlogo izbrisati. Ali je to kakšna zaščita, ker če je, jih tu manjka verjetno precej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:39, 23. julij 2022 (CEST)
: Kakor jaz vem, naravne znamenitosti razglašajo občine in jih je lahko ogromno, glede na prioritete občine (lahko so tudi posamezna drevesa - dendrološki naravni spomeniki; parki ob gradovih ali drevoredi - spomeniki oblikovane narave; lahko je celoten Krajinski park ... tako, da bi jaz rekla, da je predloga v taki obliki nesmiselna. Če že, bi morala biti predloga organizirana po občinah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:42, 23. julij 2022 (CEST)
f2y9seo91dwo3eojky3ouvdqo7byf61
5723014
5723013
2022-07-23T19:47:11Z
A09090091
188929
/* Pogoj vključitve */ Odgovor
wikitext
text/x-wiki
== Pogoj vključitve ==
Kaj zdaj pomeni "Naravna znamenitost"? Kakšni so pogoji za dodajanje v to predlogo? Če je to volja uporabnikov, je to NPOV in bi morali predlogo izbrisati. Ali je to kakšna zaščita, ker če je, jih tu manjka verjetno precej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:39, 23. julij 2022 (CEST)
: Kakor jaz vem, naravne znamenitosti razglašajo občine in jih je lahko ogromno, glede na prioritete občine (lahko so tudi posamezna drevesa - dendrološki naravni spomeniki; parki ob gradovih ali drevoredi - spomeniki oblikovane narave; lahko je celoten Krajinski park ... tako, da bi jaz rekla, da je predloga v taki obliki nesmiselna. Če že, bi morala biti predloga organizirana po občinah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:42, 23. julij 2022 (CEST)
::Pinky, v takem primeru se mi zdi edino smiselno imeti nek switch (tako kot pri ostalih predlogah o občinskih predlogah). Ne zdi se mi smiselno imeti 212 vrstic s po eno povezavo; pa tudi za nabiranje bo potrebnega precej dela. Se jaz javim za tole slednje; bom pogledal po občinskih straneh '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:47, 23. julij 2022 (CEST)
qa9vp0h9fbol53yqz25aas2isyagrs7
Pogovor o kategoriji:Ovčarji
15
521555
5722907
5722904
2022-07-23T12:04:07Z
Ljuba brank
92351
wikitext
text/x-wiki
== ==
@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]
V članku [[Mednarodna kinološka zveza]], odstavku ''Klasifikacija po FCI'' je navedena pasma psov ''Ovčarski pes'' in ''pastirski pes''. Slednjo kategorijo najdem tudi v drugih jezikih. Ali ne bi bilo smiselno kategorijo ''Ovčarji'' spremeniti v ''Ovčarski psi'' in to uvrstiti med kategorijo ''Pastirski psi''. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 23. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Se strinjam, FCIja nisem gledal. Prav tako nisem čisto prepričan, da so v kategoriji vsi ovčarji. Kateri psi pa potem spadajo v ''Pastirski psi''? Kakšna je nato sploh razlika? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:57, 23. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Seveda niso. Če samo pogledaš obe kategoriji v angleščini, vidiš koliko različnih vrst je, posebej v kategoriji ''Pastiski psi'' (Category:Herding dogs). To bi moral rešiti kakšen kinolog in najprej pospraviti po naši wiki. Kategorije bi pa lahko že takoj nastavil v skladu s FCI. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:03, 23. julij 2022 (CEST)
dtch58zstmjrk45ypvtvacy9fll1skm
5722908
5722907
2022-07-23T12:09:46Z
A09090091
188929
Odgovor
wikitext
text/x-wiki
== ==
@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]
V članku [[Mednarodna kinološka zveza]], odstavku ''Klasifikacija po FCI'' je navedena pasma psov ''Ovčarski pes'' in ''pastirski pes''. Slednjo kategorijo najdem tudi v drugih jezikih. Ali ne bi bilo smiselno kategorijo ''Ovčarji'' spremeniti v ''Ovčarski psi'' in to uvrstiti med kategorijo ''Pastirski psi''. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 23. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Se strinjam, FCIja nisem gledal. Prav tako nisem čisto prepričan, da so v kategoriji vsi ovčarji. Kateri psi pa potem spadajo v ''Pastirski psi''? Kakšna je nato sploh razlika? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:57, 23. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Seveda niso. Če samo pogledaš obe kategoriji v angleščini, vidiš koliko različnih vrst je, posebej v kategoriji ''Pastiski psi'' (Category:Herding dogs). To bi moral rešiti kakšen kinolog in najprej pospraviti po naši wiki. Kategorije bi pa lahko že takoj nastavil v skladu s FCI. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:03, 23. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: hvala za opombo, bom popravil. Bom pa pri ustvarjanju kategorij malo racionalen, da ne bomo imeli po kategorijah samo ene ali dveh pasem. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 23. julij 2022 (CEST)
4n4m0tiqymmm9adj3op0tt09w4zwjyu
Predloga:Datum/dok
10
521556
5722906
2022-07-23T12:04:01Z
Pinky sl
2932
Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} <!-- Place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata --> {{for|dates formatted with the #time parser function|mw:Help:Extension:ParserFunctions#.23time}} {{High-use| 40880 }} ===Description=== This template converts a date to one of the standard date formats used on the English Wikipedia. '''This template should only be used internally in other templates.''' If you want sortable dates for a table, use...
wikitext
text/x-wiki
{{Documentation subpage}}
<!-- Place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata -->
{{for|dates formatted with the #time parser function|mw:Help:Extension:ParserFunctions#.23time}}
{{High-use| 40880 }}
===Description===
This template converts a date to one of the standard date formats used on the English Wikipedia.
'''This template should only be used internally in other templates.'''
If you want sortable dates for a table, use {{tl|date table sorting}} instead.
===Syntax===
This template takes up to two parameters, both of which are optional:
<code><nowiki>{{</nowiki>date|</code><span style="color:gray;">''<date to be formatted>''</span>|<span style="color:gray;">''<date formatting style>''</span><code><nowiki>}}</nowiki></code>
* '''''<date to be formatted>''''' is an (optional) date to be formatted.
*: If no date is specified, the template emits the current date.<br />For example, {{nowrap|<code><nowiki>{{date}}</nowiki></code>}} produces {{date}}. To avoid emitting the current date if none is input, use [[Template:fdate]].
*: If a date is provided, but is not recognized as one, the text is just returned ''as is''. Most dates will however be recognized as such, including all the formats typically used on Wikipedia. Numerous variations thereof are also supported, including abbreviated or lower-case month names; ordinal "st", "nd", "rd", "th"; extraneous white space; missing comma, etc.
*: '''Notes''':
*:* Some dates are converted even if they are not real dates, and some dates are not converted even though they are real dates. See [[#Known issues|known issues]] below.
*:* Only dates within the range {{date|January 1, 1000}} and {{date|December 31, 9999}} are supported. Dates with two-digit years will have the years from 1970 to 2069. Other dates outside the range 1000–9999 will be treated as if the second parameter were "none".
*:* when using month numbers in numeric, the valid formats are MM/DD/YYYY, DD-MM-YYYY, DD.MM.YYYY, YYYY/MM/DD, YYYY-MM-DD, MM/DD/YY, YY-MM-DD, DD.MM.YY, the invalid formats are DD/MM/YYYY, MM-DD-YYYY, MM.DD.YY, YYYY.MM.DD, MM.DD.YYYY, DD-MM-YY, YY/MM/DD, DD/MM/YY, YY.MM.DD
* '''''<date formatting style>''''' controls the date format in which the result is to be emitted. Recognized values for the second parameter are:
*:* '''<code style="padding-right:3em;">DMY</code>''' gives ''d mmmm yyyy'' (e.g. ''{{date|2007-05-31|DMY}}''). This is the default format.
*:* '''<code style="padding-right:3em;">MDY</code>''' gives ''mmmm d, yyyy'' (e.g. ''{{date|2007-05-31|MDY}}'')
*:* '''<code style="padding-right:3em;">YMD</code>''' gives ''yyyy mmmm d'' (e.g. ''{{date|2007-05-31|YMD}}'')
*:* '''<code style="padding-right:3em;">ISO</code>''' gives an [[WP:ISO 8601|ISO 8601]] style ''yyyy-mm-dd'' (e.g. ''{{date|2007-05-31|ISO}}'')
*:* '''<code style="padding-right:2.5em;">none</code>''' applies no formatting whatsoever
*: If a date to be formatted is provided but no style is specified, the template emits a date in "d month yyyy" format, as it appears (for example) on discussion pages. When no date is specified, then the current date is emitted with no year, either in "d month" format for formatting style <code>DMY</code>, or in "month d" format for formatting styles <code>MDY</code>, <code>YMD</code> and <code>ISO</code>.
*: '''Notes''':
*:* Although these are the four formats supported by MediaWiki's date autoformatting mechanism, only <code>DMY</code>/<code>lDMY</code> and <code>MDY</code>/<code>lMDY</code> are in accordance with the English language Wikipedia's [[MOS:DATE#Full date formatting|Manual of Style]]. The use of <code>ISO</code>/<code>lISO</code> ([[WP:ISO 8601|ISO 8601]]) format ''within article prose'' is expressly discouraged by the Manual of Style; this format should only be used in tables, lists, or references.
*:* In each case, the result is exactly the same as what would be emitted by MediaWiki's date autoformatting mechanism.<div>However, dates are '''''not''''' manipulated by MediaWiki's date autoformatting mechanism even when linked. This permits dates to have a consistent appearance regardless of whether they are linked or not.</div>
*:* Wikipedia caches the current version of pages, and the template may display the date that the page was cached, rather than the current date.
===Examples===
====With valid input====
{| class="wikitable" style="width:80%; margin:0 10%; border: 2px solid gray"
! scope="col" style="width:20%;" | Format
! scope="col" style="width:40%;" | Input
! scope="col" style="width:40%;" | Output
|- style="border-top: 2px solid gray"
! scope="row" rowspan="8" | not specified
| <code><nowiki>{{date|2006-08-04}}</nowiki></code>
| {{date|2006-08-04}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4, 2006}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 4, 2006}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August 2006}}</nowiki></code>
| {{date|4 August 2006}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August}}</nowiki></code>
| {{date|4 August}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 4}}
|-
| <code><nowiki>{{date|}}</nowiki></code>
| style="background-color:#F0C0C0;" | {{date|}} ''(missing year)''
|-
| <code><nowiki>{{date}}</nowiki></code>
| {{date}}
|-
| <code><nowiki>{{date|2=}}</nowiki></code>
| {{date|2=}}
|- style="border-top: 2px solid gray"
! scope="row" rowspan="8" | ''[[Calendar date#Gregorian, day-month-year (DMY)|DMY]]'' format
| <code><nowiki>{{date|2006-08-04|DMY}}</nowiki></code>
| {{date|2006-08-04|DMY}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4, 2006|DMY}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 4, 2006|DMY}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August 2006|DMY}}</nowiki></code>
| {{date|4 August 2006|DMY}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August|DMY}}</nowiki></code>
| {{date|4 August|DMY}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4|DMY}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 4|DMY}}
|-
| <code><nowiki>{{date||DMY}}</nowiki></code>
| style="background-color:#F0C0C0;" | {{date||DMY}} ''(missing year)''
|-
| <code><nowiki>{{date|2=DMY}}</nowiki></code>
| {{date|2=DMY}}
|-
| <code><nowiki>{{date|{{date}}|DMY}}</nowiki></code>
| {{date|{{date}}|DMY}}
|- style="border-top: 2px solid gray"
! scope="row" rowspan="8" | ''[[Calendar date#Gregorian, month-day-year (MDY)|MDY]]'' format
| <code><nowiki>{{date|2006-08-04|MDY}}</nowiki></code>
| {{date|2006-08-04|MDY}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4, 2006|MDY}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 4, 2006|MDY}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August 2006|MDY}}</nowiki></code>
| {{date|4 August 2006|MDY}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August|MDY}}</nowiki></code>
| {{date|4 August|MDY}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4|MDY}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 4|MDY}}
|-
| <code><nowiki>{{date||MDY}}</nowiki></code>
| style="background-color:#F0C0C0;" | {{date||MDY}} ''(missing year)''
|-
| <code><nowiki>{{date|2=MDY}}</nowiki></code>
| {{date|2=MDY}}
|-
| <code><nowiki>{{date|{{date}}|MDY}}</nowiki></code>
| {{date|{{date}}|MDY}}
|- style="border-top: 2px solid gray"
! scope="row" rowspan="8" | ''[[Calendar date#Gregorian, year-month-day (YMD)|YMD]]'' format
| <code><nowiki>{{date|2006-08-04|YMD}}</nowiki></code>
| {{date|2006-08-04|YMD}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4, 2006|YMD}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 4, 2006|YMD}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August 2006|YMD}}</nowiki></code>
| {{date|4 August 2006|YMD}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August|YMD}}</nowiki></code>
| {{date|4 August|YMD}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4|YMD}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 4|YMD}}
|-
| <code><nowiki>{{date||YMD}}</nowiki></code>
| style="background-color:#F0C0C0;" | {{date||YMD}} ''(missing year)''
|-
| <code><nowiki>{{date|2=YMD}}</nowiki></code>
| {{date|2=YMD}}
|-
| <code><nowiki>{{date|{{date}}|YMD}}</nowiki></code>
| {{date|{{date}}|YMD}}
|- style="border-top: 2px solid gray"
! scope="row" rowspan="8" | ''[[ISO 8601|ISO]]'' format
| <code><nowiki>{{date|2006-08-04|ISO}}</nowiki></code>
| {{date|2006-08-04|ISO}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4, 2006|ISO}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 4, 2006|ISO}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August 2006|ISO}}</nowiki></code>
| {{date|4 August 2006|ISO}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August|ISO}}</nowiki></code>
| style="background-color:#F0C0C0;" |{{date|--08-04|ISO}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4|ISO}}</nowiki></code>
| style="background-color:#F0C0C0;" |{{date|--08-04|ISO}}
|-
| <code><nowiki>{{date|{{#time: --m-d}}|ISO}}</nowiki></code>
| style="background-color:#F0C0C0;" | {{date|{{#time: --m-d}}|ISO}} ''(missing year)''
|-
| <code><nowiki>{{date|2=ISO}}</nowiki></code>
| {{date|2=ISO}}
|-
| <code><nowiki>{{date|{{date}}|ISO}}</nowiki></code>
| {{date|{{date}}|ISO}}
|- style="border-top: 2px solid gray"
! scope="row" rowspan="8" | ''none'' format
| <code><nowiki>{{date|2006-08-04|none}}</nowiki></code>
| {{date|2006-08-04|none}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4, 2006|none}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 4, 2006|none}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August 2006|none}}</nowiki></code>
| {{date|4 August 2006|none}}
|-
| <code><nowiki>{{date|4 August|none}}</nowiki></code>
| {{date|4 August|none}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 4|none}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 4|none}}
|-
| <code><nowiki>{{date||none}}</nowiki></code>
| style="background-color:#F0C0C0;" | {{date || none}} ''(blank)''
|-
| <code><nowiki>{{date|2=none}}</nowiki></code>
| style="background-color:#F0C0C0;" | {{date|2=none}} ''(blank)''
|-
| <code><nowiki>{{date|{{date}}|none}}</nowiki></code>
| {{date|{{date}}|none}}
|}
====Other acceptable input====
A wide variety of other input formats are handled correctly by the template:
{| class="wikitable" style="width:80%; margin:0 10%"
! scope="col" style="width:50%;" | Input
! scope="col" style="width:50%;" | Output
|-
| <code><nowiki>{{date|1st December 2008}}</nowiki></code> ([[Ordinal number (linguistics)|ordinal]] 'st')
| {{date|1st December 2008}}
|-
| <code><nowiki>{{date|June 24 2006}}</nowiki></code> (missing comma)
| {{date|june 24 2006}}
|-
| <code><nowiki>{{date|24 june 2006}}</nowiki></code> (lowercase month name)
| {{date|24 june 2006}}
|-
| <code><nowiki>{{date|24 jun}}</nowiki></code> (abbreviated month name)
| {{date|24 jun}}
|-
| <code><nowiki>{{date|June 2006}}</nowiki></code>
| {{date|June 2006}}
|-
| <code><nowiki>{{date|2006 June}}</nowiki></code>
| {{date|2006 June}}
|-
| <code><nowiki>{{date|05/31/2012}}</nowiki></code>
| {{date|05/31/2012}}
|-
| <code><nowiki>{{date|31-05-2012}}</nowiki></code>
| {{date|31-05-2012}}
|}
====Invalid input====
Input strings that the template cannot format are returned unaltered. This includes strings containing characters such as square brackets, so any links will result in unformatted output.
{| class="wikitable" style="width:80%; margin:0 10%"
! scope="col" style="width:50%;" | Input
! scope="col" style="width:50%;" | Output
|-
| <code><nowiki>{{date|23007-031-24}}</nowiki></code>
| {{date|23007-031-24}}
|-
| <code><nowiki>{{date|[[1 December]] [[2008]]|YMD}}</nowiki></code>
| {{date|[[1 December]] [[2008]] | YMD}}
|-
| <code><nowiki>{{date|1 December [[2008 in film|2008]]|MDY}}</nowiki></code>
| {{date|1 December [[2008 in film|2008]] | MDY}}
|-
| <code><nowiki>{{date|2008 December 1|DMY}}</nowiki></code>
| {{date|2008 December 1|DMY}} ''(expected: {{date|2008-12-01|DMY}})''
|-
| <code><nowiki>{{date|2008 December 1|MDY}}</nowiki></code>
| {{date|2008 December 1|MDY}} ''(expected: {{date|2008-12-01|MDY}})''
|-
| <code><nowiki>{{date|2008 December 1|ISO}}</nowiki></code>
| {{date|2008 December 1|ISO}} ''(expected: {{date|1 December 2008|ISO}})''
|-
| <code><nowiki>{{date|June 2006|ISO}}</nowiki></code>
| {{date|June 2006|ISO}} ''(missing day, expected: 2006-06--)''
|-
| <code><nowiki>{{date|--08-24}}</nowiki></code>
| {{date|--08-24}}
|-
| <code><nowiki>{{date|-08-24}}</nowiki></code>
| {{date|-08-24}}
|-
| <code><nowiki>{{date|08-24}}</nowiki></code>
| {{date|08-24}}
|-
| <code><nowiki>{{date|2006-08--}}</nowiki></code>
| {{date|2006-08--}}
|-
| <code><nowiki>{{date|2006-08-}}</nowiki></code>
| {{date|2006-08-}}
|-
| <code><nowiki>{{date|32 Aug}}</nowiki></code>
| {{date|32 Aug}}
|-
| <code><nowiki>{{date|932 Aug}}</nowiki></code>
| {{date|932 Aug}}
|-
| <code><nowiki>{{date|0932 Aug}}</nowiki></code>
| {{date|0932 Aug}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 32}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 32}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 932}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 932}}
|-
| <code><nowiki>{{date|Aug 0932}}</nowiki></code>
| {{date|Aug 0932}}
|-
| <code><nowiki>{{date|31/05/2012}}</nowiki></code>
| {{date|31/05/2012}} (expected {{date|05/31/2012}})
|-
| <code><nowiki>{{date|05-31-2012}}</nowiki></code>
| {{date|05-31-2012}} (expected {{date|05/31/2012}})
|-
| <code><nowiki>{{date|May 18, 2019|YDM}}</nowiki></code>
| {{date|May 18, 2019|YDM}} (expected {{#time: Y j F|May 18, 2019}})
|}
===Known issues===
; Out-of-range values are "fixed"
* The [[PHP]] library, that this template ultimately depends on, converts out-of-range values to the next-best in-range values. As a result, some date-like values that are not actually valid dates get converted anyway. These include...
** all dates with zero day-of-the-month. Such a "zero-th" day of a month gets converted into the last day of the previous month.<div>For example, <code><nowiki>{{date|June 0, 2006}}</nowiki></code> results in <code>{{date|June 0, 2006}}</code>.</div><div>Similarly, <code><nowiki>{{date|0 January 2006}}</nowiki></code> becomes <code>{{date|0 January 2006}}</code>.</div>
** all dates with day-number values that exceed the number of days in the specified month cause the date to be incremented into the next month.<div>For example, <code><nowiki>{{date|31 November 2008}}</nowiki></code> results in <code>{{date|31 November 2008}}</code>, since November has only 30 days.</div><div>Similarly, <code><nowiki>{{date|February 29, 2007}}</nowiki></code> results in <code>{{date|February 29, 2007}}</code>, since 2007 was not a leap year.</div><div><small>Note: Due to a parser peculiarity in the PHP library, 'December 32' and '32 December' are treated differently, and the latter results in an error (which causes this template to emit it unchanged), and only the former "overflows" into the next month.</small></div>
; Non-Gregorian dates are treated as Gregorian
* The PHP library that this template ultimately depends on assumes that all dates, irrespective of context, are [[Gregorian calendar]] dates. Consequently:
** some dates that would be valid in a non-Gregorian context are treated as out-of-range dates and converted to the next-best in-range values. For example, <code><nowiki>{{date|30 February 1712}}</nowiki></code> results in <code>{{date|30 February 1712}}</code> because – even though 30 February 1712 is a valid date in the Swedish calendar – February 1712 had only 29 days in the Gregorian calendar.
** ten dates are not reformatted. These are 29 February & 1 March of the years 1000, 1100, 1300, 1400, 1500. The cause of this is the same as that of the Swedish 30 February 1712.
** some dates that would not be valid in some contexts are converted normally. For example, 29 February 1912 or 1 February 1918 are not valid in a Russian context, but perfectly valid in the Gregorian one.
; ISO 8601 format not suitable for years before 1583
The ISO 8601 standard requires mutual agreement between those using the format to use years earlier than 1583. Since no agreement has been obtained from our readers, that format should not be used for such years, nor for any date not in the Gregorian calendar.
; Output provided for ISO dates when year is missing
The current 2004 version of ISO 8601 does not permit omitting the year, but this template will produce a supposedly ISO output when the year is missing.
; Does not provide Microformats
* [[hCalendar]] and [[hCard]] [[microformat]]s have various date properties, which are not emitted by this template. Use {{Tl|Start date}}, {{Tl|End date}}, {{Tl|Birth date}} or one of their variants, as necessary, in infoboxes which allow microformat-compatible date templates.
===See also===
{{Date and time templates}}
<includeonly>{{basepage subpage|
<!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata -->
[[Kategorija:Predloge za izračunavanje datumov]]
[[Category:ISO date templates]]
}}</includeonly>
<templatedata>
{
"params": {
"1": {
"label": "date",
"description": "Date to be formatted",
"example": "Jan 1, 2007",
"type": "date",
"suggested": true
},
"2": {
"label": "format",
"description": "Controls the date format for the result",
"example": "MDY",
"type": "string",
"suggested": true,
"default": "DMY"
}
},
"description": "Converts dates into a format used on Wikipedia"
}
</templatedata>
8c2fa5fu4nc8leehcnphk3qod0otqq3
Kanin
0
521557
5722916
2022-07-23T12:44:26Z
Ljuba brank
92351
Ljuba brank je premaknila stran [[Kanin]] na [[Kaninsko pogorje]]: Ustrezen geografski pojem
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Kaninsko pogorje]]
apvrwlo3esgmcrr3xesmazdwb96bc8q
Spolno nasilje med okupacijo Nemčije
0
521558
5722918
2022-07-23T13:17:22Z
Zm05gamer
180058
nov članek
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Deutschland Besatzungszonen 8 Jun 1947 - 22 Apr 1949.svg|sličica|284x284_pik|Zemljevid Nemčije po okupaciji zaveznikov.]]
Ko so zavezniki vstopili in zasedli nemška ozemlja v poznejših obdobjih [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], se je zgodilo spolno nasilje nad ženskami tako v zvezi z bojnimi operacijami kot med kasnejšo okupacijo [[Nemčija|Nemčije]]. Znanstveniki, zgodovinarji in raziskovalci so potrdili, da so največ posilstev in drugič zločinov, povezanih z [[Spolno nasilje|spolnim nasiljem]], storili sovjetski vojaki pod vodstvom [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref>{{cite book|title=Women and War|url=https://books.google.com/books?id=lyZYS_GxglIC&pg=PA480|year=2006|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-85109-770-8|pages=480–}}</ref> O spolnem nasilju in množičnih posilstvih se je nato več let po vojni molčalo.<ref name="sander">Helke Sander/Barbara Johr: ''BeFreier und Befreite'', Fischer, Frankfurt 2005</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/germany/3255081/German-women-break-their-silence-on-horrors-of-Red-Army-rapes.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/germany/3255081/German-women-break-their-silence-on-horrors-of-Red-Army-rapes.html|archive-date=12 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=German women break their silence on horrors of Red Army rapes|author=Allan Hall in Berlin|date=24 October 2008|work=Telegraph.co.uk|access-date=10 December 2014}}{{cbignore}}</ref><ref name="The Independent">{{cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/raped-by-the-red-army-two-million-german-women-speak-out-1669074.html|title=Raped by the Red Army: Two million German women speak out|work=The Independent|date=15 April 2009|access-date=10 December 2014}}</ref><ref name="Susanne Beyer">{{cite news|url=http://www.spiegel.de/international/germany/0,1518,680354,00.html|title=Harrowing Memoir: German Woman Writes Ground-Breaking Account of WW2 Rape|author=Susanne Beyer|newspaper=Der Spiegel|date=26 February 2010|publisher=Spiegel.de|access-date=10 December 2014}}</ref>
Po besedah zgodovinarja [[Antony Beevor|Antonyja Beevorja]], čigar knjige so bile leta 2015 prepovedane v nekaterih ruskih šolah in fakultetah, so dokumenti zloglasne sovjetske tajne policije [[NKVD]] razkrili, da je sovjetsko vodstvo vedelo, kaj se dogaja, vendar je storilo zelo malo, da bi preprečilo ta dejanja.<ref name="Bird">{{cite journal|last=Bird|first=Nicky|date=October 2002|title=Berlin: The Downfall 1945 by Antony Beevor|journal=International Affairs|volume=78|pages=914–916|number=4|institution=Royal Institute of International Affairs}}</ref> Po besedah profesorja [[Oleg Ržeševski|Olega Ržeševskega]] je bilo za ta grozodejstva kaznovanih več kot 4148 vojakov Rdeče armade ter veliko njihovih poveljnikov in častnikov.<ref name=":1">{{Cite book|title=Berlin The Downfall 1945|last=Beevor|first=Antony|publisher=Viking Press|year=2002|isbn=978-0-670-03041-5|pages=326–327}}</ref> Natančno število nemških žensk in deklet, ki so jih sovjetski vojaki posilili med vojno in okupacijo, ni znano, vendar zgodovinarji ocenjujejo, da se njihovo število giblje od stotine tisoč in morda celo do dva milijona.<ref name=":0">{{Cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/1939174.stm|title=Red Army rapists exposed|date=29 April 2002|access-date=25 August 2019|language=en-GB}}</ref><ref name=":4">{{Cite book|last=Norman M.|first=Naimark, Norman M.|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|publisher=Cambridge: Belknap Press|year=1995|isbn=|location=|pages=70}}</ref>
== Sovjetski vojaki ==
Enote Rdeče armade so storile spolno nasilje, ko so se njihove čete prebijale v [[Tretji rajh]] in v času okupacije. Sovjetski vojaki so prvič začeli izvajati spolno nasilje med [[Bitka za Romunijo|bitko za Romunijo]] in med ofenzivo v [[Budimpešta|Budimpešti]] na [[Madžarska|Madžarskem]].<ref name=":42">{{Cite book|last=Norman M.|first=Naimark, Norman M.|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|publisher=Cambridge: Belknap Press|year=1995|isbn=|location=|pages=70}}</ref> Na ozemlju nacistične Nemčije se je spolno nasilje prvič začelo 21. oktobra 1944, ko so enote Rdeče armade prečkale most čez potok Angerapp (ki označuje nemško-poljsko mejo) in storile pokol v [[Nemmersdorf|Nemmersdorfu]], preden so jih nekaj ur pozneje premagali.<ref>{{cite journal|last=Biddiscombe|first=Perry|year=2001|title=Dangerous Liaisons: The Anti-Fraternization Movement in the U.S. Occupation Zones of Germany and Austria, 1945–1948|journal=[[Journal of Social History]]|volume=34|issue=3|pages=611–647|doi=10.1353/jsh.2001.0002|jstor=3789820|s2cid=145470893}}</ref>
Večina napadov je bila storjenih na sovjetskem okupacijskem območju; ocene števila nemških žensk, ki so jih posilili sovjetski vojaki, segajo do 2 milijona.<ref name="ElizabethHeineman">{{cite journal|last=Heineman|first=Elizabeth|year=1996|title=The Hour of the Woman: Memories of Germany's "Crisis Years" and West German National Identity|journal=[[American Historical Review]]|volume=101|issue=2|pages=354–395|doi=10.2307/2170395|jstor=2170395}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Kuwert|first1=P.|last2=Freyberger|first2=H.|year=2007|title=The unspoken secret: Sexual violence in World War II|journal=[[Geriatric psychiatry|International Psychogeriatrics]]|volume=19|issue=4|pages=782–784|doi=10.1017/S1041610207005376|pmid=17726764|doi-access=free}}</ref><ref name="BBC">{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/history/worldwars/wwtwo/berlin_01.shtml|title=BBC - History - World Wars: The Battle for Berlin in World War Two|publisher=Bbc.co.uk|access-date=10 December 2014}}</ref><ref name="Schissler2001">{{cite book|last=Heineman|first=Elizabeth|editor=Hanna Schissler|title=The Miracle Years: A Cultural History of West Germany, 1949–1968|chapter-url=https://books.google.com/books?id=00fCzJKt1QMC&pg=PA28|access-date=27 January 2018|year=2001|publisher=Princeton University Press|isbn=0-691-05820-2|page=28|chapter=The Hour of the Woman: Memories of Germany's 'Crisis Years' and West German National Identity}}</ref> Po mnenju zgodovinarja [[William Hitchcock|Williama Hitchcocka]] so bile ženske v mnogih primerih žrtve ponavljajočih se posilstev, nekatere pa so bile posiljenje tudi od 60 do 70-krat. Glede na naraščajoče število [[Splav|splavov]] v naslednjih mesecih in poročilih sodobnih bolnišnic naj bi bilo v [[Berlin|Berlinu]] posiljenih najmanj 100.000 žensk, pri čemer je po ocenah umrlo približno 10.000 žensk. Smrt žensk v povezavi s posilstvi v Nemčiji je na splošno ocenjena na 240.000. [[Antony Beevor]] to opisuje kot največji pojav spolnega nasilja v zgodovini in zaključuje, da je bilo samo v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]], [[Pomeranija|Pomeraniji]] in [[Šlezija|Šleziji]] posiljenih vsaj 1,4 milijona žensk. Po besedah sovjetske vojne dopisnice [[Natalija Gessa|Natalije Gesse]] so sovjetski vojaki posilili Nemke, stare od osem do osemdeset let. Tudi sovjetskim in poljskim ženskam ni bilo prizaneseno. Ko je general Tsygankov, vodja političnega oddelka Prve ukrajinske fronte, v Moskvo poročal o množičnem posiljevanju sovjetskih žensk, deportiranih v Nemčijo na prisilno delo, je priporočil, da se ženskam prepreči opisovanje svojih preizkušenj ob vrnitvi v [[Rusija|Rusijo]].<ref name="ab">{{cite web|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2015/aug/05/banning-book-russia-past-holocaust-red-army-antony-beevor|title=By banning my book, Russia is deluding itself about its past|work=The Guardian|author=Antony Beevor|date=5 August 2015|access-date=11 February 2016}}</ref>
Ko se je jugoslovanski partizanski voditelj [[Milovan Đilas]] pritožil nad spolnim nasiljem, ki so ga v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] nad ženskami izvajali sovjetski vojaki, je sovjetski diktator [[Josif Stalin]] izjavil, da bi moral Đilas to razumeti v smislu, da če se je vojak boril kilometre skozi ogenj in dim, da si nato za konec privošči malo pozabavati z žensko.<ref>[[Anne Applebaum]], ''Iron Curtain, The Crushing of Eastern Europe'', p.32</ref> Ob neki drugi priložnosti, ko so mu povedali, da so vojaki Rdeče armade spolno maltretirali nedolžne nemške begunke, naj bi Stalin celo dejal: "Našim vojakom preveč očitate; naj se malo pozabavajo".<ref name="Jr.20172">{{cite book|author=Walter S. Zapotoczny Jr.|title=Beyond Duty: The Reason Some Soldiers Commit Atrocities|url=https://books.google.com/books?id=cTMqDwAAQBAJ&pg=PT114|date=29 June 2017|publisher=Fonthill Media|pages=114–|id=GGKEY:06UKW0JDEZR}}</ref> Kljub temu ni ohranjenih zapisov, ki bi dokazovali te izjave.<ref name="Jr.2017">{{cite book|author=Walter S. Zapotoczny Jr.|title=Beyond Duty: The Reason Some Soldiers Commit Atrocities|url=https://books.google.com/books?id=cTMqDwAAQBAJ&pg=PT114|date=29 June 2017|publisher=Fonthill Media|pages=114–|id=GGKEY:06UKW0JDEZR}}</ref>
Sovjetsko vodstvo je vedelo za ta dejanja, ki so jih izvajali sovjetski vojaki, vendar je storilo zelo malo, da bi jih ustavilo. Na primer, poveljnik ene strelske divizije naj bi osebno ustrelil poročnika, ki je umiril skupino svojih vojakov, preden se je posiljena Nemka zgrudila po tleh.<ref name=":2">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/books/2002/may/01/news.features11|location=London|work=[[The Guardian]]|title=They raped every German female from eight to 80|date=1 May 2002|first=Antony|last=Beevor}}</ref>
== Ameriški vojaki ==
Ameriški zgodovinar [[Robert J. Lilly]] v svoji knjigi The Hidden Face of GIs ocenjuje, da so ameriške čete v Nemčiji storile več kot 11.000 posilstev.<ref>Taken by Force: Rape and American GIs in Europe during World War II. J Robert Lilly. {{ISBN|978-0-230-50647-3}} p.12</ref>
Število posilstev je doseglo vrhunec leta 1945, vendar je ta visoka stopnja nasilja nad Nemkami v prvi polovici leta 1946 skoraj vpadla, saj so maja in junija istega leta v ameriški vojašnici našli pet primerov mrtvih Nemk.<ref name="Harrington 2010, 80-81">Harrington, Carol (2010). ''[https://books.google.com/books?id=SjspAcONy-gC Politicization of Sexual Violence: From Abolitionism to Peacekeeping.]'' London: Ashgate. pp. 80–81. {{ISBN|0-7546-7458-4}}.</ref>
Temnopolti ameriški vojaki na območju, so bili bolj verjetno obtoženi posilstva, zaradi česar so bili tudi bolj kaznovani. [[Heide Fehrenbach]] je zapisal, da so imele ameriške oblasti velik interes, da pri razglasitvi takšnih dejstev določijo barvo kože vojaka.<ref name="Schrijvers 1998, 183">Schrijvers, Peter (1998). ''The Crash of Ruin: American Combat Soldiers in Europe During World War II''. New York: New York University Press. p. 183. {{ISBN|0-8147-8089-X}}.</ref>
== Britanski vojaki ==
Očividci so poročali o več primerih množičnih posilstev, ki so jih storili britanski vojaki. Poleg tega so izvedli tudi več poskusov posilstva. Eden takšnih primerov je bil poskus posilstva dveh deklet s pištolo s strani dveh britanskih vojakov v vasi [[Oyle]] blizu [[Nienburg/Weser|Nienburga/Weserja]]. Ta poskus posilstva se je končal s smrtjo ene od žensk, ki jo je ustrelil eden od britanskih vojakov.{{sfn|Longden|2013|pp=140–141}}
Višji poveljnik britanske vojske je poročal, da so njegove čete storile na stotine posilstev. Sredi aprila 1945 so britanski vojaki v Neustadtu am Rübenberge posilili več kot tri ženske. Glavni kaplan britanske vojske je dejal: "Bilo je zelo nasilno." Nato je dodal, da so si "tisti, ki so utrpeli posilstvo, to verjetno zaslužili."{{sfn|Longden|2013|p=[https://books.google.co.uk/books?id=2CmeBAAAQBAJ&pg=PT74 51]}}
== Francoski vojaki ==
Po mnenju zgodovinarja [[Perry Biddiscombe|Perryja Biddiscombea]] so francoske čete storile 385 posilstev na območju [[Konstanca, Nemčija|Konstance]]; 600 v [[Grad Bruchsal|Bruchsalu]]; in 500 v [[Freudenstadt|Freudenstadtu]]«. Francoski vojaki so sodelovali pri posilstvih v okrožju [[Höfingen]] blizu [[Leonberg|Leonberga]] (Baden-Württemberg).<ref name="Stephenson 2006, 289">Stephenson, Jill (2006) ''[https://books.google.com/books?id=rn6rr3bjG3EC Hitler's Home Front: Württemberg under the Nazis]'' London: Continuum. p. 289. {{ISBN|1-85285-442-1}}.</ref> V [[Stuttgart|Stuttgartu]] je bilo na tisoče žensk žrtev posiljevanja z strani francoskih vojakov.<ref name="Katz and Kaiser (1998)">Katz, Kaiser "[Chaos, Angst und leise Hoffnung. Kriegsende und französische Besatzung, in: Cornelia Kaiser, Ingrid Katz, Zwischen Hunger und Hoffnung. Nachkriegsalltag in Leonberg, Leonberg 1998, S. 7–12]</ref>
== Glej tudi ==
* [[Sovjetski vojni zločini]]
== Sklici ==
<references />
== Viri in opombe ==
* {{cite book|last=Alexievich|first=Svetlana|author-link=Svetlana Alexievich|title=War's Unwomanly Face|location=Moscow|publisher=Progress publishers|date=1988|isbn=978-5010004941}} (Translated from original edition in Russian: {{cite book|first=Светлана|last=Алексиевич|script-title=ru:У войны не женское лицо|location=Moscow|publisher=Vremya publishers|date=2008|isbn=978-5-9691-0331-3|language=ru}}) Note: citations in text are given in reference to the Russian edition.
* {{Cite journal|last=Dack|first=Mikkel|date=June 2008|title=Crimes Committed by Soviet Soldiers Against German Civilians, 1944–1945: A Historiographical Analysis|url=http://www.glscott.org/uploads/2/1/3/3/21330938/crimes_committed_by_soviet_soldiers.pdf|journal=Journal of Military and Strategic Studies|volume=10|issue=4}}
* {{cite book|last=MacDonogh|first=Giles|title=After the Reich: The Brutal History of the Allied Occupation|year=2009|publisher=[[Basic Books]]|isbn=978-0465003389}}
* {{cite book|last=Naimark|first=Norman M.|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|location=Cambridge|publisher=Belknap Press|date=1995|isbn=0-674-78405-7}}
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
[[Kategorija:Leto 1944]]
[[Kategorija:Zgodovina Nemčije]]
c51s0wa6vb6tq2yhfjnufam9zca1w9r
5722933
5722918
2022-07-23T14:25:33Z
A09090091
188929
dodal [[Kategorija:Medvojno spolno nasilje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Deutschland Besatzungszonen 8 Jun 1947 - 22 Apr 1949.svg|sličica|284x284_pik|Zemljevid Nemčije po okupaciji zaveznikov.]]
Ko so zavezniki vstopili in zasedli nemška ozemlja v poznejših obdobjih [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], se je zgodilo spolno nasilje nad ženskami tako v zvezi z bojnimi operacijami kot med kasnejšo okupacijo [[Nemčija|Nemčije]]. Znanstveniki, zgodovinarji in raziskovalci so potrdili, da so največ posilstev in drugič zločinov, povezanih z [[Spolno nasilje|spolnim nasiljem]], storili sovjetski vojaki pod vodstvom [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref>{{cite book|title=Women and War|url=https://books.google.com/books?id=lyZYS_GxglIC&pg=PA480|year=2006|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-85109-770-8|pages=480–}}</ref> O spolnem nasilju in množičnih posilstvih se je nato več let po vojni molčalo.<ref name="sander">Helke Sander/Barbara Johr: ''BeFreier und Befreite'', Fischer, Frankfurt 2005</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/germany/3255081/German-women-break-their-silence-on-horrors-of-Red-Army-rapes.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/germany/3255081/German-women-break-their-silence-on-horrors-of-Red-Army-rapes.html|archive-date=12 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=German women break their silence on horrors of Red Army rapes|author=Allan Hall in Berlin|date=24 October 2008|work=Telegraph.co.uk|access-date=10 December 2014}}{{cbignore}}</ref><ref name="The Independent">{{cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/raped-by-the-red-army-two-million-german-women-speak-out-1669074.html|title=Raped by the Red Army: Two million German women speak out|work=The Independent|date=15 April 2009|access-date=10 December 2014}}</ref><ref name="Susanne Beyer">{{cite news|url=http://www.spiegel.de/international/germany/0,1518,680354,00.html|title=Harrowing Memoir: German Woman Writes Ground-Breaking Account of WW2 Rape|author=Susanne Beyer|newspaper=Der Spiegel|date=26 February 2010|publisher=Spiegel.de|access-date=10 December 2014}}</ref>
Po besedah zgodovinarja [[Antony Beevor|Antonyja Beevorja]], čigar knjige so bile leta 2015 prepovedane v nekaterih ruskih šolah in fakultetah, so dokumenti zloglasne sovjetske tajne policije [[NKVD]] razkrili, da je sovjetsko vodstvo vedelo, kaj se dogaja, vendar je storilo zelo malo, da bi preprečilo ta dejanja.<ref name="Bird">{{cite journal|last=Bird|first=Nicky|date=October 2002|title=Berlin: The Downfall 1945 by Antony Beevor|journal=International Affairs|volume=78|pages=914–916|number=4|institution=Royal Institute of International Affairs}}</ref> Po besedah profesorja [[Oleg Ržeševski|Olega Ržeševskega]] je bilo za ta grozodejstva kaznovanih več kot 4148 vojakov Rdeče armade ter veliko njihovih poveljnikov in častnikov.<ref name=":1">{{Cite book|title=Berlin The Downfall 1945|last=Beevor|first=Antony|publisher=Viking Press|year=2002|isbn=978-0-670-03041-5|pages=326–327}}</ref> Natančno število nemških žensk in deklet, ki so jih sovjetski vojaki posilili med vojno in okupacijo, ni znano, vendar zgodovinarji ocenjujejo, da se njihovo število giblje od stotine tisoč in morda celo do dva milijona.<ref name=":0">{{Cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/1939174.stm|title=Red Army rapists exposed|date=29 April 2002|access-date=25 August 2019|language=en-GB}}</ref><ref name=":4">{{Cite book|last=Norman M.|first=Naimark, Norman M.|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|publisher=Cambridge: Belknap Press|year=1995|isbn=|location=|pages=70}}</ref>
== Sovjetski vojaki ==
Enote Rdeče armade so storile spolno nasilje, ko so se njihove čete prebijale v [[Tretji rajh]] in v času okupacije. Sovjetski vojaki so prvič začeli izvajati spolno nasilje med [[Bitka za Romunijo|bitko za Romunijo]] in med ofenzivo v [[Budimpešta|Budimpešti]] na [[Madžarska|Madžarskem]].<ref name=":42">{{Cite book|last=Norman M.|first=Naimark, Norman M.|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|publisher=Cambridge: Belknap Press|year=1995|isbn=|location=|pages=70}}</ref> Na ozemlju nacistične Nemčije se je spolno nasilje prvič začelo 21. oktobra 1944, ko so enote Rdeče armade prečkale most čez potok Angerapp (ki označuje nemško-poljsko mejo) in storile pokol v [[Nemmersdorf|Nemmersdorfu]], preden so jih nekaj ur pozneje premagali.<ref>{{cite journal|last=Biddiscombe|first=Perry|year=2001|title=Dangerous Liaisons: The Anti-Fraternization Movement in the U.S. Occupation Zones of Germany and Austria, 1945–1948|journal=[[Journal of Social History]]|volume=34|issue=3|pages=611–647|doi=10.1353/jsh.2001.0002|jstor=3789820|s2cid=145470893}}</ref>
Večina napadov je bila storjenih na sovjetskem okupacijskem območju; ocene števila nemških žensk, ki so jih posilili sovjetski vojaki, segajo do 2 milijona.<ref name="ElizabethHeineman">{{cite journal|last=Heineman|first=Elizabeth|year=1996|title=The Hour of the Woman: Memories of Germany's "Crisis Years" and West German National Identity|journal=[[American Historical Review]]|volume=101|issue=2|pages=354–395|doi=10.2307/2170395|jstor=2170395}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Kuwert|first1=P.|last2=Freyberger|first2=H.|year=2007|title=The unspoken secret: Sexual violence in World War II|journal=[[Geriatric psychiatry|International Psychogeriatrics]]|volume=19|issue=4|pages=782–784|doi=10.1017/S1041610207005376|pmid=17726764|doi-access=free}}</ref><ref name="BBC">{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/history/worldwars/wwtwo/berlin_01.shtml|title=BBC - History - World Wars: The Battle for Berlin in World War Two|publisher=Bbc.co.uk|access-date=10 December 2014}}</ref><ref name="Schissler2001">{{cite book|last=Heineman|first=Elizabeth|editor=Hanna Schissler|title=The Miracle Years: A Cultural History of West Germany, 1949–1968|chapter-url=https://books.google.com/books?id=00fCzJKt1QMC&pg=PA28|access-date=27 January 2018|year=2001|publisher=Princeton University Press|isbn=0-691-05820-2|page=28|chapter=The Hour of the Woman: Memories of Germany's 'Crisis Years' and West German National Identity}}</ref> Po mnenju zgodovinarja [[William Hitchcock|Williama Hitchcocka]] so bile ženske v mnogih primerih žrtve ponavljajočih se posilstev, nekatere pa so bile posiljenje tudi od 60 do 70-krat. Glede na naraščajoče število [[Splav|splavov]] v naslednjih mesecih in poročilih sodobnih bolnišnic naj bi bilo v [[Berlin|Berlinu]] posiljenih najmanj 100.000 žensk, pri čemer je po ocenah umrlo približno 10.000 žensk. Smrt žensk v povezavi s posilstvi v Nemčiji je na splošno ocenjena na 240.000. [[Antony Beevor]] to opisuje kot največji pojav spolnega nasilja v zgodovini in zaključuje, da je bilo samo v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]], [[Pomeranija|Pomeraniji]] in [[Šlezija|Šleziji]] posiljenih vsaj 1,4 milijona žensk. Po besedah sovjetske vojne dopisnice [[Natalija Gessa|Natalije Gesse]] so sovjetski vojaki posilili Nemke, stare od osem do osemdeset let. Tudi sovjetskim in poljskim ženskam ni bilo prizaneseno. Ko je general Tsygankov, vodja političnega oddelka Prve ukrajinske fronte, v Moskvo poročal o množičnem posiljevanju sovjetskih žensk, deportiranih v Nemčijo na prisilno delo, je priporočil, da se ženskam prepreči opisovanje svojih preizkušenj ob vrnitvi v [[Rusija|Rusijo]].<ref name="ab">{{cite web|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2015/aug/05/banning-book-russia-past-holocaust-red-army-antony-beevor|title=By banning my book, Russia is deluding itself about its past|work=The Guardian|author=Antony Beevor|date=5 August 2015|access-date=11 February 2016}}</ref>
Ko se je jugoslovanski partizanski voditelj [[Milovan Đilas]] pritožil nad spolnim nasiljem, ki so ga v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] nad ženskami izvajali sovjetski vojaki, je sovjetski diktator [[Josif Stalin]] izjavil, da bi moral Đilas to razumeti v smislu, da če se je vojak boril kilometre skozi ogenj in dim, da si nato za konec privošči malo pozabavati z žensko.<ref>[[Anne Applebaum]], ''Iron Curtain, The Crushing of Eastern Europe'', p.32</ref> Ob neki drugi priložnosti, ko so mu povedali, da so vojaki Rdeče armade spolno maltretirali nedolžne nemške begunke, naj bi Stalin celo dejal: "Našim vojakom preveč očitate; naj se malo pozabavajo".<ref name="Jr.20172">{{cite book|author=Walter S. Zapotoczny Jr.|title=Beyond Duty: The Reason Some Soldiers Commit Atrocities|url=https://books.google.com/books?id=cTMqDwAAQBAJ&pg=PT114|date=29 June 2017|publisher=Fonthill Media|pages=114–|id=GGKEY:06UKW0JDEZR}}</ref> Kljub temu ni ohranjenih zapisov, ki bi dokazovali te izjave.<ref name="Jr.2017">{{cite book|author=Walter S. Zapotoczny Jr.|title=Beyond Duty: The Reason Some Soldiers Commit Atrocities|url=https://books.google.com/books?id=cTMqDwAAQBAJ&pg=PT114|date=29 June 2017|publisher=Fonthill Media|pages=114–|id=GGKEY:06UKW0JDEZR}}</ref>
Sovjetsko vodstvo je vedelo za ta dejanja, ki so jih izvajali sovjetski vojaki, vendar je storilo zelo malo, da bi jih ustavilo. Na primer, poveljnik ene strelske divizije naj bi osebno ustrelil poročnika, ki je umiril skupino svojih vojakov, preden se je posiljena Nemka zgrudila po tleh.<ref name=":2">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/books/2002/may/01/news.features11|location=London|work=[[The Guardian]]|title=They raped every German female from eight to 80|date=1 May 2002|first=Antony|last=Beevor}}</ref>
== Ameriški vojaki ==
Ameriški zgodovinar [[Robert J. Lilly]] v svoji knjigi The Hidden Face of GIs ocenjuje, da so ameriške čete v Nemčiji storile več kot 11.000 posilstev.<ref>Taken by Force: Rape and American GIs in Europe during World War II. J Robert Lilly. {{ISBN|978-0-230-50647-3}} p.12</ref>
Število posilstev je doseglo vrhunec leta 1945, vendar je ta visoka stopnja nasilja nad Nemkami v prvi polovici leta 1946 skoraj vpadla, saj so maja in junija istega leta v ameriški vojašnici našli pet primerov mrtvih Nemk.<ref name="Harrington 2010, 80-81">Harrington, Carol (2010). ''[https://books.google.com/books?id=SjspAcONy-gC Politicization of Sexual Violence: From Abolitionism to Peacekeeping.]'' London: Ashgate. pp. 80–81. {{ISBN|0-7546-7458-4}}.</ref>
Temnopolti ameriški vojaki na območju, so bili bolj verjetno obtoženi posilstva, zaradi česar so bili tudi bolj kaznovani. [[Heide Fehrenbach]] je zapisal, da so imele ameriške oblasti velik interes, da pri razglasitvi takšnih dejstev določijo barvo kože vojaka.<ref name="Schrijvers 1998, 183">Schrijvers, Peter (1998). ''The Crash of Ruin: American Combat Soldiers in Europe During World War II''. New York: New York University Press. p. 183. {{ISBN|0-8147-8089-X}}.</ref>
== Britanski vojaki ==
Očividci so poročali o več primerih množičnih posilstev, ki so jih storili britanski vojaki. Poleg tega so izvedli tudi več poskusov posilstva. Eden takšnih primerov je bil poskus posilstva dveh deklet s pištolo s strani dveh britanskih vojakov v vasi [[Oyle]] blizu [[Nienburg/Weser|Nienburga/Weserja]]. Ta poskus posilstva se je končal s smrtjo ene od žensk, ki jo je ustrelil eden od britanskih vojakov.{{sfn|Longden|2013|pp=140–141}}
Višji poveljnik britanske vojske je poročal, da so njegove čete storile na stotine posilstev. Sredi aprila 1945 so britanski vojaki v Neustadtu am Rübenberge posilili več kot tri ženske. Glavni kaplan britanske vojske je dejal: "Bilo je zelo nasilno." Nato je dodal, da so si "tisti, ki so utrpeli posilstvo, to verjetno zaslužili."{{sfn|Longden|2013|p=[https://books.google.co.uk/books?id=2CmeBAAAQBAJ&pg=PT74 51]}}
== Francoski vojaki ==
Po mnenju zgodovinarja [[Perry Biddiscombe|Perryja Biddiscombea]] so francoske čete storile 385 posilstev na območju [[Konstanca, Nemčija|Konstance]]; 600 v [[Grad Bruchsal|Bruchsalu]]; in 500 v [[Freudenstadt|Freudenstadtu]]«. Francoski vojaki so sodelovali pri posilstvih v okrožju [[Höfingen]] blizu [[Leonberg|Leonberga]] (Baden-Württemberg).<ref name="Stephenson 2006, 289">Stephenson, Jill (2006) ''[https://books.google.com/books?id=rn6rr3bjG3EC Hitler's Home Front: Württemberg under the Nazis]'' London: Continuum. p. 289. {{ISBN|1-85285-442-1}}.</ref> V [[Stuttgart|Stuttgartu]] je bilo na tisoče žensk žrtev posiljevanja z strani francoskih vojakov.<ref name="Katz and Kaiser (1998)">Katz, Kaiser "[Chaos, Angst und leise Hoffnung. Kriegsende und französische Besatzung, in: Cornelia Kaiser, Ingrid Katz, Zwischen Hunger und Hoffnung. Nachkriegsalltag in Leonberg, Leonberg 1998, S. 7–12]</ref>
== Glej tudi ==
* [[Sovjetski vojni zločini]]
== Sklici ==
<references />
== Viri in opombe ==
* {{cite book|last=Alexievich|first=Svetlana|author-link=Svetlana Alexievich|title=War's Unwomanly Face|location=Moscow|publisher=Progress publishers|date=1988|isbn=978-5010004941}} (Translated from original edition in Russian: {{cite book|first=Светлана|last=Алексиевич|script-title=ru:У войны не женское лицо|location=Moscow|publisher=Vremya publishers|date=2008|isbn=978-5-9691-0331-3|language=ru}}) Note: citations in text are given in reference to the Russian edition.
* {{Cite journal|last=Dack|first=Mikkel|date=June 2008|title=Crimes Committed by Soviet Soldiers Against German Civilians, 1944–1945: A Historiographical Analysis|url=http://www.glscott.org/uploads/2/1/3/3/21330938/crimes_committed_by_soviet_soldiers.pdf|journal=Journal of Military and Strategic Studies|volume=10|issue=4}}
* {{cite book|last=MacDonogh|first=Giles|title=After the Reich: The Brutal History of the Allied Occupation|year=2009|publisher=[[Basic Books]]|isbn=978-0465003389}}
* {{cite book|last=Naimark|first=Norman M.|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|location=Cambridge|publisher=Belknap Press|date=1995|isbn=0-674-78405-7}}
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
[[Kategorija:Leto 1944]]
[[Kategorija:Zgodovina Nemčije]]
[[Kategorija:Medvojno spolno nasilje]]
g0wnhg4sg6a0kpbkn958rbxn9htjetd
Spolno nasilje med okupacijo Japonske
0
521559
5722919
2022-07-23T13:33:01Z
Zm05gamer
180058
nov članek
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:LtG RL Eichelberger.jpg|sličica|Robert L. Eichelberger je zabeležil, kako so njegove enote zatrle japonsko uporniško gardo pri izvajanju spolnega nasilja.]]
'''Spolno nasilje med okupacijo Japonske''' so bila vojna posilstva, storjena v času zavezniške vojaške okupacije Japonske. Zavezniške enote so med [[Bitka pri Okinavi|bitko pri Okinavi]] v zadnjih mesecih [[Vojna za Tihi ocean|pacifiške vojne]] in poznejšo okupacijo Japonske storile številna množična posilstva. Zavezniki so Japonsko nadzorovali pod okupacijo vse do leta 1952 po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], [[Okinava]] pa je ostala pod upravo [[Združene države Amerike|ZDA]] še dve desetletji. Ocene o številu primerov spolnega nasilja s strani zavezniškega okupacijskega osebja se precej razlikujejo.
== Zunanje povezave ==
* {{Citation|ref=none|last=Bourke|first=Joanna|author-link=Joanna Bourke|year=2007|title=Rape A History from 1860 to the Present|publisher=[[Virago Press]]|page=576|isbn=978-1-84408-154-7|url=http://www.virago.co.uk/display.asp?isb=9781844081547&TAG=&CID=&PGE=&LANG=en}}
* Kramm, Robert (2017): ''Sanitized Sex. Regulating Prostitution, Venereal Disease, and Intimacy in Occupied Japan, 1945-1952''. University of California Press, {{ISBN|978-0-520-29597-1}}
* {{Citation|ref=none|last=Svoboda|author-link=Terese Svoboda|url=http://japanfocus.org/-Terese-Svoboda/3148|contribution=U.S. Courts-Martial in Occupation Japan: Rape, Race, and Censorship|title=Japan Focus}}.
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
a0u35gspi26w9qdlypu0nhh5lv0snsi
5722931
5722919
2022-07-23T14:22:22Z
A09090091
188929
dodal [[Kategorija:Medvojno spolno nasilje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:LtG RL Eichelberger.jpg|sličica|Robert L. Eichelberger je zabeležil, kako so njegove enote zatrle japonsko uporniško gardo pri izvajanju spolnega nasilja.]]
'''Spolno nasilje med okupacijo Japonske''' so bila vojna posilstva, storjena v času zavezniške vojaške okupacije Japonske. Zavezniške enote so med [[Bitka pri Okinavi|bitko pri Okinavi]] v zadnjih mesecih [[Vojna za Tihi ocean|pacifiške vojne]] in poznejšo okupacijo Japonske storile številna množična posilstva. Zavezniki so Japonsko nadzorovali pod okupacijo vse do leta 1952 po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], [[Okinava]] pa je ostala pod upravo [[Združene države Amerike|ZDA]] še dve desetletji. Ocene o številu primerov spolnega nasilja s strani zavezniškega okupacijskega osebja se precej razlikujejo.
== Zunanje povezave ==
* {{Citation|ref=none|last=Bourke|first=Joanna|author-link=Joanna Bourke|year=2007|title=Rape A History from 1860 to the Present|publisher=[[Virago Press]]|page=576|isbn=978-1-84408-154-7|url=http://www.virago.co.uk/display.asp?isb=9781844081547&TAG=&CID=&PGE=&LANG=en}}
* Kramm, Robert (2017): ''Sanitized Sex. Regulating Prostitution, Venereal Disease, and Intimacy in Occupied Japan, 1945-1952''. University of California Press, {{ISBN|978-0-520-29597-1}}
* {{Citation|ref=none|last=Svoboda|author-link=Terese Svoboda|url=http://japanfocus.org/-Terese-Svoboda/3148|contribution=U.S. Courts-Martial in Occupation Japan: Rape, Race, and Censorship|title=Japan Focus}}.
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
[[Kategorija:Medvojno spolno nasilje]]
6jk8iq0aw9fnf1ingoq7d8vorbdv4bf
5722932
5722931
2022-07-23T14:25:15Z
A09090091
188929
np
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:LtG RL Eichelberger.jpg|sličica|Robert L. Eichelberger je zabeležil, kako so njegove enote zatrle japonsko uporniško gardo pri izvajanju spolnega nasilja.]]
'''Spolno nasilje med okupacijo Japonske''' so bila vojna posilstva, storjena v času [[Zavezniška okupacija Japonske|zavezniške vojaške okupacije Japonske]]. Zavezniške enote so med [[Bitka za Okinavo|bitko za Okinavo]] v zadnjih mesecih [[Vojna za Tihi ocean|pacifiške vojne]] in poznejšo okupacijo Japonske storile številna množična posilstva. Zavezniki so Japonsko nadzorovali pod okupacijo vse do leta 1952 po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], [[Okinava]] pa je ostala pod upravo [[Združene države Amerike|ZDA]] še dve desetletji. Ocene o številu primerov spolnega nasilja s strani zavezniškega okupacijskega osebja se precej razlikujejo.
