Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.21 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 1984 0 611 5724089 5664289 2022-07-26T13:29:42Z Pv21 142817 /* Rojstva */ Matic Supovec, slovenski glasbenik in besedilopisec wikitext text/x-wiki {{zapomen|[[roman]] [[George Orwell|Georgea Orwella]]|1984 (roman)}} {{leto|1980|20}} '''1984''' ('''[[Rimske številke|MCMLXXXIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == [[Slika:Bhopal-Union Carbide 1.jpg|thumb|Spomenik žrtvam najhujše industrijske nesreče vseh časov v Bhopalu]] * [[1. januar]] - [[Brunej]] postane neodvisna država * [[10. januar]] - [[Združene države Amerike]] in [[Sveti sedež]] po več kot 100 letih premora ponovno vzpostavita diplomatske odnose. * [[24. januar]] - podjetje [[Apple Inc.|Apple]] prvič predstavi osebni računalnik [[Apple Macintosh|Macintosh]]. * [[7. februar]] - :* ameriška astronavta [[Bruce McCandless II]] in [[Robert L. Stewart]] na krovu [[Raketoplan Challenger|raketoplana ''Challenger'']] (misija [[STS-41-B]]) izvedeta prvi nezavarovan [[vesoljski sprehod]]. :* papež podeli [[Bazilika Marijinega obiskanja, Petrovče|cerkvi Marijinega obiskanja v Petrovčah]] status [[Bazilika|bazilike]]. * [[8. februar|8.]]–[[19. februar]] - v [[Sarajevo|Sarajevu]] potekajo [[Zimske olimpijske igre 1984|14. zimske olimpijske igre]]. * [[13. februar]] - [[Konstantin Černenko]] nasledi preminulega [[Jurij Andropov|Jurija Andropova]] na položaju generalnega sekretarja [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]]. * [[18. februar]] - konkordat med [[Italija|Italijo]] in [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] revidira [[Lateranska pogodba|Lateransko pogodbo]]. * [[6. marec]] - v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] se prične leto dni trajajoča stavka rudarjev. * [[15. april]] - v Rimu se odvije prvi [[Svetovni dan mladih]]. * [[19. april]] - ''[[Advance Australia Fair]]'' je proglašena za [[državna himna|državno himno]] [[Avstralija|Avstralije]]. * [[6. junij]] - ** [[Indija|indijska]] vojska napade [[Sikhizem|sikhovsko]] svetišče Zlati tempelj v mestu [[Amritsar]] da bi pregnala [[separatizem|separatiste]], pri čemer umre več kot 1000 ljudi (po nekaterih ocenah do 2000). ** ruski programer [[Aleksej Pažitnov]] s sodelavci izdela [[računalniška igra|računalniško igro]] ''[[Tetris]]''. * [[27. junij]] - [[francoska nogometna reprezentanca]] osvoji [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1984|evropsko prvenstvo v nogometu]] z zmago 2:0 nad [[španska nogometna reprezentanca|špansko]]. * [[1. julij]] - [[Lihtenštajn]] kot zadnja evropska država omogoči ženskam volilno pravico. * [[25. julij]] - sovjetska [[kozmonavt]]ka [[Svetlana Savickaja]] postane prva ženska, ki je izvedla sprehod po vesolju, na krovu plovila ''[[Saljut 7]]''. * [[28. julij]]–[[12. avgust]] - v [[Los Angeles]]u potekajo [[Poletne olimpijske igre 1984|23. poletne olimpijske igre]], ki jih bojkotira 14 držav [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]], vključno s Sovjetsko zvezo. * [[4. avgust]] - afriška država [[Zgornja Volta]] spremeni ime v [[Burkina Faso|Burkino Faso]]. * [[30. avgust]] - krstni polet [[Raketoplan Discovery|raketoplana ''Discovery'']] (misija [[STS-41-D]]). * [[31. avgust]] - v Indiji izbruhnejo množični proti-sikhovski izgredi po tistem ko sikhovska varnostnika umorita indijsko premierko [[Indira Gandhi|Indiro Gandhi]]. * [[19. november]] - vrsta eksplozij v skladišču [[nafta|nafte]] podjetja [[Pemex]] v [[Mexico City]]ju povzroči obsežen požar in smrt okrog 500 ljudi. * [[3. december]] - [[Bhopalska nesreča]]: izpust [[metil izocianat]]a iz tovarne [[pesticid]]ov v indijskem mestu [[Bhopal]] umori več kot 8000 ljudi, pol milijona je poškodovanih. * [[19. december]] - [[Ljudska republika Kitajska]] in Združeno kraljestvo podpišeta dogovor o prepustitvi [[Hong Kong]]a Kitajski 1. julija 1997. === Neznani datum === * Ob 400 letnici izida [[Dalmatinova Biblija|Dalmatinove Biblije]] izide [[Jubilejni prevod]] Nove zaveze, ki leta 1996 postane sestavni del [[Slovenski standardni prevod Svetega pisma|Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma]]. == Rojstva == [[Slika:Katie Melua at Wrightegaarden, Norway 05.jpg|thumb|150px|Katie Melua]] [[Slika:Katy Perry NRJ 2014 3.jpg|thumb|150px|Katy Perry]] * [[9. januar]] - [[Chiara Corbella Petrillo]], italijanska laikinja in kandidatkinja za svetnico († [[2012]]) * [[23. januar]] - [[Arjen Robben]], nizozemski nogometaš *[[12. marec]] - [[Gregor Perič]], slovenski politik in politolog * [[20. marec]] - [[Fernando Torres]], španski nogometaš *[[24. marec]] - [[Jure Godler]], slovenski skladatelj, pianist in komedijant * [[26. marec]] - [[Felix Neureuther]], nemški alpski smučar * [[30. marec]] - [[Mario Ančić]], hrvaški teniški igralec * [[10. april]] - [[Mandy Moore]], ameriška pevka in igralka * [[11. april]] - [[Žan Košir]], slovenski deskar na snegu * [[23. april]] - [[Aleksandra Kostenjuk]], ruska šahistka * [[1. maj]] - [[Mišo Brečko]], slovenski nogometaš * [[8. maj]] - [[Mirko Nikolič Kajič]], slovenski rokometaš * [[11. maj]] - [[Andrés Iniesta]], španski nogometaš * [[14. maj]] - [[Mark Zuckerberg]], ameriški programer in podjetnik, soustanovitelj Facebooka * [[17. maj]] - [[Andreas Kofler]], avstrijski smučarski skakalec * [[24. maj]] - [[Vid Kavtičnik]], slovenski rokometaš * [[9. junij]] - [[Wesley Sneijder]], nizozemski nogometaš * [[18. junij]] - [[Žana Povše]], slovenska pevka * [[14. julij]] - [[Samir Handanović]], slovenski nogometaš * [[1. avgust]] - [[Bastian Schweinsteiger]], nemški nogometaš * [[5. avgust]] - [[Uroš Kuzman]], slovenski komik, glasbenik, matematik in fizik *[[13. avgust]] - [[Niko Kranjčar]], hrvaški nogometaš * [[31. avgust]] - [[Ted Ligety]], ameriški alpski smučar * [[4. september]] - [[Bine Zupan]], slovenski smučarski skakalec * [[6. september]] - [[Andraž Kirm]], slovenski nogometaš * [[7. september]] - [[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]], ruska tenisačica * [[15. september]] - [[Princ Harry Valižanski|Harry Valižanski]], britanski princ * [[16. september]] - [[Katie Melua]], britansko-gruzijska pevka * [[27. september]] - [[Avril Lavigne]], kanadska pevka in igralka * [[14. oktober]] - ** [[Monika Pučelj]], slovenska pevka ** [[Peter Šuhel (informatik)|Peter Šuhel]], slovenski informatik, vodja kabineta predsednika vlade Janeza Janše * [[18. oktober]] - [[Lindsey Vonn]], ameriška alpska smučarka * [[25. oktober]] - [[Katy Perry]], ameriška pevka in igralka * [[14. november]] - [[Marija Šerifović]], srbska pevka in evrovizijska zmagovalka * [[22. november]] - [[Scarlett Johansson]], ameriška igralka * [[24. november]] - [[Maria Höfl-Riesch]], nemška alpska smučarka * [[4. december]] - [[Matic Supovec]], slovenski glasbenik in besedilopisec * [[7. december]] - [[Robert Kubica]], poljski dirkač Formule 1 * [[8. december]] - [[Blaž Švab]], slovenski pevec in televizijski voditelj * [[16. december]] - [[Theo James]], angleški igralec * [[22. december]] - [[Basshunter]], švedski pevec, glasbeni producent in DJ * [[23. december]] - [[Mirko Mayer]], slovenski novinar *[[26. december]] - [[Luka Cimprič]], slovenski gledališki, televizijski, filmski igralec, voditelj * [[30. december]] - [[LeBron James]], ameriški košarkar == Smrti == [[Slika:Dirac 4.jpg|thumb|150px|Paul Dirac]] [[Slika:Indira Gandhi in 1967.jpg|thumb|150px|Indira Gandhi]] * [[7. januar]] - [[Alfred Kastler]], francosko-nemški fizik, nobelovec (* [[1902]]) *[[14. januar]] - [[Ray Kroc]], ameriški poslovnež in podjetnik (* [[1902]]) * [[20. januar]] - [[Johnny Weissmuller]], avstrijsko-ameriški plavalec in igralec (* [[1904]]) * [[22. januar]] - :* [[Chaïm Perelman]], poljsko-belgijski filozof (* [[1912]]) :* [[Vladimir Jurko Glaser]], jugoslovanski fizik (* [[1924]]) * [[9. februar]] - [[Jurij Vladimirovič Andropov]], ruski politik (* [[1914]]) * [[14. februar]] - [[Ivan Šumljak]], slovenski profesor, planinec in markacist (* [[1899]]) * [[21. februar]] - :* [[Mihail Aleksandrovič Šolohov]], ruski pisatelj in nobelovec (* [[1905]]) :* [[France Avčin]], slovenski elektro inženir (* [[1910]]) * [[5. marec]] - [[Tito Gobbi]], italijanski baritonist (* [[1913]]) * [[19. marec]] - [[Mile Klopčič]], slovenski pesnik in prevajalec (* [[1905]]) * [[25. marec]] - [[Alojzij Bolhar]], slovenski profesor, prevajalec in publicist (* [[1899]]) * [[26. marec]] - [[Branko Ćopić]], srbski pisatelj (* [[1915]]) * [[30. marec]] - [[Karl Rahner]], avstrijski katoliški teolog (* [[1904]]) * [[1. april]] - [[Marvin Gaye]], ameriški pevec (* [[1939]]) * [[4. april]] - [[Oleg Konstantinovič Antonov]], ruski letalski konstruktor (* [[1906]]) * [[8. april]] - [[Peter Leonidovič Kapica]], ruski fizik (* [[1894]]) * [[22. april]] - [[Ansel Adams]], ameriški fotograf (* [[1902]]) * [[16. maj]] - [[Andy Kaufman]], ameriški komik (* [[1949]]) * [[19. maj]] - [[Jožef Žabkar]], slovenski nadškof in nuncij (* [[1914]]) * [[11. junij]] - [[Enrico Berlinguer]], italijanski politik (* [[1922]]) * [[25. junij]] - [[Michel Foucault]], francoski filozof (* [[1926]]) * [[28. junij]] - [[Jigael Jadin]], izraelski arheolog, politik in general (* [[1917]]) * [[26. julij]] - [[George Gallup]], ameriški statistik (* [[1901]]) * [[5. avgust]] - [[Richard Burton]], valižanski igralec (* [[1925]]) * [[13. avgust]] - [[Tigran Vartanovič Petrosjan]], armenski šahist (* [[1929]]) * [[16. avgust]] - [[Dušan Radović]], srbski pesnik, pisatelj in novinar (* [[1922]]) * [[25. avgust]] - [[Truman Capote]], ameriški pisatelj (* [[1924]]) * [[29. avgust]] - [[Mohamed Nagib]], egiptovski častnik in državnik (* [[1901]]) * [[14. oktober]] - [[Martin Ryle]], angleški astronom, nobelovec (* [[1918]]) * [[19. oktober]] - :* [[Henri Michaux]] - francoski slikar in pesnik belgijskega rodu (* [[1899]]) :* [[Buddy Moss]] - ameriški blues kitarist (* [[1914]]) :* [[Jerzy Popiełuszko]], poljski duhovnik, mučenec in svetnik (* [[1947]]) * [[20. oktober]] - :* [[Carl Ferdinand Cori]], češko-ameriški biokemik, nobelovec (* [[1896]]) :* [[Paul Adrien Maurice Dirac|Paul Dirac]], britanski fizik in matematik ter nobelovec (* [[1902]]) * [[21. oktober]] - [[François Truffaut]], francoski filmski režiser (* [[1932]]) * [[31. oktober]] - [[Indira Gandhi]], indijska političarka (* [[1917]]) * [[2. november]] - [[Aleš Kunaver]], slovenski alpinist (* [[1935]]) * [[2. december]] - [[Harry Sukman]], ameriški filmski in televizijski skladatelj (* [[1912]]) * [[3. december]] - [[Mirko Kunčič]], slovenski mladinski pesnik in pisatelj, (* [[1899]]) * [[14. december]] - [[Vicente Aleixandre]], španski pesnik, nobelovec (* [[1898]]) * [[28. december]] - [[Sam Peckinpah]], ameriški filmski režiser in scenarist (* [[1925]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Carlo Rubbia]], [[Simon van der Meer]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Robert Bruce Merrifield]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Niels Kaj Jerne]], [[Georges J.F. Köhler]], [[César Milstein]] * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Jaroslav Seifert]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[škof]] [[Desmond Tutu|Desmond Mpilo Tutu]] {{Zbirka}} [[Kategorija:Leto 1984|*]] {{normativna kontrola}} b3c7r6eqqsgaczrkzcm2v5c2ddlxvy1 4. december 0 2906 5724090 5419657 2022-07-26T13:30:37Z Pv21 142817 Matic Supovec, slovenski glasbenik in besedilopisec wikitext text/x-wiki '''4. december''' je 338. [[dan]] [[leto|leta]] (339. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 27 dni. {{DecemberCalendar}} == Dogodki == * [[771]] - [[Karel Veliki]] postane edini [[vladar]] [[Franki|frankovske]] [[država|države]] * [[1110]] - [[prva križarska vojna]]: [[križarji]] osvojijo [[Sidon]] * [[1254]] - [[Maribor]] je v [[listina|listini]] [[Gotfrid Mariborski|Gotfrida Mariborskega]] prvič omenjen kot [[mesto]] * [[1639]] - [[Jeremiah Horrocks]] kot prvi z [[daljnogled]]om opazuje [[prehod Venere|prehod]] [[Venera (planet)|Venere]] prek [[Sonce|Sončeve]] ploskve * [[1914]] - [[Nemško cesarstvo]] ustanovi prvo [[vojaška enota|enoto]] [[pomorsko letalo|pomorskih letal]] * [[1918]] - [[predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] odpluje proti [[Brest, Francija|Brestu]] ([[Francija]]) in tako postane prvi [[predsednik]] [[Združene države Amerike|ZDA]], ki obišče kakšno [[Evropa|evropsko]] državo * [[1941]] - [[Poljska]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] podpišeta [[pogodba|pogodbo]] o prijateljstvu in vzajemni obrambni pomoči * [[1942]] - ustanovljena [[Alžirska država]] * [[1943]]: ** [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Turčija|turška]] konferenca v [[Kairo|Kairu]] ** [[Nemci]] v [[Sandžak]]u in severnem delu [[Črna gora|Črne gore]] prično ofenzivo »Kroglasta strela« * [[1952]] - zaradi posledic [[london]]skega [[smog]]a umre več kot 10.000 ljudi * [[1989]] - ustanovljena koalicija [[Demos]] * [[1992]] - [[Združene države Amerike|ameriške]] [[vojaška enota|enote]] napotene v [[Somalija|Somalijo]] * [[1994]] - prve lokalne [[volitve]] v samostojni [[Slovenija|Sloveniji]] * [[1996]] - proti [[Mars]]u izstrelijo vesoljsko sondo [[Mars Pathfinder]], ki nato sedem mesecev pozneje uspešno pristane na rdečem planetu s čimer se začne novo obdobje raziskovanja tega planeta == Rojstva == * [[1512]] - [[Jerónimo de Zurita y Castro]], španski zgodovinar († [[1580]]) * [[1595]] - [[Jean Chapelain]], francoski pesnik in literarni kritik († [[1674]]) * [[1660]] - [[André Campra]], francoski skladatelj († [[1744]]) * [[1713]] - [[Gasparo Gozzi]], italijanski pesnik, pisatelj in novinar († [[1786]]) * [[1777]] - [[Jeanne Françoise Julle Adélaïde Récamier]], francoska salonska gostiteljica († [[1849]]) * [[1795]] - [[Thomas Carlyle]], škotski satirik, esejist in zgodovinar († [[1881]]) * [[1821]] - [[Ernst Wilhelm Leberecht Tempel]], nemški astronom († [[1889]]) * [[1866]] - [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]], ruski slikar, grafik in umetnostni teoretik († [[1944]]) * [[1875]] - [[Rainer Maria Rilke]], avstrijski pesnik († [[1926]]) * [[1885]] - [[Fran Ločniškar]], slovenski pesnik in pisatelj († [[1947]]) * {{Barva|lightgrey|1885}} - [[Anton Sovre]], slovenski filolog in prevajalec († [[1963]]) * [[1892]] - [[Francisco Franco]], španski general in diktator († [[1975]]) * [[1893]] - [[Avgust Cesarec]], hrvaški pesnik, pisatelj in revolucionar († [[1941]]) * [[1922]] - [[Gérard Philipe]], francoski filmski igralec († [[1959]]) * [[1934]] - [[Matjaž Klopčič]], slovenski filmski režiser († [[2007]]) * [[1949]] - [[Jeff Bridges]], ameriški filmski igralec * [[1963]] - [[Sergej Bubka]], ukrajinski atlet * [[1968]] - [[Britta Bilač]], slovensko-nemška atletinja *[[1972]] - [[Joži Šalej]], slovenski pianist, pevec in glasbeni pedagog * [[1973]] - [[Tyra Banks]], ameriška manekenka * [[1979]] - [[Andrej Komac]], slovenski nogometaš * [[1984]] - [[Matic Supovec]], slovenski glasbenik in besedilopisec * [[1996]] - [[Jan Kern]], slovenski judoist == Smrti == * [[1075]] - [[Anno II. Kölnski|Anno II.]], kölnski nadškof (* [[1010]]) * [[1131]] - [[Omar Hajam]], perzijski matematik, astronom, pisatelj, pesnik, filozof (* [[1048]]) * [[1214]] - [[Vilijem Lev]], škotski kralj (* [[1143]]) * [[1270]] - [[Teobald II. Navarski|Teobald II.]], navarski kralj, šampanjski grof (V.), križar (* [[1239]]) * [[1334]] - [[papež Janez XXII.]] (* [[1249]]) * [[1371]] - [[Stefan Uroš V.|Stefan Uroš V. Nemočni]], srbski kralj in car (* okoli [[1336]]) * [[1393]] - [[Friderik Bavarski]], vojvoda Bavarske-Landshuta (* [[1339]]) * [[1574]] - [[Georg Joachim Lauchen von Retij]], nemški astronom, matematik, kartograf, (* [[1514]]) * [[1642]] - [[Kardinal Richelieu]], francoski kardinal, državnik, predsednik vlade (* [[1585]]) * [[1679]] - [[Thomas Hobbes]], angleški filozof (* [[1588]]) * [[1798]] - [[Luigi Galvani]], italijanski zdravnik, fizik (* [[1737]]) * [[1893]] - [[John Tyndall]], irski fizik (* [[1820]]) * [[1926]] - [[Ivana Kobilca]], slovenska slikarka (* [[1861]]) * [[1933]] - [[Stefan George]], nemški pesnik (* [[1868]]) * [[1945]] - [[Thomas Hunt Morgan]], ameriški genetik, nobelovec 1933 (* [[1866]]) * [[1952]] - [[Karen Horney]], nemška psihoanalitičarka in psihiatrinja (* [[1885]]) * [[1975]] - [[Hannah Arendt]], ameriška filozofinja nemško-judovskega rodu (* [[1906]]) * [[1976]] - [[Edward Benjamin Britten]], angleški skladatelj, pianist (* [[1913]]) * [[1980]] - [[Vicente Escudero]], španski plesalec flamenka (* [[1892]]) * [[1993]] - [[Frank Zappa]], ameriški glasbenik (* [[1940]]) * [[2011]] - [[Socrates]], brazilski nogometaš (* [[1954]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|C04]] oz7h8sb3339vlufjlotuy357fvcxp8u Švedska 0 4913 5724216 5702246 2022-07-26T17:38:38Z 85.76.12.12 /* Religija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |conventional_long_name = Kraljevina Švedska |native_name = {{jezik|sv|''Konungariket Sverige''}} |common_name = Švedska |common_name2 = Švedske |image_flag = Flag of Sweden.svg |image_coat = Great coat of arms of Sweden.svg |national_motto = (kraljevo) ''{{jezik|sv|För Sverige – i tiden}}''<br/><small>»Za Švedsko – s časi«</small> |national_anthem = {{jezik|sv|''[[Du gamla, Du fria]]''}}<br/><small>»Ti starodavna, ti svobodna«</small> |image_map = EU-Sweden.svg |map_caption = Lega Švedske (temno zeleno)<br/><small>na [[Evropa|Evropski celini]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> |capital = [[Stockholm]] |latd=59 |latm=21 |latNS=N |longd=18 |longm=4 |longEW=E |largest_city = capital |official_languages = [[švedščina]] |demonym = Šved |government_type = [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[monarhija]] |leader_title1 = [[Švedski kralj|kralj]]: |leader_name1 = [[Karel XVI. Gustav Švedski|Karel XVI. Gustav]] |leader_title2 = [[Predsednik vlade Švedske|predsednik vlade]]: |leader_name2 = [[Magdalena Andersson]] |accessionEUdate = [[1. januar]]ja [[1995]] |area_km2 = 450295 |area_rank = 55. |percent_water = 8,7 |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = 10.333.456 |population_census_rank = 88. |population_census_year = 2020 |population_density_km2 = 23 |population_density_rank = 198. |GDP_PPP_year = 2019 |GDP_PPP = 563,882 mrd. USD |GDP_PPP_rank = 39. |GDP_PPP_per_capita = 54.628 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 15. |GDP_nominal_year = 2019 |GDP_nominal = 528,929 mrd. USD |GDP_nominal_rank = 23. |GDP_nominal_per_capita = 51.242 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 12. |Gini = {{pozitiven upad}} 27,0 |Gini_year = 2018 |Gini_category = <span style="color:forestgreen;">nizek</span> |Gini_rank = |HDI_year = 2018 |HDI = {{rast}} 0,937 |HDI_rank = 8. |HDI_category = <span style="color:#009900;">visok</span> |currency = [[švedska krona]] |currency_code = SEK |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = .se |calling_code = 46 }} '''Kraljevina Švedska''' ([[švedščina|švedsko]] ''Konungariket Sverige'') je [[morje|obmorska]] in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) [[Nordijska država]] v [[Skandinavija|Skandinaviji]] v [[Severna Evropa|severni]] [[Evropa|Evropi]]. Na zahodu meji na [[Norveška|Norveško]], na severovzhodu na [[Finska|Finsko]], na jugozahodu pa ima morsko mejo z [[Danska|Dansko]]; preostanek meje poteka po [[Baltsko morje|Baltskem morju]] in [[Kattegat]]u. Zaradi sorazmerno male poseljenosti je švedska [[narava]] znana po svojem [[mir (družbeno stanje)|miru]], velikih [[gozd]]ovih in [[hrib]]oviti divjini. == Zgodovina == [[Slika:Map of Sweden (1797).tif|thumb|left|250px|Zemljevid Švedske iz leta 1797.]] Švedsko povezuje z Dansko in Norveško jezikovna in kulturna sorodnost ter državna preobrazba v parlamentarno monarhijo. V preteklosti so bili odnosi med Švedsko in Dansko pogosto napeti in celo sovražni. Zagrizen boj za prevlado na območju Baltskega morja je večkrat temeljito spremenil politični zemljevid severne Evrope. Švedska je bila več kot stoletje del tedanje velike [[Danska|Danske]]. Toda tudi Švedska, ki jo danes spoštujemo kot miroljubno državo, je občasno vodila napadalno politiko velike sile. Finska je bila več stoletij v mejah švedskega kraljestva, ki se je od 16. stoletja naprej občasno razširilo do [[Estonija|Estonije]], Karelije in zgodovinske pokrajine Livonije, in je po tridesetletni vojni prištevalo k ozemlju pod svojo suverenostjo tudi dele Pomorjanske in Mecklenburga. Švedska je bržkone dobila ime po ljudstvu Svear, ki je izpričano v osrednji Švedski nekako od leta 300, O njegovi kulturi pričajo ostanki svetišč in grobne gomile pri Uppsali, kjer je bilo v 5. in 6. stoletju oblastno središče. Svearom se je do 10. stoletja posrečilo spraviti pod svojo oblast severnogermanske Gaute, ki so živeli na območju jezera Vănem, ter otoka Götland in Öland. lz te še ne trdne tvorbe, ki so jo zaokrožili okrog leta 1.100 in se je imenovala Svea Rike, se je razvila država Sverige, današnja Švedska. Med 9. in 11. stoletjem so švedski pomorski Normani, znani kot Varjagi, ki so se ukvarjali deloma s trgovino in deloma z ropanjem, vdrli čez Baltsko morje proti jugovzhodu v povirje [[Volga|Volge]] in Dnepra. Čez [[Črno morje]] so dosegli [[Bizanc]] in po [[Donava|Donavi]] navzgor [[Madžarska|Madžarsko]]. S [[Kaspijsko morje|Kaspijskega morja]] so potovali do [[Bagdad]]a. Tiste čase se je v njihovi domovini po prvih, komajda uspelih poskusih misijonarskega dela svetega Ansgarja vse bolj širilo krščanstvo. Pokristjanjenje se je v glavnem končalo z ustanovitvijo škofije v [[Uppsala|Uppsali]] leta [[1164]]. [[Slika:Marten's Poltava.jpg|thumb|250px|left|Skozi zgodovino so švedsko zaznamovale številne vojne, slika prikazuje bitko pri Poltavi.]] Ob koncu 14. stoletja je prišla Švedska pod oblast norveško-danske kraljice Margarete I. Švedi se niso hoteli sprijazniti z izgubo samostojnosti, ki jo je leta [[1397]] zapečatila Kalmarska zveza, in z okrutnim ravnanjem danskih oblastnikov. Ko je danski kralj leta [[1520]] ukazal v t. i. stockholmski krvavi kopeli pobiti privržence narodnega odpora, je prišlo do množične vstaje, v kateri je [[Gustav Vasa|Gustav Ericksson Vasa]] Švedsko osvobodil izpod danske oblasti. Leta [[1523]] so ga kot Gustava I. izvolili za kralja ponovno samostojne švedske. To je bil začetek trdo vodene švedske nacionalne države, ki se je v 17. stoletju pod Gustavom II. Adolfom povzpela med evropske velesile. Medtem ko je Švedska v nordijski vojni ([[1700]]-[[1721]]) izgubila vodilno vlogo na območju Baltskega morja, se je na znotraj začelo t. i. obdobje svobode, vladavina državnega zbora (parlamenta) in državnega sveta. Državni zbor je leta [[1810]] izvolil za švedskega prestolonaslednika francoskega maršala Jean-Baptista Bernadotta. Pod njegovim vodstvom je Švedska po uspešnem vojnem pohodu proti [[Napoleon]]u in njegovim danskim zaveznikom, zadnji švedski vojni, leta [[1814]] izsilila personalno linijo z Norveško, ki je obstajala do leta [[1905]]. Industrializacija, ki je v začetku temeljila na domačih surovinah, seje na Švedskem začela razmeroma pozno in seje prav uveljavila šele v sedemdesetih letih 19. stoletja. Družbeni razvoj sprva ni šel v korak z gospodarskim vzponom. Poldrugi milijon ljudi si je poiskal novo domovino v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], ideje o družbenih spremembah so se razmahnile že v začetku 20. stoletja in dobile široko podporo. Družbeno prenovo, ki jo je zahtevala leta [[1889]] ustanovljena Socialistična delavska stranka je v dvajsetih letih postavila temelje za družbo blaginje in socialno državo, iz tistega časa izvira ideja t. i. ljudski Švedski, ki jo je izoblikoval Per Albin Hansson in v kateri naj bi skupnost skrbela za to da bi bili vsakemu posamezniku kolikor je le mogoče zagotovljeni socialna varnost in blaginja. V naslednjih desetletjih se je Švedska razvila v državo socialne varnosti. == Politika in družba == [[Slika:King Carl XVI Gustaf at National Day 2009 Cropped.png|thumb|right|200px|Švedski kralj Carl XVI. Gustaf.]] Kralj Karl XVI. Gustav, ki je leta [[1973]] nasledil starega očeta, sicer predstavlja Švedsko doma in v tujini, odločilni politični organ pa je parlament. Kraljevina Švedska je od leta [[1917]] [[ustavna monarhija]] na demokratičnih parlamentarnih temeljih. Od srede 19. stoletja se dežela oklepa politike dosledne nevtralnosti, ki je do današnjega dne preprečevala, da bi se Švedska zapletla v vojno. Zaveza k nevtralnosti se nanaša samo na vojaško področje in je ne gre zamenjevati z mnenjsko nevtralnostjo. Zato je Švedska ob vsej strpnosti nenehno buden sodnik v boju proti podrejanju in izkoriščanju. Zlasti nekdanji švedski ministrski predsednik [[Olof Palme]], ki se je vneto ukvarjal s problemi v mednarodni politiki, je bil dosleden v boju proti [[apartheid]]u v [[Južna Afrika|južni Afriki]], za osvobodilno vojno sandinistov v [[Nikaragva|Nikaragvi]] in tudi proti politiki velesil [[ZDA]] in [[ZSSR]] v [[Vietnam]]u in [[Afganistan]]u. Olofa Palmea je leta [[1969]] nasledil Tageja Erlanderja kot vodja Socialdemokratske stranke in ministrski predsednik, vendar ni bil nikoli tako priljubljen. Pod Erlanderjem je švedski socializem, ki se je razvil znotraj kapitalističnega gospodarskega sistema in s podporo meščanskih strank, dosegel simboličen pomen v svetovnem merilu. Država poskuša z davčno politiko, ki močno zajema iz visokih dohodkov, doseči visoko stopnjo socialne pravičnosti. Z dobro izdelanim sistemom socialnega skrbstva omogoča skoraj vsakomur življenje brez gmotnih stisk. Švedska pa ne daje pomoči samo svojim državljanom, temveč z velikimi prispevki v obliki razvojne pomoči tudi številnim ljudem v nerazvitih deželah. Kritika tega vzorca države je postala glasna šele po Erlangerjevem odstopu. Financiranje švedske države blaginje je zahtevalo vedno več denarja, ki ga je bilo treba dobivati z zviševanjem davkov. Meščanski blok, ki so ga sestavljale stranka centra, liberalna stranka in konservativci, je leta [[1976]] zmagal tudi zaradi vse večje birokratizacije in rastoče moči oblasti. Socialdemokrati, ki so vodili državo od leta [[1932]], so morali prvič v opozicijo. A že leta [[1982]] se je socialdemokrat Olof Palme s podporo komunistov vrnil na položaj šefa vlade, kjer je ostal do smrti. [[1. marec|Prvega marca]] [[1986]] so ga na presenečenje vseh umorili. Glede jezika in izvora je bilo švedsko prebivalstvo še pred nekaj desetletji zelo enovito. Homogena manjšina je samo skupina Laponcev na severu dežele s 15.000 do 17.000 pripadniki. Njihov jezik je soroden finščini. Večina Laponcev še danes živi v sosednji Norveški, s tradicionalno rejo severnih jelenov pa se ukvarjajo le redki. Laponci živijo v vaških skupnostih in so deležni posebnih pravic, ki jim zagotavljajo, da ohranjajo svojo nomadsko kulturo. Od manjšinskega zakona imajo korist tudi priseljenci. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] si je tu poiskalo drugo domovino veliko ljudi iz vzhodnega dela srednje Evrope. Iz Finske so prišli predvsem pripadniki švedsko govoreče manjšine. V šestdesetih letih so jim sledili številni delavci iz južne Evrope. V zadnjem času je Švedska vedno bolj priljubljeno zatočišče prosilcev za azil in političnih beguncev iz Azije in južne Amerike. == Miroljubna politika == Švedska je bila v preteklosti dolgo časa bojevita država. Švedski Vikingi so že od 9. stoletja napadali naselja ob Baltskem morju in vzhodnoevropskih rekah. Kralj Gustav II. je med [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] velikokrat zmagal in razširil švedsko oblast na obširne dele Evrope. V 18. stoletju se je Švedska kljub hudemu porazu pri Poltavi leta 1709 vojskovala z Rusijo. Po [[Napoleonove vojne|napoleonskih vojnah]] v 19. stoletju pa je Švedska opustila militaristično politiko. Ni sodelovala v evropskih vojnah v 19. stoletju in v obeh svetovnih vojnah v 20. stoletju je ostala nevtralna. Švedska vodi od srede 19. stoletja dosledno politiko svobodnega povezovanja v mirnem času in nevtralnosti v vojnah. V tem stoletju se je vztrajno trudila za mir med narodi in je odločno podpirala [[Društvo narodov]] in njegovo naslednico, [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]]. Dosledno švedsko nevtralnost v drugi svetovni vojni so hudo kritizirali, še posebno po tistem, ko je dovolila prehod nemških čet čez svoje ozemlje. Med drugo svetovno vojno se je Grof Falke Bernadotte, predsednik švedskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]], pogajal z nacističnim režimom, da bi dosegel izpustitev tisoče Skandinavcev in drugih vojnih ujetnikov iz koncentracijskih taborišč. Leta 1944 je diplomat [[Raoul Wallenberg]] priskrbel švedske potne liste Judom iz Budimpešte, ki bi morali v taborišča smrti. Ocenjujejo, da je rešil okrog 100.000 Judov. Svojo miroljubno politiko je Švedska nadaljevala tudi po drugi svetovni vojni. To politiko sta predstavljala [[Dag Hammarskjöld]], ustanovitelj mirovnih sil Združenih narodov, ki je izgubil življenje v letalski nesreči v osrednji Afriki, in [[Olof Palme]], čigar uboj je leta 1986 pretresel svet. Od bojevnic za mir je vidnejša še [[Alva Myrdal]], ustanovna članica Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovno raziskovanje (SIPRI) in dobitnica [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] leta 1982. === Nobelove nagrade === {{glavni|Nobelova nagrada}} [[Slika:AlfredNobel adjusted.jpg|thumb|right|250px|[[Alfred Nobel]], izumitelj [[dinamit]]a in ustanovitelj [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]]]] Od leta [[1901]] podeljujejo v [[Oslo|Oslu]] vsako leto Nobelovo nagrado za mir tistim ljudem, ki so v očeh odbora največ prispevali za mir na svetu. Kandidate za nagrado voli mednarodni odbor, ki ima sedež na Norveškem. Druge Nobelove nagrade podeljujejo v Stockholmu za dosežke na področju fizike, kemije, psihologije ali medicine, literature in od leta 1969 gospodarskih ved. Vse te nagrade so mednarodno zelo ugledne, vendar je najodmevnejša Nobelova nagrada za mir. Prvi, ki so mu leta 1901 podelili to nagrado, je bil švicarski človekoljub [[Henri Dunant]]. Leta 1990 je dobil nagrado sovjetski predsednik [[Mihail Gorbačov]] za uspehe pri odpravljanju spopadov in napetosti po svetu. Toda Nobelove nagrade temeljijo na neverjetnem nasprotju. Njihov ustanovitelj, švedski iznajditelj in veletrgovec [[Alfred Nobel]], je iznašel izredno eksplozivni [[dinamit]] in druge kemične eksplozivne snovi in ga imajo na splošno za očeta cvetoče švedske oboroževalne industrije. Švedska ima kljub svoji politiki nevtralnosti in svobodnih povezav močno oboroževalno industrijo in spada med največje države izvoznice orožja na svetu. Za to se lahko še najbolj zahvali prav industrijski zapuščini Alfreda Nobela. O Švedski pa gre dober glas tudi kot o podpornici miru in razoroževanja, zatočišču za begunce in prosilce za azil ter kot izredno radodarni dajalki denarja za dežele tretjega sveta. Švedske družbene reforme, ki sojih uvajali od tridesetih let naprej, izražajo nacionalno prizadevanje za socialno pravičnost. ki so jo doslej uresničili na številnih področjih. Mednje spadajo tudi pravice žensk in t. i. zeleni problemi. Tradicionalno zavzemanje Švedske za zapostavljene se je že zdavnaj preneslo na mednarodno prizorišče, na katerem ni še nobena država naredila toliko kot Švedska. Poleg tega pa spada Švedska tudi med gospodarske velesile, spodbuja svobodno podjetništvo in zagrizeno industrijsko tekmovanje za svetovne trge. Tako si švedska želja po miru podaja roko z napadalnim trženjem in industrijskim prizadevanjem, kar ima za posledico zdravo, na svobodnem podjetništvu temelječe gospodarstvo. == Upravna delitev == {{glavni|Švedske province}} Švedska je upravno razdeljena na 25 provinc ({{jezik-sv|landskap}}). Nimajo upravne funkcije, ostajajo pa zgodovinska dediščina in sredstvo kulturne identifikacije, na primer za narečja in folkloro. V nekaterih primerih upravna okrožja skoraj natančno ustrezajo provincam, tako kot Blekinge okrožju Blekinge in Gotland, ki je provinca, okrožje in občina. Čeprav se občina Härjedalen ne ujema ravno s provinco, je poleg Gotlanda edina občina, poimenovana po pokrajini. V drugih primerih ne, kar potem povečuje kulturni pomen provinc. Poleg tega se upravne enote nenehno spreminjajo – v 90. letih prejšnjega stoletja je bilo na primer ustanovljenih več novih okrožij – medtem ko so imele province svoje zgodovinske meje začrtane že stoletja. Od leta 1884 so vse province tudi ceremonialne vojvodine, vendar kot take nimajo nobenih upravnih ali političnih funkcij. Švedske province se še vedno uporabljajo v pogovornem govoru in kulturnih referencah, zato jih ni mogoče obravnavati kot arhaičen koncept. Glavna izjema je Laponska, kjer se prebivalci vidijo kot del Västerbotten ali Norrbotten, glede na okrožja. Posebno za [[Stockholm]] in [[Göteborg]] je dejstvo, da imata obe mesti meje provinc skozi njih: Stockholm je razdeljen med Uppland in Södermanland, medtem ko je Göteborg razdeljen med Västergötland in Bohuslän. Glede na raziskavo GfK iz leta 2011 se prebivalci velikih mest — Stockholm, Göteborg in v manjši meri [[Malmö]] — identificirajo predvsem s svojim mestom in ne s pokrajino, v kateri živijo. <ref>{{cite web |author1=GfK Sverige AB |url=https://www.mynewsdesk.com/se/gfk-sverige-ab/pressreleases/svenskarna-aer-mer-lokala-aen-nationella-i-sin-geografiska-identitet-717825|title=Svenskarna är mer lokala än nationella i sin geografiska identitet|access-date=13 December 2021}}</ref> Vsakemu okrožju načeluje okrožni administrativni odbor (''länsstyrelse''), ki ga imenuje [[vlada]]. Vsako okrožje ima tudi svet (''landsting''), v katerem so zastopani izvoljeni predstavniki [[občina|občin]]. Vsaka provinca je razdeljena na občine. Leta [[2002]] je Švedska imela skupno 289 občin. Obstajajo tudi zgodovinske razdelitve [[Švedsko kraljestvo|Švedskega kraljestva]] na [[Švedske province|province]] in [[Švedske dežele|dežele]]. == Province == [[Slika:Sverigekarta-Landskap Text.svg|thumb|Švedske zgodovinske province]] {| |- !Swedish !Latin !rowspan="33"| |- ||[[Ångermanland]]||''Angermannia'' |- ||[[Blekinge]]||''Blechingia'' |- ||[[Bohuslän]]||''Bahusia'' |- ||[[Dalarna]]||''Dalecarlia'' |- ||[[Dalsland]]||''Dalia'' |- ||[[Gästrikland]]||''Gestricia'' |- ||[[Gotland]]||''Gotlandia'' |- ||[[Halland]]||''Hallandia'' |- ||[[Hälsingland]]||''Helsingia'' |- ||[[Härjedalen]]||''Herdalia'' |- ||[[Jämtland]]||''Jemtia'' |- ||[[Lapland (Sweden)|Lappland]]||''Lapponia Suecana'' |- ||[[Medelpad]]||''Medelpadia'' |- ||[[Närke]]||''Nericia'' |- ||[[Norrbotten]]||''Norbothnia'' |- ||[[Öland]]||''Olandia'' |- ||[[Östergötland]]||''Ostrogothia'' |- ||[[Scania|Skåne]]||''Scania'' |- ||[[Småland]]||''Smolandia'' |- ||[[Södermanland]]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;||''Sudermannia'' |- ||[[Uppland]]||''Uplandia'' |- ||[[Värmland]]||''Wermlandia'' |- ||[[Västerbotten]]||''Westrobothnia'' |- ||[[Västergötland]]||''Westrogothia'' |- |[[Västmanland]]||''Westmannia'' |} == Demografija == === Prebivalstvo === Po podatkih iz začetka leta 2007, ima Kraljevina Švedska 9.131.425 prebivalcev. 17% prebivalcev je bilo rojenih v tujini ali ima vsaj enega od staršev, priseljenca. Iz države odseljevanja, se je Švedska po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]], spremenila v državo visokega priseljevanja. Poleg manjšine [[Finska|Fincev]] na severu države, je največ priseljencev iz Iraka, Srbije, Bosne in Hercegovine, Somalije, Nemčije, Turčije, Danske, Rusije in Irana. Delež imigrantov je v stalnem porastu, najvišje število v zgodovini pa je dosegel v letu 2006. === Religija === Enako kot preostale Severno-evropske dežele, je tudi Švedska po tradicionalni usmeritvi, večinsko [[Protestantizem|Protestantska]] država. 53,9% prebivalcev pripada [[Protestantizem|Protestantski]] veri<ref name="medlemsutveckling 2021">{{cite web|url=https://www.svenskakyrkan.se/filer/1374643/Medlemmar%20i%20Svenska%20kyrkan%201972-2021.pdf|title=Medlemmar i Svenska kyrkan 1972-2021|format=PDF|language=sv|publisher=Svenska kyrkan}}</ref>, število teh pa se vsako leto zniža za skoraj odstotek. 92.000 prebivalcev pripada [[Katolištvo|Rimokatoliški]] veri. Zaradi imigracij je na Švedskem 100.000 [[Pravoslavje|Pravoslavcev]] in več kot 500.000 pripadnikov Islamske veroizpovedi. Velika večina slednjih pripada omenjeni veri zaradi tradicije, le 5% (25.000) naj bi jih izvajalo obrede vsakodnevno, kot to zahteva islamska sveta knjiga. == Narava in pokrajina == [[Slika:Suorvajaure in stora sjofallet park.jpg|thumb|right|250px|Nacionalni park Stora Sjöfallet]] Švedska meri 450.295km² in se razteza 1.500 kilometrov daleč od [[tundra|tundre]] na visokem severu do poleti tople jugozahodne obale. S svojimi obširnimi gozdovi, nešteto otoki, velikimi jezeri in hitro tekočimi gorskimi rekami je dežela pravi raj za ljubitelja narave. Skupaj s Finsko in južnejšim delom Norveške večina Švedske geološko spada k [[Baltski ščit|Baltskemu ščitu]], najstarejšemu delu Evrope. Celo precej mlajši kamninski sloji iz zemeljskega srednjega veka, ki sestavljajo površje zahodnega dela osrednje Švedske okrog [[Östersund]]a, posamično pa tudi na otokih [[Gotland]] in [[Öland]], so daleč starejši kot večina preostale Evrope. Značilne kamnine Baltskega ščita so povečini [[gnajs]]i in [[granit]]i v črno-belih slojih ali grahastih tvorbah. Kamnine, ki so nastale v precejšnji globini, ležijo tu na površju, ker je [[erozija]] v milijonih let odnesla nekaj tisoč metrov visoko krovno kamnino. Gorske verige vzdolž meje z Norveško, imenovane Kjö ali Skanden, so ostanek nekdanjega kaledonskega gubanja. Od nastanka v zemeljskem starem veku so se skoraj povsem zravnale, današnjo obliko pa so dobile v ledenih dobah in zaradi dviganja v [[terciar]]ju. Od gorovja, v katerem segajo najvišji s snegom in ledom pokriti vrhovi čez 2000 metrov visoko, se pokrajina zlagoma spušča proti [[Botniški zaliv|Botniškemu zalivu]]. Švedske pokrajine so nazadnje zgladili [[ledenik]]i v ledenih dobah. Švedska je bila skupaj s Finsko središče velikanskih gmot celinskega ledu, ki so od tod večkrat segle v srednjo in zahodno Evropo. Pritisk počasi polzečega, do 3600 metrov debelega ledenega sloja je pri tem odnašal in oblikoval površje. V osrednji Švedski so dobro opazne posamezne stopnje umikanja ledu v zadnji ledeni dobi. Zelo pogoste, posebno severno od jezera [[Mälaren]], so nanosi grušča in peska, ki so marsikje nasute tudi v kilometer dolge hrbte. S seboj jih je nosila ledeníška voda in nabirale so se v lednih razpokah, ko pa se je led stalil, so se pokazale kot razpotegnjeni nasipi. S švedskim izrazom ''oser'' jih označujejo tudi na drugih poledenitvenih območjih. Tam, kjer je odneslo površje, je trda kamnina marsikje zbrušena v grbaste klade. Na območjih, kjer je te kamnine pozneje deloma preplavila prodirajoča voda iz [[Baltsko morje|Baltskega morja]], je nastala komaj pregledna zmešnjava manjših in najmanjših skalnih otokov oz. čeri ob vzhodni obali osrednje Švedske. Tudi večina izmed neštetih švedskih jezer je nastala v ledenih dobah. Nekatera zapolnjujejo kotline, ki so jih izdolbli ledeniki, druga ležijo v globelih, v katerih so se počasi stalili posamezni ledeni čoki. Preostala so nastala, ko so nanosi ledeniških rek pregradile cele doline in zajezile vodo. Kjer je voda pozneje tak jez predrla, je na neprepustnih tleh precej pogosto nastalo [[močvirje]] ali [[barje]]. Baltski ščit se je dvigal že v geološki preteklosti, dviganje pa se je še okrepilo, ko so je stalila več kilometrov debele ledena površina. To je posebno opazno na obalnem območju Botniškega zaliva. Dviganje kopnega se nadaljuje še danes, kar dokazuje primer jezera Mälaren, ki je bilo še okrog leta 1200 morski zaliv, danes pa je celinsko jezero. Ko so se ledene gmote stalile, je rastlinski svet spet hitro prodrl z juga na sever. Rastlinskih vrst pa je na Švedskem vseeno malo. Večino dežele (Norrland) prekriva severni [[iglasti gozd]]. Gozdovi so proti severu vse manj gosti, smreke in bori se vedno bolj umikajo shiranim brezam, dokler ne postanejo glavna značilnost pokrajine brezdrevesni pašniki na [[fjel]]ih in gola [[tundra]]. Za južno Švedsko (Svealand in Gotland), kjer so razmere ugodne tudi še za rast hrasta in bukve, je značilen mešani gozd. Vendar so tu s krčenjem širili naselitvena območja in naravno vegetacijo bolj ali manj spremenili. A tudi na severu je nedotaknjeni pragozd le še redkost in je zato zavarovan z zakonom. [[Slika:Kebnekaise Panorama.jpg|thumb|900px|center|Skandinavsko gorovje]] == Podnebje == Podnebje je na Švedskem v primerjavi z drugimi območji na isti zemljepisni širini precej ugodno. Prostor Baltskega morja sicer ločuje od Atlantika, Skandinavsko gorovje, vendar je blažeči učinek oceanskega podnebja čutiti tudi na Švedskem. Od juga proti severu je podnebje vse bolj celinsko, to pomeni, da se večajo nasprotja med pogosto prav toplimi poletji in ledeno mrzlimi zimami na Laponskem, količine snežnih in deževnih padavin pa se v isti smeri zmanjšujejo. Posebnost je otok Öland, kjer imajo veliko manj padavin kot v drugih delih dežele. Poleg tega je kamninska podlaga otoka iz apnenca, v katerem voda hitro ponikne, zato lahko Öland znan kot sušni otok. == Stockholm == {{glavni|Stockholm}} [[Slika:Stockholm lead image.jpg|thumb|right|250px|Fotografije Stockholma.]] Stockholm je znan kot: mesto med mostovi, na vodi plavajoče mesto ali kar Severne Benetke. Mesto ki so ga prvotno postavili na petnajstih otokih, se je že zdavnaj razširilo na celinsko obalo. Za mesto je značilno, da se na enem mestu mešajo voda, gozd in skalovje ter bogata arhitektura najrazličnejših obdobij. Območje Mälarena je z naselitvenimi središči Birka, Uppsala, Sigruna, iz poznejšega časa pa Eskilstuna. Enköping in Västeräs, zgodovinsko jedro Švedske. Norström, najkrajša reka sveta, je omogočila rečni promet do Saltsjöna, zaliva Baltskega morja. Tam, kjer se reka razcepi na dvoje, leži na otoku Stadsholmen najstarejše jedro Stockholma. Tukaj pretovarjajo tovor s ploskih čolnov, ki vozijo po Mälarenu, na morske ladje. Zgodovina mesta je izredno pestra in sega v čase Vikingov. Leta [[1252]] je dobil Stockholm mestne pravice, obenem pa so dali varstvo in davčne svoboščine trgovcem hanzeatskega mesta Lübecka. Stockholm sicer ni bil nikakršno hanzeatsko naselje, vpliv nemškega trgovstva pa je bil še v 16. stoletju zelo velik. Zakon iz leta [[1350]] je celo določal, da mora biti polovica izmed šestih županov in 30 članov mestnega sveta Nemcev. Na tiste čase še danes spominjajo mnoga imena ulic v Gamlastanu, slikovitem starem delu mesta z vratnimi loki, dvorišči in majhnimi trgi, in imena stavb, kot je Tyska kyrkan (Nemška cerkev). Z vzponom Švedske med evropske velesile je rasel tudi pomen Stockholma, ki je bil od leta [[1634]] stalno glavno in rezidenčno mesto kraljestva. Vedno bolj se je širilo čez okvire nekdanjega jedra. Norrmalm, ki se je razvil opirajoč se na dva že v 13. stoletju ustanovljena samostana, je prešel v mestno območje leta [[1635]], malo pozneje sta sledila Östermalm in Kugnsholmen. Na jugu je proti koncu 17. stoletja zrasel Södermalm, načrtno zgrajeno mesto s pravokotno ulično mrežo. Stockholm je postal evropsko baročno mesto s čudovitimi plemiškimi in upravnimi palačami, pod Gustavom III. pa so ga spremenili v pomembno kulturno središče. Prva industrijska podjetja so v Stockholmu nastala že v 18. stoletju. V 19. stoletju so z uvedbo parniških in železniških prog izboljšali promet, vendar je mesto le s težavo zmoglo vsrkavati hitro naraščajoče prebivalstvo. Šele ob koncu 19. stoletja so našli rešitev z daljnosežnim načrtovanjem mesta. V tisti čas spada tudi sprememba namembnosti starega dela mesta. Iz ozkega otoškega okvira se je dejansko središče mesta preselilo v Norrmalm. Nova, velika bivalna območja so nastajala na obrobju mesta posamezno že pred drugo svetovno vojno, predvsem pa v petdesetih in šestdesetih letih. Hkrati so gradili [[Podzemna železnica|podzemsko železnico]] in ta je bivalna predmestja povezala s središčem. Čeprav je Stockholm tudi eno izmed najpomembnejših švedskih industrijskih mest, v mestni podobi ne zbujajo posebne pozornosti tovarne kovinske in elektrotehnične, oblačilne, živilske in kemične industrije ter tiskarniške in založniške zgradbe. Zaradi pomanjkanja prostora se je veliko podjetij naselilo v predmestjih. V primerjavi z [[Malmö]]jem in [[Göteborg]]om ima ladjedelništvo v Stockholmu podrejeni pomen. Tudi pri pretovarjanju ladijskega tovora so Stockholm prehitela pristanišča z ugodnejšo lego. Danes ima švedsko trgovsko in kongresno mesto čez 700.000 prebivalcev. Če prištejemo še prebivalce sosednjih občin, se število ljudi poveča na 1,45 milijona. Nadregionalni kulturni pomen mesta, ki je sedež luteranskega in rimskokatoliškega škofa, poudarjajo [[univerza]], številne visoke šole, znanstveni inštituti in knjižnice, kakršna je Kraljeva knjižnica, zgrajena v dvajsetih letih tega stoletja, ter Nobelova ustanova, Kraljeva opera, več gledališč in čez 50 muzejev. Med najpomembnejšimi muzeji sta Narodni muzej in Skansen, muzej na prostem. Med najstarejše stockholmske stavbe spadata Velika cerkev (Storkyrkan) in Riddarholmska cerkev iz 13. stoletja, petladijska stolnica z grobnico švedskih kraljev. Večina zgodovinskih gradbenih spomenikov je bila zgrajena od 16. do 18. stoletja, med njimi tudi baročna Viteška hiša (Riddarhuset) in monumentalno učinkujoči kraljevi grad, ki ga je leta [[1697]] uničil požar in so ga ponovno pozidali šele v 18. stoletju. Med živahno gradbeno dejavnostjo v drugi polovici 19. stoletja so zrasle številne javne zgradbe. K najpomembnejšim stavbam moderne prištevajo Mestno hišo (Stadshuset), simbol Stockholma. == Gospodarstvo == Švedska je visoko razvita industrijska država z zelo donosnim kmetijstvom. Njeno izredno učinkovito gospodarstvo jo uvršča po narodnem dohodku na prebivalca med deset vodilnih držav sveta. Seveda pa je Švedska dosegla to blaginjo šele v zadnjih desetletjih. Še proti koncu 19. stoletja je v mnogih pokrajinah kmetijske dežele vladala huda revščina, zaradi katere se je veliko kmetov in ribičev izselilo v [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]. Gospodarski napredek je izhajal iz dobro izrabljene moči voda kot energetskega vira za izvozno usmerjeno industrij, industrijske uporabe lesa in nahajališč železove rude, jeklo in papir iz Švedske. Že v 14. stoletju so začeli izrabljati bogate zaloge zelo kakovostne železove rude v osrednji Švedski, iz dežele kovačnic in prvih visokih peči in fužin v 16. stoletju je Švedska napredovala v vodilno proizvajalko železa na svetu, iz fužin so se pozneje razvile železarne in jeklarne. Šele v novejšem času sta se starim pridružili novi lokaciji v Halmstadu in Oxelösundu. V severni Švedski je leta [[1940]] zrasla v mestu Luleă velika jeklarna za predelavo rude iz nahajališč v Kiruni in Gällivareju. Z železarnami in kovačnicami je bilo deloma že v 18. stoletju povezano izdelovanje orodja in naprav za kmetijstvo, iz tega se je po prodoru industrializacije v sedemdesetih letih 19. stoletja razvila močno specializirana industrija, na primer izdelovanje nožev, rezil in škarij v Eskilstuni. Sodobna kovinska industrija pa se je selila proti jugu na široko nižavje ob velikih jezerih med Stockholmom in Göteborgom. Tako se je preselila tudi slovita tovarna orožja iz Finspânga v osrednji Švedski, kjer so že v 17. stoletju izdelovali topove, v Bofors vzhodno od jezera [[Vänern]]. Najpomembnejše veje kovinske industrije so danes strojegradnja, ladjedelništvo in avtomobilska industrija. Med industrijske veje, ki so značilne za deželo, spada tudi lesnopredelovalna industrija. Sprva je bila omejena na žage, a je hitro postala zelo pomembna, ko so iznašli postopek, po katerem so iz lesa pridobljeno celulozo uporabili za izdelovanje papirja. Ob koncu 19. stoletja so ob jezeru Vänern zrasle prve tovarne celuloze. Danes so najpomembnejša središča lesnopredelovalne industrije obalna mesta na severu. V preteklosti so drevesna debla splavljali na obalo po rekah, danes se prevažanje lesa vedno bolj seli na ceste in železnice. Pomembna surovina lesnopredelovalne industrije je tudi voda, ki je je na Švedskem obilo. Zelo ugodna je preskrba z električno energijo iz velikih hidroelektrarn na severu. ki pokrivajo okrog polovico švedskih potreb po energiji. Drugo polovico dobivajo z uvozom nafte in z jedrsko energijo, za katero pridejo prav lastna nahajališča urana. Čeprav je sever s svojo obilico vodne energije, rudnim bogastvom in lesom najpomembnejši dobavitelj energije in surovin za visoko specializirano industrijo, so švedska gospodarska središča na jugu dežele. Tam so tudi glavna pridelovalna območja tehnično izredno opremljenega kmetijstva. Čeprav je kmetijsko uporabna samo desetina vsega švedskega površja, lahko na njem zagotovijo okrog 80 odstotkov potreb po živilih. Kljub težnjam po združevanju večjih in učinkovitejših obratov prevladujejo tako v kmetijstvu kot v industriji manjši in srednje veliki obrati, ki so povečini v zasebni lasti. Poleg zmanjšanja števila obratov je opazno tudi zmanjšanje števila delovnih mest v industriji in kmetijstvu. Daleč največji del družbenega produkta že dolgo prinašajo terciarne dejavnosti, torej trgovina, promet, storitvene dejavnosti in uprava. Na teh področjih je zaposlena tudi večina ljudi, kar izhaja tudi iz dejstva, da švedska še posebno podpira ustanove socialnega in zdravstvenega varstva ter izobraževanje. Nekdanja kmetijska dežela, ki se je razvila v najsodobnejšo industrijsko državo, je na poti v poindustrijsko družbo. == Opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|švedščina|Švedska}} {{Zbirka|Sverige|Švedska}} {{wikivoyage|Sweden}} ;Vlada * [http://www.sweden.se/ Sweden.se] — Uradna stran * [http://www.sweden.gov.se/ The Swedish Government] – Uradna stran * [http://www.riksdagen.se/default____56.aspx The Swedish Parliament] – Uradna stran * [http://www.royalcourt.se/ The Swedish Royal Court] – Uradna stran švedske kraljeve družine * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-s/sweden.html Chief of State and Cabinet Members] ;Splošne informacije * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/576478/Sweden Sweden] entry at ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/sweden.htm Sweden] from ''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Sweden}} ;Mediji * [http://www.radiosweden.org/ Radio Sweden] – Javne storitve * [http://www.dn.se/ Dagens Nyheter] * [http://www.svt.se/ Svergies Television] * [http://www.svd.se/ Svenska Dagbladet] * [http://www.thelocal.se/ The Local – Sweden's news in English] – Independent English language news site ;Potovanja * [http://www.visitsweden.com/ VisitSweden.com] – Uradna turistična spletna stran ;Drugo * [http://www.studyinsweden.se/ Study in Sweden] – Študij na švedskem * [http://www.swedishtrade.se/english/ Swedish Trade Council] * [http://eh.net/encyclopedia/article/schon.sweden Sweden – Ekonomska rast in strukturne spremembe, 1800–2000 — EH.Net Encyclopedia * [http://www.vifanord.de/index.php?id=1&L=1&rd=243343734 vifanord] – Digitalna knjižnica, ki ponuja znanstvene informacije nordijskih in baltskih držav {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Države članice OVSE]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Nordijski svet]] [[Kategorija:Švedska|*]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] {{normativna kontrola}} ag1y8qwltx85a0qy3nao69ya828xdal 5724258 5724216 2022-07-26T19:06:14Z Ljuba brank 92351 Redakcija 5724216 uporabnika [[Special:Contributions/85.76.12.12|85.76.12.12]] ([[User talk:85.76.12.12|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |conventional_long_name = Kraljevina Švedska |native_name = {{jezik|sv|''Konungariket Sverige''}} |common_name = Švedska |common_name2 = Švedske |image_flag = Flag of Sweden.svg |image_coat = Great coat of arms of Sweden.svg |national_motto = (kraljevo) ''{{jezik|sv|För Sverige – i tiden}}''<br/><small>»Za Švedsko – s časi«</small> |national_anthem = {{jezik|sv|''[[Du gamla, Du fria]]''}}<br/><small>»Ti starodavna, ti svobodna«</small> |image_map = EU-Sweden.svg |map_caption = Lega Švedske (temno zeleno)<br/><small>na [[Evropa|Evropski celini]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> |capital = [[Stockholm]] |latd=59 |latm=21 |latNS=N |longd=18 |longm=4 |longEW=E |largest_city = capital |official_languages = [[švedščina]] |demonym = Šved |government_type = [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[monarhija]] |leader_title1 = [[Švedski kralj|kralj]]: |leader_name1 = [[Karel XVI. Gustav Švedski|Karel XVI. Gustav]] |leader_title2 = [[Predsednik vlade Švedske|predsednik vlade]]: |leader_name2 = [[Magdalena Andersson]] |accessionEUdate = [[1. januar]]ja [[1995]] |area_km2 = 450295 |area_rank = 55. |percent_water = 8,7 |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = 10.333.456 |population_census_rank = 88. |population_census_year = 2020 |population_density_km2 = 23 |population_density_rank = 198. |GDP_PPP_year = 2019 |GDP_PPP = 563,882 mrd. USD |GDP_PPP_rank = 39. |GDP_PPP_per_capita = 54.628 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 15. |GDP_nominal_year = 2019 |GDP_nominal = 528,929 mrd. USD |GDP_nominal_rank = 23. |GDP_nominal_per_capita = 51.242 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 12. |Gini = {{pozitiven upad}} 27,0 |Gini_year = 2018 |Gini_category = <span style="color:forestgreen;">nizek</span> |Gini_rank = |HDI_year = 2018 |HDI = {{rast}} 0,937 |HDI_rank = 8. |HDI_category = <span style="color:#009900;">visok</span> |currency = [[švedska krona]] |currency_code = SEK |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = .se |calling_code = 46 }} '''Kraljevina Švedska''' ([[švedščina|švedsko]] ''Konungariket Sverige'') je [[morje|obmorska]] in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) [[Nordijska država]] v [[Skandinavija|Skandinaviji]] v [[Severna Evropa|severni]] [[Evropa|Evropi]]. Na zahodu meji na [[Norveška|Norveško]], na severovzhodu na [[Finska|Finsko]], na jugozahodu pa ima morsko mejo z [[Danska|Dansko]]; preostanek meje poteka po [[Baltsko morje|Baltskem morju]] in [[Kattegat]]u. Zaradi sorazmerno male poseljenosti je švedska [[narava]] znana po svojem [[mir (družbeno stanje)|miru]], velikih [[gozd]]ovih in [[hrib]]oviti divjini. == Zgodovina == [[Slika:Map of Sweden (1797).tif|thumb|left|250px|Zemljevid Švedske iz leta 1797.]] Švedsko povezuje z Dansko in Norveško jezikovna in kulturna sorodnost ter državna preobrazba v parlamentarno monarhijo. V preteklosti so bili odnosi med Švedsko in Dansko pogosto napeti in celo sovražni. Zagrizen boj za prevlado na območju Baltskega morja je večkrat temeljito spremenil politični zemljevid severne Evrope. Švedska je bila več kot stoletje del tedanje velike [[Danska|Danske]]. Toda tudi Švedska, ki jo danes spoštujemo kot miroljubno državo, je občasno vodila napadalno politiko velike sile. Finska je bila več stoletij v mejah švedskega kraljestva, ki se je od 16. stoletja naprej občasno razširilo do [[Estonija|Estonije]], Karelije in zgodovinske pokrajine Livonije, in je po tridesetletni vojni prištevalo k ozemlju pod svojo suverenostjo tudi dele Pomorjanske in Mecklenburga. Švedska je bržkone dobila ime po ljudstvu Svear, ki je izpričano v osrednji Švedski nekako od leta 300, O njegovi kulturi pričajo ostanki svetišč in grobne gomile pri Uppsali, kjer je bilo v 5. in 6. stoletju oblastno središče. Svearom se je do 10. stoletja posrečilo spraviti pod svojo oblast severnogermanske Gaute, ki so živeli na območju jezera Vănem, ter otoka Götland in Öland. lz te še ne trdne tvorbe, ki so jo zaokrožili okrog leta 1.100 in se je imenovala Svea Rike, se je razvila država Sverige, današnja Švedska. Med 9. in 11. stoletjem so švedski pomorski Normani, znani kot Varjagi, ki so se ukvarjali deloma s trgovino in deloma z ropanjem, vdrli čez Baltsko morje proti jugovzhodu v povirje [[Volga|Volge]] in Dnepra. Čez [[Črno morje]] so dosegli [[Bizanc]] in po [[Donava|Donavi]] navzgor [[Madžarska|Madžarsko]]. S [[Kaspijsko morje|Kaspijskega morja]] so potovali do [[Bagdad]]a. Tiste čase se je v njihovi domovini po prvih, komajda uspelih poskusih misijonarskega dela svetega Ansgarja vse bolj širilo krščanstvo. Pokristjanjenje se je v glavnem končalo z ustanovitvijo škofije v [[Uppsala|Uppsali]] leta [[1164]]. [[Slika:Marten's Poltava.jpg|thumb|250px|left|Skozi zgodovino so švedsko zaznamovale številne vojne, slika prikazuje bitko pri Poltavi.]] Ob koncu 14. stoletja je prišla Švedska pod oblast norveško-danske kraljice Margarete I. Švedi se niso hoteli sprijazniti z izgubo samostojnosti, ki jo je leta [[1397]] zapečatila Kalmarska zveza, in z okrutnim ravnanjem danskih oblastnikov. Ko je danski kralj leta [[1520]] ukazal v t. i. stockholmski krvavi kopeli pobiti privržence narodnega odpora, je prišlo do množične vstaje, v kateri je [[Gustav Vasa|Gustav Ericksson Vasa]] Švedsko osvobodil izpod danske oblasti. Leta [[1523]] so ga kot Gustava I. izvolili za kralja ponovno samostojne švedske. To je bil začetek trdo vodene švedske nacionalne države, ki se je v 17. stoletju pod Gustavom II. Adolfom povzpela med evropske velesile. Medtem ko je Švedska v nordijski vojni ([[1700]]-[[1721]]) izgubila vodilno vlogo na območju Baltskega morja, se je na znotraj začelo t. i. obdobje svobode, vladavina državnega zbora (parlamenta) in državnega sveta. Državni zbor je leta [[1810]] izvolil za švedskega prestolonaslednika francoskega maršala Jean-Baptista Bernadotta. Pod njegovim vodstvom je Švedska po uspešnem vojnem pohodu proti [[Napoleon]]u in njegovim danskim zaveznikom, zadnji švedski vojni, leta [[1814]] izsilila personalno linijo z Norveško, ki je obstajala do leta [[1905]]. Industrializacija, ki je v začetku temeljila na domačih surovinah, seje na Švedskem začela razmeroma pozno in seje prav uveljavila šele v sedemdesetih letih 19. stoletja. Družbeni razvoj sprva ni šel v korak z gospodarskim vzponom. Poldrugi milijon ljudi si je poiskal novo domovino v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], ideje o družbenih spremembah so se razmahnile že v začetku 20. stoletja in dobile široko podporo. Družbeno prenovo, ki jo je zahtevala leta [[1889]] ustanovljena Socialistična delavska stranka je v dvajsetih letih postavila temelje za družbo blaginje in socialno državo, iz tistega časa izvira ideja t. i. ljudski Švedski, ki jo je izoblikoval Per Albin Hansson in v kateri naj bi skupnost skrbela za to da bi bili vsakemu posamezniku kolikor je le mogoče zagotovljeni socialna varnost in blaginja. V naslednjih desetletjih se je Švedska razvila v državo socialne varnosti. == Politika in družba == [[Slika:King Carl XVI Gustaf at National Day 2009 Cropped.png|thumb|right|200px|Švedski kralj Carl XVI. Gustaf.]] Kralj Karl XVI. Gustav, ki je leta [[1973]] nasledil starega očeta, sicer predstavlja Švedsko doma in v tujini, odločilni politični organ pa je parlament. Kraljevina Švedska je od leta [[1917]] [[ustavna monarhija]] na demokratičnih parlamentarnih temeljih. Od srede 19. stoletja se dežela oklepa politike dosledne nevtralnosti, ki je do današnjega dne preprečevala, da bi se Švedska zapletla v vojno. Zaveza k nevtralnosti se nanaša samo na vojaško področje in je ne gre zamenjevati z mnenjsko nevtralnostjo. Zato je Švedska ob vsej strpnosti nenehno buden sodnik v boju proti podrejanju in izkoriščanju. Zlasti nekdanji švedski ministrski predsednik [[Olof Palme]], ki se je vneto ukvarjal s problemi v mednarodni politiki, je bil dosleden v boju proti [[apartheid]]u v [[Južna Afrika|južni Afriki]], za osvobodilno vojno sandinistov v [[Nikaragva|Nikaragvi]] in tudi proti politiki velesil [[ZDA]] in [[ZSSR]] v [[Vietnam]]u in [[Afganistan]]u. Olofa Palmea je leta [[1969]] nasledil Tageja Erlanderja kot vodja Socialdemokratske stranke in ministrski predsednik, vendar ni bil nikoli tako priljubljen. Pod Erlanderjem je švedski socializem, ki se je razvil znotraj kapitalističnega gospodarskega sistema in s podporo meščanskih strank, dosegel simboličen pomen v svetovnem merilu. Država poskuša z davčno politiko, ki močno zajema iz visokih dohodkov, doseči visoko stopnjo socialne pravičnosti. Z dobro izdelanim sistemom socialnega skrbstva omogoča skoraj vsakomur življenje brez gmotnih stisk. Švedska pa ne daje pomoči samo svojim državljanom, temveč z velikimi prispevki v obliki razvojne pomoči tudi številnim ljudem v nerazvitih deželah. Kritika tega vzorca države je postala glasna šele po Erlangerjevem odstopu. Financiranje švedske države blaginje je zahtevalo vedno več denarja, ki ga je bilo treba dobivati z zviševanjem davkov. Meščanski blok, ki so ga sestavljale stranka centra, liberalna stranka in konservativci, je leta [[1976]] zmagal tudi zaradi vse večje birokratizacije in rastoče moči oblasti. Socialdemokrati, ki so vodili državo od leta [[1932]], so morali prvič v opozicijo. A že leta [[1982]] se je socialdemokrat Olof Palme s podporo komunistov vrnil na položaj šefa vlade, kjer je ostal do smrti. [[1. marec|Prvega marca]] [[1986]] so ga na presenečenje vseh umorili. Glede jezika in izvora je bilo švedsko prebivalstvo še pred nekaj desetletji zelo enovito. Homogena manjšina je samo skupina Laponcev na severu dežele s 15.000 do 17.000 pripadniki. Njihov jezik je soroden finščini. Večina Laponcev še danes živi v sosednji Norveški, s tradicionalno rejo severnih jelenov pa se ukvarjajo le redki. Laponci živijo v vaških skupnostih in so deležni posebnih pravic, ki jim zagotavljajo, da ohranjajo svojo nomadsko kulturo. Od manjšinskega zakona imajo korist tudi priseljenci. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] si je tu poiskalo drugo domovino veliko ljudi iz vzhodnega dela srednje Evrope. Iz Finske so prišli predvsem pripadniki švedsko govoreče manjšine. V šestdesetih letih so jim sledili številni delavci iz južne Evrope. V zadnjem času je Švedska vedno bolj priljubljeno zatočišče prosilcev za azil in političnih beguncev iz Azije in južne Amerike. == Miroljubna politika == Švedska je bila v preteklosti dolgo časa bojevita država. Švedski Vikingi so že od 9. stoletja napadali naselja ob Baltskem morju in vzhodnoevropskih rekah. Kralj Gustav II. je med [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] velikokrat zmagal in razširil švedsko oblast na obširne dele Evrope. V 18. stoletju se je Švedska kljub hudemu porazu pri Poltavi leta 1709 vojskovala z Rusijo. Po [[Napoleonove vojne|napoleonskih vojnah]] v 19. stoletju pa je Švedska opustila militaristično politiko. Ni sodelovala v evropskih vojnah v 19. stoletju in v obeh svetovnih vojnah v 20. stoletju je ostala nevtralna. Švedska vodi od srede 19. stoletja dosledno politiko svobodnega povezovanja v mirnem času in nevtralnosti v vojnah. V tem stoletju se je vztrajno trudila za mir med narodi in je odločno podpirala [[Društvo narodov]] in njegovo naslednico, [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]]. Dosledno švedsko nevtralnost v drugi svetovni vojni so hudo kritizirali, še posebno po tistem, ko je dovolila prehod nemških čet čez svoje ozemlje. Med drugo svetovno vojno se je Grof Falke Bernadotte, predsednik švedskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]], pogajal z nacističnim režimom, da bi dosegel izpustitev tisoče Skandinavcev in drugih vojnih ujetnikov iz koncentracijskih taborišč. Leta 1944 je diplomat [[Raoul Wallenberg]] priskrbel švedske potne liste Judom iz Budimpešte, ki bi morali v taborišča smrti. Ocenjujejo, da je rešil okrog 100.000 Judov. Svojo miroljubno politiko je Švedska nadaljevala tudi po drugi svetovni vojni. To politiko sta predstavljala [[Dag Hammarskjöld]], ustanovitelj mirovnih sil Združenih narodov, ki je izgubil življenje v letalski nesreči v osrednji Afriki, in [[Olof Palme]], čigar uboj je leta 1986 pretresel svet. Od bojevnic za mir je vidnejša še [[Alva Myrdal]], ustanovna članica Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovno raziskovanje (SIPRI) in dobitnica [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] leta 1982. === Nobelove nagrade === {{glavni|Nobelova nagrada}} [[Slika:AlfredNobel adjusted.jpg|thumb|right|250px|[[Alfred Nobel]], izumitelj [[dinamit]]a in ustanovitelj [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]]]] Od leta [[1901]] podeljujejo v [[Oslo|Oslu]] vsako leto Nobelovo nagrado za mir tistim ljudem, ki so v očeh odbora največ prispevali za mir na svetu. Kandidate za nagrado voli mednarodni odbor, ki ima sedež na Norveškem. Druge Nobelove nagrade podeljujejo v Stockholmu za dosežke na področju fizike, kemije, psihologije ali medicine, literature in od leta 1969 gospodarskih ved. Vse te nagrade so mednarodno zelo ugledne, vendar je najodmevnejša Nobelova nagrada za mir. Prvi, ki so mu leta 1901 podelili to nagrado, je bil švicarski človekoljub [[Henri Dunant]]. Leta 1990 je dobil nagrado sovjetski predsednik [[Mihail Gorbačov]] za uspehe pri odpravljanju spopadov in napetosti po svetu. Toda Nobelove nagrade temeljijo na neverjetnem nasprotju. Njihov ustanovitelj, švedski iznajditelj in veletrgovec [[Alfred Nobel]], je iznašel izredno eksplozivni [[dinamit]] in druge kemične eksplozivne snovi in ga imajo na splošno za očeta cvetoče švedske oboroževalne industrije. Švedska ima kljub svoji politiki nevtralnosti in svobodnih povezav močno oboroževalno industrijo in spada med največje države izvoznice orožja na svetu. Za to se lahko še najbolj zahvali prav industrijski zapuščini Alfreda Nobela. O Švedski pa gre dober glas tudi kot o podpornici miru in razoroževanja, zatočišču za begunce in prosilce za azil ter kot izredno radodarni dajalki denarja za dežele tretjega sveta. Švedske družbene reforme, ki sojih uvajali od tridesetih let naprej, izražajo nacionalno prizadevanje za socialno pravičnost. ki so jo doslej uresničili na številnih področjih. Mednje spadajo tudi pravice žensk in t. i. zeleni problemi. Tradicionalno zavzemanje Švedske za zapostavljene se je že zdavnaj preneslo na mednarodno prizorišče, na katerem ni še nobena država naredila toliko kot Švedska. Poleg tega pa spada Švedska tudi med gospodarske velesile, spodbuja svobodno podjetništvo in zagrizeno industrijsko tekmovanje za svetovne trge. Tako si švedska želja po miru podaja roko z napadalnim trženjem in industrijskim prizadevanjem, kar ima za posledico zdravo, na svobodnem podjetništvu temelječe gospodarstvo. == Upravna delitev == {{glavni|Švedske province}} Švedska je upravno razdeljena na 25 provinc ({{jezik-sv|landskap}}). Nimajo upravne funkcije, ostajajo pa zgodovinska dediščina in sredstvo kulturne identifikacije, na primer za narečja in folkloro. V nekaterih primerih upravna okrožja skoraj natančno ustrezajo provincam, tako kot Blekinge okrožju Blekinge in Gotland, ki je provinca, okrožje in občina. Čeprav se občina Härjedalen ne ujema ravno s provinco, je poleg Gotlanda edina občina, poimenovana po pokrajini. V drugih primerih ne, kar potem povečuje kulturni pomen provinc. Poleg tega se upravne enote nenehno spreminjajo – v 90. letih prejšnjega stoletja je bilo na primer ustanovljenih več novih okrožij – medtem ko so imele province svoje zgodovinske meje začrtane že stoletja. Od leta 1884 so vse province tudi ceremonialne vojvodine, vendar kot take nimajo nobenih upravnih ali političnih funkcij. Švedske province se še vedno uporabljajo v pogovornem govoru in kulturnih referencah, zato jih ni mogoče obravnavati kot arhaičen koncept. Glavna izjema je Laponska, kjer se prebivalci vidijo kot del Västerbotten ali Norrbotten, glede na okrožja. Posebno za [[Stockholm]] in [[Göteborg]] je dejstvo, da imata obe mesti meje provinc skozi njih: Stockholm je razdeljen med Uppland in Södermanland, medtem ko je Göteborg razdeljen med Västergötland in Bohuslän. Glede na raziskavo GfK iz leta 2011 se prebivalci velikih mest — Stockholm, Göteborg in v manjši meri [[Malmö]] — identificirajo predvsem s svojim mestom in ne s pokrajino, v kateri živijo. <ref>{{cite web |author1=GfK Sverige AB |url=https://www.mynewsdesk.com/se/gfk-sverige-ab/pressreleases/svenskarna-aer-mer-lokala-aen-nationella-i-sin-geografiska-identitet-717825|title=Svenskarna är mer lokala än nationella i sin geografiska identitet|access-date=13 December 2021}}</ref> Vsakemu okrožju načeluje okrožni administrativni odbor (''länsstyrelse''), ki ga imenuje [[vlada]]. Vsako okrožje ima tudi svet (''landsting''), v katerem so zastopani izvoljeni predstavniki [[občina|občin]]. Vsaka provinca je razdeljena na občine. Leta [[2002]] je Švedska imela skupno 289 občin. Obstajajo tudi zgodovinske razdelitve [[Švedsko kraljestvo|Švedskega kraljestva]] na [[Švedske province|province]] in [[Švedske dežele|dežele]]. == Province == [[Slika:Sverigekarta-Landskap Text.svg|thumb|Švedske zgodovinske province]] {| |- !Swedish !Latin !rowspan="33"| |- ||[[Ångermanland]]||''Angermannia'' |- ||[[Blekinge]]||''Blechingia'' |- ||[[Bohuslän]]||''Bahusia'' |- ||[[Dalarna]]||''Dalecarlia'' |- ||[[Dalsland]]||''Dalia'' |- ||[[Gästrikland]]||''Gestricia'' |- ||[[Gotland]]||''Gotlandia'' |- ||[[Halland]]||''Hallandia'' |- ||[[Hälsingland]]||''Helsingia'' |- ||[[Härjedalen]]||''Herdalia'' |- ||[[Jämtland]]||''Jemtia'' |- ||[[Lapland (Sweden)|Lappland]]||''Lapponia Suecana'' |- ||[[Medelpad]]||''Medelpadia'' |- ||[[Närke]]||''Nericia'' |- ||[[Norrbotten]]||''Norbothnia'' |- ||[[Öland]]||''Olandia'' |- ||[[Östergötland]]||''Ostrogothia'' |- ||[[Scania|Skåne]]||''Scania'' |- ||[[Småland]]||''Smolandia'' |- ||[[Södermanland]]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;||''Sudermannia'' |- ||[[Uppland]]||''Uplandia'' |- ||[[Värmland]]||''Wermlandia'' |- ||[[Västerbotten]]||''Westrobothnia'' |- ||[[Västergötland]]||''Westrogothia'' |- |[[Västmanland]]||''Westmannia'' |} == Demografija == === Prebivalstvo === Po podatkih iz začetka leta 2007, ima Kraljevina Švedska 9.131.425 prebivalcev. 17% prebivalcev je bilo rojenih v tujini ali ima vsaj enega od staršev, priseljenca. Iz države odseljevanja, se je Švedska po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]], spremenila v državo visokega priseljevanja. Poleg manjšine [[Finska|Fincev]] na severu države, je največ priseljencev iz Iraka, Srbije, Bosne in Hercegovine, Somalije, Nemčije, Turčije, Danske, Rusije in Irana. Delež imigrantov je v stalnem porastu, najvišje število v zgodovini pa je dosegel v letu 2006. === Religija === Enako kot preostale Severno-evropske dežele, je tudi Švedska po tradicionalni usmeritvi, večinsko [[Protestantizem|Protestantska]] država. 56,4% prebivalcev pripada [[Protestantizem|Protestantski]] veri<ref name="medlemsutveckling 2019">{{cite web|url=https://www.svenskakyrkan.se/filer/1374643/Medlemmar%20i%20Svenska%20kyrkan%201972-2019.pdf|title=Medlemmar i Svenska kyrkan 1972-2019|format=PDF|language=sv|publisher=Svenska kyrkan}}</ref>, število teh pa se vsako leto zniža za skoraj odstotek. 92.000 prebivalcev pripada [[Katolištvo|Rimokatoliški]] veri. Zaradi imigracij je na Švedskem 100.000 [[Pravoslavje|Pravoslavcev]] in več kot 500.000 pripadnikov Islamske veroizpovedi. Velika večina slednjih pripada omenjeni veri zaradi tradicije, le 5% (25.000) naj bi jih izvajalo obrede vsakodnevno, kot to zahteva islamska sveta knjiga. == Narava in pokrajina == [[Slika:Suorvajaure in stora sjofallet park.jpg|thumb|right|250px|Nacionalni park Stora Sjöfallet]] Švedska meri 450.295km² in se razteza 1.500 kilometrov daleč od [[tundra|tundre]] na visokem severu do poleti tople jugozahodne obale. S svojimi obširnimi gozdovi, nešteto otoki, velikimi jezeri in hitro tekočimi gorskimi rekami je dežela pravi raj za ljubitelja narave. Skupaj s Finsko in južnejšim delom Norveške večina Švedske geološko spada k [[Baltski ščit|Baltskemu ščitu]], najstarejšemu delu Evrope. Celo precej mlajši kamninski sloji iz zemeljskega srednjega veka, ki sestavljajo površje zahodnega dela osrednje Švedske okrog [[Östersund]]a, posamično pa tudi na otokih [[Gotland]] in [[Öland]], so daleč starejši kot večina preostale Evrope. Značilne kamnine Baltskega ščita so povečini [[gnajs]]i in [[granit]]i v črno-belih slojih ali grahastih tvorbah. Kamnine, ki so nastale v precejšnji globini, ležijo tu na površju, ker je [[erozija]] v milijonih let odnesla nekaj tisoč metrov visoko krovno kamnino. Gorske verige vzdolž meje z Norveško, imenovane Kjö ali Skanden, so ostanek nekdanjega kaledonskega gubanja. Od nastanka v zemeljskem starem veku so se skoraj povsem zravnale, današnjo obliko pa so dobile v ledenih dobah in zaradi dviganja v [[terciar]]ju. Od gorovja, v katerem segajo najvišji s snegom in ledom pokriti vrhovi čez 2000 metrov visoko, se pokrajina zlagoma spušča proti [[Botniški zaliv|Botniškemu zalivu]]. Švedske pokrajine so nazadnje zgladili [[ledenik]]i v ledenih dobah. Švedska je bila skupaj s Finsko središče velikanskih gmot celinskega ledu, ki so od tod večkrat segle v srednjo in zahodno Evropo. Pritisk počasi polzečega, do 3600 metrov debelega ledenega sloja je pri tem odnašal in oblikoval površje. V osrednji Švedski so dobro opazne posamezne stopnje umikanja ledu v zadnji ledeni dobi. Zelo pogoste, posebno severno od jezera [[Mälaren]], so nanosi grušča in peska, ki so marsikje nasute tudi v kilometer dolge hrbte. S seboj jih je nosila ledeníška voda in nabirale so se v lednih razpokah, ko pa se je led stalil, so se pokazale kot razpotegnjeni nasipi. S švedskim izrazom ''oser'' jih označujejo tudi na drugih poledenitvenih območjih. Tam, kjer je odneslo površje, je trda kamnina marsikje zbrušena v grbaste klade. Na območjih, kjer je te kamnine pozneje deloma preplavila prodirajoča voda iz [[Baltsko morje|Baltskega morja]], je nastala komaj pregledna zmešnjava manjših in najmanjših skalnih otokov oz. čeri ob vzhodni obali osrednje Švedske. Tudi večina izmed neštetih švedskih jezer je nastala v ledenih dobah. Nekatera zapolnjujejo kotline, ki so jih izdolbli ledeniki, druga ležijo v globelih, v katerih so se počasi stalili posamezni ledeni čoki. Preostala so nastala, ko so nanosi ledeniških rek pregradile cele doline in zajezile vodo. Kjer je voda pozneje tak jez predrla, je na neprepustnih tleh precej pogosto nastalo [[močvirje]] ali [[barje]]. Baltski ščit se je dvigal že v geološki preteklosti, dviganje pa se je še okrepilo, ko so je stalila več kilometrov debele ledena površina. To je posebno opazno na obalnem območju Botniškega zaliva. Dviganje kopnega se nadaljuje še danes, kar dokazuje primer jezera Mälaren, ki je bilo še okrog leta 1200 morski zaliv, danes pa je celinsko jezero. Ko so se ledene gmote stalile, je rastlinski svet spet hitro prodrl z juga na sever. Rastlinskih vrst pa je na Švedskem vseeno malo. Večino dežele (Norrland) prekriva severni [[iglasti gozd]]. Gozdovi so proti severu vse manj gosti, smreke in bori se vedno bolj umikajo shiranim brezam, dokler ne postanejo glavna značilnost pokrajine brezdrevesni pašniki na [[fjel]]ih in gola [[tundra]]. Za južno Švedsko (Svealand in Gotland), kjer so razmere ugodne tudi še za rast hrasta in bukve, je značilen mešani gozd. Vendar so tu s krčenjem širili naselitvena območja in naravno vegetacijo bolj ali manj spremenili. A tudi na severu je nedotaknjeni pragozd le še redkost in je zato zavarovan z zakonom. [[Slika:Kebnekaise Panorama.jpg|thumb|900px|center|Skandinavsko gorovje]] == Podnebje == Podnebje je na Švedskem v primerjavi z drugimi območji na isti zemljepisni širini precej ugodno. Prostor Baltskega morja sicer ločuje od Atlantika, Skandinavsko gorovje, vendar je blažeči učinek oceanskega podnebja čutiti tudi na Švedskem. Od juga proti severu je podnebje vse bolj celinsko, to pomeni, da se večajo nasprotja med pogosto prav toplimi poletji in ledeno mrzlimi zimami na Laponskem, količine snežnih in deževnih padavin pa se v isti smeri zmanjšujejo. Posebnost je otok Öland, kjer imajo veliko manj padavin kot v drugih delih dežele. Poleg tega je kamninska podlaga otoka iz apnenca, v katerem voda hitro ponikne, zato lahko Öland znan kot sušni otok. == Stockholm == {{glavni|Stockholm}} [[Slika:Stockholm lead image.jpg|thumb|right|250px|Fotografije Stockholma.]] Stockholm je znan kot: mesto med mostovi, na vodi plavajoče mesto ali kar Severne Benetke. Mesto ki so ga prvotno postavili na petnajstih otokih, se je že zdavnaj razširilo na celinsko obalo. Za mesto je značilno, da se na enem mestu mešajo voda, gozd in skalovje ter bogata arhitektura najrazličnejših obdobij. Območje Mälarena je z naselitvenimi središči Birka, Uppsala, Sigruna, iz poznejšega časa pa Eskilstuna. Enköping in Västeräs, zgodovinsko jedro Švedske. Norström, najkrajša reka sveta, je omogočila rečni promet do Saltsjöna, zaliva Baltskega morja. Tam, kjer se reka razcepi na dvoje, leži na otoku Stadsholmen najstarejše jedro Stockholma. Tukaj pretovarjajo tovor s ploskih čolnov, ki vozijo po Mälarenu, na morske ladje. Zgodovina mesta je izredno pestra in sega v čase Vikingov. Leta [[1252]] je dobil Stockholm mestne pravice, obenem pa so dali varstvo in davčne svoboščine trgovcem hanzeatskega mesta Lübecka. Stockholm sicer ni bil nikakršno hanzeatsko naselje, vpliv nemškega trgovstva pa je bil še v 16. stoletju zelo velik. Zakon iz leta [[1350]] je celo določal, da mora biti polovica izmed šestih županov in 30 članov mestnega sveta Nemcev. Na tiste čase še danes spominjajo mnoga imena ulic v Gamlastanu, slikovitem starem delu mesta z vratnimi loki, dvorišči in majhnimi trgi, in imena stavb, kot je Tyska kyrkan (Nemška cerkev). Z vzponom Švedske med evropske velesile je rasel tudi pomen Stockholma, ki je bil od leta [[1634]] stalno glavno in rezidenčno mesto kraljestva. Vedno bolj se je širilo čez okvire nekdanjega jedra. Norrmalm, ki se je razvil opirajoč se na dva že v 13. stoletju ustanovljena samostana, je prešel v mestno območje leta [[1635]], malo pozneje sta sledila Östermalm in Kugnsholmen. Na jugu je proti koncu 17. stoletja zrasel Södermalm, načrtno zgrajeno mesto s pravokotno ulično mrežo. Stockholm je postal evropsko baročno mesto s čudovitimi plemiškimi in upravnimi palačami, pod Gustavom III. pa so ga spremenili v pomembno kulturno središče. Prva industrijska podjetja so v Stockholmu nastala že v 18. stoletju. V 19. stoletju so z uvedbo parniških in železniških prog izboljšali promet, vendar je mesto le s težavo zmoglo vsrkavati hitro naraščajoče prebivalstvo. Šele ob koncu 19. stoletja so našli rešitev z daljnosežnim načrtovanjem mesta. V tisti čas spada tudi sprememba namembnosti starega dela mesta. Iz ozkega otoškega okvira se je dejansko središče mesta preselilo v Norrmalm. Nova, velika bivalna območja so nastajala na obrobju mesta posamezno že pred drugo svetovno vojno, predvsem pa v petdesetih in šestdesetih letih. Hkrati so gradili [[Podzemna železnica|podzemsko železnico]] in ta je bivalna predmestja povezala s središčem. Čeprav je Stockholm tudi eno izmed najpomembnejših švedskih industrijskih mest, v mestni podobi ne zbujajo posebne pozornosti tovarne kovinske in elektrotehnične, oblačilne, živilske in kemične industrije ter tiskarniške in založniške zgradbe. Zaradi pomanjkanja prostora se je veliko podjetij naselilo v predmestjih. V primerjavi z [[Malmö]]jem in [[Göteborg]]om ima ladjedelništvo v Stockholmu podrejeni pomen. Tudi pri pretovarjanju ladijskega tovora so Stockholm prehitela pristanišča z ugodnejšo lego. Danes ima švedsko trgovsko in kongresno mesto čez 700.000 prebivalcev. Če prištejemo še prebivalce sosednjih občin, se število ljudi poveča na 1,45 milijona. Nadregionalni kulturni pomen mesta, ki je sedež luteranskega in rimskokatoliškega škofa, poudarjajo [[univerza]], številne visoke šole, znanstveni inštituti in knjižnice, kakršna je Kraljeva knjižnica, zgrajena v dvajsetih letih tega stoletja, ter Nobelova ustanova, Kraljeva opera, več gledališč in čez 50 muzejev. Med najpomembnejšimi muzeji sta Narodni muzej in Skansen, muzej na prostem. Med najstarejše stockholmske stavbe spadata Velika cerkev (Storkyrkan) in Riddarholmska cerkev iz 13. stoletja, petladijska stolnica z grobnico švedskih kraljev. Večina zgodovinskih gradbenih spomenikov je bila zgrajena od 16. do 18. stoletja, med njimi tudi baročna Viteška hiša (Riddarhuset) in monumentalno učinkujoči kraljevi grad, ki ga je leta [[1697]] uničil požar in so ga ponovno pozidali šele v 18. stoletju. Med živahno gradbeno dejavnostjo v drugi polovici 19. stoletja so zrasle številne javne zgradbe. K najpomembnejšim stavbam moderne prištevajo Mestno hišo (Stadshuset), simbol Stockholma. == Gospodarstvo == Švedska je visoko razvita industrijska država z zelo donosnim kmetijstvom. Njeno izredno učinkovito gospodarstvo jo uvršča po narodnem dohodku na prebivalca med deset vodilnih držav sveta. Seveda pa je Švedska dosegla to blaginjo šele v zadnjih desetletjih. Še proti koncu 19. stoletja je v mnogih pokrajinah kmetijske dežele vladala huda revščina, zaradi katere se je veliko kmetov in ribičev izselilo v [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]. Gospodarski napredek je izhajal iz dobro izrabljene moči voda kot energetskega vira za izvozno usmerjeno industrij, industrijske uporabe lesa in nahajališč železove rude, jeklo in papir iz Švedske. Že v 14. stoletju so začeli izrabljati bogate zaloge zelo kakovostne železove rude v osrednji Švedski, iz dežele kovačnic in prvih visokih peči in fužin v 16. stoletju je Švedska napredovala v vodilno proizvajalko železa na svetu, iz fužin so se pozneje razvile železarne in jeklarne. Šele v novejšem času sta se starim pridružili novi lokaciji v Halmstadu in Oxelösundu. V severni Švedski je leta [[1940]] zrasla v mestu Luleă velika jeklarna za predelavo rude iz nahajališč v Kiruni in Gällivareju. Z železarnami in kovačnicami je bilo deloma že v 18. stoletju povezano izdelovanje orodja in naprav za kmetijstvo, iz tega se je po prodoru industrializacije v sedemdesetih letih 19. stoletja razvila močno specializirana industrija, na primer izdelovanje nožev, rezil in škarij v Eskilstuni. Sodobna kovinska industrija pa se je selila proti jugu na široko nižavje ob velikih jezerih med Stockholmom in Göteborgom. Tako se je preselila tudi slovita tovarna orožja iz Finspânga v osrednji Švedski, kjer so že v 17. stoletju izdelovali topove, v Bofors vzhodno od jezera [[Vänern]]. Najpomembnejše veje kovinske industrije so danes strojegradnja, ladjedelništvo in avtomobilska industrija. Med industrijske veje, ki so značilne za deželo, spada tudi lesnopredelovalna industrija. Sprva je bila omejena na žage, a je hitro postala zelo pomembna, ko so iznašli postopek, po katerem so iz lesa pridobljeno celulozo uporabili za izdelovanje papirja. Ob koncu 19. stoletja so ob jezeru Vänern zrasle prve tovarne celuloze. Danes so najpomembnejša središča lesnopredelovalne industrije obalna mesta na severu. V preteklosti so drevesna debla splavljali na obalo po rekah, danes se prevažanje lesa vedno bolj seli na ceste in železnice. Pomembna surovina lesnopredelovalne industrije je tudi voda, ki je je na Švedskem obilo. Zelo ugodna je preskrba z električno energijo iz velikih hidroelektrarn na severu. ki pokrivajo okrog polovico švedskih potreb po energiji. Drugo polovico dobivajo z uvozom nafte in z jedrsko energijo, za katero pridejo prav lastna nahajališča urana. Čeprav je sever s svojo obilico vodne energije, rudnim bogastvom in lesom najpomembnejši dobavitelj energije in surovin za visoko specializirano industrijo, so švedska gospodarska središča na jugu dežele. Tam so tudi glavna pridelovalna območja tehnično izredno opremljenega kmetijstva. Čeprav je kmetijsko uporabna samo desetina vsega švedskega površja, lahko na njem zagotovijo okrog 80 odstotkov potreb po živilih. Kljub težnjam po združevanju večjih in učinkovitejših obratov prevladujejo tako v kmetijstvu kot v industriji manjši in srednje veliki obrati, ki so povečini v zasebni lasti. Poleg zmanjšanja števila obratov je opazno tudi zmanjšanje števila delovnih mest v industriji in kmetijstvu. Daleč največji del družbenega produkta že dolgo prinašajo terciarne dejavnosti, torej trgovina, promet, storitvene dejavnosti in uprava. Na teh področjih je zaposlena tudi večina ljudi, kar izhaja tudi iz dejstva, da švedska še posebno podpira ustanove socialnega in zdravstvenega varstva ter izobraževanje. Nekdanja kmetijska dežela, ki se je razvila v najsodobnejšo industrijsko državo, je na poti v poindustrijsko družbo. == Opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|švedščina|Švedska}} {{Zbirka|Sverige|Švedska}} {{wikivoyage|Sweden}} ;Vlada * [http://www.sweden.se/ Sweden.se] — Uradna stran * [http://www.sweden.gov.se/ The Swedish Government] – Uradna stran * [http://www.riksdagen.se/default____56.aspx The Swedish Parliament] – Uradna stran * [http://www.royalcourt.se/ The Swedish Royal Court] – Uradna stran švedske kraljeve družine * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-s/sweden.html Chief of State and Cabinet Members] ;Splošne informacije * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/576478/Sweden Sweden] entry at ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/sweden.htm Sweden] from ''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Sweden}} ;Mediji * [http://www.radiosweden.org/ Radio Sweden] – Javne storitve * [http://www.dn.se/ Dagens Nyheter] * [http://www.svt.se/ Svergies Television] * [http://www.svd.se/ Svenska Dagbladet] * [http://www.thelocal.se/ The Local – Sweden's news in English] – Independent English language news site ;Potovanja * [http://www.visitsweden.com/ VisitSweden.com] – Uradna turistična spletna stran ;Drugo * [http://www.studyinsweden.se/ Study in Sweden] – Študij na švedskem * [http://www.swedishtrade.se/english/ Swedish Trade Council] * [http://eh.net/encyclopedia/article/schon.sweden Sweden – Ekonomska rast in strukturne spremembe, 1800–2000 — EH.Net Encyclopedia * [http://www.vifanord.de/index.php?id=1&L=1&rd=243343734 vifanord] – Digitalna knjižnica, ki ponuja znanstvene informacije nordijskih in baltskih držav {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Države članice OVSE]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Nordijski svet]] [[Kategorija:Švedska|*]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] {{normativna kontrola}} ci6ysv16j0bkf1bjhe9fg3suoi1l5jh Kazahstan 0 4986 5724091 5691110 2022-07-26T13:36:24Z CalyptoAletheia 171590 typo wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Қазақстан Республикасы <br />''Qazaqstan Respublïkası''<br /> Республика Казахстан <br />''Respublika Kazakhstan''</br> |conventional_long_name = Republika Kazahstan |common_name = Kazahstan |common_name2 = Kazahstana |national_motto = |image_flag = Flag of Kazakhstan.svg |image_coat =Coat_of_arms_of_Kazakhstan.svg |image_map = Kazakhstan (orthographic projection).svg |national_anthem = Менің Қазақстаным<br/>{{transl|kz|''[[Meniñ Qazaqstanım]]''}}<br/>{{small|''Moj Kazahstan''}}<br/><center>[[File:Kazakhstan National Anthem 2012.ogg]]</center> |official_languages = [[kazaščina]] (državni jezik), [[ruščina]] |capital = [[Nursultan]] |latd=51 |latm=10 |latNS=N |longd=71 |longm=25 |longEW=E |largest_city = [[Almati]] |demonym = Kazahstánec, Kazahstánka |government_type = [[predsedniški sistem|predsedniška republika]] |leader_title1 = predsednik: |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name1 = [[Kasim-Žomart Tokajev]] |leader_name2 = [[Alihan Smaiylov]] |area_rank = 9. |area_magnitude = 1 E12 |area_km2 = 2.724.900 |percent_water = 1,7 |population_estimate = 18.448.600<ref name="Негізгі">{{cite web |title=Негізгі |url=http://stat.gov.kz |website=stat.gov.kz |accessdate=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530193655/http://stat.gov.kz/ |archive-date=30 May 2019 |url-status=live }}</ref> |population_estimate_year = 2019 |population_estimate_rank = 63. |population_census = 14.953.100 |population_census_year = 1999 |population_density_km2 = 7 |population_density_rank = 236. |GDP_PPP_year = 2020 |GDP_PPP = $569,813 milijard<ref name=IMF>{{cite web |url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=56&pr.y=6&sy=2017&ey=2024&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=916&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database, October 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=29 January 2020}}</ref> |GDP_PPP_rank =41 |GDP_PPP_per_capita = $30.178 |GDP_PPP_per_capita_rank =53 |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal = $179,332 milijard |GDP_nominal_year = 2020 |GDP_nominal_per_capita = $9.686 |GDP_nominal_per_capita_rank = |sovereignty_type = [[Zgodovina Kazahstana|Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] |established_event1 = 1. kanat |established_date1 = 1361 kot [[Bela horda]] |established_event2 = 2. kanat |established_date2 = 1428 kot [[Uzbeška horda]] |established_event3 = 3. kanat |established_date3 = 1465 kot [[Kazaški kanat]] |established_event4 = razglašena |established_date4 = [[16. december|16. decembra]] [[1991]] |established_event5 = dokončana |established_date5 = [[25. december|25. decembra]] [[1991]] |HDI_year = 2019 |HDI = {{rast}} 0,817 <ref name="HDI">{{cite web |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |title=2019 Human Development Report |year=2019 |accessdate=16 April 2020 |publisher=United Nations Development Programme |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416080801/http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |archivedate=16 April 2020}}</ref> |HDI_rank = 50 |HDI_category = srednji |Gini = 27,5 <ref name=WB1>{{cite web |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=7 May 2019}}</ref> |Gini_year = 2017 |Gini_category = srednji |currency = [[kazahstanski tenge|Tenge]] |currency_code = KZT |country_code = KAZ |time_zone = Zahod/Vzhod |utc_offset = +5/+6 |time_zone_DST = ''ne upoštevajo'' |utc_offset_DST = +5/+6 |cctld = [[.kz]] |calling_code = 7 }} '''Kazahstan''', uradno '''Republika Kazahstan''', je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], najbolj zahodni deli pa so v [[Evropa|Evropi]]. Je največja na svetu zaprta država in deveta največja država na svetu s površino 2.724.900 kvadratnih kilometrov. Kazahstan je ekonomsko najbolj prevladujoč narod Srednje Azije, saj ustvari 60 % BDP regije, predvsem s svojo naftno in plinsko industrijo. Ima tudi ogromne mineralne vire. Kazahstan je uradno demokratična, laična, enotna, ustavna republika z raznoliko kulturno dediščino<ref>{{cite web |url=http://www.parlam.kz/en/constitution |title=Kazakhstan/Qazaqstan Constitution |accessdate=27 December 2016 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161202170929/http://www.parlam.kz/en/constitution |archivedate=2 December 2016}}</ref>. Meji z [[Rusija|Rusijo]], [[Kitajska|Kitajsko]], [[Kirgizistan]]om, [[Uzbekistan]]om in [[Turkmenistan]]om, poleg tega pa meji na velik del [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Praktično meji tudi na Mongolijo, saj sta le 37 kilometrov narazen. Teren Kazahstana so ravnice, [[stepa]], [[tajga]], skalni [[kanjon]]i, hribi, delte, zasnežene gore in [[puščava]]. V Kazahstanu je do leta 2018 živelo ocenjeno 18,3 milijona ljudi. Gostota prebivalstva je med najnižjimi in znaša manj kot 6 ljudi na kvadratni kilometer. Od leta 1997 in neodvisnosti je glavno mesto [[Nursultan]], prej znano kot [[Astana]]. Preselili so ga iz največjega mesta v državi [[Almati]]. Ozemlje Kazahstana je bilo zgodovinsko poseljeno s nomadskimi skupinami in imperiji. V antiki so nomadski [[Skiti]] poseljevali deželo, perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] se je razširilo proti južnemu ozemlju sodobne države. [[Turška ljudstva]], nomadi, ki so sledili svoje rodove v številnih turških državah, kot je Turški kaganat itd., do v vsej svoji zgodovini poseljevali to državo. V 13. stoletju je ozemlje pokorilo [[Mongolsko cesarstvo]] pod [[Džingiskan]]om. Do 16. stoletja je nastal kot izrazita skupina, razdeljena na tri ''jüz'' (veje prednikov, ki so zasedali določeno ozemlje). [[Rusi]] so začeli napredovati v kazahstansko stepo v 18. stoletju, do sredine 19. stoletja pa so nominalno vladali vsemu Kazahstanu kot del [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 in poznejši [[Ruska državljanska vojna|državljanski vojni]] je bilo ozemlje Kazahstana večkrat preurejeno. Leta 1936 je postal Kazahstanska Sovjetska socialistična republika, del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Kazahstan je bil zadnji od sovjetskih republik, ki je razglasila neodvisnost med razpadom Sovjetske zveze leta 1991. [[Nursultan Nazarbajev]], prvi predsednik Kazahstana, je bil označen za avtoritarnega, njegova vlada pa je bila obtožena številnih kršitev človekovih pravic, vključno s zatiranjem nestrinjanja in cenzure medijev. Nazarbajev je odstopil marca 2019, vendar je bil imenovan za doživljenjskega predsednika Kazahstanskega varnostnega sveta. Ime prestolnice se je spremenilo v prvotno ime. Predsednik senata Kasim-Žomart Tokajev je nasledil Nazarbajeva na mestu predsednika. V 21. stoletju si je Kazahstan prizadeval za razvoj svojega gospodarstva, zlasti svoje prevladujoče industrije ogljikovodikov<ref name="time">{{cite news|last=Zarakhovich|first=Yuri|date=27 September 2006|url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|title=Kazakhstan Comes on Strong|work=Time|access-date=13 December 2015|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151207235354/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|archivedate=7 December 2015}}</ref>. Human Rights Watch pravi, da »Kazahstan močno omejuje svobodo zbiranja, govora in vere« <ref name="World Report 2015: Kazakhstan">Human Rights Watch, [https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan World Report 2015: Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161028020227/https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan |date=28 October 2016 }}, accessed October 2015.</ref>. Druge organizacije za človekove pravice redno opisujejo stanje v zvezi s človekovimi pravicami v Kazahstanu kot slabo. Kazahstanskih 131 pripadnikov etničnih skupin vključuje [[Kazahi|Kazahe]] (65,5 % prebivalstva), [[Rusi|Ruse]], [[Uzbeki|Uzbeke]], [[Ukrajinci|Ukrajince]], [[Nemci|Nemce]], [[Tatari|Tatare]] in [[Ujguri|Ujgure]]<ref name="Census2009">{{cite web |script-title=ru:Перепись населения Республики Казахстан 2009 года. Краткие итоги. (Census for the Republic of Kazakhstan 2009. Short Summary) |url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archiveurl=https://www.webcitation.org/5uvOtyVTC?url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archivedate=12 December 2010 |publisher=Republic of Kazakhstan Statistical Agency |access-date=10 December 2010 |language=ru |url-status=dead}}</ref>. Islam je vera približno 70 % prebivalstva, krščanstvo pa 26 %. Kazahstan uradno dovoljuje svobodo vere, vendar so verski voditelji, ki nasprotujejo vladi, zatirani. Državni jezik je [[kazaščina]], [[ruščina]] pa ima enak uradni status za vse ravni upravnih in institucionalnih namenov. Kazahstan je član Združenih narodov (ZN), STO, CIS, Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠO), Evroazijske ekonomske unije, CSTO, OVSE, OIC in TURKSOY. == Etimologija == Ime ''Kazah'' izvira iz starodavne turške besede ''qaz'', 'potepanje', kar odraža nomadsko kulturo Kazahov<ref name=etym>{{cite dictionary |title=Cossack (n.) |url=http://etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |dictionary=The Online Etymology Dictionary |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151002024126/http://www.etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |archivedate=2 October 2015 }}</ref>. Izraz ''kozak'' je istega izvora. Perzijska pripona ''-stan'' pomeni 'dežela' ali 'kraj', zato lahko ''Kazahstan'' dobesedno prevedemo kot 'dežela potepuhov'. Čeprav se izraz tradicionalno nanaša samo na etnične [[Kazahi|Kazahe]], vključno s tistimi, ki živijo na Kitajskem, v Rusiji, Turčiji, Uzbekistanu in drugih sosednjih državah, se izraz Kazah vedno pogosteje uporablja za vsakega prebivalca Kazahstana, vključno z ne-kazahi<ref>{{cite journal |last=Surucu |first=Cengiz |title=Modernity, Nationalism, Resistance: Identity Politics in Post-Soviet Kazakhstan |journal=Central Asian Survey |year= 2002 |pages=385–402 |doi=10.1080/0263493032000053208 |volume=21 |issue=4}}</ref>. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kazahstana}} [[File:Cumania (1200) eng.png|thumb|270px|Cuman-Kipčak konfederacija v Evraziji okoli 1200. Kazahstanci so potomci Kipčakov, Nogaisov in drugih turških in srednjeveških mongolskih plemen]] Kazahstan je bil naseljen že od [[paleolitik]]a <ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/?id=yZHmpRGYtTEC&pg=PA91&lpg=PA91&dq=kazakhstan+paleolithic#v=onepage&q=kazakhstan%20paleolithic&f=false|title=Early Paleolithic in South and East Asia|last=Ikawa-Smith|first=Fumiko|date=1 January 1978|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-081003-5|location=|pages=91|language=en}}</ref>. Živinoreja se je razvila med [[neolitik]]om, saj sta podnebje in teren regije najbolj primerna za nomadski življenjski slog. Kazahstansko ozemlje je bilo ključni sestavni del evroazijske trgovske [[Stepska pot|Stepske poti]], prednice kopenske [[Svilna cesta|Svilne ceste]]. Arheologi verjamejo, da so ljudje najprej udomačili konja (tj. ponija) v obsežnih stepah regije. Srednja Azija je bila v zadnjih prazgodovinskih obdobjih naseljena s skupinami, kot je morda proto-indoevropska [[kultura Afanasjevo]] <ref>According to Allentoft et al. (2015) and Haak et al. (2015),</ref>, poznejših zgodnjih indo-iranskih kultur, kot sta [[Kultura Andronovo| Andronovo]]<ref name="Beckwith49">{{harvnb|Beckwith|2009|p=49}}: "Archaeologists are now generally agreed that the Andronovo culture of the Central Steppe region in the second millennium BC is to be equated with the Indo-Iranians."</ref> in poznejšimi indo-Iranci, kot so [[Saki]] in [[Masageti]] <ref name="B_68">{{harvnb|Beckwith|2009|p=68}}</ref>. Druge skupine so vključevale nomadske [[Skiti|Skite]] in perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] na južnem ozemlju sodobne države. Leta 329 pred našim štetjem so se [[Aleksander Veliki]] in njegova makedonska vojska borili v bitki pri Jahartesu proti Sakijem ob reki Jahartes, danes znani kot [[Sir Darja]] ob južni meji sodobnega Kazahstana. === Kazaški kanat === {{glavni|Kazaški kanat}} [[File:Abylai Khan.jpg|thumb|upright=0.7|Ablaj kan, kan Srednjega džuza od 1771 do 1781]] [[File:SB - Kazakh woman on horse.jpg|thumb|Tradicionalna kazaška poročna obleka]] [[File:Karkaraly National Park 6.jpg|thumb|left|Ruševine palače Kyzyl Kenš v narodnem parku Karkarali]] [[File:Жуз.svg|thumb|left|250px|Približno območje zasedeno s tremi Kazaškimi džuzi v zgodnjem 20. stoletju. {| |{{legend|#ccff99|Mladi džuz}} |{{legend|#fdd99b|Srednji džuz}} |{{legend|#ffaaaa|Veliki džuz}} |}]] [[File:SB - Inside a Kazakh yurt.jpg|thumb|left|Kazaška družina v jurti, 1911/1914]] [[Kumani]] so v stepe sodobnega Kazahstana vstopili okoli zgodnjega 11. stoletja, kjer so se pozneje povezali s [[Kipčaki]] in ustanovili obsežno kumansko-kipčansko konfederacijo. Medtem ko sta starodavni mesti Taraz (Aulie-Ata) in Hazrat-e Turkestan dolgo služila kot pomembni postaji ob Svilni cesti, ki je povezovala Azijo in Evropo, se je resnična politična konsolidacija začela šele z mongolsko vladavino v začetku 13. stoletja. Pod Mongolskim cesarstvom, največjim v svetovni zgodovini, so bila ustanovljena upravna okrožja. Ta so na koncu prišla pod oblast nastajajočega Kazaškega kanata (Kazahstan). V tem obdobju so v stepi še naprej prevladovali tradicionalno nomadsko življenje in živinorejsko gospodarstvo. V 15. stoletju se je med turškimi plemeni začela pojavljati izrazita kazaška identiteta, postopek, ki se je sredi 16. stoletja utrdil s pojavom [[kazaščina|kazaškega jezika]], kulture in gospodarstva. Kljub temu je bila regija žarišče čedalje večjih sporov med domačimi kazaškimi emirji in sosednjimi perzijsko govorečimi ljudstvi na jugu. Na svojem vrhuncu je kanat vodil dele Ssrednje Azije in nadzoroval Kumanijo. Do začetka 17. stoletja se je Kazaški kanat boril z vplivi plemenskih rivalstev, ki so učinkovito razdelila prebivalstvo na Veliko, Srednjo in Malo hordo (''jüz'' – 'džuz'). Politična razpletenost, plemenska rivalstva in vse manjši pomen čezmejnih trgovskih poti med vzhodom in zahodom so oslabili Kazaški kanat. [[Hivski kanat]] je izkoristil to priložnost in zavzel polotok Mangišlak. Uzbeška vladavina je tam trajala dve stoletji, do ruskega prihoda. V 17. stoletju so se Kazahi borili proti Ojratom, federaciji zahodnih mongolskih plemen, vključno z Dzungari<ref>{{cite web |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |title=Kazakhstan to c. AD 1700 |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150811050147/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |archivedate=11 August 2015}}</ref>. Začetek 18. stoletja je zaznamoval zenit Kazaškega kanata. V tem obdobju je Mala Horda sodelovala v vojni 1723–1730 proti Dzungarskem kanatu, po njihovi »veliki nesreči« invaziji na kazaška ozemlja.Pod vodstvom Abul Kair kana so Kazahi dobil večje zmage nad Dzungarji pri reki Bulanti leta 1726 in v bitki pri Anrakaju leta 1729. Ablaj kan je sodeloval v najpomembnejših bitkah proti Dzungarjem od 1720-ih do 1750-ih, za kar ga je ljudstvo razglasilo za ''batira'' ('heroja'). Kazahi so trpeli zaradi pogostih napadov volških [[Kalmiki|Kalmikov]]. Kokandski kanat je izkoristil šibkost kazaških džuzov po napadih na Džungarje in Kalmike ter osvojil sedanji jugovzhodni Kazahstan, vključno z Almatijem, formalno prestolnico v prvi četrtini 19. stoletja. Tudi Buharski emirat je vladal Šimkentu, preden so Rusi prevzeli prevlado. === Ruski imperij === {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Battle Cossacks with Kyrgyz 1826.JPG|thumb|Uralski Kozaki se prepirajo s Kazahi]] V prvi polovici 18. stoletja je Rusko cesarstvo zgradilo ''linijo Irtiš'', serijo šestinštirideset utrdb in devetinšestdesetih [[reduta|redut]], vključno [[Omsk]] (1716), [[Semipalatinsk]] (1718), [[Pavlodar]] (1720), [[Orenburg]] (1743) in [[Petropavlovsk]] (1752), da bi preprečili napade Kazahov in Ojratov na rusko ozemlje<ref>"''Russian Colonization and the Genesis of Kazak National Consciousness''". S. Sabol (2003). Springer. p.27 {{ISBN|0230599427}}</ref><ref>"''Central Asia, 130 Years of Russian Dominance: A Historical Overview''". Edward A. Allworth, Edward Allworth (1994). Duke University Press. p. 10. {{ISBN|0822315211}}</ref>. V poznem 18. stoletju so Kazahi izkoristili Pugačev upor, ki je bil osredotočen na območje Volge, kjer so napadli ruske in volške nemške naselbine. [[Ruski imperij]] je v 19. stoletju začelo širiti svoj vpliv v Srednjo Azijo. Obdobje ''Velike igre'' na splošno velja za približno 1813 do Anglo-ruske konvencije iz leta 1907. Carji so dejansko vladali nad večino ozemlja, ki je pripadalo sedanji republiki Kazahstan. Ruski imperij je uvedel sistem upravljanja in zgradil vojaške garnizone in vojašnice, da bi ustanovil prisotnost v Srednji Aziji v tako imenovani ''Veliki igri'' za prevlado na območju proti Britanskemu imperiju, ki je svoj vpliv širil iz južne Indije v jugovzhodno Azijo. Rusija je leta 1735 zgradila prvo izpostavo Orsk. Uvedla je ruski jezik v vse šole in vladne organizacije. Ruska prizadevanja za vsiljevanje svojega sistema so vzbudila ogorčenje s strani Kazahov in do 1860-ih so se nekateri Kazahi uprli ruski vladavini. Motila je tradicionalni nomadski življenjski slog in živinorejsko gospodarstvo, ljudje pa so trpeli lakoto in stradanje, nekaj kazahških plemen je propadlo. Kazaško nacionalno gibanje, ki se je začelo v poznem 19. stoletju, si je prizadevalo ohraniti materni jezik in identiteto, tako da se je uprlo poskusom Ruskega imperija, da bi jih asimilirali in zadušili. Od 1890-ih let naprej je vse večje število naseljencev iz Ruskega imperija začelo kolonizirati ozemlje današnjega Kazahstana, zlasti provinco Semirečje. Ko je bila leta 1906 dokončana [[Transaralska železnica]] od Orenburga do [[Taškent]]a, se je število naseljencev še povečalo. Posebej ustanovljen oddelek za migracije (Переселенческое Управление) v Sankt Peterburgu je nadziral in spodbujal migracije, da bi razširil ruski vpliv na tem območju. V 19. stoletju se je v Kazahstan priselilo približno 400.000 Rusov, v regiji pa se je v prvi tretjini 20. stoletja priselilo približno milijon Slovanov, Nemcev, Judov in drugih<ref>{{cite web |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |title=Kazakhstan |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=16 December 1991 |accessdate=9 September 2013 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150617101159/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |archivedate=17 June 2015}}</ref>. Vasile Balabanov je bil skrbnik, ki je bil odgovoren za preselitev v večjem delu tega obdobja. [[File:Alikhan Bukeikhanov.jpg|thumb|left|upright=0.7|Alihan Bukeihanov, kazahstanski državnik, ki je med letoma 1917 in 1920 opravljal funkcijo premierja Alaševe avtonomije od 1917 do 1920]] Konkurenca za zemljo in vodo, ki je nastala med Kazahi in prišleki, je v zadnjih letih Ruskega imperija povzročila veliko ogorčenje proti kolonialni vladavini. Najbolj resna vstaja, srednjeazijski upor, se je zgodila leta 1916. Kazahstan je napadel ruske in kozaške naseljence in vojaške garnizone. Upor je povzročil vrsto spopadov in brutalne poboje, ki sta jih zagrešili obe strani<ref>{{cite encyclopedia|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|title=Kazakhstan|encyclopedia=Microsoft Encarta Online Encyclopedia|date=2005y|archivedate=15 April 2005|accessdate=29 October 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050415185833/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|url-status=dead}}</ref>. Obe strani sta se uprli komunistični vladi do konca leta 1919. === Sovjetska zveza === {{glavni| Kazaška sovjetska socialistična republika}} [[File:Young Pioneers in Kazakh SSR.jpg|thumb|Mladi pionirji v pionirskem taboru v Kazaški SSR]] Po [[Oktobrska revolucija|propadu centralne vlade]] v [[Sankt Peterburg|Petrogradu]] novembra 1917 so Kazahi (takrat v Rusiji uradno imenovani ''Kirgiz'') doživeli kratko obdobje avtonomije (Alaševa avtonomija), da bi na koncu podlegli vladavini [[boljševiki|boljševikov]]. 