== Zunanje povezave ==
* {{Citation|ref=none|last=Bourke|first=Joanna|author-link=Joanna Bourke|year=2007|title=Rape A History from 1860 to the Present|publisher=[[Virago Press]]|page=576|isbn=978-1-84408-154-7|url=http://www.virago.co.uk/display.asp?isb=9781844081547&TAG=&CID=&PGE=&LANG=en}}
* Kramm, Robert (2017): ''Sanitized Sex. Regulating Prostitution, Venereal Disease, and Intimacy in Occupied Japan, 1945-1952''. University of California Press, {{ISBN|978-0-520-29597-1}}
* {{Citation|ref=none|last=Svoboda|author-link=Terese Svoboda|url=http://japanfocus.org/-Terese-Svoboda/3148|contribution=U.S. Courts-Martial in Occupation Japan: Rape, Race, and Censorship|title=Japan Focus}}.
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
[[Kategorija:Medvojno spolno nasilje]]
pi3qrgnxe9dn2edurf6855l8vdjq14s
Spolno nasilje med sovjetsko okupacijo Poljske
0
521560
5722921
2022-07-23T13:56:21Z
Zm05gamer
180058
nov članek
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Occupation of Poland 1941.png|sličica|Regije okupirane Poljske po sovjetski ofenzivi proti zahodu.]]
'''Spolno nasilje med sovjetsko okupacijo Poljske''' ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v Evropi je bila vrsta številnih dogodkov, ki so bili v povojnem zgodovinopisju zamolčani vse do [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]], čeprav dokumenti tega obdobja kažejo, da so bili ti dogodki tako resni kot pri [[Spolno nasilje med okupacijo Nemčije|spolnem nasilju v nacistični Nemčiji]] v letih 1944–1945. [[Joanna Ostrowska]] in [[Marcin Zaremba]] s Poljske akademije znanosti sta zapisala, da so množična posilstva Poljakinj dosegla množičen obseg med zimsko ofenzivo [[Rdeča armada|Rdeče armade]] leta 1945.
Med dejavniki, ki so prispevali k stopnjevanju spolnega nasilja nad ženskami med okupacijo Poljske, je bil občutek nekaznovanja posameznih sovjetskih enot, ki so jih vojaški voditelji prepustili sami sebi. V iskanju zalog [[Hrana|hrane]] in drugih zalog – kot je zapisal dr. [[Janusz Wróbel]] iz IPN – so roparski vojaki sestavili tolpe, pripravljene za streljati. Sovjetski vojaki so izropali poljske domoveter pobrali žito iz vseh polij in njiv. V pismu svojemu vojvodi je loški okrajni poveljnik opozoril, da so ropanje blaga iz trgovin in kmetij pogosto zaznamovala množična posilstva kmetov kot v [[Zalesie|Zalesieju]], [[Olechów|Olechówu]], [[Feliksin|Feliksinu]] in [[Hut Szklan|Huti Szklani]], da ne omenja drugih zločinov, vključno s posilstvom in brutalnim množičnim umorom v [[Łagiewnik|Łagiewniki]]. Težko oboroženi sovjetski vojaki so izropali avtomobile, konjske vprege in celo vlake. Isti poveljnik je v svojem naslednjem pismu poljskim oblastem zapisal, da so spolno nasilje in ropanje povzročili strah in sovraštvo poljskega prebivalstva do sovjetskega [[Totalitarizem|totalitarnega režima]].<ref name="ipn-41">Janusz Wróbel,* [http://www.ipn.gov.pl/download.php?s=1&id=3855 "Wyzwoliciele czy okupanci? Żołnierze sowieccy w Łódzkiem 1945–1946."] (PDF, 1.48 MB) Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej 2002, nr 7. ''Quote in [[Polish language|Polish]]:'' "Poza jednostkowymi aktami gwałtów, zdarzały się ekscesy na skalę masową."
Dr Janusz Wróbel is a research scientist with the [[Institute of National Remembrance]], author of scholarly monographs about Soviet deportations and postwar repatriation of Poles, including [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/3615/Uchodzcy_polscy_ze_Zwiazku_Sowieckiego_19421950.html?search=254959 ''Uchodźcy polscy ze Związku Sowieckiego 1942–1950'', Łódź, 2003], [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/11804/Na_rozdrozu_historii_Repatriacja_obywateli_polskich_z_Zachodu_w_latach_19451949.html?search=254959 ''Na rozdrożu historii. Repatriacja obywateli polskich z Zachodu w latach 1945–1949'', Łódź 2009, 716 pages], and many seminars.[http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/szukaj/Wyszukiwarka.html?search=254959&page=0&sort=3&order=1&ile=50]</ref><ref name="Baziur">{{cite journal|author=Grzegorz Baziur, OBEP [[Institute of National Remembrance|IPN]] [[Kraków]]|year=2002|title=Armia Czerwona na Pomorzu Gdańskim 1945–1947 (Red Army in Gdańsk Pomerania 1945–1947)|journal=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej (Institute of National Remembrance Bulletin)|volume=7|pages=35–38}}</ref><ref name="Krog">{{cite book|title=Okupacja w imię sojuszu. Armia Radziecka w Polsce 1944 – 1955 (Occupation in the Name of Alliance. Red Army in Poland 1944 – 1955)|publisher=Wydawnictwo Von Borowiecky|author=Mariusz Lesław Krogulski|year=2001|location=[[Poland]]|pages=273|isbn=83-87689-40-8}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* Katarzyna Kulik, [https://web.archive.org/web/20110722044034/http://www.um.gliwice.pl/bip/pub/msi/MSI_11_2006.pdf "Historie (z) emocją pisane. Rozmowa z Leszkiem Jodlińskim, dyrektorem Muzeum w Gliwicach,"] (interview with Director of the Gliwice Museum, Leszek Jodliński), about the monograph ''Rok ostatni – rok pierwszy. Gliwice 1945'' by Bogusław Tracz from IPN. The article includes photographs from archives of the Museum. ''Miejski Serwis Informacyjny,'' 11/2006 (264)
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Leto 1944]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
3oz00h0971ffh902nsuwk2db699kglt
5722922
5722921
2022-07-23T13:57:20Z
Zm05gamer
180058
pp
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Occupation of Poland 1941.png|sličica|Regije okupirane Poljske po sovjetski ofenzivi proti zahodu.]]
'''Spolno nasilje med sovjetsko okupacijo Poljske''' ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v Evropi je bila vrsta številnih dogodkov, ki so bili v povojnem zgodovinopisju zamolčani vse do [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]]. Dokumenti iz tega obdobja kažejo, da so bili ti dogodki tako resni kot pri [[Spolno nasilje med okupacijo Nemčije|spolnem nasilju v nacistični Nemčiji]] v letih 1944–1945. [[Joanna Ostrowska]] in [[Marcin Zaremba]] s Poljske akademije znanosti sta zapisala, da so množična posilstva Poljakinj dosegla množičen obseg med zimsko ofenzivo [[Rdeča armada|Rdeče armade]] leta 1945.
Med dejavniki, ki so prispevali k stopnjevanju spolnega nasilja nad ženskami med okupacijo Poljske, je bil občutek nekaznovanja posameznih sovjetskih enot, ki so jih vojaški voditelji prepustili sami sebi. V iskanju zalog [[Hrana|hrane]] in drugih zalog – kot je zapisal dr. [[Janusz Wróbel]] iz IPN – so roparski vojaki sestavili tolpe, pripravljene za streljati. Sovjetski vojaki so izropali poljske domoveter pobrali žito iz vseh polij in njiv. V pismu svojemu vojvodi je loški okrajni poveljnik opozoril, da so ropanje blaga iz trgovin in kmetij pogosto zaznamovala množična posilstva kmetov kot v [[Zalesie|Zalesieju]], [[Olechów|Olechówu]], [[Feliksin|Feliksinu]] in [[Hut Szklan|Huti Szklani]], da ne omenja drugih zločinov, vključno s posilstvom in brutalnim množičnim umorom v [[Łagiewnik|Łagiewniki]]. Težko oboroženi sovjetski vojaki so izropali avtomobile, konjske vprege in celo vlake. Isti poveljnik je v svojem naslednjem pismu poljskim oblastem zapisal, da so spolno nasilje in ropanje povzročili strah in sovraštvo poljskega prebivalstva do sovjetskega [[Totalitarizem|totalitarnega režima]].<ref name="ipn-41">Janusz Wróbel,* [http://www.ipn.gov.pl/download.php?s=1&id=3855 "Wyzwoliciele czy okupanci? Żołnierze sowieccy w Łódzkiem 1945–1946."] (PDF, 1.48 MB) Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej 2002, nr 7. ''Quote in [[Polish language|Polish]]:'' "Poza jednostkowymi aktami gwałtów, zdarzały się ekscesy na skalę masową."
Dr Janusz Wróbel is a research scientist with the [[Institute of National Remembrance]], author of scholarly monographs about Soviet deportations and postwar repatriation of Poles, including [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/3615/Uchodzcy_polscy_ze_Zwiazku_Sowieckiego_19421950.html?search=254959 ''Uchodźcy polscy ze Związku Sowieckiego 1942–1950'', Łódź, 2003], [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/11804/Na_rozdrozu_historii_Repatriacja_obywateli_polskich_z_Zachodu_w_latach_19451949.html?search=254959 ''Na rozdrożu historii. Repatriacja obywateli polskich z Zachodu w latach 1945–1949'', Łódź 2009, 716 pages], and many seminars.[http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/szukaj/Wyszukiwarka.html?search=254959&page=0&sort=3&order=1&ile=50]</ref><ref name="Baziur">{{cite journal|author=Grzegorz Baziur, OBEP [[Institute of National Remembrance|IPN]] [[Kraków]]|year=2002|title=Armia Czerwona na Pomorzu Gdańskim 1945–1947 (Red Army in Gdańsk Pomerania 1945–1947)|journal=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej (Institute of National Remembrance Bulletin)|volume=7|pages=35–38}}</ref><ref name="Krog">{{cite book|title=Okupacja w imię sojuszu. Armia Radziecka w Polsce 1944 – 1955 (Occupation in the Name of Alliance. Red Army in Poland 1944 – 1955)|publisher=Wydawnictwo Von Borowiecky|author=Mariusz Lesław Krogulski|year=2001|location=[[Poland]]|pages=273|isbn=83-87689-40-8}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* Katarzyna Kulik, [https://web.archive.org/web/20110722044034/http://www.um.gliwice.pl/bip/pub/msi/MSI_11_2006.pdf "Historie (z) emocją pisane. Rozmowa z Leszkiem Jodlińskim, dyrektorem Muzeum w Gliwicach,"] (interview with Director of the Gliwice Museum, Leszek Jodliński), about the monograph ''Rok ostatni – rok pierwszy. Gliwice 1945'' by Bogusław Tracz from IPN. The article includes photographs from archives of the Museum. ''Miejski Serwis Informacyjny,'' 11/2006 (264)
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Leto 1944]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
fjbsqmr6plbvcgjj2zj9gw8g4ltrum4
5722923
5722922
2022-07-23T13:57:58Z
Zm05gamer
180058
pp
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Occupation of Poland 1941.png|sličica|Regije okupirane Poljske po sovjetski ofenzivi proti zahodu.]]
'''Spolno nasilje med sovjetsko okupacijo Poljske''' ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v Evropi je bila vrsta številnih dogodkov, ki so bili v povojnem zgodovinopisju zamolčani vse do [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]]. Dokumenti iz tega obdobja kažejo, da so bili ti dogodki tako resni kot pri [[Spolno nasilje med okupacijo Nemčije|spolnem nasilju v nacistični Nemčiji]] v letih 1944–1945. [[Joanna Ostrowska]] in [[Marcin Zaremba]] s Poljske akademije znanosti sta zapisala, da so množična posilstva Poljakinj dosegla množičen obseg med zimsko ofenzivo [[Rdeča armada|Rdeče armade]] leta 1945.
Med dejavniki, ki so prispevali k stopnjevanju spolnega nasilja nad ženskami med okupacijo Poljske, je bil občutek nekaznovanja posameznih sovjetskih enot, ki so jih vojaški voditelji prepustili sami sebi. V iskanju zalog [[Hrana|hrane]] in drugih zalog – kot je zapisal dr. [[Janusz Wróbel]] iz IPN – so roparski vojaki sestavili tolpe, pripravljene za streljati. Sovjetski vojaki so izropali poljske domove ter pobrali žito iz vseh polij in njiv. V pismu svojemu vojvodi je loški okrajni poveljnik opozoril, da so ropanje blaga iz trgovin in kmetij pogosto zaznamovala množična posilstva kmetov kot v [[Zalesie|Zalesieju]], [[Olechów|Olechówu]], [[Feliksin|Feliksinu]] in [[Hut Szklan|Huti Szklani]], da ne omenja drugih zločinov, vključno s posilstvom in brutalnim množičnim umorom v [[Łagiewnik|Łagiewniki]]. Težko oboroženi sovjetski vojaki so izropali avtomobile, konjske vprege in celo vlake. Isti poveljnik je v svojem naslednjem pismu poljskim oblastem zapisal, da so spolno nasilje in ropanje povzročili strah in sovraštvo poljskega prebivalstva do sovjetskega [[Totalitarizem|totalitarnega režima]].<ref name="ipn-41">Janusz Wróbel,* [http://www.ipn.gov.pl/download.php?s=1&id=3855 "Wyzwoliciele czy okupanci? Żołnierze sowieccy w Łódzkiem 1945–1946."] (PDF, 1.48 MB) Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej 2002, nr 7. ''Quote in [[Polish language|Polish]]:'' "Poza jednostkowymi aktami gwałtów, zdarzały się ekscesy na skalę masową."
Dr Janusz Wróbel is a research scientist with the [[Institute of National Remembrance]], author of scholarly monographs about Soviet deportations and postwar repatriation of Poles, including [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/3615/Uchodzcy_polscy_ze_Zwiazku_Sowieckiego_19421950.html?search=254959 ''Uchodźcy polscy ze Związku Sowieckiego 1942–1950'', Łódź, 2003], [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/11804/Na_rozdrozu_historii_Repatriacja_obywateli_polskich_z_Zachodu_w_latach_19451949.html?search=254959 ''Na rozdrożu historii. Repatriacja obywateli polskich z Zachodu w latach 1945–1949'', Łódź 2009, 716 pages], and many seminars.[http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/szukaj/Wyszukiwarka.html?search=254959&page=0&sort=3&order=1&ile=50]</ref><ref name="Baziur">{{cite journal|author=Grzegorz Baziur, OBEP [[Institute of National Remembrance|IPN]] [[Kraków]]|year=2002|title=Armia Czerwona na Pomorzu Gdańskim 1945–1947 (Red Army in Gdańsk Pomerania 1945–1947)|journal=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej (Institute of National Remembrance Bulletin)|volume=7|pages=35–38}}</ref><ref name="Krog">{{cite book|title=Okupacja w imię sojuszu. Armia Radziecka w Polsce 1944 – 1955 (Occupation in the Name of Alliance. Red Army in Poland 1944 – 1955)|publisher=Wydawnictwo Von Borowiecky|author=Mariusz Lesław Krogulski|year=2001|location=[[Poland]]|pages=273|isbn=83-87689-40-8}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* Katarzyna Kulik, [https://web.archive.org/web/20110722044034/http://www.um.gliwice.pl/bip/pub/msi/MSI_11_2006.pdf "Historie (z) emocją pisane. Rozmowa z Leszkiem Jodlińskim, dyrektorem Muzeum w Gliwicach,"] (interview with Director of the Gliwice Museum, Leszek Jodliński), about the monograph ''Rok ostatni – rok pierwszy. Gliwice 1945'' by Bogusław Tracz from IPN. The article includes photographs from archives of the Museum. ''Miejski Serwis Informacyjny,'' 11/2006 (264)
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Leto 1944]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
nkn6b9wx2rey43zk5xrw0xm1jerc7td
5722924
5722923
2022-07-23T13:58:29Z
Zm05gamer
180058
pp
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Occupation of Poland 1941.png|sličica|Regije okupirane Poljske po sovjetski ofenzivi proti zahodu.]]
'''Spolno nasilje med sovjetsko okupacijo Poljske''' ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v Evropi je bila vrsta številnih dogodkov, ki so bili v povojnem zgodovinopisju zamolčani vse do [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]]. Dokumenti iz tega obdobja kažejo, da so bili ti dogodki tako resni kot pri [[Spolno nasilje med okupacijo Nemčije|spolnem nasilju v nacistični Nemčiji]] v letih 1944–1945. [[Joanna Ostrowska]] in [[Marcin Zaremba]] s Poljske akademije znanosti sta zapisala, da so množična posilstva Poljakinj dosegla množičen obseg med zimsko ofenzivo [[Rdeča armada|Rdeče armade]] leta 1945.
Med dejavniki, ki so prispevali k stopnjevanju spolnega nasilja nad ženskami med okupacijo Poljske, je bil občutek nekaznovanja posameznih sovjetskih enot, ki so jih vojaški voditelji prepustili sami sebi. V iskanju zalog [[Hrana|hrane]] in drugih zalog – kot je zapisal dr. [[Janusz Wróbel]] iz IPN – so roparski vojaki sestavili tolpe, pripravljene za streljati. Sovjetski vojaki so izropali poljske domove ter pobrali žito iz vseh polij in njiv. V pismu svojemu vojvodi je okrajni poveljnik opozoril, da so ropanje blaga iz trgovin in kmetij pogosto zaznamovala množična posilstva kmetov kot v [[Zalesie|Zalesieju]], [[Olechów|Olechówu]], [[Feliksin|Feliksinu]] in [[Hut Szklan|Huti Szklani]], da ne omenja drugih zločinov, vključno s posilstvom in brutalnim množičnim umorom v [[Łagiewnik|Łagiewniki]]. Težko oboroženi sovjetski vojaki so izropali avtomobile, konjske vprege in celo vlake. Isti poveljnik je v svojem naslednjem pismu poljskim oblastem zapisal, da so spolno nasilje in ropanje povzročili strah in sovraštvo poljskega prebivalstva do sovjetskega [[Totalitarizem|totalitarnega režima]].<ref name="ipn-41">Janusz Wróbel,* [http://www.ipn.gov.pl/download.php?s=1&id=3855 "Wyzwoliciele czy okupanci? Żołnierze sowieccy w Łódzkiem 1945–1946."] (PDF, 1.48 MB) Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej 2002, nr 7. ''Quote in [[Polish language|Polish]]:'' "Poza jednostkowymi aktami gwałtów, zdarzały się ekscesy na skalę masową."
Dr Janusz Wróbel is a research scientist with the [[Institute of National Remembrance]], author of scholarly monographs about Soviet deportations and postwar repatriation of Poles, including [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/3615/Uchodzcy_polscy_ze_Zwiazku_Sowieckiego_19421950.html?search=254959 ''Uchodźcy polscy ze Związku Sowieckiego 1942–1950'', Łódź, 2003], [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/11804/Na_rozdrozu_historii_Repatriacja_obywateli_polskich_z_Zachodu_w_latach_19451949.html?search=254959 ''Na rozdrożu historii. Repatriacja obywateli polskich z Zachodu w latach 1945–1949'', Łódź 2009, 716 pages], and many seminars.[http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/szukaj/Wyszukiwarka.html?search=254959&page=0&sort=3&order=1&ile=50]</ref><ref name="Baziur">{{cite journal|author=Grzegorz Baziur, OBEP [[Institute of National Remembrance|IPN]] [[Kraków]]|year=2002|title=Armia Czerwona na Pomorzu Gdańskim 1945–1947 (Red Army in Gdańsk Pomerania 1945–1947)|journal=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej (Institute of National Remembrance Bulletin)|volume=7|pages=35–38}}</ref><ref name="Krog">{{cite book|title=Okupacja w imię sojuszu. Armia Radziecka w Polsce 1944 – 1955 (Occupation in the Name of Alliance. Red Army in Poland 1944 – 1955)|publisher=Wydawnictwo Von Borowiecky|author=Mariusz Lesław Krogulski|year=2001|location=[[Poland]]|pages=273|isbn=83-87689-40-8}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* Katarzyna Kulik, [https://web.archive.org/web/20110722044034/http://www.um.gliwice.pl/bip/pub/msi/MSI_11_2006.pdf "Historie (z) emocją pisane. Rozmowa z Leszkiem Jodlińskim, dyrektorem Muzeum w Gliwicach,"] (interview with Director of the Gliwice Museum, Leszek Jodliński), about the monograph ''Rok ostatni – rok pierwszy. Gliwice 1945'' by Bogusław Tracz from IPN. The article includes photographs from archives of the Museum. ''Miejski Serwis Informacyjny,'' 11/2006 (264)
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Leto 1944]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
6k9tjw9giqh4194cpcvmtdqh5cf07py
5722929
5722924
2022-07-23T14:21:49Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Occupation of Poland 1941.png|sličica|Regije okupirane Poljske po sovjetski ofenzivi proti zahodu.]]
'''Spolno nasilje med sovjetsko okupacijo Poljske''' ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v Evropi je bila vrsta številnih dogodkov, ki so bili v povojnem zgodovinopisju zamolčani vse do [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]]. Dokumenti iz tega obdobja kažejo, da so bili ti dogodki tako resni kot pri [[Spolno nasilje med okupacijo Nemčije|spolnem nasilju v nacistični Nemčiji]] v letih 1944–1945. [[Joanna Ostrowska]] in [[Marcin Zaremba]] s Poljske akademije znanosti sta zapisala, da so množična posilstva Poljakinj dosegla množičen obseg med zimsko ofenzivo [[Rdeča armada|Rdeče armade]] leta 1945.
Med dejavniki, ki so prispevali k stopnjevanju spolnega nasilja nad ženskami med okupacijo Poljske, je bil občutek nekaznovanja posameznih sovjetskih enot, ki so jih vojaški voditelji prepustili sami sebi. V iskanju zalog [[Hrana|hrane]] in drugih zalog – kot je zapisal dr. [[Janusz Wróbel]] iz IPN – so roparski vojaki sestavili tolpe, ki so bile pripravljene streljati. Sovjetski vojaki so izropali poljske domove ter pobrali žito iz vseh polij in njiv. V pismu svojemu vojvodi je okrajni poveljnik opozoril, da so ropanje blaga iz trgovin in kmetij pogosto zaznamovala množična posilstva kmetov kot v [[Zalesie|Zalesieju]], [[Olechów|Olechówu]], [[Feliksin|Feliksinu]] in [[Hut Szklan|Huti Szklani]], da ne omenja drugih zločinov, vključno s posilstvom in brutalnim množičnim umorom v [[Łagiewnik|Łagiewniki]]. Težko oboroženi sovjetski vojaki so izropali avtomobile, konjske vprege in celo vlake. Isti poveljnik je v svojem naslednjem pismu poljskim oblastem zapisal, da so spolno nasilje in ropanje povzročili strah in sovraštvo poljskega prebivalstva do sovjetskega [[Totalitarizem|totalitarnega režima]].<ref name="ipn-41">Janusz Wróbel,* [http://www.ipn.gov.pl/download.php?s=1&id=3855 "Wyzwoliciele czy okupanci? Żołnierze sowieccy w Łódzkiem 1945–1946."] (PDF, 1.48 MB) Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej 2002, nr 7. ''Quote in [[Polish language|Polish]]:'' "Poza jednostkowymi aktami gwałtów, zdarzały się ekscesy na skalę masową."
Dr Janusz Wróbel is a research scientist with the [[Institute of National Remembrance]], author of scholarly monographs about Soviet deportations and postwar repatriation of Poles, including [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/3615/Uchodzcy_polscy_ze_Zwiazku_Sowieckiego_19421950.html?search=254959 ''Uchodźcy polscy ze Związku Sowieckiego 1942–1950'', Łódź, 2003], [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/11804/Na_rozdrozu_historii_Repatriacja_obywateli_polskich_z_Zachodu_w_latach_19451949.html?search=254959 ''Na rozdrożu historii. Repatriacja obywateli polskich z Zachodu w latach 1945–1949'', Łódź 2009, 716 pages], and many seminars.[http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/szukaj/Wyszukiwarka.html?search=254959&page=0&sort=3&order=1&ile=50]</ref><ref name="Baziur">{{cite journal|author=Grzegorz Baziur, OBEP [[Institute of National Remembrance|IPN]] [[Kraków]]|year=2002|title=Armia Czerwona na Pomorzu Gdańskim 1945–1947 (Red Army in Gdańsk Pomerania 1945–1947)|journal=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej (Institute of National Remembrance Bulletin)|volume=7|pages=35–38}}</ref><ref name="Krog">{{cite book|title=Okupacja w imię sojuszu. Armia Radziecka w Polsce 1944 – 1955 (Occupation in the Name of Alliance. Red Army in Poland 1944 – 1955)|publisher=Wydawnictwo Von Borowiecky|author=Mariusz Lesław Krogulski|year=2001|location=[[Poland]]|pages=273|isbn=83-87689-40-8}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* Katarzyna Kulik, [https://web.archive.org/web/20110722044034/http://www.um.gliwice.pl/bip/pub/msi/MSI_11_2006.pdf "Historie (z) emocją pisane. Rozmowa z Leszkiem Jodlińskim, dyrektorem Muzeum w Gliwicach,"] (interview with Director of the Gliwice Museum, Leszek Jodliński), about the monograph ''Rok ostatni – rok pierwszy. Gliwice 1945'' by Bogusław Tracz from IPN. The article includes photographs from archives of the Museum. ''Miejski Serwis Informacyjny,'' 11/2006 (264)
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Leto 1944]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
b74cnficg269ux7oozkge43r6ovnypu
5722930
5722929
2022-07-23T14:22:09Z
A09090091
188929
dodal [[Kategorija:Medvojno spolno nasilje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Occupation of Poland 1941.png|sličica|Regije okupirane Poljske po sovjetski ofenzivi proti zahodu.]]
'''Spolno nasilje med sovjetsko okupacijo Poljske''' ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v Evropi je bila vrsta številnih dogodkov, ki so bili v povojnem zgodovinopisju zamolčani vse do [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]]. Dokumenti iz tega obdobja kažejo, da so bili ti dogodki tako resni kot pri [[Spolno nasilje med okupacijo Nemčije|spolnem nasilju v nacistični Nemčiji]] v letih 1944–1945. [[Joanna Ostrowska]] in [[Marcin Zaremba]] s Poljske akademije znanosti sta zapisala, da so množična posilstva Poljakinj dosegla množičen obseg med zimsko ofenzivo [[Rdeča armada|Rdeče armade]] leta 1945.
Med dejavniki, ki so prispevali k stopnjevanju spolnega nasilja nad ženskami med okupacijo Poljske, je bil občutek nekaznovanja posameznih sovjetskih enot, ki so jih vojaški voditelji prepustili sami sebi. V iskanju zalog [[Hrana|hrane]] in drugih zalog – kot je zapisal dr. [[Janusz Wróbel]] iz IPN – so roparski vojaki sestavili tolpe, ki so bile pripravljene streljati. Sovjetski vojaki so izropali poljske domove ter pobrali žito iz vseh polij in njiv. V pismu svojemu vojvodi je okrajni poveljnik opozoril, da so ropanje blaga iz trgovin in kmetij pogosto zaznamovala množična posilstva kmetov kot v [[Zalesie|Zalesieju]], [[Olechów|Olechówu]], [[Feliksin|Feliksinu]] in [[Hut Szklan|Huti Szklani]], da ne omenja drugih zločinov, vključno s posilstvom in brutalnim množičnim umorom v [[Łagiewnik|Łagiewniki]]. Težko oboroženi sovjetski vojaki so izropali avtomobile, konjske vprege in celo vlake. Isti poveljnik je v svojem naslednjem pismu poljskim oblastem zapisal, da so spolno nasilje in ropanje povzročili strah in sovraštvo poljskega prebivalstva do sovjetskega [[Totalitarizem|totalitarnega režima]].<ref name="ipn-41">Janusz Wróbel,* [http://www.ipn.gov.pl/download.php?s=1&id=3855 "Wyzwoliciele czy okupanci? Żołnierze sowieccy w Łódzkiem 1945–1946."] (PDF, 1.48 MB) Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej 2002, nr 7. ''Quote in [[Polish language|Polish]]:'' "Poza jednostkowymi aktami gwałtów, zdarzały się ekscesy na skalę masową."
Dr Janusz Wróbel is a research scientist with the [[Institute of National Remembrance]], author of scholarly monographs about Soviet deportations and postwar repatriation of Poles, including [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/3615/Uchodzcy_polscy_ze_Zwiazku_Sowieckiego_19421950.html?search=254959 ''Uchodźcy polscy ze Związku Sowieckiego 1942–1950'', Łódź, 2003], [http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/229/11804/Na_rozdrozu_historii_Repatriacja_obywateli_polskich_z_Zachodu_w_latach_19451949.html?search=254959 ''Na rozdrożu historii. Repatriacja obywateli polskich z Zachodu w latach 1945–1949'', Łódź 2009, 716 pages], and many seminars.[http://www.ipn.gov.pl/portal/pl/szukaj/Wyszukiwarka.html?search=254959&page=0&sort=3&order=1&ile=50]</ref><ref name="Baziur">{{cite journal|author=Grzegorz Baziur, OBEP [[Institute of National Remembrance|IPN]] [[Kraków]]|year=2002|title=Armia Czerwona na Pomorzu Gdańskim 1945–1947 (Red Army in Gdańsk Pomerania 1945–1947)|journal=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej (Institute of National Remembrance Bulletin)|volume=7|pages=35–38}}</ref><ref name="Krog">{{cite book|title=Okupacja w imię sojuszu. Armia Radziecka w Polsce 1944 – 1955 (Occupation in the Name of Alliance. Red Army in Poland 1944 – 1955)|publisher=Wydawnictwo Von Borowiecky|author=Mariusz Lesław Krogulski|year=2001|location=[[Poland]]|pages=273|isbn=83-87689-40-8}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* Katarzyna Kulik, [https://web.archive.org/web/20110722044034/http://www.um.gliwice.pl/bip/pub/msi/MSI_11_2006.pdf "Historie (z) emocją pisane. Rozmowa z Leszkiem Jodlińskim, dyrektorem Muzeum w Gliwicach,"] (interview with Director of the Gliwice Museum, Leszek Jodliński), about the monograph ''Rok ostatni – rok pierwszy. Gliwice 1945'' by Bogusław Tracz from IPN. The article includes photographs from archives of the Museum. ''Miejski Serwis Informacyjny,'' 11/2006 (264)
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Leto 1944]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
[[Kategorija:Medvojno spolno nasilje]]
grs8axc9fpftl7nhl3w36l6aaowqege
Spolno nasilje med osvoboditvijo Francije
0
521561
5722926
2022-07-23T14:06:28Z
Zm05gamer
180058
nov članek
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Normandía.PNG|sličica|260x260_pik|Normandijska regija, v kateri so se začela množična posilstva.]]
Ameriški vojaki so posili Francozinje med in po [[Osvoboditev Francije|osvoboditvi Francije]] med junijem in septembrom 1944. Sociolog [[J. Robert Lilly]] z univerze Northern Kentucky ocenjuje, da so ameriški vojaki storili okoli 4500 množičnih posilstev v [[Francija|Franciji]] med junijem 1944 in koncem vojne maja 1945.
== Literatura ==
* {{cite book|last=Virgili|first=Fabrice|title=Shorn Women: Gender and Punishment in Liberation France|url=https://books.google.com/books?id=rIWksyfmHf8C&q=Rape+during+the+liberation+of+France&pg=PA194|publisher=[[Berg Publishers]]|date=2002|isbn=1859735843}}
* {{cite book|last=Lilly|first=J. Robert|title=Taken by Force: Rape and American GIs in Europe in World War II|publisher=[[Palgrave Macmillan]]|date=2007|isbn=978-0-230-50647-3}}
* {{cite book|last=Hitchcock|first=William|title=The Bitter Road to Freedom: A New History of the Liberation of Europe|url=https://books.google.com/books?id=1QSWIsVPHEoC&q=Rape+during+the+liberation+of+France&pg=PA54|publisher=[[Free Press (publisher)|Free Press]]|date=2009|isbn=978-1439123300}}
* {{cite book|last=Roberts|first=Mary Louise|title=What Soldiers Do: Sex and the American GI in World War II France|publisher=[[The University of Chicago Press]]|date=2013|isbn=9780226923116}}
* {{cite book|last=Wieviorka|first=Olivier|title=Normandy: From the Landings to the Liberation of Paris|url=https://books.google.com/books?id=rwCmJiSaREwC&q=Rape+during+the+liberation+of+France&pg=PA329|publisher=[[Belknap Press of Harvard University Press]]|date=2010|isbn=978-0674047471}}
== Zunanje povezave ==
[https://www.npr.org/2013/05/31/187350487/sex-overseas-what-soldiers-do-complicates-wwii-history Author Interview:Mary Louise Roberts], [[:en:National_Public_Radio|National Public Radio]], May 31, 2013
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Francije]]
[[Kategorija:Leto 1944]]
o6ptuqg9hood4y5dzccdsykliqvtwdn
Oton I. Zutphenski
0
521562
5722945
2022-07-23T14:54:51Z
JozefD
5744
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Oton Hamerštajnski | reign = [[975]]-[[1036]] | succession = Grof v [[Wetterau]] | reign2 = [[1016]]-[[1017]] | predecessor1 = Gevehard (brat) | successor1 = [[Gotšalk Zutphenski]] | father = [[Herbert van de Wetterau]] | mother = Irmentrudis | place of burial = cerkev [[Cerkev Svete Valburge (Zutphen)|Svete Valburge]] v Zutphenu | religion =[[katoličan]] }} '''Oton Hamerštajnski''', (ok. 975 – 5. junij 1036) je bil grof...
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kraljevska oseba
| name = Oton Hamerštajnski
| reign = [[975]]-[[1036]]
| succession = Grof v [[Wetterau]]
| reign2 = [[1016]]-[[1017]]
| predecessor1 = Gevehard (brat)
| successor1 = [[Gotšalk Zutphenski]]
| father = [[Herbert van de Wetterau]]
| mother = Irmentrudis
| place of burial = cerkev [[Cerkev Svete Valburge (Zutphen)|Svete Valburge]] v Zutphenu
| religion =[[katoličan]]
}}
'''Oton Hamerštajnski''', (ok. 975 – 5. junij 1036) je bil grof nemških ozemelj [[Wetterau]] in [[Engersgouw]]. Imenujejo ga tudi '''Oton I. Zutphenski''', ker naj bi bil prvi [[Grofje Zutphenski|grof Zutphena]]. To ne drži: Oton je bil najverjetneje lastnik gradu Zutphen, vsekakor pa ni opravljal funkcije grofa na tem območju.
Oton Hamerštajnski je izhajal iz plemiške nemške družine [[Konradini|Konradinov]]. Bil je sin grofa [[Herbert iz Wetterau|Herberta iz Wetteraua]] in Irmentrude, hčerke [[Megingoz Gelderski|Megingoza]] (fevdnega) grofa gozdne grofije Osning in njegove žene Gerberge Lorenske , vnukinje kralja/cesarja Otona I. (936-973, cesar 962). Oton Hamerštajnski je leta 1002 sledil [[Oton I. Koroški|Otonu I. Koroškemu]] v Italijo. Leta 1016 je nasledil svojega brata kot grof Wetterau in (1019) Engersgau, Spodnji Lahngau, Gleiberg in Hamerstein. Oton Hamerštajnski se je poročil z [[Ermgard Verdunska|Ermgard Verdunsko]] (imenovana tudi Ermengarde, Irmgard ali Irmingard) Verdunska (okoli 980 - 1042), hčerko grofa [[Godfrid Verduski|Godfrida Verdunskega]] s priimkom Jetnik in sta imela naslednje potomce:
* Matilda, ki se je poročila z Ezzoon [[Liudolf Brauweiler|Liudolfom Brauweilerjem]] (umrl 11. aprila 1031); in sta bila starša [[Adelajda Zutphenska|Adelajde Zutphenske]] , ki se je poročila s prednikom zutphenske grofovske hiše [[Gotšalk Zutphenski|Gotšalkom]] (ki je umrl blizu Bremna leta 1063);
* Udo, ki je leta 1034 umrl neporočen.
Cesar brez otrok, [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] (1002-1024) je pograbil sorodstvo para, ki je bilo po (cerkvenih) standardih premalo oddaljeno v sorodstvenih kolenih, da bi blokiral prvega sorodnika v nasledstveni liniji, Ezzoona Liudolfa. Kako je prišlo do vsega skupaj, je podrobneje obrazloženo spodaj. To je privedlo do tega, da je bil Zutphen nekaj časa dom ene najbolj ogovarjane osebe iz časa Henrika II.
==Oton I. Zutphenski in Oton Hamerštajnski: ista oseba==
Oton (z oznako I.) se pogosto imenuje najstarejši znani grof Zutphena. To temelji na kroniki samostana [[Samostan Brauweiler|Brauweiler]], zahodno od [[Köln|Kölna]]. Ta kronika je bila napisana kmalu po letu 1063 in dejansko vsebuje predvsem družinsko zgodovino plemiške družine [[Ezzonidi|Ezzonidov]]. Družina to ime dolguje svojemu najbolj znanemu potomcu, lotarinskemu palatinskemu grofu Erenfriedu alias Ezzo (ok. 954-1034), ki se mu je okoli leta 995 uspelo poročiti z Matildo, sestro cesarja [[Oton III.|Otona III.]].
Po kroniki sta Ezzo in Matilda imela tri sinove in sedem hčera. Najstarejši sin Liudolf naj bi se poročil z neko Matildo, hčerko Otona grofa Zutphenskega. Zato se Oton (z oznako I.) pogosto imenuje kot najstarejši znani grof Zutphenski. Ta naj bi živel približno okoli leta 1000, sicer pa je popolnoma neznan. To je precej zagonetno, glede na Liudolfovo pomembnost kot člana Ezzonidov. Še več: Zutphen se je nahajal v grofiji [[Hamaland]], kjer je okoli leta 1000 še delovala lastna grofovska hiša, ki jo je vodila zloglasna [[Adela Hamalandska]]. Grofija Zutphen je bila takrat preprosto nepredstavljiva.
Nedavno je bilo prepričljivo dokazano (glej bibliografijo), da je bil [[Oton I. Zutphenski]] ista oseba kot Oton Hamerštajnski, imenovan po svojem gradu Hamerštajn na desnem bregu [[Ren]]a , tik dolvodno od [[Andernach]]a. Ta Oton je izhajal iz rodu Konradinov, iz katerega je izviral prvi nekarolinški kralj [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodnofrankovske države]], [[Konrad I. Nemški]] (911-918), in ki je kasneje dal frankovske, koroške in švabske vojvode ali v dinastičnem nasledstvu. Oton je nasledil svojega starejšega brata Geveharda kot grof Wetterau, ko je Gevehard v začetku oktobra 1016 umrl brez otrok. Oba sta bila sinova grofa [[Herbert iz Wetteraua|Herberta iz Wetteraua]] in njegove žena Irmintrude, hčerke grofa [[Megindoz Gelderski|Megingoza]], ki je skupaj z ženo Gerbergo ustanovil samostan Vilich (v današnjem [[Bonn]]u). Oton Hamerštajnski je bil torej gotovo grof, zagotovo pa ne Zutphena, niti ne Hamerštajna. Hamerštajn in Zutphen sta bila rezidenčna gradova, po katerima je bil Oton poimenovan, da bi se razlikoval od soimenjakov.
== Bitka za nasledstvo cesarja Henrika II. ==
Otonov prvi bratranec, vojvoda [[Herman II. Švabski]] (997-1003), se je leta 1002 bojeval s svojim tekmecem, bavarskim vojvodo [[Henrik II. Sveti|Henrikom IV. Bavarskim]], za nasledstvo cesarja [[Oton III.|Otona III.]], ki je umrl neporočen, a je izgubil. Henrik se je povzpel na bavarski prestol kot kralj Henrik II. Odločilno je bilo to, da je bil Henrik IV. Bavarski, razen vnuka kralja/cesarja Otona I., ki se je imel za prestarega, da bi se povzpel na prestol, najbližji odrasli sorodnik dinastije [[Otoni|Otonov]] in na tej podlagi najbolje izpolnjeval nasledstveno pravico.
Vendar pa je kralj Henrik II. že leta 1007 napovedal, da glede na to, da dolgo časa nima otrok, želi da cerkev postane njegova dedinja. To je storil z ustanovitvijo in bogatim darovanjem [[Nadškofija Bamberg|nadškofiji Bamberg]]. Enako je pomanjkanje otrok seveda pomenilo, da po smrti Henrika II. ni bilo nobenega dediča. Tako kot leta 1002, ko je umrl Henrik II., kot najbližji Otonov sorodnik takrat vrgel oko na nasledstvo, je bil Ezzoon Liudolf, navsezadnje vnuk Otona II. po materi. Leta 1002 ne bi bilo nič drugače, a takrat Liudolf še ni bil star deset let in zato ni bil kandidat. Toda ko jo je Henrik II. vladal nekaj časa, je tudi Liudolf odrastel in tako je njegova mladoletnost prenehala biti ugovor proti nasledstvu.
Henrik II. je nepremostljivo nasprotoval Liudolfu kot svojemu nasledniku. Njegov dedek, cesar [[Oton II.]] , je Henrikovega očeta, bavarskega vojvodo [[Henrik II. Bavarski|Henrika II.]] »Prepirljivca«, deset let držal v ujetništvu zaradi sumljivih političnih povezav s poljskimi in bavarskimi vojvodi. "Prepirljivec" je bil sam sin Henrika I. , ki se je v letih 938-939 bojeval proti svojemu bratu, cesarju Otonu I. v uporu z namenom, da se sam povzpne na prestol. In "Prepirljivec" sam ni nikoli opustil teh teženj, kajti ko je Oton II. umrl leta 983 in zapustil triletnega Otona III., je prav tako poskušal postati kralj, a mu leta 985 to ni uspelo. Mladost kralja Henrika II. je bil tako zasenčena zaradi očetovega zapora in kasnejšega neuspeha njegove zahteve po prestolu. Zahteva za nasledstvo tega 'Henrikovega' stranskega rodu Otoncev je stopila v ospredje šele leta 1002 s Henrikom II., vendar je ostal brez otrok. Henrik II. verjetno ni mogel prenesti misli, da bo Liudolf, vnuk človeka, ki je za dolgo časa zaprl njegovega očeta, zasedel prestol po njegovi smrti. Da bi to preprečil, se je Henrik II. domislil zvijače.
== Razpad zakonske zveze in izobčenje Otona in Ermgarde==
Oton Hamerštajnski je bil poročen z [[Ermgard Verdunska|Ermgard Verdunsko]], hčerko [[Godfried I. Verdunski|Godfrieda "Jetnika"]] iz grofovske hiše Verdunskih in njegove druge žene Matilde Saške, imenovane "Billung". Ermgarda je bila torej sestra dveh zaporednih vojvod Spodnje Lorene iz iste hiše, Godfrida II. "Mirovnika" (1012-1023) in [[Gozelo I. Verdunski|Gozela I.]] (1023-1044). Oton in Ermgard sta imela za skupnega prednika en in isti par, in sicer [[Oda Saška|Odo Saško]] († po 951), sestro kralja [[Henrik I. Nemški|Hendrika Ptičarja]], in njenega drugega moža grofa Gerharda iz Metza († 910). Oton Hamerštajnski je bil pra-pravnuk tega para po materi; Ermgard po očetu pravnukinja. Genealoška razdalja je tako znašala sedem »prokreacijskih korakov« (korakov od staršev do otroka). Po kanonskem poročnem pravu je bila to stoletja prepovedana stopnja sorodstva, označena kot incest. Zakonske zveze, ki so bile kljub temu sklenjene, je torej treba razveljaviti. Otroci, ki so bili že rojeni iz takega prepovedanega sorodstva, so tako postali enakovredni otrokom, spočetim zunaj zakona, na katere se je oprijel odium infamia (»nečastnost«).
Pri tem je Henrik II., ki je v mladosti prejel temeljito cerkveno izobrazbo v Regensburgu , videl svojo priložnost. Kajti v zakonu Otona Hamerštajnskega in Ermgarde Verdunske sta se res rodila otroka, sin Udo in hči Matilda, ki se je medtem poročila z Ezzoon Liudolfom. Tako bi se Matilda, če bi bila zakonska zveza Otona in Ermgarde razveljavljena, spustila na status "nečastne", kar ji je onemogočalo, da bi še kdaj postala kraljica. Toda ker je bila medtem zakonito poročena z Liudolfom in ta zakon ni imel madežev, ki bi upravičili razvezo, se je ta diskvalifikacija razširila tudi na Liudolfa.
Tako se je zgodilo, da sta od leta 1017 zakon Otona Hamerštajnskega in Ermgarde Verdunske napadla nadškofa Erkanbald (1011-1021) in Aribo (1021-1031) iz Mainza, gotovo na vztrajanje samega cesarja, z namenom izsiliti njegovo razpustitev. Na Državnem zboru v Nijmegenu marca 1018 je bil par izobčen, ker ni upošteval prejšnjih pozivov. Oton Hamerštajnski se je nato junija 1018 pojavil na zboru v Bürgelu, kjer je zaprosil za oprostitev prepovedane stopnje sorodstva. Ko so ga zavrnili, je obljubil, da bo razdrl zakon. To je bila dimna zavesa, saj je par ostal skupaj. Erkanbald iz Mainza je verjetno skušal prisiliti Otona, da izpolni svojo obljubo, na kar je Oton odgovoril z vztrajnimi napadi na posest nadškofije in leta 1020 celo na samega Erkanbalda, ki mu je komaj pobegnil. Čeprav je Otonovo dejanje morda razumljivo, ni bilo primerno, saj je imel Henrik II. zdaj pretvezo, da je ostro posredoval: septembra je oblegal grad Hamerštajn, ki je bil nepremagljiv, tako da je le lakota lahko vodila do predaje. Oton, Ermgard in njuni možje so se predali, grad je bil uničen in Otonova posest zaplenjena.
Naslednje poročilo, ki ga imamo o tej zadevi, sega v leto 1023, ko sta se Oton in Ermgard pojavila v navzočnosti Henrika II. na sinodi nadškofije Mainz. Oton je razdrl zakon v zameno za vrnitev premoženja. Ermgardova je na drugi strani napovedala, da se bo pritožila papežu. Nadškof Aribo je nato v naglici sklical naslednjo sinodo, na kateri je bila pritožba papežu brez dovoljenja pristojnega (nad)škofa prepovedana. To je bilo namenjeno oviranju Ermgardine dejavnosti, vendar ji je to nazadnje šlo na roko: poleg lastne zadeve je zdaj lahko v Rimu pokazala tudi, da Aribo verjame, da lahko omeji papeževa pooblastila povsem na lastno pobudo. To je imelo takojšnje posledice: papež je Ariba takoj suspendiral.
Ni znano, kaj je Ermgarda dosegla v svoji zadevi v Rimu, znano pa je, da je leta 1024 najprej umrl papež in nato cesar. Zaradi cesarjeve smrti je vprašanje nasledstva postalo pereče. To, kar je Henrik II. nameraval že od leta 1017, je dejansko uspelo: na cesarskem zboru v Kambi , kjer je bilo treba odločati o nasledstvu, Liudolfove kandidature ni bilo na dnevnem redu in ostala sta le dva kandidata, zmagovalec, ki je zasedel prestol kot Konrad II. bi plezal in njegov prvi bratranec, tudi imenovan Konrad. Iz poročila Wipotistega srečanja vemo, da se je ta bratranec do zadnjega trudil pridobiti podporo "Lorene", ki se je držala nekoliko odmaknjeno, a ni uspela. Ko je prišel čas za glasovanje, je Aribo prvi ukrepal in se zavzel za Konrada II. Njegov nečak in tekmec Konrad je storil enako in s tem zaključil zadevo.
To, da je »Lorena ali Lotaringija« ostala odmaknjena, dobi svoj polni pomen v luči lorenske zarote vojvode Gozela I. Spodnje Lorene, v kateri so udeleženci prisegli, da ne bodo priznali Konrada II. Gozelo je bil navsezadnje brat Ermgarde Verdunske in torej stric po poroki Liudolfa. Na sestanku v Kambi je s sodelavci očitno skušal uveljaviti Liudolfovo kandidaturo, ki je padla v razsulo zaradi vprašanja Hamerstein. Ko to ni uspelo, je sledila zarota proti Konradu II., da bi na ta način uresničili svojo željo. Zarota je kmalu propadla in Gozelo se je za božič leta 1025 končno sprijaznil s kraljevanjem Konrada II., za ceno nekaterih bolečih koncesij.
Ko je leta 1027 nadškof Aribo ponovno poskušal dati vprašanje Hammersteina na dnevni red, je Conseil II to preprečil: navsezadnje je zadeva služila svojemu namenu, zdaj je bil kralj, tako da so lahko kanonične podrobnosti zdaj počivale. Z družbenega vidika sta bila Oton Hamerštajnski in Ermgard Verdunska naknadno rehabilitirana, vendar iz virov ni jasno, ali je bil njun zakon priznan kot zakonit tudi s cerkvene strani.
== Grad Zutphen kot skrivališče==
Medtem naj bi trpeči par nekje prebival od božiča 1020. Najverjetneje so se naselili v Zutphenu. Ermgarda je imel tam grad (oppidum), ki ga je prejela za doto. Njen oče, [[Godfried I. Verdunski|Godfried "Jetnik"]] iz grofovske hiše Verdun, je pridobil ta grad s prvim zakonom z gospo Averardo (Everharda), dedinjo grofa Everharda iz grofovske hiše Hamaland, ki je julija 944 , ko je kralj Oton I. podelil to posest, in je prevzel grofije Salland, Drenthe in Severni Groningen - njegovemu polbratu Wichmanu so bili dodeljeni Hamaland, Veluwe in Gooi. Družina je imela dva gradu, enega v Zutphenu in drugega na Elterbergu. Očitno so bili razporejeni po isti shemi sever-jug: Wichman je dobil Elten, Everhard Zutphen. Preko Averarde je Zutphen končal v rodbini Verdunskih in tako pri Ermgardi in njenem možu Otonu Hamerštajnskem.
Do božiča leta 1020 je bilo Otonovo premoženje morda zaplenjeno, toda v takih primerih je ženina dediščina ostala nedotaknjena, tako da je imel par še vedno na razpolago Zutphen. Ta kraj je imel pomembne prednosti: nahajal se je v škofiji Utrecht in tako nedosegljiv nadškofom Mainza, s katerimi je bil Oton v sporu – navsezadnje je bil Utrecht sufraganska škofija Kölna. Kölnski nadškof Heribert (999-1021) je bil tudi prvi bratranec Otona Hamerštajnskega in je z nadškofom Mainza olupil nekaj kislih jabolk. Poleg tega je služil drugi mož Adele Hamalandske, Balderik, od sredine 1018 kot fevdalni grof v Hamalandu za rodbino Verdunskih in Balderic je užival zaščito istega nadškofa Heriberta. Zutphen je bil torej izjemno primerno zatočišče za preganjani par.
== Od gradu Zutphen do grofije Zutphen==
Oton Hamerštajnski zagotovo ni bil grof Zutphenski. Bil je grof v grofiji svoje družine Konradincev ali je vsaj bil, saj je hkrati z zaplembo njegovega premoženja, za božič leta 1020, odvzem grofovske službe ali uradov več kot verjeten. Oznako "Oton grof Zutphen" v Brauweilerjevi kroniki je torej treba brati tako, kot da pravi, da je Oton bil (je bil in morda kasneje postal grof) in je bil imenovan "van Zutphen" po svojem prebivališču. V 11. stoletju je postalo običajno, da se ljudi imenuje po krajevnem imenu njihovega domačega mesta, tako da lahko oznako najbolje preberemo kot "Oton Zutphenski, grof".
Od Otona Hamerštajnskega († 1036) in Ermgarde Verdunske († 1042) sta grad Zutphen sčasoma podedovala njuna hči Matilda in njen mož Liudolf († 1031), saj je njun sin Udo že leta 1034 umrl neporočen in torej brez zakonitih naslednikov. Liudolf in Matilda sta imela dva sinova, Henrika, ki je umrl mlad (domnevno pred/leta 1033), in Konrada († 1055), čigar potomci prav tako niso znani, ter hčerko Adelajdo, ki je postala žena Gotšalka Zutphenskega. Ker se leta 1059 Adelajda še vedno omenja kot živa, je bila zadnja preživela v svoji generaciji, na kateri je morala biti podedovana dediščina, vključno z gradom Zutphen. Potem bi Gotšalk imel malo težav z pridobitvijo grofovstva na območju, ki obdaja Zutphen, severni Hamaland: do leta 1044 je bilo v rokah prastrica njegove žene, vojvode Gozela I. Spodnjega Lotarinškega. To stanje je jasno navedeno v listini iz leta 1046, v kateri je kralj Henrik III. naziv tamkajšnjega grofa podelil utrechtskemu škofu.
==Viri==
* Hein H. Jongbloed, "Med 'Pfalško grofijo' in 'IJssellinijo', Averarda 'van Zutphen' (+ 11. avgust 961) in rojstvo grofij Zutphen in Gelders (1026-1046)", Prispevki in obvestila Gelders - Zgodovinski letopis za Gelderland 97 (2006)
* Hein H. Jongbloed, "Wichman, Adela in Alpertus; vprašanje posesti Eltense (968-996)", Prispevki in obvestila Gelders - Zgodovinski letopis za Gelderland 96 (2005)
* {{de}} Hein H. Jongbloed, "Wanburtich: Heinrichs II. Beteiligung an der Wahl von Kamba (1024)", Deutsches Archiv für die Erforschung des Mittelalters 62 (2006)
==Glej tudi==
* [[Zgodovina Zutphena]]
==Sklici==
<references/>
[[Kategorija:Zutpheni]]
nre2t6qpn2fnlkhejs5ony44v6qisk5
Henrik I. Zutphenski
0
521563
5722970
2022-07-23T17:05:26Z
JozefD
5744
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Henrik Zutphenski | reign = [[1080]]-[[1118]] | succession = Grof Zutphenski | reign2 = [[1113]]-[[1118]] | predecessor1 = [[Oton II. Zutphenski]] | successor1 = [[Ermgarda Zutphenska]] | father = [[Oton II. Zutphenski]] | mother = Judita Arnsteinska | place of burial = cerkev [[Cerkev Svete Valburge (Zutphen)|Svete Valburge]] v Zutphenu | religion =[[katoličan]] }} '''Henrik I. Zutphenski''' z vzdevkom ' Starejši', (ok. 108...
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kraljevska oseba
| name = Henrik Zutphenski
| reign = [[1080]]-[[1118]]
| succession = Grof Zutphenski
| reign2 = [[1113]]-[[1118]]
| predecessor1 = [[Oton II. Zutphenski]]
| successor1 = [[Ermgarda Zutphenska]]
| father = [[Oton II. Zutphenski]]
| mother = Judita Arnsteinska
| place of burial = cerkev [[Cerkev Svete Valburge (Zutphen)|Svete Valburge]] v Zutphenu
| religion =[[katoličan]]
}}
'''Henrik I. Zutphenski''' z vzdevkom ' Starejši', (ok. 1080 – 1118) je bil grof Zutphenski od leta 1113 do svoje smrti.
==Življenjepis ==
Henrik I. je bil sin grofa [[Oton II. Zutphenski|Otona II. Zutphenskega]] iz njegovega drugega zakona z Judito Arnsteinsko, hčerko grofa Ludvika Arnsteinskega. Bil je poročen z Matildo (umrla okoli 1117), hčerko Kuna iz Northeima , grofa Beichlingena in Kunigunde iz Weimar-Orlamünde.
Leta 1113 je nasledil svojega očeta kot grof Zutphenski in kot podadvokat/podskrbnik [[ Opatija Corvey|opatije Corvey]]. Henrik I. je bil redno omenjen v cesarskih dokumentih in mu je cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]] dodelil številne [[Frizija|frizijske]] grofije, ki jih je kmalu spet izgubil.
Leta 1114 se je kölnski nadškof [[Friderik I. Schwarzenburški]] uprl Henriku V. Med drugimi se je nadškofu pridružil Henrik I. Zutphenski in uporniki so med drugim napadli grofijo Gelders. Leta 1117 je bil sklenjen mir in takrat je Henrik poročil svojo sestro [[Ermgarda Zutphenska|Ermgardo]] z grofom [[Gerhard II. Gelderski|Gerhardom II. Gelderskim]].
Henrik I. je umrl leta 1118, potem ko je približno pet let vladal nad Zutphenom. Ker ni imel otrok, je njegova posestva podedovala njegova sestra Ermgarda.
[[Kategorija:Zutpheni]]
m399bf5nlwfv1isacccf7cutzadlr5d
5722971
5722970
2022-07-23T17:12:13Z
JozefD
5744
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Kraljevska oseba
| name = Henrik Zutphenski
| reign = [[1080]]-[[1118]]
| succession = Grof Zutphenski
| reign2 = [[1113]]-[[1118]]
| predecessor1 = [[Oton II. Zutphenski]]
| successor1 = [[Ermgarda Zutphenska]]
| father = [[Oton II. Zutphenski]]
| mother = Judita Arnsteinska
| place of burial = cerkev [[Cerkev Svete Valburge (Zutphen)|Svete Valburge]] v Zutphenu
| religion =[[katoličan]]
}}
'''Henrik I. Zutphenski''' z vzdevkom 'Starejši', (ok. 1080 – 1118) je bil grof Zutphenski od leta 1113 do svoje smrti.
==Življenjepis ==
Henrik I. je bil sin grofa [[Oton II. Zutphenski|Otona II. Zutphenskega]] iz njegovega drugega zakona z Judito Arnsteinsko, hčerko grofa Ludvika Arnsteinskega. Bil je poročen z Matildo (umrla okoli 1117), hčerko Kuna iz Northeima , grofa Beichlingena in Kunigunde iz Weimar-Orlamünde.
Leta 1113 je nasledil svojega očeta kot grof Zutphenski in kot podadvokat/podskrbnik [[ Opatija Corvey|opatije Corvey]]. Henrik I. je bil redno omenjen v cesarskih dokumentih in mu je cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]] dodelil številne [[Frizija|frizijske]] grofije, ki jih je kmalu spet izgubil.
Leta 1114 se je kölnski nadškof [[Friderik I. Schwarzenburški]] uprl Henriku V. Med drugimi se je nadškofu pridružil Henrik I. Zutphenski in uporniki so med drugim napadli grofijo Gelders. Leta 1117 je bil sklenjen mir in takrat je Henrik poročil svojo sestro [[Ermgarda Zutphenska|Ermgardo]] z grofom [[Gerhard II. Gelderski|Gerhardom II. Gelderskim]].
Henrik I. je umrl leta 1118, potem ko je približno pet let vladal nad Zutphenom. Ker ni imel otrok, je njegova posestva podedovala njegova sestra Ermgarda.
[[Kategorija:Zutpheni]]
655zzvkp77wetzbrpqqx55konqzkrhy
Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in Favnom
0
521564
5722983
2022-07-23T17:58:48Z
Ljuba brank
92351
nov iz en wiki
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox artwork
| title = Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in Favnom
| image_file = Bernini-goat with infants.JPG
| caption =
| painting_alignment =
| image_size = 220px
| alt =
| other_language_1 =
| other_title_1 =
| other_language_2 =
| other_title_2 =
| artist = [[Gian Lorenzo Bernini]]
| catalogue = 1
| year = 1609–15
| type = Kip
| material = [[carrarski marmor]]
| subject =
| height_metric = 44
| width_metric =
| length_metric =
| diameter_metric =
| dimensions =
| metric_unit = cm
| condition =
| city = [[Rim]]
| museum = [[Galerija Borghese]]
| accession =
| coordinates = {{coord|41|54|50.4|N|12|29|31.2|E|display=title}}
| owner =
| url =
}}
'''Koza Amalteja z dojenčkom Jupitrom in Favnom''' je najzgodnejše znano delo italijanskega umetnika [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]]. Kip, izdelan nekje med letoma 1609 in 1615,<ref name="wittkower-231">Wittkower 1955, p. 231.</ref><ref name="mormando-29">Mormando 2011, p. 29.</ref><ref name="avery-19">Avery 1997, p. 19.</ref> je zdaj v zbirki Borghese v [[Galerija Borghese|Galeriji Borghese]] v Rimu.
== Ozadje ==
Po mnenju Filippa Baldinuccija je osemletni Gian Lorenzo, še preden je Pietro Bernini preselil svojo družino iz [[Neapelj|Neaplja]] v [[Rim]], ustvaril »majhno marmorno glavo otroka, ki je bila čudež vseh«.<ref name="baldinucci-8">Baldinucci 2006, p. 8.</ref> V svojih najstniških letih je izdelal številne podobe [[putto]]v, debelušnih fantkov, običajno golih in včasih krilatih. Za razliko od kerubov, ki predstavljajo drugi red angelov, so bile te figure puttov posvetne in so predstavljale nereligiozni pasijon.<ref name="dempsey">Dempsey 2000, pp. 3–4.</ref> Od treh ohranjenih marmornih skupin puttov, ki jih lahko pripišemo Berniniju, je ''Koza Amalteja z dojenčkom Jupitrom in Favnom'' edina, ki jo je mogoče približno datirati. Leta 1615 je bil za leseni podstavek za kiparsko skupino plačan tesar. Nekateri pisci datirajo delo že v leto 1609, na podlagi slogovnih razlogov in razlage fakture podstavka iz leta 1615, ki kaže, da je bil podstavek zamenjava.
== Opis ==
Skulptura prikazuje Amaltejo kot kozo, boga otroka Jupitra in otroka Favna.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
*Avery, Charles (1997). Bernini: Genius of the Baroque. London: Thames and Hudson. ISBN 9780500286333.
*Baldinucci, Filippo (2006) [1682]. The Life of Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271730769.
*Bernini, Domenico (2011) [1713]. The Life of Giano Lorenzo Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271037486.
*Dempsey, Charles (2000). Inventing the Renaissance Putto. Chapel Hill: University of North Carolina. ISBN 9780807826164.
*Mormando, Franco (2011). Bernini: His Life and His Rome. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 9780226538525.
*Wittkower, Rudolf (1955). Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque. London: Phaidon Press. ISBN 9780714837154.
==Zunanje povezave==
{{commons category|Goat Amalthea with the Infant Jupiter and a Faun by Bernini}}
*[http://www.wga.hu/frames-e.html?/html/b/bernini/gianlore/sculptur/1610/2amalthea.html Immagine dell'opera Web Gallery of Art]
*[https://web.archive.org/web/20100528213748/http://www.galleriaborghese.it/borghese/it/default.htm Galerija Borgese]
*[https://web.archive.org/web/20100621003946/http://www.scultura-italiana.com/galleria/Bernini%20Gian%20Lorenzo/imagepages/image44.html Gian Lorenzo Bernini - La capra Amaltea con Giove bambino e un faunetto (Roma, Galleria Borghese]
[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Slike 17. stoletja]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
gj8sw0iam117r1jpy60soa8ouoedqeo
5722991
5722983
2022-07-23T18:27:17Z
Ljuba brank
92351
/* Zunanje povezave */
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox artwork
| title = Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in Favnom
| image_file = Bernini-goat with infants.JPG
| caption =
| painting_alignment =
| image_size = 220px
| alt =
| other_language_1 =
| other_title_1 =
| other_language_2 =
| other_title_2 =
| artist = [[Gian Lorenzo Bernini]]
| catalogue = 1
| year = 1609–15
| type = Kip
| material = [[carrarski marmor]]
| subject =
| height_metric = 44
| width_metric =
| length_metric =
| diameter_metric =
| dimensions =
| metric_unit = cm
| condition =
| city = [[Rim]]
| museum = [[Galerija Borghese]]
| accession =
| coordinates = {{coord|41|54|50.4|N|12|29|31.2|E|display=title}}
| owner =
| url =
}}
'''Koza Amalteja z dojenčkom Jupitrom in Favnom''' je najzgodnejše znano delo italijanskega umetnika [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]]. Kip, izdelan nekje med letoma 1609 in 1615,<ref name="wittkower-231">Wittkower 1955, p. 231.</ref><ref name="mormando-29">Mormando 2011, p. 29.</ref><ref name="avery-19">Avery 1997, p. 19.</ref> je zdaj v zbirki Borghese v [[Galerija Borghese|Galeriji Borghese]] v Rimu.
== Ozadje ==
Po mnenju Filippa Baldinuccija je osemletni Gian Lorenzo, še preden je Pietro Bernini preselil svojo družino iz [[Neapelj|Neaplja]] v [[Rim]], ustvaril »majhno marmorno glavo otroka, ki je bila čudež vseh«.<ref name="baldinucci-8">Baldinucci 2006, p. 8.</ref> V svojih najstniških letih je izdelal številne podobe [[putto]]v, debelušnih fantkov, običajno golih in včasih krilatih. Za razliko od kerubov, ki predstavljajo drugi red angelov, so bile te figure puttov posvetne in so predstavljale nereligiozni pasijon.<ref name="dempsey">Dempsey 2000, pp. 3–4.</ref> Od treh ohranjenih marmornih skupin puttov, ki jih lahko pripišemo Berniniju, je ''Koza Amalteja z dojenčkom Jupitrom in Favnom'' edina, ki jo je mogoče približno datirati. Leta 1615 je bil za leseni podstavek za kiparsko skupino plačan tesar. Nekateri pisci datirajo delo že v leto 1609, na podlagi slogovnih razlogov in razlage fakture podstavka iz leta 1615, ki kaže, da je bil podstavek zamenjava.
== Opis ==
Skulptura prikazuje Amaltejo kot kozo, boga otroka Jupitra in otroka Favna.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
*Avery, Charles (1997). Bernini: Genius of the Baroque. London: Thames and Hudson. ISBN 9780500286333.
*Baldinucci, Filippo (2006) [1682]. The Life of Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271730769.
*Bernini, Domenico (2011) [1713]. The Life of Giano Lorenzo Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271037486.
*Dempsey, Charles (2000). Inventing the Renaissance Putto. Chapel Hill: University of North Carolina. ISBN 9780807826164.
*Mormando, Franco (2011). Bernini: His Life and His Rome. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 9780226538525.
*Wittkower, Rudolf (1955). Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque. London: Phaidon Press. ISBN 9780714837154.
==Zunanje povezave==
{{commons category|Goat Amalthea with the Infant Jupiter and a Faun by Bernini}}
*[http://www.wga.hu/frames-e.html?/html/b/bernini/gianlore/sculptur/1610/2amalthea.html Immagine dell'opera Web Gallery of Art]
*[https://web.archive.org/web/20100528213748/http://www.galleriaborghese.it/borghese/it/default.htm Galerija Borgese]
*[https://web.archive.org/web/20100621003946/http://www.scultura-italiana.com/galleria/Bernini%20Gian%20Lorenzo/imagepages/image44.html Gian Lorenzo Bernini - La capra Amaltea con Giove bambino e un faunetto (Roma, Galleria Borghese]
[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Dela v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
6exrc4m7quqh862lg8jthby71bn7ncq
5722996
5722991
2022-07-23T18:33:33Z
Ljuba brank
92351
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox artwork
| title = Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in Favnom
| image_file = Bernini-goat with infants.JPG
| caption =
| painting_alignment =
| image_size = 220px
| alt =
| other_language_1 =
| other_title_1 =
| other_language_2 =
| other_title_2 =
| artist = [[Gian Lorenzo Bernini]]
| catalogue = 1
| year = 1609–15
| type = Kip
| material = [[carrarski marmor]]
| subject =
| height_metric = 44
| width_metric =
| length_metric =
| diameter_metric =
| dimensions =
| metric_unit = cm
| condition =
| city = [[Rim]]
| museum = [[Galerija Borghese]]
| accession =
| coordinates = {{coord|41|54|50.4|N|12|29|31.2|E|display=title}}
| owner =
| url =
}}
'''''Koza Amalteja z dojenčkom Jupitrom in Favnom''''' je najzgodnejše znano delo italijanskega umetnika [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]]. Kip, izdelan nekje med letoma 1609 in 1615,<ref name="wittkower-231">Wittkower 1955, p. 231.</ref><ref name="mormando-29">Mormando 2011, p. 29.</ref><ref name="avery-19">Avery 1997, p. 19.</ref> je zdaj v zbirki Borghese v [[Galerija Borghese|Galeriji Borghese]] v Rimu.
== Ozadje ==
Po mnenju Filippa Baldinuccija je osemletni Gian Lorenzo, še preden je Pietro Bernini preselil svojo družino iz [[Neapelj|Neaplja]] v [[Rim]], ustvaril »majhno marmorno glavo otroka, ki je bila čudež vseh«.<ref name="baldinucci-8">Baldinucci 2006, p. 8.</ref> V svojih najstniških letih je izdelal številne podobe [[putto]]v, debelušnih fantkov, običajno golih in včasih krilatih. Za razliko od kerubov, ki predstavljajo drugi red angelov, so bile te figure puttov posvetne in so predstavljale nereligiozni pasijon.<ref name="dempsey">Dempsey 2000, pp. 3–4.</ref> Od treh ohranjenih marmornih skupin puttov, ki jih lahko pripišemo Berniniju, je ''Koza Amalteja z dojenčkom Jupitrom in Favnom'' edina, ki jo je mogoče približno datirati. Leta 1615 je bil za leseni podstavek za kiparsko skupino plačan tesar. Nekateri pisci datirajo delo že v leto 1609, na podlagi slogovnih razlogov in razlage fakture podstavka iz leta 1615, ki kaže, da je bil podstavek zamenjava.
== Opis ==
Skulptura prikazuje Amaltejo kot kozo, boga otroka Jupitra in otroka Favna.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
*Avery, Charles (1997). Bernini: Genius of the Baroque. London: Thames and Hudson. ISBN 9780500286333.
*Baldinucci, Filippo (2006) [1682]. The Life of Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271730769.
*Bernini, Domenico (2011) [1713]. The Life of Giano Lorenzo Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271037486.
*Dempsey, Charles (2000). Inventing the Renaissance Putto. Chapel Hill: University of North Carolina. ISBN 9780807826164.
*Mormando, Franco (2011). Bernini: His Life and His Rome. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 9780226538525.
*Wittkower, Rudolf (1955). Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque. London: Phaidon Press. ISBN 9780714837154.
==Zunanje povezave==
{{commons category|Goat Amalthea with the Infant Jupiter and a Faun by Bernini}}
*[http://www.wga.hu/frames-e.html?/html/b/bernini/gianlore/sculptur/1610/2amalthea.html Immagine dell'opera Web Gallery of Art]
*[https://web.archive.org/web/20100528213748/http://www.galleriaborghese.it/borghese/it/default.htm Galerija Borgese]
*[https://web.archive.org/web/20100621003946/http://www.scultura-italiana.com/galleria/Bernini%20Gian%20Lorenzo/imagepages/image44.html Gian Lorenzo Bernini - La capra Amaltea con Giove bambino e un faunetto (Roma, Galleria Borghese]
[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Dela v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
ii1052cl1ba60fuy65ldlp6mu38th6m
Mučeništvo svetega Lovrenca (Bernini)
0
521565
5722999
2022-07-23T19:00:06Z
Ljuba brank
92351
nov iz en wiki
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox artwork
| title = Mučeništvo svetega Lovrenca
| image_file = Martrydom of Saint Lawrence by Bernini.jpg
| caption =
| painting_alignment =
| image_size = 220px
| alt =
| other_language_1 =
| other_title_1 =
| other_language_2 =
| other_title_2 =
| artist = [[Gian Lorenzo Bernini]]
| catalogue = 3
| year = 1617
| type = kip
| material = [[carrarski marmor]]
| subject =
| height_metric = 66
| width_metric = 108
| length_metric =
| diameter_metric =
| dimensions =
| metric_unit = cm
| condition =
| city = [[Firence]]
| museum = [[Galerija Uffizi]]
| accession =
| coordinates =
| owner =
| url =
}}
'''''Mučeništvo svetega Lovrenca''''' je zgodnja skulptura italijanskega umetnika [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]]. Upodablja svetnika v trenutku njegovega mučeništva, ko ga živega sežgejo na rešetki. Po besedah Berninijevega biografa, Filippa Baldinuccija, je bila skulptura dokončana, ko je bil Bernini star 15 let, kar pomeni, da je bila dokončana leta 1614.<ref name="baldinucci">{{cite book|last=Baldinucci |first=Filippo |editor=Catherine Enggass |title=Vita Del Cavaliere Gio. Lorenzo Bernino |publisher=Nabu Press |page=12 |year=1966 |isbn=978-1-148-63920-8}}</ref> Drugi zgodovinarji so skulpturo datirali med letoma 1615 in 1618. Datum 1617 se zdi najbolj verjeten.<ref name="coliva">{{cite book|last=Coliva |first=Caterina |title=Bernini scultore: La tecnica esecutiva |publisher=De Luca Editori d'Arte |year=2002 |isbn=978-88-8016-506-4 }}</ref> Po dimenzijah je manjša od naravne velikosti, saj meri 108 krat 66 cm.
Skulptura je zdaj v [[galerija Uffizi|galeriji Uffizi]] v [[Firence|Firencah]] kot del zbirke Contini Bonacossi.
== Naročilo ==
Obstaja nekaj zmede glede pokroviteljstva skulpture. Filippo Baldinucci je preprosto zapisal, da je bila narejena za Leoneja Strozzija, florentinskega plemiča, ki je živel v Rimu. Berninijev sin, Domenico Bernini, ki je napisal biografijo svojega očeta, kaže bolj zapleteno sliko, ki nakazuje, da je Bernini skulpturo izdelal iz svoje predanosti svetniku in ne zaradi posebnega naročila.<ref name="bernini">{{cite book|last=Bernini |first=Domenico |editor=Franco Mormando |title=The Life of Giano Lorenzo Bernini |publisher=Penn State University Press |location=University Park |page=15 |year=2011 |isbn=978-0-271-03748-6}}</ref> Michela Uliva namiguje, da je to morda res, saj je Berninijev zagovornik kardinal Maffeo Barberni navdušil umetnika nad naraščajočim posttridentskim zanimanjem za zgodnjekrščanske mučence.
Novejši zgodovinarji se strinjajo z izjavo Domenica Berninija, da je bil Leone Strozzi navdušen nad skulpturo in jo je kupil za svojo vilo del Viminale. Irving Lavin domneva, da se je Strozzi morda seznanil z delom, ko je naročil kapelo v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]] istočasno kot kardinal Maffeo Barberini (kasnejši [[papež Urban VIII.]], zlasti ker je Strozzi kapela vključevala grobnico, posvečeno kardinalu Lorenzu Strozziju (umrl v [[Avignon]]u leta 1571) in je nosil isto ime kot svetnik.<ref name="lavin">{{cite book|last=Lavin |first=Irving |title=Visible Spirit: The Art of Gian Lorenzo Bernini, Volume 1 |publisher=Pindar Press |page=69 |year=2007 |isbn=978-1-899828-39-5}}</ref> V vsakem primeru je kip leta 1632 vključen v Strozzijev inventar, opisan kot »Sv. Lovrenc nad moderno rešetko«.
== Ustvarjanje ==
Skulptura je bila ustvarjena iz enega bloka [[carrarski marmor|carrarskega marmorja]]. Obnova leta 1997 je pokazala, da je Bernini uporabil različna orodja za ustvarjanje različnih površinskih tekstur na različnih delih skulpture. Hrbtna stran rešetke ni bila polirana in obdelana na enak način kot sprednja stran, kar pomeni, da je bilo umetniško delo očitno mišljeno samo za ogled od spredaj. Visoko izklesan podstavek, izdelan iz lesa in pozlačen z zlato barvo, je bil zasnovan kot ploščad za skulpturo. Obstaja možnost, da ga je prav tako izdelal Bernini, čeprav njegova zasnova kaže, da je bilo to delo po naročilu družine Strozzi, in narejeno pozneje.
== Opis in interpretacija ==
=== Predmet ===
Predmet umetniškega dela je [[sveti Lovrenc|Lovrenc Rimski]], ki ga je rimski cesar [[Valerijan]] leta 258 n. št. obsodil na smrt zaradi obrambe krščanske vere. Po izročilu je bil Lovrenc do smrti sežgan tako, da so ga položili na rešetko.
Z upodabljanjem zelo naturalističnega svetega Lovrenca, ki je mučen, a vendarle preživlja nekakšno duhovno epifanijo, skulptura predstavlja okus mnogih tem, ki jih je Bernini sprejel med potekom svojega umetniškega opusa in ki bodo predstavljale mnoge od najbolj pomembne značilnosti umetniških tradicij v italijanski baročni umetnosti - samotne figure, ki preživljajo intenzivna čustvena stanja, medtem ko so upodobljene z iluzionistično resnicoljubnostjo. Za razliko od prejšnjih upodobitev Lovrenca ni nobenih drugih figur – ni znaka njegovega sodnika, mučiteljev ali gledalcev, ki bi poglobljeno pričali. Namesto tega je poudarek samo na mučeniku in njegovem čustvenem stanju.
=== Čustveno stanje sv. Lovrenca ===
Komentatorji so se nekoliko razlikovali pri opisovanju in interpretaciji Lovrencovega obraza. Domenico Bernini je ustvarjanje kontekstualiziral z anekdoto, da je Bernini položil svojo dejansko roko v plamen in oblikoval Lovrencov izraz iz njegove lastne obrazne reakcije, ki jo je videl v ogledalu; kar namiguje, da bi bil fokus Lovrencovega portreta fizična bolečina.
Kasnejši komentatorji pa so Lovrencov obraz opisali ne kot obraz bolečine, ampak kot »utrujenost« ali pogosteje kot duhovno zavzetost. Howardu Hibbardu daje skulpturi jasno versko izjavo duhovne odrešitve – notranja moč premaga zunanjo telesno bolečino.<ref name="hibbard">{{cite book|last=Hibbard |first=Howard |title=Bernini |url=https://archive.org/details/bernini00hibb |url-access=registration |publisher=Penguin |location=New York |year=1991 |isbn=978-0-14-013598-5 }}</ref> Vsekakor se zdi, da opazovanje skulpture to potrjuje. Mučenik se skoraj obrne stran od bolečine, njegov zgornji del telesa in glava segata navzgor proti nebu, z jasnimi, skoraj mirnimi očmi, usmerjenimi v smeri Boga.
Drugi popeljejo Berninijevo upodobitev Lovrenca še dlje: mučenca opisujejo kot »lepo naslonjenega na levi komolec kot kakšen rimski udeleženec banketa« in svoje mučitelje oviral z »izklesano držo zanosa«.<ref name="spivey">{{cite book|last=Spivey |first=Nigel |title=Enduring Creation: Art, Pain, and Fortitude |publisher=University of California Press |location=Berkeley |year=2001 |isbn=978-0-520-23022-4}}</ref> Drugi umetnostni zgodovinar, Avigdor Poseq, izraz razlaga nekoliko drugače: »mirni obraz naj bi očitno izražal intenzivnost mučenikovega strahu pred Bogom«. Nadaljuje s tem, da namiguje, da je Bernini predstavil Lovrenca z iztegnjeno roko, da bi pokazal mučenikovo željo, da bi ga njegovi mučitelji obrnili in tako izpostavili še več njegovega mesa plamenom spodaj.<ref name="poseq">{{cite book|last=Poseq |first=Avigdor |title=Bernini Revisited: New Insights into His Work |publisher=Academon |year=2008 }}</ref>
=== Tehnična odličnost ===
Komentatorji 20. stoletja so se večinoma strinjali o tehnični odličnosti skulpture. Rudolf Wittkower govori o »visoki stopnji tehnične dovršenosti [in] anatomski natančnosti in nezmotljivem občutku za organsko skladnost in zgradbo človeškega telesa«.<ref name="wittkower">{{cite book|last=Wittkower |first=Rudolf |title=Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque |publisher=Phaidon Press |location=London |year=1955 |page=3 |isbn=978-0-7148-3715-4}}</ref> Irving Lavin vidi v kakovosti mesa, doseženega z marmorjem, kot kritiko Michelangela, ki je obvladal oblikovanje in anatomijo, ne pa tudi videza mesa.<ref name="preimesberger">{{cite book|last=Preimesberger |first=Rudolf |editor=Irving Lavin |title=Gianlorenzo Bernini: New Aspects of His Art and Thought |publisher=Pennsylvania State University Press |location=University Park |year=1985 |isbn=978-0-271-00387-0}}</ref>
Pozornosti so deležni tudi plameni. V času baroka je bila sposobnost upodabljanja poustvariti naravo, kot v plamenih, vodi, mesu, v iluzionističnem marmorju, pogost izziv. Berninijev »poskus predstavitve poskakujočih plamenov v kipu je ''tour de force''«, »ki prepričljivo prikazuje nekaj tako minljivega kot plameni ali tako odvisno od barve kot žareče oglje«.<ref name="avery">{{cite book|last=Avery |first=Charles |title=Bernini: Genius of the Baroque |publisher=Bulfinch |year=1997 |isbn=978-0-8212-2465-6}}</ref> Daniele Pinton govori o »spretni predstavitvi plamenov pod rešetko, kjer je upodobitev nematerialnega elementa, kot je ogenj, veličastno upodobljena v kamnu«.<ref name="pinton">{{cite book|last=Pinton |first=Daniele |title=Bernini: I percorsi nell'arte |publisher=ATS Italia |year=2009 |isbn=978-88-7571-777-3 }}</ref>
Charles Avery gre tako daleč, da vidi tehnično inovativnost dela kot njegov ''raison’être''. Navaja naturalizem dela, njegovo čustveno intenzivnost, njegovo uporabo predmeta, ki še nikoli ni bil upodobljen kot polna tridimenzionalna skulptura in zaključuje, da je »delo manifest njegovih sposobnosti na pragu njegove kariere odrasle osebe, podobno kot 'mojstrsko delo' s katerim se obrtnik vpiše v svoj ceh.«
== Nedavna zgodovina ==
[[File:Bernini st lawrence DPA 331200623.jpg|thumb| Gianlorenzo Bernini, “Martyrdom of Saint Lawrence,[https://library.nga.gov/permalink/01NGA_INST/1p5jkvq/alma99455883804896 Martyrdom of Saint Lawrence], 1617, Galleria degli Uffizi. photo by Foto Reali, Foto Reali Archive, [https://www.nga.gov/research/library/imagecollections.html Department of Image Collections, National Gallery of Art Library, Washington, DC]]
Na začetku 19. stoletja je bila skulptura prestavljena v drugo palačo v Rimu, ki je bila v lasti Strozzija, nato pa je bila okoli leta 1830 prestavljena v Palazzo Strozzi v Firencah. Leta 1935 je nato postala del zbirke Contini-Bonacossi, preden ga je leta 1969 pridobila italijanska država. Fotografije v zbirki Contini Bonacossi prikazujejo skulpturo na podstavku v obliki drevesa. Sv. Lovrenc je bil prikazan v [[Palača Pitti|Palači Pitti]] od leta 1974, nato pa v galeriji Uffizi od decembra 1998.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
*Avery, Charles (1997). Bernini: Genius of the Baroque. London: Thames and Hudson. ISBN 9780500286333.
*Baldinucci, Filippo (2006) [1682]. The Life of Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271730769.
*Bernini, Domenico (2011) [1713]. The Life of Giano Lorenzo Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271037486.
*Mormando, Franco (2011). Bernini: His Life and His Rome. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 9780226538525.
*Wittkower, Rudolf (1955). Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque. London: Phaidon Press. ISBN 9780714837154.
==Zunanje povezave==
{{commons category|Martrydom of Saint Lawrence by Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/b/bernini/gianlore/biograph.html Web Gallery of Art]
[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
[[Kategorija:Dela leta 1617]]
qzp0t6igjk6s0dbgli5l9l6cx5y7qsm
Corvus
0
521566
5723004
2022-07-23T19:29:57Z
Yerpo
8417
preusmeritev na [[Vrana]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Vrana]]
mvrr7t7ljxybtuquxi4jkk39et4nlh9
Sonček je ...... (Skuštrana)
0
521567
5723017
2022-07-23T21:39:23Z
Sportomanokin
14776
Nova stran z vsebino: {{Infopolje skladba | Name = Sonček je ...... (Skuštrana) | Cover = Zoranpredin album gatenaglavo.jpg | Artist = od [[Zoran Predin|Zorana Predina]] | Album = [[Gate na glavo]] | Format = kaseta, zgoščenka | Released = 1992 | Recorded = Studio 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Length = 3:35 | Label = [[Helidon]] | Writer = [[Zoran Predin]] | Lyrics = Zoran Predin | Producer = David Š...
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje skladba
| Name = Sonček je ...... (Skuštrana)
| Cover = Zoranpredin album gatenaglavo.jpg
| Artist = od [[Zoran Predin|Zorana Predina]]
| Album = [[Gate na glavo]]
| Format = kaseta, zgoščenka
| Released = 1992
| Recorded = Studio 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length = 3:35
| Label = [[Helidon]]
| Writer = [[Zoran Predin]]
| Lyrics = Zoran Predin
| Producer = David Šuligoj
| Misc =
}}
»'''Sonček je ...... (Skuštrana)'''« je skladba iz debitantskega solo albuma [[Zoran Predin|Zorana Predina]] iz leta 1992. Predin je istočasno tudi avtor glasbe in besedila.
== Snemanje ==
Producent je bil David Šuligoj, snemanje pa je potekalo v studiu 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Skladba je leta 1992 izšla na debitantskem solo albumu ''[[Gate na glavo]]'' pri založbi [[Helidon]], na kaseti in zgoščenki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/1487189-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo/image/SW1hZ2U6Nzg0NTExOQ==|title=Amerika (kaseta, album, 1988)|date=21. april 2021|publisher=discogs.com}}</ref>
== Zasedba ==
=== Produkcija ===
*[[Zoran Predin]] – [[glasba]], [[besedilo]]
*Marko Vuksanovič – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*David Šuligoj – [[Glasbeni producent|producent]], programiranje
*Jurij Toni – Andrej Semulič
== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/zoran-predin/soncek-je "Sonček je ...... (Skuštrana)"] besedilo
[[Kategorija:Pesmi leta 1992]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
ci5rc4bgceis07vqjsme61xrx88jyvc
5723018
5723017
2022-07-23T21:48:19Z
Sportomanokin
14776
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje skladba
| Name = Sonček je ...... (Skuštrana)
| Cover = Zoranpredin album gatenaglavo.jpg
| Artist = od [[Zoran Predin|Zorana Predina]]
| Album = [[Gate na glavo]]
| Format = kaseta, zgoščenka
| Released = 1992
| Recorded = Studio 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length = 3:35
| Label = [[Helidon]]
| Writer = [[Zoran Predin]]
| Lyrics = Zoran Predin
| Producer = David Šuligoj
| Misc =
{{External music video|{{YouTube|FUW-4fNNmXk&t=5s|"Sonček je......"}}}}
}}
»'''Sonček je ...... (Skuštrana)'''« je skladba iz debitantskega solo albuma [[Zoran Predin|Zorana Predina]] iz leta 1992. Predin je istočasno tudi avtor glasbe in besedila.
== Snemanje ==
Producent je bil David Šuligoj, snemanje pa je potekalo v studiu 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Skladba je leta 1992 izšla na debitantskem solo albumu ''[[Gate na glavo]]'' pri založbi [[Helidon]], na kaseti in zgoščenki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/1487189-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo/image/SW1hZ2U6Nzg0NTExOQ==|title=Gate na glavo (kaseta in zgoščenka, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref>
== Zasedba ==
=== Produkcija ===
*[[Zoran Predin]] – [[glasba]], [[besedilo]]
*Marko Vuksanovič – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*David Šuligoj – [[Glasbeni producent|producent]], programiranje
*Jurij Toni – Andrej Semulič
=== Studijska izvedba ===
*Zoran Predin – vokal
*Marko Vuksanovič – back vokali
*David Šuligoj – back vokali
*[[Bor Zuljan]] – kitara
*Los Malancanos – spremljevalni band
== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/zoran-predin/soncek-je "Sonček je ...... (Skuštrana)"] besedilo
[[Kategorija:Pesmi leta 1992]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
ozrhyr04o1eskrja825m2p4hi6o4k2v
5723019
5723018
2022-07-23T21:50:14Z
Sportomanokin
14776
/* Produkcija */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje skladba
| Name = Sonček je ...... (Skuštrana)
| Cover = Zoranpredin album gatenaglavo.jpg
| Artist = od [[Zoran Predin|Zorana Predina]]
| Album = [[Gate na glavo]]
| Format = kaseta, zgoščenka
| Released = 1992
| Recorded = Studio 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length = 3:35
| Label = [[Helidon]]
| Writer = [[Zoran Predin]]
| Lyrics = Zoran Predin
| Producer = David Šuligoj
| Misc =
{{External music video|{{YouTube|FUW-4fNNmXk&t=5s|"Sonček je......"}}}}
}}
»'''Sonček je ...... (Skuštrana)'''« je skladba iz debitantskega solo albuma [[Zoran Predin|Zorana Predina]] iz leta 1992. Predin je istočasno tudi avtor glasbe in besedila.
== Snemanje ==
Producent je bil David Šuligoj, snemanje pa je potekalo v studiu 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Skladba je leta 1992 izšla na debitantskem solo albumu ''[[Gate na glavo]]'' pri založbi [[Helidon]], na kaseti in zgoščenki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/1487189-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo/image/SW1hZ2U6Nzg0NTExOQ==|title=Gate na glavo (kaseta in zgoščenka, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref>
== Zasedba ==
=== Produkcija ===
*[[Zoran Predin]] – [[glasba]], [[besedilo]]
*Marko Vuksanovič – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*David Šuligoj – [[Glasbeni producent|producent]]
*Andrej Semulič – snemalec
=== Studijska izvedba ===
*Zoran Predin – vokal
*Marko Vuksanovič – back vokali
*David Šuligoj – back vokali
*[[Bor Zuljan]] – kitara
*Los Malancanos – spremljevalni band
== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/zoran-predin/soncek-je "Sonček je ...... (Skuštrana)"] besedilo
[[Kategorija:Pesmi leta 1992]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
0v3oqdko6l1h91raaw8v1hm5x5lwvi0
5723020
5723019
2022-07-23T21:51:48Z
Sportomanokin
14776
/* Snemanje */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje skladba
| Name = Sonček je ...... (Skuštrana)
| Cover = Zoranpredin album gatenaglavo.jpg
| Artist = od [[Zoran Predin|Zorana Predina]]
| Album = [[Gate na glavo]]
| Format = kaseta, zgoščenka
| Released = 1992
| Recorded = Studio 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length = 3:35
| Label = [[Helidon]]
| Writer = [[Zoran Predin]]
| Lyrics = Zoran Predin
| Producer = David Šuligoj
| Misc =
{{External music video|{{YouTube|FUW-4fNNmXk&t=5s|"Sonček je......"}}}}
}}
»'''Sonček je ...... (Skuštrana)'''« je skladba iz debitantskega solo albuma [[Zoran Predin|Zorana Predina]] iz leta 1992. Predin je istočasno tudi avtor glasbe in besedila.
== Snemanje ==
Producent je bil David Šuligoj, snemanje pa je potekalo v studiu 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Skladba je leta 1992 izšla na debitantskem solo albumu ''[[Gate na glavo]]'' pri založbi [[Helidon]], na kaseti in zgoščenki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/1487189-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo/image/SW1hZ2U6Nzg0NTExOQ==|title=Gate na glavo (kaseta, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/923135-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo|title=Gate na glavo (zgoščenka, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref>
== Zasedba ==
=== Produkcija ===
*[[Zoran Predin]] – [[glasba]], [[besedilo]]
*Marko Vuksanovič – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*David Šuligoj – [[Glasbeni producent|producent]]
*Andrej Semulič – snemalec
=== Studijska izvedba ===
*Zoran Predin – vokal
*Marko Vuksanovič – back vokali
*David Šuligoj – back vokali
*[[Bor Zuljan]] – kitara
*Los Malancanos – spremljevalni band
== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/zoran-predin/soncek-je "Sonček je ...... (Skuštrana)"] besedilo
[[Kategorija:Pesmi leta 1992]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
ptccucmbz002l6muga8r59vgr99h9q7
5723022
5723020
2022-07-23T21:54:15Z
Sportomanokin
14776
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje skladba
| Name = Sonček je ...... (Skuštrana)
| Cover = Zoranpredin album gatenaglavo.jpg
| Artist = od [[Zoran Predin|Zorana Predina]]
| Album = [[Gate na glavo]]
| Format = kaseta, zgoščenka
| Released = 1992
| Recorded = Studio 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length = 3:35
| Label = [[Helidon]]
| Writer = [[Zoran Predin]]
| Lyrics = Zoran Predin
| Producer = David Šuligoj
| Misc =
{{External music video|{{YouTube|FUW-4fNNmXk&t=5s|"Sonček je ..."}}}}
}}
»'''Sonček je ...... (Skuštrana)'''« je skladba iz debitantskega solo albuma [[Zoran Predin|Zorana Predina]] iz leta 1992. Predin je istočasno tudi avtor glasbe in besedila.
== Snemanje ==
Producent je bil David Šuligoj, snemanje pa je potekalo v studiu 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Skladba je leta 1992 izšla na debitantskem solo albumu ''[[Gate na glavo]]'' pri založbi [[Helidon]], na kaseti in zgoščenki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/1487189-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo/image/SW1hZ2U6Nzg0NTExOQ==|title=Gate na glavo (kaseta, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/923135-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo|title=Gate na glavo (zgoščenka, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref>
== Zasedba ==
=== Produkcija ===
*[[Zoran Predin]] – [[glasba]], [[besedilo]]
*Marko Vuksanovič – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*David Šuligoj – [[Glasbeni producent|producent]]
*Andrej Semulič – snemalec
=== Studijska izvedba ===
*Zoran Predin – vokal
*Marko Vuksanovič – back vokali
*David Šuligoj – back vokali
*[[Bor Zuljan]] – kitara
*Los Malancanos – spremljevalni band
== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/zoran-predin/soncek-je "Sonček je ...... (Skuštrana)"] besedilo
[[Kategorija:Pesmi leta 1992]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
3l6h70z8rszx3kq1wl48kxswb230vby
5723023
5723022
2022-07-23T21:56:55Z
Sportomanokin
14776
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje skladba
| Name = Sonček je ...... (Skuštrana)
| Cover = Zoranpredin album gatenaglavo.jpg
| Artist = od [[Zoran Predin|Zorana Predina]]
| Album = [[Gate na glavo]]
| Format = [[kaseta]], [[zgoščenka]]
| Released = 1992
| Recorded = Studio 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length = 3:35
| Label = [[Helidon]]
| Writer = [[Zoran Predin]]
| Lyrics = Zoran Predin
| Producer = David Šuligoj
| Misc =
{{External music video|{{YouTube|FUW-4fNNmXk&t=5s|"Sonček je ..."}}}}
}}
»'''Sonček je ...... (Skuštrana)'''« je skladba iz debitantskega solo albuma [[Zoran Predin|Zorana Predina]] iz leta 1992. Predin je istočasno tudi avtor glasbe in besedila.
== Snemanje ==
Producent je bil David Šuligoj, snemanje pa je potekalo v studiu 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Skladba je leta 1992 izšla na debitantskem solo albumu ''[[Gate na glavo]]'' pri založbi [[Helidon]], na kaseti in zgoščenki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/1487189-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo/image/SW1hZ2U6Nzg0NTExOQ==|title=Gate na glavo (kaseta, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/923135-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo|title=Gate na glavo (zgoščenka, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref>
== Zasedba ==
=== Produkcija ===
*[[Zoran Predin]] – [[glasba]], [[besedilo]]
*Marko Vuksanovič – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*David Šuligoj – [[Glasbeni producent|producent]]
*Andrej Semulič – snemalec
=== Studijska izvedba ===
*Zoran Predin – vokal
*Marko Vuksanovič – back vokali
*David Šuligoj – back vokali
*[[Bor Zuljan]] – kitara
*Los Malancanos – spremljevalni band
== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/zoran-predin/soncek-je "Sonček je ...... (Skuštrana)"] besedilo
[[Kategorija:Pesmi leta 1992]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
s7scvm67dsrkr555qgmn4zpk68ta66h
5723025
5723023
2022-07-23T21:58:26Z
Sportomanokin
14776
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje skladba
| Name = Sonček je ...... (Skuštrana)
| Cover = Zoranpredin album gatenaglavo.jpg
| Artist = od [[Zoran Predin|Zorana Predina]]
| Album = [[Gate na glavo]]
| Format = [[kaseta]], [[zgoščenka]]
| Released = 1992
| Recorded = Studio 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length = 3:35
| Label = [[Helidon]]
| Writer = [[Zoran Predin]]
| Lyrics = Zoran Predin
| Producer = David Šuligoj
| Misc =
{{External music video|{{YouTube|FUW-4fNNmXk|"Sonček je ..."}}}}
}}
»'''Sonček je ...... (Skuštrana)'''« je skladba iz debitantskega solo albuma [[Zoran Predin|Zorana Predina]] iz leta 1992. Predin je istočasno tudi avtor glasbe in besedila.
== Snemanje ==
Producent je bil David Šuligoj, snemanje pa je potekalo v studiu 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Skladba je leta 1992 izšla na debitantskem solo albumu ''[[Gate na glavo]]'' pri založbi [[Helidon]], na kaseti in zgoščenki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/1487189-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo/image/SW1hZ2U6Nzg0NTExOQ==|title=Gate na glavo (kaseta, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/923135-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo|title=Gate na glavo (zgoščenka, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref>
== Zasedba ==
=== Produkcija ===
*[[Zoran Predin]] – [[glasba]], [[besedilo]]
*Marko Vuksanovič – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*David Šuligoj – [[Glasbeni producent|producent]]
*Andrej Semulič – snemalec
=== Studijska izvedba ===
*Zoran Predin – vokal
*Marko Vuksanovič – back vokali
*David Šuligoj – back vokali
*[[Bor Zuljan]] – kitara
*Los Malancanos – spremljevalni band
== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/zoran-predin/soncek-je "Sonček je ...... (Skuštrana)"] besedilo
[[Kategorija:Pesmi leta 1992]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
q3w9bu6wbcrceksb24v2lza8nd0ec18
5723026
5723025
2022-07-23T21:58:59Z
Sportomanokin
14776
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje skladba
| Name = Sonček je ...... (Skuštrana)
| Cover = Zoranpredin album gatenaglavo.jpg
| Artist = od [[Zoran Predin|Zorana Predina]]
| Album = [[Gate na glavo]]
| Format = [[kaseta]], [[zgoščenka]]
| Released = 1992
| Recorded = Studio 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length = 3:35
| Label = [[Helidon]]
| Writer = [[Zoran Predin]]
| Lyrics = Zoran Predin
| Producer = David Šuligoj
| Misc =
{{External music video|{{YouTube|FUW-4fNNmXk|"Sonček je ...... (Skuštrana)"}}}}
}}
»'''Sonček je ...... (Skuštrana)'''« je skladba iz debitantskega solo albuma [[Zoran Predin|Zorana Predina]] iz leta 1992. Predin je istočasno tudi avtor glasbe in besedila.
== Snemanje ==
Producent je bil David Šuligoj, snemanje pa je potekalo v studiu 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Skladba je leta 1992 izšla na debitantskem solo albumu ''[[Gate na glavo]]'' pri založbi [[Helidon]], na kaseti in zgoščenki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/1487189-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo/image/SW1hZ2U6Nzg0NTExOQ==|title=Gate na glavo (kaseta, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/923135-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo|title=Gate na glavo (zgoščenka, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref>
== Zasedba ==
=== Produkcija ===
*[[Zoran Predin]] – [[glasba]], [[besedilo]]
*Marko Vuksanovič – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*David Šuligoj – [[Glasbeni producent|producent]]
*Andrej Semulič – snemalec
=== Studijska izvedba ===
*Zoran Predin – vokal
*Marko Vuksanovič – back vokali
*David Šuligoj – back vokali
*[[Bor Zuljan]] – kitara
*Los Malancanos – spremljevalni band
== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/zoran-predin/soncek-je "Sonček je ...... (Skuštrana)"] besedilo
[[Kategorija:Pesmi leta 1992]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
6oq2gix4pg6ea94znxmx3diqbklqvuy
5723027
5723026
2022-07-23T22:02:41Z
Sportomanokin
14776
/* Studijska izvedba */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje skladba
| Name = Sonček je ...... (Skuštrana)
| Cover = Zoranpredin album gatenaglavo.jpg
| Artist = od [[Zoran Predin|Zorana Predina]]
| Album = [[Gate na glavo]]
| Format = [[kaseta]], [[zgoščenka]]
| Released = 1992
| Recorded = Studio 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length = 3:35
| Label = [[Helidon]]
| Writer = [[Zoran Predin]]
| Lyrics = Zoran Predin
| Producer = David Šuligoj
| Misc =
{{External music video|{{YouTube|FUW-4fNNmXk|"Sonček je ...... (Skuštrana)"}}}}
}}
»'''Sonček je ...... (Skuštrana)'''« je skladba iz debitantskega solo albuma [[Zoran Predin|Zorana Predina]] iz leta 1992. Predin je istočasno tudi avtor glasbe in besedila.
== Snemanje ==
Producent je bil David Šuligoj, snemanje pa je potekalo v studiu 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Skladba je leta 1992 izšla na debitantskem solo albumu ''[[Gate na glavo]]'' pri založbi [[Helidon]], na kaseti in zgoščenki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/1487189-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo/image/SW1hZ2U6Nzg0NTExOQ==|title=Gate na glavo (kaseta, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/923135-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo|title=Gate na glavo (zgoščenka, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref>
== Zasedba ==
=== Produkcija ===
*[[Zoran Predin]] – [[glasba]], [[besedilo]]
*Marko Vuksanovič – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*David Šuligoj – [[Glasbeni producent|producent]]
*Andrej Semulič – snemalec
=== Studijska izvedba ===
*Zoran Predin – vokal
*Marko Vuksanovič – back vokali
*David Šuligoj – back vokali
*[[Bor Zuljan]] – kitara
*Los Malancanos – spremljevalna zasedba
== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/zoran-predin/soncek-je "Sonček je ...... (Skuštrana)"] besedilo
[[Kategorija:Pesmi leta 1992]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
rjco3wsdjnz59swscaa4kjtqhv1al7i
5723094
5723027
2022-07-24T09:57:36Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje skladba
| Name = Sonček je ...... (Skuštrana)
| Cover = Zoranpredin album gatenaglavo.jpg
| Artist = [[Zoran Predin|Zorana Predina]]
| Album = [[Gate na glavo]]
| Format = [[kaseta]], [[zgoščenka]]
| Released = 1992
| Recorded = Studio 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
| Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length = 3:35
| Label = [[Helidon]]
| Writer = [[Zoran Predin]]
| Lyrics = Zoran Predin
| Producer = David Šuligoj
| Misc =
{{External music video|{{YouTube|FUW-4fNNmXk|"Sonček je ...... (Skuštrana)"}}}}
}}
»'''Sonček je ...... (Skuštrana)'''« je skladba iz debitantskega solo albuma [[Zoran Predin|Zorana Predina]] iz leta 1992. Predin je istočasno tudi avtor glasbe in besedila.
== Snemanje ==
Producent je bil David Šuligoj, snemanje pa je potekalo v studiu 26, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Skladba je leta 1992 izšla na debitantskem solo albumu ''[[Gate na glavo]]'' pri založbi [[Helidon]], na kaseti in zgoščenki.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/1487189-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo/image/SW1hZ2U6Nzg0NTExOQ==|title=Gate na glavo (kaseta, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/release/923135-Zoran-Predin-Gate-Na-Glavo|title=Gate na glavo (zgoščenka, album, 1992)|date=23. julij 2022|publisher=discogs.com}}</ref>
== Zasedba ==
=== Produkcija ===
*[[Zoran Predin]] – [[glasba]], [[besedilo]]
*Marko Vuksanovič – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*David Šuligoj – [[Glasbeni producent|producent]]
*Andrej Semulič – snemalec
=== Studijska izvedba ===
*Zoran Predin – vokal
*Marko Vuksanovič – back vokali
*David Šuligoj – back vokali
*[[Bor Zuljan]] – kitara
*Los Malancanos – spremljevalna zasedba
== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/zoran-predin/soncek-je "Sonček je ...... (Skuštrana)"] besedilo
[[Kategorija:Pesmi leta 1992]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
9391q0u24qq9vey14buclvvoo8ouq7y
Cerkev sv. Valburge (Zutphen)
0
521568
5723024
2022-07-23T21:58:13Z
JozefD
5744
Nova stran z vsebino: {{Infobox church | name = Cerkev svete Valburge | fullname = | other name = ''kolegijska in farna cerkev svete Valburge v Zutphenu'' | native_name = | image = Zutphen, Walburgkerk foto6 2011-02-17 13.50.jpg | imagesize = | imagelink = | imagealt = | caption = Cerkev svete Valburge | pushpin map = | pushpin label position = left...
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox church
| name = Cerkev svete Valburge
| fullname =
| other name = ''kolegijska in farna cerkev svete Valburge v Zutphenu''
| native_name =
| image = Zutphen, Walburgkerk foto6 2011-02-17 13.50.jpg
| imagesize =
| imagelink =
| imagealt =
| caption = Cerkev svete Valburge
| pushpin map =
| pushpin label position = left
| pushpin map alt =
| pushpin mapsize =
| map caption =
| coordinates = <!-- WD -->
| location = [[Zutphen]]
| country = [[Nizozemska]]
| denomination = rimskokatoliška do 1591 potem protestantska
| membership =
| attendance =
| website = [http://www.walburgiskerk.nl Fondacija Cerkev Valburge v Zutphenu]
| former name =
| bull date =
| founded date = 11. stoletje
| founder = Utrechtski škof
| dedication = [[sveta Valburga]]
| consecrated date =
| status = kolegijska cerkev
| functional status = aktivna – protestantska kongregacija
| heritage designation =
| designated date =
| architect = obnova 1970-1998: PJH Cuypers
| architectural type = [[Romano-gotska arhitektura]]
| style =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| closed date =
| demolished date =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height nave =
| spire quantity =
| spire height = 76 m
| bells =
| bells hung =
| bell weight = <!-- {{Kg to CwtQtrLb| }} -->
| parish =
|diocese =
| deanery =
| synod =
| provost =
| seniorpastor =
| pastor =
| sacristan =
| organist =
| warden =
| verger =
| extra =
}}
[[Slika:Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 IMG 7984 2021-02-12 10.53.jpg|Zvonik cerkve svete Valburge z mestnim obzidjem|thumb|265px]]
'''Valburgina cerkev ''', lokalno znana kot '''Valburška cerkev''' ali tudi '''Cerkev Valburge''', je [[cerkev]] na [['s-Gravenhof (Zutphen)|'s-Gravenhof]] v mestu [[Zutphen|Zutphen]], katere najstarejši del je iz 11. stoletja. Sedanja cerkev je večinoma iz prve polovice 13. stoletja; od 16. stoletja se zunanjost cerkve ni spremenila.
== Zgodovina ==
=== Srednji vek ===
Najstarejši del cerkve iz 11. stoletja je bil najprej posvečen tako [[Petru]] kot [[Valburgi]], vendar je prva v 12. stoletju izginila. Do okoli leta 1250 je bila Valburška cerkev edina župnijska cerkev v Zutphenu, dokler ni bila ustanovljena [[Nieuwstadskerk]].
=== Renesansa ===
Zvonik ali cerkveni stolp je visok 76 metrov, verdar je bil do leta 1600 visok kar 117 metrov, vandar je pogorel ob udaru strele. Tako je bil stolp višji od zvonika [[Katedrala v Utrechtu|katedrale v Utrechtu]]. Ob cerkvi se nahaja [[Knjižnica (Zutphen)|knjižnica]], t.i. [[verižna knjižnica]] iz leta 1561. Je ena od treh ohranjenih tovrstnih knjižnic v Evropi.
Od leta 1591 je Valburška cerkev [[protestantizem|protestantska]]. Po prevzemu cerkve s strani protestantov je bil leta 1595 porušen obok [[kripta|kripte]], nato pa so bila tla izravnana.
=== Od 18. do 20. stoletja ===
Strešni [[stolpič]] na visokem koru je bil postavljen leta 1729 in potem obnovljen leta 1981. V letih 1888-1892 je bil obnovljen in predelan južni portal.
Cerkev je med letoma 1890 in 1919 doživela prvo večjo obnovo. Vodil jo je B. Peteri, po letu 1894 pa arhitekt HA Ezerman. [[Pierre Cuypers|P.J.H. Cuypers]] je bil svetovalec. Leta 1945 je cerkev utrpela velike poškodbe, ki so bile sanirane pri obnovi v letih 1948-1962. 30. marca 1948 je zgorela konica stolpa, popernica iz leta 1633. Po desetletjih razprav o novi kroni stolpa je bil leta 1970 postavljen zvonik v enaki obliki. V letih 1979-1998 je sledila obnova notranjosti. Severni portal (Marijin portal) je bil ponovno obnovljen leta 1992.<ref>[https://www.dbnl.org/tekst/sten009monu05_01/sten009monu05_01_0239.php Ronald Stenvert e.a. (2000), ''Monumenten in Nederland. Gelderland,'' pag. 356 e.v.]</ref><br />
Valburgina cerjev je bila v lasti protestantske občine Zutphen, leta 2016 pa je bila prenesena na Fundacijo Starih Gelderskih cerkva (Stichting Oude Gelderse Kerken (SOGK)). Za izkoriščanje je odgovorna fundacija Walburgiskerk Zutphen. Poleti pri nedeljskem bogoslužju in na številnih koncertih igrajo Baderjeve orgle.
== Inventar ==
* pokrov [[sarkofag]]a iz konca 12. ali začetka 13. stoletja
* železna svečna krona ([[tiara]]), konec 14. stoletja
* bakren [[krstilnik]] iz leta 1527 [[Gilles van der Eynde]]ja iz [[Mechelen (mesto)|Mechelena]]
* [[cerkvene orgle]] [[Hans Henrick Bader|Hansa Henrika Baderja]] iz leta 1637
* [[prižnica]], 17. stoletje
== Glavne orgle ==
[[Slika:20160917 Orgel Walburgiskerk Zutphen.jpg|thumb|Baderjeve orgle]]
Cerkev ima tri orgle. Glavne orgle je leta 1639 zgradil Hans Henrick Bader. Veljajo za največje nizozemske orgle iz pozne renesanse/zgodnjega baroka. Glasbilo sta z leti močno spremenila in razširila izdelovalca orgel Johannes Wilhelmus Timpe (1813) in Nicolaus Anthony Lohman (1824). Leta 1976 in 1996 so orgle restavrirali izdelovalci orgel Reil in jih vrnili v zgodovinsko stanje iz 17. stoletja. <ref>Nadere informatie over de [https://web.archive.org/web/20131230234615/http://www.baderorgel.nl/baderhistorie.html geschiedenis van het orgel]</ref> Instrument ima 38 [[Register (orgle)|registerov]].
== Literatura ==
* Groothedde, M. (red.) (1999). ''Cerkev sv. Valburge v Zutphenu. Utrinki v zgodovini srednjeveške cerkve''. Zutphen: Walburg Pers
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.pknzutphen.nl/ Protestantska občina Zutphen]
* [http://www.walburgiskerk.nl Fundacija Valburške cerkve Zutphen]
* [http://www.librije-zutphen.nl/ Knjižnica]
{{Coor title dms|52|8|22.51|N|6|11|44.52|E|scale:3125_type:landmark}}
[[Kategorija:Protestantske cerkve na Nizozemskem|Valburgina cerkev]]
5poiwyojl3zp6mqft5x8foe70dxaksj
5723093
5723024
2022-07-24T09:56:54Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox church
| name = Cerkev svete Valburge
| fullname =
| other name = ''kolegijska in farna cerkev svete Valburge v Zutphenu''
| native_name =
| image = Zutphen, Walburgkerk foto6 2011-02-17 13.50.jpg
| imagesize =
| imagelink =
| imagealt =
| caption = Cerkev svete Valburge
| pushpin map =
| pushpin label position = left
| pushpin map alt =
| pushpin mapsize =
| map caption =
| coordinates = <!-- WD -->
| location = [[Zutphen]]
| country = [[Nizozemska]]
| denomination = rimskokatoliška do 1591 potem protestantska
| membership =
| attendance =
| website = [http://www.walburgiskerk.nl Fondacija Cerkev Valburge v Zutphenu]
| former name =
| bull date =
| founded date = 11. stoletje
| founder = Utrechtski škof
| dedication = [[sveta Valburga]]
| consecrated date =
| status = kolegijska cerkev
| functional status = aktivna – protestantska kongregacija
| heritage designation =
| designated date =
| architect = obnova 1970-1998: PJH Cuypers
| architectural type = [[Romano-gotska arhitektura]]
| style =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| closed date =
| demolished date =
| capacity =
| length =
| width =
| width nave =
| height nave =
| spire quantity =
| spire height = 76 m
| bells =
| bells hung =
| bell weight = <!-- {{Kg to CwtQtrLb| }} -->
| parish =
|diocese =
| deanery =
| synod =
| provost =
| seniorpastor =
| pastor =
| sacristan =
| organist =
| warden =
| verger =
| extra =
}}
[[Slika:Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 IMG 7984 2021-02-12 10.53.jpg|Zvonik cerkve svete Valburge z mestnim obzidjem|thumb|265px]]
'''Valburgina cerkev''', lokalno znana kot '''Valburška cerkev''' ali tudi '''Cerkev Valburge''', je [[cerkev]] na [['s-Gravenhof (Zutphen)|'s-Gravenhof]] v mestu [[Zutphen|Zutphen]], z najstarejšim delom iz 11. stoletja. Sedanja cerkev je večinoma iz prve polovice 13. stoletja; od 16. stoletja se zunanjost cerkve ni spremenila.
== Zgodovina ==
=== Srednji vek ===
Najstarejši del cerkve iz 11. stoletja je bil najprej posvečen tako [[Petru]] kot [[Valburgi]], vendar je prvi v 12. stoletju izginil. Do okoli leta 1250 je bila Valburška cerkev edina župnijska cerkev v Zutphenu, dokler ni bila ustanovljena [[Nieuwstadskerk]].
=== Renesansa ===
Zvonik ali cerkveni stolp je visok 76 metrov, vendar je bil do leta 1600 visok kar 117 metrov, vendar je pogorel ob udaru strele. Tako je bil stolp višji od zvonika [[Katedrala v Utrechtu|katedrale v Utrechtu]]. Ob cerkvi se nahaja [[Knjižnica (Zutphen)|knjižnica]], t.i. [[verižna knjižnica]] iz leta 1561. Je ena od treh ohranjenih tovrstnih knjižnic v Evropi.
Od leta 1591 je Valburška cerkev [[protestantizem|protestantska]]. Po prevzemu cerkve s strani protestantov je bil leta 1595 porušen obok [[kripta|kripte]], nato pa so bila tla izravnana.
=== Od 18. do 20. stoletja ===
Strešni [[stolpič]] na visokem koru je bil postavljen leta 1729 in potem obnovljen leta 1981. V letih 1888-1892 je bil obnovljen in predelan južni portal.
Cerkev je med letoma 1890 in 1919 doživela prvo večjo obnovo. Vodil jo je B. Peteri, po letu 1894 pa arhitekt HA Ezerman. Svetovalec je bil [[Pierre Cuypers|P. J. H. Cuypers]]. Leta 1945 je cerkev utrpela velike poškodbe, ki so bile sanirane pri obnovi v letih 1948–1962. 30. marca 1948 je zgorela konica stolpa, popernica iz leta 1633. Po desetletjih razprav o novi kroni stolpa je bil leta 1970 postavljen zvonik v enaki obliki. V letih 1979–1998 je sledila obnova notranjosti. Severni portal (Marijin portal) je bil ponovno obnovljen leta 1992.<ref>[https://www.dbnl.org/tekst/sten009monu05_01/sten009monu05_01_0239.php Ronald Stenvert e.a. (2000), ''Monumenten in Nederland. Gelderland,'' pag. 356 e.v.]</ref>
Valburgina cerkev je bila v lasti protestantske občine Zutphen, leta 2016 pa je bila prenesena na Fundacijo Starih Gelderskih cerkva (Stichting Oude Gelderse Kerken (SOGK)). Za izkoriščanje je odgovorna fundacija Walburgiskerk Zutphen. Poleti pri nedeljskem bogoslužju in na številnih koncertih igrajo Baderjeve orgle.
== Inventar ==
* pokrov [[sarkofag]]a iz konca 12. ali začetka 13. stoletja
* železna svečna krona ([[tiara]]), konec 14. stoletja
* bakren [[krstilnik]] iz leta 1527 [[Gilles van der Eynde]]ja iz [[Mechelen (mesto)|Mechelena]]
* [[cerkvene orgle]] [[Hans Henrick Bader|Hansa Henrika Baderja]] iz leta 1637
* [[prižnica]], 17. stoletje
== Glavne orgle ==
[[Slika:20160917 Orgel Walburgiskerk Zutphen.jpg|thumb|Baderjeve orgle]]
Cerkev ima tri orgle. Glavne orgle je leta 1639 zgradil Hans Henrick Bader. Veljajo za največje nizozemske orgle iz pozne renesanse/zgodnjega baroka. Glasbilo sta z leti močno spremenila in razširila izdelovalca orgel Johannes Wilhelmus Timpe (1813) in Nicolaus Anthony Lohman (1824). Leta 1976 in 1996 so orgle restavrirali izdelovalci orgel Reil in jih vrnili v zgodovinsko stanje iz 17. stoletja.<ref>Nadere informatie over de [https://web.archive.org/web/20131230234615/http://www.baderorgel.nl/baderhistorie.html geschiedenis van het orgel]</ref> Instrument ima 38 [[Register (orgle)|registrov]].
== Literatura ==
* Groothedde, M. (red.) (1999). ''Cerkev sv. Valburge v Zutphenu. Utrinki v zgodovini srednjeveške cerkve''. Zutphen: Walburg Pers
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.pknzutphen.nl/ Protestantska občina Zutphen]
* [http://www.walburgiskerk.nl Fundacija Valburške cerkve Zutphen]
* [http://www.librije-zutphen.nl/ Knjižnica]
{{Coor title dms|52|8|22.51|N|6|11|44.52|E|scale:3125_type:landmark}}
[[Kategorija:Protestantske cerkve na Nizozemskem|Valburgina cerkev]]
agknn9tkjh5ovqw72joa5hy8sjvy16s
Achterhoek
0
521569
5723032
2022-07-23T23:34:57Z
JozefD
5744
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1055044209|Achterhoek]]«
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Achterhoek|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=[[Kulturna regija]] [[Gelderland]]a|image_skyline=|imagesize=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Achterhoek.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=|shield_alt=|nickname=De Graafschap|motto=|image_map=LocatieAchterhoekprovinciaal-algemeen.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Gelderland]]u|pushpin_map=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|pushpin_label_position=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Občina|subdivision_name=|subdivision_type1=|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|government_type=|governing_body=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=|area_magnitude=<!-- <ref> </ref> -->|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=<!-- square kilometers -->|area_total_km2=1476|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=<!-- hectares -->|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=|population_as_of=2015|population_total=389,682|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=Achterhoekers|timezone1=|utc_offset1=|timezone1_DST=|utc_offset1_DST=|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Achterhoek''' ({{IPA-nl|ˈɑxtərɦuk}}; nizozemsko nizkosaško: ''Achterhook'' ) je kulturna regija v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Njeno ime (pomeni "zadnji vogal") je geografsko ustrezno, ker območje leži na skrajnem vzhodnem delu province [[Gelderland]] in torej na vzhodu Nizozemske, ki štrli v [[Nemčija|Nemčijo]]. Achterhoek leži vzhodno od rek [[IJssel]] in Oude IJssel. Po drugi strani meji na jugovzhodu z Nemčijo in na severovzhodu s provinco [[Overijssel]].