26. avgusta 1920 je bila ustanovljena Kirgiška avtonomna socialistična sovjetska republika v okviru Ruske federativne socialistične republike (RSFSR). Kirgiška ASSR je vključevala ozemlje današnjega Kazahstana, njegovo upravno središče pa je bilo mesto Orenburg, v katerem so živeli pretežno Rusi. Junija 1925 se je Kirgiška ASSR preimenovala v Kazaška ASSR, njeno upravno središče pa je bilo preneseno v mesto Kizilord, aprila 1927 pa v [[Almati]]. Sovjetska represija tradicionalne elite je skupaj s prisilno kolektivizacijo v poznih 1920-ih in 1930-ih prinesla lakoto in visoke smrtne žrtve, kar je vodilo v nemire (glej tudi: [[Lakota v Kazahstanu 1932–33]]).<ref>{{cite journal |url= http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20060903203830/http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|archive-date= 3 September 2006|title= The Kazakh Catastrophe and Stalin's Order of Priorities, 1929–1933: Evidence from the Soviet Secret Archives|author= Simon Ertz|date= 2005|journal= Stanford's Student Journal of Russian, East European, and Eurasian Studies|volume= 1|pages= 1–12|accessdate= 1 June 2010}}</ref> V tridesetih letih 20. stoletja so bili nekateri člani kazahstanske kulturne družbe usmrčeni - kot del političnih represalij, ki jih je v Moskvi vodila sovjetska vlada. 5. decembra 1936 se je Kazaška avtonomna sovjetska socialistična republika (katere ozemlje do tedaj ustreza ozemlju sodobnega Kazahstana) ločila od Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) in je postala polnopravna zvezna republika ZSSR, ena od enajstih takšnih republik v tistem času, skupaj s Kirgiško sovjetsko socialistično republiko. Republika je bila ena od destinacij za izgnane in obsojene osebe, pa tudi za množično naselitev ali deportacije, ki so jih osrednje oblasti ZSSR izvajale v 1930-ih in 1940-ih, na primer približno 400.000 Povolških Nemcev, deportiranih iz Povolške nemške avtonomne sovjetske socialistične republike v septembra – oktobra 1941, nato pa Grki in krimski Tatari. Deportirani in ujetniki so bili internirani v nekaterih največjih sovjetskih delovnih taboriščih ([[Gulag]]), vključno s taboriščem ALZhIR zunaj Astane, ki je bilo rezervirano za žene moških, ki so veljali za 'sovražnike ljudstva' <ref>[http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 Children of the gulag live with amnesia]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303223853/http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 |date=3 March 2016 }}, ''Taipei Times'', 1 January 2007</ref>. Mnogi so se preselili zaradi politike preseljevanja prebivalstva v Sovjetski zvezi, drugi pa so bili v Sovjetski zvezi prisiljeni v prisilna naselja. [[File:International conference on Primary Health Care - Conferencia Internacional sobre Atención Primaria de Salud - Almaty -1978.jpg|thumb| Mednarodna konferenca o primarni zdravstveni oskrbi leta 1978, znana kot Deklaracija Alma-Ata]] Sovjetsko-nemška vojna (1941–1945) je v podporo vojnim prizadevanjem povečala industrializacijo in pridobivanje rudnin. V času smrti voditelja ZSSR [[Josip Stalin|Josipa Stalina]] leta 1953 pa je imel Kazahstan še vedno močno kmetijsko gospodarstvo. Leta 1953 je sovjetski voditelj [[Nikita Hruščov]] sprožil ''Kampanjo Deviških polj'', namenjeno spreminjanju tradicionalnih pašnikov Kazahstana v veliko pridelovalnico žita za Sovjetsko zvezo. Politika Deviških polj je prinesla mešane rezultate. Vendar pa je skupaj s poznejšimi modernizacijami sovjetskega voditelja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] (na oblasti 1964–1982) pospešil razvoj kmetijskega sektorja, ki ostaja vir preživetja za velik odstotek kazahstanskega prebivalstva. Kazahi so zaradi desetletij pomanjkanja, vojn in ponovne naselitve do leta 1959 postali manjšina v državi, ki je predstavljala 30 % prebivalstva. Etnični Rusi so predstavljali 43 % <ref>Flynn, Moya (1994). ''[https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 Migrant Resettlement in the Russian Federation: Reconstructing 'Homes' and 'Homelands'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150905163322/https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 |date=5 September 2015 }}''. Anthem Press. p. 15. {{ISBN|1-84331-117-8}}</ref>. Leta 1947 je vlada ZSSR v okviru svojega projekta atomske bombe v bližini severovzhodnega mesta [[Semipalatinsk]] ustanovila testno mesto za atomsko bombo, kjer je bil leta 1949 izveden prvi sovjetski preskus jedrske bombe. Do leta 1989 je bilo izvedenih na stotine jedrskih testov, ki so imeli negativne ekološke in biološke posledice <ref>{{Cite news|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|title=Kazakhstan's Painful Nuclear Past Looms Large Over Its Energy Future|last=Keenan|first=Jillian|newspaper=The Atlantic|language=en-US|access-date=27 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202233241/https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|archivedate=2 February 2017}}</ref>. Protijedrsko gibanje v Kazahstanu je postalo glavna politična sila v poznih 1980-ih. Decembra 1986 so v Almatiju potekale množične demonstracije mladih etničnih Kazahov, pozneje imenovanih izgredi Jeltoksan, ki so protestirali nad zamenjavo prvega sekretarja Komunistične partije Kazahstanske republike Dinmukhameda Konajeva z Genadijem Kolbinom iz ruske SFSR. Vladne čete so zatrle nemire, več ljudi je bilo ubitih, veliko protestnikov pa je bilo zaprtih. V slabih dneh sovjetske vladavine je nezadovoljstvo še naprej raslo in se izražalo pod politiko glasnosti sovjetskega voditelja [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]]. === Neodvisnost === [[File:Monument of Independence, Republic Square, Almaty.jpg|thumb|upright=0.7|left|Spomenik neodvisnosti, Trg republike, Almati]] 25. oktobra 1990 je Kazahstan razglasil svojo suverenost na svojem ozemlju kot republika v Sovjetski zvezi. Potem ko je avgusta 1991 prekinjen poskus državnega udara v Moskvi, je Kazahstan 16. decembra 1991 razglasil neodvisnost in tako postal zadnja sovjetska republika, ki je razglasila neodvisnost. Deset dni kasneje je Sovjetska zveza sama prenehala obstajati. Prvi predsednik države Kazahstan [[Nursultan Nazarbajev]] je postal prvi predsednik države. Nazarbajev je vladal avtoritarno, za kar so nekateri menili, da je v prvih letih osamosvojitve bilo potrebno. Poudarek je bil na pretvorbi gospodarstva države v tržno gospodarstvo, politične reforme pa so zaostajale za dosežki v gospodarstvu. Do leta 2006 je Kazahstan ustvaril 60 % BDP Srednje Azije, predvsem s svojo naftno industrijo. Leta 1997 je vlada glavno mesto preselila v Astano (preimenovana v Nursultan 23. marca 2019) iz Almatija, največjega kazahstanskega mesta, ki je bilo ustanovljeno v okviru Sovjetske zveze. == Geografija == {{glavni| Geografija Kazahstana}} [[File:Kazakhstan BMNG.jpg|thumb|right|Satelitska slika Kazahstana novembra 2004]] [[File:Reserve Karkaraly.jpg|thumb|Regija Karaganda]] [[File:Astana-steppe-7748.jpg|thumb|Kazaška stepa v regiji Akmola]] Ker se razprostira na obeh straneh reke [[Ural (reka)|Ural]], ki velja za ločnico z evropsko celino, je Kazahstan ena izmed samo dveh celinskih držav na svetu, ki ima ozemlje na dveh celinah (drugi je [[Azerbajdžan]]). Kazahstan leži v Srednji Aziji. Obsega dele Turanskega nižavja, Srednjekazaško višavje južni del Zahodnisibirskega nižavja, del Prikaspiskega nižavja in odrastke srednjeazijskih gorovij. '''Turansko nižavje''' je puščavska in polpuščavska ravnina z na zahodu rahlo dvignjeno [[Ustjurtska planota|Ustjurtsko planoto]]. Je velika tektonska udorina v kateri so se v terciarju odlagale usedline plitvega morja, ki se je skrčilo na današnje Kaspijsko in Aralsko jezero. V osrednjih deli so danes obsežne puščave s slanimi kotanjami (Kizilkum, Mujunkum). Mestoma so vetrovi v pleistocenu nanosili rodovitno puhlico, kjer je tudi poselitev najgostejša. '''Srednjekazaško višavje''' je staro hribovje iz kristalinskih kamnin, bogatih z rudami, z najvišjim vrhom Aksoran (1565 m). '''Prikaspijsko nižavje''' je večinoma pod morsko gladino. Je ravna ilovnata puščava med rekama [[Volga|Volgo]] in [[Ural (reka)|Ural]]. Na vzhodu v Kazahstan sežejo deli '''srednjeazijskih gorovij''' [[Tjanšan]] z najvišjim vrhom Han Tängiri (7010 m), [[Džungarski Alatau]], [[Tarbagataj]] in [[Altaj]]. Kazahstan je s površino 2.700.000 kvadratnih kilometrov, ki je enakovredna zahodni Evropi, deveta največja država na svetu in največja zaprta država na svetu. Medtem ko je bil del Sovjetske zveze, je Kazahstan del svojega ozemlja izgubil v kitajski avtonomni pokrajini [[Xinjiang]]<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/?id=i1SpCwAAQBAJ&pg=PT85&lpg=PT85&dq=kazakhstan+lost+some+of+its+territory+to+russia+and+china#v=onepage&q=kazakhstan%20lost%20some%20of%20its%20territory%20to%20russia%20and%20china&f=false|title=Xinjiang – China's Northwest Frontier|last=Warikoo|first=K.|date=2 March 2016|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-29028-5|language=en}}</ref>, del pa v Uzbekistanski avtonomni republiki Karakalpakstan. [[File:Недалеко от пика - panoramio.jpg|thumb|left|Gorsko območje Tjanšan na jugovzhodu Kazahstana]] [[File:Eurasian steppe belt.jpg|thumb|left|Kazaška stepa dela evrazijskega stepskega pasu (na zemljevidu)]] Meji 6846 kilometrov z Rusijo, 2203 kilometrov z [[Uzbekistan]]om, 1533 kilometrov s [[Kitajska|Kitajsko]], 1051 kilometrov s [[Kirgizistan]]om in 379 kilometrov s [[Turkmenistan]]om. Velika mesta so [[Nursltan]], [[Almati]], [[Karagandi]], [[Šimkent]], Atirau in Oskemen. Leži med zemljepisnimi širinami 40 ° in 56 ° S, ter dolžinama 46 ° in 88 ° E. Medtem ko leži predvsem v Aziji, majhen del Kazahstana leži tudi zahodno od Urala v vzhodni Evropi <ref>{{cite encyclopedia|title=Kazakhstan – MSN Encarta |url=http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080601203047/http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archivedate= 1 June 2008 |url-status=dead}}</ref>. Kazahstanski teren se razprostira zahod - vzhod od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] do gorovja [[Altaj]] in sever - jug od ravnin Zahodne Sibirije do oaz in puščav Srednje Azije. [[Kazaška stepa]] (planota) s površino okoli 804.500 kvadratnih kilometrov zavzema tretjino države in je največje območje suhih step na svetu. Za stepo so značilne velike površine travinja in peščenih območij. Glavna jezera in reke so [[Aralsko jezero]], [[Balhaško jezero]] in [[jezero Zajsan]], reka Čarin s sotesko ter reke [[Ili (reka)|Ili]], [[Irtiš]], [[Išim (reka)| Išim]], [[Ural (reka)|Ural]] in [[Sir Darja]]. Kanjon Čarin je dolg 80 kilometrov, prečka planoto rdečega peščenjaka vzdolž reke Čarin v severnem Tjanšanu ('Nebeško gorovje', 200 km vzhodno od Almatija) na {{coord|43|21|1.16|N|79|4|49.28|E|}}. Strma pobočja kanjona, stebri in oboki se dvigajo na višine med 150 in 300 metri. Nedostopnost kanjona je bila varno zatočišče za redko drevo [[jesen (drevo)|jesen]] (''Fraxinus sogdiana''), ki je preživelo tam ledeno dobo in ga zdaj gojijo tudi na nekaterih drugih območjih. Krater Bigač, na {{coord|48|30|N|82|00|E|}} je pliocenski ali miocenski asteroidni krater, premera 8 km in ocenjen na starost 5 ± 3 milijone let. === Naravni viri === Kazahstan ima veliko zalog dostopnih virov mineralnih in fosilnih goriv. Razvoj pridobivanja nafte, zemeljskega plina in rudnin je od leta 1993 v Kazahstanu pritegnil večino več kot 40 milijard dolarjev tujih naložb in predstavlja približno 57 % industrijske proizvodnje države (ali približno 13 % bruto domačega proizvoda). Po nekaterih ocenah <ref name="Homestead">[https://web.archive.org/web/20070507024507/http://www.homestead.com/prosites-kazakhembus/MineralWealth.html Mineral Wealth]. homestead.com</ref> ima Kazahstan drugo največjo rezervo [[uran]]a, [[krom]]a, [[svinec|svinca]] in [[cink]]a; tretje največje rezerve [[mangan]]a; pete največje zaloge [[baker|bakra]] in se uvršča v prvo deseterico po [[premog]]u, [[železo|železu]] in [[zlato|zlatu]]. Je tudi izvoznik [[diamant]]ov. Morda najpomembnejše za gospodarski razvoj - ima tudi trenutno 11. največje dokazane rezerve nafte in zemeljskega plina <ref>International Crisis Group. (May 2007). [http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx Central Asia's Energy Risks, Asia Report No. 133] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303225435/http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx |date=3 March 2016 }}</ref>. Skupaj je 160 nahajališč nafte z več kot 2,7 milijarde ton nafte. Raziskave nafte so pokazale, da so nahajališča na kaspijski obali le majhen del veliko večjega nahajališča. Na tem območju naj bi bilo 3,5 milijarde ton nafte in 2,5 milijarde kubičnih metrov plina. Na splošno ocena kazahstanskih naftnih nahajališč znaša 6,1 milijarde ton. Vendar pa so znotraj države le tri rafinerije, ki so v Atyrau, Pavlodaru in Šimkentu. Te ne morejo predelati skupne surove proizvodnje, zato jo veliko izvozijo v Rusijo. Po podatkih ameriške uprave za energetske informacije je Kazahstan leta 2009 proizvedel približno 1.540.000 sodčkov (245.000 m3) nafte. Kazahstan ima tudi velika nahajališča fosforita. Eden največjih znanih je kotlina Karatau s 650 milijoni ton P2O5 in nahajališče Čilisai v Aktobinskem fosforifernem bazenu v severozahodnem Kazahstanu, z virom 500–800 milijonov ton 9 % rude. Pobudo ''Extractive Industries Transparency Initiative'' (EITI) je 17. oktobra 2013 sprejel Kazahstan kot ''skladen z EITI'', kar pomeni, da ima država osnovni in funkcionalen postopek za zagotavljanje rednega razkrivanja prihodkov iz naravnih virov. === Podnebje === [[File:Kazakhstan map of Köppen climate classification.svg|thumb|Karta Köppnove klimatske klasifikacije v Kazahstanu]] Kazahstan ima 'skrajno' celinsko podnebje, s toplim poletjem in zelo hladnimi zimami. Dejansko je Nursultan drugo najhladnejše glavno mesto na svetu za [[Ulan Bator|Ulan Batorjem]]. Padavine se razlikujejo med sušnimi in polsušnimi razmerami, pozimi so še posebej suhe <ref>{{cite web|title=The Coldest Capital Cities In The World|url=http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|website=WorldAtlas.com|accessdate=15 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170108040732/http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|archivedate=8 January 2017}}</ref>. {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" |+ Povprečne dnevne najvišje in najnižje temperature za velika mesta v Kazahstanu<ref>{{cite web|url=http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|title=Kazakhstan climate information|publisher=Weatherbase|accessdate=4 February 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160102193331/http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|archivedate=2 January 2016}}</ref> |- !Lega !julij (°C) !januar (°C) |- |[[Almati]] || 30 / 18 ||0 /−8 |- |[[Šimkent]] || 32 / 17 || 4 /−4 |- |[[Karaganda]] || 27 / 14 || −8 /−17 |- |[[Nursultan]] || 27 / 15 || −10 /−18 |- |[[Pavlodar]] || 28 / 15 || −11 /−20 |- |[[Aktobe]] || 30 / 15 || −8 /−16 |} === Rastlinstvo in živalstvo === {{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Kazahstana}} [[File:Vulpes corsac.jpg|thumb|upright|Stepska lisica (Vulpes corsac)]] V Kazahstanu je deset naravnih rezervatov in deset [[narodni parki Kazahstana|narodnih parkov]], ki nudijo varno zatočišče številnim redkim in ogroženim rastlinam in živalim. Navadne rastline so opnasti grahovec ('''Astragalus''), ''Gagea'', [[luk]] (''Allium''), šaš ''Carex'' in ''Oxytropis''; med ogroženimi rastlinskimi vrstami so domače divje jabolko (''Malus sieversii''), divja vinska trta (''Vitis vinifera'') in več vrst tulipanov (npr. ''Tulipa greigii'') ter redke vrste čebule ''Allium karataviense'', tudi ''Iris willmottiana'' in ''Tulipa kaufmanniana'' <ref>A.F. Kovshar (Ed.): ''Monitoring biologicheskogo raznoobraziya Zapovednika Aksu-Dzhabagly''. In: ''Tethys Biodiversity Research''. Tom 1, S. 17–21.</ref><ref>{{cite web |title=Celestial Silk Road 5th–21st June 2016 |url=http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |publisher=viranatura.com |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305045058/http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |archivedate=5 March 2016}}</ref>. Navadni sesalci so [[volk]], [[navadna lisica]], [[stepska lisica]], [[los]], [[argal]] (največja vrsta ovac), evrazijski [[ris]], mačka ''Otocolobus manul '' in [[snežni leopard]], od katerih je več zaščitenih. Kazahstanska rdeča knjiga zavarovanih vrst navaja 125 vretenčarjev, vključno s številnimi pticami in sesalci in 404 rastlin, vključno z glivami, algami in lišaji <ref>{{cite web|title=Red Book|url=http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|publisher=United Nations Environment Programme (UNEP)|accessdate=8 December 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161229115718/http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|archivedate=29 December 2016}}</ref>. === Administrativne enote === Kazahstan je razdeljen na štirinajst regij (kazahstansko облыстар, ''oblistar''; rusko области, ''oblasti''). Območja so razdeljena na 177 okrožij (kazahstansko аудандар, ''aýdandar''; rusko районы, ''rayony'') <ref name="OECD" >{{cite web|title=Kazakhstan, Unitary County|url=https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf|publisher=www.oecd.org|accessdate=6 February 2018|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180206190320/https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf|archivedate=6 February 2018}}</ref>. Okraji so nadalje razdeljeni na podeželska okrožja na najnižji ravni uprave, ki vključujejo vsa podeželska naselja in vasi brez pripadajoče občinske uprave <ref name="Adilet">{{cite web|title=On Administrative-Territorial Division of the Republic of Kazakhstan, The Law of the Republic of Kazakhstan dated 8 December 1993|url=http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_|website=Adilet|publisher=Ministry of Justice of the Republic of Kazakhstan Republican Center of Legal Information|accessdate=7 February 2018|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180207124434/http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_|archivedate=7 February 2018}}</ref>. Mesta Almati in Nursultan imata status 'državnega pomena' in ne pripadata nobeni regiji. Mesto [[Bajkonur]] ima poseben status, saj ga do leta 2050 daje v najem Rusiji za [[kozmodrom Bajkonur]]. Junija 2018 je mesto Šimkent postalo 'mesto republiškega pomena'. Vsako regijo vodi ''akim'' (regionalni glavar), ki ga imenuje predsednik. Okrajne ''akime'' imenujejo regionalni ''akimi''. Kazahstanska vlada je 10. decembra 1997 preselila glavno mesto iz Almatija (sedež pod Sovjetsko zvezo) v Astano. ==== Občine ==== Občine obstajajo na vsaki ravni upravne delitve v Kazahstanu. Mesta republiškega, regionalnega in okrožnega pomena so označena kot mestna naselja s sedežem v mestih; vsi drugi so označeni za podeželje. Na najvišji ravni sta mesti Almaty in Nur-Sultan, ki sta na administrativni ravni razvrščeni kot mesti republiškega pomena, enako regiji. Na srednji ravni so mesta regionalnega pomena na upravni ravni enaka mestni četrti. Mesta teh dveh ravni so lahko razdeljena na mestna okrožja. Na najnižji ravni so mesta okrožnega pomena, več kot dva tisoč vasi in podeželskih naselij (''aul'') pa so na upravni ravni enaka ravni podeželskih okrožij. [[File:The map of Kazakhstan.jpg|center|thumb|800x800px| Karta administrativnih enot]] === Večja mesta === {{Largest cities | name = Večja mesta v Kazahstanu | country = Kazahstan | stat_ref = http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821 | list_by_pop = | class = nav | div_name = Regija | div_link = |city_1 = Almati |div_1 = regija Almati |pop_1 = 1.854.656 |img_1 = View of Almaty from the hills.png |city_2 = Nursultan |div_2 = regija Nursultan |pop_2 = 1.078.384 |img_2 = Байтерек - panoramio (1).jpg |city_3 = Šimkent |div_3 = regija Turkistan |pop_3 = 1.009.086 |img_3 = Unnamed Road, Kazakhstan - panoramio (44).jpg |city_4 = Karaganda |div_4 = regija Karagandi |pop_4 = 497.712 |img_4 = Novy Gorod, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio (6).jpg |city_5 = Aktobe |div_5 = regija Aktobe |pop_5 = 487.994 |img_5 = |city_6 = Taraz |div_6 = regija Džambil |pop_6 = 357.791 |img_6 = Taraz image1.jpg |city_7 = Pavlodar |div_7 = regija Pavlodar |pop_7 = 333.989 |img_7 = |city_8 = Oskemen |div_8 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_8 = 331.614 |img_8 = |city_9 = Semej |div_9 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_9 = 323.138 |img_9 = |city_10 = Atirau |div_10 = regija Atirau |pop_10 = 269.720 |img_10 = }} == Gospodarstvo == [[File:Central Downtown Astana 2.jpg|thumb|right|upright=1.35|Poslovni center Nursultana]] Kazahstan ima največje in najmočnejše gospodarstvo v Srednji Aziji. Kazahstansko gospodarstvo je ob podpori naraščajoče proizvodnje nafte in cen raslo v povprečju do 8 % letno do leta 2013, preden je v letih 2014 in 2015 prišlo do upočasnitve. Bil je prva nekdanja sovjetska republika, ki je poplačala ves svoj dolg Mednarodnemu denarnemu sklad, 7 let pred rokom. Kazahstan ima BDP 179,332 milijarde dolarjev in letno stopnjo rasti 4,5 %. Kazahstanski BDP na prebivalca znaša 9.686 dolarjev<ref>{{Cite web|url=https://stat.gov.kz/official/dynamic|title=|last=|first=|date=|website=|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref>. Povečanje vloge Kazahstana v svetovni trgovini in osrednje pozicioniranje na novi Svilni cesti je državi omogočilo, da odpre svoje trge. Kazahstan se je leta 2015 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji. Drugi večji izvoz Kazahstana je pšenica, tekstil in živina. Je vodilni izvoznik urana.<ref>{{cite web|url=http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722142342/http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archivedate=22 July 2011 |title=№ 1 in the world |work=The Atomic Company Kazatomprom, Kazatomprom.kz |date=30 December 2009 |accessdate=1 June 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |title=Uranium and Nuclear Power in Kazakhstan |publisher=world-nuclear.org |date=17 February 2011 |accessdate=5 March 2011 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130326045234/http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |archivedate=26 March 2013}}</ref> Kazahstansko gospodarstvo se je v letu 2014 povečalo za 4,6 %. Država je doživela upočasnitev gospodarske rasti od leta 2014, kar je posledica padca cen nafte in posledic ukrajinske krize. Država je februarja 2014 razvrednotila svojo valuto za 19 %. Druga 22-odstotna devalvacija se je zgodila avgusta 2015.<ref>[https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html Kazakhstan's currency plunges] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170205174742/https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html |date=5 February 2017 }}, ''[[The New York Times]]'', 21 August 2015</ref> Kazahstanski fiskalni položaj je stabilen. Vlada je še naprej sledila konzervativni fiskalni politiki z nadzorom proračunske porabe in nabiranjem prihrankov od nafte v svojem naftnem skladu - Samruk-Kazyna. Kazahstan je dobro obvladal svetovno finančno krizo, z združevanjem fiskalne sprostitve z denarno stabilizacijo. Leta 2009 je vlada uvedla obsežne podporne ukrepe, kot sta dokapitalizacija bank in podpora nepremičninskemu in kmetijskemu sektorju, pa tudi malim in srednje velikim podjetjem. [[File:35Aktau główna ulica.JPG|thumb|Aktau je kazahstansko pristanišče ob Kaspijskem jezeru]] Energetika je vodilni gospodarski sektor. Proizvodnja kondenzata surove nafte in zemeljskega plina iz bazenov nafte in plina v Kazahstanu je v letu 2012 znašala 79,2 milijona ton. Kazahstan ima približno 4 milijarde ton dokazanih obnovljivih rezerv nafte in 2000 kubičnih kilometrov plina. Glavna naftna in plinska polja ter obnovljive rezerve nafte so Tengiz s 7 milijardami sodov, Karačaganak z 8 milijardami sodov in 1350 kubičnih kilometrov zemeljskega plina in Kašagan s 7 do 9 milijard sodov. Kazahstan je leta 1998 uvedel ambiciozen program pokojninskih reform. Pokojninska sredstva so s 1. januarjem 2012 znašala približno 17 milijard dolarjev (2,5 bilijona KZT). V državi je 11 varčevalnih pokojninskih skladov. Državni akumulacijski pokojninski sklad, edini državni sklad, je bil privatiziran leta 2006. Poenotena finančna regulativna agencija države nadzira in ureja pokojninske sklade. Naraščajoče povpraševanje po pokojninskih skladih po kakovostnih naložbenih mestih je sprožilo hiter razvoj trga dolžniških vrednostnih papirjev. Kapital pokojninskih skladov se skoraj izključno vlaga v korporativne in državne obveznice, vključno z državnimi evroobveznicami Kazahstana. Kazahstanska vlada proučuje projekt oblikovanja enotnega nacionalnega pokojninskega sklada in v njega prenese vse račune iz zasebnih pokojninskih skladov. Bančni sistem Kazahstana se hitro razvija. Narodna banka je v kampanji za krepitev bančnega sektorja uvedla zavarovanje vlog. Zaradi motečih in slabih sredstev bančni sektor še vedno tvega, da bo izgubil stabilnost. V Kazahstanu ima sedež več velikih tujih bank, vključno z RBS, Citibank in HSBC. Kookmin in UniCredit sta pred kratkim vstopili na kazahstanski trg finančnih storitev s prevzemi in povečanjem deležev. Kazahstan se je povzpel na 41. mesto z indeksom ekonomske svobode za leto 2018, ki sta ga objavila Wall Street Journal in The Heritage Foundation<ref name="EFI2018">{{cite web|title=Economic Freedom Index|url=https://www.heritage.org/index/ranking|publisher=The Heritage Foundation|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026110910/http://www.heritage.org/index/ranking|archivedate=26 October 2017}}</ref>. Kazahstansko gospodarstvo je v zadnjem desetletju v povprečju naraščalo za 8 % na strani izvoza ogljikovodikov. Kljub dolgotrajni negotovosti svetovnega gospodarstva je kazahstansko gospodarstvo stabilno. Kitajska je eden glavnih gospodarskih in trgovinskih partnerjev Kazahstana. Leta 2013 je Kitajska začela ''Belt and Road Initiative'' (BRI), kjer ima Kazahstan pomembno vlogo tranzitnega vozlišča.<ref>Vakulchuk, Roman and Indra Overland (2019) "[https://www.researchgate.net/publication/329310641 China’s Belt and Road Initiative through the Lens of Central Asia]", in Fanny M. Cheung and Ying-yi Hong (eds) ''Regional Connection under the Belt and Road Initiative. The Prospects for Economic and Financial Cooperation''. London: Routledge, pp. 115–133.</ref> === Kmetijstvo === [[File:Песня жаворонка(3264-2448).jpg|thumb|right|Pšenična polja blizu Kokšetaua]] Kmetijstvo predstavlja približno 5 % kazahstanskega BDP. Žito, krompir, grozdje, zelenjava, melone in živina so najpomembnejše kmetijsko blago. Kmetijska zemljišča zavzemajo več kot 846.000 kvadratnih kilometrov. Razpoložljivo kmetijsko zemljišče obsega 205.000 kvadratnih kilometrov njivskih površin in 611.000 kvadratnih kilometrov pašnikov in sena. Več kot 80 % celotne površine države je uvrščeno med kmetijska zemljišča, vključno s skoraj 70 % pašnikov. Obdelovalnih površin je 1,5 hektarja na prebivalca <ref name=wb1>{{cite web|title=Arable Land per inhabitant World Bank database.|url=http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|publisher=The World Bank|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150210004356/http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|archivedate=10 February 2015}}</ref>. Glavni proizvodi živinoreje so mlečni izdelki, usnje, meso in volna. Glavne poljščine države so pšenica, ječmen, bombaž in riž. Izvoz pšenice, ki je glavni vir trde valute, se uvršča med vodilne surovine v izvozni trgovini Kazahstana. Leta 2003 je Kazahstan zbral 17,6 milijona ton žita bruto, kar je 2,8 % več v primerjavi z letom 2002. Kazahstansko kmetijstvo ima še vedno veliko okoljskih težav zaradi slabega upravljanja v Sovjetski zvezi. Nekaj kazahstanskega vina se prideluje v gorah na vzhodu Almatija. Za Kazahstan velja, da je eno od krajev izvora jabolk, zlasti divji prednik ''Malus domestica'', ''Malus sieversii'' <ref>{{cite web |url=https://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |title=Apple sweetness |first=Michael |last=Pollan |authorlink=|year=2009 |work=The Botany of Desire |publisher= KQED |location=San Francisco |accessdate=29 November 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101010130036/http://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |archivedate=10 October 2010}}</ref> znan kot ''alma''. Regija, kjer naj bi nastal, se imenuje Almati: 'bogat z jabolki' <ref>{{cite web |url=http://www.almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |title=The official site of Almaty city: History |publisher=Almaty.kz |date=12 January 2010 |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101013194235/http://almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |archivedate=13 October 2010}}</ref>. To drevo je še vedno divje v gorah Srednje Azije, na jugu Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Xinjianga na Kitajskem. === Turizem === [[File:Казахстан. Боровое, вид с Болектау, осень, вечер.jpg|thumb|286x286px|Jezero Burabaj, pogled iz gore Bolectau]] [[File:Верхняя точка горнолыжной трассы курорта Чимбулак..JPG|thumb|Smučarsko središče Almati]] Kazahstan je deveta največja država po površini in največja država, ki nima dostopa do morja. Turizem danes ni pomemben sestavni del gospodarstva. Od leta 2014 je turizem predstavljal 0,3 % BDP Kazahstana, vlada pa ga namerava do leta 2020 povečati na 3 %. Glede na Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o potovanjih in konkurenčnosti turizma za leto 2017 je BDP v Kazahstanu 3,08 milijarde ameriških dolarjev ali 1,6 odstotka skupnega BDP. WEF je v poročilu za leto 2019 Kazahstan zasedel 80. mesto. Kazahstan je leta 2016 obiskalo 6,5 milijona turistov. Leta 2017 se je Kazahstan po številu prihodov turistov uvrstil na 43. mesto na svetu. Turizem v Kazahstanu je 'močno nerazvit', kljub znamenitostim dramatičnih gorskih, jezerskih in puščavnih pokrajin v državi. Dejavniki, ki ovirajo povečanje turističnih obiskov, naj bi vključevali visoke cene, slabo infrastrukturo, slabo storitev in logistične težave potovanja v geografsko ogromni, nerazviti državi. Tudi za domačine lahko odhod na počitnice v tujino stane le polovico cene počitnic v Kazahstanu. Kazahstanska vlada, dolgo označena kot avtoritarna z zgodovino kršenja človekovih pravic in zatiranja politične opozicije, je začela pobudo, imenovano ''Načrt za razvoj turistične industrije 2020''. Cilj te pobude je ustanoviti pet turističnih grozdov v Kazahstanu: Nursultansko mesto, mesto Almaty, vzhodni Kazahstan, Južni Kazahstan in območje Zahodnega Kazahstana. Poleg tega si prizadeva za naložbe v višini 4 milijarde dolarjev in ustvarjanje 300.000 novih delovnih mest v turistični panogi do leta 2020 <ref>{{cite web |url=http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |title=Kazakhstan to develop its tourism industry. Environment. Tengrinews.kz |publisher=En.tengrinews.kz |date=18 June 2014 |accessdate=18 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151119065420/http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |archive-date=19 November 2015 |url-status=live }}</ref>. Kazahstan državljanom Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Kirgizije, Mongolije, Rusije in Ukrajine ponuja stalni brezvizni režim do 90 dni, državljanom Argentine, Brazilije, Ekvadorja, Srbije, Južna Koreja, Tadžikistan, Turčija, ZAE in Uzbekistana pa do 30 dni. Kazahstan je vzpostavil brezvizni režim za državljane 54 držav, vključno z državami članicami Evropske unije in OECD, ZDA, Japonske, Mehike, Avstralije in Nove Zelandije.<ref>{{cite web|url=http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |title=Visa Regime of Kazakhstan with other countries |publisher=The Ministry of foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan |date=3 June 2017 |accessdate=22 June 2017|language=ru}}</ref> == Unescova svetovna dediščina == Kazahstan ima na seznamu Unescove svetovne dediščine tri kulturne in naravne dediščine: *[[Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija]] (kazaško Қожа Ахмет Яссауи кесенесі, ''Qoja Ahmet Iassaýı kesenesi''); grobnico v mestu Turkestan so zgradili pod vladavino mongolskega emirja Timur Lenka in sodi med najbolje ohranjene zgradbe iz tistega časa. *[[Petroglifi arheološkega najdišča v Tamgaliju]]; pri mestu [[Tamgali]] najdemo na tisoče skalnih rezbarij z ostanki naselbin in grobnic. *[[Sarjarka - Stepe in jezera na severu Kazahstana]]; območje zajema zavarovana predela Naurzum in Korgalčin (Nauryzumsky in Korgalzhyn) ter obširno srednjeazijsko stepo. Mokrišča naravnih rezervatov so zelo pomembna za številne ptice selivke, stepa pa je domovina ogroženih vrst ptic in redke sajge. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kazakhstan}} * [https://web.archive.org/web/20160101051159/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552643 Caspian Pipeline Controversy] from the [https://web.archive.org/web/20160115205405/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494 Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/country_profiles/1298071.stm Country Profile] from BBC News. * {{CIA World Factbook link|kz|Kazakhstan}} * [https://2009-2017.state.gov/p/sca/ci/kz/ Kazakhstan] information from the United States Department of State * [https://web.archive.org/web/20100309085822/http://www.loc.gov/rr/international/amed/kazakhstan/kazakhstan.html Portals to the World] from the United States [[Library of Congress]]. * [https://web.archive.org/web/20160304053245/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/kazakhstan.htm Kazakhstan] at ''UCB Libraries GovPubs''. * [http://mfa.kz/ Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan] {{Central Asia}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evrazija]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Rusko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Kazahstan|*]] [[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] {{normativna kontrola}} lknqdzhcsg98jbfw400v93w36vxp554 Celovec 0 5146 5724276 5722375 2022-07-26T20:58:43Z 31.15.247.46 wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT |Art = Statutarstadt | name = Klagenfurt am Wörthersee | name_local = Celovec | image_photo = Klagenfurt Innere Stadt Landhaus NO-Ansicht 31072008 01.jpg | imagesize = 280px | image_caption = Celovec | image_coa = AUT Klagenfurt COA.svg | image_map = Map at klagenfurt.png | state = Koroška | regbzk = | district = Statutarstadt | key = 20101 | population = {{Metadata_population_AT-2|20101}} | population_as_of = {{Metadata_population_AT-2|date}} | area = 120,11 | elevation = 446 | lat_deg = 46 | lat_min = 37 | lat_hem = N | lon_deg = 14 | lon_min = 18 | lon_hem = E | postal_code = 9020 (9010 - 9029), 9051, 9161, 9072 | area_code = 0463 | licence = K | mayor = Dr.med.univ Marie-Luise Mattiaschitz ([[SPÖ]]) | website = [http://www.klagenfurt.at/ www.klagenfurt.at] }} '''Celovec''' ({{jezik-de|Klagenfurt}}, od 25. oktobra 2007 ''Klagenfurt am Wörthersee''<ref name="LGBl">''Landesgesetzblattfür Kärnten'' nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "''Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden.''" [http://www.ris2.bka.gv.at/Dokumente/Lgbl/LGBL_KA_20080116_1/LGBL_KA_20080116_1.html (link)]</ref><ref>[http://www.kleinezeitung.at/regionen/kaernten/klagenfurt/383874/index.do ''Kleine Zeitung''], [http://kaernten.orf.at/stories/204646/ ORF Kärnten]</ref> - ''Celovec ob Vrbskem jezeru'', [[koroško narečje]]: ''Clouvc'') je [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[Avstrija|slovenske]] [[avstrijske zvezne dežele|zvezne dežele]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela/podeželje]]), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, [[Beljak|Beljaka]]. Mesto je bilo prvič naseljeno v [[12. stoletje|12. stoletju]]. Število prebivalcev Celovca je nekaj čez 100.000 (2020; skupaj z upravnim okrajem Celovec-okolica/podeželje, ki vključuje tudi naselje [[Borovlje]] in na jugu sega vse do Karavank/avstrijske meje, pa okoli 161.000). Celovec je izletniška točka z gorami južno in severno od njega. Ob robu mesta leži veliko parkov in 23 [[grad]]ov. Poleti mesto gosti festival »Altstadtzauber« (»Čarobnost starega mesta«). Velja si ogledati stari del mesta s središčem »Stari trg« in zmajev [[vodnjak]] na »Novem trgu«. Na zahodu se mesto razteza skoraj do [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], največjega koroškega in enega od najtoplejših [[Alpe|alpskih]] [[jezero|jezer]]. Celovec je sedež [[Univerza v Celovcu|Alpsko-jadranske univerze]] (ustanovljene 1970), od leta 2019 pa tudi [[ Zasebna glasbena univerza Gustava Mahlerja|Zasebne glasbene univerze Gustava Mahlerja]] (''Gustav Mahler Privatuniversität für Musik''), bivšega [[Koroški deželni konservatorij|Koroškega deželnega konservatorija]] (''Kärntner Landeskonservatorium''). V Celovcu so mdr. Mestna galerija, Koroški muzej moderne umetnosti, ''Alpen-Adria-Galerie,'' planetarij, največji mestni park - [[Park Evrope]], ki leži med mestom in Vrbskim jezerom itd. Od njene ozemeljske razširitve leta 1787 je Celovec sedež [[dvojezičnost|dvojezične]] nemško-slovenske [[Krška škofija|krške škofije]]. Celovec ima tudi [[letališče Celovec|letališče]]. Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo sredi 19. stoletja vseslovensko versko-kulturno središče, kjer so v bogoslovju negovali slovenski jezik, v Celovcu pa je imela v letih 1851 do 1918 sedež [[Mohorjeva družba]]. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, [[Celovška Mohorjeva družba|Mohorjeva]] in [[Wieser]], ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih in so usmerjene v medkulturni dialog. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu slovenska otroška vrtca Mohorjeve in Naš otrok, slovenski/dvojezični osnovni šoli v Šentpetru in Mohorjeve ter 1957 ustanovljena [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|slovenska gimnazija]] (''Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu'') in kasneje še dvojezična [[Zvezna trgovska akademija]]. Vsecelovška slovenska [[Župnija|fara]] je posvečena [[Sveti Ciril in Metod|svetemu Cirilu in Metodu]]. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut [[Urban Jarnik]] ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu. [[Jožef Stefan|Jožef Stefan]], [[Ingeborg Bachmann]] in [[Robert Musil]] so tri znamenite osebnosti, rojene v Celovcu. Mesto je dalo ime celo enem izmed 191 otokov [[Dežela Franca Jožefa|Dežele Franca Jožefa]] v Severnem ledenem morju, ki spada k Rusiji (rusko Остров Клагенфурт - ''[[otok Klagenfurt]]''). == Ime == Občinski svet je 3. julija 2007 sklenil, da se mesto ''Celovec'' (Klagenfurt) preimenuje v ''Celovec ob Vrbskem jezeru'' (''Klagenfurt am Wörthersee''), kar je potrdil tudi koroški deželni zbor. Upali so namreč, da bo to povečalo turistično privlačnost in s tem tudi tržno zanimanje za mesto. Kritiki so po drugi strani poudarjali, da je Celovec šele od začetka 20. stoletja ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] zaradi nakupov nepremičnin in da ima z Vrbskim jezerom malo skupnega v kulturno-zgodovinskem smislu. == Galerija == <gallery> Slika:Klagenfurt Ebentaler Strasse 88 Geburtshaus Josef Stefan (0506200) 41.jpg|Rojstna hiša [[Jožef Stefan|Jožefa Štefana]] na Žrelški cesti 88 v [[Šentpeter (Celovec)|Celovcu]] Slika:Klagenfurt map ca 1735.jpg|Celovec okoli leta 1735 Slika:Markus Pernhart - Klagenfurter Becken gegen Nordwesten.jpg|[[Marko Pernhart]]: [[Celovško polje]] proti severozahodu, olje na platnu. </gallery> == Literatura == * Tatjana Feinig: '''Klagenfurt/Celovec'''. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 628-630.{{COBISS|ID=1877638}} * Bojan-Ilija Schnabl: '''Klagenfurter Marktordnung aus 1793'''. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 641-642.{{COBISS|ID=1877638}} == Viri == {{Opombe|2}} == Glej tudi == * [[Seznam mest v Avstriji]] * [[Koroški Slovenci]] == Zunanje povezave == * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [http://www.austria.info/us/culture-art/klagenfurt-1149328.html O Celovcu] na portalu Austria.info ''(v angleščini)''; [http://www.austria.info/si/umetnost-kultura/celovec-1173457.html tekst] v slovenščini {{Wikislovar}} {{Kategorija v Zbirki|Klagenfurt}} {{Prestolnice avstrijskih zveznih dežel}} {{Mesta in okraji zvezne dežele Koroške}} {{Okraji Celovca}} {{at-naselje-stub}} [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] [[Kategorija:Celovec|*]] [[Kategorija:Celovško polje]] {{normativna kontrola}} lm8jggvf49501r46pzus5hqifipko20 5724280 5724276 2022-07-26T21:24:27Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/31.15.247.46|31.15.247.46]] ([[User talk:31.15.247.46|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT |Art = Statutarstadt | name = Klagenfurt am Wörthersee | name_local = Celovec | image_photo = Klagenfurt Innere Stadt Landhaus NO-Ansicht 31072008 01.jpg | imagesize = 280px | image_caption = Celovec | image_coa = AUT Klagenfurt COA.svg | image_map = Map at klagenfurt.png | state = Koroška | regbzk = | district = Statutarstadt | key = 20101 | population = {{Metadata_population_AT-2|20101}} | population_as_of = {{Metadata_population_AT-2|date}} | area = 120,11 | elevation = 446 | lat_deg = 46 | lat_min = 37 | lat_hem = N | lon_deg = 14 | lon_min = 18 | lon_hem = E | postal_code = 9020 (9010 - 9029), 9051, 9161, 9072 | area_code = 0463 | licence = K | mayor = Dr.med.univ Marie-Luise Mattiaschitz ([[SPÖ]]) | website = [http://www.klagenfurt.at/ www.klagenfurt.at] }} '''Celovec''' ({{jezik-de|Klagenfurt}}, od 25. oktobra 2007 ''Klagenfurt am Wörthersee''<ref name="LGBl">''Landesgesetzblattfür Kärnten'' nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "''Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden.''" [http://www.ris2.bka.gv.at/Dokumente/Lgbl/LGBL_KA_20080116_1/LGBL_KA_20080116_1.html (link)]</ref><ref>[http://www.kleinezeitung.at/regionen/kaernten/klagenfurt/383874/index.do ''Kleine Zeitung''], [http://kaernten.orf.at/stories/204646/ ORF Kärnten]</ref> - ''Celovec ob Vrbskem jezeru'', [[koroško narečje]]: ''Clouvc'') je [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[Avstrija|avstrijske]] [[avstrijske zvezne dežele|zvezne dežele]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela/podeželje]]), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, [[Beljak|Beljaka]]. Mesto je bilo prvič naseljeno v [[12. stoletje|12. stoletju]]. Število prebivalcev Celovca je nekaj čez 100.000 (2020; skupaj z upravnim okrajem Celovec-okolica/podeželje, ki vključuje tudi naselje [[Borovlje]] in na jugu sega vse do Karavank/slovenske meje, pa okoli 161.000). Celovec je izletniška točka z gorami južno in severno od njega. Ob robu mesta leži veliko parkov in 23 [[grad]]ov. Poleti mesto gosti festival »Altstadtzauber« (»Čarobnost starega mesta«). Velja si ogledati stari del mesta s središčem »Stari trg« in zmajev [[vodnjak]] na »Novem trgu«. Na zahodu se mesto razteza skoraj do [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], največjega koroškega in enega od najtoplejših [[Alpe|alpskih]] [[jezero|jezer]]. Celovec je sedež [[Univerza v Celovcu|Alpsko-jadranske univerze]] (ustanovljene 1970), od leta 2019 pa tudi [[ Zasebna glasbena univerza Gustava Mahlerja|Zasebne glasbene univerze Gustava Mahlerja]] (''Gustav Mahler Privatuniversität für Musik''), bivšega [[Koroški deželni konservatorij|Koroškega deželnega konservatorija]] (''Kärntner Landeskonservatorium''). V Celovcu so mdr. Mestna galerija, Koroški muzej moderne umetnosti, ''Alpen-Adria-Galerie,'' planetarij, največji mestni park - [[Park Evrope]], ki leži med mestom in Vrbskim jezerom itd. Od njene ozemeljske razširitve leta 1787 je Celovec sedež [[dvojezičnost|dvojezične]] nemško-slovenske [[Krška škofija|krške škofije]]. Celovec ima tudi [[letališče Celovec|letališče]]. Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo sredi 19. stoletja vseslovensko versko-kulturno središče, kjer so v bogoslovju negovali slovenski jezik, v Celovcu pa je imela v letih 1851 do 1918 sedež [[Mohorjeva družba]]. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, [[Celovška Mohorjeva družba|Mohorjeva]] in [[Wieser]], ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih in so usmerjene v medkulturni dialog. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu slovenska otroška vrtca Mohorjeve in Naš otrok, slovenski/dvojezični osnovni šoli v Šentpetru in Mohorjeve ter 1957 ustanovljena [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|slovenska gimnazija]] (''Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu'') in kasneje še dvojezična [[Zvezna trgovska akademija]]. Vsecelovška slovenska [[Župnija|fara]] je posvečena [[Sveti Ciril in Metod|svetemu Cirilu in Metodu]]. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut [[Urban Jarnik]] ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu. [[Jožef Stefan|Jožef Stefan]], [[Ingeborg Bachmann]] in [[Robert Musil]] so tri znamenite osebnosti, rojene v Celovcu. Mesto je dalo ime celo enem izmed 191 otokov [[Dežela Franca Jožefa|Dežele Franca Jožefa]] v Severnem ledenem morju, ki spada k Rusiji (rusko Остров Клагенфурт - ''[[otok Klagenfurt]]''). == Ime == Občinski svet je 3. julija 2007 sklenil, da se mesto ''Celovec'' (Klagenfurt) preimenuje v ''Celovec ob Vrbskem jezeru'' (''Klagenfurt am Wörthersee''), kar je potrdil tudi koroški deželni zbor. Upali so namreč, da bo to povečalo turistično privlačnost in s tem tudi tržno zanimanje za mesto. Kritiki so po drugi strani poudarjali, da je Celovec šele od začetka 20. stoletja ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] zaradi nakupov nepremičnin in da ima z Vrbskim jezerom malo skupnega v kulturno-zgodovinskem smislu. == Galerija == <gallery> Slika:Klagenfurt Ebentaler Strasse 88 Geburtshaus Josef Stefan (0506200) 41.jpg|Rojstna hiša [[Jožef Stefan|Jožefa Štefana]] na Žrelški cesti 88 v [[Šentpeter (Celovec)|Celovcu]] Slika:Klagenfurt map ca 1735.jpg|Celovec okoli leta 1735 Slika:Markus Pernhart - Klagenfurter Becken gegen Nordwesten.jpg|[[Marko Pernhart]]: [[Celovško polje]] proti severozahodu, olje na platnu. </gallery> == Literatura == * Tatjana Feinig: '''Klagenfurt/Celovec'''. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 628-630.{{COBISS|ID=1877638}} * Bojan-Ilija Schnabl: '''Klagenfurter Marktordnung aus 1793'''. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 641-642.{{COBISS|ID=1877638}} == Viri == {{Opombe|2}} == Glej tudi == * [[Seznam mest v Avstriji]] * [[Koroški Slovenci]] == Zunanje povezave == * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [http://www.austria.info/us/culture-art/klagenfurt-1149328.html O Celovcu] na portalu Austria.info ''(v angleščini)''; [http://www.austria.info/si/umetnost-kultura/celovec-1173457.html tekst] v slovenščini {{Wikislovar}} {{Kategorija v Zbirki|Klagenfurt}} {{Prestolnice avstrijskih zveznih dežel}} {{Mesta in okraji zvezne dežele Koroške}} {{Okraji Celovca}} {{at-naselje-stub}} [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] [[Kategorija:Celovec|*]] [[Kategorija:Celovško polje]] {{normativna kontrola}} imu3kew6wkr5rtp2fyzubrz3s06atbg Friedrich Engels 0 8587 5724127 5722235 2022-07-26T14:01:03Z Zm05gamer 180058 razširitev wikitext text/x-wiki ‎{{Infopolje Filozof |name = Friedrich Engels |caption = Friedrich Engels leta 1879 |nationality = {{flagicon|GER}} [[Nemci|Nemec]] |influences = [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Ludwig Feuerbach|Feuerbach]], [[Max Stirner|Stirner]], [[Adam Smith|Smith]], [[David Ricardo|Ricardo]], [[Karl Marx|Marx]], [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], [[Goethe]], [[Charles Fourier|Fourier]], [[Moses Hess|Hess]], [[Lewis Henry Morgan|Morgan]], [[Heraklit]] |influenced = [[Lenin]], [[Stalin]] |image=Friedrich Engels portrait (cropped).jpg}} '''Friedrich Engels''' [frídrih éngəls], nem. [ˈfʁiːdʁɪç ˈʔɛŋl̩s], [[Nemci|nemški]] [[politik]], [[sociolog]], [[ekonomist]], [[filozof]] in vojaški [[zgodovinar]], * [[28. november]] [[1820]], [[Barmen]], [[Prusija]], † [[5. avgust]] [[1895]], [[London]], [[Anglija|Velika Britanija]]. Bil je tudi poslovnež, novinar in politični aktivist, čigar oče je bil lastnik velikih tekstilnih tovarn v [[Salford|Salfordu]] (danes Lancashire) in v [[Wuppertal|Barmenu]] (danes Wuppertal).<ref name="Hunt_2009">{{citation|last=Hunt|first=Tristram|title=The Frock-Coated Communist: The Revolutionary Life of Friedrich Engels|year=2009|postscript=.|publisher=Metropolitan/Henry Holt & Co|isbn=9780805080254|oclc=263983621}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Liedman|title=Engelsismen|url=https://fronesis.nu/wp-content/uploads/2020/12/FR02808.pdf|journal=Fronesis}}</ref><ref>{{Cite web|title=Deutsch-Franzosische Jahrbucher|url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1844/df-jahrbucher/outlines.htm|access-date=2021-09-17|website=www.marxists.org}}</ref> Engels je skupaj s [[Karl Marx|Karlom Marxom]] razvil ideologijo, ki je danes znana kot [[marksizem]]. Leta 1845 je objavil delo [[The Condition of the Working Class in England]], ki je temeljilo na osebnih opazovanjih in raziskavah v angleških mestih. Leta 1848 je Engels skupaj z Marxom napisal [[Komunistični manifest]] ter je bil tudi avtor in soavtor (predvsem z Marxom) številnih drugih del, povezanih s [[Komunizem|komunizmom]]. Kasneje je Engels finančno podprl Marxa in mu omogočil pisanje dela [[Kapital (knjiga)|Das Kapital]]. Po Marxovi smrti je Engels dokončal pisanje drugega in tretjega dela Das Kapital. Poleg tega je Engels ohranil Marxove zapiske o teorijah presežne vrednosti, ki so bili pozneje objavljeni kot "četrti del" Das Kapitala. Leta 1884 je na podlagi Marxovih etnografskih raziskav izdal [[Izvor družine, zasebne lastnine in države]].<ref>''[[Theories of Surplus Value]]'', in ''Collected Works of Marx and Englels: Volumes 30, 31 and 32'' (International Publishers: New York, 1988).</ref><ref>[https://www.thecharnelhouse.org/wp-content/uploads/2018/05/Isaiah-Berlin-Karl-Marx.pdf Isaiah Berlin, ''Karl Marx'', fifth ed], page 262. Princeton University Press, 2013.</ref> == Življenjepis == === Zgodnja leta === [[Slika:280505 001 Engelshaus Barmen.jpg|levo|sličica|165x165_pik|Engelsova rojstna hiša v Barmenu.]] Friedrich Engels se je rodil 28. novembra 1820 v [[Wuppertal|Barmenu]] v takratni [[Prusija|Kraljevini Prusiji]]. Bil je sin očeta Friedricha Engelsa in mame Elise Marice, uspešnih renskih tekstilnih industrijalcev.<ref>A copy of Friedrich Engels's birth certificate appears on page 577 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 2'' (New York: International Publishers, 1975).</ref> Po šolanju v lokalni šoli so ga pri štirinajstih vpisali na gimnazijo Elberfeld – eno najboljših v Prusiji –, kjer se je učil pri lokalnem duhovniku. Tam in zahvaljujoč njegovemu branju starodavnih nemških mitov in romantike je bil Engels pod vplivom nemškega romantičnega nacionalizma, kulturni patriotizem, ki si ga je pridobil v tem času, ga je spremljal vse življenje.<ref name="engels-bio">{{Cite web|title=Lenin: Friedrich Engels|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1895/misc/engels-bio.htm|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> Kljub dobrim ocenam in želji, da bi nadaljeval študij in se morda posvetil [[Pesništvo|poeziji]], je zapustil inštitut na zahteve svojega očeta, da bi lahko začel spoznavati in delati v družinskem podjetju.<ref>{{cite web|date=15 November 1941|title=Footnotes to Volume 1 of Marx Engels Collected Works|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/cw/volume02/footnote.htm#188|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> === Vajeništvo v trgovstvu in zgodnja kariera v Bremnu === [[Slika:Friedrich Engels-1840-cropped.jpg|levo|sličica|263x263_pik|Engels leta 1840, ko je bil star 20 let.]] Potem, ko je poleti 1838 spremljal svojega očeta na poslovnem potovanju v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], se je preselil v [[Bremen]], da bi bolje spoznal tekstilno industrijo. Čeprav je bilo to učenje o delovanju trgovskega kapitalizma koristno za njegovo prihodnjo kariero, je bilo to za mladega Engelsa zelo dolgočasno. Kmalu je pokazal svoje zanimanje do "Mladih Nemcev", gibanja, ki je zahtevalo radikalne politične reforme, temelječe na progresivnem patriotizmu, ki je nasprotovalo fevdalizmu in monarhijam, ki so takrat prevladovale v [[Nemčija|Nemčiji]]. Engels je bil takrat naklonjen protiverskemu in liberalnemu republikanizmu, ki ga je leta prej izražal [[Percy Shelsley]].<ref name="Hunt_20092">{{citation|last=Hunt|first=Tristram|title=The Frock-Coated Communist: The Revolutionary Life of Friedrich Engels|year=2009|postscript=.|publisher=Metropolitan/Henry Holt & Co|isbn=9780805080254|oclc=263983621}}</ref> Ko je prišel v Bremen, je postajal vse bolj nezadovoljen z religijo predestinacije in pogubami v svoji domovini ter je zavzemal za vse bolj kritično in racionalistično stališče. Do konca leta 1839 je bil pod vplivom kritike uveljavljene vere in krščanstva [[David Friedrich Strauss|Davida Friedricha Straussa]], med drugim je opustil vero in se vse bolj zanimal za Heglove teorije.<ref name="tucker">Tucker, Robert C. ''The Marx-Engels Reader'', p. xv</ref> Začel je tudi pisati o psevdonimu — da bi se izognil nejevolji družine — v nekaterih časopisih. Med kritičnimi članki, napisanimi v izogib cenzuri, so bile posebej omembe vredne njegovega Pisma iz [[Wuppertal|Wuppertala]], v katerih je ostro kritiziral bedne življenjske razmere proletariata v regiji, ki so jo obiskali, da bi pridobili informacije, da bi jih nato zabeležili za pisanje svojih prihodnjih tem.<ref>Friedrich Engels, W.O. Henderson, p. 9</ref> === Obdobje v Berlinu === Do začetka leta 1841 se je Engels naveličal svojega dela v Bremnu in se je zato vrnil domov. Nekaj ​​mesecev kasneje, septembra istega leta, se je prav tako naveličal vzdušja v domačem mestu ter se odločil za služenje vojaškega roka v vojski v [[Berlin|Berlinu]]. Čeprav se je preselil v prusko prestolnico, da bi služil v vojski, je veliko časa preživel na univerzi, kjer je kljub reakcionarnemu vzdušju podpiral Hegla, ki so ga nato napadli v imenu pruskega dvora. Bil je ponosen na svoje delo, vendar se je kmalu naveličal služenja v vojski in je zaradi svojega koristnega finančnega položaja svoje dneve preživljal na konferencah, v čitalnicah in gostilnah. V tem času se je pridružil drugim radikalnim mladim intelektualcem, ki so zavračali vero, moralo in meščanske konvencije.<ref name="NYT">{{cite news|last=Garner|first=Dwight|date=18 August 2009|url=https://www.nytimes.com/2009/08/19/books/19garner.html|title=Fox Hunter, Party Animal, Leftist Warrior|newspaper=The New York Times|access-date=31 August 2020}}</ref> Marca 1842 je Engels objavil svoje delo [[Schelling in razodetje]], v katerem je ostro kritiziral Schellingove mistične poglede. Novembra 1842 se je prvič srečal z [[Karl Marx|Karlom Marxom]] na sedežu časopisa [[Rheinische Zeitung]], katerega urednik je bil Marx. Marx ni obravnaval poglobljenih člankov radikalnih intelektualcev, vključno z Engelsom, saj je menil, da bi lahko ogrozili časopis v lasti liberalnih trgovcev iz [[Köln|Kölna]]. Pred selitvijo iz Berlina v [[Manchester]] se je njegov oče odločil, da ga bo poskušal uvesti vodenje družinskega podjetja in opustiti njegov politični radikalizem po končanem enoletnem služenju vojaškega roka leta oktober 1842. Engels je kot del mladoheglovcev začel čutiti vpliv socialne analize kapitalizma [[Moses Hess|Mosesa Hessa]], katerega reformistična skupinska politika je vodila h [[Komunizem|komunizmu]]. Hessa je obiskal malo pred odhodom v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], kateri je poudaril njegovo nagnjenost k njegovim komunističnim teorijam. === Industrija v Manchestru === Engels se je v Manchestru začel zanimati za lokalna [[Socializem|socialistična]] gibanja. Spoprijateljil se je z [[George Julian Harney|Georgeom Julianom Harneyjem]] in [[James Leach|Jamesom Leachom]]. Čeprav je še naprej delal v očetovi tovarni, je v prostem času opustil družbo buržoazije in začel pogosto zahajati v delavska okolja, začenši s sedežem [[Owenite]]. Po drugi strani pa je Thomas Carlyle, modri reakcionar, vendar edini intelektualec in britanski oboževalec Engelsa, bil pod vplivom njegove ostre kritike kapitalizma, ki ga je neugodno primerjal s srednjeveško preteklostjo, ki jo je idealiziral. V nekaterih svojih delih je Engels uporabil neposredne citate iz Carlylovih del proti kapitalizmu. Leta 1845 je objavil širše in ostrejše delo o bedi kapitalizma, [[Položaj delavskega razreda v Angliji]]. Ta knjiga je bila napisana kot mešanica zgodovinske statistike. Mnoge marksistične ideje, kot so narava delitve na razrede, notranja nestabilnost industrijskega kapitalizma, ustvarjanje antagonističnega razreda s strani buržoazije in neizogibna socialistične revolucije, so bili navedeni že v tem Engelsovem delu. Ko je končal vajeništvo v Manchestru, se je poleti 1844 vrnil v očetovo hišo, vendar je pred tem obiskal Karla Marxa v [[Pariz|Parizu]], kjer ga je prisrčno sprejel, za razliko od njunega prejšnjega srečanja. Od takrat naprej se je Engels prepuščal v sodelovanje z njim.<ref name="bbc-art2">{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/legacies/work/england/manchester/article_2.shtml|title=Legacies – Engels in Manchester|page=2|publisher=BBC|access-date=13 February 2010}}</ref> === Obdobje v Manchestru in Bruslju ter Komunistični manifest === [[Slika:Communist-manifesto.png|sličica|369x369_pik|Prva stran komunističnega manifesta, izdanega leta 1848 v Nemčiji.]] Engelsovo prijateljstvo z Marxom je trajalo štirideset let. Od takrat naprej je Engels postal Marxova opora, ki ga je podpiral s svojo družino v letih, ko se je posvetil pisanju Kapitala. Njuno prvo skupno delo je bila knjiga Kritika kritične kritike: proti Brunu Bauerju in družbi, znani pod naslovom Sveta družina, v kateri sta avtorja napadla ostanke idealističnih »mladoheglovcev« in se zoperstavila materializmu, ki so ga prevzeli.<ref>Isaiah Berlin, ''Karl Marx: His Life and Environment'' p. 160.</ref> Spomladi 1845, ko je Marx v [[Belgija|Belgiji]] živel v slabih življenjskih razmerah, je bil Engels izgnan iz Pariza zaradi svoje politične dejavnosti, tik pred tem pa ga je aretirala pruska policija, in zaradi aretacije ni hotel poslabšati svojega odnosa s starši, zato se je srečal z Marxom v [[Bruselj|Bruslju]]. Skupaj sta se takoj preselila v [[Manchester]], da bi se lotila pisanja novega dela, in se ob koncu poletja vrnila nazaj v Belgijo. Iz tega prvega sodelovanja je nastala knjiga [[Nemška ideologija]], ki sta jo opustila neobjavljeno in je bila objavljena šele leta 1932, vendar je služila kot stopnja v njegovem razvoju od hegelijanstva do materializma skozi ostro kritiko [[Max Stirner|Maxa Stirnerja]], ki je bil sam kritik Feuerbacha. Čeprav so sprejeli Stirnerjevo kritiko Feuerbachovega idealizma, je Engels zavrnil njegove individualistične zaključke. Ta materialistična interpretacija zgodovine jih je vodila do domneve, da različne civilizacije niso bile nič drugega kot izraz proizvodnih metod trenutka; njena ideologija, njena politika ali njena oblika države so bile odvisne od ekonomske osnove, na kateri so se vzdrževale prek lastnine. Razvoj tega je neizogibno vodil k lastniškim odnosom in nadgradnje, ki izhajajo iz gospodarstva, ki temelji na prejšnjih produkcijskih silah, v katerih je lahko prišlo do revolucije. Vrzel med ekonomsko bazo in nadgradnjami, ki izhajajo iz nje, je, tako kot politični sistem, po mnenju avtorjev, da se prilagodijo novim gospodarskim razmeram, pogosto z bolečimi preobrazbami. Nasilno nasprotovanje zagovornikom starega reda skozi razredni boj je bilo poleg tega neizogibno. Za Engelsa in Marxa je bil naslednji spopad soočiti buržoazijo s proletariatom, razredom, ki je predstavljal novo industrijsko gospodarstvo in ki naj bi zagotovil prihod [[Komunizem|komunizma]] in s tem konec tega, kar so imeli za odtujenost človeka v kapitalizmu. Junija 1847 je v [[London|Londonu]] potekal kongres Zveze pravičnih, na kateri je bilo sklenjeno, da se preimenuje v Zvezo komunistov, pri čemer so sprejeli klasistično geslo "Proletarci vseh držav, združite se". Na drugem londonskem kongresu 29. novembra 1847, ob navzočnosti Engelsa in Marxa, je prvi člen statuta določil, da je cilj Zveze komunistov "strmoglavljenje buržoazije, prevlada proletariata, likvidacija starega buržoazija" družbe, ki temelji na antagonizmih razredov in ustanovitvi nove družbe brez razredov in brez zasebne lastnine.<ref>Karl Marx and Friedrich Engels, ''Manifesto of the Communist Party'' contained in the ''Collected Works Volume 6'' pp. 477–517.</ref> Kongres je naročil Marxu in Engelsu, da pripravita manifest za novo stranko. Engels je že novembra 1847 pripravil besedilo v katehetski obliki z naslovom Načela komunizma, a ne da bi bil z njim zadovoljen, saj je pisal Marxu: »Mislim, da bi naredili boljšo stvar, če bi opustili obliko katekizma in naslovili delo Komunistični manifest«.<ref name="engels-bio3">{{Cite web|title=Lenin: Friedrich Engels|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1895/misc/engels-bio.htm|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> 21. februarja 1848 sta Marx in Engels izdala [[komunistični manifest]]. V manifestu sta predstavila ideje o odpravi zasebne lastnine in strmoglavljenju meščanskih vlad, ki so odstopile proleterskim vladam. S tem bi komunizem postal revolucionarno gibanje. Za Marxa, če bi se proleterski razred vseh držav zavedal svojih skupnih ciljev, bi se združili, da bi podrli kapitalistični sistem. Engels in Marx sta menila, da bi razvoj zgodovine sledil logiki hegelovske racionalnosti, kot neizogiben rezultat tekočega zgodovinskega procesa; če pa se [[Socializem|socializma]] ne bi uspelo uveljaviti, bi se barbarizacija družbe lahko soočila s propadom obeh razredov v boju. Iz ruševin kapitalizma bi nastala družba, v kateri bi po prehodnem obdobju postala diktatura proletariata, v kateri bi država nadzorovala sredstva za proizvodnjo, njihovo lastništvo pa bi prešlo na družbo kot celoto, zato bi jo država nacionalizirala. Marx in Engels sta v komunističnem manifestu predstavila, da če država ne bi uspela nacionalizirati lastnine, bi morala zato uporabiti nasilje (s tem pa nista mislila na zapiranje ljudi in množične usmrtitve, kot se je to pozneje izvajalo v [[Leninizem|leninizmu]], [[Stalinizem|stalinizmu]] in [[Maoizem|maoizmu]]). Ker sta bila Marx in Engels ateista, sta v manifestu zapisala, da religija v komunistični družbi ne bo zelo dobrodošla. Engels je kasneje zapisal, kako je Manifest postal najbolj razširjeno in mednarodno delo vse socialistične literature, pa tudi program milijonov delavcev iz vseh držav od [[Sibirija|Sibirije]] do [[Kalifornija|Kalifornije]].<ref name="mothersletter2">Elisabeth Engels's letter contained at No. 6 of the Appendix, ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'' (International Publishers: New York, 1982) pp. 540–541.</ref> === Obdobje v Manchesterju === Ob izbruhu [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1848 sta jo Engels in Marx poskušala razširiti v Belgijo, a je kralj Leopold preprečil njune načrte za širitev, tako da je v začetku marca nemudoma izgnal Marxa, čemur je kmalu zatem sledil še Engels. Skeptičen do možnost uspeha oboroženih tolp nemških emigrantov v [[Francija|Franciji]] proti [[Prusija|Prusiji]] so zagovarjali vzpostavitev meščanskega režima, da bi tako odpravili oblast veleposestnikov. S strategijo propagande in organizacije sil v nasprotju z veleposestniki - meščani, delavci in kmetje – so ustanovili organizacijo, Društvo nemških delavcev, v kateri je sodelovalo okrog tristo komunističnih aktivistov v Nemčiji. Ustanovili so tudi nov časopis, Novi Renski list (Neue Rheinische Zeitung), ki pa kljub zmernosti in zagovarjanju buržoaznih ciljev ni privabil pričakovanih vlagateljev. Engels ni dobil podpore lastne družine ali meščanstva, kljub temu, da je šel osebno prosit za naložbe.<ref>Friedrich Engels letter to Karl Marx dated 6 July 1851 and contained at No. 186 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'', p. 378.</ref> [[Slika:Engels 1856.jpg|sličica|Engels leta 1856.]] Protirevolucija v Franciji, ki je zmagala poleti 1848 in jo je Engels opisal v časopisu, kljub svoji oddaljenosti od dogodkov, je pospešila reakcijo tudi v Nemčiji, kjer so oblasti začele nadlegovati publikacijo. Po velikem številu delavcev Septembrskih demonstracij so oblasti razglasile vojno stanje in policija je objavila nalogo za prijetje Engelsa, ki je takrat pobegnil v Belgijo, kjer so ga oblasti oktobra takoj deportirale v Pariz. Sredi resnega položaja revolucionarjev po vsej Evropi, se je Engels kljub temu odpravil na pot v [[Švica|Švico]], pri čemer je užival v užitkih različnih [[Francoske regije|francoskih regij]], ki jih je prečkal na poti, brez skrbi za revolucijo.<ref>Karl Marx and Friedrich Engels, ''Collected Works: Volume 10'', p. 147.</ref> V Švico je prispel v začetku novembra in zatem takoj odšel v [[Bern]], kjer se je pridružil lokalnemu delavskemu združenju in spremljal dogajanje. Ni se upal vrniti v [[Köln]], ker ga je tam čakala obtožba o veleizdaji. Takrat se je začel zanimati za madžarsko revolucijo, ki jo je zagovarjal kljub njenemu nacionalističnemu in protislovanskemu vidiku. V tem času je večkrat izrazil prezir do narodov, za katere je menil, da ovirajo revolucionarni proces in je glede schleswiške krize vzpostavil stik z reakcionarnimi silami in določenim nemškim [[Nacionalizem|nacionalizmom]].<ref>Friedrich Engels letter to Karl Marx dated 6 July 1851 and contained at No. 186 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'', p. 378.</ref> Januarja 1849 se je nazadnje vrnil v Köln. V poznih petdesetih letih 19. stoletja sta Engels in Marx opustila svojo prejšnjo držo v prid širjenju kolonializma kot metode spodbujanja kapitalističnega razvoja v zaostalih skupnostih – instrumentu nasilne modernizacije – in ga začela opisovati kot način, po katerem je evropska buržoazija krepila svojo moč z izkoriščanjem surovin in kolonialnih trgov. Med letoma 1851 in 1852 je Engels v Nemčiji na Marxovo naročilo objavil serijo člankov [[Revolucija in protirevolucija]] za [[New York Daily Tribune]], ki jih je Eleonora Marx, Marxova hči, v javnost objavila šele leta 1896.<ref>"Letter from Engels to Jenny Marx" (25 July 1849) contained in the ''Collected Works: Volume 38'' pp. 202–204.</ref> Med svojim dolgim ​​bivanjem v Manchestru je Engels napačno napovedal skorajšnji izbruh revolucije v regiji ob različnih priložnostih, ki so sovpadale z različnimi obdobji krize, zlasti z [[Ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]], ki je regijo prikrajšala za velik del zaloge bombaža, kar je nato privedlo do brezposelnosti in nemoči okoli dvesto tisoč delavcev. Kljub težki krizi je angleški proletariat pokazal svojo nepripravljenost za sprožitev revolucije, kar je razočaralo Engelsa. Leta njegovega življenja v Manchesteru so predstavljala hudo preizkušnjo za Engelsa, ki je bil prisiljen živeti dvojno življenje, življenje velikega industrialca in uglednega meščana ter življenje socialista in ljubitelja nočnega življenja nižjih. Objava [[Kapital (knjiga)|Kapitala]] leta 1867 je Engelsu prinesla veliko olajšanja in začel je razmišljati o tem, da bi zapustil družinsko podjetje. Delo Kapital je vsebovalo materialistično teorijo zgodovine, kritiko civilizacijskega kapitalizma zaradi njegovega izkoriščanja in odtujenosti človeštva, napovedi njegovega propada zaradi njegovih notranjih protislovij ter prihoda komunizma in konca zgodovinske evolucije ter predvsem teorije presežne vrednosti, ki jo je Engels poleg zgodovinskega materializma štel za temeljno odkritje [[Marksizem|marksizma]]. Da bi zagotovil širjenje dela, se je Engels posvetil pisanju recenzij knjige za različne evropske in ameriške časopise, z različnih zornih kotov in je celo razmišljal o tem, da bi obsodil delo, da bi s tem pritegnil pozornost javnosti. === Obdobje v Londonu === [[Slika:Friedrich Engels (1981) (cropped).jpg|levo|sličica|284x284_pik|Engels leta 1891.]] Poleti 1870 se je Engels odločil, da se bo preselil v [[London]], s čimer je njegovo sodelovanje z Marxom postalo še bolj intenzivno. Odločil se je tudi, da nadaljuje z aktivizmom, ki je bil prejšnji dve desetletji ustavljen. Takoj izvoljen za sekretarja Prve internacionale za različne evropske države, je bil zadolžen za koordinacijo podružnic, zahvaljujoč tako svojim odličnim jezikovnim sposobnostim - sogovornikom je lahko razumel in odgovarjal v številnih jezikih, od katalonščine do [[Romunščina|romunščine]] ali [[Ruščina|ruščine]] - njegova sposobnost organiziranja pa je poskušala zagotoviti, da je bila usmerjena v skladu z Marxovimi pogledi.<ref>Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. pp. 181–196. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Njegova rezidenca na Regent's Park Road je kmalu postala romarsko središče za socialiste, komuniste in anarhiste pa tudi emigrante ali oportuniste iz vse Evrope. Engels je bil eden največjih nasprotnikov [[Mihail Bakunin|Mihaila Bakunina]], ki je želel združiti svoje Mednarodno zavezništvo socialistične demokracije — s pomembno podporo v [[Švica|Švici]], [[Španija|Španiji]] in [[Italija|Italiji]] — v večjo Internacionalo. Zavračal je libertarne teorije Rusije in vztrajal pri o ohranitvi Internacionale kot organizacije, ki je sprejemala politične odločitve in se ni omejevala na usklajevanje različnih nacionalnih skupin, kot je želel Bakunin. Engels je Bakuninovo stališče označil s pomanjkanjem organiziranosti – po njegovem mnenju zaradi neuspeha Pariške komune – potrebne za soočenje z razrednimi sovražniki. Engels je sodeloval pri izgonu Bakunina in njegovih privržencev na kongresu Internacionale v [[Haag|Haagu]] leta 1872, vendar ni mogel preprečiti, da bi organizacija prejela visok vpliv Bakuninovih privržencev; da bi se temu izognil, sta se z Marxom odločila, da bosta preselila njun sedež v [[Združene države Amerike]], kar pa ni pripeljalo do uspeha, saj je bila v Ameriki štiri leta pozneje organizacija razpuščena. Drugi pomemben tekmec, s katerim se je soočil Engels, je bil nemški socialist [[Ferdinand Lassalle]]. Z Marxovega vidika je bil Lassalle reformist, mešanica heglovskega etatističnega idealizma in čartističnega političnega reformizma, ki ga je bolj zanimalo spreminjanje kapitalističnega sistema. Engels, ki je bil nagnjen k osebnemu napadu, je ostro kritiziral Lassalla, zlasti ko so postala znana njegova tajna pogajanja z Bismarckom o sklenitvi zavezništva med socialisti in pruskimi aristokrati.<ref name="Steger 19993">Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 182. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> [[Slika:Friedrich Engels (enhanced).jpg|sličica|283x283_pik|Engels leta 1893.]] Največji uspeh Engelsovega in Marxova stališča je bila ustanovitev velike nemške socialdemokratske delavske stranke, ki sta jo leta 1869 ustanovila [[August Bebel]] in [[Wilhelm Liebknecht]] in ki je sprejela socializem, ki je bil podoben socializmu obeh izgnancev.<ref name="Steger 19992">Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 182. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Po Marxovi smrti leta 1883 je Engels uredil in izdal drugi ter tretji del Kapitala ter zabeležil Marxove zapisk o teoriji presežne vrednosti, ki jih je kasneje izdal kot četrti del. Poleg ekonomskih in filozofskih študij se je Engels intenzivno ukvarjal z razvojem [[Naravoslovje|naravoslovja]] in [[Matematika|matematike]] ter nadaljeval z Marxovim teoretskim razvojem, tako da je postavil temelje kasnejšemu dialektičnemu materializmu.<ref>Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 186. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Engels je v teh letih napisal in izdal nekaj svojih najbolj znanih del, kot so [[Prispevek k stanovanjskemu problemu]], [[Vloga dela pri preobrazbi opice v človeka]], [[Revolucija znanosti E. Dühringa]], [[Od utopičnega socializma do znanstvenega socializma]], [[Izvor družine, zasebne lastnine in države]] ter [[Ludwig Feuerbach in konec klasične nemške filozofije]]. Engels se je v tistih letih pojavljal kot še en član družine v Marxovi hiši, katere hčerke so ga klicale »general«... ali tudi bolje rečeno »generalni sekretar«. Engels je nasprotoval levičarskemu radikalizmu, vendar se tudi ni sprijaznil z reformističnim razvojem revolucionarnega gibanja. Ponovno je izdal Kritiko programa Gotha ali Državljanske vojne v Franciji in končno objavil Kritiko (nemškega) socialdemokratskega programa leta 1891. Engels v svojih delih ni le uporabil zgodovinskega materializma, ampak je razvil in uporabil tudi dialektični materializem, ki naj bi postal uradna filozofija komunističnega gibanja po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917. Pomembne elemente njegovih poznejših filozofskih spoznanj so tudi v delu [[Dialektika narave|Dialektiki narave]], čeprav so številne njegove analize ali primeri že izgubili veljavo, ko so bili objavljeni leta 1925 v okviru eksplozivne rasti naravoslovne in epistemološke razprave. Engels se je zanimal tudi za rusko revolucionarno gibanje in je napisal vrsto člankov, posvečenih družbenim odnosom v tej državi.<ref name="NYT2">{{cite news|last=Garner|first=Dwight|date=18 August 2009|url=https://www.nytimes.com/2009/08/19/books/19garner.html|title=Fox Hunter, Party Animal, Leftist Warrior|newspaper=The New York Times|access-date=31 August 2020}}</ref> Engels je sicer že konec leta 1885 zapisal, da se Rusi bližajo svoji demokratični revoluciji: "Revoluciji je usojeno, da izbruhne v določenem času; vzklije pa vsak dan. V teh razmerah je država kot nabita mina, ki ji je treba le prinesti vžig." === Smrt === V zadnjih letih svojega življenja je Engels trpel zaradi slabega vida. Leta 1894 je zbolel za [[Rak grla|rakom na grlu]]. Do spomladi 1895 se je njegovo zdravje zaradi bolezni močno poslabšalo. V začetku junija je odšel v [[Eastbourne]] ob [[Doverska ožina|Doverski ožini]] v upanju, da mu bo morski veter ozdravil bolečino. Čeprav je bil zadovoljen z oskrbo v letovišču, pa so zaradi napredovanja raka bolečine postajale iz dneva v dan hujše. S časoma je obležal v postelji v Londonu in izgubil je [[apetit]]. Kljub operaciji se njegovo zdravje ni izboljšalo in do konca julija se je njegov govor poslabšal. V začetku avgusta 1895 je njegovo zdravje doseglo kritično stanje. 5. avgusta 1895 je Friedrich Engels zaradi raka na grlu umrl, v starosti 74 let.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=YbU5AQAAQBAJ&pg=PT365|title=Love and Capital: Karl and Jenny Marx and the Birth of a Revolution|first=Mary|last=Gabriel|date=14 September 2011|publisher=Little, Brown|isbn=9780316191371|via=Google Books|access-date=8 May 2020}}</ref><ref name="Marx-Engels_Correspondence_1895">{{cite web|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1895/letters/95_05_21.htm|title=Letters: Marx-Engels Correspondence 1895|publisher=Marxists.org|access-date=13 February 2010}}</ref> Njegovega pogreba se je udeležilo več kot deset ljudi. Engelsovo truplo so kremirali, njegov pepel pa so raztresli v morje ob obali Eastbourne v južni Angliji.<ref name="Marx-Engels_Correspondence_18952">{{cite web|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1895/letters/95_05_21.htm|title=Letters: Marx-Engels Correspondence 1895|publisher=Marxists.org|access-date=13 February 2010}}</ref><ref>{{cite book|last=Kerrigan|first=Michael|title=Who Lies Where – A guide to famous graves|year=1998|publisher=Fourth Estate Limited|location=London|isbn=978-1-85702-258-2|page=[https://archive.org/details/wholieswhereguid00kerr/page/156 156]|url=https://archive.org/details/wholieswhereguid00kerr/page/156}}</ref> Manj kot en mesec po njegovi smrti, je voditelj ruskih [[Boljševiki|boljševikov]] in komunističnega gibanja [[Vladimir Lenin]] dejal:<blockquote>Z njegovo smrtjo so ruski revolucionarji izgubili najboljšega prijatelja. Vedno bomo počastili spomin na Fridericha Engelsa, velikega borca ​​in učitelja proletariata.</blockquote> == Pomembnejša dela == * [[Sveta družina]] (skupaj z Marxom) (''Die heilige Familie''), 1844 * [[Položaj delavskega razreda v Angliji]] (''Die Lage der arbeitenden Klasse in England''), 1844 * [[Gospoda Evgena Dühringa prevrat v znanosti : ("Anti-Dühring")]] (''Herrn Eugen Dührings Umwälzung der Wissenschaft''), 1878 * [[Izvor družine, privatne lastnine in države]] (''Der Ursprung der Familie, des Privateigenthums und des Staats''), 1884 * [[Komunistični manifest]] (skupaj z Marxom) (''Manifest der kommunistischen Partei''), 1848 * Nemška kmečka vojna (Der deutscher Bauernkrieg), 1850 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Friedrich Engels}} {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Engels, Friedrich}} [[Kategorija:Nemški ekonomisti]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški komunisti]] [[Kategorija:Nemški sociologi]] [[Kategorija:Nemški zgodovinarji]] [[Kategorija:Marksistični teoretiki]] [[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] [[Kategorija:Nemški književniki]] [[Kategorija:Friedrich Engels|*]] [[Kategorija:Nemški Angleži]] t88dbxmc6auv05koizbuy4kqcgaq5kv 5724141 5724127 2022-07-26T14:18:38Z Zm05gamer 180058 pp wikitext text/x-wiki ‎{{Infopolje Filozof |name = Friedrich Engels |caption = Friedrich Engels leta 1879 |nationality = {{flagicon|GER}} [[Nemci|Nemec]] |influences = [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Ludwig Feuerbach|Feuerbach]], [[Max Stirner|Stirner]], [[Adam Smith|Smith]], [[David Ricardo|Ricardo]], [[Karl Marx|Marx]], [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], [[Goethe]], [[Charles Fourier|Fourier]], [[Moses Hess|Hess]], [[Lewis Henry Morgan|Morgan]], [[Heraklit]] |influenced = [[Lenin]], [[Stalin]] |image=Friedrich Engels portrait (cropped).jpg}} '''Friedrich Engels''' [frídrih éngəls], nem. [ˈfʁiːdʁɪç ˈʔɛŋl̩s], [[Nemci|nemški]] [[politik]], [[sociolog]], [[ekonomist]], [[filozof]] in vojaški [[zgodovinar]], * [[28. november]] [[1820]], [[Barmen]], [[Prusija]], † [[5. avgust]] [[1895]], [[London]], [[Anglija|Velika Britanija]]. Bil je tudi poslovnež, novinar in politični aktivist, čigar oče je bil lastnik velikih tekstilnih tovarn v [[Salford|Salfordu]] (danes Lancashire) in v [[Wuppertal|Barmenu]] (danes Wuppertal).<ref name="Hunt_2009">{{citation|last=Hunt|first=Tristram|title=The Frock-Coated Communist: The Revolutionary Life of Friedrich Engels|year=2009|postscript=.|publisher=Metropolitan/Henry Holt & Co|isbn=9780805080254|oclc=263983621}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Liedman|title=Engelsismen|url=https://fronesis.nu/wp-content/uploads/2020/12/FR02808.pdf|journal=Fronesis}}</ref><ref>{{Cite web|title=Deutsch-Franzosische Jahrbucher|url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1844/df-jahrbucher/outlines.htm|access-date=2021-09-17|website=www.marxists.org}}</ref> Engels je skupaj s [[Karl Marx|Karlom Marxom]] razvil ideologijo, ki je danes znana kot [[marksizem]]. Leta 1845 je objavil delo [[The Condition of the Working Class in England]], ki je temeljilo na osebnih opazovanjih in raziskavah v angleških mestih. Leta 1848 je Engels skupaj z Marxom napisal [[Komunistični manifest]] ter je bil tudi avtor in soavtor (predvsem z Marxom) številnih drugih del, povezanih s [[Komunizem|komunizmom]]. Kasneje je Engels finančno podprl Marxa in mu omogočil pisanje dela [[Kapital (knjiga)|Das Kapital]]. Po Marxovi smrti je Engels dokončal pisanje drugega in tretjega dela Das Kapital. Poleg tega je Engels ohranil Marxove zapiske o teorijah presežne vrednosti, ki so bili pozneje objavljeni kot "četrti del" Das Kapitala. Leta 1884 je na podlagi Marxovih etnografskih raziskav izdal [[Izvor družine, zasebne lastnine in države]].<ref>''[[Theories of Surplus Value]]'', in ''Collected Works of Marx and Englels: Volumes 30, 31 and 32'' (International Publishers: New York, 1988).</ref><ref>[https://www.thecharnelhouse.org/wp-content/uploads/2018/05/Isaiah-Berlin-Karl-Marx.pdf Isaiah Berlin, ''Karl Marx'', fifth ed], page 262. Princeton University Press, 2013.</ref> == Življenjepis == === Zgodnja leta === [[Slika:280505 001 Engelshaus Barmen.jpg|levo|sličica|165x165_pik|Engelsova rojstna hiša v Barmenu.]] Friedrich Engels se je rodil 28. novembra 1820 v [[Wuppertal|Barmenu]] v takratni [[Prusija|Kraljevini Prusiji]]. Bil je sin očeta Friedricha Engelsa in mame Elise Marice, uspešnih renskih tekstilnih industrijalcev.<ref>A copy of Friedrich Engels's birth certificate appears on page 577 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 2'' (New York: International Publishers, 1975).</ref> Po šolanju v lokalni šoli so ga pri štirinajstih vpisali na gimnazijo Elberfeld – eno najboljših v Prusiji –, kjer se je učil pri lokalnem duhovniku. Tam in zahvaljujoč njegovemu branju starodavnih nemških mitov in romantike je bil Engels pod vplivom nemškega romantičnega nacionalizma, kulturni patriotizem, ki si ga je pridobil v tem času, ga je spremljal vse življenje.<ref name="engels-bio">{{Cite web|title=Lenin: Friedrich Engels|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1895/misc/engels-bio.htm|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> Kljub dobrim ocenam in želji, da bi nadaljeval študij in se morda posvetil [[Pesništvo|poeziji]], je zapustil inštitut na zahteve svojega očeta, da bi lahko začel spoznavati in delati v družinskem podjetju.<ref>{{cite web|date=15 November 1941|title=Footnotes to Volume 1 of Marx Engels Collected Works|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/cw/volume02/footnote.htm#188|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> === Vajeništvo v trgovstvu in zgodnja kariera v Bremnu === [[Slika:Friedrich Engels-1840-cropped.jpg|levo|sličica|263x263_pik|Engels leta 1840, ko je bil star 20 let.]] Potem, ko je poleti 1838 spremljal svojega očeta na poslovnem potovanju v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], se je preselil v [[Bremen]], da bi bolje spoznal tekstilno industrijo. Čeprav je bilo to učenje o delovanju trgovskega kapitalizma koristno za njegovo prihodnjo kariero, je bilo to za mladega Engelsa zelo dolgočasno. Kmalu je pokazal svoje zanimanje do "Mladih Nemcev", gibanja, ki je zahtevalo radikalne politične reforme, temelječe na progresivnem patriotizmu, ki je nasprotovalo fevdalizmu in monarhijam, ki so takrat prevladovale v [[Nemčija|Nemčiji]]. Engels je bil takrat naklonjen protiverskemu in liberalnemu republikanizmu, ki ga je leta prej izražal [[Percy Shelsley]].<ref name="Hunt_20092">{{citation|last=Hunt|first=Tristram|title=The Frock-Coated Communist: The Revolutionary Life of Friedrich Engels|year=2009|postscript=.|publisher=Metropolitan/Henry Holt & Co|isbn=9780805080254|oclc=263983621}}</ref> Ko je prišel v Bremen, je postajal vse bolj nezadovoljen z religijo predestinacije in pogubami v svoji domovini ter je zavzemal za vse bolj kritično in racionalistično stališče. Do konca leta 1839 je bil pod vplivom kritike uveljavljene vere in krščanstva [[David Friedrich Strauss|Davida Friedricha Straussa]], med drugim je opustil vero in se vse bolj zanimal za Heglove teorije.<ref name="tucker">Tucker, Robert C. ''The Marx-Engels Reader'', p. xv</ref> Začel je tudi pisati o psevdonimu — da bi se izognil nejevolji družine — v nekaterih časopisih. Med kritičnimi članki, napisanimi v izogib cenzuri, so bile posebej omembe vredne njegovega Pisma iz [[Wuppertal|Wuppertala]], v katerih je ostro kritiziral bedne življenjske razmere proletariata v regiji, ki so jo obiskali, da bi pridobili informacije, da bi jih nato zabeležili za pisanje svojih prihodnjih tem.<ref>Friedrich Engels, W.O. Henderson, p. 9</ref> === Obdobje v Berlinu === Do začetka leta 1841 se je Engels naveličal svojega dela v Bremnu in se je zato vrnil domov. Nekaj ​​mesecev kasneje, septembra istega leta, se je prav tako naveličal vzdušja v domačem mestu ter se odločil za služenje vojaškega roka v vojski v [[Berlin|Berlinu]]. Čeprav se je preselil v prusko prestolnico, da bi služil v vojski, je veliko časa preživel na univerzi, kjer je kljub reakcionarnemu vzdušju podpiral Hegla, ki so ga nato napadli v imenu pruskega dvora. Bil je ponosen na svoje delo, vendar se je kmalu naveličal služenja v vojski in je zaradi svojega koristnega finančnega položaja svoje dneve preživljal na konferencah, v čitalnicah in gostilnah. V tem času se je pridružil drugim radikalnim mladim intelektualcem, ki so zavračali vero, moralo in meščanske konvencije.<ref name="NYT">{{cite news|last=Garner|first=Dwight|date=18 August 2009|url=https://www.nytimes.com/2009/08/19/books/19garner.html|title=Fox Hunter, Party Animal, Leftist Warrior|newspaper=The New York Times|access-date=31 August 2020}}</ref> Marca 1842 je Engels objavil svoje delo [[Schelling in razodetje]], v katerem je ostro kritiziral Schellingove mistične poglede. Novembra 1842 se je prvič srečal z [[Karl Marx|Karlom Marxom]] na sedežu časopisa [[Rheinische Zeitung]], katerega urednik je bil Marx. Marx ni obravnaval poglobljenih člankov radikalnih intelektualcev, vključno z Engelsom, saj je menil, da bi lahko ogrozili časopis v lasti liberalnih trgovcev iz [[Köln|Kölna]]. Pred selitvijo iz Berlina v [[Manchester]] se je njegov oče odločil, da ga bo poskušal uvesti vodenje družinskega podjetja in opustiti njegov politični radikalizem po končanem enoletnem služenju vojaškega roka leta oktober 1842. Engels je kot del mladoheglovcev začel čutiti vpliv socialne analize kapitalizma [[Moses Hess|Mosesa Hessa]], katerega reformistična skupinska politika je vodila h [[Komunizem|komunizmu]]. Hessa je obiskal malo pred odhodom v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], kateri je poudaril njegovo nagnjenost k njegovim komunističnim teorijam. === Industrija v Manchestru === Engels se je v Manchestru začel zanimati za lokalna [[Socializem|socialistična]] gibanja. Spoprijateljil se je z [[George Julian Harney|Georgeom Julianom Harneyjem]] in [[James Leach|Jamesom Leachom]]. Čeprav je še naprej delal v očetovi tovarni, je v prostem času opustil družbo buržoazije in začel pogosto zahajati v delavska okolja, začenši s sedežem [[Owenite]]. Po drugi strani pa je Thomas Carlyle, modri reakcionar, vendar edini intelektualec in britanski oboževalec Engelsa, bil pod vplivom njegove ostre kritike kapitalizma, ki ga je neugodno primerjal s srednjeveško preteklostjo, ki jo je idealiziral. V nekaterih svojih delih je Engels uporabil neposredne citate iz Carlylovih del proti kapitalizmu. Leta 1845 je objavil širše in ostrejše delo o bedi kapitalizma, [[Položaj delavskega razreda v Angliji]]. Ta knjiga je bila napisana kot mešanica zgodovinske statistike. Mnoge marksistične ideje, kot so narava delitve na razrede, notranja nestabilnost industrijskega kapitalizma, ustvarjanje antagonističnega razreda s strani buržoazije in neizogibna socialistične revolucije, so bili navedeni že v tem Engelsovem delu. Ko je končal vajeništvo v Manchestru, se je poleti 1844 vrnil v očetovo hišo, vendar je pred tem obiskal Karla Marxa v [[Pariz|Parizu]], kjer ga je prisrčno sprejel, za razliko od njunega prejšnjega srečanja. Od takrat naprej se je Engels prepuščal v sodelovanje z njim.<ref name="bbc-art2">{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/legacies/work/england/manchester/article_2.shtml|title=Legacies – Engels in Manchester|page=2|publisher=BBC|access-date=13 February 2010}}</ref> === Obdobje v Manchestru in Bruslju ter Komunistični manifest === [[Slika:Communist-manifesto.png|sličica|369x369_pik|Prva stran komunističnega manifesta, izdanega leta 1848 v Nemčiji.]] Engelsovo prijateljstvo z Marxom je trajalo štirideset let. Od takrat naprej je Engels postal Marxova opora, ki ga je podpiral s svojo družino v letih, ko se je posvetil pisanju Kapitala. Njuno prvo skupno delo je bila knjiga Kritika kritične kritike: proti Brunu Bauerju in družbi, znani pod naslovom Sveta družina, v kateri sta avtorja napadla ostanke idealističnih »mladoheglovcev« in se zoperstavila materializmu, ki so ga prevzeli.<ref>Isaiah Berlin, ''Karl Marx: His Life and Environment'' p. 160.</ref> Spomladi 1845, ko je Marx v [[Belgija|Belgiji]] živel v slabih življenjskih razmerah, je bil Engels izgnan iz Pariza zaradi svoje politične dejavnosti, tik pred tem pa ga je aretirala pruska policija, in zaradi aretacije ni hotel poslabšati svojega odnosa s starši, zato se je srečal z Marxom v [[Bruselj|Bruslju]]. Skupaj sta se takoj preselila v [[Manchester]], da bi se lotila pisanja novega dela, in se ob koncu poletja vrnila nazaj v Belgijo. Iz tega prvega sodelovanja je nastala knjiga [[Nemška ideologija]], ki sta jo opustila neobjavljeno in je bila objavljena šele leta 1932, vendar je služila kot stopnja v njegovem razvoju od hegelijanstva do materializma skozi ostro kritiko [[Max Stirner|Maxa Stirnerja]], ki je bil sam kritik Feuerbacha. Čeprav so sprejeli Stirnerjevo kritiko Feuerbachovega idealizma, je Engels zavrnil njegove individualistične zaključke. Ta materialistična interpretacija zgodovine jih je vodila do domneve, da različne civilizacije niso bile nič drugega kot izraz proizvodnih metod trenutka; njena ideologija, njena politika ali njena oblika države so bile odvisne od ekonomske osnove, na kateri so se vzdrževale prek lastnine. Razvoj tega je neizogibno vodil k lastniškim odnosom in nadgradnje, ki izhajajo iz gospodarstva, ki temelji na prejšnjih produkcijskih silah, v katerih je lahko prišlo do revolucije. Vrzel med ekonomsko bazo in nadgradnjami, ki izhajajo iz nje, je, tako kot politični sistem, po mnenju avtorjev, da se prilagodijo novim gospodarskim razmeram, pogosto z bolečimi preobrazbami. Nasilno nasprotovanje zagovornikom starega reda skozi razredni boj je bilo poleg tega neizogibno. Za Engelsa in Marxa je bil naslednji spopad soočiti buržoazijo s proletariatom, razredom, ki je predstavljal novo industrijsko gospodarstvo in ki naj bi zagotovil prihod [[Komunizem|komunizma]] in s tem konec tega, kar so imeli za odtujenost človeka v kapitalizmu. Junija 1847 je v [[London|Londonu]] potekal kongres Zveze pravičnih, na kateri je bilo sklenjeno, da se preimenuje v Zvezo komunistov, pri čemer so sprejeli klasistično geslo "Proletarci vseh držav, združite se". Na drugem londonskem kongresu 29. novembra 1847, ob navzočnosti Engelsa in Marxa, je prvi člen statuta določil, da je cilj Zveze komunistov "strmoglavljenje buržoazije, prevlada proletariata, likvidacija starega buržoazija" družbe, ki temelji na antagonizmih razredov in ustanovitvi nove družbe brez razredov in brez zasebne lastnine.<ref>Karl Marx and Friedrich Engels, ''Manifesto of the Communist Party'' contained in the ''Collected Works Volume 6'' pp. 477–517.</ref> Kongres je naročil Marxu in Engelsu, da pripravita manifest za novo stranko. Engels je že novembra 1847 pripravil besedilo v katehetski obliki z naslovom Načela komunizma, a ne da bi bil z njim zadovoljen, saj je pisal Marxu: »Mislim, da bi naredili boljšo stvar, če bi opustili obliko katekizma in naslovili delo Komunistični manifest«.<ref name="engels-bio3">{{Cite web|title=Lenin: Friedrich Engels|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1895/misc/engels-bio.htm|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> 21. februarja 1848 sta Marx in Engels izdala [[komunistični manifest]]. V manifestu sta predstavila ideje o odpravi zasebne lastnine in strmoglavljenju meščanskih vlad, ki so odstopile proleterskim vladam. S tem bi komunizem postal revolucionarno gibanje. Za Marxa, če bi se proleterski razred vseh držav zavedal svojih skupnih ciljev, bi se združili, da bi podrli kapitalistični sistem. Engels in Marx sta menila, da bi razvoj zgodovine sledil logiki hegelovske racionalnosti, kot neizogiben rezultat tekočega zgodovinskega procesa; če pa se [[Socializem|socializma]] ne bi uspelo uveljaviti, bi se barbarizacija družbe lahko soočila s propadom obeh razredov v boju. Iz ruševin kapitalizma bi nastala družba, v kateri bi po prehodnem obdobju postala diktatura proletariata, v kateri bi država nadzorovala sredstva za proizvodnjo, njihovo lastništvo pa bi prešlo na družbo kot celoto, zato bi jo država nacionalizirala. Marx in Engels sta v komunističnem manifestu predstavila, da če država ne bi uspela nacionalizirati lastnine, bi morala zato uporabiti nasilje (s tem pa nista mislila na zapiranje ljudi in množične usmrtitve, kot se je to pozneje izvajalo v [[Leninizem|leninizmu]], [[Stalinizem|stalinizmu]] in [[Maoizem|maoizmu]]). Ker sta bila Marx in Engels ateista, sta v manifestu zapisala, da religija v komunistični družbi ne bo zelo dobrodošla. Engels je kasneje zapisal, kako je Manifest postal najbolj razširjeno in mednarodno delo vse socialistične literature, pa tudi program milijonov delavcev iz vseh držav od [[Sibirija|Sibirije]] do [[Kalifornija|Kalifornije]].<ref name="mothersletter2">Elisabeth Engels's letter contained at No. 6 of the Appendix, ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'' (International Publishers: New York, 1982) pp. 540–541.</ref> === Obdobje v Manchesterju === Ob izbruhu [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1848 sta jo Engels in Marx poskušala razširiti v Belgijo, a je kralj Leopold preprečil njune načrte za širitev, tako da je v začetku marca nemudoma izgnal Marxa, čemur je kmalu zatem sledil še Engels. Skeptičen do možnost uspeha oboroženih tolp nemških emigrantov v [[Francija|Franciji]] proti [[Prusija|Prusiji]] so zagovarjali vzpostavitev meščanskega režima, da bi tako odpravili oblast veleposestnikov. S strategijo propagande in organizacije sil v nasprotju z veleposestniki - meščani, delavci in kmetje – so ustanovili organizacijo, Društvo nemških delavcev, v kateri je sodelovalo okrog tristo komunističnih aktivistov v Nemčiji. Ustanovili so tudi nov časopis, Novi Renski list (Neue Rheinische Zeitung), ki pa kljub zmernosti in zagovarjanju buržoaznih ciljev ni privabil pričakovanih vlagateljev. Engels ni dobil podpore lastne družine ali meščanstva, kljub temu, da je šel osebno prosit za naložbe.<ref>Friedrich Engels letter to Karl Marx dated 6 July 1851 and contained at No. 186 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'', p. 378.</ref> [[Slika:Engels 1856.jpg|sličica|Engels leta 1856.]] Protirevolucija v Franciji, ki je zmagala poleti 1848 in jo je Engels opisal v časopisu, kljub svoji oddaljenosti od dogodkov, je pospešila reakcijo tudi v Nemčiji, kjer so oblasti začele nadlegovati publikacijo. Po velikem številu delavcev Septembrskih demonstracij so oblasti razglasile vojno stanje in policija je objavila nalogo za prijetje Engelsa, ki je takrat pobegnil v Belgijo, kjer so ga oblasti oktobra takoj deportirale v Pariz. Sredi resnega položaja revolucionarjev po vsej Evropi, se je Engels kljub temu odpravil na pot v [[Švica|Švico]], pri čemer je užival v užitkih različnih [[Francoske regije|francoskih regij]], ki jih je prečkal na poti, brez skrbi za revolucijo.<ref>Karl Marx and Friedrich Engels, ''Collected Works: Volume 10'', p. 147.</ref> V Švico je prispel v začetku novembra in zatem takoj odšel v [[Bern]], kjer se je pridružil lokalnemu delavskemu združenju in spremljal dogajanje. Ni se upal vrniti v [[Köln]], ker ga je tam čakala obtožba o veleizdaji. Takrat se je začel zanimati za madžarsko revolucijo, ki jo je zagovarjal kljub njenemu nacionalističnemu in protislovanskemu vidiku. V tem času je večkrat izrazil prezir do narodov, za katere je menil, da ovirajo revolucionarni proces in je glede schleswiške krize vzpostavil stik z reakcionarnimi silami in določenim nemškim [[Nacionalizem|nacionalizmom]].<ref>Friedrich Engels letter to Karl Marx dated 6 July 1851 and contained at No. 186 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'', p. 378.</ref> Januarja 1849 se je nazadnje vrnil v Köln. V poznih petdesetih letih 19. stoletja sta Engels in Marx opustila svojo prejšnjo držo v prid širjenju kolonializma kot metode spodbujanja kapitalističnega razvoja v zaostalih skupnostih – instrumentu nasilne modernizacije – in ga začela opisovati kot način, po katerem je evropska buržoazija krepila svojo moč z izkoriščanjem surovin in kolonialnih trgov. Med letoma 1851 in 1852 je Engels v Nemčiji na Marxovo naročilo objavil serijo člankov [[Revolucija in protirevolucija]] za [[New York Daily Tribune]], ki jih je Eleonora Marx, Marxova hči, v javnost objavila šele leta 1896.<ref>"Letter from Engels to Jenny Marx" (25 July 1849) contained in the ''Collected Works: Volume 38'' pp. 202–204.</ref> Med svojim dolgim ​​bivanjem v Manchestru je Engels napačno napovedal skorajšnji izbruh revolucije v regiji ob različnih priložnostih, ki so sovpadale z različnimi obdobji krize, zlasti z [[Ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]], ki je regijo prikrajšala za velik del zaloge bombaža, kar je nato privedlo do brezposelnosti in nemoči okoli dvesto tisoč delavcev. Kljub težki krizi je angleški proletariat pokazal svojo nepripravljenost za sprožitev revolucije, kar je razočaralo Engelsa. Leta njegovega življenja v Manchesteru so predstavljala hudo preizkušnjo za Engelsa, ki je bil prisiljen živeti dvojno življenje, življenje velikega industrialca in uglednega meščana ter življenje socialista in ljubitelja nočnega življenja nižjih. Objava [[Kapital (knjiga)|Kapitala]] leta 1867 je Engelsu prinesla veliko olajšanja in začel je razmišljati o tem, da bi zapustil družinsko podjetje. Delo Kapital je vsebovalo materialistično teorijo zgodovine, kritiko civilizacijskega kapitalizma zaradi njegovega izkoriščanja in odtujenosti človeštva, napovedi njegovega propada zaradi njegovih notranjih protislovij ter prihoda komunizma in konca zgodovinske evolucije ter predvsem teorije presežne vrednosti, ki jo je Engels poleg zgodovinskega materializma štel za temeljno odkritje [[Marksizem|marksizma]]. Da bi zagotovil širjenje dela, se je Engels posvetil pisanju recenzij knjige za različne evropske in ameriške časopise, z različnih zornih kotov in je celo razmišljal o tem, da bi obsodil delo, da bi s tem pritegnil pozornost javnosti. === Obdobje v Londonu === [[Slika:Friedrich Engels (1981) (cropped).jpg|levo|sličica|284x284_pik|Engels leta 1891.]] Poleti 1870 se je Engels odločil, da se bo preselil v [[London]], s čimer je njegovo sodelovanje z Marxom postalo še bolj intenzivno. Odločil se je tudi, da nadaljuje z aktivizmom, ki je bil prejšnji dve desetletji ustavljen. Takoj izvoljen za sekretarja Prve internacionale za različne evropske države, je bil zadolžen za koordinacijo podružnic, zahvaljujoč tako svojim odličnim jezikovnim sposobnostim - sogovornikom je lahko razumel in odgovarjal v številnih jezikih, od katalonščine do [[Romunščina|romunščine]] ali [[Ruščina|ruščine]] - njegova sposobnost organiziranja pa je poskušala zagotoviti, da je bila usmerjena v skladu z Marxovimi pogledi.<ref>Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. pp. 181–196. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Njegova rezidenca na Regent's Park Road je kmalu postala romarsko središče za socialiste, komuniste in anarhiste pa tudi emigrante ali oportuniste iz vse Evrope. Engels je bil eden največjih nasprotnikov [[Mihail Bakunin|Mihaila Bakunina]], ki je želel združiti svoje Mednarodno zavezništvo socialistične demokracije — s pomembno podporo v [[Švica|Švici]], [[Španija|Španiji]] in [[Italija|Italiji]] — v večjo Internacionalo. Zavračal je libertarne teorije Rusije in vztrajal pri o ohranitvi Internacionale kot organizacije, ki je sprejemala politične odločitve in se ni omejevala na usklajevanje različnih nacionalnih skupin, kot je želel Bakunin. Engels je Bakuninovo stališče označil s pomanjkanjem organiziranosti – po njegovem mnenju zaradi neuspeha Pariške komune – potrebne za soočenje z razrednimi sovražniki. Engels je sodeloval pri izgonu Bakunina in njegovih privržencev na kongresu Internacionale v [[Haag|Haagu]] leta 1872, vendar ni mogel preprečiti, da bi organizacija prejela visok vpliv Bakuninovih privržencev; da bi se temu izognil, sta se z Marxom odločila, da bosta preselila njun sedež v [[Združene države Amerike]], kar pa ni pripeljalo do uspeha, saj je bila v Ameriki štiri leta pozneje organizacija razpuščena. Drugi pomemben tekmec, s katerim se je soočil Engels, je bil nemški socialist [[Ferdinand Lassalle]]. Z Marxovega vidika je bil Lassalle reformist, mešanica heglovskega etatističnega idealizma in čartističnega političnega reformizma, ki ga je bolj zanimalo spreminjanje kapitalističnega sistema. Engels, ki je bil nagnjen k osebnemu napadu, je ostro kritiziral Lassalla, zlasti ko so postala znana njegova tajna pogajanja z Bismarckom o sklenitvi zavezništva med socialisti in pruskimi aristokrati.<ref name="Steger 19993">Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 182. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> [[Slika:Friedrich Engels (enhanced).jpg|sličica|283x283_pik|Engels leta 1893.]] Največji uspeh Engelsovega in Marxova stališča je bila ustanovitev velike nemške socialdemokratske delavske stranke, ki sta jo leta 1869 ustanovila [[August Bebel]] in [[Wilhelm Liebknecht]] in ki je sprejela socializem, ki je bil podoben socializmu obeh izgnancev.<ref name="Steger 19992">Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 182. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Po Marxovi smrti leta 1883 je Engels uredil in izdal drugi ter tretji del Kapitala ter zabeležil Marxove zapisk o teoriji presežne vrednosti, ki jih je kasneje izdal kot četrti del. Poleg ekonomskih in filozofskih študij se je Engels intenzivno ukvarjal z razvojem [[Naravoslovje|naravoslovja]] in [[Matematika|matematike]] ter nadaljeval z Marxovim teoretskim razvojem, tako da je postavil temelje kasnejšemu dialektičnemu materializmu.<ref>Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 186. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Engels je v teh letih napisal in izdal nekaj svojih najbolj znanih del, kot so [[Prispevek k stanovanjskemu problemu]], [[Vloga dela pri preobrazbi opice v človeka]], [[Revolucija znanosti E. Dühringa]], [[Od utopičnega socializma do znanstvenega socializma]], [[Izvor družine, zasebne lastnine in države]] ter [[Ludwig Feuerbach in konec klasične nemške filozofije]]. Engels se je v tistih letih pojavljal kot še en član družine v Marxovi hiši, katere hčerke so ga klicale »general«... ali tudi bolje rečeno »generalni sekretar«. Engels je nasprotoval levičarskemu radikalizmu, vendar se tudi ni sprijaznil z reformističnim razvojem revolucionarnega gibanja. Ponovno je izdal Kritiko programa Gotha ali Državljanske vojne v Franciji in končno objavil Kritiko (nemškega) socialdemokratskega programa leta 1891. Engels v svojih delih ni le uporabil zgodovinskega materializma, ampak je razvil in uporabil tudi dialektični materializem, ki naj bi postal uradna filozofija komunističnega gibanja po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917. Pomembne elemente njegovih poznejših filozofskih spoznanj so tudi v delu [[Dialektika narave|Dialektiki narave]], čeprav so številne njegove analize ali primeri že izgubili veljavo, ko so bili objavljeni leta 1925 v okviru eksplozivne rasti naravoslovne in epistemološke razprave. Engels se je zanimal tudi za rusko revolucionarno gibanje in je napisal vrsto člankov, posvečenih družbenim odnosom v tej državi.