Leta 2015 je Achterhoek štel 389.682 prebivalcev. Regija se imenuje tudi '''de Graafschap''' (nizozemsko za grofovstvo, ali grofijo; soimenjak VBV De Graafschap v Doetinchemu), ker sovpada z zgodovinsko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Regija je pretežno podeželska, z veliko odprtega prostora, gozdov in kmetij. Območje okoli mesta Winterswijk velja za omembe vredno. Iz te regije izvira znano pivo: pivo Grolsch so prvič zvarili v Groenlu leta 1615.
== Jezik ==
Izvirni jezik Achterhoeka je Achterhooks, različica [[Nizka nemščina|nizkosaksonščine]]. Jezik se lahko razlikuje tudi glede na občino ali mesto, celo tako, da bo oseba, ki govori različico 'Grols' (kar pomeni narečje Groenlo), besede izgovarjala drugače kot oseba iz Winterswijka, ki je komaj 10 km (6,2 milje) proti vzhodu, čeprav se bosta verjetno razumela.
Število prebivalcev, katerih edini jezik je achterhooks, je v zadnjih 60 letih močno upadlo, prebivalce v šoli vzgajajo z [[Nizozemščina|nizozemščino]], narečje pa se (včasih) govori le doma. Delno zaradi priseljevanja izven regije Achterhoek in učinkov nacionalne vlade nizozemski jezik pomembno vpliva na narečje. Veliko starih besed je bilo pozabljenih in nadomeščenih z nizozemskimi ustreznicami.
== Občine Achterhoeka ==
Največja mesta v Achterhoeku so Doetinchem, Winterswijk in Zutphen. Doesburg in Zutphen sta stari [[Hansa|hanzeatski]] mesti. Oba imata središča z dobro ohranjenimi zgodovinskimi stavbami.
* Aalten
* Berkelland
* Bronckhorst
* Doesburg
* Doetinchem
* Lochem
* Montferland
* Oost Gelre
* Oude IJsselstreek
* Winterswijk
* [[Zutphen]]
<gallery>
Veerpoortstraat 34-24, Doesburg, Netherlands - panoramio (45).jpg|Doesburg
Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 met stadsmuur vanaf de Martinetsingel IMG 3870 2020-03-31 13.44.jpg|[en→sl]Zutphen
Raadhuis, Winterswijk, Netherlands 2019.jpg|[en→sl]Winterswijk
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.achterhoektoerisme.nl/ Spletna stran: Achterhoek Tourism]
* [http://www.achterhoekpromotie.nl/ Spletna stran: Achterhoek Promotion]
* [http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/ Spletna stran: Zgodovina Achterhoeka]
en1v1a08pru3uttkp83zclbq9dgcot4
5723033
5723032
2022-07-23T23:37:06Z
JozefD
5744
/* Občine Achterhoeka */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Achterhoek|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=[[Kulturna regija]] [[Gelderland]]a|image_skyline=|imagesize=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Achterhoek.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=|shield_alt=|nickname=De Graafschap|motto=|image_map=LocatieAchterhoekprovinciaal-algemeen.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Gelderland]]u|pushpin_map=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|pushpin_label_position=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Občina|subdivision_name=|subdivision_type1=|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|government_type=|governing_body=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=|area_magnitude=<!-- <ref> </ref> -->|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=<!-- square kilometers -->|area_total_km2=1476|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=<!-- hectares -->|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=|population_as_of=2015|population_total=389,682|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=Achterhoekers|timezone1=|utc_offset1=|timezone1_DST=|utc_offset1_DST=|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Achterhoek''' ({{IPA-nl|ˈɑxtərɦuk}}; nizozemsko nizkosaško: ''Achterhook'' ) je kulturna regija v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Njeno ime (pomeni "zadnji vogal") je geografsko ustrezno, ker območje leži na skrajnem vzhodnem delu province [[Gelderland]] in torej na vzhodu Nizozemske, ki štrli v [[Nemčija|Nemčijo]]. Achterhoek leži vzhodno od rek [[IJssel]] in Oude IJssel. Po drugi strani meji na jugovzhodu z Nemčijo in na severovzhodu s provinco [[Overijssel]].
Leta 2015 je Achterhoek štel 389.682 prebivalcev. Regija se imenuje tudi '''de Graafschap''' (nizozemsko za grofovstvo, ali grofijo; soimenjak VBV De Graafschap v Doetinchemu), ker sovpada z zgodovinsko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Regija je pretežno podeželska, z veliko odprtega prostora, gozdov in kmetij. Območje okoli mesta Winterswijk velja za omembe vredno. Iz te regije izvira znano pivo: pivo Grolsch so prvič zvarili v Groenlu leta 1615.
== Jezik ==
Izvirni jezik Achterhoeka je Achterhooks, različica [[Nizka nemščina|nizkosaksonščine]]. Jezik se lahko razlikuje tudi glede na občino ali mesto, celo tako, da bo oseba, ki govori različico 'Grols' (kar pomeni narečje Groenlo), besede izgovarjala drugače kot oseba iz Winterswijka, ki je komaj 10 km (6,2 milje) proti vzhodu, čeprav se bosta verjetno razumela.
Število prebivalcev, katerih edini jezik je achterhooks, je v zadnjih 60 letih močno upadlo, prebivalce v šoli vzgajajo z [[Nizozemščina|nizozemščino]], narečje pa se (včasih) govori le doma. Delno zaradi priseljevanja izven regije Achterhoek in učinkov nacionalne vlade nizozemski jezik pomembno vpliva na narečje. Veliko starih besed je bilo pozabljenih in nadomeščenih z nizozemskimi ustreznicami.
== Občine Achterhoeka ==
Največja mesta v Achterhoeku so Doetinchem, Winterswijk in Zutphen. Doesburg in Zutphen sta stari [[Hansa|hanzeatski]] mesti. Oba imata središča z dobro ohranjenimi zgodovinskimi stavbami.
* Aalten
* Berkelland
* Bronckhorst
* Doesburg
* Doetinchem
* Lochem
* Montferland
* Oost Gelre
* Oude IJsselstreek
* Winterswijk
* [[Zutphen]]
<gallery>
Veerpoortstraat 34-24, Doesburg, Netherlands - panoramio (45).jpg|Doesburg
Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 met stadsmuur vanaf de Martinetsingel IMG 3870 2020-03-31 13.44.jpg|Zutphen
Raadhuis, Winterswijk, Netherlands 2019.jpg|Winterswijk
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.achterhoektoerisme.nl/ Spletna stran: Achterhoek Tourism]
* [http://www.achterhoekpromotie.nl/ Spletna stran: Achterhoek Promotion]
* [http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/ Spletna stran: Zgodovina Achterhoeka]
p798larqatwa5d0b7tekz3d93pq21n9
5723048
5723033
2022-07-24T06:24:27Z
JozefD
5744
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Achterhoek|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=[[Kulturna regija]] [[Gelderland]]a|image_skyline=|imagesize=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Achterhoek.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=|shield_alt=|nickname=De Graafschap|motto=|image_map=LocatieAchterhoekprovinciaal-algemeen.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Gelderland]]u|pushpin_map=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|pushpin_label_position=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Občina|subdivision_name=|subdivision_type1=|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|government_type=|governing_body=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=|area_magnitude=<!-- <ref> </ref> -->|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=<!-- square kilometers -->|area_total_km2=1476|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=<!-- hectares -->|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=|population_as_of=2015|population_total=389,682|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=Achterhoekers|timezone1=|utc_offset1=|timezone1_DST=|utc_offset1_DST=|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Achterhoek''' ({{IPA-nl|ˈɑxtərɦuk}}; nizozemsko nizkosaško: ''Achterhook'' ) je kulturna regija v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Njeno ime (pomeni "zadnji vogal") je geografsko ustrezno, ker območje leži na skrajnem vzhodnem delu province [[Gelderland]] in torej na vzhodu Nizozemske, ki štrli v [[Nemčija|Nemčijo]]. Achterhoek leži vzhodno od rek [[IJssel]] in [[Oude IJssel]]. Po drugi strani meji na jugovzhodu z Nemčijo in na severovzhodu s provinco [[Overijssel]].
Leta 2015 je Achterhoek štel 389.682 prebivalcev. Regija se imenuje tudi '''de Graafschap''' (nizozemsko za grofovstvo, ali grofijo; soimenjak VBV De Graafschap v Doetinchemu), ker sovpada z zgodovinsko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Regija je pretežno podeželska, z veliko odprtega prostora, gozdov in kmetij. Območje okoli mesta [[Winterswijk]] velja za omembe vredno. Iz te regije izvira znano pivo: pivo Grolsch so prvič zvarili v [[Groenlo|Groenlu]] leta 1615.
== Jezik ==
Izvirni jezik Achterhoeka je Achterhooks, različica [[Nizka nemščina|nizkosaksonščine]]. Jezik se lahko razlikuje tudi glede na občino ali mesto, celo tako, da bo oseba, ki govori različico 'Grols' (kar pomeni narečje Groenlo), besede izgovarjala drugače kot oseba iz Winterswijka, ki je komaj 10 km proti vzhodu, čeprav se bosta verjetno razumela.
Število prebivalcev, katerih edini jezik je achterhooks, je v zadnjih 60 letih močno upadlo, prebivalce v šoli vzgajajo z [[Nizozemščina|nizozemščino]], narečje pa se (včasih) govori le doma. Delno zaradi priseljevanja izven regije Achterhoek in učinkov nacionalne vlade nizozemski jezik pomembno vpliva na narečje. Veliko starih besed je bilo pozabljenih in nadomeščenih z nizozemskimi ustreznicami.
== Občine Achterhoeka ==
Največja mesta v Achterhoeku so Doetinchem, Winterswijk in Zutphen. [[Doesburg]] in [[Zutphen]] sta stari [[Hansa|hanzeatski]] mesti. Obe imata središča z dobro ohranjenimi zgodovinskimi stavbami.
* Aalten
* Berkelland
* Bronckhorst
* Doesburg
* Doetinchem
* Lochem
* Montferland
* Oost Gelre
* Oude IJsselstreek
* Winterswijk
* [[Zutphen]]
<gallery>
Veerpoortstraat 34-24, Doesburg, Netherlands - panoramio (45).jpg|Doesburg
Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 met stadsmuur vanaf de Martinetsingel IMG 3870 2020-03-31 13.44.jpg|Zutphen
Raadhuis, Winterswijk, Netherlands 2019.jpg|Winterswijk
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.achterhoektoerisme.nl/ Spletna stran: Achterhoek Tourism]
* [http://www.achterhoekpromotie.nl/ Spletna stran: Achterhoek Promotion]
* [http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/ Spletna stran: Zgodovina Achterhoeka]
3wx4fwsky5tsswhwx0oresmmmj1l1zu
5723067
5723048
2022-07-24T09:01:31Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Achterhoek|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=[[Kulturna regija]] [[Gelderland]]a|image_skyline=|imagesize=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Achterhoek.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=|shield_alt=|nickname=De Graafschap|motto=|image_map=LocatieAchterhoekprovinciaal-algemeen.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Gelderland]]u|pushpin_map=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|pushpin_label_position=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Občina|subdivision_name=|subdivision_type1=|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|government_type=|governing_body=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=|area_magnitude=<!-- <ref> </ref> -->|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=<!-- square kilometers -->|area_total_km2=1476|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=<!-- hectares -->|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=|population_as_of=2015|population_total=389,682|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=Achterhoekers|timezone1=|utc_offset1=|timezone1_DST=|utc_offset1_DST=|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Achterhoek''' ({{IPA-nl|ˈɑxtərɦuk}}; nizozemsko nizkosaško: ''Achterhook'') je kulturna regija v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Njeno ime (v prevodu »zadnji vogal«) je geografsko ustrezno, ker območje leži na skrajnem vzhodnem delu province [[Gelderland]] in torej na vzhodu Nizozemske, ki štrli v [[Nemčija|Nemčijo]]. Achterhoek leži vzhodno od rek [[IJssel]] in [[Oude IJssel]]. Po drugi strani meji na jugovzhodu z Nemčijo in na severovzhodu s provinco [[Overijssel]].
Leta 2015 je Achterhoek štel 389.682 prebivalcev. Regija se imenuje tudi '''de Graafschap''' (nizozemsko za grofovstvo ali grofijo; soimenjak VBV De Graafschap v Doetinchemu), ker sovpada z zgodovinsko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Regija je pretežno podeželska, z veliko odprtega prostora, gozdov in kmetij. Območje okoli mesta [[Winterswijk]] velja za omembe vredno. Iz te regije izvira znano pivo: pivo Grolsch so prvič zvarili v [[Groenlo|Groenlu]] leta 1615.
== Jezik ==
Izvirni jezik Achterhoeka je achterhooks, različica [[Nizka nemščina|nizkosaksonščine]]. Jezik se lahko razlikuje tudi glede na občino ali mesto, celo tako, da bo oseba, ki govori različico 'Grols' (kar pomeni narečje Groenlo), besede izgovarjala drugače kot oseba iz Winterswijka, ki je komaj 10 km proti vzhodu, čeprav se bosta verjetno razumela.
Število prebivalcev, katerih edini jezik je achterhooks, je v zadnjih 60 letih močno upadlo, pouk v šolah poteka v [[Nizozemščina|nizozemščini]], narečje pa se (včasih) govori le doma. Delno zaradi priseljevanja izven regije Achterhoek in učinkov nacionalne vlade nizozemski jezik pomembno vpliva na narečje. Veliko starih besed je pozabljenih in nadomeščenih z nizozemskimi ustreznicami.
== Občine Achterhoeka ==
Največja mesta v Achterhoeku so Doetinchem, Winterswijk in Zutphen. [[Doesburg]] in [[Zutphen]] sta stari [[Hansa|hanzeatski]] mesti. Obe imata središča z dobro ohranjenimi zgodovinskimi stavbami.
* Aalten
* Berkelland
* Bronckhorst
* Doesburg
* Doetinchem
* Lochem
* Montferland
* Oost Gelre
* Oude IJsselstreek
* Winterswijk
* [[Zutphen]]
<gallery>
Veerpoortstraat 34-24, Doesburg, Netherlands - panoramio (45).jpg|Doesburg
Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 met stadsmuur vanaf de Martinetsingel IMG 3870 2020-03-31 13.44.jpg|Zutphen
Raadhuis, Winterswijk, Netherlands 2019.jpg|Winterswijk
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.achterhoektoerisme.nl/ Spletna stran: Achterhoek Tourism]
* [http://www.achterhoekpromotie.nl/ Spletna stran: Achterhoek Promotion]
* [http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/ Spletna stran: Zgodovina Achterhoeka]
rqxs938oxzq9ub0iii286h6huwum7d1
5723068
5723067
2022-07-24T09:05:17Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Achterhoek|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=[[Kulturna regija]] [[Gelderland]]a|image_skyline=|imagesize=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Achterhoek.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=|shield_alt=|nickname=De Graafschap|motto=|image_map=LocatieAchterhoekprovinciaal-algemeen.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Gelderland]]u|pushpin_map=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|pushpin_label_position=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Občina|subdivision_name=|subdivision_type1=|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|government_type=|governing_body=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=|area_magnitude=<!-- <ref> </ref> -->|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=<!-- square kilometers -->|area_total_km2=1476|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=<!-- hectares -->|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=|population_as_of=2015|population_total=389,682|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=Achterhoekers|timezone1=|utc_offset1=|timezone1_DST=|utc_offset1_DST=|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Achterhoek''' ({{IPA-nl|ˈɑxtərɦuk}}; nizozemsko nizkosaško: ''Achterhook'') je kulturna regija v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Njeno ime (v prevodu »zadnji vogal«) je geografsko ustrezno, ker območje leži na skrajnem vzhodnem delu province [[Gelderland]] in torej na vzhodu Nizozemske, ki štrli v [[Nemčija|Nemčijo]]. Achterhoek leži vzhodno od rek [[IJssel]] in [[Oude IJssel]]. Po drugi strani meji na jugovzhodu z Nemčijo in na severovzhodu s provinco [[Overijssel]].
Leta 2015 je Achterhoek štel 389.682 prebivalcev. Regija se imenuje tudi '''de Graafschap''' (nizozemsko za grofovstvo ali grofijo; to ime nosi tudi nogometni klub VBV De Graafschap v Doetinchemu), ker sovpada z zgodovinsko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Regija je pretežno podeželska, z veliko odprtega prostora, gozdov in kmetij. Območje okoli mesta [[Winterswijk]] velja za omembe vredno. Iz te regije izvira znano pivo: pivo Grolsch so prvič zvarili v [[Groenlo|Groenlu]] leta 1615.
== Jezik ==
Izvorno narečje Achterhoeka je achterhooks, različica [[Nizka nemščina|nizkosaksonščine]]. Narečje se lahko razlikuje tudi glede na občino ali mesto, celo tako, da bo oseba, ki govori različico 'grols' (kar pomeni narečje Groenlo), besede izgovarjala drugače kot oseba iz Winterswijka, ki je komaj 10 km proti vzhodu, čeprav se bosta verjetno razumeli.
Število prebivalcev, katerih edini jezik je achterhooks, je v zadnjih 60 letih močno upadlo, pouk v šolah poteka v [[Nizozemščina|nizozemščini]], narečje pa se (včasih) govori le doma. Delno zaradi priseljevanja izven regije Achterhoek in učinkov nacionalne vlade nizozemski jezik pomembno vpliva na narečje. Veliko starih besed je pozabljenih in nadomeščenih z nizozemskimi ustreznicami.
== Občine Achterhoeka ==
Največja mesta v Achterhoeku so Doetinchem, Winterswijk in Zutphen. [[Doesburg]] in [[Zutphen]] sta stari [[Hansa|hanzeatski]] mesti. Obe imata središča z dobro ohranjenimi zgodovinskimi stavbami.
* Aalten
* Berkelland
* Bronckhorst
* Doesburg
* Doetinchem
* Lochem
* Montferland
* Oost Gelre
* Oude IJsselstreek
* Winterswijk
* [[Zutphen]]
<gallery>
Veerpoortstraat 34-24, Doesburg, Netherlands - panoramio (45).jpg|Doesburg
Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 met stadsmuur vanaf de Martinetsingel IMG 3870 2020-03-31 13.44.jpg|Zutphen
Raadhuis, Winterswijk, Netherlands 2019.jpg|Winterswijk
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.achterhoektoerisme.nl/ Spletna stran: Achterhoek Tourism]
* [http://www.achterhoekpromotie.nl/ Spletna stran: Achterhoek Promotion]
* [http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/ Spletna stran: Zgodovina Achterhoeka]
c3oarery95s9athb0re2zbbrlmkj8wc
5723069
5723068
2022-07-24T09:06:36Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Achterhoek|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=[[Kulturna regija]] [[Gelderland]]a|image_skyline=|imagesize=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Achterhoek.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=|shield_alt=|nickname=De Graafschap|motto=|image_map=LocatieAchterhoekprovinciaal-algemeen.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Gelderland]]u|pushpin_map=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|pushpin_label_position=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Občina|subdivision_name=|subdivision_type1=|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|government_type=|governing_body=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=|area_magnitude=<!-- <ref> </ref> -->|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=<!-- square kilometers -->|area_total_km2=1476|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=<!-- hectares -->|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=|population_as_of=2015|population_total=389,682|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=|timezone1=|utc_offset1=|timezone1_DST=|utc_offset1_DST=|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Achterhoek''' ({{IPA-nl|ˈɑxtərɦuk}}; nizozemsko nizkosaško: ''Achterhook'') je kulturna regija v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Njeno ime (v prevodu »zadnji vogal«) je geografsko ustrezno, ker območje leži na skrajnem vzhodnem delu province [[Gelderland]] in torej na vzhodu Nizozemske, ki štrli v [[Nemčija|Nemčijo]]. Achterhoek leži vzhodno od rek [[IJssel]] in [[Oude IJssel]]. Po drugi strani meji na jugovzhodu z Nemčijo in na severovzhodu s provinco [[Overijssel]].
Leta 2015 je Achterhoek štel 389.682 prebivalcev. Regija se imenuje tudi '''de Graafschap''' (nizozemsko za grofovstvo ali grofijo; to ime nosi tudi nogometni klub VBV De Graafschap v Doetinchemu), ker sovpada z zgodovinsko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Regija je pretežno podeželska, z veliko odprtega prostora, gozdov in kmetij. Območje okoli mesta [[Winterswijk]] velja za omembe vredno. Iz te regije izvira znano pivo: pivo Grolsch so prvič zvarili v [[Groenlo|Groenlu]] leta 1615.
== Jezik ==
Izvorno narečje Achterhoeka je achterhooks, različica [[Nizka nemščina|nizkosaksonščine]]. Narečje se lahko razlikuje tudi glede na občino ali mesto, celo tako, da bo oseba, ki govori različico 'grols' (kar pomeni narečje Groenlo), besede izgovarjala drugače kot oseba iz Winterswijka, ki je komaj 10 km proti vzhodu, čeprav se bosta verjetno razumeli.
Število prebivalcev, katerih edini jezik je achterhooks, je v zadnjih 60 letih močno upadlo, pouk v šolah poteka v [[Nizozemščina|nizozemščini]], narečje pa se (včasih) govori le doma. Delno zaradi priseljevanja izven regije Achterhoek in učinkov nacionalne vlade nizozemski jezik pomembno vpliva na narečje. Veliko starih besed je pozabljenih in nadomeščenih z nizozemskimi ustreznicami.
== Občine Achterhoeka ==
Največja mesta v Achterhoeku so Doetinchem, Winterswijk in Zutphen. [[Doesburg]] in [[Zutphen]] sta stari [[Hansa|hanzeatski]] mesti. Obe imata središča z dobro ohranjenimi zgodovinskimi stavbami.
* Aalten
* Berkelland
* Bronckhorst
* Doesburg
* Doetinchem
* Lochem
* Montferland
* Oost Gelre
* Oude IJsselstreek
* Winterswijk
* [[Zutphen]]
<gallery>
Veerpoortstraat 34-24, Doesburg, Netherlands - panoramio (45).jpg|Doesburg
Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 met stadsmuur vanaf de Martinetsingel IMG 3870 2020-03-31 13.44.jpg|Zutphen
Raadhuis, Winterswijk, Netherlands 2019.jpg|Winterswijk
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.achterhoektoerisme.nl/ Spletna stran: Achterhoek Tourism]
* [http://www.achterhoekpromotie.nl/ Spletna stran: Achterhoek Promotion]
* [http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/ Spletna stran: Zgodovina Achterhoeka]
2dgnq0nhvg25k2l7acbirkr25ctr4y0
5723072
5723069
2022-07-24T09:09:54Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Achterhoek|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=[[Kulturna regija]] [[Gelderland]]a|image_skyline=|imagesize=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Achterhoek.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=|shield_alt=|nickname=De Graafschap|motto=|image_map=LocatieAchterhoekprovinciaal-algemeen.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Gelderland]]u|pushpin_map=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|pushpin_label_position=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Občina|subdivision_name=|subdivision_type1=|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|government_type=|governing_body=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=|area_magnitude=<!-- <ref> </ref> -->|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=<!-- square kilometers -->|area_total_km2=1476|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=<!-- hectares -->|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=|population_as_of=2015|population_total=389,682|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=|timezone1=|utc_offset1=|timezone1_DST=|utc_offset1_DST=|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Achterhoek''' ({{IPA-nl|ˈɑxtərɦuk}}; nizozemsko nizkosaško: ''Achterhook'') je [[kulturna pokrajina]] v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Njeno ime (v prevodu »zadnji vogal«) je geografsko ustrezno, ker območje leži na skrajnem vzhodnem delu province [[Gelderland]] in torej na vzhodu Nizozemske, ki štrli v [[Nemčija|Nemčijo]]. Achterhoek leži vzhodno od rek [[IJssel]] in [[Oude IJssel]]. Po drugi strani meji na jugovzhodu z Nemčijo in na severovzhodu s provinco [[Overijssel]].
Leta 2015 je Achterhoek štel 389.682 prebivalcev. Regija se imenuje tudi '''de Graafschap''' (nizozemsko za grofovstvo ali grofijo; to ime nosi tudi nogometni klub VBV De Graafschap v Doetinchemu), ker sovpada z zgodovinsko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Regija je pretežno podeželska, z veliko odprtega prostora, gozdov in kmetij. Območje okoli mesta [[Winterswijk]] velja za omembe vredno. Iz te regije izvira znano pivo: pivo Grolsch so prvič zvarili v [[Groenlo|Groenlu]] leta 1615.
== Jezik ==
Izvorno narečje Achterhoeka je achterhooks, različica [[Nizka nemščina|nizkosaksonščine]]. Narečje se lahko razlikuje tudi glede na občino ali mesto, celo tako, da bo oseba, ki govori različico 'grols' (kar pomeni narečje Groenlo), besede izgovarjala drugače kot oseba iz Winterswijka, ki je komaj 10 km proti vzhodu, čeprav se bosta verjetno razumeli.
Število prebivalcev, katerih edini jezik je achterhooks, je v zadnjih 60 letih močno upadlo, pouk v šolah poteka v [[Nizozemščina|nizozemščini]], narečje pa se (včasih) govori le doma. Delno zaradi priseljevanja izven regije Achterhoek in učinkov nacionalne vlade nizozemski jezik pomembno vpliva na narečje. Veliko starih besed je pozabljenih in nadomeščenih z nizozemskimi ustreznicami.
== Občine Achterhoeka ==
Največja mesta v Achterhoeku so Doetinchem, Winterswijk in Zutphen. [[Doesburg]] in [[Zutphen]] sta stari [[Hansa|hanzeatski]] mesti. Obe imata središča z dobro ohranjenimi zgodovinskimi stavbami.
* Aalten
* Berkelland
* Bronckhorst
* Doesburg
* Doetinchem
* Lochem
* Montferland
* Oost Gelre
* Oude IJsselstreek
* Winterswijk
* [[Zutphen]]
<gallery>
Veerpoortstraat 34-24, Doesburg, Netherlands - panoramio (45).jpg|Doesburg
Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 met stadsmuur vanaf de Martinetsingel IMG 3870 2020-03-31 13.44.jpg|Zutphen
Raadhuis, Winterswijk, Netherlands 2019.jpg|Winterswijk
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.achterhoektoerisme.nl/ Spletna stran: Achterhoek Tourism]
* [http://www.achterhoekpromotie.nl/ Spletna stran: Achterhoek Promotion]
* [http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/ Spletna stran: Zgodovina Achterhoeka]
bo2i5eokvxc3187tiiyhaoyb1rcvlp3
5723080
5723072
2022-07-24T09:38:42Z
A09090091
188929
np
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Achterhoek|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=[[Kulturna regija]] [[Gelderland]]a|image_skyline=|imagesize=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Achterhoek.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=|shield_alt=|nickname=De Graafschap|motto=|image_map=LocatieAchterhoekprovinciaal-algemeen.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Gelderland]]u|pushpin_map=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|pushpin_label_position=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Občina|subdivision_name=|subdivision_type1=|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|government_type=|governing_body=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=|area_magnitude=<!-- <ref> </ref> -->|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=<!-- square kilometers -->|area_total_km2=1476|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=<!-- hectares -->|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=|population_as_of=2015|population_total=389,682|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=|timezone1=|utc_offset1=|timezone1_DST=|utc_offset1_DST=|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Achterhoek''' ({{IPA-nl|ˈɑxtərɦuk}}; nizozemsko nizkosaško: ''Achterhook'') je [[kulturna pokrajina]] v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Njeno ime (v prevodu »zadnji vogal«) je geografsko ustrezno, ker območje leži na skrajnem vzhodnem delu province [[Gelderland]] in torej na vzhodu Nizozemske, ki štrli v [[Nemčija|Nemčijo]]. Achterhoek leži vzhodno od rek [[IJssel]] in [[Oude IJssel]]. Po drugi strani meji na jugovzhodu z Nemčijo in na severovzhodu s provinco [[Overijssel]].
Leta 2015 je Achterhoek štel 389.682 prebivalcev. Regija se imenuje tudi '''de Graafschap''' (nizozemsko za grofovstvo ali grofijo; to ime nosi tudi nogometni klub VBV De Graafschap v Doetinchemu), ker sovpada z zgodovinsko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Regija je pretežno podeželska, z veliko odprtega prostora, gozdov in kmetij. Območje okoli mesta [[Winterswijk]] velja za omembe vredno. Iz te regije izvira znano pivo: pivo [[Grolsch]] so prvič zvarili v [[Groenlo|Groenlu]] leta 1615.
== Jezik ==
Izvorno narečje Achterhoeka je achterhooks, različica [[Nizka nemščina|nizkosaksonščine]]. Narečje se lahko razlikuje tudi glede na občino ali mesto, celo tako, da bo oseba, ki govori različico 'grols' (kar pomeni narečje Groenlo), besede izgovarjala drugače kot oseba iz Winterswijka, ki je komaj 10 km proti vzhodu, čeprav se bosta verjetno razumeli.
Število prebivalcev, katerih edini jezik je achterhooks, je v zadnjih 60 letih močno upadlo, pouk v šolah poteka v [[Nizozemščina|nizozemščini]], narečje pa se (včasih) govori le doma. Delno zaradi priseljevanja izven regije Achterhoek in učinkov nacionalne vlade nizozemski jezik pomembno vpliva na narečje. Veliko starih besed je pozabljenih in nadomeščenih z nizozemskimi ustreznicami.
== Občine Achterhoeka ==
Največja mesta v Achterhoeku so Doetinchem, Winterswijk in Zutphen. [[Doesburg]] in [[Zutphen]] sta stari [[Hansa|hanzeatski]] mesti. Obe imata središča z dobro ohranjenimi zgodovinskimi stavbami.
* Aalten
* Berkelland
* Bronckhorst
* Doesburg
* Doetinchem
* Lochem
* Montferland
* Oost Gelre
* Oude IJsselstreek
* Winterswijk
* [[Zutphen]]
<gallery>
Veerpoortstraat 34-24, Doesburg, Netherlands - panoramio (45).jpg|Doesburg
Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 met stadsmuur vanaf de Martinetsingel IMG 3870 2020-03-31 13.44.jpg|Zutphen
Raadhuis, Winterswijk, Netherlands 2019.jpg|Winterswijk
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.achterhoektoerisme.nl/ Spletna stran: Achterhoek Tourism]
* [http://www.achterhoekpromotie.nl/ Spletna stran: Achterhoek Promotion]
* [http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/ Spletna stran: Zgodovina Achterhoeka]
d3gf5hhlr6wqyo0pr9cki8xlg2r58bl
5723081
5723080
2022-07-24T09:39:36Z
A09090091
188929
− 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Achterhoek|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=[[Kulturna regija]] [[Gelderland]]a|image_skyline=|imagesize=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Achterhoek.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=|shield_alt=|nickname=De Graafschap|motto=|image_map=LocatieAchterhoekprovinciaal-algemeen.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Gelderland]]u|pushpin_map=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|pushpin_label_position=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Občina|subdivision_name=|subdivision_type1=|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|government_type=|governing_body=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=|area_magnitude=<!-- <ref> </ref> -->|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=<!-- square kilometers -->|area_total_km2=1476|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=<!-- hectares -->|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=|population_as_of=2015|population_total=389,682|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=|timezone1=|utc_offset1=|timezone1_DST=|utc_offset1_DST=|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}}
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Achterhoek''' ({{IPA-nl|ˈɑxtərɦuk}}; nizozemsko nizkosaško: ''Achterhook'') je [[kulturna pokrajina]] v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Njeno ime (v prevodu »zadnji vogal«) je geografsko ustrezno, ker območje leži na skrajnem vzhodnem delu province [[Gelderland]] in torej na vzhodu Nizozemske, ki štrli v [[Nemčija|Nemčijo]]. Achterhoek leži vzhodno od rek [[IJssel]] in [[Oude IJssel]]. Po drugi strani meji na jugovzhodu z Nemčijo in na severovzhodu s provinco [[Overijssel]].
Leta 2015 je Achterhoek štel 389.682 prebivalcev. Regija se imenuje tudi '''de Graafschap''' (nizozemsko za grofovstvo ali grofijo; to ime nosi tudi nogometni klub VBV De Graafschap v Doetinchemu), ker sovpada z zgodovinsko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Regija je pretežno podeželska, z veliko odprtega prostora, gozdov in kmetij. Območje okoli mesta [[Winterswijk]] velja za omembe vredno. Iz te regije izvira znano pivo: pivo [[Grolsch]] so prvič zvarili v [[Groenlo|Groenlu]] leta 1615.
== Jezik ==
Izvorno narečje Achterhoeka je achterhooks, različica [[Nizka nemščina|nizkosaksonščine]]. Narečje se lahko razlikuje tudi glede na občino ali mesto, celo tako, da bo oseba, ki govori različico 'grols' (kar pomeni narečje Groenlo), besede izgovarjala drugače kot oseba iz Winterswijka, ki je komaj 10 km proti vzhodu, čeprav se bosta verjetno razumeli.
Število prebivalcev, katerih edini jezik je achterhooks, je v zadnjih 60 letih močno upadlo, pouk v šolah poteka v [[Nizozemščina|nizozemščini]], narečje pa se (včasih) govori le doma. Delno zaradi priseljevanja izven regije Achterhoek in učinkov nacionalne vlade nizozemski jezik pomembno vpliva na narečje. Veliko starih besed je pozabljenih in nadomeščenih z nizozemskimi ustreznicami.
== Občine Achterhoeka ==
Največja mesta v Achterhoeku so Doetinchem, Winterswijk in Zutphen. [[Doesburg]] in [[Zutphen]] sta stari [[Hansa|hanzeatski]] mesti. Obe imata središča z dobro ohranjenimi zgodovinskimi stavbami.
* Aalten
* Berkelland
* Bronckhorst
* Doesburg
* Doetinchem
* Lochem
* Montferland
* Oost Gelre
* Oude IJsselstreek
* Winterswijk
* [[Zutphen]]
<gallery>
Veerpoortstraat 34-24, Doesburg, Netherlands - panoramio (45).jpg|Doesburg
Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 met stadsmuur vanaf de Martinetsingel IMG 3870 2020-03-31 13.44.jpg|Zutphen
Raadhuis, Winterswijk, Netherlands 2019.jpg|Winterswijk
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.achterhoektoerisme.nl/ Spletna stran: Achterhoek Tourism]
* [http://www.achterhoekpromotie.nl/ Spletna stran: Achterhoek Promotion]
* [http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/ Spletna stran: Zgodovina Achterhoeka]
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Hansa]]
f1h06g52fmpafr7jw1jlr3ree0liub1
5723096
5723081
2022-07-24T09:58:15Z
JozefD
5744
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Achterhoek|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=[[Kulturna regija]] [[Gelderland]]a|image_skyline=|imagesize=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Achterhoek.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=|shield_alt=|nickname=De Graafschap|motto=|image_map=LocatieAchterhoekprovinciaal-algemeen.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Gelderland]]u|pushpin_map=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|pushpin_label_position=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Občina|subdivision_name=|subdivision_type1=|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|government_type=|governing_body=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=|area_magnitude=<!-- <ref> </ref> -->|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=<!-- square kilometers -->|area_total_km2=1476|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=<!-- hectares -->|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=|population_as_of=2015|population_total=389,682|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=|timezone1=|utc_offset1=|timezone1_DST=|utc_offset1_DST=|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}}
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Achterhoek''' ({{IPA-nl|ˈɑxtərɦuk}}; nizozemsko nizkosaško: ''Achterhook'') je [[kulturna pokrajina]] v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Njeno ime (v prevodu »zadnji vogal«) je geografsko ustrezno, ker območje leži na skrajnem vzhodnem delu province [[Gelderland]] in torej na vzhodu Nizozemske, ki štrli v [[Nemčija|Nemčijo]]. Achterhoek leži vzhodno od rek [[IJssel]] in [[Stari IJssel|Stari IJssel]]. Po drugi strani meji na jugovzhodu z Nemčijo in na severovzhodu s provinco [[Overijssel]].
Leta 2015 je Achterhoek štel 389.682 prebivalcev. Regija se imenuje tudi '''de Graafschap''' (nizozemsko za grofovstvo ali grofijo; to ime nosi tudi nogometni klub VBV De Graafschap v Doetinchemu), ker sovpada z zgodovinsko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Regija je pretežno podeželska, z veliko odprtega prostora, gozdov in kmetij. Območje okoli mesta [[Winterswijk]] velja za omembe vredno. Iz te regije izvira znano pivo: pivo [[Grolsch]] so prvič zvarili v [[Groenlo|Groenlu]] leta 1615.
== Jezik ==
Izvorno narečje Achterhoeka je achterhooks, različica [[Nizka nemščina|nizkosaksonščine]]. Narečje se lahko razlikuje tudi glede na občino ali mesto, celo tako, da bo oseba, ki govori različico 'grols' (kar pomeni narečje Groenlo), besede izgovarjala drugače kot oseba iz Winterswijka, ki je komaj 10 km proti vzhodu, čeprav se bosta verjetno razumeli.
Število prebivalcev, katerih edini jezik je achterhooks, je v zadnjih 60 letih močno upadlo, pouk v šolah poteka v [[Nizozemščina|nizozemščini]], narečje pa se (včasih) govori le doma. Delno zaradi priseljevanja izven regije Achterhoek in učinkov nacionalne vlade nizozemski jezik pomembno vpliva na narečje. Veliko starih besed je pozabljenih in nadomeščenih z nizozemskimi ustreznicami.
== Občine Achterhoeka ==
Največja mesta v Achterhoeku so Doetinchem, Winterswijk in Zutphen. [[Doesburg]] in [[Zutphen]] sta stari [[Hansa|hanzeatski]] mesti. Obe imata središča z dobro ohranjenimi zgodovinskimi stavbami.
* Aalten
* Berkelland
* Bronckhorst
* Doesburg
* Doetinchem
* Lochem
* Montferland
* Oost Gelre
* Oude IJsselstreek
* Winterswijk
* [[Zutphen]]
<gallery>
Veerpoortstraat 34-24, Doesburg, Netherlands - panoramio (45).jpg|Doesburg
Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 met stadsmuur vanaf de Martinetsingel IMG 3870 2020-03-31 13.44.jpg|Zutphen
Raadhuis, Winterswijk, Netherlands 2019.jpg|Winterswijk
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.achterhoektoerisme.nl/ Spletna stran: Achterhoek Tourism]
* [http://www.achterhoekpromotie.nl/ Spletna stran: Achterhoek Promotion]
* [http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/ Spletna stran: Zgodovina Achterhoeka]
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Hansa]]
9k3kwwpxko1o8by18iomby17g3vfn28
5723120
5723096
2022-07-24T10:42:52Z
JozefD
5744
/* Občine Achterhoeka */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Achterhoek|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=[[Kulturna regija]] [[Gelderland]]a|image_skyline=|imagesize=|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Achterhoek.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=|shield_alt=|nickname=De Graafschap|motto=|image_map=LocatieAchterhoekprovinciaal-algemeen.svg|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Gelderland]]u|pushpin_map=|pushpin_map_alt=|pushpin_map_caption=|pushpin_label_position=|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Občina|subdivision_name=|subdivision_type1=|subdivision_name1=|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|government_type=|governing_body=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|leader_title1=|leader_name1=|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=|area_magnitude=<!-- <ref> </ref> -->|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=<!-- square kilometers -->|area_total_km2=1476|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=<!-- hectares -->|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_footnotes=|population_as_of=2015|population_total=389,682|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=|timezone1=|utc_offset1=|timezone1_DST=|utc_offset1_DST=|postal_code_type=|postal_code=|area_code_type=|area_code=|iso_code=|website=<!-- {{URL|example.com}} -->|footnotes=}}
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Achterhoek''' ({{IPA-nl|ˈɑxtərɦuk}}; nizozemsko nizkosaško: ''Achterhook'') je [[kulturna pokrajina]] v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Njeno ime (v prevodu »zadnji vogal«) je geografsko ustrezno, ker območje leži na skrajnem vzhodnem delu province [[Gelderland]] in torej na vzhodu Nizozemske, ki štrli v [[Nemčija|Nemčijo]]. Achterhoek leži vzhodno od rek [[IJssel]] in [[Stari IJssel|Stari IJssel]]. Po drugi strani meji na jugovzhodu z Nemčijo in na severovzhodu s provinco [[Overijssel]].
Leta 2015 je Achterhoek štel 389.682 prebivalcev. Regija se imenuje tudi '''de Graafschap''' (nizozemsko za grofovstvo ali grofijo; to ime nosi tudi nogometni klub VBV De Graafschap v Doetinchemu), ker sovpada z zgodovinsko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Regija je pretežno podeželska, z veliko odprtega prostora, gozdov in kmetij. Območje okoli mesta [[Winterswijk]] velja za omembe vredno. Iz te regije izvira znano pivo: pivo [[Grolsch]] so prvič zvarili v [[Groenlo|Groenlu]] leta 1615.
== Jezik ==
Izvorno narečje Achterhoeka je achterhooks, različica [[Nizka nemščina|nizkosaksonščine]]. Narečje se lahko razlikuje tudi glede na občino ali mesto, celo tako, da bo oseba, ki govori različico 'grols' (kar pomeni narečje Groenlo), besede izgovarjala drugače kot oseba iz Winterswijka, ki je komaj 10 km proti vzhodu, čeprav se bosta verjetno razumeli.
Število prebivalcev, katerih edini jezik je achterhooks, je v zadnjih 60 letih močno upadlo, pouk v šolah poteka v [[Nizozemščina|nizozemščini]], narečje pa se (včasih) govori le doma. Delno zaradi priseljevanja izven regije Achterhoek in učinkov nacionalne vlade nizozemski jezik pomembno vpliva na narečje. Veliko starih besed je pozabljenih in nadomeščenih z nizozemskimi ustreznicami.
== Občine Achterhoeka ==
Največja mesta v Achterhoeku so Doetinchem, Winterswijk in Zutphen. [[Doesburg]] in [[Zutphen]] sta stari [[Hansa|hanzeatski]] mesti. Obe imata središča z dobro ohranjenimi zgodovinskimi stavbami.
* Aalten
* Berkelland
* [[Bronckhorst]]
* [[Doesburg]]
* [[Doetinchem]]
* Lochem
* Montferland
* Oost Gelre
* Oude IJsselstreek
* [[Winterswijk]]
* [[Zutphen]]
<gallery>
Veerpoortstraat 34-24, Doesburg, Netherlands - panoramio (45).jpg|Doesburg
Zutphen, de Walburgiskerk RM41195 met stadsmuur vanaf de Martinetsingel IMG 3870 2020-03-31 13.44.jpg|Zutphen
Raadhuis, Winterswijk, Netherlands 2019.jpg|Winterswijk
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://www.achterhoektoerisme.nl/ Spletna stran: Achterhoek Tourism]
* [http://www.achterhoekpromotie.nl/ Spletna stran: Achterhoek Promotion]
* [http://www.graafschap-middeleeuwen.nl/ Spletna stran: Zgodovina Achterhoeka]
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Hansa]]
9dsjgw88c3h2z1sjm7tvprh0cf7smlv
Konrad I. Mazovski
0
521572
5723044
2022-07-24T05:43:52Z
Octopus
13285
uvod
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name =Konrad I.
| image =KOnrad.jpg
| caption =Konradova podoba na pečatu
| succession = Veliki vojvoda Poljske
| predecessor = [[Vladislav III. Tankongi]]
| successor =[[Henrik I. Bradati]]
| reign =1229–1232
| coronation =
| succession1 =
| predecessor1 =[[Boleslav II. Rogati]]
| successor1 =[[Boleslav V. Plašni]]
| reign1 =1241–1243
| succession2 =Vojvoda Mazovije in Kujavije
| predecessor2 =[[Kazimir II. Pravični]]<br>[[Helena Znojmska]] (regentka)
| successor2 =Boleslav I. Mazovski
| reign2 =1194–1247
| spouse =[[Agafija Ruska]]
| issue = Boleslav I. Mazovski<br>Kazimir I. Kujavski <br> Sjemovit I. Mazovski
| house =[[Pjasti]]
| father =[[Kazimir II. Pravični]]
| mother =[[Helena Znojmska]]
| birth_date =ok. 1187/1188
| birth_place =
| death_date =31. avgust 1247
| death_place =
| place of burial =
| religion = [[katolištvo|rimskokatoliška]]
|}}
'''Konrad I. Mazovski''' ([[Poljščina|poljsko]] Konrad I mazowiecki) iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] je bil od leta 1194 do svoje smrti šesti vojvoda [[Mazovija|Mazovije]] in [[Kujavija|Kujavije]] in od leta 1229 do 1232 in ponovno od 1241 do 1243 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]], * okoli 1187/1188, † [[31. avgust]] [[1247]].
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni v 1180. letih]]
[[Kategorija:Umrli leta 1247]]
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
p3ww025uf66jcqntidxnlglzddnnaf2
5723074
5723044
2022-07-24T09:17:05Z
Octopus
13285
življenje ...
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name =Konrad I.
| image =KOnrad.jpg
| caption =Konradova podoba na pečatu
| succession = Veliki vojvoda Poljske
| predecessor = [[Vladislav III. Tankongi]]
| successor =[[Henrik I. Bradati]]
| reign =1229–1232
| coronation =
| succession1 =
| predecessor1 =[[Boleslav II. Rogati]]
| successor1 =[[Boleslav V. Plašni]]
| reign1 =1241–1243
| succession2 =Vojvoda Mazovije in Kujavije
| predecessor2 =[[Kazimir II. Pravični]]<br>[[Helena Znojmska]] (regentka)
| successor2 =Boleslav I. Mazovski
| reign2 =1194–1247
| spouse =[[Agafija Ruska]]
| issue = Boleslav I. Mazovski<br>Kazimir I. Kujavski <br> Sjemovit I. Mazovski
| house =[[Pjasti]]
| father =[[Kazimir II. Pravični]]
| mother =[[Helena Znojmska]]
| birth_date =ok. 1187/1188
| birth_place =
| death_date =31. avgust 1247
| death_place =
| place of burial =
| religion = [[katolištvo|rimskokatoliška]]
|}}
'''Konrad I. Mazovski''' ([[Poljščina|poljsko]] Konrad I mazowiecki) iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] je bil od leta 1194 do svoje smrti šesti vojvoda [[Mazovija|Mazovije]] in [[Kujavija|Kujavije]] in od leta 1229 do 1232 in ponovno od 1241 do 1243 veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]], * okoli 1187/1188, † [[31. avgust]] [[1247]].
==Življenje==
Konrad je bil najmlajši sin poljskega velikega vojvode [[Kazimir II. Pravični|Kazimirja II. Pravičnega]] in [[Helena Znojmska|Helene Znojmske]],<ref name=ref2>Rowell 1994, str. xxix.</ref> hčerke [[Přemyslidi|přemyslidskega]] vojvode Konrada II. Znojmskega. Konradova stara mati po materini strani je bila Marija Raška, hčerka srbskega kralja [[Štefan Uroš I.|Štefana Uroša I.]]
Po očetovi smrti leta 1194 je Konrada vzgajala mati, ki je bila regentka Mazovije. Leta 1199 je Konrad prejel Mazovijo in leta 1205 še sosednjo Kujavijo. Leta 1205 sta on in njegov brat, sandomierski vojvoda [[Lešek I. Beli]], dosegla svojo največjo vojaško zmago v bitki pri Zawichostu proti gališko-volinjskemu knezu Romanu Velikemu.<ref name=ref3>Bruce-Boswell 1957, str. 455.</ref> Rusinska vojska je bila v bitki razbita, Roman pa je v bitki padel.<ref name=ref3/> Princesa [[Agafija Ruska]] je postala njegova žena.
===Poskusi osvojitve Prusije===
[[Slika:Prussian clans 13th century.png|thumb|left|250px|Pruska plemena (pobarvana področja) v 13. stoletju; dežela Chełmno (Kumerland, belo) je že bila pod oblastjo Tevtonskih vitezov]]
V prizadevanjih, da bi razširil svoje posesti, je Konrad med prusko križarsko vojno leta 1209 s soglasjem papeža [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]] neuspešno poskušal osvojiti sosednjo pogansko deželo Chełmno v Prusiji. Leta 1215 je bil menih Kristijan Olivski imenovan za misijonarskega škofa med [[Prusi|Starimi Prusi]], a so Prusi že naslednje leto opustošile njegovo rezidenco v Chełmnu. Nekaj nadaljnjih pohodov v letih 1219 in 1222<ref>Corwin 1917, str. 45.</ref> je bilo neuspešnih in začel se je Konradov dolgotrajen mejni spor s pruskimi plemeni.
Na vojvodove nenehne vdore v Prusijo so se Prusi odzvali z vdori v Mazovijo in počasi vračali svojo oblast nad sporno deželo Chelmno<ref>Urban 2003, str. 46.</ref> in celo ogrozili Konradovo rezidenco na gradu Plock. Konrad se je zato odločil stabilizirati meje vojvodine Mazovije.
===Tevtonski viteški red===
Leta 1226 je pozval [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]] v skupen boj proti Prusom.<ref name=ref6>Bojtar 1999, str. 154.</ref> Tevtonski vitezi so od leta 1211 do 1225 že podpirali [[Ogrska|Kraljevino Ogrsko]] proti [[Kumani|Kumanom]] v [[Transilvanija|Transilvaniji]]. Ko so vitezi Ogrsko opomnili, da so odgovorni najprej papežu, jih je ogrski kralj [[Andrej II. Ogrski|Andrej II.]] izgnal. Veliki mojster reda Herman Salzanski je zato za služenje reda Konradu želel vnaprej s pogodbo dokumentirati svoje pravice. Pogodbo naj bi potrdila cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in [[rimska kurija]].
Cesar [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]] je marca 1226 izdal zlato cesarsko bulo, v kateri je izjavil, da je
: ''"... našemu zvestemu bratu Hermanu, častivrednemu mojstru Tevtonskega reda, naš predani Konrad (Chünradus), vojvoda Mazovije in Kujavije (Cuiaviae), obljubil in se zavezal, da bo njemu in njegovim bratom prepustil deželo, ki se imenuje Chelmno (terra quae vocatur Culmen), in druge dežele med njegovim mejnim ozemljem (marchiam) in ozemljem Prusov (confinia Prutenorum), da bi tako lahko prevzeli nalogo in se pripravljeni lotiti vdora in pridobitve pruske dežele (terram Prusciae) v čast in slavo pravega Boga."''<ref name=ref7>Pollmann & Scheel 1989, str. ?.</ref>
Vitzezi niso bili takoj pripravljeni začeti vojno s Prusi. Konrad je po nasvetu prvega pruskega škofa Kristijana Olivskega namesto tega leta 1228 ustanovil Lojalni red Dobrzyńa in nato pozval k še eni pruski križarski vojni, v kateri je bil znova poražen. Glede na neizbežno prusko invazijo naj bi Konrad leta 1230 podpisal Kruszwiški mirovni sporazum, s katerim je Chelmno podelil tevtonskim vitezom in Dobrzyńskemu redu. S to donacijo, za katero ni zahteval fevdnega odnosa, je ustvaril jedro države Tevtonskega reda. Pisni dokument o teh dogovorih ne obstaja. Domneva se, da ni bil sporazum nikoli podpisan in bil najverjetneje ponerejen.<ref>Boockmann 1992, str. 97.</ref><ref>Martin 1998, str. 24.</ref> Tevtonski vitezi pod poveljstvom Hermanna Balka so prečkali reko [[Visla|Vislo]] in osvojili deželo Chełmno ter leta 1231 zgradili grad [[Torunj]] (Thorn). Leta 1234 je papež [[papež Gregor IX.|Gregor IX.]] izdal zlato bulo iz Rietija, ki je potrdila predhodne dogovore tevtonskih vitezov, da je dežela reda podrejena le papežu in ne more biti nikogaršnji fevd.<ref>Urban 2003, str. ?</ref> Leta 1237 je Konrad zaplenil zemljišča reda in viteze prisilil oditi v mesto Dobryczin.<ref name=ref6/>
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni v 1180. letih]]
[[Kategorija:Umrli leta 1247]]
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]]
t4lu24whr9mg3yhv0qrdscul1kk7bs4
Grolsch
0
521573
5723052
2022-07-24T07:12:34Z
JozefD
5744
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1081514690|Grolsch Brewery]]«
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Podjetje
| name = Grolsch
| logo = Grolsch-Logo.png
| logo_size = 120px
| type =
| industry = [[Alkoholna pijača]]
| predecessor =
| founded = 1615
| founder =
| defunct =
| successor =
| hq_location_city = [[Enschede]]
| hq_location_country = Nizozemska
| num_locations =
| area_served =
| key_people =
| products = [[pivo]]
| production = 3.2 milijona [[hektoliter|hektolitrov]]
| revenue =
| owner = [[Asahi pivovarna|Asahi Group Holdings]]
| num_employees =
| parent =
| divisions =
| subsid =
| website = {{URL|grolsch.com}}
| footnotes =
}}
'''Pivovarna Grolsch (Koninklijke Grolsch NV - "Royal Grolsch")''', znana preprosto kot Grolsch ( {{IPA-nl|ɣrɔls}} ), je nizozemska pivovarna, ki jo je leta 1615 ustanovil Willem Neerfeldt v Groenlu. Leta 1895 je pivovarno kupila družina de Groen. Svojo pivovarno so ustanovili v [[Enschede|Enschedeju]] na Nizozemskem v začetku 19. stoletja. Do novembra 2007 je imela pomemben delež. Danes je glavna pivovarna v Enschedeju.
Leta 1995 je dobil naziv ''Koninklijk'' (kraljevski). Blagovna znamka Grolsch je marca 2008 postala del skupine SABMiller. <ref>
{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/business/7101393.stm|title=SABMiller buying Grolsch brewery|work=BBC News|accessdate=16 March 2009|date=19 November 2007}}</ref>
V okviru dogovorov, sklenjenih z regulatorji, preden je bilo Anheuser-Busch InBev dovoljeno prevzeti SABMiller, je podjetje konec leta 2016 prodalo Grolsch pivovarni Asahi. <ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.morningadvertiser.co.uk/Drinks/Beer/Asahi-compeletes-Peroni-Meantime-Grolsch-deal|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|last=Evison|first=James|date=12 October 2016|website=Morning Advertiser|publisher=William Reed Business Media|accessdate=3 February 2017}}</ref> <ref name="auto1">{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|date=13 December 2016|website=Fortune|publisher=Fortune=3 February 2017}}</ref> Posel naj bi bil sklenjen v prvi polovici leta 2017. <ref name="auto" /> <ref name="auto1" /> <ref name="auto2">[http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/ Asahi Forks Over $7.8 Billion for 5 of AB InBev’s Beer Brands], ''[[Fortune (magazine)|Fortune]]'' 2016-12-13</ref>
[[Slika:Grolsch_premium_lager_bottle_unopened.jpg|sličica| Grolsch premium lager steklenica z značilnim zapiralom na preklop]]
== Zgodovina ==
Pivovarna Grolsch je bila ustanovljena leta 1615 v Groenlu. Mesto Groenlo je bilo takrat znano kot Grolle, od tod tudi ime Grolsch, kar pomeni 'od Grolle'. Grolsch je najbolj znan po svojem 5% abv svetlem [[Ležak|lagerju]], Grolsch Premium Pilsner. Pivovarno je najprej upravljal Willem Neerfeldt. Neerfeldtov zet, Peter Sanford Kuyper, je kasneje prevzel vodenje. Grolsch je bil februarja 2006 drugi največji <ref>{{Navedi splet|url=http://www.redorbit.com/news/science/399945/anheuserbusch_gains_grolsch_imports_in_united_states/index.html|title=Anheuser-Busch Gains Grolsch Imports in United States|publisher=[[PRNewswire]]-FirstCall|date=21 February 2006|accessdate=7 September 2009}}</ref> pivovar na Nizozemskem (za [[Heineken|Heinekenom]] ) z letno proizvodnjo 320 milijonov litrov. Domači trg obsega enainpetdeset odstotkov celotne proizvodnje.
=== Sprememba lastništva ===
19. novembra 2007 je upravni odbor družbe Royal Grolsch NV sprejel ponudbo SABMillerja za podjetje v vrednosti 816 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sark7.com/docs/sark7-scott_mongeau-Merger-SABMiller_Grolsch.pdf|title=www.sark7.com (pdf)}}</ref> Prevzem je bil zaključen z umikom Grolschovih delnic 20. marca 2008.
SABMiller je nato podjetje prodal Anheuser-Busch InBev in aprila 2016 je slednji sprejel ponudbo Asahi Group Holdings Ltd. za nakup ne le Grolsch, ampak tudi blagovnih znamk piva Peroni in Meantime za 2,55 milijarde € (2,9 milijarde USD).
== Mednarodni trg ==
Grolsch je 21. največji ponudnik piva na svetu in je na voljo v 70 državah. Grolsch se osredotoča predvsem na Združeno kraljestvo, ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ti primarni trgi predstavljajo 78 odstotkov Grolschove mednarodne prodaje (po količini). Grolsch Premium Pilsner je daleč najpomembnejše pivo v svojem mednarodnem profilu, medtem ko je njegova amsterdamska znamka v letu 2006 zrasla za 40 odstotkov, predvsem v Rusiji in Franciji.
Grolsch Premium Pilsner je do novembra 2019 v Združenem kraljestvu z licenco varil Grolsch (UK) Ltd., skupno podjetje s Coors Brewers Ltd. V Združenem kraljestvu ni bil več na voljo, potem ko je Asahi končal skupno podjetje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.just-drinks.com/news/asahi-group-calls-halt-to-uk-ireland-grolsch-production_id129674.aspx|title=Asahi Group calls halt to UK, Ireland Grolsch production|first=Andy|last=Morton|date=7 November 2019|publisher=Just Drinks}}</ref> Vendar pa je bil konec oktobra 2020 ponovno uveden v Združeno kraljestvo z nižjim receptom ABV pri 4 %. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegrocer.co.uk/alcohol/grolsch-to-return-to-uk-with-new-lower-abv-recipe/648570.article|title=Grolsch to return to UK with new lower-abv recipe|first=Daniel|last=Woolfson|date=21 September 2020|website=The Grocer}}</ref>
== Pivovarna ==
[[Slika:Grolsch_Brewery_IMG_5797.jpg|desno|sličica| Pivovarna na Nizozemskem]]
Čeprav je bila zgrajena kot sekundarni objekt, je pivovarna Enschede z leti postala glavni proizvajalec Grolsch-a. Ta pivovarna je bila močno poškodovana med eksplozijo ognjemeta 13. maja 2000. Pivovarno v Groenlu so zaprli in leta 2004 je bila odprta nova pivovarna v Boekelu blizu Enschedeja (ki je zamenjala tako Groenlo kot staro podružnico Enschede).
Da bi poudaril svoje vezi z Enschedejem in celotno regijo, je Grolsch podpisal pogodbo s profesionalnim nogometnim klubom [[FC Twente]] za sponzoriranje njihovega stadiona v sezoni 2008–2009. Stadion se imenuje De Grolsch Veste (trdnjava Grolsch), sklicevanje na zgodovino utrjenega mesta Grol, domačega mesta Grolsch.
== Obsodba kartelnega določanja cen ==
18. aprila 2007 je [[Evropska komisija]] naložila globe [[Heineken|Heineken International]] v višini 219,3 milijona EUR, Grolsch v višini 31,65 milijona EUR in Bavaria v višini 22,85 milijona EUR zaradi upravljanja kartela za določanje cen na Nizozemskem v skupnem znesku 273,7 milijona EUR. InBev (prej Interbrew ) se je izognil brez kazni, ker je zagotovil "odločilne informacije" o kartelu, ki je med letoma 1996 in 1999 deloval z drugimi na trgu EU. Pivovarji so obvladovali 95 % nizozemskega trga, Heineken si je lastil polovico, ostali trije pa po 15 %. <ref name="beer">{{Navedi novice|first=David|last=Gow|title=Heineken and Grolsch fined for price-fixing|date=18 April 2007|url=http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html|work=[[The Guardian]]|accessdate=1 August 2007|location=London}}</ref>
Nekdanja evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes je takrat dejala, da je "zelo razočarana", da je do dogovora prišlo na najvišji ravni (v sejni sobi). Dodala je, da so Heineken, Grolsch, Bavaria in InBev poskušali prikriti sledi z uporabo kodiranih imen in okrajšav za tajne sestanke, da bi razdelili trg za pivo, ki se prodaja supermarketom, hotelom, restavracijam in kavarnam. Določanje cen se je razširilo na cenejše etikete lastnih blagovnih znamk in rabate za bare. <ref name="beer">{{Navedi novice|first=David|last=Gow|title=Heineken and Grolsch fined for price-fixing|date=18 April 2007|url=http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html|work=[[The Guardian]]|accessdate=1 August 2007|location=London}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGow2007">Gow, David (18 April 2007). [http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html "Heineken and Grolsch fined for price-fixing"]. ''[[The Guardian]]''. London<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">1 August</span> 2007</span>.</cite></ref>
[[Slika:Giantcanofgrolsch.JPG|sličica|Mini keg Grolsch ima 5 l ]]
Grolsch proizvaja vrsto predvsem svetlih ležak piv od brezalkoholnih do 11,6 % abv :
== Dizajn steklenice ==
=== Beugel ===
[[Slika:Swing_top_beer_bottle_closure,_unopened..jpg|levo|sličica| Zamašek za pivsko steklenico Swing Top, neodprt.]]
== Sklici ==
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
rf7uyzkdak24in959zdkiv8p6bjzcns
5723053
5723052
2022-07-24T07:16:25Z
JozefD
5744
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Podjetje
| name = Grolsch
| logo = Grolsch-Logo.png
| logo_size = 120px
| type =
| industry = [[Alkoholna pijača]]
| predecessor =
| founded = 1615
| founder =
| defunct =
| successor =
| hq_location_city = [[Enschede]]
| hq_location_country = Nizozemska
| num_locations =
| area_served =
| key_people =
| products = [[pivo]]
| production = 3.2 milijona [[hektoliter|hektolitrov]]
| revenue =
| owner = [[Asahi pivovarna|Asahi Group Holdings]]
| num_employees =
| parent =
| divisions =
| subsid =
| website = {{URL|grolsch.com}}
| footnotes =
}}
'''Pivovarna Grolsch (Koninklijke Grolsch NV - "Royal Grolsch")''', znana preprosto kot Grolsch ( {{IPA-nl|ɣrɔls}} ), je nizozemska pivovarna, ki jo je leta 1615 ustanovil Willem Neerfeldt v Groenlu. Leta 1895 je pivovarno kupila družina de Groen. Svojo pivovarno so ustanovili v [[Enschede|Enschedeju]] na Nizozemskem v začetku 19. stoletja. Do novembra 2007 je imela pomemben delež. Danes je glavna pivovarna v Enschedeju.
Leta 1995 je dobil naziv ''Koninklijk'' (kraljevski). Blagovna znamka Grolsch je marca 2008 postala del skupine SABMiller. <ref>
{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/business/7101393.stm|title=SABMiller buying Grolsch brewery|work=BBC News|accessdate=16 March 2009|date=19 November 2007}}</ref>
V okviru dogovorov, sklenjenih z regulatorji, preden je bilo Anheuser-Busch InBev dovoljeno prevzeti SABMiller, je podjetje konec leta 2016 prodalo Grolsch pivovarni Asahi. <ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.morningadvertiser.co.uk/Drinks/Beer/Asahi-compeletes-Peroni-Meantime-Grolsch-deal|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|last=Evison|first=James|date=12 October 2016|website=Morning Advertiser|publisher=William Reed Business Media|accessdate=3 February 2017}}</ref> <ref name="auto1">{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|date=13 December 2016|website=Fortune|publisher=Fortune=3 February 2017}}</ref> Posel naj bi bil sklenjen v prvi polovici leta 2017. <ref name="auto" /> <ref name="auto1" /> <ref name="auto2">[http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/ Asahi Forks Over $7.8 Billion for 5 of AB InBev’s Beer Brands], ''[[Fortune (magazine)|Fortune]]'' 2016-12-13</ref>
[[Slika:Grolsch_premium_lager_bottle_unopened.jpg|sličica| Grolsch premium ležak steklenica z značilnim zapiralom na preklop]]
== Zgodovina ==
Pivovarna Grolsch je bila ustanovljena leta 1615 v Groenlu. Mesto Groenlo je bilo takrat znano kot Grolle, od tod tudi ime Grolsch, kar pomeni 'od Grolle'. Grolsch je najbolj znan po svojem 5% abv svetlem [[Ležak|lagerju (ležaku)]], Grolsch Premium Pilsner. Pivovarno je najprej upravljal Willem Neerfeldt. Neerfeldtov zet, Peter Sanford Kuyper, je kasneje prevzel vodenje. Grolsch je bil februarja 2006 drugi največji <ref>{{Navedi splet|url=http://www.redorbit.com/news/science/399945/anheuserbusch_gains_grolsch_imports_in_united_states/index.html|title=Anheuser-Busch Gains Grolsch Imports in United States|publisher=[[PRNewswire]]-FirstCall|date=21 February 2006|accessdate=7 September 2009}}</ref> pivovar na Nizozemskem (za [[Heineken|Heinekenom]] ) z letno proizvodnjo 320 milijonov litrov. Domači trg obsega enainpetdeset odstotkov celotne proizvodnje.
=== Sprememba lastništva ===
19. novembra 2007 je upravni odbor družbe Royal Grolsch NV sprejel ponudbo SABMillerja za podjetje v vrednosti 816 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sark7.com/docs/sark7-scott_mongeau-Merger-SABMiller_Grolsch.pdf|title=www.sark7.com (pdf)}}</ref> Prevzem je bil zaključen z umikom Grolschovih delnic 20. marca 2008.
SABMiller je nato podjetje prodal Anheuser-Busch InBev in aprila 2016 je slednji sprejel ponudbo Asahi Group Holdings Ltd. za nakup ne le Grolsch, ampak tudi blagovnih znamk piva Peroni in Meantime za 2,55 milijarde € (2,9 milijarde USD).
== Mednarodni trg ==
Grolsch je 21. največji ponudnik piva na svetu in je na voljo v 70 državah. Grolsch se osredotoča predvsem na Združeno kraljestvo, ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ti primarni trgi predstavljajo 78 odstotkov Grolschove mednarodne prodaje (po količini). Grolsch Premium Pilsner je daleč najpomembnejše pivo v svojem mednarodnem profilu, medtem ko je njegova amsterdamska znamka v letu 2006 zrasla za 40 odstotkov, predvsem v Rusiji in Franciji.
Grolsch Premium Pilsner je do novembra 2019 v Združenem kraljestvu z licenco varil Grolsch (UK) Ltd., skupno podjetje s Coors Brewers Ltd. V Združenem kraljestvu ni bil več na voljo, potem ko je Asahi končal skupno podjetje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.just-drinks.com/news/asahi-group-calls-halt-to-uk-ireland-grolsch-production_id129674.aspx|title=Asahi Group calls halt to UK, Ireland Grolsch production|first=Andy|last=Morton|date=7 November 2019|publisher=Just Drinks}}</ref> Vendar pa je bil konec oktobra 2020 ponovno uveden v Združeno kraljestvo z nižjim receptom ABV pri 4 %. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegrocer.co.uk/alcohol/grolsch-to-return-to-uk-with-new-lower-abv-recipe/648570.article|title=Grolsch to return to UK with new lower-abv recipe|first=Daniel|last=Woolfson|date=21 September 2020|website=The Grocer}}</ref>
== Pivovarna ==
[[Slika:Grolsch_Brewery_IMG_5797.jpg|desno|sličica| Pivovarna na Nizozemskem]]
Čeprav je bila zgrajena kot sekundarni objekt, je pivovarna Enschede z leti postala glavni proizvajalec Grolsch-a. Ta pivovarna je bila močno poškodovana med eksplozijo ognjemeta 13. maja 2000. Pivovarno v Groenlu so zaprli in leta 2004 je bila odprta nova pivovarna v Boekelu blizu Enschedeja (ki je zamenjala tako Groenlo kot staro podružnico Enschede).
Da bi poudaril svoje vezi z Enschedejem in celotno regijo, je Grolsch podpisal pogodbo s profesionalnim nogometnim klubom [[FC Twente]] za sponzoriranje njihovega stadiona v sezoni 2008–2009. Stadion se imenuje De Grolsch Veste (trdnjava Grolsch), sklicevanje na zgodovino utrjenega mesta Grol, domačega mesta Grolsch.
== Obsodba kartelnega določanja cen ==
18. aprila 2007 je [[Evropska komisija]] naložila globe [[Heineken|Heineken International]] v višini 219,3 milijona EUR, Grolsch v višini 31,65 milijona EUR in Bavaria v višini 22,85 milijona EUR zaradi upravljanja kartela za določanje cen na Nizozemskem v skupnem znesku 273,7 milijona EUR. InBev (prej Interbrew ) se je izognil brez kazni, ker je zagotovil "odločilne informacije" o kartelu, ki je med letoma 1996 in 1999 deloval z drugimi na trgu EU. Pivovarji so obvladovali 95 % nizozemskega trga, Heineken si je lastil polovico, ostali trije pa po 15 %. <ref name="beer">{{Navedi novice|first=David|last=Gow|title=Heineken and Grolsch fined for price-fixing|date=18 April 2007|url=http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html|work=[[The Guardian]]|accessdate=1 August 2007|location=London}}</ref>
Nekdanja evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes je takrat dejala, da je "zelo razočarana", da je do dogovora prišlo na najvišji ravni (v sejni sobi). Dodala je, da so Heineken, Grolsch, Bavaria in InBev poskušali prikriti sledi z uporabo kodiranih imen in okrajšav za tajne sestanke, da bi razdelili trg za pivo, ki se prodaja supermarketom, hotelom, restavracijam in kavarnam. Določanje cen se je razširilo na cenejše etikete lastnih blagovnih znamk in rabate za bare. <ref name="beer">{{Navedi novice|first=David|last=Gow|title=Heineken and Grolsch fined for price-fixing|date=18 April 2007|url=http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html|work=[[The Guardian]]|accessdate=1 August 2007|location=London}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGow2007">Gow, David (18 April 2007). [http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html "Heineken and Grolsch fined for price-fixing"]. ''[[The Guardian]]''. London<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">1 August</span> 2007</span>.</cite></ref>
[[Slika:Giantcanofgrolsch.JPG|sličica|Mini keg Grolsch ima 5 l ]]
Grolsch proizvaja vrsto predvsem svetlih ležak piv od brezalkoholnih do 11,6 % abv :
== Dizajn steklenice ==
=== Beugel ===
[[Slika:Swing_top_beer_bottle_closure,_unopened..jpg|levo|sličica| Zamašek za pivsko steklenico Swing Top, neodprt.]]
== Sklici ==
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
l6in4zod4qqmbhxesa8t1q4vyzrkkkl
5723054
5723053
2022-07-24T07:18:06Z
JozefD
5744
/* Obsodba kartelnega določanja cen */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Podjetje
| name = Grolsch
| logo = Grolsch-Logo.png
| logo_size = 120px
| type =
| industry = [[Alkoholna pijača]]
| predecessor =
| founded = 1615
| founder =
| defunct =
| successor =
| hq_location_city = [[Enschede]]
| hq_location_country = Nizozemska
| num_locations =
| area_served =
| key_people =
| products = [[pivo]]
| production = 3.2 milijona [[hektoliter|hektolitrov]]
| revenue =
| owner = [[Asahi pivovarna|Asahi Group Holdings]]
| num_employees =
| parent =
| divisions =
| subsid =
| website = {{URL|grolsch.com}}
| footnotes =
}}
'''Pivovarna Grolsch (Koninklijke Grolsch NV - "Royal Grolsch")''', znana preprosto kot Grolsch ( {{IPA-nl|ɣrɔls}} ), je nizozemska pivovarna, ki jo je leta 1615 ustanovil Willem Neerfeldt v Groenlu. Leta 1895 je pivovarno kupila družina de Groen. Svojo pivovarno so ustanovili v [[Enschede|Enschedeju]] na Nizozemskem v začetku 19. stoletja. Do novembra 2007 je imela pomemben delež. Danes je glavna pivovarna v Enschedeju.
Leta 1995 je dobil naziv ''Koninklijk'' (kraljevski). Blagovna znamka Grolsch je marca 2008 postala del skupine SABMiller. <ref>
{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/business/7101393.stm|title=SABMiller buying Grolsch brewery|work=BBC News|accessdate=16 March 2009|date=19 November 2007}}</ref>
V okviru dogovorov, sklenjenih z regulatorji, preden je bilo Anheuser-Busch InBev dovoljeno prevzeti SABMiller, je podjetje konec leta 2016 prodalo Grolsch pivovarni Asahi. <ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.morningadvertiser.co.uk/Drinks/Beer/Asahi-compeletes-Peroni-Meantime-Grolsch-deal|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|last=Evison|first=James|date=12 October 2016|website=Morning Advertiser|publisher=William Reed Business Media|accessdate=3 February 2017}}</ref> <ref name="auto1">{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|date=13 December 2016|website=Fortune|publisher=Fortune=3 February 2017}}</ref> Posel naj bi bil sklenjen v prvi polovici leta 2017. <ref name="auto" /> <ref name="auto1" /> <ref name="auto2">[http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/ Asahi Forks Over $7.8 Billion for 5 of AB InBev’s Beer Brands], ''[[Fortune (magazine)|Fortune]]'' 2016-12-13</ref>
[[Slika:Grolsch_premium_lager_bottle_unopened.jpg|sličica| Grolsch premium ležak steklenica z značilnim zapiralom na preklop]]
== Zgodovina ==
Pivovarna Grolsch je bila ustanovljena leta 1615 v Groenlu. Mesto Groenlo je bilo takrat znano kot Grolle, od tod tudi ime Grolsch, kar pomeni 'od Grolle'. Grolsch je najbolj znan po svojem 5% abv svetlem [[Ležak|lagerju (ležaku)]], Grolsch Premium Pilsner. Pivovarno je najprej upravljal Willem Neerfeldt. Neerfeldtov zet, Peter Sanford Kuyper, je kasneje prevzel vodenje. Grolsch je bil februarja 2006 drugi največji <ref>{{Navedi splet|url=http://www.redorbit.com/news/science/399945/anheuserbusch_gains_grolsch_imports_in_united_states/index.html|title=Anheuser-Busch Gains Grolsch Imports in United States|publisher=[[PRNewswire]]-FirstCall|date=21 February 2006|accessdate=7 September 2009}}</ref> pivovar na Nizozemskem (za [[Heineken|Heinekenom]] ) z letno proizvodnjo 320 milijonov litrov. Domači trg obsega enainpetdeset odstotkov celotne proizvodnje.
=== Sprememba lastništva ===
19. novembra 2007 je upravni odbor družbe Royal Grolsch NV sprejel ponudbo SABMillerja za podjetje v vrednosti 816 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sark7.com/docs/sark7-scott_mongeau-Merger-SABMiller_Grolsch.pdf|title=www.sark7.com (pdf)}}</ref> Prevzem je bil zaključen z umikom Grolschovih delnic 20. marca 2008.
SABMiller je nato podjetje prodal Anheuser-Busch InBev in aprila 2016 je slednji sprejel ponudbo Asahi Group Holdings Ltd. za nakup ne le Grolsch, ampak tudi blagovnih znamk piva Peroni in Meantime za 2,55 milijarde € (2,9 milijarde USD).
== Mednarodni trg ==
Grolsch je 21. največji ponudnik piva na svetu in je na voljo v 70 državah. Grolsch se osredotoča predvsem na Združeno kraljestvo, ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ti primarni trgi predstavljajo 78 odstotkov Grolschove mednarodne prodaje (po količini). Grolsch Premium Pilsner je daleč najpomembnejše pivo v svojem mednarodnem profilu, medtem ko je njegova amsterdamska znamka v letu 2006 zrasla za 40 odstotkov, predvsem v Rusiji in Franciji.
Grolsch Premium Pilsner je do novembra 2019 v Združenem kraljestvu z licenco varil Grolsch (UK) Ltd., skupno podjetje s Coors Brewers Ltd. V Združenem kraljestvu ni bil več na voljo, potem ko je Asahi končal skupno podjetje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.just-drinks.com/news/asahi-group-calls-halt-to-uk-ireland-grolsch-production_id129674.aspx|title=Asahi Group calls halt to UK, Ireland Grolsch production|first=Andy|last=Morton|date=7 November 2019|publisher=Just Drinks}}</ref> Vendar pa je bil konec oktobra 2020 ponovno uveden v Združeno kraljestvo z nižjim receptom ABV pri 4 %. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegrocer.co.uk/alcohol/grolsch-to-return-to-uk-with-new-lower-abv-recipe/648570.article|title=Grolsch to return to UK with new lower-abv recipe|first=Daniel|last=Woolfson|date=21 September 2020|website=The Grocer}}</ref>
== Pivovarna ==
[[Slika:Grolsch_Brewery_IMG_5797.jpg|desno|sličica| Pivovarna na Nizozemskem]]
Čeprav je bila zgrajena kot sekundarni objekt, je pivovarna Enschede z leti postala glavni proizvajalec Grolsch-a. Ta pivovarna je bila močno poškodovana med eksplozijo ognjemeta 13. maja 2000. Pivovarno v Groenlu so zaprli in leta 2004 je bila odprta nova pivovarna v Boekelu blizu Enschedeja (ki je zamenjala tako Groenlo kot staro podružnico Enschede).
Da bi poudaril svoje vezi z Enschedejem in celotno regijo, je Grolsch podpisal pogodbo s profesionalnim nogometnim klubom [[FC Twente]] za sponzoriranje njihovega stadiona v sezoni 2008–2009. Stadion se imenuje De Grolsch Veste (trdnjava Grolsch), sklicevanje na zgodovino utrjenega mesta Grol, domačega mesta Grolsch.
== Obsodba kartelnega določanja cen ==
18. aprila 2007 je [[Evropska komisija]] naložila globe [[Heineken|Heineken International]] v višini 219,3 milijona EUR, Grolsch v višini 31,65 milijona EUR in Bavaria v višini 22,85 milijona EUR zaradi upravljanja kartela za določanje cen na Nizozemskem v skupnem znesku 273,7 milijona EUR. InBev (prej Interbrew ) se je izognil brez kazni, ker je zagotovil "odločilne informacije" o kartelu, ki je med letoma 1996 in 1999 deloval z drugimi na trgu EU. Pivovarji so obvladovali 95 % nizozemskega trga, Heineken si je lastil polovico, ostali trije pa po 15 %.
Nekdanja evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes je takrat dejala, da je "zelo razočarana", da je do dogovora prišlo na najvišji ravni (v sejni sobi). Dodala je, da so Heineken, Grolsch, Bavaria in InBev poskušali prikriti sledi z uporabo kodiranih imen in okrajšav za tajne sestanke, da bi razdelili trg za pivo, ki se prodaja supermarketom, hotelom, restavracijam in kavarnam. Določanje cen se je razširilo na cenejše etikete lastnih blagovnih znamk in rabate za bare. <ref name="beer">{{Navedi novice|first=David|last=Gow|title=Heineken and Grolsch fined for price-fixing|date=18 April 2007|url=http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html|work=[[The Guardian]]|accessdate=1 August 2007|location=London}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGow2007">Gow, David (18 April 2007). [http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html "Heineken and Grolsch fined for price-fixing"]. ''[[The Guardian]]''. London<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">1 August</span> 2007</span>.</cite></ref>
[[Slika:Giantcanofgrolsch.JPG|sličica|Mini keg Grolsch ima 5 l ]]
Grolsch proizvaja vrsto predvsem svetlih ležak piv od brezalkoholnih do 11,6 % abv :
== Dizajn steklenice ==
=== Beugel ===
[[Slika:Swing_top_beer_bottle_closure,_unopened..jpg|levo|sličica| Zamašek za pivsko steklenico Swing Top, neodprt.]]
== Sklici ==
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
qtqy3xahmb8fhtfwslxcmrkfnidupzu
5723055
5723054
2022-07-24T07:26:54Z
JozefD
5744
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Podjetje
| name = Grolsch
| logo = Grolsch-Logo.png
| logo_size = 120px
| type =
| industry = [[Alkoholna pijača]]
| predecessor =
| founded = 1615
| founder =
| defunct =
| successor =
| hq_location_city = [[Enschede]]
| hq_location_country = Nizozemska
| num_locations =
| area_served =
| key_people =
| products = [[pivo]]
| production = 3.2 milijona [[hektoliter|hektolitrov]]
| revenue =
| owner = [[Asahi pivovarna|Asahi Group Holdings]]
| num_employees =
| parent =
| divisions =
| subsid =
| website = {{URL|grolsch.com}}
| footnotes =
}}
'''Pivovarna Grolsch (Koninklijke Grolsch NV - "Royal Grolsch")''', znana preprosto kot Grolsch ( {{IPA-nl|ɣrɔls}} ), je nizozemska pivovarna, ki jo je leta 1615 ustanovil Willem Neerfeldt v Groenlu. Eden od prvotnih pivovarjev iz Twenteja je bil Peter Cuyper, zet Neerfeldta, ki je bil leta 1676 imenovan za mojstra pivovarskega ceha Grolsche. Cuyper je umrl leta 1684, nato pa so posel nadaljevali njegovi potomci. Do leta 1876 so pivo varili v središču Groenla. Tega leta je pivovarna 'De Klok' zunaj kanalov zgradila novo pivovarno. Leta 1895 jo je kupil Theo de Groen, potomec pivovarske družine iz Zevenaarja. Svojo pivovarno so ustanovili v [[Enschede|Enschedeju]] na Nizozemskem v začetku 19. stoletja. Do novembra 2007 je imela pomemben delež. Danes je glavna pivovarna v Enschedeju.
Leta 1995 je dobil naziv ''Koninklijk'' (kraljevski). Blagovna znamka Grolsch je marca 2008 postala del skupine SABMiller. <ref>
{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/business/7101393.stm|title=SABMiller buying Grolsch brewery|work=BBC News|accessdate=16 March 2009|date=19 November 2007}}</ref>
V okviru dogovorov, sklenjenih z regulatorji, preden je bilo Anheuser-Busch InBev dovoljeno prevzeti SABMiller, je podjetje konec leta 2016 prodalo Grolsch pivovarni Asahi. <ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.morningadvertiser.co.uk/Drinks/Beer/Asahi-compeletes-Peroni-Meantime-Grolsch-deal|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|last=Evison|first=James|date=12 October 2016|website=Morning Advertiser|publisher=William Reed Business Media|accessdate=3 February 2017}}</ref> <ref name="auto1">{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|date=13 December 2016|website=Fortune|publisher=Fortune=3 February 2017}}</ref> Posel naj bi bil sklenjen v prvi polovici leta 2017. <ref name="auto" /> <ref name="auto1" /> <ref name="auto2">[http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/ Asahi Forks Over $7.8 Billion for 5 of AB InBev’s Beer Brands], ''[[Fortune (magazine)|Fortune]]'' 2016-12-13</ref>
[[Slika:Grolsch_premium_lager_bottle_unopened.jpg|sličica| Grolsch premium ležak steklenica z značilnim zapiralom na preklop]]
== Zgodovina ==
Pivovarna Grolsch je bila ustanovljena leta 1615 v Groenlu. Mesto Groenlo je bilo takrat znano kot Grolle, od tod tudi ime Grolsch, kar pomeni 'od Grolle'. Grolsch je najbolj znan po svojem 5% abv svetlem [[Ležak|lagerju (ležaku)]], Grolsch Premium Pilsner. Pivovarno je najprej upravljal Willem Neerfeldt. Neerfeldtov zet, Peter Sanford Kuyper, je kasneje prevzel vodenje. Grolsch je bil februarja 2006 drugi največji <ref>{{Navedi splet|url=http://www.redorbit.com/news/science/399945/anheuserbusch_gains_grolsch_imports_in_united_states/index.html|title=Anheuser-Busch Gains Grolsch Imports in United States|publisher=[[PRNewswire]]-FirstCall|date=21 February 2006|accessdate=7 September 2009}}</ref> pivovar na Nizozemskem (za [[Heineken|Heinekenom]] ) z letno proizvodnjo 320 milijonov litrov. Domači trg obsega enainpetdeset odstotkov celotne proizvodnje.
=== Sprememba lastništva ===
19. novembra 2007 je upravni odbor družbe Royal Grolsch NV sprejel ponudbo SABMillerja za podjetje v vrednosti 816 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sark7.com/docs/sark7-scott_mongeau-Merger-SABMiller_Grolsch.pdf|title=www.sark7.com (pdf)}}</ref> Prevzem je bil zaključen z umikom Grolschovih delnic 20. marca 2008.
SABMiller je nato podjetje prodal Anheuser-Busch InBev in aprila 2016 je slednji sprejel ponudbo Asahi Group Holdings Ltd. za nakup ne le Grolsch, ampak tudi blagovnih znamk piva Peroni in Meantime za 2,55 milijarde € (2,9 milijarde USD).
== Mednarodni trg ==
Grolsch je 21. največji ponudnik piva na svetu in je na voljo v 70 državah. Grolsch se osredotoča predvsem na Združeno kraljestvo, ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ti primarni trgi predstavljajo 78 odstotkov Grolschove mednarodne prodaje (po količini). Grolsch Premium Pilsner je daleč najpomembnejše pivo v svojem mednarodnem profilu, medtem ko je njegova amsterdamska znamka v letu 2006 zrasla za 40 odstotkov, predvsem v Rusiji in Franciji.
Grolsch Premium Pilsner je do novembra 2019 v Združenem kraljestvu z licenco varil Grolsch (UK) Ltd., skupno podjetje s Coors Brewers Ltd. V Združenem kraljestvu ni bil več na voljo, potem ko je Asahi končal skupno podjetje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.just-drinks.com/news/asahi-group-calls-halt-to-uk-ireland-grolsch-production_id129674.aspx|title=Asahi Group calls halt to UK, Ireland Grolsch production|first=Andy|last=Morton|date=7 November 2019|publisher=Just Drinks}}</ref> Vendar pa je bil konec oktobra 2020 ponovno uveden v Združeno kraljestvo z nižjim receptom ABV pri 4 %. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegrocer.co.uk/alcohol/grolsch-to-return-to-uk-with-new-lower-abv-recipe/648570.article|title=Grolsch to return to UK with new lower-abv recipe|first=Daniel|last=Woolfson|date=21 September 2020|website=The Grocer}}</ref>
== Pivovarna ==
[[Slika:Grolsch_Brewery_IMG_5797.jpg|desno|sličica| Pivovarna na Nizozemskem]]
Čeprav je bila zgrajena kot sekundarni objekt, je pivovarna Enschede z leti postala glavni proizvajalec Grolsch-a. Ta pivovarna je bila močno poškodovana med eksplozijo ognjemeta 13. maja 2000. Pivovarno v Groenlu so zaprli in leta 2004 je bila odprta nova pivovarna v Boekelu blizu Enschedeja (ki je zamenjala tako Groenlo kot staro podružnico Enschede).
Da bi poudaril svoje vezi z Enschedejem in celotno regijo, je Grolsch podpisal pogodbo s profesionalnim nogometnim klubom [[FC Twente]] za sponzoriranje njihovega stadiona v sezoni 2008–2009. Stadion se imenuje De Grolsch Veste (trdnjava Grolsch), sklicevanje na zgodovino utrjenega mesta Grol, domačega mesta Grolsch.
== Obsodba kartelnega določanja cen ==
18. aprila 2007 je [[Evropska komisija]] naložila globe [[Heineken|Heineken International]] v višini 219,3 milijona EUR, Grolsch v višini 31,65 milijona EUR in Bavaria v višini 22,85 milijona EUR zaradi upravljanja kartela za določanje cen na Nizozemskem v skupnem znesku 273,7 milijona EUR. InBev (prej Interbrew ) se je izognil brez kazni, ker je zagotovil "odločilne informacije" o kartelu, ki je med letoma 1996 in 1999 deloval z drugimi na trgu EU. Pivovarji so obvladovali 95 % nizozemskega trga, Heineken si je lastil polovico, ostali trije pa po 15 %.
Nekdanja evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes je takrat dejala, da je "zelo razočarana", da je do dogovora prišlo na najvišji ravni (v sejni sobi). Dodala je, da so Heineken, Grolsch, Bavaria in InBev poskušali prikriti sledi z uporabo kodiranih imen in okrajšav za tajne sestanke, da bi razdelili trg za pivo, ki se prodaja supermarketom, hotelom, restavracijam in kavarnam. Določanje cen se je razširilo na cenejše etikete lastnih blagovnih znamk in rabate za bare. <ref name="beer">{{Navedi novice|first=David|last=Gow|title=Heineken and Grolsch fined for price-fixing|date=18 April 2007|url=http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html|work=[[The Guardian]]|accessdate=1 August 2007|location=London}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGow2007">Gow, David (18 April 2007). [http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html "Heineken and Grolsch fined for price-fixing"]. ''[[The Guardian]]''. London<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">1 August</span> 2007</span>.</cite></ref>
[[Slika:Giantcanofgrolsch.JPG|sličica|Mini keg Grolsch ima 5 l ]]
Grolsch proizvaja vrsto predvsem svetlih ležak piv od brezalkoholnih do 11,6 % abv :
== Dizajn steklenice ==
=== Beugel ===
[[Slika:Swing_top_beer_bottle_closure,_unopened..jpg|levo|sličica| Zamašek za pivsko steklenico Swing Top, neodprt.]]
== Sklici ==
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
1pvpqlrsvph3e8ldov0iz9esomde367
5723056
5723055
2022-07-24T07:27:43Z
JozefD
5744
/* Zgodovina */
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Podjetje
| name = Grolsch
| logo = Grolsch-Logo.png
| logo_size = 120px
| type =
| industry = [[Alkoholna pijača]]
| predecessor =
| founded = 1615
| founder =
| defunct =
| successor =
| hq_location_city = [[Enschede]]
| hq_location_country = Nizozemska
| num_locations =
| area_served =
| key_people =
| products = [[pivo]]
| production = 3.2 milijona [[hektoliter|hektolitrov]]
| revenue =
| owner = [[Asahi pivovarna|Asahi Group Holdings]]
| num_employees =
| parent =
| divisions =
| subsid =
| website = {{URL|grolsch.com}}
| footnotes =
}}
'''Pivovarna Grolsch (Koninklijke Grolsch NV - "Royal Grolsch")''', znana preprosto kot Grolsch ( {{IPA-nl|ɣrɔls}} ), je nizozemska pivovarna, ki jo je leta 1615 ustanovil Willem Neerfeldt v Groenlu. Eden od prvotnih pivovarjev iz Twenteja je bil Peter Cuyper, zet Neerfeldta, ki je bil leta 1676 imenovan za mojstra pivovarskega ceha Grolsche. Cuyper je umrl leta 1684, nato pa so posel nadaljevali njegovi potomci. Do leta 1876 so pivo varili v središču Groenla. Tega leta je pivovarna 'De Klok' zunaj kanalov zgradila novo pivovarno. Leta 1895 jo je kupil Theo de Groen, potomec pivovarske družine iz Zevenaarja. Svojo pivovarno so ustanovili v [[Enschede|Enschedeju]] na Nizozemskem v začetku 19. stoletja. Do novembra 2007 je imela pomemben delež. Danes je glavna pivovarna v Enschedeju.
Leta 1995 je dobil naziv ''Koninklijk'' (kraljevski). Blagovna znamka Grolsch je marca 2008 postala del skupine SABMiller. <ref>
{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/business/7101393.stm|title=SABMiller buying Grolsch brewery|work=BBC News|accessdate=16 March 2009|date=19 November 2007}}</ref>
V okviru dogovorov, sklenjenih z regulatorji, preden je bilo Anheuser-Busch InBev dovoljeno prevzeti SABMiller, je podjetje konec leta 2016 prodalo Grolsch pivovarni Asahi. <ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.morningadvertiser.co.uk/Drinks/Beer/Asahi-compeletes-Peroni-Meantime-Grolsch-deal|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|last=Evison|first=James|date=12 October 2016|website=Morning Advertiser|publisher=William Reed Business Media|accessdate=3 February 2017}}</ref> <ref name="auto1">{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|date=13 December 2016|website=Fortune|publisher=Fortune=3 February 2017}}</ref> Posel naj bi bil sklenjen v prvi polovici leta 2017. <ref name="auto" /> <ref name="auto1" /> <ref name="auto2">[http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/ Asahi Forks Over $7.8 Billion for 5 of AB InBev’s Beer Brands], ''[[Fortune (magazine)|Fortune]]'' 2016-12-13</ref>
[[Slika:Grolsch_premium_lager_bottle_unopened.jpg|sličica| Grolsch premium ležak steklenica z značilnim zapiralom na preklop]]
== Zgodovina ==
Pivovarna Grolsch je bila ustanovljena leta 1615 v Groenlu. Mesto [[Groenlo]] je bilo takrat znano kot Grolle, od tod tudi ime Grolsch, kar pomeni 'od Grolle'. Grolsch je najbolj znan po svojem 5% abv svetlem [[Ležak|lagerju (ležaku)]], Grolsch Premium Pilsner. Pivovarno je najprej upravljal Willem Neerfeldt. Neerfeldtov zet, Peter Sanford Kuyper, je kasneje prevzel vodenje. Grolsch je bil februarja 2006 drugi največji <ref>{{Navedi splet|url=http://www.redorbit.com/news/science/399945/anheuserbusch_gains_grolsch_imports_in_united_states/index.html|title=Anheuser-Busch Gains Grolsch Imports in United States|publisher=[[PRNewswire]]-FirstCall|date=21 February 2006|accessdate=7 September 2009}}</ref> pivovar na Nizozemskem (za [[Heineken|Heinekenom]] ) z letno proizvodnjo 320 milijonov litrov. Domači trg obsega enainpetdeset odstotkov celotne proizvodnje.
=== Sprememba lastništva ===
19. novembra 2007 je upravni odbor družbe Royal Grolsch NV sprejel ponudbo SABMillerja za podjetje v vrednosti 816 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sark7.com/docs/sark7-scott_mongeau-Merger-SABMiller_Grolsch.pdf|title=www.sark7.com (pdf)}}</ref> Prevzem je bil zaključen z umikom Grolschovih delnic 20. marca 2008.
SABMiller je nato podjetje prodal Anheuser-Busch InBev in aprila 2016 je slednji sprejel ponudbo Asahi Group Holdings Ltd. za nakup ne le Grolsch, ampak tudi blagovnih znamk piva Peroni in Meantime za 2,55 milijarde € (2,9 milijarde USD).
== Mednarodni trg ==
Grolsch je 21. največji ponudnik piva na svetu in je na voljo v 70 državah. Grolsch se osredotoča predvsem na Združeno kraljestvo, ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ti primarni trgi predstavljajo 78 odstotkov Grolschove mednarodne prodaje (po količini). Grolsch Premium Pilsner je daleč najpomembnejše pivo v svojem mednarodnem profilu, medtem ko je njegova amsterdamska znamka v letu 2006 zrasla za 40 odstotkov, predvsem v Rusiji in Franciji.
Grolsch Premium Pilsner je do novembra 2019 v Združenem kraljestvu z licenco varil Grolsch (UK) Ltd., skupno podjetje s Coors Brewers Ltd. V Združenem kraljestvu ni bil več na voljo, potem ko je Asahi končal skupno podjetje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.just-drinks.com/news/asahi-group-calls-halt-to-uk-ireland-grolsch-production_id129674.aspx|title=Asahi Group calls halt to UK, Ireland Grolsch production|first=Andy|last=Morton|date=7 November 2019|publisher=Just Drinks}}</ref> Vendar pa je bil konec oktobra 2020 ponovno uveden v Združeno kraljestvo z nižjim receptom ABV pri 4 %. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegrocer.co.uk/alcohol/grolsch-to-return-to-uk-with-new-lower-abv-recipe/648570.article|title=Grolsch to return to UK with new lower-abv recipe|first=Daniel|last=Woolfson|date=21 September 2020|website=The Grocer}}</ref>
== Pivovarna ==
[[Slika:Grolsch_Brewery_IMG_5797.jpg|desno|sličica| Pivovarna na Nizozemskem]]
Čeprav je bila zgrajena kot sekundarni objekt, je pivovarna Enschede z leti postala glavni proizvajalec Grolsch-a. Ta pivovarna je bila močno poškodovana med eksplozijo ognjemeta 13. maja 2000. Pivovarno v Groenlu so zaprli in leta 2004 je bila odprta nova pivovarna v Boekelu blizu Enschedeja (ki je zamenjala tako Groenlo kot staro podružnico Enschede).
Da bi poudaril svoje vezi z Enschedejem in celotno regijo, je Grolsch podpisal pogodbo s profesionalnim nogometnim klubom [[FC Twente]] za sponzoriranje njihovega stadiona v sezoni 2008–2009. Stadion se imenuje De Grolsch Veste (trdnjava Grolsch), sklicevanje na zgodovino utrjenega mesta Grol, domačega mesta Grolsch.
== Obsodba kartelnega določanja cen ==
18. aprila 2007 je [[Evropska komisija]] naložila globe [[Heineken|Heineken International]] v višini 219,3 milijona EUR, Grolsch v višini 31,65 milijona EUR in Bavaria v višini 22,85 milijona EUR zaradi upravljanja kartela za določanje cen na Nizozemskem v skupnem znesku 273,7 milijona EUR. InBev (prej Interbrew ) se je izognil brez kazni, ker je zagotovil "odločilne informacije" o kartelu, ki je med letoma 1996 in 1999 deloval z drugimi na trgu EU. Pivovarji so obvladovali 95 % nizozemskega trga, Heineken si je lastil polovico, ostali trije pa po 15 %.
Nekdanja evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes je takrat dejala, da je "zelo razočarana", da je do dogovora prišlo na najvišji ravni (v sejni sobi). Dodala je, da so Heineken, Grolsch, Bavaria in InBev poskušali prikriti sledi z uporabo kodiranih imen in okrajšav za tajne sestanke, da bi razdelili trg za pivo, ki se prodaja supermarketom, hotelom, restavracijam in kavarnam. Določanje cen se je razširilo na cenejše etikete lastnih blagovnih znamk in rabate za bare. <ref name="beer">{{Navedi novice|first=David|last=Gow|title=Heineken and Grolsch fined for price-fixing|date=18 April 2007|url=http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html|work=[[The Guardian]]|accessdate=1 August 2007|location=London}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGow2007">Gow, David (18 April 2007). [http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html "Heineken and Grolsch fined for price-fixing"]. ''[[The Guardian]]''. London<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">1 August</span> 2007</span>.</cite></ref>
[[Slika:Giantcanofgrolsch.JPG|sličica|Mini keg Grolsch ima 5 l ]]
Grolsch proizvaja vrsto predvsem svetlih ležak piv od brezalkoholnih do 11,6 % abv :
== Dizajn steklenice ==
=== Beugel ===
[[Slika:Swing_top_beer_bottle_closure,_unopened..jpg|levo|sličica| Zamašek za pivsko steklenico Swing Top, neodprt.]]
== Sklici ==
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
akzw64s0kodwh13wb4rvi7ay4ppnc6t
5723063
5723056
2022-07-24T08:48:00Z
Yerpo
8417
Yerpo je premaknil stran [[Pivovarna Grolsch]] na [[Grolsch]]: pmm ni potrebe po razločevanju
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Podjetje
| name = Grolsch
| logo = Grolsch-Logo.png
| logo_size = 120px
| type =
| industry = [[Alkoholna pijača]]
| predecessor =
| founded = 1615
| founder =
| defunct =
| successor =
| hq_location_city = [[Enschede]]
| hq_location_country = Nizozemska
| num_locations =
| area_served =
| key_people =
| products = [[pivo]]
| production = 3.2 milijona [[hektoliter|hektolitrov]]
| revenue =
| owner = [[Asahi pivovarna|Asahi Group Holdings]]
| num_employees =
| parent =
| divisions =
| subsid =
| website = {{URL|grolsch.com}}
| footnotes =
}}
'''Pivovarna Grolsch (Koninklijke Grolsch NV - "Royal Grolsch")''', znana preprosto kot Grolsch ( {{IPA-nl|ɣrɔls}} ), je nizozemska pivovarna, ki jo je leta 1615 ustanovil Willem Neerfeldt v Groenlu. Eden od prvotnih pivovarjev iz Twenteja je bil Peter Cuyper, zet Neerfeldta, ki je bil leta 1676 imenovan za mojstra pivovarskega ceha Grolsche. Cuyper je umrl leta 1684, nato pa so posel nadaljevali njegovi potomci. Do leta 1876 so pivo varili v središču Groenla. Tega leta je pivovarna 'De Klok' zunaj kanalov zgradila novo pivovarno. Leta 1895 jo je kupil Theo de Groen, potomec pivovarske družine iz Zevenaarja. Svojo pivovarno so ustanovili v [[Enschede|Enschedeju]] na Nizozemskem v začetku 19. stoletja. Do novembra 2007 je imela pomemben delež. Danes je glavna pivovarna v Enschedeju.
Leta 1995 je dobil naziv ''Koninklijk'' (kraljevski). Blagovna znamka Grolsch je marca 2008 postala del skupine SABMiller. <ref>
{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/business/7101393.stm|title=SABMiller buying Grolsch brewery|work=BBC News|accessdate=16 March 2009|date=19 November 2007}}</ref>
V okviru dogovorov, sklenjenih z regulatorji, preden je bilo Anheuser-Busch InBev dovoljeno prevzeti SABMiller, je podjetje konec leta 2016 prodalo Grolsch pivovarni Asahi. <ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.morningadvertiser.co.uk/Drinks/Beer/Asahi-compeletes-Peroni-Meantime-Grolsch-deal|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|last=Evison|first=James|date=12 October 2016|website=Morning Advertiser|publisher=William Reed Business Media|accessdate=3 February 2017}}</ref> <ref name="auto1">{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|date=13 December 2016|website=Fortune|publisher=Fortune=3 February 2017}}</ref> Posel naj bi bil sklenjen v prvi polovici leta 2017. <ref name="auto" /> <ref name="auto1" /> <ref name="auto2">[http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/ Asahi Forks Over $7.8 Billion for 5 of AB InBev’s Beer Brands], ''[[Fortune (magazine)|Fortune]]'' 2016-12-13</ref>
[[Slika:Grolsch_premium_lager_bottle_unopened.jpg|sličica| Grolsch premium ležak steklenica z značilnim zapiralom na preklop]]
== Zgodovina ==
Pivovarna Grolsch je bila ustanovljena leta 1615 v Groenlu. Mesto [[Groenlo]] je bilo takrat znano kot Grolle, od tod tudi ime Grolsch, kar pomeni 'od Grolle'. Grolsch je najbolj znan po svojem 5% abv svetlem [[Ležak|lagerju (ležaku)]], Grolsch Premium Pilsner. Pivovarno je najprej upravljal Willem Neerfeldt. Neerfeldtov zet, Peter Sanford Kuyper, je kasneje prevzel vodenje. Grolsch je bil februarja 2006 drugi največji <ref>{{Navedi splet|url=http://www.redorbit.com/news/science/399945/anheuserbusch_gains_grolsch_imports_in_united_states/index.html|title=Anheuser-Busch Gains Grolsch Imports in United States|publisher=[[PRNewswire]]-FirstCall|date=21 February 2006|accessdate=7 September 2009}}</ref> pivovar na Nizozemskem (za [[Heineken|Heinekenom]] ) z letno proizvodnjo 320 milijonov litrov. Domači trg obsega enainpetdeset odstotkov celotne proizvodnje.
=== Sprememba lastništva ===
19. novembra 2007 je upravni odbor družbe Royal Grolsch NV sprejel ponudbo SABMillerja za podjetje v vrednosti 816 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sark7.com/docs/sark7-scott_mongeau-Merger-SABMiller_Grolsch.pdf|title=www.sark7.com (pdf)}}</ref> Prevzem je bil zaključen z umikom Grolschovih delnic 20. marca 2008.
SABMiller je nato podjetje prodal Anheuser-Busch InBev in aprila 2016 je slednji sprejel ponudbo Asahi Group Holdings Ltd. za nakup ne le Grolsch, ampak tudi blagovnih znamk piva Peroni in Meantime za 2,55 milijarde € (2,9 milijarde USD).
== Mednarodni trg ==
Grolsch je 21. največji ponudnik piva na svetu in je na voljo v 70 državah. Grolsch se osredotoča predvsem na Združeno kraljestvo, ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ti primarni trgi predstavljajo 78 odstotkov Grolschove mednarodne prodaje (po količini). Grolsch Premium Pilsner je daleč najpomembnejše pivo v svojem mednarodnem profilu, medtem ko je njegova amsterdamska znamka v letu 2006 zrasla za 40 odstotkov, predvsem v Rusiji in Franciji.
Grolsch Premium Pilsner je do novembra 2019 v Združenem kraljestvu z licenco varil Grolsch (UK) Ltd., skupno podjetje s Coors Brewers Ltd. V Združenem kraljestvu ni bil več na voljo, potem ko je Asahi končal skupno podjetje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.just-drinks.com/news/asahi-group-calls-halt-to-uk-ireland-grolsch-production_id129674.aspx|title=Asahi Group calls halt to UK, Ireland Grolsch production|first=Andy|last=Morton|date=7 November 2019|publisher=Just Drinks}}</ref> Vendar pa je bil konec oktobra 2020 ponovno uveden v Združeno kraljestvo z nižjim receptom ABV pri 4 %. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegrocer.co.uk/alcohol/grolsch-to-return-to-uk-with-new-lower-abv-recipe/648570.article|title=Grolsch to return to UK with new lower-abv recipe|first=Daniel|last=Woolfson|date=21 September 2020|website=The Grocer}}</ref>
== Pivovarna ==
[[Slika:Grolsch_Brewery_IMG_5797.jpg|desno|sličica| Pivovarna na Nizozemskem]]
Čeprav je bila zgrajena kot sekundarni objekt, je pivovarna Enschede z leti postala glavni proizvajalec Grolsch-a. Ta pivovarna je bila močno poškodovana med eksplozijo ognjemeta 13. maja 2000. Pivovarno v Groenlu so zaprli in leta 2004 je bila odprta nova pivovarna v Boekelu blizu Enschedeja (ki je zamenjala tako Groenlo kot staro podružnico Enschede).
Da bi poudaril svoje vezi z Enschedejem in celotno regijo, je Grolsch podpisal pogodbo s profesionalnim nogometnim klubom [[FC Twente]] za sponzoriranje njihovega stadiona v sezoni 2008–2009. Stadion se imenuje De Grolsch Veste (trdnjava Grolsch), sklicevanje na zgodovino utrjenega mesta Grol, domačega mesta Grolsch.
== Obsodba kartelnega določanja cen ==
18. aprila 2007 je [[Evropska komisija]] naložila globe [[Heineken|Heineken International]] v višini 219,3 milijona EUR, Grolsch v višini 31,65 milijona EUR in Bavaria v višini 22,85 milijona EUR zaradi upravljanja kartela za določanje cen na Nizozemskem v skupnem znesku 273,7 milijona EUR. InBev (prej Interbrew ) se je izognil brez kazni, ker je zagotovil "odločilne informacije" o kartelu, ki je med letoma 1996 in 1999 deloval z drugimi na trgu EU. Pivovarji so obvladovali 95 % nizozemskega trga, Heineken si je lastil polovico, ostali trije pa po 15 %.
Nekdanja evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes je takrat dejala, da je "zelo razočarana", da je do dogovora prišlo na najvišji ravni (v sejni sobi). Dodala je, da so Heineken, Grolsch, Bavaria in InBev poskušali prikriti sledi z uporabo kodiranih imen in okrajšav za tajne sestanke, da bi razdelili trg za pivo, ki se prodaja supermarketom, hotelom, restavracijam in kavarnam. Določanje cen se je razširilo na cenejše etikete lastnih blagovnih znamk in rabate za bare. <ref name="beer">{{Navedi novice|first=David|last=Gow|title=Heineken and Grolsch fined for price-fixing|date=18 April 2007|url=http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html|work=[[The Guardian]]|accessdate=1 August 2007|location=London}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGow2007">Gow, David (18 April 2007). [http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html "Heineken and Grolsch fined for price-fixing"]. ''[[The Guardian]]''. London<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">1 August</span> 2007</span>.</cite></ref>
[[Slika:Giantcanofgrolsch.JPG|sličica|Mini keg Grolsch ima 5 l ]]
Grolsch proizvaja vrsto predvsem svetlih ležak piv od brezalkoholnih do 11,6 % abv :
== Dizajn steklenice ==
=== Beugel ===
[[Slika:Swing_top_beer_bottle_closure,_unopened..jpg|levo|sličica| Zamašek za pivsko steklenico Swing Top, neodprt.]]
== Sklici ==
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
akzw64s0kodwh13wb4rvi7ay4ppnc6t
5723065
5723063
2022-07-24T08:49:12Z
Yerpo
8417
+[[Kategorija:Pivovarne]]; +[[Kategorija:Podjetja Nizozemske]]; +[[Kategorija:Ustanovitve leta 1615]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Podjetje
| name = Grolsch
| logo = Grolsch-Logo.png
| logo_size = 120px
| type =
| industry = [[Alkoholna pijača]]
| predecessor =
| founded = 1615
| founder =
| defunct =
| successor =
| hq_location_city = [[Enschede]]
| hq_location_country = Nizozemska
| num_locations =
| area_served =
| key_people =
| products = [[pivo]]
| production = 3.2 milijona [[hektoliter|hektolitrov]]
| revenue =
| owner = [[Asahi pivovarna|Asahi Group Holdings]]
| num_employees =
| parent =
| divisions =
| subsid =
| website = {{URL|grolsch.com}}
| footnotes =
}}
'''Pivovarna Grolsch (Koninklijke Grolsch NV - "Royal Grolsch")''', znana preprosto kot Grolsch ( {{IPA-nl|ɣrɔls}} ), je nizozemska pivovarna, ki jo je leta 1615 ustanovil Willem Neerfeldt v Groenlu. Eden od prvotnih pivovarjev iz Twenteja je bil Peter Cuyper, zet Neerfeldta, ki je bil leta 1676 imenovan za mojstra pivovarskega ceha Grolsche. Cuyper je umrl leta 1684, nato pa so posel nadaljevali njegovi potomci. Do leta 1876 so pivo varili v središču Groenla. Tega leta je pivovarna 'De Klok' zunaj kanalov zgradila novo pivovarno. Leta 1895 jo je kupil Theo de Groen, potomec pivovarske družine iz Zevenaarja. Svojo pivovarno so ustanovili v [[Enschede|Enschedeju]] na Nizozemskem v začetku 19. stoletja. Do novembra 2007 je imela pomemben delež. Danes je glavna pivovarna v Enschedeju.
Leta 1995 je dobil naziv ''Koninklijk'' (kraljevski). Blagovna znamka Grolsch je marca 2008 postala del skupine SABMiller. <ref>
{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/business/7101393.stm|title=SABMiller buying Grolsch brewery|work=BBC News|accessdate=16 March 2009|date=19 November 2007}}</ref>
V okviru dogovorov, sklenjenih z regulatorji, preden je bilo Anheuser-Busch InBev dovoljeno prevzeti SABMiller, je podjetje konec leta 2016 prodalo Grolsch pivovarni Asahi. <ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.morningadvertiser.co.uk/Drinks/Beer/Asahi-compeletes-Peroni-Meantime-Grolsch-deal|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|last=Evison|first=James|date=12 October 2016|website=Morning Advertiser|publisher=William Reed Business Media|accessdate=3 February 2017}}</ref> <ref name="auto1">{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|date=13 December 2016|website=Fortune|publisher=Fortune=3 February 2017}}</ref> Posel naj bi bil sklenjen v prvi polovici leta 2017. <ref name="auto" /> <ref name="auto1" /> <ref name="auto2">[http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/ Asahi Forks Over $7.8 Billion for 5 of AB InBev’s Beer Brands], ''[[Fortune (magazine)|Fortune]]'' 2016-12-13</ref>
[[Slika:Grolsch_premium_lager_bottle_unopened.jpg|sličica| Grolsch premium ležak steklenica z značilnim zapiralom na preklop]]
== Zgodovina ==
Pivovarna Grolsch je bila ustanovljena leta 1615 v Groenlu. Mesto [[Groenlo]] je bilo takrat znano kot Grolle, od tod tudi ime Grolsch, kar pomeni 'od Grolle'. Grolsch je najbolj znan po svojem 5% abv svetlem [[Ležak|lagerju (ležaku)]], Grolsch Premium Pilsner. Pivovarno je najprej upravljal Willem Neerfeldt. Neerfeldtov zet, Peter Sanford Kuyper, je kasneje prevzel vodenje. Grolsch je bil februarja 2006 drugi največji <ref>{{Navedi splet|url=http://www.redorbit.com/news/science/399945/anheuserbusch_gains_grolsch_imports_in_united_states/index.html|title=Anheuser-Busch Gains Grolsch Imports in United States|publisher=[[PRNewswire]]-FirstCall|date=21 February 2006|accessdate=7 September 2009}}</ref> pivovar na Nizozemskem (za [[Heineken|Heinekenom]] ) z letno proizvodnjo 320 milijonov litrov. Domači trg obsega enainpetdeset odstotkov celotne proizvodnje.
=== Sprememba lastništva ===
19. novembra 2007 je upravni odbor družbe Royal Grolsch NV sprejel ponudbo SABMillerja za podjetje v vrednosti 816 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sark7.com/docs/sark7-scott_mongeau-Merger-SABMiller_Grolsch.pdf|title=www.sark7.com (pdf)}}</ref> Prevzem je bil zaključen z umikom Grolschovih delnic 20. marca 2008.
SABMiller je nato podjetje prodal Anheuser-Busch InBev in aprila 2016 je slednji sprejel ponudbo Asahi Group Holdings Ltd. za nakup ne le Grolsch, ampak tudi blagovnih znamk piva Peroni in Meantime za 2,55 milijarde € (2,9 milijarde USD).
== Mednarodni trg ==
Grolsch je 21. največji ponudnik piva na svetu in je na voljo v 70 državah. Grolsch se osredotoča predvsem na Združeno kraljestvo, ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ti primarni trgi predstavljajo 78 odstotkov Grolschove mednarodne prodaje (po količini). Grolsch Premium Pilsner je daleč najpomembnejše pivo v svojem mednarodnem profilu, medtem ko je njegova amsterdamska znamka v letu 2006 zrasla za 40 odstotkov, predvsem v Rusiji in Franciji.
Grolsch Premium Pilsner je do novembra 2019 v Združenem kraljestvu z licenco varil Grolsch (UK) Ltd., skupno podjetje s Coors Brewers Ltd. V Združenem kraljestvu ni bil več na voljo, potem ko je Asahi končal skupno podjetje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.just-drinks.com/news/asahi-group-calls-halt-to-uk-ireland-grolsch-production_id129674.aspx|title=Asahi Group calls halt to UK, Ireland Grolsch production|first=Andy|last=Morton|date=7 November 2019|publisher=Just Drinks}}</ref> Vendar pa je bil konec oktobra 2020 ponovno uveden v Združeno kraljestvo z nižjim receptom ABV pri 4 %. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegrocer.co.uk/alcohol/grolsch-to-return-to-uk-with-new-lower-abv-recipe/648570.article|title=Grolsch to return to UK with new lower-abv recipe|first=Daniel|last=Woolfson|date=21 September 2020|website=The Grocer}}</ref>
== Pivovarna ==
[[Slika:Grolsch_Brewery_IMG_5797.jpg|desno|sličica| Pivovarna na Nizozemskem]]
Čeprav je bila zgrajena kot sekundarni objekt, je pivovarna Enschede z leti postala glavni proizvajalec Grolsch-a. Ta pivovarna je bila močno poškodovana med eksplozijo ognjemeta 13. maja 2000. Pivovarno v Groenlu so zaprli in leta 2004 je bila odprta nova pivovarna v Boekelu blizu Enschedeja (ki je zamenjala tako Groenlo kot staro podružnico Enschede).
Da bi poudaril svoje vezi z Enschedejem in celotno regijo, je Grolsch podpisal pogodbo s profesionalnim nogometnim klubom [[FC Twente]] za sponzoriranje njihovega stadiona v sezoni 2008–2009. Stadion se imenuje De Grolsch Veste (trdnjava Grolsch), sklicevanje na zgodovino utrjenega mesta Grol, domačega mesta Grolsch.
== Obsodba kartelnega določanja cen ==
18. aprila 2007 je [[Evropska komisija]] naložila globe [[Heineken|Heineken International]] v višini 219,3 milijona EUR, Grolsch v višini 31,65 milijona EUR in Bavaria v višini 22,85 milijona EUR zaradi upravljanja kartela za določanje cen na Nizozemskem v skupnem znesku 273,7 milijona EUR. InBev (prej Interbrew ) se je izognil brez kazni, ker je zagotovil "odločilne informacije" o kartelu, ki je med letoma 1996 in 1999 deloval z drugimi na trgu EU. Pivovarji so obvladovali 95 % nizozemskega trga, Heineken si je lastil polovico, ostali trije pa po 15 %.
Nekdanja evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes je takrat dejala, da je "zelo razočarana", da je do dogovora prišlo na najvišji ravni (v sejni sobi). Dodala je, da so Heineken, Grolsch, Bavaria in InBev poskušali prikriti sledi z uporabo kodiranih imen in okrajšav za tajne sestanke, da bi razdelili trg za pivo, ki se prodaja supermarketom, hotelom, restavracijam in kavarnam. Določanje cen se je razširilo na cenejše etikete lastnih blagovnih znamk in rabate za bare. <ref name="beer">{{Navedi novice|first=David|last=Gow|title=Heineken and Grolsch fined for price-fixing|date=18 April 2007|url=http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html|work=[[The Guardian]]|accessdate=1 August 2007|location=London}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGow2007">Gow, David (18 April 2007). [http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html "Heineken and Grolsch fined for price-fixing"]. ''[[The Guardian]]''. London<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">1 August</span> 2007</span>.</cite></ref>
[[Slika:Giantcanofgrolsch.JPG|sličica|Mini keg Grolsch ima 5 l ]]
Grolsch proizvaja vrsto predvsem svetlih ležak piv od brezalkoholnih do 11,6 % abv :
== Dizajn steklenice ==
=== Beugel ===
[[Slika:Swing_top_beer_bottle_closure,_unopened..jpg|levo|sličica| Zamašek za pivsko steklenico Swing Top, neodprt.]]
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Pivovarne]]
[[Kategorija:Podjetja Nizozemske]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1615]]
atbkhtg72y508nw3kea6qoxqj40gx0s
5723083
5723065
2022-07-24T09:42:10Z
A09090091
188929
pospr.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Podjetje
| name = Grolsch
| logo = Grolsch-Logo.png
| logo_size = 120px
| type =
| industry = [[Alkoholna pijača]]
| predecessor =
| founded = 1615
| founder =
| defunct =
| successor =
| hq_location_city = [[Enschede]]
| hq_location_country = Nizozemska
| num_locations =
| area_served =
| key_people =
| products = [[pivo]]
| production = 3.2 milijona [[hektoliter|hektolitrov]]
| revenue =
| owner = [[Asahi pivovarna|Asahi Group Holdings]]
| num_employees =
| parent =
| divisions =
| subsid =
| website = {{URL|grolsch.com}}
| footnotes =
}}
'''Pivovarna Grolsch (Koninklijke Grolsch NV - "Royal Grolsch")''', znana preprosto kot Grolsch ({{IPA-nl|ɣrɔls}}), je nizozemska pivovarna, ki jo je leta 1615 ustanovil Willem Neerfeldt v Groenlu. Eden od prvotnih pivovarjev iz Twenteja je bil Peter Cuyper, zet Neerfeldta, ki je bil leta 1676 imenovan za mojstra pivovarskega ceha Grolsche. Cuyper je umrl leta 1684, nato pa so posel nadaljevali njegovi potomci. Do leta 1876 so pivo varili v središču Groenla. Tega leta je pivovarna 'De Klok' zunaj kanalov zgradila novo pivovarno. Leta 1895 jo je kupil Theo de Groen, potomec pivovarske družine iz Zevenaarja. Svojo pivovarno so ustanovili v [[Enschede|Enschedeju]] na Nizozemskem v začetku 19. stoletja. Do novembra 2007 je imela pomemben delež. Danes je glavna pivovarna v Enschedeju.