<ref name="NYT2">{{cite news|last=Garner|first=Dwight|date=18 August 2009|url=https://www.nytimes.com/2009/08/19/books/19garner.html|title=Fox Hunter, Party Animal, Leftist Warrior|newspaper=The New York Times|access-date=31 August 2020}}</ref> Engels je sicer že konec leta 1885 zapisal, da se Rusi bližajo svoji demokratični revoluciji: "Revoluciji je usojeno, da izbruhne v določenem času; vzklije pa vsak dan. V teh razmerah je država kot nabita mina, ki ji je treba le prinesti vžig." === Smrt === V zadnjih letih svojega življenja je Engels trpel zaradi slabega vida. Leta 1894 je zbolel za [[Rak grla|rakom na grlu]]. Do spomladi 1895 se je njegovo zdravje zaradi bolezni močno poslabšalo. V začetku junija je odšel v [[Eastbourne]] ob [[Doverska ožina|Doverski ožini]] v upanju, da mu bo morski veter ozdravil bolečino. Čeprav je bil zadovoljen z oskrbo v letovišču, pa so zaradi napredovanja raka bolečine postajale iz dneva v dan hujše. S časoma je obležal v postelji v Londonu in izgubil je [[apetit]]. Kljub operaciji se njegovo zdravje ni izboljšalo in do konca julija se je njegov govor poslabšal. V začetku avgusta 1895 je njegovo zdravje doseglo kritično stanje. 5. avgusta 1895 je Friedrich Engels zaradi raka na grlu umrl, v starosti 74 let.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=YbU5AQAAQBAJ&pg=PT365|title=Love and Capital: Karl and Jenny Marx and the Birth of a Revolution|first=Mary|last=Gabriel|date=14 September 2011|publisher=Little, Brown|isbn=9780316191371|via=Google Books|access-date=8 May 2020}}</ref><ref name="Marx-Engels_Correspondence_1895">{{cite web|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1895/letters/95_05_21.htm|title=Letters: Marx-Engels Correspondence 1895|publisher=Marxists.org|access-date=13 February 2010}}</ref> Njegovega pogreba se je udeležilo več kot deset ljudi. Engelsovo truplo so kremirali, njegov pepel pa so raztresli v morje ob obali Eastbourne v južni Angliji.<ref name="Marx-Engels_Correspondence_18952">{{cite web|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1895/letters/95_05_21.htm|title=Letters: Marx-Engels Correspondence 1895|publisher=Marxists.org|access-date=13 February 2010}}</ref><ref>{{cite book|last=Kerrigan|first=Michael|title=Who Lies Where – A guide to famous graves|year=1998|publisher=Fourth Estate Limited|location=London|isbn=978-1-85702-258-2|page=[https://archive.org/details/wholieswhereguid00kerr/page/156 156]|url=https://archive.org/details/wholieswhereguid00kerr/page/156}}</ref> Manj kot en mesec po njegovi smrti, je voditelj ruskih [[Boljševiki|boljševikov]] in komunističnega gibanja [[Vladimir Lenin]] dejal:<blockquote>Z njegovo smrtjo so ruski revolucionarji izgubili najboljšega prijatelja. Vedno bomo počastili spomin na Fridericha Engelsa, velikega borca ​​in učitelja proletariata.</blockquote> == Pomembnejša dela == * [[Sveta družina]] (skupaj z Marxom) (''Die heilige Familie''), 1844 * [[Položaj delavskega razreda v Angliji]] (''Die Lage der arbeitenden Klasse in England''), 1844 * [[Gospoda Evgena Dühringa prevrat v znanosti : ("Anti-Dühring")]] (''Herrn Eugen Dührings Umwälzung der Wissenschaft''), 1878 * [[Izvor družine, privatne lastnine in države]] (''Der Ursprung der Familie, des Privateigenthums und des Staats''), 1884 * [[Komunistični manifest]] (skupaj z Marxom) (''Manifest der kommunistischen Partei''), 1848 * Nemška kmečka vojna (Der deutscher Bauernkrieg), 1850 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Friedrich Engels}} {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Engels, Friedrich}} [[Kategorija:Nemški ekonomisti]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški komunisti]] [[Kategorija:Nemški sociologi]] [[Kategorija:Nemški zgodovinarji]] [[Kategorija:Marksistični teoretiki]] [[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] [[Kategorija:Nemški književniki]] [[Kategorija:Friedrich Engels|*]] [[Kategorija:Nemški Angleži]] 2qt85teh2u8xfuxvu9kfimwin0ibg73 5724260 5724141 2022-07-26T19:09:10Z Ljuba brank 92351 /* Obdobje v Berlinu */ wikitext text/x-wiki ‎{{Infopolje Filozof |name = Friedrich Engels |caption = Friedrich Engels leta 1879 |nationality = {{flagicon|GER}} [[Nemci|Nemec]] |influences = [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Ludwig Feuerbach|Feuerbach]], [[Max Stirner|Stirner]], [[Adam Smith|Smith]], [[David Ricardo|Ricardo]], [[Karl Marx|Marx]], [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], [[Goethe]], [[Charles Fourier|Fourier]], [[Moses Hess|Hess]], [[Lewis Henry Morgan|Morgan]], [[Heraklit]] |influenced = [[Lenin]], [[Stalin]] |image=Friedrich Engels portrait (cropped).jpg}} '''Friedrich Engels''' [frídrih éngəls], nem. [ˈfʁiːdʁɪç ˈʔɛŋl̩s], [[Nemci|nemški]] [[politik]], [[sociolog]], [[ekonomist]], [[filozof]] in vojaški [[zgodovinar]], * [[28. november]] [[1820]], [[Barmen]], [[Prusija]], † [[5. avgust]] [[1895]], [[London]], [[Anglija|Velika Britanija]]. Bil je tudi poslovnež, novinar in politični aktivist, čigar oče je bil lastnik velikih tekstilnih tovarn v [[Salford|Salfordu]] (danes Lancashire) in v [[Wuppertal|Barmenu]] (danes Wuppertal).<ref name="Hunt_2009">{{citation|last=Hunt|first=Tristram|title=The Frock-Coated Communist: The Revolutionary Life of Friedrich Engels|year=2009|postscript=.|publisher=Metropolitan/Henry Holt & Co|isbn=9780805080254|oclc=263983621}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Liedman|title=Engelsismen|url=https://fronesis.nu/wp-content/uploads/2020/12/FR02808.pdf|journal=Fronesis}}</ref><ref>{{Cite web|title=Deutsch-Franzosische Jahrbucher|url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1844/df-jahrbucher/outlines.htm|access-date=2021-09-17|website=www.marxists.org}}</ref> Engels je skupaj s [[Karl Marx|Karlom Marxom]] razvil ideologijo, ki je danes znana kot [[marksizem]]. Leta 1845 je objavil delo [[The Condition of the Working Class in England]], ki je temeljilo na osebnih opazovanjih in raziskavah v angleških mestih. Leta 1848 je Engels skupaj z Marxom napisal [[Komunistični manifest]] ter je bil tudi avtor in soavtor (predvsem z Marxom) številnih drugih del, povezanih s [[Komunizem|komunizmom]]. Kasneje je Engels finančno podprl Marxa in mu omogočil pisanje dela [[Kapital (knjiga)|Das Kapital]]. Po Marxovi smrti je Engels dokončal pisanje drugega in tretjega dela Das Kapital. Poleg tega je Engels ohranil Marxove zapiske o teorijah presežne vrednosti, ki so bili pozneje objavljeni kot "četrti del" Das Kapitala. Leta 1884 je na podlagi Marxovih etnografskih raziskav izdal [[Izvor družine, zasebne lastnine in države]].<ref>''[[Theories of Surplus Value]]'', in ''Collected Works of Marx and Englels: Volumes 30, 31 and 32'' (International Publishers: New York, 1988).</ref><ref>[https://www.thecharnelhouse.org/wp-content/uploads/2018/05/Isaiah-Berlin-Karl-Marx.pdf Isaiah Berlin, ''Karl Marx'', fifth ed], page 262. Princeton University Press, 2013.</ref> == Življenjepis == === Zgodnja leta === [[Slika:280505 001 Engelshaus Barmen.jpg|levo|sličica|165x165_pik|Engelsova rojstna hiša v Barmenu.]] Friedrich Engels se je rodil 28. novembra 1820 v [[Wuppertal|Barmenu]] v takratni [[Prusija|Kraljevini Prusiji]]. Bil je sin očeta Friedricha Engelsa in mame Elise Marice, uspešnih renskih tekstilnih industrijalcev.<ref>A copy of Friedrich Engels's birth certificate appears on page 577 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 2'' (New York: International Publishers, 1975).</ref> Po šolanju v lokalni šoli so ga pri štirinajstih vpisali na gimnazijo Elberfeld – eno najboljših v Prusiji –, kjer se je učil pri lokalnem duhovniku. Tam in zahvaljujoč njegovemu branju starodavnih nemških mitov in romantike je bil Engels pod vplivom nemškega romantičnega nacionalizma, kulturni patriotizem, ki si ga je pridobil v tem času, ga je spremljal vse življenje.<ref name="engels-bio">{{Cite web|title=Lenin: Friedrich Engels|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1895/misc/engels-bio.htm|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> Kljub dobrim ocenam in želji, da bi nadaljeval študij in se morda posvetil [[Pesništvo|poeziji]], je zapustil inštitut na zahteve svojega očeta, da bi lahko začel spoznavati in delati v družinskem podjetju.<ref>{{cite web|date=15 November 1941|title=Footnotes to Volume 1 of Marx Engels Collected Works|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/cw/volume02/footnote.htm#188|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> === Vajeništvo v trgovstvu in zgodnja kariera v Bremnu === [[Slika:Friedrich Engels-1840-cropped.jpg|levo|sličica|263x263_pik|Engels leta 1840, ko je bil star 20 let.]] Potem, ko je poleti 1838 spremljal svojega očeta na poslovnem potovanju v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], se je preselil v [[Bremen]], da bi bolje spoznal tekstilno industrijo. Čeprav je bilo to učenje o delovanju trgovskega kapitalizma koristno za njegovo prihodnjo kariero, je bilo to za mladega Engelsa zelo dolgočasno. Kmalu je pokazal svoje zanimanje do "Mladih Nemcev", gibanja, ki je zahtevalo radikalne politične reforme, temelječe na progresivnem patriotizmu, ki je nasprotovalo fevdalizmu in monarhijam, ki so takrat prevladovale v [[Nemčija|Nemčiji]]. Engels je bil takrat naklonjen protiverskemu in liberalnemu republikanizmu, ki ga je leta prej izražal [[Percy Shelsley]].<ref name="Hunt_20092">{{citation|last=Hunt|first=Tristram|title=The Frock-Coated Communist: The Revolutionary Life of Friedrich Engels|year=2009|postscript=.|publisher=Metropolitan/Henry Holt & Co|isbn=9780805080254|oclc=263983621}}</ref> Ko je prišel v Bremen, je postajal vse bolj nezadovoljen z religijo predestinacije in pogubami v svoji domovini ter je zavzemal za vse bolj kritično in racionalistično stališče. Do konca leta 1839 je bil pod vplivom kritike uveljavljene vere in krščanstva [[David Friedrich Strauss|Davida Friedricha Straussa]], med drugim je opustil vero in se vse bolj zanimal za Heglove teorije.<ref name="tucker">Tucker, Robert C. ''The Marx-Engels Reader'', p. xv</ref> Začel je tudi pisati o psevdonimu — da bi se izognil nejevolji družine — v nekaterih časopisih. Med kritičnimi članki, napisanimi v izogib cenzuri, so bile posebej omembe vredne njegovega Pisma iz [[Wuppertal|Wuppertala]], v katerih je ostro kritiziral bedne življenjske razmere proletariata v regiji, ki so jo obiskali, da bi pridobili informacije, da bi jih nato zabeležili za pisanje svojih prihodnjih tem.<ref>Friedrich Engels, W.O. Henderson, p. 9</ref> === Obdobje v Berlinu === Do začetka leta 1841 se je Engels naveličal svojega dela v Bremnu in se je zato vrnil domov. Nekaj ​​mesecev kasneje, septembra istega leta, se je prav tako naveličal vzdušja v domačem mestu ter se odločil za služenje vojaškega roka v vojski v [[Berlin|Berlinu]]. Čeprav se je preselil v prusko prestolnico, da bi služil v vojski, je veliko časa preživel na univerzi, kjer je kljub reakcionarnemu vzdušju podpiral Hegla, ki so ga nato napadli v imenu pruskega dvora. Bil je ponosen na svoje delo, vendar se je kmalu naveličal služenja v vojski in je zaradi svojega koristnega finančnega položaja svoje dneve preživljal na konferencah, v čitalnicah in gostilnah. V tem času se je pridružil drugim radikalnim mladim intelektualcem, ki so zavračali vero, moralo in meščanske konvencije.<ref name="NYT">{{cite news|last=Garner|first=Dwight|date=18 August 2009|url=https://www.nytimes.com/2009/08/19/books/19garner.html|title=Fox Hunter, Party Animal, Leftist Warrior|newspaper=The New York Times|access-date=31 August 2020}}</ref> Marca 1842 je Engels objavil svoje delo [[Schelling in razodetje]], v katerem je ostro kritiziral Schellingove mistične poglede. Novembra 1842 se je prvič srečal z [[Karl Marx|Karlom Marxom]] na sedežu časopisa ''Rheinische Zeitung'', katerega urednik je bil Marx. Marx ni obravnaval poglobljenih člankov radikalnih intelektualcev, vključno z Engelsom, saj je menil, da bi lahko ogrozili časopis v lasti liberalnih trgovcev iz [[Köln|Kölna]]. Pred selitvijo iz Berlina v [[Manchester]] se je njegov oče odločil, da ga bo poskušal uvesti vodenje družinskega podjetja in opustiti njegov politični radikalizem po končanem enoletnem služenju vojaškega roka leta oktober 1842. Engels je kot del mladoheglovcev začel čutiti vpliv socialne analize kapitalizma [[Moses Hess|Mosesa Hessa]], katerega reformistična skupinska politika je vodila h [[Komunizem|komunizmu]]. Hessa je obiskal malo pred odhodom v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], kateri je poudaril njegovo nagnjenost k njegovim komunističnim teorijam. === Industrija v Manchestru === Engels se je v Manchestru začel zanimati za lokalna [[Socializem|socialistična]] gibanja. Spoprijateljil se je z [[George Julian Harney|Georgeom Julianom Harneyjem]] in [[James Leach|Jamesom Leachom]]. Čeprav je še naprej delal v očetovi tovarni, je v prostem času opustil družbo buržoazije in začel pogosto zahajati v delavska okolja, začenši s sedežem [[Owenite]]. Po drugi strani pa je Thomas Carlyle, modri reakcionar, vendar edini intelektualec in britanski oboževalec Engelsa, bil pod vplivom njegove ostre kritike kapitalizma, ki ga je neugodno primerjal s srednjeveško preteklostjo, ki jo je idealiziral. V nekaterih svojih delih je Engels uporabil neposredne citate iz Carlylovih del proti kapitalizmu. Leta 1845 je objavil širše in ostrejše delo o bedi kapitalizma, [[Položaj delavskega razreda v Angliji]]. Ta knjiga je bila napisana kot mešanica zgodovinske statistike. Mnoge marksistične ideje, kot so narava delitve na razrede, notranja nestabilnost industrijskega kapitalizma, ustvarjanje antagonističnega razreda s strani buržoazije in neizogibna socialistične revolucije, so bili navedeni že v tem Engelsovem delu. Ko je končal vajeništvo v Manchestru, se je poleti 1844 vrnil v očetovo hišo, vendar je pred tem obiskal Karla Marxa v [[Pariz|Parizu]], kjer ga je prisrčno sprejel, za razliko od njunega prejšnjega srečanja. Od takrat naprej se je Engels prepuščal v sodelovanje z njim.<ref name="bbc-art2">{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/legacies/work/england/manchester/article_2.shtml|title=Legacies – Engels in Manchester|page=2|publisher=BBC|access-date=13 February 2010}}</ref> === Obdobje v Manchestru in Bruslju ter Komunistični manifest === [[Slika:Communist-manifesto.png|sličica|369x369_pik|Prva stran komunističnega manifesta, izdanega leta 1848 v Nemčiji.]] Engelsovo prijateljstvo z Marxom je trajalo štirideset let. Od takrat naprej je Engels postal Marxova opora, ki ga je podpiral s svojo družino v letih, ko se je posvetil pisanju Kapitala. Njuno prvo skupno delo je bila knjiga Kritika kritične kritike: proti Brunu Bauerju in družbi, znani pod naslovom Sveta družina, v kateri sta avtorja napadla ostanke idealističnih »mladoheglovcev« in se zoperstavila materializmu, ki so ga prevzeli.<ref>Isaiah Berlin, ''Karl Marx: His Life and Environment'' p. 160.</ref> Spomladi 1845, ko je Marx v [[Belgija|Belgiji]] živel v slabih življenjskih razmerah, je bil Engels izgnan iz Pariza zaradi svoje politične dejavnosti, tik pred tem pa ga je aretirala pruska policija, in zaradi aretacije ni hotel poslabšati svojega odnosa s starši, zato se je srečal z Marxom v [[Bruselj|Bruslju]]. Skupaj sta se takoj preselila v [[Manchester]], da bi se lotila pisanja novega dela, in se ob koncu poletja vrnila nazaj v Belgijo. Iz tega prvega sodelovanja je nastala knjiga [[Nemška ideologija]], ki sta jo opustila neobjavljeno in je bila objavljena šele leta 1932, vendar je služila kot stopnja v njegovem razvoju od hegelijanstva do materializma skozi ostro kritiko [[Max Stirner|Maxa Stirnerja]], ki je bil sam kritik Feuerbacha. Čeprav so sprejeli Stirnerjevo kritiko Feuerbachovega idealizma, je Engels zavrnil njegove individualistične zaključke. Ta materialistična interpretacija zgodovine jih je vodila do domneve, da različne civilizacije niso bile nič drugega kot izraz proizvodnih metod trenutka; njena ideologija, njena politika ali njena oblika države so bile odvisne od ekonomske osnove, na kateri so se vzdrževale prek lastnine. Razvoj tega je neizogibno vodil k lastniškim odnosom in nadgradnje, ki izhajajo iz gospodarstva, ki temelji na prejšnjih produkcijskih silah, v katerih je lahko prišlo do revolucije. Vrzel med ekonomsko bazo in nadgradnjami, ki izhajajo iz nje, je, tako kot politični sistem, po mnenju avtorjev, da se prilagodijo novim gospodarskim razmeram, pogosto z bolečimi preobrazbami. Nasilno nasprotovanje zagovornikom starega reda skozi razredni boj je bilo poleg tega neizogibno. Za Engelsa in Marxa je bil naslednji spopad soočiti buržoazijo s proletariatom, razredom, ki je predstavljal novo industrijsko gospodarstvo in ki naj bi zagotovil prihod [[Komunizem|komunizma]] in s tem konec tega, kar so imeli za odtujenost človeka v kapitalizmu. Junija 1847 je v [[London|Londonu]] potekal kongres Zveze pravičnih, na kateri je bilo sklenjeno, da se preimenuje v Zvezo komunistov, pri čemer so sprejeli klasistično geslo "Proletarci vseh držav, združite se". Na drugem londonskem kongresu 29. novembra 1847, ob navzočnosti Engelsa in Marxa, je prvi člen statuta določil, da je cilj Zveze komunistov "strmoglavljenje buržoazije, prevlada proletariata, likvidacija starega buržoazija" družbe, ki temelji na antagonizmih razredov in ustanovitvi nove družbe brez razredov in brez zasebne lastnine.<ref>Karl Marx and Friedrich Engels, ''Manifesto of the Communist Party'' contained in the ''Collected Works Volume 6'' pp. 477–517.</ref> Kongres je naročil Marxu in Engelsu, da pripravita manifest za novo stranko. Engels je že novembra 1847 pripravil besedilo v katehetski obliki z naslovom Načela komunizma, a ne da bi bil z njim zadovoljen, saj je pisal Marxu: »Mislim, da bi naredili boljšo stvar, če bi opustili obliko katekizma in naslovili delo Komunistični manifest«.<ref name="engels-bio3">{{Cite web|title=Lenin: Friedrich Engels|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1895/misc/engels-bio.htm|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> 21. februarja 1848 sta Marx in Engels izdala [[komunistični manifest]]. V manifestu sta predstavila ideje o odpravi zasebne lastnine in strmoglavljenju meščanskih vlad, ki so odstopile proleterskim vladam. S tem bi komunizem postal revolucionarno gibanje. Za Marxa, če bi se proleterski razred vseh držav zavedal svojih skupnih ciljev, bi se združili, da bi podrli kapitalistični sistem. Engels in Marx sta menila, da bi razvoj zgodovine sledil logiki hegelovske racionalnosti, kot neizogiben rezultat tekočega zgodovinskega procesa; če pa se [[Socializem|socializma]] ne bi uspelo uveljaviti, bi se barbarizacija družbe lahko soočila s propadom obeh razredov v boju. Iz ruševin kapitalizma bi nastala družba, v kateri bi po prehodnem obdobju postala diktatura proletariata, v kateri bi država nadzorovala sredstva za proizvodnjo, njihovo lastništvo pa bi prešlo na družbo kot celoto, zato bi jo država nacionalizirala. Marx in Engels sta v komunističnem manifestu predstavila, da če država ne bi uspela nacionalizirati lastnine, bi morala zato uporabiti nasilje (s tem pa nista mislila na zapiranje ljudi in množične usmrtitve, kot se je to pozneje izvajalo v [[Leninizem|leninizmu]], [[Stalinizem|stalinizmu]] in [[Maoizem|maoizmu]]). Ker sta bila Marx in Engels ateista, sta v manifestu zapisala, da religija v komunistični družbi ne bo zelo dobrodošla. Engels je kasneje zapisal, kako je Manifest postal najbolj razširjeno in mednarodno delo vse socialistične literature, pa tudi program milijonov delavcev iz vseh držav od [[Sibirija|Sibirije]] do [[Kalifornija|Kalifornije]].<ref name="mothersletter2">Elisabeth Engels's letter contained at No. 6 of the Appendix, ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'' (International Publishers: New York, 1982) pp. 540–541.</ref> === Obdobje v Manchesterju === Ob izbruhu [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1848 sta jo Engels in Marx poskušala razširiti v Belgijo, a je kralj Leopold preprečil njune načrte za širitev, tako da je v začetku marca nemudoma izgnal Marxa, čemur je kmalu zatem sledil še Engels. Skeptičen do možnost uspeha oboroženih tolp nemških emigrantov v [[Francija|Franciji]] proti [[Prusija|Prusiji]] so zagovarjali vzpostavitev meščanskega režima, da bi tako odpravili oblast veleposestnikov. S strategijo propagande in organizacije sil v nasprotju z veleposestniki - meščani, delavci in kmetje – so ustanovili organizacijo, Društvo nemških delavcev, v kateri je sodelovalo okrog tristo komunističnih aktivistov v Nemčiji. Ustanovili so tudi nov časopis, Novi Renski list (Neue Rheinische Zeitung), ki pa kljub zmernosti in zagovarjanju buržoaznih ciljev ni privabil pričakovanih vlagateljev. Engels ni dobil podpore lastne družine ali meščanstva, kljub temu, da je šel osebno prosit za naložbe.<ref>Friedrich Engels letter to Karl Marx dated 6 July 1851 and contained at No. 186 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'', p. 378.</ref> [[Slika:Engels 1856.jpg|sličica|Engels leta 1856.]] Protirevolucija v Franciji, ki je zmagala poleti 1848 in jo je Engels opisal v časopisu, kljub svoji oddaljenosti od dogodkov, je pospešila reakcijo tudi v Nemčiji, kjer so oblasti začele nadlegovati publikacijo. Po velikem številu delavcev Septembrskih demonstracij so oblasti razglasile vojno stanje in policija je objavila nalogo za prijetje Engelsa, ki je takrat pobegnil v Belgijo, kjer so ga oblasti oktobra takoj deportirale v Pariz. Sredi resnega položaja revolucionarjev po vsej Evropi, se je Engels kljub temu odpravil na pot v [[Švica|Švico]], pri čemer je užival v užitkih različnih [[Francoske regije|francoskih regij]], ki jih je prečkal na poti, brez skrbi za revolucijo.<ref>Karl Marx and Friedrich Engels, ''Collected Works: Volume 10'', p. 147.</ref> V Švico je prispel v začetku novembra in zatem takoj odšel v [[Bern]], kjer se je pridružil lokalnemu delavskemu združenju in spremljal dogajanje. Ni se upal vrniti v [[Köln]], ker ga je tam čakala obtožba o veleizdaji. Takrat se je začel zanimati za madžarsko revolucijo, ki jo je zagovarjal kljub njenemu nacionalističnemu in protislovanskemu vidiku. V tem času je večkrat izrazil prezir do narodov, za katere je menil, da ovirajo revolucionarni proces in je glede schleswiške krize vzpostavil stik z reakcionarnimi silami in določenim nemškim [[Nacionalizem|nacionalizmom]].<ref>Friedrich Engels letter to Karl Marx dated 6 July 1851 and contained at No. 186 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'', p. 378.</ref> Januarja 1849 se je nazadnje vrnil v Köln. V poznih petdesetih letih 19. stoletja sta Engels in Marx opustila svojo prejšnjo držo v prid širjenju kolonializma kot metode spodbujanja kapitalističnega razvoja v zaostalih skupnostih – instrumentu nasilne modernizacije – in ga začela opisovati kot način, po katerem je evropska buržoazija krepila svojo moč z izkoriščanjem surovin in kolonialnih trgov. Med letoma 1851 in 1852 je Engels v Nemčiji na Marxovo naročilo objavil serijo člankov [[Revolucija in protirevolucija]] za [[New York Daily Tribune]], ki jih je Eleonora Marx, Marxova hči, v javnost objavila šele leta 1896.<ref>"Letter from Engels to Jenny Marx" (25 July 1849) contained in the ''Collected Works: Volume 38'' pp. 202–204.</ref> Med svojim dolgim ​​bivanjem v Manchestru je Engels napačno napovedal skorajšnji izbruh revolucije v regiji ob različnih priložnostih, ki so sovpadale z različnimi obdobji krize, zlasti z [[Ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]], ki je regijo prikrajšala za velik del zaloge bombaža, kar je nato privedlo do brezposelnosti in nemoči okoli dvesto tisoč delavcev. Kljub težki krizi je angleški proletariat pokazal svojo nepripravljenost za sprožitev revolucije, kar je razočaralo Engelsa. Leta njegovega življenja v Manchesteru so predstavljala hudo preizkušnjo za Engelsa, ki je bil prisiljen živeti dvojno življenje, življenje velikega industrialca in uglednega meščana ter življenje socialista in ljubitelja nočnega življenja nižjih. Objava [[Kapital (knjiga)|Kapitala]] leta 1867 je Engelsu prinesla veliko olajšanja in začel je razmišljati o tem, da bi zapustil družinsko podjetje. Delo Kapital je vsebovalo materialistično teorijo zgodovine, kritiko civilizacijskega kapitalizma zaradi njegovega izkoriščanja in odtujenosti človeštva, napovedi njegovega propada zaradi njegovih notranjih protislovij ter prihoda komunizma in konca zgodovinske evolucije ter predvsem teorije presežne vrednosti, ki jo je Engels poleg zgodovinskega materializma štel za temeljno odkritje [[Marksizem|marksizma]]. Da bi zagotovil širjenje dela, se je Engels posvetil pisanju recenzij knjige za različne evropske in ameriške časopise, z različnih zornih kotov in je celo razmišljal o tem, da bi obsodil delo, da bi s tem pritegnil pozornost javnosti. === Obdobje v Londonu === [[Slika:Friedrich Engels (1981) (cropped).jpg|levo|sličica|284x284_pik|Engels leta 1891.]] Poleti 1870 se je Engels odločil, da se bo preselil v [[London]], s čimer je njegovo sodelovanje z Marxom postalo še bolj intenzivno. Odločil se je tudi, da nadaljuje z aktivizmom, ki je bil prejšnji dve desetletji ustavljen. Takoj izvoljen za sekretarja Prve internacionale za različne evropske države, je bil zadolžen za koordinacijo podružnic, zahvaljujoč tako svojim odličnim jezikovnim sposobnostim - sogovornikom je lahko razumel in odgovarjal v številnih jezikih, od katalonščine do [[Romunščina|romunščine]] ali [[Ruščina|ruščine]] - njegova sposobnost organiziranja pa je poskušala zagotoviti, da je bila usmerjena v skladu z Marxovimi pogledi.<ref>Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. pp. 181–196. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Njegova rezidenca na Regent's Park Road je kmalu postala romarsko središče za socialiste, komuniste in anarhiste pa tudi emigrante ali oportuniste iz vse Evrope. Engels je bil eden največjih nasprotnikov [[Mihail Bakunin|Mihaila Bakunina]], ki je želel združiti svoje Mednarodno zavezništvo socialistične demokracije — s pomembno podporo v [[Švica|Švici]], [[Španija|Španiji]] in [[Italija|Italiji]] — v večjo Internacionalo. Zavračal je libertarne teorije Rusije in vztrajal pri o ohranitvi Internacionale kot organizacije, ki je sprejemala politične odločitve in se ni omejevala na usklajevanje različnih nacionalnih skupin, kot je želel Bakunin. Engels je Bakuninovo stališče označil s pomanjkanjem organiziranosti – po njegovem mnenju zaradi neuspeha Pariške komune – potrebne za soočenje z razrednimi sovražniki. Engels je sodeloval pri izgonu Bakunina in njegovih privržencev na kongresu Internacionale v [[Haag|Haagu]] leta 1872, vendar ni mogel preprečiti, da bi organizacija prejela visok vpliv Bakuninovih privržencev; da bi se temu izognil, sta se z Marxom odločila, da bosta preselila njun sedež v [[Združene države Amerike]], kar pa ni pripeljalo do uspeha, saj je bila v Ameriki štiri leta pozneje organizacija razpuščena. Drugi pomemben tekmec, s katerim se je soočil Engels, je bil nemški socialist [[Ferdinand Lassalle]]. Z Marxovega vidika je bil Lassalle reformist, mešanica heglovskega etatističnega idealizma in čartističnega političnega reformizma, ki ga je bolj zanimalo spreminjanje kapitalističnega sistema. Engels, ki je bil nagnjen k osebnemu napadu, je ostro kritiziral Lassalla, zlasti ko so postala znana njegova tajna pogajanja z Bismarckom o sklenitvi zavezništva med socialisti in pruskimi aristokrati.<ref name="Steger 19993">Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 182. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> [[Slika:Friedrich Engels (enhanced).jpg|sličica|283x283_pik|Engels leta 1893.]] Največji uspeh Engelsovega in Marxova stališča je bila ustanovitev velike nemške socialdemokratske delavske stranke, ki sta jo leta 1869 ustanovila [[August Bebel]] in [[Wilhelm Liebknecht]] in ki je sprejela socializem, ki je bil podoben socializmu obeh izgnancev.<ref name="Steger 19992">Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 182. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Po Marxovi smrti leta 1883 je Engels uredil in izdal drugi ter tretji del Kapitala ter zabeležil Marxove zapisk o teoriji presežne vrednosti, ki jih je kasneje izdal kot četrti del. Poleg ekonomskih in filozofskih študij se je Engels intenzivno ukvarjal z razvojem [[Naravoslovje|naravoslovja]] in [[Matematika|matematike]] ter nadaljeval z Marxovim teoretskim razvojem, tako da je postavil temelje kasnejšemu dialektičnemu materializmu.<ref>Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 186. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Engels je v teh letih napisal in izdal nekaj svojih najbolj znanih del, kot so [[Prispevek k stanovanjskemu problemu]], [[Vloga dela pri preobrazbi opice v človeka]], [[Revolucija znanosti E. Dühringa]], [[Od utopičnega socializma do znanstvenega socializma]], [[Izvor družine, zasebne lastnine in države]] ter [[Ludwig Feuerbach in konec klasične nemške filozofije]]. Engels se je v tistih letih pojavljal kot še en član družine v Marxovi hiši, katere hčerke so ga klicale »general«... ali tudi bolje rečeno »generalni sekretar«. Engels je nasprotoval levičarskemu radikalizmu, vendar se tudi ni sprijaznil z reformističnim razvojem revolucionarnega gibanja. Ponovno je izdal Kritiko programa Gotha ali Državljanske vojne v Franciji in končno objavil Kritiko (nemškega) socialdemokratskega programa leta 1891. Engels v svojih delih ni le uporabil zgodovinskega materializma, ampak je razvil in uporabil tudi dialektični materializem, ki naj bi postal uradna filozofija komunističnega gibanja po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917. Pomembne elemente njegovih poznejših filozofskih spoznanj so tudi v delu [[Dialektika narave|Dialektiki narave]], čeprav so številne njegove analize ali primeri že izgubili veljavo, ko so bili objavljeni leta 1925 v okviru eksplozivne rasti naravoslovne in epistemološke razprave. Engels se je zanimal tudi za rusko revolucionarno gibanje in je napisal vrsto člankov, posvečenih družbenim odnosom v tej državi.<ref name="NYT2">{{cite news|last=Garner|first=Dwight|date=18 August 2009|url=https://www.nytimes.com/2009/08/19/books/19garner.html|title=Fox Hunter, Party Animal, Leftist Warrior|newspaper=The New York Times|access-date=31 August 2020}}</ref> Engels je sicer že konec leta 1885 zapisal, da se Rusi bližajo svoji demokratični revoluciji: "Revoluciji je usojeno, da izbruhne v določenem času; vzklije pa vsak dan. V teh razmerah je država kot nabita mina, ki ji je treba le prinesti vžig." === Smrt === V zadnjih letih svojega življenja je Engels trpel zaradi slabega vida. Leta 1894 je zbolel za [[Rak grla|rakom na grlu]]. Do spomladi 1895 se je njegovo zdravje zaradi bolezni močno poslabšalo. V začetku junija je odšel v [[Eastbourne]] ob [[Doverska ožina|Doverski ožini]] v upanju, da mu bo morski veter ozdravil bolečino. Čeprav je bil zadovoljen z oskrbo v letovišču, pa so zaradi napredovanja raka bolečine postajale iz dneva v dan hujše. S časoma je obležal v postelji v Londonu in izgubil je [[apetit]]. Kljub operaciji se njegovo zdravje ni izboljšalo in do konca julija se je njegov govor poslabšal. V začetku avgusta 1895 je njegovo zdravje doseglo kritično stanje. 5. avgusta 1895 je Friedrich Engels zaradi raka na grlu umrl, v starosti 74 let.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=YbU5AQAAQBAJ&pg=PT365|title=Love and Capital: Karl and Jenny Marx and the Birth of a Revolution|first=Mary|last=Gabriel|date=14 September 2011|publisher=Little, Brown|isbn=9780316191371|via=Google Books|access-date=8 May 2020}}</ref><ref name="Marx-Engels_Correspondence_1895">{{cite web|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1895/letters/95_05_21.htm|title=Letters: Marx-Engels Correspondence 1895|publisher=Marxists.org|access-date=13 February 2010}}</ref> Njegovega pogreba se je udeležilo več kot deset ljudi. Engelsovo truplo so kremirali, njegov pepel pa so raztresli v morje ob obali Eastbourne v južni Angliji.<ref name="Marx-Engels_Correspondence_18952">{{cite web|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1895/letters/95_05_21.htm|title=Letters: Marx-Engels Correspondence 1895|publisher=Marxists.org|access-date=13 February 2010}}</ref><ref>{{cite book|last=Kerrigan|first=Michael|title=Who Lies Where – A guide to famous graves|year=1998|publisher=Fourth Estate Limited|location=London|isbn=978-1-85702-258-2|page=[https://archive.org/details/wholieswhereguid00kerr/page/156 156]|url=https://archive.org/details/wholieswhereguid00kerr/page/156}}</ref> Manj kot en mesec po njegovi smrti, je voditelj ruskih [[Boljševiki|boljševikov]] in komunističnega gibanja [[Vladimir Lenin]] dejal:<blockquote>Z njegovo smrtjo so ruski revolucionarji izgubili najboljšega prijatelja. Vedno bomo počastili spomin na Fridericha Engelsa, velikega borca ​​in učitelja proletariata.</blockquote> == Pomembnejša dela == * [[Sveta družina]] (skupaj z Marxom) (''Die heilige Familie''), 1844 * [[Položaj delavskega razreda v Angliji]] (''Die Lage der arbeitenden Klasse in England''), 1844 * [[Gospoda Evgena Dühringa prevrat v znanosti : ("Anti-Dühring")]] (''Herrn Eugen Dührings Umwälzung der Wissenschaft''), 1878 * [[Izvor družine, privatne lastnine in države]] (''Der Ursprung der Familie, des Privateigenthums und des Staats''), 1884 * [[Komunistični manifest]] (skupaj z Marxom) (''Manifest der kommunistischen Partei''), 1848 * Nemška kmečka vojna (Der deutscher Bauernkrieg), 1850 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Friedrich Engels}} {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Engels, Friedrich}} [[Kategorija:Nemški ekonomisti]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški komunisti]] [[Kategorija:Nemški sociologi]] [[Kategorija:Nemški zgodovinarji]] [[Kategorija:Marksistični teoretiki]] [[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] [[Kategorija:Nemški književniki]] [[Kategorija:Friedrich Engels|*]] [[Kategorija:Nemški Angleži]] 01yl0la4ret9ckicgjfibtsu2r0nlr2 5724261 5724260 2022-07-26T19:09:40Z Ljuba brank 92351 /* Obdobje v Manchesterju */ wikitext text/x-wiki ‎{{Infopolje Filozof |name = Friedrich Engels |caption = Friedrich Engels leta 1879 |nationality = {{flagicon|GER}} [[Nemci|Nemec]] |influences = [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Ludwig Feuerbach|Feuerbach]], [[Max Stirner|Stirner]], [[Adam Smith|Smith]], [[David Ricardo|Ricardo]], [[Karl Marx|Marx]], [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], [[Goethe]], [[Charles Fourier|Fourier]], [[Moses Hess|Hess]], [[Lewis Henry Morgan|Morgan]], [[Heraklit]] |influenced = [[Lenin]], [[Stalin]] |image=Friedrich Engels portrait (cropped).jpg}} '''Friedrich Engels''' [frídrih éngəls], nem. [ˈfʁiːdʁɪç ˈʔɛŋl̩s], [[Nemci|nemški]] [[politik]], [[sociolog]], [[ekonomist]], [[filozof]] in vojaški [[zgodovinar]], * [[28. november]] [[1820]], [[Barmen]], [[Prusija]], † [[5. avgust]] [[1895]], [[London]], [[Anglija|Velika Britanija]]. Bil je tudi poslovnež, novinar in politični aktivist, čigar oče je bil lastnik velikih tekstilnih tovarn v [[Salford|Salfordu]] (danes Lancashire) in v [[Wuppertal|Barmenu]] (danes Wuppertal).<ref name="Hunt_2009">{{citation|last=Hunt|first=Tristram|title=The Frock-Coated Communist: The Revolutionary Life of Friedrich Engels|year=2009|postscript=.|publisher=Metropolitan/Henry Holt & Co|isbn=9780805080254|oclc=263983621}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Liedman|title=Engelsismen|url=https://fronesis.nu/wp-content/uploads/2020/12/FR02808.pdf|journal=Fronesis}}</ref><ref>{{Cite web|title=Deutsch-Franzosische Jahrbucher|url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1844/df-jahrbucher/outlines.htm|access-date=2021-09-17|website=www.marxists.org}}</ref> Engels je skupaj s [[Karl Marx|Karlom Marxom]] razvil ideologijo, ki je danes znana kot [[marksizem]]. Leta 1845 je objavil delo [[The Condition of the Working Class in England]], ki je temeljilo na osebnih opazovanjih in raziskavah v angleških mestih. Leta 1848 je Engels skupaj z Marxom napisal [[Komunistični manifest]] ter je bil tudi avtor in soavtor (predvsem z Marxom) številnih drugih del, povezanih s [[Komunizem|komunizmom]]. Kasneje je Engels finančno podprl Marxa in mu omogočil pisanje dela [[Kapital (knjiga)|Das Kapital]]. Po Marxovi smrti je Engels dokončal pisanje drugega in tretjega dela Das Kapital. Poleg tega je Engels ohranil Marxove zapiske o teorijah presežne vrednosti, ki so bili pozneje objavljeni kot "četrti del" Das Kapitala. Leta 1884 je na podlagi Marxovih etnografskih raziskav izdal [[Izvor družine, zasebne lastnine in države]].<ref>''[[Theories of Surplus Value]]'', in ''Collected Works of Marx and Englels: Volumes 30, 31 and 32'' (International Publishers: New York, 1988).</ref><ref>[https://www.thecharnelhouse.org/wp-content/uploads/2018/05/Isaiah-Berlin-Karl-Marx.pdf Isaiah Berlin, ''Karl Marx'', fifth ed], page 262. Princeton University Press, 2013.</ref> == Življenjepis == === Zgodnja leta === [[Slika:280505 001 Engelshaus Barmen.jpg|levo|sličica|165x165_pik|Engelsova rojstna hiša v Barmenu.]] Friedrich Engels se je rodil 28. novembra 1820 v [[Wuppertal|Barmenu]] v takratni [[Prusija|Kraljevini Prusiji]]. Bil je sin očeta Friedricha Engelsa in mame Elise Marice, uspešnih renskih tekstilnih industrijalcev.<ref>A copy of Friedrich Engels's birth certificate appears on page 577 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 2'' (New York: International Publishers, 1975).</ref> Po šolanju v lokalni šoli so ga pri štirinajstih vpisali na gimnazijo Elberfeld – eno najboljših v Prusiji –, kjer se je učil pri lokalnem duhovniku. Tam in zahvaljujoč njegovemu branju starodavnih nemških mitov in romantike je bil Engels pod vplivom nemškega romantičnega nacionalizma, kulturni patriotizem, ki si ga je pridobil v tem času, ga je spremljal vse življenje.<ref name="engels-bio">{{Cite web|title=Lenin: Friedrich Engels|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1895/misc/engels-bio.htm|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> Kljub dobrim ocenam in želji, da bi nadaljeval študij in se morda posvetil [[Pesništvo|poeziji]], je zapustil inštitut na zahteve svojega očeta, da bi lahko začel spoznavati in delati v družinskem podjetju.<ref>{{cite web|date=15 November 1941|title=Footnotes to Volume 1 of Marx Engels Collected Works|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/cw/volume02/footnote.htm#188|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> === Vajeništvo v trgovstvu in zgodnja kariera v Bremnu === [[Slika:Friedrich Engels-1840-cropped.jpg|levo|sličica|263x263_pik|Engels leta 1840, ko je bil star 20 let.]] Potem, ko je poleti 1838 spremljal svojega očeta na poslovnem potovanju v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], se je preselil v [[Bremen]], da bi bolje spoznal tekstilno industrijo. Čeprav je bilo to učenje o delovanju trgovskega kapitalizma koristno za njegovo prihodnjo kariero, je bilo to za mladega Engelsa zelo dolgočasno. Kmalu je pokazal svoje zanimanje do "Mladih Nemcev", gibanja, ki je zahtevalo radikalne politične reforme, temelječe na progresivnem patriotizmu, ki je nasprotovalo fevdalizmu in monarhijam, ki so takrat prevladovale v [[Nemčija|Nemčiji]]. Engels je bil takrat naklonjen protiverskemu in liberalnemu republikanizmu, ki ga je leta prej izražal [[Percy Shelsley]].<ref name="Hunt_20092">{{citation|last=Hunt|first=Tristram|title=The Frock-Coated Communist: The Revolutionary Life of Friedrich Engels|year=2009|postscript=.|publisher=Metropolitan/Henry Holt & Co|isbn=9780805080254|oclc=263983621}}</ref> Ko je prišel v Bremen, je postajal vse bolj nezadovoljen z religijo predestinacije in pogubami v svoji domovini ter je zavzemal za vse bolj kritično in racionalistično stališče. Do konca leta 1839 je bil pod vplivom kritike uveljavljene vere in krščanstva [[David Friedrich Strauss|Davida Friedricha Straussa]], med drugim je opustil vero in se vse bolj zanimal za Heglove teorije.<ref name="tucker">Tucker, Robert C. ''The Marx-Engels Reader'', p. xv</ref> Začel je tudi pisati o psevdonimu — da bi se izognil nejevolji družine — v nekaterih časopisih. Med kritičnimi članki, napisanimi v izogib cenzuri, so bile posebej omembe vredne njegovega Pisma iz [[Wuppertal|Wuppertala]], v katerih je ostro kritiziral bedne življenjske razmere proletariata v regiji, ki so jo obiskali, da bi pridobili informacije, da bi jih nato zabeležili za pisanje svojih prihodnjih tem.<ref>Friedrich Engels, W.O. Henderson, p. 9</ref> === Obdobje v Berlinu === Do začetka leta 1841 se je Engels naveličal svojega dela v Bremnu in se je zato vrnil domov. Nekaj ​​mesecev kasneje, septembra istega leta, se je prav tako naveličal vzdušja v domačem mestu ter se odločil za služenje vojaškega roka v vojski v [[Berlin|Berlinu]]. Čeprav se je preselil v prusko prestolnico, da bi služil v vojski, je veliko časa preživel na univerzi, kjer je kljub reakcionarnemu vzdušju podpiral Hegla, ki so ga nato napadli v imenu pruskega dvora. Bil je ponosen na svoje delo, vendar se je kmalu naveličal služenja v vojski in je zaradi svojega koristnega finančnega položaja svoje dneve preživljal na konferencah, v čitalnicah in gostilnah. V tem času se je pridružil drugim radikalnim mladim intelektualcem, ki so zavračali vero, moralo in meščanske konvencije.<ref name="NYT">{{cite news|last=Garner|first=Dwight|date=18 August 2009|url=https://www.nytimes.com/2009/08/19/books/19garner.html|title=Fox Hunter, Party Animal, Leftist Warrior|newspaper=The New York Times|access-date=31 August 2020}}</ref> Marca 1842 je Engels objavil svoje delo [[Schelling in razodetje]], v katerem je ostro kritiziral Schellingove mistične poglede. Novembra 1842 se je prvič srečal z [[Karl Marx|Karlom Marxom]] na sedežu časopisa ''Rheinische Zeitung'', katerega urednik je bil Marx. Marx ni obravnaval poglobljenih člankov radikalnih intelektualcev, vključno z Engelsom, saj je menil, da bi lahko ogrozili časopis v lasti liberalnih trgovcev iz [[Köln|Kölna]]. Pred selitvijo iz Berlina v [[Manchester]] se je njegov oče odločil, da ga bo poskušal uvesti vodenje družinskega podjetja in opustiti njegov politični radikalizem po končanem enoletnem služenju vojaškega roka leta oktober 1842. Engels je kot del mladoheglovcev začel čutiti vpliv socialne analize kapitalizma [[Moses Hess|Mosesa Hessa]], katerega reformistična skupinska politika je vodila h [[Komunizem|komunizmu]]. Hessa je obiskal malo pred odhodom v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]], kateri je poudaril njegovo nagnjenost k njegovim komunističnim teorijam. === Industrija v Manchestru === Engels se je v Manchestru začel zanimati za lokalna [[Socializem|socialistična]] gibanja. Spoprijateljil se je z [[George Julian Harney|Georgeom Julianom Harneyjem]] in [[James Leach|Jamesom Leachom]]. Čeprav je še naprej delal v očetovi tovarni, je v prostem času opustil družbo buržoazije in začel pogosto zahajati v delavska okolja, začenši s sedežem [[Owenite]]. Po drugi strani pa je Thomas Carlyle, modri reakcionar, vendar edini intelektualec in britanski oboževalec Engelsa, bil pod vplivom njegove ostre kritike kapitalizma, ki ga je neugodno primerjal s srednjeveško preteklostjo, ki jo je idealiziral. V nekaterih svojih delih je Engels uporabil neposredne citate iz Carlylovih del proti kapitalizmu. Leta 1845 je objavil širše in ostrejše delo o bedi kapitalizma, [[Položaj delavskega razreda v Angliji]]. Ta knjiga je bila napisana kot mešanica zgodovinske statistike. Mnoge marksistične ideje, kot so narava delitve na razrede, notranja nestabilnost industrijskega kapitalizma, ustvarjanje antagonističnega razreda s strani buržoazije in neizogibna socialistične revolucije, so bili navedeni že v tem Engelsovem delu. Ko je končal vajeništvo v Manchestru, se je poleti 1844 vrnil v očetovo hišo, vendar je pred tem obiskal Karla Marxa v [[Pariz|Parizu]], kjer ga je prisrčno sprejel, za razliko od njunega prejšnjega srečanja. Od takrat naprej se je Engels prepuščal v sodelovanje z njim.<ref name="bbc-art2">{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/legacies/work/england/manchester/article_2.shtml|title=Legacies – Engels in Manchester|page=2|publisher=BBC|access-date=13 February 2010}}</ref> === Obdobje v Manchestru in Bruslju ter Komunistični manifest === [[Slika:Communist-manifesto.png|sličica|369x369_pik|Prva stran komunističnega manifesta, izdanega leta 1848 v Nemčiji.]] Engelsovo prijateljstvo z Marxom je trajalo štirideset let. Od takrat naprej je Engels postal Marxova opora, ki ga je podpiral s svojo družino v letih, ko se je posvetil pisanju Kapitala. Njuno prvo skupno delo je bila knjiga Kritika kritične kritike: proti Brunu Bauerju in družbi, znani pod naslovom Sveta družina, v kateri sta avtorja napadla ostanke idealističnih »mladoheglovcev« in se zoperstavila materializmu, ki so ga prevzeli.<ref>Isaiah Berlin, ''Karl Marx: His Life and Environment'' p. 160.</ref> Spomladi 1845, ko je Marx v [[Belgija|Belgiji]] živel v slabih življenjskih razmerah, je bil Engels izgnan iz Pariza zaradi svoje politične dejavnosti, tik pred tem pa ga je aretirala pruska policija, in zaradi aretacije ni hotel poslabšati svojega odnosa s starši, zato se je srečal z Marxom v [[Bruselj|Bruslju]]. Skupaj sta se takoj preselila v [[Manchester]], da bi se lotila pisanja novega dela, in se ob koncu poletja vrnila nazaj v Belgijo. Iz tega prvega sodelovanja je nastala knjiga [[Nemška ideologija]], ki sta jo opustila neobjavljeno in je bila objavljena šele leta 1932, vendar je služila kot stopnja v njegovem razvoju od hegelijanstva do materializma skozi ostro kritiko [[Max Stirner|Maxa Stirnerja]], ki je bil sam kritik Feuerbacha. Čeprav so sprejeli Stirnerjevo kritiko Feuerbachovega idealizma, je Engels zavrnil njegove individualistične zaključke. Ta materialistična interpretacija zgodovine jih je vodila do domneve, da različne civilizacije niso bile nič drugega kot izraz proizvodnih metod trenutka; njena ideologija, njena politika ali njena oblika države so bile odvisne od ekonomske osnove, na kateri so se vzdrževale prek lastnine. Razvoj tega je neizogibno vodil k lastniškim odnosom in nadgradnje, ki izhajajo iz gospodarstva, ki temelji na prejšnjih produkcijskih silah, v katerih je lahko prišlo do revolucije. Vrzel med ekonomsko bazo in nadgradnjami, ki izhajajo iz nje, je, tako kot politični sistem, po mnenju avtorjev, da se prilagodijo novim gospodarskim razmeram, pogosto z bolečimi preobrazbami. Nasilno nasprotovanje zagovornikom starega reda skozi razredni boj je bilo poleg tega neizogibno. Za Engelsa in Marxa je bil naslednji spopad soočiti buržoazijo s proletariatom, razredom, ki je predstavljal novo industrijsko gospodarstvo in ki naj bi zagotovil prihod [[Komunizem|komunizma]] in s tem konec tega, kar so imeli za odtujenost človeka v kapitalizmu. Junija 1847 je v [[London|Londonu]] potekal kongres Zveze pravičnih, na kateri je bilo sklenjeno, da se preimenuje v Zvezo komunistov, pri čemer so sprejeli klasistično geslo "Proletarci vseh držav, združite se". Na drugem londonskem kongresu 29. novembra 1847, ob navzočnosti Engelsa in Marxa, je prvi člen statuta določil, da je cilj Zveze komunistov "strmoglavljenje buržoazije, prevlada proletariata, likvidacija starega buržoazija" družbe, ki temelji na antagonizmih razredov in ustanovitvi nove družbe brez razredov in brez zasebne lastnine.<ref>Karl Marx and Friedrich Engels, ''Manifesto of the Communist Party'' contained in the ''Collected Works Volume 6'' pp. 477–517.</ref> Kongres je naročil Marxu in Engelsu, da pripravita manifest za novo stranko. Engels je že novembra 1847 pripravil besedilo v katehetski obliki z naslovom Načela komunizma, a ne da bi bil z njim zadovoljen, saj je pisal Marxu: »Mislim, da bi naredili boljšo stvar, če bi opustili obliko katekizma in naslovili delo Komunistični manifest«.<ref name="engels-bio3">{{Cite web|title=Lenin: Friedrich Engels|url=http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1895/misc/engels-bio.htm|access-date=13 February 2010|publisher=Marxists.org}}</ref> 21. februarja 1848 sta Marx in Engels izdala [[komunistični manifest]]. V manifestu sta predstavila ideje o odpravi zasebne lastnine in strmoglavljenju meščanskih vlad, ki so odstopile proleterskim vladam. S tem bi komunizem postal revolucionarno gibanje. Za Marxa, če bi se proleterski razred vseh držav zavedal svojih skupnih ciljev, bi se združili, da bi podrli kapitalistični sistem. Engels in Marx sta menila, da bi razvoj zgodovine sledil logiki hegelovske racionalnosti, kot neizogiben rezultat tekočega zgodovinskega procesa; če pa se [[Socializem|socializma]] ne bi uspelo uveljaviti, bi se barbarizacija družbe lahko soočila s propadom obeh razredov v boju. Iz ruševin kapitalizma bi nastala družba, v kateri bi po prehodnem obdobju postala diktatura proletariata, v kateri bi država nadzorovala sredstva za proizvodnjo, njihovo lastništvo pa bi prešlo na družbo kot celoto, zato bi jo država nacionalizirala. Marx in Engels sta v komunističnem manifestu predstavila, da če država ne bi uspela nacionalizirati lastnine, bi morala zato uporabiti nasilje (s tem pa nista mislila na zapiranje ljudi in množične usmrtitve, kot se je to pozneje izvajalo v [[Leninizem|leninizmu]], [[Stalinizem|stalinizmu]] in [[Maoizem|maoizmu]]). Ker sta bila Marx in Engels ateista, sta v manifestu zapisala, da religija v komunistični družbi ne bo zelo dobrodošla. Engels je kasneje zapisal, kako je Manifest postal najbolj razširjeno in mednarodno delo vse socialistične literature, pa tudi program milijonov delavcev iz vseh držav od [[Sibirija|Sibirije]] do [[Kalifornija|Kalifornije]].<ref name="mothersletter2">Elisabeth Engels's letter contained at No. 6 of the Appendix, ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'' (International Publishers: New York, 1982) pp. 540–541.</ref> === Obdobje v Manchesterju === Ob izbruhu [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1848 sta jo Engels in Marx poskušala razširiti v Belgijo, a je kralj Leopold preprečil njune načrte za širitev, tako da je v začetku marca nemudoma izgnal Marxa, čemur je kmalu zatem sledil še Engels. Skeptičen do možnost uspeha oboroženih tolp nemških emigrantov v [[Francija|Franciji]] proti [[Prusija|Prusiji]] so zagovarjali vzpostavitev meščanskega režima, da bi tako odpravili oblast veleposestnikov. S strategijo propagande in organizacije sil v nasprotju z veleposestniki - meščani, delavci in kmetje – so ustanovili organizacijo, Društvo nemških delavcev, v kateri je sodelovalo okrog tristo komunističnih aktivistov v Nemčiji. Ustanovili so tudi nov časopis, Novi Renski list (Neue Rheinische Zeitung), ki pa kljub zmernosti in zagovarjanju buržoaznih ciljev ni privabil pričakovanih vlagateljev. Engels ni dobil podpore lastne družine ali meščanstva, kljub temu, da je šel osebno prosit za naložbe.<ref>Friedrich Engels letter to Karl Marx dated 6 July 1851 and contained at No. 186 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'', p. 378.</ref> [[Slika:Engels 1856.jpg|sličica|Engels leta 1856.]] Protirevolucija v Franciji, ki je zmagala poleti 1848 in jo je Engels opisal v časopisu, kljub svoji oddaljenosti od dogodkov, je pospešila reakcijo tudi v Nemčiji, kjer so oblasti začele nadlegovati publikacijo. Po velikem številu delavcev Septembrskih demonstracij so oblasti razglasile vojno stanje in policija je objavila nalogo za prijetje Engelsa, ki je takrat pobegnil v Belgijo, kjer so ga oblasti oktobra takoj deportirale v Pariz. Sredi resnega položaja revolucionarjev po vsej Evropi, se je Engels kljub temu odpravil na pot v [[Švica|Švico]], pri čemer je užival v užitkih različnih [[Francoske regije|francoskih regij]], ki jih je prečkal na poti, brez skrbi za revolucijo.<ref>Karl Marx and Friedrich Engels, ''Collected Works: Volume 10'', p. 147.</ref> V Švico je prispel v začetku novembra in zatem takoj odšel v [[Bern]], kjer se je pridružil lokalnemu delavskemu združenju in spremljal dogajanje. Ni se upal vrniti v [[Köln]], ker ga je tam čakala obtožba o veleizdaji. Takrat se je začel zanimati za madžarsko revolucijo, ki jo je zagovarjal kljub njenemu nacionalističnemu in protislovanskemu vidiku. V tem času je večkrat izrazil prezir do narodov, za katere je menil, da ovirajo revolucionarni proces in je glede schleswiške krize vzpostavil stik z reakcionarnimi silami in določenim nemškim [[Nacionalizem|nacionalizmom]].<ref>Friedrich Engels letter to Karl Marx dated 6 July 1851 and contained at No. 186 of the ''Collected Works of Karl Marx and Friedrich Engels: Volume 38'', p. 378.</ref> Januarja 1849 se je nazadnje vrnil v Köln. V poznih petdesetih letih 19. stoletja sta Engels in Marx opustila svojo prejšnjo držo v prid širjenju kolonializma kot metode spodbujanja kapitalističnega razvoja v zaostalih skupnostih – instrumentu nasilne modernizacije – in ga začela opisovati kot način, po katerem je evropska buržoazija krepila svojo moč z izkoriščanjem surovin in kolonialnih trgov. Med letoma 1851 in 1852 je Engels v Nemčiji na Marxovo naročilo objavil serijo člankov [[Revolucija in protirevolucija]] za ''New York Daily Tribune'', ki jih je Eleonora Marx, Marxova hči, v javnost objavila šele leta 1896.<ref>"Letter from Engels to Jenny Marx" (25 July 1849) contained in the ''Collected Works: Volume 38'' pp. 202–204.</ref> Med svojim dolgim ​​bivanjem v Manchestru je Engels napačno napovedal skorajšnji izbruh revolucije v regiji ob različnih priložnostih, ki so sovpadale z različnimi obdobji krize, zlasti z [[Ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]], ki je regijo prikrajšala za velik del zaloge bombaža, kar je nato privedlo do brezposelnosti in nemoči okoli dvesto tisoč delavcev. Kljub težki krizi je angleški proletariat pokazal svojo nepripravljenost za sprožitev revolucije, kar je razočaralo Engelsa. Leta njegovega življenja v Manchesteru so predstavljala hudo preizkušnjo za Engelsa, ki je bil prisiljen živeti dvojno življenje, življenje velikega industrialca in uglednega meščana ter življenje socialista in ljubitelja nočnega življenja nižjih. Objava [[Kapital (knjiga)|Kapitala]] leta 1867 je Engelsu prinesla veliko olajšanja in začel je razmišljati o tem, da bi zapustil družinsko podjetje. Delo Kapital je vsebovalo materialistično teorijo zgodovine, kritiko civilizacijskega kapitalizma zaradi njegovega izkoriščanja in odtujenosti človeštva, napovedi njegovega propada zaradi njegovih notranjih protislovij ter prihoda komunizma in konca zgodovinske evolucije ter predvsem teorije presežne vrednosti, ki jo je Engels poleg zgodovinskega materializma štel za temeljno odkritje [[Marksizem|marksizma]]. Da bi zagotovil širjenje dela, se je Engels posvetil pisanju recenzij knjige za različne evropske in ameriške časopise, z različnih zornih kotov in je celo razmišljal o tem, da bi obsodil delo, da bi s tem pritegnil pozornost javnosti. === Obdobje v Londonu === [[Slika:Friedrich Engels (1981) (cropped).jpg|levo|sličica|284x284_pik|Engels leta 1891.]] Poleti 1870 se je Engels odločil, da se bo preselil v [[London]], s čimer je njegovo sodelovanje z Marxom postalo še bolj intenzivno. Odločil se je tudi, da nadaljuje z aktivizmom, ki je bil prejšnji dve desetletji ustavljen. Takoj izvoljen za sekretarja Prve internacionale za različne evropske države, je bil zadolžen za koordinacijo podružnic, zahvaljujoč tako svojim odličnim jezikovnim sposobnostim - sogovornikom je lahko razumel in odgovarjal v številnih jezikih, od katalonščine do [[Romunščina|romunščine]] ali [[Ruščina|ruščine]] - njegova sposobnost organiziranja pa je poskušala zagotoviti, da je bila usmerjena v skladu z Marxovimi pogledi.<ref>Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. pp. 181–196. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Njegova rezidenca na Regent's Park Road je kmalu postala romarsko središče za socialiste, komuniste in anarhiste pa tudi emigrante ali oportuniste iz vse Evrope. Engels je bil eden največjih nasprotnikov [[Mihail Bakunin|Mihaila Bakunina]], ki je želel združiti svoje Mednarodno zavezništvo socialistične demokracije — s pomembno podporo v [[Švica|Švici]], [[Španija|Španiji]] in [[Italija|Italiji]] — v večjo Internacionalo. Zavračal je libertarne teorije Rusije in vztrajal pri o ohranitvi Internacionale kot organizacije, ki je sprejemala politične odločitve in se ni omejevala na usklajevanje različnih nacionalnih skupin, kot je želel Bakunin. Engels je Bakuninovo stališče označil s pomanjkanjem organiziranosti – po njegovem mnenju zaradi neuspeha Pariške komune – potrebne za soočenje z razrednimi sovražniki. Engels je sodeloval pri izgonu Bakunina in njegovih privržencev na kongresu Internacionale v [[Haag|Haagu]] leta 1872, vendar ni mogel preprečiti, da bi organizacija prejela visok vpliv Bakuninovih privržencev; da bi se temu izognil, sta se z Marxom odločila, da bosta preselila njun sedež v [[Združene države Amerike]], kar pa ni pripeljalo do uspeha, saj je bila v Ameriki štiri leta pozneje organizacija razpuščena. Drugi pomemben tekmec, s katerim se je soočil Engels, je bil nemški socialist [[Ferdinand Lassalle]]. Z Marxovega vidika je bil Lassalle reformist, mešanica heglovskega etatističnega idealizma in čartističnega političnega reformizma, ki ga je bolj zanimalo spreminjanje kapitalističnega sistema. Engels, ki je bil nagnjen k osebnemu napadu, je ostro kritiziral Lassalla, zlasti ko so postala znana njegova tajna pogajanja z Bismarckom o sklenitvi zavezništva med socialisti in pruskimi aristokrati.<ref name="Steger 19993">Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 182. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> [[Slika:Friedrich Engels (enhanced).jpg|sličica|283x283_pik|Engels leta 1893.]] Največji uspeh Engelsovega in Marxova stališča je bila ustanovitev velike nemške socialdemokratske delavske stranke, ki sta jo leta 1869 ustanovila [[August Bebel]] in [[Wilhelm Liebknecht]] in ki je sprejela socializem, ki je bil podoben socializmu obeh izgnancev.<ref name="Steger 19992">Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 182. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Po Marxovi smrti leta 1883 je Engels uredil in izdal drugi ter tretji del Kapitala ter zabeležil Marxove zapisk o teoriji presežne vrednosti, ki jih je kasneje izdal kot četrti del. Poleg ekonomskih in filozofskih študij se je Engels intenzivno ukvarjal z razvojem [[Naravoslovje|naravoslovja]] in [[Matematika|matematike]] ter nadaljeval z Marxovim teoretskim razvojem, tako da je postavil temelje kasnejšemu dialektičnemu materializmu.<ref>Steger, Manfred B. (1999). "Friedrich Engels and the Origins of German Revisionism: Another Look". In Carver, Terrell; Steger, Manfred B. (eds.). ''Engels After Marx''. University Park, Pennsylvania: Pennsylvania State University. p. 186. {{ISBN|9780271018911}}.</ref> Engels je v teh letih napisal in izdal nekaj svojih najbolj znanih del, kot so [[Prispevek k stanovanjskemu problemu]], [[Vloga dela pri preobrazbi opice v človeka]], [[Revolucija znanosti E. Dühringa]], [[Od utopičnega socializma do znanstvenega socializma]], [[Izvor družine, zasebne lastnine in države]] ter [[Ludwig Feuerbach in konec klasične nemške filozofije]]. Engels se je v tistih letih pojavljal kot še en član družine v Marxovi hiši, katere hčerke so ga klicale »general«... ali tudi bolje rečeno »generalni sekretar«. Engels je nasprotoval levičarskemu radikalizmu, vendar se tudi ni sprijaznil z reformističnim razvojem revolucionarnega gibanja. Ponovno je izdal Kritiko programa Gotha ali Državljanske vojne v Franciji in končno objavil Kritiko (nemškega) socialdemokratskega programa leta 1891. Engels v svojih delih ni le uporabil zgodovinskega materializma, ampak je razvil in uporabil tudi dialektični materializem, ki naj bi postal uradna filozofija komunističnega gibanja po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917. Pomembne elemente njegovih poznejših filozofskih spoznanj so tudi v delu [[Dialektika narave|Dialektiki narave]], čeprav so številne njegove analize ali primeri že izgubili veljavo, ko so bili objavljeni leta 1925 v okviru eksplozivne rasti naravoslovne in epistemološke razprave. Engels se je zanimal tudi za rusko revolucionarno gibanje in je napisal vrsto člankov, posvečenih družbenim odnosom v tej državi.<ref name="NYT2">{{cite news|last=Garner|first=Dwight|date=18 August 2009|url=https://www.nytimes.com/2009/08/19/books/19garner.html|title=Fox Hunter, Party Animal, Leftist Warrior|newspaper=The New York Times|access-date=31 August 2020}}</ref> Engels je sicer že konec leta 1885 zapisal, da se Rusi bližajo svoji demokratični revoluciji: "Revoluciji je usojeno, da izbruhne v določenem času; vzklije pa vsak dan. V teh razmerah je država kot nabita mina, ki ji je treba le prinesti vžig." === Smrt === V zadnjih letih svojega življenja je Engels trpel zaradi slabega vida. Leta 1894 je zbolel za [[Rak grla|rakom na grlu]]. Do spomladi 1895 se je njegovo zdravje zaradi bolezni močno poslabšalo. V začetku junija je odšel v [[Eastbourne]] ob [[Doverska ožina|Doverski ožini]] v upanju, da mu bo morski veter ozdravil bolečino. Čeprav je bil zadovoljen z oskrbo v letovišču, pa so zaradi napredovanja raka bolečine postajale iz dneva v dan hujše. S časoma je obležal v postelji v Londonu in izgubil je [[apetit]]. Kljub operaciji se njegovo zdravje ni izboljšalo in do konca julija se je njegov govor poslabšal. V začetku avgusta 1895 je njegovo zdravje doseglo kritično stanje. 5. avgusta 1895 je Friedrich Engels zaradi raka na grlu umrl, v starosti 74 let.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=YbU5AQAAQBAJ&pg=PT365|title=Love and Capital: Karl and Jenny Marx and the Birth of a Revolution|first=Mary|last=Gabriel|date=14 September 2011|publisher=Little, Brown|isbn=9780316191371|via=Google Books|access-date=8 May 2020}}</ref><ref name="Marx-Engels_Correspondence_1895">{{cite web|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1895/letters/95_05_21.htm|title=Letters: Marx-Engels Correspondence 1895|publisher=Marxists.org|access-date=13 February 2010}}</ref> Njegovega pogreba se je udeležilo več kot deset ljudi. Engelsovo truplo so kremirali, njegov pepel pa so raztresli v morje ob obali Eastbourne v južni Angliji.<ref name="Marx-Engels_Correspondence_18952">{{cite web|url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1895/letters/95_05_21.htm|title=Letters: Marx-Engels Correspondence 1895|publisher=Marxists.org|access-date=13 February 2010}}</ref><ref>{{cite book|last=Kerrigan|first=Michael|title=Who Lies Where – A guide to famous graves|year=1998|publisher=Fourth Estate Limited|location=London|isbn=978-1-85702-258-2|page=[https://archive.org/details/wholieswhereguid00kerr/page/156 156]|url=https://archive.org/details/wholieswhereguid00kerr/page/156}}</ref> Manj kot en mesec po njegovi smrti, je voditelj ruskih [[Boljševiki|boljševikov]] in komunističnega gibanja [[Vladimir Lenin]] dejal:<blockquote>Z njegovo smrtjo so ruski revolucionarji izgubili najboljšega prijatelja. Vedno bomo počastili spomin na Fridericha Engelsa, velikega borca ​​in učitelja proletariata.</blockquote> == Pomembnejša dela == * [[Sveta družina]] (skupaj z Marxom) (''Die heilige Familie''), 1844 * [[Položaj delavskega razreda v Angliji]] (''Die Lage der arbeitenden Klasse in England''), 1844 * [[Gospoda Evgena Dühringa prevrat v znanosti : ("Anti-Dühring")]] (''Herrn Eugen Dührings Umwälzung der Wissenschaft''), 1878 * [[Izvor družine, privatne lastnine in države]] (''Der Ursprung der Familie, des Privateigenthums und des Staats''), 1884 * [[Komunistični manifest]] (skupaj z Marxom) (''Manifest der kommunistischen Partei''), 1848 * Nemška kmečka vojna (Der deutscher Bauernkrieg), 1850 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Friedrich Engels}} {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Engels, Friedrich}} [[Kategorija:Nemški ekonomisti]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Nemški komunisti]] [[Kategorija:Nemški sociologi]] [[Kategorija:Nemški zgodovinarji]] [[Kategorija:Marksistični teoretiki]] [[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] [[Kategorija:Nemški književniki]] [[Kategorija:Friedrich Engels|*]] [[Kategorija:Nemški Angleži]] pwfnu195w1ekk474zrs65gzmwktawj6 Trst 0 9032 5724274 5705450 2022-07-26T20:57:34Z 31.15.247.46 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Trst | official_name = Comune di Trieste<br />Občina Trst | native_name = Trieste | image_skyline = PanormadiTrieste.jpg | imagesize = 250px | image_alt = | image_caption = Panorama Trsta | image_flag= Free Territory Trieste Flag.svg | flag_alt= | image_shield = Trieste-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 38 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 48 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT-TS_type:city(200000) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = | frazioni = Banne ([[Bani, Italija|Bani]]), Barcola ([[Barkovlje]]), Basovizza ([[Bazovica]]), Borgo San Nazario, Cattinara ([[Katinara]]), Conconello ([[Ferlugi]]), Contovello ([[Kontovel]]), Grignano ([[Grljan, Trst|Grljan]]), Gropada ([[Grpeč]]), Longera ([[Lonjer]]), Miramare ([[Miramar]]), Opicina ([[Opčine]]), Padriciano ([[Padriče]]), Prosecco ([[Prosek, Italija|Prosek]]), Santa Croce ([[Križ, Trst|Križ]]), Servola ([[Škedenj, Italija|Škedenj]]), Trebiciano ([[Trebče, Trst|Trebče]]) | mayor_party = Forza Italia | mayor = Roberto Dipiazza | area_footnotes = | area_total_km2 = 84 | population_footnotes = <ref name="istat-population">{{cite web | title = Total Resident Population on 1st January 2011 by sex and marital status. Province: Trieste | publisher = [[Istat]]| date = 19. september 2011 | url = http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html | accessdate = 29 December 2012 }}</ref> | population_total = 205535 | population_as_of = 1. januar 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Tržačani | elevation_footnotes = | elevation_m = 2 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Sveti Just | day = November 3 | postal_code = 34100 | area_code = 040 | website = {{Official website|http://www.comune.trieste.it}} | footnotes = }} '''Tŕst''' ({{jezik-it|Trieste}}, {{jezik-de|Triest}}) je [[mesto]] v severovzhodni Sloveniji ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]], blizu [[Slovenija|italijanske]] meje ter sedež in obenem največje mesto slovenske avtonomne [[dežela|dežele]] [[Furlanija-Julijska krajina]]. Po podatkih iz leta 2001 je imela [[Občina Trst]] 207.069 prebivalcev, 2020 le še 202.000, sámo mesto pa že nekaj tisoč manj (največje naselje v občini poleg Trsta so [[Opčine]] z okoli 8.000 prebivalci, četrtna skupnost kraškega roba pa jih ima pa preko 10.000). Trst je bil upravno središče Tržaške pokrajine, zdaj pa [[Julijska medobčinska zveza|Julijske medobčinske zveze]], ki je bila ustanovljena namesto nje na istem ozemlju. V Trstu je od leta 1924 sedež Tržaške univerze ([[Univerza v Trstu]]). Trst je tudi kulturno središče zamejskih Slovencev v Italiji in sedež vseh njihovih ustanov in organizacij na deželni in državni ravni, kot so mdr. [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče v Trstu]], ki ima vlogo slovenskega kulturnega doma, [[Narodna in študijska knjižnica]], [[Glasbena matica]], italijanska vlada pa je z dekretom oktobra leta 2021 slovenski narodni skupnosti vrnila tudi [[Narodni dom, Trst|Narodni dom]] v samem središču Trsta, ki je bil požgan leta 1920. == Etimologija == Po mnenju sodobnih znanstvenikov je najverjetnejši izvor keltska beseda ''Tergeste'' – s končnico ''-est-'', značilno za venetščino –, ki izhaja iz hipotetične ilirske besede ''*terg-'' »tržnica«, etimološko povezana z albanskim izrazom ''treg'' 'tržnica, tržnica' in na starocerkvenoslovansko ''tьrgъ'' »tržnica« (od tod zahodnojužnoslovanski trg, tržnica, poljski ''targ'', ruski ''торг'' in skandinavska izposojenka ''torg''); prim. tudi ''Opitergium'', sodobni Oderzo.<ref name="Baldi1983">{{cite book |last=Baldi |first=Philip |author-link=Philip Baldi |title=An introduction to the Indo-European languages |url=https://books.google.com/books?id=lq-mkL23oh8C&pg=PA168 |access-date=6 December 2010 |year=1983 |publisher=SIU Press |isbn=978-0-8093-1091-3|page=168}}</ref><ref name="Cary1993">{{cite book |last=Cary |first=Joseph |title=A ghost in Trieste |url=https://books.google.com/books?id=Rv9P21kW8ygC&pg=PA48 |access-date=6 December 2010 |date=1993-11-15 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-09528-8 |page=48}}</ref><ref name="Vasmer1971">{{cite book |last=Vasmer |first=Max |title=Schriften zur slavischen Altertumskunde und Namenkunde |url=https://books.google.com/books?id=ZhuGAAAAIAAJ&q=+treg |access-date=6 December 2010 |year=1971 |publisher=In Kommission bei O. Harrassowitz |isbn=978-3-447-00781-8 |page=50}}</ref> Rimski avtorji so ime prečrkovali tudi kot ''Tergestum'' (po [[Strabon]]u je ime ''oppidum Tergestum'' izviralo iz treh bitk, v katerih je morala rimska vojska sodelovala z lokalnimi plemeni, ''TER GESTUM [BELLUM]''). Sodobna imena mesta vključujejo: italijansko Triste, slovensko Trst, nemško Triest, madžarsko Trieszt, srbohrvaško Trst / Трст, poljsko Triest, grško Τεργέστη Tergésti in češko Terst. ==Zemljepisna lega== Trst se nahaja severno od Istrskega polotoka, med Jadranskim morjem in obronki Kraške planote. == Zgodovina == Trst je bil pod nadzorom [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] že leta [[177 pr. n. št.]] cesar [[Julij Cezar]] mu je podelil status kolonije z [[latinščina|latinskim]] imenom ''Tergeste'' in ga leta [[51 pr. n. št.]] omenja tudi v svojem delu ''[[Commentarii de bello Gallico]]''. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je [[mesto]] ostalo važno [[trgovina|trgovsko]] središče, predvsem zato, ker so preko njegovega ozemlja potekale vse poti med [[Balkan]]om in severno [[Italija|Italijo]]. Niti [[Langobardi]], niti [[Karel Veliki]] niso veliko vplivali na razvoj mesta. Za časa [[Franki|frankovske]] oblasti, od 796 do 948, je sedanje ozemlje tržaške pokrajine sodilo v okvir Istrske krajine. Leta 1948 je Trst postal samostojna pokrajina in vključeval ozemlje današnjih občin Trst in Dolina, ostalo ozemlje pa je še dalje sodilo k [[Istra|Istri]]. === Pod Habsburžani === Večji problemi so nastajali le z mogočnimi [[Beneška republika|Benečani]], s katerimi so se Tržačani stoletja borili za prevlado na severnem [[Jadransko morje|Jadranu]], dokler ni bilo mesto od leta 1382 pod okriljem [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Tedaj je bila današnja [[Tržaška pokrajina]] razdeljena na posest [[Devin, Italija|Devinskih]] gospodov (obsegajočo nekako ozemlje sedanjih občin [[Devin, Italija|Devin]] - [[Nabrežina]], [[Zgonik]] in [[Repentabor]]), deželo Trst (nekako današnjo občino Trst), sedanji občini [[Milje (Tržaški zaliv|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]] pa sta bili vključeni v Beneško Istro. Na ta način so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti, vendar so ostali praktično avtonomni. Trgovina in [[promet]] sta se nemoteno razvijala. Leta 1719 je bil Trst razglašen za svobodno pristanišče, s čimer se je začelo za mesto najugodnejše obdobje njegove [[zgodovina|zgodovine]]. === Ilirske province === Prej opisano upravno stanje je trajalo do leta 1809, ko so bile po [[Napoleon Bonaparte|napoleonovih]] osvajanjih in propadu Beneške republike ustanovljene [[Ilirske province]]. {{glavni|Ilirske province}} === Znova pod Habsburžani === Leta 1813 so Avstrijci spet prevzeli oblast nad današnjo Tržaško pokrajino in Istro. Trst je zaradi svojega strateškega položaja in vloge najpomembnejšega trgovskega [[pristanišče|pristanišča]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] postal vodilno trgovsko središče. Njegova vloga je bila še poudarjena leta 1857 z dograditvijo železniške proge [[Južna železnica|Dunaj-Trst]]. Leta 1867 je Trst postal glavno mesto [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]. Dobil je naziv »drugo mesto monarhije«, kar ga je po pomembnosti postavljalo neposredno za [[Dunaj]]. [[Slika:View of Trieste from Colle di San Giusto.jpg|300px|thumb|Trst z griča Svetega Justa]] Zanimivo je, da je bil Trst na začetku 20. stoletja s 56.000 [[Slovenci|slovenskimi]] prebivalci (po popisu 1910) tudi največje slovensko mesto (Ljubljana je, z nemško govorečo manjšino vred, takrat štela 52.000 prebivalcev). Skupaj s številnimi Čehi, Srbi, Hrvati, Slovaki, in Rusi so bili številčnejši od Italijanov. Predmestje je bilo skoraj popolnoma slovensko, vasi pa v celoti. Trst je bil tudi prvi in največji center slovenskega kapitala, organiziranega delavskega gibanja in tudi pomembno središče slovenske družbeno-kulturne dejavnosti. [[Slika:Razglednica Škednja 1905.jpg|300px|left|thumb|železarna v Škednju 1905]] === Prva svetovna vojna === [[Iredentizem|Italijanski nacionalisti]] so zaradi ekonomskih razlogov, zaradi avtonomije, ki jo je mesto uživalo, in zaradi politične prevlade bogate elite, ki jo je omogočal veljavni volilni sistem, gledali na avstrijsko nadvlado načeloma z odobravanjem. Kljub temu se je vedno bolj krepil strah pred rastočim slovenskim vplivom v mestu. V obdobju pred letom 1914 je postajala vedno vplivnejša skupina skrajnežev, ki so na Trst gledali kot na »neodrešeno ozemlje« pod tujo nadvlado, njihovi pripadniki so zahtevali priključitev vseh dežel z italijanskim prebivalstvom k Italiji. V obdobju pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je med večinskim italijanskim prebivalstvom vedno bolj širilo prepričanje, da avstrijska oblast podpira težnje Slovencev, da bi s tem omejila italijanski vpliv v mestu. Osebnost, ki jo je treba omeniti v zvezi z italijanskim nacionalizmom, je [[Wilhelm Oberdank]] - italijanski iredentist slovenskega rodu, znan tudi kot Guglielmo Oberdan. === Prvič pod Italijo === Z razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v [[Rapalska pogodba|Rapallu]] novembra 1920, je Trst skupaj z [[Istra|Istro]] in [[Kvarner]]skimi otoki prešel pod [[Kraljevina Italija|Italijo,]] kar so sile [[Antanta|antante]] s [[Londonski sporazum (1915)|tajnim londonskim sporazumom]] obljubile Italiji, če izda svoje zaveznike in prestopi na njihovo stran. Tako je bila po vojni k Italiji priključena nekdanja avstrijska dežela Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, [[Istra]], ter okraja [[Postojna]] in [[Idrija]] bivše [[Kranjska|Kranjske]]. To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu države, ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča, ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je obubožalo. Poleg gmotnih težav so Tržačani kmalu izkusili tudi izgrede [[fašizem|fašističnih]] skrajnežev, ki so se grobo znašali nad slovenskim prebivalstvom. Uradni napotki za »italijanizacijo« prebivalstva so bili strogo uresničeni, večinoma s silo. Slovenski kulturni center [[Narodni dom v Trstu|Narodni dom]], delo arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] so fašisti julija 1920 požgali (ob 100. obletnici požiga je bil simbolično in slavnostno vrnjen Slovencem). Večkrat so požgali in uničili uredništva slovenskih časopisov in 120 drugih slovenskih gospodarskih, delavskih in kulturnih ustanov. Že po prvi svetovni vojni se je moralo iz Trsta izseliti okrog 20.000 [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskih]] državljanov, ki so jih nadomestili priseljenci z juga Italije, v naslednjih desetletjih se je iz Julijske krajine izselilo najmanj 105.000 Slovencev in Hrvatov. V času fašizma je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev. Ker je bil tržaški zapor Coroneo premajhen, so jih vozili tudi v [[Koper|Koprski]] zapor, med temi tudi bazoviške junake. V Trstu so nato uredili še mučilnice in zapore v Vili Triste, pri jezuitih, v ulici Cologna in v podzemlju trga Oberdan. === Druga svetovna vojna === V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Trst predmet spopadov, saj so si ga lastile vse strani. V mestu samem so bili močno zastopani [[Judje]], italijanski [[iredentist]]i, [[Slovenci]], pripeljani [[domobranci]], [[ustaši]], [[četniki]], [[Ukrajina|Ukrajinci]], [[Poljaki]] in razni drugi kolaboracionisti iz vsega vzhodnega dela Evrope, kar je povzročalo nevarna trenja. Ko sta leta 1944 [[Gestapo]] in [[Vojni zločin|vojni zločinec]] [[Odilo Globočnik]] začela uporabljati [[Rižarna|Rižarno]] kot [[koncentracijsko taborišče]] s [[krematorij]]em, je tudi napetost med prebivalci pogubila veliko ljudi. Ocenjuje se, da je v [[Rižarna, Trst|Rižarni]] bilo pobitih okoli 5000 internirancev, v veliki večini Slovencev. V Trstu je ves čas vojne deloval tudi posebni inšpektorat italijanske policije Kraljevine Italije, nato pa [[Italijanska socialna republika|Republike Salo]], od katerega je najbolj znana njegova politična sekcija, imenovana Banda Collotti. Skozi prostore tega inšpektorata je šlo okrog 5000 antifašistov, po večini Slovencev. Trst je imel tudi močno [[kolaboracija|kolaboracionistično]] Guardio civico ([[Vaška straža|mestna straža]]), ki je pobite aktiviste [[OF]] in partizane metala v opuščen [[bazovski šoht]], danes italijanski nacionalni spomenik »Foiba di Basovizza«. Po podatkih [[ANED]], je od 42 vlakovnih kompozicij, ki so z območja Italije odpeljale deportirance samo v taborišče [[Dachau]], kar 30 odpeljalo s tržaške železniške postaje, večina vlakov iz Trsta pa je šla v [[Auschwitz]], večinoma Slovencev, Hrvatov ter Judov, vendar o njihovem številu ni ohranjenih popolnih podatkov. [[Slika:Jugoslovanska vojska v Trstu.jpg|300px|thumb|Jugoslovanska vojska v Trstu, maj 1945]] 1. maja 1945 so enote [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|Jugoslovanske armade]], Komande mesta Trst, delavskih bataljonov pod vodstvom OF in [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] osvobodile Trst iz rok [[Wehrmacht|nemške vojske]], ki je bila Trst zasedla po kapitulaciji fašistične [[Kraljevina Italija|Italije]] leta 1943. Takoj za tem so še istega dne prispele v Trst tudi [[Nova Zelandija|novozelandske]] zavezniške enote, ki so do tedaj čakale v Štivanu, na robu občine. [[Slika:La Borsa 25.7.04.JPG|300px|thumb|Poslopje tržaške borze, danes sedež Trgovinske zbornice]] Oblast v mestu so prevzeli [[Jugoslavija|Jugoslovani.]] Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so "Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij številnih vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, a tudi [[Slovenci|Slovencev]], ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije (med njimi je treba omeniti zloglasno taborišče v [[Borovnica|Borovnici]])."<ref>http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm</ref> Pod pritiskom zahodnih zaveznikov je Jugoslovanska armada morala zapustiti Trst 12. junija 1945. Po njihovem odhodu je italijanska stran, tudi njihovo odporniško gibanje, začela z veliko propagando o domnevnih fojbah, v katerih naj bi končalo najprej 600 Italijanov in nekaj novozelandskih vojakov, vendar ko so angleške inženirske enote očistile tako imenovano [[Bazovica|Bazoviško fojbo]], so iz nje potegnile le 13 trupel, od tega 7 protifašistov, žrtev italijanskega kolaboracionizma, 5 trupel nemških vojakov, nekaj konjskih kadavrov in ostankov vozov, ter truplo vojnega zločinca Maria Fabiana, pomočnika Gaetana Collottija<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gaetano_collotti|title=Tržaška zver Gaetano Collotti|date=|accessdate=|website=ISSUU|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki ga je vojaško sodišče kot edinega obsodilo na smrt, pa ga domačini niso hoteli pokopati na svojem pokopališču.<ref>{{Navedi knjigo|title=|last=Ivančič|first=Miloš|publisher=|year=|isbn=978-961-6681-64-3|location=|page=|cobiss=299099648}}</ref> === Po drugi svetovni vojni === Po 40-dnevnem obdobju jugoslovanske ljudske oblasti v Trstu, ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so se morale jugoslovanske vojaške enote umakniti za t.i. [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Po sporazumu, ki je bil podpisan v [[Devin, Italija|Devinu]] 20. junija 1945, med angloameriško in jugoslovansko stranjo, je bila ponovno uvedena Julijska krajina. Z uveljavitvijo mirovne pogodbe je bilo septembra 1947 ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) pod upravo zavezniških sil. {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Do avtohtonega slovenskega prebivalstva so bili skrajno nenaklonjeni, zato so v svojo policijo vključevali tudi bivše vojne zločince iz Mussolinijevega posebnega inšpektorata, v slovenske šole pa kot učitelje nameščali kolaboracionistične politične emigrante iz Slovenije. Razveljavili so vso pravno ureditev prejšnje jugoslovanske uprave in vrnili v prakso staro fašistično zakonodajo, kot na primer o poitalijančevanju slovenskih imen, začasno prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika, streljali na Slovence v Škednju, ki so demonstrirali za priključitev k Jugoslaviji in pri tem dva ubili, dvajset pa ranili, dovolili ponovne napade fašistov na slovenske kulturne domove, pri enem od teh je bila ubita tudi enajstletna Emilia Vrabec, omogočali delovanje starim fašističnim, ustaškim, četniškim in domobranskim organizacijam itd.<ref>{{Navedi knjigo|title=Fojba laži|last=|first=|publisher=|year=|isbn=978-961-6681-64-3|location=|page=|cobiss=299099648}}</ref> Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, Cona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, Cona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]], ni pa bila nikoli pravno urejena priključitev Cone A k Italiji, zato se je v Trstu ustanovilo novo gibanje za Samostojni Trst<ref>{{Navedi splet|url=https://triestelibera.one/|title=Trieste libera|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. == Zanimivosti Trsta == [[File:Rimsko gledalisce v Trstu.jpg|1000px|center|thumb|Rimsko gledališče pod gričem svetega Justa]] Iz [[starorimska civilizacija|rimske]] dobe je v mestu in okolici veliko ostankov, na primer dobro ohranjeno gledališče v središču. Na [[grič]]u [[Sveti Just (Trst)|Svetega Justa]] so ob [[grad San Giusto|gradu]] ostanki civilne [[bazilika (zgradba)|bazilike]] in druge izkopanine iz rimske dobe in prvih časov [[krščanstvo|krščanstva]], na katerih je bila zgrajena sedanja cerkev. V zadnjih letih je bil delno obnovljen [[staro mesto v Trstu|stari predel mesta]]. Pri tem so bila odkrita obsežna [[arheologija|arheološka]] najdišča, ki jih še raziskujejo. V tako imenovani Terezijanski četrti (zgrajena je bila za časa cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] z bonifikacijo tamkajšnjih solin) stojijo arhitektonsko zanimiva [[poslopje|poslopja]], večinoma iz 19. stoletja: [[Palača Tergesteo (Trst)|Tergesteo]], [[Palača Carciotti (Trst)|Palazzo Carciotti]], [[Palača Glavne pošte (Trst)|Glavna Pošta]], [[Palača Gopčevič]], [[Palača Vojaške bolnice (Trst)|Vojaška Bolnica]], [[Teatro Miela]], [[Civico Museo Sartorio]], [[Muzej Revoltella]] (osrednja tržaška galerija) in druge. [[Trg Unità (Trst)|Trg Edinost]] (bivši Piazza Grande oz. [[Veliki trg, Trst|Veliki Trg]]), ki je bil priča vsem večjim [[zgodovina|zgodovinskim]] dogodkom, saj se nahaja na [[obala|obali]], je prav tako obkrožen z zanimivimi [[palača]]mi. Razen [[Občinska palača (Trst)|Občinske palače]], so tukaj [[Lloydova palača (Trst)|Lloyd]], [[Vladna palača (Trst)|Vladna palača]], [[Palača Vanoli (Trst)|Vanoli]], [[palača Stratti (Trst)|palača Stratti]], [[palača Pitteri (Trst)|Pitteri]] in [[palača Modello (Trst)|Modello]]. [[Slika:Frontemare di Trieste.jpg|1000px|center|thumb|Pogled na mestno obalo s pomola Audace. Z leve proti desni:<br><br>• četrti pomol in nekdanja stavba pristajališča vodnih letal družbe [[Ivan Vidmar|S.I.S.A.]] (''idroscalo''), v ozadju grič Škorklja <br>• Hiša pristaniških delavcev (svetlo rumena)<br>• palača Aedes (rdeča, ob kanalu)<br>• kanal ob palači Aedes in štirih zaporednih temno rumenih poslopjih <br>• palača Carciotti (z zeleno kupolo) <br>• Hotel de la Ville <br>• poslopje in cerkev grške pravoslavne skupnosti <br>• hrbtni del Borzne palače <br>• hrbtni del gledališča Verdi (s temno streho) <br>• stranski del Vladne palače <br>• trg Unità, na dnu Občinska palača <br>• palači Pitteri in Vanoli <br>• Lloydova palača (stran na trgu in nato pročelje z glavnimi vhodi na obrežju).]] Veliko zanimivosti je tudi v neposredni okolici mesta, med katerimi je grad [[Grad Miramare|Miramar]] ({{jezik-it|Castello di Miramare}}), zgrajen konec 19. stoletja v [[romantika|romantičnem]] slogu za [[Maksimilijan I. Mehiški|avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana]] in njegovo ženo [[Šarlota Belgijska|Šarloto Belgijsko]]. V njegovi bližini je [[Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko]], ki deluje pod okriljem [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] in [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|IAEA]], kjer je tudi sedež enega od odsekov [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]]. V Trstu je osrednji sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta ([[SLORI]]). Kot posebno tehnično zanimivost velja omeniti tudi [[Openski tramvaj]], ki povezuje [[Oberdankov trg]] (''Piazza Oberdan'') v centru Trsta in [[Opčine]]. == Kultura == [[Slika:Trieste-Canal Grande-DSCF1497.JPG|right|250px|thumb|Trst, kanal proti morju]] Ob koncu 19. stoletja je bil Trst živahno [[kozmopolitansko mesto]], v katerem so se prepletale [[Slovenija|slovenska]], [[italija]]nska in [[Nemčija|nemška]] [[kultura]], in je navdihovalo [[pisatelj]]e, [[pesnik]]e in [[umetnik]]e, kot so bili [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Cankar]], [[Dragotin Kette]], [[Igo Gruden]], [[Italo Svevo]], [[Umberto Saba]], [[Matthaeus Pertsch]], [[Rainer Maria Rilke]], [[James Joyce]], [[Richard Francis Burton]]. == Trst in Slovenci == {{glej|Slovenska manjšina v Italiji}} Najstarejša »priča« slovenskega [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Trstu je [[arhiv]] [[Benediktinci|benediktincev]] pri cerkvi Svetih mučencev ([[1114]]-[[1738]]), iz katerega je razvidna navzočnost Slovencev v velikem številu, bodisi v mestni okolici, kot v centru. V Štivanski cerkvi pri Trstu pa so odkrili rokopise, ki so nastali med 8. in 10. stoletjem, v katerih so zabeležena imena slovanskih knezov [[Pribina|Pribine]] in [[Kocelj|Koclja]]. Iz študij [[Pavle Merkù|Pavla Merkuja]] se da razbrati, da je še v 15. stoletju približno tretjina Tržačanov bila slovenskega porekla, oziroma slovensko govoreča. Ostali dve tretjini sta italijansko-beneška in tržaško-[[furlanščina|furlanska]] (t. i. »tergestinsko narečje«, ki je dokončno izginilo v prvi polovici 19. stoletja). To razmerje se je ohranilo vse do poznega 18. stoletja. Pestra jezikovna struktura prebivalstva je opisana v poročilu namenjenemu cesarici Mariji Terezijil, ki ga je napisal Nikolaus von Hamilton, intendant tržaškega okrožja med letoma 1749 in 1768: {{citatni blok|»... v Trstu so prebivalci treh različnih jezikov, italijanskega, tržaškega in slovenskega. Posebnega tržaškega jezika, ki ga rabi preprosto ljudstvo, Italijani ne razumejo. Mnogi prebivalci v mestu in vsi v okolici govorijo le slovensko.«<ref>Volpi-Lisjak Bruno, Tržaško morje - prezrti del zgodovine Slovencev, Libris, Koper - 2010 ISBN 978-961-6618-24-3</ref>}} Šele uvedba proste luke in [[ekonomija|ekonomski]] razmah, ki ji je sledil, sta spremenila razmerje med [[etnična skupina|etničnimi skupinami]] v mestu. Leta 1848 je [[Pietro Kandler]], hoteč poudariti italijanski značaj Trsta, ugotovil: {{citatni blok|»V mestu je preko 50 tisoč italijansko govorečih ljudi, na podeželju preko 3 tisoč, kjer je 14 tisoč slovensko govorečih; vsega skupaj je v občini 21 tisoč Slovencev proti več kot 53 tisoč Italijanov.«<ref>Sulla nazionalita' del popolo di Trieste, »L'Istria«. III, str. 176</ref>}} {{bar box |width = 380px |float = left |title = Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910 |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|italijansko govoreči (118.959)|green|51.9}} {{bar percent|slovensko govoreči (56.916)|blue|24.8}} {{bar percent|nemško govoreči (11.856)|darkred|5.1}} {{bar percent|druge narodnosti (3.182)|darkviolet|1.4}} {{bar percent|tujci (38.597)(|grey|16.8}} |caption = }}V ocenah Kandlerja so furlansko govoreči pripisani Italijanom, kar je od tedaj postala navada. Avstrijski podatki sicer tega razmerja ne omenjajo, poudarjajo pa seveda prisotnost nemško govorečega prebivalstva. Po [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] [[popis]]u iz leta 1910 je v Trstu živelo 52 % [[Italijani|Italijanov]], 25 % [[Slovenci|Slovencev]], 5 % [[Nemci|Nemcev]], 1 % drugih [[narod]]ov ([[Srbi|Srbov]]/[[Hrvati|Hrvatov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Ukrajinci|Rutencev]], [[Romuni|Romunov]] in [[Madžari|Madžarov]]) ter 17 % tujih državljanov. Omeniti je treba, da je bil popis izveden na podlagi pogovornega jezika prebivalstva (''Staatsangehoerige nach der Umgangssprache'') in [[državljanstvo|državljanstva]] (''Staatsfremde''), zato je pomemben podatek o "drugih" prebivalcih. Kar 23 % prebivalstva ni govorilo ne [[slovenščina|slovensko]] ne [[italijanščina|italijansko]], pač pa 5,22 % [[nemščina|nemško]], 1,06 % [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], 0,34 % "drugače" ([[češčina|češko]], [[poljščina|poljsko]], [[rusinščina|rusinsko]], [[romunščina|romunsko]] in [[madžarščina|madžarsko]]) in kar 16,99 % je bilo tujih državljanov. Za tuje državljane so seveda smatrani ljudje, ki niso pripadali [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], zato kljub številnosti niso tako podrobno našteti kot omenjeni "drugi". Iz podatkov o [[religija|religiji]] prebivalstva lahko ugibamo, da so to bili v dobri meri [[Grki]] (1.956 [[pravoslavje|pravoslavnih]] in 66 [[grška katoliška cerkev|grškokatoliških]]) in [[Britanci]] (2.606 raznih [[protestantizem|protestantov]]). [[File:Trgovska 2014 05 15 Paint.JPG|thumb|Napis pred vhodom Tehničnega zavoda "Žiga Zois" v Trstu]][[File:Segnaletica multilingue.JPG|thumb|Dvojezični cestni smerokazi v okolici Trsta]] [[File:Carta identita prov Trieste.jpg|thumb|Dvojezična osebna izkaznica.]] Za popoln pregled narodnostnih manjšin je treba tudi upoštevati [[Judje|Jude]], ki so bili v Trstu prisotni v znatnem številu (5.498 oseb), a jih ta statistika omenja samo v zvezi z religijo, saj je bil njihov pogovorni jezik večinoma italijanski.Čeprav je imela v Avstro-Ogrski slovenščina status notranjega uradnega jezika, pa je bila njena raba v Trstu vseskozi zelo omejena, saj so avtonomno tržaško občino vodili italijanski nacionalisti (Nacionalnoliberalna stranka), ki so na številne načine omejevali in celo preganjali rabo slovenskega jezika v mestu in bližnji okolici. [[File:Vladimir Bartol.jpg|thumb|right|300px|V Trstu rojeni slovenski pisatelj <center>[[Vladimir Bartol]]]] '''<u>Pogovorni jezik po posameznih delih Trsta ob popisu 1910</u>''':<ref>Spezialortsrepertorium der Oesterreichischen Laender. VII. Oesterreichisch-Illyrisches Kuestenland. Wien, 1918, Verlag der K.K. Hof- und Staatsdruckerei</ref> {| class="wikitable" |- ! ! width="14 %" | Italijanski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Slovenski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Drugi ! width="10 %" | % |- ! colspan="7" | Trst mesto |- | [[Sveti Vid, Trst|Sveti Vid]] | 12.542 | 58,27 | 3.044 | 14,14 | 5.937 | 27,58 |- | Staro mesto | 11.797 | 60,53 | 795 | 4,08 | 6.896 | 35,39 |- | Novo mesto | 11.815 | 49,65 | 4.501 | 18,91 | 7.482 | 31,44 |- | Nova Mitnica | 15.352 | 59,46 | 3.100 | 12,01 | 7.366 | 28,53 |- | Stara Mitnica | 28.589 | 66,69 | 3.495 | 8,15 | 10.783 | 25,15 |- | [[Sveti Jakob, Trst|Sveti Jakob]] | 15.290 | 60,90 | 4,749 | 18,92 | 5.068 | 20,19 |- ! colspan="7" | Tržaška predmestja |- | [[Barkovlje]] | 458 | 16,22 | 2,081 | 73,72 | 284 | 10,06 |- | Kadinj | 3.380 | 63,17 | 942 | 17,60 | 1.029 | 10,23 |- | Zgornja Čarbola | 3.492 | 55.47 | 1.444 | 22,94 | 1.359 | 21,59 |- | Kolonja | 541 | 30,53 | 943 | 53,22 | 288 | 16,25 |- | Greta | 1.425 | 43,33 | 1.522 | 46,28 | 342 | 10,40 |- | Vrdela | 2.701 | 32,36 | 4.835 | 57,93 | 811 | 9,72 |- | [[Lonjer]] | 30 | 3,36 | 842 | 94,29 | 21 | 2,35 |- | Rojan | 934 | 25,60 | 2.367 | 64,88 | 347 | 9,51 |- | [[Rocol]] | 3.259 | 46,13 | 2.679 | 37,92 | 1.127 | 15,95 |- | Sv. M. Mag. Sp. | 627 | 17,66 | 2.690 | 75,77 | 233 | 6,56 |- | Sv. M. Mag. Zg. | 1.761 | 37,86 | 2.301 | 49,47 | 589 | 12,66 |- | Škorklja | 2.652 | 40,86 | 2.502 | 38,55 | 1.337 | 20,60 |- | [[Škedenj (Trst)|Škedenj]] | 1.431 | 26,64 | 3.211 | 59,77 | 730 | 13.59 |- ! colspan="7" | Tržaška okolica |- | [[Bane, Trst|Bane]] | 25 | 10,64 | 210 | 89,36 | 0 | 0 |- | [[Bazovica]] | 16 | 1,83 | 851 | 97,59 | 5 | 0,57 |- | [[Kontovel]] | 44 | 4,39 | 954 | 95,11 | 5 | 0,50 |- | [[Grpeč]] | 4 | 0,95 | 418 | 99,05 | 0 | 0 |- | [[Lipica]] (1) | 0 | 0 | 83 | 89,25 | 10 | 10,75 |- | [[Miramar]] | 9 | 12,68 | 22 | 30,99 | 40 | 56,34 |- | [[Opčine]] | 159 | 7,34 | 1.929 | 89,02 | 79 | 3,65 |- | [[Padriče]] | 0 | 0 | 293 | 97,34 | 8 | 2,66 |- | [[Prosek, Italija|Prosek]] | 84 | 6,80 | 1.139 | 92,15 | 13 | 1,05 |- | [[Križ, Trst|Križ]] | 180 | 10,12 | 1.526 | 85,83 | 72 | 4,05 |- | [[Trebče, Trst|Trebče]] | 17 | 2,15 | 774 | 97,73 | 1 | 0,13 |- ! Skupno ! 118.614 ! 52,23 ! 56.242 ! 24,76 ! 52.262 ! 23,01 |- |} (1) Danes v Sloveniji ---- Stanje se je še bolj poslabšalo, ko je po prvi svetovni vojni Trst bil dodeljen Italiji, saj je fašistični režim skušal na vse načine, tudi z nasilnimi dejanji, zbrisati prisotnost kakršnekoli sled slovenske prisotnosti. Tudi po padcu fašističnega režima in po drugi svetovni vojni so nacionalistični krogi italijanske buržoazije še vedno skušali omejiti socialni razvoj slovenskega prebivalstva, tudi v kratkem obdobju, ko je mesto pod zavezniško vojaško upravo (1945-1954); odnos, ki so ga izkazovali nacionalistični italijanski krogi do slovenskega prebivalstva je najbolje opisan v poročilu, ki ga je leta 1948 napisal britanski politični svetovalec: {{citatni blok|»Omejeni tržaški politični voditelji so se s svojim šovinističnim pogledom na stvari vedli, kot da bi bila cona A že priključena Italiji,...«}} Njihove zahteve so bile usmerjene proti vsakemu ukrepu, ki bi bil kakorkoli ugoden za Slovence. Ta negativen odnos izhaja tudi iz nekega angleškega dokumenta<ref>PRO, FO 371/78626/R158; FO, 371/72498/R 8601 (Milica Kacin Wohinc, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji - Nova Revija - Ljubljana, 2000 - ISBN 961-6352-11-3)</ref>: {{citatni blok|»Italijani so bili dolgo vajeni gledati na Slovence skoraj kot na podljudi. Njihov odnos je mogoče primerjati s tistim, ki ga imajo južnjaki v Ameriki do črncev«}} Danes so se razmere izboljšale, Slovencem v Trstu italijanska država vsaj načeloma in zakonsko jamči možnost uporabe slovenskega jezika v javnih ustanovah in v javnem obveznem šolstvu. == Fotogalerija == <gallery mode="packed"> Slika:CastelloMiramare.jpg|Grad Miramar Slika:San Giusto 09.jpg| Stolnica svetega Justa Slika:Trieste-CityHall.jpg|Mestna hiša Slika:Trieste Canal-Grande.jpg|Kanal Grande Slika:Trieste - Faro della Vittoria 006.jpg|Svetilnik zmage Slika:Trieste tram 407.JPG|[[Openski tramvaj]] </gallery> ===Trst nekoč=== <gallery mode="packed"> Slika:Mesto_Trst-Valvasor-2.jpg|Trst v 17. stoletju, po Valvasorju Slika:Trieste intorno a 1880. Chiesa S. Giusto.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, stolnica sv. Judta Slika:Trieste intorno a 1880. della Chiesa degli Armeni.jpg|<center>Pogled na Trst z griča sv. Justa okoli leta 1880 Slika:Triest_1885.jpg|Tržaško pristanišče leta 1885 Slika:Trst Veliki trg oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trieste intorno a 1880. Piazza Grande.jpg|Trst okoli leta 1880, gledališče Slika:Trieste Trst oko 1880. Pazza della Borsa con la statua di Carlo VI..jpg|Pročelje zgradbe na Borznem trgu (1880) Slika:Trieste intorno a 1880. Il Targesteo.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, Spomenik [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]] Slika:Trst Arsenal oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trst svjetionik oko 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, stari svetilnik v Trstu Slika:Trieste intorno a 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, pristanišče Slika:Trieste Trst 1880. Magazzini della Strada Ferrata.jpg|Trst okoli leta 1880, pristaniško skladišče Slika:Trst oko 1880. javni park.jpg|Trst okoli leta 1880, Mestni park </gallery> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Bufon, Milan; Kalc, Aleksej ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, Prva knjigaː Tržaška pokrajina'', Založništvo tržaškega tiska d.d., Trst, 1990. {{COBISS|ID=6336261}} * {{navedi knjigo |author=Volpi-Lisjak, Bruno |year=2010 |title=Tržaško morje : kraška obala, mesto in vasi : prezrti del zgodovine Slovencev |publisher=Koper : Libris |isbn=978-961-6618-24-3 |cobiss=249923840 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik|publisher=Koper : Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[Kleine Berlin]] * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Julijska medobčinska zveza]] * [[Furlanija-Julijska krajina]] == Zunanje povezave == * [http://sites.google.com/site/triestepratica/ Trst - fotografske vodnik - (v italijanščini) (pdf)] {{Wikislovar}} {{Zbirka|Category:Trieste|Trst}} {{Province of Trieste}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Zgodovinske pokrajine Slovenije]] [[Kategorija:Upravna delitev Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Trst|*]] [[Kategorija:Obalna mesta]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] knkl83x4zdp7ro7h0m5d9ssgr4yfzer 5724279 5724274 2022-07-26T21:23:57Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/31.15.247.46|31.15.247.46]] ([[User talk:31.15.247.46|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Trst | official_name = Comune di Trieste<br />Občina Trst | native_name = Trieste | image_skyline = PanormadiTrieste.jpg | imagesize = 250px | image_alt = | image_caption = Panorama Trsta | image_flag= Free Territory Trieste Flag.svg | flag_alt= | image_shield = Trieste-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 38 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 48 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT-TS_type:city(200000) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = | frazioni = Banne ([[Bani, Italija|Bani]]), Barcola ([[Barkovlje]]), Basovizza ([[Bazovica]]), Borgo San Nazario, Cattinara ([[Katinara]]), Conconello ([[Ferlugi]]), Contovello ([[Kontovel]]), Grignano ([[Grljan, Trst|Grljan]]), Gropada ([[Grpeč]]), Longera ([[Lonjer]]), Miramare ([[Miramar]]), Opicina ([[Opčine]]), Padriciano ([[Padriče]]), Prosecco ([[Prosek, Italija|Prosek]]), Santa Croce ([[Križ, Trst|Križ]]), Servola ([[Škedenj, Italija|Škedenj]]), Trebiciano ([[Trebče, Trst|Trebče]]) | mayor_party = Forza Italia | mayor = Roberto Dipiazza | area_footnotes = | area_total_km2 = 84 | population_footnotes = <ref name="istat-population">{{cite web | title = Total Resident Population on 1st January 2011 by sex and marital status. Province: Trieste | publisher = [[Istat]]| date = 19. september 2011 | url = http://www.demo.istat.it/pop2011/index1_e.html | accessdate = 29 December 2012 }}</ref> | population_total = 205535 | population_as_of = 1. januar 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Tržačani | elevation_footnotes = | elevation_m = 2 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Sveti Just | day = November 3 | postal_code = 34100 | area_code = 040 | website = {{Official website|http://www.comune.trieste.it}} | footnotes = }} '''Tŕst''' ({{jezik-it|Trieste}}, {{jezik-de|Triest}}) je [[mesto]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]] ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]], blizu [[Slovenija|slovenske]] meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne [[dežela|dežele]] [[Furlanija-Julijska krajina]]. Po podatkih iz leta 2001 je imela [[Občina Trst]] 207.069 prebivalcev, 2020 le še 202.000, sámo mesto pa že nekaj tisoč manj (največje naselje v občini poleg Trsta so [[Opčine]] z okoli 8.000 prebivalci, četrtna skupnost kraškega roba pa jih ima pa preko 10.000). Trst je bil upravno središče Tržaške pokrajine, zdaj pa [[Julijska medobčinska zveza|Julijske medobčinske zveze]], ki je bila ustanovljena namesto nje na istem ozemlju. V Trstu je od leta 1924 sedež Tržaške univerze ([[Univerza v Trstu]]). Trst je tudi kulturno središče zamejskih Slovencev v Italiji in sedež vseh njihovih ustanov in organizacij na deželni in državni ravni, kot so mdr. [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče v Trstu]], ki ima vlogo slovenskega kulturnega doma, [[Narodna in študijska knjižnica]], [[Glasbena matica]], italijanska vlada pa je z dekretom oktobra leta 2021 slovenski narodni skupnosti vrnila tudi [[Narodni dom, Trst|Narodni dom]] v samem središču Trsta, ki je bil požgan leta 1920. == Etimologija == Po mnenju sodobnih znanstvenikov je najverjetnejši izvor keltska beseda ''Tergeste'' – s končnico ''-est-'', značilno za venetščino –, ki izhaja iz hipotetične ilirske besede ''*terg-'' »tržnica«, etimološko povezana z albanskim izrazom ''treg'' 'tržnica, tržnica' in na starocerkvenoslovansko ''tьrgъ'' »tržnica« (od tod zahodnojužnoslovanski trg, tržnica, poljski ''targ'', ruski ''торг'' in skandinavska izposojenka ''torg''); prim. tudi ''Opitergium'', sodobni Oderzo.<ref name="Baldi1983">{{cite book |last=Baldi |first=Philip |author-link=Philip Baldi |title=An introduction to the Indo-European languages |url=https://books.google.com/books?id=lq-mkL23oh8C&pg=PA168 |access-date=6 December 2010 |year=1983 |publisher=SIU Press |isbn=978-0-8093-1091-3|page=168}}</ref><ref name="Cary1993">{{cite book |last=Cary |first=Joseph |title=A ghost in Trieste |url=https://books.google.com/books?id=Rv9P21kW8ygC&pg=PA48 |access-date=6 December 2010 |date=1993-11-15 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-09528-8 |page=48}}</ref><ref name="Vasmer1971">{{cite book |last=Vasmer |first=Max |title=Schriften zur slavischen Altertumskunde und Namenkunde |url=https://books.google.com/books?id=ZhuGAAAAIAAJ&q=+treg |access-date=6 December 2010 |year=1971 |publisher=In Kommission bei O. Harrassowitz |isbn=978-3-447-00781-8 |page=50}}</ref> Rimski avtorji so ime prečrkovali tudi kot ''Tergestum'' (po [[Strabon]]u je ime ''oppidum Tergestum'' izviralo iz treh bitk, v katerih je morala rimska vojska sodelovala z lokalnimi plemeni, ''TER GESTUM [BELLUM]''). Sodobna imena mesta vključujejo: italijansko Triste, slovensko Trst, nemško Triest, madžarsko Trieszt, srbohrvaško Trst / Трст, poljsko Triest, grško Τεργέστη Tergésti in češko Terst. ==Zemljepisna lega== Trst se nahaja severno od Istrskega polotoka, med Jadranskim morjem in obronki Kraške planote. == Zgodovina == Trst je bil pod nadzorom [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] že leta [[177 pr. n. št.]] cesar [[Julij Cezar]] mu je podelil status kolonije z [[latinščina|latinskim]] imenom ''Tergeste'' in ga leta [[51 pr. n. št.]] omenja tudi v svojem delu ''[[Commentarii de bello Gallico]]''. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je [[mesto]] ostalo važno [[trgovina|trgovsko]] središče, predvsem zato, ker so preko njegovega ozemlja potekale vse poti med [[Balkan]]om in severno [[Italija|Italijo]]. Niti [[Langobardi]], niti [[Karel Veliki]] niso veliko vplivali na razvoj mesta. Za časa [[Franki|frankovske]] oblasti, od 796 do 948, je sedanje ozemlje tržaške pokrajine sodilo v okvir Istrske krajine. Leta 1948 je Trst postal samostojna pokrajina in vključeval ozemlje današnjih občin Trst in Dolina, ostalo ozemlje pa je še dalje sodilo k [[Istra|Istri]]. === Pod Habsburžani === Večji problemi so nastajali le z mogočnimi [[Beneška republika|Benečani]], s katerimi so se Tržačani stoletja borili za prevlado na severnem [[Jadransko morje|Jadranu]], dokler ni bilo mesto od leta 1382 pod okriljem [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Tedaj je bila današnja [[Tržaška pokrajina]] razdeljena na posest [[Devin, Italija|Devinskih]] gospodov (obsegajočo nekako ozemlje sedanjih občin [[Devin, Italija|Devin]] - [[Nabrežina]], [[Zgonik]] in [[Repentabor]]), deželo Trst (nekako današnjo občino Trst), sedanji občini [[Milje (Tržaški zaliv|Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]] pa sta bili vključeni v Beneško Istro. Na ta način so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti, vendar so ostali praktično avtonomni. Trgovina in [[promet]] sta se nemoteno razvijala. Leta 1719 je bil Trst razglašen za svobodno pristanišče, s čimer se je začelo za mesto najugodnejše obdobje njegove [[zgodovina|zgodovine]]. === Ilirske province === Prej opisano upravno stanje je trajalo do leta 1809, ko so bile po [[Napoleon Bonaparte|napoleonovih]] osvajanjih in propadu Beneške republike ustanovljene [[Ilirske province]]. {{glavni|Ilirske province}} === Znova pod Habsburžani === Leta 1813 so Avstrijci spet prevzeli oblast nad današnjo Tržaško pokrajino in Istro. Trst je zaradi svojega strateškega položaja in vloge najpomembnejšega trgovskega [[pristanišče|pristanišča]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] postal vodilno trgovsko središče. Njegova vloga je bila še poudarjena leta 1857 z dograditvijo železniške proge [[Južna železnica|Dunaj-Trst]]. Leta 1867 je Trst postal glavno mesto [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]. Dobil je naziv »drugo mesto monarhije«, kar ga je po pomembnosti postavljalo neposredno za [[Dunaj]]. [[Slika:View of Trieste from Colle di San Giusto.jpg|300px|thumb|Trst z griča Svetega Justa]] Zanimivo je, da je bil Trst na začetku 20. stoletja s 56.000 [[Slovenci|slovenskimi]] prebivalci (po popisu 1910) tudi največje slovensko mesto (Ljubljana je, z nemško govorečo manjšino vred, takrat štela 52.000 prebivalcev). Skupaj s številnimi Čehi, Srbi, Hrvati, Slovaki, in Rusi so bili številčnejši od Italijanov. Predmestje je bilo skoraj popolnoma slovensko, vasi pa v celoti. Trst je bil tudi prvi in največji center slovenskega kapitala, organiziranega delavskega gibanja in tudi pomembno središče slovenske družbeno-kulturne dejavnosti. [[Slika:Razglednica Škednja 1905.jpg|300px|left|thumb|železarna v Škednju 1905]] === Prva svetovna vojna === [[Iredentizem|Italijanski nacionalisti]] so zaradi ekonomskih razlogov, zaradi avtonomije, ki jo je mesto uživalo, in zaradi politične prevlade bogate elite, ki jo je omogočal veljavni volilni sistem, gledali na avstrijsko nadvlado načeloma z odobravanjem. Kljub temu se je vedno bolj krepil strah pred rastočim slovenskim vplivom v mestu. V obdobju pred letom 1914 je postajala vedno vplivnejša skupina skrajnežev, ki so na Trst gledali kot na »neodrešeno ozemlje« pod tujo nadvlado, njihovi pripadniki so zahtevali priključitev vseh dežel z italijanskim prebivalstvom k Italiji. V obdobju pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je med večinskim italijanskim prebivalstvom vedno bolj širilo prepričanje, da avstrijska oblast podpira težnje Slovencev, da bi s tem omejila italijanski vpliv v mestu. Osebnost, ki jo je treba omeniti v zvezi z italijanskim nacionalizmom, je [[Wilhelm Oberdank]] - italijanski iredentist slovenskega rodu, znan tudi kot Guglielmo Oberdan. === Prvič pod Italijo === Z razpadom [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v [[Rapalska pogodba|Rapallu]] novembra 1920, je Trst skupaj z [[Istra|Istro]] in [[Kvarner]]skimi otoki prešel pod [[Kraljevina Italija|Italijo,]] kar so sile [[Antanta|antante]] s [[Londonski sporazum (1915)|tajnim londonskim sporazumom]] obljubile Italiji, če izda svoje zaveznike in prestopi na njihovo stran. Tako je bila po vojni k Italiji priključena nekdanja avstrijska dežela Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, [[Istra]], ter okraja [[Postojna]] in [[Idrija]] bivše [[Kranjska|Kranjske]]. To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu države, ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča, ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je obubožalo. Poleg gmotnih težav so Tržačani kmalu izkusili tudi izgrede [[fašizem|fašističnih]] skrajnežev, ki so se grobo znašali nad slovenskim prebivalstvom. Uradni napotki za »italijanizacijo« prebivalstva so bili strogo uresničeni, večinoma s silo. Slovenski kulturni center [[Narodni dom v Trstu|Narodni dom]], delo arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] so fašisti julija 1920 požgali (ob 100. obletnici požiga je bil simbolično in slavnostno vrnjen Slovencem). Večkrat so požgali in uničili uredništva slovenskih časopisov in 120 drugih slovenskih gospodarskih, delavskih in kulturnih ustanov. Že po prvi svetovni vojni se je moralo iz Trsta izseliti okrog 20.000 [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskih]] državljanov, ki so jih nadomestili priseljenci z juga Italije, v naslednjih desetletjih se je iz Julijske krajine izselilo najmanj 105.000 Slovencev in Hrvatov. V času fašizma je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev. Ker je bil tržaški zapor Coroneo premajhen, so jih vozili tudi v [[Koper|Koprski]] zapor, med temi tudi bazoviške junake. V Trstu so nato uredili še mučilnice in zapore v Vili Triste, pri jezuitih, v ulici Cologna in v podzemlju trga Oberdan. === Druga svetovna vojna === V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Trst predmet spopadov, saj so si ga lastile vse strani. V mestu samem so bili močno zastopani [[Judje]], italijanski [[iredentist]]i, [[Slovenci]], pripeljani [[domobranci]], [[ustaši]], [[četniki]], [[Ukrajina|Ukrajinci]], [[Poljaki]] in razni drugi kolaboracionisti iz vsega vzhodnega dela Evrope, kar je povzročalo nevarna trenja. Ko sta leta 1944 [[Gestapo]] in [[Vojni zločin|vojni zločinec]] [[Odilo Globočnik]] začela uporabljati [[Rižarna|Rižarno]] kot [[koncentracijsko taborišče]] s [[krematorij]]em, je tudi napetost med prebivalci pogubila veliko ljudi. Ocenjuje se, da je v [[Rižarna, Trst|Rižarni]] bilo pobitih okoli 5000 internirancev, v veliki večini Slovencev. V Trstu je ves čas vojne deloval tudi posebni inšpektorat italijanske policije Kraljevine Italije, nato pa [[Italijanska socialna republika|Republike Salo]], od katerega je najbolj znana njegova politična sekcija, imenovana Banda Collotti. Skozi prostore tega inšpektorata je šlo okrog 5000 antifašistov, po večini Slovencev. Trst je imel tudi močno [[kolaboracija|kolaboracionistično]] Guardio civico ([[Vaška straža|mestna straža]]), ki je pobite aktiviste [[OF]] in partizane metala v opuščen [[bazovski šoht]], danes italijanski nacionalni spomenik »Foiba di Basovizza«. Po podatkih [[ANED]], je od 42 vlakovnih kompozicij, ki so z območja Italije odpeljale deportirance samo v taborišče [[Dachau]], kar 30 odpeljalo s tržaške železniške postaje, večina vlakov iz Trsta pa je šla v [[Auschwitz]], večinoma Slovencev, Hrvatov ter Judov, vendar o njihovem številu ni ohranjenih popolnih podatkov. [[Slika:Jugoslovanska vojska v Trstu.jpg|300px|thumb|Jugoslovanska vojska v Trstu, maj 1945]] 1. maja 1945 so enote [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|Jugoslovanske armade]], Komande mesta Trst, delavskih bataljonov pod vodstvom OF in [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] osvobodile Trst iz rok [[Wehrmacht|nemške vojske]], ki je bila Trst zasedla po kapitulaciji fašistične [[Kraljevina Italija|Italije]] leta 1943. Takoj za tem so še istega dne prispele v Trst tudi [[Nova Zelandija|novozelandske]] zavezniške enote, ki so do tedaj čakale v Štivanu, na robu občine. [[Slika:La Borsa 25.7.04.JPG|300px|thumb|Poslopje tržaške borze, danes sedež Trgovinske zbornice]] Oblast v mestu so prevzeli [[Jugoslavija|Jugoslovani.]] Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so "Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij številnih vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, a tudi [[Slovenci|Slovencev]], ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije (med njimi je treba omeniti zloglasno taborišče v [[Borovnica|Borovnici]])."<ref>http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm</ref> Pod pritiskom zahodnih zaveznikov je Jugoslovanska armada morala zapustiti Trst 12. junija 1945. Po njihovem odhodu je italijanska stran, tudi njihovo odporniško gibanje, začela z veliko propagando o domnevnih fojbah, v katerih naj bi končalo najprej 600 Italijanov in nekaj novozelandskih vojakov, vendar ko so angleške inženirske enote očistile tako imenovano [[Bazovica|Bazoviško fojbo]], so iz nje potegnile le 13 trupel, od tega 7 protifašistov, žrtev italijanskega kolaboracionizma, 5 trupel nemških vojakov, nekaj konjskih kadavrov in ostankov vozov, ter truplo vojnega zločinca Maria Fabiana, pomočnika Gaetana Collottija<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gaetano_collotti|title=Tržaška zver Gaetano Collotti|date=|accessdate=|website=ISSUU|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki ga je vojaško sodišče kot edinega obsodilo na smrt, pa ga domačini niso hoteli pokopati na svojem pokopališču.<ref>{{Navedi knjigo|title=|last=Ivančič|first=Miloš|publisher=|year=|isbn=978-961-6681-64-3|location=|page=|cobiss=299099648}}</ref> === Po drugi svetovni vojni === Po 40-dnevnem obdobju jugoslovanske ljudske oblasti v Trstu, ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so se morale jugoslovanske vojaške enote umakniti za t.i. [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Po sporazumu, ki je bil podpisan v [[Devin, Italija|Devinu]] 20. junija 1945, med angloameriško in jugoslovansko stranjo, je bila ponovno uvedena Julijska krajina. Z uveljavitvijo mirovne pogodbe je bilo septembra 1947 ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO) pod upravo zavezniških sil. {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Do avtohtonega slovenskega prebivalstva so bili skrajno nenaklonjeni, zato so v svojo policijo vključevali tudi bivše vojne zločince iz Mussolinijevega posebnega inšpektorata, v slovenske šole pa kot učitelje nameščali kolaboracionistične politične emigrante iz Slovenije. Razveljavili so vso pravno ureditev prejšnje jugoslovanske uprave in vrnili v prakso staro fašistično zakonodajo, kot na primer o poitalijančevanju slovenskih imen, začasno prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika, streljali na Slovence v Škednju, ki so demonstrirali za priključitev k Jugoslaviji in pri tem dva ubili, dvajset pa ranili, dovolili ponovne napade fašistov na slovenske kulturne domove, pri enem od teh je bila ubita tudi enajstletna Emilia Vrabec, omogočali delovanje starim fašističnim, ustaškim, četniškim in domobranskim organizacijam itd.<ref>{{Navedi knjigo|title=Fojba laži|last=|first=|publisher=|year=|isbn=978-961-6681-64-3|location=|page=|cobiss=299099648}}</ref> Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, Cona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, Cona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]], ni pa bila nikoli pravno urejena priključitev Cone A k Italiji, zato se je v Trstu ustanovilo novo gibanje za Samostojni Trst<ref>{{Navedi splet|url=https://triestelibera.one/|title=Trieste libera|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. == Zanimivosti Trsta == [[File:Rimsko gledalisce v Trstu.jpg|1000px|center|thumb|Rimsko gledališče pod gričem svetega Justa]] Iz [[starorimska civilizacija|rimske]] dobe je v mestu in okolici veliko ostankov, na primer dobro ohranjeno gledališče v središču. Na [[grič]]u [[Sveti Just (Trst)|Svetega Justa]] so ob [[grad San Giusto|gradu]] ostanki civilne [[bazilika (zgradba)|bazilike]] in druge izkopanine iz rimske dobe in prvih časov [[krščanstvo|krščanstva]], na katerih je bila zgrajena sedanja cerkev. V zadnjih letih je bil delno obnovljen [[staro mesto v Trstu|stari predel mesta]]. Pri tem so bila odkrita obsežna [[arheologija|arheološka]] najdišča, ki jih še raziskujejo. V tako imenovani Terezijanski četrti (zgrajena je bila za časa cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] z bonifikacijo tamkajšnjih solin) stojijo arhitektonsko zanimiva [[poslopje|poslopja]], večinoma iz 19. stoletja: [[Palača Tergesteo (Trst)|Tergesteo]], [[Palača Carciotti (Trst)|Palazzo Carciotti]], [[Palača Glavne pošte (Trst)|Glavna Pošta]], [[Palača Gopčevič]], [[Palača Vojaške bolnice (Trst)|Vojaška Bolnica]], [[Teatro Miela]], [[Civico Museo Sartorio]], [[Muzej Revoltella]] (osrednja tržaška galerija) in druge. [[Trg Unità (Trst)|Trg Edinost]] (bivši Piazza Grande oz. [[Veliki trg, Trst|Veliki Trg]]), ki je bil priča vsem večjim [[zgodovina|zgodovinskim]] dogodkom, saj se nahaja na [[obala|obali]], je prav tako obkrožen z zanimivimi [[palača]]mi. Razen [[Občinska palača (Trst)|Občinske palače]], so tukaj [[Lloydova palača (Trst)|Lloyd]], [[Vladna palača (Trst)|Vladna palača]], [[Palača Vanoli (Trst)|Vanoli]], [[palača Stratti (Trst)|palača Stratti]], [[palača Pitteri (Trst)|Pitteri]] in [[palača Modello (Trst)|Modello]]. [[Slika:Frontemare di Trieste.jpg|1000px|center|thumb|Pogled na mestno obalo s pomola Audace. Z leve proti desni:<br><br>• četrti pomol in nekdanja stavba pristajališča vodnih letal družbe [[Ivan Vidmar|S.I.S.A.]] (''idroscalo''), v ozadju grič Škorklja <br>• Hiša pristaniških delavcev (svetlo rumena)<br>• palača Aedes (rdeča, ob kanalu)<br>• kanal ob palači Aedes in štirih zaporednih temno rumenih poslopjih <br>• palača Carciotti (z zeleno kupolo) <br>• Hotel de la Ville <br>• poslopje in cerkev grške pravoslavne skupnosti <br>• hrbtni del Borzne palače <br>• hrbtni del gledališča Verdi (s temno streho) <br>• stranski del Vladne palače <br>• trg Unità, na dnu Občinska palača <br>• palači Pitteri in Vanoli <br>• Lloydova palača (stran na trgu in nato pročelje z glavnimi vhodi na obrežju).]] Veliko zanimivosti je tudi v neposredni okolici mesta, med katerimi je grad [[Grad Miramare|Miramar]] ({{jezik-it|Castello di Miramare}}), zgrajen konec 19. stoletja v [[romantika|romantičnem]] slogu za [[Maksimilijan I. Mehiški|avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana]] in njegovo ženo [[Šarlota Belgijska|Šarloto Belgijsko]]. V njegovi bližini je [[Mednarodno središče Abdusa Salama za teoretično fiziko]], ki deluje pod okriljem [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] in [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|IAEA]], kjer je tudi sedež enega od odsekov [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]]. V Trstu je osrednji sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta ([[SLORI]]). Kot posebno tehnično zanimivost velja omeniti tudi [[Openski tramvaj]], ki povezuje [[Oberdankov trg]] (''Piazza Oberdan'') v centru Trsta in [[Opčine]]. == Kultura == [[Slika:Trieste-Canal Grande-DSCF1497.JPG|right|250px|thumb|Trst, kanal proti morju]] Ob koncu 19. stoletja je bil Trst živahno [[kozmopolitansko mesto]], v katerem so se prepletale [[Slovenija|slovenska]], [[italija]]nska in [[Nemčija|nemška]] [[kultura]], in je navdihovalo [[pisatelj]]e, [[pesnik]]e in [[umetnik]]e, kot so bili [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Cankar]], [[Dragotin Kette]], [[Igo Gruden]], [[Italo Svevo]], [[Umberto Saba]], [[Matthaeus Pertsch]], [[Rainer Maria Rilke]], [[James Joyce]], [[Richard Francis Burton]]. == Trst in Slovenci == {{glej|Slovenska manjšina v Italiji}} Najstarejša »priča« slovenskega [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Trstu je [[arhiv]] [[Benediktinci|benediktincev]] pri cerkvi Svetih mučencev ([[1114]]-[[1738]]), iz katerega je razvidna navzočnost Slovencev v velikem številu, bodisi v mestni okolici, kot v centru. V Štivanski cerkvi pri Trstu pa so odkrili rokopise, ki so nastali med 8. in 10. stoletjem, v katerih so zabeležena imena slovanskih knezov [[Pribina|Pribine]] in [[Kocelj|Koclja]]. Iz študij [[Pavle Merkù|Pavla Merkuja]] se da razbrati, da je še v 15. stoletju približno tretjina Tržačanov bila slovenskega porekla, oziroma slovensko govoreča. Ostali dve tretjini sta italijansko-beneška in tržaško-[[furlanščina|furlanska]] (t. i. »tergestinsko narečje«, ki je dokončno izginilo v prvi polovici 19. stoletja). To razmerje se je ohranilo vse do poznega 18. stoletja. Pestra jezikovna struktura prebivalstva je opisana v poročilu namenjenemu cesarici Mariji Terezijil, ki ga je napisal Nikolaus von Hamilton, intendant tržaškega okrožja med letoma 1749 in 1768: {{citatni blok|»... v Trstu so prebivalci treh različnih jezikov, italijanskega, tržaškega in slovenskega. Posebnega tržaškega jezika, ki ga rabi preprosto ljudstvo, Italijani ne razumejo. Mnogi prebivalci v mestu in vsi v okolici govorijo le slovensko.«<ref>Volpi-Lisjak Bruno, Tržaško morje - prezrti del zgodovine Slovencev, Libris, Koper - 2010 ISBN 978-961-6618-24-3</ref>}} Šele uvedba proste luke in [[ekonomija|ekonomski]] razmah, ki ji je sledil, sta spremenila razmerje med [[etnična skupina|etničnimi skupinami]] v mestu. Leta 1848 je [[Pietro Kandler]], hoteč poudariti italijanski značaj Trsta, ugotovil: {{citatni blok|»V mestu je preko 50 tisoč italijansko govorečih ljudi, na podeželju preko 3 tisoč, kjer je 14 tisoč slovensko govorečih; vsega skupaj je v občini 21 tisoč Slovencev proti več kot 53 tisoč Italijanov.«<ref>Sulla nazionalita' del popolo di Trieste, »L'Istria«. III, str. 176</ref>}} {{bar box |width = 380px |float = left |title = Sestava prebivalstva po popisu iz leta 1910 |titlebar = #ddd |bars = {{bar percent|italijansko govoreči (118.959)|green|51.9}} {{bar percent|slovensko govoreči (56.916)|blue|24.8}} {{bar percent|nemško govoreči (11.856)|darkred|5.1}} {{bar percent|druge narodnosti (3.182)|darkviolet|1.4}} {{bar percent|tujci (38.597)(|grey|16.8}} |caption = }}V ocenah Kandlerja so furlansko govoreči pripisani Italijanom, kar je od tedaj postala navada. Avstrijski podatki sicer tega razmerja ne omenjajo, poudarjajo pa seveda prisotnost nemško govorečega prebivalstva. Po [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] [[popis]]u iz leta 1910 je v Trstu živelo 52 % [[Italijani|Italijanov]], 25 % [[Slovenci|Slovencev]], 5 % [[Nemci|Nemcev]], 1 % drugih [[narod]]ov ([[Srbi|Srbov]]/[[Hrvati|Hrvatov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Ukrajinci|Rutencev]], [[Romuni|Romunov]] in [[Madžari|Madžarov]]) ter 17 % tujih državljanov. Omeniti je treba, da je bil popis izveden na podlagi pogovornega jezika prebivalstva (''Staatsangehoerige nach der Umgangssprache'') in [[državljanstvo|državljanstva]] (''Staatsfremde''), zato je pomemben podatek o "drugih" prebivalcih. Kar 23 % prebivalstva ni govorilo ne [[slovenščina|slovensko]] ne [[italijanščina|italijansko]], pač pa 5,22 % [[nemščina|nemško]], 1,06 % [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], 0,34 % "drugače" ([[češčina|češko]], [[poljščina|poljsko]], [[rusinščina|rusinsko]], [[romunščina|romunsko]] in [[madžarščina|madžarsko]]) in kar 16,99 % je bilo tujih državljanov. Za tuje državljane so seveda smatrani ljudje, ki niso pripadali [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], zato kljub številnosti niso tako podrobno našteti kot omenjeni "drugi". Iz podatkov o [[religija|religiji]] prebivalstva lahko ugibamo, da so to bili v dobri meri [[Grki]] (1.956 [[pravoslavje|pravoslavnih]] in 66 [[grška katoliška cerkev|grškokatoliških]]) in [[Britanci]] (2.606 raznih [[protestantizem|protestantov]]). [[File:Trgovska 2014 05 15 Paint.JPG|thumb|Napis pred vhodom Tehničnega zavoda "Žiga Zois" v Trstu]][[File:Segnaletica multilingue.JPG|thumb|Dvojezični cestni smerokazi v okolici Trsta]] [[File:Carta identita prov Trieste.jpg|thumb|Dvojezična osebna izkaznica.]] Za popoln pregled narodnostnih manjšin je treba tudi upoštevati [[Judje|Jude]], ki so bili v Trstu prisotni v znatnem številu (5.498 oseb), a jih ta statistika omenja samo v zvezi z religijo, saj je bil njihov pogovorni jezik večinoma italijanski.Čeprav je imela v Avstro-Ogrski slovenščina status notranjega uradnega jezika, pa je bila njena raba v Trstu vseskozi zelo omejena, saj so avtonomno tržaško občino vodili italijanski nacionalisti (Nacionalnoliberalna stranka), ki so na številne načine omejevali in celo preganjali rabo slovenskega jezika v mestu in bližnji okolici. [[File:Vladimir Bartol.jpg|thumb|right|300px|V Trstu rojeni slovenski pisatelj <center>[[Vladimir Bartol]]]] '''<u>Pogovorni jezik po posameznih delih Trsta ob popisu 1910</u>''':<ref>Spezialortsrepertorium der Oesterreichischen Laender. VII. Oesterreichisch-Illyrisches Kuestenland. Wien, 1918, Verlag der K.K. Hof- und Staatsdruckerei</ref> {| class="wikitable" |- ! ! width="14 %" | Italijanski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Slovenski ! width="10 %" | % ! width="14 %" | Drugi ! width="10 %" | % |- ! colspan="7" | Trst mesto |- | [[Sveti Vid, Trst|Sveti Vid]] | 12.542 | 58,27 | 3.044 | 14,14 | 5.937 | 27,58 |- | Staro mesto | 11.797 | 60,53 | 795 | 4,08 | 6.896 | 35,39 |- | Novo mesto | 11.815 | 49,65 | 4.501 | 18,91 | 7.482 | 31,44 |- | Nova Mitnica | 15.352 | 59,46 | 3.100 | 12,01 | 7.366 | 28,53 |- | Stara Mitnica | 28.589 | 66,69 | 3.495 | 8,15 | 10.783 | 25,15 |- | [[Sveti Jakob, Trst|Sveti Jakob]] | 15.290 | 60,90 | 4,749 | 18,92 | 5.068 | 20,19 |- ! colspan="7" | Tržaška predmestja |- | [[Barkovlje]] | 458 | 16,22 | 2,081 | 73,72 | 284 | 10,06 |- | Kadinj | 3.380 | 63,17 | 942 | 17,60 | 1.029 | 10,23 |- | Zgornja Čarbola | 3.492 | 55.47 | 1.444 | 22,94 | 1.359 | 21,59 |- | Kolonja | 541 | 30,53 | 943 | 53,22 | 288 | 16,25 |- | Greta | 1.425 | 43,33 | 1.522 | 46,28 | 342 | 10,40 |- | Vrdela | 2.701 | 32,36 | 4.835 | 57,93 | 811 | 9,72 |- | [[Lonjer]] | 30 | 3,36 | 842 | 94,29 | 21 | 2,35 |- | Rojan | 934 | 25,60 | 2.367 | 64,88 | 347 | 9,51 |- | [[Rocol]] | 3.259 | 46,13 | 2.679 | 37,92 | 1.127 | 15,95 |- | Sv. M. Mag. Sp. | 627 | 17,66 | 2.690 | 75,77 | 233 | 6,56 |- | Sv. M. Mag. Zg. | 1.761 | 37,86 | 2.301 | 49,47 | 589 | 12,66 |- | Škorklja | 2.652 | 40,86 | 2.502 | 38,55 | 1.337 | 20,60 |- | [[Škedenj (Trst)|Škedenj]] | 1.431 | 26,64 | 3.211 | 59,77 | 730 | 13.59 |- ! colspan="7" | Tržaška okolica |- | [[Bane, Trst|Bane]] | 25 | 10,64 | 210 | 89,36 | 0 | 0 |- | [[Bazovica]] | 16 | 1,83 | 851 | 97,59 | 5 | 0,57 |- | [[Kontovel]] | 44 | 4,39 | 954 | 95,11 | 5 | 0,50 |- | [[Grpeč]] | 4 | 0,95 | 418 | 99,05 | 0 | 0 |- | [[Lipica]] (1) | 0 | 0 | 83 | 89,25 | 10 | 10,75 |- | [[Miramar]] | 9 | 12,68 | 22 | 30,99 | 40 | 56,34 |- | [[Opčine]] | 159 | 7,34 | 1.929 | 89,02 | 79 | 3,65 |- | [[Padriče]] | 0 | 0 | 293 | 97,34 | 8 | 2,66 |- | [[Prosek, Italija|Prosek]] | 84 | 6,80 | 1.139 | 92,15 | 13 | 1,05 |- | [[Križ, Trst|Križ]] | 180 | 10,12 | 1.526 | 85,83 | 72 | 4,05 |- | [[Trebče, Trst|Trebče]] | 17 | 2,15 | 774 | 97,73 | 1 | 0,13 |- ! Skupno ! 118.614 ! 52,23 ! 56.242 ! 24,76 ! 52.262 ! 23,01 |- |} (1) Danes v Sloveniji ---- Stanje se je še bolj poslabšalo, ko je po prvi svetovni vojni Trst bil dodeljen Italiji, saj je fašistični režim skušal na vse načine, tudi z nasilnimi dejanji, zbrisati prisotnost kakršnekoli sled slovenske prisotnosti. Tudi po padcu fašističnega režima in po drugi svetovni vojni so nacionalistični krogi italijanske buržoazije še vedno skušali omejiti socialni razvoj slovenskega prebivalstva, tudi v kratkem obdobju, ko je mesto pod zavezniško vojaško upravo (1945-1954); odnos, ki so ga izkazovali nacionalistični italijanski krogi do slovenskega prebivalstva je najbolje opisan v poročilu, ki ga je leta 1948 napisal britanski politični svetovalec: {{citatni blok|»Omejeni tržaški politični voditelji so se s svojim šovinističnim pogledom na stvari vedli, kot da bi bila cona A že priključena Italiji,...«}} Njihove zahteve so bile usmerjene proti vsakemu ukrepu, ki bi bil kakorkoli ugoden za Slovence. Ta negativen odnos izhaja tudi iz nekega angleškega dokumenta<ref>PRO, FO 371/78626/R158; FO, 371/72498/R 8601 (Milica Kacin Wohinc, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji - Nova Revija - Ljubljana, 2000 - ISBN 961-6352-11-3)</ref>: {{citatni blok|»Italijani so bili dolgo vajeni gledati na Slovence skoraj kot na podljudi. Njihov odnos je mogoče primerjati s tistim, ki ga imajo južnjaki v Ameriki do črncev«}} Danes so se razmere izboljšale, Slovencem v Trstu italijanska država vsaj načeloma in zakonsko jamči možnost uporabe slovenskega jezika v javnih ustanovah in v javnem obveznem šolstvu. == Fotogalerija == <gallery mode="packed"> Slika:CastelloMiramare.jpg|Grad Miramar Slika:San Giusto 09.jpg| Stolnica svetega Justa Slika:Trieste-CityHall.jpg|Mestna hiša Slika:Trieste Canal-Grande.jpg|Kanal Grande Slika:Trieste - Faro della Vittoria 006.jpg|Svetilnik zmage Slika:Trieste tram 407.JPG|[[Openski tramvaj]] </gallery> ===Trst nekoč=== <gallery mode="packed"> Slika:Mesto_Trst-Valvasor-2.jpg|Trst v 17. stoletju, po Valvasorju Slika:Trieste intorno a 1880. Chiesa S. Giusto.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, stolnica sv. Judta Slika:Trieste intorno a 1880. della Chiesa degli Armeni.jpg|<center>Pogled na Trst z griča sv. Justa okoli leta 1880 Slika:Triest_1885.jpg|Tržaško pristanišče leta 1885 Slika:Trst Veliki trg oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trieste intorno a 1880. Piazza Grande.jpg|Trst okoli leta 1880, gledališče Slika:Trieste Trst oko 1880. Pazza della Borsa con la statua di Carlo VI..jpg|Pročelje zgradbe na Borznem trgu (1880) Slika:Trieste intorno a 1880. Il Targesteo.jpg|<center>Trst okoli leta 1880, Spomenik [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]] Slika:Trst Arsenal oko 1880..jpg|Trst okoli leta 1880 Slika:Trst svjetionik oko 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, stari svetilnik v Trstu Slika:Trieste intorno a 1880..jpg|<center>Trst okoli leta 1880, pristanišče Slika:Trieste Trst 1880. Magazzini della Strada Ferrata.jpg|Trst okoli leta 1880, pristaniško skladišče Slika:Trst oko 1880. javni park.jpg|Trst okoli leta 1880, Mestni park </gallery> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Bufon, Milan; Kalc, Aleksej ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, Prva knjigaː Tržaška pokrajina'', Založništvo tržaškega tiska d.d., Trst, 1990. {{COBISS|ID=6336261}} * {{navedi knjigo |author=Volpi-Lisjak, Bruno |year=2010 |title=Tržaško morje : kraška obala, mesto in vasi : prezrti del zgodovine Slovencev |publisher=Koper : Libris |isbn=978-961-6618-24-3 |cobiss=249923840 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik|publisher=Koper : Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Glej tudi == * [[Kleine Berlin]] * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Julijska medobčinska zveza]] * [[Furlanija-Julijska krajina]] == Zunanje povezave == * [http://sites.google.com/site/triestepratica/ Trst - fotografske vodnik - (v italijanščini) (pdf)] {{Wikislovar}} {{Zbirka|Category:Trieste|Trst}} {{Province of Trieste}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Zgodovinske pokrajine Slovenije]] [[Kategorija:Upravna delitev Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Trst|*]] [[Kategorija:Obalna mesta]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] d9hhn2qrj19utsjrnoq9gy55vxaajk4 Divaška jama 0 9036 5724204 4514622 2022-07-26T16:42:20Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Divaška jama|photo=2Vhodna dvorana.jpg|caption=Vhodna dvorana|map=Slovenija|location=[[Divača]], {{SLO}}|discovery=1884, [[Gregor Žiberna]]|length=700 m|depth=76 m (pri ogledu)}} '''Divaška jama''' je dolga 700 m in ima več kot 1500 m poti. Pri ogledu jame se spustimo do globine 76 m. V njej najdemo razne stalagmite, sigaste kope, ciprese, številne zavese in sveče. V njej se nahaja tudi tako imenovana Zakladnica z mnogimi belo-rdečimi zavesami ter helektitnimi izrastki in velikimi kristali. Jamo je leta 1884 odkril [[Gregor Žiberna]]. == Glej tudi == *[[Seznam kraških jam v Sloveniji]] == Viri == * Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, (Primorske novice, Uradne objave, št. 13/92) ==Zunanje povezave== * http://www.divaska-jama.info/Divaska_jama/divaska-jama.htm {{Geopedia|L3255_F741_vF_b4_x418630_y59530_s15}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] 7fj9xcugj918txgh1kgmnh3gkj7fupv Miha Škerbinc - Barbo 0 13710 5724320 5686693 2022-07-27T06:58:42Z Sporti 5955 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Miha Škerbinc - Barbo |lived= |image=<!-- WD --> |caption=Miha Škerbinc 2021 |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands=[[1. brigada SV|1. brigada]] |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Miha Škerbinc - Barbo''', [[slovenci|slovenski]] [[častnik]], * [[6. junij]] [[1965]], [[Maribor]]. [[Brigadir]] Škerbinc je bil poveljnik [[1. brigada SV|1. brigade SV]] v letih 2012−2014, decembra 2014 je bil imenovan za namestnika direktorja oddelka za vojaško načrtovanje in vojaško politiko vojaškega odbora zavezništva [[NATO]].<ref name="#1">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/sloveniji-eden-najvisjih-polozajev-v-natu/353691 |title=Sloveniji eden najvišjih položajev v Natu |accessdate=16. decembra 2014 |date=15. december 2014 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> [[Brigadir]] Škerbinc je bil poveljnik [[1. brigada SV|1. brigade SV]] v letih 2012−2014, decembra 2014 je bil imenovan za namestnika direktorja oddelka za vojaško načrtovanje in vojaško politiko vojaškega odbora zavezništva [[NATO]].<ref name="#1"/> Kot poveljnik poveljstva sil SV je bil 15. maja 2021 povišan v generalmajorja SV. == Vojaška kariera == * poveljnik poveljstva sil SV (2018-19 in 2020-) *namestnik direktorja oddelka za vojaško načrtovanje in vojaško politiko vojaškega odbora zavezništva [[NATO]] (2015−2018) * poveljnik [[1. brigada SV|1. brigade SV]] (2012-2014) * poveljnik [[10. motorizirani bataljon SV|10. motoriziranega bataljona SV]] (2006 - ) * poveljnik [[20. motorizirani bataljon SV|20. motoriziranega bataljona SV]] (29. julij 2004 - ) * ? ???? * [[častnik]] mirovne misije [[Organizacija združenih narodov|OZN]] [[UNTSO]] (2001) * izvršilni [[častnik]] [[10. motorizirani bataljon SV|10. motoriziranega bataljona SV]]. == Odlikovanja in priznanja == * [[medalja generala Franca Rozmana Staneta]]: 7. oktober 2011<ref>[http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-vojasnici-franca-rozmana-staneta/ Slovenskavojska.si - Slovesno v Vojašnici Franca Rozmana – Staneta]</ref> == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam častnikov Slovenske vojske]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Miha Škerbinc}} {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Škerbinc - Barbo, Miha}} [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci medalje Franca Rozmana Staneta]] kv8cqd7hpyqvjtnqt6rj0lswpsm0kxb 5724321 5724320 2022-07-27T06:59:02Z Sporti 5955 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Miha Škerbinc - Barbo |lived= |image=<!-- WD --> |caption=Miha Škerbinc leta 2021 |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor]] |unit= |commands=[[1. brigada SV|1. brigada]] |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Miha Škerbinc - Barbo''', [[slovenci|slovenski]] [[častnik]], * [[6. junij]] [[1965]], [[Maribor]]. [[Brigadir]] Škerbinc je bil poveljnik [[1. brigada SV|1. brigade SV]] v letih 2012−2014, decembra 2014 je bil imenovan za namestnika direktorja oddelka za vojaško načrtovanje in vojaško politiko vojaškega odbora zavezništva [[NATO]].<ref name="#1">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/sloveniji-eden-najvisjih-polozajev-v-natu/353691 |title=Sloveniji eden najvišjih položajev v Natu |accessdate=16. decembra 2014 |date=15. december 2014 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> [[Brigadir]] Škerbinc je bil poveljnik [[1. brigada SV|1. brigade SV]] v letih 2012−2014, decembra 2014 je bil imenovan za namestnika direktorja oddelka za vojaško načrtovanje in vojaško politiko vojaškega odbora zavezništva [[NATO]].<ref name="#1"/> Kot poveljnik poveljstva sil SV je bil 15. maja 2021 povišan v generalmajorja SV. == Vojaška kariera == * poveljnik poveljstva sil SV (2018-19 in 2020-) *namestnik direktorja oddelka za vojaško načrtovanje in vojaško politiko vojaškega odbora zavezništva [[NATO]] (2015−2018) * poveljnik [[1. brigada SV|1. brigade SV]] (2012-2014) * poveljnik [[10. motorizirani bataljon SV|10. motoriziranega bataljona SV]] (2006 - ) * poveljnik [[20. motorizirani bataljon SV|20. motoriziranega bataljona SV]] (29. julij 2004 - ) * ? ???? * [[častnik]] mirovne misije [[Organizacija združenih narodov|OZN]] [[UNTSO]] (2001) * izvršilni [[častnik]] [[10. motorizirani bataljon SV|10. motoriziranega bataljona SV]]. == Odlikovanja in priznanja == * [[medalja generala Franca Rozmana Staneta]]: 7. oktober 2011<ref>[http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-vojasnici-franca-rozmana-staneta/ Slovenskavojska.si - Slovesno v Vojašnici Franca Rozmana – Staneta]</ref> == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam častnikov Slovenske vojske]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Miha Škerbinc}} {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Škerbinc - Barbo, Miha}} [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci medalje Franca Rozmana Staneta]] 9b6unwyxhisek8xllxp9hydfbrqw6kd Karl Marx 0 16783 5724126 5722232 2022-07-26T14:01:02Z Zm05gamer 180058 razširitev wikitext text/x-wiki {{Infobox Philosopher | <!-- Scroll down to edit this page --> <!-- Philosopher Category --> region = Zahodna filozofija| era = [[Filozofija 19. stoletja]] | color = #B0C4DE | <!-- Image and Caption --> image_name = <!--WD-->| image_caption = Karl Marx leta 1875| <!-- Information --> name = Karl Heinrich Marx | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = <!--W--> | death_place = <!--WD--> | nationality = {{flagicon|GER}} [[Nemci|Nemec]] | school_tradition = mlado [[heglijanstvo]], [[marksizem]] | main_interests = [[politika]], [[ekonomija]], [[filozofija]], [[sociologija]] | influences = [[Immanuel Kant|Kant]], [[Epikur]], [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Ludwig Feuerbach|Feuerbach]], [[Max Stirner|Stirner]], [[Adam Smith|Smith]], [[David Ricardo|Ricardo]], [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], [[Charles Fourier|Fourier]], [[Auguste Comte|Comte]] | influenced = [[Bakunin]], [[Rosa Luxemburg|Luxemburg]], [[Lenin]], [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]], [[Lev Trocki|Trocki]], [[Mao Zedong|Mao]], [[Fidel Castro|Castro]], [[Che Guevara|Guevara]], [[György Lukács|Lukács]], [[Antonio Gramsci|Gramsci]], [[Hannah Arendt|Arendt]], [[Jean-Paul Sartre|Sartre]], [[Simone de Beauvoir|de Beauvoir]], [[Jean-François Lyotard|Lyotard]], [[Michel Foucault|Foucault]], [[Guy Debord|Debord]], [[Frankfurtska šola]], [[Antonio Negri|Negri]], [[Kim Il-sung|Kim]], [[Manabendra Nath Roy|Roy]] <small> in še mnogo več [[Marksist|marksistov]]</small> | notable_ideas = [[razredni boj]], [[politična revolucija]], [[prva internacionala]], »''[[Religija je opij ljudstva]]''« }} '''Karl Heinrich Marx''' [kár(ə)l márks], nem. [ˈkaɐ̯l ˈmaɐ̯ks], [[Nemci|nemški]] [[filozof]], politični teoretik, [[pisatelj]], [[ekonomist]] in [[publicist]], * [[5. maj]] [[1818]], [[Trier]], [[Nemčija]], † [[14. marec]] [[1883]], [[London]], [[Anglija|Velika Britanija]]. Marxovi najbolj znani deli sta [[Komunistični manifest]] iz leta 1848 in [[Kapital (knjiga)|Das Kapital]] (1867–1883) v štirih delih. Marxova politična in filozofska misel je imela ogromen vpliv na kasnejšo intelektualno, gospodarsko in politično zgodovino. Njegovo ime je bilo uporabljeno kot pridevnik, samostalnik in šola družbene teorije. Marx, rojen v [[Trier|Trierju]] v [[Nemčija|Nemčiji]], je študiral pravo in filozofijo na univerzah v [[Bonn|Bonnu]] in [[Berlin|Berlinu]]. Leta 1843 se je poročil z nemško gledališko kritičarko in politično aktivistko [[Jenny von Westphalen]]. Marx je zaradi svojih političnih objav ostal brez državljanstva in je posledično desetletja živel v izgnanstvu z ženo in otroci v [[London|Londonu]], kjer je nadaljeval z razvojem svojih misli v sodelovanju z nemškim filozofom [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]]. Marxove kritične teorije o družbi, ekonomiji in politiki, ki jih skupaj razumemo kot [[marksizem]], trdijo, da se človeška družba razvija skozi razredni konflikt. V [[Kapitalizem|kapitalističnem]] načinu proizvodnje se to kaže v konfliktu med vladajočimi razredi (znanimi kot buržoazija), ki nadzorujejo sredstva za proizvodnjo, in delavskimi razredi (znanimi kot proletariat), ki ta sredstva omogočajo s prodajo svoje delovne sile v povrnitev plače. Z uporabo kritičnega pristopa, znanega kot zgodovinski materializem, je Marx napovedal, da kapitalizem proizvaja notranje napetosti kot prejšnji družbenoekonomski sistemi in da bodo te vodile v njegovo samouničenje in zamenjavo z novim sistemom, znanim kot [[Socializem|socialistični]] način proizvodnje. Za Marxa bi razredni antagonizmi v kapitalizmu – deloma zaradi njegove nestabilnosti in narave, nagnjene k krizam – povzročili razvoj razredne zavesti delavskega razreda, kar bi vodilo v njihovo osvojitev politične moči in sčasoma do vzpostavitve brezrazredne, [[Komunizem|komunistične družbe]], sestavljene iz svobodnega združevanja proizvajalcev. Marx se je dejavno zavzemal za njegovo uveljavitev in trdil, da bi moral delavski razred izvesti organizirano proletarsko revolucionarno akcijo, da bi strmoglavil kapitalizem in prinesel družbeno-ekonomsko emancipacijo. Marx je bil opisan kot ena najvplivnejših osebnosti v človeški zgodovini, njegovo delo pa je bilo hkrati pohvaljeno in kritizirano. Njegovo delo na področju ekonomije je postavilo osnovo za nekatere trenutne teorije o delu in njegovem odnosu do kapitala.<ref>[[Roberto Mangabeira Unger]]. ''Free Trade Reimagined: The World Division of Labor and the Method of Economics''. Princeton: Princeton University Press, 2007.</ref><ref>John Hicks, "Capital Controversies: Ancient and Modern." ''The American Economic Review'' 64.2 (May 1974) p. 307: "The greatest economists, Smith or Marx or Keynes, have changed the course of history&nbsp;..."</ref><ref>[[Joseph Schumpeter]] Ten Great Economists: From Marx to Keynes. Volume 26 of Unwin University books. Edition 4, Taylor & Francis Group, 1952 {{ISBN|0-415-11078-5|978-0-415-11078-5}}</ref> Marxovo delo je vplivalo na številne intelektualce, delavske sindikate, umetnike in politične stranke po vsem svetu, pri čemer so mnogi spreminjali ali prilagajali njegove ideje. Marxa običajno opisujejo kot enega glavnih arhitektov sodobne družbene znanosti.<ref>{{cite web|url=http://www-personal.umd.umich.edu/~delittle/Marxism%20and%20Method%203.htm|title=Marxism and Method|last=Little|first=Daniel|access-date=10 December 2017|url-status=live|archive-date=10 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171210095117/http://www-personal.umd.umich.edu/~delittle/Marxism%20and%20Method%203.htm}}</ref><ref>{{Cite book|title=Stanford Encyclopaedia of Philosophy|chapter-url=https://plato.stanford.edu/archives/win2017/entries/weber/|chapter=Max Weber|last=Kim|first=Sung Ho|year=2017|editor-last=Zalta|editor-first=Edward N.|publisher=Metaphysics Research Lab, Stanford University|access-date=10 December 2017|quote=Max Weber is known as a principal architect of modern social science along with Karl Marx and Emil Durkheim.|archive-url=https://web.archive.org/web/20190318101547/https://plato.stanford.edu/archives/win2017/entries/weber/|archive-date=18 March 2019|url-status=live}}</ref>    == Življenjepis == === Zgodnja leta === [[Slika:Trier BW 2014-06-21 11-11-49.jpg|levo|sličica|Marxova rojstna hiša v Trierju.]] Karl Heinrich Marx se je rodil 5. maja 1818 v hiši št. 664 na Brückengasse v [[Trier|Trierju]], mestu v provinci [[Ren]] v nekdanji [[Prusija|Kraljevini Prusiji]]. Bil je [[Judje|judovskega]] porekla ter tretji od devetih bratov in sester, sin očeta Herschela Mordechaia in mame Henriette Pressburg.<ref>{{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|p=7}}; {{harvnb|Wheen|2001|pp=8, 12}}; {{harvnb|McLellan|2006|p=1}}.</ref> O otroštvu Karla Marxa je malo znanega.<ref>{{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|p=12}}; {{harvnb|Wheen|2001|p=13}}.</ref> Po smrti svojega brata Moritza leta 1819 je Karl postal najstarejši sin v družini.<ref>{{harvnb|McLellan|2006|p=7}}.</ref> Leta 1824 je bil krščen, tako kot ostali njegovi bratje in sestre, Sophie, Hermann, Henriette, Loussie, Emille in Karoline. Marx je bil zelo navezan na svojega očeta Heinricha. Nikoli se ni naveličal govoriti o njem in je vedno nosil s seboj njegovo fotografijo, zato ga je njegova smrt še toliko bolj prizadela. Šolal se je doma, dokler se ni leta 1830 vpisal na inštitut v Trierju, kjer je bil njegov učitelj Hugo Wyttenbach, kateri je bil hkrati tudi zvesti prijatelj njegovega očeta. Wyttenbach je za profesorje zaposlil številne liberalne humaniste, kar je zelo razjezilo vlado. Policija je leta 1832 vdrla na inštitut, ko je odkrila, da študentom delijo literaturo, ki podpira [[liberalizem]]. To je oblast štela za kaznivo dejanje, zato so oblasti uvedle reforme in zamenjale večino osebja. Oktobra 1835 je Marx, ki je bil takrat star sedemnajst let, odšel na univerzo v [[Bonn|Bonnu]], kjer je nameraval študirati [[Filozofija|filozofijo]] in [[Književnost|literaturo]], vendar je njegov oče vztrajal, da naj študira [[pravo]].<ref>{{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|pp=15–16}}; {{harvnb|Wheen|2001|p=14}}; {{harvnb|McLellan|2006|p=13}}.</ref> Marx je zagovarjal radikalni deizem in idejo o napredku kot pot do svobode in popolnosti v svojih zgodnjih spisih, kot je "[[Razmišljanje najstnika o izbiri poklica]]" in "[[Zveza vernikov v Kristusa po Janezu]]", ki prikazuje njene temelje in bistvo, pa tudi njeno absolutno nujnost in njene učinke. Ko je dopolnil 18 let, se mu je uspelo izogniti služenju [[Vojaški rok|vojaškega roka]], saj se sam počutil preveč šibkega za to obveznost. Marxa ni zanimal študij prava in zaradi slabih ocen se je bil prisiljen prepisati na akademsko usmerjeno Univerzo v [[Berlin|Berlinu]], kjer je njegov študij prava postal manj pomemben pri poti v filozofijo in [[Zgodovina|zgodovino]].<ref>{{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|p=22}}; {{harvnb|Wheen|2001|pp=16–17}}; {{harvnb|McLellan|2006|p=14}}.</ref> === Hegelinjanstvo in zgodnji aktivizem === [[Slika:Jenny von Westphalen-1.jpg|levo|sličica|256x256_pik|Jenny von Westphalen, žena Karla Marxa.]] Leta 1836 se je Marx zaročil z [[Jenny von Westphalen]], baronico iz pruskega vladajočega razreda, ki je prekinila zaroko z mladim aristokratskim praporščakom, z namenom, da bi se poročila z Marxom. V njunem končnem zakonu ni bilo takrat prevladujočih družbenih konvencij, saj je poroka med hčerko plemiškega porekla in moškim judovskega porekla, pa tudi med posamezniki, ki so pripadali srednjemu oziroma višjemu srednjemu sloju (aristokraciji), predstavljala velike težave. Te težave je zmanjšalo Marxovo prijateljstvo z Jennynim očetom, baronom [[Ludwig von Westphalen|Ludwigom von Westphalenom]], liberalno mislečim aristokratom. Marx in Jenny sta se sedem let kasneje poročila v cerkvi San Pablo v [[Bad Kreuznach|Bad Kreuznachu]], 19. junija 1843.<ref>{{harvnb|Fedoseyev|1973|p=23}}; {{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|pp=23–30}}; {{harvnb|Wheen|2001|pp=16–21, 33}}; {{harvnb|McLellan|2006|pp=15, 20}}.</ref> Marx se je zelo zanimal za delo nemškega filozofa [[G. W. F. Hegl|G. W. F. Hegla]], o čigar idejah se je takrat veliko razpravljalo v evropskih filozofskih krogih. Marx se je skupino radikalnih mislecev, znanih kot mladoheglovci, ki so veliko razpravljali o delih Ludwiga Feuerbacha in Bruna Bauerja. Tej misleci so se identificirali z liberalizmom in njihovo radikalno nasprotovanje pruskemu režimu jih je pripeljalo v nenehne obračune z oblastmi. Marx in njegovi misleci so bili kritični do Heglovih metafizičnih predpostavk, vendar so kljub temu sprejeli njegovo dialektično metodo z namenom kritiziranja družbe, politike in uveljavljene religije. Marx se je v tem času spoprijateljil z Bauerjem, ki je v njem zelo kmalu videl človeka, s katerim se je lahko posvetoval o vseh težavah časa, tudi o osebnih zadevah. V tem obdobju se je Marx osredotočil na svojo kritiko Hegla in nekaterih drugih mladoheglovcev.<ref>{{harvnb|Sperber|2013|pp=55–56}}.</ref> Marx je na lastno voljo pisal [[Leposlovje|leposlovna]] in [[Neleposlovje|neleposlovna]] dela.<ref>{{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|pp=38–45}}; {{harvnb|Wheen|2001|p=34}}; {{harvnb|McLellan|2006|pp=32–33, 37}}.</ref> Leta 1837 je dokončal novelo z naslovom [[Škorpijon in Feliks]]; drama z naslovom Oulanem in nekaj pesmi, od katerih nobena ni bila objavljena. Vendar je pisanje leposlovja kmalu opustil zaradi drugih dejavnosti, vključno z učenjem [[Angleščina|angleščine]] in [[Italijanščina|italijanščine]]. Poglobljeno se je ukvarjal s pisanjem svoje doktorine [[Razlika filozofije narave pri Demokritu in Epikurju]], ki jo je končal leta 1841, v letu, ki je za Marxa zaznamovalo prehod v odraslost.<ref>Karl Marx, "Economic and Philosophical Manuscripts of 1844" ''Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 3'' (International Publishers: New York, 1975) pp. 229–346.</ref> V njej je zagovarjal zlasti [[ateizem]] [[Epikur|Epikurja]], starodavnega filozofa in odkritega nasprotnika vere v boga ter je bil kot tak sporen, zlasti med konservativnimi profesorji na Univerzi v Berlinu, zato se je Marx odločil, da ga bo predstavil na bolj liberalni univerzi Jena, katere fakulteta mu je podelila doktorat. Od razmišljanja o akademski karieri se je Marx obrnil k [[Novinarstvo|novinarstvu]] in se leta 1842 preselil v mesto [[Köln]], kjer je začel pisati za radikalno revijo [[Rhenish Gazette]] (Rheinische Zeitung) in izražati svoje poglede na politiko, ki je postajala vse bolj socialistična. Njegovo prvo sodelovanje je bilo obramba svobode tiska in svobode trgovanja. V tem času je bil učenec profesorja Moritza "Mosesa" Hessa, ki je močno vplival na ustvarjanje njegove ideologijo. Hess je Marxa predstavil [[Friedrich Engels|Friedrichu Engelsu]], s katerim sta se tesno spoprijatelila. Kritiziral je evropske vlade in njihovo politiko, pa tudi liberalce in druge člane socialističnega gibanja, katerih ideje so se mu zdele neučinkovite ali popolnoma antisocialistične. Časopis je sčasoma pritegnil pozornost pruskih vladnih cenzorjev, ki so pregledali vse, da ne gre za potencialno uporniško gradivo, preden so ga lahko natisnili. Potem, ko je časopis objavil članek, v katerem je močno kritiziral monarhijo v Rusiji, je ruski car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]], zaveznik pruske monarhije, pozval k prepovedi revije. Pruska vlada je revijo ukinila leta 1843. Marx je za mladoheglovsko revijo [[Deutsche Jahrbücher]] napisal članek, v katerem je kritiziral cenzurna navodila, ki jih je izdal pruski kralj Friderik Viljem IV. Kmalu zatem so oblasti njegov članek cenzurirale in časopis je zaradi tega prenehal z delovanjem.{{sfn|Fedoseyev|1973|p=82}} Leta 1843 je Marx objavil delo [[Judovsko vprašanje]], v katerem je prikazal razlike med politično in človeško emancipacijo. Istega leta je objavil delo [[Kritika Heglove filozofije pravice]], kjer se je bolj temeljito ukvarjal z religijo in jo opisal kot »[[opij ljudstva]]«. Oba dela je dokončal malo pred odhodom iz Kölna. === Obdobje v Parizu === [[Slika:Marx+Family and Engels.jpg|sličica|306x306_pik|Marx skupaj z svojimi hčerkami in [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]].]] Po vladnem zaprtju Rhenish Gazette se je Marx pridružil novemu radikalnemu časopisu, francosko-nemške letopise, ki ga je doslej vodil nemški socialistični revolucionar [[Arnold Ruge]]. Časopis je imel sedež v [[Pariz|Parizu]] v [[Francija|Franciji]], kamor sta se Marx in njegova žena preselila oktobra 1843. Sprva sta živela skupaj z Rugejem in njegovo ženo na Rue Vaneau, a sta kmalu ugotovila, da tam prevladujejo težke življenjske razmere, zato so se po rojstvu njune hčerke preselili v [[Pariz]]. Tam je Marx bral dela francoskih socialistov [[Saint-Simon]], Cabet in Fourier, skupaj z deli angleških ekonomistov [[Adam Smith|Adama Smitha]] in [[David Ricardo|Davida Ricarda]].<ref>[[Karl Marx#Whe00|Wheen 2001]]. p. 92.</ref> V Parizu se je Marx 28. avgusta 1844 srečal z nemškim socialistom [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]] v Café de la Régence, potem ko se je začel zanimati za ideje, ki jih je Marx navedel v člankih, napisanih za Rhenish Gazette in Franco-German Annals. Čeprav sta se leta 1842 za kratek čas srečala v pisarnah Rhenish Gazette, sta v Parizu začela njuno prijateljstvo, ki je trajalo vse do konca njunega življenja. Engels je Marxu pokazal svojo nedavno izdano knjigo z naslovom [[Stanje delavskega razreda v Angliji]], kar je Marxa prepričalo, da bo delavski razred sredstvo in instrument zadnje revolucije v zgodovini. Kmalu sta Marx in Engels napisala kritiko filozofskih idej Marxovega starega prijatelja [[Bruno Bauer|Bruna Bauerja]], katerega delo [[Sveta družina (1845)|Sveta družina]] je izšlo leta 1845. Čeprav je bil Marx kritičen do Bauerja, so nanj vse bolj vplivale ideje drugih filozofov, kot sta [[Max Stirner]] in [[Ludwig Feuerbach]], vendar je sčasoma tudi on opustil feuerbachovski materializem.<ref>[[Karl Marx#Whe00|Wheen 2001]]. p. 93.</ref> Leta 1844 je Marx napisal [[Ekonomski in filozofski rokopisi]], delo, ki zajema številne teme in podrobno pojasnjuje njegov koncept odtujenega dela. Leto kasneje je Marx napisal [[Teze o Feuerbachu]], ki so najbolj znane po izjavi, da "filozofi niso storili nič drugega kot samo tolmačitli svet na različne načine, toda bistvo je, da ga preobrazimo.« To delo vsebuje Marxovo kritiko materializma (ker je kontemplativen), idealizma (ker reducira praktično na teoretično) in filozofije na splošno, za postavitev abstraktne realnosti na vrh fizičnega sveta. Tako je predstavil prvi pogled na Marxov zgodovinski materializem, argument, da sveta ne spreminjajo ideje, ampak ideje s fizičnim, materialnim in praktičnim delovanjem.<ref>[[Karl Marx#Whe00|Wheen 2001]]. p. 107.</ref> Po ukinitvi francosko-nemških letopisov je Marx začel pisati za takrat edini necenzurirani radikalni nemški časopis v Evropi, pariški Vorwärts!. Marx je še naprej izpopolnjeval svoje poglede na [[socializem]], ki so temeljile na Heglovskih in Feurbachovskih idejah dialektičnega materializma, obenem pa se je ukvarjal s kritiko raznih liberalcev in drugih socialistov, ki so bili takrat aktivni v Evropi.<ref>See Note 71 on p. 672 of the ''Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 6'' (International Publishers: New York, 1976).</ref>Toda leta 1845 se je francoska vlada po prejemu peticije pruskega kralja vlada strinjala z ukinitvijo Vorwärtsa! Hkrati pa je notranji minister F[[rançois Guizot]] izgnal Marxa iz Francije, temu pa je kmalu sledil še Engels. === Obdobje v Bruslju in komunistični manifest === [[Slika:Communist-manifesto.png|sličica|363x363_pik|Prva stran komunističnega manifesta, izdana leta 1848 v Nemčiji.]] Ker Marx ni mogel ostati v [[Francija|Franciji]] ali se preseliti v [[Nemčija|Nemčijo]], se je odločil preseliti se v [[Bruselj]] v [[Belgija|Belgiji]], kjer je moral obljubiti, da ne bo objavljal ničesar, kar bi nasprotovalo sodobni politiki. Ko je najel hišo v Bruslju, se je spoprijateljil z drugimi izgnanimi socialisti iz vse Evrope, vključno z [[Moses Hess|Mosesom Hessom]], [[Karl Heinzen|Karlom Heinzenom]] in [[Joseph Weydemeyer|Josephom Weydemeyerjem]]. V Bruselj se je preselili tudi Engels, da bi se jim pridružil. Leta 1845 sta Marx in Engels obiskala voditelje socialističnega gibanja v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]], potovanja po Britaniji pa sta izkoristila kot priložnost za študij v različnih knjižnicah v [[London|Londonu]] in [[Manchester|Manchestru]]. V sodelovanju z Engelsom se je posvetil tudi pisanju knjige, ki je pogosto videti kot njegov najboljši pristop k konceptu zgodovinskega materializma, [[Nemška ideologija]]; to delo, tako kot mnoga druga, ni bilo objavljeno, ko je bil Marx živ, objavljeno pa je bilo šele leta 1932. Sledilo mu je [[Revščina filozofije]] leta 1847, ki je bila napisana in izdana kot odgovor na knjige [[Filozofija filozofije]], [[Revščina (delo)|Revščina]], ki jo je napisal francoski anarhosocialist [[Pierre-Joseph Proudhon]], in kritika francoske socialistične misli nasploh. Te knjige so postavile temelj za Marxovo in Engelsovo najbolj znano delo, politični pamflet, ki je bil od takrat znan kot Manifest komunistične partije.<ref>[[Karl Marx#Mar48|Marx and Engels 1848]].</ref>   [[Komunistični manifest]] je bil objavljen 21. februarja 1848.<ref>David McLellan 1973 ''Karl Marx: His life and Thought''. New York: Harper and Row. pp. 189–90</ref> Marx in Engels sta v delu predstavila ideje o odpravi zasebne lastnine in strmoglavljenju meščanskih vlad, ki so odstopile proleterskim vladam. S tem bi [[komunizem]] postal revolucionarno gibanje. Za Marxa, če bi se proleterski razred vseh držav zavedal svojih skupnih ciljev, bi se združili, da bi podrli kapitalistični sistem. Menil je, da bi razvoj zgodovine sledil logiki hegelovske racionalnosti, kot neizogiben rezultat tekočega zgodovinskega procesa; če pa se socializma ne bi uspelo uveljaviti, bi se barbarizacija družbe lahko soočila s propadom obeh razredov v boju. Iz ruševin kapitalizma bi nastala družba, v kateri bi po prehodnem obdobju postala diktatura proletariata, v kateri bi država nadzorovala sredstva za proizvodnjo, njihovo lastništvo pa bi prešlo na družbo kot celoto, zato bi jo država nacionalizirala. Marx in Engels sta v komunističnem manifestu predstavila, da če država ne bi uspela nacionalizirati lastnine, bi morala zato uporabiti nasilje (s tem pa nista mislila na zapiranje ljudi in množične usmrtitve, kot se je to pozneje izvajalo v [[Leninizem|leninizmu]], [[Stalinizem|stalinizmu]] in [[Maoizem|maoizmu]]). Ker sta bila Marx in Engels ateista, sta v manifestu zapisala, da religija v komunistični družbi ne bo zelo dobrodošla. V času izdaje komunističnega manifesta je Marx zapisal:<blockquote>Komunizem je uganka zgodovine, ki je rešena in sama ve, da je to rešitev. </blockquote>Konec leta 1848 je Evropa doživela vrsto protestov, uporov in v nekaterih primerih nasilnih uporov, imenovanih [[revolucije leta 1848]]. V Franciji je [[Francoska revolucija|revolucija]] pripeljala do padca monarhije in ustanovitve [[Francoska druga republika|druge francoske republike]]. Marx je podpiral takšno dejavnost in, ko je pred kratkim od svojega očeta prejel obsežno dediščino v višini 6.000 ali 5.000 frankov, naj bi tretjino tega porabil za oboroževanje belgijskih delavcev, ki so načrtovali revolucionarnih akcij, saj sta Marx in Engels poskušala revolucijo razširiti v Belgijo. Čeprav je bila verodostojnost teh obtožb sporna, ga je belgijsko ministrstvo za pravosodje obtožilo in nato aretiralo, zaradi česar je moral pobegniti v Francijo, kjer je po tem, ko je bila ustanovljena druga francoska republika, verjel, da bo v tej državi varen. === Obdobje v Kölnu === Ko se je začasno preselil v Pariz, je Marx v mesto preselil tudi sedež Zveze komunistov in ustanovil nemški delavski klub z več nemškimi socialisti, ki so tam živeli. Leta 1848 se je Marx vrnil v [[Köln]] v upanju, da se bo revolucija razširila v Nemčijo, kjer je začel izdajati brošuro z naslovom [[Zahteve komunistične partije v Nemčiji]], v kateri se je zavzemal le za štiri od desetih točk Komunističnega manifesta, saj je menil, da mora v takratni Nemčiji buržoazija zrušiti monarhijo in fevdalna aristokracija, preden je proletariat lahko strmoglavil buržoazijo. Marx je 1. junija začel izdajati dnevnik [[New Rhenish Gazette]], ki se je financiral z nedavno dediščino njegovega očeta. Dnevnik je bil namenjen za objavljanje novic po Evropi z lastno marksistično interpretacijo dogodkov. Marx je bil še naprej eden njegovih glavnih urednikov, spremljali pa so ga tudi drugi tovariši iz Zveze komunistov, ki so prav tako pisali članke v reviji, čeprav je kljub temu časopis ostal, kot je dejal Friedrich Engels, "preprosta diktatura Marxa", ki je prevladoval pri izbiri vsebine.<ref>{{Cite web|title=Neue Rheinsiche Zeitung No. 145 November 1848|url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/11/17c.htm|access-date=2022-04-05|website=www.marxists.org}}</ref> Medtem, ko je bil urednik časopisa, je imela policja redno opravke z Marxom in drugimi socialističnimi revolucionarji, večkrat pa so mu tudi sodili, zaradi česar se je Marx soočal z različnimi obtožbami, med drugim zaradi žalitve državnega tožilca, domnevnega novinarskega prekrška in napeljevanja k oboroženemu uporu z bojkotom davkov, čeprav je bil oproščen vseh obtožb.<ref>{{cite book|last=Gross|first=David M.|year=2014|title=99 Tactics of Successful Tax Resistance Campaigns|publisher=Picket Line Press|isbn=978-1-4905-7274-1|pages=76–77}}</ref> Medtem je demokratični parlament v Prusiji razpadel in kralj Friderik Viljem IV. je uvedel nov sistem vladanja z njegovimi reakcionarnimi privrženci, ki so uvedli protirevolucionarne ukrepe, da bi se znebili levičarjev in drugih revolucionarnih oseb v državi. Kot del tega je bil [[New Rhenish Gazette]] ukinjen, Marxa pa so prisilil, da je 16. maja zapustil državo. Vrnil se je nazaj v Pariz, ki je bil takrat v primežu reakcionarne protirevolucije in epidemije kolere, a so ga kmalu izgnale mestne oblasti, katere so Marxa obravnavale za politično grožnjo.<ref>[[Karl Marx#Whe00|Wheen 2001]]. pp. 147–48.</ref>  Ker je njegova žena Jenny pričakovala njunega četrtega otroka in se ni mogla vrniti v Nemčijo ali Belgijo, je Marx avgusta 1849 najel zatočišče v [[London|Londonu]]. === Obdobje v Londonu === [[Slika:Karl-Marx.jpg|levo|sličica|342x342_pik|Marxova fotografija iz leta 1875.]] Marx se je maja 1849 preselil v London, kjer je ostal do konca svojega življenja. Tu je ustanovil nov sedež Zveze komunistov, močno pa je bil vključen tudi v Londonsko združenje nemških delavskih inštrukcij, ki je imela svoje sestanke na Great-Windmill Street v Sohu, osrednji zabaviščni četrti Londona. Marx se je posvetil dvema dejavnostima: revolucionarni organizaciji in poskusu razumevanja politične ekonomije in kapitalizma. V prvih letih bivanja v Londonu so on in njegova družina živeli v skrajni [[Revščina|revščini]]. Njegov glavni vir dohodka je bil njegov zvesti prijatelj in sodelavec Engels, ki je večino svojega dohodka pobiral iz družinskega podjetja. Marx in Engels sta leta 1850 izdala mesečnik New Rhenish Gazette, politično-ekonomska revija, ki je izhajala v [[Hamburg|Hamburgu]]. Marx je nato od leta 1851 do 1862 delal kot dopisnik pri reviji New York Tribune.<ref>[[Karl Marx#Whe00|Wheen 2001]]. pp. 151–55.</ref> Od decembra 1851 do marca 1852 je Marx pisal [[Brumaire Louis Bonaparte|Brumaire Louisa Bonaparteja]], delo, ki se je navezovalo na francosko revolucijo iz leta 1848, v katerem je razširil svoje koncepte zgodovinskega materializma, razrednega boja in diktature proletariata ter utemeljil, da mora zmagoslavni proletariat uničiti buržoazno državo.<ref>Note 269 on p. 674 of the ''Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 11''.</ref> Leta 1864 se je Marx pridružil Mednarodnemu združenju delavcev (znano tudi kot Prva internacionala). Postal je vodja njenega Generalnega sveta, v kateri je bil izvoljen ob njegovi ustanovitvi leta 1864. S to organizacijo je bil Marx vpleten v boj proti anarhističnemu sektorju okoli [[Mihail Bakunin|Mihaila Bakunina]]. Čeprav je Marx v tem sporu zmagal, je leta 1872 prenesel sedež generalnega sveta iz Londona v [[New York]]. Najpomembnejši politični dogodek v času obstoja Prve internacionale je bila Pariška komuna iz leta 1871, ko so se državljani Pariza uprli njihovi vladavini in za dva meseca zadržali Internacionalo. Med krvavim zatrtjem upora je Marx napisal enega svojih najbolj znanih del z naslovom [[Državljanska vojna v Franciji]], ki je predstavljala obrambo komune.<ref>Note 1 at p. 367 contained in the ''Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 19'' (International Publishers: New York, 1984).</ref> [[Slika:Marx old.jpg|sličica|315x315_pik|Marx leta 1882.]] Ob ponavljajočih se neuspehih revolucij ter delavskih gibanj je tudi Marx poskušal razumeti kapitalizem in je zato veliko časa preživel v dvorani Britanskega muzeja, kjer je preučeval in razmišljal o delih političnih ekonomistov in ekonomskih podatkih. Do leta 1857 je napisal več kot 800 strani zapiskov in kratkih esejev o kapitalu, zemljiški lastnini, mezdnem delu, državi, zunanji trgovini in svetovnem trgu; to delo se je pojavilo v tisku šele leta 1941 z naslovom [[Grundrisse]]. Leta 1859 je Marx objavil [[Prispevek h kritiki politične ekonomije]], kar je bilo njegovo prvo resno ekonomsko delo. V šestdesetih letih 19. stoletja je delal na sestavi treh velikih del, začenši s Teorijami presežne vrednosti, kjer je obravnaval teoretike politične ekonomije, zlasti Adama Smitha in Davida Ricarda. To delo se pogosto obravnava kot četrti del Kapitala in predstavlja eno od prvih celovitih razprav o zgodovini ekonomske misli. Izšel je tudi prvi del Kapitala, delo, ki analizira kapitalistični produkcijski proces. Tu je Marx razvil svojo teorijo dela o vrednosti, svojo zasnovo presežka vrednosti in izkoriščanja, kar bi po njegovem mnenju na koncu privedlo do padajoče stopnje dobička in propada industrijskega kapitalizma. Z pisanjem drugega in tretjega dela Kapitala je Marx nadaljeval vse do konca svojega življenja, ti dve deli pa je pozneje objavil Engels.<ref>Jonathan Sperber, ''Karl Marx: A Nineteenth-Century Life'', p. 320.</ref>  V zadnjem desetletju svojega življenja je Marx komentiral sodobno politiko, zlasti nemško in rusko. Njegova Kritika programa Gotha je nasprotovala težnji njegovih privržencev, kot sta [[Wilhelm Liebknecht]] in [[August Bebel]], po kompromisu z državnim socializmom, ki ga je zagovarjal Ferdinand Lassalle v interesu združene socialistične stranke. To delo je opazno tudi po drugem znanem Marxovem citatu, ki se glasi: "Od vsakega po njegovih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah!" V pismu [[Vera Zasulič|Veri Zasulič]] 8. marca 1881 je Marx celo razmišljal o možnosti, da bi [[Rusko carstvo|Rusija]] zaobšla stopnjo kapitalističnega razvoja in zgradila komunizem na podlagi skupne zemljiške lastnine, ki je značilna za Rusijo.<ref>Karl Marx and Frederick Engels, ''Collected Works Volume 46'' (International Publishers: New York, 1992) p. 71.</ref> Medtem ko je priznal, da je komuna oporišče družbene regeneracije Rusije, je tudi opozoril, da bo mir deloval kot sredstvo za neposreden prehod na fazo socializma brez predhodne kapitalistične faze ter da bo treba najprej odpraviti škodljive vplive, ki jo obremenjujejo pot z vseh strani. Ob upoštevanju odprave teh škodljivih vplivov je Marx priznal, da lahko obstajajo "normalni pogoji za spontani razvoj" podeželske skupnosti. Vendar pa je Marx v istem pismu Veri Zaulič poudaril, da je na dnu kapitalističnega sistema radikalna ločitev med proizvajalcem in proizvodnimi sredstvi proizvodnja.<ref>K. Marx, First draft of the letter to Vera Zasulich [1881]. In Marx-Engels 'Collected Works', Volume 24, p. 346.</ref> === Smrt === [[Slika:Grave of Karl Marx Highgate Cemetery in London 2016 (12).jpg|sličica|246x246_pik|Grob Karla Marxa v Londonu.]] V zadnjem desetletju življenja se je Marxovo zdravje poslabšalo in v svoje delo ni mogel vložiti enake količine energije kot poprej. Trpel je za slabim zdravjem, s časoma za [[Ciroza jeter|boleznijo jeter]] in izbruhom [[Karbunkel|karbunkela]] in [[Tvor|furunkela]], verjetno kot posledica splošne telesne šibkosti, h kateri so prispevale različne značilnosti Marxovega življenjskega sloga: [[alkohol]], kajenje [[Tobak|tobaka]], slaba prehrana in pomanjkanje [[Spanje|spanja]]. Čeprav je veliko potoval po [[Afrika|Afriki]] in [[Alžirija|Alžiriji]], da bi našel način ozdravitve, se njegovo zdravje ni izboljšalo. Leta 1881 je zbolel za hudo [[Gripa|gripo]], zaradi česar je zadnjih 15 mesecev svojega življenja preživel v bolnišnici v Londonu. S časoma je zbolel tudi za [[Bronhitis|bronhitisom]] in [[Plevritis|plevritisom]]. Njegove zadnje besede, preden je umrl, so bile: "Zadnje besede so za bedake, ki v življenju niso povedali dovolj!" 14. marca 1883 je Karl Marx zaradi bronhitisa umrl, v starosti 64 let. Marxovo truplo so pokopali na pokopališču [[Highgate]]. Na njegovem nagrobniku piše WORKERS OF ALL LANDS UNITE (Proletarci vseh dežel, združite se!), kar je tudi zadnji stavek Komunističnega manifesta. Njegovega pogreba se je udeležilo več kot enajst ljudi. Na njem je govorilo več njegovih najbližjih prijateljev.<ref>John Shepperd, 'Who was really at Marx's funeral?', in "Friends of Highgate Cemetery Newsletter ", April (2018), pp. 10–11. https://highgatecemetery.org/uploads/2018-04_Newsletter_final_web.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200204074940/https://highgatecemetery.org/uploads/2018-04_Newsletter_final_web.pdf|date=4 February 2020}}</ref> Med njimi je bil tudi Friedrich Engels, ki je v svojem govoru ob pogrebu dejal: <blockquote>14. marca, ob četrt do treh popoldan, je največji živeči mislec prenehal misliti. Komaj dve minuti je bil sam, in ko smo se vrnili, smo ga našli v njegovi postelji, na kateri je mirno zaspal – a za vedno. </blockquote> ==Pomen== ===Začetnik moderne sociologije=== Karla Marxa pripisujejo med tri začetnike moderne sociologije, poleg Emila Durkheima in Maxa Weberja. V nasprotju s takratnimi [[Korporativizem|korporativnimi]] teorijami socialnih [[kor|filozofov]] je Marx na temelju heglijanskega razreševanja nasprotij predpostavljal konfliktno stanje v družbi med razredoma kapitalistov in delavstva. Njegova dela so imela velik vpliv na področjih ekonomije, filozofije, literature in umetnosti. Vplivala so tudi na nastanek in razvoj marksizma, filozofske smeri, iz katere se je razvilo mnogo političnih idej (socialdemokracija, socializem, leninizem, trockizem, maoizem, anarhokomunizem, neomarksizem (frankfurtsko šolo), post-marksizem,... in nenazadnje jugoslovansko socialistično samoupravljanje ). ===Dialektični materializem=== [[Dialektični materializem]] sta s Marx in Engels zastavila kot filozofijo znanosti in narave. Bistvo dialektičnega materializma je koncept tolmačenja pojavov v naravi in v družbi s principoma progresivnega dialektičnega razvoja in materialnostjo narave ter družbe. Marx in Engels tega pojma nista uporabila, prvi ga je uporabil šele ruski materialistični filozof [[Georgij Plehanov]]. Pravi pomen politično zacementirane doktrine sta mu dala šele voditelja ruske socialistične revolucije [[Lenin]] in kasneje [[Stalin]], za časa katerega je postal dialektični materializem - ali krajše - diamat - ekskluzivna ekonomskopolitična ideologija, ki je postavljala zahteve po ideološkem prilagajanju v ostalih družbenih sferah intelektualnega ustvarjanja. Za Sovjetsko zvezo njima so dialektični materializem kot uradno filozofijo/ideologijo prevzeli satelitski socialistični sistemi. Kadar je poudarek na zgodovinskih procesih in materialni produkciji govorimo o ''historičnem materializmu''. ===Komunistični manifest=== Komunistični manifest je program Lige komunistov, ki sta ga napisala Karl Marx in Friedrich Engels. Prvič je bil izdan 21. februarja 1848 v nemščini. Izšel je ob izbruhu revolucije leta 1848 in je od takrat naprej prepoznan kot eno izmed najbolj vplivnih političnih del. Predstavlja analitičen pogled na razredni boj in probleme kapitalistične družbe, manj pa se ukvarja z napovedovanjem komunizma (kot potencialne družbe prihodnosti). ===Marksizem=== Marksizem je nastal v drugi četrtini devetnajstega stoletja kot doktrina v delavskem gibanju, ki je v 19. stoletju postajalo vse bolj pomembno. Popularizacijo Marxovih del je mogoče pripisati Engelsovemu delu ''Anti-Dühring'', ki je bil v odgovor na rivalstvo v socialističnem taboru s strani nemškega socialista [[Eugen Dühring|Eugena Dühringa]]. Engels je marksizem predstavil kot posebno šolo družbene in politične teorije, ki iz znanstvenih izhodišč prelamlja s poprejšnjimi socialno utopičnimi razlagami in vizijami družbe. Marksizem je postal vodilo praksi, ki ni temeljila na utopičnih idejah, marveč je bil plod znanstvenega razumevanja znanosti in sodobnega kapitalističnega sistema. Z vidika [[pozitivizem|pozitivizma]] v znanosti dialektične metode ni mogoče prištevati med strogo znanstvene metode. Marksistična misel je postala doktrina večine političnih strank, ki so zagovarjale interese delavstva oziroma proletariata. Prva politična stranka, ki je prevzela njegove podmene, je bila nemška Social demokratska delavska stranka, ki je marksizem prevzela proti koncu 19. stoletja. Toda politični program so kmalu prilagodili v skladu z revizionističnimi tendencami, tako da čista marksistična misel kmalu izginila iz političnega prostora. Iz nje sicer izhajajo komunistične stranke, toda marksizma in komunizma ne moremo povsem izenačevati. V dvajsetem stoletju se je marksizem razvejal v mnogo različnih teoretskih smeri, s katerimi se razhaja tudi v poimenovanju. Razlike so nastale zaradi drugačnih političnih vizij (zmernih in radikalnih) in predvsem zaradi drugačne zgodovinske dediščine. Maksizem se v Zahodni Evropi ni razvijal v isto smer kot v Vzhodni, posebej po zagotovitvi primata [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] z linijo ti. [[marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]]. Posebej kolonizirani narodi, katerim je bila razredna družba z maloštevilno elito in večinskimi domorodnimi množicami vsiljena, so v skladu z lastnimi potrebami prilagajali marksistična izhodišče, čeprav so na programski ravni zaprisegali na [[komunizem]] kot končno vizijo in cilj družbe. ===Pomembni marksisti=== Marx je vplival na številne intelektualce, ki jih v grobem lahko označimo kot marksiste. Zgolj nekaj najpomembnejših: [[Friedrich Engels]], [[Karl Kautsky]], [[Rosa Luxemburg]], [[Lenin]], [[Lev Trocki]], [[Antonio Gramsci]], [[Georg Lukács]], [[Stalin]], [[Mao Zedong]], [[Ernst Bloch]], [[Louis Althusser]]. ==Dela in prevodi v slovenščino== Z asteriskom (*) so označena dela v soavtorstvu z Engelsom: *''Kritika Heglove filozofije prava'' (Zur Kritik der Hegelschen Rechtsphilosophie), 1844 *''Prispevek k židovskem vprašanju I.'' (Zur Judenfrage), 1843 *''Ekonomski in filozofski rokopisi leta 1844'' (Ökonomisch-philosophische Manuskripte aus dem Jahre 1844), 1844 *''Sveta družina''* (Die heilige Familie), 1845 *''Nemška Ideologija''* (Die deutsche Ideologie), 1845 *''Teze o Feuerbachu'' (Die kurzen elf Thesen über Feuerbach), 1845 *''Beda filozofije'' (Das Elend der Philosophie), 1847 *''[[Komunistični manifest]]''* (Manifest der Kommunistischen Partei), 1848 *''Razredni boji v Franciji'' (Die Klassenkämpfe in Frankreich 1848 bis 1850), 1850 *''Osemnajsti Brumaire Ludvika Bonaparta'' (Der achtzehnte Brumaire des Louis Napoléon), 1852 *''Britansko gospostvo v Indiji'' (Die Britische Herrschaft in Indien), 1853 *''Predgovor h kritiki politične ekonomije: prispevek'' (Grundrisse der Kritik der Politischen Ökonomie), 1857 *''Dela o državljanski vojni Z.D.A.'' (Writings on the U.S. Civil War), 1861 *''Teorije presežne vrednosti'' (Theorien über den Mehrwert), 1862 [[File:Marx - Theorien über den Mehrwert, 1956 - 5708926.tif|thumb|[[Karl Marx]], ''Theorien über den Mehrwert'', 1956]] *''[[Kapital (knjiga)|Kapital. Kritika politične ekonomije]]'', Prva knjiga (Das Kapital, Kritik der politischen Ökonomie), 1867 *''Mezda, cena in profit'' (Lohn, Preis und Profit), 1867 *''Državljanska vojna v Franciji'' (Der Bürgerkrieg in Frankreich), 1871 *''[[Kritika gothskega programa]]'' (Kritik des Gothaer Programms), 1875 *[[Kapital (knjiga)|''Kapital'', Druga knijga*]], 1885 *[[Kapital (knjiga)|''Kapital'', Tretja knjiga*]], 1894 Prevodi Marxovih del obstajajo od začetkov delavskega gibanja na Slovenskem konec 19. stoletja. V obdobju socialistične Jugoslavije so vsa Marxova in Engelsova dela bila prevedena v slovenščino in izdana pri [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]] v petih zvezkih pod naslovom ''Izbrana dela'', v žargonski rabi ''MEID,'' izdala pa je tudi vse tri zvezke Kapitala. Nekatera obsežnejša dela kot je npr. Kritika Heglovega državnega prava, niso objavljena v celoti, pač pa v izboru. Pri zbirki KRT so izšli še ''Razgovori z Marxom in Engelsom'', ki je kompilacija korespondence omenjenih in vseh, s katerimi so ju družile socialne vezi (družine, prijateljev, sodelavcev, somišljenikov in tudi ovaduhov). Leta 2012 je pri založbi Sophia izšel prvi del novega prevoda Kapitala, na prevod in izid čakata še ostala dva. == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == *Karl Marx. <nowiki>[</nowiki>internet]. <nowiki>[</nowiki>citirano 5.1.2015]. Dostopno na naslovu: http://historyguide.org/intellect/marx.html *Karl Marx. <nowiki>[</nowiki>internet]. <nowiki>[</nowiki>citirano 5.1.2015]. Dostopno na naslovu: http://spartacus-educational.com/TUmarx.htm *Karl Marx 1853. <nowiki>[</nowiki>internet]. <nowiki>[</nowiki>citirano 11.1.2015]. Dostopno na naslovu: https://www.marxists.org/archive/marx/works/1853/02/18.htm *Karl Marx Quotes. <nowiki>[</nowiki>internet]. <nowiki>[</nowiki>citirano 5.1.2015]. Dostopno na naslovu:http://www.brainyquote.com/quotes/authors/k/karl_marx.html *Magee, B. 2002. ''Poti filozofije''. Ljubljana: Mladinska knjiga. *Mehring F. 1974. ''Karl Marx: Zgodovina njegovega življenja''. Ljubljana: DZS. *Miščević, N. idr. 2008. ''Filozofija za gimnazije''. Ljubljana: Mladinska knjiga. *Prawer S.S. 1981. ''Karl Marx in svetovna literatura''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * {{navedi knjigo |author=Sperber, Jonathan |year=2014 |title=Karl Marx : revolucionar in njegov čas |edition=1|publisher=Ljubljana : Modrijan |isbn=978-961-241-788-8 |cobiss=272202752 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Karl Marx}} {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marx, Karl}} [[Kategorija:Nemški ekonomisti]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Judovski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] [[Kategorija:Nemški marksisti]] [[Kategorija:Nemški komunisti]] [[Kategorija:Nemški pisatelji|M]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe umetnosti]] [[Kategorija:Dialektika]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Politični filozofi]] [[Kategorija:Nemški književniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Bonnu]] [[Kategorija:Nemški ateisti]] [[Kategorija:Trier]] 5tpbngvmdyykntqa4i7xb4c02za1c45 5724138 5724126 2022-07-26T14:15:44Z Zm05gamer 180058 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox Philosopher | <!-- Scroll down to edit this page --> <!-- Philosopher Category --> region = Zahodna filozofija| era = [[Filozofija 19. stoletja]] | color = #B0C4DE | <!-- Image and Caption --> image_name = <!--WD-->| image_caption = Karl Marx leta 1875| <!-- Information --> name = Karl Heinrich Marx | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = <!--W--> | death_place = <!--WD--> | nationality = {{flagicon|GER}} [[Nemci|Nemec]] | school_tradition = mlado [[heglijanstvo]], [[marksizem]] | main_interests = [[politika]], [[ekonomija]], [[filozofija]], [[sociologija]] | influences = [[Immanuel Kant|Kant]], [[Epikur]], [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Ludwig Feuerbach|Feuerbach]], [[Max Stirner|Stirner]], [[Adam Smith|Smith]], [[David Ricardo|Ricardo]], [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], [[Charles Fourier|Fourier]], [[Auguste Comte|Comte]] | influenced = [[Bakunin]], [[Rosa Luxemburg|Luxemburg]], [[Lenin]], [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]], [[Lev Trocki|Trocki]], [[Mao Zedong|Mao]], [[Fidel Castro|Castro]], [[Che Guevara|Guevara]], [[György Lukács|Lukács]], [[Antonio Gramsci|Gramsci]], [[Hannah Arendt|Arendt]], [[Jean-Paul Sartre|Sartre]], [[Simone de Beauvoir|de Beauvoir]], [[Jean-François Lyotard|Lyotard]], [[Michel Foucault|Foucault]], [[Guy Debord|Debord]], [[Frankfurtska šola]], [[Antonio Negri|Negri]], [[Kim Il-sung|Kim]], [[Manabendra Nath Roy|Roy]] <small> in še mnogo več [[Marksist|marksistov]]</small> | notable_ideas = [[razredni boj]], [[politična revolucija]], [[prva internacionala]], »''[[Religija je opij ljudstva]]''« }} '''Karl Heinrich Marx''' [kár(ə)l márks], nem. [ˈkaɐ̯l ˈmaɐ̯ks], [[Nemci|nemški]] [[filozof]], politični teoretik, [[pisatelj]], [[ekonomist]] in [[publicist]], * [[5. maj]] [[1818]], [[Trier]], [[Nemčija]], † [[14. marec]] [[1883]], [[London]], [[Anglija|Velika Britanija]]. Marxovi najbolj znani deli sta [[Komunistični manifest]] iz leta 1848 in [[Kapital (knjiga)|Das Kapital]] (1867–1883), ki je napisan v štirih delih. Marxova politična in filozofska misel je imela ogromen vpliv na kasnejšo intelektualno, gospodarsko in politično zgodovino. Njegovo ime je bilo uporabljeno kot pridevnik, samostalnik in šola družbene teorije. Marx, rojen v [[Trier|Trierju]] v [[Nemčija|Nemčiji]], je študiral pravo in filozofijo na univerzah v [[Bonn|Bonnu]] in [[Berlin|Berlinu]]. Leta 1843 se je poročil z nemško gledališko kritičarko in politično aktivistko [[Jenny von Westphalen]]. Marx je zaradi svojih političnih objav ostal brez državljanstva in je posledično desetletja živel v izgnanstvu z ženo in otroci v [[London|Londonu]], kjer je nadaljeval z razvojem svojih misli v sodelovanju z nemškim filozofom [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]]. Marxove kritične teorije o družbi, ekonomiji in politiki, ki jih skupaj razumemo kot [[marksizem]], trdijo, da se človeška družba razvija skozi razredni konflikt. V [[Kapitalizem|kapitalističnem]] načinu proizvodnje se to kaže v konfliktu med vladajočimi razredi (znanimi kot buržoazija), ki nadzorujejo sredstva za proizvodnjo, in delavskimi razredi (znanimi kot proletariat), ki ta sredstva omogočajo s prodajo svoje delovne sile v povrnitev plače. Z uporabo kritičnega pristopa, znanega kot zgodovinski materializem, je Marx napovedal, da kapitalizem proizvaja notranje napetosti kot prejšnji družbenoekonomski sistemi in da bodo te vodile v njegovo samouničenje in zamenjavo z novim sistemom, znanim kot [[Socializem|socialistični]] način proizvodnje. Za Marxa bi razredni antagonizmi v kapitalizmu – deloma zaradi njegove nestabilnosti in narave, nagnjene k krizam – povzročili razvoj razredne zavesti delavskega razreda, kar bi vodilo v njihovo osvojitev politične moči in sčasoma do vzpostavitve brezrazredne, [[Komunizem|komunistične družbe]], sestavljene iz svobodnega združevanja proizvajalcev. Marx se je dejavno zavzemal za njegovo uveljavitev in trdil, da bi moral delavski razred izvesti organizirano proletarsko revolucionarno akcijo, da bi strmoglavil kapitalizem in prinesel družbeno-ekonomsko emancipacijo. Marx je bil opisan kot ena najvplivnejših osebnosti v človeški zgodovini, njegovo delo pa je bilo hkrati pohvaljeno in kritizirano. Njegovo delo na področju ekonomije je postavilo osnovo za nekatere trenutne teorije o delu in njegovem odnosu do kapitala.<ref>[[Roberto Mangabeira Unger]]. ''Free Trade Reimagined: The World Division of Labor and the Method of Economics''. Princeton: Princeton University Press, 2007.</ref><ref>John Hicks, "Capital Controversies: Ancient and Modern." ''The American Economic Review'' 64.2 (May 1974) p. 307: "The greatest economists, Smith or Marx or Keynes, have changed the course of history&nbsp;..."</ref><ref>[[Joseph Schumpeter]] Ten Great Economists: From Marx to Keynes. Volume 26 of Unwin University books. Edition 4, Taylor & Francis Group, 1952 {{ISBN|0-415-11078-5|978-0-415-11078-5}}</ref> Marxovo delo je vplivalo na številne intelektualce, delavske sindikate, umetnike in politične stranke po vsem svetu, pri čemer so mnogi spreminjali ali prilagajali njegove ideje. Marxa običajno opisujejo kot enega glavnih arhitektov sodobne družbene znanosti.<ref>{{cite web|url=http://www-personal.umd.umich.edu/~delittle/Marxism%20and%20Method%203.htm|title=Marxism and Method|last=Little|first=Daniel|access-date=10 December 2017|url-status=live|archive-date=10 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171210095117/http://www-personal.umd.umich.edu/~delittle/Marxism%20and%20Method%203.htm}}</ref><ref>{{Cite book|title=Stanford Encyclopaedia of Philosophy|chapter-url=https://plato.stanford.edu/archives/win2017/entries/weber/|chapter=Max Weber|last=Kim|first=Sung Ho|year=2017|editor-last=Zalta|editor-first=Edward N.|publisher=Metaphysics Research Lab, Stanford University|access-date=10 December 2017|quote=Max Weber is known as a principal architect of modern social science along with Karl Marx and Emil Durkheim.|archive-url=https://web.archive.org/web/20190318101547/https://plato.stanford.edu/archives/win2017/entries/weber/|archive-date=18 March 2019|url-status=live}}</ref>    == Življenjepis == === Zgodnja leta === [[Slika:Trier BW 2014-06-21 11-11-49.jpg|levo|sličica|Marxova rojstna hiša v Trierju.]] Karl Heinrich Marx se je rodil 5. maja 1818 v hiši št. 664 na Brückengasse v [[Trier|Trierju]], mestu v provinci [[Ren]] v nekdanji [[Prusija|Kraljevini Prusiji]]. Bil je [[Judje|judovskega]] porekla ter tretji od devetih bratov in sester, sin očeta Herschela Mordechaia in mame Henriette Pressburg.<ref>{{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|p=7}}; {{harvnb|Wheen|2001|pp=8, 12}}; {{harvnb|McLellan|2006|p=1}}.</ref> O otroštvu Karla Marxa je malo znanega.<ref>{{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|p=12}}; {{harvnb|Wheen|2001|p=13}}.</ref> Po smrti svojega brata Moritza leta 1819 je Karl postal najstarejši sin v družini.<ref>{{harvnb|McLellan|2006|p=7}}.</ref> Leta 1824 je bil krščen, tako kot ostali njegovi bratje in sestre, Sophie, Hermann, Henriette, Loussie, Emille in Karoline. Marx je bil zelo navezan na svojega očeta Heinricha. Nikoli se ni naveličal govoriti o njem in je vedno nosil s seboj njegovo fotografijo, zato ga je njegova smrt še toliko bolj prizadela. Šolal se je doma, dokler se ni leta 1830 vpisal na inštitut v Trierju, kjer je bil njegov učitelj Hugo Wyttenbach, kateri je bil hkrati tudi zvesti prijatelj njegovega očeta. Wyttenbach je za profesorje zaposlil številne liberalne humaniste, kar je zelo razjezilo vlado. Policija je leta 1832 vdrla na inštitut, ko je odkrila, da študentom delijo literaturo, ki podpira [[liberalizem]]. To je oblast štela za kaznivo dejanje, zato so oblasti uvedle reforme in zamenjale večino osebja. Oktobra 1835 je Marx, ki je bil takrat star sedemnajst let, odšel na univerzo v [[Bonn|Bonnu]], kjer je nameraval študirati [[Filozofija|filozofijo]] in [[Književnost|literaturo]], vendar je njegov oče vztrajal, da naj študira [[pravo]].<ref>{{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|pp=15–16}}; {{harvnb|Wheen|2001|p=14}}; {{harvnb|McLellan|2006|p=13}}.</ref> Marx je zagovarjal radikalni deizem in idejo o napredku kot pot do svobode in popolnosti v svojih zgodnjih spisih, kot je "[[Razmišljanje najstnika o izbiri poklica]]" in "[[Zveza vernikov v Kristusa po Janezu]]", ki prikazuje njene temelje in bistvo, pa tudi njeno absolutno nujnost in njene učinke. Ko je dopolnil 18 let, se mu je uspelo izogniti služenju [[Vojaški rok|vojaškega roka]], saj se sam počutil preveč šibkega za to obveznost. Marxa ni zanimal študij prava in zaradi slabih ocen se je bil prisiljen prepisati na akademsko usmerjeno Univerzo v [[Berlin|Berlinu]], kjer je njegov študij prava postal manj pomemben pri poti v filozofijo in [[Zgodovina|zgodovino]].<ref>{{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|p=22}}; {{harvnb|Wheen|2001|pp=16–17}}; {{harvnb|McLellan|2006|p=14}}.</ref> === Hegelinjanstvo in zgodnji aktivizem === [[Slika:Jenny von Westphalen-1.jpg|levo|sličica|256x256_pik|Jenny von Westphalen, žena Karla Marxa.]] Leta 1836 se je Marx zaročil z [[Jenny von Westphalen]], baronico iz pruskega vladajočega razreda, ki je prekinila zaroko z mladim aristokratskim praporščakom, z namenom, da bi se poročila z Marxom. V njunem končnem zakonu ni bilo takrat prevladujočih družbenih konvencij, saj je poroka med hčerko plemiškega porekla in moškim judovskega porekla, pa tudi med posamezniki, ki so pripadali srednjemu oziroma višjemu srednjemu sloju (aristokraciji), predstavljala velike težave. Te težave je zmanjšalo Marxovo prijateljstvo z Jennynim očetom, baronom [[Ludwig von Westphalen|Ludwigom von Westphalenom]], liberalno mislečim aristokratom. Marx in Jenny sta se sedem let kasneje poročila v cerkvi San Pablo v [[Bad Kreuznach|Bad Kreuznachu]], 19. junija 1843.<ref>{{harvnb|Fedoseyev|1973|p=23}}; {{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|pp=23–30}}; {{harvnb|Wheen|2001|pp=16–21, 33}}; {{harvnb|McLellan|2006|pp=15, 20}}.</ref> Marx se je zelo zanimal za delo nemškega filozofa [[G. W. F. Hegl|G. W. F. Hegla]], o čigar idejah se je takrat veliko razpravljalo v evropskih filozofskih krogih. Marx se je skupino radikalnih mislecev, znanih kot mladoheglovci, ki so veliko razpravljali o delih Ludwiga Feuerbacha in Bruna Bauerja. Tej misleci so se identificirali z liberalizmom in njihovo radikalno nasprotovanje pruskemu režimu jih je pripeljalo v nenehne obračune z oblastmi. Marx in njegovi misleci so bili kritični do Heglovih metafizičnih predpostavk, vendar so kljub temu sprejeli njegovo dialektično metodo z namenom kritiziranja družbe, politike in uveljavljene religije. Marx se je v tem času spoprijateljil z Bauerjem, ki je v njem zelo kmalu videl človeka, s katerim se je lahko posvetoval o vseh težavah časa, tudi o osebnih zadevah. V tem obdobju se je Marx osredotočil na svojo kritiko Hegla in nekaterih drugih mladoheglovcev.<ref>{{harvnb|Sperber|2013|pp=55–56}}.</ref> Marx je na lastno voljo pisal [[Leposlovje|leposlovna]] in [[Neleposlovje|neleposlovna]] dela.<ref>{{harvnb|Nicolaievsky|Maenchen-Helfen|1976|pp=38–45}}; {{harvnb|Wheen|2001|p=34}}; {{harvnb|McLellan|2006|pp=32–33, 37}}.</ref> Leta 1837 je dokončal novelo z naslovom [[Škorpijon in Feliks]]; drama z naslovom Oulanem in nekaj pesmi, od katerih nobena ni bila objavljena. Vendar je pisanje leposlovja kmalu opustil zaradi drugih dejavnosti, vključno z učenjem [[Angleščina|angleščine]] in [[Italijanščina|italijanščine]]. Poglobljeno se je ukvarjal s pisanjem svoje doktorine [[Razlika filozofije narave pri Demokritu in Epikurju]], ki jo je končal leta 1841, v letu, ki je za Marxa zaznamovalo prehod v odraslost.<ref>Karl Marx, "Economic and Philosophical Manuscripts of 1844" ''Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 3'' (International Publishers: New York, 1975) pp. 229–346.</ref> V njej je zagovarjal zlasti [[ateizem]] [[Epikur|Epikurja]], starodavnega filozofa in odkritega nasprotnika vere v boga ter je bil kot tak sporen, zlasti med konservativnimi profesorji na Univerzi v Berlinu, zato se je Marx odločil, da ga bo predstavil na bolj liberalni univerzi Jena, katere fakulteta mu je podelila doktorat. Od razmišljanja o akademski karieri se je Marx obrnil k [[Novinarstvo|novinarstvu]] in se leta 1842 preselil v mesto [[Köln]], kjer je začel pisati za radikalno revijo [[Rhenish Gazette]] (Rheinische Zeitung) in izražati svoje poglede na politiko, ki je postajala vse bolj socialistična. Njegovo prvo sodelovanje je bilo obramba svobode tiska in svobode trgovanja. V tem času je bil učenec profesorja Moritza "Mosesa" Hessa, ki je močno vplival na ustvarjanje njegove ideologijo. Hess je Marxa predstavil [[Friedrich Engels|Friedrichu Engelsu]], s katerim sta se tesno spoprijatelila. Kritiziral je evropske vlade in njihovo politiko, pa tudi liberalce in druge člane socialističnega gibanja, katerih ideje so se mu zdele neučinkovite ali popolnoma antisocialistične. Časopis je sčasoma pritegnil pozornost pruskih vladnih cenzorjev, ki so pregledali vse, da ne gre za potencialno uporniško gradivo, preden so ga lahko natisnili. Potem, ko je časopis objavil članek, v katerem je močno kritiziral monarhijo v Rusiji, je ruski car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]], zaveznik pruske monarhije, pozval k prepovedi revije. Pruska vlada je revijo ukinila leta 1843. Marx je za mladoheglovsko revijo [[Deutsche Jahrbücher]] napisal članek, v katerem je kritiziral cenzurna navodila, ki jih je izdal pruski kralj Friderik Viljem IV. Kmalu zatem so oblasti njegov članek cenzurirale in časopis je zaradi tega prenehal z delovanjem.{{sfn|Fedoseyev|1973|p=82}} Leta 1843 je Marx objavil delo [[Judovsko vprašanje]], v katerem je prikazal razlike med politično in človeško emancipacijo. Istega leta je objavil delo [[Kritika Heglove filozofije pravice]], kjer se je bolj temeljito ukvarjal z religijo in jo opisal kot »[[opij ljudstva]]«. Oba dela je dokončal malo pred odhodom iz Kölna. === Obdobje v Parizu === [[Slika:Marx+Family and Engels.jpg|sličica|306x306_pik|Marx skupaj z svojimi hčerkami in [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]].]] Po vladnem zaprtju Rhenish Gazette se je Marx pridružil novemu radikalnemu časopisu, francosko-nemške letopise, ki ga je doslej vodil nemški socialistični revolucionar [[Arnold Ruge]]. Časopis je imel sedež v [[Pariz|Parizu]] v [[Francija|Franciji]], kamor sta se Marx in njegova žena preselila oktobra 1843. Sprva sta živela skupaj z Rugejem in njegovo ženo na Rue Vaneau, a sta kmalu ugotovila, da tam prevladujejo težke življenjske razmere, zato so se po rojstvu njune hčerke preselili v [[Pariz]]. Tam je Marx bral dela francoskih socialistov [[Saint-Simon]], Cabet in Fourier, skupaj z deli angleških ekonomistov [[Adam Smith|Adama Smitha]] in [[David Ricardo|Davida Ricarda]].<ref>[[Karl Marx#Whe00|Wheen 2001]]. p. 92.</ref> V Parizu se je Marx 28. avgusta 1844 srečal z nemškim socialistom [[Friedrich Engels|Friedrichom Engelsom]] v Café de la Régence, potem ko se je začel zanimati za ideje, ki jih je Marx navedel v člankih, napisanih za Rhenish Gazette in Franco-German Annals. Čeprav sta se leta 1842 za kratek čas srečala v pisarnah Rhenish Gazette, sta v Parizu začela njuno prijateljstvo, ki je trajalo vse do konca njunega življenja. Engels je Marxu pokazal svojo nedavno izdano knjigo z naslovom [[Stanje delavskega razreda v Angliji]], kar je Marxa prepričalo, da bo delavski razred sredstvo in instrument zadnje revolucije v zgodovini. Kmalu sta Marx in Engels napisala kritiko filozofskih idej Marxovega starega prijatelja [[Bruno Bauer|Bruna Bauerja]], katerega delo [[Sveta družina (1845)|Sveta družina]] je izšlo leta 1845. Čeprav je bil Marx kritičen do Bauerja, so nanj vse bolj vplivale ideje drugih filozofov, kot sta [[Max Stirner]] in [[Ludwig Feuerbach]], vendar je sčasoma tudi on opustil feuerbachovski materializem.<ref>[[Karl Marx#Whe00|Wheen 2001]]. p. 93.</ref> Leta 1844 je Marx napisal [[Ekonomski in filozofski rokopisi]], delo, ki zajema številne teme in podrobno pojasnjuje njegov koncept odtujenega dela. Leto kasneje je Marx napisal [[Teze o Feuerbachu]], ki so najbolj znane po izjavi, da "filozofi niso storili nič drugega kot samo tolmačitli svet na različne načine, toda bistvo je, da ga preobrazimo.« To delo vsebuje Marxovo kritiko materializma (ker je kontemplativen), idealizma (ker reducira praktično na teoretično) in filozofije na splošno, za postavitev abstraktne realnosti na vrh fizičnega sveta. Tako je predstavil prvi pogled na Marxov zgodovinski materializem, argument, da sveta ne spreminjajo ideje, ampak ideje s fizičnim, materialnim in praktičnim delovanjem.<ref>[[Karl Marx#Whe00|Wheen 2001]]. p. 107.</ref> Po ukinitvi francosko-nemških letopisov je Marx začel pisati za takrat edini necenzurirani radikalni nemški časopis v Evropi, pariški Vorwärts!. Marx je še naprej izpopolnjeval svoje poglede na [[socializem]], ki so temeljile na Heglovskih in Feurbachovskih idejah dialektičnega materializma, obenem pa se je ukvarjal s kritiko raznih liberalcev in drugih socialistov, ki so bili takrat aktivni v Evropi.<ref>See Note 71 on p. 672 of the ''Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 6'' (International Publishers: New York, 1976).</ref>Toda leta 1845 se je francoska vlada po prejemu peticije pruskega kralja vlada strinjala z ukinitvijo Vorwärtsa! Hkrati pa je notranji minister F[[rançois Guizot]] izgnal Marxa iz Francije, temu pa je kmalu sledil še Engels. === Obdobje v Bruslju in komunistični manifest === [[Slika:Communist-manifesto.png|sličica|363x363_pik|Prva stran komunističnega manifesta, izdana leta 1848 v Nemčiji.]] Ker Marx ni mogel ostati v [[Francija|Franciji]] ali se preseliti v [[Nemčija|Nemčijo]], se je odločil preseliti se v [[Bruselj]] v [[Belgija|Belgiji]], kjer je moral obljubiti, da ne bo objavljal ničesar, kar bi nasprotovalo sodobni politiki. Ko je najel hišo v Bruslju, se je spoprijateljil z drugimi izgnanimi socialisti iz vse Evrope, vključno z [[Moses Hess|Mosesom Hessom]], [[Karl Heinzen|Karlom Heinzenom]] in [[Joseph Weydemeyer|Josephom Weydemeyerjem]]. V Bruselj se je preselili tudi Engels, da bi se jim pridružil. Leta 1845 sta Marx in Engels obiskala voditelje socialističnega gibanja v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]], potovanja po Britaniji pa sta izkoristila kot priložnost za študij v različnih knjižnicah v [[London|Londonu]] in [[Manchester|Manchestru]]. V sodelovanju z Engelsom se je posvetil tudi pisanju knjige, ki je pogosto videti kot njegov najboljši pristop k konceptu zgodovinskega materializma, [[Nemška ideologija]]; to delo, tako kot mnoga druga, ni bilo objavljeno, ko je bil Marx živ, objavljeno pa je bilo šele leta 1932. Sledilo mu je [[Revščina filozofije]] leta 1847, ki je bila napisana in izdana kot odgovor na knjige [[Filozofija filozofije]], [[Revščina (delo)|Revščina]], ki jo je napisal francoski anarhosocialist [[Pierre-Joseph Proudhon]], in kritika francoske socialistične misli nasploh. Te knjige so postavile temelj za Marxovo in Engelsovo najbolj znano delo, politični pamflet, ki je bil od takrat znan kot Manifest komunistične partije.<ref>[[Karl Marx#Mar48|Marx and Engels 1848]].</ref>   [[Komunistični manifest]] je bil objavljen 21. februarja 1848.<ref>David McLellan 1973 ''Karl Marx: His life and Thought''. New York: Harper and Row. pp. 189–90</ref> Marx in Engels sta v delu predstavila ideje o odpravi zasebne lastnine in strmoglavljenju meščanskih vlad, ki so odstopile proleterskim vladam. S tem bi [[komunizem]] postal revolucionarno gibanje. Za Marxa, če bi se proleterski razred vseh držav zavedal svojih skupnih ciljev, bi se združili, da bi podrli kapitalistični sistem. Menil je, da bi razvoj zgodovine sledil logiki hegelovske racionalnosti, kot neizogiben rezultat tekočega zgodovinskega procesa; če pa se socializma ne bi uspelo uveljaviti, bi se barbarizacija družbe lahko soočila s propadom obeh razredov v boju. Iz ruševin kapitalizma bi nastala družba, v kateri bi po prehodnem obdobju postala diktatura proletariata, v kateri bi država nadzorovala sredstva za proizvodnjo, njihovo lastništvo pa bi prešlo na družbo kot celoto, zato bi jo država nacionalizirala. Marx in Engels sta v komunističnem manifestu predstavila, da če država ne bi uspela nacionalizirati lastnine, bi morala zato uporabiti nasilje (s tem pa nista mislila na zapiranje ljudi in množične usmrtitve, kot se je to pozneje izvajalo v [[Leninizem|leninizmu]], [[Stalinizem|stalinizmu]] in [[Maoizem|maoizmu]]). Ker sta bila Marx in Engels ateista, sta v manifestu zapisala, da religija v komunistični družbi ne bo zelo dobrodošla. V času izdaje komunističnega manifesta je Marx zapisal:<blockquote>Komunizem je uganka zgodovine, ki je rešena in sama ve, da je to rešitev. </blockquote>Konec leta 1848 je Evropa doživela vrsto protestov, uporov in v nekaterih primerih nasilnih uporov, imenovanih [[revolucije leta 1848]]. V Franciji je [[Francoska revolucija|revolucija]] pripeljala do padca monarhije in ustanovitve [[Francoska druga republika|druge francoske republike]]. Marx je podpiral takšno dejavnost in, ko je pred kratkim od svojega očeta prejel obsežno dediščino v višini 6.000 ali 5.000 frankov, naj bi tretjino tega porabil za oboroževanje belgijskih delavcev, ki so načrtovali revolucionarnih akcij, saj sta Marx in Engels poskušala revolucijo razširiti v Belgijo. Čeprav je bila verodostojnost teh obtožb sporna, ga je belgijsko ministrstvo za pravosodje obtožilo in nato aretiralo, zaradi česar je moral pobegniti v Francijo, kjer je po tem, ko je bila ustanovljena druga francoska republika, verjel, da bo v tej državi varen. === Obdobje v Kölnu === Ko se je začasno preselil v Pariz, je Marx v mesto preselil tudi sedež Zveze komunistov in ustanovil nemški delavski klub z več nemškimi socialisti, ki so tam živeli. Leta 1848 se je Marx vrnil v [[Köln]] v upanju, da se bo revolucija razširila v Nemčijo, kjer je začel izdajati brošuro z naslovom [[Zahteve komunistične partije v Nemčiji]], v kateri se je zavzemal le za štiri od desetih točk Komunističnega manifesta, saj je menil, da mora v takratni Nemčiji buržoazija zrušiti monarhijo in fevdalna aristokracija, preden je proletariat lahko strmoglavil buržoazijo. Marx je 1. junija začel izdajati dnevnik [[New Rhenish Gazette]], ki se je financiral z nedavno dediščino njegovega očeta. Dnevnik je bil namenjen za objavljanje novic po Evropi z lastno marksistično interpretacijo dogodkov. Marx je bil še naprej eden njegovih glavnih urednikov, spremljali pa so ga tudi drugi tovariši iz Zveze komunistov, ki so prav tako pisali članke v reviji, čeprav je kljub temu časopis ostal, kot je dejal Friedrich Engels, "preprosta diktatura Marxa", ki je prevladoval pri izbiri vsebine.<ref>{{Cite web|title=Neue Rheinsiche Zeitung No. 145 November 1848|url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/11/17c.htm|access-date=2022-04-05|website=www.marxists.org}}</ref> Medtem, ko je bil urednik časopisa, je imela policja redno opravke z Marxom in drugimi socialističnimi revolucionarji, večkrat pa so mu tudi sodili, zaradi česar se je Marx soočal z različnimi obtožbami, med drugim zaradi žalitve državnega tožilca, domnevnega novinarskega prekrška in napeljevanja k oboroženemu uporu z bojkotom davkov, čeprav je bil oproščen vseh obtožb.<ref>{{cite book|last=Gross|first=David M.|year=2014|title=99 Tactics of Successful Tax Resistance Campaigns|publisher=Picket Line Press|isbn=978-1-4905-7274-1|pages=76–77}}</ref> Medtem je demokratični parlament v Prusiji razpadel in kralj Friderik Viljem IV. je uvedel nov sistem vladanja z njegovimi reakcionarnimi privrženci, ki so uvedli protirevolucionarne ukrepe, da bi se znebili levičarjev in drugih revolucionarnih oseb v državi. Kot del tega je bil [[New Rhenish Gazette]] ukinjen, Marxa pa so prisilil, da je 16. maja zapustil državo. Vrnil se je nazaj v Pariz, ki je bil takrat v primežu reakcionarne protirevolucije in epidemije kolere, a so ga kmalu izgnale mestne oblasti, katere so Marxa obravnavale za politično grožnjo.<ref>[[Karl Marx#Whe00|Wheen 2001]]. pp. 147–48.</ref>  Ker je njegova žena Jenny pričakovala njunega četrtega otroka in se ni mogla vrniti v Nemčijo ali Belgijo, je Marx avgusta 1849 najel zatočišče v [[London|Londonu]]. === Obdobje v Londonu === [[Slika:Karl-Marx.jpg|levo|sličica|342x342_pik|Marxova fotografija iz leta 1875.]] Marx se je maja 1849 preselil v London, kjer je ostal do konca svojega življenja. Tu je ustanovil nov sedež Zveze komunistov, močno pa je bil vključen tudi v Londonsko združenje nemških delavskih inštrukcij, ki je imela svoje sestanke na Great-Windmill Street v Sohu, osrednji zabaviščni četrti Londona. Marx se je posvetil dvema dejavnostima: revolucionarni organizaciji in poskusu razumevanja politične ekonomije in kapitalizma. V prvih letih bivanja v Londonu so on in njegova družina živeli v skrajni [[Revščina|revščini]]. Njegov glavni vir dohodka je bil njegov zvesti prijatelj in sodelavec Engels, ki je večino svojega dohodka pobiral iz družinskega podjetja. Marx in Engels sta leta 1850 izdala mesečnik New Rhenish Gazette, politično-ekonomska revija, ki je izhajala v [[Hamburg|Hamburgu]]. Marx je nato od leta 1851 do 1862 delal kot dopisnik pri reviji New York Tribune.<ref>[[Karl Marx#Whe00|Wheen 2001]]. pp. 151–55.</ref> Od decembra 1851 do marca 1852 je Marx pisal [[Brumaire Louis Bonaparte|Brumaire Louisa Bonaparteja]], delo, ki se je navezovalo na francosko revolucijo iz leta 1848, v katerem je razširil svoje koncepte zgodovinskega materializma, razrednega boja in diktature proletariata ter utemeljil, da mora zmagoslavni proletariat uničiti buržoazno državo.<ref>Note 269 on p. 674 of the ''Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 11''.</ref> Leta 1864 se je Marx pridružil Mednarodnemu združenju delavcev (znano tudi kot Prva internacionala). Postal je vodja njenega Generalnega sveta, v kateri je bil izvoljen ob njegovi ustanovitvi leta 1864. S to organizacijo je bil Marx vpleten v boj proti anarhističnemu sektorju okoli [[Mihail Bakunin|Mihaila Bakunina]]. Čeprav je Marx v tem sporu zmagal, je leta 1872 prenesel sedež generalnega sveta iz Londona v [[New York]]. Najpomembnejši politični dogodek v času obstoja Prve internacionale je bila Pariška komuna iz leta 1871, ko so se državljani Pariza uprli njihovi vladavini in za dva meseca zadržali Internacionalo. Med krvavim zatrtjem upora je Marx napisal enega svojih najbolj znanih del z naslovom [[Državljanska vojna v Franciji]], ki je predstavljala obrambo komune.<ref>Note 1 at p. 367 contained in the ''Collected Works of Karl Marx and Frederick Engels: Volume 19'' (International Publishers: New York, 1984).</ref> [[Slika:Marx old.jpg|sličica|315x315_pik|Marx leta 1882.]] Ob ponavljajočih se neuspehih revolucij ter delavskih gibanj je tudi Marx poskušal razumeti kapitalizem in je zato veliko časa preživel v dvorani Britanskega muzeja, kjer je preučeval in razmišljal o delih političnih ekonomistov in ekonomskih podatkih. Do leta 1857 je napisal več kot 800 strani zapiskov in kratkih esejev o kapitalu, zemljiški lastnini, mezdnem delu, državi, zunanji trgovini in svetovnem trgu; to delo se je pojavilo v tisku šele leta 1941 z naslovom [[Grundrisse]]. Leta 1859 je Marx objavil [[Prispevek h kritiki politične ekonomije]], kar je bilo njegovo prvo resno ekonomsko delo. V šestdesetih letih 19. stoletja je delal na sestavi treh velikih del, začenši s Teorijami presežne vrednosti, kjer je obravnaval teoretike politične ekonomije, zlasti Adama Smitha in Davida Ricarda. To delo se pogosto obravnava kot četrti del Kapitala in predstavlja eno od prvih celovitih razprav o zgodovini ekonomske misli. Izšel je tudi prvi del Kapitala, delo, ki analizira kapitalistični produkcijski proces. Tu je Marx razvil svojo teorijo dela o vrednosti, svojo zasnovo presežka vrednosti in izkoriščanja, kar bi po njegovem mnenju na koncu privedlo do padajoče stopnje dobička in propada industrijskega kapitalizma. Z pisanjem drugega in tretjega dela Kapitala je Marx nadaljeval vse do konca svojega življenja, ti dve deli pa je pozneje objavil Engels.<ref>Jonathan Sperber, ''Karl Marx: A Nineteenth-Century Life'', p. 320.</ref>  V zadnjem desetletju svojega življenja je Marx komentiral sodobno politiko, zlasti nemško in rusko. Njegova Kritika programa Gotha je nasprotovala težnji njegovih privržencev, kot sta [[Wilhelm Liebknecht]] in [[August Bebel]], po kompromisu z državnim socializmom, ki ga je zagovarjal Ferdinand Lassalle v interesu združene socialistične stranke. To delo je opazno tudi po drugem znanem Marxovem citatu, ki se glasi: "Od vsakega po njegovih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah!" V pismu [[Vera Zasulič|Veri Zasulič]] 8. marca 1881 je Marx celo razmišljal o možnosti, da bi [[Rusko carstvo|Rusija]] zaobšla stopnjo kapitalističnega razvoja in zgradila komunizem na podlagi skupne zemljiške lastnine, ki je značilna za Rusijo.<ref>Karl Marx and Frederick Engels, ''Collected Works Volume 46'' (International Publishers: New York, 1992) p. 71.</ref> Medtem ko je priznal, da je komuna oporišče družbene regeneracije Rusije, je tudi opozoril, da bo mir deloval kot sredstvo za neposreden prehod na fazo socializma brez predhodne kapitalistične faze ter da bo treba najprej odpraviti škodljive vplive, ki jo obremenjujejo pot z vseh strani. Ob upoštevanju odprave teh škodljivih vplivov je Marx priznal, da lahko obstajajo "normalni pogoji za spontani razvoj" podeželske skupnosti. Vendar pa je Marx v istem pismu Veri Zaulič poudaril, da je na dnu kapitalističnega sistema radikalna ločitev med proizvajalcem in proizvodnimi sredstvi proizvodnja.<ref>K. Marx, First draft of the letter to Vera Zasulich [1881]. In Marx-Engels 'Collected Works', Volume 24, p. 346.</ref> === Smrt === [[Slika:Grave of Karl Marx Highgate Cemetery in London 2016 (12).jpg|sličica|246x246_pik|Grob Karla Marxa v Londonu.]] V zadnjem desetletju življenja se je Marxovo zdravje poslabšalo in v svoje delo ni mogel vložiti enake količine energije kot poprej. Trpel je za slabim zdravjem, s časoma za [[Ciroza jeter|boleznijo jeter]] in izbruhom [[Karbunkel|karbunkela]] in [[Tvor|furunkela]], verjetno kot posledica splošne telesne šibkosti, h kateri so prispevale različne značilnosti Marxovega življenjskega sloga: [[alkohol]], kajenje [[Tobak|tobaka]], slaba prehrana in pomanjkanje [[Spanje|spanja]]. Čeprav je veliko potoval po [[Afrika|Afriki]] in [[Alžirija|Alžiriji]], da bi našel način ozdravitve, se njegovo zdravje ni izboljšalo. Leta 1881 je zbolel za hudo [[Gripa|gripo]], zaradi česar je zadnjih 15 mesecev svojega življenja preživel v bolnišnici v Londonu. S časoma je zbolel tudi za [[Bronhitis|bronhitisom]] in [[Plevritis|plevritisom]]. Njegove zadnje besede, preden je umrl, so bile: "Zadnje besede so za bedake, ki v življenju niso povedali dovolj!" 14. marca 1883 je Karl Marx zaradi bronhitisa umrl, v starosti 64 let. Marxovo truplo so pokopali na pokopališču [[Highgate]]. Na njegovem nagrobniku piše WORKERS OF ALL LANDS UNITE (Proletarci vseh dežel, združite se!), kar je tudi zadnji stavek Komunističnega manifesta. Njegovega pogreba se je udeležilo več kot enajst ljudi. Na njem je govorilo več njegovih najbližjih prijateljev.