Leta 1995 je dobil naziv ''Koninklijk'' (kraljevski). Blagovna znamka Grolsch je marca 2008 postala del skupine SABMiller.<ref>
{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/business/7101393.stm|title=SABMiller buying Grolsch brewery|work=BBC News|accessdate=16 March 2009|date=19 November 2007}}</ref>
V okviru dogovorov, sklenjenih z regulatorji, preden je bilo Anheuser-Busch InBev dovoljeno prevzeti SABMiller, je podjetje konec leta 2016 prodalo Grolsch pivovarni Asahi.<ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.morningadvertiser.co.uk/Drinks/Beer/Asahi-compeletes-Peroni-Meantime-Grolsch-deal|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|last=Evison|first=James|date=12 October 2016|website=Morning Advertiser|publisher=William Reed Business Media|accessdate=3 February 2017}}</ref><ref name="auto1">{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/|title=Asahi Completes acquisition of Miller Brands U.K.|date=13 December 2016|website=Fortune|publisher=Fortune=3 February 2017}}</ref> Posel naj bi bil sklenjen v prvi polovici leta 2017.<ref name="auto" /><ref name="auto1" /><ref name="auto2">[http://fortune.com/2016/12/13/asahi-ab-inbev-beer-deal/ Asahi Forks Over $7.8 Billion for 5 of AB InBev’s Beer Brands], ''[[Fortune (magazine)|Fortune]]'' 2016-12-13</ref>
[[Slika:Grolsch_premium_lager_bottle_unopened.jpg|sličica| Grolsch premium steklenica ležaka z značilnim zapiralom na preklop]]
== Zgodovina ==
Pivovarna Grolsch je bila ustanovljena leta 1615 v Groenlu. Mesto [[Groenlo]] je bilo takrat znano kot Grolle, od tod tudi ime Grolsch, kar pomeni 'od Grolle'. Grolsch je najbolj znan po svojem 5% abv. svetlem [[Ležak|lagerju (ležaku)]], Grolsch Premium Pilsner. Pivovarno je najprej upravljal Willem Neerfeldt. Neerfeldtov zet, Peter Sanford Kuyper, je kasneje prevzel vodenje. Grolsch je bil februarja 2006 drugi največji<ref>{{Navedi splet|url=http://www.redorbit.com/news/science/399945/anheuserbusch_gains_grolsch_imports_in_united_states/index.html|title=Anheuser-Busch Gains Grolsch Imports in United States|publisher=[[PRNewswire]]-FirstCall|date=21 February 2006|accessdate=7 September 2009}}</ref> pivovar na Nizozemskem (za [[Heineken|Heinekenom]]) z letno proizvodnjo 320 milijonov litrov. Domači trg obsega enainpetdeset odstotkov celotne proizvodnje.
=== Sprememba lastništva ===
19. novembra 2007 je upravni odbor družbe Royal Grolsch NV sprejel ponudbo SABMillerja za podjetje v vrednosti 816 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sark7.com/docs/sark7-scott_mongeau-Merger-SABMiller_Grolsch.pdf|title=www.sark7.com (pdf)}}</ref> Prevzem je bil zaključen z umikom Grolschovih delnic 20. marca 2008.
SABMiller je nato podjetje prodal Anheuser-Busch InBev in aprila 2016 je slednji sprejel ponudbo Asahi Group Holdings Ltd. za nakup ne le Grolsch, ampak tudi blagovnih znamk piva Peroni in Meantime za 2,55 milijarde € (2,9 milijarde USD).
== Mednarodni trg ==
Grolsch je 21. največji ponudnik piva na svetu in je na voljo v 70 državah. Grolsch se osredotoča predvsem na Združeno kraljestvo, ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ti primarni trgi predstavljajo 78 odstotkov Grolschove mednarodne prodaje (po količini). Grolsch Premium Pilsner je daleč najpomembnejše pivo v svojem mednarodnem profilu, medtem ko je njegova amsterdamska znamka v letu 2006 zrasla za 40 odstotkov, predvsem v Rusiji in Franciji.
Grolsch Premium Pilsner je do novembra 2019 v Združenem kraljestvu z licenco varil Grolsch (UK) Ltd., skupno podjetje s Coors Brewers Ltd. V Združenem kraljestvu ni bil več na voljo, potem ko je Asahi končal skupno podjetje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.just-drinks.com/news/asahi-group-calls-halt-to-uk-ireland-grolsch-production_id129674.aspx|title=Asahi Group calls halt to UK, Ireland Grolsch production|first=Andy|last=Morton|date=7 November 2019|publisher=Just Drinks}}</ref> Vendar pa je bil konec oktobra 2020 ponovno uveden v Združeno kraljestvo z nižjim receptom ABV pri 4 %.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegrocer.co.uk/alcohol/grolsch-to-return-to-uk-with-new-lower-abv-recipe/648570.article|title=Grolsch to return to UK with new lower-abv recipe|first=Daniel|last=Woolfson|date=21 September 2020|website=The Grocer}}</ref>
== Pivovarna ==
[[Slika:Grolsch_Brewery_IMG_5797.jpg|desno|sličica| Pivovarna na Nizozemskem]]
Čeprav je bila zgrajena kot sekundarni objekt, je pivovarna Enschede z leti postala glavni proizvajalec Grolsch-a. Ta pivovarna je bila močno poškodovana med eksplozijo ognjemeta 13. maja 2000. Pivovarno v Groenlu so zaprli in leta 2004 je bila odprta nova pivovarna v Boekelu blizu Enschedeja (ki je zamenjala tako Groenlo kot staro podružnico Enschede).
Da bi poudaril svoje vezi z Enschedejem in celotno regijo, je Grolsch podpisal pogodbo s profesionalnim nogometnim klubom [[FC Twente]] za sponzoriranje njihovega stadiona v sezoni 2008–2009. Stadion se imenuje De Grolsch Veste (trdnjava Grolsch), sklicevanje na zgodovino utrjenega mesta Grol, domačega mesta Grolsch.
== Obsodba kartelnega določanja cen ==
18. aprila 2007 je [[Evropska komisija]] naložila globe [[Heineken|Heineken International]] v višini 219,3 milijona EUR, Grolsch v višini 31,65 milijona EUR in Bavaria v višini 22,85 milijona EUR zaradi upravljanja kartela za določanje cen na Nizozemskem v skupnem znesku 273,7 milijona EUR. InBev (prej Interbrew ) se je izognil brez kazni, ker je zagotovil "odločilne informacije" o kartelu, ki je med letoma 1996 in 1999 deloval z drugimi na trgu EU. Pivovarji so obvladovali 95 % nizozemskega trga, Heineken si je lastil polovico, ostali trije pa po 15 %.
Nekdanja evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes je takrat dejala, da je "zelo razočarana", da je do dogovora prišlo na najvišji ravni (v sejni sobi). Dodala je, da so Heineken, Grolsch, Bavaria in InBev poskušali prikriti sledi z uporabo kodiranih imen in okrajšav za tajne sestanke, da bi razdelili trg za pivo, ki se prodaja supermarketom, hotelom, restavracijam in kavarnam. Določanje cen se je razširilo na cenejše etikete lastnih blagovnih znamk in rabate za bare.<ref name="beer">{{Navedi novice|first=David|last=Gow|title=Heineken and Grolsch fined for price-fixing|date=18 April 2007|url=http://business.guardian.co.uk/story/0,,2059542,00.html|work=[[The Guardian]]|accessdate=1 August 2007|location=London}}</ref>
[[Slika:Giantcanofgrolsch.JPG|sličica|Mini sodčekGrolsch ima 5 l ]]
Grolsch proizvaja vrsto predvsem svetlih ležak piv od brezalkoholnih do 11,6 % abv.
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Pivovarne]]
[[Kategorija:Podjetja Nizozemske]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1615]]
h2hra13i2j7fm9dnfi5fwv8xzmv8zle
Doetinchem
0
521574
5723062
2022-07-24T08:41:33Z
JozefD
5744
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1086665975|Doetinchem]]«
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Doetinchem|native_name={{native name|act|Deutekem}}|settlement_type=[[Seznam mest na Nizozemskem po provincah|Mesto]] in [[občina]]
<!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline=Doetinchem, Sint Catharinakerk RM13084 in straatzicht foto7 2012-07-22 14.54.jpg|image_alt=|image_caption=Cerkev v Doetinchem|image_flag=Flag of Doetinchem.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Doetinchem.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Map - NL - Municipality code 0222 (2009).svg|map_alt=Prikaz položaja Doetinchem na zemljevidu občin v Gelderlandu|map_caption=Lokacija v Gelderlandu|pushpin_map=Netherlands#Europe|pushpin_map_caption=Lokacija na Nizozemskem|pushpin_relief=1|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Province na Nizozemskem|Provinca]]|subdivision_name1=[[Gelderland]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web
|url = http://www.doetinchem.nl/bestuur-organisatie/samenstelling-college_42627/item/burgemeester-ne-niels-joosten-bc_49575.html
|title = Burgemeester N.E. (Niels) Joosten bc.
|language = nl
|publisher = Gemeente Doetinchem
|access-date = 23 June 2014
|url-status = dead
|archive-url = https://web.archive.org/web/20140714230454/http://www.doetinchem.nl/bestuur-organisatie/samenstelling-college_42627/item/burgemeester-ne-niels-joosten-bc_49575.html
|archive-date = 14 July 2014}}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[People's Party for Freedom and Democracy|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Mark Boumans]]
<!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref>
<!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Doetinchem}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Doetinchem}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Doetinchem}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web
|url = http://www.ahn.nl/postcodetool
|title = Postcodetool for 7001EW
|language = nl
|author = <!--Staff writer(s); no by-line.-->
|work = Actueel Hoogtebestand Nederland
|publisher = Het Waterschapshuis
|access-date = 23 June 2014}}</ref>|elevation_m=14|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Doetinchem}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Doetinchem}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Doetinchemmer
<!-- Other information -->|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=7000–7011, 7030–7031|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0314, 0315|website={{URL|1=http://www.doetinchem.nl}}|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
[[Slika:Doetinchem-plaats-OpenTopo.jpg|sličica| Nizozemski topografski zemljevid Doetinchema, marec 2014]]
'''Doetinchem''' ({{IPA-nl|ˈdutɪŋxəm|-|Nl-Doetinchem.ogg}}; nizkosaksonski: {{Jezik|act|Deutekem}} ) je mesto in občina na vzhodu [[Nizozemska|Nizozemske]]. Nahaja se ob reki [[IJssel|Oude IJssel]] (Stari IJssel) v delu province [[Gelderland]], imenovanem [[Achterhoek]]. Občina je imela leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 57,555 prebivalcev in obsega površino {{Convert|{{Dutch municipality total area|Doetinchem}}|km2|abbr=on}} od tega {{Convert|{{Dutch municipality water area|Doetinchem}}|km2|abbr=on}} je voda. Zaradi tega je Doetinchem največje mesto (po številu prebivalcev) v Achterhoeku.
1. januarja 2005 je občinsko prestrukturiranje združilo sosednjo občino Wehl in območje Zelhelmse Broek z Doetinchemom.
== Populacijski centri ==
Organizacija lokalne uprave na Nizozemskem je zapletena in natančna (glej statistiko občin in držav, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sdu.nl/staatscourant/gemeentes/gemprovin.htm|title=www.sdu.nl|accessdate=30 January 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050208020247/http://www.sdu.nl/staatscourant/gemeentes/gemprovin.htm|archivedate=8 February 2005}}</ref> kjer so občine razdeljene na različne entitete. Občino Doetinchem sestavljajo:
Mesto ('stad'):
* Doetinchem
Soseske ('wijken'):
* Centrum
* Bezelhorst
* Oosseld
* Dichteren
* Overstegen
* De Huet
* De Hoop
* Oosseld
* Schöneveld &amp; Muziekbuurt
Okrožja ('buurtschappen'):
* Gaanderen
* Wehl
* IJzevoorde
* Langerak
* {{Medjezikovna povezava|Wijnbergen (Doetinchem)|nl|Wijnbergen (Doetinchem)}}
* Nieuw-Wehl
Wehl je bil ločena občina (s približno 6750 prebivalci, vključno z Nieuw-Wehlom) do 31. decembra 2004, ko se je združil z občino Doetinchem.
== Zgodovina ==
[[Slika:Kasteel_slangenburg.jpg|levo|sličica| Grad Slangenburg]]
Iz arheoloških najdb lobanj, črepinj keramike in kremenčevih konic puščic je znano, da je bilo območje naseljeno pred več kot 11.000 leti. Tem prazgodovinskim lovcem so sledila [[Kelti|keltska]] in germanska plemena, kot so [[Franki]] in [[Sasi]]. Najdeni so bili [[Starorimska civilizacija|rimski]] kovanci, obstajajo pa tudi arheološki dokazi, da so [[Vikingi]] plenili na tem območju.
Ime Doetinchem se prvič omenja v dokumentu iz leta 838, ki omenja vilo Duetinghem, naselje z majhno cerkvijo. Leta 887 se ponovno omenja 'Deutinkem', trdnjava s cerkvijo, ki je bila dana takratnemu [[Škofija Utrecht (695–1580)|utrechtskemu škofu]]. Črkovanje se je skozi stoletja spreminjalo, pri čemer so "Duttichem", "Duichingen" in "Deutekom" le nekateri primeri.
Dolgo časa je bil Doetinchem majhen kraj, okoli leta 1100 pa je začel rasti in po večkratnih poskusih plenilcev je bilo zgrajeno mestno obzidje. Leta 1236 je Doetinchemu podelil mestne pravice ('stadsrechten') grof Oton II. Gelderski in Zutphenski, v zameno pa je mesto zagotovilo davke in vojake za grofovo vojsko. Poleg tega je novi mestni svet objavil mestna pravila, kodificirana v 'Keurboek van Doetinchem' (Knjiga pravil Doetinchema), ki je določala stroge kazni za kršitve.
Leta 1226 se je Doetinchem soočal z vse večjo nevarnostjo plenilcev, zato so mestno obzidje dvignili za meter. V obzidju so bile štiri ovire, ki so jih kot šibke točke sčasoma nadomestile štiri velika mestna vrata, znana kot Hamburgerpoort (zgrajena 1302), Waterpoort, Gruitpoort in Hezenpoort. Kasneje so okrog obzidja izkopali jarek in spredaj zgradili obzidje; osrednji mestni mlin na veter, 'walmolen' (nizozemsko 'wal'=obzidje, 'molen'=mlin), stoji na ostankih tega obzidja. Kljub tej obrambi je bil Doetinchem večkrat oblegan in med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] (1568–1648) dvakrat oblegan in osvojen. Vendar so sčasoma zidovi postali odvečni (ali morda neučinkoviti) in leta 1672 so jih podrli. Vendar so šele v drugi polovici 19. stoletja odstranili mestna vrata in večji del obzidja.
Od zgodnjih let je bil Doetinchem pomembna tržnica za kmete, kjer so prodajali svoje izdelke; tržnica je potekala na osrednjem trgu Simonsplein vse do druge svetovne vojne.
Doetinchem je doletelo kar nekaj katastrof. Poleg zgoraj omenjenih obleganj, je leta 1527 velik požar uničil večji del mesta, vključno z mestnim arhivom (kar pomeni, da so številni prejšnji datumi v zgodovini Doetinchema nekoliko nezanesljivi), leta 1580 pa je večino mesta pokončala kuga. Občasno so bile tudi poplave. Kljub temu, da je Doetinchem le 10 km od nemške meje, ker Nizozemska ni bila vpletena v prvo svetovno vojno, Doetinchem v tem času ni utrpel drugega kot napotitev nekaj mejnih straž. Tudi med drugo svetovno vojno je bil Doetinchem sprva dokaj lahkoten; tam je bila le majhna nemška okupacijska sila in mesto se je celo izognilo najhujšim posledicam zimske lakote 1944. Vendar so bili nekateri zaporniki usmrčeni, potem ko so bili vpleteni v ustrelitev pomembnega nemškega častnika v mestu Putten s strani nizozemskega odpora, in katastrofalno, marca in aprila 1945 je bilo središče Doetinchema v veliki meri uničeno zaradi zavezniškega bombardiranja, ki je bilo bodisi namenjeno bližnjim Nemškim mestom ali, kot pravijo nekateri, naj bi uničil nemško obrambo v Doetinchemu. Kaj od obeh je res, ni bilo nikoli zares razjasnjeno in še vedno potekajo razprave o resničnih namenih bombardiranja. Samo mesto je leta 1945 po kratki bitki osvobodile kanadske enote The Calgary Highlanders.
Leta 2018 je pisatelj Karel Berkhuysen raziskoval zavezniško bombardiranje. Ugotovil je, da so Nemci v preurejeni šoli raziskovali jedrsko fisijo. Te informacije so bile takrat posredovane zaveznikom.
V desetletjih po vojni je Doetinchem rasel in v nekaj letih prerasel svoje "konkurente" v Achterhoeku, namreč Doesburg, Winterswijk in [[Zutphen]]. Nizozemsko podjetje [[Philips]] je nekaj let imelo tovarno v mestu. Od leta 2003 do 2005 je mesto izjemno raslo, ko so bila zgrajena nova okrožja, kot je Dichteren, in ker Doetinchem v svojo občino vključuje odročne vasi, kot je Wehl. Leta 2011 je mesto še vedno rastlo. Z izgradnjo novega okrožja, kot sta ''het Loo'' in ''Isseldoks'', ter odprtjem povsem novega gledališča in kina je Doetinchem največje rastoče mesto v Gelderlandu.
== Pomembne zgradbe v Doetinchemu ==
Glavna cerkev na osrednjem trgu, cerkev sv. Katarine (Catharinakerk), je bila med bombardiranjem v drugi svetovni vojni praktično uničena, obnova pa je trajala od leta 1948 do 1963. Čeprav je bila prvotno rimskokatoliška cerkev, je leta 1591 postala nizozemska reformirana. Obstajata dva gradova, 'De Kelder' ('Klet') in Slangenburg.
Mesto ima tri mline na veter. V središču mesta je že omenjeni ''De Walmolen'', <ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=202|title=Nederlandse Molendatabase | De Walmolen, Doetinchem|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> v pritličju katerega je zdaj mestni turistični urad. V Dichterenu je mlin z imenom ''Aurora'' <ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=198|title=Nederlandse Molendatabase | Aurora, Dichteren|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> (latinsko za 'zarja') in vzhodno od mesta mlin z imenom ''Benninkmolen''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=201|title=Nederlandse Molendatabase | Benninkmolen / Velsmolen, Doetinchem|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> Vsi ti mlini so odprti za obiskovalce, običajno odprti za vse en dan v tednu zjutraj, ob drugih urah pa po dogovoru.
Nekaj drugih pomembnih zgradb v mestu je ''Amphion-Theatre'', ''Gruitpoort'', velik kulturni center, ''Rietveld Lyceum'', največja srednja šola v Doetinchemu in urad davčne uprave.
Doetinchem ima profesionalno nogometno ekipo De Graafschap ("Grofija"). Domovanje De Graafschap je bilo popolnoma prenovljeno, da bi ga spremenili v areno s sedeži. Tribune so v celoti pokrite, streha pa je pobarvana v modro-belo klubsko barvo.
Mesto ima pokriti bazen Rozengaarde. Aprila ali maja organizirajo lokalni večerni štiridnevni maraton.
== Festivali ==
Doetinchem ima letni festival uličnega gledališča ''Buitengewoon'' (Izjemno) in Mestni festival, velik festival z glasbenimi nastopi, gledališčem, karnevalom in ognjemeti.
== Pomembni prebivalci ==
[[Slika:Verhuell.jpg|sličica|202x202_pik| Karel Hendrik Ver Huell]]
* Frederik Johan van Baer, lord Slangenburga (1645–1713), nizozemski vojaški častnik
* Carel Hendrik Ver Huell (rojen 1764), nizozemski in kasneje francoski admiral in državnik
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Havezathe Hagen.jpg|Doetinchem, grad
Slika:Doetinchem, Benninkmolen foto19 2011-03-02 14.15.jpg|Doetinchem, mlin na veter: [[Benninkmolen, Doetinchem|Benninkmolen]]
Slika:Doetinchem, de Walmolen RM10388 IMG 4838 2020-04-19 15.27.jpg|Doetinchem, mlin na veter:
Slika:Doetinchem, de D-toren foto4 2012-07-22 15.09.jpg|Doetinchem, [[Street art|ulična umetnost]] : de D-toren
Slika:Doetinchem Joodse begraafplaats.jpg|[[Jewish cemetery|Judovsko pokopališče]] Doetichem
</gallery>
== Sklici ==
== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}
* {{Uradno spletno mesto|http://www.doetinchem.nl}}
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
qnr9l0c2l9jyt018hr7t6ro827y3xzb
5723066
5723062
2022-07-24T08:53:42Z
JozefD
5744
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Doetinchem|native_name={{native name|act|Deutekem}}|settlement_type=[[Seznam mest na Nizozemskem po provincah|Mesto]] in [[občina]]
<!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline=Doetinchem, Sint Catharinakerk RM13084 in straatzicht foto7 2012-07-22 14.54.jpg|image_alt=|image_caption=Cerkev v Doetinchem|image_flag=Flag of Doetinchem.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Doetinchem.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=|map_alt=Prikaz položaja Doetinchem na zemljevidu občin v Gelderlandu|map_caption=Lokacija v Gelderlandu|pushpin_map=|pushpin_relief=1|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Province na Nizozemskem|Provinca]]|subdivision_name1=[[Gelderland]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web
|url = http://www.doetinchem.nl/bestuur-organisatie/samenstelling-college_42627/item/burgemeester-ne-niels-joosten-bc_49575.html
|title = Burgemeester N.E. (Niels) Joosten bc.
|language = nl
|publisher = Gemeente Doetinchem
|access-date = 23 June 2014
|url-status = dead
|archive-url = https://web.archive.org/web/20140714230454/http://www.doetinchem.nl/bestuur-organisatie/samenstelling-college_42627/item/burgemeester-ne-niels-joosten-bc_49575.html
|archive-date = 14 July 2014}}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[People's Party for Freedom and Democracy|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Mark Boumans]]
<!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref>
<!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Doetinchem}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Doetinchem}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Doetinchem}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web
|url = http://www.ahn.nl/postcodetool
|title = Postcodetool for 7001EW
|language = nl
|author = <!--Staff writer(s); no by-line.-->
|work = Actueel Hoogtebestand Nederland
|publisher = Het Waterschapshuis
|access-date = 23 June 2014}}</ref>|elevation_m=14|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Doetinchem}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Doetinchem}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Doetinchemmer
<!-- Other information -->|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=7000–7011, 7030–7031|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0314, 0315|website={{URL|1=http://www.doetinchem.nl}}|footnotes=}}
[[Slika:Doetinchem-plaats-OpenTopo.jpg|sličica| Nizozemski topografski zemljevid Doetinchema, marec 2014]]
'''Doetinchem''' ({{IPA-nl|ˈdutɪŋxəm|-|Nl-Doetinchem.ogg}}; nizkosaksonsko: {{Jezik|act|Deutekem}} ) je mesto in občina na vzhodu [[Nizozemska|Nizozemske]]. Nahaja se ob reki [[Stari IJssel|Oude IJssel]] (Stari IJssel) v delu province [[Gelderland]], imenovanem [[Achterhoek]]. Občina je imela leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 57,555 prebivalcev in obsega površino {{Convert|{{Dutch municipality total area|Doetinchem}}|km2|abbr=on}} od tega {{Convert|{{Dutch municipality water area|Doetinchem}}|km2|abbr=on}} je voda. Zaradi tega je Doetinchem največje mesto (po številu prebivalcev) v [[Achterhoek]]u.
1. januarja 2005 je občinsko prestrukturiranje združilo sosednjo občino Wehl in območje Zelhelmse Broek z Doetinchemom.
== Populacijski centri ==
Organizacija lokalne uprave na Nizozemskem je zapletena in natančna (glej statistiko občin in držav, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sdu.nl/staatscourant/gemeentes/gemprovin.htm|title=www.sdu.nl|accessdate=30 January 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050208020247/http://www.sdu.nl/staatscourant/gemeentes/gemprovin.htm|archivedate=8 February 2005}}</ref> kjer so občine razdeljene na različne entitete. Občino Doetinchem sestavljajo:
Mesto ('stad'):
* Doetinchem
Soseske ('wijken'):
* Centrum
* Bezelhorst
* Oosseld
* Dichteren
* Overstegen
* De Huet
* De Hoop
* Oosseld
* Schöneveld &amp; Muziekbuurt
Okrožja ('buurtschappen'):
* Gaanderen
* Wehl
* IJzevoorde
* Langerak
* {{Medjezikovna povezava|Wijnbergen (Doetinchem)|nl|Wijnbergen (Doetinchem)}}
* Nieuw-Wehl
Wehl je bil ločena občina (s približno 6750 prebivalci, vključno z Nieuw-Wehlom) do 31. decembra 2004, ko se je združil z občino Doetinchem.
== Zgodovina ==
[[Slika:Kasteel_slangenburg.jpg|levo|sličica| Grad Slangenburg]]
Iz arheoloških najdb lobanj, črepinj keramike in kremenčevih konic puščic je znano, da je bilo območje naseljeno pred več kot 11.000 leti. Tem prazgodovinskim lovcem so sledila [[Kelti|keltska]] in germanska plemena, kot so [[Franki]] in [[Sasi]]. Najdeni so bili [[Starorimska civilizacija|rimski]] kovanci, obstajajo pa tudi arheološki dokazi, da so [[Vikingi]] plenili na tem območju.
Ime Doetinchem se prvič omenja v dokumentu iz leta 838, ki omenja vilo Duetinghem, naselje z majhno cerkvijo. Leta 887 se ponovno omenja 'Deutinkem', trdnjava s cerkvijo, ki je bila dana takratnemu [[Škofija Utrecht (695–1580)|utrechtskemu škofu]]. Črkovanje se je skozi stoletja spreminjalo, pri čemer so "Duttichem", "Duichingen" in "Deutekom" le nekateri primeri.
Dolgo časa je bil Doetinchem majhen kraj, okoli leta 1100 pa je začel rasti in po večkratnih poskusih plenilcev je bilo zgrajeno mestno obzidje. Leta 1236 je Doetinchemu podelil mestne pravice ('stadsrechten') grof Oton II. Gelderski in Zutphenski, v zameno pa je mesto zagotovilo davke in vojake za grofovo vojsko. Poleg tega je novi mestni svet objavil mestna pravila, kodificirana v 'Keurboek van Doetinchem' (Knjiga pravil Doetinchema), ki je določala stroge kazni za kršitve.
Leta 1226 se je Doetinchem soočal z vse večjo nevarnostjo plenilcev, zato so mestno obzidje dvignili za meter. V obzidju so bile štiri ovire, ki so jih kot šibke točke sčasoma nadomestile štiri velika mestna vrata, znana kot Hamburgerpoort (zgrajena 1302), Waterpoort, Gruitpoort in Hezenpoort. Kasneje so okrog obzidja izkopali jarek in spredaj zgradili obzidje; osrednji mestni mlin na veter, 'walmolen' (nizozemsko 'wal'=obzidje, 'molen'=mlin), stoji na ostankih tega obzidja. Kljub tej obrambi je bil Doetinchem večkrat oblegan in med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] (1568–1648) dvakrat oblegan in osvojen. Vendar so sčasoma zidovi postali odvečni (ali morda neučinkoviti) in leta 1672 so jih podrli. Vendar so šele v drugi polovici 19. stoletja odstranili mestna vrata in večji del obzidja.
Od zgodnjih let je bil Doetinchem pomembna tržnica za kmete, kjer so prodajali svoje izdelke; tržnica je potekala na osrednjem trgu Simonsplein vse do druge svetovne vojne.
Doetinchem je doletelo kar nekaj katastrof. Poleg zgoraj omenjenih obleganj, je leta 1527 velik požar uničil večji del mesta, vključno z mestnim arhivom (kar pomeni, da so številni prejšnji datumi v zgodovini Doetinchema nekoliko nezanesljivi), leta 1580 pa je večino mesta pokončala kuga. Občasno so bile tudi poplave. Kljub temu, da je Doetinchem le 10 km od nemške meje, ker Nizozemska ni bila vpletena v prvo svetovno vojno, Doetinchem v tem času ni utrpel drugega kot napotitev nekaj mejnih straž. Tudi med drugo svetovno vojno je bil Doetinchem sprva dokaj lahkoten; tam je bila le majhna nemška okupacijska sila in mesto se je celo izognilo najhujšim posledicam zimske lakote 1944. Vendar so bili nekateri zaporniki usmrčeni, potem ko so bili vpleteni v ustrelitev pomembnega nemškega častnika v mestu Putten s strani nizozemskega odpora, in katastrofalno, marca in aprila 1945 je bilo središče Doetinchema v veliki meri uničeno zaradi zavezniškega bombardiranja, ki je bilo bodisi namenjeno bližnjim Nemškim mestom ali, kot pravijo nekateri, naj bi uničil nemško obrambo v Doetinchemu. Kaj od obeh je res, ni bilo nikoli zares razjasnjeno in še vedno potekajo razprave o resničnih namenih bombardiranja. Samo mesto je leta 1945 po kratki bitki osvobodile kanadske enote The Calgary Highlanders.
Leta 2018 je pisatelj Karel Berkhuysen raziskoval zavezniško bombardiranje. Ugotovil je, da so Nemci v preurejeni šoli raziskovali jedrsko fisijo. Te informacije so bile takrat posredovane zaveznikom.
V desetletjih po vojni je Doetinchem rasel in v nekaj letih prerasel svoje "konkurente" v [[Achterhoek]]u, namreč [[Doesburg]], [[Winterswijk]] in [[Zutphen]]. Nizozemsko podjetje [[Philips]] je nekaj let imelo tovarno v mestu. Od leta 2003 do 2005 je mesto izjemno raslo, ko so bila zgrajena nova okrožja, kot je Dichteren, in ker Doetinchem v svojo občino vključuje odročne vasi, kot je Wehl. Leta 2011 je mesto še vedno rastlo. Z izgradnjo novega okrožja, kot sta ''het Loo'' in ''Isseldoks'', ter odprtjem povsem novega gledališča in kina je Doetinchem največje rastoče mesto v Gelderlandu.
== Pomembne zgradbe v Doetinchemu ==
Glavna cerkev na osrednjem trgu, cerkev sv. Katarine (Catharinakerk), je bila med bombardiranjem v drugi svetovni vojni praktično uničena, obnova pa je trajala od leta 1948 do 1963. Čeprav je bila prvotno rimskokatoliška cerkev, je leta 1591 postala nizozemska reformirana. Obstajata dva gradova, 'De Kelder' ('Klet') in [[Grad Slangenburg|Slangenburg]].
Mesto ima tri mline na veter. V središču mesta je že omenjeni ''De Walmolen'', <ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=202|title=Nederlandse Molendatabase | De Walmolen, Doetinchem|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> v pritličju katerega je zdaj mestni turistični urad. V Dichterenu je mlin z imenom ''Aurora'' <ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=198|title=Nederlandse Molendatabase | Aurora, Dichteren|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> (latinsko za 'zarja') in vzhodno od mesta mlin z imenom ''Benninkmolen''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=201|title=Nederlandse Molendatabase | Benninkmolen / Velsmolen, Doetinchem|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> Vsi ti mlini so odprti za obiskovalce, običajno odprti za vse en dan v tednu zjutraj, ob drugih urah pa po dogovoru.
Nekaj drugih pomembnih zgradb v mestu je ''Amphion-Theatre'', ''Gruitpoort'', velik kulturni center, ''Rietveld Lyceum'', največja srednja šola v Doetinchemu in urad davčne uprave.
Doetinchem ima profesionalno nogometno ekipo De Graafschap ("Grofija"). Domovanje De Graafschap je bilo popolnoma prenovljeno, da bi ga spremenili v areno s sedeži. Tribune so v celoti pokrite, streha pa je pobarvana v modro-belo klubsko barvo.
Mesto ima pokriti bazen Rozengaarde. Aprila ali maja organizirajo lokalni večerni štiridnevni maraton.
== Festivali ==
Doetinchem ima letni festival uličnega gledališča ''Buitengewoon'' (Izjemno) in Mestni festival, velik festival z glasbenimi nastopi, gledališčem, karnevalom in ognjemeti.
== Pomembni prebivalci ==
[[Slika:Verhuell.jpg|sličica|202x202_pik| Karel Hendrik Ver Huell]]
* Frederik Johan van Baer, lord Slangenburga (1645–1713), nizozemski vojaški častnik
* Carel Hendrik Ver Huell (rojen 1764), nizozemski in kasneje francoski admiral in državnik
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Havezathe Hagen.jpg|Doetinchem, grad
Slika:Doetinchem, Benninkmolen foto19 2011-03-02 14.15.jpg|Doetinchem, mlin na veter: [[Benninkmolen, Doetinchem|Benninkmolen]]
Slika:Doetinchem, de Walmolen RM10388 IMG 4838 2020-04-19 15.27.jpg|Doetinchem, mlin na veter:
Slika:Doetinchem, de D-toren foto4 2012-07-22 15.09.jpg|Doetinchem, [[Street art|ulična umetnost]] : de D-toren
Slika:Doetinchem Joodse begraafplaats.jpg|[[Jewish cemetery|Judovsko pokopališče]] Doetichem
</gallery>
== Sklici ==
== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}
* {{Uradno spletno mesto|http://www.doetinchem.nl}}
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
gs0citos8tvihbmnudvqsft4ph2e7ds
5723073
5723066
2022-07-24T09:12:43Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Doetinchem|native_name={{native name|act|Deutekem}}|settlement_type=[[Seznam mest na Nizozemskem po provincah|Mesto]] in [[občina]]
<!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline=Doetinchem, Sint Catharinakerk RM13084 in straatzicht foto7 2012-07-22 14.54.jpg|image_alt=|image_caption=Cerkev v Doetinchem|image_flag=Flag of Doetinchem.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Doetinchem.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=|map_alt=Prikaz položaja Doetinchem na zemljevidu občin v Gelderlandu|map_caption=Lokacija v Gelderlandu|pushpin_map=|pushpin_relief=1|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Province na Nizozemskem|Provinca]]|subdivision_name1=[[Gelderland]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web
|url = http://www.doetinchem.nl/bestuur-organisatie/samenstelling-college_42627/item/burgemeester-ne-niels-joosten-bc_49575.html
|title = Burgemeester N.E. (Niels) Joosten bc.
|language = nl
|publisher = Gemeente Doetinchem
|access-date = 23 June 2014
|url-status = dead
|archive-url = https://web.archive.org/web/20140714230454/http://www.doetinchem.nl/bestuur-organisatie/samenstelling-college_42627/item/burgemeester-ne-niels-joosten-bc_49575.html
|archive-date = 14 July 2014}}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[People's Party for Freedom and Democracy|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Mark Boumans]]
<!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref>
<!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Doetinchem}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Doetinchem}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Doetinchem}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web
|url = http://www.ahn.nl/postcodetool
|title = Postcodetool for 7001EW
|language = nl
|author = <!--Staff writer(s); no by-line.-->
|work = Actueel Hoogtebestand Nederland
|publisher = Het Waterschapshuis
|access-date = 23 June 2014}}</ref>|elevation_m=14|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Doetinchem}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Doetinchem}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Doetinchemmer
<!-- Other information -->|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=7000–7011, 7030–7031|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0314, 0315|website={{URL|1=http://www.doetinchem.nl}}|footnotes=}}
[[Slika:Doetinchem-plaats-OpenTopo.jpg|sličica| Nizozemski topografski zemljevid Doetinchema, marec 2014]]
'''Doetinchem''' ({{IPA-nl|ˈdutɪŋxəm|-|Nl-Doetinchem.ogg}}; nizkosaksonsko: {{Jezik|act|Deutekem}}) je mesto in občina na vzhodu [[Nizozemska|Nizozemske]]. Nahaja se ob reki [[Stari IJssel|Oude IJssel]] (Stari IJssel) v delu province [[Gelderland]], imenovanem [[Achterhoek]]. Občina je imela leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 57,555 prebivalcev in obsega površino {{Convert|{{Dutch municipality total area|Doetinchem}}|km2|abbr=on}}, od tega {{Convert|{{Dutch municipality water area|Doetinchem}}|km2|abbr=on}} je voda. Zaradi tega je Doetinchem največje mesto (po številu prebivalcev) v [[Achterhoek]]u.
1. januarja 2005 je občinsko prestrukturiranje združilo sosednjo občino Wehl in območje Zelhelmse Broek z Doetinchemom.
== Populacijski centri ==
Organizacija lokalne uprave na Nizozemskem je zapletena in natančna (glej statistiko občin in držav, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sdu.nl/staatscourant/gemeentes/gemprovin.htm|title=www.sdu.nl|accessdate=30 January 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050208020247/http://www.sdu.nl/staatscourant/gemeentes/gemprovin.htm|archivedate=8 February 2005}}</ref> kjer so občine razdeljene na različne entitete. Občino Doetinchem sestavljajo:
Mesto ('stad'):
* Doetinchem
Soseske ('wijken'):
* Centrum
* Bezelhorst
* Oosseld
* Dichteren
* Overstegen
* De Huet
* De Hoop
* Oosseld
* Schöneveld &amp; Muziekbuurt
Okrožja ('buurtschappen'):
* Gaanderen
* Wehl
* IJzevoorde
* Langerak
* {{Medjezikovna povezava|Wijnbergen (Doetinchem)|nl|Wijnbergen (Doetinchem)}}
* Nieuw-Wehl
Wehl je bil ločena občina (s približno 6750 prebivalci, vključno z Nieuw-Wehlom) do 31. decembra 2004, ko se je združil z občino Doetinchem.
== Zgodovina ==
[[Slika:Kasteel_slangenburg.jpg|levo|sličica| Grad Slangenburg]]
Iz arheoloških najdb lobanj, črepinj keramike in kremenčevih konic puščic je znano, da je bilo območje naseljeno pred več kot 11.000 leti. Tem prazgodovinskim lovcem so sledila [[Kelti|keltska]] in germanska plemena, kot so [[Franki]] in [[Sasi]]. Najdeni so bili [[Starorimska civilizacija|rimski]] kovanci, obstajajo pa tudi arheološki dokazi, da so [[Vikingi]] plenili na tem območju.
Ime Doetinchem se prvič omenja v dokumentu iz leta 838, ki omenja vilo Duetinghem, naselje z majhno cerkvijo. Leta 887 se ponovno omenja 'Deutinkem', trdnjava s cerkvijo, ki je bila dana takratnemu [[Škofija Utrecht (695–1580)|utrechtskemu škofu]]. Črkovanje se je skozi stoletja spreminjalo, pri čemer so "Duttichem", "Duichingen" in "Deutekom" le nekateri primeri.
Dolgo časa je bil Doetinchem majhen kraj, okoli leta 1100 pa je začel rasti in po večkratnih poskusih plenilcev je bilo zgrajeno mestno obzidje. Leta 1236 je Doetinchemu podelil mestne pravice ('stadsrechten') grof Oton II. Gelderski in Zutphenski, v zameno pa je mesto zagotovilo davke in vojake za grofovo vojsko. Poleg tega je novi mestni svet objavil mestna pravila, kodificirana v 'Keurboek van Doetinchem' (Knjiga pravil Doetinchema), ki je določala stroge kazni za kršitve.
Leta 1226 se je Doetinchem soočal z vse večjo nevarnostjo plenilcev, zato so mestno obzidje dvignili za meter. V obzidju so bile štiri ovire, ki so jih kot šibke točke sčasoma nadomestile štiri velika mestna vrata, znana kot Hamburgerpoort (zgrajena 1302), Waterpoort, Gruitpoort in Hezenpoort. Kasneje so okrog obzidja izkopali jarek in spredaj zgradili obzidje; osrednji mestni mlin na veter, 'walmolen' (nizozemsko 'wal'=obzidje, 'molen'=mlin), stoji na ostankih tega obzidja. Kljub tej obrambi je bil Doetinchem večkrat oblegan in med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] (1568–1648) dvakrat oblegan in osvojen. Vendar so sčasoma zidovi postali odvečni (ali morda neučinkoviti) in leta 1672 so jih podrli. Vendar so šele v drugi polovici 19. stoletja odstranili mestna vrata in večji del obzidja.
Od zgodnjih let je bil Doetinchem pomembna tržnica za kmete, kjer so prodajali svoje izdelke; tržnica je potekala na osrednjem trgu Simonsplein vse do druge svetovne vojne.
Doetinchem je doletelo kar nekaj katastrof. Poleg zgoraj omenjenih obleganj, je leta 1527 velik požar uničil večji del mesta, vključno z mestnim arhivom (kar pomeni, da so številni prejšnji datumi v zgodovini Doetinchema nekoliko nezanesljivi), leta 1580 pa je večino mesta pokončala kuga. Občasno so bile tudi poplave. Kljub temu, da je Doetinchem le 10 km od nemške meje, ker Nizozemska ni bila vpletena v prvo svetovno vojno, Doetinchem v tem času ni utrpel drugega kot napotitev nekaj mejnih straž. Tudi med drugo svetovno vojno je bil Doetinchem sprva dokaj lahkoten; tam je bila le majhna nemška okupacijska sila in mesto se je celo izognilo najhujšim posledicam zimske lakote 1944. Vendar so bili nekateri zaporniki usmrčeni, potem ko so bili vpleteni v ustrelitev pomembnega nemškega častnika v mestu Putten s strani nizozemskega odpora, in katastrofalno, marca in aprila 1945 je bilo središče Doetinchema v veliki meri uničeno zaradi zavezniškega bombardiranja, ki je bilo bodisi namenjeno bližnjim Nemškim mestom ali, kot pravijo nekateri, naj bi uničil nemško obrambo v Doetinchemu. Kaj od obeh je res, ni bilo nikoli zares razjasnjeno in še vedno potekajo razprave o resničnih namenih bombardiranja. Samo mesto je leta 1945 po kratki bitki osvobodile kanadske enote The Calgary Highlanders.
Leta 2018 je pisatelj Karel Berkhuysen raziskoval zavezniško bombardiranje. Ugotovil je, da so Nemci v preurejeni šoli raziskovali jedrsko fisijo. Te informacije so bile takrat posredovane zaveznikom.
V desetletjih po vojni je Doetinchem rasel in v nekaj letih prerasel svoje "konkurente" v [[Achterhoek]]u, namreč [[Doesburg]], [[Winterswijk]] in [[Zutphen]]. Nizozemsko podjetje [[Philips]] je nekaj let imelo tovarno v mestu. Od leta 2003 do 2005 je mesto izjemno raslo, ko so bila zgrajena nova okrožja, kot je Dichteren, in ker Doetinchem v svojo občino vključuje odročne vasi, kot je Wehl. Leta 2011 je mesto še vedno rastlo. Z izgradnjo novega okrožja, kot sta ''het Loo'' in ''Isseldoks'', ter odprtjem povsem novega gledališča in kina je Doetinchem največje rastoče mesto v Gelderlandu.
== Pomembne zgradbe v Doetinchemu ==
Glavna cerkev na osrednjem trgu, cerkev sv. Katarine (Catharinakerk), je bila med bombardiranjem v drugi svetovni vojni praktično uničena, obnova pa je trajala od leta 1948 do 1963. Čeprav je bila prvotno rimskokatoliška cerkev, je leta 1591 postala nizozemska reformirana. Obstajata dva gradova, 'De Kelder' ('Klet') in [[Grad Slangenburg|Slangenburg]].
Mesto ima tri mline na veter. V središču mesta je že omenjeni ''De Walmolen'', <ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=202|title=Nederlandse Molendatabase | De Walmolen, Doetinchem|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> v pritličju katerega je zdaj mestni turistični urad. V Dichterenu je mlin z imenom ''Aurora'' <ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=198|title=Nederlandse Molendatabase | Aurora, Dichteren|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> (latinsko za 'zarja') in vzhodno od mesta mlin z imenom ''Benninkmolen''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=201|title=Nederlandse Molendatabase | Benninkmolen / Velsmolen, Doetinchem|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> Vsi ti mlini so odprti za obiskovalce, običajno odprti za vse en dan v tednu zjutraj, ob drugih urah pa po dogovoru.
Nekaj drugih pomembnih zgradb v mestu je ''Amphion-Theatre'', ''Gruitpoort'', velik kulturni center, ''Rietveld Lyceum'', največja srednja šola v Doetinchemu in urad davčne uprave.
Doetinchem ima profesionalno nogometno ekipo De Graafschap ("Grofija"). Domovanje De Graafschap je bilo popolnoma prenovljeno, da bi ga spremenili v areno s sedeži. Tribune so v celoti pokrite, streha pa je pobarvana v modro-belo klubsko barvo.
Mesto ima pokriti bazen Rozengaarde. Aprila ali maja organizirajo lokalni večerni štiridnevni maraton.
== Festivali ==
Doetinchem ima letni festival uličnega gledališča ''Buitengewoon'' (Izjemno) in Mestni festival, velik festival z glasbenimi nastopi, gledališčem, karnevalom in ognjemeti.
== Pomembni prebivalci ==
[[Slika:Verhuell.jpg|sličica|202x202_pik| Karel Hendrik Ver Huell]]
* Frederik Johan van Baer, lord Slangenburga (1645–1713), nizozemski vojaški častnik
* Carel Hendrik Ver Huell (rojen 1764), nizozemski in kasneje francoski admiral in državnik
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Havezathe Hagen.jpg|Doetinchem, grad
Slika:Doetinchem, Benninkmolen foto19 2011-03-02 14.15.jpg|Doetinchem, mlin na veter: [[Benninkmolen, Doetinchem|Benninkmolen]]
Slika:Doetinchem, de Walmolen RM10388 IMG 4838 2020-04-19 15.27.jpg|Doetinchem, mlin na veter:
Slika:Doetinchem, de D-toren foto4 2012-07-22 15.09.jpg|Doetinchem, [[Street art|ulična umetnost]] : de D-toren
Slika:Doetinchem Joodse begraafplaats.jpg|[[Jewish cemetery|Judovsko pokopališče]] Doetichem
</gallery>
== Sklici ==
== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}
* {{Uradno spletno mesto|http://www.doetinchem.nl}}
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
e4xqts9kqglmq6sp7xivc7vc3hxevgs
5723090
5723073
2022-07-24T09:52:41Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Doetinchem|native_name={{native name|act|Deutekem}}|settlement_type=[[Seznam mest na Nizozemskem po provincah|Mesto]] in [[občina]]
<!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline=Doetinchem, Sint Catharinakerk RM13084 in straatzicht foto7 2012-07-22 14.54.jpg|image_alt=|image_caption=Cerkev v Doetinchem|image_flag=Flag of Doetinchem.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Doetinchem.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=|map_alt=Prikaz položaja Doetinchem na zemljevidu občin v Gelderlandu|map_caption=Lokacija v Gelderlandu|pushpin_map=|pushpin_relief=1|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Province na Nizozemskem|Provinca]]|subdivision_name1=[[Gelderland]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web
|url = http://www.doetinchem.nl/bestuur-organisatie/samenstelling-college_42627/item/burgemeester-ne-niels-joosten-bc_49575.html
|title = Burgemeester N.E. (Niels) Joosten bc.
|language = nl
|publisher = Gemeente Doetinchem
|access-date = 23 June 2014
|url-status = dead
|archive-url = https://web.archive.org/web/20140714230454/http://www.doetinchem.nl/bestuur-organisatie/samenstelling-college_42627/item/burgemeester-ne-niels-joosten-bc_49575.html
|archive-date = 14 July 2014}}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[People's Party for Freedom and Democracy|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Mark Boumans]]
<!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref>
<!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Doetinchem}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Doetinchem}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Doetinchem}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web
|url = http://www.ahn.nl/postcodetool
|title = Postcodetool for 7001EW
|language = nl
|author = <!--Staff writer(s); no by-line.-->
|work = Actueel Hoogtebestand Nederland
|publisher = Het Waterschapshuis
|access-date = 23 June 2014}}</ref>|elevation_m=14|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Doetinchem}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Doetinchem}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Doetinchemmer
<!-- Other information -->|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=7000–7011, 7030–7031|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0314, 0315|website={{URL|1=http://www.doetinchem.nl}}|footnotes=}}
[[Slika:Doetinchem-plaats-OpenTopo.jpg|sličica| Nizozemski topografski zemljevid Doetinchema, marec 2014]]
'''Doetinchem''' ({{IPA-nl|ˈdutɪŋxəm|-|Nl-Doetinchem.ogg}}; nizkosaksonsko: {{Jezik|act|Deutekem}}) je mesto in občina na vzhodu [[Nizozemska|Nizozemske]]. Nahaja se ob reki [[Stari IJssel|Oude IJssel]] (Stari IJssel) v delu province [[Gelderland]], imenovanem [[Achterhoek]]. Občina je imela leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 57,555 prebivalcev in obsega površino 79,66 km<sup>2</sup>, od tega 0,6 km<sup>2</sup> je voda. Zaradi tega je Doetinchem največje mesto (po številu prebivalcev) v [[Achterhoek]]u.
1. januarja 2005 je občinsko prestrukturiranje združilo sosednjo občino Wehl in območje Zelhelmse Broek z Doetinchemom.
== Populacijski centri ==
Organizacija lokalne uprave na Nizozemskem je zapletena in natančna (glej statistiko občin in držav,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sdu.nl/staatscourant/gemeentes/gemprovin.htm|title=www.sdu.nl|accessdate=30 January 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050208020247/http://www.sdu.nl/staatscourant/gemeentes/gemprovin.htm|archivedate=8 February 2005}}</ref> kjer so občine razdeljene na različne entitete. Občino Doetinchem sestavljajo:
Mesto ('stad'):
* Doetinchem
Soseske ('wijken'):
* Centrum
* Bezelhorst
* Oosseld
* Dichteren
* Overstegen
* De Huet
* De Hoop
* Oosseld
* Schöneveld &amp; Muziekbuurt
Okrožja ('buurtschappen'):
* Gaanderen
* Wehl
* IJzevoorde
* Langerak
* {{Medjezikovna povezava|Wijnbergen (Doetinchem)|nl|Wijnbergen (Doetinchem)}}
* Nieuw-Wehl
Wehl je bil ločena občina (s približno 6750 prebivalci, vključno z Nieuw-Wehlom) do 31. decembra 2004, ko se je združil z občino Doetinchem.
== Zgodovina ==
[[Slika:Kasteel_slangenburg.jpg|levo|sličica| Grad Slangenburg]]
Iz arheoloških najdb lobanj, črepinj keramike in kremenčevih konic puščic je znano, da je bilo območje naseljeno pred več kot 11.000 leti. Tem prazgodovinskim lovcem so sledila [[Kelti|keltska]] in germanska plemena, kot so [[Franki]] in [[Sasi]]. Najdeni so bili [[Starorimska civilizacija|rimski]] kovanci, obstajajo pa tudi arheološki dokazi, da so [[Vikingi]] plenili na tem območju.
Ime Doetinchem se prvič omenja v dokumentu iz leta 838, ki omenja vilo Duetinghem, naselje z majhno cerkvijo. Leta 887 se ponovno omenja 'Deutinkem', trdnjava s cerkvijo, ki je bila dana takratnemu [[Škofija Utrecht (695–1580)|utrechtskemu škofu]]. Črkovanje se je skozi stoletja spreminjalo, pri čemer so "Duttichem", "Duichingen" in "Deutekom" le nekateri primeri.
Dolgo časa je bil Doetinchem majhen kraj, okoli leta 1100 pa je začel rasti in po večkratnih poskusih plenilcev je bilo zgrajeno mestno obzidje. Leta 1236 je Doetinchemu podelil mestne pravice ('stadsrechten') grof Oton II. Gelderski in Zutphenski, v zameno pa je mesto zagotovilo davke in vojake za grofovo vojsko. Poleg tega je novi mestni svet objavil mestna pravila, kodificirana v 'Keurboek van Doetinchem' (Knjiga pravil Doetinchema), ki je določala stroge kazni za kršitve.
Leta 1226 se je Doetinchem soočal z vse večjo nevarnostjo plenilcev, zato so mestno obzidje dvignili za meter. V obzidju so bile štiri ovire, ki so jih kot šibke točke sčasoma nadomestile štiri velika mestna vrata, znana kot Hamburgerpoort (zgrajena 1302), Waterpoort, Gruitpoort in Hezenpoort. Kasneje so okrog obzidja izkopali jarek in spredaj zgradili obzidje; osrednji mestni mlin na veter, 'walmolen' (nizozemsko 'wal'=obzidje, 'molen'=mlin), stoji na ostankih tega obzidja. Kljub tej obrambi je bil Doetinchem večkrat oblegan in med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] (1568–1648) dvakrat oblegan in osvojen. Vendar so sčasoma zidovi postali odvečni (ali morda neučinkoviti) in leta 1672 so jih podrli. Vendar so šele v drugi polovici 19. stoletja odstranili mestna vrata in večji del obzidja.
Od zgodnjih let je bil Doetinchem pomembna tržnica za kmete, kjer so prodajali svoje izdelke; tržnica je potekala na osrednjem trgu Simonsplein vse do druge svetovne vojne.
Doetinchem je doletelo kar nekaj katastrof. Poleg zgoraj omenjenih obleganj, je leta 1527 velik požar uničil večji del mesta, vključno z mestnim arhivom (kar pomeni, da so številni prejšnji datumi v zgodovini Doetinchema nekoliko nezanesljivi), leta 1580 pa je večino mesta pokončala kuga. Občasno so bile tudi poplave. Kljub temu, da je Doetinchem le 10 km od nemške meje, ker Nizozemska ni bila vpletena v prvo svetovno vojno, Doetinchem v tem času ni utrpel drugega kot napotitev nekaj mejnih straž. Tudi med drugo svetovno vojno je bil Doetinchem sprva dokaj lahkoten; tam je bila le majhna nemška okupacijska sila in mesto se je celo izognilo najhujšim posledicam zimske lakote 1944. Vendar so bili nekateri zaporniki usmrčeni, potem ko so bili vpleteni v ustrelitev pomembnega nemškega častnika v mestu Putten s strani nizozemskega odpora, in katastrofalno, marca in aprila 1945 je bilo središče Doetinchema v veliki meri uničeno zaradi zavezniškega bombardiranja, ki je bilo bodisi namenjeno bližnjim Nemškim mestom ali, kot pravijo nekateri, naj bi uničil nemško obrambo v Doetinchemu. Kaj od obeh je res, ni bilo nikoli zares razjasnjeno in še vedno potekajo razprave o resničnih namenih bombardiranja. Samo mesto so leta 1945 po kratki bitki osvobodile kanadske enote Calgary Highlanderjev.
Leta 2018 je pisatelj Karel Berkhuysen raziskoval zavezniško bombardiranje. Ugotovil je, da so Nemci v preurejeni šoli raziskovali jedrsko fisijo. Te informacije so bile takrat posredovane zaveznikom.
V desetletjih po vojni je Doetinchem rasel in v nekaj letih prerasel svoje "konkurente" v [[Achterhoek]]u, to so bili [[Doesburg]], [[Winterswijk]] in [[Zutphen]]. Nizozemsko podjetje [[Philips]] je nekaj let imelo tovarno v mestu. Od leta 2003 do 2005 je mesto izjemno raslo, ko so bila zgrajena nova okrožja, kot je Dichteren, in ker Doetinchem v svojo občino vključuje odročne vasi, kot je Wehl. Leta 2011 je mesto še vedno rastlo. Z izgradnjo novega okrožja, kot sta ''het Loo'' in ''Isseldoks'', ter odprtjem povsem novega gledališča in kina je Doetinchem največje rastoče mesto v Gelderlandu.
== Pomembne zgradbe v Doetinchemu ==
Glavna cerkev na osrednjem trgu, cerkev sv. Katarine (Catharinakerk), je bila med bombardiranjem v drugi svetovni vojni praktično uničena, obnova pa je trajala od leta 1948 do 1963. Čeprav je bila prvotno rimskokatoliška cerkev, je leta 1591 postala nizozemska reformirana. Obstajata dva gradova, 'De Kelder' ('Klet') in [[Grad Slangenburg|Slangenburg]].
Mesto ima tri mline na veter. V središču mesta je že omenjeni ''De Walmolen'',<ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=202|title=Nederlandse Molendatabase | De Walmolen, Doetinchem|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> v pritličju katerega je zdaj mestni turistični urad. V Dichterenu je mlin z imenom ''Aurora''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=198|title=Nederlandse Molendatabase | Aurora, Dichteren|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> (latinsko za 'zarja') in vzhodno od mesta mlin z imenom ''Benninkmolen''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=201|title=Nederlandse Molendatabase | Benninkmolen / Velsmolen, Doetinchem|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> Vsi ti mlini so odprti za obiskovalce, običajno odprti za vse en dan v tednu zjutraj, ob drugih urah pa po dogovoru.
Nekaj drugih pomembnih zgradb v mestu je ''Amphion-Theatre'', ''Gruitpoort'', velik kulturni center, ''Rietveld Lyceum'', največja srednja šola v Doetinchemu in urad davčne uprave.
Doetinchem ima profesionalno nogometno ekipo De Graafschap ("Grofija"). Domovanje De Graafschap je bilo popolnoma prenovljeno, da bi ga spremenili v areno s sedeži. Tribune so v celoti pokrite, streha pa je pobarvana v modro-belo klubsko barvo.
Mesto ima pokriti bazen Rozengaarde. Aprila ali maja organizirajo lokalni večerni štiridnevni maraton.
== Festivali ==
Doetinchem ima letni festival uličnega gledališča ''Buitengewoon'' (Izjemno) in Mestni festival, velik festival z glasbenimi nastopi, gledališčem, karnevalom in ognjemeti.