<ref>John Shepperd, 'Who was really at Marx's funeral?', in "Friends of Highgate Cemetery Newsletter ", April (2018), pp. 10–11. https://highgatecemetery.org/uploads/2018-04_Newsletter_final_web.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200204074940/https://highgatecemetery.org/uploads/2018-04_Newsletter_final_web.pdf|date=4 February 2020}}</ref> Med njimi je bil tudi Friedrich Engels, ki je v svojem govoru ob pogrebu dejal: <blockquote>14. marca, ob četrt do treh popoldan, je največji živeči mislec prenehal misliti. Komaj dve minuti je bil sam, in ko smo se vrnili, smo ga našli v njegovi postelji, na kateri je mirno zaspal – a za vedno. </blockquote> ==Pomen== ===Začetnik moderne sociologije=== Karla Marxa pripisujejo med tri začetnike moderne sociologije, poleg Emila Durkheima in Maxa Weberja. V nasprotju s takratnimi [[Korporativizem|korporativnimi]] teorijami socialnih [[kor|filozofov]] je Marx na temelju heglijanskega razreševanja nasprotij predpostavljal konfliktno stanje v družbi med razredoma kapitalistov in delavstva. Njegova dela so imela velik vpliv na področjih ekonomije, filozofije, literature in umetnosti. Vplivala so tudi na nastanek in razvoj marksizma, filozofske smeri, iz katere se je razvilo mnogo političnih idej (socialdemokracija, socializem, leninizem, trockizem, maoizem, anarhokomunizem, neomarksizem (frankfurtsko šolo), post-marksizem,... in nenazadnje jugoslovansko socialistično samoupravljanje ). ===Dialektični materializem=== [[Dialektični materializem]] sta s Marx in Engels zastavila kot filozofijo znanosti in narave. Bistvo dialektičnega materializma je koncept tolmačenja pojavov v naravi in v družbi s principoma progresivnega dialektičnega razvoja in materialnostjo narave ter družbe. Marx in Engels tega pojma nista uporabila, prvi ga je uporabil šele ruski materialistični filozof [[Georgij Plehanov]]. Pravi pomen politično zacementirane doktrine sta mu dala šele voditelja ruske socialistične revolucije [[Lenin]] in kasneje [[Stalin]], za časa katerega je postal dialektični materializem - ali krajše - diamat - ekskluzivna ekonomskopolitična ideologija, ki je postavljala zahteve po ideološkem prilagajanju v ostalih družbenih sferah intelektualnega ustvarjanja. Za Sovjetsko zvezo njima so dialektični materializem kot uradno filozofijo/ideologijo prevzeli satelitski socialistični sistemi. Kadar je poudarek na zgodovinskih procesih in materialni produkciji govorimo o ''historičnem materializmu''. ===Komunistični manifest=== Komunistični manifest je program Lige komunistov, ki sta ga napisala Karl Marx in Friedrich Engels. Prvič je bil izdan 21. februarja 1848 v nemščini. Izšel je ob izbruhu revolucije leta 1848 in je od takrat naprej prepoznan kot eno izmed najbolj vplivnih političnih del. Predstavlja analitičen pogled na razredni boj in probleme kapitalistične družbe, manj pa se ukvarja z napovedovanjem komunizma (kot potencialne družbe prihodnosti). ===Marksizem=== Marksizem je nastal v drugi četrtini devetnajstega stoletja kot doktrina v delavskem gibanju, ki je v 19. stoletju postajalo vse bolj pomembno. Popularizacijo Marxovih del je mogoče pripisati Engelsovemu delu ''Anti-Dühring'', ki je bil v odgovor na rivalstvo v socialističnem taboru s strani nemškega socialista [[Eugen Dühring|Eugena Dühringa]]. Engels je marksizem predstavil kot posebno šolo družbene in politične teorije, ki iz znanstvenih izhodišč prelamlja s poprejšnjimi socialno utopičnimi razlagami in vizijami družbe. Marksizem je postal vodilo praksi, ki ni temeljila na utopičnih idejah, marveč je bil plod znanstvenega razumevanja znanosti in sodobnega kapitalističnega sistema. Z vidika [[pozitivizem|pozitivizma]] v znanosti dialektične metode ni mogoče prištevati med strogo znanstvene metode. Marksistična misel je postala doktrina večine političnih strank, ki so zagovarjale interese delavstva oziroma proletariata. Prva politična stranka, ki je prevzela njegove podmene, je bila nemška Social demokratska delavska stranka, ki je marksizem prevzela proti koncu 19. stoletja. Toda politični program so kmalu prilagodili v skladu z revizionističnimi tendencami, tako da čista marksistična misel kmalu izginila iz političnega prostora. Iz nje sicer izhajajo komunistične stranke, toda marksizma in komunizma ne moremo povsem izenačevati. V dvajsetem stoletju se je marksizem razvejal v mnogo različnih teoretskih smeri, s katerimi se razhaja tudi v poimenovanju. Razlike so nastale zaradi drugačnih političnih vizij (zmernih in radikalnih) in predvsem zaradi drugačne zgodovinske dediščine. Maksizem se v Zahodni Evropi ni razvijal v isto smer kot v Vzhodni, posebej po zagotovitvi primata [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] z linijo ti. [[marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]]. Posebej kolonizirani narodi, katerim je bila razredna družba z maloštevilno elito in večinskimi domorodnimi množicami vsiljena, so v skladu z lastnimi potrebami prilagajali marksistična izhodišče, čeprav so na programski ravni zaprisegali na [[komunizem]] kot končno vizijo in cilj družbe. ===Pomembni marksisti=== Marx je vplival na številne intelektualce, ki jih v grobem lahko označimo kot marksiste. Zgolj nekaj najpomembnejših: [[Friedrich Engels]], [[Karl Kautsky]], [[Rosa Luxemburg]], [[Lenin]], [[Lev Trocki]], [[Antonio Gramsci]], [[Georg Lukács]], [[Stalin]], [[Mao Zedong]], [[Ernst Bloch]], [[Louis Althusser]]. ==Dela in prevodi v slovenščino== Z asteriskom (*) so označena dela v soavtorstvu z Engelsom: *''Kritika Heglove filozofije prava'' (Zur Kritik der Hegelschen Rechtsphilosophie), 1844 *''Prispevek k židovskem vprašanju I.'' (Zur Judenfrage), 1843 *''Ekonomski in filozofski rokopisi leta 1844'' (Ökonomisch-philosophische Manuskripte aus dem Jahre 1844), 1844 *''Sveta družina''* (Die heilige Familie), 1845 *''Nemška Ideologija''* (Die deutsche Ideologie), 1845 *''Teze o Feuerbachu'' (Die kurzen elf Thesen über Feuerbach), 1845 *''Beda filozofije'' (Das Elend der Philosophie), 1847 *''[[Komunistični manifest]]''* (Manifest der Kommunistischen Partei), 1848 *''Razredni boji v Franciji'' (Die Klassenkämpfe in Frankreich 1848 bis 1850), 1850 *''Osemnajsti Brumaire Ludvika Bonaparta'' (Der achtzehnte Brumaire des Louis Napoléon), 1852 *''Britansko gospostvo v Indiji'' (Die Britische Herrschaft in Indien), 1853 *''Predgovor h kritiki politične ekonomije: prispevek'' (Grundrisse der Kritik der Politischen Ökonomie), 1857 *''Dela o državljanski vojni Z.D.A.'' (Writings on the U.S. Civil War), 1861 *''Teorije presežne vrednosti'' (Theorien über den Mehrwert), 1862 [[File:Marx - Theorien über den Mehrwert, 1956 - 5708926.tif|thumb|[[Karl Marx]], ''Theorien über den Mehrwert'', 1956]] *''[[Kapital (knjiga)|Kapital. Kritika politične ekonomije]]'', Prva knjiga (Das Kapital, Kritik der politischen Ökonomie), 1867 *''Mezda, cena in profit'' (Lohn, Preis und Profit), 1867 *''Državljanska vojna v Franciji'' (Der Bürgerkrieg in Frankreich), 1871 *''[[Kritika gothskega programa]]'' (Kritik des Gothaer Programms), 1875 *[[Kapital (knjiga)|''Kapital'', Druga knijga*]], 1885 *[[Kapital (knjiga)|''Kapital'', Tretja knjiga*]], 1894 Prevodi Marxovih del obstajajo od začetkov delavskega gibanja na Slovenskem konec 19. stoletja. V obdobju socialistične Jugoslavije so vsa Marxova in Engelsova dela bila prevedena v slovenščino in izdana pri [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]] v petih zvezkih pod naslovom ''Izbrana dela'', v žargonski rabi ''MEID,'' izdala pa je tudi vse tri zvezke Kapitala. Nekatera obsežnejša dela kot je npr. Kritika Heglovega državnega prava, niso objavljena v celoti, pač pa v izboru. Pri zbirki KRT so izšli še ''Razgovori z Marxom in Engelsom'', ki je kompilacija korespondence omenjenih in vseh, s katerimi so ju družile socialne vezi (družine, prijateljev, sodelavcev, somišljenikov in tudi ovaduhov). Leta 2012 je pri založbi Sophia izšel prvi del novega prevoda Kapitala, na prevod in izid čakata še ostala dva. == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == *Karl Marx. <nowiki>[</nowiki>internet]. <nowiki>[</nowiki>citirano 5.1.2015]. Dostopno na naslovu: http://historyguide.org/intellect/marx.html *Karl Marx. <nowiki>[</nowiki>internet]. <nowiki>[</nowiki>citirano 5.1.2015]. Dostopno na naslovu: http://spartacus-educational.com/TUmarx.htm *Karl Marx 1853. <nowiki>[</nowiki>internet]. <nowiki>[</nowiki>citirano 11.1.2015]. Dostopno na naslovu: https://www.marxists.org/archive/marx/works/1853/02/18.htm *Karl Marx Quotes. <nowiki>[</nowiki>internet]. <nowiki>[</nowiki>citirano 5.1.2015]. Dostopno na naslovu:http://www.brainyquote.com/quotes/authors/k/karl_marx.html *Magee, B. 2002. ''Poti filozofije''. Ljubljana: Mladinska knjiga. *Mehring F. 1974. ''Karl Marx: Zgodovina njegovega življenja''. Ljubljana: DZS. *Miščević, N. idr. 2008. ''Filozofija za gimnazije''. Ljubljana: Mladinska knjiga. *Prawer S.S. 1981. ''Karl Marx in svetovna literatura''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * {{navedi knjigo |author=Sperber, Jonathan |year=2014 |title=Karl Marx : revolucionar in njegov čas |edition=1|publisher=Ljubljana : Modrijan |isbn=978-961-241-788-8 |cobiss=272202752 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Karl Marx}} {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marx, Karl}} [[Kategorija:Nemški ekonomisti]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Judovski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] [[Kategorija:Nemški marksisti]] [[Kategorija:Nemški komunisti]] [[Kategorija:Nemški pisatelji|M]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe umetnosti]] [[Kategorija:Dialektika]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Politični filozofi]] [[Kategorija:Nemški književniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Bonnu]] [[Kategorija:Nemški ateisti]] [[Kategorija:Trier]] ayhhcoqdfhuy852rckvqmnoupvsqpan Seznam slovenskih politikov 0 21492 5724347 5721752 2022-07-27T10:05:47Z Amanesciri2021 205950 /* L */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (1865)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Milan Balažic]] * [[Anton Balažek]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Anton Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Peter Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * [[Ivan Dečko]] * [[Jože Dekleva]] * [[Franci Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Boris Frlec]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[László Göncz]] (Madžar rojen v Sloveniji) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * [[Peter Grasselli]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Tina Heferle]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horvath]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]]? * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hržič|Ivan Hršak - Ivan Hržič]] * [[Karel Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] *[[Zoltan Jan]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] == K == * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunc]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Franc Kangler]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[France Žiga Kimovec]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Branko Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Matej Kolmanič]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Albin Kovač]] * [[Stane Kovač]] * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] - * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Franc Kramar]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Franc Krvina|France Krvina]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Damjan Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *[[Ignacij Lenček]]? *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 -?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] == M == * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Andrej Magajna]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Marjan Maučec]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Franc Mišič]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *[[Jani Möderndorfer]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janže Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] *[[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] == P == [[Natalis Pagliaruzzi]] - [[Borut Pahor]] - [[Drago Pahor]] - [[Samo Pahor]] - [[Sergij Pahor]] - [[Alojzij Pajer]]-Monriva - [[Stane Pajk]] - [[Robert Pal]] - [[Josip Pangerc]] - [[Bojan Papič]] -[[Anton Partljič|Tone Partljič]] - [[Ingo Paš]] - [[Damjan Paulin]] - [[Tone Pavček]] - [[Andrej Pavlica]] - [[Josip Pavlica]] - [[Alenka Pavlič]] - [[Darja Pavlič]] - [[Lojze Pavlič]] - [[Stane Pavlič]] - [[Jože Pavličič]] - [[Marko Pavliha]] - [[Jernej Pavlin (politik)]] - [[Irma Pavlinič Krebs]] - [[Marko Pavlišič]] - [[Robert Pavšič]] - [[Rudi Pavšič]] - [[Breda Pečan]] - [[Sašo Peče]] - [[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] - [[Sergij Pelhan]] - [[Stojan Pelko]] - [[Jože Penca]] - [[Gorazd Perenič]] - [[Janez Perenič]] - [[Ljudevit Perič]] - [[Franc Perko (župan)|Franc Perko]] - [[Vencelj Perko]] - [[France Perovšek]] - [[Janez Perovšek]] - [[Tone Peršak]] - [[Pavel Pestotnik]] - [[Bojan Petan]] - [[Rudolf Petan]] - [[Josip Petejan|Jože (Josip) Petejan]] - [[Franc Petek]] - [[Milan Petek]] - [[Miro Petek]] - [[Alojz Peterle|Alojz (Lojze) Peterle]] - [[Ernest Petrič]] - [[Josip Petrič]] - [[Pavle Petričič|Pavle Petričić]] - [[Tea Petrin]] - [[Bortolo Petronio]] - [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] - [[Mihael Petrovič]] - [[Viljem Pfeifer]] - [[Janez Piber]] - [[Jernej Pikalo]] - [[Emil Milan Pintar]] - [[Ciril Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Edo Pirkmajer]] - [[Milko Pirkmajer]] - [[Otmar Pirkmajer]] - [[Pavel Pirkmajer]] - [[Franc Pirkovič]] - [[Jelka Pirkovič]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Rajko Pirnat]] - [[Franc Pišek]] - [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] - [[Leonid Pitamic]] - [[Franc Pišek]] - [[Aleksandra Pivec]] - [[Franci Pivec]] - [[Ljudevit Pivko]] - [[Ivan Plantan]] - [[Dušan Pleničar]] - [[Ivan Ples]] - [[Miroslav Ples]] - [[Janko Pleterski]] - [[Senko Pličanič]] - [[Jakob Ploj]] - [[Miroslav Ploj]] - [[Zlata Ploštajner]] - [[Alojz Pluško]] - [[Dušan Plut]] - [[Zdravko Počivalšek]] - [[Jakob Počivavšek]] - [[Valentin Podgorc]] - [[Karel Podgornik]] - [[Dejan Podgoršek]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Bojan Podkrajšek]] - [[Sida Podlesek]] - [[Anton Podobnik]] - [[Janez Podobnik]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Josip Pogačnik]] - [[Lovro Pogačnik]] - [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] - [[Milan Pogačnik]] - [[Valentin Pohorec]] - [[Marijan Pojbič]] - [[Jože Pokorn]] - [[Boštjan Poklukar]] - [[Josip Poklukar]] - [[Anton Polajnar]] - [[Ignac Polajnar]] - [[Bojan Polak]] - [[Radko Polič star.|Radko Polič]] - [[Svetozar Polič]] - [[Zoran Polič]] - [[Vinko Poljanec]] - [[Majda Poljanšek]] - [[Ferdinand Pollak]] - [[Anton Poljšak]] - [[Robert Polnar]] - [[Marjan Poljšak]] - [[Tone Poljšak]] - [[France Popit]] - [[Boris Popovič]] - [[Carlo Porenta]] - [[Alojz Posedel]] - [[Franc Potočnik]] - [[Janez Potočnik]] - [[Jožef Potočnik]] - [[Miha Potočnik]] - [[Vika Potočnik]] - [[Ivo Potokar]] - [[Majda Potrata]] - [[Ivan Potrč]] - [[Jože Potrč]] - [[Miran Potrč]] - [[Fran Povše]] - [[Zoran Poznič]] - [[Albin Poznik]] - [[Maria Pozsonec]] - [[Hubert Požarnik]] - [[Avgust Praprotnik]] - [[Nik Prebil]] - [[Vladimir Prebilič]] - [[Božo Predalič]] - [[Izidor Predan]] - [[Janko Predan]] - [[Jani Prednik]] - [[Miroslav Pregl]] - [[Živko Pregl]] - [[Ivan Prekoršek]] - [[Matija Prelog]] - [[Albin Prepeluh]] - [[Jakob Presečnik]] - [[Dejan Prešiček]] - [[Mihael Prevc]] - [[Srečko Prijatelj]] - [[Uroš Prikl]] - [[Aleš Primc]] - [[Jana Primožič]] - [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] - [[Matija Prosekar]] - [[Miloš Prosenc]] - [[Jože Protner]] - [[Janko Prunk]] - [[Karel Prušnik]] - [[Boris Puc]] - [[Dinko Puc]] - [[Ivan Pucelj]] - [[Dino Pucer]] - [[Ciril Pucko]] - [[Ivan Pučnik]] - [[Jože Pučnik]] - [[Jožica Puhar]] - [[Vitodrag Pukl]] - [[Franc Pukšič]] - [[Iztok Purič]] - [[Ludvik Puš]] - [[Janez Pušar]] - [[Rudolf Pušenjak]] - [[Rado Pušenjak]] - [[Vladimir Pušenjak]] == R == [[Boris Race]] - [[Darja Radić]] - [[Božidar Raič]] - [[Janko Rajar]] - [[Jožef Rajšp]] - [[Stanislav Raščan]] - [[Vladimir Ravnihar]] - [[Franjo Ravnik]] - [[Miha Ravnik]] - [[Rudolf Ravnik]] - [[Aleksander Ravnikar]] - [[Jernej Ravnikar]] - [[Ludvik Ravnikar]] - [[Franc Razdevšek]] - [[Radoslav Razlag]] - [[Rafael Razpet]] - [[Ivan Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Amalija Regent]] - [[Ivan Regent]] - [[Izidor Rejc]] - [[Albert Rejec]] - [[Marjan Rekar]] - [[Tone Remc]] - [[Alojzij Remec]]? - [[Bogumil Remec]] - [[Vladimir Remec]] - [[Tine Remškar]] - [[Ivan Renko]] - [[Viktor Repič]] - [[Vili Rezman]] - [[Cvetka Ribarič Lasnik]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Ivan Ribnikar]] - [[Herman Rigelnik]] - [[Andreja Rihter]] - [[Alojz Ribič]] - [[Janez Ribič]] - [[Marija Ribič]] - [[Mitja Ribičič]] - [[Ciril Ribičič]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Cvetana Rijavec]] - [[Robert Rinaldo]] - [[Vitja Rode]] - [[Emil Rojc]] - [[Anton Rojec]] - [[Ivan Rojec]] - [[Anton Rojina]] - [[Anton Rop]] - [[Franjo Rosina]] - [[Igor Rosina]] - [[Jožef Rosina]] - [[Janez Nepomuk Rosmann]] - [[Mihajlo Rostohar]] - [[Ivan Roškar]] - [[Metod Rotar]] - [[Anton Rous]] - [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] - [[Marjan Rožič]] - [[Jakob Rožič]] - [[Valentin Rožič]] - [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] - [[Janko Rudolf]] - [[Bojan Rugelj]] - [[Matija Rulitz]] - [[Pavel Rupar]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mara Rupena-Osolnik]] - [[Zora Rupena]] - [[Leon Rupnik]] - [[Andrej Rus]] - [[Josip Rus]] - [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] - [[Veljko Rus]] - [[Vojan Rus]] - [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] - [[Anton Rutar]] - [[Otokar Rybář]] - == S == [[Bernard Sadovnik]] - [[Franc Sagaj]] - [[Borut Sajovic]] - [[Ivan Sajovic]] - [[Franc Salamon]] - [[Dorče Sardoč]] - [[Silvano Sau]] - [[Jožef Savinšek]] - [[Franc Schaubach]] - [[Jožef Kamilo Schmidburg]] - [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] - [[Jožef Schwegel]] - [[Viljem Schweitzer]] - [[Alojz Sedej]] - [[Cvetka Selšek]] - [[Dušan Semolič]] - [[Dušan Sernec]] - [[Janko Sernec]] - [[Josip Sernec]] - [[Stanka Setnikar Cankar]] - [[Anton Sfiligoj]] - [[Avgust Sfiligoj]] - [[Ivan Simčič]] - [[Franc Simonič (1916)]] - [[Vasko Simoniti]] - [[Danica Simšič]] - [[Ljubo Sirc]] - [[Janez Sirše]] - [[Ivan Sisinger]] - [[Primož Siter]] - [[Janez Skedl]] - [[Josip Skerk]] - [[Lojze Skok]] - [[Nada Skuk]] - [[Karel Slanc]] - [[Edvard Slavik]] - [[Mitja Slavinec]] - [[Jolanda Slokar]] - [[Jožef Slokar]] - [[Janja Sluga]] - [[Alenka Smerkolj]] - [[Rudolf Smersu]] - [[Franc Smodej]] - [[Robert Smodej]] - [[Janko Smole]] - [[Jože Smole]] - [[Karel Smolle]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Franc Snoj]] - [[Jože Sodja]] - [[Janez Sodržnik]] - [[Mitja Sojer]] - [[Alojz Sok]] - [[Slavko Soršak]] - [[Boris Sovič]] - [[Stojan Spetič]] - [[Jože Srebrnič]] - [[Zoran Stančič]] - [[Edvard Stanič]] - [[Gojko Stanič]] - [[Marjan Stanič]] - [[Stane Stanič]] - [[Aleš Stanovnik]] - [[Ivan Stanovnik]] - [[Janez Stanovnik]] - [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] - [[Miloš Stare]] - [[Andrijana Starina Kosem]] - [[Bojan Starman]] - [[Danijel Starman]] - [[Marko Starman]] - [[Emil Stefanovič]] - [[Stana Stopar]] - [[Viktor Stopar]] - [[Vojko Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Francka Strmole-Hlastec]] - [[Lojzka Stropnik]] - [[Marjan Sturm]] - [[Janko Stušek]] - [[Karel Sukič]] - [[Josef Suppan]] - [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] - [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] - [[Janez Sušnik]] - [[Peter Sušnik]] - [[Ernest Svetec]] - [[Luka Svetec]] - [[Andrej Svetek]] - [[France Svetek]] - [[Lev Svetek]] - [[Albert Svetina-Erno]] - [[Anton Svetina]] - [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] - [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] - [[Ivan Svetlik]] == Š == [[Aleš Šabeder]] - [[Franc Šali]] - [[Marjan Šarec]] - [[Karel Šavnik]] - [[Pavel Šavnik]] - [[Virgil Šček]] - [[Franc Šebjanič]] - [[Boštjan Šefic]] ''-'' [[Rudi Šeligo]] - [[Lidija Šentjurc]] - [[Jernej Šerjak]] - [[Leo Šešerko]] - [[Jože Šeško]] - [[Dušan Šešok]] - [[Franc Šetinc]] - [[Lenart Šetinc]] ''-'' [[Marjan Šetinc]] - [[Mile Šetinc]] - [[Drago Šiftar]] - [[Ivan Vanek Šiftar]] - [[Niko Šilih]] - [[Rudi Šimac]] - [[Dušan Šinigoj]] - [[Irena Šinko]] - [[Josip Šinko]] - [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] - [[Majda Širca]] - [[Andrej Šircelj]] - [[Albert Širok]]? - [[Karel Šiškovič]] - [[Matija Škerbec]] - [[Albin Škerk]] - [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] - [[Jožef Školč]] - [[Bojan Škrk]] - [[Karel Škulj]] - [[Jože Šlander]] - [[Slavko Šlander]] - [[Albin Šmajd]] - [[Franc Šmon]] - [[Boris Šnuderl]] - [[Makso Šnuderl]] - [[Jakob Šolar]] - [[Igor Šoltes]] - [[Črtomir Špacapan]] - [[Mirko Špacapan]] - [[Bogomir Špiletič]] - [[Vekoslav Špindler]] - [[Bojan Šrot]] - [[Tomaž Štebe]] - [[Anton Štebi]] - [[Alojzija Štebi]] - [[Ivo Štempihar]] - [[Andrej Šter]] - [[Emil Štern]] - [[Anton Štihec]] - [[Drago Štoka]] - [[Franc Štoka]] - [[Adolf Štorman]] - [[Ivan Štravs]] - [[Jernej Štromajer]] - [[Jožko Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Vojka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Lovro Šturm]] - [[Jadranka Šturm Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] - [[Jožef Šuc]] - [[Borut Šuklje]] - [[Fran Šuklje]] - [[Vladimir Šuklje]] - [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] - [[Patricija Šulin]] - [[Radoš Šumrada]] - [[Jože Šušmelj]] - [[Aco Franc Šuštar]] - [[Boris Šuštar]] - [[Ivan Šušteršič]] - [[Janez Šušteršič]] - [[Tone Šušteršič]] - [[Matjaž Švagan]] - [[Ivan Švegel]] == T == * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[France Terseglav]] * [[Ciril Testen]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] * [[Ignac Tratar]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == [[Boris Vadnjal]] - [[Ivo Vajgl]] - [[Davorin Valentinčič]] - [[Lado Vavpetič]] - [[Janko Veber]] - [[Norbert Veber]]? - [[Ivan Vehovec]] - [[Herman Velik]] - [[Jože Velikonja]] - [[Ivan Vencajz]] - [[Peter Vencelj]] - [[Albin Vengust]] - [[Andrej Verbič]] - [[Peter Verlič]] - [[Karel Verstovšek]] - [[Rudi Veršnik]] - [[Ivan Verzolak]] - [[Fran Vesel (1894-1954)]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Ivan Vesenjak]] - [[Peter Vesenjak]] - [[Josip Vidmar]] - [[Marjan Vidmar]] - [[Gorazd Vidrih]] - [[Rudolf Vidrih]] - [[Josip Vilfan]] - [[Joža Vilfan]] - [[Marija Vilfan]] - [[Peter Vilfan]] - [[Albin Vipotnik]] - [[Janez Vipotnik]] - [[Gregor Virant]] - [[Franc Višnikar]] - [[Andrej Vizjak]] - [[Bogomil Vižintin]] - [[Patrick Vlačič]] - [[Angela Vode]] - [[Albin Vodopivec]] - [[Fran Vodopivec]] - [[Albert Vodovnik]] - [[Olga Voglauer]] - [[Željko Vogrin]] - [[Mitja Volčič]] - [[Božidar Voljč]] - [[Ignac Voljč]] - [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] - [[Vojko Volk]] - [[Reginald Vospernik]] - [[Bogumil Vošnjak]] - [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] - [[Josip Vošnjak]] - [[Mihael Vošnjak]] - [[Mitja Vošnjak]] - [[Rudi Vouk]] - [[Olga Vrabič]] - [[Marko Vraničar]] - [[Mateja Vraničar Erman]] - [[Anton Vratuša]] - [[Marko Vrhunec]] - [[Vinko Vrhunec]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Ivan Vuk]] - [[Martina Vuk]] - Franjo Vulčer? == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == [[Andreja Zabret]] - [[Jože Zabukovec]] - [[Zdravko Zabukovec]] - [[Bojan Zadel]] - [[Ludvik Zadnik]] - [[Boštjan Zagorac]] - [[Franc Zagožen]] - [[Jože Zagožen]] - [[Janez Zahrastnik]] - [[Janez Zajc]] - [[Simon Zajc]] - [[Marjan Zajec]] - [[Aleš Zalar]] - [[Cvetka Zalokar Oražem]] - [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] - [[Valentin Zarnik]] - [[Danilo Zelen]] - [[Jože Zemljak]] - [[Janez Zemljarič]] - [[Pavel Zgaga]] - [[Urša Zgojznik]] - [[Marko Zidanšek]] - [[Miloš Zidanšek]] - [[Milovan Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Milenko Ziherl]] - [[Slavko Ziherl]] - [[Jože Zimšek]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Igor Zorčič]] - [[Aleksander Zorn]] - [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] - [[Beno Zupančič]] - [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] - [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] -[[Niko Zupanič]] - [[Josip Zurc]] - [[Milan Zver]] -[[Franci Zwitter]] - [[Mirt Zwitter]] - [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] ne9fue8brzo7rnj8nocwuamh23qc1ub Seznam italijanskih generalov 0 25353 5724104 5267269 2022-07-26T13:43:37Z Amanesciri2021 205950 /* F */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Biagio Abrate]] * [[Luigi Acquaviva]] *admirali: **[[Alfredo Acton]] **[[Ferdinando Acton]] **[[Guglielmo Acton]] * [[Enrico Adami Rossi]] * [[Achille Afan de Rivera]] * [[Giorgio Des Geneys]] * [[Mario Ajmone Cat]] * [[Matteo Albertone]] * [[Alberico Albricci]] * [[Aldo Aloia]] * [[Giuseppe Aloia]] * [[Vittorio Ambrosio]] * [[Giovanni Ameglio]] * [[Guido Amoretti]] * [[Cesare Amè]] * [[Diego Angioletti]] * [[Franco Angioni]] * [[Paolo Angioy]] * [[Giacomo Antonini]] * [[Carlo d'Aragona Tagliavia]] * [[Antonio Araldi]] * [[Francesco Antonio Arena]] * [[Giuseppe Arimondi]] * [[Mario Arpino]] * [[Enrico Asinari di San Marzano]] * [[Giuseppe Mario Asinari Rossillon]] * [[Giacinto Avenati]] * [[Giuseppe Avezzana]] * [[Aldo Aymonino (general)|Aldo Aymonino]] * [[Dagoberto Azzari]] == B == * [[Federico Bacchiocchi]] * [[Pietro Badoglio]] * [[Antonio Baldissera]] * [[Oreste Baratieri]] * [[Eugenio Barbarich]] * [[Curio Barbasetti di Prun]] * [[Carlo Barbieri (general)|Carlo Barbieri]] * [[Lorenzo Barco]] *[[Vito Bardi]] * [[Andrea Baroni]] * [[Lamberto Bartolucci]] * [[Giorgio Basta]] * [[Ettore Bastico]] * [[Fiorenzo Bava Beccaris]] * [[Eusebio Bava]] * [[Enrico Bazan]] * [[Guido Bellini]] * [[Nicola Bellomo]] * [[Annibale Bergonzoli]] * [[Edmondo Bernacca]] * [[Mario Berti]] * [[Ettore Bertolè Viale]] * [[Marco Bianco]] * [[Riccardo Bisogniero]] * [[Teresio Bocca]] * [[Lorenzo Bonazzi]] *[[Cesare Bonelli]] * [[Enrico Bonessa]] * [[Luigi Bongiovanni]] * [[Gaetano Bonicelli]] * [[Alessandro dal Borro]] * [[Romeo Bozzetti]] * [[Ottavio Briccola]] * [[Fileno Briganti]] * [[Filippo Brignone]] *[[Benedetto Brin]] * [[Francesco Bruno di Tornaforte]] *[[Giovanni Bruzzo]] * [[Carlo Maria Buonaparte]] == C == * [[Carlo Cabigiosu]] * [[Policarpo Cacherano d'Osasco]] * [[Luigi Cadorna]] * [[Raffaele Cadorna]] * [[Raffaele Cadorna Junior]] * [[Giorgio Carlo Calvi di Bergolo]] * [[Vincenzo Camporini]] * [[Carlo Canera di Salasco]] * [[Carlo Caneva]] * [[Goffredo Canino]] * [[Antonio Cantore]] * [[Stefano Canzio]] * [[Luigi Capello]] * [[Ernesto Cappa]] * [[Antonio Cappello]] * [[Umberto Cappuzzo]] * [[Giacomo Carboni]] * [[Nicolangelo Carnimeo]] * [[Michele Carrascosa]] * [[Raffaele Carrascosa]] * [[Ottone Enrico del Carretto]] * [[Filippo Caruso]] * [[Antonino Cascino]] * [[Giuliano Cassiani Ingoni]] * [[Salvatore Castagna]] * [[Fabrizio Castagnetti]] * [[Giuseppe Castellano]] * [[Alberto Cavaciocchi]] * [[Francesco Cavalera]] * [[Ugo Cavallero]] * [[Enrico Caviglia]] * [[Sante Ceccherini]] * [[Filiberto Cecchi]] * [[Carlo Ceriana-Mayneri]] * [[Alberto Cerruti]] * [[Luigi Chatrian]] * [[Domenico Chiodo]] * [[Enrico Cialdini]] *[[Giuseppe Ciancio]] *[[Antonio Ciccarelli]] * [[Arturo Cittadini]] * [[Agostino Codazzi]] * [[Pietro Colletta]] * [[Domenico Corcione]] * [[Enrico Cosenz]] * [[Giuseppe Cucchi]] * [[Domenico Cucchiari]] * [[Efisio Cugia]] * [[Lorenzo Cybo]] == D == * [[Salvatore D'Agostino]] * [[Cosimo D'Arrigo]] * [[Gianalfonso D'Avossa]] * [[Vittorio Dabormida]] * [[Carlo Alberto Dalla Chiesa]] * [[Alfredo Dallolio]] * [[Domenico Damis]] * [[Giuseppe Daodice]] * [[Vincenzo Dapino]] * [[Emilio De Bono]] * [[Felice De Chaurand]] * [[Giovanni De Lorenzo]] * [[Alberto De Marinis Stendardo di Ricigliano]] * [[Gabriele de Paolis]] * [[Mario De Paolis]] * [[Francesco De Pinedo]] * [[Alessandro De Rege di Gifflenga]] * [[Eugenio De Rossi]] * [[Carlo De Simone (general)|Carlo De Simone]] * [[Cesare Maria de Vecchi di Val Cismon]] * [[Luchino Del Mayno]] * [[Mauro Del Vecchio]] * [[Giuseppe Della Noce]] * [[Giuseppe Dezza]] * [[Antonino Di Giorgio]] * [[Nino Di Paolo]] * [[Armando Diaz]] * [[Orazio Dogliotti]] * [[Giorgio Donati]] * [[Giulio Douhet]] * [[Edoardo Driquet]] * [[Giacomo Durando]] * [[Giovanni Durando]] == E == * [[Donato Etna]] == F == * [[Nicola Falde]] * [[Emilio Faldella]] * [[Manfredo Fanti]] * [[Gustavo Fara]] * [[Enrico Fardella]] * [[Giovan Battista Fardella]] * [[Luigi Fecia di Cossato]] * [[Stefanio Fedeli]] * [[Sandro Ferracuti]] * [[Andrea Ferrari (general)|Andrea Ferrari]] * [[Alberto La Marmora]] * [[Giacinto Ferrero]] * [[Ugo Ferrero]] * [[Carlo Filangieri, princ Satriana]] * [[Achille Fontanelli]] * [[Luciano Forlani]] * [[Agenore Frangipani]] * [[Antonio Franzini]] * [[Federigo Fregoso]] * [[Pietro Frugoni]] == G == * [[Melchiade Gabba]] * [[Rodolfo Gabrielli di Montevecchio]] * [[Leonardo Gallitelli]] * [[Enrico Riziero Galvaligi]] * [[Gastone Gambara]] * [[Remo Gambelli]] * [[Antonio Gandin]] * [[Ezio Garibaldi]] * [[Giuseppe Garibaldi]] * [[Peppino Garibaldi]] * [[Ricciotti Garibaldi]] * [[Italo Gariboldi]] * [[Vincenzo Garioni]] * [[Benito Gavazza]] * [[Carlo Francesco Gay]] * [[Pietro Gazzera]] * [[Carlo Geloso]] * [[Maurizio Gerbaix de Sonnaz]] * [[Giuseppe Ghio]] *[[Gaetano Giardino]] * [[Licio Giorgieri]] * [[Raffaele Giudice]] * [[Luciano Gottardo]] * [[Giuseppe Govone]] * [[Domenico Grandi]] * [[Adriano Gransinigh]] * [[Giulio Cesare Graziani]] * [[Rodolfo Graziani]] * [[Francesco Grazioli]] * [[Camillo Grossi]] * [[Antonio Gualano]] * [[Alessandro Guidoni]] * [[Alessandro Guidotti]] * [[Alfredo Guzzoni]] == I == * [[Enzo Ianni]] * [[Bonifazio Incisa di Camerana]] == J == * [[Carlo Jean]] * [[Carlo Jelardi]] * [[Roberto Jucci]] == L == * [[Alessandro La Marmora]] * [[Alfonso La Marmora]] * [[Giuseppe Lahoz Ortiz]] * [[Ferdinando Lanza]] * [[Teodoro Lechi]] * [[Giuseppe Lechi]] * [[Aurelio Liotta]] * [[Antonio Lippi]] * [[Giorgio Liuzzi]] * [[Bruno Loi]] * [[Roberto Lordi]] * [[Ugo Luca]] * [[Gabriele Lupini]] == M == * [[Annibale Maffei]] * [[Luigi Maffeo]] * [[Adriano Magi-Braschi]] * [[Vincenzo Magliocco]] * [[Franco Magnani (general)|Franco Magnani]] * [[Pietro Maletti]] * [[Gianadelio Maletti]] * [[Alfredo Malgeri]] * [[Ettore Mambretti]] * [[Giuseppe Mancinelli (general)|Giuseppe Mancinelli]] * [[Alessandro Manfredi Luserna d'Angrogna]] * [[Giuseppe Mani]] * [[Gabriele Manthoné]] * [[Fortunato Marazzi]] * [[Mario Marchesani]] * [[Enzo Marchesi]] * [[Tullio Marchetti]] * [[Ugo Marchetti]] * [[Giovanni Marra]] * [[Luigi Efisio Marras]] * [[Sabato Martelli Castaldi]] * [[Giulio Martinat]] * [[Edoardo Masdea]] * [[Oronzio Massa]] * [[Alberto Massa Gallucci]] * [[Gustavo Mazè de la Roche]] * [[Francesco Mazza]] * [[Pierpaolo Meccariello]] * [[Amedeo Mecozzi]] * [[Giacomo Medici]] * [[Giacomo Filippo de Meester Hüyoel]] * [[Luigi Federico Menabrea]] * [[Goffredo Mencagli]] * [[Pasquale Meomartini senior]] * [[Giovanni Messe]] * [[Carlo Mezzacapo]] * [[Luigi Mezzacapo]] * [[Giacomo Miari]] * [[Vito Miceli]] * [[Ignazio Milillo]] * [[Archimede Mischi]] * [[Stanislao Mocenni]] * [[Paolo Moci]] * [[Ernesto Mombelli]] * [[Alberto Monroy (general)|Alberto Monroy]] * [[Edoardo Monti]] * [[Luca Montuori]] * [[Mario Mori]] * [[Enrico Morozzo Della Rocca]] * [[Paolo Morrone]] * [[Rolando Mosca Moschini]] * [[Pietro Fortunato Muraro]] * [[Vincenzo Muricchio]] * [[Ettore Musco]] == N == * [[Silvio Napoli]] * [[Mario Nardi]] * [[Guglielmo Nasi]] * [[Enea Navarini]] * [[Pier Eleonoro Negri]] * [[Carlo Felice Nicolis, conte di Robilant]] * [[Umberto Nobile]] * [[Alessandro Nunziante]] * [[Vito Nunziante]] == O == * [[Baldassarre Orero]] * [[Pasquale Oro]] * [[Giovanni Battista Oxilia]] == P == * [[Emilio Pallavicini]] * [[Edoardo Palombi]] * [[Achille Papa]] * [[Alberto Pariani]] * [[Giuseppe Parisi]] * [[Vittorio Emanuele Borsi di Parma]] * [[Silvio Parodi]] * [[Antonio Passarelli]] * [[Alberto Peano]] * [[Guglielmo Pecori Giraldi]] * [[Luigi Pelloux]] * [[Vincenzo Pelvi]] * [[Guglielmo Pepe]] * [[Giuseppe Perrucchetti]] * [[Agostino Petitti Bagliani di Roreto]] * [[Carlo Petitti di Roreto]] * [[Cesare Pettorelli Lalatta]] * [[Enrico Pezzi]] * [[Mario Pezzi]] * [[Giuseppe Salvatore Pianell]] * [[Giorgio Piccirillo]] * [[Francesco Pignatelli, conte di Laino]] * [[Ferdinando Augusto Pinelli]] * [[Domenico Pino]] * [[Alessandro Pirzio Biroli]] * [[Domenico Piva]] * [[Giuseppe Pièche]] * [[Ugo Pizzarello]] * [[Rosolino Poggi]] * [[Nicolò Pollari]] * [[Alberto Pollio]] * [[Carlo Porro]] * [[Mario Prato di Pamparato]] * [[Umberto Pugliese]] == R == * [[Gerolamo Ramorino]] * [[Luigi Ramponi]] * [[Carlo Rastrelli]] * [[Carlo Ravnich]] * [[Luigi Reverberi]] * [[Umberto Ricagno]] * [[Cesare Francesco Ricotti-Magnani]] * [[Giosuè Ritucci]] * [[Francesco Rizzi]] * [[Mario Roatta]] *[[Mario Robotti]] * [[Umberto Rocca]] * [[Enrico Rocchi]] * [[Giuseppe Rosaroll]] * [[Ezio Rosi]] * [[Aldo Rossi (general)|Aldo Rossi]] * [[Pier Maria de' Rossi]] * [[Carlo Rostagno]] * [[Nicola Russo]] == S == * [[Luigi Sacco]] * [[Valentino Sakeli]] * [[Tommaso Salsa]] * [[Angelo Saluzzo di Monesiglio]] * [[Carlo Sanna]] * [[Adriano Santini]] * [[Ruggiero Santini]] * [[Adalberto di Savoia-Genova]] * [[Filiberto di Savoia-Genova]] * [[Amedeo di Savoia-Aosta (1898-1942)]] * [[Emanuele Filiberto di Savoia-Aosta]] * [[Mario Schierano]] * [[Ignazio Francesco Scodnik]] * [[Carlo Scorza]] * [[Roberto Segre]] * [[Bernardino Serafini]] * [[Adelschi Serena]] * [[Alessandro Setti]] * [[Pietro Sgarlata]] * [[Gianfranco Siazzu]] * [[Simone Simoni]] * [[Sergio Siracusa]] * [[Giuseppe Sirtori]] * [[Ubaldo Soddu]] * [[Giuseppe Maria Solaro della Margherita]] * [[Carlo Spatocco]] * [[Roberto Speciale (general)|Roberto Speciale]] * [[Amos Spiazzi]] * [[Ambrogio Spinola]] * [[Francesco Stocco]] == T == * [[Giulio Cesare Tassoni]] * [[Carlo Tessiore]] * [[Pietro Teulié]] * [[Giuseppe Thaon di Revel di Sant'Andrea]] * [[Claudio Trezzani]] * [[Casanuova Tringali]] * [[Alberto Trionfi]] * [[Donato Tripiccione]] * [[Ferruccio Trombi]] * [[Euclide Turba]] == U == * [[Antonio Calà Ulloa]] * [[Girolamo Calà Ulloa]] * [[Umberto Utili]] == V == * [[Giuseppe Valle]] * [[Giuseppe Valotto]] * [[Carlo Vecchiarelli]] * [[Rubino Ventura]] * [[Mario Vercellino]] * [[Rodolfo Verduzio]] * [[Giuseppe Ettore Viganò]] * [[Andrea Viglione]] * [[Sebastiano Visconti Prasca]] * [[Vittorio Emanuele di Savoia-Aosta]] * [[Ambrogio Viviani]] == Z == * [[Ugo Zaniboni Ferino]] * [[Francesco Zingales]] * [[Gaetano Zoppi]] * [[Ugo Zottin]] * [[Carlo Zucchi]] * [[Vittorio Italico Zupelli]] == Glej tudi == * [[seznam italijanskih maršalov]] * [[seznam italijanskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{Portal-Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Italijanov|Generali]] [[Kategorija:Italijanski generali|*]] 4fgyipzlh8hbf1m4b8nwu80jd60y3pw Curzonova linija 0 25689 5724210 5724031 2022-07-26T17:05:24Z Octopus 13285 nadaljevanje wikitext text/x-wiki {{Infobox | title = Curzonova črta | subheader = Zgodovinska demarkacijska črta med drugo svetovno vojno | image = [[Slika:Curzon line en.svg|330px]] | caption = ''Svetlo modra črta'': Curzononova črta "B", kot je bila predlagna leta 1919. <br>''Temno modra črta'': Curzonova črta "A", kot je je narisal Lewis Namier leta 1919.<br>''Rožnata območja'': predvojno ozemlje Nemčije, po vojni dodeljeno Poljski. <br>''Siva območja'': predvojno poljsko ozemlje vzhodno od Curzonove črte, ki je po vojni pripadlo Sovjetski zvezi. }} '''Curzonova linija''' ali '''Curzonova črta''' je bila predlagana demarkacijska črta med [[Poljska|Drugo poljsko republiko]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ki sta nastali po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Črto je britanskemu Vrhovnemu vojnemu svetu prvi predlagal britanski sekretar za zunanje zadeve George Curzon leta 1919 kot diplomatsko osnovo za bodoče mejne sporazume.<ref name="Sarah Meiklejohn Terry 1983 121">{{cite book |author=Sarah Meiklejohn Terry |title=Poland's Place in Europe: General Sikorski and the Origin of the Oder-Neisse Line, 1939-1943 |url=https://books.google.com/books?id=zOL_AwAAQBAJ&q=%22polish-soviet+boundary+since+1945%22&pg=PA121 |year=1983 |publisher=Princeton University Press |page=121|isbn=9781400857173 }}</ref><ref>{{Cite journal|last=Eberhardt|first=Piotr|year=2012|title=The Curzon line as the eastern boundary of Poland. The origins and the political background|url=https://www.geographiapolonica.pl/article/item/7563.html|journal=Geographia Polonica|volume=85|issue=1|pages=5–21|doi=10.7163/GPol.2012.1.1}}</ref><ref name=leslie>{{cite book |author=R. F. Leslie, Antony Polonsky |title=The History of Poland Since 1863 |year=1983 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=0tYVKUsnw9IC&q=Pilsudski+coup+1919+lithuania&pg=PA135|isbn=978-0-521-27501-9}}</ref> Curzonov predlog je temeljil na predlogu škotskega filozofa Herberta Jamesa Patona. Curzonova kot meja med Poljsko in ZSSR je bila potrjena 8. decembra 1919. Veljati je začela julija 1920. Naslednje leto je Poljska prestopila to mejo in zasedla zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Belorusija|Belorusijo]]. Črta je postala glavni geopolitični dejavnik med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je ZSSR napadla vzhodno Poljsko, kar je povzročilo razdelitev poljskega ozemlja med ZSSR in nacistično Nemčijo vzdolž Curzonove črte. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941 v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] se zavezniki do [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] vztrajali, da mora prihodnja vzhodna meja Poljske ostati takšna, kot je bila leta 1939. Churchill je spremenil svoje mnenje po sovjetski zmagi v [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]].<ref>Rees, Laurence (2009). ''World War Two Behind Closed Doors''. BBC Books, str. 122, 220.</ref> Po zasebnem dogovoru na konferenci v Teheranu, ki je bil potrjen na [[Jaltska konferenca|konferenci v Jalti]] leta 1945, so zavezniški voditelji [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin Roosevelt]], [[Winston Churchill]] in [[Josif Stalin]] izdali izjavo, v kateri so potrdili Curzonovo črto z nekaj manjšimi popravki za vzhodno mejo med Poljsko in Sovjetsko zvezo.<ref>{{cite web|title=Modern History Sourcebook: The Yalta Conference, Feb. 1945|url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1945yalta.html|publisher=Fordham University|access-date=5. februarja 2010}}</ref> Ko je Churchill predlagal priključitev delov vzhodne [[Galicija|Galicije]], vključno z mestom [[Lvov]], k ozemlju Poljske (po črti B), je Stalin odgovoril, da Sovjetska zveza ne more zahtevati zase manj ozemlja, kot ga je britanska vlada že večkrat potrdila. Posledično poteka sedanja meja med Poljsko ter Belorusijo in Ukrajino približno po Curzonovi črti. ==Zgodnja zgodovina== Ob koncu prve svetovne vojne je Druga poljska republika po razpadu okupacijskih sil treh sosednjih imperijev ponovno pridobila svojo suverenost. Carska Rusija je bila sredi ruske državljanske vojne po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], Avstro-Ogrska se je razdelila in propadla, nemški rajh pa je popustil pritiskom zmagovitih sil zaveznikov iz prve svetovne vojne, znanih kot sile [[Antanta|Antante]]. Zavezniški zmagovalci so se strinjali, da je treba po 123 letih prevratov in vojaških delitev s strani le-teh ponovno ustvariti poljsko državo iz ozemelj, ki so bila prej del Ruskega, Avstro-Ogrskega in Nemškega cesarstva.<ref name=hp1>{{cite book |title=Historia Polski 1914-1939 |trans-title=History of Poland 1918-1939 |year=1984 |publisher=Polish Scientific Publishers PWN |location=Varšava|isbn=83-01-03866-7 |author=Henryk Zieliński |language=pl |pages=84–88 |chapter=The collapse of foreign authority in the Polish territories |chapter-url=https://pl.wikisource.org/wiki/Historia_Polski_%28Henryk_Zieli%C5%84ski%29|author-link= }}</ref> Vrhovni vojni svet je zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da priporoči vzhodno mejo Poljske. Zavezniki so jo med vojno večkrat posredovali Sovjetom kot črto premirja, predvsem v noti britanske vlade, ki jo je podpisal britanski zunanji minister George Curzon. Poljska po prvi svetovni vojni ni spoštovala meje s Sovjetsko zvezo in v poljsko-sovjetski vojni osvojila velik del beloruskega in ukrajinskega ozemlja. Z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporrazumom]], sklenjenim 18. marca 1921, je Poljska pridobila 135.000 km² osvojenega ozemlja. Vzhodna meja tega ozemlja je bila v povprečju približno 250 kilometrov vzhodno od Curzonove črte. ==Opis== Severna polovica Curzonove črte je potekala približno vzdolž meje, ki je bila vzpostavljena med [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] in Ruskim carstvom leta 1797 po [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]]. Meja je bila zadnja, ki jo je priznalo Združeno kraljestvo. Večina črte je sledila etnični meji: na območjih zahodno od črte so prevladovali [[Poljaki]], na ozemlju vzhodno od nje pa [[Ukrajinci]], [[Belorusi]], [[Poljaki]], [[Judi]] in [[Litovci]].<ref>{{cite book|author=Zara S. Steiner|title=The Lights that Failed: European International History, 1919–1933|year=2005|publisher=Oxford University Press|url=https://books.google.com/books?id=rJ9JJIVmFpkC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA149|isbn=978-0-19-822114-2}}</ref><ref name=anna2>{{cite book|author1=Anna M. Cienciala|author2=Wojciech Materski|title=Katyn: a crime without punishment|url=https://books.google.com/books?id=SyimWfkx0-MC&pg=PA9|access-date=3. februarja 2011|year=2007|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-10851-4|pages=9–11|quote=It also happened to coincide with the eastern limits of pedominantly ethnic Polish territory.}}</ref><ref>{{cite book|author=Aviel Roshwald|title=Ethnic Nationalism and the Fall of Empires: Central Europe, Russia, and the Middle East, 1914–1923|year=2001|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=ef0wXYsJATwC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA162|isbn=978-0-415-17893-8|author-link=}}</ref><ref>{{cite book|author=Joseph Marcus|title=Social and Political History of the Jews in Poland, 1919–1939|year=1983|publisher=Walter de Gruyter|url=https://books.google.com/books?id=82ncGA4GuN4C&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA15|isbn=978-90-279-3239-6}}</ref><ref>{{cite book|author=Sandra Halperin|title=In the Mirror of the Third World: Capitalist Development in Modern Europe|year=1997|publisher=Cornell University Press|url=https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp/page/41 41]|quote=curzon line ethnographic.|isbn=978-0-8014-8290-8}}</ref> Podaljšanje črte na sever v Litvo leta 1920 je razdelilo ozemlje, ki sta si ga lastili Poljska in Liva. Za južni del črte sta obstajali različici "A" in "B". Različica "B" je Lvov (Lviv) dodelila Poljski. ==Konec prve svetovne vojne== Štirinajst točk ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] je vključevalo izjavo: ''"Ustanoviti je treba neodvisno poljsko državo, ki bi morala vključevati ozemlja, naseljena z nesporno poljskim prebivalstvom, ki mu je treba zagotoviti prost in varen dostop do morja ..."''. 87. člen [[Versajska mirovna pogodba|Versajske mirovne pogodbe]] je določal, da bodo ''"meje Poljske, ki niso določene v tej pogodbi, naknadno določile glavne zavezniške in njim pridružene sile"''. V skladu s temi izjavami je Vrhovni vojni svet zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da predlaga vzhodne meje Poljske v deželah, ki so bile naseljene z mešanim prebivalstvom Poljakov, Litovcev, Ukrajincev in Belorusov.<ref name="Krickus2002">{{cite book|author=Richard J. Krickus|title=The Kaliningrad question|url=https://books.google.com/books?id=sDOUZEEnHFUC&pg=PA23|access-date=25. februarja 2011|year=2002|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7425-1705-9|pages=23}}</ref><ref name=Boemeke/> Komisija je svoje priporočilo izdala 22. aprila 1919. Njene predlagane rusko-poljske meje so bile blizu mejam Kongresne Poljske iz 19. stoletja.<ref name=Boemeke>{{cite book|author1=Manfred Franz Boemeke|author2=Manfred F. Boemeke|author3=Gerald D. Feldman|author4=Elisabeth Gläser|title=The Treaty of Versailles: a reassessment after 75 years|url=https://books.google.com/books?id=zqj-oHp4KsgC&pg=PA331|access-date=25. januarja 2011|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-62132-8|pages=331–333}}</ref> Vrhovni svet je o tem vprašanju razpravljal več mesecev in 8. decembra 1919 objavil zemljevid in opis črte skupaj z obvestilom, da priznava ''"pravico Poljske, da organizira redno upravo nad ozemlji nekdanjega Ruskega imperija, ki se nahajajo zahodno od spodaj opisane črte"''.<ref name=Boemeke/> Sporočilo je obenem navedlo, da Svet ''"... ne prejudicira določb, ki morajo v prihodnosti opredeliti vzhodne meje Poljske"'' in da so ''"pravice, ki bi jih lahko Poljska vzpostavila nad ozemlji, ki se nahajajo na vzhodu omenjene linije, izrecno pridržane"''.<ref name=Boemeke/> Objava ni imela takojšnjega učinka, čeprav so zavezniki v predlogu iz avgusta 1919 Poljski priporočili njeno obravnavo, ki pa je bila prezrta.<ref name=Boemeke/><ref name="Mayer2001">{{cite book|author=Arno J. Mayer|title=The Furies: Violence and Terror in the French and Russian Revolutions|url=https://books.google.com/books?id=gveBKGhmskAC&pg=PA300|access-date=27. januarja 2011|date=26. decembra 2001|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-09015-3|page=300}}</ref> ==Poljsko-sovjetska vojna 1919-1921== [[Slika:Polska1912.jpg|thumb|250px|Poljski etnografski zemljevid iz leta 1912, ki prikazuje delež poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva]] [[Slika:Mapa_rozsiedlenia_ludno%C5%9Bci_polskiej_z_uwzgl%C4%99dnieniem_spis%C3%B3w_z_1916_roku.jpg|thumb|250px| Poljski etnografski zemljevid, ki prikazuje deleže poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva in popisa leta 1916]] Poljske sile so začele leta 1919 prodirati proti vzhodu in maja 1920 zavzele [[Kijev]]. Po močni sovjetski protiofenzivi je premier Vladislav Grabski julija zaprosil za pomoč zaveznikov. Pod pritiskom je privolil v poljski umik na različico Curzonove črte iz leta 1919 in v Galiciji v premirje blizu tedanje bojne črte.<ref name=wand>{{cite book|author=Piotr Stefan Wandycz|title=France and her eastern allies, 1919-1925: French-Czechoslovak-Polish relations from the Paris Peace Conference to Locarno|url=https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3|url-access=registration|access-date=26. januarja 2011|year=1962|publisher=U of Minnesota Press|isbn=978-0-8166-5886-2|pages=[https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3/page/154 154]–156}}</ref> 11. julija 1920 je George Curzon podpisal telegram, poslan boljševiški vladi, v katerem je predlagal vzpostavitev premirja vzdolž predlagane črte, ki se je pozneje imenovala po njem.<ref name=Boemeke/> Curzonov predlog iz julija 1920 se je razlikoval od napovedi 19. decembra v dveh pomembnih stvareh.<ref name=SuyWellens1998>{{cite book|author1=Eric Suy|author2=Karel Wellens|title=International law: theory and practice: essays in honour of Eric Suy|url=https://books.google.com/books?id=Nv6CuZ-AcoYC&pg=PA111|access-date=4. februarja 2011|year=1998|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-90-411-0582-0|pages=110–111}}</ref> Decembrska nota ni obravnavala vprašanja Galicije, saj je bila del avstrijskega cesarstva, in ne ruskega, niti ni obravnavala poljsko-litovskega spora glede vilenske regije, saj je te meje takrat že določila Fochova črta.<ref name=SuyWellens1998/> Beležka iz julija 1920 je posebej obravnavala poljsko-litovski spor z omembo črte, ki je potekala od [[Grodno|Grodna]] do [[Vilna|Vilne]] (Wilno) in od tod proti severu do Daugavpilsa (Dynaburg) v Latviji.<ref name=SuyWellens1998/> Omenila je tudi Galicijo, kjer so prejšnje razprave privedle do alternativnih črt "A" in "B". Nota je potrdila linijo "A", ki je vključevala Lvov in njegova bližnja naftna polja v Rusiji.<ref>{{cite web|url=http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm|author=Anna M. Cienciala|publisher=University of Kansas|title=Lecture Notes 11 - THE REBIRTH OF POLAND|access-date=26. januarja 2011|author-link= }}</ref> Ta del črte se ni skladal s trenutno bojno črto v Galiciji, kot je bilo dogovorjeno z Grabskim. Vključitev Lvova v julijsko noto je bila sporna.<ref name=wand/> 17. julija so Sovjeti noto zavrnili. Georgij Čičerin, predstavnik Sovjetov, je komentiral zapoznelo zanimanje Britancev za mirovni sporazum med Rusijo in Poljsko. Privolil je v začetek pogajanj, če bi poljska stran to zahtevala. Sovjetska stran je takrat Poljski ponujala ugodnejše mejne rešitve od tistih, ki jih je ponujala Curzonova linija.<ref name=eh-carr>E. H. Carr (1982). ''The Bolshevik Revolution 1917–1923'' (A history of Soviet Russia), volume 3 , str. 260. Greek edition, ekdoseis Ypodomi.</ref> Avgusta so Poljaki premagali Sovjete tik pred Varšavo in jih prisilili v umik. Med poljsko ofenzivo, ki je sledila, je poljska vlada zavrnila dogovor Grabskega glede črte z obrazložitvijo, da zavezniki Poljski niso zagotovili podpore ali zaščite.<ref name="Palij1995">{{cite book|author=Michael Palij|title=The Ukrainian-Polish defensive alliance, 1919-1921: an aspect of the Ukrainian revolution|url=https://books.google.com/books?id=2T9zYXqL56AC&pg=PA134|access-date=27. januarja 2011|year=1995|publisher=CIUS Press|isbn=978-1-895571-05-9|pages=134}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Leto 1919]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] d0gekaf7jgg6pc8s9c2ily6duqgin4v 5724333 5724210 2022-07-27T09:15:29Z Octopus 13285 /* Poljsko-sovjetska vojna 1919-1921 */ nadaljevanje wikitext text/x-wiki {{Infobox | title = Curzonova črta | subheader = Zgodovinska demarkacijska črta med drugo svetovno vojno | image = [[Slika:Curzon line en.svg|330px]] | caption = ''Svetlo modra črta'': Curzononova črta "B", kot je bila predlagna leta 1919. <br>''Temno modra črta'': Curzonova črta "A", kot je je narisal Lewis Namier leta 1919.<br>''Rožnata območja'': predvojno ozemlje Nemčije, po vojni dodeljeno Poljski. <br>''Siva območja'': predvojno poljsko ozemlje vzhodno od Curzonove črte, ki je po vojni pripadlo Sovjetski zvezi. }} '''Curzonova linija''' ali '''Curzonova črta''' je bila predlagana demarkacijska črta med [[Poljska|Drugo poljsko republiko]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], ki sta nastali po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Črto je britanskemu Vrhovnemu vojnemu svetu prvi predlagal britanski sekretar za zunanje zadeve George Curzon leta 1919 kot diplomatsko osnovo za bodoče mejne sporazume.<ref name="Sarah Meiklejohn Terry 1983 121">{{cite book |author=Sarah Meiklejohn Terry |title=Poland's Place in Europe: General Sikorski and the Origin of the Oder-Neisse Line, 1939-1943 |url=https://books.google.com/books?id=zOL_AwAAQBAJ&q=%22polish-soviet+boundary+since+1945%22&pg=PA121 |year=1983 |publisher=Princeton University Press |page=121|isbn=9781400857173 }}</ref><ref>{{Cite journal|last=Eberhardt|first=Piotr|year=2012|title=The Curzon line as the eastern boundary of Poland. The origins and the political background|url=https://www.geographiapolonica.pl/article/item/7563.html|journal=Geographia Polonica|volume=85|issue=1|pages=5–21|doi=10.7163/GPol.2012.1.1}}</ref><ref name=leslie>{{cite book |author=R. F. Leslie, Antony Polonsky |title=The History of Poland Since 1863 |year=1983 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=0tYVKUsnw9IC&q=Pilsudski+coup+1919+lithuania&pg=PA135|isbn=978-0-521-27501-9}}</ref> Curzonov predlog je temeljil na predlogu škotskega filozofa Herberta Jamesa Patona. Curzonova kot meja med Poljsko in ZSSR je bila potrjena 8. decembra 1919. Veljati je začela julija 1920. Naslednje leto je Poljska prestopila to mejo in zasedla zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Belorusija|Belorusijo]]. Črta je postala glavni geopolitični dejavnik med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je ZSSR napadla vzhodno Poljsko, kar je povzročilo razdelitev poljskega ozemlja med ZSSR in nacistično Nemčijo vzdolž Curzonove črte. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941 v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] se zavezniki do [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] vztrajali, da mora prihodnja vzhodna meja Poljske ostati takšna, kot je bila leta 1939. Churchill je spremenil svoje mnenje po sovjetski zmagi v [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]].<ref>Rees, Laurence (2009). ''World War Two Behind Closed Doors''. BBC Books, str. 122, 220.</ref> Po zasebnem dogovoru na konferenci v Teheranu, ki je bil potrjen na [[Jaltska konferenca|konferenci v Jalti]] leta 1945, so zavezniški voditelji [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin Roosevelt]], [[Winston Churchill]] in [[Josif Stalin]] izdali izjavo, v kateri so potrdili Curzonovo črto z nekaj manjšimi popravki za vzhodno mejo med Poljsko in Sovjetsko zvezo.<ref>{{cite web|title=Modern History Sourcebook: The Yalta Conference, Feb. 1945|url=http://www.fordham.edu/halsall/mod/1945yalta.html|publisher=Fordham University|access-date=5. februarja 2010}}</ref> Ko je Churchill predlagal priključitev delov vzhodne [[Galicija|Galicije]], vključno z mestom [[Lvov]], k ozemlju Poljske (po črti B), je Stalin odgovoril, da Sovjetska zveza ne more zahtevati zase manj ozemlja, kot ga je britanska vlada že večkrat potrdila. Posledično poteka sedanja meja med Poljsko ter Belorusijo in Ukrajino približno po Curzonovi črti. ==Zgodnja zgodovina== Ob koncu prve svetovne vojne je Druga poljska republika po razpadu okupacijskih sil treh sosednjih imperijev ponovno pridobila svojo suverenost. Carska Rusija je bila sredi ruske državljanske vojne po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], Avstro-Ogrska se je razdelila in propadla, nemški rajh pa je popustil pritiskom zmagovitih sil zaveznikov iz prve svetovne vojne, znanih kot sile [[Antanta|Antante]]. Zavezniški zmagovalci so se strinjali, da je treba po 123 letih prevratov in vojaških delitev s strani le-teh ponovno ustvariti poljsko državo iz ozemelj, ki so bila prej del Ruskega, Avstro-Ogrskega in Nemškega cesarstva.<ref name=hp1>{{cite book |title=Historia Polski 1914-1939 |trans-title=History of Poland 1918-1939 |year=1984 |publisher=Polish Scientific Publishers PWN |location=Varšava|isbn=83-01-03866-7 |author=Henryk Zieliński |language=pl |pages=84–88 |chapter=The collapse of foreign authority in the Polish territories |chapter-url=https://pl.wikisource.org/wiki/Historia_Polski_%28Henryk_Zieli%C5%84ski%29|author-link= }}</ref> Vrhovni vojni svet je zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da priporoči vzhodno mejo Poljske. Zavezniki so jo med vojno večkrat posredovali Sovjetom kot črto premirja, predvsem v noti britanske vlade, ki jo je podpisal britanski zunanji minister George Curzon. Poljska po prvi svetovni vojni ni spoštovala meje s Sovjetsko zvezo in v poljsko-sovjetski vojni osvojila velik del beloruskega in ukrajinskega ozemlja. Z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporrazumom]], sklenjenim 18. marca 1921, je Poljska pridobila 135.000 km² osvojenega ozemlja. Vzhodna meja tega ozemlja je bila v povprečju približno 250 kilometrov vzhodno od Curzonove črte. ==Opis== Severna polovica Curzonove črte je potekala približno vzdolž meje, ki je bila vzpostavljena med [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] in Ruskim carstvom leta 1797 po [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]]. Meja je bila zadnja, ki jo je priznalo Združeno kraljestvo. Večina črte je sledila etnični meji: na območjih zahodno od črte so prevladovali [[Poljaki]], na ozemlju vzhodno od nje pa [[Ukrajinci]], [[Belorusi]], [[Poljaki]], [[Judi]] in [[Litovci]].<ref>{{cite book|author=Zara S. Steiner|title=The Lights that Failed: European International History, 1919–1933|year=2005|publisher=Oxford University Press|url=https://books.google.com/books?id=rJ9JJIVmFpkC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA149|isbn=978-0-19-822114-2}}</ref><ref name=anna2>{{cite book|author1=Anna M. Cienciala|author2=Wojciech Materski|title=Katyn: a crime without punishment|url=https://books.google.com/books?id=SyimWfkx0-MC&pg=PA9|access-date=3. februarja 2011|year=2007|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-10851-4|pages=9–11|quote=It also happened to coincide with the eastern limits of pedominantly ethnic Polish territory.}}</ref><ref>{{cite book|author=Aviel Roshwald|title=Ethnic Nationalism and the Fall of Empires: Central Europe, Russia, and the Middle East, 1914–1923|year=2001|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=ef0wXYsJATwC&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA162|isbn=978-0-415-17893-8|author-link=}}</ref><ref>{{cite book|author=Joseph Marcus|title=Social and Political History of the Jews in Poland, 1919–1939|year=1983|publisher=Walter de Gruyter|url=https://books.google.com/books?id=82ncGA4GuN4C&q=curzon+line+ethnographic&pg=PA15|isbn=978-90-279-3239-6}}</ref><ref>{{cite book|author=Sandra Halperin|title=In the Mirror of the Third World: Capitalist Development in Modern Europe|year=1997|publisher=Cornell University Press|url=https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/inmirrorofthirdw00halp/page/41 41]|quote=curzon line ethnographic.|isbn=978-0-8014-8290-8}}</ref> Podaljšanje črte na sever v Litvo leta 1920 je razdelilo ozemlje, ki sta si ga lastili Poljska in Liva. Za južni del črte sta obstajali različici "A" in "B". Različica "B" je Lvov (Lviv) dodelila Poljski. ==Konec prve svetovne vojne== Štirinajst točk ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] je vključevalo izjavo: ''"Ustanoviti je treba neodvisno poljsko državo, ki bi morala vključevati ozemlja, naseljena z nesporno poljskim prebivalstvom, ki mu je treba zagotoviti prost in varen dostop do morja ..."''. 87. člen [[Versajska mirovna pogodba|Versajske mirovne pogodbe]] je določal, da bodo ''"meje Poljske, ki niso določene v tej pogodbi, naknadno določile glavne zavezniške in njim pridružene sile"''. V skladu s temi izjavami je Vrhovni vojni svet zadolžil Komisijo za poljske zadeve, da predlaga vzhodne meje Poljske v deželah, ki so bile naseljene z mešanim prebivalstvom Poljakov, Litovcev, Ukrajincev in Belorusov.<ref name="Krickus2002">{{cite book|author=Richard J. Krickus|title=The Kaliningrad question|url=https://books.google.com/books?id=sDOUZEEnHFUC&pg=PA23|access-date=25. februarja 2011|year=2002|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7425-1705-9|pages=23}}</ref><ref name=Boemeke/> Komisija je svoje priporočilo izdala 22. aprila 1919. Njene predlagane rusko-poljske meje so bile blizu mejam Kongresne Poljske iz 19. stoletja.<ref name=Boemeke>{{cite book|author1=Manfred Franz Boemeke|author2=Manfred F. Boemeke|author3=Gerald D. Feldman|author4=Elisabeth Gläser|title=The Treaty of Versailles: a reassessment after 75 years|url=https://books.google.com/books?id=zqj-oHp4KsgC&pg=PA331|access-date=25. januarja 2011|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-62132-8|pages=331–333}}</ref> Vrhovni svet je o tem vprašanju razpravljal več mesecev in 8. decembra 1919 objavil zemljevid in opis črte skupaj z obvestilom, da priznava ''"pravico Poljske, da organizira redno upravo nad ozemlji nekdanjega Ruskega imperija, ki se nahajajo zahodno od spodaj opisane črte"''.<ref name=Boemeke/> Sporočilo je obenem navedlo, da Svet ''"... ne prejudicira določb, ki morajo v prihodnosti opredeliti vzhodne meje Poljske"'' in da so ''"pravice, ki bi jih lahko Poljska vzpostavila nad ozemlji, ki se nahajajo na vzhodu omenjene linije, izrecno pridržane"''.<ref name=Boemeke/> Objava ni imela takojšnjega učinka, čeprav so zavezniki v predlogu iz avgusta 1919 Poljski priporočili njeno obravnavo, ki pa je bila prezrta.<ref name=Boemeke/><ref name="Mayer2001">{{cite book|author=Arno J. Mayer|title=The Furies: Violence and Terror in the French and Russian Revolutions|url=https://books.google.com/books?id=gveBKGhmskAC&pg=PA300|access-date=27. januarja 2011|date=26. decembra 2001|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-09015-3|page=300}}</ref> ==Poljsko-sovjetska vojna 1919-1921== [[Slika:Polska1912.jpg|thumb|250px|Poljski etnografski zemljevid iz leta 1912, ki prikazuje delež poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva]] [[Slika:Mapa_rozsiedlenia_ludno%C5%9Bci_polskiej_z_uwzgl%C4%99dnieniem_spis%C3%B3w_z_1916_roku.jpg|thumb|250px| Poljski etnografski zemljevid, ki prikazuje deleže poljskega prebivalstva na podlagi predvojnih popisov prebivalstva in popisa leta 1916]] Poljske sile so začele leta 1919 prodirati proti vzhodu in maja 1920 zavzele [[Kijev]]. Po močni sovjetski protiofenzivi je premier Vladislav Grabski julija zaprosil za pomoč zaveznikov. Pod pritiskom je privolil v poljski umik na različico Curzonove črte iz leta 1919 in v Galiciji v premirje blizu tedanje bojne črte.<ref name=wand>{{cite book|author=Piotr Stefan Wandycz|title=France and her eastern allies, 1919-1925: French-Czechoslovak-Polish relations from the Paris Peace Conference to Locarno|url=https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3|url-access=registration|access-date=26. januarja 2011|year=1962|publisher=U of Minnesota Press|isbn=978-0-8166-5886-2|pages=[https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3/page/154 154]–156}}</ref> 11. julija 1920 je George Curzon podpisal telegram, poslan boljševiški vladi, v katerem je predlagal vzpostavitev premirja vzdolž predlagane črte, ki se je pozneje imenovala po njem.<ref name=Boemeke/> Curzonov predlog iz julija 1920 se je razlikoval od napovedi 19. decembra v dveh pomembnih stvareh.<ref name=SuyWellens1998>{{cite book|author1=Eric Suy|author2=Karel Wellens|title=International law: theory and practice: essays in honour of Eric Suy|url=https://books.google.com/books?id=Nv6CuZ-AcoYC&pg=PA111|access-date=4. februarja 2011|year=1998|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=978-90-411-0582-0|pages=110–111}}</ref> Decembrska nota ni obravnavala vprašanja Galicije, saj je bila del avstrijskega cesarstva, in ne ruskega, niti ni obravnavala poljsko-litovskega spora glede vilenske regije, saj je te meje takrat že določila Fochova črta.<ref name=SuyWellens1998/> Beležka iz julija 1920 je posebej obravnavala poljsko-litovski spor z omembo črte, ki je potekala od [[Grodno|Grodna]] do [[Vilna|Vilne]] (Wilno) in od tod proti severu do Daugavpilsa (Dynaburg) v Latviji.<ref name=SuyWellens1998/> Omenila je tudi Galicijo, kjer so prejšnje razprave privedle do alternativnih črt "A" in "B". Nota je potrdila linijo "A", ki je vključevala Lvov in njegova bližnja naftna polja v Rusiji.<ref>{{cite web|url=http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm|author=Anna M. Cienciala|publisher=University of Kansas|title=Lecture Notes 11 - THE REBIRTH OF POLAND|access-date=26. januarja 2011|author-link= }}</ref> Ta del črte se ni skladal s trenutno bojno črto v Galiciji, kot je bilo dogovorjeno z Grabskim. Vključitev Lvova v julijsko noto je bila sporna.<ref name=wand/> 17. julija so Sovjeti noto zavrnili. Georgij Čičerin, predstavnik Sovjetov, je komentiral zapoznelo zanimanje Britancev za mirovni sporazum med Rusijo in Poljsko. Privolil je v začetek pogajanj, če bi poljska stran to zahtevala. Sovjetska stran je takrat Poljski ponujala ugodnejše mejne rešitve od tistih, ki jih je ponujala Curzonova linija.<ref name=eh-carr>E. H. Carr (1982). ''The Bolshevik Revolution 1917–1923'' (A history of Soviet Russia), volume 3 , str. 260. Greek edition, ekdoseis Ypodomi.</ref> Avgusta so Poljaki premagali Sovjete tik pred Varšavo in jih prisilili v umik. Med poljsko ofenzivo, ki je sledila, je poljska vlada zavrnila dogovor Grabskega glede črte z obrazložitvijo, da zavezniki Poljski niso zagotovili podpore ali zaščite.<ref name="Palij1995">{{cite book|author=Michael Palij|title=The Ukrainian-Polish defensive alliance, 1919-1921: an aspect of the Ukrainian revolution|url=https://books.google.com/books?id=2T9zYXqL56AC&pg=PA134|access-date=27. januarja 2011|year=1995|publisher=CIUS Press|isbn=978-1-895571-05-9|pages=134}}</ref> ===Riški mirovni sporazum=== {{glavni|Riški mirovni sporazum}} [[Slika:Caricature_for_Riga_Peace_1921.png|thumb|250px|Beloruska karikatura: "Dol z neslavno riško delitvijo! Naj živi svobodna kmečka nedeljiva Belorusija!"]] Marca 1921 so Sovjeti z Riškim sporazumom<ref name="Ryan2004">{{cite book|author=Henry Butterfield Ryan|title=The vision of Anglo-America: the US-UK alliance and the emerging Cold War, 1943-1946|url=https://books.google.com/books?id=uRGu4C1FgKsC&pg=PA75|access-date=3. februarja 2011|date=19. avgust 2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-89284-1|page=75|quote=}}</ref> priznali mejo vzhodno od Curzonove črte, kjer je Poljska osvojila velik del gubernije Vilna (1920/1922), vključno z mestom Wilno ([[Vilna]]), Vzhodno Galicijo (1919), vključno z mestom [[Lvov]], in večji del [[Volinija|Volinije]] (1921). Sporazum je Poljski zagotovil skoraj 135.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je segalo v povprečju približno 250 kilometrov vzhodno od Curzonove črte.<ref name="FryGoldstein2004">{{cite book|author1=Michael Graham Fry|author2=Erik Goldstein|author3=Richard Langhorne|title=Guide to International Relations and Diplomacy|url=https://books.google.com/books?id=Z5ndamBABdIC&pg=PA203|access-date=3 February 2011|date=30. marec 2004|publisher=Continuum International Publishing Group|isbn=978-0-8264-7301-1|pages=203}}</ref><ref name="Tucker2010">{{cite book|author=Spencer Tucker|title=Battles That Changed History: An Encyclopedia of World Conflict|url=https://books.google.com/books?id=SWBkx0UlgMAC&pg=PA448|access-date=3. februarja 2011|date=11. november 2010|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-59884-429-0|pages=448}}</ref> Poljsko-sovjetsko mejo je leta 1923 priznalo tudi [[Društvo narodov]]. Potrjena je bila tudi z več različnimi poljsko-sovjetskimi sporazumi. Na zasedenem otemlju je Poljska ustanovila več upravnih okrožij, kot so Volinsko, Polaško in Vilensko vojvodstvo. Kar zadeva širitev poljskega ozemlja, bi lahko poljske politike razdelili v dve nasprotni skupini, ki sta zagovarjali nasprotna pristopa: obnovitev Poljske na njenih nekdanjih zahodnih ozemljih na eni strani in obnovitev Poljske na podlagi njenih prejšnjih posesti na vzhodu na drugi. V prvi četrtini 20. stoletja je bil predstavnik prve politične skupine Roman Dmowski, privrženec panslavističnega gibanja in avtor več pomembnih političnih knjig in publikacij,<ref>Roman Dmowski: ''La question polonaise''. Pariz 1909. {{ISBN|978-1-141-67057-4}}).</ref> ki je predlagal določitev vzhodne meje Poljske v skladu z etnografskim načelom. Predlagal je tudi, da se Poljska osredotoči na odpor proti nevarnejšemu sovražniku poljskega naroda od Rusije, ki je bil po njegovem mnenju Nemčija. Predstavnik druge skupine je bil [[Józef Piłsudski]], socialist, rojen v guberniji Vilna, ki jo je med [[Delitve Poljske|tretjo delitvijo Poljske]] leta 1795 priključilo Rusko carstvo. Njegova politična vizija je bila daljnosežna obnova meja poljsko-litovske skupne države. Ker je Ruski imperij po ruski revoluciji leta 1917 zapadel v stanje državljanske vojne in je bila sovjetska vojska ob koncu prve svetovne vojne poražena in znatno oslabljena s strani nemške vojske, je Piłsudski izkoristil priložnost in poskušal z vojsko uresničil svojo politično vizijo tako, da se je osredotočil na vzhod in začel poljsko-sovjetsko vojno. ==Druga svetovna vojna== [[Pakt Ribbentrop-Molotov]], sklenjen avgusta 1939, je predvidel razdelitev Poljske vzdolž rek San, [[Visla]] in Nerev, ki ni potekala vzdolž Curzonove črte, ampak je segala daleč čez njo in Sovjetski zvezi podelila [[Lublin]] in okolio [[Varšava|Varšave]]. Po vojaškem porazu Poljske septembra 1939, je Sovjetska zveza priključila vsa ozemlja vzhodno od Curzonove črte ter [[Białystok]] in vzhodno Galicijo. Ozemlja vzhodno od te črte so bila po zrežiranih referendumih vključena v [[Belorusija|Belorusko SSR]] in [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko SSR]], več sto tisoč Poljakov in manjše število Judov pa je bilo deportiranih na vzhod v Sovjetsko zvezo. Julija 1941 je ta ozemlja med invazijo na Sovjetsko zvezo zasedla Nemčija. Med nemško okupacijo so Nemci večino judovskega prebivalstva izgnali ali pobili. Leta 1944 je sovjetska [[Rdeča armada]] izgnala Nemce in zavzela vzhodno Poljsko. Sovjeska zveza je enostransko razglasila novo mejo med Sovjetsko zvezo in Poljsko, ki se je približno ujemala s Curzonovo črto. Poljska vlada v izgnanstvu v Londonu je temu ostro nasprotovala in vztrajala na meji po "liniji iz Rige". Na konferencah v Teheranu in Jalti sta Roosevelt in Churchill prosila Stalina, naj premisli, zlasti glede Lvova, a je Stalin to zavrnil in postavil vprašanje: ''"Ali želite, da povem ruskemu ljudstvu, da sem manj Rus od lorda Curzona?"''<ref name="Plokhy2010">{{cite book|author=Serhii Plokhy|title=Yalta: The Price of Peace|url=https://books.google.com/books?id=0wOKfjnXdAUC&pg=PT190|access-date=3. februarja 2011|date=4. februar 2010|publisher=Penguin|isbn=978-0-670-02141-3|pages=190}}</ref> Spremenjena Curzonova črta je tako postala stalna vzhodna meja Poljske, ki so jo julija 1945 priznali tudi zahodni zavezniki. Meja je bila pozneje večkrat prilagojena, največ leta 1951. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Curzonova črta postala meja Poljske z Litvo, Belorusijo in Ukrajino. ==Narodnostna sestava prebivalstva vzhodno od Curzonove črte do leta 1939== Narodnostna sestava teh območij se je izkazala za težko merljivo, tako v času med vojnama kot po drugi svetovni vojni. Članek v The Timesu iz leta 1944 je ocenil, da je vzhodno od Curzonove črte leta 1931 živelo med 2,2 in 2,5 milijona Poljakov.<ref>Alexandre Abramson (Alius). ''Die Curzon-Line''. Europa Verlag, Zürich 1945. str. 45.</ref> Po oceni zgodovinarja Yohanana Cohena je na ozemljih medvojne Poljske vzhodno od Curzonove črte, pridobljenih z Riškim sporazumom, leta 1939 živelo 12 milijonov ljudi, od tega več kot 5 milijonov Ukrajincev, med 3,5 in 4 milijoni Poljakov, 1,5 milijona Belorusov in 1,3 milijona Judov.<ref>{{cite book|author=Yohanan Cohen|publisher=SUNY Press|year=1989|title=Small Nations in Times of Crisis and Confrontation|url=https://books.google.com/books?id=aN96TB0RUB8C&q=curzon+line+12+million&pg=PA63|page=63|isbn=978-0-7914-0018-0}}</ref> Med drugo svetovno vojno so politiki različno ocenjevali število Poljakov vzhodno od Curzonove črte. Winston Churchill je omenil 3 do 4 milijone Poljakov,<ref name="Churchill1986">{{cite book|author=Winston Churchill|title=Triumph and Tragedy|url=https://books.google.com/books?id=M_6cljKX0uUC&pg=PA568|access-date=25. januarja 2011|date=11. april 1986|publisher=Houghton Mifflin Harcourt|isbn=978-0-395-41060-8|pages=568}}</ref> Stanislav Mikołajczyk, takratni predsednik poljske vlade v izgnanstvu, pa 5 milijonov.<ref name="Erickson1999">{{cite book|author=John Erickson|title=The road to Berlin|url=https://books.google.com/books?id=6UaU6ZLqK4UC&pg=PA407|access-date=25. januarja 2011|date=10. junij 1999|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-07813-8|pages=407}}</ref> Ukrajinci in Belorusi skupaj so sestavljali večino prebivalstva medvojne vzhodne Poljske.<ref name="Cienciala"/> Poljaki so predstavljali večino v glavnih mestih, kjer so jim sledili Judje, in na nekaterih podeželskih območjih, na primer v Vilenskem vojvodstvu.<ref name="Cienciala">Anna M. Cienciala. "The foreign policy of Józef Piłsudski and Józef Beck 1926-1939: Misconceptions and interpretations". ''The Polish Review''. Vol. LVI, Nos 1-2. 2011. str. 112.</ref><ref name="Wnuk">Rafal Wnuk. "The Polish underground under Soviet occupation, 1939-1941". ''Stalin and Europe: Imitation and Domination, 1928-1953''. Oxford University Press. 2014. str. 95.</ref><ref>Piotr Eberhardt, Jan Owsinski (2003). ''Ethnic Groups and Population Changes in Twentieth Century Eastern Europe: History, Data and Analysis''. Routledge. str. 29.</ref> Po sovjetski deportaciji Poljakov in Judov v letih 1939–1941, holokavstu in etničnem čiščenju poljskega prebivalstva Volinije in Vzhodne Galicije s strani ukrajinskih nacionalistov, se je poljsko prebivalstvo na teh ozemljih znatno zmanjšalo. Veliko Poljakov je še vedno živelo v mestih Vilna, Lvov in Grodno in nekaterih manjših mestih. Po letu 1945 se je poljsko prebivalstvo območja vzhodno od nove sovjetsko-poljske meje na splošno znašlo pred dilemo ali sprejeti drugo državljanstvo ali se izseliti. Po novejših raziskavah je vzhodno od Curzonove črte živelo približno 3 milijone rimskokatoliških Poljakov, od katerih jih je približno 2,1 milijona<ref>{{cite book |first=Jörg-Detlef |last=Kühne |title=Die Veränderungsmöglichkeiten der Oder-Neiße-Linie nach 1945 |edition=2nd |publisher=Nomos |location=Baden-Baden |year=2007 |at=see footnote no. 2 |isbn=978-3-8329-3124-7 |language=de}}</ref> do 2,2 milijona<ref>{{cite book |first=Manfred |last=Alexander |title=Kleine Geschichte Polens |edition=2nd enlarged |publisher=Reclam |location=Stuttgart |year=2008 |page=321 |isbn=978-3-15-017060-1 |language=de}}</ref> umrlo, pobegnilo, emigriralo ali bilo izgnano na nemško ozemlje, priključeno k Poljski.<ref name=":3">{{Cite book|url=http://www.igipz.pan.pl/en/zpz/Political_migrations.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20150626151411/http://www.igipz.pan.pl/en/zpz/Political_migrations.pdf|url-status=dead|archive-date=2015-06-26|title=Political Migrations in Poland 1939-1948|last=Eberhardt|first=Piotr|publisher=Didactica|year=2006|isbn=9781536110357|location=Warsaw}}</ref><ref name=":2">{{Cite book|url=http://rcin.org.pl/Content/15652/WA51_13607_r2011-nr12_Monografie.pdf|title=Political Migrations On Polish Territories (1939-1950)|last=Eberhardt|first=Piotr|publisher=Polish Academy of Sciences|year=2011|isbn=978-83-61590-46-0|location=Warsaw}}</ref> V Litvi in Belorusiji še vedno živi velika poljska manjšina. Veliko Poljakov živi tudi v Vilni in Grodnem. V eni od vilenskih občin in regiji Saposkin tvorijo večino prebivalstva. Ukrajinski nacionalisti so po drugi svetovni vojni nadaljevali svojo partizansko vojno, dokler jih niso Sovjeti zaprli in poslali v gulaga. Tam so aktivno sodelovali v več vstajah (Kengirska vstaja, Norilska vstaja, Vorkutska vstaja). ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Leto 1919]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] 3gxxgoongp1gugqrgsvowtec5u0ecd3 Požar 0 27696 5724316 5723925 2022-07-27T05:55:53Z 2A00:EE2:6904:8B00:41C:47ED:315F:F6CE wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Požar}} [[Slika:Fire 11 april-2007 Zapuze SeaWay.JPG|thumb|right|280px|Požar v podjetju SeaWay v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]], [[11. april]], [[2007]] - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe.]] '''Požár''' je nenadzorovano širjenje [[ogenj|ognja]] v [[prostor]]u ali v naravi. Velikokrat naredi materialno škodo in ogroža [[človek|človeška]] ter [[žival]]ska [[življenje|življenja]]. Navkljub previdnostnim ukrepom so požari zelo pogosti. Požar se pojavlja in razvija pod različnimi pogoji. == Učinki požara == Požar je nevaren za življenje in zdravje ljudi. Za ljudi predstavljajo posebno nevarnost dim, vročina in strupeni [[plin]]i, ki nastanejo pri zgorevanju. Periodični požari v naravnem okolju so drugače normalen pojav. Ogenj uniči staro [[rastline|vegetacijo]] in sprosti [[mineral]]e ter druge snovi, ki so vezane v njej, ter s tem omogoči novim rastlinam, da naselijo prostor. Tako se [[ekosistem]] pomlajuje. Rastline so tekom [[evolucija|evolucije]] razvile prilagoditve na hudo vročino, ki spremlja požar. Divjanje ognja preživijo bodisi čebulice ali drugi podzemni organi, bodisi [[poganjek|poganjki]], zavarovani z debelo plastjo [[lubje|lubja]], bodisi [[seme]]na. Semena nekaterih hitro rastočih zeljnatih rastlin mora aktivirati vročina, da lahko vzklijejo. S tem si zagotovijo ugodne pogoje za rast. == Vrste požarov == [[Slika:Forestfire2.jpg|thumb|right|280px|Gozdni požar]] Požare lahko delimo glede na to kje nastajajo: * požar v urbanem okolju, * požar v industriji, * požar v naravnem okolju Glede na velikost požara jih delimo na: * začetne: zajema površino do 2 m<sup>2</sup> in se še niso razširili po prostoru. Možno jih je pogasiti z ročnimi gasilnimi aparati ali z drugimi priročnimi sredstvi ter brez posebne zaščitne opreme. * majhne: zajemajo enega ali več manjših prostorov do velikosti 30 m<sup>2</sup>, gasi jih oddelek (9 [[gasilec|gasilcev]]) z ustrezno opremo * srednje velike: zajemajo površino do 300 m<sup>2</sup>, za gašenje sta potrebna vsaj 2 oddelka * velike: zajemajo enega ali več objektov do skupne površine 1000 m<sup>2</sup>, za gašenje potrebnih vsaj 60 gasilcev z ustrezno podporo * katastrofalne: zajemajo širše območje, gasijo ga vse razpoložljive sile na tem območju Glede na vrsto gorljivega materiala jih delimo na: * '''Razred A''': požari gorljivih trdnih snovi, ki so pretežno organskega izvora in v normalnih razmerah zgorevajo tako, da tvorijo žerjavico ([[les]], [[papir]], slama, tekstil, [[premog]],...) * '''Razred B''': požari gorljivih tekočih snovi ali snovi, ki postanejo tekoče ([[bencin]], [[olje|olja]], [[nafta]], [[maščoba|maščobe]], [[vosek|voski]], [[lak]]i, [[smola|smole]],...) * '''Razred C''': požari gorljivih plinov ([[butan (plin)|butan]]-[[propan]], [[metan]], [[acetilen]], [[vodik]],...) * '''Razred D''': požari kovin ([[magnezij]], [[aluminij]]ev prah,...) Včasih je bil omenjen tudi razred E, ki je pomenil požare [[elektrika|električnih]] naprav pod [[električna napetost|napetostjo]]. == Preprečevanje požara == Požar se v prvi vrsti preprečuje s preventivnimi ukrepi, katerih naloga je zmanjšanje verjetnosti za nastanek požara oz. zmanjševanje posledic, če do požara pride: * ustrezno predimenzioniranje konstrukcije stavbe * upoštevanje razmaka med stavbami * zagotovitev [[evakuacija|evakuacijskih]] poti in dostopnih poti za [[gasilec|gasilce]] * gradnja požarnih zidov * izobraževanje in stalno izvajanje ukrepov požarne zaščite == Gašenje == [[Slika:Sa obuke u Malezijskoj vatrogasnoj akademiji.JPG|thumb|right|280px|Usposabljanje hrvaških gasilcev v ''Fire & Rescue Academy Malaysia'']] Osnova gorenja je t. i. ''trikotnik gorenja'', ki združuje naslednje elemente: * [[toplota]] * [[kisik]] * gorljiva snov Gorenje pogasimo, če odstranimo enega od treh vzrokov za nastanek gorenja. Če odstranimo gorljivo snov, preprečimo nadaljnjo širitev gorenja po [[snov]]i. Če preprečimo dostop kisiku do gorljive snovi, porušimo razmerje med snovjo in kisikom, ki ga le ta potrebuje za gorenje. Če gasimo z ohlajevanjem, znižamo temperaturo pod vnetišče goreče snovi. === Gasilna sredstva === * [[Voda]] je najbolj dostopno in eno najcenejših gasilnih sredstev. Zaradi velike [[Specifična toplota|specifične toplote]] ima močan hladilni učinek. Z uporabo vodne megle je možno ohladiti vroč prostor ali celo izvesti prezračevanje. Vodna megla je tudi slabo električno prevodna, zato se lahko uporabi tudi za gašenje v okolju, kjer so prisotne naprave pod napetostjo. :Slabe lastnosti vode so [[električna prevodnost]], nezmožnost gašenja vnetljivih tekočin in [[plin]]ov (ker so lažji od vode) ter burna [[kemijska reakcija|reakcija]] vode z nekaterimi snovmi (npr. [[natrij]], goreč [[magnezij]] in [[kalcijev karbid]]). * [[Pena]] je zmes vode, zraka in penila v določenem razmerju (zrak v peni zavzema največji prostorninski delež). Razmerje med volumnom pene in volumnom mešanice vode in penila v peni se imenuje penilno število. Glede na penilno število ločimo ''težko'' (penilna števila 4 - 20), ''srednjo (penilno število 21 - 200)'' in ''lahko'' peno (penilno število 200 - 1000), kjer vsebuje težka pena manj zraka, lahka pena pa največ. :S peno je možno gasiti tudi vnetljive tekočine, ker pena deluje dušilno in ima obenem manjšo [[gostota|gostoto]] od tekočin. Zaradi vsebnosti vode je tudi pena električno prevodna. Problem se pojavi tudi v primeru visokih temperatur ali agresivnih snovi (lahko razkrojijo peno!). * [[Ogljikov dioksid]] (CO<sub>2</sub>) se skladišči v jeklenkah in se ob ekspanziji ohladi na približno -78&nbsp;°C ([[suhi led]]). Zaradi tega ima močan hladilni učinek, kemijska nevtralnost (inertnost) pa zagotavlja tudi dušilni učinek. Za gašenje na prostem ni najbolj uporaben, ker se hitro razkadi. Je neprevoden za električni tok, zato je z njim možno tudi gašenje električnih naprav pod napetostjo. Zaradi kemijske nevtralnosti pri gašenju ne pride do reakcije - problem je edino pri gašenju požarov razreda D, saj zaradi visokih temperatur, ki so po navadi prisotne pri gorenju lahkih kovin lahko pride do reakcije, pri kateri CO<sub>2</sub> razpade na [[ogljik]] in [[kisik]], slednji pa še pospešuje gorenje. :Ker suhi led na sobni temperaturi preide v plin, uporaba ogljikovega dioksida ne pušča nobene umazanije, kar je težava pri večini ostalih sredstev. * [[Gasilni prah]] ima zaradi svojih lastnosti močan dušilni učinek. Kemijsko ni reaktiven in je tudi neprevoden za električni tok, zato se ga lahko uporablja za gašenje praktično vseh vrst požarov. * [[Halon]] sodi v družino [[halogeni]]ziranih ogljikovodikov ([[CFC]]). Ker po gašenju ne pušča ostankov, se je precej uporabljal za gašenje posebnih naprav, kot so [[računalnik]]i, telefonske centrale in v [[letalstvo|letalstvu]]. :Ker so haloni podobno, kot ostali CFC-ji močno škodljivi za [[ozon]]ski plašč, so prepovedani in se danes večinoma nadomeščajo z inertnimi plini, kot npr. [[dušik]] in [[argon]]. * Druga preprosta sredstva: pesek, pepel, zemlja, požarna metla iz kovine ali drugega negorečega materiala == Viri == * Sintalček, interni časopis koncerna Sintal, Protipožarna preventiva, 5.številka, januar 1999 == Zunanje povezave == * [http://www.gasilci.org/gorenje/index.html Gasilci.org - Slike eksplozij in povratnega ognja] * [http://www.videogasilci.com/ VideoGasilci.com - Slovenski gasilski video arhiv] {{Wikislovar|požar|Požar}} [[Kategorija:Požari| ]] [[Kategorija:Ogenj]] [[Kategorija:Gasilstvo]] {{normativna kontrola}} djbde5utv1qv8wunew71klldpwm12yx 5724329 5724316 2022-07-27T08:53:35Z Sporti 5955 /* Vrste požarov */ np wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Požar}} [[Slika:Fire 11 april-2007 Zapuze SeaWay.JPG|thumb|right|280px|Požar v podjetju SeaWay v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]], [[11. april]], [[2007]] - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe.]] '''Požár''' je nenadzorovano širjenje [[ogenj|ognja]] v [[prostor]]u ali v naravi. Velikokrat naredi materialno škodo in ogroža [[človek|človeška]] ter [[žival]]ska [[življenje|življenja]]. Navkljub previdnostnim ukrepom so požari zelo pogosti. Požar se pojavlja in razvija pod različnimi pogoji. == Učinki požara == Požar je nevaren za življenje in zdravje ljudi. Za ljudi predstavljajo posebno nevarnost dim, vročina in strupeni [[plin]]i, ki nastanejo pri zgorevanju. Periodični požari v naravnem okolju so drugače normalen pojav. Ogenj uniči staro [[rastline|vegetacijo]] in sprosti [[mineral]]e ter druge snovi, ki so vezane v njej, ter s tem omogoči novim rastlinam, da naselijo prostor. Tako se [[ekosistem]] pomlajuje. Rastline so tekom [[evolucija|evolucije]] razvile prilagoditve na hudo vročino, ki spremlja požar. Divjanje ognja preživijo bodisi čebulice ali drugi podzemni organi, bodisi [[poganjek|poganjki]], zavarovani z debelo plastjo [[lubje|lubja]], bodisi [[seme]]na. Semena nekaterih hitro rastočih zeljnatih rastlin mora aktivirati vročina, da lahko vzklijejo. S tem si zagotovijo ugodne pogoje za rast. == Vrste požarov == [[Slika:Forestfire2.jpg|thumb|right|280px|Gozdni požar]] Požare lahko delimo glede na to kje nastajajo: * požar v urbanem okolju, * požar v industriji, * [[požar v naravnem okolju]] Glede na velikost požara jih delimo na: * začetne: zajema površino do 2 m<sup>2</sup> in se še niso razširili po prostoru. Možno jih je pogasiti z ročnimi gasilnimi aparati ali z drugimi priročnimi sredstvi ter brez posebne zaščitne opreme. * majhne: zajemajo enega ali več manjših prostorov do velikosti 30 m<sup>2</sup>, gasi jih oddelek (9 [[gasilec|gasilcev]]) z ustrezno opremo * srednje velike: zajemajo površino do 300 m<sup>2</sup>, za gašenje sta potrebna vsaj 2 oddelka * velike: zajemajo enega ali več objektov do skupne površine 1000 m<sup>2</sup>, za gašenje potrebnih vsaj 60 gasilcev z ustrezno podporo * katastrofalne: zajemajo širše območje, gasijo ga vse razpoložljive sile na tem območju Glede na vrsto gorljivega materiala jih delimo na: * '''Razred A''': požari gorljivih trdnih snovi, ki so pretežno organskega izvora in v normalnih razmerah zgorevajo tako, da tvorijo žerjavico ([[les]], [[papir]], slama, tekstil, [[premog]],...) * '''Razred B''': požari gorljivih tekočih snovi ali snovi, ki postanejo tekoče ([[bencin]], [[olje|olja]], [[nafta]], [[maščoba|maščobe]], [[vosek|voski]], [[lak]]i, [[smola|smole]],...) * '''Razred C''': požari gorljivih plinov ([[butan (plin)|butan]]-[[propan]], [[metan]], [[acetilen]], [[vodik]],...) * '''Razred D''': požari kovin ([[magnezij]], [[aluminij]]ev prah,...) Včasih je bil omenjen tudi razred E, ki je pomenil požare [[elektrika|električnih]] naprav pod [[električna napetost|napetostjo]]. == Preprečevanje požara == Požar se v prvi vrsti preprečuje s preventivnimi ukrepi, katerih naloga je zmanjšanje verjetnosti za nastanek požara oz. zmanjševanje posledic, če do požara pride: * ustrezno predimenzioniranje konstrukcije stavbe * upoštevanje razmaka med stavbami * zagotovitev [[evakuacija|evakuacijskih]] poti in dostopnih poti za [[gasilec|gasilce]] * gradnja požarnih zidov * izobraževanje in stalno izvajanje ukrepov požarne zaščite == Gašenje == [[Slika:Sa obuke u Malezijskoj vatrogasnoj akademiji.JPG|thumb|right|280px|Usposabljanje hrvaških gasilcev v ''Fire & Rescue Academy Malaysia'']] Osnova gorenja je t. i. ''trikotnik gorenja'', ki združuje naslednje elemente: * [[toplota]] * [[kisik]] * gorljiva snov Gorenje pogasimo, če odstranimo enega od treh vzrokov za nastanek gorenja. Če odstranimo gorljivo snov, preprečimo nadaljnjo širitev gorenja po [[snov]]i. Če preprečimo dostop kisiku do gorljive snovi, porušimo razmerje med snovjo in kisikom, ki ga le ta potrebuje za gorenje. Če gasimo z ohlajevanjem, znižamo temperaturo pod vnetišče goreče snovi. === Gasilna sredstva === * [[Voda]] je najbolj dostopno in eno najcenejših gasilnih sredstev. Zaradi velike [[Specifična toplota|specifične toplote]] ima močan hladilni učinek. Z uporabo vodne megle je možno ohladiti vroč prostor ali celo izvesti prezračevanje. Vodna megla je tudi slabo električno prevodna, zato se lahko uporabi tudi za gašenje v okolju, kjer so prisotne naprave pod napetostjo. :Slabe lastnosti vode so [[električna prevodnost]], nezmožnost gašenja vnetljivih tekočin in [[plin]]ov (ker so lažji od vode) ter burna [[kemijska reakcija|reakcija]] vode z nekaterimi snovmi (npr. [[natrij]], goreč [[magnezij]] in [[kalcijev karbid]]). * [[Pena]] je zmes vode, zraka in penila v določenem razmerju (zrak v peni zavzema največji prostorninski delež). Razmerje med volumnom pene in volumnom mešanice vode in penila v peni se imenuje penilno število. Glede na penilno število ločimo ''težko'' (penilna števila 4 - 20), ''srednjo (penilno število 21 - 200)'' in ''lahko'' peno (penilno število 200 - 1000), kjer vsebuje težka pena manj zraka, lahka pena pa največ. :S peno je možno gasiti tudi vnetljive tekočine, ker pena deluje dušilno in ima obenem manjšo [[gostota|gostoto]] od tekočin. Zaradi vsebnosti vode je tudi pena električno prevodna. Problem se pojavi tudi v primeru visokih temperatur ali agresivnih snovi (lahko razkrojijo peno!). * [[Ogljikov dioksid]] (CO<sub>2</sub>) se skladišči v jeklenkah in se ob ekspanziji ohladi na približno -78&nbsp;°C ([[suhi led]]). Zaradi tega ima močan hladilni učinek, kemijska nevtralnost (inertnost) pa zagotavlja tudi dušilni učinek. Za gašenje na prostem ni najbolj uporaben, ker se hitro razkadi. Je neprevoden za električni tok, zato je z njim možno tudi gašenje električnih naprav pod napetostjo. Zaradi kemijske nevtralnosti pri gašenju ne pride do reakcije - problem je edino pri gašenju požarov razreda D, saj zaradi visokih temperatur, ki so po navadi prisotne pri gorenju lahkih kovin lahko pride do reakcije, pri kateri CO<sub>2</sub> razpade na [[ogljik]] in [[kisik]], slednji pa še pospešuje gorenje. :Ker suhi led na sobni temperaturi preide v plin, uporaba ogljikovega dioksida ne pušča nobene umazanije, kar je težava pri večini ostalih sredstev. * [[Gasilni prah]] ima zaradi svojih lastnosti močan dušilni učinek. Kemijsko ni reaktiven in je tudi neprevoden za električni tok, zato se ga lahko uporablja za gašenje praktično vseh vrst požarov. * [[Halon]] sodi v družino [[halogeni]]ziranih ogljikovodikov ([[CFC]]). Ker po gašenju ne pušča ostankov, se je precej uporabljal za gašenje posebnih naprav, kot so [[računalnik]]i, telefonske centrale in v [[letalstvo|letalstvu]]. :Ker so haloni podobno, kot ostali CFC-ji močno škodljivi za [[ozon]]ski plašč, so prepovedani in se danes večinoma nadomeščajo z inertnimi plini, kot npr. [[dušik]] in [[argon]]. * Druga preprosta sredstva: pesek, pepel, zemlja, požarna metla iz kovine ali drugega negorečega materiala == Viri == * Sintalček, interni časopis koncerna Sintal, Protipožarna preventiva, 5.številka, januar 1999 == Zunanje povezave == * [http://www.gasilci.org/gorenje/index.html Gasilci.org - Slike eksplozij in povratnega ognja] * [http://www.videogasilci.com/ VideoGasilci.com - Slovenski gasilski video arhiv] {{Wikislovar|požar|Požar}} [[Kategorija:Požari| ]] [[Kategorija:Ogenj]] [[Kategorija:Gasilstvo]] {{normativna kontrola}} k5w6q2odsishsfvus9tnp3gozjdbrh3 Seznam slovenskih pisateljev 0 29965 5724309 5722218 2022-07-27T00:14:45Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pisatelj]]ev in pisateljic''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == * [[Jože Abram]] (1875–1938) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Bernard Ambrožič]] (1892–1973) * [[Jože Ambrožič (pisatelj)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) * [[Jernej Andrejka]] (1850–1926) * [[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Andraž Arko]] (* 1977) *[[Andrej Arko]] (* 1947) * [[Vojko Arko]] (1920–2000) * [[Ivan Artač]] (1921–2005) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Mirko Avsenak]] (1905–1983) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Gabriela Babnik]] (* 1979) * [[Jožef Bagari]] (1840–1919) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1803) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Ivan Baloh]] (1873–1954) * [[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]] (1928–2020) * [[Irena Barber]] (1939–2006) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Vladimir Bartol]] (1903–1967) * [[Jernej Basar]] (1683–1738) * [[Ivan Baša]] (1875–1931) * [[Jožef Baša Miroslav]] (1894–1916) * [[Dino Bauk]] * [[Jan Baukart]] (1889–1974) * [[Josip Bavec]] (1876–1918) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Louis Beniger]] (1894–1979) * [[Aleš Berger]] (* 1946) * [[Franc Berke]] (1764–1840) * [[Ivan Berke]] (1814–1908) * [[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Tina Bilban]] (* 1983) * [[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] (1936–2018) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) * [[France Blatnik]] (1899–1977) * [[Franček Bohanec]] (1923–2010) * [[Peter Bohinjec]] (1864–1919) * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Matej Bor]] (pravo ime [[Vladimir Pavšič]]) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[Silvija Borovnik]] (* 1960) * [[Jožef Borovnjak]] (1826–1909) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Janez Božič (duhovnik)]] * [[Peter Božič]] (1932–2009) * [[Rasto Božič]] (* 1959) * [[Julija Bračič]] (1913–1994) * [[Ivan Bratko (1914)|Ivan Bratko]] (1914–2001) * [[Igor Bratož]] (* 1960) * [[Barbara Brecelj]] (* 1941) * [[Matej Brence]] (1856–1887) * [[Kristina Brenk]] (1911–2009) * [[Iva Breščak]] (1905–1991) * [[Anton Breznik (pisec)|Anton Breznik]] (1737–1793) * [[Srečko Brodar]] (1893–1987) * [[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Ivan Bukovinski]] (1886–1957) * [[Jožef Burger]] (1800–1870) * [[Frank Bükvič]] (1923–1995) * [[Peter Butkovič]] (1888–1953) == C == * [[Stanko Cajnkar]] (1900–1977) * [[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Izidor Cankar]] (1886–1958) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) * [[Alojzij Carli]] (1846–1891) * [[Fran Celestin]] (1843–1895) * [[Božo Cerar]] (* 1949) * [[Angelo Cerkvenik]] (1894–1981) * [[Branko Cestnik]] (* [[1965]]) * [[Mare Cestnik]] (* 1962) * [[Emilijan Cevc]] (1920–2006) *[[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Matjaž Chvatal]] (* 1960) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Juri Cipot]] (1793/1794–1834) * [[Rudolf Cipot]] (1825–1901) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Metka Cotič]] (* 1957) * [[Magdalena Cundrič]] (* 1946) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Aljoša Curavić]] (* 1960) * [[Antonija Curk]] (1906–1996) == Č == * [[Ivanka Čadež]] (* 1938) * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Jože Čampa]] (1893–1989) * [[Janez Čandek]] (1581–1624) * [[Mitja Čander]] (* 1974) * [[Dušan Čater]] (* 1968) * [[Aleš Čar]] (* 1971) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) * [[Peter Čeferin]] (* 1938) * [[Darka Čeh]] (* 1949) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Aldo Černigoj]] (* 1935) * [[Frank Česen]] (1890–1983) *[[Ivo Česnik]] (1885–1951) *[[Tone Čokan]] (1916–1942) *[[Ladislav Črnologar]] (1935–2020) *[[Emil Čuk]] (* 1938) * [[Marij Čuk]] (* 1952) == D == * [[Marjeta Dajčman]] (* 1934) * [[Josip Daneš]] (1883–1954) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Peter Dajnko]] (1787–1873) * [[Jurij Dalmatin]] (ok. 1547–1589) * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Janez Debevec]] (1758–1821) * [[Jože Debevec]] (1867–1938) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) * [[Avgust Demšar]] (* 1962) * [[Andrej Detela]] (* 1949) * [[Fran Detela]] (1850–1926) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Dušan Dim]] (* 1972) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) *[[Rudolf Dobovišek ml.]] * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[Slavko Dokl]] (1933–2016) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Ivan Dolenc]] (1927–2006) * [[Mate Dolenc]] (* 1945) *[[Metod Dolenc]] (1875–1941) * [[Hinko Dolenec]] (1838–1908) * [[Jernej Dolžan]] (1815–1880) * [[Tamara Doneva]] (1967–2014) * [[Julia Doria]] * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Alojz Dravec]] (1866–1915) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Drago Druškovič]] (1920–2009) * [[Jože Dular]] (1915–2000) *[[Zdravko Duša]] (* 1950) == E == * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) * [[Fran Erjavec]] (1834–1887) * Fran Erjavec (1893–1960) == F == * [[Franc Fabinc]] (1881–1923) * [[France Fajdiga]] (1925–2013?) *[[Ivan Fajdiga]] (1854–1935) *[[Bogomil Fatur]] (1914–1990) *[[Lea Fatur]] (1865–1943) *[[Damir Feigel]] (1879–1959) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Emil Filipčič]] (* 1951) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Lojze Filipič]] (1921–1975) * [[Fran Saleški Finžgar]] (1871–1962) * [[Vlado Firm]] (1919–2002) * [[Bogo Flander]] (1918–1944) * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) *[[Pavel Flere]] (1883–1963) * [[Leonora Flis]] (* 1974) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[France Forstnerič]] (1933–2007) * [[Franjo Frančič]] (* 1958) *[[Ivan Franke]] (1841–1927) *[[Ivo Frbežar]] (* 1949) * [[Tone Frelih]] (* 1945) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) * [[Marinka Fritz Kunc]] (* 1942) *[[Tanja Frumen]] * [[Jože Ftičar]] (1930–2017) *[[Angela Fujs]] (r. [[Kuntner]]) (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) == G == * [[Nada Gaborovič]] (rojena Kropej) (1924–2006) * [[Josip Gabrovšek]] (1867−1894) * [[Andrej Gabršček]] (1864–1938) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) *[[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Alojz Gašpar]] (1848–1919) * [[Karel Gašpar]] * [[Nejc Gazvoda]] (* 1985) * [[Herman Germ]] (* 1931) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Juri Gjurgovitš]] * [[Polona Glavan]] (* 1974) * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] (* 1943) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Ferdo Godina]] (1912–1994) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Jure Godler]] (* 1984) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Januš Golec]] (1888–1965) * [[Marko Golja]] (* 1960) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Borut Golob]] (* 1973) * [[Tadej Golob]] (* 1967) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Mateja Gomboc]] (* 1964) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Fran Govekar]] (1871–1949) * [[Karel Grabeljšek]] (1906–1985) * [[Branko Gradišnik]] (* 1951) * [[Janez Gradišnik]] (1917–2009) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Drago Grah]] (1937–1980) * [[Igor Grdina]] (* 1965) * [[Jože Grdina]] (1892–1974) *[[Janez Grm]] *[[Marta Grom]] (1922–1978) * [[Marija Grošelj]] (1881–1961) * [[Janez Gruden]] (1887–1930) * [[Slavko Grum]] (1901–1949) * [[Anastasius Grün]] (1806–1876) * [[Herbert Grün]] (1925–1961) * [[Karel Gržan]] (* 1958) *[[Milan Guček]] (1917–1982) * [[Franc Gumilar]] (1890–1973) * [[Ožbalt Gutsman]] (1725–1790) == H == * [[Vladimir Habjan]] (* 1957) * [[Vlado Habjan]] (1919–2003) * [[Matevž Hace]] (1910–1979) * [[Josip Hacin]] (1881–1957) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Kristina Hafner|Krista Hafner]] (1893–1969) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Jože Hameršak]] (1895–1967) * [[Peter Handke]] (* 1942) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Herman Koroški]] (~1100–1160) * [[Ivanka Hergold]] (1943–2013) * [[Peter Hicinger]] (1812–1867) * [[Andrej Hieng]] (1925–2000) * [[Jožef Hirnök]] *[[Matevž Hladnik]] (1806–1865) *[[Barbka Höchtl]] (1860–po 1917) * [[Darja Hočevar]] (* 1955) * [[Zoran Hočevar]] (* 1944) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) *[[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Karel Holec]] (* 1969) * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Jože Horvat]] (* 1942) * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] (1937–1997) * [[Oskar Hudales]] (1905–1968) * [[Zoran Hudales]] (1907–1982) * [[Jože Hudeček]] (1937–2011) *[[Mohor Hudej]] (* 1968) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (* 1931) == I == * [[Ožbalt Ilaunig]] (1876–1945) * [[Alojz Ihan]] (* 1961) * [[Anton Ingolič]] (1907–1992) * [[Andrej Inkret]] (1943–2015) * [[Franc Ivanoci]] (1857–1913) * [[Andrej Ivanuša]] (* 1958) == J == * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) * [[Helena Jaklič]] (1913– ?) * [[Josip Jaklič]] (1872–1894) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Tone Jakše]] (* 1944) * [[Janez Jalen]] (1891–1966) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) * [[Ivan Jan]] (1921–2007) * [[Drago Jančar]] (* 1948) * [[Ivan Janežič]] (1855–1922) *[[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Mirko Javornik]] (1909–1986) * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) * [[Milan Jazbec]] (* 1956) * [[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Ciril Jeglič]] (1897–1988) * [[Vitomir Feodor Jelenc]] (1885–1922) * [[Dušan Jelinčič]] (* 1953) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Frančišek Jerant|Frančišek (Aco) Jerant]] (* 1969) * [[Zoran Jerin]] (1925–2005) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Erica Johnson Debeljak]] (* 1961) * [[Angela Gelč Jontez]] (1906–1973) * [[Ivan Jontez]] (1902–1979) * [[Stanko Jost]] (* 1944) * [[Dušan Jovanović]] (1939–2020) * [[Boris Jukić]] (* 1947) * [[Luna Jurančič Šribar]] (* 1981) * [[Branka Jurca]] (1914–1999) * [[Ruda Jurčec]] (1905–1975) * [[Josip Jurčič]] (1844–1881) * [[Edelman Jurinčič]] (* 1952) == K == * [[Janko Kač]] (1891–1952) * [[Milan Kajč]] (1910–1982) * [[Janez Kajzer]] (* 1938) *[[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Mija Kalan]] (1927–1997) * [[Mara Kalan]] (* 1934) * [[Uroš Kalčič]] (1951–2020) * [[Štefan Kališnik]] (1929–2004) * [[Varja Kališnik]] (* 1959) * [[Ignac Kamenik]] (1926–2002) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * [[Igor Karlovšek]] (* 1958) * [[Janja Kastelic]] - Mojca (* 1940) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Peter Kavalar]] (1939–1999) * [[Vladimir Kavčič]] (1932–2014) * [[Irena Kazazić]] (* 1972) *[[Franc Kejžar]] (* 1944) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jakob Kenda|Jakob J. Kenda]] (* 1973) * [[Jože Kerenčič]] (1913–1941) * [[Aksinja Kermauner]] (* 1956) * [[Taras Kermauner]] (1930–2008) * [[Janko Kersnik]] (1852–1897) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Frank Kerže]] (1876–1961) * [[Ladislav Kiauta]] (1914–1990) * [[Juro Kislinger]] (1931–1999) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] (1874–1948) * [[Jožef Klekl (duhovnik)|Jožef Klekl]] (1879–1936) * [[Matjaž Klemše]] (* 1978) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) *[[Ivanka Klopčič Casar]] (* 1945) * [[Matjaž Kmecl]] (* 1934) * [[Marija Kmet]] (1891–1974) * [[Fran Josip Knaflič]] (1879–1949) *[[Janko Kleibencetl]] (1930–2009) * [[Andrew Kobal]] (1899–1988) * [[Aleksij Kobal]] (* 1962) * [[Darinka Kobal]] (* 1946) *[[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Fran Kocbek]] (1863–1930) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Vlady Kociancich]] (* 1941) (Argentina) * [[Stanko Kociper]] (1917–1998) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Anton Kocjančič]] (1884–1962) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) *[[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) * [[Jiři Kočica]] (* 1966) * [[Anton Koder]] (1851–1918) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) *[[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) * [[Tatjana Kokalj]] (* 1956) * [[Nina Kokelj]] (* 1972) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) *[[Boris Kolar]] (* 1960) *[[Kazimir Kolar]] * [[Marjan Kolar]] (1933–2017) * [[Peter Kolar]] (1855–1908) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Franc Kolenc]] (1903–1985) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * [[Karolina Kolmanič]] (1930–2020) * [[Mihael Kološa]] (1846–1906) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Manica Koman]] (1880–1961) * [[Mirt Komel]] (* 1980) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Ignac Koprivec]] (1907–1980) *[[Janez Koprivnik]] (1849–1912) * [[Darja Korez Korenčan]] * [[Gregor Koritnik]] (1886–1967) * Ivan Korošec (1924–2015) * [[Borut Korun]] (* 1946) * [[Marko Kos]] (1925–2020) * [[Anton Kosi]] (1864–1945) * [[Ciril Kosmač]] (1910–1980) * [[Tomaž Kosmač]] (* 1965) * [[Josip Kostanjevec]] (1864–1934) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Niko Košir]] (1919–2000) * [[Miran Košuta]] (* 1960) * [[Miroslav Košuta]] (* 1936) * [[Frida Kovač]] (1908–1996) * [[Polonca Kovač]] (* 1937) * [[Tita Kovač]] (1930–2016) *[[Ivan Kovačič]] - Soški (1873–1936) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Lojze Kovačič]] (1928–2004) * [[Vladimir Kovačič]] (* 1953) * [[Števan Kovatš]] (1866–1945) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Ferdo Kozak]] (1894–1957) * [[Juš Kozak]] (1892–1964) * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Lojze Kozar]] (1910–1999) * [[Marija Kozar Mukič]] (* 1952) * [[Branimir Kozinc]] (1890–1975) * [[Željko Kozinc]] (* 1939) *[[Alenka Koželj]] (* 1980) *[[Lojz Kraigher]] (1877–1959) *[[Nada Kraigher]] (1911–2000) * [[Karel Krajcar]] (1936–2018) * [[Matej Krajnc]] (* 1975) *[[Frančišek Kralj]] (1875–1958) *[[Gašper Kralj]] (* 1974) *[[Lado Kralj]] (* 1938) * [[Vladimir Kralj]] (1901–1969) * [[Helena Kraljič]] (* 1971) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) * [[Nataša Kramberger]] (* 1983) * [[Ted Kramolc]] (1922–2013) * [[Jože Kranjc]] (1904–1966) * [[Miško Kranjec]] (1908–1983) * [[Dragica Krapež]] *[[Borut Kraševec]] (* 1973) * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Jela Krečič]] (* 1979) * [[Tadeja Krečič Scholten]] (* 1961) * [[Bratko Kreft]] (1905–1996) *[[Minka Krejan]] - Češnjevar (* 1929) * [[Janez Evangelist Krek]] (1865–1917) * [[Sebastijan Krelj]] (1538–1567) *[[Manka Kremenšek Križman]] (* 1964) * [[Anton Krempl]] (1790–1844) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Marko Kremžar]] (1928–2021) * [[Rudolf Kresal]] (1905–1975) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) *[[Samo Kreutz]] * [[Etbin Kristan]] (1867–1953) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Jernej Križaj]] (1838–1890) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) * [[Minka Krvina]] (1929–2002) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Floriš Kühar]] (1893–1943) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Števan Kühar (pisatelj)|Števan Kühar]] (1882–1915) * [[Števan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] (1887–1922) * [[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] (1890–1963) * [[Mirko Kuhel]] (1904–1958) *[[Ivan Kuk]] (1823–1864) * [[Roman Kukovič]] (* 1956) * [[Filip Kumbatovič Kalan]] (1910–1989) * [[Mojca Kumerdej]] (* 1964) * [[Mirko Kunčič]] (1899–1984) * [[France Kunstelj]] (1914–1945) * [[Benedikt Kuripečič]] (~1490–?) * [[Blaž Kutin]] * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Zofka Kveder]] (1878–1926) == L == * [[Ivan Lah]] (1881–1938) * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Evgen Lampe]] (1874–1918) * [[Frančišek Lampe]] (1859–1900) *[[Mara Lamut]] (1884–1970) * [[Janez Langerholz]] (1880–1948) * [[Jedrt Lapuh Maležič]] (* 1979) * [[Vida Lasič]] (1920–1997) *[[Josip Lavrič]] (1845–1900) * [[Janko Lavrin]] (1887–1986) * [[Josip Lavtižar]] (1851–1943) * [[Vesna Lemaić]] (* 1981) * [[Mart Lenardič]] (* 1963) * [[Mirko Lenaršič]] (1882–1966) * [[Davorin Lenko]] (* 1984) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) * [[Anton Leskovec]] (1891–1930) * [[Mirana Likar Bajželj]] (* 1961) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) * [[Milan Lipovec]] (1912–1997) * [[Florjan Lipuš]] (* 1937) * [[Manica Lobnik]] (1927–1974) * [[Danilo Lokar]] (1892–1989) * [[Jakob Lorber]] (1800–1864) *[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) *[[Joža J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Evgen Lovšin]] (1895–1987) * [[Adam Lutar]] (1887–1972) * [[Gregor Lutar]] (1841–1925) * [[Mihael Lutar]] († po 1651) * [[Mikloš Lutar]] * [[Pavel Lutar]] * [[Pavel Lužan]] (* 1946) * [[Štefan Lülik]] (?