== Pomembni prebivalci ==
[[Slika:Verhuell.jpg|sličica|202x202_pik| Karel Hendrik Ver Huell]]
* Frederik Johan van Baer, lord Slangenburga (1645–1713), nizozemski vojaški častnik
* Carel Hendrik Ver Huell (rojen 1764), nizozemski in kasneje francoski admiral in državnik
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Havezathe Hagen.jpg|Doetinchem, grad
Slika:Doetinchem, Benninkmolen foto19 2011-03-02 14.15.jpg|Doetinchem, mlin na veter: [[Benninkmolen, Doetinchem|Benninkmolen]]
Slika:Doetinchem, de Walmolen RM10388 IMG 4838 2020-04-19 15.27.jpg|Doetinchem, mlin na veter:
Slika:Doetinchem, de D-toren foto4 2012-07-22 15.09.jpg|Doetinchem, [[Street art|ulična umetnost]] : de D-toren
Slika:Doetinchem Joodse begraafplaats.jpg|[[Jewish cemetery|Judovsko pokopališče]] Doetichem
</gallery>
== Sklici ==
== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}
* {{Uradno spletno mesto|http://www.doetinchem.nl}}
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
kvis8eb1s6l2y9f4w1irhw6fd4g8btp
5723118
5723090
2022-07-24T10:37:10Z
JozefD
5744
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Doetinchem|native_name={{native name|act|Deutekem}}|settlement_type=[[Seznam mest na Nizozemskem po provincah|Mesto]] in [[občina]]
<!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline=Doetinchem, Sint Catharinakerk RM13084 in straatzicht foto7 2012-07-22 14.54.jpg|image_alt=|image_caption=Cerkev v Doetinchem|image_flag=Flag of Doetinchem.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Doetinchem.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=|map_alt=Prikaz položaja Doetinchem na zemljevidu občin v Gelderlandu|map_caption=Lokacija v Gelderlandu|pushpin_map=Nizozemska|pushpin_relief=1|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Province na Nizozemskem|Provinca]]|subdivision_name1=[[Gelderland]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web
|url = http://www.doetinchem.nl/bestuur-organisatie/samenstelling-college_42627/item/burgemeester-ne-niels-joosten-bc_49575.html
|title = Burgemeester N.E. (Niels) Joosten bc.
|language = nl
|publisher = Gemeente Doetinchem
|access-date = 23 June 2014
|url-status = dead
|archive-url = https://web.archive.org/web/20140714230454/http://www.doetinchem.nl/bestuur-organisatie/samenstelling-college_42627/item/burgemeester-ne-niels-joosten-bc_49575.html
|archive-date = 14 July 2014}}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[People's Party for Freedom and Democracy|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Mark Boumans]]
<!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref>
<!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Doetinchem}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Doetinchem}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Doetinchem}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web
|url = http://www.ahn.nl/postcodetool
|title = Postcodetool for 7001EW
|language = nl
|author = <!--Staff writer(s); no by-line.-->
|work = Actueel Hoogtebestand Nederland
|publisher = Het Waterschapshuis
|access-date = 23 June 2014}}</ref>|elevation_m=14|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Doetinchem}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Doetinchem}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Doetinchemmer
<!-- Other information -->|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=7000–7011, 7030–7031|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0314, 0315|website={{URL|1=http://www.doetinchem.nl}}|footnotes=}}
[[Slika:Doetinchem-plaats-OpenTopo.jpg|sličica| Nizozemski topografski zemljevid Doetinchema, marec 2014]]
'''Doetinchem''' ({{IPA-nl|ˈdutɪŋxəm|-|Nl-Doetinchem.ogg}}; nizkosaksonsko: {{Jezik|act|Deutekem}}) je mesto in občina na vzhodu [[Nizozemska|Nizozemske]]. Nahaja se ob reki [[Stari IJssel|Oude IJssel]] (Stari IJssel) v delu province [[Gelderland]], imenovanem [[Achterhoek]]. Občina je imela leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 57,555 prebivalcev in obsega površino 79,66 km<sup>2</sup>, od tega 0,6 km<sup>2</sup> je voda. Zaradi tega je Doetinchem največje mesto (po številu prebivalcev) v [[Achterhoek]]u.
1. januarja 2005 je občinsko prestrukturiranje združilo sosednjo občino Wehl in območje Zelhelmse Broek z Doetinchemom.
== Populacijski centri ==
Organizacija lokalne uprave na Nizozemskem je zapletena in natančna (glej statistiko občin in držav,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sdu.nl/staatscourant/gemeentes/gemprovin.htm|title=www.sdu.nl|accessdate=30 January 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050208020247/http://www.sdu.nl/staatscourant/gemeentes/gemprovin.htm|archivedate=8 February 2005}}</ref> kjer so občine razdeljene na različne entitete. Občino Doetinchem sestavljajo:
Mesto ('stad'):
* Doetinchem
Soseske ('wijken'):
* Centrum
* Bezelhorst
* Oosseld
* Dichteren
* Overstegen
* De Huet
* De Hoop
* Oosseld
* Schöneveld &amp; Muziekbuurt
Okrožja ('buurtschappen'):
* Gaanderen
* Wehl
* IJzevoorde
* Langerak
* {{Medjezikovna povezava|Wijnbergen (Doetinchem)|nl|Wijnbergen (Doetinchem)}}
* Nieuw-Wehl
Wehl je bil ločena občina (s približno 6750 prebivalci, vključno z Nieuw-Wehlom) do 31. decembra 2004, ko se je združil z občino Doetinchem.
== Zgodovina ==
[[Slika:Kasteel_slangenburg.jpg|levo|sličica| Grad Slangenburg]]
Iz arheoloških najdb lobanj, črepinj keramike in kremenčevih konic puščic je znano, da je bilo območje naseljeno pred več kot 11.000 leti. Tem prazgodovinskim lovcem so sledila [[Kelti|keltska]] in germanska plemena, kot so [[Franki]] in [[Sasi]]. Najdeni so bili [[Starorimska civilizacija|rimski]] kovanci, obstajajo pa tudi arheološki dokazi, da so [[Vikingi]] plenili na tem območju.
Ime Doetinchem se prvič omenja v dokumentu iz leta 838, ki omenja vilo Duetinghem, naselje z majhno cerkvijo. Leta 887 se ponovno omenja 'Deutinkem', trdnjava s cerkvijo, ki je bila dana takratnemu [[Škofija Utrecht (695–1580)|utrechtskemu škofu]]. Črkovanje se je skozi stoletja spreminjalo, pri čemer so "Duttichem", "Duichingen" in "Deutekom" le nekateri primeri.
Dolgo časa je bil Doetinchem majhen kraj, okoli leta 1100 pa je začel rasti in po večkratnih poskusih plenilcev je bilo zgrajeno mestno obzidje. Leta 1236 je Doetinchemu podelil mestne pravice ('stadsrechten') grof Oton II. Gelderski in Zutphenski, v zameno pa je mesto zagotovilo davke in vojake za grofovo vojsko. Poleg tega je novi mestni svet objavil mestna pravila, kodificirana v 'Keurboek van Doetinchem' (Knjiga pravil Doetinchema), ki je določala stroge kazni za kršitve.
Leta 1226 se je Doetinchem soočal z vse večjo nevarnostjo plenilcev, zato so mestno obzidje dvignili za meter. V obzidju so bile štiri ovire, ki so jih kot šibke točke sčasoma nadomestile štiri velika mestna vrata, znana kot Hamburgerpoort (zgrajena 1302), Waterpoort, Gruitpoort in Hezenpoort. Kasneje so okrog obzidja izkopali jarek in spredaj zgradili obzidje; osrednji mestni mlin na veter, 'walmolen' (nizozemsko 'wal'=obzidje, 'molen'=mlin), stoji na ostankih tega obzidja. Kljub tej obrambi je bil Doetinchem večkrat oblegan in med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] (1568–1648) dvakrat oblegan in osvojen. Vendar so sčasoma zidovi postali odvečni (ali morda neučinkoviti) in leta 1672 so jih podrli. Vendar so šele v drugi polovici 19. stoletja odstranili mestna vrata in večji del obzidja.
Od zgodnjih let je bil Doetinchem pomembna tržnica za kmete, kjer so prodajali svoje izdelke; tržnica je potekala na osrednjem trgu Simonsplein vse do druge svetovne vojne.
Doetinchem je doletelo kar nekaj katastrof. Poleg zgoraj omenjenih obleganj, je leta 1527 velik požar uničil večji del mesta, vključno z mestnim arhivom (kar pomeni, da so številni prejšnji datumi v zgodovini Doetinchema nekoliko nezanesljivi), leta 1580 pa je večino mesta pokončala kuga. Občasno so bile tudi poplave. Kljub temu, da je Doetinchem le 10 km od nemške meje, ker Nizozemska ni bila vpletena v prvo svetovno vojno, Doetinchem v tem času ni utrpel drugega kot napotitev nekaj mejnih straž. Tudi med drugo svetovno vojno je bil Doetinchem sprva dokaj lahkoten; tam je bila le majhna nemška okupacijska sila in mesto se je celo izognilo najhujšim posledicam zimske lakote 1944. Vendar so bili nekateri zaporniki usmrčeni, potem ko so bili vpleteni v ustrelitev pomembnega nemškega častnika v mestu Putten s strani nizozemskega odpora, in katastrofalno, marca in aprila 1945 je bilo središče Doetinchema v veliki meri uničeno zaradi zavezniškega bombardiranja, ki je bilo bodisi namenjeno bližnjim Nemškim mestom ali, kot pravijo nekateri, naj bi uničil nemško obrambo v Doetinchemu. Kaj od obeh je res, ni bilo nikoli zares razjasnjeno in še vedno potekajo razprave o resničnih namenih bombardiranja. Samo mesto so leta 1945 po kratki bitki osvobodile kanadske enote Calgary Highlanderjev.
Leta 2018 je pisatelj Karel Berkhuysen raziskoval zavezniško bombardiranje. Ugotovil je, da so Nemci v preurejeni šoli raziskovali jedrsko fisijo. Te informacije so bile takrat posredovane zaveznikom.
V desetletjih po vojni je Doetinchem rasel in v nekaj letih prerasel svoje "konkurente" v [[Achterhoek]]u, to so bili [[Doesburg]], [[Winterswijk]] in [[Zutphen]]. Nizozemsko podjetje [[Philips]] je nekaj let imelo tovarno v mestu. Od leta 2003 do 2005 je mesto izjemno raslo, ko so bila zgrajena nova okrožja, kot je Dichteren, in ker Doetinchem v svojo občino vključuje odročne vasi, kot je Wehl. Leta 2011 je mesto še vedno rastlo. Z izgradnjo novega okrožja, kot sta ''het Loo'' in ''Isseldoks'', ter odprtjem povsem novega gledališča in kina je Doetinchem največje rastoče mesto v Gelderlandu.
== Pomembne zgradbe v Doetinchemu ==
Glavna cerkev na osrednjem trgu, cerkev sv. Katarine (Catharinakerk), je bila med bombardiranjem v drugi svetovni vojni praktično uničena, obnova pa je trajala od leta 1948 do 1963. Čeprav je bila prvotno rimskokatoliška cerkev, je leta 1591 postala nizozemska reformirana. Obstajata dva gradova, 'De Kelder' ('Klet') in [[Grad Slangenburg|Slangenburg]].
Mesto ima tri mline na veter. V središču mesta je že omenjeni ''De Walmolen'',<ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=202|title=Nederlandse Molendatabase | De Walmolen, Doetinchem|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> v pritličju katerega je zdaj mestni turistični urad. V Dichterenu je mlin z imenom ''Aurora''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=198|title=Nederlandse Molendatabase | Aurora, Dichteren|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> (latinsko za 'zarja') in vzhodno od mesta mlin z imenom ''Benninkmolen''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.molendatabase.nl/nederland/molen_e.php?nummer=201|title=Nederlandse Molendatabase | Benninkmolen / Velsmolen, Doetinchem|publisher=Molendatabase.nl|accessdate=27 April 2013}}</ref> Vsi ti mlini so odprti za obiskovalce, običajno odprti za vse en dan v tednu zjutraj, ob drugih urah pa po dogovoru.
Nekaj drugih pomembnih zgradb v mestu je ''Amphion-Theatre'', ''Gruitpoort'', velik kulturni center, ''Rietveld Lyceum'', največja srednja šola v Doetinchemu in urad davčne uprave.
Doetinchem ima profesionalno nogometno ekipo De Graafschap ("Grofija"). Domovanje De Graafschap je bilo popolnoma prenovljeno, da bi ga spremenili v areno s sedeži. Tribune so v celoti pokrite, streha pa je pobarvana v modro-belo klubsko barvo.
Mesto ima pokriti bazen Rozengaarde. Aprila ali maja organizirajo lokalni večerni štiridnevni maraton.
== Festivali ==
Doetinchem ima letni festival uličnega gledališča ''Buitengewoon'' (Izjemno) in Mestni festival, velik festival z glasbenimi nastopi, gledališčem, karnevalom in ognjemeti.
== Pomembni prebivalci ==
[[Slika:Verhuell.jpg|sličica|202x202_pik| Karel Hendrik Ver Huell]]
* Frederik Johan van Baer, lord Slangenburga (1645–1713), nizozemski vojaški častnik
* Carel Hendrik Ver Huell (rojen 1764), nizozemski in kasneje francoski admiral in državnik
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Havezathe Hagen.jpg|Doetinchem, grad
Slika:Doetinchem, Benninkmolen foto19 2011-03-02 14.15.jpg|Doetinchem, mlin na veter: [[Benninkmolen, Doetinchem|Benninkmolen]]
Slika:Doetinchem, de Walmolen RM10388 IMG 4838 2020-04-19 15.27.jpg|Doetinchem, mlin na veter:
Slika:Doetinchem, de D-toren foto4 2012-07-22 15.09.jpg|Doetinchem, [[Street art|ulična umetnost]] : de D-toren
Slika:Doetinchem Joodse begraafplaats.jpg|[[Jewish cemetery|Judovsko pokopališče]] Doetichem
</gallery>
== Sklici ==
== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}
* {{Uradno spletno mesto|http://www.doetinchem.nl}}
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
dx7m0v6g6av9yvxf9cdz3wrskev6j64
Pivovarna Grolsch
0
521575
5723064
2022-07-24T08:48:00Z
Yerpo
8417
Yerpo je premaknil stran [[Pivovarna Grolsch]] na [[Grolsch]]: pmm ni potrebe po razločevanju
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Grolsch]]
2z2q58bcixsj5jez6whrmin660iipvm
Sveti Sebastijan (Bernini)
0
521576
5723075
2022-07-24T09:21:26Z
Ljuba brank
92351
nov iz it wiki
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox artwork
| title = Sveti Sebastjan
| image_file = Gianlorenzo bernini, san sebastiano, 1616-17 (museo thyssen-bornemisza) 01.jpg
| caption =
| painting_alignment =
| image_size = 220px
| alt =
| other_language_1 =
| other_title_1 =
| other_language_2 =
| other_title_2 =
| artist = [[Gian Lorenzo Bernini]]
| catalogue = 4
| year = 1617–18
| type = kip
| material = [[marmor]]
| subject =
| height_metric = naravna velikost
| width_metric =
| length_metric =
| diameter_metric =
| dimensions =
| metric_unit =
| condition =
| city = [[Madrid]]
| museum = Museo Nacional Thyssen-Bornemisza
| accession =
| coordinates =
| owner =
| url =
}}
'''''Sveti Sebastijan''''' je kip, delo [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]], ki ga hrani muzej Thyssen-Bornemisza v [[Madrid]]u.
== Opis ==
Kip, ki so ga naročili [[Rodbina Barberini|Barberiniji]], je bil 29. decembra 1617 plačan s petdeset scudov in je bil verjetno namenjen zasebni kapeli San Sebastiano poleg kapele družine Barberini v baziliki [[Sant'Andrea della Valle]] v [[Rim]]u, na mestu, kjer je po [[hagiografija|hagiografiji]] bilo svetnikovo telo najdeno znotraj [[Cloaca Maxima]].
Delo predstavlja eno od prelomnic v kiparjevem šolanju v samostojno usmeritev njegovega sloga glede na očetovega.
Oblika telesa se na precej dolgočasen način prepusti teži in agoniji in kaže določeno podobnost s podobami Kristusa v ''[[Pietà]]'' michelangelovega izvora, kot v ''[[Polaganje v grob (Michelangelo)|Bandinijevi Pietà]]'', ki bo v drugi polovici 16. stoletja in v naslednjem postala običajni vzor tudi za slikarstvo. Naročnik Vincenzo Giustiniani (italijanski bankir, zbiralec umetnin in intelektualec) je Berniniju naročil, naj dokonča nedokončan [[Michelangelo]]v kip, in v letih njegovega šolanja mu je poleg sodobnega slikarstva in helenističnega kiparstva vir navdiha tudi Michelangelova umetnost.
Dramatičnost svetnikovega mučeništva je omehčana z mehkobo modelacije, ki spominja tudi na Correscovo sliko in na novejšo Rubensovo sliko, ki je pred nekaj leti nastala v Rimu, v umirjenem načinu, v katerem svetloba počiva na površini, tudi izboljšanje anatomije, daje temu delu izjemno kakovost svetlobe. Berninijeva skulptura prvič daje prednost pogledu z natančne strani, z desne, s katere lahko v celoti opazujemo padajočo pot mučenikovega telesa. Skozi celotno kariero bo Bernini tako v kiparskih kot arhitekturnih delih z veliko natančnostjo skrbel za optično kvaliteto svojih stvaritev, ki vedno izkazujejo privilegiran zorni kot.
Skulptura je na ogled v muzeju Thyssen-Bornemisza v Madridu kot dolgoročna izposoja iz zasebne zbirke. <ref name="wittkower-232">Wittkower 1955, p. 232.</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
*Avery, Charles (1997). Bernini: Genius of the Baroque. London: Thames and Hudson. ISBN 9780500286333.
*Baldinucci, Filippo (2006) [1682]. The Life of Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271730769.
*Bernini, Domenico (2011) [1713]. The Life of Giano Lorenzo Bernini. University Park: Pennsylvania State University Press. ISBN 9780271037486.
*Dempsey, Charles (2000). Inventing the Renaissance Putto. Chapel Hill: University of North Carolina. ISBN 9780807826164.
*Mormando, Franco (2011). Bernini: His Life and His Rome. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 9780226538525.
*Wittkower, Rudolf (1955). Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque. London: Phaidon Press. ISBN 9780714837154.
== Zunanje povezave ==
{{commons category|Saint Sebastian by Gianlorenzo Bernini (Museo Thyssen-Bornemisza)}}
*[https://web.archive.org/web/20130705060344/http://www.scultura-italiana.com/Galleria/Bernini%20Gian%20Lorenzo/imagepages/image63.html Gian Lorenzo Bernini - San Sebastiano (Madrid, Museo Thyssen-Bornemisza, 1617)]
*[https://www.museothyssen.org/ Museo Thyssen-Bornemisza]
[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
[[Kategorija:Dela leta 1617]]
lot3hotxv7wc44d6vzzny1o84i77qob
Kategorija:Dela leta 1617
14
521577
5723076
2022-07-24T09:22:51Z
Ljuba brank
92351
nova
wikitext
text/x-wiki
{{Dela po letih|161|7}}
a3uq2qlwdi84bg57pco3v9wrh6xnzof
Slika:Grolsch-Logo.png
6
521579
5723085
2022-07-24T09:45:39Z
A09090091
188929
{{Informacije o datoteki
| Opis = Logotip pivovarne Grolsch
| Vir = http://grolsch.com/
| Datum =
| Kraj =
| Avtor = Grolsch
| Dovoljenje = PU
| Druge različice =
}}
wikitext
text/x-wiki
== Povzetek ==
{{Informacije o datoteki
| Opis = Logotip pivovarne Grolsch
| Vir = http://grolsch.com/
| Datum =
| Kraj =
| Avtor = Grolsch
| Dovoljenje = PU
| Druge različice =
}}
== Licenca ==
{{logo}}
n4hdxxte4ozo1g1iqqghqan5nkwthi6
5723086
5723085
2022-07-24T09:45:58Z
A09090091
188929
/* Licenca */ pp
wikitext
text/x-wiki
== Povzetek ==
{{Informacije o datoteki
| Opis = Logotip pivovarne Grolsch
| Vir = http://grolsch.com/
| Datum =
| Kraj =
| Avtor = Grolsch
| Dovoljenje = PU
| Druge različice =
}}
== Licenca ==
{{logo|članek=Grolsch}}
0i3ktob0yfy38bbxe7xusfji6i02vzn
Doprsni kip papeža Pavla V.
0
521580
5723087
2022-07-24T09:49:19Z
Ljuba brank
92351
nov iz tujih wiki
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox artwork
| title = Doprsni kip papeža Pavla V.
| image_file = Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG
| caption = Bronasta različica doprsnega kipa, København
| painting_alignment =
| image_size = 220px
| alt =
| other_language_1 =
| other_title_1 =
| other_language_2 =
| other_title_2 =
| artist = [[Gian Lorenzo Bernini]]
| catalogue = 6 {{small|(2)}}
| year = 1623
| type = kip
| material = [[carrarski marmor]]
| subject =
| height_metric = 79
| width_metric =
| length_metric =
| diameter_metric =
| dimensions =
| metric_unit = cm
| condition =
| city = [[København]]
| museum = National Gallery of Denmark
| accession =
| coordinates =
| owner = National Gallery of Denmark
| url =
}}
Italijanski umetnik [[Gian Lorenzo Bernini]] je naredil dva '''''doprsna kipa papeža Pavla V.''''' Prvi je trenutno v [[Galerija Borghese|Galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. 1618 je splošno sprejet datum za portret papeža.<ref>{{cite book|last=Wittkower |first=Rudolf |title=Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque |publisher=Phaidon Press |location=London |page=233 |year=1997 |edition= 4th }}</ref> Leta 2015 je muzej J. Paul Getty v [[Los Angeles]]u pridobil drugi doprsni kip.<ref name="getty">{{Cite web|title=News from the Getty {{!}} J. Paul Getty Museum is Acquiring Recently Rediscovered Bernini |url=http://news.getty.edu/press-materials/press-releases/acquisition-bernini.htm |website=news.getty.edu |access-date=2015-06-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150620141140/http://news.getty.edu/press-materials/press-releases/acquisition-bernini.htm |archive-date=2015-06-20 }}</ref> Ustvaril ga je Bernini leta 1621, kmalu po smrti Pavla V., naročil pa ga je njegov nečak, kardinal Scipione Borghese. Bronasta različica te skulpture obstaja v Statens Museum for Kunst v Kopenhagnu na Danskem.<ref name="kulturarv">{{cite web|title=Buste af Pave Paul V Borghese (1552, Pave 1605-1621) |work=Kulturstyrelsen |url=https://www.kulturarv.dk/kid/VisVaerk.do?vaerkId=529988 |access-date=15 August 2013}}</ref>
== Različice ==
=== Prva različica ===
Izdelal jo je Bernini okoli 1619-1620, neposredno naročil papež sam, papež pa jo je hranil v svoji spalnici do svoje smrti leta 1621. Po tem datumu so jo hranili v Palazzo Borghese v Ripetti in kasneje v "galeriji" Vila Borghese do leta 1893, ko je bila s pripisom Alessandru Algardiju prodana na dražbi, ki jo je v Rimu med 13. in 24. marcem istega leta prodala antikvariatska galerija Vincenza Capobianchija (Rim 1836-1928), slikarja in trgovca z umetnostjo, z drugimi umetninami iz zbirke Borghese. Takoj po dražbi leta 1893 je skulptura prešla v zasebno zbirko na Dunaju, kot je mnogo let kasneje poudaril Italo Faldi, verjetno na priporočilo Antonia Muñoza, od konca 19. stoletja pa se je za njo dokončno izgubila sled.<ref name=Petrucci>F.Petrucci, ''UN BERNINI RISCOPERTO Il busto in marmo di Paolo V'' in Studi di Storia dell'arte 26/2015, pp.201-214</ref> Francesco Petrucci <ref>https://www.ilgiornaledellarte.com/articoli/2015/7/124753.html</ref>, eden od Berninijevih vodilnih strokovnjakov, ga je ponovno odkril in ponovno pripisal Berniniju, zdaj pa je v muzeju Getty v Malibùju.
=== Druga različica ===
Izdelana okoli leta 1622 po naročilu kardinala Scipioneja Borgheseja po papeževi smrti in ne leta 1618, kot se je dolgo verjelo, je manjša od drugih dveh različic. Slogovno je korzet bližje portretom iz zgodnjih 1620-ih kot tistim iz prejšnjega desetletja, kot je ustrezno poudaril Andrea Bacchi, ki je predlagal datacijo v 1622-1623. Pomanjkanje šarenice in zenice v očesnih jabolkih je motiv, ki se običajno uporablja pri posmrtnih portretih, tako kot sam Bernini za portrete monsignorja Francesca Barberinija (Washington, Narodna galerija umetnosti) in Antonia Barberinija (Rim, Narodna galerija antične umetnosti, Palazzo Barberini). Hranijo ga v galeriji Borghese v Rimu.
=== Tretja različica ===
Kardinal Scipione Borghese je okoli leta 1623, po izvedbi prejšnjih dveh marmornih doprsnih kipov, "po naročilu viteza Bernina" in pod njegovim vodstvom pri ustanovitelju Sebastianu Sebastianiju naročil bronasti doprsni kip papeža. Bronasti doprsni kip, prodan leta 1892 na dražbi Giacominijeve in Capobianchijeve zbirke Borghese, prav tako pripisan Alessandru Algardiju, je bil pozneje združen v Državnim muzejem za umetnost v Københavnu.
<gallery>
File:Bust of Pope Paul V.jpg|Doprsni kip papeža Pavla V., 1621, Getty Center
File:Gianlorenzo bernini, busto di papa paolo V, 1622-23 circa (gall. borghese) 02.jpg| Doprsni kip papeža Pavla V., 1622-23, Galerija Borghese, Rim
</gallery>
== Ponovno odkritje drugega doprsnega kipa ==
Večino 20. stoletja je drugi doprsni kip veljal za izgubljenega. Družina Borghese ga je prodala leta 1893, umetnostni zgodovinar pa je leta 1916 na Dunaju zabeležil njegov obstoj. Vendar pa je bilo malo več znanega o prisotnosti doprsnega kipa, dokler se ni pojavil na dražbi na Slovaškem leta 2014 – kos je bil v zasebna zbirka slovaškega umetnika Ernesta Zmetáka.<ref>{{Cite news|title = Getty got it, good|url = https://www.economist.com/news/books-and-arts/21656128-important-17th-century-carving-gets-attention-it-merits-last-getty-got-it-good|newspaper = The Economist|access-date = 2015-07-25|issn = 0013-0613}}</ref> Ne da bi ga prodajalci prepoznali, ga je kupil prebivalec Bratislave, Clément Guenebeaud, ki je nato doprsni kip prek Sotheby's prodal sedanjemu imetniku, muzeju Getty.<ref>{{Cite web|title = Slovak auction house sold original bust by Bernini|url = http://spectator.sme.sk/c/20058936/slovak-auction-house-sold-original-bust-by-bernini.html|access-date = 2015-07-25|first = Petit Press|last = a.s.}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* https://www.economist.com/news/books-and-arts/21656128-important-17th-century-carving-gets-attention-it-merits-last-getty-got-it-good
* http://spectator.sme.sk/c/20058936/slovak-auction-house-sold-original-bust-by-bernini.html
* http://www.rozhlas.cz/zpravy/vytvarno/_zprava/sochu-od-berniniho-prodali-na-slovensku-za-zlomek-ceny-nepoznali-ze-jde-o-original--1514007
* http://www.tyzden.sk/spolocnost/25227/kulturny-skandal-aky-tu-dlho-nebol/
* http://www.soga.sk/aukcie-obrazy-diela-umenie-starozitnosti/aktuality/berniniho-busta-papeza-stanovisko-vedenia-aukcnej-spolocnosti-soga
[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
[[Kategorija:Dela leta 1620]]
[[Kategorija:Dela leta 1622]]
[[Kategorija:Dela leta 1623]]
ex1dyfk8l3dv9rle8gk5udh3grru9wi
5723088
5723087
2022-07-24T09:50:10Z
Ljuba brank
92351
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox artwork
| title = Doprsni kip papeža Pavla V.
| image_file = Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG
| caption = Bronasta različica doprsnega kipa, København
| painting_alignment =
| image_size = 220px
| alt =
| other_language_1 =
| other_title_1 =
| other_language_2 =
| other_title_2 =
| artist = [[Gian Lorenzo Bernini]]
| catalogue = 6 {{small|(2)}}
| year = 1623
| type = kip
| material = [[bron]]
| subject =
| height_metric = 79
| width_metric =
| length_metric =
| diameter_metric =
| dimensions =
| metric_unit = cm
| condition =
| city = [[København]]
| museum = National Gallery of Denmark
| accession =
| coordinates =
| owner = National Gallery of Denmark
| url =
}}
Italijanski umetnik [[Gian Lorenzo Bernini]] je naredil dva '''''doprsna kipa papeža Pavla V.''''' Prvi je trenutno v [[Galerija Borghese|Galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. 1618 je splošno sprejet datum za portret papeža.<ref>{{cite book|last=Wittkower |first=Rudolf |title=Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque |publisher=Phaidon Press |location=London |page=233 |year=1997 |edition= 4th }}</ref> Leta 2015 je muzej J. Paul Getty v [[Los Angeles]]u pridobil drugi doprsni kip.<ref name="getty">{{Cite web|title=News from the Getty {{!}} J. Paul Getty Museum is Acquiring Recently Rediscovered Bernini |url=http://news.getty.edu/press-materials/press-releases/acquisition-bernini.htm |website=news.getty.edu |access-date=2015-06-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150620141140/http://news.getty.edu/press-materials/press-releases/acquisition-bernini.htm |archive-date=2015-06-20 }}</ref> Ustvaril ga je Bernini leta 1621, kmalu po smrti Pavla V., naročil pa ga je njegov nečak, kardinal Scipione Borghese. Bronasta različica te skulpture obstaja v Statens Museum for Kunst v Kopenhagnu na Danskem.<ref name="kulturarv">{{cite web|title=Buste af Pave Paul V Borghese (1552, Pave 1605-1621) |work=Kulturstyrelsen |url=https://www.kulturarv.dk/kid/VisVaerk.do?vaerkId=529988 |access-date=15 August 2013}}</ref>
== Različice ==
=== Prva različica ===
Izdelal jo je Bernini okoli 1619-1620, neposredno naročil papež sam, papež pa jo je hranil v svoji spalnici do svoje smrti leta 1621. Po tem datumu so jo hranili v Palazzo Borghese v Ripetti in kasneje v "galeriji" Vila Borghese do leta 1893, ko je bila s pripisom Alessandru Algardiju prodana na dražbi, ki jo je v Rimu med 13. in 24. marcem istega leta prodala antikvariatska galerija Vincenza Capobianchija (Rim 1836-1928), slikarja in trgovca z umetnostjo, z drugimi umetninami iz zbirke Borghese. Takoj po dražbi leta 1893 je skulptura prešla v zasebno zbirko na Dunaju, kot je mnogo let kasneje poudaril Italo Faldi, verjetno na priporočilo Antonia Muñoza, od konca 19. stoletja pa se je za njo dokončno izgubila sled.<ref name=Petrucci>F.Petrucci, ''UN BERNINI RISCOPERTO Il busto in marmo di Paolo V'' in Studi di Storia dell'arte 26/2015, pp.201-214</ref> Francesco Petrucci <ref>https://www.ilgiornaledellarte.com/articoli/2015/7/124753.html</ref>, eden od Berninijevih vodilnih strokovnjakov, ga je ponovno odkril in ponovno pripisal Berniniju, zdaj pa je v muzeju Getty v Malibùju.
=== Druga različica ===
Izdelana okoli leta 1622 po naročilu kardinala Scipioneja Borgheseja po papeževi smrti in ne leta 1618, kot se je dolgo verjelo, je manjša od drugih dveh različic. Slogovno je korzet bližje portretom iz zgodnjih 1620-ih kot tistim iz prejšnjega desetletja, kot je ustrezno poudaril Andrea Bacchi, ki je predlagal datacijo v 1622-1623. Pomanjkanje šarenice in zenice v očesnih jabolkih je motiv, ki se običajno uporablja pri posmrtnih portretih, tako kot sam Bernini za portrete monsignorja Francesca Barberinija (Washington, Narodna galerija umetnosti) in Antonia Barberinija (Rim, Narodna galerija antične umetnosti, Palazzo Barberini). Hranijo ga v galeriji Borghese v Rimu.
=== Tretja različica ===
Kardinal Scipione Borghese je okoli leta 1623, po izvedbi prejšnjih dveh marmornih doprsnih kipov, "po naročilu viteza Bernina" in pod njegovim vodstvom pri ustanovitelju Sebastianu Sebastianiju naročil bronasti doprsni kip papeža. Bronasti doprsni kip, prodan leta 1892 na dražbi Giacominijeve in Capobianchijeve zbirke Borghese, prav tako pripisan Alessandru Algardiju, je bil pozneje združen v Državnim muzejem za umetnost v Københavnu.
<gallery>
File:Bust of Pope Paul V.jpg|Doprsni kip papeža Pavla V., 1621, Getty Center
File:Gianlorenzo bernini, busto di papa paolo V, 1622-23 circa (gall. borghese) 02.jpg| Doprsni kip papeža Pavla V., 1622-23, Galerija Borghese, Rim
</gallery>
== Ponovno odkritje drugega doprsnega kipa ==
Večino 20. stoletja je drugi doprsni kip veljal za izgubljenega. Družina Borghese ga je prodala leta 1893, umetnostni zgodovinar pa je leta 1916 na Dunaju zabeležil njegov obstoj. Vendar pa je bilo malo več znanega o prisotnosti doprsnega kipa, dokler se ni pojavil na dražbi na Slovaškem leta 2014 – kos je bil v zasebna zbirka slovaškega umetnika Ernesta Zmetáka.<ref>{{Cite news|title = Getty got it, good|url = https://www.economist.com/news/books-and-arts/21656128-important-17th-century-carving-gets-attention-it-merits-last-getty-got-it-good|newspaper = The Economist|access-date = 2015-07-25|issn = 0013-0613}}</ref> Ne da bi ga prodajalci prepoznali, ga je kupil prebivalec Bratislave, Clément Guenebeaud, ki je nato doprsni kip prek Sotheby's prodal sedanjemu imetniku, muzeju Getty.<ref>{{Cite web|title = Slovak auction house sold original bust by Bernini|url = http://spectator.sme.sk/c/20058936/slovak-auction-house-sold-original-bust-by-bernini.html|access-date = 2015-07-25|first = Petit Press|last = a.s.}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* https://www.economist.com/news/books-and-arts/21656128-important-17th-century-carving-gets-attention-it-merits-last-getty-got-it-good
* http://spectator.sme.sk/c/20058936/slovak-auction-house-sold-original-bust-by-bernini.html
* http://www.rozhlas.cz/zpravy/vytvarno/_zprava/sochu-od-berniniho-prodali-na-slovensku-za-zlomek-ceny-nepoznali-ze-jde-o-original--1514007
* http://www.tyzden.sk/spolocnost/25227/kulturny-skandal-aky-tu-dlho-nebol/
* http://www.soga.sk/aukcie-obrazy-diela-umenie-starozitnosti/aktuality/berniniho-busta-papeza-stanovisko-vedenia-aukcnej-spolocnosti-soga
[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
[[Kategorija:Dela leta 1620]]
[[Kategorija:Dela leta 1622]]
[[Kategorija:Dela leta 1623]]
h9bphc20br253jusv8zd6ys7fd2wud6
Stari IJssel
0
521581
5723089
2022-07-24T09:52:06Z
JozefD
5744
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1048985583|Oude IJssel]]«
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Reka|name=Stari (Oude) IJssel|name_native=|name_native_lang=|name_other=Issel|name_etymology=<!---------------------- IMAGE & MAP -->|image=Isselbrücke Doetinchem.jpg|image_size=|image_caption=Most pri Doetinchemu|map=|map_size=|map_caption=|pushpin_map=|pushpin_map_size=|pushpin_map_caption=<!---------------------- LOCATION -->|subdivision_type1=Države|subdivision_name1=[[Nizozemska]] in [[Nemčija]]|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|subdivision_type4=|subdivision_name4=|subdivision_type5=|subdivision_name5=<!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS -->|length=81.7 km|width_min=|width_avg=|width_max=|depth_min=|depth_avg=|depth_max=|discharge1_location=[[Doesburg]]|discharge1_min=|discharge1_avg=10.5 m3/s|discharge1_max=<!---------------------- BASIN FEATURES -->|source1=|source1_location=pri kraju [[Raesfeld]], [[Vestfalija]], [[Nemčija]]|source1_coordinates={{coord|51|47|40.6|N|6|49|49.8|E|display=inline}}|source1_elevation=55.5 m <ref name=oij>[http://www.wrij.nl/statisch/oude-ijssel/kopie-watersysteem-0/algemeen/ Beheersgebied Oude IJssel], Waterschap Rijn en IJssel (in Dutch)</ref>|mouth=|mouth_location=pri [[Doesburg]]u, v [[IJssel]], [[Gelderland]], [[Nizozemska]]|mouth_coordinates={{coord|52|0|45.9|N|6|7|40.9|E|display=inline,title}}|mouth_elevation=5 m|progression=|river_system=|basin_size=1214 km2|tributaries_left=Waalse Water|tributaries_right=[[Bocholter Aa]] → Aa Strang, [[Schlinge (reka)]] → Bielheimerbeek|custom_label=|custom_data=|extra=}}
'''Stari IJssel''' ([[nizozemščina]], {{IPA-nl|ˌʌudə ˈʔɛisəl|pron}}, dobesedno ''stari IJssel'' ) ali '''Issel''' ([[Nemščina|nemško]], {{IPA-de|ˈɪsl̩|pron}} ) je [[reka]] v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]] približno 82 km dolga. Je desni pritok reke [[IJssel]]. ''Oude IJssel'' je v nizozemščini "stari IJssel"; Stari IJssel je bil zgornji tok IJssel, dokler ni bila izkopana povezava z [[Ren|Renom]], verjetno v [[Starorimska civilizacija|rimski dobi]] .
Zaradi te povezave je Ren največ prispeval k toku IJssela, čeprav je le relativno majhna količina celotnega toka Rena prišla v sistem. Različni pritoki lahko včasih dodajo vodo celotnemu toku reke, na primer Berkel in Schipbeek. Reka IJssel je edini rokav [[Delta Ren–Meuse–Šelda|delte Rena]], ki pridobiva pritoke, namesto da bi polnila razvodne reke. Slednje se zgodi le na zadnjem delu reke, kjer nastane majhna delta IJssela.
Stari IJssel se začne blizu Borkena v [[Severno Porenje-Vestfalija|Severnem Porenju-Vestfaliji]] v Nemčiji. Teče proti jugozahodu, dokler skoraj ne doseže Rena blizu Wesela, nato pa zavije proti severozahodu. Za Isselburgom prečka mejo z Nizozemsko in vstopi v pokrajino [[Gelderland]]. Teče skozi [[Doetinchem]] in se v Doesburgu združi z reko IJssel.
== Sklici ==
[[Kategorija:Reke v Nemčiji]]
[[Kategorija:Reke na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
la82xva1xi6y1wm12ht4hwyt7tip0k6
5723099
5723089
2022-07-24T10:00:08Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Reka|name=Stari (Oude) IJssel|name_native=|name_native_lang=|name_other=Issel|name_etymology=<!---------------------- IMAGE & MAP -->|image=Isselbrücke Doetinchem.jpg|image_size=|image_caption=Most pri Doetinchemu|map=|map_size=|map_caption=|pushpin_map=|pushpin_map_size=|pushpin_map_caption=<!---------------------- LOCATION -->|subdivision_type1=Države|subdivision_name1=[[Nizozemska]] in [[Nemčija]]|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=|subdivision_name3=|subdivision_type4=|subdivision_name4=|subdivision_type5=|subdivision_name5=<!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS -->|length=81.7 km|width_min=|width_avg=|width_max=|depth_min=|depth_avg=|depth_max=|discharge1_location=[[Doesburg]]|discharge1_min=|discharge1_avg=10.5 m3/s|discharge1_max=<!---------------------- BASIN FEATURES -->|source1=|source1_location=pri kraju [[Raesfeld]], [[Vestfalija]], [[Nemčija]]|source1_coordinates={{coord|51|47|40.6|N|6|49|49.8|E|display=inline}}|source1_elevation=55.5 m <ref name=oij>[http://www.wrij.nl/statisch/oude-ijssel/kopie-watersysteem-0/algemeen/ Beheersgebied Oude IJssel], Waterschap Rijn en IJssel (in Dutch)</ref>|mouth=|mouth_location=pri [[Doesburg]]u, v [[IJssel]], [[Gelderland]], [[Nizozemska]]|mouth_coordinates={{coord|52|0|45.9|N|6|7|40.9|E|display=inline,title}}|mouth_elevation=5 m|progression=|river_system=|basin_size=1214 km2|tributaries_left=Waalse Water|tributaries_right=[[Bocholter Aa]] → Aa Strang, [[Schlinge (reka)]] → Bielheimerbeek|custom_label=|custom_data=|extra=}}
'''Stari IJssel''' ([[nizozemščina]], {{IPA-nl|ˌʌudə ˈʔɛisəl|pron}}, dobesedno ''stari IJssel'') ali '''Issel''' ([[Nemščina|nemško]], {{IPA-de|ˈɪsl̩|pron}}) je [[reka]] v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in je dolga približno 82 km. Je desni pritok reke [[IJssel]]. ''Oude IJssel'' je v nizozemščini "stari IJssel"; Stari IJssel je bil zgornji tok IJssel, dokler ni bila izkopana povezava z [[Ren|Renom]], verjetno v [[Starorimska civilizacija|rimski dobi]].
Zaradi te povezave je Ren največ prispeval k toku IJssela, čeprav je le relativno majhna količina celotnega toka Rena prišla v sistem. Različni pritoki lahko včasih dodajo vodo celotnemu toku reke, na primer Berkel in Schipbeek. Reka IJssel je edini rokav [[Delta Ren–Meuse–Šelda|delte Rena]], ki pridobiva pritoke, namesto da bi polnila razvodne reke. Slednje se zgodi le na zadnjem delu reke, kjer nastane majhna delta IJssela.
Stari IJssel se začne blizu Borkena v [[Severno Porenje-Vestfalija|Severnem Porenju-Vestfaliji]] v Nemčiji. Teče proti jugozahodu, dokler skoraj ne doseže Rena blizu Wesela, nato pa zavije proti severozahodu. Za Isselburgom prečka mejo z Nizozemsko in vstopi v pokrajino [[Gelderland]]. Teče skozi [[Doetinchem]] in se v Doesburgu združi z reko IJssel.
== Sklici ==
[[Kategorija:Reke v Nemčiji]]
[[Kategorija:Reke na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
2e9ke3dh4dslp4j12fzvyf2aus25mjx
Oude IJssel
0
521582
5723091
2022-07-24T09:53:59Z
A09090091
188929
preusmeritev na [[Stari IJssel]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Stari IJssel]]
l935bc82x5jlkj5znqzrsnlfot87x21
Poljska vesoljska agencija
0
521583
5723100
2022-07-24T10:03:33Z
Pv21
142817
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1070712728|Polish Space Agency]]«
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladna agencija
| agency_name = Poljska vesoljska agencija <br><small>''Polska Agencja Kosmiczna''</small>
| seal =
| seal_width = 160px
| seal_caption =
| logo = Logo POLSA.svg
| logo_width = 220px
| logo_caption =
| formed = 26. september 2014
| preceding1 =
| jurisdiction =
| headquarters = [[Gdansk]], [[Poljska]]
| region_code =
| employees =
| budget = 42,7 milijona [[Poljski zlot|PLN]]
| chief1_name = [[Grzegorz Wrochna]]
| chief1_position =
| chief2_name =
| chief2_position =
| website = [http://www.polsa.gov.pl/ polsa.gov.pl]
}}
'''Poljska vesoljska agencija''' ('''POLSA'''; [[Poljščina|poljsko]]: ''Polska Agencja Kosmiczna'', PAK) je [[poljska]] [[Seznam vladnih vesoljskih agencij|vesoljska agencija]], ki jo upravlja [[Ministrstvo za razvoj, delo in tehnologijo]]. Je članica [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]]. Agencija se osredotoča na razvoj satelitskih omrežij in vesoljskih tehnologij na Poljskem.<ref name="law" /> Ustanovljena je bila 26. septembra 2014,<ref name="law">''[http://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WDU20200001957 Obwieszczenie Marszałka Sejmu Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 21 października 2020 r. w sprawie ogłoszenia jednolitego tekstu ustawy o Polskiej Agencji Kosmicznej]'', ''[[Journal of Laws]]'', 2020, position 1957.</ref> in ima sedež v [[Gdansk|Gdansku]] na Poljskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://naukawpolsce.pap.pl/aktualnosci/news,402014,sejm-polska-agencja-kosmiczna-bedzie-miala-siedzibe-w-gdansku.html|website=naukawpolsce.pap.pl|language=pl|title=Sejm: Polska Agencja Kosmiczna będzie miała siedzibę w Gdańsku|date=2014-09-27}}</ref>
== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Evropska vesoljska agencija]]
[[Kategorija:Vesoljske agencije]]
[[Kategorija:Poljska kopenska vojska]]
[[Kategorija:Gdansk]]
r0uiiv8qtjag11ud9jh0uqc82uv6r5w
5723101
5723100
2022-07-24T10:03:58Z
Pv21
142817
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladna agencija
| agency_name = Poljska vesoljska agencija <br><small>''Polska Agencja Kosmiczna''</small>
| seal =
| seal_width = 160px
| seal_caption =
| logo = Logo POLSA.svg
| logo_width = 220px
| logo_caption =
| formed = 26. september 2014
| preceding1 =
| jurisdiction =
| headquarters = [[Gdansk]], [[Poljska]]
| region_code =
| employees =
| budget = 42,7 milijona [[Poljski zlot|PLN]]
| chief1_name = [[Grzegorz Wrochna]]
| chief1_position =
| chief2_name =
| chief2_position =
| website = [http://www.polsa.gov.pl/ polsa.gov.pl]
}}'''Poljska vesoljska agencija''' ('''POLSA'''; [[Poljščina|poljsko]]: ''Polska Agencja Kosmiczna'', PAK) je [[poljska]] [[Seznam vladnih vesoljskih agencij|vesoljska agencija]], ki jo upravlja [[Ministrstvo za razvoj, delo in tehnologijo]]. Je članica [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]]. Agencija se osredotoča na razvoj satelitskih omrežij in vesoljskih tehnologij na Poljskem.<ref name="law" /> Ustanovljena je bila 26. septembra 2014,<ref name="law">''[http://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WDU20200001957 Obwieszczenie Marszałka Sejmu Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 21 października 2020 r. w sprawie ogłoszenia jednolitego tekstu ustawy o Polskiej Agencji Kosmicznej]'', ''[[Journal of Laws]]'', 2020, position 1957.</ref> in ima sedež v [[Gdansk|Gdansku]] na Poljskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://naukawpolsce.pap.pl/aktualnosci/news,402014,sejm-polska-agencja-kosmiczna-bedzie-miala-siedzibe-w-gdansku.html|website=naukawpolsce.pap.pl|language=pl|title=Sejm: Polska Agencja Kosmiczna będzie miała siedzibę w Gdańsku|date=2014-09-27}}</ref>
== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Evropska vesoljska agencija]]
[[Kategorija:Vesoljske agencije]]
[[Kategorija:Poljska kopenska vojska]]
[[Kategorija:Gdansk]]
lzjcwzr01cb511j7v2ov75z5xt4r5qn
5723102
5723101
2022-07-24T10:04:06Z
Pv21
142817
Pv21 je premaknil(-a) stran [[POLSA]] na [[Poljska vesoljska agencija]]: Polno ime
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladna agencija
| agency_name = Poljska vesoljska agencija <br><small>''Polska Agencja Kosmiczna''</small>
| seal =
| seal_width = 160px
| seal_caption =
| logo = Logo POLSA.svg
| logo_width = 220px
| logo_caption =
| formed = 26. september 2014
| preceding1 =
| jurisdiction =
| headquarters = [[Gdansk]], [[Poljska]]
| region_code =
| employees =
| budget = 42,7 milijona [[Poljski zlot|PLN]]
| chief1_name = [[Grzegorz Wrochna]]
| chief1_position =
| chief2_name =
| chief2_position =
| website = [http://www.polsa.gov.pl/ polsa.gov.pl]
}}'''Poljska vesoljska agencija''' ('''POLSA'''; [[Poljščina|poljsko]]: ''Polska Agencja Kosmiczna'', PAK) je [[poljska]] [[Seznam vladnih vesoljskih agencij|vesoljska agencija]], ki jo upravlja [[Ministrstvo za razvoj, delo in tehnologijo]]. Je članica [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]]. Agencija se osredotoča na razvoj satelitskih omrežij in vesoljskih tehnologij na Poljskem.<ref name="law" /> Ustanovljena je bila 26. septembra 2014,<ref name="law">''[http://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WDU20200001957 Obwieszczenie Marszałka Sejmu Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 21 października 2020 r. w sprawie ogłoszenia jednolitego tekstu ustawy o Polskiej Agencji Kosmicznej]'', ''[[Journal of Laws]]'', 2020, position 1957.</ref> in ima sedež v [[Gdansk|Gdansku]] na Poljskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://naukawpolsce.pap.pl/aktualnosci/news,402014,sejm-polska-agencja-kosmiczna-bedzie-miala-siedzibe-w-gdansku.html|website=naukawpolsce.pap.pl|language=pl|title=Sejm: Polska Agencja Kosmiczna będzie miała siedzibę w Gdańsku|date=2014-09-27}}</ref>
== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Evropska vesoljska agencija]]
[[Kategorija:Vesoljske agencije]]
[[Kategorija:Poljska kopenska vojska]]
[[Kategorija:Gdansk]]
lzjcwzr01cb511j7v2ov75z5xt4r5qn
POLSA
0
521584
5723103
2022-07-24T10:04:07Z
Pv21
142817
Pv21 je premaknil(-a) stran [[POLSA]] na [[Poljska vesoljska agencija]]: Polno ime
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Poljska vesoljska agencija]]
4c08r1kz63tnzdqmx734cqvzwr5yu0c
Seznam univerz v Lihtenštajnu
0
521585
5723109
2022-07-24T10:15:51Z
Pv21
142817
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1076558144|List of universities in Liechtenstein]]«
wikitext
text/x-wiki
V tem članku so navedene univerze v [[Lihtenštajn|Lihtenštajnu]].
== Univerze ==
Trenutno so v Liechtensteinu štiri splošne visokošolske ustanove:
* Mednarodna akademija za filozofijo (nemško: Internationale Akademie für Philosophie)
* [[Lihtenštajnski inštitut]]
* [[Zasebna univerza v Kneževini Liechtenstein]]
* [[Univerza v Lihtenštajnu]]
[[Kategorija:Univerze po državah]]
[[Kategorija:Lihtenštajn]]
5prfpbd2u343voov6q0h0pf704v1r7k
5723110
5723109
2022-07-24T10:17:08Z
Pv21
142817
slika, kategorije
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:University of Liechtenstein.JPG|sličica|Univerza v Lihtenštajnu]]
V tem članku so navedene univerze v [[Lihtenštajn|Lihtenštajnu]].
== Univerze ==
Trenutno so v Liechtensteinu štiri splošne visokošolske ustanove:
* Mednarodna akademija za filozofijo (nemško: Internationale Akademie für Philosophie)
* [[Lihtenštajnski inštitut]]
* [[Zasebna univerza v Kneževini Liechtenstein]]
* [[Univerza v Lihtenštajnu]]
[[Kategorija:Univerze po državah|Lihtenštajn]]
[[Kategorija:Lihtenštajn]]
r9p1cr3vxumbusrpmj1qnj0jccnkd65
Narodni muzej Lihtenštajna
0
521586
5723111
2022-07-24T10:21:36Z
Pv21
142817
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1064805505|Liechtenstein National Museum]]«
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Muzej
| name = Narodni muzej Lihtenštajna
| native_name = <small>Liechtensteinisches Landesmuseum</small>
| native_name_lang =
| logo = Liechtensteinisches Landesmuseum logo.svg
| logo_upright =
| logo_alt =
| logo_caption =
| image = Liechtensteinisches Landesmuseum, 2014.JPG
| image_size = 250px
| image_upright =
| caption =
| alt =
| map_type =
| map_caption =
| map_size =
| map_relief =
| map_dot_label =
| former_name = <!-- or |former_names= -->
| established = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} -->
| dissolved = <!-- {{end date|YYYY|MM|DD|df=y}} -->
| location = [[Vaduz]], [[Lihtenštajn]]
| coordinates = {{Coord|47|08|17.2|N|9|31|21.6|E|type:landmark_region:LI|display=inline,title}}
| type = [[muzej]]
| accreditation =
| key_holdings =
| collections =
| collection_size =
| visitors =
| founder =
| executive_director =
| director =
| president =
| ceo =
| chairperson =
| curator =
| architect =
| historian =
| owner =
| employees =
| publictransit =
| parking = <!-- or |car_park= -->
| website = {{Uradna spletna stran|https://www.landesmuseum.li/en}}
| network =
| embedded = <!-- or |nrhp= -->
| leader_type =
| leader =
}}
'''Narodni muzej Lihtenštajna''' ({{Jezik-de|Liechtensteinisches Landesmuseum}}) je [[muzej]] v [[Vaduz|Vaduzu]], glavnem mestu [[Lihtenštajn|Lihtenštajna]].
== Zgodovina ==
Stavba muzeja sega v leto 1438. V njej je bila knežja gostilna, carinarnica in sedež vlade. V letih 1998–2008 so bila izvedena dela za prenovo objekta in ga razširili proti pobočju gore.<ref>{{Navedi splet|url=https://tourismus.li/en/lie/place/Liechtenstein%20NationalMuseum/|title=Liechtenstein National Museum|website=Liechtenstein|accessdate=10 January 2022}}</ref>
== Razstave ==
Muzej v svojih treh stavbah in 42 razstavnih prostorih prikazuje artefakte o zgodovini, kulturi, naravi in pokrajini Lihtenštajna.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landesmuseum.li/en/nationalmuseum/museum/permanent-exhbition|title=Permanent exhibition Liechtenstein NationalMuseum|website=Landes Museum|accessdate=10 January 2022}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[Kunstmuseum Liechtenstein]]
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{Uradno spletno mesto|https://www.landesmuseum.li/en}}
[[Kategorija:Narodni muzeji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1438]]
[[Kategorija:Uradna spletna stran različna v Wikipodatkih in v Wikipediji]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]]
ajgtbphbmmb856i53ybrv3fqo9fliy7
5723112
5723111
2022-07-24T10:22:26Z
Pv21
142817
kategorije
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Muzej
| name = Narodni muzej Lihtenštajna
| native_name = <small>Liechtensteinisches Landesmuseum</small>
| native_name_lang =
| logo = Liechtensteinisches Landesmuseum logo.svg
| logo_upright =
| logo_alt =
| logo_caption =
| image = Liechtensteinisches Landesmuseum, 2014.JPG
| image_size = 250px
| image_upright =
| caption =
| alt =
| map_type =
| map_caption =
| map_size =
| map_relief =
| map_dot_label =
| former_name = <!-- or |former_names= -->
| established = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} -->
| dissolved = <!-- {{end date|YYYY|MM|DD|df=y}} -->
| location = [[Vaduz]], [[Lihtenštajn]]
| coordinates = {{Coord|47|08|17.2|N|9|31|21.6|E|type:landmark_region:LI|display=inline,title}}
| type = [[muzej]]
| accreditation =
| key_holdings =
| collections =
| collection_size =
| visitors =
| founder =
| executive_director =
| director =
| president =
| ceo =
| chairperson =
| curator =
| architect =
| historian =
| owner =
| employees =
| publictransit =
| parking = <!-- or |car_park= -->
| website = {{Uradna spletna stran|https://www.landesmuseum.li/en}}
| network =
| embedded = <!-- or |nrhp= -->
| leader_type =
| leader =
}}
'''Narodni muzej Lihtenštajna''' ({{Jezik-de|Liechtensteinisches Landesmuseum}}) je [[muzej]] v [[Vaduz|Vaduzu]], glavnem mestu [[Lihtenštajn|Lihtenštajna]].
== Zgodovina ==
Stavba muzeja sega v leto 1438. V njej je bila knežja gostilna, carinarnica in sedež vlade. V letih 1998–2008 so bila izvedena dela za prenovo objekta in ga razširili proti pobočju gore.<ref>{{Navedi splet|url=https://tourismus.li/en/lie/place/Liechtenstein%20NationalMuseum/|title=Liechtenstein National Museum|website=Liechtenstein|accessdate=10 January 2022}}</ref>
== Razstave ==
Muzej v svojih treh stavbah in 42 razstavnih prostorih prikazuje artefakte o zgodovini, kulturi, naravi in pokrajini Lihtenštajna.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landesmuseum.li/en/nationalmuseum/museum/permanent-exhbition|title=Permanent exhibition Liechtenstein NationalMuseum|website=Landes Museum|accessdate=10 January 2022}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[Kunstmuseum Liechtenstein]]
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{Uradno spletno mesto|https://www.landesmuseum.li/en}}
[[Kategorija:Narodni muzeji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1438]]
[[Kategorija:Vaduz]]
[[Kategorija:Lihtenštajn]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
0tyc0a10fxtredwwkhmype1fnh44y6l
5723114
5723112
2022-07-24T10:22:34Z
Pv21
142817
Pv21 je premaknil(-a) stran [[Lihtenštajnski narodni muzej]] na [[Narodni muzej Lihtenštajna]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Muzej
| name = Narodni muzej Lihtenštajna
| native_name = <small>Liechtensteinisches Landesmuseum</small>
| native_name_lang =
| logo = Liechtensteinisches Landesmuseum logo.svg
| logo_upright =
| logo_alt =
| logo_caption =
| image = Liechtensteinisches Landesmuseum, 2014.JPG
| image_size = 250px
| image_upright =
| caption =
| alt =
| map_type =
| map_caption =
| map_size =
| map_relief =
| map_dot_label =
| former_name = <!-- or |former_names= -->
| established = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} -->
| dissolved = <!-- {{end date|YYYY|MM|DD|df=y}} -->
| location = [[Vaduz]], [[Lihtenštajn]]
| coordinates = {{Coord|47|08|17.2|N|9|31|21.6|E|type:landmark_region:LI|display=inline,title}}
| type = [[muzej]]
| accreditation =
| key_holdings =
| collections =
| collection_size =
| visitors =
| founder =
| executive_director =
| director =
| president =
| ceo =
| chairperson =
| curator =
| architect =
| historian =
| owner =
| employees =
| publictransit =
| parking = <!-- or |car_park= -->
| website = {{Uradna spletna stran|https://www.landesmuseum.li/en}}
| network =
| embedded = <!-- or |nrhp= -->
| leader_type =
| leader =
}}
'''Narodni muzej Lihtenštajna''' ({{Jezik-de|Liechtensteinisches Landesmuseum}}) je [[muzej]] v [[Vaduz|Vaduzu]], glavnem mestu [[Lihtenštajn|Lihtenštajna]].