–1847) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) == M == * [[Bogomir Magajna]] (1904–1963) * [[France Magajna]] (1895–1971) *[[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Anton Mahnič]] (1850–1920) * [[Matija Majar]] (1809–1892) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) * [[Gregor Majdič]] (* 1967) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Andrej Makuc]] (* 1951) * [[Vitan Mal]] (* 1946) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Mimi Malenšek]] (1919–2012) * [[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjan Marinc]] (1921–1990) * [[Ivan Marinčič]] (1907–1975) * [[Katarina Marinčič]] (* 1968) * [[Josip Marinko]] (1848–1921) * [[Marjan Marinšek]] (1941–2011) * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Eva Markun]] (* 1990) * [[Rudolf Marn]] (1875–1947) * [[Bojan Martinec]] (* 1954) * [[Ana Marwan]] (* 1980) (slovensko-avstrijska) * [[Fran Maselj - Podlimbarski]] (1852–1917) * [[Miha Mate]] (1942–2006) * [[Ivan Matičič]] (1887–1979) * [[Nada Matičič]] (1922–2004) * [[Dijana Matković]] (* 1984) * [[Neža Maurer]] (* 1930) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Miha Mazzini]] (* 1961) *[[Zlata Vokač|Zlata Medic Vokač]] (1926–1995) * [[Andrej Medved]] (* 1947) * [[Pavel Medvešček]] (1933–2020) * [[Danica Melihar Lovrečič]] (1911–2005) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Majda Mencinger]] (* 1935) * [[Dušan Merc]] (* 1952) * [[Marija Mercina]] (* 1948) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) * [[Tadej Meserko]] (* 1984) * [[Elena Messner]] (* 1983) * [[Janko Messner]] (1921–2011) * [[Ivanka Mestnik]] (* 1934) *[[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Ksaver Meško]] (1874–1964) * [[Dušan Mevlja]] (1920–2008) * [[Marjanca Mihelič]] (* 1959) * [[Mira Mihelič]] (1912–1985) * [[Tine Mihelič]] (1941–2004) * [[Miloš Mikeln]] (1930–2014) * [[Branko Miklavc]] (1922–2011) * [[Franc Mikša]] (* 1953) * [[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Fortunant Mikuletič]] (1886–1965) *[[Vesna Milek]] (* 1971) *[[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) *[[Marija Mislej]] (1936–1990) *[[Tone Mizerit]] (* 1944) * [[Frank Mlakar]] (1913–1967) * [[Janko Mlakar]] (1874–1953) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) *[[Kristijan Močilnik]] (* 1960) *[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] (1894–1958) *[[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) *[[John Modic]] (1922–2000) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Dušan Moravec]] (1920–2015) * [[Jože Moškrič]] (1902–1943) *[[Marjan Moškrič]] * [[Marjana Moškrič]] (* 1958) * [[Andrej Morovič]] (* 1960) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Ivan Mrak]] (1906–1986) * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Desa Muck]] (* 1955) * [[Anja Mugerli]] (*1984) * [[Francek Mukič]] (* 1952) == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] (1867–1940) * [[Miha Naglič]]? * [[Bogdan Novak]] (* 1944) * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[Božidar Novak]] (* 1965) * [[Franc Novak (pisatelj)|Franc Novak]] (1791–1836) * [[Lojze Novak]] (1927–1986) * [[Luka Novak]] (* 1963) * [[Maja Novak]] (* 1960) * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Lela B. Njatin]] (* 1963) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[France Novšak]] (1916–1991) * [[Tomo Novosel]] (* 1989) == O == * [[Teja Oblak]] (* 1983) * [[Vasja Ocvirk]] (1920–1985) * [[Blaž Ogorevc]] (* 1951) * [[Josip Ogrinec]] (1844–1879) * [[Fani Okič]] (* 1924) * [[Nejka Omahen]] (* 1983) * [[Marija Oprešnik]] (* 1951) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) *[[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Ferenc Ošlaj]] (1883–1932) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Jelka Ovaska]] (* 1947) * [[Joško Oven]] (1890–1947) * [[Irma Ožbalt]] (* 1926) == P == * [[Jože Pacek]] (* 1945) * [[Miha Frančišek Paglovec]] (1679–1759) * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Boris Pahor]] (1913–2022) * [[Jože Pahor]] (1888–1964) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Albert Papler]] (1914–2002) * [[Tone Partljič]] (* 1940) *[[Lara Paukovič]] (* 1993) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Irena Pavlič]] (* 1934) * [[Jana Pavlič]] (* 1962) * [[Mile Pavlin]] (1926–2002) * [[Rudolf Pečjak]] (1891–1940) * [[Vid Pečjak]] (1929–2016) * [[Vanja Pegan]] (* 1967) * [[Franc Henrik Penn]] (1838–1918) * [[Janko Perat]] (1921–2001) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Tone Perčič]] (* 1954) * [[Saša Pergar]] (* 1977) * [[Pavel Perko]] (1877–1870) * [[Franc Pernišek]] (1907–1999) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Mateja Perpar]] (* 1974) *[[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Ivan Perša]] (1861–1935) * [[Tone Peršak]] (* 1947) * [[Aleksander Peršolja]] * [[Rajko Perušek]] (1854–1917) * [[Metka Peserl]] (* 1976) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) *[[Barbara Pešut]] * [[Žarko Petan]] (1929–2014) * [[Davorin Petančič]] (1910–1983) * [[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] (1920–1993) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Jože Peternelj]] (1927–2013) * [[Vlado Peteršič]] (1926–1999) * [[Janez Petkoš]] (* 1947) * [[Metod Pevec]] (* 1958) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Renata Picej]] ? *[[Boris Pintar]] (* 1964) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Zlatka Pirnat Cognard]] (1912–2009) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Mojca Pišek]] ( * 1985) * [[Zora Piščanc]] (1912–1989) * [[Jan Plestenjak (pisatelj)|Jan Plestenjak]] (1899–1947) * [[Stane Pleško]] (1923–1995) * [[Janez Podboj]] (1848–1910) ? * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * [[Tomo Podstenšek]] (* 1981) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) *[[Bogdan Pogačnik]] (1921–2005) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Radko Polič starejši|Radko Polič]] (1919–1988) * [[Vasko Polič]] (* 1940) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Rok Poles]] (* 1973) * [[Boštjan Potokar]] (* 1959) * [[Jure Potokar]] (* 1956) * [[Ludve Potokar]] (1923–1965) * [[Ivan Potrč]] (1913–1993) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Vasja Predan]] (1930–2021) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) * [[Sebastijan Pregelj]] (* 1970) * [[Arjan Pregl]] (* 1973) * [[Sanja Pregl]] (* 1970) * [[Slavko Pregl]] (* 1945) * [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Ljuba Prenner]] (1906–1977) * [[Prežihov Voranc]] (pravo ime Lovro Kuhar) (1893–1950) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Janko Prunk]] (* 1942) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Ivan Pucelj]] (1877–1945) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Helena Puhar]] (1920–1968) * [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) * [[Frane Puntar]] (1936–2013) * [[Vilma Purič]] (* 1966) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Ludvik Puš]] (1896–1989) * [[Marijan Pušavec]] (* 1962) == R == *[[Marko Radmilovič]] * [[Vendel Ratkovič]] (1834–1907) * [[Davorin Ravljen]] (1898–1965) * [[Matevž Ravnikar]] (1776–1845) * [[Vili Ravnjak]] (* 1960) * [[Nežka Raztresen]] (1928–2013) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Mateja Reba]] (* 1962) * [[Tomo Rebolj]] (* 1954) * [[Alojz Rebula]] (1924–2018) * [[Maksimilijan Redeskini]] (1740–1814) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Alojzij Remec]] (1886–1952) * [[Miha Remec]] (1928–2020) *[[Vera Remic Jager]] (1920–1999) *[[Borivoj Repe]] (*1940) * [[Peter Rezman]] (* 1956) * [[Ivan Ribič]] (1920–1982) * [[Josip Ribičič]] (1886–1969) * [[Simona Rituper]] (* 1974) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) * [[Anton Zvonko Robar]] (1928–) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Jože Rode]] (1936–2020) *[[Matija Rode]] (1879–1961) *[[Edo Rodošek]] (1932–2021) * [[Janko Rogelj]] (1895–1974) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) * [[Leopoldina Rott]] (1849–1942) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) *[[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]] (1873–1960) * [[Smiljan Rozman]] (1927–2007) * [[Marjan Rožanc]] (1930–1990) *[[Andraž Rožman]] (* 1983) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) *[[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Samo Rugelj]] (* 1966) * [[Aldo Rupel]] (* 1941) * [[Dimitrij Rupel]] (* 1946) *[[Žiga Rus]] * [[Miran Rustja]] (* 1957) *[[Ernest Ružič]] (1941–2020) == S == * [[Jakob Sabar]] (1802/03–1863) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Anej Sam]] (* 1947) * [[Petra Samec]] (* 1980) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) * [[Ana Schnabl]] (* 1984/5?) * [[Bojan Schwentner]] (* 1957) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Štefan Selmar]] (1820–1877) * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Sonja Sever]] (1900–1995) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Veronika Simoniti]] (* 1967) * [[Sandi Sitar]] (* 1937) * [[Anica Sivec (pisateljica)|Anica Sivec]] (* 1936) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Adam Skalar]] (?–1658) * [[Jakob Sket]] (1852–1912) * [[Valerija Skrinjar]] (* 1928) * [[Andrej E. Skubic]] (* 1967) * [[Anton Slabe]] (1889–1969) * [[Miroslav Slana|Miroslav Slana - Miros]] (1949–2019) * [[Julij Slapšak]] (1874–1951) * [[Janoš Slepec]] (1872–1936) * [[Franc Valentin Slemenik]] (1843–1871) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Barica Smole]] (* 1948) * [[Dominik Smole]] (1929–1992) * [[Breda Smolnikar]] (* 1941) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Ladislav Sobotin]] (18. stoletje) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Marko Sosič]] (1958–2021) * [[Sarival Sosič]] (* 1962) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Kristo Srienc]] (1910–2002) * [[Jasna Branka Staman]] (* 1961) * [[Tončka Stanonik]] (* 1949) * [[Karl Starc]] (1920–1944) * [[Josip Stare]] (1842–1907) *[[Lucija Stepančič]] (* 1969) * [[Marko Sterle]] (1936–2004) * [[Urška P. Sterle]] (* 1979) * [[Peter Stopar]] (pravo ime Mitja Zalokar) (* 1946) * [[Anton Stražar]] (1895–1959) * [[Magda Stražišar]] - "Magduška" (1920–1997) * [[Janez Strehovec]] (* 1950) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Gregor Strniša]] (1930–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Štefa Strojnik]] (1891–1952) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Jana Stržinar]] (* 1963) * [[Primož Sturman]] (* 1980) * [[Josip Suchy]] (1869–1941) * [[Janez Suhadolc]] (* 1942) ? * [[Leopold Suhodolčan]] (1928–1980) * [[Nataša Sukič]] (* 1962) * [[Anton Sušnik (1850)|Anton Sušnik]] (1850–1895) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] * [[Irena Svetek]] (* 1975) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Janez Svetina]] (1941–1991) * [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] (* 1970) * [[Stanko Svetina]] (1888–1919) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) * [[Tone Svetina]] (1925–1998) * [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[David Šalamun]] (1974–2015) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Ivan Šašelj]] (1859–1944) * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Drago Šega]] (1918–2004) * [[Milan Šega]] (1915–1998) * [[Rudi Šeligo]] (1935–2004) * [[Igor Šentjurc]] (1927–1996) * [[Slavo Šerc]] (* 1959) * [[Franc Šetinc]] (1929–2016) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Gustav Šilih]] (1893–1961) * [[Damijan Šinigoj]] (* 1964) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Mojca Širok]] (* 1968) * [[Azra Širovnik]] (* 1954) * [[Igor Škamperle]] (* 1962) * [[Tone Škarja]] (1937–2020) ? *[[Simona Škrabec]] (* 1968) * [[Stanislav Škrabec]] (1844–1918) * [[Polona Škrinjar]] (* 1946) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Jakob Špicar]] (1884–1970) * [[Luj Šprohar]] (* 1952) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Franček Štabuc]]? (1919–1944) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Marcel Štefančič]] (* 1960) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Anton Števanec]] (1861–1921) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Vladimir P. Štefanec]] (* 1964) * [[Jaka Štoka]] (1867–1922) * [[Leon Štorman|Leon (Lev) Štorman]] (obj. 1887-93) *[[France Jaroslav Štrukelj]] (1841–1895) * [[Ivan Štrukelj (duhovnik)]] (1869–1948) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Klavdija Šumrada]] * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Aleksa Šušulić]] (* 1961) * [[Marko Švabič]] (1949–1993) * [[Zmago Švajger]] (1910–1942) * [[Janez Švajncer]] (1920–2007) * [[Janez J. Švajncer]] (* 1948) * [[Jurij Švajncer]] (* 1988) * [[Brina Švigelj-Mérat]] (* 1954) == T == * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (* 1933) * [[Ivan Tavčar]] (1851–1923) * [[Josip Tavčar]] (1920–1989) * [[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (* 1928) * [[Franc Temlin]] (17. stoletje–?) * [[Anton Terbovec]] (1882–1962) *[[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1858) * [[Robert Titan Felix]] (* 1972) * [[Agata Tomažič]] (* 1977) * [[Bojan Tomažič]] (* 1958) * [[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] (1906–1970) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) *[[Bernard Tomšič]] (1811–1856) *[[Ivan Tomšič]] (1838–1894) *[[Jakob Tomšič]] (1897–1994) *[[Ljudevit Tomšič]] (1843–1902) * [[Marjan Tomšič]] (* 1939) *[[Aljoša Toplak]] * [[Jože Topolovec]] - Haložan (1934–2010) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar|Igor Torkar (Boris Fakin)]] (1913–2004) * [[Suzana Tratnik]] (* 1963) * [[Valentin Tratnik (pisatelj)]] (1929–?) * [[Janez Trdina]] (1830–1905) * [[Vinko Trinkaus]] (1927–2010) * [[Marko Trobevšek]] (* 1965) ? * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) * [[Davorin Trstenjak]] (1817–1890) * [[Primož Trubar]] (1508–1586) * [[Jurij Matej Trunk]] (1870–1973) * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Janž Tulščak]] (?–1594) *[[Tanja Tuma]] (* 1964) * [[Lavoslava Turk]] (1895–1979) * [[Metod Turnšek]] (1909–1976) * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Ivan Tušek]] (1835–1877) == U == * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Evelina Umek]] (* 1939) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) * [[Orlando Uršič]] (* 1971) == V == *[[Anton Vadnal]] (1876–1935) *[[Jana Vagner]] * [[Erik Valenčič]] (* 1977) *[[Bazilij Valentin]] (1924–1997) * [[Josip Vandot]] (1884–1944) *[[Vinko Vasle]] (* 1949) * [[Ilka Vašte]] (1891–1967) * [[Narte Velikonja]] (1891–1945) * [[Sergej Verč]] (1947–2015) *[[Jože Vidic (kronist)|Jože Vidic]] (1926–2018) * [[Janez Vidmajer]] * [[Janja Vidmar]] (* 1962) * [[Josip Vidmar]] (1895–1992) * [[Milan Vidmar]] (1885–1962) * [[Jernej Vilfan]] (1940–2011) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) * [[Janez Vipotnik]] (1917–1998) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Boris Višnovec]] (* 1936) * [[Marija Vogrič]] (1932–2016) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Marija Vojskovič]] (1915–1997) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Urban Vovk]] (* 1971) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) *[[Emil Vodeb]] (1880–1921) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Goran Vojnović]] (* 1980) * [[Mitja Vošnjak]] (1923–2003) * [[Zlata Vokač]] (1926–1995) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Erika Vouk]] (* 1941) * [[Ivan Vouk]] (1886–1951) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) *[[Vlado Vrbič]] (* 1955) *[[Franc Vrbnjak]] (*1792–?) *[[Zarja Vršič]] (* 1993) *[[Tina Vrščaj]] (* 1987) *[[Drago Vresnik]] (1926–1992) * [[Lucijan Vuga]] (1939–2006) * [[Saša Vuga]] (1930–2016) *[[Tereza Vuk]] (* 1976) * [[France Vurnik]] (* 1933) == W == * [[Venceslav Winkler]] (1907–1975) * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Igor Zabel]] (1958–2005) * [[Mihael Zagajšek]] (1739–1827) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Lenart Zajc]] (* 1967) * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) *[[Rado Zakonjšek]]-[[Cankar]] (1913–1999) *[[Kazimir Zakrajšek|Kazimir (Ignacij) Zakrajšek]] (1878–1958) *[[Rok Zavrtanik]] * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) * [[Andreja Zelinka]] (* 1961) * [[Anica Zidar]] (1936–2018) * [[Pavle Zidar]] (pravo ime Zdravko Slamnik) (1932–1992) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ivan Zorec]] (1880–1952) * [[Ivo Zorman]] (1926–2009) * [[Božo Zuanella]] (* 1941) * [[Dim Zupan]] (* 1946) * [[Janez Zupan]] (* 1944) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Vinko Zupan]] (1882–1915) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Lojze Zupanc]] (1906–1973) * [[Peter Zupanc (pisatelj)|Peter Zupanc]] (* 1968) * [[Beno Zupančič]] (1925–1980) * [[Jacob Zupančič]] (1895–1980) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) * [[Vlado Žabot]] (* 1958) * [[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Monika Žagar]] (* 1949) * [[Bronja Žakelj]] (* 1969) * [[Zdenka Žebre]] (1920–2011) * [[Matija Žegar]] (prva pol. 18. stoletja–?) * [[Marijana Željeznov Kokalj]] (1898–1964) * [[Štefan Žemlič]] (1840–1891) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) * [[Branimir Žganjer]] (1919–1999) *[[Marjan Žiberna]] (* 1968) * [[Milojka Žižmond Kofol]] (* 1948) * [[Darko Žlebnik]] (* 1951) * [[Damijana Žišt]] * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Fran Žnideršič]] (1866–1929) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam pisateljev]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] / [[Seznam slovenskih mladinskih avtorjev]] *[[seznam pisateljev znanstvene fantastike]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji| ]] g223e4yeintzpoe690w1vjr6bkav6g1 5724310 5724309 2022-07-27T00:16:46Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pisatelj]]ev in pisateljic''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == * [[Jože Abram]] (1875–1938) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Bernard Ambrožič]] (1892–1973) * [[Jože Ambrožič (pisatelj)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) * [[Jernej Andrejka]] (1850–1926) * [[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Andraž Arko]] (* 1977) *[[Andrej Arko]] (* 1947) * [[Vojko Arko]] (1920–2000) * [[Ivan Artač]] (1921–2005) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Mirko Avsenak]] (1905–1983) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Gabriela Babnik]] (* 1979) * [[Jožef Bagari]] (1840–1919) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1803) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Ivan Baloh]] (1873–1954) * [[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]] (1928–2020) * [[Irena Barber]] (1939–2006) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Vladimir Bartol]] (1903–1967) * [[Jernej Basar]] (1683–1738) * [[Ivan Baša]] (1875–1931) * [[Jožef Baša Miroslav]] (1894–1916) * [[Dino Bauk]] * [[Jan Baukart]] (1889–1974) * [[Josip Bavec]] (1876–1918) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Louis Beniger]] (1894–1979) * [[Aleš Berger]] (* 1946) * [[Franc Berke]] (1764–1840) * [[Ivan Berke]] (1814–1908) * [[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Tina Bilban]] (* 1983) * [[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] (1936–2018) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) * [[France Blatnik]] (1899–1977) * [[Franček Bohanec]] (1923–2010) * [[Peter Bohinjec]] (1864–1919) * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Matej Bor]] (pravo ime [[Vladimir Pavšič]]) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[Silvija Borovnik]] (* 1960) * [[Jožef Borovnjak]] (1826–1909) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Janez Božič (duhovnik)]] * [[Peter Božič]] (1932–2009) * [[Rasto Božič]] (* 1959) * [[Julija Bračič]] (1913–1994) * [[Ivan Bratko (1914)|Ivan Bratko]] (1914–2001) * [[Igor Bratož]] (* 1960) * [[Barbara Brecelj]] (* 1941) * [[Matej Brence]] (1856–1887) * [[Kristina Brenk]] (1911–2009) * [[Iva Breščak]] (1905–1991) * [[Anton Breznik (pisec)|Anton Breznik]] (1737–1793) * [[Srečko Brodar]] (1893–1987) * [[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Ivan Bukovinski]] (1886–1957) * [[Jožef Burger]] (1800–1870) * [[Frank Bükvič]] (1923–1995) * [[Peter Butkovič]] (1888–1953) == C == * [[Stanko Cajnkar]] (1900–1977) * [[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Izidor Cankar]] (1886–1958) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) * [[Alojzij Carli]] (1846–1891) * [[Fran Celestin]] (1843–1895) * [[Božo Cerar]] (* 1949) * [[Angelo Cerkvenik]] (1894–1981) * [[Branko Cestnik]] (* [[1965]]) * [[Mare Cestnik]] (* 1962) * [[Emilijan Cevc]] (1920–2006) *[[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Matjaž Chvatal]] (* 1960) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Juri Cipot]] (1793/1794–1834) * [[Rudolf Cipot]] (1825–1901) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Metka Cotič]] (* 1957) * [[Magdalena Cundrič]] (* 1946) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Aljoša Curavić]] (* 1960) * [[Antonija Curk]] (1906–1996) == Č == * [[Ivanka Čadež]] (* 1938) * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Jože Čampa]] (1893–1989) * [[Janez Čandek]] (1581–1624) * [[Mitja Čander]] (* 1974) * [[Dušan Čater]] (* 1968) * [[Aleš Čar]] (* 1971) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) * [[Peter Čeferin]] (* 1938) * [[Darka Čeh]] (* 1949) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Aldo Černigoj]] (* 1935) * [[Frank Česen]] (1890–1983) *[[Ivo Česnik]] (1885–1951) *[[Tone Čokan]] (1916–1942) *[[Ladislav Črnologar]] (1935–2020) *[[Emil Čuk]] (* 1938) * [[Marij Čuk]] (* 1952) == D == * [[Marjeta Dajčman]] (* 1934) * [[Josip Daneš]] (1883–1954) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Peter Dajnko]] (1787–1873) * [[Jurij Dalmatin]] (ok. 1547–1589) * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Janez Debevec]] (1758–1821) * [[Jože Debevec]] (1867–1938) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) * [[Avgust Demšar]] (* 1962) * [[Andrej Detela]] (* 1949) * [[Fran Detela]] (1850–1926) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Dušan Dim]] (* 1972) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) *[[Rudolf Dobovišek ml.]] * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[Slavko Dokl]] (1933–2016) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Ivan Dolenc]] (1927–2006) * [[Mate Dolenc]] (* 1945) *[[Metod Dolenc]] (1875–1941) * [[Hinko Dolenec]] (1838–1908) * [[Jernej Dolžan]] (1815–1880) * [[Tamara Doneva]] (1967–2014) * [[Julia Doria]] * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Alojz Dravec]] (1866–1915) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Drago Druškovič]] (1920–2009) * [[Jože Dular]] (1915–2000) *[[Zdravko Duša]] (* 1950) == E == * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) * [[Fran Erjavec]] (1834–1887) * Fran Erjavec (1893–1960) == F == * [[Franc Fabinc]] (1881–1923) * [[France Fajdiga]] (1925–2013?) *[[Ivan Fajdiga]] (1854–1935) *[[Bogomil Fatur]] (1914–1990) *[[Lea Fatur]] (1865–1943) *[[Damir Feigel]] (1879–1959) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Emil Filipčič]] (* 1951) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Lojze Filipič]] (1921–1975) * [[Fran Saleški Finžgar]] (1871–1962) * [[Vlado Firm]] (1919–2002) * [[Bogo Flander]] (1918–1944) * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) *[[Pavel Flere]] (1883–1963) * [[Leonora Flis]] (* 1974) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[France Forstnerič]] (1933–2007) * [[Franjo Frančič]] (* 1958) *[[Ivan Franke]] (1841–1927) *[[Ivo Frbežar]] (* 1949) * [[Tone Frelih]] (* 1945) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) * [[Marinka Fritz Kunc]] (* 1942) *[[Tanja Frumen]] * [[Jože Ftičar]] (1930–2017) *[[Angela Fujs]] (r. [[Kuntner]]) (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) == G == * [[Nada Gaborovič]] (rojena Kropej) (1924–2006) * [[Josip Gabrovšek]] (1867−1894) * [[Andrej Gabršček]] (1864–1938) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) *[[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Alojz Gašpar]] (1848–1919) * [[Karel Gašpar]] * [[Nejc Gazvoda]] (* 1985) * [[Herman Germ]] (* 1931) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Juri Gjurgovitš]] * [[Polona Glavan]] (* 1974) * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] (* 1943) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Ferdo Godina]] (1912–1994) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Jure Godler]] (* 1984) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Januš Golec]] (1888–1965) * [[Marko Golja]] (* 1960) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Borut Golob]] (* 1973) * [[Tadej Golob]] (* 1967) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Mateja Gomboc]] (* 1964) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Fran Govekar]] (1871–1949) * [[Karel Grabeljšek]] (1906–1985) * [[Branko Gradišnik]] (* 1951) * [[Janez Gradišnik]] (1917–2009) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Drago Grah]] (1937–1980) * [[Igor Grdina]] (* 1965) * [[Jože Grdina]] (1892–1974) *[[Janez Grm]] *[[Marta Grom]] (1922–1978) * [[Marija Grošelj]] (1881–1961) * [[Janez Gruden]] (1887–1930) * [[Slavko Grum]] (1901–1949) * [[Anastasius Grün]] (1806–1876) * [[Herbert Grün]] (1925–1961) * [[Karel Gržan]] (* 1958) *[[Milan Guček]] (1917–1982) * [[Franc Gumilar]] (1890–1973) * [[Ožbalt Gutsman]] (1725–1790) == H == * [[Vladimir Habjan]] (* 1957) * [[Vlado Habjan]] (1919–2003) * [[Matevž Hace]] (1910–1979) * [[Josip Hacin]] (1881–1957) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Kristina Hafner|Krista Hafner]] (1893–1969) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Jože Hameršak]] (1895–1967) * [[Peter Handke]] (* 1942) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Herman Koroški]] (~1100–1160) * [[Ivanka Hergold]] (1943–2013) * [[Peter Hicinger]] (1812–1867) * [[Andrej Hieng]] (1925–2000) * [[Jožef Hirnök]] *[[Matevž Hladnik]] (1806–1865) *[[Barbka Höchtl]] (1860–po 1917) * [[Darja Hočevar]] (* 1955) * [[Zoran Hočevar]] (* 1944) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) *[[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Karel Holec]] (* 1969) * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Jože Horvat]] (* 1942) * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] (1937–1997) * [[Oskar Hudales]] (1905–1968) * [[Zoran Hudales]] (1907–1982) * [[Jože Hudeček]] (1937–2011) *[[Mohor Hudej]] (* 1968) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (* 1931) == I == * [[Ožbalt Ilaunig]] (1876–1945) * [[Alojz Ihan]] (* 1961) * [[Anton Ingolič]] (1907–1992) * [[Andrej Inkret]] (1943–2015) * [[Franc Ivanoci]] (1857–1913) * [[Andrej Ivanuša]] (* 1958) == J == * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) * [[Helena Jaklič]] (1913– ?) * [[Josip Jaklič]] (1872–1894) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Tone Jakše]] (* 1944) * [[Janez Jalen]] (1891–1966) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) * [[Ivan Jan]] (1921–2007) * [[Drago Jančar]] (* 1948) * [[Ivan Janežič]] (1855–1922) *[[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Mirko Javornik]] (1909–1986) * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) * [[Milan Jazbec]] (* 1956) * [[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Ciril Jeglič]] (1897–1988) * [[Vitomir Feodor Jelenc]] (1885–1922) * [[Dušan Jelinčič]] (* 1953) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Frančišek Jerant|Frančišek (Aco) Jerant]] (* 1969) * [[Zoran Jerin]] (1925–2005) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Erica Johnson Debeljak]] (* 1961) * [[Angela Gelč Jontez]] (1906–1973) * [[Ivan Jontez]] (1902–1979) * [[Stanko Jost]] (* 1944) * [[Dušan Jovanović]] (1939–2020) * [[Boris Jukić]] (* 1947) * [[Luna Jurančič Šribar]] (* 1981) * [[Branka Jurca]] (1914–1999) * [[Ruda Jurčec]] (1905–1975) * [[Josip Jurčič]] (1844–1881) * [[Edelman Jurinčič]] (* 1952) == K == * [[Janko Kač]] (1891–1952) * [[Milan Kajč]] (1910–1982) * [[Janez Kajzer]] (* 1938) *[[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Mija Kalan]] (1927–1997) * [[Mara Kalan]] (* 1934) * [[Uroš Kalčič]] (1951–2020) * [[Štefan Kališnik]] (1929–2004) * [[Varja Kališnik]] (* 1959) * [[Ignac Kamenik]] (1926–2002) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * [[Igor Karlovšek]] (* 1958) * [[Janja Kastelic]] - Mojca (* 1940) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Peter Kavalar]] (1939–1999) * [[Vladimir Kavčič]] (1932–2014) * [[Irena Kazazić]] (* 1972) *[[Franc Kejžar]] (* 1944) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jakob Kenda|Jakob J. Kenda]] (* 1973) * [[Jože Kerenčič]] (1913–1941) * [[Aksinja Kermauner]] (* 1956) * [[Taras Kermauner]] (1930–2008) * [[Janko Kersnik]] (1852–1897) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Frank Kerže]] (1876–1961) * [[Ladislav Kiauta]] (1914–1990) * [[Juro Kislinger]] (1931–1999) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] (1874–1948) * [[Jožef Klekl (duhovnik)|Jožef Klekl]] (1879–1936) * [[Matjaž Klemše]] (* 1978) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) *[[Ivanka Klopčič Casar]] (* 1945) * [[Matjaž Kmecl]] (* 1934) * [[Marija Kmet]] (1891–1974) * [[Fran Josip Knaflič]] (1879–1949) *[[Janko Kleibencetl]] (1930–2009) * [[Andrew Kobal]] (1899–1988) * [[Aleksij Kobal]] (* 1962) * [[Darinka Kobal]] (* 1946) *[[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Fran Kocbek]] (1863–1930) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Vlady Kociancich]] (* 1941) (Argentina) * [[Stanko Kociper]] (1917–1998) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Anton Kocjančič]] (1884–1962) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) *[[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) * [[Jiři Kočica]] (* 1966) * [[Anton Koder]] (1851–1918) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) *[[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) * [[Tatjana Kokalj]] (* 1956) * [[Nina Kokelj]] (* 1972) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) *[[Boris Kolar]] (* 1960) *[[Kazimir Kolar]] * [[Marjan Kolar]] (1933–2017) * [[Peter Kolar]] (1855–1908) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Franc Kolenc]] (1903–1985) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * [[Karolina Kolmanič]] (1930–2020) * [[Mihael Kološa]] (1846–1906) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Manica Koman]] (1880–1961) * [[Mirt Komel]] (* 1980) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Ignac Koprivec]] (1907–1980) *[[Janez Koprivnik]] (1849–1912) * [[Darja Korez Korenčan]] * [[Gregor Koritnik]] (1886–1967) * Ivan Korošec (1924–2015) * [[Borut Korun]] (* 1946) * [[Marko Kos]] (1925–2020) * [[Anton Kosi]] (1864–1945) * [[Ciril Kosmač]] (1910–1980) * [[Tomaž Kosmač]] (* 1965) * [[Josip Kostanjevec]] (1864–1934) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Niko Košir]] (1919–2000) * [[Miran Košuta]] (* 1960) * [[Miroslav Košuta]] (* 1936) * [[Frida Kovač]] (1908–1996) * [[Polonca Kovač]] (* 1937) * [[Tita Kovač]] (1930–2016) *[[Ivan Kovačič]] - Soški (1873–1936) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Lojze Kovačič]] (1928–2004) * [[Vladimir Kovačič]] (* 1953) * [[Števan Kovatš]] (1866–1945) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Ferdo Kozak]] (1894–1957) * [[Juš Kozak]] (1892–1964) * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Lojze Kozar]] (1910–1999) * [[Marija Kozar Mukič]] (* 1952) * [[Branimir Kozinc]] (1890–1975) * [[Željko Kozinc]] (* 1939) *[[Alenka Koželj]] (* 1980) *[[Lojz Kraigher]] (1877–1959) *[[Nada Kraigher]] (1911–2000) * [[Karel Krajcar]] (1936–2018) * [[Matej Krajnc]] (* 1975) *[[Frančišek Kralj]] (1875–1958) *[[Gašper Kralj]] (* 1974) *[[Lado Kralj]] (* 1938) * [[Vladimir Kralj]] (1901–1969) * [[Helena Kraljič]] (* 1971) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) * [[Nataša Kramberger]] (* 1983) * [[Ted Kramolc]] (1922–2013) * [[Jože Kranjc]] (1904–1966) * [[Miško Kranjec]] (1908–1983) * [[Dragica Krapež]] *[[Borut Kraševec]] (* 1973) * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Jela Krečič]] (* 1979) * [[Tadeja Krečič Scholten]] (* 1961) * [[Bratko Kreft]] (1905–1996) * [[Minka Krejan]] (r. Češnjevar; ps. Marta Kmet) (* 1929) * [[Janez Evangelist Krek]] (1865–1917) * [[Sebastijan Krelj]] (1538–1567) *[[Manka Kremenšek Križman]] (* 1964) * [[Anton Krempl]] (1790–1844) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Marko Kremžar]] (1928–2021) * [[Rudolf Kresal]] (1905–1975) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) *[[Samo Kreutz]] * [[Etbin Kristan]] (1867–1953) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Jernej Križaj]] (1838–1890) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) * [[Minka Krvina]] (1929–2002) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Floriš Kühar]] (1893–1943) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Števan Kühar (pisatelj)|Števan Kühar]] (1882–1915) * [[Števan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] (1887–1922) * [[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] (1890–1963) * [[Mirko Kuhel]] (1904–1958) *[[Ivan Kuk]] (1823–1864) * [[Roman Kukovič]] (* 1956) * [[Filip Kumbatovič Kalan]] (1910–1989) * [[Mojca Kumerdej]] (* 1964) * [[Mirko Kunčič]] (1899–1984) * [[France Kunstelj]] (1914–1945) * [[Benedikt Kuripečič]] (~1490–?) * [[Blaž Kutin]] * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Zofka Kveder]] (1878–1926) == L == * [[Ivan Lah]] (1881–1938) * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Evgen Lampe]] (1874–1918) * [[Frančišek Lampe]] (1859–1900) *[[Mara Lamut]] (1884–1970) * [[Janez Langerholz]] (1880–1948) * [[Jedrt Lapuh Maležič]] (* 1979) * [[Vida Lasič]] (1920–1997) *[[Josip Lavrič]] (1845–1900) * [[Janko Lavrin]] (1887–1986) * [[Josip Lavtižar]] (1851–1943) * [[Vesna Lemaić]] (* 1981) * [[Mart Lenardič]] (* 1963) * [[Mirko Lenaršič]] (1882–1966) * [[Davorin Lenko]] (* 1984) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) * [[Anton Leskovec]] (1891–1930) * [[Mirana Likar Bajželj]] (* 1961) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) * [[Milan Lipovec]] (1912–1997) * [[Florjan Lipuš]] (* 1937) * [[Manica Lobnik]] (1927–1974) * [[Danilo Lokar]] (1892–1989) * [[Jakob Lorber]] (1800–1864) *[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) *[[Joža J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Evgen Lovšin]] (1895–1987) * [[Adam Lutar]] (1887–1972) * [[Gregor Lutar]] (1841–1925) * [[Mihael Lutar]] († po 1651) * [[Mikloš Lutar]] * [[Pavel Lutar]] * [[Pavel Lužan]] (* 1946) * [[Štefan Lülik]] (?–1847) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) == M == * [[Bogomir Magajna]] (1904–1963) * [[France Magajna]] (1895–1971) *[[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Anton Mahnič]] (1850–1920) * [[Matija Majar]] (1809–1892) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) * [[Gregor Majdič]] (* 1967) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Andrej Makuc]] (* 1951) * [[Vitan Mal]] (* 1946) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Mimi Malenšek]] (1919–2012) * [[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjan Marinc]] (1921–1990) * [[Ivan Marinčič]] (1907–1975) * [[Katarina Marinčič]] (* 1968) * [[Josip Marinko]] (1848–1921) * [[Marjan Marinšek]] (1941–2011) * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Eva Markun]] (* 1990) * [[Rudolf Marn]] (1875–1947) * [[Bojan Martinec]] (* 1954) * [[Ana Marwan]] (* 1980) (slovensko-avstrijska) * [[Fran Maselj - Podlimbarski]] (1852–1917) * [[Miha Mate]] (1942–2006) * [[Ivan Matičič]] (1887–1979) * [[Nada Matičič]] (1922–2004) * [[Dijana Matković]] (* 1984) * [[Neža Maurer]] (* 1930) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Miha Mazzini]] (* 1961) *[[Zlata Vokač|Zlata Medic Vokač]] (1926–1995) * [[Andrej Medved]] (* 1947) * [[Pavel Medvešček]] (1933–2020) * [[Danica Melihar Lovrečič]] (1911–2005) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Majda Mencinger]] (* 1935) * [[Dušan Merc]] (* 1952) * [[Marija Mercina]] (* 1948) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) * [[Tadej Meserko]] (* 1984) * [[Elena Messner]] (* 1983) * [[Janko Messner]] (1921–2011) * [[Ivanka Mestnik]] (* 1934) *[[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Ksaver Meško]] (1874–1964) * [[Dušan Mevlja]] (1920–2008) * [[Marjanca Mihelič]] (* 1959) * [[Mira Mihelič]] (1912–1985) * [[Tine Mihelič]] (1941–2004) * [[Miloš Mikeln]] (1930–2014) * [[Branko Miklavc]] (1922–2011) * [[Franc Mikša]] (* 1953) * [[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Fortunant Mikuletič]] (1886–1965) *[[Vesna Milek]] (* 1971) *[[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) *[[Marija Mislej]] (1936–1990) *[[Tone Mizerit]] (* 1944) * [[Frank Mlakar]] (1913–1967) * [[Janko Mlakar]] (1874–1953) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) *[[Kristijan Močilnik]] (* 1960) *[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] (1894–1958) *[[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) *[[John Modic]] (1922–2000) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Dušan Moravec]] (1920–2015) * [[Jože Moškrič]] (1902–1943) *[[Marjan Moškrič]] * [[Marjana Moškrič]] (* 1958) * [[Andrej Morovič]] (* 1960) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Ivan Mrak]] (1906–1986) * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Desa Muck]] (* 1955) * [[Anja Mugerli]] (*1984) * [[Francek Mukič]] (* 1952) == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] (1867–1940) * [[Miha Naglič]]? * [[Bogdan Novak]] (* 1944) * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[Božidar Novak]] (* 1965) * [[Franc Novak (pisatelj)|Franc Novak]] (1791–1836) * [[Lojze Novak]] (1927–1986) * [[Luka Novak]] (* 1963) * [[Maja Novak]] (* 1960) * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Lela B. Njatin]] (* 1963) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[France Novšak]] (1916–1991) * [[Tomo Novosel]] (* 1989) == O == * [[Teja Oblak]] (* 1983) * [[Vasja Ocvirk]] (1920–1985) * [[Blaž Ogorevc]] (* 1951) * [[Josip Ogrinec]] (1844–1879) * [[Fani Okič]] (* 1924) * [[Nejka Omahen]] (* 1983) * [[Marija Oprešnik]] (* 1951) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) *[[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Ferenc Ošlaj]] (1883–1932) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Jelka Ovaska]] (* 1947) * [[Joško Oven]] (1890–1947) * [[Irma Ožbalt]] (* 1926) == P == * [[Jože Pacek]] (* 1945) * [[Miha Frančišek Paglovec]] (1679–1759) * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Boris Pahor]] (1913–2022) * [[Jože Pahor]] (1888–1964) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Albert Papler]] (1914–2002) * [[Tone Partljič]] (* 1940) *[[Lara Paukovič]] (* 1993) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Irena Pavlič]] (* 1934) * [[Jana Pavlič]] (* 1962) * [[Mile Pavlin]] (1926–2002) * [[Rudolf Pečjak]] (1891–1940) * [[Vid Pečjak]] (1929–2016) * [[Vanja Pegan]] (* 1967) * [[Franc Henrik Penn]] (1838–1918) * [[Janko Perat]] (1921–2001) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Tone Perčič]] (* 1954) * [[Saša Pergar]] (* 1977) * [[Pavel Perko]] (1877–1870) * [[Franc Pernišek]] (1907–1999) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Mateja Perpar]] (* 1974) *[[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Ivan Perša]] (1861–1935) * [[Tone Peršak]] (* 1947) * [[Aleksander Peršolja]] * [[Rajko Perušek]] (1854–1917) * [[Metka Peserl]] (* 1976) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) *[[Barbara Pešut]] * [[Žarko Petan]] (1929–2014) * [[Davorin Petančič]] (1910–1983) * [[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] (1920–1993) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Jože Peternelj]] (1927–2013) * [[Vlado Peteršič]] (1926–1999) * [[Janez Petkoš]] (* 1947) * [[Metod Pevec]] (* 1958) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Renata Picej]] ? *[[Boris Pintar]] (* 1964) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Zlatka Pirnat Cognard]] (1912–2009) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Mojca Pišek]] ( * 1985) * [[Zora Piščanc]] (1912–1989) * [[Jan Plestenjak (pisatelj)|Jan Plestenjak]] (1899–1947) * [[Stane Pleško]] (1923–1995) * [[Janez Podboj]] (1848–1910) ? * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * [[Tomo Podstenšek]] (* 1981) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) *[[Bogdan Pogačnik]] (1921–2005) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Radko Polič starejši|Radko Polič]] (1919–1988) * [[Vasko Polič]] (* 1940) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Rok Poles]] (* 1973) * [[Boštjan Potokar]] (* 1959) * [[Jure Potokar]] (* 1956) * [[Ludve Potokar]] (1923–1965) * [[Ivan Potrč]] (1913–1993) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Vasja Predan]] (1930–2021) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) * [[Sebastijan Pregelj]] (* 1970) * [[Arjan Pregl]] (* 1973) * [[Sanja Pregl]] (* 1970) * [[Slavko Pregl]] (* 1945) * [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Ljuba Prenner]] (1906–1977) * [[Prežihov Voranc]] (pravo ime Lovro Kuhar) (1893–1950) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Janko Prunk]] (* 1942) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Ivan Pucelj]] (1877–1945) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Helena Puhar]] (1920–1968) * [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) * [[Frane Puntar]] (1936–2013) * [[Vilma Purič]] (* 1966) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Ludvik Puš]] (1896–1989) * [[Marijan Pušavec]] (* 1962) == R == *[[Marko Radmilovič]] * [[Vendel Ratkovič]] (1834–1907) * [[Davorin Ravljen]] (1898–1965) * [[Matevž Ravnikar]] (1776–1845) * [[Vili Ravnjak]] (* 1960) * [[Nežka Raztresen]] (1928–2013) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Mateja Reba]] (* 1962) * [[Tomo Rebolj]] (* 1954) * [[Alojz Rebula]] (1924–2018) * [[Maksimilijan Redeskini]] (1740–1814) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Alojzij Remec]] (1886–1952) * [[Miha Remec]] (1928–2020) *[[Vera Remic Jager]] (1920–1999) *[[Borivoj Repe]] (*1940) * [[Peter Rezman]] (* 1956) * [[Ivan Ribič]] (1920–1982) * [[Josip Ribičič]] (1886–1969) * [[Simona Rituper]] (* 1974) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) * [[Anton Zvonko Robar]] (1928–) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Jože Rode]] (1936–2020) *[[Matija Rode]] (1879–1961) *[[Edo Rodošek]] (1932–2021) * [[Janko Rogelj]] (1895–1974) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) * [[Leopoldina Rott]] (1849–1942) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) *[[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]] (1873–1960) * [[Smiljan Rozman]] (1927–2007) * [[Marjan Rožanc]] (1930–1990) *[[Andraž Rožman]] (* 1983) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) *[[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Samo Rugelj]] (* 1966) * [[Aldo Rupel]] (* 1941) * [[Dimitrij Rupel]] (* 1946) *[[Žiga Rus]] * [[Miran Rustja]] (* 1957) *[[Ernest Ružič]] (1941–2020) == S == * [[Jakob Sabar]] (1802/03–1863) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Anej Sam]] (* 1947) * [[Petra Samec]] (* 1980) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) * [[Ana Schnabl]] (* 1984/5?) * [[Bojan Schwentner]] (* 1957) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Štefan Selmar]] (1820–1877) * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Sonja Sever]] (1900–1995) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Veronika Simoniti]] (* 1967) * [[Sandi Sitar]] (* 1937) * [[Anica Sivec (pisateljica)|Anica Sivec]] (* 1936) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Adam Skalar]] (?–1658) * [[Jakob Sket]] (1852–1912) * [[Valerija Skrinjar]] (* 1928) * [[Andrej E. Skubic]] (* 1967) * [[Anton Slabe]] (1889–1969) * [[Miroslav Slana|Miroslav Slana - Miros]] (1949–2019) * [[Julij Slapšak]] (1874–1951) * [[Janoš Slepec]] (1872–1936) * [[Franc Valentin Slemenik]] (1843–1871) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Barica Smole]] (* 1948) * [[Dominik Smole]] (1929–1992) * [[Breda Smolnikar]] (* 1941) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Ladislav Sobotin]] (18. stoletje) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Marko Sosič]] (1958–2021) * [[Sarival Sosič]] (* 1962) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Kristo Srienc]] (1910–2002) * [[Jasna Branka Staman]] (* 1961) * [[Tončka Stanonik]] (* 1949) * [[Karl Starc]] (1920–1944) * [[Josip Stare]] (1842–1907) *[[Lucija Stepančič]] (* 1969) * [[Marko Sterle]] (1936–2004) * [[Urška P. Sterle]] (* 1979) * [[Peter Stopar]] (pravo ime Mitja Zalokar) (* 1946) * [[Anton Stražar]] (1895–1959) * [[Magda Stražišar]] - "Magduška" (1920–1997) * [[Janez Strehovec]] (* 1950) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Gregor Strniša]] (1930–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Štefa Strojnik]] (1891–1952) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Jana Stržinar]] (* 1963) * [[Primož Sturman]] (* 1980) * [[Josip Suchy]] (1869–1941) * [[Janez Suhadolc]] (* 1942) ? * [[Leopold Suhodolčan]] (1928–1980) * [[Nataša Sukič]] (* 1962) * [[Anton Sušnik (1850)|Anton Sušnik]] (1850–1895) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] * [[Irena Svetek]] (* 1975) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Janez Svetina]] (1941–1991) * [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] (* 1970) * [[Stanko Svetina]] (1888–1919) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) * [[Tone Svetina]] (1925–1998) * [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[David Šalamun]] (1974–2015) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Ivan Šašelj]] (1859–1944) * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Drago Šega]] (1918–2004) * [[Milan Šega]] (1915–1998) * [[Rudi Šeligo]] (1935–2004) * [[Igor Šentjurc]] (1927–1996) * [[Slavo Šerc]] (* 1959) * [[Franc Šetinc]] (1929–2016) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Gustav Šilih]] (1893–1961) * [[Damijan Šinigoj]] (* 1964) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Mojca Širok]] (* 1968) * [[Azra Širovnik]] (* 1954) * [[Igor Škamperle]] (* 1962) * [[Tone Škarja]] (1937–2020) ? *[[Simona Škrabec]] (* 1968) * [[Stanislav Škrabec]] (1844–1918) * [[Polona Škrinjar]] (* 1946) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Jakob Špicar]] (1884–1970) * [[Luj Šprohar]] (* 1952) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Franček Štabuc]]? (1919–1944) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Marcel Štefančič]] (* 1960) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Anton Števanec]] (1861–1921) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Vladimir P. Štefanec]] (* 1964) * [[Jaka Štoka]] (1867–1922) * [[Leon Štorman|Leon (Lev) Štorman]] (obj. 1887-93) *[[France Jaroslav Štrukelj]] (1841–1895) * [[Ivan Štrukelj (duhovnik)]] (1869–1948) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Klavdija Šumrada]] * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Aleksa Šušulić]] (* 1961) * [[Marko Švabič]] (1949–1993) * [[Zmago Švajger]] (1910–1942) * [[Janez Švajncer]] (1920–2007) * [[Janez J. Švajncer]] (* 1948) * [[Jurij Švajncer]] (* 1988) * [[Brina Švigelj-Mérat]] (* 1954) == T == * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (* 1933) * [[Ivan Tavčar]] (1851–1923) * [[Josip Tavčar]] (1920–1989) * [[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (* 1928) * [[Franc Temlin]] (17. stoletje–?) * [[Anton Terbovec]] (1882–1962) *[[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1858) * [[Robert Titan Felix]] (* 1972) * [[Agata Tomažič]] (* 1977) * [[Bojan Tomažič]] (* 1958) * [[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] (1906–1970) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) *[[Bernard Tomšič]] (1811–1856) *[[Ivan Tomšič]] (1838–1894) *[[Jakob Tomšič]] (1897–1994) *[[Ljudevit Tomšič]] (1843–1902) * [[Marjan Tomšič]] (* 1939) *[[Aljoša Toplak]] * [[Jože Topolovec]] - Haložan (1934–2010) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar|Igor Torkar (Boris Fakin)]] (1913–2004) * [[Suzana Tratnik]] (* 1963) * [[Valentin Tratnik (pisatelj)]] (1929–?) * [[Janez Trdina]] (1830–1905) * [[Vinko Trinkaus]] (1927–2010) * [[Marko Trobevšek]] (* 1965) ? * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) * [[Davorin Trstenjak]] (1817–1890) * [[Primož Trubar]] (1508–1586) * [[Jurij Matej Trunk]] (1870–1973) * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Janž Tulščak]] (?–1594) *[[Tanja Tuma]] (* 1964) * [[Lavoslava Turk]] (1895–1979) * [[Metod Turnšek]] (1909–1976) * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Ivan Tušek]] (1835–1877) == U == * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Evelina Umek]] (* 1939) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) * [[Orlando Uršič]] (* 1971) == V == *[[Anton Vadnal]] (1876–1935) *[[Jana Vagner]] * [[Erik Valenčič]] (* 1977) *[[Bazilij Valentin]] (1924–1997) * [[Josip Vandot]] (1884–1944) *[[Vinko Vasle]] (* 1949) * [[Ilka Vašte]] (1891–1967) * [[Narte Velikonja]] (1891–1945) * [[Sergej Verč]] (1947–2015) *[[Jože Vidic (kronist)|Jože Vidic]] (1926–2018) * [[Janez Vidmajer]] * [[Janja Vidmar]] (* 1962) * [[Josip Vidmar]] (1895–1992) * [[Milan Vidmar]] (1885–1962) * [[Jernej Vilfan]] (1940–2011) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) * [[Janez Vipotnik]] (1917–1998) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Boris Višnovec]] (* 1936) * [[Marija Vogrič]] (1932–2016) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Marija Vojskovič]] (1915–1997) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Urban Vovk]] (* 1971) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) *[[Emil Vodeb]] (1880–1921) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Goran Vojnović]] (* 1980) * [[Mitja Vošnjak]] (1923–2003) * [[Zlata Vokač]] (1926–1995) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Erika Vouk]] (* 1941) * [[Ivan Vouk]] (1886–1951) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) *[[Vlado Vrbič]] (* 1955) *[[Franc Vrbnjak]] (*1792–?) *[[Zarja Vršič]] (* 1993) *[[Tina Vrščaj]] (* 1987) *[[Drago Vresnik]] (1926–1992) * [[Lucijan Vuga]] (1939–2006) * [[Saša Vuga]] (1930–2016) *[[Tereza Vuk]] (* 1976) * [[France Vurnik]] (* 1933) == W == * [[Venceslav Winkler]] (1907–1975) * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Igor Zabel]] (1958–2005) * [[Mihael Zagajšek]] (1739–1827) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Lenart Zajc]] (* 1967) * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) *[[Rado Zakonjšek]]-[[Cankar]] (1913–1999) *[[Kazimir Zakrajšek|Kazimir (Ignacij) Zakrajšek]] (1878–1958) *[[Rok Zavrtanik]] * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) * [[Andreja Zelinka]] (* 1961) * [[Anica Zidar]] (1936–2018) * [[Pavle Zidar]] (pravo ime Zdravko Slamnik) (1932–1992) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ivan Zorec]] (1880–1952) * [[Ivo Zorman]] (1926–2009) * [[Božo Zuanella]] (* 1941) * [[Dim Zupan]] (* 1946) * [[Janez Zupan]] (* 1944) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Vinko Zupan]] (1882–1915) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Lojze Zupanc]] (1906–1973) * [[Peter Zupanc (pisatelj)|Peter Zupanc]] (* 1968) * [[Beno Zupančič]] (1925–1980) * [[Jacob Zupančič]] (1895–1980) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) * [[Vlado Žabot]] (* 1958) * [[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Monika Žagar]] (* 1949) * [[Bronja Žakelj]] (* 1969) * [[Zdenka Žebre]] (1920–2011) * [[Matija Žegar]] (prva pol. 18. stoletja–?) * [[Marijana Željeznov Kokalj]] (1898–1964) * [[Štefan Žemlič]] (1840–1891) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) * [[Branimir Žganjer]] (1919–1999) *[[Marjan Žiberna]] (* 1968) * [[Milojka Žižmond Kofol]] (* 1948) * [[Darko Žlebnik]] (* 1951) * [[Damijana Žišt]] * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Fran Žnideršič]] (1866–1929) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam pisateljev]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] / [[Seznam slovenskih mladinskih avtorjev]] *[[seznam pisateljev znanstvene fantastike]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji| ]] kh5zd3zwf7pfrdnrpiaq24qljxlihj8 Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov 0 33380 5724305 5723899 2022-07-26T23:48:28Z Amanesciri2021 205950 /* L */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Janez Aleš]] * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (*1973) * [[Libor Anderle]] * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (? - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (*1977) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) * [[Klemen Bečan]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * [[Jani Bele]] * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (*1962) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Dinko Bertoncelj]] (*1928) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (*1958) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič]] * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (*1928) *[[Zvone Blažina]] ? *[[Franc Borštnar]] ? *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (*1953) *[[Stojan Burnik]] (*1951) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (*1979) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]] ? *[[Fanny Copeland]] ? == Č == * [[Matic Čakš]] (*1991) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (*1977) * [[Klemen Čepič]] (*1967) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Aleš Česen]] (*1982) * [[Nejc Česen]] (*1985) * [[Tomo Česen]] (*1959) * [[Anže Čokl]] (*1982) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (*1977) == D == * [[Nastja Davidova]] (*1979) *[[Dušan Debelak]] * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Tadej Debevec]] (*1978) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (*1936) *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (*1975) *[[Pavle Dimitrov]] *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (*1963) *[[Eva Dolenc]] *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] *[[Rafko Dolhar]] *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] (*1943) *[[Jože Drab]] * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (*1941) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Robert Držan]] (*1964) * Marko Dular == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) == F == *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko]] * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] * [[Marica Frece]] * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (*1953) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (*1999) *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (*1940) * [[Jure Golob]] (*1971) * [[Lojze Golob]] (*1939) * [[Tadej Golob]] (*1967) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (*1963) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (*1978) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) *[[Cene Griljc]] (*1933) * [[Andrej Grmovšek]] (*1973) * [[Tanja Grmovšek]] (*1976) * [[Aljoša Grom]] (*1973) * [[Natalija Gros]] (*1984) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (*1952) * [[Matic Grudnik]] (*1985) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (*1966) * [[Nastja Guzzi]] == H == * [[Miha Habjan]] (*1977) *[[Vladimir Habjan]] (*1957) *[[Baltazar Hacquet]] *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Emil Herlec]] - Milč *Frank Herlec *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (*1984) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (roj. Horvat) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Primož Hostnik]] (*1982) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Stanko Hribar ? *[[France Malešič]] (1921 - 2020) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (*1959) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] == J == *[[Andreja Jagodic]] ? *[[Cveto Jagodic]] *[[Sara Jaklič]] (*1993)? *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (*1970) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (*1947) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič - Peko]] *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (*1935) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (*1991/2?) * [[Dušan Jelinčič]] (*1953) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * [[Aleš Jensterle]] (*1972) * [[Matjaž Jeran]] (*1980) *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (*1928) * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (*1971) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (*1963) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (*1949) ? *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] (*1995) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar *[[Miha Kajzelj]] (*1967) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *[[Tjaša Kalan]] (*1996) *[[Boris Kambič]] (*1939) * [[Monika Kambič]] Mali (*1969) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (*1970) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (*1960) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) *[[Matej Kastelic]] *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Peter Keše]] - Šodr *[[Mitja Kilar]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek * [[Matija Klanjšček]] (*1977) * [[Lado Klar]] (*1936) * [[Dušan Klepec]] *[[Rudi Klinar]] (*1944) *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] *1954) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (*1928) * [[Andrej Kokalj]] - Koki (*1959) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (*1987) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) * [[Vasja Košuta]] (*1974) * Ivan Kotnik - Ivč (*1951) * [[Rok Kovač]] * [[Dejan Koren]] *[[Blaž Kos]] (*1979) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *[[Marjan Kovač]] * [[Pavle Kozjek]] (1959 - 2008) * [[Aleš Koželj]] (*1974) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (*1965) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Luka Kranjc * Tone Kralj *[[Mia Krampl]] * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (*1965) * [[Matej Kranjc]] *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 -?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *[[Marjan Kregar]] (*1956) * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (*1969) *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Samo Krmelj]] (*1973) * [[Jernej Kruder]] (*1990) *[[Julija Kruder]] (*1997) *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (*1928) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (*1963) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (*1975) * [[Matej Kranjc]] (*1957) *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (*1943) *[[Matevž Lenarčič]] *Davorin (Tine) Lesjak (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) * [[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] ? * [[Maja Lobnik]] *[[Janez Lončar]] (*1943) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (*1970) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] * [[Metka Lukančič]] Nemec (*1969) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (*1969) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (*1971) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * [[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *Marjan Manfreda - Marjon (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (*1974) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. Kavar) *[[Peter Markič]] *[[Rado Markič]] *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (*1987) * ([[Andrej Mašera]]) (*1946) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (*1966) * [[Vanja Matijevec]] (*1946) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *Janko Meglič * [[Matej Mejovšek]] (*1970) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (*1943) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (*1977) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik]] (1929 - 2021) *Bine Mlač? *([[Janko Mlakar]]) *Klavdij Mlekuž *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Irena Mrak]] (*1973) * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (*1943) * Vinko Modec *[[Peter Muck]] (*1930) *[[Irena Mušič Habjan]] (*1967) == N == * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * [[Urban Novak]] == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (*1967) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) * [[Mateja Pate]] * [[Janez Pečar]] - Bobek (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (*1957) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (*1997) *[[Aco Pepevnik]] (*1959) *Franc Perc *[[Tone Perčič]]=? *[[Doriano Perhat]] ? *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (*1976) * [[Željko Perko]] * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (*1972) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) * [[Katja Planinc]] * [[Janko Plevel - Pubi]] (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (*1958) *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (*1943) *[[Luka Potočar]] (*200?) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *Zvone Požgaj *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (*1967) * [[Klemen Premrl]] (*1973) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (*1965) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič]] (*1944) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] == R == *[[Lučka Rakovec]] (*2001) *[[Blaž Rant]] (*1983) * [[Tomaž Rant]] (*1973) * [[Matjaž Ravhekar]]? * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (*1979) * Marjan Raztresen ? *[[Milan Rebula]] - "Bistri" * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] *[[Urška Repušič]]  * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Ivan Rihar * [[Roman Robas]] (*1942) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (*1960) * [[Nuša Romih]] (*1964) *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (*1937) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (*1951) *[[Luka Rožič]] *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Uroš Rupar]] (*1965) *Jože Rus (1888 - 1945) ? == S == * [[Franci Savenc]] * [[Tone Sazonov]] - Tonač (*1937) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963-1983) *Ivan Simunič (*1933) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (*1959) * [[Jaka Slapar]] (*1992) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * [[Matej Sova]] (*1979) *[[Borut Spacal]] (*1947) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (*[[1988]]) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin ? * [[Marko Sušnik]] (*1993) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] *[[Peter Ščetinin]] (*1935) *[[Tine Ščuka]] *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996, Himalaja) * [[Gregor Šeliga]] *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] (*1980) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (*1955) * [[Igor Škamperle]] (*1962) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) * [[Metod Škarja]] (*1963) * [[Simona Škarja]] (*1967) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] *[[Dane Škerl]] ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (*1994) * [[Martin Šolar]] * [[Bojan Šrot]] (*1960) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (*1971) * [[Andrej Štremfelj]] (*1956) * [[Anže Štremfelj]] (*1983) *[[Katarina Štremfelj]] * [[Marija Štremfelj]] (*1957) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897–1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * [[Mojca Štrumbelj]] *[[Franci Štupnik]] * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] (*1979) *[[Franci Šušteršič]] (*1943) *[[Erik Švab]] (*1970) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *Karl Tarter *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (*1959) *[[Danilo Tič|Danilo (Dani) Tič]] (*1961) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (*1960) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] *[[Dalibor Trnkóczy - Kore]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Bruno Urh]] (*1968) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (*1966) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (*1967) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (*1964) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (*1995) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (*1984) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (*1985) * [[Adi Vidmajer]] * [[Tomo Virk]] * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *[[Marko Vogrič]] *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Matija Volontar]] * [[Matevž Vukotič]] * [[Franc Verko-Verč]] *[[Dušan Vodeb]] ? *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] == W == * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (*1943) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * [[Rok Zalokar]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (*1977) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (*1937) * [[Tadej Zorman]] (*1977) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (*1954) * [[Davor Zupančič]] (*1959) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (*1973) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] bw2jddh85aaruzh4rfb0te4qev1obbo 5724306 5724305 2022-07-27T00:11:05Z Amanesciri2021 205950 /* K */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Janez Aleš]] * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (*1973) * [[Libor Anderle]] * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (? - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (*1977) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) * [[Klemen Bečan]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * [[Jani Bele]] * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (*1962) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Dinko Bertoncelj]] (*1928) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (*1958) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič]] * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (*1928) *[[Zvone Blažina]] ? *[[Franc Borštnar]] ? *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (*1953) *[[Stojan Burnik]] (*1951) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (*1979) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]] ? *[[Fanny Copeland]] ? == Č == * [[Matic Čakš]] (*1991) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (*1977) * [[Klemen Čepič]] (*1967) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Aleš Česen]] (*1982) * [[Nejc Česen]] (*1985) * [[Tomo Česen]] (*1959) * [[Anže Čokl]] (*1982) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (*1977) == D == * [[Nastja Davidova]] (*1979) *[[Dušan Debelak]] * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Tadej Debevec]] (*1978) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (*1936) *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (*1975) *[[Pavle Dimitrov]] *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (*1963) *[[Eva Dolenc]] *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] *[[Rafko Dolhar]] *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] (*1943) *[[Jože Drab]] * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (*1941) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Robert Držan]] (*1964) * Marko Dular == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) == F == *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko]] * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] * [[Marica Frece]] * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (*1953) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (*1999) *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (*1940) * [[Jure Golob]] (*1971) * [[Lojze Golob]] (*1939) * [[Tadej Golob]] (*1967) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (*1963) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (*1978) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) *[[Cene Griljc]] (*1933) * [[Andrej Grmovšek]] (*1973) * [[Tanja Grmovšek]] (*1976) * [[Aljoša Grom]] (*1973) * [[Natalija Gros]] (*1984) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (*1952) * [[Matic Grudnik]] (*1985) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (*1966) * [[Nastja Guzzi]] == H == * [[Miha Habjan]] (*1977) *[[Vladimir Habjan]] (*1957) *[[Baltazar Hacquet]] *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Emil Herlec]] - Milč *Frank Herlec *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (*1984) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (roj. Horvat) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Primož Hostnik]] (*1982) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Stanko Hribar ? *[[France Malešič]] (1921 - 2020) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (*1959) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] == J == *[[Andreja Jagodic]] ? *[[Cveto Jagodic]] *[[Sara Jaklič]] (*1993)? *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (*1970) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (*1947) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič - Peko]] *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (*1935) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (*1991/2?) * [[Dušan Jelinčič]] (*1953) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * [[Aleš Jensterle]] (*1972) * [[Matjaž Jeran]] (*1980) *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (*1928) * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (*1971) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (*1963) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (*1949) ? *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] (*1995) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar *[[Miha Kajzelj]] (*1967) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *[[Tjaša Kalan]] (*1996) *[[Boris Kambič]] (*1939) * [[Monika Kambič]] Mali (*1969) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (*1970) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (*1960) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) *[[Matej Kastelic]] *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Peter Keše]] - Šodr *[[Mitja Kilar]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek * [[Matija Klanjšček]] (*1977) * [[Lado Klar]] (*1936) * [[Dušan Klepec]] *[[Rudi Klinar]] (*1944) *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] *1954) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (*1928) * [[Andrej Kokalj]] - Koki (*1959) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (*1987) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) * [[Vasja Košuta]] (*1974) * Ivan Kotnik - Ivč (*1951) * [[Rok Kovač]] * [[Dejan Koren]] *[[Blaž Kos]] (*1979) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *[[Marjan Kovač]] * [[Pavle Kozjek]] (1959 - 2008) * [[Aleš Koželj]] (*1974) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (*1965) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Luka Kranjc * Tone Kralj *[[Mia Krampl]] * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (*1965) * [[Matej Kranjc]] *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 -?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *[[Marjan Kregar]] (*1956) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (*1969) *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Samo Krmelj]] (*1973) * [[Jernej Kruder]] (*1990) *[[Julija Kruder]] (*1997) *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (*1928) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (*1963) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (*1975) * [[Matej Kranjc]] (*1957) *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (*1943) *[[Matevž Lenarčič]] *Davorin (Tine) Lesjak (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) * [[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] ? * [[Maja Lobnik]] *[[Janez Lončar]] (*1943) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (*1970) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] * [[Metka Lukančič]] Nemec (*1969) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (*1969) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (*1971) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * [[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *Marjan Manfreda - Marjon (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (*1974) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. Kavar) *[[Peter Markič]] *[[Rado Markič]] *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (*1987) * ([[Andrej Mašera]]) (*1946) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (*1966) * [[Vanja Matijevec]] (*1946) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *Janko Meglič * [[Matej Mejovšek]] (*1970) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (*1943) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (*1977) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik]] (1929 - 2021) *Bine Mlač? *([[Janko Mlakar]]) *Klavdij Mlekuž *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Irena Mrak]] (*1973) * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (*1943) * Vinko Modec *[[Peter Muck]] (*1930) *[[Irena Mušič Habjan]] (*1967) == N == * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * [[Urban Novak]] == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (*1967) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) * [[Mateja Pate]] * [[Janez Pečar]] - Bobek (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (*1957) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (*1997) *[[Aco Pepevnik]] (*1959) *Franc Perc *[[Tone Perčič]]=? *[[Doriano Perhat]] ? *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (*1976) * [[Željko Perko]] * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (*1972) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) * [[Katja Planinc]] * [[Janko Plevel - Pubi]] (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (*1958) *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (*1943) *[[Luka Potočar]] (*200?) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *Zvone Požgaj *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (*1967) * [[Klemen Premrl]] (*1973) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (*1965) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič]] (*1944) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] == R == *[[Lučka Rakovec]] (*2001) *[[Blaž Rant]] (*1983) * [[Tomaž Rant]] (*1973) * [[Matjaž Ravhekar]]? * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (*1979) * Marjan Raztresen ? *[[Milan Rebula]] - "Bistri" * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] *[[Urška Repušič]]  * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Ivan Rihar * [[Roman Robas]] (*1942) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (*1960) * [[Nuša Romih]] (*1964) *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (*1937) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (*1951) *[[Luka Rožič]] *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Uroš Rupar]] (*1965) *Jože Rus (1888 - 1945) ? == S == * [[Franci Savenc]] * [[Tone Sazonov]] - Tonač (*1937) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963-1983) *Ivan Simunič (*1933) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (*1959) * [[Jaka Slapar]] (*1992) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * [[Matej Sova]] (*1979) *[[Borut Spacal]] (*1947) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (*[[1988]]) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin ? * [[Marko Sušnik]] (*1993) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] *[[Peter Ščetinin]] (*1935) *[[Tine Ščuka]] *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996, Himalaja) * [[Gregor Šeliga]] *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] (*1980) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (*1955) * [[Igor Škamperle]] (*1962) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) * [[Metod Škarja]] (*1963) * [[Simona Škarja]] (*1967) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] *[[Dane Škerl]] ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (*1994) * [[Martin Šolar]] * [[Bojan Šrot]] (*1960) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (*1971) * [[Andrej Štremfelj]] (*1956) * [[Anže Štremfelj]] (*1983) *[[Katarina Štremfelj]] * [[Marija Štremfelj]] (*1957) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897–1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * [[Mojca Štrumbelj]] *[[Franci Štupnik]] * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] (*1979) *[[Franci Šušteršič]] (*1943) *[[Erik Švab]] (*1970) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *Karl Tarter *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (*1959) *[[Danilo Tič|Danilo (Dani) Tič]] (*1961) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (*1960) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] *[[Dalibor Trnkóczy - Kore]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Bruno Urh]] (*1968) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (*1966) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (*1967) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (*1964) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (*1995) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (*1984) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (*1985) * [[Adi Vidmajer]] * [[Tomo Virk]] * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *[[Marko Vogrič]] *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Matija Volontar]] * [[Matevž Vukotič]] * [[Franc Verko-Verč]] *[[Dušan Vodeb]] ? *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] == W == * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (*1943) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * [[Rok Zalokar]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (*1977) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (*1937) * [[Tadej Zorman]] (*1977) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (*1954) * [[Davor Zupančič]] (*1959) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (*1973) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] alg5oezl7b90gny6li0qqxu8jb0i2o4 Seznam ameriških pesnikov 0 33525 5724266 5692864 2022-07-26T20:15:06Z Alebarasi 50192 /* H */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Mercedes de Acosta]] - [[James Agee]] - [[Julie Agoos]] - [[Sherman Alexie]] - [[Maya Angelou]] - [[John Ashbery]] - == B == [[Amiri Baraka]] - [[John Berryman]] - [[John Peale Bishop]] - [[Robert Bly]] - [[Louise Bogan]] - [[Kenneth Burke]] - == C == [[Lyn Coffin]] - [[Hart Crane]] - [[Grace Noll Crowell]] - [[E.E. Cummings]] - == D == [[Margaret Deland]] - [[Reuel Denney]] - [[Emily Dickinson]] - [[Ani DiFranco]] - [[Ed Dorn]] - [[Rita Dove]] - == E == [[Larry Eigner]] - [[Ralph Waldo Emerson]] - [[Clarissa Pinkola Estés]] - == F == [[John Felstiner]] - [[Lawrence Ferlinghetti]] - [[Robert Frost]] - == G == [[Allen Ginsberg]] - [[Louise Glück]] - [[Paul Goodman]] - [[Angelina Weld Grimké]] - == H == [[Bret Harte]] - [[Robert Hass]] - [[Oliver Wendell Holmes starejši|Oliver Wendell Holmes]] - [[Julia Ward Howe]] - [[Langston Hughes]] - == J == [[Robinson Jeffers]] - == K == [[Mary Karr]] - [[Francis Scott Key]] - [[Aline Murray Kilmer]] - [[Joyce Kilmer]] - == L == [[Emma Lazarus]] - [[Denise Levertov]] - [[Henry Wadsworth Longfellow]] - [[Sidney Lanier]] - [[Philip Levine]] - [[Robert Lowell]] - == M == [[Morton Marcus]] - [[Frances Mayes]] - [[Michael McClure]] - [[Rod McKuen]] - [[W. S. Merwin]] - [[Robert Mitchum]] - == N == [[Ogden Nash]] - [[Howard Nemerov]] - == O == [[Mark O'Brien (pesnik)|Mark O'Brien]] - [[Charles Olson]] - == P == [[Robert Panara]] - [[Dorothy Parker]] - [[Pat Parker]] - [[Gordon Parks]] - [[Sylvia Plath]] - [[Edgar Allan Poe]] - [[Ezra Pound]] - == R == [[Sun Ra]] - [[Ishmael Reed]] - [[James Whitcomb Riley]] - [[Edwin Arlington Robinson]] - [[Theodore Roethke]] - == S == [[Carl Sandburg]] - [[Anne Sexton]] - [[Ntozake Shange]] - [[Karl Shapiro]] - [[Shel Silverstein]] - [[Charles Simic]] - [[Floyd Skloot]] - == T == [[James Tate]] - [[Natasha Trethewey]] == W == [[Phillis Wheatley]] - [[Walt Whitman]] - [[Anne Whitney]] - [[Tennessee Williams]] - [[William Carlos Williams]] - [[Robert Burns Wilson]] == Glej tudi == * [[seznam ameriških pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Pesniki]] [[Kategorija:Ameriški pesniki|*]] {{normativna kontrola}} 4qs85ac8n7v77coestwvegxi3x80qb2 Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe 0 37393 5724048 5724006 2022-07-26T12:08:14Z Anzet 118843 /* G */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]]? – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''"Sasha Vrtnar"'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] fnck0vkpmitoiykwmeu7an2jk6si30x Ljubljansko barje 0 37551 5724181 5691704 2022-07-26T16:00:30Z A09090091 188929 -np wikitext text/x-wiki [[Slika:Ljubljana marsh - W.jpg|thumb|250px|Zahodni rob Barja, pogled s hriba [[Sveta Ana, Podpeč|Sveta Ana]] nad [[Podpeč, Brezovica|Podpečjo]]]][[File:Ljubljana marsh - E.jpg|thumb|250px|Vzhodni del Barja, pogled proti Ljubljani]] [[Slika:Ljubljansko barje2.JPG|thumb|250px|Pogled proti jugu ([[Krim, Slovenija|Krim]])]] '''Ljubljansko barje''' meri 163 km² oziroma 0,8 % slovenskega ozemlja. Ob vsakoletnih poplavah, je poplavljena površina območja do 80 km². Z geološkega stališča je to več kot 200 m globoka [[Pliocen|poznopliocenska]] [[udornina]] izpred dveh milijonov let, nastala na stičišču [[alpe|alpskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. == Druga poimenovanja == Do druge polovice 19. stoletja je bilo v rabi za naše največje [[močvirje]] ime ''Ljubljansko močvirje''. Potem pa ga je pisatelj [[Fran Levstik]] preimenoval v ''Ljubljansko barje'', ker naj bi slišal [[Ig|Ižance]] govoriti, da gredo na borje, to je med [[bor (drevo)|borovce]], s katerimi se je močvirje zaraščalo. Ljubljanskemu barju še danes pravijo ''Mah'', po mahovih, ki so značilni za deževnično močvirje. V lokalnem govoru pa se je ohranilo tudi poimenovanje marost. == Kamnine, površje in vode == Ljubljansko barje leži v Ljubljanski kotlini, ki je nastala s [[tektonika|tektonskim]] pogrezanjem od prehoda [[pliocen]]a v [[pleistocen]]. V kotlini so se akumulirale velike količine [[sediment]]ov, ki ponekod presegajo debelino 100 m. Kamninsko podlago v južnem delu Barja gradijo [[trias]]ni [[dolomit]]i, ki kot barjanski osamelci molijo iz sedimentov. Na triasne dolomite osamelcev so narinjene tudi [[karbon]]ske kamnine. Na južnem robu Barja izvira iz več kraških izvirov reka Ljubljanica, ki ne prinaša velikih količin naplavin, zato pa so nekraški pritoki, predvsem [[Iška]] na jugovzhodu in [[Gradaščica]] na severu, nasuli obširne vršaje, tako da je površje Barja najnižje v sredini in se polagoma dviguje proti robovom. Ljubljanica je v barjanske naplavine vrezala več metrov globoko strugo, vendar ima na svojem 20&nbsp;km dolgem toku izredno malo padca (dno struge pri [[Verd]]u 285.31 m, pod [[Tromostovje]]m v [[Ljubljana|Ljubljani]] 284m), kar povzroča stalne [[poplava|poplave]]. Sedanje Barje je po koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]] prekrivala obsežno, plitvo jezero, ki se je zamočvirilo. [[Rimljani]] so izkopali umetno strugo Ljubljanice, kar dokazuje sedanji tok reke. Do 19. stoletja, ko so se začela na Barju obsežna [[melioracija|melioracijska]] dela, je močno narasla plast [[šota|šote]], ki pa so jo v zadnjih desetletjih porezali za kurjavo in potrebe vrtičkarstva. Ostanki visokega barja so le še v okolici [[Bevke|Bevk]] (''Goričica'' in ''Kostanjevica''). === Poplave === Spomladanske in jesenske poplave, pri katerih je pod vodo lahko tudi do polovice površine Barja, so vsakoleten pojav in zato ena največjih značilnosti tega dela Slovenije. V preteklosti so se ljudje vodnim ujmam prilagodili tako, da so osnovali svoja bivališča na višinsko izpostavljenih točkah. Dandanes pa vse več človekovih prebivališč nastaja tudi v osrčju barja ([[Črna vas]], [[Lipe]], naselje ob Ižanki). Cena za navidezno človeško neuklonljivost pred naravo so pogoste poplave v pritličnih prostorih. == Arheološke najdbe == [[Slika:Ljubljana Marshes Wheel with axle (oldest wooden wheel yet discovered).jpg|thumb|right|[[Kolo z Ljubljanskega barja]]]] Na Ljubljanskem barju najdemo ostanke kultur, ki so ta prostor naseljevala skozi tisočletja. * Najstarejše arheološke ostaline na Ljubljanskem barju segajo v srednji [[paleolitik]] ([[Hruševec]] blizu Vrhnike) oziroma v poledenitveno obdobje. Odkrite so bile tudi najdbe [[Halštatska doba|halštatskega]] in [[Latenska kultura|latenskega]] izvora. O lovu pričajo lesene pasti s kovinskim ogrodjem, najdene v visokem šotnem barju pri [[Črna vas|Črni vasi]] in [[Lavrica|Lavrici]]. Aprila leta 2002 so [[arheolog]]i našli ostanke več ok. 5150 let starega [[Kolo z Ljubljanskega barja|lesenega kolesa z osjo]]. To je do sedaj najstarejše najdeno kolo v Evropi in svetu. Po desetletnem postopku [[Restavriranje|restavracije]] je bilo maja 2013 prvič razstavljeno v ljubljanskem [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnem muzeju]].<ref>[http://tvslo.si/predvajaj/najstarejse-kolo-na-ogled-v-ljubljani/ava2.167183358/ Najstarejše kolo na ogled v Ljubljani]</ref> * Iz [[Rimski imperij|rimskih časov]], ko je bilo tu cvetoče pristanišče [[Nauportus]], današnja [[Vrhnika]], je zanimiva glinena posoda in številni kosi orožja. * [[Slovani|Slovansko obdobje]] označuje značilno glineno posodje, prepoznavno po okrasni valovnici in lončarskem znaku na dnu vrča. Največ orožja, dokaz nemirnih časov je iz 8. in 9. stoletja, časa frankovskih pohodov proti [[Avari|Avarom]] in madžarskim vdorom čez te kraje. * Ljubljanica je bila vedno prikladna plovna pot. To najbolj nazorno potrjuje znamenita najdba rimske tovorne ladje, ki so jo izkopali leta 1890 na Kozlarjevem posestvu pri Črni vasi. Ladja je imela plosko dno, primerno za plovbo po plitvih vodah. === Koliščarji === [[Slika:Idealbild des Laibacher Beckens - Pfahlbautenzeit (Grosz).jpg|thumb|left|Umetniška upodobitev koliščarjev, [[August Grosz]] (1883)]] V starejšem odseku [[holocen]]a je območje prekrivalo plitvo jezero, ki se je v tisočletjih zaraslo v barje. Pred približno 6500 leti so na to območje prišli prvi poljedelci. V poplavnih ravnicah okoli jezera so si postavljali manjše naselbine, ki jim pravimo [[kolišče|kolišča]]. Leta [[1875]] so pri [[Ig]]u odkrili prvo koliščarsko naselbino. Danes poznamo že okoli 40 najdišč, kjer so si v pradavnini koliščarji postavljali bivališča. Ostanki dveh naselbin pri Igu so bili leta 2011 vpisani v register [[Unescova svetovna dediščina|Unescove kulturne dediščine]] v sklopu serijske nominacije »[[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]]«, ki združuje koliščarska bivališča in druge ostanke iz [[neolitik]]a ter [[bronasta doba|bronaste dobe]] v [[Avstrija|Avstriji]], [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]], Sloveniji in [[Švica|Švici]].<ref>{{navedi novico| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenska-kolisca-na-unescovem-seznamu-svetovne-dediscine/260779 |title=Slovenska kolišča na Unescovem seznamu svetovne dediščine |date=28.6.2011 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=28.6.2011}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://whc.unesco.org/en/list/1363 |title=Prehistoric Pile dwellings around the Alps |work=World Heritage Convention |publisher=UNESCO |accessdate=26.6.2011}}</ref> === Živalstvo === [[Slika:Curlew06.jpg|thumb|200px|[[Veliki škurh]] (''Numenius arquata'') si gnezdo splete na tleh, na močvirnem travniku. Ko samica vali jajca, nepremično sedi na gnezdu v visoki travi in se zanaša na svojo varovalno barvo. Takrat je zanjo usodno, če jo najde pes, ki spuščen z vrvice prosto teka po Barju.]] [[Kosec]] je vrsta travniške ptice in je edina v svetovnem merilu [[ogrožena vrsta]], ki gnezdi na Ljubljanskem barju. Še pred desetimi leti je na barju gnezdila še ena globalno ogrožena vrsta ptice, [[južna postovka]], ki pa je danes tam ni več. Čeprav Ljubljansko barje obsega le odstotek celotne površine Slovenije ima zaradi izjemnosti [[habitat (ekologija)|habitatov]] na njem svoj dom tudi do 20 odstotkov populacije nekaterih vrst travniških ptic. Med njimi predvsem [[veliki škurh]], katerega deset parov na Barju predstavlja edino stalno slovensko gnezditveno populacijo, s pomembnim deležem pa so zastopane tudi druge vrste: [[prepelica]], [[priba]], [[poljski škrjanec]], [[repaljščica]], [[močvirska trstnica]], [[postovka]]. Na Ljubljanskem barju najdemo še nekatere ogrožene vrste gozdnih ptic in močvirskih ptic, vsega skupaj kar 107 vrst rednih in občasnih gnezdilcev, obenem pa je to območje, pomembno za prezimovanje in selitvene prelete številnih drugih vrst ptic. Na širšem območju Ljubljanskega barja živi okoli 45 vrst sesalcev, med najbolj ogroženimi pa je [[vidra]], ki jo je mogoče občasno zaslediti ob Ljubljanici in Iščici. Pomemben člen barjanskega [[ekosistem]]a so številne [[voluharica|voluharice]], ki živijo izključno na travnikih. Zelo redka je postala močvirskemu svetu prilagojena želva [[močvirska sklednica]]. [[Dvoživke|Dvoživk]] ([[zelena rega]], [[urh (rod)|urh]], rjava in zelena [[žabe]]) in [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] je na barju še v izobilju, kar je tudi eden izmed razlogov za pestrost in številčnost ptic. === Rastlinstvo === Med rastlinskimi vrstami na barju prevladujejo vrste travniških rastlin, ki jih živopisano dopolnjujejo vijolične [[močvirska logarica|močvirske logarice]], rožnate [[kukavičja lučca|kukavičje lučce]], [[rumena zlatica|rumene zlatice]] in [[kalužnica|kalužnice]] ter bele [[travniška penuša|travniške penuše]]. Na ostankih visokega barja je mogoče najti tudi ogrožene vrste šotnega [[mah]]a, [[okroglolista rosika|okroglolisto rosiko]], [[rožmarinka|rožmarinko]] in [[jesenska vresa|jesenske vrese]]. Na zaraščenem delu barja prevladujejo [[jelša (drevo)|jelša]], [[hrast]], [[rdeči bor]] in [[breza]]. Za barje so značilni neskončno dolge, do dva metra široki pasovi lesene vegetacije ([[črna jelša]]), ki podobno kot odtočni kanali fizično razmejujejo parcele različnih lastnikov in so razpredene po celem Ljubljanskem barju. == Status in varstvo območja == [[Slika:2014-9-Stara struga Ljubljanice 1.JPG|thumb|right|250px|Stara struga Ljubljanice na območju med [[Bevke|Bevkami]] in [[Podpeč, Brezovica|Podpeč]]jo; ohranjena struga je zavarovana]] Območji, ki sta na Barju zaradi naravnih kvalitet prvi užili formalno varstvo države, sta bili [[Kozlerjeva gošča]], s statusom [[naravni rezervat|gozdnega rezervata]] in [[Ribniki v Dragi]] pri [[Ig]]u, ki so zavarovani kot [[naravni spomenik]]. Z iniciativo in pomočjo lokalnih prebivalcev je bilo kasneje zavarovano tudi močvirje v Kostanjevici, imenovano [[Naravni rezervat Mali plac|Mali plac]]. Leta 2008 je bilo Ljubljansko barje s strani države in ob sodelovanju občin razglašeno za [[krajinski park]]. Znotraj krajinskega parka so kot ožja zavarovana območja zavarovani [[naravni spomenik]]i [[Ljubljanica]], [[Močilnik]], [[Retovje]], [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubija]], izviri Bistre - Zupanov, Galetov in Grajski izvir, [[Jezero pri Podpeči]] in [[Jurčevo šotišče]], ter [[naravni rezervat]]i [[naravni rezervat Mali plac|Mali plac]], [[Strajanov breg]], [[Goriški mah]], [[Kozlerjeva gošča]], [[Ribniki v dolini Drage]] pri Igu in [[Iški morost]]. Celoten krajinski park pa je razdeljen na tri varstvena območja, ki se med seboj razlikujejo po ohranjenosti narave in stopnji zaščite. Struga reke Ljubljanice in pritoka, potoka Ljubije, sta zaradi izjemnih arheoloških, zgodovinskih in kulturnozgodovinskih lastnosti razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. <ref>{{navedi splet |url= http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003115&stevilka=5033|title=Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena |accessdate= |date= 24. 11. 2003 |format= |work=Uradni list RS, št. 115/2003}}</ref> == Ljubljansko barje v literaturi == * pisatelj [[Janez Jalen]] v svoji trilogiji ''Bobri'' (1942-1943) opisuje življenje koliščarjev v času, ko je bilo na Ljubljanskem barju še jezero. == Galerija == <gallery> Slika:Ljubljansko_barje.JPG|Pogled na Ljubljansko barje proti severu, [[Ljubljana]] in [[Kamniške Alpe]] Slika:Kozlerjev--gozd.JPG|[[Kozlerjeva gošča]] je največji (20 ha) velik gozdnati ostanek [[visoko barje|visokega barja]]. Slika:MaliPlac-Barje.JPG|[[Naravni rezervat Mali plac|Mali plac]] je eden redkih ostankov živega barja v vsej južni Evropi, kjer voda trajno zastaja in se v njej tvori [[šota]]. Slika:Balon-LjBarje.jpg|Pospravljanje balona ob Ižanski cesti File:Ljubljansko barje - osel in močvirje.jpg|Močvirnato rastje, stoječa voda in domače živali ([[osel]]) na paši Slika:Bala na Barju 01 - marec 2010.jpg|Bale na barju Slika:Bala na Barju 02 - marec 2010.jpg|Bale na barju </gallery> {{wide image|Ljubljana Ljubljanski Grad-Ljubljana Castle - jug south.jpg|900px|Pogled proti [[Krim, Slovenija|Krimu]] z [[Ljubljanski grad|Ljubljanskega gradu]] - vzhodni del Ljubljanskega barja.}} == Sklici in opombe == {{Opombe}} == Viri == * Inventar najpomembnejše naravne dediščine (Ljubljansko barje), 1991 * [[Tomi Trilar|Trilar, Tomi]]: Ljubljansko barje, skrivnostni svet živalskega oglašanja (zvočni CD) * Uredba o krajinskem parku Ljubljansko barje, Uradni list RS, št. 112/2008 == Glej tudi == * [[Naravni rezervat Mali plac]] na osamelcu Kostanjevica * [[Kozlerjeva gošča]] * [[Rakova jelša]] * [[Ribniki v dolini Drage]] * [[mokrišče]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Marshes|Ljubljansko barje}} * [http://www.ljubljanskobarje.si/ Ljubljansko barje] * [http://www.barje.net/ Ljubljansko barje na spletu] * [http://www.ljubljanskobarje.info/ Fotomonografija Ljubljansko barje] * [http://www.kam.si/zanimivosti/ljubljansko_barje.html Ljubljansko barje, dvorišče Ljubljane] * [http://www.dzlb.si/ Društvo za Ljubljansko barje] * [http://www.burger.si/LjubljanskoBarje/uvod.html Virtualna ekskurzija poplave leta 2010] * [http://www.barje.si/ Vse informacije o Ljubljanskem Barju na enem mestu] {{Ljubljanska kotlina}} {{Hidrografija Slovenije}} {{Regionalizacija Slovenije}} [[Kategorija:Ljubljansko barje| ]] [[Kategorija:Presihajoča jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} lr05rqz131yznsvwhuhz1jp0tgvvfkt Šmarjetna gora 0 38602 5724371 5599476 2022-07-27T11:44:14Z A09090091 188929 -npov wikitext text/x-wiki {{infopolje RKD | ime = Arheološko območje Šmarjetna gora | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | image = Strazisce SmarjetnaGora.JPG | image_size = 300 | alt = | caption = Šmarjetna gora iz [[Stražišče, Kranj|Stražišča pri Kranju]] | district_map = | locmapin = Slovenija | map_label = | label_position = | label_size = | label_background = | map_width = 300 | map_alt = | map_caption = | lat_degrees = 46 | lat_minutes = 14 | lat_seconds = 37 | lat_direction = N | long_degrees = 14 | long_minutes = 20 | long_seconds = 11 | long_direction = E | coord_parameters = | coord_display = | coord_format = dms | lokacija = | občina = Kranj | bližnje_mesto = [[Kranj]] | površina = | refšt = 9369 }} '''Šmarjetna Gora''' je hrib v okolici Kranja z nadmorsko višino 646 mnm. Je priljubljena razgledna točka, saj se iz njenega vrha odpira pogled na [[Julijske Alpe|Julijce]], [[Karavanke]] ter [[Kamniško-Savinjske Alpe]]. Iz [[Stražišče pri Kranju|Stražišča pri Kranju]] pot do vrha peš traja slabo uro, vendar je na hrib speljana tudi [[asfalt]]irana [[cesta]], ki omogoča dostop z [[motor]]nimi [[vozilo|vozili]]. Na vrhu stoji [[hotel]] Bellevue, prostor pa je tudi priljubljena točka za razne prireditve. [[Cerkev sv. Marjete, Šmarjetna gora|Cerkvica sv. Marjete]], ki prav tako stoji na vrhu, je bila zgrajena v začetku [[14. stoletje|14. stoletja]]. Njene ruševine so obnovili po letu 1989. V vznožju leži skakalnica [[Bauhenk]], na kateri so trenirali slovenski smučarski skakalci. == Galerija == <gallery> Slika:Šmarjetna_gora_04.jpg|Terasa Hotela Bellevue na Šmarjetni gori Slika:Kranj 28.jpg|Cerkev sv. Marjete Slika:Šmarjetna gora 03.jpg|Pogled proti [[Škofja Loka|Škofji Loki]] Slika:Kranj - panorama 02.jpg|Pogled proti [[Kranj|Kranju]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Šmarjetna gora}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=21&id=126 Šmarjetna gora na Hribi.net] * http://www.burger.si/Kranj/SLOSmarjetnaGora.htm [[Kategorija:Kranj]] [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] 9j6rbtlqtlfuk6xzhg7cpcmiyodacuj Georg Friedrich Händel 0 40827 5724068 5516979 2022-07-26T13:07:55Z Ljuba brank 92351 /* Hamburška leta */ np wikitext text/x-wiki [[Slika:George Frideric Handel Signature.svg|right|235px|alt=Podpis s črnilom s tekočo roko]]{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Georg Friedrich Händel | Background = non_performing_personnel | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = [[baročna glasba]] | Occupation = | Years_active = 1702–1757 | Notable_instruments = }}'''Georg Friedrich Händel''' (po krstni knjigi ''Georg Friederich Händel'', anglicirano ''George Frideric Handel''), [[Nemci|nemško]]-[[Angleži|angleški]] [[skladatelj]], * [[23. februar]] [[1685]], [[Halle]] (Saale), [[Nemčija]], † [[14. april]] [[1759]], [[London]], [[Anglija]]. Njegov opus obsega 42 [[Opera|oper]] in 25 [[oratorij]]ev – med njimi ''[[Mesija (Händel)|Mesijo]]'' s svetovno znano »Alelujo« –, cerkveno glasbo za angleški dvor, [[Kantata|kantate]] in številna orkestralna, komorna in klavirska dela. Händel, čigar umetniško delo zajema vse zvrsti njegovega časa, je bil hkrati tudi aktiven gledališki impresario. Velja za enega najbolj plodovitih in vplivnih glasbenikov v zgodovini. == Življenjepis == === Mladost === [[Slika:Händelhaus - ILN 1859-07-18.jpg|thumb|right|Najstarejša znana slike Händlove rojstne hiše, bakrorez iz ''The Illustrated London News'' 18. julija 1859]] [[Slika:George Frideric Handel baptismal register.jpg|thumb|left|Vpis Händla v krstno knjigo na dan 24.&nbsp;februarja 1685 - arhiv cerkve Marije pomočnice Halle)]] Skladateljev oče Georg (1622 - 1697) je bil [[brivec]] in [[ranocelnik]]. Bil je dvorni kirurg vojvode [[Saška|Saškega]] - [[Weiβenfels]]. Ko je očetu Georgu umrla prva žena (1682), se je po kratkem času oženil z 32-letno Dorotheo Taust (1651 - 1730), ki je bila hči [[župnik]]a. Prvi otrok tega zakona je kmalu umrl (1684). Po Georgu Friedrichu pa sta se rodili še dve deklici: Johanna Christina (1690 - 1709) in Dorothea Sophia (1697 - 1718). Skladatelj je z njima in njunimi otroki vzdrževal stike. [[Slika:Fotothek df roe-neg 0001686 001 Händeldenkmal auf dem Marktplatz.jpg|thumb|right|Spomenik Händlu na trgu v Halle, 1949]] Edini pravi vir za skladateljevo mladost je življenjepis, ki temelji na pripovedi Händlovega dolgoletnega asistenta [[John Christopher Smith|Johna Christopherja Smitha]], napisal pa ga je [[John Mainwarings]] (1760). Še predno je bil Händel star osem let, ga je oče vzel s seboj na obisk svojega sina iz prvega zakona, ki je služboval na dvoru Weiβenfelsov, kot [[komornik]]. Skladatelj je za to pot dolgo moledoval. Na dvoru se je hitro spoznal in spoprijateljil z glasbeniki, ki so mu dovolili igrati na [[orgle]]. Vojvoda ga je nekega dne slučajno slišal igrati in takoj spoznal njegovo velikansko nadarjenost. Resno se je pogovoril z njegovim očetom in mu predlagal fantovo šolanje. Argumenti vojvode so omehčali nenavdušenega očeta, ki za glasbo ni imel nobenega smisla ne interesa. Tako je mladi Georg Friedrich po vrnitvi domov v Halle dobil glasbenega učitelja [[Friedrich Wilhelm Zachow|Friedricha Wilhelma Zachowa]], ki je bil [[organist]] v ''cerkvi Naše ljube gospe'' v Halleju. Začel ga je poučevati [[kompozicija (glasba)|kompozicijo]], instrumente s tipkami, pa tudi [[oboa|oboo]] in [[violina|violino]]. Vzpodbujal je njegov neverjeten apetit po pisanju ogromnih količin vokalne glasbe in tako je še kot otrok napisal vsak teden en [[motet]]. Ko je bil star 12 let, je dobil priložnost, da svoje spretnosti in znanje pokaže na [[berlin]]skem dvoru, kjer je zapustil izjemen vtis. [[Brandenburg|Brandenburški]] knez - kasnejši kralj [[Friderik I. Pruski]] mu je ponudil službo. Različni podatki pa kažejo na možnost, da je bil Georg Friedrich v Berlinu leto ali več kasneje. Skladateljev oče je leta 1697 umrl. Vseeno je mladenič nadaljeval s šolanjem in ga končal. Takoj nato se je vpisal na takrat ustanovljeno univerzo v Halleju, kjer je študiral pravo. Še istega leta (1702) se je zaposlil kot orglinist [[stolnica|stolnici]]. === Hamburška leta === Po enem letu uvajanja je odšel kot nadarjeni samostojni glasbenik v [[Hamburg]]. Tam je pod vodstvom [[Reinhard Kaiser|Reinharda Keiserja]] cvetela edina nemška operna hiša, ki si je takšno ime zaslužila. Zasedel je mesto drugega violinista v [[orkester|orkestru]], kmalu pa je prevzel pomembnejše mesto [[čembalist]]a. Navezal je prijateljske stike s komponistom, [[dirigent]]om in [[pevec|pevcem]] [[Johann Mattheson|Johannom Matthesonom]], ki je kasneje napisal nekaj pomembnih glasbeno teoretičnih del kot na primer ''Das neu - eröffnete Orchesteren'' in ''Grundlage einer Ehrenpforte''. V tem času se je pokazala priložnost za obetavno delo v [[Lübeck]]u, kjer se je ostareli mojster [[Dietrich Buxtehude]] odpravljal v pokoj. Na pot sta se odpravila skupaj z Matthesonom, vendar nista vedela, da je služba organista povezana s poroko starejše Buxtehudejeve hčere. Ta pustolovščina se je 'srečno' končala, naslednja pa bi lahko imela drugačne posledice. Ob premieri Matthesonove opere ''Cleopatra'' v Hamburgu, je Händel iz neznanega razloga zavrnil mesto dirigenta in se vrnil na običajno mesto čembalista. Mattheson je v lastnem delu pel vlogo ''Antoniusa''. Spor med glasbenikoma se je razširil tudi zunaj gledališča. Sčasoma se je polegel in v naslednjem obdobju sta sodelovala in ostala prijatelja. Iz Matthesonovih kasnejših zapiskov pa lahko marsikaj izvemo o Händlu. Za veliki petek 1704 je Händel uglasbil [[Pasijon po Janezu]] na besedilo opernega [[libretist]]a ''Christiana Postela''. Mattheson je delo ostro kritiziral in zapiski o tem so se ohranili do danes. Prva Händlova opera ''[[Almira]]'' je bila uprizorjena 8. januarja 1705 in je doživela velik uspeh. Čez nekaj tednov je skladatelj želel očarati občinstvo z naslednjo opero Nero, ki pa ni bila dobro sprejeta. Händel je pač delal po takrat običajnih metodah, ki so bile v navadi v Hamburgu. Besedila so bila mešanica nemščine in italijanščine, glasba pa je bila narejena po [[eklekticizem|eklektični]] metodi. Veliko [[tema (glasba)|tem]] iz teh oper odseva skladateljeva kasnejša velika dela. Händel je v Hamburgu skomponiral še dve ne preveč uspešni deli: ''Dafne'' in ''Florinda''. Počasi pa se je odpravil po Evropi in najprej našel mecena v Gianu Gastonu de' Medici. V [[Italija|Italijo]] se je preselil spomladi 1706. === Italijansko obdobje === V Italiji je ostal tri leta. Zadrževal se je v [[Firence|Firencah]], [[Rim]]u, [[Neapelj|Neaplju]] in [[Benetke|Benetkah]]. Prav veliko znanega pa o tem delu skladateljevega življenja ni. Znane so posamezne anekdote, ki jih razberemo iz biografij znanih italijanskih [[baročna glasba|baročnih]] glasbenikov in pomembnih osebnosti. Tako izvemo, da se je srečeval s [[Corelli]]jem in Lottijem in obema [[Scarlatti]]jema. Postal je znan pod vzdevkom '''Sas'''. [[Domenico Scarlatti]] ga je nekoč poslušal, ne da bi vedel kdo igra. Händel je v neki cerkvi [[improvizacija|improviziral]] na orgle. Scarlatti je izjavil, da to zanesljivo izvaja Sas, ali pa sam hudič. Ob drugi priložnosti je v glasbeni druščini Corelli na violino izvajal Händlovo [[uvertura|uverturo]] k ''Triumfu časa in resnice''. Händel ga je nekaj časa poslušal, nato pa mu je violino iztrgal iz rok in rekel: »''To se igra takole!''« In odigral je pasažo. Nato se je Corelli opravičil: »''Ta muzika, moj ljubi Sas ima francoski priokus in jaz se na to ne razumem.''« V Italiji je Händel zložil dve operi: ''Rodrigo'', spomladi 1707 v Firencah in ''Agripino'' 1709 v Benetkah. Uverturo iz zadnje je čez 44 let uporabil za [[oratorij]] ''Jephtha''. V Rimu, kjer je tedanji [[papež Klemen XI.]] prepovedal opere, je zložil dva oratorija. ''La Resurrezione'' (1708) in [[alegorija|alegorijo]] ''Il Trionfo del Tiempo e del Disinganno'', leta 1707. To delo je čez 46 let predelal in je pravzaprav njegovo zadnje delo v celoti (''The Triumph of Time and Truth''). Poleg velikih del je v Italiji zložil še ''Aci, Galatea e Polifemo'' (Neapelj, 1708), [[pevski zbor|zborovska]] dela (''Dixit Dominus'') in solo [[kantata|kantate]]. S temi deli si je v Italiji pridobil in utrdil veliko slavo. Leta 1709 je sprejel ponudbo [[knez]]a [[Georg Ludwig von Hannover|Georga Ludwiga von Hannover]], da bi se zaposlil pri njem. Dogovor je vseboval tudi daljša obdobja brez zadolžitev. Prosti čas je mojster izkoristil za obisk Londona. Tja je prišel kot izrazit skladatelj italijanske opere. Debitiral je 24. februarja 1711 z opero ''Rinaldo''. Obveznosti so ga peljale nazaj v [[Hannover]], kjer je zložil niz [[vokal]]nih [[duet]]ov za princeso Carolino, knezovo snaho in kasnejšo britansko kraljico. [[Slika:London Handel House.jpg|thumb|right|200px|Händlova hiša v Londonu (25 Brook Street)]] === Prva leta v Londonu === V oktobru 1712 se je Händel vrnil v London. Tam je ostal do konca življenja. Prva leta je preživel pri grofu Burlingtonu v bližini Londona. Glavna skladateljeva dela tega obdobja sta bili dve italijanski operi in ''[[Utrecht]] [[te deum]]'', ki je bil napisan za kraljico Ano, za kar mu je ta namenila dosmrtno [[renta|rento]] 200 [[funt]]ov. Ker je skladatelj svojo odsotnost s Hannovrskega dvora preveč razvlekel, ga je na to knez pisno opomnil. V septembru 1714 je Hannovrski knez postal angleški kralj Jurij I. Zanj je Händel takoj zložil čudovito delo ''Wassermusik'' (Glasba na vodi). Kralj mu je zaradi tega podvojil dohodek. Postal je še princesin glasbeni učitelj in tako pridobil še 200 funtov rente. Ko je leta 1716 s kraljem odšel na obisk v Nemčijo, je za to priložnost zložil [[pasijon]] v [[nemščina|nemškem]] jeziku, kar je bilo njegovo zadnje delo na besedilo v materinščini. Po vrnitvi je pri grofu Carnavon (kasneje vojvoda Chandos) izvajal mnoge [[koncert (glasbena prireditev)|koncerte]]. ''Acis in Galatea'', ''Esther'', ''12 Chandos anthems''; dela za [[čembalo]], ki so poznana pod imenom ''Harmonični kovač''. === Razcvet opere === Tesnejše sodelovanje z vojvodo Chandosom se je končalo ob novem letu 1719. Händel se je pripravljal na nov izziv z ustanavljanjem [[Royal Academy of Music]]. Postal je njen glasbeni [[direktor]]. V tem času je tudi špekuliral pri ''South Sea Company'', kjer je investiral 10.000 funtov. Za novačenje pevskega [[ansambel|ansambla]] se je podal na kontinent in večino pevcev pridobil v [[Dresden|Dresdnu]]. Uspelo mu je angažirati celo popularnega [[kastrat]]a ''Senesina'', ki je bil pripravljen sodelovati s Händlovo [[akademija (šola)|akademijo]] v sezoni 1720 - 1721. [[Premiera]] zelo uspešne opere ''Radamisto'' je bila 27. aprila 1720. Poleg Händla so v akademiji sodelovali tudi drugi glasbeniki, kot na primer [[Giovanni Battista Bononcini]] in [[Attilo Ariosti]]. Nastala sta dva tabora, ki sta si sovražno stala nasproti, kot [[politična stranka|politične stranke]]. Najprej se je tehtnica nagibala na stran Bononcinijevih privržencev, kasneje pa je prevladal Händel s svojimi tehtnimi deli: [[Giulio Cesare]], [[Tamerlano]] in [[Rodelinda]]. V najboljšem obdobju se je akademija finančno pokrivala sama s svojim delom in je bila občasno celo donosna. Voditelji ustanove s Händlom na čelu so iskali možnosti, da bi angažirali še več pevskih zvezd. V januarju 1723 jim je uspelo pritegniti [[Francesca Cuzzoni|Francesco Cuzzoni]], v maju 1726 pa Faustino Bordoni. Takšna kadrovska politika pa je predstavljala veliko breme, saj je akademijo samo Cuzzonijeva stala 2500 funtov na sezono. Spremenil se je tudi okus publike, ki je bila vedno bolj naklonjena delom v [[angleščina|angleškem jeziku]]. Tipičen primer je bila z burnim uspehom sprejeta [[Beraška opera]] v letu 1728. === Zaton opere === Angleško [[državljanstvo]] je pridobil 13. februarja 1726. V tem času je glasbena akademija propadla. Takoj pa je z [[J.J. Heidegger]]jem začel nov projekt, ustanovila sta nov ansambel za novo opero. Mojster se je v [[Italija|Italijo]] odpravil v jeseni 1728 iskat pevce. Angažiral je [[Antonio Bernacchi|Antonia Bernacchia]]. Ob povratku je napravil še manjši ovinek in poleti 1729 obiskal svojo mater v [[Halle]]ju, ter stare znance v [[Hannover|Hannovru]] in [[Hamburg]]u. Novo operno delo je predstavil 2. decembra 1729 - [[Lotario]]. Kot posebna atrakcija pa je nastopil Senesino. V Londonu se je pojavila še ena konkurenčna operna hiša z [[Nicolo Porpora|Nicolo Porporo]] kot skladateljem in Händlu odvzela velik del občinstva. Händel pa se je že začel zanimati za drugo glasbeno obliko, to je bil [[oratorij]] na angleška besedila iz [[stara zaveza|stare zaveze]]. V sezoni 1732 - 1733 je zložil oratorij [[Debora]], kasneje še opero [[Atalija]], kjer je prvič uporabil dva zbora. Naslednje obdobje je bilo verjetno najtežje v skladateljevem življenju. Kljub izjemni delavnosti, v nizu je zložil opere [[Ariodante]], [[Alcina]], [[Orlando]], je operna akademija leta 1737 dokončno propadla. Mojster je doživel hud udarec in sodobniki poročajo, da je delno ohromel, kar kaže na [[možganska kap|možgansko kap]]. Verjetni vzrok je bila preobremenjenost. Händel je odšel na zdravljenje v [[Aachen]], kjer si je hitro opomogel in prišel nazaj v staro formo za komponiranje. === Čas oratorija === Svoje velike uspehe je Händel začel s [[Savel (Händel)|Savlom]] in [[Izrael v Egiptu (Händel)|Izraelom v Egiptu]]. Največkrat izvajano delo [[Mesija (Händel)|Mesija]] je predstavil 13. aprila [[1742]] v [[Dublin]]u. O tej premieri in naslednjih ponovitvah kroži [[anekdota]], da so prireditelji prosili moške (opomba na plakatih), naj pustijo [[sablja|sablje]] doma, da bi tako lahko več poslušalcev vstopilo v dvorano. Koncerte so namreč poslušali stoje in orožje se ni smelo dotikati drugih. Na področju oratorija je bil Händel brez konkurence. Pod vplivom vstaje [[jakobinci|jakobitov]] 1745 je zložil junaški oratorij [[Juda Makabejec]], ki je doživel velik uspeh. 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Med komponiranjem oratorija [[Jephtha (Händel)|Jephtha]] mu je pri pisanju že pomagal asistent. Händel se je v maju 1752 odločil za operacijo oči. Operacija je uspela. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne [[arija|arije]] ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja ''The Triumph''. Še en teden pred smrtjo je vodil izvedbo oratorija Mesija. Umrl je 14. aprila 1759. Pokopan je v [[Westminstrska katedrala|Westminstrski katedrali]]. == Glasbena dela == Händlova dela so klasificirana v več številčnih razvrstitvah: * '''HWV''': ''Verzeichnis der Werke Georg Friedrich Händels'', klasifikacija [[Bernd Baselt|Bernda Baselta]] * '''HG''': ''G. F. Händels Werke: Ausgabe der Deutschen Händelgesellschaft'' (uredil ''F. W. Chrysander'') * '''HHA''': '''''H'''allische '''H'''ändel-'''A'''usgabe'' * '''CB''': Händlov tematsko-kronološki katalog (uredil ''A. Craig Bell'') === Händlov orkester === Za interprete Händlovih oper in oratorijev so zapiski o velikosti posameznih skupin v orkestrih pod Händlovo taktirko in pa o tem, kako so se njegova dela sploh igrala, velikega pomena. Iz Italije, kjer Händel v hiši Ruspoli ni imel nobenega vpliva na sestavo orkestra, vemo zasedbo za ''[[La Resurrezione]]'': 2 trobenti, 4 oboe, 23 violin (pod vodstvom koncertnega mojstra Corellija), 4 viole, 6 čelov in 6 kontrabasov. Ostale navedbe so uganka, govora je o še o eni majhni bas violini (lahko da gre za Violo da gamba, kot jo zahtevala partitura) in eno pozavno. Flavte niso omenjene, vendar jih, kot je bil običaj, igrajo oboisti. Sestava Londonskega opernega orkestra je bila pa v celoti v Händlovih rokah. Protokol vojvode Portlanda iz leta 1720 našteva naslednjih 34 glasbenikov: 1 trobenta, 4 oboe, 3 fagoti, 17 violin, 2 violi, 4 čeli, 2 kontrabasa, 1 teorba. 1727 omenja skladatelj na berlinskem dvoru [[Johann Joachim Quantz]], ki se je tedaj zadrževal v Londonu, da so v orkestru »predvsem Nemci, poleg nekaj Italijanov in nekaj Angležev... Castrucci, italijanski violinist, je vodja«. Leta 1728 Francoz Fourgeroux v svojem poročilu o potovanju v Anglijo navaja za izvedbo opere v King’s Theatre King naslednjo zasedbo: 24 violin in viol (na prvem pultu brata [[Pietro Castrucci|Castrucci]]), 3 violončeli, 2 kontrabasa, 1 lutnja, 2 čembala. Kar se pihal tiče, je samo omenil, da so občasno nastopile tudi flavte in trobente. Oboe in fagote je popolnoma pozabil. Igranje akordov med recitativov se mu je zdelo smešno, gotovo mu od doma to ni bilo znano. Poročal je tudi, da so pri tem igrali samo en čelo, oba čembala in lutnja. Pred premiero ''Orlanda'' poroča leta 1733 Sir John Clark Penicuick, da ga je število instrumentalnih virtuozov presenetilo, našteje dve oboi, 4 fagote, več kot 24 violin, 4 violončele, 2 veliki violi da gamba (kontrabasa), 2 čembala in teorbo. Pritožuje se nad orkestrom, ki je bil sem in tja tako glasen, da je preglasil vokaliste. V času 1733–1745<ref>Burney, Charles: ''A general history of music: … Vol. 4'', London 1789, S. 373, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref><ref>Charles Burney: ''A general history of music: … Vol. 4.'' London 1789, S. 669, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref> je bilo [[Francisco Caporale]] solo čelist v Händlovem orkestru. Igral je violončelo s petimi strunami in v tem obdobju mnogi od Händlovih solov za violončelo prilagojeni temu instrumentu. Zadnji dostopni notni material je za izvedbe ''Mesije'' za čas okoli leta 1750: 4 oboe, 4 fagoti, 2 roga, 2 trobenti, pavke, 14 violin (8 „prvih“ in 6 „drugih“), 6 viol, 3 čeli in 2 kontrabasa. == Opus (izbor) == === Opere === {| class="wikitable" ![[Händel-Werke-Verzeichnis|HWV]] !Ime !Praizvedba !Kraj !Libreto !Pripomba |- | 1 |''[[Almira (Händel)|Der in Kronen erlangte Glückswechsel, oder: Almira, Königin von Kastilien]]'' | align="right" | 8. Januar 1705 |[[Oper am Gänsemarkt]], Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]], po G. Pancieri | |- | 2 |''[[Nero (Oper)|Die durch Blut und Mord erlangte Liebe, oder: Nero]]'' | align="right" | 25. Februar 1705 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]] | Glasba izgubljena |- | 3 |''[[Der beglückte Florindo]]'' | align="right" | Januar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 4 |''[[Die verwandelte Daphne]]'' | align="right" | Februar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 5 |''[[Rodrigo (Oper)|Vincer se stesso è la maggior vittoria (“Rodrigo”)]]'' | align="right" | Herbst 1707 | Firence | po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''Il duello d'amore e di vendetta'' | |- | 6 |''[[Agrippina (Händel)|Agrippina]]'' | align="right" | 26.&nbsp;December&nbsp;1709 |[[Teatro Malibran|Teatro San Giovanni Grisostomo]], Benetke |[[Vincenzo Grimani|V. Grimani]] | |- | 7a/b |''[[Rinaldo]]'' | align="right" | 24. Februar 1711 |[[Her Majesty’s Theatre|Queen’s Theatre, Haymarket]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Aaron Hill|A. Hill]], po [[Torquato Tasso|T. Tasso]]: ''La Gerusalemme Liberata'' | |- | 8a/b/c |''[[Il Pastor fido (Händel)|Il Pastor fido]]'' | align="right" | 22. November 1712 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 9 |''[[Teseo]]'' | align="right" | 10. Januar 1713 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Philippe Quinault|P. Quinault]]: ''Thésée'' | |- | 10 |''[[Lucio Cornelio Silla]]'' | align="right" | 2. Junij 1713? |[[Burlington House]] oder Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]] | |- | 11 |''[[Amadigi|Amadigi di Gaula]]'' | align="right" | 25. Maj 1715 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antoine Houdar de la Motte|A. H. de la Motte]]: ''Amadis de Grèce'' | |- | 12a/b |''[[Radamisto]]'' | align="right" | 27. April 1720 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Domenico Lalli|D. Lalli]]:<br />''L'amor tirannico, o Zenobia'' | |- | 13 |''[[Il Muzio Scevola]]'' | align="right" | 15. April 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | samo&nbsp;3.dejanje je delo Händla<br />(1. Akt: F.Amadei;<br />2. Akt: [[Giovanni Battista Bononcini|G. Bononcini]]) |- | 14 |''[[Floridante|Il Floridante]]'' | align="right" | 9. December 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''La costanza in trionfo'' | |- | 15 |''[[Ottone (Oper)|Ottone, Re di Germania]]'' | align="right" | 12. Januar 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Stefano Pallavicini|S. B. Pallavicino]]: ''Teofane'' | |- | 16 |''[[Flavio, Re de’ Longobardi]]'' | align="right" | 14. Maj 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po M. Noris:<br />''Flavio Cuniberto'' | |- | 17 |''[[Giulio Cesare|Giulio Cesare in Egitto]]'' | align="right" | 20. Februar 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Giacomo Francesco Bussani|G. F. Bussani]] | |- | 18 |''[[Tamerlano]]'' | align="right" | 31. Oktober 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po A. Piovene: ''Tamerlano & Il Bajazete'',<br />po N. Pradon: ''Tamerlan'' | |- | 19 |''[[Rodelinda (Händel)|Rodelinda, Regina de’ Langobardi]]'' | align="right" | 13. Februar 1725 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]],<br />po [[Pierre Corneille|P. Corneille]]: ''Pertharite'' | |- | 20 |''[[Publio Cornelio Scipione]]'' | align="right" | 12. Marec 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 21 |''[[Alessandro (Oper)|Alessandro]]'' | align="right" | 5. Maj 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po O. Mauro:<br />''La superbia d'Alessandro'' | |- | 22 |''[[Admeto|Admeto, Re di Tessaglia]]'' | align="right" | 31. Januar 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London | O. Mauro, po [[Aurelio Aureli|A. Aureli]]: ''L'Antigona delusa da Alceste'' | |- | 23 |''[[Riccardo Primo|Riccardo I., Re d’Inghilterra]]'' | align="right" | 11. November 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po F. Briani:<br />''Isacio tiranno'' | |- | 24 |''[[Siroe (Händel)|Siroe, Re di Persia]]'' | align="right" | 17. Februar 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Pietro Metastasio]] | |- | 25 |''[[Tolomeo|Tolomeo, Re di Egitto]]'' | align="right" | 30. April 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]]: ''Tolomeo e Alessandro'' | |- | 26 |''[[Lotario]]'' | align="right" | 2. December 1729 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Adelaide'' | |- | 27 |''[[Partenope (Händel)|Partenope]]'' | align="right" | 24. Februar 1730 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 28 |''[[Poro|Poro, Re dell’Indie]]'' | align="right" | 2. Februar 1731 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]]:<br />''[[Alessandro nell’Indie]]'' | |- | 29 |''[[Ezio (Händel)|Ezio]]'' | align="right" | 15. Januar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]] | |- | 30 |''[[Sosarme|Sosarme, Re di Media]]'' | align="right" | 15. Februar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]:<br />''Dionisio, Rè di Portogallo'' | |- | 31 |''[[Orlando (Händel)|Orlando]]'' | align="right" | 27. Januar 1733 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]], po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 32 |''[[Arianna in Creta]]'' | align="right" | 26. Januar 1734 | King’s Theatre, Haymarket, London | Libretto: po [[Pietro Pariati|P. Pariati]]: ''Arianna e Teseo'' |- | A11 |''[[Oreste (Händel)|Oreste]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 18. December 1734 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 33 |''[[Ariodante]]'' | align="right" | 8. Januar 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Ginevra, Principessa di Scozia'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 34 |''[[Alcina]]'' | align="right" | 16. April 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po A. Fanzaglia: ''L'isola di Alcina'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]:<br />''Orlando furioso'' | |- | 35 |''[[Atalanta (Händel)|Atalanta]]'' | align="right" | 12. Maj 1736 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po B. Valeriano: ''La caccia in Etolia'' | |- | 36 |''[[Arminio]]'' | align="right" | 12. Januar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 37 |''[[Giustino]]'' | align="right" | 16. Februar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po N. Beregani und [[Pietro Pariati|P. Pariati]] | |- | 38 |''[[Berenice (Oper)|Berenice, Regina d’Egitto]]'' | align="right" | 18. Maj 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 39 |''[[Faramondo]]'' | align="right" | 3. Januar 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Apostolo Zeno|A. Zeno]] | |- | 40 |''[[Serse]]'' (deutscher Titel: Xerxes) | align="right" | 15. April 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Nicolò Minato|N. Minato]] und [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | A 14 |''[[Giove in Argo]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 1. Maj 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Maria Lucchini|A. M. Lucchini]] | |- | 41 |''[[Imeneo]]'' | align="right" | 22. November 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 42 |''[[Deidamia (Oper)|Deidamia]]'' | align="right" | 10. Januar 1741 | Theatre Royal, Lincoln’s Inn Fields, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]] | |} === Oratoriji === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 46a/b |''[[Il trionfo del Tempo e del Disinganno|Il trionfo del Tempo e del Disinganno /<br />Il trionfo del Tempo e della Verità]]'' | align="right" | Junij 1707/<br />23. Marec 1737 | Collegio Clementino, Rom /<br />[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 47 |''[[La Resurrezione]]'' | align="right" | 8. April 1708 | Palazzo Bonelli, Rom |- | 48 |'' [[Brockes-Passion (Händel)|Der für die Sünde der Welt gemarterte und&nbsp;<br />sterbende Jesus (Brockes-Passion)]]'' | align="right" | 3. April 1719 |[[Hamburger Dom (Alter Mariendom)|Domkirche]], Hamburg |- | 50a/b |''[[Esther (Händel)|Esther (Haman and Mordecai)]]'' | align="right" | verjetno 23. August 1720 | Residenz Cannons bei London |- | 51 |''[[Deborah (Händel)|Deborah]]'' | align="right" | 21. Februar 1733 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 52 |''[[Athalia (Oratorium)|Athalia]]'' | align="right" | 10. Julij 1733 |[[Sheldonian Theatre]], Oxford |- | 53 |''[[Saul (Händel)|Saul]]'' | align="right" | 16. Januar 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 54 |''[[Israel in Egypt|Israel in Egypt (Exodus)]]'' | align="right" | 4. April 1739 | |King’s Theatre, Haymarket, London |- | 55 |''[[L’Allegro, il Penseroso ed il Moderato]]'' | align="right" | 27. Februar 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |- | 56 |''[[Messiah|The Messiah]]'' | align="right" | 13. April 1742 | New Music Hall, [[Dublin]] |- | 57 |''[[Samson (Händel)|Samson]]'' | align="right" | 18. Februar 1743 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 58 |''[[Semele (Händel)|Semele]]'' | align="right" | 10. Februar 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 59 |''[[Joseph and his Brethren]]'' | align="right" | 2. Marec 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 60 |''[[Hercules (Händel)|Hercules]]'' | align="right" | 5. Januar 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 61 |''[[Belshazzar]]'' | align="right" | 27. Marec 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 62 |''[[An Occasional Oratorio]]'' | align="right" | 14. Februar 1746 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 63 |''[[Judas Maccabaeus]]'' | align="right" | 1. April 1747 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 64 |''[[Joshua (Händel)|Joshua]]'' | align="right" | 9. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 65 |''[[Alexander Balus]]'' | align="right" | 23. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 66 |''[[Susanna (Händel)|Susanna]]'' | align="right" | 10. Februar 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 67 |''[[Solomon (Händel)|Solomon]]'' | align="right" | 17. Marec 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 68 |''[[Theodora (Händel)|Theodora]]'' | align="right" | 16. Marec 1750 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 69 |''[[The Choice of Hercules]]'' | align="right" | 1. Marec 1751 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 70 |''[[Jephtha (Händel)|Jephtha]]'' | align="right" | 26. Februar 1752 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 71 |''[[The Triumph of Time and Truth]]'' | align="right" | 11. Marec 1757 | Theatre Royal, Covent Garden, London |}{{Poslušaj | filename = Handel - messiah - 04 and the glory of the lord.ogg | title = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | alt = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | description = | filename2 = Handel - messiah - 12 for unto us a child is born.ogg | title2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | alt2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | description2 = | filename3 = Handel - messiah - 38 how beautiful are the feet.ogg | title3 = Mesija: Kako lepa so stopala | alt3 = Mesija: Kako lepa so stopala | description3 = | filename4 = Handel - messiah - 44 hallelujah.ogg | title4 = Mesija, Aleluja | alt4 = Mesija, Aleluja | description4 = }} === Serenade, Ode in Maske (izbor) === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 49a/b | ''[[Acis and Galatea]]'' | align="right" | Poleti 1718 | Residenca Cannons pri Londonu |- | 72 | ''[[Aci, Galatea e Polifemo]]'' | align="right" | 19. Juli 1708 | [[Neapelj]] |- | 73 | ''[[Il Parnasso in Festa]]'' | align="right" | 13. Marec 1734 | [[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 74 | ''[[Ode for the Birthday of Queen Anne]]'' | align="right" | 6. Februar 1713 | Königshof in London |- | 75 | ''[[Das Alexander-Fest|Alexander’s Feast or The Power of Musick]]''&nbsp; | align="right" | 19. Februar 1736 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 76 | ''[[Ode for St. Cecilia’s Day]]'' | align="right" | 22. November 1739 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |} === „Te Deum" - uglasbitve === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 278 | ''[[Utrechter Te Deum]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | [[St Paul’s Cathedral]] in London |- | 279 | ''[[Utrechter Te Deum und Jubilate|Utrechter Jubilate]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | St Paul’s Cathedral in London |- | 280 | ''[[Caroline Te Deum]]'' | align="right" | verjetno 26. September 1714 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 281 | ''[[Chandos Te Deum]]'' | align="right" | 1717/1718 | St. Lawrence’s Church, [[Cannons]] |- | 282 | ''[[Te Deum A-Dur (Händel)|Te Deum in A-Dur]]'' | align="right" | verjetno 16. Januar 1726 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 283 | ''[[Dettinger Te Deum]]'' | align="right" | 27. November 1743 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |} === Instrumentalna glasba === * Šest orgelskih koncertov št. 1–6 op. 4 (HWV 289–294) * Šest orgelskih koncertov št. 7–12 op. 7 (HWV 306–311) * Štirje orgelski koncerti št. 13–16 (HWV 295, 296a, 304, 305a) * Šest Concerti grossi op. 3 (HWV 312–317) * Dvanajst Concerti grossi op. 6 (HWV 319–330) * Trije Concerti a due cori (HWV 332–334) * [[Wassermusik (Händel)|Water Music]] (''vodna glasba'', HWV 348–350) * [[Feuerwerksmusik|Music for the Royal Fireworks]] (''glasba za kraljevski ognjemet'', HWV 351) * Šest posamezno ohranjenih instrumentalnih del (HWV 318 ''Alexanderfest-Konzert'', HWV 336, 337, 338, 404 und 424) == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo| first=Christopher |last=Hogwood |title=G. F. Handel |publisher=Insel Verlag |isbn=3-458-34355-5}} * {{navedi knjigo| first=Paul Henry |last=Lang |title=G. F. Handel |publisher=Dover Publications |isbn=0-486-29227-4}} * {{navedi knjigo| first=Hans-Joachim |last=Marx |title=Handels Oratorien, Oden und Serenaten |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=3-525-27815-2}} == Glej tudi == * [[seznam nemških skladateljev]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [http://www.haendelhaus.de Händel-Haus], skladatelju posvečen muzej v Halleju {{ikona de}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Händel, Georg Friedrich}} [[Kategorija:Nemški skladatelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Nemški Angleži]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] af3aoks5f9lnm71q5lvfjtnbtyl3da6 5724072 5724068 2022-07-26T13:14:51Z Ljuba brank 92351 /* Italijansko obdobje */ np wikitext text/x-wiki [[Slika:George Frideric Handel Signature.svg|right|235px|alt=Podpis s črnilom s tekočo roko]]{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Georg Friedrich Händel | Background = non_performing_personnel | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = [[baročna glasba]] | Occupation = | Years_active = 1702–1757 | Notable_instruments = }}'''Georg Friedrich Händel''' (po krstni knjigi ''Georg Friederich Händel'', anglicirano ''George Frideric Handel''), [[Nemci|nemško]]-[[Angleži|angleški]] [[skladatelj]], * [[23. februar]] [[1685]], [[Halle]] (Saale), [[Nemčija]], † [[14. april]] [[1759]], [[London]], [[Anglija]]. Njegov opus obsega 42 [[Opera|oper]] in 25 [[oratorij]]ev – med njimi ''[[Mesija (Händel)|Mesijo]]'' s svetovno znano »Alelujo« –, cerkveno glasbo za angleški dvor, [[Kantata|kantate]] in številna orkestralna, komorna in klavirska dela. Händel, čigar umetniško delo zajema vse zvrsti njegovega časa, je bil hkrati tudi aktiven gledališki impresario. Velja za enega najbolj plodovitih in vplivnih glasbenikov v zgodovini. == Življenjepis == === Mladost === [[Slika:Händelhaus - ILN 1859-07-18.jpg|thumb|right|Najstarejša znana slike Händlove rojstne hiše, bakrorez iz ''The Illustrated London News'' 18. julija 1859]] [[Slika:George Frideric Handel baptismal register.jpg|thumb|left|Vpis Händla v krstno knjigo na dan 24.&nbsp;februarja 1685 - arhiv cerkve Marije pomočnice Halle)]] Skladateljev oče Georg (1622 - 1697) je bil [[brivec]] in [[ranocelnik]]. Bil je dvorni kirurg vojvode [[Saška|Saškega]] - [[Weiβenfels]]. Ko je očetu Georgu umrla prva žena (1682), se je po kratkem času oženil z 32-letno Dorotheo Taust (1651 - 1730), ki je bila hči [[župnik]]a. Prvi otrok tega zakona je kmalu umrl (1684). Po Georgu Friedrichu pa sta se rodili še dve deklici: Johanna Christina (1690 - 1709) in Dorothea Sophia (1697 - 1718). Skladatelj je z njima in njunimi otroki vzdrževal stike. [[Slika:Fotothek df roe-neg 0001686 001 Händeldenkmal auf dem Marktplatz.jpg|thumb|right|Spomenik Händlu na trgu v Halle, 1949]] Edini pravi vir za skladateljevo mladost je življenjepis, ki temelji na pripovedi Händlovega dolgoletnega asistenta [[John Christopher Smith|Johna Christopherja Smitha]], napisal pa ga je [[John Mainwarings]] (1760). Še predno je bil Händel star osem let, ga je oče vzel s seboj na obisk svojega sina iz prvega zakona, ki je služboval na dvoru Weiβenfelsov, kot [[komornik]]. Skladatelj je za to pot dolgo moledoval. Na dvoru se je hitro spoznal in spoprijateljil z glasbeniki, ki so mu dovolili igrati na [[orgle]]. Vojvoda ga je nekega dne slučajno slišal igrati in takoj spoznal njegovo velikansko nadarjenost. Resno se je pogovoril z njegovim očetom in mu predlagal fantovo šolanje. Argumenti vojvode so omehčali nenavdušenega očeta, ki za glasbo ni imel nobenega smisla ne interesa. Tako je mladi Georg Friedrich po vrnitvi domov v Halle dobil glasbenega učitelja [[Friedrich Wilhelm Zachow|Friedricha Wilhelma Zachowa]], ki je bil [[organist]] v ''cerkvi Naše ljube gospe'' v Halleju. Začel ga je poučevati [[kompozicija (glasba)|kompozicijo]], instrumente s tipkami, pa tudi [[oboa|oboo]] in [[violina|violino]]. Vzpodbujal je njegov neverjeten apetit po pisanju ogromnih količin vokalne glasbe in tako je še kot otrok napisal vsak teden en [[motet]]. Ko je bil star 12 let, je dobil priložnost, da svoje spretnosti in znanje pokaže na [[berlin]]skem dvoru, kjer je zapustil izjemen vtis. [[Brandenburg|Brandenburški]] knez - kasnejši kralj [[Friderik I. Pruski]] mu je ponudil službo. Različni podatki pa kažejo na možnost, da je bil Georg Friedrich v Berlinu leto ali več kasneje. Skladateljev oče je leta 1697 umrl. Vseeno je mladenič nadaljeval s šolanjem in ga končal. Takoj nato se je vpisal na takrat ustanovljeno univerzo v Halleju, kjer je študiral pravo. Še istega leta (1702) se je zaposlil kot orglinist [[stolnica|stolnici]]. === Hamburška leta === Po enem letu uvajanja je odšel kot nadarjeni samostojni glasbenik v [[Hamburg]]. Tam je pod vodstvom [[Reinhard Kaiser|Reinharda Keiserja]] cvetela edina nemška operna hiša, ki si je takšno ime zaslužila. Zasedel je mesto drugega violinista v [[orkester|orkestru]], kmalu pa je prevzel pomembnejše mesto [[čembalist]]a. Navezal je prijateljske stike s komponistom, [[dirigent]]om in [[pevec|pevcem]] [[Johann Mattheson|Johannom Matthesonom]], ki je kasneje napisal nekaj pomembnih glasbeno teoretičnih del kot na primer ''Das neu - eröffnete Orchesteren'' in ''Grundlage einer Ehrenpforte''. V tem času se je pokazala priložnost za obetavno delo v [[Lübeck]]u, kjer se je ostareli mojster [[Dietrich Buxtehude]] odpravljal v pokoj. Na pot sta se odpravila skupaj z Matthesonom, vendar nista vedela, da je služba organista povezana s poroko starejše Buxtehudejeve hčere. Ta pustolovščina se je 'srečno' končala, naslednja pa bi lahko imela drugačne posledice. Ob premieri Matthesonove opere ''Cleopatra'' v Hamburgu, je Händel iz neznanega razloga zavrnil mesto dirigenta in se vrnil na običajno mesto čembalista. Mattheson je v lastnem delu pel vlogo ''Antoniusa''. Spor med glasbenikoma se je razširil tudi zunaj gledališča. Sčasoma se je polegel in v naslednjem obdobju sta sodelovala in ostala prijatelja. Iz Matthesonovih kasnejših zapiskov pa lahko marsikaj izvemo o Händlu. Za veliki petek 1704 je Händel uglasbil [[Pasijon po Janezu]] na besedilo opernega [[libretist]]a ''Christiana Postela''. Mattheson je delo ostro kritiziral in zapiski o tem so se ohranili do danes. Prva Händlova opera ''[[Almira]]'' je bila uprizorjena 8. januarja 1705 in je doživela velik uspeh. Čez nekaj tednov je skladatelj želel očarati občinstvo z naslednjo opero Nero, ki pa ni bila dobro sprejeta. Händel je pač delal po takrat običajnih metodah, ki so bile v navadi v Hamburgu. Besedila so bila mešanica nemščine in italijanščine, glasba pa je bila narejena po [[eklekticizem|eklektični]] metodi. Veliko [[tema (glasba)|tem]] iz teh oper odseva skladateljeva kasnejša velika dela. Händel je v Hamburgu skomponiral še dve ne preveč uspešni deli: ''Dafne'' in ''Florinda''. Počasi pa se je odpravil po Evropi in najprej našel mecena v Gianu Gastonu de' Medici. V [[Italija|Italijo]] se je preselil spomladi 1706. === Italijansko obdobje === V Italiji je ostal tri leta. Zadrževal se je v [[Firence|Firencah]], [[Rim]]u, [[Neapelj|Neaplju]] in [[Benetke|Benetkah]]. Prav veliko znanega pa o tem delu skladateljevega življenja ni. Znane so posamezne anekdote, ki jih razberemo iz biografij znanih italijanskih [[baročna glasba|baročnih]] glasbenikov in pomembnih osebnosti. Tako izvemo, da se je srečeval s [[Arcangelo Corelli|Corelli]]jem in [[Antonio Lotti|Lottijem]] in obema Scarlattijema ([[Alessandro Scarlatti]] in [[Domenico Scarlatti]]). Postal je znan pod vzdevkom '''Sas'''. Domenico Scarlatti ga je nekoč poslušal, ne da bi vedel kdo igra. Händel je v neki cerkvi [[improvizacija|improviziral]] na [[orgle]]. Scarlatti je izjavil, da to »zanesljivo izvaja Sas, ali pa sam hudič«. Ob drugi priložnosti je v glasbeni druščini Corelli na violino izvajal Händlovo [[uvertura|uverturo]] k ''Triumfu časa in resnice''. Händel ga je nekaj časa poslušal, nato pa mu je violino iztrgal iz rok in rekel: »''To se igra takole!''« In odigral pasažo. Nato se je Corelli opravičil: »''Ta muzika, moj ljubi Sas ima francoski priokus in jaz se na to ne razumem''«. V Italiji je Händel skoponiral dve operi: ''Rodrigo'', spomladi 1707 v Firencah in ''Agripino'' 1709 v Benetkah. Uverturo iz zadnje je čez 44 let uporabil za [[Oratorij (glasba)|oratorij]] ''Jefta''. V Rimu, kjer je tedanji [[papež Klemen XI.]] prepovedal opere, je zložil dva oratorija. ''La Resurrezione'' (1708) in [[alegorija|alegorijo]] ''Il Trionfo del Tiempo e del Disinganno'', leta 1707. To delo je čez 46 let predelal in je pravzaprav njegovo zadnje delo v celoti (''Zmagoslavje časa in resnice''). Poleg velikih del je v Italiji zložil še ''Aci, Galatea e Polifemo'' (Neapelj, 1708), [[pevski zbor|zborovska]] dela (''Dixit Dominus'') in solo [[kantata|kantate]]. S temi deli si je v Italiji pridobil in utrdil veliko slavo. Leta 1709 je sprejel ponudbo [[knez]]a [[Georg Ludwig von Hannover|Georga Ludwiga von Hannover]], da bi se zaposlil pri njem. Dogovor je vseboval tudi daljša obdobja brez zadolžitev. Prosti čas je mojster izkoristil za obisk Londona. Tja je prišel kot izrazit skladatelj italijanske opere. Debitiral je 24. februarja 1711 z opero ''Rinaldo''. Obveznosti so ga peljale nazaj v [[Hannover]], kjer je skomponiral niz [[vokal]]nih [[duet]]ov za princeso Carolino, knezovo snaho in kasnejšo britansko kraljico. [[Slika:London Handel House.jpg|thumb|right|200px|Händlova hiša v Londonu (25 Brook Street)]] === Prva leta v Londonu === V oktobru 1712 se je Händel vrnil v London. Tam je ostal do konca življenja. Prva leta je preživel pri grofu Burlingtonu v bližini Londona. Glavna skladateljeva dela tega obdobja sta bili dve italijanski operi in ''[[Utrecht]] [[te deum]]'', ki je bil napisan za kraljico Ano, za kar mu je ta namenila dosmrtno [[renta|rento]] 200 [[funt]]ov. Ker je skladatelj svojo odsotnost s Hannovrskega dvora preveč razvlekel, ga je na to knez pisno opomnil. V septembru 1714 je Hannovrski knez postal angleški kralj Jurij I. Zanj je Händel takoj zložil čudovito delo ''Wassermusik'' (Glasba na vodi). Kralj mu je zaradi tega podvojil dohodek. Postal je še princesin glasbeni učitelj in tako pridobil še 200 funtov rente. Ko je leta 1716 s kraljem odšel na obisk v Nemčijo, je za to priložnost zložil [[pasijon]] v [[nemščina|nemškem]] jeziku, kar je bilo njegovo zadnje delo na besedilo v materinščini. Po vrnitvi je pri grofu Carnavon (kasneje vojvoda Chandos) izvajal mnoge [[koncert (glasbena prireditev)|koncerte]]. ''Acis in Galatea'', ''Esther'', ''12 Chandos anthems''; dela za [[čembalo]], ki so poznana pod imenom ''Harmonični kovač''. === Razcvet opere === Tesnejše sodelovanje z vojvodo Chandosom se je končalo ob novem letu 1719. Händel se je pripravljal na nov izziv z ustanavljanjem [[Royal Academy of Music]]. Postal je njen glasbeni [[direktor]]. V tem času je tudi špekuliral pri ''South Sea Company'', kjer je investiral 10.000 funtov. Za novačenje pevskega [[ansambel|ansambla]] se je podal na kontinent in večino pevcev pridobil v [[Dresden|Dresdnu]]. Uspelo mu je angažirati celo popularnega [[kastrat]]a ''Senesina'', ki je bil pripravljen sodelovati s Händlovo [[akademija (šola)|akademijo]] v sezoni 1720 - 1721. [[Premiera]] zelo uspešne opere ''Radamisto'' je bila 27. aprila 1720. Poleg Händla so v akademiji sodelovali tudi drugi glasbeniki, kot na primer [[Giovanni Battista Bononcini]] in [[Attilo Ariosti]]. Nastala sta dva tabora, ki sta si sovražno stala nasproti, kot [[politična stranka|politične stranke]]. Najprej se je tehtnica nagibala na stran Bononcinijevih privržencev, kasneje pa je prevladal Händel s svojimi tehtnimi deli: [[Giulio Cesare]], [[Tamerlano]] in [[Rodelinda]]. V najboljšem obdobju se je akademija finančno pokrivala sama s svojim delom in je bila občasno celo donosna. Voditelji ustanove s Händlom na čelu so iskali možnosti, da bi angažirali še več pevskih zvezd. V januarju 1723 jim je uspelo pritegniti [[Francesca Cuzzoni|Francesco Cuzzoni]], v maju 1726 pa Faustino Bordoni. Takšna kadrovska politika pa je predstavljala veliko breme, saj je akademijo samo Cuzzonijeva stala 2500 funtov na sezono. Spremenil se je tudi okus publike, ki je bila vedno bolj naklonjena delom v [[angleščina|angleškem jeziku]]. Tipičen primer je bila z burnim uspehom sprejeta [[Beraška opera]] v letu 1728. === Zaton opere === Angleško [[državljanstvo]] je pridobil 13. februarja 1726. V tem času je glasbena akademija propadla. Takoj pa je z [[J.J. Heidegger]]jem začel nov projekt, ustanovila sta nov ansambel za novo opero. Mojster se je v [[Italija|Italijo]] odpravil v jeseni 1728 iskat pevce. Angažiral je [[Antonio Bernacchi|Antonia Bernacchia]]. Ob povratku je napravil še manjši ovinek in poleti 1729 obiskal svojo mater v [[Halle]]ju, ter stare znance v [[Hannover|Hannovru]] in [[Hamburg]]u. Novo operno delo je predstavil 2. decembra 1729 - [[Lotario]]. Kot posebna atrakcija pa je nastopil Senesino. V Londonu se je pojavila še ena konkurenčna operna hiša z [[Nicolo Porpora|Nicolo Porporo]] kot skladateljem in Händlu odvzela velik del občinstva. Händel pa se je že začel zanimati za drugo glasbeno obliko, to je bil [[oratorij]] na angleška besedila iz [[stara zaveza|stare zaveze]]. V sezoni 1732 - 1733 je zložil oratorij [[Debora]], kasneje še opero [[Atalija]], kjer je prvič uporabil dva zbora. Naslednje obdobje je bilo verjetno najtežje v skladateljevem življenju. Kljub izjemni delavnosti, v nizu je zložil opere [[Ariodante]], [[Alcina]], [[Orlando]], je operna akademija leta 1737 dokončno propadla. Mojster je doživel hud udarec in sodobniki poročajo, da je delno ohromel, kar kaže na [[možganska kap|možgansko kap]]. Verjetni vzrok je bila preobremenjenost. Händel je odšel na zdravljenje v [[Aachen]], kjer si je hitro opomogel in prišel nazaj v staro formo za komponiranje. === Čas oratorija === Svoje velike uspehe je Händel začel s [[Savel (Händel)|Savlom]] in [[Izrael v Egiptu (Händel)|Izraelom v Egiptu]]. Največkrat izvajano delo [[Mesija (Händel)|Mesija]] je predstavil 13. aprila [[1742]] v [[Dublin]]u. O tej premieri in naslednjih ponovitvah kroži [[anekdota]], da so prireditelji prosili moške (opomba na plakatih), naj pustijo [[sablja|sablje]] doma, da bi tako lahko več poslušalcev vstopilo v dvorano. Koncerte so namreč poslušali stoje in orožje se ni smelo dotikati drugih. Na področju oratorija je bil Händel brez konkurence. Pod vplivom vstaje [[jakobinci|jakobitov]] 1745 je zložil junaški oratorij [[Juda Makabejec]], ki je doživel velik uspeh. 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Med komponiranjem oratorija [[Jephtha (Händel)|Jephtha]] mu je pri pisanju že pomagal asistent. Händel se je v maju 1752 odločil za operacijo oči. Operacija je uspela. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne [[arija|arije]] ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja ''The Triumph''. Še en teden pred smrtjo je vodil izvedbo oratorija Mesija. Umrl je 14. aprila 1759. Pokopan je v [[Westminstrska katedrala|Westminstrski katedrali]]. == Glasbena dela == Händlova dela so klasificirana v več številčnih razvrstitvah: * '''HWV''': ''Verzeichnis der Werke Georg Friedrich Händels'', klasifikacija [[Bernd Baselt|Bernda Baselta]] * '''HG''': ''G. F. Händels Werke: Ausgabe der Deutschen Händelgesellschaft'' (uredil ''F. W. Chrysander'') * '''HHA''': '''''H'''allische '''H'''ändel-'''A'''usgabe'' * '''CB''': Händlov tematsko-kronološki katalog (uredil ''A. Craig Bell'') === Händlov orkester === Za interprete Händlovih oper in oratorijev so zapiski o velikosti posameznih skupin v orkestrih pod Händlovo taktirko in pa o tem, kako so se njegova dela sploh igrala, velikega pomena. Iz Italije, kjer Händel v hiši Ruspoli ni imel nobenega vpliva na sestavo orkestra, vemo zasedbo za ''[[La Resurrezione]]'': 2 trobenti, 4 oboe, 23 violin (pod vodstvom koncertnega mojstra Corellija), 4 viole, 6 čelov in 6 kontrabasov. Ostale navedbe so uganka, govora je o še o eni majhni bas violini (lahko da gre za Violo da gamba, kot jo zahtevala partitura) in eno pozavno. Flavte niso omenjene, vendar jih, kot je bil običaj, igrajo oboisti. Sestava Londonskega opernega orkestra je bila pa v celoti v Händlovih rokah. Protokol vojvode Portlanda iz leta 1720 našteva naslednjih 34 glasbenikov: 1 trobenta, 4 oboe, 3 fagoti, 17 violin, 2 violi, 4 čeli, 2 kontrabasa, 1 teorba. 1727 omenja skladatelj na berlinskem dvoru [[Johann Joachim Quantz]], ki se je tedaj zadrževal v Londonu, da so v orkestru »predvsem Nemci, poleg nekaj Italijanov in nekaj Angležev... Castrucci, italijanski violinist, je vodja«. Leta 1728 Francoz Fourgeroux v svojem poročilu o potovanju v Anglijo navaja za izvedbo opere v King’s Theatre King naslednjo zasedbo: 24 violin in viol (na prvem pultu brata [[Pietro Castrucci|Castrucci]]), 3 violončeli, 2 kontrabasa, 1 lutnja, 2 čembala. Kar se pihal tiče, je samo omenil, da so občasno nastopile tudi flavte in trobente. Oboe in fagote je popolnoma pozabil. Igranje akordov med recitativov se mu je zdelo smešno, gotovo mu od doma to ni bilo znano. Poročal je tudi, da so pri tem igrali samo en čelo, oba čembala in lutnja. Pred premiero ''Orlanda'' poroča leta 1733 Sir John Clark Penicuick, da ga je število instrumentalnih virtuozov presenetilo, našteje dve oboi, 4 fagote, več kot 24 violin, 4 violončele, 2 veliki violi da gamba (kontrabasa), 2 čembala in teorbo. Pritožuje se nad orkestrom, ki je bil sem in tja tako glasen, da je preglasil vokaliste. V času 1733–1745<ref>Burney, Charles: ''A general history of music: … Vol. 4'', London 1789, S. 373, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref><ref>Charles Burney: ''A general history of music: … Vol. 4.'' London 1789, S. 669, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref> je bilo [[Francisco Caporale]] solo čelist v Händlovem orkestru. Igral je violončelo s petimi strunami in v tem obdobju mnogi od Händlovih solov za violončelo prilagojeni temu instrumentu. Zadnji dostopni notni material je za izvedbe ''Mesije'' za čas okoli leta 1750: 4 oboe, 4 fagoti, 2 roga, 2 trobenti, pavke, 14 violin (8 „prvih“ in 6 „drugih“), 6 viol, 3 čeli in 2 kontrabasa. == Opus (izbor) == === Opere === {| class="wikitable" ![[Händel-Werke-Verzeichnis|HWV]] !Ime !Praizvedba !Kraj !Libreto !Pripomba |- | 1 |''[[Almira (Händel)|Der in Kronen erlangte Glückswechsel, oder: Almira, Königin von Kastilien]]'' | align="right" | 8. Januar 1705 |[[Oper am Gänsemarkt]], Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]], po G. Pancieri | |- | 2 |''[[Nero (Oper)|Die durch Blut und Mord erlangte Liebe, oder: Nero]]'' | align="right" | 25. Februar 1705 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]] | Glasba izgubljena |- | 3 |''[[Der beglückte Florindo]]'' | align="right" | Januar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 4 |''[[Die verwandelte Daphne]]'' | align="right" | Februar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 5 |''[[Rodrigo (Oper)|Vincer se stesso è la maggior vittoria (“Rodrigo”)]]'' | align="right" | Herbst 1707 | Firence | po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''Il duello d'amore e di vendetta'' | |- | 6 |''[[Agrippina (Händel)|Agrippina]]'' | align="right" | 26.&nbsp;December&nbsp;1709 |[[Teatro Malibran|Teatro San Giovanni Grisostomo]], Benetke |[[Vincenzo Grimani|V. Grimani]] | |- | 7a/b |''[[Rinaldo]]'' | align="right" | 24. Februar 1711 |[[Her Majesty’s Theatre|Queen’s Theatre, Haymarket]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Aaron Hill|A. Hill]], po [[Torquato Tasso|T. Tasso]]: ''La Gerusalemme Liberata'' | |- | 8a/b/c |''[[Il Pastor fido (Händel)|Il Pastor fido]]'' | align="right" | 22. November 1712 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 9 |''[[Teseo]]'' | align="right" | 10. Januar 1713 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Philippe Quinault|P. Quinault]]: ''Thésée'' | |- | 10 |''[[Lucio Cornelio Silla]]'' | align="right" | 2. Junij 1713? |[[Burlington House]] oder Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]] | |- | 11 |''[[Amadigi|Amadigi di Gaula]]'' | align="right" | 25. Maj 1715 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antoine Houdar de la Motte|A. H. de la Motte]]: ''Amadis de Grèce'' | |- | 12a/b |''[[Radamisto]]'' | align="right" | 27. April 1720 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Domenico Lalli|D. Lalli]]:<br />''L'amor tirannico, o Zenobia'' | |- | 13 |''[[Il Muzio Scevola]]'' | align="right" | 15. April 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | samo&nbsp;3.dejanje je delo Händla<br />(1. Akt: F.Amadei;<br />2. Akt: [[Giovanni Battista Bononcini|G. Bononcini]]) |- | 14 |''[[Floridante|Il Floridante]]'' | align="right" | 9. December 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''La costanza in trionfo'' | |- | 15 |''[[Ottone (Oper)|Ottone, Re di Germania]]'' | align="right" | 12. Januar 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Stefano Pallavicini|S. B. Pallavicino]]: ''Teofane'' | |- | 16 |''[[Flavio, Re de’ Longobardi]]'' | align="right" | 14. Maj 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po M. Noris:<br />''Flavio Cuniberto'' | |- | 17 |''[[Giulio Cesare|Giulio Cesare in Egitto]]'' | align="right" | 20. Februar 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Giacomo Francesco Bussani|G. F. Bussani]] | |- | 18 |''[[Tamerlano]]'' | align="right" | 31. Oktober 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po A. Piovene: ''Tamerlano & Il Bajazete'',<br />po N. Pradon: ''Tamerlan'' | |- | 19 |''[[Rodelinda (Händel)|Rodelinda, Regina de’ Langobardi]]'' | align="right" | 13. Februar 1725 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]],<br />po [[Pierre Corneille|P. Corneille]]: ''Pertharite'' | |- | 20 |''[[Publio Cornelio Scipione]]'' | align="right" | 12. Marec 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 21 |''[[Alessandro (Oper)|Alessandro]]'' | align="right" | 5. Maj 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po O. Mauro:<br />''La superbia d'Alessandro'' | |- | 22 |''[[Admeto|Admeto, Re di Tessaglia]]'' | align="right" | 31. Januar 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London | O. Mauro, po [[Aurelio Aureli|A. Aureli]]: ''L'Antigona delusa da Alceste'' | |- | 23 |''[[Riccardo Primo|Riccardo I., Re d’Inghilterra]]'' | align="right" | 11. November 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po F. Briani:<br />''Isacio tiranno'' | |- | 24 |''[[Siroe (Händel)|Siroe, Re di Persia]]'' | align="right" | 17. Februar 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Pietro Metastasio]] | |- | 25 |''[[Tolomeo|Tolomeo, Re di Egitto]]'' | align="right" | 30. April 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]]: ''Tolomeo e Alessandro'' | |- | 26 |''[[Lotario]]'' | align="right" | 2. December 1729 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Adelaide'' | |- | 27 |''[[Partenope (Händel)|Partenope]]'' | align="right" | 24. Februar 1730 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 28 |''[[Poro|Poro, Re dell’Indie]]'' | align="right" | 2. Februar 1731 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]]:<br />''[[Alessandro nell’Indie]]'' | |- | 29 |''[[Ezio (Händel)|Ezio]]'' | align="right" | 15. Januar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]] | |- | 30 |''[[Sosarme|Sosarme, Re di Media]]'' | align="right" | 15. Februar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]:<br />''Dionisio, Rè di Portogallo'' | |- | 31 |''[[Orlando (Händel)|Orlando]]'' | align="right" | 27. Januar 1733 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]], po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 32 |''[[Arianna in Creta]]'' | align="right" | 26. Januar 1734 | King’s Theatre, Haymarket, London | Libretto: po [[Pietro Pariati|P. Pariati]]: ''Arianna e Teseo'' |- | A11 |''[[Oreste (Händel)|Oreste]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 18. December 1734 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 33 |''[[Ariodante]]'' | align="right" | 8. Januar 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Ginevra, Principessa di Scozia'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 34 |''[[Alcina]]'' | align="right" | 16. April 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po A. Fanzaglia: ''L'isola di Alcina'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]:<br />''Orlando furioso'' | |- | 35 |''[[Atalanta (Händel)|Atalanta]]'' | align="right" | 12. Maj 1736 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po B. Valeriano: ''La caccia in Etolia'' | |- | 36 |''[[Arminio]]'' | align="right" | 12. Januar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 37 |''[[Giustino]]'' | align="right" | 16. Februar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po N. Beregani und [[Pietro Pariati|P. Pariati]] | |- | 38 |''[[Berenice (Oper)|Berenice, Regina d’Egitto]]'' | align="right" | 18. Maj 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 39 |''[[Faramondo]]'' | align="right" | 3. Januar 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Apostolo Zeno|A. Zeno]] | |- | 40 |''[[Serse]]'' (deutscher Titel: Xerxes) | align="right" | 15. April 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Nicolò Minato|N. Minato]] und [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | A 14 |''[[Giove in Argo]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 1. Maj 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Maria Lucchini|A. M. Lucchini]] | |- | 41 |''[[Imeneo]]'' | align="right" | 22. November 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 42 |''[[Deidamia (Oper)|Deidamia]]'' | align="right" | 10. Januar 1741 | Theatre Royal, Lincoln’s Inn Fields, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]] | |} === Oratoriji === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 46a/b |''[[Il trionfo del Tempo e del Disinganno|Il trionfo del Tempo e del Disinganno /<br />Il trionfo del Tempo e della Verità]]'' | align="right" | Junij 1707/<br />23. Marec 1737 | Collegio Clementino, Rom /<br />[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 47 |''[[La Resurrezione]]'' | align="right" | 8. April 1708 | Palazzo Bonelli, Rom |- | 48 |'' [[Brockes-Passion (Händel)|Der für die Sünde der Welt gemarterte und&nbsp;<br />sterbende Jesus (Brockes-Passion)]]'' | align="right" | 3. April 1719 |[[Hamburger Dom (Alter Mariendom)|Domkirche]], Hamburg |- | 50a/b |''[[Esther (Händel)|Esther (Haman and Mordecai)]]'' | align="right" | verjetno 23. August 1720 | Residenz Cannons bei London |- | 51 |''[[Deborah (Händel)|Deborah]]'' | align="right" | 21. Februar 1733 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 52 |''[[Athalia (Oratorium)|Athalia]]'' | align="right" | 10. Julij 1733 |[[Sheldonian Theatre]], Oxford |- | 53 |''[[Saul (Händel)|Saul]]'' | align="right" | 16. Januar 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 54 |''[[Israel in Egypt|Israel in Egypt (Exodus)]]'' | align="right" | 4. April 1739 | |King’s Theatre, Haymarket, London |- | 55 |''[[L’Allegro, il Penseroso ed il Moderato]]'' | align="right" | 27. Februar 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |- | 56 |''[[Messiah|The Messiah]]'' | align="right" | 13. April 1742 | New Music Hall, [[Dublin]] |- | 57 |''[[Samson (Händel)|Samson]]'' | align="right" | 18. Februar 1743 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 58 |''[[Semele (Händel)|Semele]]'' | align="right" | 10. Februar 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 59 |''[[Joseph and his Brethren]]'' | align="right" | 2. Marec 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 60 |''[[Hercules (Händel)|Hercules]]'' | align="right" | 5. Januar 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 61 |''[[Belshazzar]]'' | align="right" | 27. Marec 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 62 |''[[An Occasional Oratorio]]'' | align="right" | 14. Februar 1746 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 63 |''[[Judas Maccabaeus]]'' | align="right" | 1. April 1747 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 64 |''[[Joshua (Händel)|Joshua]]'' | align="right" | 9. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 65 |''[[Alexander Balus]]'' | align="right" | 23. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 66 |''[[Susanna (Händel)|Susanna]]'' | align="right" | 10. Februar 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 67 |''[[Solomon (Händel)|Solomon]]'' | align="right" | 17. Marec 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 68 |''[[Theodora (Händel)|Theodora]]'' | align="right" | 16. Marec 1750 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 69 |''[[The Choice of Hercules]]'' | align="right" | 1. Marec 1751 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 70 |''[[Jephtha (Händel)|Jephtha]]'' | align="right" | 26. Februar 1752 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 71 |''[[The Triumph of Time and Truth]]'' | align="right" | 11. Marec 1757 | Theatre Royal, Covent Garden, London |}{{Poslušaj | filename = Handel - messiah - 04 and the glory of the lord.ogg | title = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | alt = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | description = | filename2 = Handel - messiah - 12 for unto us a child is born.ogg | title2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | alt2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | description2 = | filename3 = Handel - messiah - 38 how beautiful are the feet.ogg | title3 = Mesija: Kako lepa so stopala | alt3 = Mesija: Kako lepa so stopala | description3 = | filename4 = Handel - messiah - 44 hallelujah.ogg | title4 = Mesija, Aleluja | alt4 = Mesija, Aleluja | description4 = }} === Serenade, Ode in Maske (izbor) === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 49a/b | ''[[Acis and Galatea]]'' | align="right" | Poleti 1718 | Residenca Cannons pri Londonu |- | 72 | ''[[Aci, Galatea e Polifemo]]'' | align="right" | 19. Juli 1708 | [[Neapelj]] |- | 73 | ''[[Il Parnasso in Festa]]'' | align="right" | 13. Marec 1734 | [[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 74 | ''[[Ode for the Birthday of Queen Anne]]'' | align="right" | 6. Februar 1713 | Königshof in London |- | 75 | ''[[Das Alexander-Fest|Alexander’s Feast or The Power of Musick]]''&nbsp; | align="right" | 19. Februar 1736 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 76 | ''[[Ode for St. Cecilia’s Day]]'' | align="right" | 22. November 1739 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |} === „Te Deum" - uglasbitve === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 278 | ''[[Utrechter Te Deum]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | [[St Paul’s Cathedral]] in London |- | 279 | ''[[Utrechter Te Deum und Jubilate|Utrechter Jubilate]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | St Paul’s Cathedral in London |- | 280 | ''[[Caroline Te Deum]]'' | align="right" | verjetno 26. September 1714 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 281 | ''[[Chandos Te Deum]]'' | align="right" | 1717/1718 | St. Lawrence’s Church, [[Cannons]] |- | 282 | ''[[Te Deum A-Dur (Händel)|Te Deum in A-Dur]]'' | align="right" | verjetno 16. Januar 1726 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 283 | ''[[Dettinger Te Deum]]'' | align="right" | 27. November 1743 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |} === Instrumentalna glasba === * Šest orgelskih koncertov št. 1–6 op. 4 (HWV 289–294) * Šest orgelskih koncertov št. 7–12 op. 7 (HWV 306–311) * Štirje orgelski koncerti št. 13–16 (HWV 295, 296a, 304, 305a) * Šest Concerti grossi op. 3 (HWV 312–317) * Dvanajst Concerti grossi op. 6 (HWV 319–330) * Trije Concerti a due cori (HWV 332–334) * [[Wassermusik (Händel)|Water Music]] (''vodna glasba'', HWV 348–350) * [[Feuerwerksmusik|Music for the Royal Fireworks]] (''glasba za kraljevski ognjemet'', HWV 351) * Šest posamezno ohranjenih instrumentalnih del (HWV 318 ''Alexanderfest-Konzert'', HWV 336, 337, 338, 404 und 424) == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo| first=Christopher |last=Hogwood |title=G. F. Handel |publisher=Insel Verlag |isbn=3-458-34355-5}} * {{navedi knjigo| first=Paul Henry |last=Lang |title=G. F. Handel |publisher=Dover Publications |isbn=0-486-29227-4}} * {{navedi knjigo| first=Hans-Joachim |last=Marx |title=Handels Oratorien, Oden und Serenaten |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=3-525-27815-2}} == Glej tudi == * [[seznam nemških skladateljev]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [http://www.haendelhaus.de Händel-Haus], skladatelju posvečen muzej v Halleju {{ikona de}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Händel, Georg Friedrich}} [[Kategorija:Nemški skladatelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Nemški Angleži]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] 8lg8uo5rdmxrm3x4zaweyxs9hrjuo3l 5724082 5724072 2022-07-26T13:18:10Z Ljuba brank 92351 /* Razcvet opere */ np wikitext text/x-wiki [[Slika:George Frideric Handel Signature.svg|right|235px|alt=Podpis s črnilom s tekočo roko]]{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Georg Friedrich Händel | Background = non_performing_personnel | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = [[baročna glasba]] | Occupation = | Years_active = 1702–1757 | Notable_instruments = }}'''Georg Friedrich Händel''' (po krstni knjigi ''Georg Friederich Händel'', anglicirano ''George Frideric Handel''), [[Nemci|nemško]]-[[Angleži|angleški]] [[skladatelj]], * [[23. februar]] [[1685]], [[Halle]] (Saale), [[Nemčija]], † [[14. april]] [[1759]], [[London]], [[Anglija]]. Njegov opus obsega 42 [[Opera|oper]] in 25 [[oratorij]]ev – med njimi ''[[Mesija (Händel)|Mesijo]]'' s svetovno znano »Alelujo« –, cerkveno glasbo za angleški dvor, [[Kantata|kantate]] in številna orkestralna, komorna in klavirska dela. Händel, čigar umetniško delo zajema vse zvrsti njegovega časa, je bil hkrati tudi aktiven gledališki impresario. Velja za enega najbolj plodovitih in vplivnih glasbenikov v zgodovini. == Življenjepis == === Mladost === [[Slika:Händelhaus - ILN 1859-07-18.jpg|thumb|right|Najstarejša znana slike Händlove rojstne hiše, bakrorez iz ''The Illustrated London News'' 18. julija 1859]] [[Slika:George Frideric Handel baptismal register.jpg|thumb|left|Vpis Händla v krstno knjigo na dan 24.&nbsp;februarja 1685 - arhiv cerkve Marije pomočnice Halle)]] Skladateljev oče Georg (1622 - 1697) je bil [[brivec]] in [[ranocelnik]]. Bil je dvorni kirurg vojvode [[Saška|Saškega]] - [[Weiβenfels]]. Ko je očetu Georgu umrla prva žena (1682), se je po kratkem času oženil z 32-letno Dorotheo Taust (1651 - 1730), ki je bila hči [[župnik]]a. Prvi otrok tega zakona je kmalu umrl (1684). Po Georgu Friedrichu pa sta se rodili še dve deklici: Johanna Christina (1690 - 1709) in Dorothea Sophia (1697 - 1718). Skladatelj je z njima in njunimi otroki vzdrževal stike. [[Slika:Fotothek df roe-neg 0001686 001 Händeldenkmal auf dem Marktplatz.jpg|thumb|right|Spomenik Händlu na trgu v Halle, 1949]] Edini pravi vir za skladateljevo mladost je življenjepis, ki temelji na pripovedi Händlovega dolgoletnega asistenta [[John Christopher Smith|Johna Christopherja Smitha]], napisal pa ga je [[John Mainwarings]] (1760). Še predno je bil Händel star osem let, ga je oče vzel s seboj na obisk svojega sina iz prvega zakona, ki je služboval na dvoru Weiβenfelsov, kot [[komornik]]. Skladatelj je za to pot dolgo moledoval. Na dvoru se je hitro spoznal in spoprijateljil z glasbeniki, ki so mu dovolili igrati na [[orgle]]. Vojvoda ga je nekega dne slučajno slišal igrati in takoj spoznal njegovo velikansko nadarjenost. Resno se je pogovoril z njegovim očetom in mu predlagal fantovo šolanje. Argumenti vojvode so omehčali nenavdušenega očeta, ki za glasbo ni imel nobenega smisla ne interesa. Tako je mladi Georg Friedrich po vrnitvi domov v Halle dobil glasbenega učitelja [[Friedrich Wilhelm Zachow|Friedricha Wilhelma Zachowa]], ki je bil [[organist]] v ''cerkvi Naše ljube gospe'' v Halleju. Začel ga je poučevati [[kompozicija (glasba)|kompozicijo]], instrumente s tipkami, pa tudi [[oboa|oboo]] in [[violina|violino]]. Vzpodbujal je njegov neverjeten apetit po pisanju ogromnih količin vokalne glasbe in tako je še kot otrok napisal vsak teden en [[motet]]. Ko je bil star 12 let, je dobil priložnost, da svoje spretnosti in znanje pokaže na [[berlin]]skem dvoru, kjer je zapustil izjemen vtis. [[Brandenburg|Brandenburški]] knez - kasnejši kralj [[Friderik I. Pruski]] mu je ponudil službo. Različni podatki pa kažejo na možnost, da je bil Georg Friedrich v Berlinu leto ali več kasneje. Skladateljev oče je leta 1697 umrl. Vseeno je mladenič nadaljeval s šolanjem in ga končal. Takoj nato se je vpisal na takrat ustanovljeno univerzo v Halleju, kjer je študiral pravo. Še istega leta (1702) se je zaposlil kot orglinist [[stolnica|stolnici]]. === Hamburška leta === Po enem letu uvajanja je odšel kot nadarjeni samostojni glasbenik v [[Hamburg]]. Tam je pod vodstvom [[Reinhard Kaiser|Reinharda Keiserja]] cvetela edina nemška operna hiša, ki si je takšno ime zaslužila. Zasedel je mesto drugega violinista v [[orkester|orkestru]], kmalu pa je prevzel pomembnejše mesto [[čembalist]]a. Navezal je prijateljske stike s komponistom, [[dirigent]]om in [[pevec|pevcem]] [[Johann Mattheson|Johannom Matthesonom]], ki je kasneje napisal nekaj pomembnih glasbeno teoretičnih del kot na primer ''Das neu - eröffnete Orchesteren'' in ''Grundlage einer Ehrenpforte''. V tem času se je pokazala priložnost za obetavno delo v [[Lübeck]]u, kjer se je ostareli mojster [[Dietrich Buxtehude]] odpravljal v pokoj. Na pot sta se odpravila skupaj z Matthesonom, vendar nista vedela, da je služba organista povezana s poroko starejše Buxtehudejeve hčere. Ta pustolovščina se je 'srečno' končala, naslednja pa bi lahko imela drugačne posledice. Ob premieri Matthesonove opere ''Cleopatra'' v Hamburgu, je Händel iz neznanega razloga zavrnil mesto dirigenta in se vrnil na običajno mesto čembalista. Mattheson je v lastnem delu pel vlogo ''Antoniusa''. Spor med glasbenikoma se je razširil tudi zunaj gledališča. Sčasoma se je polegel in v naslednjem obdobju sta sodelovala in ostala prijatelja. Iz Matthesonovih kasnejših zapiskov pa lahko marsikaj izvemo o Händlu. Za veliki petek 1704 je Händel uglasbil [[Pasijon po Janezu]] na besedilo opernega [[libretist]]a ''Christiana Postela''. Mattheson je delo ostro kritiziral in zapiski o tem so se ohranili do danes. Prva Händlova opera ''[[Almira]]'' je bila uprizorjena 8. januarja 1705 in je doživela velik uspeh. Čez nekaj tednov je skladatelj želel očarati občinstvo z naslednjo opero Nero, ki pa ni bila dobro sprejeta. Händel je pač delal po takrat običajnih metodah, ki so bile v navadi v Hamburgu. Besedila so bila mešanica nemščine in italijanščine, glasba pa je bila narejena po [[eklekticizem|eklektični]] metodi. Veliko [[tema (glasba)|tem]] iz teh oper odseva skladateljeva kasnejša velika dela. Händel je v Hamburgu skomponiral še dve ne preveč uspešni deli: ''Dafne'' in ''Florinda''. Počasi pa se je odpravil po Evropi in najprej našel mecena v Gianu Gastonu de' Medici. V [[Italija|Italijo]] se je preselil spomladi 1706. === Italijansko obdobje === V Italiji je ostal tri leta. Zadrževal se je v [[Firence|Firencah]], [[Rim]]u, [[Neapelj|Neaplju]] in [[Benetke|Benetkah]]. Prav veliko znanega pa o tem delu skladateljevega življenja ni. Znane so posamezne anekdote, ki jih razberemo iz biografij znanih italijanskih [[baročna glasba|baročnih]] glasbenikov in pomembnih osebnosti. Tako izvemo, da se je srečeval s [[Arcangelo Corelli|Corelli]]jem in [[Antonio Lotti|Lottijem]] in obema Scarlattijema ([[Alessandro Scarlatti]] in [[Domenico Scarlatti]]). Postal je znan pod vzdevkom '''Sas'''. Domenico Scarlatti ga je nekoč poslušal, ne da bi vedel kdo igra. Händel je v neki cerkvi [[improvizacija|improviziral]] na [[orgle]]. Scarlatti je izjavil, da to »zanesljivo izvaja Sas, ali pa sam hudič«. Ob drugi priložnosti je v glasbeni druščini Corelli na violino izvajal Händlovo [[uvertura|uverturo]] k ''Triumfu časa in resnice''. Händel ga je nekaj časa poslušal, nato pa mu je violino iztrgal iz rok in rekel: »''To se igra takole!''« In odigral pasažo. Nato se je Corelli opravičil: »''Ta muzika, moj ljubi Sas ima francoski priokus in jaz se na to ne razumem''«. V Italiji je Händel skoponiral dve operi: ''Rodrigo'', spomladi 1707 v Firencah in ''Agripino'' 1709 v Benetkah. Uverturo iz zadnje je čez 44 let uporabil za [[Oratorij (glasba)|oratorij]] ''Jefta''. V Rimu, kjer je tedanji [[papež Klemen XI.]] prepovedal opere, je zložil dva oratorija. ''La Resurrezione'' (1708) in [[alegorija|alegorijo]] ''Il Trionfo del Tiempo e del Disinganno'', leta 1707. To delo je čez 46 let predelal in je pravzaprav njegovo zadnje delo v celoti (''Zmagoslavje časa in resnice''). Poleg velikih del je v Italiji zložil še ''Aci, Galatea e Polifemo'' (Neapelj, 1708), [[pevski zbor|zborovska]] dela (''Dixit Dominus'') in solo [[kantata|kantate]]. S temi deli si je v Italiji pridobil in utrdil veliko slavo. Leta 1709 je sprejel ponudbo [[knez]]a [[Georg Ludwig von Hannover|Georga Ludwiga von Hannover]], da bi se zaposlil pri njem. Dogovor je vseboval tudi daljša obdobja brez zadolžitev. Prosti čas je mojster izkoristil za obisk Londona. Tja je prišel kot izrazit skladatelj italijanske opere. Debitiral je 24. februarja 1711 z opero ''Rinaldo''. Obveznosti so ga peljale nazaj v [[Hannover]], kjer je skomponiral niz [[vokal]]nih [[duet]]ov za princeso Carolino, knezovo snaho in kasnejšo britansko kraljico. [[Slika:London Handel House.jpg|thumb|right|200px|Händlova hiša v Londonu (25 Brook Street)]] === Prva leta v Londonu === V oktobru 1712 se je Händel vrnil v London. Tam je ostal do konca življenja. Prva leta je preživel pri grofu Burlingtonu v bližini Londona. Glavna skladateljeva dela tega obdobja sta bili dve italijanski operi in ''[[Utrecht]] [[te deum]]'', ki je bil napisan za kraljico Ano, za kar mu je ta namenila dosmrtno [[renta|rento]] 200 [[funt]]ov. Ker je skladatelj svojo odsotnost s Hannovrskega dvora preveč razvlekel, ga je na to knez pisno opomnil. V septembru 1714 je Hannovrski knez postal angleški kralj Jurij I. Zanj je Händel takoj zložil čudovito delo ''Wassermusik'' (Glasba na vodi). Kralj mu je zaradi tega podvojil dohodek. Postal je še princesin glasbeni učitelj in tako pridobil še 200 funtov rente. Ko je leta 1716 s kraljem odšel na obisk v Nemčijo, je za to priložnost zložil [[pasijon]] v [[nemščina|nemškem]] jeziku, kar je bilo njegovo zadnje delo na besedilo v materinščini. Po vrnitvi je pri grofu Carnavon (kasneje vojvoda Chandos) izvajal mnoge [[koncert (glasbena prireditev)|koncerte]]. ''Acis in Galatea'', ''Esther'', ''12 Chandos anthems''; dela za [[čembalo]], ki so poznana pod imenom ''Harmonični kovač''. === Razcvet opere === Tesnejše sodelovanje z vojvodo Chandosom se je končalo ob novem letu 1719. Händel se je pripravljal na nov izziv z ustanavljanjem Royal Academy of Music. Postal je njen glasbeni [[direktor]]. V tem času je tudi špekuliral pri ''South Sea Company'', kjer je investiral 10.000 funtov. Za novačenje pevskega ansambla se je podal na kontinent in večino pevcev pridobil v [[Dresden|Dresdnu]]. Uspelo mu je angažirati celo popularnega [[kastrat]]a ''Senesina'', ki je bil pripravljen sodelovati s Händlovo ''Akademijo'' v sezoni 1720 - 1721. [[Premiera]] zelo uspešne opere ''Radamisto'' je bila 27. aprila 1720. Poleg Händla so v Akademiji sodelovali tudi drugi glasbeniki, kot na primer [[Giovanni Battista Bononcini]] in [[Attilo Ariosti]]. Nastala sta dva tabora, ki sta si sovražno stala nasproti, kot [[politična stranka|politični stranki]]. Najprej se je tehtnica nagibala na stran Bononcinijevih privržencev, kasneje pa je prevladal Händel s svojimi tehtnimi deli: ''Julij Cezar'', ''Tamerlano'' in ''Rodelinda''. V najboljšem obdobju se je akademija finančno pokrivala sama s svojim delom in je bila občasno celo donosna. Voditelji ustanove s Händlom na čelu so iskali možnosti, da bi angažirali še več pevskih zvezd. V januarju 1723 jim je uspelo pritegniti [[Francesca Cuzzoni|Francesco Cuzzoni]], v maju 1726 pa Faustino Bordoni. Takšna kadrovska politika pa je predstavljala veliko breme, saj je Akademijo samo Cuzzonijeva stala 2500 funtov na sezono. Spremenil se je tudi okus publike, ki je bila vedno bolj naklonjena delom v [[angleščina|angleškem jeziku]]. Tipičen primer je bila z burnim uspehom sprejeta ''Beraška opera'' v letu 1728. === Zaton opere === Angleško [[državljanstvo]] je pridobil 13. februarja 1726. V tem času je glasbena akademija propadla. Takoj pa je z [[J.J. Heidegger]]jem začel nov projekt, ustanovila sta nov ansambel za novo opero. Mojster se je v [[Italija|Italijo]] odpravil v jeseni 1728 iskat pevce. Angažiral je [[Antonio Bernacchi|Antonia Bernacchia]]. Ob povratku je napravil še manjši ovinek in poleti 1729 obiskal svojo mater v [[Halle]]ju, ter stare znance v [[Hannover|Hannovru]] in [[Hamburg]]u. Novo operno delo je predstavil 2. decembra 1729 - [[Lotario]]. Kot posebna atrakcija pa je nastopil Senesino. V Londonu se je pojavila še ena konkurenčna operna hiša z [[Nicolo Porpora|Nicolo Porporo]] kot skladateljem in Händlu odvzela velik del občinstva. Händel pa se je že začel zanimati za drugo glasbeno obliko, to je bil [[oratorij]] na angleška besedila iz [[stara zaveza|stare zaveze]]. V sezoni 1732 - 1733 je zložil oratorij [[Debora]], kasneje še opero [[Atalija]], kjer je prvič uporabil dva zbora. Naslednje obdobje je bilo verjetno najtežje v skladateljevem življenju. Kljub izjemni delavnosti, v nizu je zložil opere [[Ariodante]], [[Alcina]], [[Orlando]], je operna akademija leta 1737 dokončno propadla. Mojster je doživel hud udarec in sodobniki poročajo, da je delno ohromel, kar kaže na [[možganska kap|možgansko kap]]. Verjetni vzrok je bila preobremenjenost. Händel je odšel na zdravljenje v [[Aachen]], kjer si je hitro opomogel in prišel nazaj v staro formo za komponiranje. === Čas oratorija === Svoje velike uspehe je Händel začel s [[Savel (Händel)|Savlom]] in [[Izrael v Egiptu (Händel)|Izraelom v Egiptu]]. Največkrat izvajano delo [[Mesija (Händel)|Mesija]] je predstavil 13. aprila [[1742]] v [[Dublin]]u. O tej premieri in naslednjih ponovitvah kroži [[anekdota]], da so prireditelji prosili moške (opomba na plakatih), naj pustijo [[sablja|sablje]] doma, da bi tako lahko več poslušalcev vstopilo v dvorano. Koncerte so namreč poslušali stoje in orožje se ni smelo dotikati drugih. Na področju oratorija je bil Händel brez konkurence. Pod vplivom vstaje [[jakobinci|jakobitov]] 1745 je zložil junaški oratorij [[Juda Makabejec]], ki je doživel velik uspeh. 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Med komponiranjem oratorija [[Jephtha (Händel)|Jephtha]] mu je pri pisanju že pomagal asistent. Händel se je v maju 1752 odločil za operacijo oči. Operacija je uspela. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne [[arija|arije]] ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja ''The Triumph''. Še en teden pred smrtjo je vodil izvedbo oratorija Mesija. Umrl je 14. aprila 1759. Pokopan je v [[Westminstrska katedrala|Westminstrski katedrali]]. == Glasbena dela == Händlova dela so klasificirana v več številčnih razvrstitvah: * '''HWV''': ''Verzeichnis der Werke Georg Friedrich Händels'', klasifikacija [[Bernd Baselt|Bernda Baselta]] * '''HG''': ''G. F. Händels Werke: Ausgabe der Deutschen Händelgesellschaft'' (uredil ''F. W. Chrysander'') * '''HHA''': '''''H'''allische '''H'''ändel-'''A'''usgabe'' * '''CB''': Händlov tematsko-kronološki katalog (uredil ''A. Craig Bell'') === Händlov orkester === Za interprete Händlovih oper in oratorijev so zapiski o velikosti posameznih skupin v orkestrih pod Händlovo taktirko in pa o tem, kako so se njegova dela sploh igrala, velikega pomena. Iz Italije, kjer Händel v hiši Ruspoli ni imel nobenega vpliva na sestavo orkestra, vemo zasedbo za ''[[La Resurrezione]]'': 2 trobenti, 4 oboe, 23 violin (pod vodstvom koncertnega mojstra Corellija), 4 viole, 6 čelov in 6 kontrabasov. Ostale navedbe so uganka, govora je o še o eni majhni bas violini (lahko da gre za Violo da gamba, kot jo zahtevala partitura) in eno pozavno. Flavte niso omenjene, vendar jih, kot je bil običaj, igrajo oboisti. Sestava Londonskega opernega orkestra je bila pa v celoti v Händlovih rokah. Protokol vojvode Portlanda iz leta 1720 našteva naslednjih 34 glasbenikov: 1 trobenta, 4 oboe, 3 fagoti, 17 violin, 2 violi, 4 čeli, 2 kontrabasa, 1 teorba. 1727 omenja skladatelj na berlinskem dvoru [[Johann Joachim Quantz]], ki se je tedaj zadrževal v Londonu, da so v orkestru »predvsem Nemci, poleg nekaj Italijanov in nekaj Angležev... Castrucci, italijanski violinist, je vodja«. Leta 1728 Francoz Fourgeroux v svojem poročilu o potovanju v Anglijo navaja za izvedbo opere v King’s Theatre King naslednjo zasedbo: 24 violin in viol (na prvem pultu brata [[Pietro Castrucci|Castrucci]]), 3 violončeli, 2 kontrabasa, 1 lutnja, 2 čembala. Kar se pihal tiče, je samo omenil, da so občasno nastopile tudi flavte in trobente. Oboe in fagote je popolnoma pozabil. Igranje akordov med recitativov se mu je zdelo smešno, gotovo mu od doma to ni bilo znano. Poročal je tudi, da so pri tem igrali samo en čelo, oba čembala in lutnja. Pred premiero ''Orlanda'' poroča leta 1733 Sir John Clark Penicuick, da ga je število instrumentalnih virtuozov presenetilo, našteje dve oboi, 4 fagote, več kot 24 violin, 4 violončele, 2 veliki violi da gamba (kontrabasa), 2 čembala in teorbo. Pritožuje se nad orkestrom, ki je bil sem in tja tako glasen, da je preglasil vokaliste. V času 1733–1745<ref>Burney, Charles: ''A general history of music: … Vol. 4'', London 1789, S. 373, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref><ref>Charles Burney: ''A general history of music: … Vol. 4.'' London 1789, S. 669, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref> je bilo [[Francisco Caporale]] solo čelist v Händlovem orkestru. Igral je violončelo s petimi strunami in v tem obdobju mnogi od Händlovih solov za violončelo prilagojeni temu instrumentu. Zadnji dostopni notni material je za izvedbe ''Mesije'' za čas okoli leta 1750: 4 oboe, 4 fagoti, 2 roga, 2 trobenti, pavke, 14 violin (8 „prvih“ in 6 „drugih“), 6 viol, 3 čeli in 2 kontrabasa. == Opus (izbor) == === Opere === {| class="wikitable" ![[Händel-Werke-Verzeichnis|HWV]] !Ime !Praizvedba !Kraj !Libreto !Pripomba |- | 1 |''[[Almira (Händel)|Der in Kronen erlangte Glückswechsel, oder: Almira, Königin von Kastilien]]'' | align="right" | 8. Januar 1705 |[[Oper am Gänsemarkt]], Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]], po G. Pancieri | |- | 2 |''[[Nero (Oper)|Die durch Blut und Mord erlangte Liebe, oder: Nero]]'' | align="right" | 25. Februar 1705 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]] | Glasba izgubljena |- | 3 |''[[Der beglückte Florindo]]'' | align="right" | Januar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 4 |''[[Die verwandelte Daphne]]'' | align="right" | Februar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 5 |''[[Rodrigo (Oper)|Vincer se stesso è la maggior vittoria (“Rodrigo”)]]'' | align="right" | Herbst 1707 | Firence | po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''Il duello d'amore e di vendetta'' | |- | 6 |''[[Agrippina (Händel)|Agrippina]]'' | align="right" | 26.&nbsp;December&nbsp;1709 |[[Teatro Malibran|Teatro San Giovanni Grisostomo]], Benetke |[[Vincenzo Grimani|V. Grimani]] | |- | 7a/b |''[[Rinaldo]]'' | align="right" | 24. Februar 1711 |[[Her Majesty’s Theatre|Queen’s Theatre, Haymarket]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Aaron Hill|A. Hill]], po [[Torquato Tasso|T. Tasso]]: ''La Gerusalemme Liberata'' | |- | 8a/b/c |''[[Il Pastor fido (Händel)|Il Pastor fido]]'' | align="right" | 22. November 1712 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 9 |''[[Teseo]]'' | align="right" | 10. Januar 1713 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Philippe Quinault|P. Quinault]]: ''Thésée'' | |- | 10 |''[[Lucio Cornelio Silla]]'' | align="right" | 2. Junij 1713? |[[Burlington House]] oder Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]] | |- | 11 |''[[Amadigi|Amadigi di Gaula]]'' | align="right" | 25. Maj 1715 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antoine Houdar de la Motte|A. H. de la Motte]]: ''Amadis de Grèce'' | |- | 12a/b |''[[Radamisto]]'' | align="right" | 27. April 1720 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Domenico Lalli|D. Lalli]]:<br />''L'amor tirannico, o Zenobia'' | |- | 13 |''[[Il Muzio Scevola]]'' | align="right" | 15. April 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | samo&nbsp;3.dejanje je delo Händla<br />(1. Akt: F.Amadei;<br />2. Akt: [[Giovanni Battista Bononcini|G. Bononcini]]) |- | 14 |''[[Floridante|Il Floridante]]'' | align="right" | 9. December 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''La costanza in trionfo'' | |- | 15 |''[[Ottone (Oper)|Ottone, Re di Germania]]'' | align="right" | 12. Januar 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Stefano Pallavicini|S. B. Pallavicino]]: ''Teofane'' | |- | 16 |''[[Flavio, Re de’ Longobardi]]'' | align="right" | 14. Maj 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po M. Noris:<br />''Flavio Cuniberto'' | |- | 17 |''[[Giulio Cesare|Giulio Cesare in Egitto]]'' | align="right" | 20. Februar 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Giacomo Francesco Bussani|G. F. Bussani]] | |- | 18 |''[[Tamerlano]]'' | align="right" | 31. Oktober 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po A. Piovene: ''Tamerlano & Il Bajazete'',<br />po N. Pradon: ''Tamerlan'' | |- | 19 |''[[Rodelinda (Händel)|Rodelinda, Regina de’ Langobardi]]'' | align="right" | 13. Februar 1725 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]],<br />po [[Pierre Corneille|P. Corneille]]: ''Pertharite'' | |- | 20 |''[[Publio Cornelio Scipione]]'' | align="right" | 12. Marec 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 21 |''[[Alessandro (Oper)|Alessandro]]'' | align="right" | 5. Maj 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po O. Mauro:<br />''La superbia d'Alessandro'' | |- | 22 |''[[Admeto|Admeto, Re di Tessaglia]]'' | align="right" | 31. Januar 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London | O. Mauro, po [[Aurelio Aureli|A. Aureli]]: ''L'Antigona delusa da Alceste'' | |- | 23 |''[[Riccardo Primo|Riccardo I., Re d’Inghilterra]]'' | align="right" | 11. November 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po F. Briani:<br />''Isacio tiranno'' | |- | 24 |''[[Siroe (Händel)|Siroe, Re di Persia]]'' | align="right" | 17. Februar 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Pietro Metastasio]] | |- | 25 |''[[Tolomeo|Tolomeo, Re di Egitto]]'' | align="right" | 30. April 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]]: ''Tolomeo e Alessandro'' | |- | 26 |''[[Lotario]]'' | align="right" | 2. December 1729 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Adelaide'' | |- | 27 |''[[Partenope (Händel)|Partenope]]'' | align="right" | 24. Februar 1730 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 28 |''[[Poro|Poro, Re dell’Indie]]'' | align="right" | 2. Februar 1731 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]]:<br />''[[Alessandro nell’Indie]]'' | |- | 29 |''[[Ezio (Händel)|Ezio]]'' | align="right" | 15. Januar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]] | |- | 30 |''[[Sosarme|Sosarme, Re di Media]]'' | align="right" | 15. Februar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]:<br />''Dionisio, Rè di Portogallo'' | |- | 31 |''[[Orlando (Händel)|Orlando]]'' | align="right" | 27. Januar 1733 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]], po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 32 |''[[Arianna in Creta]]'' | align="right" | 26. Januar 1734 | King’s Theatre, Haymarket, London | Libretto: po [[Pietro Pariati|P. Pariati]]: ''Arianna e Teseo'' |- | A11 |''[[Oreste (Händel)|Oreste]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 18. December 1734 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 33 |''[[Ariodante]]'' | align="right" | 8. Januar 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Ginevra, Principessa di Scozia'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 34 |''[[Alcina]]'' | align="right" | 16. April 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po A. Fanzaglia: ''L'isola di Alcina'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]:<br />''Orlando furioso'' | |- | 35 |''[[Atalanta (Händel)|Atalanta]]'' | align="right" | 12. Maj 1736 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po B. Valeriano: ''La caccia in Etolia'' | |- | 36 |''[[Arminio]]'' | align="right" | 12. Januar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 37 |''[[Giustino]]'' | align="right" | 16. Februar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po N. Beregani und [[Pietro Pariati|P. Pariati]] | |- | 38 |''[[Berenice (Oper)|Berenice, Regina d’Egitto]]'' | align="right" | 18. Maj 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 39 |''[[Faramondo]]'' | align="right" | 3. Januar 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Apostolo Zeno|A. Zeno]] | |- | 40 |''[[Serse]]'' (deutscher Titel: Xerxes) | align="right" | 15. April 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Nicolò Minato|N. Minato]] und [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | A 14 |''[[Giove in Argo]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 1. Maj 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Maria Lucchini|A. M. Lucchini]] | |- | 41 |''[[Imeneo]]'' | align="right" | 22. November 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 42 |''[[Deidamia (Oper)|Deidamia]]'' | align="right" | 10. Januar 1741 | Theatre Royal, Lincoln’s Inn Fields, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]] | |} === Oratoriji === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 46a/b |''[[Il trionfo del Tempo e del Disinganno|Il trionfo del Tempo e del Disinganno /<br />Il trionfo del Tempo e della Verità]]'' | align="right" | Junij 1707/<br />23. Marec 1737 | Collegio Clementino, Rom /<br />[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 47 |''[[La Resurrezione]]'' | align="right" | 8. April 1708 | Palazzo Bonelli, Rom |- | 48 |'' [[Brockes-Passion (Händel)|Der für die Sünde der Welt gemarterte und&nbsp;<br />sterbende Jesus (Brockes-Passion)]]'' | align="right" | 3. April 1719 |[[Hamburger Dom (Alter Mariendom)|Domkirche]], Hamburg |- | 50a/b |''[[Esther (Händel)|Esther (Haman and Mordecai)]]'' | align="right" | verjetno 23. August 1720 | Residenz Cannons bei London |- | 51 |''[[Deborah (Händel)|Deborah]]'' | align="right" | 21. Februar 1733 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 52 |''[[Athalia (Oratorium)|Athalia]]'' | align="right" | 10. Julij 1733 |[[Sheldonian Theatre]], Oxford |- | 53 |''[[Saul (Händel)|Saul]]'' | align="right" | 16. Januar 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 54 |''[[Israel in Egypt|Israel in Egypt (Exodus)]]'' | align="right" | 4. April 1739 | |King’s Theatre, Haymarket, London |- | 55 |''[[L’Allegro, il Penseroso ed il Moderato]]'' | align="right" | 27. Februar 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |- | 56 |''[[Messiah|The Messiah]]'' | align="right" | 13. April 1742 | New Music Hall, [[Dublin]] |- | 57 |''[[Samson (Händel)|Samson]]'' | align="right" | 18. Februar 1743 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 58 |''[[Semele (Händel)|Semele]]'' | align="right" | 10. Februar 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 59 |''[[Joseph and his Brethren]]'' | align="right" | 2. Marec 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 60 |''[[Hercules (Händel)|Hercules]]'' | align="right" | 5. Januar 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 61 |''[[Belshazzar]]'' | align="right" | 27. Marec 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 62 |''[[An Occasional Oratorio]]'' | align="right" | 14. Februar 1746 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 63 |''[[Judas Maccabaeus]]'' | align="right" | 1. April 1747 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 64 |''[[Joshua (Händel)|Joshua]]'' | align="right" | 9. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 65 |''[[Alexander Balus]]'' | align="right" | 23. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 66 |''[[Susanna (Händel)|Susanna]]'' | align="right" | 10. Februar 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 67 |''[[Solomon (Händel)|Solomon]]'' | align="right" | 17. Marec 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 68 |''[[Theodora (Händel)|Theodora]]'' | align="right" | 16. Marec 1750 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 69 |''[[The Choice of Hercules]]'' | align="right" | 1. Marec 1751 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 70 |''[[Jephtha (Händel)|Jephtha]]'' | align="right" | 26. Februar 1752 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 71 |''[[The Triumph of Time and Truth]]'' | align="right" | 11. Marec 1757 | Theatre Royal, Covent Garden, London |}{{Poslušaj | filename = Handel - messiah - 04 and the glory of the lord.ogg | title = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | alt = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | description = | filename2 = Handel - messiah - 12 for unto us a child is born.ogg | title2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | alt2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | description2 = | filename3 = Handel - messiah - 38 how beautiful are the feet.ogg | title3 = Mesija: Kako lepa so stopala | alt3 = Mesija: Kako lepa so stopala | description3 = | filename4 = Handel - messiah - 44 hallelujah.ogg | title4 = Mesija, Aleluja | alt4 = Mesija, Aleluja | description4 = }} === Serenade, Ode in Maske (izbor) === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 49a/b | ''[[Acis and Galatea]]'' | align="right" | Poleti 1718 | Residenca Cannons pri Londonu |- | 72 | ''[[Aci, Galatea e Polifemo]]'' | align="right" | 19. Juli 1708 | [[Neapelj]] |- | 73 | ''[[Il Parnasso in Festa]]'' | align="right" | 13. Marec 1734 | [[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 74 | ''[[Ode for the Birthday of Queen Anne]]'' | align="right" | 6. Februar 1713 | Königshof in London |- | 75 | ''[[Das Alexander-Fest|Alexander’s Feast or The Power of Musick]]''&nbsp; | align="right" | 19. Februar 1736 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 76 | ''[[Ode for St. Cecilia’s Day]]'' | align="right" | 22. November 1739 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |} === „Te Deum" - uglasbitve === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 278 | ''[[Utrechter Te Deum]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | [[St Paul’s Cathedral]] in London |- | 279 | ''[[Utrechter Te Deum und Jubilate|Utrechter Jubilate]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | St Paul’s Cathedral in London |- | 280 | ''[[Caroline Te Deum]]'' | align="right" | verjetno 26. September 1714 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 281 | ''[[Chandos Te Deum]]'' | align="right" | 1717/1718 | St. Lawrence’s Church, [[Cannons]] |- | 282 | ''[[Te Deum A-Dur (Händel)|Te Deum in A-Dur]]'' | align="right" | verjetno 16. Januar 1726 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 283 | ''[[Dettinger Te Deum]]'' | align="right" | 27. November 1743 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |} === Instrumentalna glasba === * Šest orgelskih koncertov št. 1–6 op. 4 (HWV 289–294) * Šest orgelskih koncertov št. 7–12 op. 7 (HWV 306–311) * Štirje orgelski koncerti št. 13–16 (HWV 295, 296a, 304, 305a) * Šest Concerti grossi op. 3 (HWV 312–317) * Dvanajst Concerti grossi op. 6 (HWV 319–330) * Trije Concerti a due cori (HWV 332–334) * [[Wassermusik (Händel)|Water Music]] (''vodna glasba'', HWV 348–350) * [[Feuerwerksmusik|Music for the Royal Fireworks]] (''glasba za kraljevski ognjemet'', HWV 351) * Šest posamezno ohranjenih instrumentalnih del (HWV 318 ''Alexanderfest-Konzert'', HWV 336, 337, 338, 404 und 424) == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo| first=Christopher |last=Hogwood |title=G. F. Handel |publisher=Insel Verlag |isbn=3-458-34355-5}} * {{navedi knjigo| first=Paul Henry |last=Lang |title=G. F. Handel |publisher=Dover Publications |isbn=0-486-29227-4}} * {{navedi knjigo| first=Hans-Joachim |last=Marx |title=Handels Oratorien, Oden und Serenaten |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=3-525-27815-2}} == Glej tudi == * [[seznam nemških skladateljev]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [http://www.haendelhaus.de Händel-Haus], skladatelju posvečen muzej v Halleju {{ikona de}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Händel, Georg Friedrich}} [[Kategorija:Nemški skladatelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Nemški Angleži]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] nj1fk8jzje1w9wlw5hzzaxyrge9arsd 5724084 5724082 2022-07-26T13:21:57Z Ljuba brank 92351 /* Zaton opere */ np, pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:George Frideric Handel Signature.svg|right|235px|alt=Podpis s črnilom s tekočo roko]]{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Georg Friedrich Händel | Background = non_performing_personnel | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = [[baročna glasba]] | Occupation = | Years_active = 1702–1757 | Notable_instruments = }}'''Georg Friedrich Händel''' (po krstni knjigi ''Georg Friederich Händel'', anglicirano ''George Frideric Handel''), [[Nemci|nemško]]-[[Angleži|angleški]] [[skladatelj]], * [[23. februar]] [[1685]], [[Halle]] (Saale), [[Nemčija]], † [[14. april]] [[1759]], [[London]], [[Anglija]]. Njegov opus obsega 42 [[Opera|oper]] in 25 [[oratorij]]ev – med njimi ''[[Mesija (Händel)|Mesijo]]'' s svetovno znano »Alelujo« –, cerkveno glasbo za angleški dvor, [[Kantata|kantate]] in številna orkestralna, komorna in klavirska dela. Händel, čigar umetniško delo zajema vse zvrsti njegovega časa, je bil hkrati tudi aktiven gledališki impresario. Velja za enega najbolj plodovitih in vplivnih glasbenikov v zgodovini. == Življenjepis == === Mladost === [[Slika:Händelhaus - ILN 1859-07-18.jpg|thumb|right|Najstarejša znana slike Händlove rojstne hiše, bakrorez iz ''The Illustrated London News'' 18. julija 1859]] [[Slika:George Frideric Handel baptismal register.jpg|thumb|left|Vpis Händla v krstno knjigo na dan 24.&nbsp;februarja 1685 - arhiv cerkve Marije pomočnice Halle)]] Skladateljev oče Georg (1622 - 1697) je bil [[brivec]] in [[ranocelnik]]. Bil je dvorni kirurg vojvode [[Saška|Saškega]] - [[Weiβenfels]]. Ko je očetu Georgu umrla prva žena (1682), se je po kratkem času oženil z 32-letno Dorotheo Taust (1651 - 1730), ki je bila hči [[župnik]]a. Prvi otrok tega zakona je kmalu umrl (1684). Po Georgu Friedrichu pa sta se rodili še dve deklici: Johanna Christina (1690 - 1709) in Dorothea Sophia (1697 - 1718). Skladatelj je z njima in njunimi otroki vzdrževal stike. [[Slika:Fotothek df roe-neg 0001686 001 Händeldenkmal auf dem Marktplatz.jpg|thumb|right|Spomenik Händlu na trgu v Halle, 1949]] Edini pravi vir za skladateljevo mladost je življenjepis, ki temelji na pripovedi Händlovega dolgoletnega asistenta [[John Christopher Smith|Johna Christopherja Smitha]], napisal pa ga je [[John Mainwarings]] (1760). Še predno je bil Händel star osem let, ga je oče vzel s seboj na obisk svojega sina iz prvega zakona, ki je služboval na dvoru Weiβenfelsov, kot [[komornik]]. Skladatelj je za to pot dolgo moledoval. Na dvoru se je hitro spoznal in spoprijateljil z glasbeniki, ki so mu dovolili igrati na [[orgle]]. Vojvoda ga je nekega dne slučajno slišal igrati in takoj spoznal njegovo velikansko nadarjenost. Resno se je pogovoril z njegovim očetom in mu predlagal fantovo šolanje. Argumenti vojvode so omehčali nenavdušenega očeta, ki za glasbo ni imel nobenega smisla ne interesa. Tako je mladi Georg Friedrich po vrnitvi domov v Halle dobil glasbenega učitelja [[Friedrich Wilhelm Zachow|Friedricha Wilhelma Zachowa]], ki je bil [[organist]] v ''cerkvi Naše ljube gospe'' v Halleju. Začel ga je poučevati [[kompozicija (glasba)|kompozicijo]], instrumente s tipkami, pa tudi [[oboa|oboo]] in [[violina|violino]]. Vzpodbujal je njegov neverjeten apetit po pisanju ogromnih količin vokalne glasbe in tako je še kot otrok napisal vsak teden en [[motet]]. Ko je bil star 12 let, je dobil priložnost, da svoje spretnosti in znanje pokaže na [[berlin]]skem dvoru, kjer je zapustil izjemen vtis. [[Brandenburg|Brandenburški]] knez - kasnejši kralj [[Friderik I. Pruski]] mu je ponudil službo. Različni podatki pa kažejo na možnost, da je bil Georg Friedrich v Berlinu leto ali več kasneje. Skladateljev oče je leta 1697 umrl. Vseeno je mladenič nadaljeval s šolanjem in ga končal. Takoj nato se je vpisal na takrat ustanovljeno univerzo v Halleju, kjer je študiral pravo. Še istega leta (1702) se je zaposlil kot orglinist [[stolnica|stolnici]]. === Hamburška leta === Po enem letu uvajanja je odšel kot nadarjeni samostojni glasbenik v [[Hamburg]]. Tam je pod vodstvom [[Reinhard Kaiser|Reinharda Keiserja]] cvetela edina nemška operna hiša, ki si je takšno ime zaslužila. Zasedel je mesto drugega violinista v [[orkester|orkestru]], kmalu pa je prevzel pomembnejše mesto [[čembalist]]a. Navezal je prijateljske stike s komponistom, [[dirigent]]om in [[pevec|pevcem]] [[Johann Mattheson|Johannom Matthesonom]], ki je kasneje napisal nekaj pomembnih glasbeno teoretičnih del kot na primer ''Das neu - eröffnete Orchesteren'' in ''Grundlage einer Ehrenpforte''. V tem času se je pokazala priložnost za obetavno delo v [[Lübeck]]u, kjer se je ostareli mojster [[Dietrich Buxtehude]] odpravljal v pokoj. Na pot sta se odpravila skupaj z Matthesonom, vendar nista vedela, da je služba organista povezana s poroko starejše Buxtehudejeve hčere. Ta pustolovščina se je 'srečno' končala, naslednja pa bi lahko imela drugačne posledice. Ob premieri Matthesonove opere ''Cleopatra'' v Hamburgu, je Händel iz neznanega razloga zavrnil mesto dirigenta in se vrnil na običajno mesto čembalista. Mattheson je v lastnem delu pel vlogo ''Antoniusa''. Spor med glasbenikoma se je razširil tudi zunaj gledališča. Sčasoma se je polegel in v naslednjem obdobju sta sodelovala in ostala prijatelja. Iz Matthesonovih kasnejših zapiskov pa lahko marsikaj izvemo o Händlu. Za veliki petek 1704 je Händel uglasbil [[Pasijon po Janezu]] na besedilo opernega [[libretist]]a ''Christiana Postela''. Mattheson je delo ostro kritiziral in zapiski o tem so se ohranili do danes. Prva Händlova opera ''[[Almira]]'' je bila uprizorjena 8. januarja 1705 in je doživela velik uspeh. Čez nekaj tednov je skladatelj želel očarati občinstvo z naslednjo opero Nero, ki pa ni bila dobro sprejeta. Händel je pač delal po takrat običajnih metodah, ki so bile v navadi v Hamburgu. Besedila so bila mešanica nemščine in italijanščine, glasba pa je bila narejena po [[eklekticizem|eklektični]] metodi. Veliko [[tema (glasba)|tem]] iz teh oper odseva skladateljeva kasnejša velika dela. Händel je v Hamburgu skomponiral še dve ne preveč uspešni deli: ''Dafne'' in ''Florinda''. Počasi pa se je odpravil po Evropi in najprej našel mecena v Gianu Gastonu de' Medici. V [[Italija|Italijo]] se je preselil spomladi 1706. === Italijansko obdobje === V Italiji je ostal tri leta. Zadrževal se je v [[Firence|Firencah]], [[Rim]]u, [[Neapelj|Neaplju]] in [[Benetke|Benetkah]]. Prav veliko znanega pa o tem delu skladateljevega življenja ni. Znane so posamezne anekdote, ki jih razberemo iz biografij znanih italijanskih [[baročna glasba|baročnih]] glasbenikov in pomembnih osebnosti. Tako izvemo, da se je srečeval s [[Arcangelo Corelli|Corelli]]jem in [[Antonio Lotti|Lottijem]] in obema Scarlattijema ([[Alessandro Scarlatti]] in [[Domenico Scarlatti]]). Postal je znan pod vzdevkom '''Sas'''. Domenico Scarlatti ga je nekoč poslušal, ne da bi vedel kdo igra. Händel je v neki cerkvi [[improvizacija|improviziral]] na [[orgle]]. Scarlatti je izjavil, da to »zanesljivo izvaja Sas, ali pa sam hudič«. Ob drugi priložnosti je v glasbeni druščini Corelli na violino izvajal Händlovo [[uvertura|uverturo]] k ''Triumfu časa in resnice''. Händel ga je nekaj časa poslušal, nato pa mu je violino iztrgal iz rok in rekel: »''To se igra takole!''« In odigral pasažo. Nato se je Corelli opravičil: »''Ta muzika, moj ljubi Sas ima francoski priokus in jaz se na to ne razumem''«. V Italiji je Händel skoponiral dve operi: ''Rodrigo'', spomladi 1707 v Firencah in ''Agripino'' 1709 v Benetkah. Uverturo iz zadnje je čez 44 let uporabil za [[Oratorij (glasba)|oratorij]] ''Jefta''. V Rimu, kjer je tedanji [[papež Klemen XI.]] prepovedal opere, je zložil dva oratorija. ''La Resurrezione'' (1708) in [[alegorija|alegorijo]] ''Il Trionfo del Tiempo e del Disinganno'', leta 1707. To delo je čez 46 let predelal in je pravzaprav njegovo zadnje delo v celoti (''Zmagoslavje časa in resnice''). Poleg velikih del je v Italiji zložil še ''Aci, Galatea e Polifemo'' (Neapelj, 1708), [[pevski zbor|zborovska]] dela (''Dixit Dominus'') in solo [[kantata|kantate]]. S temi deli si je v Italiji pridobil in utrdil veliko slavo. Leta 1709 je sprejel ponudbo [[knez]]a [[Georg Ludwig von Hannover|Georga Ludwiga von Hannover]], da bi se zaposlil pri njem. Dogovor je vseboval tudi daljša obdobja brez zadolžitev. Prosti čas je mojster izkoristil za obisk Londona. Tja je prišel kot izrazit skladatelj italijanske opere. Debitiral je 24. februarja 1711 z opero ''Rinaldo''. Obveznosti so ga peljale nazaj v [[Hannover]], kjer je skomponiral niz [[vokal]]nih [[duet]]ov za princeso Carolino, knezovo snaho in kasnejšo britansko kraljico. [[Slika:London Handel House.jpg|thumb|right|200px|Händlova hiša v Londonu (25 Brook Street)]] === Prva leta v Londonu === V oktobru 1712 se je Händel vrnil v London. Tam je ostal do konca življenja. Prva leta je preživel pri grofu Burlingtonu v bližini Londona. Glavna skladateljeva dela tega obdobja sta bili dve italijanski operi in ''[[Utrecht]] [[te deum]]'', ki je bil napisan za kraljico Ano, za kar mu je ta namenila dosmrtno [[renta|rento]] 200 [[funt]]ov. Ker je skladatelj svojo odsotnost s Hannovrskega dvora preveč razvlekel, ga je na to knez pisno opomnil. V septembru 1714 je Hannovrski knez postal angleški kralj Jurij I. Zanj je Händel takoj zložil čudovito delo ''Wassermusik'' (Glasba na vodi). Kralj mu je zaradi tega podvojil dohodek. Postal je še princesin glasbeni učitelj in tako pridobil še 200 funtov rente. Ko je leta 1716 s kraljem odšel na obisk v Nemčijo, je za to priložnost zložil [[pasijon]] v [[nemščina|nemškem]] jeziku, kar je bilo njegovo zadnje delo na besedilo v materinščini. Po vrnitvi je pri grofu Carnavon (kasneje vojvoda Chandos) izvajal mnoge [[koncert (glasbena prireditev)|koncerte]]. ''Acis in Galatea'', ''Esther'', ''12 Chandos anthems''; dela za [[čembalo]], ki so poznana pod imenom ''Harmonični kovač''. === Razcvet opere === Tesnejše sodelovanje z vojvodo Chandosom se je končalo ob novem letu 1719. Händel se je pripravljal na nov izziv z ustanavljanjem Royal Academy of Music. Postal je njen glasbeni [[direktor]]. V tem času je tudi špekuliral pri ''South Sea Company'', kjer je investiral 10.000 funtov. Za novačenje pevskega ansambla se je podal na kontinent in večino pevcev pridobil v [[Dresden|Dresdnu]]. Uspelo mu je angažirati celo popularnega [[kastrat]]a ''Senesina'', ki je bil pripravljen sodelovati s Händlovo ''Akademijo'' v sezoni 1720 - 1721. [[Premiera]] zelo uspešne opere ''Radamisto'' je bila 27. aprila 1720. Poleg Händla so v Akademiji sodelovali tudi drugi glasbeniki, kot na primer [[Giovanni Battista Bononcini]] in [[Attilo Ariosti]]. Nastala sta dva tabora, ki sta si sovražno stala nasproti, kot [[politična stranka|politični stranki]]. Najprej se je tehtnica nagibala na stran Bononcinijevih privržencev, kasneje pa je prevladal Händel s svojimi tehtnimi deli: ''Julij Cezar'', ''Tamerlano'' in ''Rodelinda''. V najboljšem obdobju se je akademija finančno pokrivala sama s svojim delom in je bila občasno celo donosna. Voditelji ustanove s Händlom na čelu so iskali možnosti, da bi angažirali še več pevskih zvezd. V januarju 1723 jim je uspelo pritegniti [[Francesca Cuzzoni|Francesco Cuzzoni]], v maju 1726 pa Faustino Bordoni. Takšna kadrovska politika pa je predstavljala veliko breme, saj je Akademijo samo Cuzzonijeva stala 2500 funtov na sezono. Spremenil se je tudi okus publike, ki je bila vedno bolj naklonjena delom v [[angleščina|angleškem jeziku]]. Tipičen primer je bila z burnim uspehom sprejeta ''Beraška opera'' v letu 1728. === Zaton opere === Angleško [[državljanstvo]] je pridobil 13. februarja 1726. V tem času je glasbena akademija propadla. Takoj pa je z [[John James Heidegger|J. J. Heideggerjem]] začel nov projekt, ustanovila sta nov ansambel za novo opero. Mojster se je v [[Italija|Italijo]] odpravil v jeseni 1728 iskat pevce. Angažiral je [[Antonio Bernacchi|Antonia Bernacchia]]. Ob povratku je napravil še manjši ovinek in poleti 1729 obiskal svojo mater v [[Halle]]ju, ter stare znance v Hannovru in Hamburgu. Novo operno delo je predstavil 2. decembra 1729 - ''Lotario''. Kot posebna atrakcija pa je nastopil Senesino. V Londonu se je pojavila še ena konkurenčna operna hiša z [[Nicolo Porpora|Nicolo Porporom]] kot skladateljem in Händlu odvzela velik del občinstva. Händel pa se je že začel zanimati za drugo glasbeno obliko, to je bil oratorij na angleška besedila iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]]. V sezoni 1732 - 1733 je zložil oratorij ''Debora'', kasneje še opero ''Atalija'', kjer je prvič uporabil dva zbora. Naslednje obdobje je bilo verjetno najtežje v skladateljevem življenju. Kljub izjemni delavnosti, v nizu je zložil opere ''Ariodante'', ''Alcina'', ''Orlando'', je operna akademija leta 1737 dokončno propadla. Mojster je doživel hud udarec in sodobniki poročajo, da je delno ohromel, kar kaže na [[možganska kap|možgansko kap]]. Verjetni vzrok je bila preobremenjenost. Händel je odšel na zdravljenje v [[Aachen]], kjer si je hitro opomogel in prišel nazaj v staro formo za komponiranje. === Čas oratorija === Svoje velike uspehe je Händel začel s [[Savel (Händel)|Savlom]] in [[Izrael v Egiptu (Händel)|Izraelom v Egiptu]]. Največkrat izvajano delo [[Mesija (Händel)|Mesija]] je predstavil 13. aprila [[1742]] v [[Dublin]]u. O tej premieri in naslednjih ponovitvah kroži [[anekdota]], da so prireditelji prosili moške (opomba na plakatih), naj pustijo [[sablja|sablje]] doma, da bi tako lahko več poslušalcev vstopilo v dvorano. Koncerte so namreč poslušali stoje in orožje se ni smelo dotikati drugih. Na področju oratorija je bil Händel brez konkurence. Pod vplivom vstaje [[jakobinci|jakobitov]] 1745 je zložil junaški oratorij [[Juda Makabejec]], ki je doživel velik uspeh. 