== Zgodovina ==
Stavba muzeja sega v leto 1438. V njej je bila knežja gostilna, carinarnica in sedež vlade. V letih 1998–2008 so bila izvedena dela za prenovo objekta in ga razširili proti pobočju gore.<ref>{{Navedi splet|url=https://tourismus.li/en/lie/place/Liechtenstein%20NationalMuseum/|title=Liechtenstein National Museum|website=Liechtenstein|accessdate=10 January 2022}}</ref>
== Razstave ==
Muzej v svojih treh stavbah in 42 razstavnih prostorih prikazuje artefakte o zgodovini, kulturi, naravi in pokrajini Lihtenštajna.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landesmuseum.li/en/nationalmuseum/museum/permanent-exhbition|title=Permanent exhibition Liechtenstein NationalMuseum|website=Landes Museum|accessdate=10 January 2022}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[Kunstmuseum Liechtenstein]]
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{Uradno spletno mesto|https://www.landesmuseum.li/en}}
[[Kategorija:Narodni muzeji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1438]]
[[Kategorija:Vaduz]]
[[Kategorija:Lihtenštajn]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
0tyc0a10fxtredwwkhmype1fnh44y6l
Groenlo
0
521587
5723113
2022-07-24T10:22:26Z
JozefD
5744
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1082550690|Groenlo]]«
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Groenlo|settlement_type=[[mesto]]|other_name=<!-- if different from name -->|native_name=<!-- if different from name -->|native_name_lang=nl|image_skyline=File:Groenlo, kerk1 en 3 foto2 2010-07-18 16.59.JPG|image_alt=|image_caption=Dve cerkvi v Groenlo|image_flag=Groenlo vlag.svg|image_shield=Groenlo wapen.svg|nickname=|motto=|image_map=|map_caption=|image_map1=|map_caption1=|pushpin_map=Netherlands Gelderland#Netherlands|pushpin_label_position=|pushpin_mapsize=250|pushpin_map_caption=Lokacija v provinci Gelderland na Nizozemskem|subdivision_type=Država|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=Provinca|subdivision_name1=[[Gelderland]]|subdivision_type2=Občina|subdivision_name2=[[Oost Gelre]]|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 7141AA |language = nl |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 13 April 2022 }}</ref>|elevation_m=25|elevation_min_m=|area_footnotes=<ref name="stat"/>|area_total_km2=27.84|established_title=|established_date=|population_footnotes=<ref name="stat">{{cite web |url=https://www.cbs.nl/-/media/_excel/2021/48/kwb-2021.xls |title=Kerncijfers wijken en buurten 2021 |website=Central Bureau of Statistics |access-date=13 April 2022}}</ref>|population_total=9,860|population_as_of=2021|population_demonym=|population_note=|population_density_km2=auto|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=7141<ref name="stat"/>|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0544|website=[http://www.groenlo.nl www.groenlo.nl]}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description matches Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
'''Groenlo''' ({{IPA-nl|ˈɣrunloː|-|Nl-Groenlo.ogg}}) je [[mesto]] v občini Oost Gelre, ki se nahaja v [[Vzhod|vzhodnem]] delu [[Nizozemska|Nizozemske]], na [[Nemčija|nemški]] meji, v regiji v provinci [[Gelderland]], imenovani [[Achterhoek]] (dobesedno: "zadnji vogal"). Groenlo je bil občina do 1. januarja 2005, ko se je združil z Lichtenvoorde. Do 19. maja 2006 je bilo Groenlo uradno ime Oost Gelre. Od 1. januarja 2006 je Groenlo, vključno z zaselkom Zwolle, štel 10.067 prebivalcev. Groenlo je lokalno in zgodovinsko znan kot Grolle, Groll ali Grol.
Danes je Groenlo znan predvsem po svoji pivovarni piva [[Grolsch]] (dobesedni pomen: "iz Grola"), ki je poslovala od leta 1615, vendar je bila zaprta leta 2004, ko se je preselila v Boekelo. [[Grolsch]] proizvaja veliko posebnih [[Pivo|piv]] (vključno s pivi za vsako [[Letni časi|sezono]]), njegovo pivo pa se izvaža po vsem svetu. Groenlova [[Vojska|vojaška]] zgodovina je danes manj znana.
== Zgodovina ==
[[Slika:Groenlo_old_COA.svg|levo|sličica|108x108_pik| Stari ščit Groenlo]]
[[Slika:Stadsgracht_te_Groenlo_met_kanonnen.jpg|levo|sličica|200x200_pik| Kanoni, postavljeni ob kanalih v Groenlu.]]
Groenlo izvira iz začetka 7. stoletja. Ime Groenlo se nanaša na zeleni gozd, ki leži v bližini (''groen'' pomeni " [[Zelena|zelen]] ", ''lo'' pomeni " [[gozd]] "), od tod stari ščit Groenlo, zeleno drevo. Groenlo je postal [[Vojvodina Gelders|gelderska]] [[Enklava in eksklava|enklava]] Borcula. 2. decembra 1277 je prejela mestne pravice od deželnega grofa Reinouda I. [[Zutphen|Zutphenskega]]. Svetnikov je bilo šest, od tega štirje [[Alderman|odborniki]] in dva [[Župan|župana]] . Sodni arhiv Groenla je zelo nepopoln.
Od leta 1406 je bil Groenlo del škofije Münster. Mesto je bilo pomembno trgovsko središče ob [[Nemčija|nemško]] - [[Nizozemska|nizozemski]] [[Trgovska pot|trgovski poti]], kar je privedlo do bogate raznolikosti cehov. V 16. in 17. stoletju je postalo močno [[Fortifikacija|oporišče]]. Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] je bila trdnjava večkrat [[Obleganje|oblegana]]. Mesto še vedno ima [[Vojska|obrambno]] oblikovan [[Prekop|Gracht (kanal)]] in (ostanke) [[Bastijon|bastijonov]] iz tega obdobja.
Leta 1597 je mesto osvojil [[Mavricij Oranski]]. Leta 1606 so ga ponovno osvojile [[Španija|španske]] čete pod vodstvom [[Ambrogio Spinola|Spinole]]. Leta 1627 je Groenlo oblegal in osvojil [[Friderik Henrik Oranski]], kar je bil eden najpomembnejših zgodovinskih dogodkov Groenla. To dogajanje ima še danes posledice v obliki imen ulic in imen obratov v mestu. Dve restavraciji v njegovem zgodovinskem središču se ustrezno imenujeta [[Friderik Henrik Oranski|Friderik Henrik]] in "Het Belegh van Grol" (Obleganje Grola). [[Bitka|Bitke]] iz osemdesetletne vojne se redno uprizarjajo in pritegnejo precejšnje množice. Kot del širšega načrta [[Turizem|turistične]] atrakcije so bili leta 2007 obnovljeni nekateri stari [[Bastijon|bastijoni Groenla]], kar je povzročilo nekaj polemik na lokalni in celo nacionalni televiziji, razlog pa je bilo veliko število velikih dreves, ki so jih morali posekati za načrt. Turizem je za Groenlo velikega pomena, saj več kot 3500 turistov prenočuje lokalno v določenem času.
Groenlo je bil v svoji nasilni zgodovini precej časa pod [[Španija|španskim]] nadzorom, kar je pustilo sledi. Večina lokalnega prebivalstva je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] prepričanja, izjema (skupaj z Lichtenvoordejem) v pretežno [[Protestantizem|protestantski]] regiji. Posledica tega je več katoliških tradicij, ki se praznujejo lokalno, kot sta karneval in [[Proščenje|"proščenje"]], pa tudi razmeroma veliko število licenčnih ustanov in praznovanj.
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Groenlo, straatzicht1 2010-07-18 16.45.JPG|Groenlo, pogled na ulico
Slika:Groenlo, de Sint-Calixtusbasiliek RM18163 IMG 1995 2018-04-06 16.49.jpg|Groenlo, bazilika
</gallery>
== Sklici ==
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
6eny4e5bs5com6yliusvfm8ceyct4tb
5723116
5723113
2022-07-24T10:32:29Z
JozefD
5744
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Groenlo|settlement_type=[[mesto]]|other_name=<!-- if different from name -->|native_name=<!-- if different from name -->|native_name_lang=nl
|image_skyline=File:Groenlo, kerk1 en 3 foto2 2010-07-18 16.59.JPG
|image_alt=
|image_caption=Dve cerkvi v Groenlo
|image_flag=Groenlo vlag.svg
|image_shield=Groenlo wapen.svg
|nickname=|motto=|image_map=|map_caption=|image_map1=|map_caption1=
|pushpin_map=Nizozemska
|pushpin_label_position=
|pushpin_mapsize=250
|pushpin_map_caption=Lokacija v provinci Gelderland na Nizozemskem
|subdivision_type=Država
|subdivision_name=[[Nizozemska]]
|subdivision_type1=Provinca
|subdivision_name1=[[Gelderland]]
|subdivision_type2=Občina
|subdivision_name2=[[Oost Gelre]]
|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 7141AA |language = nl |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 13 April 2022 }}</ref>|elevation_m=25|elevation_min_m=|area_footnotes=<ref name="stat"/>|area_total_km2=27.84|established_title=|established_date=
|population_footnotes=<ref name="stat">{{cite web |url=https://www.cbs.nl/-/media/_excel/2021/48/kwb-2021.xls |title=Kerncijfers wijken en buurten 2021 |website=Central Bureau of Statistics |access-date=13 April 2022}}</ref>
|population_total=9,860
|population_as_of=2021
|population_demonym=
|population_note=|population_density_km2=auto|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=7141<ref name="stat"/>|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0544|website=[http://www.groenlo.nl www.groenlo.nl]}}
'''Groenlo''' ({{IPA-nl|ˈɣrunloː|-|Nl-Groenlo.ogg}}) je [[mesto]] v občini Oost Gelre, ki se nahaja v [[Vzhod|vzhodnem]] delu [[Nizozemska|Nizozemske]], na [[Nemčija|nemški]] meji, v regiji v provinci [[Gelderland]], imenovani [[Achterhoek]] (dobesedno: "zadnji vogal"). Groenlo je bil občina do 1. januarja 2005, ko se je združil z Lichtenvoorde. Do 19. maja 2006 je bilo Groenlo uradno ime Oost Gelre. Od 1. januarja 2006 je Groenlo, vključno z zaselkom Zwolle, štel 10.067 prebivalcev. Groenlo je lokalno in zgodovinsko znan kot Grolle, Groll ali Grol.
Danes je Groenlo znan predvsem po svoji pivovarni piva [[Grolsch]] (dobesedni pomen: "iz Grola"), ki je poslovala od leta 1615, vendar je bila zaprta leta 2004, ko se je preselila v Boekelo. [[Grolsch]] proizvaja veliko posebnih [[Pivo|piv]] (vključno s pivi za vsako [[Letni časi|sezono]]), njegovo pivo pa se izvaža po vsem svetu. Groenlova [[Vojska|vojaška]] zgodovina je danes manj znana.
== Zgodovina ==
[[Slika:Groenlo_old_COA.svg|levo|sličica|108x108_pik| Stari ščit Groenlo]]
[[Slika:Stadsgracht_te_Groenlo_met_kanonnen.jpg|levo|sličica|200x200_pik| Kanoni, postavljeni ob kanalih v Groenlu.]]
Groenlo izvira iz začetka 7. stoletja. Ime Groenlo se nanaša na zeleni gozd, ki leži v bližini (''groen'' pomeni " [[Zelena|zelen]] ", ''lo'' pomeni " [[gozd]] "), od tod stari ščit Groenlo, zeleno drevo. Groenlo je postal [[Vojvodina Gelders|gelderska]] [[Enklava in eksklava|enklava]] Borcula. 2. decembra 1277 je prejela mestne pravice od deželnega grofa Reinouda I. [[Zutphen|Zutphenskega]]. Svetnikov je bilo šest, od tega štirje [[Alderman|odborniki]] in dva [[Župan|župana]] . Sodni arhiv Groenla je zelo nepopoln.
Od leta 1406 je bil Groenlo del škofije Münster. Mesto je bilo pomembno trgovsko središče ob [[Nemčija|nemško]] - [[Nizozemska|nizozemski]] [[Trgovska pot|trgovski poti]], kar je privedlo do bogate raznolikosti cehov. V 16. in 17. stoletju je postalo močno [[Fortifikacija|oporišče]]. Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] je bila trdnjava večkrat [[Obleganje|oblegana]]. Mesto še vedno ima [[Vojska|obrambno]] oblikovan [[Prekop|Gracht (kanal)]] in (ostanke) [[Bastijon|bastijonov]] iz tega obdobja.
Leta 1597 je mesto osvojil [[Mavricij Oranski]]. Leta 1606 so ga ponovno osvojile [[Španija|španske]] čete pod vodstvom [[Ambrogio Spinola|Spinole]]. Leta 1627 je Groenlo oblegal in osvojil [[Friderik Henrik Oranski]], kar je bil eden najpomembnejših zgodovinskih dogodkov Groenla. To dogajanje ima še danes posledice v obliki imen ulic in imen obratov v mestu. Dve restavraciji v njegovem zgodovinskem središču se ustrezno imenujeta [[Friderik Henrik Oranski|Friderik Henrik]] in "Het Belegh van Grol" (Obleganje Grola). [[Bitka|Bitke]] iz osemdesetletne vojne se redno uprizarjajo in pritegnejo precejšnje množice. Kot del širšega načrta [[Turizem|turistične]] atrakcije so bili leta 2007 obnovljeni nekateri stari [[Bastijon|bastijoni Groenla]], kar je povzročilo nekaj polemik na lokalni in celo nacionalni televiziji, razlog pa je bilo veliko število velikih dreves, ki so jih morali posekati za načrt. Turizem je za Groenlo velikega pomena, saj več kot 3500 turistov prenočuje lokalno v določenem času.
Groenlo je bil v svoji nasilni zgodovini precej časa pod [[Španija|španskim]] nadzorom, kar je pustilo sledi. Večina lokalnega prebivalstva je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] prepričanja, izjema (skupaj z Lichtenvoordejem) v pretežno [[Protestantizem|protestantski]] regiji. Posledica tega je več katoliških tradicij, ki se praznujejo lokalno, kot sta karneval in [[Proščenje|"proščenje"]], pa tudi razmeroma veliko število licenčnih ustanov in praznovanj.
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Groenlo, straatzicht1 2010-07-18 16.45.JPG|Groenlo, pogled na ulico
Slika:Groenlo, de Sint-Calixtusbasiliek RM18163 IMG 1995 2018-04-06 16.49.jpg|Groenlo, bazilika
</gallery>
== Sklici ==
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
ik01wt606i8i9ela5pc4ljos1bb6hvi
Lihtenštajnski narodni muzej
0
521588
5723115
2022-07-24T10:22:35Z
Pv21
142817
Pv21 je premaknil(-a) stran [[Lihtenštajnski narodni muzej]] na [[Narodni muzej Lihtenštajna]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Narodni muzej Lihtenštajna]]
lc7m6o27q7jtshyjlc4y3pdi13td3xa
New Deal
0
521589
5723123
2022-07-24T11:17:49Z
Zm05gamer
180058
n
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Dogodek|image=NewDeal.jpg|caption=Zgoraj levo: Zakon TVA, podpisan leta 1933. Zgoraj desno: predsednik Franklin D. Roosevelt, voditelj programa. Spodaj: javna freska iz umetniškega programa.|cause=[[Velika gospodarska kriza]]|type=Ekonomski program|organizers=[[Franklin D. Roosevelt]]}}'''New Deal''' (v slovenščini prevedeno kot '''Nov dogovor''') je bil niz programov, projektov javnih del, finančnih reform in predpisov, ki jih je sprejel ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin]] [[Franklin Delano Roosevelt|Delano Roosevelt]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] med letoma 1933 in 1939. Glavni zvezni programi in agencije so vključevali [[Civilni konservacijski korpus]] (CCC), [[Civilno delavno administracijo]] (CWA), [[Upravo za varnost kmetije]] (FSA), [[Zakon o nacionalni oživitvi industrije]] iz leta 1933 (NIRA) in [[Uprava za socialno delo]] (SSA). V programu so podpirali kmete, brezposelne, mlade in starejše. New Deal je vključeval nove omejitve in zaščitne ukrepe za [[Bančna industrija|bančno industrijo]] ter prizadevanja za ponovno rast [[Gospodarstvo|gospodarstva]], potem ko so cene močno vpadle. Programi New Deala so vključevali tako zakone, ki jih je sprejel [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriški kongres]], kot tudi predsedniške izvršilne odredbe v prvem mandatu predsedovanja Franklina D. Roosevelta.
Programi so se osredotočali na to, kar zgodovinarji imenujejo "3 R": pomoč brezposelnim in revnim, prizadevanje za ponovno rast gospodarstva na normalno raven in reformo finančnega sistema za preprečitev ponovne gospodarske krize.<ref>{{cite book|author=Carol Berkin|title=Making America, Volume 2: A History of the United States: Since 1865|url=https://books.google.com/books?id=p4B4QkdkTJsC&pg=PT273|year=2011|publisher=Cengage Learning|pages=629–632|isbn=978-0495915249|display-authors=etal}}</ref> New Deal je povzročil politično prerazporeditev, tako da je Demokratska stranka dobila večino. Republikanci so bili razdeljeni, napredni republikanci so program podpirali, medtem, ko so mu konservativci nasprotovali in ga označevali za sovražnega do poslovanja in gospodarske rasti.<ref>{{cite magazine|last1=Hyman|first1=Louis|date=March 6, 2019|title=The New Deal Wasn't What You Think|url=https://www.theatlantic.com/ideas/archive/2019/03/surprising-truth-about-roosevelts-new-deal/584209/|magazine=The Atlantic|access-date=March 7, 2019}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* [https://web.archive.org/web/20090415162427/http://livingnewdeal.berkeley.edu/ The Living New Deal Project], a digital database of the lasting effects of the New Deal founded in the Department of Geography at the University of California, Berkeley
* [https://web.archive.org/web/20110824093907/http://americanart.si.edu/exhibitions/archive/2009/1934/ The Smithsonian American Art Museum's Exhibition "1934: A New Deal for Artists"]
* [https://www.loc.gov/folklife/newdeal/index.html Art, Culture, and Government: The New Deal at 75]. [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]], [[:en:American_Folklife_Center|American Folklife Center]] Documentation of March 13–14, 2008 Symposium including webcasts of presentations
* [http://www.levy.org/pubs/wp_581.pdf Hannsgen, Greg E.and Papadimitriou, Dimitri B. ''Lessons from the New Deal: Did the New Deal Prolong or Worsen the Great Depression?'' Working Paper No. 581, The Levy Economics Institute of Bard College. October 2009].
* [http://www.history.com/topics/new-deal New Deal] by Alan Brinkley on History.com
* [http://digital.lib.washington.edu/findingaids/view?docId=BurkeRobertE2874_4128.xml Robert E. Burke Collection]. 1892–1994. 60.42 cubic feet (68 boxes plus 2 oversize folders and one oversize vertical file). At the [http://lib.washington.edu/specialcollections/laws Labor Archives of Washington, University of Washington Libraries Special Collections]. Contains material collected by Robert E. Burke on the New Deal from 1932 to 1959.
[[Kategorija:Franklin Delano Roosevelt]]
[[Kategorija:Velika gospodarska kriza]]
[[Kategorija:New Deal]]
q3i4319l425pthvkfclpmt6ry8kng0f
5723130
5723123
2022-07-24T11:52:48Z
A09090091
188929
slog, np
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Dogodek|image=NewDeal.jpg|caption=Zgoraj levo: Zakon TVA, podpisan leta 1933. Zgoraj desno: predsednik Franklin D. Roosevelt, voditelj programa. Spodaj: javna freska iz umetniškega programa.|cause=[[Velika gospodarska kriza]]|type=Ekonomski program|organizers=[[Franklin D. Roosevelt]]}}'''New Deal''' (v slovenščini prevedeno kot '''Nov dogovor''') je bil niz programov, projektov javnih del, finančnih reform in predpisov, ki jih je sprejel ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin]] [[Franklin Delano Roosevelt|Delano Roosevelt]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] med letoma 1933 in 1939. Glavni zvezni programi in agencije so vključevali [[Civilni konservacijski korpus]] (CCC), [[Civilno delavno administracijo]] (CWA), [[Upravo za varnost kmetije]] (FSA), [[Zakon o nacionalni oživitvi industrije]] iz leta 1933 (NIRA) in [[Uprava za socialno delo|Upravo za socialno delo]] (SSA). V programu so podpirali kmete, brezposelne, mlade in starejše. New Deal je vključeval nove omejitve in zaščitne ukrepe za [[Bančništvo|bančno industrijo]] ter prizadevanja za ponovno rast [[Gospodarstvo|gospodarstva]] po močnem upadu cen. Programi New Deala so vključevali tako zakone, ki jih je sprejel [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriški kongres]], kot tudi predsedniške izvršilne odredbe v prvem mandatu predsedovanja Franklina D. Roosevelta.
Programi so se osredotočali na to, kar zgodovinarji imenujejo "3 R": pomoč brezposelnim in revnim, prizadevanje za ponovno rast gospodarstva na normalno raven in reformo finančnega sistema za preprečitev ponovne gospodarske krize.<ref>{{cite book|author=Carol Berkin|title=Making America, Volume 2: A History of the United States: Since 1865|url=https://books.google.com/books?id=p4B4QkdkTJsC&pg=PT273|year=2011|publisher=Cengage Learning|pages=629–632|isbn=978-0495915249|display-authors=etal}}</ref> New Deal je povzročil politično prerazporeditev, tako da je [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratska stranka]] dobila večino. [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanci]] so bili razdeljeni, napredni republikanci so program podpirali, medtem, ko so mu [[Konservatizem|konservativci]] nasprotovali in ga označevali za sovražnega do poslovanja in gospodarske rasti.<ref>{{cite magazine|last1=Hyman|first1=Louis|date=March 6, 2019|title=The New Deal Wasn't What You Think|url=https://www.theatlantic.com/ideas/archive/2019/03/surprising-truth-about-roosevelts-new-deal/584209/|magazine=The Atlantic|access-date=March 7, 2019}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* [https://web.archive.org/web/20090415162427/http://livingnewdeal.berkeley.edu/ The Living New Deal Project], a digital database of the lasting effects of the New Deal founded in the Department of Geography at the University of California, Berkeley
* [https://web.archive.org/web/20110824093907/http://americanart.si.edu/exhibitions/archive/2009/1934/ The Smithsonian American Art Museum's Exhibition "1934: A New Deal for Artists"]
* [https://www.loc.gov/folklife/newdeal/index.html Art, Culture, and Government: The New Deal at 75]. [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]], [[:en:American_Folklife_Center|American Folklife Center]] Documentation of March 13–14, 2008 Symposium including webcasts of presentations
* [http://www.levy.org/pubs/wp_581.pdf Hannsgen, Greg E.and Papadimitriou, Dimitri B. ''Lessons from the New Deal: Did the New Deal Prolong or Worsen the Great Depression?'' Working Paper No. 581, The Levy Economics Institute of Bard College. October 2009].
* [http://www.history.com/topics/new-deal New Deal] by Alan Brinkley on History.com
* [http://digital.lib.washington.edu/findingaids/view?docId=BurkeRobertE2874_4128.xml Robert E. Burke Collection]. 1892–1994. 60.42 cubic feet (68 boxes plus 2 oversize folders and one oversize vertical file). At the [http://lib.washington.edu/specialcollections/laws Labor Archives of Washington, University of Washington Libraries Special Collections]. Contains material collected by Robert E. Burke on the New Deal from 1932 to 1959.
[[Kategorija:Franklin Delano Roosevelt]]
[[Kategorija:Velika gospodarska kriza]]
[[Kategorija:New Deal]]
lw1disscze0xtcn2tus9tti60ecb8fb
5723131
5723130
2022-07-24T11:53:30Z
A09090091
188929
+[[Kategorija:1933 v politiki]]; +[[Kategorija:1933 v gospodarstvu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Dogodek|image=NewDeal.jpg|caption=Zgoraj levo: Zakon TVA, podpisan leta 1933. Zgoraj desno: predsednik Franklin D. Roosevelt, voditelj programa. Spodaj: javna freska iz umetniškega programa.|cause=[[Velika gospodarska kriza]]|type=Ekonomski program|organizers=[[Franklin D. Roosevelt]]}}'''New Deal''' (v slovenščini prevedeno kot '''Nov dogovor''') je bil niz programov, projektov javnih del, finančnih reform in predpisov, ki jih je sprejel ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin]] [[Franklin Delano Roosevelt|Delano Roosevelt]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] med letoma 1933 in 1939. Glavni zvezni programi in agencije so vključevali [[Civilni konservacijski korpus]] (CCC), [[Civilno delavno administracijo]] (CWA), [[Upravo za varnost kmetije]] (FSA), [[Zakon o nacionalni oživitvi industrije]] iz leta 1933 (NIRA) in [[Uprava za socialno delo|Upravo za socialno delo]] (SSA). V programu so podpirali kmete, brezposelne, mlade in starejše. New Deal je vključeval nove omejitve in zaščitne ukrepe za [[Bančništvo|bančno industrijo]] ter prizadevanja za ponovno rast [[Gospodarstvo|gospodarstva]] po močnem upadu cen. Programi New Deala so vključevali tako zakone, ki jih je sprejel [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriški kongres]], kot tudi predsedniške izvršilne odredbe v prvem mandatu predsedovanja Franklina D. Roosevelta.
Programi so se osredotočali na to, kar zgodovinarji imenujejo "3 R": pomoč brezposelnim in revnim, prizadevanje za ponovno rast gospodarstva na normalno raven in reformo finančnega sistema za preprečitev ponovne gospodarske krize.<ref>{{cite book|author=Carol Berkin|title=Making America, Volume 2: A History of the United States: Since 1865|url=https://books.google.com/books?id=p4B4QkdkTJsC&pg=PT273|year=2011|publisher=Cengage Learning|pages=629–632|isbn=978-0495915249|display-authors=etal}}</ref> New Deal je povzročil politično prerazporeditev, tako da je [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratska stranka]] dobila večino. [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanci]] so bili razdeljeni, napredni republikanci so program podpirali, medtem, ko so mu [[Konservatizem|konservativci]] nasprotovali in ga označevali za sovražnega do poslovanja in gospodarske rasti.<ref>{{cite magazine|last1=Hyman|first1=Louis|date=March 6, 2019|title=The New Deal Wasn't What You Think|url=https://www.theatlantic.com/ideas/archive/2019/03/surprising-truth-about-roosevelts-new-deal/584209/|magazine=The Atlantic|access-date=March 7, 2019}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* [https://web.archive.org/web/20090415162427/http://livingnewdeal.berkeley.edu/ The Living New Deal Project], a digital database of the lasting effects of the New Deal founded in the Department of Geography at the University of California, Berkeley
* [https://web.archive.org/web/20110824093907/http://americanart.si.edu/exhibitions/archive/2009/1934/ The Smithsonian American Art Museum's Exhibition "1934: A New Deal for Artists"]
* [https://www.loc.gov/folklife/newdeal/index.html Art, Culture, and Government: The New Deal at 75]. [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]], [[:en:American_Folklife_Center|American Folklife Center]] Documentation of March 13–14, 2008 Symposium including webcasts of presentations
* [http://www.levy.org/pubs/wp_581.pdf Hannsgen, Greg E.and Papadimitriou, Dimitri B. ''Lessons from the New Deal: Did the New Deal Prolong or Worsen the Great Depression?'' Working Paper No. 581, The Levy Economics Institute of Bard College. October 2009].
* [http://www.history.com/topics/new-deal New Deal] by Alan Brinkley on History.com
* [http://digital.lib.washington.edu/findingaids/view?docId=BurkeRobertE2874_4128.xml Robert E. Burke Collection]. 1892–1994. 60.42 cubic feet (68 boxes plus 2 oversize folders and one oversize vertical file). At the [http://lib.washington.edu/specialcollections/laws Labor Archives of Washington, University of Washington Libraries Special Collections]. Contains material collected by Robert E. Burke on the New Deal from 1932 to 1959.
[[Kategorija:Franklin Delano Roosevelt]]
[[Kategorija:Velika gospodarska kriza]]
[[Kategorija:New Deal]]
[[Kategorija:1933 v politiki]]
[[Kategorija:1933 v gospodarstvu]]
cbiqdbnuthdwj4jhjcsc9bjay7gpjso
Doesburg
0
521590
5723125
2022-07-24T11:30:41Z
JozefD
5744
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1056791339|Doesburg]]«
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Doesburg|settlement_type=[[mesto]]
<!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline=Straatbeeld, hoek Roggestraat - Philip Gastelaarsstraat - Doesburg - 20425395 - RCE.jpg|image_alt=|image_caption=Trg v Doesburg|image_flag=Flag of Doesburg.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Doesburg.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Map - NL - Municipality code 0221 (2009).svg|map_alt=Prikaz pozicije Doesburga mapi občin v Gelderlandu|map_caption=Lokacija v Gelderlandu|pushpin_map=Netherlands#Europe|pushpin_map_caption=Location within the Netherlands##Location within Europe|pushpin_relief=1|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Gelderland]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web
|url = http://www.doesburg.nl/Bestuur_en_organisatie/College_van_B_W/Samenstelling
|title = Samenstelling
|trans-title=Members
|language = nl
|publisher = Gemeente Doesburg
|access-date = 23 June 2014
|url-status = dead
|archive-url = https://web.archive.org/web/20140911131921/http://www.doesburg.nl/Bestuur_en_organisatie/College_van_B_W/Samenstelling
|archive-date = 11 September 2014
}}</ref>|governing_body=[[Mestni svet]]|leader_party=[[Labour Party (Netherlands)|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Loes van der Meijs]]
<!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref>
<!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Doesburg}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Doesburg}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Doesburg}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web
|url = http://www.ahn.nl/postcodetool
|title = Postcodetool for 6981BH
|language = nl
|author = <!--Staff writer(s); no by-line.-->
|work = Actueel Hoogtebestand Nederland
|publisher = Het Waterschapshuis
|access-date = 23 June 2014}}</ref>|elevation_m=13|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Doesburg}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Doesburg}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Doesburger
<!-- Other information -->|postal_code_type=[[Pošta številka]]|postal_code=6980–6984|area_code_type=[[Omrežna številka]]|area_code=0313|website={{URL|1=http://www.doesburg.nl}}|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
[[Slika:Gem-Doesburg-OpenTopo.jpg|sličica|301x301_pik| ''Nizozemski topografski zemljevid Doesburga, junij 2015'']]
'''Doesburg''' ({{IPA-nl|ˈduzbʏr(ə)x|-|Nl-Doesburg.ogg}}) je občina in mesto v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]] v provinci Gelderland. Doesburg je dobil mestne pravice leta 1237 in je imel leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 11,148 prebivalcev. Mesto leži na desnem bregu reke [[IJssel]], ob izlivu reke [[Stari IJssel]] . Občina Doesburg je del aglomeracijske regije Arnhem-Nijmegen.
== Zgodovina ==
Doesburg je dobil mestne pravice leta 1237, to je bilo eno leto kasneje kot sosednje mesto [[Doetinchem]]. Zaradi svojega strateškega položaja ob Starem IJsselu in Gelderskim IJssel je bil Doesburg že dolgo pomembno utrjeno mesto. Zaradi utrditve mesta je Doesburg postal pomembno gospodarsko in upravno mesto. Martinikerk, glavna cerkev v Doesburgu, je visoka 94 metrov. Zaradi številnih razlogov, od katerih so mnogi povezani z zmanjšanjem globine IJssela, se je blaginja v Doesburgu ustalila po 15. stoletju. Doesburg se je spremenil v zaspano provincialno mesto in tako je ostalo vse do druge svetovne vojne. Mesto je bilo zaščiteno leta 1974 in označeno kot zgodovinsko mesto.
Ker je bil Doesburg do leta 1923 uradno utrjeno mesto, razširitev mesta ni bila mogoča. Po drugi svetovni vojni se je mesto hitro širilo. V petdesetih letih je bila na vzhodni strani mesta zgrajena četrt Molenveld (= mlinsko polje). Južno od Starega IJssela je v sedemdesetih in osemdesetih letih sledilo okrožje Beinum. Nedavno je bilo južno od Beinuma zgrajeno okrožje Campstede. Na začetku 21. stoletja se je začela gradnja novega območja na IJsselkade s 44 hišami in 124 stanovanji, ki jih je zasnoval italijanski arhitekt Adolfo Natalini. Leta 2007 se je začela gradnja hotela Noabers.
== Turizem ==
Na severu Doesburga je več kampov, kjer v visoki sezoni vsako leto biva 4000 obiskovalcev. Tudi zgodovinsko mestno jedro z več muzeji in številnimi spomeniki vsako leto pritegne na tisoče turistov. Velike turistične znamenitosti so glavno sodišče, tovarna gorčice Doesburgse in 'De Waag', ki je po poročilih najstarejše javno mesto na Nizozemskem.
== Znani Doesburgerji ==
[[Slika:Портрет_к_статье_«Кинсберген,_Ян-Генрих»._Военная_энциклопедия_Сытина_(Санкт-Петербург,_1911-1915).jpg|sličica|174x174_pik| Jan Hendrik van Kinsbergen]]
[[Slika:Robert_Jacob_Gordon00.jpg|sličica|185x185_pik| Robert Jacob Gordon, 1780]]
* Peter iz Dusburga (morda 1260-1326), duhovnik-brat in [[Kronika|kronist]] [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega]] reda <ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Peter_of_Duisburg|volume=21|short=x}}</ref>
* Jan Hendrik van Kinsbergen (1735 v Doesburgu – 1819) grof Doggersbank je bil nizozemski mornariški častnik in morski junak
* Robert Jacob Gordon (1743 v Doesburgu – 1795) raziskovalec, vojak, umetnik, naravoslovec in jezikoslovec škotskega rodu
* Carel Hendrik Ver Huell (tudi Verhuell) (rojen 1764 v Doetinchemu - 1845) nizozemski in pozneje francoski admiral in državnik
* Johan Conrad van Hasselt (1797 v Doesburgu – 1823) zdravnik, zoolog, botanik in mikolog
* Willem Anne Schimmelpenninck van der Oye (1800 v Doesburgu – 1872) politik
* Frederik Alexander Adolf Gregory (1814 v Doesburgu – 1891) nizozemski [[viceadmiral]]
* Charles August Masse (rojen 1838 v Doesburgu), član skupščine države Wisconsin
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Bridge over the "Oude IJssel" near Doesburg with shiptraffic - panoramio.jpg|alt=Bridge over the "Oude IJssel" near Doesburg with shiptraffic|Most čez "Stari IJssel" pri Doesburgu z ladijskim prometom
Slika:Doesburg, Martinikerk foto2 2010-10-17 15.23.JPG|alt=Doesburg, church: de Martinikerk|Doesburg, cerkev sv. Martina
Slika:Doesburg, de Waag RM12999 IMG 5460 2020-05-09 16.25.jpg|alt=Doesburg, the Waag (weight house)|Doesburg, Waag (hiša uteži)
Slika:Doesburg, monumentaal pand foto8 2011-03-02 11.29.jpg|Doesburg, [[Huys Optenoort]] (Rijksmonument)
Slika:Doesburg, moderne woonpanden aan de IJsselkade met sculptuur Passi d'Oro van Roberto Barni IMG 1926 2018-04-06 11.26.jpg|alt=Doesburg, modern architecture|Doesburg, moderna arhitektura
</gallery>
== Sklici ==
{{Sklici|30em}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.doesburg.nl Uradna spletna stran]
* številni citati in dejstva Thea van Doesburga iz virov v: [http://www.dbnl.org/tekst/jaff001stij01_01/jaff001stij01_01.pdf ''De Stijl 1917-1931 - nizozemski prispevek k moderni umetnosti'', avtor HLC Jaffé] ; JM Meulenhoff, Amsterdam 1956
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
2r9luc1uinnr3z5nihcwotb2wzjnv50
5723126
5723125
2022-07-24T11:33:31Z
JozefD
5744
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Doesburg|settlement_type=[[mesto]]
<!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline=Straatbeeld, hoek Roggestraat - Philip Gastelaarsstraat - Doesburg - 20425395 - RCE.jpg|image_alt=|image_caption=Trg v Doesburg|image_flag=Flag of Doesburg.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Doesburg.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Map - NL - Municipality code 0221 (2009).svg|map_alt=Prikaz pozicije Doesburga mapi občin v Gelderlandu|map_caption=Lokacija v Gelderlandu|pushpin_map=Nizozemska|pushpin_map_caption=Lokacija na Nizozemskem|pushpin_relief=1|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Gelderland]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web
|url = http://www.doesburg.nl/Bestuur_en_organisatie/College_van_B_W/Samenstelling
|title = Samenstelling
|trans-title=Members
|language = nl
|publisher = Gemeente Doesburg
|access-date = 23 June 2014
|url-status = dead
|archive-url = https://web.archive.org/web/20140911131921/http://www.doesburg.nl/Bestuur_en_organisatie/College_van_B_W/Samenstelling
|archive-date = 11 September 2014
}}</ref>|governing_body=[[Mestni svet]]|leader_party=[[Labour Party (Netherlands)|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Loes van der Meijs]]
<!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref>
<!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Doesburg}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Doesburg}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Doesburg}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web
|url = http://www.ahn.nl/postcodetool
|title = Postcodetool for 6981BH
|language = nl
|author = <!--Staff writer(s); no by-line.-->
|work = Actueel Hoogtebestand Nederland
|publisher = Het Waterschapshuis
|access-date = 23 June 2014}}</ref>|elevation_m=13|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Doesburg}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Doesburg}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Doesburger
<!-- Other information -->|postal_code_type=[[Pošta številka]]|postal_code=6980–6984|area_code_type=[[Omrežna številka]]|area_code=0313|website={{URL|1=http://www.doesburg.nl}}|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
[[Slika:Gem-Doesburg-OpenTopo.jpg|sličica|301x301_pik| ''Nizozemski topografski zemljevid Doesburga, junij 2015'']]
'''Doesburg''' ({{IPA-nl|ˈduzbʏr(ə)x|-|Nl-Doesburg.ogg}}) je občina in mesto v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]] v provinci Gelderland. Doesburg je dobil mestne pravice leta 1237 in je imel leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 11,148 prebivalcev. Mesto leži na desnem bregu reke [[IJssel]], ob izlivu reke [[Stari IJssel]] . Občina Doesburg je del aglomeracijske regije Arnhem-Nijmegen.
== Zgodovina ==
Doesburg je dobil mestne pravice leta 1237, to je bilo eno leto kasneje kot sosednje mesto [[Doetinchem]]. Zaradi svojega strateškega položaja ob Starem IJsselu in Gelderskim IJssel je bil Doesburg že dolgo pomembno utrjeno mesto. Zaradi utrditve mesta je Doesburg postal pomembno gospodarsko in upravno mesto. Martinikerk, glavna cerkev v Doesburgu, je visoka 94 metrov. Zaradi številnih razlogov, od katerih so mnogi povezani z zmanjšanjem globine IJssela, se je blaginja v Doesburgu ustalila po 15. stoletju. Doesburg se je spremenil v zaspano provincialno mesto in tako je ostalo vse do druge svetovne vojne. Mesto je bilo zaščiteno leta 1974 in označeno kot zgodovinsko mesto.
Ker je bil Doesburg do leta 1923 uradno utrjeno mesto, razširitev mesta ni bila mogoča. Po drugi svetovni vojni se je mesto hitro širilo. V petdesetih letih je bila na vzhodni strani mesta zgrajena četrt Molenveld (= mlinsko polje). Južno od Starega IJssela je v sedemdesetih in osemdesetih letih sledilo okrožje Beinum. Nedavno je bilo južno od Beinuma zgrajeno okrožje Campstede. Na začetku 21. stoletja se je začela gradnja novega območja na IJsselkade s 44 hišami in 124 stanovanji, ki jih je zasnoval italijanski arhitekt Adolfo Natalini. Leta 2007 se je začela gradnja hotela Noabers.
== Turizem ==
Na severu Doesburga je več kampov, kjer v visoki sezoni vsako leto biva 4000 obiskovalcev. Tudi zgodovinsko mestno jedro z več muzeji in številnimi spomeniki vsako leto pritegne na tisoče turistov. Velike turistične znamenitosti so glavno sodišče, tovarna gorčice Doesburgse in 'De Waag', ki je po poročilih najstarejše javno mesto na Nizozemskem.
== Znani Doesburgerji ==
[[Slika:Портрет_к_статье_«Кинсберген,_Ян-Генрих»._Военная_энциклопедия_Сытина_(Санкт-Петербург,_1911-1915).jpg|sličica|174x174_pik| Jan Hendrik van Kinsbergen]]
[[Slika:Robert_Jacob_Gordon00.jpg|sličica|185x185_pik| Robert Jacob Gordon, 1780]]
* Peter iz Dusburga (morda 1260-1326), duhovnik-brat in [[Kronika|kronist]] [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega]] reda <ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Peter_of_Duisburg|volume=21|short=x}}</ref>
* Jan Hendrik van Kinsbergen (1735 v Doesburgu – 1819) grof Doggersbank je bil nizozemski mornariški častnik in morski junak
* Robert Jacob Gordon (1743 v Doesburgu – 1795) raziskovalec, vojak, umetnik, naravoslovec in jezikoslovec škotskega rodu
* Carel Hendrik Ver Huell (tudi Verhuell) (rojen 1764 v Doetinchemu - 1845) nizozemski in pozneje francoski admiral in državnik
* Johan Conrad van Hasselt (1797 v Doesburgu – 1823) zdravnik, zoolog, botanik in mikolog
* Willem Anne Schimmelpenninck van der Oye (1800 v Doesburgu – 1872) politik
* Frederik Alexander Adolf Gregory (1814 v Doesburgu – 1891) nizozemski [[viceadmiral]]
* Charles August Masse (rojen 1838 v Doesburgu), član skupščine države Wisconsin
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Bridge over the "Oude IJssel" near Doesburg with shiptraffic - panoramio.jpg|alt=Bridge over the "Oude IJssel" near Doesburg with shiptraffic|Most čez "Stari IJssel" pri Doesburgu z ladijskim prometom
Slika:Doesburg, Martinikerk foto2 2010-10-17 15.23.JPG|alt=Doesburg, church: de Martinikerk|Doesburg, cerkev sv. Martina
Slika:Doesburg, de Waag RM12999 IMG 5460 2020-05-09 16.25.jpg|alt=Doesburg, the Waag (weight house)|Doesburg, Waag (hiša uteži)
Slika:Doesburg, monumentaal pand foto8 2011-03-02 11.29.jpg|Doesburg, [[Huys Optenoort]] (Rijksmonument)
Slika:Doesburg, moderne woonpanden aan de IJsselkade met sculptuur Passi d'Oro van Roberto Barni IMG 1926 2018-04-06 11.26.jpg|alt=Doesburg, modern architecture|Doesburg, moderna arhitektura
</gallery>
== Sklici ==
{{Sklici|30em}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.doesburg.nl Uradna spletna stran]
* številni citati in dejstva Thea van Doesburga iz virov v: [http://www.dbnl.org/tekst/jaff001stij01_01/jaff001stij01_01.pdf ''De Stijl 1917-1931 - nizozemski prispevek k moderni umetnosti'', avtor HLC Jaffé] ; JM Meulenhoff, Amsterdam 1956
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
d0wvnla57l864awf4clsreod487muoc
5723132
5723126
2022-07-24T11:57:08Z
A09090091
188929
slog, -npov
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Doesburg|settlement_type=[[mesto]]
<!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline=Straatbeeld, hoek Roggestraat - Philip Gastelaarsstraat - Doesburg - 20425395 - RCE.jpg|image_alt=|image_caption=Trg v Doesburg|image_flag=Flag of Doesburg.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Doesburg.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Map - NL - Municipality code 0221 (2009).svg|map_alt=Prikaz pozicije Doesburga mapi občin v Gelderlandu|map_caption=Lokacija v Gelderlandu|pushpin_map=Nizozemska|pushpin_map_caption=Lokacija na Nizozemskem|pushpin_relief=1|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Gelderland]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web
|url = http://www.doesburg.nl/Bestuur_en_organisatie/College_van_B_W/Samenstelling
|title = Samenstelling
|trans-title=Members
|language = nl
|publisher = Gemeente Doesburg
|access-date = 23 June 2014
|url-status = dead
|archive-url = https://web.archive.org/web/20140911131921/http://www.doesburg.nl/Bestuur_en_organisatie/College_van_B_W/Samenstelling
|archive-date = 11 September 2014
}}</ref>|governing_body=[[Mestni svet]]|leader_party=[[Labour Party (Netherlands)|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Loes van der Meijs]]
<!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref>
<!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Doesburg}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Doesburg}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Doesburg}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web
|url = http://www.ahn.nl/postcodetool
|title = Postcodetool for 6981BH
|language = nl
|author = <!--Staff writer(s); no by-line.-->
|work = Actueel Hoogtebestand Nederland
|publisher = Het Waterschapshuis
|access-date = 23 June 2014}}</ref>|elevation_m=13|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Doesburg}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Doesburg}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Doesburger
<!-- Other information -->|postal_code_type=[[Pošta številka]]|postal_code=6980–6984|area_code_type=[[Omrežna številka]]|area_code=0313|website={{URL|1=http://www.doesburg.nl}}|footnotes=}}
[[Category:Articles with short description]]
[[Category:Short description is different from Wikidata]]
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
[[Slika:Gem-Doesburg-OpenTopo.jpg|sličica|301x301_pik| ''Nizozemski topografski zemljevid Doesburga, junij 2015'']]
'''Doesburg''' ({{IPA-nl|ˈduzbʏr(ə)x|-|Nl-Doesburg.ogg}}) je občina in mesto v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]] v provinci Gelderland. Doesburg je dobil mestne pravice leta 1237 in je imel leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 11.148 prebivalcev. Mesto leži na desnem bregu reke [[IJssel]], ob izlivu reke [[Stari IJssel]]. Občina Doesburg je del aglomeracijske regije Arnhem-Nijmegen.
== Zgodovina ==
Doesburg je dobil mestne pravice leta 1237, leto kasneje kot sosednje mesto [[Doetinchem]]. Zaradi svojega strateškega položaja ob Starem IJsselu in Gelderskim IJsselom je bil Doesburg že dolgo pomembno utrjeno mesto. Zaradi utrditve mesta je Doesburg postal pomembno gospodarsko in upravno mesto. Martinikerk, glavna cerkev v Doesburgu, je visoka 94 metrov. Zaradi številnih razlogov, od katerih so mnogi povezani z zmanjšanjem globine IJssela, se je blaginja v Doesburgu ustalila po 15. stoletju. Doesburg se je spremenil v zaspano provincialno mesto in tako je ostalo vse do druge svetovne vojne. Mesto je bilo zaščiteno leta 1974 in označeno kot zgodovinsko mesto.
Ker je bil Doesburg do leta 1923 uradno utrjeno mesto, razširitev mesta ni bila mogoča. Po drugi svetovni vojni se je mesto hitro širilo. V petdesetih letih je bila na vzhodni strani mesta zgrajena četrt Molenveld (= mlinsko polje). Južno od Starega IJssela je v sedemdesetih in osemdesetih letih sledilo okrožje Beinum. Nedavno je bilo južno od Beinuma zgrajeno okrožje Campstede. Na začetku 21. stoletja se je začela gradnja novega območja na IJsselkade s 44 hišami in 124 stanovanji, ki jih je zasnoval italijanski arhitekt Adolfo Natalini. Leta 2007 se je začela gradnja hotela Noabers.
== Turizem ==
Na severu Doesburga je več kampov, kjer v visoki sezoni vsako leto biva 4000 obiskovalcev. Tudi zgodovinsko mestno jedro z več muzeji in številnimi spomeniki vsako leto pritegne na tisoče turistov. Velike turistične znamenitosti so glavno sodišče, tovarna gorčice Doesburgse in 'De Waag', ki je po poročilih najstarejše javno mesto na Nizozemskem.
== Znani Doesburgerji ==
[[Slika:Портрет_к_статье_«Кинсберген,_Ян-Генрих»._Военная_энциклопедия_Сытина_(Санкт-Петербург,_1911-1915).jpg|sličica|174x174_pik| Jan Hendrik van Kinsbergen]]
[[Slika:Robert_Jacob_Gordon00.jpg|sličica|185x185_pik| Robert Jacob Gordon, 1780]]
* Peter iz Dusburga (morda 1260-1326), duhovnik-brat in [[Kronika|kronist]] [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega]] reda <ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Peter_of_Duisburg|volume=21|short=x}}</ref>
* Jan Hendrik van Kinsbergen (1735 v Doesburgu – 1819) grof Doggersbank je bil nizozemski mornariški častnik in morski junak
* Robert Jacob Gordon (1743 v Doesburgu – 1795) raziskovalec, vojak, umetnik, naravoslovec in jezikoslovec škotskega rodu
* Carel Hendrik Ver Huell (tudi Verhuell) (rojen 1764 v Doetinchemu - 1845) nizozemski in pozneje francoski admiral in državnik
* Johan Conrad van Hasselt (1797 v Doesburgu – 1823) zdravnik, zoolog, botanik in mikolog
* Willem Anne Schimmelpenninck van der Oye (1800 v Doesburgu – 1872) politik
* Frederik Alexander Adolf Gregory (1814 v Doesburgu – 1891) nizozemski [[viceadmiral]]
* Charles August Masse (rojen 1838 v Doesburgu), član skupščine države Wisconsin
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Bridge over the "Oude IJssel" near Doesburg with shiptraffic - panoramio.jpg|alt=Bridge over the "Oude IJssel" near Doesburg with shiptraffic|Most čez "Stari IJssel" pri Doesburgu z ladijskim prometom
Slika:Doesburg, Martinikerk foto2 2010-10-17 15.23.JPG|alt=Doesburg, church: de Martinikerk|Doesburg, cerkev sv. Martina
Slika:Doesburg, de Waag RM12999 IMG 5460 2020-05-09 16.25.jpg|alt=Doesburg, the Waag (weight house)|Doesburg, Waag (hiša uteži)
Slika:Doesburg, monumentaal pand foto8 2011-03-02 11.29.jpg|Doesburg, [[Huys Optenoort]] (Rijksmonument)
Slika:Doesburg, moderne woonpanden aan de IJsselkade met sculptuur Passi d'Oro van Roberto Barni IMG 1926 2018-04-06 11.26.jpg|alt=Doesburg, modern architecture|Doesburg, moderna arhitektura
</gallery>
== Sklici ==
{{Sklici|30em}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.doesburg.nl Uradna spletna stran]
* številni citati in dejstva Thea van Doesburga iz virov v: [http://www.dbnl.org/tekst/jaff001stij01_01/jaff001stij01_01.pdf ''De Stijl 1917-1931 - nizozemski prispevek k moderni umetnosti'', avtor HLC Jaffé] ; JM Meulenhoff, Amsterdam 1956
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
11urhaosmamyx2u3re1kghkwgoniblz
5723133
5723132
2022-07-24T11:57:32Z
A09090091
188929
−[[Kategorija:Articles with short description]]; −[[Kategorija:Short description is different from Wikidata]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje|name=Doesburg|settlement_type=[[mesto]]
<!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline=Straatbeeld, hoek Roggestraat - Philip Gastelaarsstraat - Doesburg - 20425395 - RCE.jpg|image_alt=|image_caption=Trg v Doesburg|image_flag=Flag of Doesburg.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Doesburg.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Map - NL - Municipality code 0221 (2009).svg|map_alt=Prikaz pozicije Doesburga mapi občin v Gelderlandu|map_caption=Lokacija v Gelderlandu|pushpin_map=Nizozemska|pushpin_map_caption=Lokacija na Nizozemskem|pushpin_relief=1|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Gelderland]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web
|url = http://www.doesburg.nl/Bestuur_en_organisatie/College_van_B_W/Samenstelling
|title = Samenstelling
|trans-title=Members
|language = nl
|publisher = Gemeente Doesburg
|access-date = 23 June 2014
|url-status = dead
|archive-url = https://web.archive.org/web/20140911131921/http://www.doesburg.nl/Bestuur_en_organisatie/College_van_B_W/Samenstelling
|archive-date = 11 September 2014
}}</ref>|governing_body=[[Mestni svet]]|leader_party=[[Labour Party (Netherlands)|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Loes van der Meijs]]
<!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric
<!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion -->
<!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref>
<!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Doesburg}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Doesburg}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Doesburg}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web
|url = http://www.ahn.nl/postcodetool
|title = Postcodetool for 6981BH
|language = nl
|author = <!--Staff writer(s); no by-line.-->
|work = Actueel Hoogtebestand Nederland
|publisher = Het Waterschapshuis
|access-date = 23 June 2014}}</ref>|elevation_m=13|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Doesburg}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Doesburg}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Doesburger
<!-- Other information -->|postal_code_type=[[Pošta številka]]|postal_code=6980–6984|area_code_type=[[Omrežna številka]]|area_code=0313|website={{URL|1=http://www.doesburg.nl}}|footnotes=}}
<templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>
[[Slika:Gem-Doesburg-OpenTopo.jpg|sličica|301x301_pik| ''Nizozemski topografski zemljevid Doesburga, junij 2015'']]
'''Doesburg''' ({{IPA-nl|ˈduzbʏr(ə)x|-|Nl-Doesburg.ogg}}) je občina in mesto v vzhodni [[Nizozemska|Nizozemski]] v provinci Gelderland. Doesburg je dobil mestne pravice leta 1237 in je imel leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 11.148 prebivalcev. Mesto leži na desnem bregu reke [[IJssel]], ob izlivu reke [[Stari IJssel]]. Občina Doesburg je del aglomeracijske regije Arnhem-Nijmegen.
== Zgodovina ==
Doesburg je dobil mestne pravice leta 1237, leto kasneje kot sosednje mesto [[Doetinchem]]. Zaradi svojega strateškega položaja ob Starem IJsselu in Gelderskim IJsselom je bil Doesburg že dolgo pomembno utrjeno mesto. Zaradi utrditve mesta je Doesburg postal pomembno gospodarsko in upravno mesto. Martinikerk, glavna cerkev v Doesburgu, je visoka 94 metrov. Zaradi številnih razlogov, od katerih so mnogi povezani z zmanjšanjem globine IJssela, se je blaginja v Doesburgu ustalila po 15. stoletju. Doesburg se je spremenil v zaspano provincialno mesto in tako je ostalo vse do druge svetovne vojne. Mesto je bilo zaščiteno leta 1974 in označeno kot zgodovinsko mesto.
Ker je bil Doesburg do leta 1923 uradno utrjeno mesto, razširitev mesta ni bila mogoča. Po drugi svetovni vojni se je mesto hitro širilo. V petdesetih letih je bila na vzhodni strani mesta zgrajena četrt Molenveld (= mlinsko polje). Južno od Starega IJssela je v sedemdesetih in osemdesetih letih sledilo okrožje Beinum. Nedavno je bilo južno od Beinuma zgrajeno okrožje Campstede. Na začetku 21. stoletja se je začela gradnja novega območja na IJsselkade s 44 hišami in 124 stanovanji, ki jih je zasnoval italijanski arhitekt Adolfo Natalini. Leta 2007 se je začela gradnja hotela Noabers.
== Turizem ==
Na severu Doesburga je več kampov, kjer v visoki sezoni vsako leto biva 4000 obiskovalcev. Tudi zgodovinsko mestno jedro z več muzeji in številnimi spomeniki vsako leto pritegne na tisoče turistov. Velike turistične znamenitosti so glavno sodišče, tovarna gorčice Doesburgse in 'De Waag', ki je po poročilih najstarejše javno mesto na Nizozemskem.
== Znani Doesburgerji ==
[[Slika:Портрет_к_статье_«Кинсберген,_Ян-Генрих»._Военная_энциклопедия_Сытина_(Санкт-Петербург,_1911-1915).jpg|sličica|174x174_pik| Jan Hendrik van Kinsbergen]]
[[Slika:Robert_Jacob_Gordon00.jpg|sličica|185x185_pik| Robert Jacob Gordon, 1780]]
* Peter iz Dusburga (morda 1260-1326), duhovnik-brat in [[Kronika|kronist]] [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega]] reda <ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Peter_of_Duisburg|volume=21|short=x}}</ref>
* Jan Hendrik van Kinsbergen (1735 v Doesburgu – 1819) grof Doggersbank je bil nizozemski mornariški častnik in morski junak
* Robert Jacob Gordon (1743 v Doesburgu – 1795) raziskovalec, vojak, umetnik, naravoslovec in jezikoslovec škotskega rodu
* Carel Hendrik Ver Huell (tudi Verhuell) (rojen 1764 v Doetinchemu - 1845) nizozemski in pozneje francoski admiral in državnik
* Johan Conrad van Hasselt (1797 v Doesburgu – 1823) zdravnik, zoolog, botanik in mikolog
* Willem Anne Schimmelpenninck van der Oye (1800 v Doesburgu – 1872) politik
* Frederik Alexander Adolf Gregory (1814 v Doesburgu – 1891) nizozemski [[viceadmiral]]
* Charles August Masse (rojen 1838 v Doesburgu), član skupščine države Wisconsin
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Bridge over the "Oude IJssel" near Doesburg with shiptraffic - panoramio.jpg|alt=Bridge over the "Oude IJssel" near Doesburg with shiptraffic|Most čez "Stari IJssel" pri Doesburgu z ladijskim prometom
Slika:Doesburg, Martinikerk foto2 2010-10-17 15.23.JPG|alt=Doesburg, church: de Martinikerk|Doesburg, cerkev sv. Martina
Slika:Doesburg, de Waag RM12999 IMG 5460 2020-05-09 16.25.jpg|alt=Doesburg, the Waag (weight house)|Doesburg, Waag (hiša uteži)
Slika:Doesburg, monumentaal pand foto8 2011-03-02 11.29.jpg|Doesburg, [[Huys Optenoort]] (Rijksmonument)
Slika:Doesburg, moderne woonpanden aan de IJsselkade met sculptuur Passi d'Oro van Roberto Barni IMG 1926 2018-04-06 11.26.jpg|alt=Doesburg, modern architecture|Doesburg, moderna arhitektura
</gallery>
== Sklici ==
{{Sklici|30em}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.doesburg.nl Uradna spletna stran]
* številni citati in dejstva Thea van Doesburga iz virov v: [http://www.dbnl.org/tekst/jaff001stij01_01/jaff001stij01_01.pdf ''De Stijl 1917-1931 - nizozemski prispevek k moderni umetnosti'', avtor HLC Jaffé] ; JM Meulenhoff, Amsterdam 1956
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]]
1495e2034ydy96evok9gtxxm8kc1vls
Grenlandsko morje
0
521591
5723129
2022-07-24T11:50:52Z
Yerpo
8417
škrbina
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox sea
| name = Grenlandsko morje
| image = Iceberg, Greenland Sea (js)1.jpg
| caption = [[ledena gora]] v Grenlandskem morju
| image_bathymetry = Fram Strait map.png
| caption_bathymetry =
| location = severni [[Atlantski ocean]]
| coords = {{Coord|76|N|8|W|type:waterbody_scale:20000000|display=title,inline}}
| type = [[robno morje]]
| inflow =
| outflow =
| catchment =
| basin_countries = [[Grenlandija]], [[Islandija]], [[Norveška]]
| length =
| width =
| area = 1.205.000 km²
| depth = 2870 m
| max-depth = 4846 m
| volume =
| reference =
}}
'''Grenlandsko morje''' je [[robno morje]] v severnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] oz. južnem [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]], ki se razprostira ob vzhodni obali [[Grenlandija|Grenlandije]]. Po definiciji [[Mednarodna hidrografska organizacija|Mednarodne hidrografske organizacije]] ga na severu omejuje črta med najsevernejšo točko Grenlandije in najsevernejšo točko otočja [[Spitsbergi]], na vzhodu črta od Spitsbergov preko otoka [[Jan Mayen]] do [[Islandija|Islandije]] vzdolž [[srednjeoceanski hrbet|srednjeoceanskega hrbta]] in na jugu črta med skrajnim severozahodom Islandije ter Nansenovim rtom na Grenlandiji.<ref>{{Cite web|url=https://iho.int/uploads/user/pubs/standards/s-23/S-23_Ed3_1953_EN.pdf|title=Limits of Oceans and Seas |edition=3. |year=1953|publisher=International Hydrographic Organization|access-date=2020-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111008191433/http://www.iho.int/iho_pubs/standard/S-23/S-23_Ed3_1953_EN.pdf |archive-date=2011-10-08}}</ref> Na severu ga [[Framov preliv]] oči od [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]], jugovzhodno od njega pa se razprostira [[Norveško morje]].
Grenlandsko morje je pomemben člen vodnega kroga in ima znaten vpliv na zemeljsko [[podnebje]]. Framov preliv so glavna vrata za izmenjavo voda med Arktičnim in Atlantskim oceanom, poleg tega je zaradi svoje lege in globine pomembna lokacija, kjer površinske vode prehajajo v globine – t. i. [[termohalina cirkulacija]]. Površinska voda tone zaradi ohlajanja pozimi in zaradi intenzivne tvorbe plavajočega ledu na tem območju, kar oboje poveča gostoto vode.<ref>{{navedi knjigo |last=Gradinger |first=Rolf |chapter=Greenland Sea |editor-last=Nuttall |editor-first=Mark |title=Encyclopedia of the Arctic |year=2005 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78680-8 |pages=795–796}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Greenland Sea|Grenlandsko morje}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-hidrologija}}
[[Kategorija:Geografija Grenlandije]]
[[Kategorija:Morja]]
b5q5mkcbmo9pgwkoy7x7a807erzxo8j