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Med komponiranjem oratorija [[Jephtha (Händel)|Jephtha]] mu je pri pisanju že pomagal asistent. Händel se je v maju 1752 odločil za operacijo oči. Operacija je uspela. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne [[arija|arije]] ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja ''The Triumph''. Še en teden pred smrtjo je vodil izvedbo oratorija Mesija. Umrl je 14. aprila 1759. Pokopan je v [[Westminstrska katedrala|Westminstrski katedrali]]. == Glasbena dela == Händlova dela so klasificirana v več številčnih razvrstitvah: * '''HWV''': ''Verzeichnis der Werke Georg Friedrich Händels'', klasifikacija [[Bernd Baselt|Bernda Baselta]] * '''HG''': ''G. F. Händels Werke: Ausgabe der Deutschen Händelgesellschaft'' (uredil ''F. W. Chrysander'') * '''HHA''': '''''H'''allische '''H'''ändel-'''A'''usgabe'' * '''CB''': Händlov tematsko-kronološki katalog (uredil ''A. Craig Bell'') === Händlov orkester === Za interprete Händlovih oper in oratorijev so zapiski o velikosti posameznih skupin v orkestrih pod Händlovo taktirko in pa o tem, kako so se njegova dela sploh igrala, velikega pomena. Iz Italije, kjer Händel v hiši Ruspoli ni imel nobenega vpliva na sestavo orkestra, vemo zasedbo za ''[[La Resurrezione]]'': 2 trobenti, 4 oboe, 23 violin (pod vodstvom koncertnega mojstra Corellija), 4 viole, 6 čelov in 6 kontrabasov. Ostale navedbe so uganka, govora je o še o eni majhni bas violini (lahko da gre za Violo da gamba, kot jo zahtevala partitura) in eno pozavno. Flavte niso omenjene, vendar jih, kot je bil običaj, igrajo oboisti. Sestava Londonskega opernega orkestra je bila pa v celoti v Händlovih rokah. Protokol vojvode Portlanda iz leta 1720 našteva naslednjih 34 glasbenikov: 1 trobenta, 4 oboe, 3 fagoti, 17 violin, 2 violi, 4 čeli, 2 kontrabasa, 1 teorba. 1727 omenja skladatelj na berlinskem dvoru [[Johann Joachim Quantz]], ki se je tedaj zadrževal v Londonu, da so v orkestru »predvsem Nemci, poleg nekaj Italijanov in nekaj Angležev... Castrucci, italijanski violinist, je vodja«. Leta 1728 Francoz Fourgeroux v svojem poročilu o potovanju v Anglijo navaja za izvedbo opere v King’s Theatre King naslednjo zasedbo: 24 violin in viol (na prvem pultu brata [[Pietro Castrucci|Castrucci]]), 3 violončeli, 2 kontrabasa, 1 lutnja, 2 čembala. Kar se pihal tiče, je samo omenil, da so občasno nastopile tudi flavte in trobente. Oboe in fagote je popolnoma pozabil. Igranje akordov med recitativov se mu je zdelo smešno, gotovo mu od doma to ni bilo znano. Poročal je tudi, da so pri tem igrali samo en čelo, oba čembala in lutnja. Pred premiero ''Orlanda'' poroča leta 1733 Sir John Clark Penicuick, da ga je število instrumentalnih virtuozov presenetilo, našteje dve oboi, 4 fagote, več kot 24 violin, 4 violončele, 2 veliki violi da gamba (kontrabasa), 2 čembala in teorbo. Pritožuje se nad orkestrom, ki je bil sem in tja tako glasen, da je preglasil vokaliste. V času 1733–1745<ref>Burney, Charles: ''A general history of music: … Vol. 4'', London 1789, S. 373, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref><ref>Charles Burney: ''A general history of music: … Vol. 4.'' London 1789, S. 669, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref> je bilo [[Francisco Caporale]] solo čelist v Händlovem orkestru. Igral je violončelo s petimi strunami in v tem obdobju mnogi od Händlovih solov za violončelo prilagojeni temu instrumentu. Zadnji dostopni notni material je za izvedbe ''Mesije'' za čas okoli leta 1750: 4 oboe, 4 fagoti, 2 roga, 2 trobenti, pavke, 14 violin (8 „prvih“ in 6 „drugih“), 6 viol, 3 čeli in 2 kontrabasa. == Opus (izbor) == === Opere === {| class="wikitable" ![[Händel-Werke-Verzeichnis|HWV]] !Ime !Praizvedba !Kraj !Libreto !Pripomba |- | 1 |''[[Almira (Händel)|Der in Kronen erlangte Glückswechsel, oder: Almira, Königin von Kastilien]]'' | align="right" | 8. Januar 1705 |[[Oper am Gänsemarkt]], Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]], po G. Pancieri | |- | 2 |''[[Nero (Oper)|Die durch Blut und Mord erlangte Liebe, oder: Nero]]'' | align="right" | 25. Februar 1705 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]] | Glasba izgubljena |- | 3 |''[[Der beglückte Florindo]]'' | align="right" | Januar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 4 |''[[Die verwandelte Daphne]]'' | align="right" | Februar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 5 |''[[Rodrigo (Oper)|Vincer se stesso è la maggior vittoria (“Rodrigo”)]]'' | align="right" | Herbst 1707 | Firence | po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''Il duello d'amore e di vendetta'' | |- | 6 |''[[Agrippina (Händel)|Agrippina]]'' | align="right" | 26.&nbsp;December&nbsp;1709 |[[Teatro Malibran|Teatro San Giovanni Grisostomo]], Benetke |[[Vincenzo Grimani|V. Grimani]] | |- | 7a/b |''[[Rinaldo]]'' | align="right" | 24. Februar 1711 |[[Her Majesty’s Theatre|Queen’s Theatre, Haymarket]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Aaron Hill|A. Hill]], po [[Torquato Tasso|T. Tasso]]: ''La Gerusalemme Liberata'' | |- | 8a/b/c |''[[Il Pastor fido (Händel)|Il Pastor fido]]'' | align="right" | 22. November 1712 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 9 |''[[Teseo]]'' | align="right" | 10. Januar 1713 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Philippe Quinault|P. Quinault]]: ''Thésée'' | |- | 10 |''[[Lucio Cornelio Silla]]'' | align="right" | 2. Junij 1713? |[[Burlington House]] oder Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]] | |- | 11 |''[[Amadigi|Amadigi di Gaula]]'' | align="right" | 25. Maj 1715 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antoine Houdar de la Motte|A. H. de la Motte]]: ''Amadis de Grèce'' | |- | 12a/b |''[[Radamisto]]'' | align="right" | 27. April 1720 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Domenico Lalli|D. Lalli]]:<br />''L'amor tirannico, o Zenobia'' | |- | 13 |''[[Il Muzio Scevola]]'' | align="right" | 15. April 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | samo&nbsp;3.dejanje je delo Händla<br />(1. Akt: F.Amadei;<br />2. Akt: [[Giovanni Battista Bononcini|G. Bononcini]]) |- | 14 |''[[Floridante|Il Floridante]]'' | align="right" | 9. December 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''La costanza in trionfo'' | |- | 15 |''[[Ottone (Oper)|Ottone, Re di Germania]]'' | align="right" | 12. Januar 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Stefano Pallavicini|S. B. Pallavicino]]: ''Teofane'' | |- | 16 |''[[Flavio, Re de’ Longobardi]]'' | align="right" | 14. Maj 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po M. Noris:<br />''Flavio Cuniberto'' | |- | 17 |''[[Giulio Cesare|Giulio Cesare in Egitto]]'' | align="right" | 20. Februar 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Giacomo Francesco Bussani|G. F. Bussani]] | |- | 18 |''[[Tamerlano]]'' | align="right" | 31. Oktober 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po A. Piovene: ''Tamerlano & Il Bajazete'',<br />po N. Pradon: ''Tamerlan'' | |- | 19 |''[[Rodelinda (Händel)|Rodelinda, Regina de’ Langobardi]]'' | align="right" | 13. Februar 1725 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]],<br />po [[Pierre Corneille|P. Corneille]]: ''Pertharite'' | |- | 20 |''[[Publio Cornelio Scipione]]'' | align="right" | 12. Marec 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 21 |''[[Alessandro (Oper)|Alessandro]]'' | align="right" | 5. Maj 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po O. Mauro:<br />''La superbia d'Alessandro'' | |- | 22 |''[[Admeto|Admeto, Re di Tessaglia]]'' | align="right" | 31. Januar 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London | O. Mauro, po [[Aurelio Aureli|A. Aureli]]: ''L'Antigona delusa da Alceste'' | |- | 23 |''[[Riccardo Primo|Riccardo I., Re d’Inghilterra]]'' | align="right" | 11. November 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po F. Briani:<br />''Isacio tiranno'' | |- | 24 |''[[Siroe (Händel)|Siroe, Re di Persia]]'' | align="right" | 17. Februar 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Pietro Metastasio]] | |- | 25 |''[[Tolomeo|Tolomeo, Re di Egitto]]'' | align="right" | 30. April 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]]: ''Tolomeo e Alessandro'' | |- | 26 |''[[Lotario]]'' | align="right" | 2. December 1729 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Adelaide'' | |- | 27 |''[[Partenope (Händel)|Partenope]]'' | align="right" | 24. Februar 1730 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 28 |''[[Poro|Poro, Re dell’Indie]]'' | align="right" | 2. Februar 1731 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]]:<br />''[[Alessandro nell’Indie]]'' | |- | 29 |''[[Ezio (Händel)|Ezio]]'' | align="right" | 15. Januar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]] | |- | 30 |''[[Sosarme|Sosarme, Re di Media]]'' | align="right" | 15. Februar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]:<br />''Dionisio, Rè di Portogallo'' | |- | 31 |''[[Orlando (Händel)|Orlando]]'' | align="right" | 27. Januar 1733 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]], po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 32 |''[[Arianna in Creta]]'' | align="right" | 26. Januar 1734 | King’s Theatre, Haymarket, London | Libretto: po [[Pietro Pariati|P. Pariati]]: ''Arianna e Teseo'' |- | A11 |''[[Oreste (Händel)|Oreste]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 18. December 1734 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 33 |''[[Ariodante]]'' | align="right" | 8. Januar 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Ginevra, Principessa di Scozia'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 34 |''[[Alcina]]'' | align="right" | 16. April 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po A. Fanzaglia: ''L'isola di Alcina'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]:<br />''Orlando furioso'' | |- | 35 |''[[Atalanta (Händel)|Atalanta]]'' | align="right" | 12. Maj 1736 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po B. Valeriano: ''La caccia in Etolia'' | |- | 36 |''[[Arminio]]'' | align="right" | 12. Januar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 37 |''[[Giustino]]'' | align="right" | 16. Februar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po N. Beregani und [[Pietro Pariati|P. Pariati]] | |- | 38 |''[[Berenice (Oper)|Berenice, Regina d’Egitto]]'' | align="right" | 18. Maj 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 39 |''[[Faramondo]]'' | align="right" | 3. Januar 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Apostolo Zeno|A. Zeno]] | |- | 40 |''[[Serse]]'' (deutscher Titel: Xerxes) | align="right" | 15. April 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Nicolò Minato|N. Minato]] und [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | A 14 |''[[Giove in Argo]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 1. Maj 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Maria Lucchini|A. M. Lucchini]] | |- | 41 |''[[Imeneo]]'' | align="right" | 22. November 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 42 |''[[Deidamia (Oper)|Deidamia]]'' | align="right" | 10. Januar 1741 | Theatre Royal, Lincoln’s Inn Fields, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]] | |} === Oratoriji === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 46a/b |''[[Il trionfo del Tempo e del Disinganno|Il trionfo del Tempo e del Disinganno /<br />Il trionfo del Tempo e della Verità]]'' | align="right" | Junij 1707/<br />23. Marec 1737 | Collegio Clementino, Rom /<br />[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 47 |''[[La Resurrezione]]'' | align="right" | 8. April 1708 | Palazzo Bonelli, Rom |- | 48 |'' [[Brockes-Passion (Händel)|Der für die Sünde der Welt gemarterte und&nbsp;<br />sterbende Jesus (Brockes-Passion)]]'' | align="right" | 3. April 1719 |[[Hamburger Dom (Alter Mariendom)|Domkirche]], Hamburg |- | 50a/b |''[[Esther (Händel)|Esther (Haman and Mordecai)]]'' | align="right" | verjetno 23. August 1720 | Residenz Cannons bei London |- | 51 |''[[Deborah (Händel)|Deborah]]'' | align="right" | 21. Februar 1733 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 52 |''[[Athalia (Oratorium)|Athalia]]'' | align="right" | 10. Julij 1733 |[[Sheldonian Theatre]], Oxford |- | 53 |''[[Saul (Händel)|Saul]]'' | align="right" | 16. Januar 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 54 |''[[Israel in Egypt|Israel in Egypt (Exodus)]]'' | align="right" | 4. April 1739 | |King’s Theatre, Haymarket, London |- | 55 |''[[L’Allegro, il Penseroso ed il Moderato]]'' | align="right" | 27. Februar 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |- | 56 |''[[Messiah|The Messiah]]'' | align="right" | 13. April 1742 | New Music Hall, [[Dublin]] |- | 57 |''[[Samson (Händel)|Samson]]'' | align="right" | 18. Februar 1743 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 58 |''[[Semele (Händel)|Semele]]'' | align="right" | 10. Februar 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 59 |''[[Joseph and his Brethren]]'' | align="right" | 2. Marec 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 60 |''[[Hercules (Händel)|Hercules]]'' | align="right" | 5. Januar 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 61 |''[[Belshazzar]]'' | align="right" | 27. Marec 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 62 |''[[An Occasional Oratorio]]'' | align="right" | 14. Februar 1746 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 63 |''[[Judas Maccabaeus]]'' | align="right" | 1. April 1747 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 64 |''[[Joshua (Händel)|Joshua]]'' | align="right" | 9. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 65 |''[[Alexander Balus]]'' | align="right" | 23. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 66 |''[[Susanna (Händel)|Susanna]]'' | align="right" | 10. Februar 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 67 |''[[Solomon (Händel)|Solomon]]'' | align="right" | 17. Marec 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 68 |''[[Theodora (Händel)|Theodora]]'' | align="right" | 16. Marec 1750 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 69 |''[[The Choice of Hercules]]'' | align="right" | 1. Marec 1751 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 70 |''[[Jephtha (Händel)|Jephtha]]'' | align="right" | 26. Februar 1752 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 71 |''[[The Triumph of Time and Truth]]'' | align="right" | 11. Marec 1757 | Theatre Royal, Covent Garden, London |}{{Poslušaj | filename = Handel - messiah - 04 and the glory of the lord.ogg | title = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | alt = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | description = | filename2 = Handel - messiah - 12 for unto us a child is born.ogg | title2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | alt2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | description2 = | filename3 = Handel - messiah - 38 how beautiful are the feet.ogg | title3 = Mesija: Kako lepa so stopala | alt3 = Mesija: Kako lepa so stopala | description3 = | filename4 = Handel - messiah - 44 hallelujah.ogg | title4 = Mesija, Aleluja | alt4 = Mesija, Aleluja | description4 = }} === Serenade, Ode in Maske (izbor) === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 49a/b | ''[[Acis and Galatea]]'' | align="right" | Poleti 1718 | Residenca Cannons pri Londonu |- | 72 | ''[[Aci, Galatea e Polifemo]]'' | align="right" | 19. Juli 1708 | [[Neapelj]] |- | 73 | ''[[Il Parnasso in Festa]]'' | align="right" | 13. Marec 1734 | [[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 74 | ''[[Ode for the Birthday of Queen Anne]]'' | align="right" | 6. Februar 1713 | Königshof in London |- | 75 | ''[[Das Alexander-Fest|Alexander’s Feast or The Power of Musick]]''&nbsp; | align="right" | 19. Februar 1736 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 76 | ''[[Ode for St. Cecilia’s Day]]'' | align="right" | 22. November 1739 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |} === „Te Deum" - uglasbitve === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 278 | ''[[Utrechter Te Deum]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | [[St Paul’s Cathedral]] in London |- | 279 | ''[[Utrechter Te Deum und Jubilate|Utrechter Jubilate]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | St Paul’s Cathedral in London |- | 280 | ''[[Caroline Te Deum]]'' | align="right" | verjetno 26. September 1714 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 281 | ''[[Chandos Te Deum]]'' | align="right" | 1717/1718 | St. Lawrence’s Church, [[Cannons]] |- | 282 | ''[[Te Deum A-Dur (Händel)|Te Deum in A-Dur]]'' | align="right" | verjetno 16. Januar 1726 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 283 | ''[[Dettinger Te Deum]]'' | align="right" | 27. November 1743 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |} === Instrumentalna glasba === * Šest orgelskih koncertov št. 1–6 op. 4 (HWV 289–294) * Šest orgelskih koncertov št. 7–12 op. 7 (HWV 306–311) * Štirje orgelski koncerti št. 13–16 (HWV 295, 296a, 304, 305a) * Šest Concerti grossi op. 3 (HWV 312–317) * Dvanajst Concerti grossi op. 6 (HWV 319–330) * Trije Concerti a due cori (HWV 332–334) * [[Wassermusik (Händel)|Water Music]] (''vodna glasba'', HWV 348–350) * [[Feuerwerksmusik|Music for the Royal Fireworks]] (''glasba za kraljevski ognjemet'', HWV 351) * Šest posamezno ohranjenih instrumentalnih del (HWV 318 ''Alexanderfest-Konzert'', HWV 336, 337, 338, 404 und 424) == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo| first=Christopher |last=Hogwood |title=G. F. Handel |publisher=Insel Verlag |isbn=3-458-34355-5}} * {{navedi knjigo| first=Paul Henry |last=Lang |title=G. F. Handel |publisher=Dover Publications |isbn=0-486-29227-4}} * {{navedi knjigo| first=Hans-Joachim |last=Marx |title=Handels Oratorien, Oden und Serenaten |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=3-525-27815-2}} == Glej tudi == * [[seznam nemških skladateljev]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [http://www.haendelhaus.de Händel-Haus], skladatelju posvečen muzej v Halleju {{ikona de}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Händel, Georg Friedrich}} [[Kategorija:Nemški skladatelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Nemški Angleži]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] lkxs7f8ig5lwiyvhv4euqzibwgw1tsp 5724085 5724084 2022-07-26T13:24:24Z Ljuba brank 92351 /* Čas oratorija */ oblikovanje wikitext text/x-wiki [[Slika:George Frideric Handel Signature.svg|right|235px|alt=Podpis s črnilom s tekočo roko]]{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Georg Friedrich Händel | Background = non_performing_personnel | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = [[baročna glasba]] | Occupation = | Years_active = 1702–1757 | Notable_instruments = }}'''Georg Friedrich Händel''' (po krstni knjigi ''Georg Friederich Händel'', anglicirano ''George Frideric Handel''), [[Nemci|nemško]]-[[Angleži|angleški]] [[skladatelj]], * [[23. februar]] [[1685]], [[Halle]] (Saale), [[Nemčija]], † [[14. april]] [[1759]], [[London]], [[Anglija]]. Njegov opus obsega 42 [[Opera|oper]] in 25 [[oratorij]]ev – med njimi ''[[Mesija (Händel)|Mesijo]]'' s svetovno znano »Alelujo« –, cerkveno glasbo za angleški dvor, [[Kantata|kantate]] in številna orkestralna, komorna in klavirska dela. Händel, čigar umetniško delo zajema vse zvrsti njegovega časa, je bil hkrati tudi aktiven gledališki impresario. Velja za enega najbolj plodovitih in vplivnih glasbenikov v zgodovini. == Življenjepis == === Mladost === [[Slika:Händelhaus - ILN 1859-07-18.jpg|thumb|right|Najstarejša znana slike Händlove rojstne hiše, bakrorez iz ''The Illustrated London News'' 18. julija 1859]] [[Slika:George Frideric Handel baptismal register.jpg|thumb|left|Vpis Händla v krstno knjigo na dan 24.&nbsp;februarja 1685 - arhiv cerkve Marije pomočnice Halle)]] Skladateljev oče Georg (1622 - 1697) je bil [[brivec]] in [[ranocelnik]]. Bil je dvorni kirurg vojvode [[Saška|Saškega]] - [[Weiβenfels]]. Ko je očetu Georgu umrla prva žena (1682), se je po kratkem času oženil z 32-letno Dorotheo Taust (1651 - 1730), ki je bila hči [[župnik]]a. Prvi otrok tega zakona je kmalu umrl (1684). Po Georgu Friedrichu pa sta se rodili še dve deklici: Johanna Christina (1690 - 1709) in Dorothea Sophia (1697 - 1718). Skladatelj je z njima in njunimi otroki vzdrževal stike. [[Slika:Fotothek df roe-neg 0001686 001 Händeldenkmal auf dem Marktplatz.jpg|thumb|right|Spomenik Händlu na trgu v Halle, 1949]] Edini pravi vir za skladateljevo mladost je življenjepis, ki temelji na pripovedi Händlovega dolgoletnega asistenta [[John Christopher Smith|Johna Christopherja Smitha]], napisal pa ga je [[John Mainwarings]] (1760). Še predno je bil Händel star osem let, ga je oče vzel s seboj na obisk svojega sina iz prvega zakona, ki je služboval na dvoru Weiβenfelsov, kot [[komornik]]. Skladatelj je za to pot dolgo moledoval. Na dvoru se je hitro spoznal in spoprijateljil z glasbeniki, ki so mu dovolili igrati na [[orgle]]. Vojvoda ga je nekega dne slučajno slišal igrati in takoj spoznal njegovo velikansko nadarjenost. Resno se je pogovoril z njegovim očetom in mu predlagal fantovo šolanje. Argumenti vojvode so omehčali nenavdušenega očeta, ki za glasbo ni imel nobenega smisla ne interesa. Tako je mladi Georg Friedrich po vrnitvi domov v Halle dobil glasbenega učitelja [[Friedrich Wilhelm Zachow|Friedricha Wilhelma Zachowa]], ki je bil [[organist]] v ''cerkvi Naše ljube gospe'' v Halleju. Začel ga je poučevati [[kompozicija (glasba)|kompozicijo]], instrumente s tipkami, pa tudi [[oboa|oboo]] in [[violina|violino]]. Vzpodbujal je njegov neverjeten apetit po pisanju ogromnih količin vokalne glasbe in tako je še kot otrok napisal vsak teden en [[motet]]. Ko je bil star 12 let, je dobil priložnost, da svoje spretnosti in znanje pokaže na [[berlin]]skem dvoru, kjer je zapustil izjemen vtis. [[Brandenburg|Brandenburški]] knez - kasnejši kralj [[Friderik I. Pruski]] mu je ponudil službo. Različni podatki pa kažejo na možnost, da je bil Georg Friedrich v Berlinu leto ali več kasneje. Skladateljev oče je leta 1697 umrl. Vseeno je mladenič nadaljeval s šolanjem in ga končal. Takoj nato se je vpisal na takrat ustanovljeno univerzo v Halleju, kjer je študiral pravo. Še istega leta (1702) se je zaposlil kot orglinist [[stolnica|stolnici]]. === Hamburška leta === Po enem letu uvajanja je odšel kot nadarjeni samostojni glasbenik v [[Hamburg]]. Tam je pod vodstvom [[Reinhard Kaiser|Reinharda Keiserja]] cvetela edina nemška operna hiša, ki si je takšno ime zaslužila. Zasedel je mesto drugega violinista v [[orkester|orkestru]], kmalu pa je prevzel pomembnejše mesto [[čembalist]]a. Navezal je prijateljske stike s komponistom, [[dirigent]]om in [[pevec|pevcem]] [[Johann Mattheson|Johannom Matthesonom]], ki je kasneje napisal nekaj pomembnih glasbeno teoretičnih del kot na primer ''Das neu - eröffnete Orchesteren'' in ''Grundlage einer Ehrenpforte''. V tem času se je pokazala priložnost za obetavno delo v [[Lübeck]]u, kjer se je ostareli mojster [[Dietrich Buxtehude]] odpravljal v pokoj. Na pot sta se odpravila skupaj z Matthesonom, vendar nista vedela, da je služba organista povezana s poroko starejše Buxtehudejeve hčere. Ta pustolovščina se je 'srečno' končala, naslednja pa bi lahko imela drugačne posledice. Ob premieri Matthesonove opere ''Cleopatra'' v Hamburgu, je Händel iz neznanega razloga zavrnil mesto dirigenta in se vrnil na običajno mesto čembalista. Mattheson je v lastnem delu pel vlogo ''Antoniusa''. Spor med glasbenikoma se je razširil tudi zunaj gledališča. Sčasoma se je polegel in v naslednjem obdobju sta sodelovala in ostala prijatelja. Iz Matthesonovih kasnejših zapiskov pa lahko marsikaj izvemo o Händlu. Za veliki petek 1704 je Händel uglasbil [[Pasijon po Janezu]] na besedilo opernega [[libretist]]a ''Christiana Postela''. Mattheson je delo ostro kritiziral in zapiski o tem so se ohranili do danes. Prva Händlova opera ''[[Almira]]'' je bila uprizorjena 8. januarja 1705 in je doživela velik uspeh. Čez nekaj tednov je skladatelj želel očarati občinstvo z naslednjo opero Nero, ki pa ni bila dobro sprejeta. Händel je pač delal po takrat običajnih metodah, ki so bile v navadi v Hamburgu. Besedila so bila mešanica nemščine in italijanščine, glasba pa je bila narejena po [[eklekticizem|eklektični]] metodi. Veliko [[tema (glasba)|tem]] iz teh oper odseva skladateljeva kasnejša velika dela. Händel je v Hamburgu skomponiral še dve ne preveč uspešni deli: ''Dafne'' in ''Florinda''. Počasi pa se je odpravil po Evropi in najprej našel mecena v Gianu Gastonu de' Medici. V [[Italija|Italijo]] se je preselil spomladi 1706. === Italijansko obdobje === V Italiji je ostal tri leta. Zadrževal se je v [[Firence|Firencah]], [[Rim]]u, [[Neapelj|Neaplju]] in [[Benetke|Benetkah]]. Prav veliko znanega pa o tem delu skladateljevega življenja ni. Znane so posamezne anekdote, ki jih razberemo iz biografij znanih italijanskih [[baročna glasba|baročnih]] glasbenikov in pomembnih osebnosti. Tako izvemo, da se je srečeval s [[Arcangelo Corelli|Corelli]]jem in [[Antonio Lotti|Lottijem]] in obema Scarlattijema ([[Alessandro Scarlatti]] in [[Domenico Scarlatti]]). Postal je znan pod vzdevkom '''Sas'''. Domenico Scarlatti ga je nekoč poslušal, ne da bi vedel kdo igra. Händel je v neki cerkvi [[improvizacija|improviziral]] na [[orgle]]. Scarlatti je izjavil, da to »zanesljivo izvaja Sas, ali pa sam hudič«. Ob drugi priložnosti je v glasbeni druščini Corelli na violino izvajal Händlovo [[uvertura|uverturo]] k ''Triumfu časa in resnice''. Händel ga je nekaj časa poslušal, nato pa mu je violino iztrgal iz rok in rekel: »''To se igra takole!''« In odigral pasažo. Nato se je Corelli opravičil: »''Ta muzika, moj ljubi Sas ima francoski priokus in jaz se na to ne razumem''«. V Italiji je Händel skoponiral dve operi: ''Rodrigo'', spomladi 1707 v Firencah in ''Agripino'' 1709 v Benetkah. Uverturo iz zadnje je čez 44 let uporabil za [[Oratorij (glasba)|oratorij]] ''Jefta''. V Rimu, kjer je tedanji [[papež Klemen XI.]] prepovedal opere, je zložil dva oratorija. ''La Resurrezione'' (1708) in [[alegorija|alegorijo]] ''Il Trionfo del Tiempo e del Disinganno'', leta 1707. To delo je čez 46 let predelal in je pravzaprav njegovo zadnje delo v celoti (''Zmagoslavje časa in resnice''). Poleg velikih del je v Italiji zložil še ''Aci, Galatea e Polifemo'' (Neapelj, 1708), [[pevski zbor|zborovska]] dela (''Dixit Dominus'') in solo [[kantata|kantate]]. S temi deli si je v Italiji pridobil in utrdil veliko slavo. Leta 1709 je sprejel ponudbo [[knez]]a [[Georg Ludwig von Hannover|Georga Ludwiga von Hannover]], da bi se zaposlil pri njem. Dogovor je vseboval tudi daljša obdobja brez zadolžitev. Prosti čas je mojster izkoristil za obisk Londona. Tja je prišel kot izrazit skladatelj italijanske opere. Debitiral je 24. februarja 1711 z opero ''Rinaldo''. Obveznosti so ga peljale nazaj v [[Hannover]], kjer je skomponiral niz [[vokal]]nih [[duet]]ov za princeso Carolino, knezovo snaho in kasnejšo britansko kraljico. [[Slika:London Handel House.jpg|thumb|right|200px|Händlova hiša v Londonu (25 Brook Street)]] === Prva leta v Londonu === V oktobru 1712 se je Händel vrnil v London. Tam je ostal do konca življenja. Prva leta je preživel pri grofu Burlingtonu v bližini Londona. Glavna skladateljeva dela tega obdobja sta bili dve italijanski operi in ''[[Utrecht]] [[te deum]]'', ki je bil napisan za kraljico Ano, za kar mu je ta namenila dosmrtno [[renta|rento]] 200 [[funt]]ov. Ker je skladatelj svojo odsotnost s Hannovrskega dvora preveč razvlekel, ga je na to knez pisno opomnil. V septembru 1714 je Hannovrski knez postal angleški kralj Jurij I. Zanj je Händel takoj zložil čudovito delo ''Wassermusik'' (Glasba na vodi). Kralj mu je zaradi tega podvojil dohodek. Postal je še princesin glasbeni učitelj in tako pridobil še 200 funtov rente. Ko je leta 1716 s kraljem odšel na obisk v Nemčijo, je za to priložnost zložil [[pasijon]] v [[nemščina|nemškem]] jeziku, kar je bilo njegovo zadnje delo na besedilo v materinščini. Po vrnitvi je pri grofu Carnavon (kasneje vojvoda Chandos) izvajal mnoge [[koncert (glasbena prireditev)|koncerte]]. ''Acis in Galatea'', ''Esther'', ''12 Chandos anthems''; dela za [[čembalo]], ki so poznana pod imenom ''Harmonični kovač''. === Razcvet opere === Tesnejše sodelovanje z vojvodo Chandosom se je končalo ob novem letu 1719. Händel se je pripravljal na nov izziv z ustanavljanjem Royal Academy of Music. Postal je njen glasbeni [[direktor]]. V tem času je tudi špekuliral pri ''South Sea Company'', kjer je investiral 10.000 funtov. Za novačenje pevskega ansambla se je podal na kontinent in večino pevcev pridobil v [[Dresden|Dresdnu]]. Uspelo mu je angažirati celo popularnega [[kastrat]]a ''Senesina'', ki je bil pripravljen sodelovati s Händlovo ''Akademijo'' v sezoni 1720 - 1721. [[Premiera]] zelo uspešne opere ''Radamisto'' je bila 27. aprila 1720. Poleg Händla so v Akademiji sodelovali tudi drugi glasbeniki, kot na primer [[Giovanni Battista Bononcini]] in [[Attilo Ariosti]]. Nastala sta dva tabora, ki sta si sovražno stala nasproti, kot [[politična stranka|politični stranki]]. Najprej se je tehtnica nagibala na stran Bononcinijevih privržencev, kasneje pa je prevladal Händel s svojimi tehtnimi deli: ''Julij Cezar'', ''Tamerlano'' in ''Rodelinda''. V najboljšem obdobju se je akademija finančno pokrivala sama s svojim delom in je bila občasno celo donosna. Voditelji ustanove s Händlom na čelu so iskali možnosti, da bi angažirali še več pevskih zvezd. V januarju 1723 jim je uspelo pritegniti [[Francesca Cuzzoni|Francesco Cuzzoni]], v maju 1726 pa Faustino Bordoni. Takšna kadrovska politika pa je predstavljala veliko breme, saj je Akademijo samo Cuzzonijeva stala 2500 funtov na sezono. Spremenil se je tudi okus publike, ki je bila vedno bolj naklonjena delom v [[angleščina|angleškem jeziku]]. Tipičen primer je bila z burnim uspehom sprejeta ''Beraška opera'' v letu 1728. === Zaton opere === Angleško [[državljanstvo]] je pridobil 13. februarja 1726. V tem času je glasbena akademija propadla. Takoj pa je z [[John James Heidegger|J. J. Heideggerjem]] začel nov projekt, ustanovila sta nov ansambel za novo opero. Mojster se je v [[Italija|Italijo]] odpravil v jeseni 1728 iskat pevce. Angažiral je [[Antonio Bernacchi|Antonia Bernacchia]]. Ob povratku je napravil še manjši ovinek in poleti 1729 obiskal svojo mater v [[Halle]]ju, ter stare znance v Hannovru in Hamburgu. Novo operno delo je predstavil 2. decembra 1729 - ''Lotario''. Kot posebna atrakcija pa je nastopil Senesino. V Londonu se je pojavila še ena konkurenčna operna hiša z [[Nicolo Porpora|Nicolo Porporom]] kot skladateljem in Händlu odvzela velik del občinstva. Händel pa se je že začel zanimati za drugo glasbeno obliko, to je bil oratorij na angleška besedila iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]]. V sezoni 1732 - 1733 je zložil oratorij ''Debora'', kasneje še opero ''Atalija'', kjer je prvič uporabil dva zbora. Naslednje obdobje je bilo verjetno najtežje v skladateljevem življenju. Kljub izjemni delavnosti, v nizu je zložil opere ''Ariodante'', ''Alcina'', ''Orlando'', je operna akademija leta 1737 dokončno propadla. Mojster je doživel hud udarec in sodobniki poročajo, da je delno ohromel, kar kaže na [[možganska kap|možgansko kap]]. Verjetni vzrok je bila preobremenjenost. Händel je odšel na zdravljenje v [[Aachen]], kjer si je hitro opomogel in prišel nazaj v staro formo za komponiranje. === Čas oratorija === Svoje velike uspehe je Händel začel s ''[[Savel (Händel)|Savlom]]'' in ''[[Izrael v Egiptu (Händel)|Izraelom v Egiptu]]''. Največkrat izvajano delo ''[[Mesija (Händel)|Mesija]]'' je predstavil 13. aprila [[1742]] v [[Dublin]]u. O tej premieri in naslednjih ponovitvah kroži [[anekdota]], da so prireditelji prosili moške (opomba na plakatih), naj pustijo [[sablja|sablje]] doma, da bi tako lahko več poslušalcev vstopilo v dvorano. Koncerte so namreč poslušali stoje in orožje se ni smelo dotikati drugih. Na področju oratorija je bil Händel brez konkurence. Pod vplivom vstaje [[jakobinci|jakobitov]] 1745 je zložil junaški oratorij ''[[Juda Makabejec]]'', ki je doživel velik uspeh. 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Med komponiranjem oratorija ''[[Jefta (Händel)|Jefta]]'' mu je pri pisanju že pomagal asistent. Händel se je v maju 1752 odločil za operacijo oči. Operacija je uspela. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne [[arija|arije]] ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja ''The Triumph''. Še en teden pred smrtjo je vodil izvedbo oratorija ''Mesija''. Umrl je 14. aprila 1759. Pokopan je v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]]. == Glasbena dela == Händlova dela so klasificirana v več številčnih razvrstitvah: * '''HWV''': ''Verzeichnis der Werke Georg Friedrich Händels'', klasifikacija [[Bernd Baselt|Bernda Baselta]] * '''HG''': ''G. F. Händels Werke: Ausgabe der Deutschen Händelgesellschaft'' (uredil ''F. W. Chrysander'') * '''HHA''': '''''H'''allische '''H'''ändel-'''A'''usgabe'' * '''CB''': Händlov tematsko-kronološki katalog (uredil ''A. Craig Bell'') === Händlov orkester === Za interprete Händlovih oper in oratorijev so zapiski o velikosti posameznih skupin v orkestrih pod Händlovo taktirko in pa o tem, kako so se njegova dela sploh igrala, velikega pomena. Iz Italije, kjer Händel v hiši Ruspoli ni imel nobenega vpliva na sestavo orkestra, vemo zasedbo za ''[[La Resurrezione]]'': 2 trobenti, 4 oboe, 23 violin (pod vodstvom koncertnega mojstra Corellija), 4 viole, 6 čelov in 6 kontrabasov. Ostale navedbe so uganka, govora je o še o eni majhni bas violini (lahko da gre za Violo da gamba, kot jo zahtevala partitura) in eno pozavno. Flavte niso omenjene, vendar jih, kot je bil običaj, igrajo oboisti. Sestava Londonskega opernega orkestra je bila pa v celoti v Händlovih rokah. Protokol vojvode Portlanda iz leta 1720 našteva naslednjih 34 glasbenikov: 1 trobenta, 4 oboe, 3 fagoti, 17 violin, 2 violi, 4 čeli, 2 kontrabasa, 1 teorba. 1727 omenja skladatelj na berlinskem dvoru [[Johann Joachim Quantz]], ki se je tedaj zadrževal v Londonu, da so v orkestru »predvsem Nemci, poleg nekaj Italijanov in nekaj Angležev... Castrucci, italijanski violinist, je vodja«. Leta 1728 Francoz Fourgeroux v svojem poročilu o potovanju v Anglijo navaja za izvedbo opere v King’s Theatre King naslednjo zasedbo: 24 violin in viol (na prvem pultu brata [[Pietro Castrucci|Castrucci]]), 3 violončeli, 2 kontrabasa, 1 lutnja, 2 čembala. Kar se pihal tiče, je samo omenil, da so občasno nastopile tudi flavte in trobente. Oboe in fagote je popolnoma pozabil. Igranje akordov med recitativov se mu je zdelo smešno, gotovo mu od doma to ni bilo znano. Poročal je tudi, da so pri tem igrali samo en čelo, oba čembala in lutnja. Pred premiero ''Orlanda'' poroča leta 1733 Sir John Clark Penicuick, da ga je število instrumentalnih virtuozov presenetilo, našteje dve oboi, 4 fagote, več kot 24 violin, 4 violončele, 2 veliki violi da gamba (kontrabasa), 2 čembala in teorbo. Pritožuje se nad orkestrom, ki je bil sem in tja tako glasen, da je preglasil vokaliste. V času 1733–1745<ref>Burney, Charles: ''A general history of music: … Vol. 4'', London 1789, S. 373, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref><ref>Charles Burney: ''A general history of music: … Vol. 4.'' London 1789, S. 669, Cambridge Library Collection, 2011, ISBN 978-1-108-01642-1.</ref> je bilo [[Francisco Caporale]] solo čelist v Händlovem orkestru. Igral je violončelo s petimi strunami in v tem obdobju mnogi od Händlovih solov za violončelo prilagojeni temu instrumentu. Zadnji dostopni notni material je za izvedbe ''Mesije'' za čas okoli leta 1750: 4 oboe, 4 fagoti, 2 roga, 2 trobenti, pavke, 14 violin (8 „prvih“ in 6 „drugih“), 6 viol, 3 čeli in 2 kontrabasa. == Opus (izbor) == === Opere === {| class="wikitable" ![[Händel-Werke-Verzeichnis|HWV]] !Ime !Praizvedba !Kraj !Libreto !Pripomba |- | 1 |''[[Almira (Händel)|Der in Kronen erlangte Glückswechsel, oder: Almira, Königin von Kastilien]]'' | align="right" | 8. Januar 1705 |[[Oper am Gänsemarkt]], Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]], po G. Pancieri | |- | 2 |''[[Nero (Oper)|Die durch Blut und Mord erlangte Liebe, oder: Nero]]'' | align="right" | 25. Februar 1705 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Friedrich Christian Feustking|F. C. Feustking]] | Glasba izgubljena |- | 3 |''[[Der beglückte Florindo]]'' | align="right" | Januar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 4 |''[[Die verwandelte Daphne]]'' | align="right" | Februar 1708 | Oper am Gänsemarkt, Hamburg |[[Heinrich Hinsch|H. Hinsch]] | Glasba izgubljena |- | 5 |''[[Rodrigo (Oper)|Vincer se stesso è la maggior vittoria (“Rodrigo”)]]'' | align="right" | Herbst 1707 | Firence | po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''Il duello d'amore e di vendetta'' | |- | 6 |''[[Agrippina (Händel)|Agrippina]]'' | align="right" | 26.&nbsp;December&nbsp;1709 |[[Teatro Malibran|Teatro San Giovanni Grisostomo]], Benetke |[[Vincenzo Grimani|V. Grimani]] | |- | 7a/b |''[[Rinaldo]]'' | align="right" | 24. Februar 1711 |[[Her Majesty’s Theatre|Queen’s Theatre, Haymarket]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Aaron Hill|A. Hill]], po [[Torquato Tasso|T. Tasso]]: ''La Gerusalemme Liberata'' | |- | 8a/b/c |''[[Il Pastor fido (Händel)|Il Pastor fido]]'' | align="right" | 22. November 1712 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 9 |''[[Teseo]]'' | align="right" | 10. Januar 1713 | Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Philippe Quinault|P. Quinault]]: ''Thésée'' | |- | 10 |''[[Lucio Cornelio Silla]]'' | align="right" | 2. Junij 1713? |[[Burlington House]] oder Queen’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]] | |- | 11 |''[[Amadigi|Amadigi di Gaula]]'' | align="right" | 25. Maj 1715 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antoine Houdar de la Motte|A. H. de la Motte]]: ''Amadis de Grèce'' | |- | 12a/b |''[[Radamisto]]'' | align="right" | 27. April 1720 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Domenico Lalli|D. Lalli]]:<br />''L'amor tirannico, o Zenobia'' | |- | 13 |''[[Il Muzio Scevola]]'' | align="right" | 15. April 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | samo&nbsp;3.dejanje je delo Händla<br />(1. Akt: F.Amadei;<br />2. Akt: [[Giovanni Battista Bononcini|G. Bononcini]]) |- | 14 |''[[Floridante|Il Floridante]]'' | align="right" | 9. December 1721 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Francesco Silvani|F. Silvani]]:<br />''La costanza in trionfo'' | |- | 15 |''[[Ottone (Oper)|Ottone, Re di Germania]]'' | align="right" | 12. Januar 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Stefano Pallavicini|S. B. Pallavicino]]: ''Teofane'' | |- | 16 |''[[Flavio, Re de’ Longobardi]]'' | align="right" | 14. Maj 1723 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po M. Noris:<br />''Flavio Cuniberto'' | |- | 17 |''[[Giulio Cesare|Giulio Cesare in Egitto]]'' | align="right" | 20. Februar 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Giacomo Francesco Bussani|G. F. Bussani]] | |- | 18 |''[[Tamerlano]]'' | align="right" | 31. Oktober 1724 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po A. Piovene: ''Tamerlano & Il Bajazete'',<br />po N. Pradon: ''Tamerlan'' | |- | 19 |''[[Rodelinda (Händel)|Rodelinda, Regina de’ Langobardi]]'' | align="right" | 13. Februar 1725 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]],<br />po [[Pierre Corneille|P. Corneille]]: ''Pertharite'' | |- | 20 |''[[Publio Cornelio Scipione]]'' | align="right" | 12. Marec 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 21 |''[[Alessandro (Oper)|Alessandro]]'' | align="right" | 5. Maj 1726 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po O. Mauro:<br />''La superbia d'Alessandro'' | |- | 22 |''[[Admeto|Admeto, Re di Tessaglia]]'' | align="right" | 31. Januar 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London | O. Mauro, po [[Aurelio Aureli|A. Aureli]]: ''L'Antigona delusa da Alceste'' | |- | 23 |''[[Riccardo Primo|Riccardo I., Re d’Inghilterra]]'' | align="right" | 11. November 1727 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]], po F. Briani:<br />''Isacio tiranno'' | |- | 24 |''[[Siroe (Händel)|Siroe, Re di Persia]]'' | align="right" | 17. Februar 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Pietro Metastasio]] | |- | 25 |''[[Tolomeo|Tolomeo, Re di Egitto]]'' | align="right" | 30. April 1728 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Nicola Francesco Haym|N. F. Haym]], po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]]: ''Tolomeo e Alessandro'' | |- | 26 |''[[Lotario]]'' | align="right" | 2. December 1729 | King’s Theatre, Haymarket, London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Adelaide'' | |- | 27 |''[[Partenope (Händel)|Partenope]]'' | align="right" | 24. Februar 1730 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 28 |''[[Poro|Poro, Re dell’Indie]]'' | align="right" | 2. Februar 1731 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]]:<br />''[[Alessandro nell’Indie]]'' | |- | 29 |''[[Ezio (Händel)|Ezio]]'' | align="right" | 15. Januar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Pietro Metastasio]] | |- | 30 |''[[Sosarme|Sosarme, Re di Media]]'' | align="right" | 15. Februar 1732 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]:<br />''Dionisio, Rè di Portogallo'' | |- | 31 |''[[Orlando (Händel)|Orlando]]'' | align="right" | 27. Januar 1733 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Carlo Sigismondo Capece|C. S. Capece]], po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 32 |''[[Arianna in Creta]]'' | align="right" | 26. Januar 1734 | King’s Theatre, Haymarket, London | Libretto: po [[Pietro Pariati|P. Pariati]]: ''Arianna e Teseo'' |- | A11 |''[[Oreste (Händel)|Oreste]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 18. December 1734 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |[[Giacomo Rossi|G. Rossi]], po [[Giovanni Battista Guarini|G. B. Guarini]] | |- | 33 |''[[Ariodante]]'' | align="right" | 8. Januar 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]]: ''Ginevra, Principessa di Scozia'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]: ''Orlando furioso'' | |- | 34 |''[[Alcina]]'' | align="right" | 16. April 1735 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po A. Fanzaglia: ''L'isola di Alcina'', po [[Ludovico Ariosto|L. Ariosto]]:<br />''Orlando furioso'' | |- | 35 |''[[Atalanta (Händel)|Atalanta]]'' | align="right" | 12. Maj 1736 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po B. Valeriano: ''La caccia in Etolia'' | |- | 36 |''[[Arminio]]'' | align="right" | 12. Januar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 37 |''[[Giustino]]'' | align="right" | 16. Februar 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po N. Beregani und [[Pietro Pariati|P. Pariati]] | |- | 38 |''[[Berenice (Oper)|Berenice, Regina d’Egitto]]'' | align="right" | 18. Maj 1737 | Theatre Royal, Covent Garden, London | po [[Antonio Salvi|A. Salvi]] | |- | 39 |''[[Faramondo]]'' | align="right" | 3. Januar 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Apostolo Zeno|A. Zeno]] | |- | 40 |''[[Serse]]'' (deutscher Titel: Xerxes) | align="right" | 15. April 1738 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Nicolò Minato|N. Minato]] und [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | A 14 |''[[Giove in Argo]]'' ([[Pasticcio (Musik)|Pasticcio]]) | align="right" | 1. Maj 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London | po [[Antonio Maria Lucchini|A. M. Lucchini]] | |- | 41 |''[[Imeneo]]'' | align="right" | 22. November 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London | po [[Silvio Stampiglia|S. Stampiglia]] | |- | 42 |''[[Deidamia (Oper)|Deidamia]]'' | align="right" | 10. Januar 1741 | Theatre Royal, Lincoln’s Inn Fields, London |[[Paolo Antonio Rolli|P. A. Rolli]] | |} === Oratoriji === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 46a/b |''[[Il trionfo del Tempo e del Disinganno|Il trionfo del Tempo e del Disinganno /<br />Il trionfo del Tempo e della Verità]]'' | align="right" | Junij 1707/<br />23. Marec 1737 | Collegio Clementino, Rom /<br />[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 47 |''[[La Resurrezione]]'' | align="right" | 8. April 1708 | Palazzo Bonelli, Rom |- | 48 |'' [[Brockes-Passion (Händel)|Der für die Sünde der Welt gemarterte und&nbsp;<br />sterbende Jesus (Brockes-Passion)]]'' | align="right" | 3. April 1719 |[[Hamburger Dom (Alter Mariendom)|Domkirche]], Hamburg |- | 50a/b |''[[Esther (Händel)|Esther (Haman and Mordecai)]]'' | align="right" | verjetno 23. August 1720 | Residenz Cannons bei London |- | 51 |''[[Deborah (Händel)|Deborah]]'' | align="right" | 21. Februar 1733 |[[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 52 |''[[Athalia (Oratorium)|Athalia]]'' | align="right" | 10. Julij 1733 |[[Sheldonian Theatre]], Oxford |- | 53 |''[[Saul (Händel)|Saul]]'' | align="right" | 16. Januar 1739 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 54 |''[[Israel in Egypt|Israel in Egypt (Exodus)]]'' | align="right" | 4. April 1739 | |King’s Theatre, Haymarket, London |- | 55 |''[[L’Allegro, il Penseroso ed il Moderato]]'' | align="right" | 27. Februar 1740 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |- | 56 |''[[Messiah|The Messiah]]'' | align="right" | 13. April 1742 | New Music Hall, [[Dublin]] |- | 57 |''[[Samson (Händel)|Samson]]'' | align="right" | 18. Februar 1743 |[[Royal Opera House|Theatre Royal, Covent Garden]], London |- | 58 |''[[Semele (Händel)|Semele]]'' | align="right" | 10. Februar 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 59 |''[[Joseph and his Brethren]]'' | align="right" | 2. Marec 1744 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 60 |''[[Hercules (Händel)|Hercules]]'' | align="right" | 5. Januar 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 61 |''[[Belshazzar]]'' | align="right" | 27. Marec 1745 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 62 |''[[An Occasional Oratorio]]'' | align="right" | 14. Februar 1746 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 63 |''[[Judas Maccabaeus]]'' | align="right" | 1. April 1747 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 64 |''[[Joshua (Händel)|Joshua]]'' | align="right" | 9. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 65 |''[[Alexander Balus]]'' | align="right" | 23. Marec 1748 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 66 |''[[Susanna (Händel)|Susanna]]'' | align="right" | 10. Februar 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 67 |''[[Solomon (Händel)|Solomon]]'' | align="right" | 17. Marec 1749 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 68 |''[[Theodora (Händel)|Theodora]]'' | align="right" | 16. Marec 1750 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 69 |''[[The Choice of Hercules]]'' | align="right" | 1. Marec 1751 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 70 |''[[Jephtha (Händel)|Jephtha]]'' | align="right" | 26. Februar 1752 | Theatre Royal, Covent Garden, London |- | 71 |''[[The Triumph of Time and Truth]]'' | align="right" | 11. Marec 1757 | Theatre Royal, Covent Garden, London |}{{Poslušaj | filename = Handel - messiah - 04 and the glory of the lord.ogg | title = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | alt = Mesija: Slava Bogu (And the Glory of the Lord) | description = | filename2 = Handel - messiah - 12 for unto us a child is born.ogg | title2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | alt2 = Mesija: Dete nam je rojeno (For unto us a child is born) | description2 = | filename3 = Handel - messiah - 38 how beautiful are the feet.ogg | title3 = Mesija: Kako lepa so stopala | alt3 = Mesija: Kako lepa so stopala | description3 = | filename4 = Handel - messiah - 44 hallelujah.ogg | title4 = Mesija, Aleluja | alt4 = Mesija, Aleluja | description4 = }} === Serenade, Ode in Maske (izbor) === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 49a/b | ''[[Acis and Galatea]]'' | align="right" | Poleti 1718 | Residenca Cannons pri Londonu |- | 72 | ''[[Aci, Galatea e Polifemo]]'' | align="right" | 19. Juli 1708 | [[Neapelj]] |- | 73 | ''[[Il Parnasso in Festa]]'' | align="right" | 13. Marec 1734 | [[Her Majesty’s Theatre|King’s Theatre, Haymarket]], London |- | 74 | ''[[Ode for the Birthday of Queen Anne]]'' | align="right" | 6. Februar 1713 | Königshof in London |- | 75 | ''[[Das Alexander-Fest|Alexander’s Feast or The Power of Musick]]''&nbsp; | align="right" | 19. Februar 1736 | King’s Theatre, Haymarket, London |- | 76 | ''[[Ode for St. Cecilia’s Day]]'' | align="right" | 22. November 1739 | Theatre Royal, [[Lincoln’s Inn Fields]], London |} === „Te Deum" - uglasbitve === {| class="wikitable" !HWV !Ime !Praizvedba !Kraj |- | 278 | ''[[Utrechter Te Deum]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | [[St Paul’s Cathedral]] in London |- | 279 | ''[[Utrechter Te Deum und Jubilate|Utrechter Jubilate]]'' | align="right" | 7. Julij 1713 | St Paul’s Cathedral in London |- | 280 | ''[[Caroline Te Deum]]'' | align="right" | verjetno 26. September 1714 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 281 | ''[[Chandos Te Deum]]'' | align="right" | 1717/1718 | St. Lawrence’s Church, [[Cannons]] |- | 282 | ''[[Te Deum A-Dur (Händel)|Te Deum in A-Dur]]'' | align="right" | verjetno 16. Januar 1726 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |- | 283 | ''[[Dettinger Te Deum]]'' | align="right" | 27. November 1743 | Kraljeva kapela, St. James’s Palace in London |} === Instrumentalna glasba === * Šest orgelskih koncertov št. 1–6 op. 4 (HWV 289–294) * Šest orgelskih koncertov št. 7–12 op. 7 (HWV 306–311) * Štirje orgelski koncerti št. 13–16 (HWV 295, 296a, 304, 305a) * Šest Concerti grossi op. 3 (HWV 312–317) * Dvanajst Concerti grossi op. 6 (HWV 319–330) * Trije Concerti a due cori (HWV 332–334) * [[Wassermusik (Händel)|Water Music]] (''vodna glasba'', HWV 348–350) * [[Feuerwerksmusik|Music for the Royal Fireworks]] (''glasba za kraljevski ognjemet'', HWV 351) * Šest posamezno ohranjenih instrumentalnih del (HWV 318 ''Alexanderfest-Konzert'', HWV 336, 337, 338, 404 und 424) == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo| first=Christopher |last=Hogwood |title=G. F. Handel |publisher=Insel Verlag |isbn=3-458-34355-5}} * {{navedi knjigo| first=Paul Henry |last=Lang |title=G. F. Handel |publisher=Dover Publications |isbn=0-486-29227-4}} * {{navedi knjigo| first=Hans-Joachim |last=Marx |title=Handels Oratorien, Oden und Serenaten |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=3-525-27815-2}} == Glej tudi == * [[seznam nemških skladateljev]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [http://www.haendelhaus.de Händel-Haus], skladatelju posvečen muzej v Halleju {{ikona de}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Händel, Georg Friedrich}} [[Kategorija:Nemški skladatelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Nemški Angleži]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] nywl6ltetnbauebyl1peyxr59rdil3x Seznam televizijskih postaj v Sloveniji 0 41404 5724086 5723684 2022-07-26T13:24:38Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki Sledeč seznam navaja televizijske postaje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Programi se oddajajo v Sloveniji in so razvrščeni po regijah glede na pokritost in vrstah oddajanih vsebin. Seznam ne navaja televizijskih programov, oddajanih samo na spletu. == Televizijske postaje z nacionalno pokritostjo == === Programi Televizije Slovenija === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TV SLO 1|1. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Novice, filmi, dokumentarna vsebina, pogovorne oddaje, otroški in mladinski program, zabavne oddaje, verski program, neposredni prenosi pomembnejših dogodkov | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV SLO 2|2. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Šport, filmi, dokumentarna vsebina, serije, drama, kultura in umetnost | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV SLO 3|3. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Informacije, novice, prenosi zasedanj Državnega zbora RS, Evropskega parlamenta in Državnega sveta, politične pogovorne oddaje, novinarske konference | [http://www.rtvslo.si/] |} === Komercialne televizijske postaje === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[POP TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, zabavne oddaje, filmi, serije, risanke, telenovele | [http://www.24ur.com/] |- | [[Kanal A]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, šport | [http://www.radio1.si/] |- | [[Planet TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, zabavne oddaje | [https://siol.net/planet-tv/] |- | Planet 2 | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi, serije, telenovele | [https://siol.net/planet-tv/] |- | Planet Eva | DVB-C, IPTV, MMDS | Pogovorne oddaje, filmi, serije, telenovele | [https://siol.net/planet-tv/] |- | [[TV3 Slovenija|TV 3]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi, serije, telenovele | [https://tv3m.si/] |- | [[Gold TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s serijami, filmi, telenovelami, glasbo in zabavnimi oddajami | [http://www.goldtv.si/] |- | [[BRIO|Brio]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Serije | [https://www.24ur.com/] |- | [[KINO|Kino]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi | [https://www.24ur.com/] |- | [[OTO|Oto]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Otroški program z risankami, sinhroniziranimi v slovenščino | [https://www.24ur.com/] |- | Astra | DVB-C, IPTV, MMDS | Komedije, kriminalne, dramske in dnevne serije iz Slovenije in držav bivše Jugoslavije<ref>https://www.blog.uporabnastran.si/2022/07/05/astra-nov-tv-program-s-filmi-in-serijami-iz-regije-adriatik-ekskluzivno-pri-operaterju-telemach-astra-spored/</ref> | [https://www.24ur.com/] |- | [[Sportklub]] | DVB-C, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://sportklub.n1info.si/] |- | [[Šport TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://www.sport-tv.si/] |- | [[Arena Sport]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/] |- | Arena eSport | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z e-športnimi prenosi in oddajami | [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/] |- | Boom TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zabavno glasbo | [https://www.facebook.com/boomtvsi/] |- | TV Veseljak | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo | [https://veseljak.si/] |- | [[Golica TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo | [https://golica.si/] |- | [[Net XXL]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Erotični televizijski program |- | Adria TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s tradicionalno dalmatinsko in klapsko glasbo ter jugoslovansko pop in rock glasbo | [https://folx.network/adria-music-television/] |} === Nepridobitni programi === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TOP TV|Top TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni program | [https://topnews.si/] |- | [[Nova24TV|1. Nova24TV]] | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni in politični program | [https://www.nova24tv.si/] |- | [[Nova24TV|2. Nova24TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni in politični program | [https://www.nova24tv.si/] |- | Exodus TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Katoliški televizijski program | [https://https://www.exodus.si//] |} == Televizijske postaje z regionalno in lokalno pokritostjo == === Regionalni programi Televizije Slovenija === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TV Koper]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Regionalna televizija za italijansko manjšino in gledalce na Slovenski obali in Primorskem, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV Maribor]] | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalna televizija za Štajersko, Koroško in Pomurje, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina, oddaje za mažarsko manjšino v Prekmurju | [http://www.rtvslo.si/] |- |} === Regionalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Gorenjska televizija]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Kranja za območje Gorenjske | [http://www.gtv.si/] |- | [[TV Celje]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Celja za območje Savinjske | [https://www.tvcelje.si/] |- | Vaš kanal | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Novega mesta za območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine | [https://www.vaskanal.com/] |- | VTV | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Velenja za območje Savinjske in Koroške | [https://www.vtvstudio.com/] |} === Lokalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | ATV signal | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Litije za območje Zasavja | |- | TV Idea - Kanal 10 | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja | [https://tvidea.si/] |- | [[RTS]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske | |- | TV Galeja | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ilirske Bistrice za območje Primorske | [http://galeja.tv/] |} === Regionalni in lokalni programi brez statusa posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | ePosavje TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Krškega za območje Posavja | [https://www.eposavje.com/] |- | Ljubljana TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije | [https://www.tvlj.si/] |- | ETV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kisovca pri Zagorju za območje Zasavja | [https://www.etv-hd.si/] |- | KTV Ormož | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ormoža za območje Štajerske | [https://ktv-ormoz.si/] |- | Koroška TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dravograda za območje Koroške | |- | Moj TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Selnice ob Dravi | |- | Net TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske | [https://net-tv.si/] |- | Play TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije | |- | TV AS | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja | [http://www.televizijaas.si/] |- | TV Kras | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Sežane za območje Primorske, Krasa | |- | TV Krpan | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Laškega | [https://www.facebook.com/tvkrpan/] |- | Kanal K3 | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Beltincev | |- | Koroška regionalna televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Slovenj Gradca | |- | TV Lep | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Logatca | [http://www.naklo-logatec.si/2015/tv_lep.php?IDM=1378&IDPM=1385] |- | TVM Miklavž | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Miklavža na Dravskem polju | |- | TV Medvode | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Medvod | [https://www.tv-m.si/] |- | Oron TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Starega trga pri Ložu za območje Notranjske | [http://www.oron.si/] |- | TV Plus | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Komende | |- | [[TV Studio Radgona - Kanal 11]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Gornje Radgone | |- | TV Trbovlje | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Trbovelj za območje Zasavja | |- | Vascom TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Pivke | |- | ViTel | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dornberka za območje severne Primorske | |- | Go-TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Nove Gorice za območje severne Primorske | [https://www.go-tv.si/] |- | Savinjska televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Žalca za območje Savinjske | |- | TV Kočevje | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kočevja | [https://www.tvkocevje.si/] |- | [[TV Arena]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Celja | [http://www.tvarena.si/] |- | Studio Bistrica | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Slovenske Bistrice | |- | [[BK TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske in Koroške | [https://www.bktv.si/] |- | STV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Žalca za območje Savinjske | |- | [[PeTV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program s Ptuja | [http://www.petv.tv/] |- | [[SIP TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dornave za območje Štajerske (Podravje) | [http://www.siptv.si/] |- | [[TvM - zgornjesavinjski kanal]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Mozirja | |- | ATM TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kranjske Gore | [http://www.atm-tv.si/] |- | Bled.TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program z Bleda | [http://www.bled.tv/] |- | | | |- | AK TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Slovenj Gradca | |- | TIPK TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program za gluhe in naglušne | [https://www.tipk.si/?jjj=1658753447385] |- | TV Uršlja | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Raven na Koroškem | [https://www.urslja.tv/] |- | Tržič TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Tržiča | |- | Zdrava televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami | [https://zdravatv.com/sl/?lang_code=sl] |- | Zdravje TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami | |} == Opombe in sklici == {{opombe}} == Viri == *AKOS, 2022 {{Slovenija}} [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji|*]] k73q55v7ojcr64pec0szty8ss8exp9s 5724087 5724086 2022-07-26T13:25:14Z Timdog13 114514 /* Programi Televizije Slovenija */ wikitext text/x-wiki Sledeč seznam navaja televizijske postaje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Programi se oddajajo v Sloveniji in so razvrščeni po regijah glede na pokritost in vrstah oddajanih vsebin. Seznam ne navaja televizijskih programov, oddajanih samo na spletu. == Televizijske postaje z nacionalno pokritostjo == === Programi Televizije Slovenija === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TV SLO 1|1. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Novice, filmi, dokumentarna vsebina, pogovorne oddaje, otroški in mladinski program, zabavne oddaje, verski program, neposredni prenosi pomembnejših dogodkov, oddaje za narodne manjšine | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV SLO 2|2. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Šport, filmi, dokumentarna vsebina, serije, drama, kultura in umetnost | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV SLO 3|3. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Informacije, novice, prenosi zasedanj Državnega zbora RS, Evropskega parlamenta in Državnega sveta, politične pogovorne oddaje, novinarske konference | [http://www.rtvslo.si/] |} === Komercialne televizijske postaje === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[POP TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, zabavne oddaje, filmi, serije, risanke, telenovele | [http://www.24ur.com/] |- | [[Kanal A]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, šport | [http://www.radio1.si/] |- | [[Planet TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, zabavne oddaje | [https://siol.net/planet-tv/] |- | Planet 2 | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi, serije, telenovele | [https://siol.net/planet-tv/] |- | Planet Eva | DVB-C, IPTV, MMDS | Pogovorne oddaje, filmi, serije, telenovele | [https://siol.net/planet-tv/] |- | [[TV3 Slovenija|TV 3]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi, serije, telenovele | [https://tv3m.si/] |- | [[Gold TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s serijami, filmi, telenovelami, glasbo in zabavnimi oddajami | [http://www.goldtv.si/] |- | [[BRIO|Brio]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Serije | [https://www.24ur.com/] |- | [[KINO|Kino]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi | [https://www.24ur.com/] |- | [[OTO|Oto]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Otroški program z risankami, sinhroniziranimi v slovenščino | [https://www.24ur.com/] |- | Astra | DVB-C, IPTV, MMDS | Komedije, kriminalne, dramske in dnevne serije iz Slovenije in držav bivše Jugoslavije<ref>https://www.blog.uporabnastran.si/2022/07/05/astra-nov-tv-program-s-filmi-in-serijami-iz-regije-adriatik-ekskluzivno-pri-operaterju-telemach-astra-spored/</ref> | [https://www.24ur.com/] |- | [[Sportklub]] | DVB-C, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://sportklub.n1info.si/] |- | [[Šport TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://www.sport-tv.si/] |- | [[Arena Sport]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/] |- | Arena eSport | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z e-športnimi prenosi in oddajami | [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/] |- | Boom TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zabavno glasbo | [https://www.facebook.com/boomtvsi/] |- | TV Veseljak | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo | [https://veseljak.si/] |- | [[Golica TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo | [https://golica.si/] |- | [[Net XXL]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Erotični televizijski program |- | Adria TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s tradicionalno dalmatinsko in klapsko glasbo ter jugoslovansko pop in rock glasbo | [https://folx.network/adria-music-television/] |} === Nepridobitni programi === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TOP TV|Top TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni program | [https://topnews.si/] |- | [[Nova24TV|1. Nova24TV]] | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni in politični program | [https://www.nova24tv.si/] |- | [[Nova24TV|2. Nova24TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni in politični program | [https://www.nova24tv.si/] |- | Exodus TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Katoliški televizijski program | [https://https://www.exodus.si//] |} == Televizijske postaje z regionalno in lokalno pokritostjo == === Regionalni programi Televizije Slovenija === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TV Koper]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Regionalna televizija za italijansko manjšino in gledalce na Slovenski obali in Primorskem, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV Maribor]] | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalna televizija za Štajersko, Koroško in Pomurje, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina, oddaje za mažarsko manjšino v Prekmurju | [http://www.rtvslo.si/] |- |} === Regionalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Gorenjska televizija]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Kranja za območje Gorenjske | [http://www.gtv.si/] |- | [[TV Celje]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Celja za območje Savinjske | [https://www.tvcelje.si/] |- | Vaš kanal | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Novega mesta za območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine | [https://www.vaskanal.com/] |- | VTV | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Velenja za območje Savinjske in Koroške | [https://www.vtvstudio.com/] |} === Lokalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | ATV signal | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Litije za območje Zasavja | |- | TV Idea - Kanal 10 | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja | [https://tvidea.si/] |- | [[RTS]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske | |- | TV Galeja | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ilirske Bistrice za območje Primorske | [http://galeja.tv/] |} === Regionalni in lokalni programi brez statusa posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | ePosavje TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Krškega za območje Posavja | [https://www.eposavje.com/] |- | Ljubljana TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije | [https://www.tvlj.si/] |- | ETV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kisovca pri Zagorju za območje Zasavja | [https://www.etv-hd.si/] |- | KTV Ormož | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ormoža za območje Štajerske | [https://ktv-ormoz.si/] |- | Koroška TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dravograda za območje Koroške | |- | Moj TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Selnice ob Dravi | |- | Net TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske | [https://net-tv.si/] |- | Play TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije | |- | TV AS | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja | [http://www.televizijaas.si/] |- | TV Kras | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Sežane za območje Primorske, Krasa | |- | TV Krpan | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Laškega | [https://www.facebook.com/tvkrpan/] |- | Kanal K3 | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Beltincev | |- | Koroška regionalna televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Slovenj Gradca | |- | TV Lep | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Logatca | [http://www.naklo-logatec.si/2015/tv_lep.php?IDM=1378&IDPM=1385] |- | TVM Miklavž | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Miklavža na Dravskem polju | |- | TV Medvode | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Medvod | [https://www.tv-m.si/] |- | Oron TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Starega trga pri Ložu za območje Notranjske | [http://www.oron.si/] |- | TV Plus | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Komende | |- | [[TV Studio Radgona - Kanal 11]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Gornje Radgone | |- | TV Trbovlje | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Trbovelj za območje Zasavja | |- | Vascom TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Pivke | |- | ViTel | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dornberka za območje severne Primorske | |- | Go-TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Nove Gorice za območje severne Primorske | [https://www.go-tv.si/] |- | Savinjska televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Žalca za območje Savinjske | |- | TV Kočevje | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kočevja | [https://www.tvkocevje.si/] |- | [[TV Arena]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Celja | [http://www.tvarena.si/] |- | Studio Bistrica | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Slovenske Bistrice | |- | [[BK TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske in Koroške | [https://www.bktv.si/] |- | STV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Žalca za območje Savinjske | |- | [[PeTV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program s Ptuja | [http://www.petv.tv/] |- | [[SIP TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dornave za območje Štajerske (Podravje) | [http://www.siptv.si/] |- | [[TvM - zgornjesavinjski kanal]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Mozirja | |- | ATM TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kranjske Gore | [http://www.atm-tv.si/] |- | Bled.TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program z Bleda | [http://www.bled.tv/] |- | | | |- | AK TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Slovenj Gradca | |- | TIPK TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program za gluhe in naglušne | [https://www.tipk.si/?jjj=1658753447385] |- | TV Uršlja | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Raven na Koroškem | [https://www.urslja.tv/] |- | Tržič TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Tržiča | |- | Zdrava televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami | [https://zdravatv.com/sl/?lang_code=sl] |- | Zdravje TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami | |} == Opombe in sklici == {{opombe}} == Viri == *AKOS, 2022 {{Slovenija}} [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji|*]] b8tj6z3i4urq5q4r6kszzmz7fiv955p 5724103 5724087 2022-07-26T13:43:27Z Timdog13 114514 /* Komercialne televizijske postaje */ wikitext text/x-wiki Sledeč seznam navaja televizijske postaje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Programi se oddajajo v Sloveniji in so razvrščeni po regijah glede na pokritost in vrstah oddajanih vsebin. Seznam ne navaja televizijskih programov, oddajanih samo na spletu. == Televizijske postaje z nacionalno pokritostjo == === Programi Televizije Slovenija === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TV SLO 1|1. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Novice, filmi, dokumentarna vsebina, pogovorne oddaje, otroški in mladinski program, zabavne oddaje, verski program, neposredni prenosi pomembnejših dogodkov, oddaje za narodne manjšine | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV SLO 2|2. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Šport, filmi, dokumentarna vsebina, serije, drama, kultura in umetnost | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV SLO 3|3. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Informacije, novice, prenosi zasedanj Državnega zbora RS, Evropskega parlamenta in Državnega sveta, politične pogovorne oddaje, novinarske konference | [http://www.rtvslo.si/] |} === Komercialne televizijske postaje === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[POP TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, zabavne oddaje, filmi, serije, risanke, telenovele | [http://www.24ur.com/] |- | [[Kanal A]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, šport | [http://www.radio1.si/] |- | [[Planet TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, zabavne oddaje | [https://siol.net/planet-tv/] |- | Planet 2 | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi, serije, telenovele | [https://siol.net/planet-tv/] |- | Planet Eva | DVB-C, IPTV, MMDS | Pogovorne oddaje, filmi, serije, telenovele | [https://siol.net/planet-tv/] |- | [[TV3 Slovenija|TV 3]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi, serije, telenovele | [https://tv3m.si/] |- | [[Gold TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s serijami, filmi, telenovelami, glasbo in zabavnimi oddajami | [http://www.goldtv.si/] |- | [[BRIO|Brio]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Serije | [https://www.24ur.com/] |- | [[KINO|Kino]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi | [https://www.24ur.com/] |- | [[OTO|Oto]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Otroški program z risankami, sinhroniziranimi v slovenščino | [https://www.24ur.com/] |- | Astra | DVB-C, IPTV, MMDS | Komedije, kriminalne, dramske in dnevne serije iz Slovenije in držav bivše Jugoslavije<ref>https://www.blog.uporabnastran.si/2022/07/05/astra-nov-tv-program-s-filmi-in-serijami-iz-regije-adriatik-ekskluzivno-pri-operaterju-telemach-astra-spored/</ref> | [https://www.24ur.com/] |- | [[Sportklub]] | DVB-C, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://sportklub.n1info.si/] |- | [[Šport TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://www.sport-tv.si/] |- | [[Arena Sport]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/] |- | Arena eSport | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z e-športnimi prenosi in oddajami | [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/] |- | Boom TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zabavno glasbo | [https://www.facebook.com/boomtvsi/] |- | TV Veseljak | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo | [https://veseljak.si/] |- | [[Golica TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo | [https://golica.si/] |- | [[Net XXL]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Erotični televizijski program |- | Adria TV | DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Televizijski program s tradicionalno dalmatinsko in klapsko glasbo ter jugoslovansko pop in rock glasbo | [https://folx.network/adria-music-television/] |} === Nepridobitni programi === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TOP TV|Top TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni program | [https://topnews.si/] |- | [[Nova24TV|1. Nova24TV]] | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni in politični program | [https://www.nova24tv.si/] |- | [[Nova24TV|2. Nova24TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni in politični program | [https://www.nova24tv.si/] |- | Exodus TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Katoliški televizijski program | [https://https://www.exodus.si//] |} == Televizijske postaje z regionalno in lokalno pokritostjo == === Regionalni programi Televizije Slovenija === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TV Koper]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Regionalna televizija za italijansko manjšino in gledalce na Slovenski obali in Primorskem, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV Maribor]] | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalna televizija za Štajersko, Koroško in Pomurje, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina, oddaje za mažarsko manjšino v Prekmurju | [http://www.rtvslo.si/] |- |} === Regionalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Gorenjska televizija]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Kranja za območje Gorenjske | [http://www.gtv.si/] |- | [[TV Celje]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Celja za območje Savinjske | [https://www.tvcelje.si/] |- | Vaš kanal | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Novega mesta za območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine | [https://www.vaskanal.com/] |- | VTV | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Velenja za območje Savinjske in Koroške | [https://www.vtvstudio.com/] |} === Lokalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | ATV signal | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Litije za območje Zasavja | |- | TV Idea - Kanal 10 | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja | [https://tvidea.si/] |- | [[RTS]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske | |- | TV Galeja | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ilirske Bistrice za območje Primorske | [http://galeja.tv/] |} === Regionalni in lokalni programi brez statusa posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | ePosavje TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Krškega za območje Posavja | [https://www.eposavje.com/] |- | Ljubljana TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije | [https://www.tvlj.si/] |- | ETV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kisovca pri Zagorju za območje Zasavja | [https://www.etv-hd.si/] |- | KTV Ormož | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ormoža za območje Štajerske | [https://ktv-ormoz.si/] |- | Koroška TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dravograda za območje Koroške | |- | Moj TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Selnice ob Dravi | |- | Net TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske | [https://net-tv.si/] |- | Play TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije | |- | TV AS | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja | [http://www.televizijaas.si/] |- | TV Kras | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Sežane za območje Primorske, Krasa | |- | TV Krpan | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Laškega | [https://www.facebook.com/tvkrpan/] |- | Kanal K3 | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Beltincev | |- | Koroška regionalna televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Slovenj Gradca | |- | TV Lep | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Logatca | [http://www.naklo-logatec.si/2015/tv_lep.php?IDM=1378&IDPM=1385] |- | TVM Miklavž | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Miklavža na Dravskem polju | |- | TV Medvode | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Medvod | [https://www.tv-m.si/] |- | Oron TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Starega trga pri Ložu za območje Notranjske | [http://www.oron.si/] |- | TV Plus | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Komende | |- | [[TV Studio Radgona - Kanal 11]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Gornje Radgone | |- | TV Trbovlje | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Trbovelj za območje Zasavja | |- | Vascom TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Pivke | |- | ViTel | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dornberka za območje severne Primorske | |- | Go-TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Nove Gorice za območje severne Primorske | [https://www.go-tv.si/] |- | Savinjska televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Žalca za območje Savinjske | |- | TV Kočevje | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kočevja | [https://www.tvkocevje.si/] |- | [[TV Arena]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Celja | [http://www.tvarena.si/] |- | Studio Bistrica | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Slovenske Bistrice | |- | [[BK TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske in Koroške | [https://www.bktv.si/] |- | STV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Žalca za območje Savinjske | |- | [[PeTV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program s Ptuja | [http://www.petv.tv/] |- | [[SIP TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dornave za območje Štajerske (Podravje) | [http://www.siptv.si/] |- | [[TvM - zgornjesavinjski kanal]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Mozirja | |- | ATM TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kranjske Gore | [http://www.atm-tv.si/] |- | Bled.TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program z Bleda | [http://www.bled.tv/] |- | | | |- | AK TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Slovenj Gradca | |- | TIPK TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program za gluhe in naglušne | [https://www.tipk.si/?jjj=1658753447385] |- | TV Uršlja | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Raven na Koroškem | [https://www.urslja.tv/] |- | Tržič TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Tržiča | |- | Zdrava televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami | [https://zdravatv.com/sl/?lang_code=sl] |- | Zdravje TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami | |} == Opombe in sklici == {{opombe}} == Viri == *AKOS, 2022 {{Slovenija}} [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji|*]] gm6xjrjwrfp293pbeiipbfnyitu1utk 5724106 5724103 2022-07-26T13:46:34Z Timdog13 114514 /* Regionalni in lokalni programi brez statusa posebnega pomena */ wikitext text/x-wiki Sledeč seznam navaja televizijske postaje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Programi se oddajajo v Sloveniji in so razvrščeni po regijah glede na pokritost in vrstah oddajanih vsebin. Seznam ne navaja televizijskih programov, oddajanih samo na spletu. == Televizijske postaje z nacionalno pokritostjo == === Programi Televizije Slovenija === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TV SLO 1|1. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Novice, filmi, dokumentarna vsebina, pogovorne oddaje, otroški in mladinski program, zabavne oddaje, verski program, neposredni prenosi pomembnejših dogodkov, oddaje za narodne manjšine | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV SLO 2|2. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Šport, filmi, dokumentarna vsebina, serije, drama, kultura in umetnost | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV SLO 3|3. program Televizije Slovenija]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Informacije, novice, prenosi zasedanj Državnega zbora RS, Evropskega parlamenta in Državnega sveta, politične pogovorne oddaje, novinarske konference | [http://www.rtvslo.si/] |} === Komercialne televizijske postaje === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[POP TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, zabavne oddaje, filmi, serije, risanke, telenovele | [http://www.24ur.com/] |- | [[Kanal A]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, šport | [http://www.radio1.si/] |- | [[Planet TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Novice, resničnostni šovi, filmi, serije, risanke, zabavne oddaje | [https://siol.net/planet-tv/] |- | Planet 2 | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi, serije, telenovele | [https://siol.net/planet-tv/] |- | Planet Eva | DVB-C, IPTV, MMDS | Pogovorne oddaje, filmi, serije, telenovele | [https://siol.net/planet-tv/] |- | [[TV3 Slovenija|TV 3]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi, serije, telenovele | [https://tv3m.si/] |- | [[Gold TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s serijami, filmi, telenovelami, glasbo in zabavnimi oddajami | [http://www.goldtv.si/] |- | [[BRIO|Brio]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Serije | [https://www.24ur.com/] |- | [[KINO|Kino]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Filmi | [https://www.24ur.com/] |- | [[OTO|Oto]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Otroški program z risankami, sinhroniziranimi v slovenščino | [https://www.24ur.com/] |- | Astra | DVB-C, IPTV, MMDS | Komedije, kriminalne, dramske in dnevne serije iz Slovenije in držav bivše Jugoslavije<ref>https://www.blog.uporabnastran.si/2022/07/05/astra-nov-tv-program-s-filmi-in-serijami-iz-regije-adriatik-ekskluzivno-pri-operaterju-telemach-astra-spored/</ref> | [https://www.24ur.com/] |- | [[Sportklub]] | DVB-C, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://sportklub.n1info.si/] |- | [[Šport TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://www.sport-tv.si/] |- | [[Arena Sport]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski programi s športnimi prenosi in oddajami | [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/] |- | Arena eSport | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z e-športnimi prenosi in oddajami | [https://www.facebook.com/ArenaSportSI/] |- | Boom TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zabavno glasbo | [https://www.facebook.com/boomtvsi/] |- | TV Veseljak | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo | [https://veseljak.si/] |- | [[Golica TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program s slovensko narodnozabavno, ljudsko in zabavno glasbo | [https://golica.si/] |- | [[Net XXL]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Erotični televizijski program |- | Adria TV | DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Televizijski program s tradicionalno dalmatinsko in klapsko glasbo ter jugoslovansko pop in rock glasbo | [https://folx.network/adria-music-television/] |} === Nepridobitni programi === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TOP TV|Top TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni program | [https://topnews.si/] |- | [[Nova24TV|1. Nova24TV]] | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni in politični program | [https://www.nova24tv.si/] |- | [[Nova24TV|2. Nova24TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | 24-urni informativni in politični program | [https://www.nova24tv.si/] |- | Exodus TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Katoliški televizijski program | [https://https://www.exodus.si//] |} == Televizijske postaje z regionalno in lokalno pokritostjo == === Regionalni programi Televizije Slovenija === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[TV Koper]] | DVB-T, DVB-C, DVB-S2, IPTV, MMDS | Regionalna televizija za italijansko manjšino in gledalce na Slovenski obali in Primorskem, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina | [http://www.rtvslo.si/] |- | [[TV Maribor]] | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalna televizija za Štajersko, Koroško in Pomurje, novice, filmi, šport, zabavne oddaje, dokumentarna vsebina, oddaje za mažarsko manjšino v Prekmurju | [http://www.rtvslo.si/] |- |} === Regionalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Gorenjska televizija]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Kranja za območje Gorenjske | [http://www.gtv.si/] |- | [[TV Celje]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Celja za območje Savinjske | [https://www.tvcelje.si/] |- | Vaš kanal | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Novega mesta za območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine | [https://www.vaskanal.com/] |- | VTV | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Velenja za območje Savinjske in Koroške | [https://www.vtvstudio.com/] |} === Lokalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | ATV signal | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Litije za območje Zasavja | |- | TV Idea - Kanal 10 | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja | [https://tvidea.si/] |- | [[RTS]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske | |- | TV Galeja | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ilirske Bistrice za območje Primorske | [http://galeja.tv/] |} === Regionalni in lokalni programi brez statusa posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | ePosavje TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Krškega za območje Posavja | [https://www.eposavje.com/] |- | Ljubljana TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije | [https://www.tvlj.si/] |- | ETV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kisovca pri Zagorju za območje Zasavja | [https://www.etv-hd.si/] |- | KTV Ormož | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ormoža za območje Štajerske | [https://ktv-ormoz.si/] |- | Koroška TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dravograda za območje Koroške | |- | Moj TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Selnice ob Dravi | |- | Net TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske | [https://net-tv.si/] |- | Play TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Ljubljane za območje osrednje Slovenije | |- | TV AS | DVB-T, DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Murske Sobote za območje Pomurja | [http://www.televizijaas.si/] |- | TV Kras | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Sežane za območje Primorske, Krasa | |- | TV Krpan | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Laškega | [https://www.facebook.com/tvkrpan/] |- | Kanal K3 | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Beltincev | |- | Koroška regionalna televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Slovenj Gradca | |- | TV Lep | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Logatca | [http://www.naklo-logatec.si/2015/tv_lep.php?IDM=1378&IDPM=1385] |- | TVM Miklavž | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Miklavža na Dravskem polju | |- | TV Medvode | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Medvod | [https://www.tv-m.si/] |- | Oron TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Starega trga pri Ložu za območje Notranjske | [http://www.oron.si/] |- | TV Plus | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Komende | |- | [[TV Studio Radgona - Kanal 11]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Gornje Radgone | |- | TV Trbovlje | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Trbovelj za območje Zasavja | |- | Vascom TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Pivke | |- | ViTel | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dornberka za območje severne Primorske | |- | Go-TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Nove Gorice za območje severne Primorske | [https://www.go-tv.si/] |- | Savinjska televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Regionalni program iz Žalca za območje Savinjske | |- | TV Kočevje | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kočevja | [https://www.tvkocevje.si/] |- | [[TV Arena]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Celja | [http://www.tvarena.si/] |- | Studio Bistrica | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Slovenske Bistrice | |- | [[BK TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Maribora za območje Štajerske in Koroške | [https://www.bktv.si/] |- | STV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Žalca za območje Savinjske | |- | [[PeTV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program s Ptuja | [http://www.petv.tv/] |- | [[SIP TV]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Dornave za območje Štajerske (Podravje) | [http://www.siptv.si/] |- | [[TvM - zgornjesavinjski kanal]] | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Mozirja | |- | ATM TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program iz Kranjske Gore | [http://www.atm-tv.si/] |- | Bled.TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni program z Bleda | [http://www.bled.tv/] |- | | | |- | AK TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Slovenj Gradca | |- | TIPK TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program za gluhe in naglušne | [https://www.tipk.si/?jjj=1658753447385] |- | TV Uršlja | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Raven na Koroškem | [https://www.urslja.tv/] |- | Tržič TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Lokalni televizijski program iz Tržiča | |- | Zdrava televizija | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami | [https://zdravatv.com/sl/?lang_code=sl] |- | Zdravje TV | DVB-C, IPTV, MMDS | Televizijski program z zdravstvenimi vsebinami | |} == Opombe in sklici == {{opombe}} == Viri == *AKOS, 2022 {{Slovenija}} [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji|*]] bga3zjew72hda5ee8m53grgnc8521ue Gorica 0 41572 5724240 5715975 2022-07-26T18:23:48Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Gorica | official_name = Comune di Gorizia<br />Občina Gorica<br />Comun di Gurize | native_name = Gorizia<br />Gorica<br />Gurize | image_skyline = Sabotin_hill,_Slovenia.jpg | imagesize = | image_alt = | image_flag = | image_caption = Gorica, v ozadju [[Sabotin]] | image_shield = Gorizia-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Gorizia (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | mapsize = 150px | map_alt = | map_caption = Ozemlje Občine Gorica (rdeče) znotraj Goriške pokrajine (rumeno) | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(36051)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = Grad (''Castello''),<br /> [[Ločnik, Italija|Ločnik]] (''Lucinico''),<br /> [[Oslavje]] (''Oslavia''),<br /> [[Pevma]] (''Piuma''),<br /> [[Šmaver, Italija|Šmaver]] (''San Mauro''),<br /> [[Štandrež]] (''Sant'Andrea''),<br /> [[Stražišče, Italija|Stražišče]] (''Straccis''),<br /> Vallone dell'Acqua,<br /> Gradiscutta,<br /> [[Podgora, Gorica|Podgora]] (''Piedimonte del Calvario''),<br /> Madonnina del Fante,<br /> [[Podturn - Sv. Ana]] (''San Rocco-Sant'Anna''),<br /> [[Rojce, Italija|Rojce]] (''Campagnuzza'') | mayor_party = [[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]] | mayor = [[Rodolfo Ziberna]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 41 | population_footnotes = | population_total = 35980 | population_as_of = 30. april 2009 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Goričani<br>it. Goriziani<ref>[{{lang|sl|Goricjani}}]</ref><br>fur. Gurizans<ref>[{{lang|sl|Guricans}}]</ref> | elevation_footnotes = | elevation_m = 84 | twin1 = | twin1_country = | istat = 031007 | saint = Sveti [[Hilarij Oglejski|Hilarij]] in [[Tacijan Oglejski|Tacijan]] | day = 16. marec | postal_code = 34170 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comune.gorizia.it}} | footnotes = }} '''[[Gorica]]''' ({{Jezik-it|Gorizia}} [go'ri{{IPA|ʦː}}ja], {{Jezik-de|Görz}}, {{Jezik-fur|Gurize}}, [[furlanščina|vzhodno-furlansko]] ''Guriza''; v Novi Gorici je pogovorno znana kot ''stara Gorica''<ref>{{cite book|last1=Meinhof|first1=Ulrike Hanna|title=Living (with) Borders: Identity Discourses on East-West Borders in Europe|date=2002|publisher=Ashgate|location=Aldershot|page=50}}</ref><ref>{{cite news|last1=Fidermuc|first1=Katarina|title=Za železnico lahko hkrati stojiš v dveh Goricah|language=sl|url=http://www.delo.si/nedelo/za-zeleznisko-postajo-lahko-hkrati-stojis-v-dveh-drzavah.html|access-date=December 27, 2017|work=Delo|date=May 14, 2017}}</ref>) je [[mesto]] z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo ([[Nova Gorica|Novo Gorico]] oziroma [[Solkan|Solkanom]] na severovzhodu in [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]] na jugovzhodu), v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]] in je četrto največje mesto te dežele. V mestu in okolici (npr. južnem obmestnem naselju [[Štandrež]]) živi avtohtona [[slovenska manjšina v Italiji|slovenska narodna manjšina]]. V Gorici je sedež [[goriška nadškofija|goriške nadškofije]] in [[goriška metropolija|metropolije]]. Do leta 2017 je bila Gorica tudi sedež [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriške pokrajine]], odtlej pa je središče [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje|Medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje]] (UTI Collio - Alto Isonzo). Skupaj z okoliškimi naselji na obeh straneh meje goriška aglomeracija sestavlja sklenjeno urbano celoto - čezmejno konurbacijo z okoli 70.000 prebivalci. == Etimologija== Italijansko ime ''Gorizia'' izhaja iz slovenskega samostalnika ''gorica'', ki pomeni »majhna gora« ali »grič«, na katerem raste [[vinska trta]]. [[Toponim]] »Gorica« se v pisnih virih prvič zasledi leta [[1001]], v listini, ki jo je izdal cesar [[Oton III.]], ko je [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] podelil polovico vasi [[Solkan]] in Gorice:{{Citatni blok|[...] Medietatem predii Solikano et Gorza nuncupatum. [...]|[[Oton III.]]|Darovalna listina Solkanskega gradu in vile »Gorza«}} == Podnebje == Gorica ima prehodno submediteransko podnebje z veliko sonca, s povprečno milimi in vlažnimi zimami in vročimi poletji. Poletno vročino nemalokrat osvežijo padavine. Na klimatske razmere delno vplivata tudi [[Kras (območje)|kraško podnebje]] in bližina [[Jadransko morje|morja]]. Hribi mesto varujejo pred mrzlimi vetrovi, zato je podnebje primerno tudi za gojenje [[Vinska trta|vinske trte]]. == Zgodovina == === Nastanek urbane naselbine === Gorica je nastala sprva kot utrdba ali prazgodovinski grad, s katerega so nadzirali prehode čez reko [[Soča|Sočo]], naselje pa je nastalo nedaleč od nekdanje [[rimske ceste]] Via Gemina, ki je povezovala [[Oglej|Akvilejo]] in [[Emona|Emono]]. Naselbina se kot ''villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza'' v pisnih virih prvič omenja leta 1001, v listini cesarja [[Oton III.|Otona III.]] <ref>{{navedi knjigo |author= Štih Peter|year=1999 |title=Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza: Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena |publisher=Goriški muzej |isbn=961-6201-04-2 |cobiss=104375296 |pages=}}</ref> V 11. in 12. stoletju je naselje pridobivalo na pomenu in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že 1100 in 1102 poznejši [[Koroška (vojvodina)|koroški]] vojvoda [[Henrik IV. Koroški|Henrik Spanheimski]] poimenoval goriški, od srede 12. stoletja pa ime naselja prevzamejo pomembni [[Goriški grofje]]. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj preoblikoval v trško naselbino že preden je [[Majnhard II. Goriški]] 24. junija 1210 izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenskega [[Sejem|sejma]]. === Avstrijsko obdobje === Ko je leta 1500 rodbina Goriških grofov izumrla, so oblastniki v [[Goriška (grofija)|grofiji]] postali avstrijski [[Habsburžani]], po krajši zasedbi [[Beneška republika|Beneške republike]] med letoma 1508 in 1509. Pod habsburško oblastjo se je mesto razširilo ob vznožju gradu. V tem obdobju so v mesto prispeli naseljenci iz severne Italije in razvila se je živahna trgovina. Gorica je postala večetnično mesto, v katerem so govorili [[furlanščina|furlanščino]], [[Nemščina|nemščino]], [[Slovenščina|slovenščino]] ter beneško narečje. [[Slika:Porta Leopoldina.JPG|sličica|Leopoldinska vrata, zgrajena v [[17. stoletje|17. stoletju]] za obisk [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I. Habsburškega]]]] Sredi 16. stoletja je Gorica postala središče [[Protestantizem|protestantske reformacije]], ki se je širila iz sosednjih severovzhodnih vojvodin [[Kranjska|Kranjske]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. Mestu je obiskal tudi vidni slovenski protestantski pridigar [[Primož Trubar]]. Do konca stoletja pa je na Goriškem zaživela katoliška [[protireformacija]], ki jo je vodil tamkajšnji dekan Janez Tavčar, ki je pozneje postal [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]]. Tavčar je bil tudi zaslužen tudi za to, da je v mesto pripeljal [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuite]], ki so nato imeli pomembno vlogo v izobraževalnem in kulturnem življenju. == Spomeniki in zanimivosti == === Verska arhitektura === ==== [[Stolnica svetega Hilarija in Tacijana, Gorica|Stolnica svetega Hilarija in Tacijana]] ==== :Glavna goriška cerkvena stavba. ==== [[Cerkev svetega Ignacija Lojolskega]] ==== :Največna cerkev v Gorici, ob [[Travnik, Gorica|Travniku]]. ==== [[Metodistična evangeličanska cerkev, Gorica|Metodistična evangeličanska cerkev]] ==== :Edina nekatoliška krščanska cerkev v Gorici. ==== [[Goriška sinagoga]] ==== :Središče nekdanje judovske skupnosti. === Trgi === ==== [[Trg Evrope]] ==== :Trg je razdeljen na pol med Italijo in Slovenijo. Nekoč je bila zelena ograja, ki so jo deloma odstranili leta 2004 in popolnoma leta 2022. ==== [[Travnik, Gorica|Travnik]] ==== :Glavni mestni trg nekoč je bil velik travnik, zato še danes Slovenci ga tako imenujejo. V italijanščini pa se je imenoval ''Veliki trg'' (Piazza Grande), po prvi svetovni vojni pa so spremenili ime v ''trg Zmage'' (piazza della Vittoria). == Demografija == Po podatkih [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTATA]] iz 31. januarja 2019 je tedaj v Gorici živelo 3.207 prebivalcev s tujim državljanstvom:<ref>{{Cite web|url=http://demo.istat.it/str2014/index_e.html|title=demo.istat|accessdate=28. februar 2016}}</ref> # {{flagicon|KOS}} [[Kosovo]] - 431 # {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] - 362 # {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina]] - 341 # {{flagicon|ROM}} [[Romunija]] - 254 # {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] - 188 # {{flagicon|MAR}} [[Maroko]] - 179 # {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] - 164 # {{flagicon|SRB}} [[Srbija]] - 146 # {{flagicon|CRO}} [[Hrvaška]] - 125 # {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] - 124. === Večjezičnost === {{glej tudi|furlanščina|goriško narečje|bizjaško narečje|slovenščina}} Gorica je večjezično mesto, kjer se stikajo različne kulture. Prevladujoči jeziki so bili [[furlanščina]], [[nemščina]] in [[slovenščina]]. Italijanščina je začela prevladovati v 17. stoletju, saj je bila skupaj z [[Latinščina|latinščino]] jezik izobraževanja v [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuitskih šolah]]. V 18. stoletju je bila nemščina spet najbolj govorjeni jezik v mestu. V času [[Ilirske province|francoske zasedbe]] (1809–13) je bila najbolj razširjen jezik italijanščina, po vrnitvi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] pa je ponovno prevladala nemščina. V 60. letih 19. stoletja se je ozaveščenost/pomembnost večjezičnosti povečala. Manjši del goriškega meščanstva je uporabljal italijanščino kot jezik vsakdanjega pogovora in kulture. Italijanščina je tako postala sredstvo za širjenje nacionalističnih teženj, ki so bile v sosedji [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] že močno prisotne. Statistika iz leta 1869 kaže, da je bilo takrat v Gorici 10.000 govorcev furlanščine, 3.500 govorcev slovenščine, 1.800 govorcev nemščine in 1.000 govorcev italijanščine. Leta 1900 je 4.754 goričanov govorilo slovensko, leta 1910 se je število povečalo na 10.790 govorcev, kar je predstavljalo 40 % prebivalstva. 45 % prebivalstva je govorilo italijansko in furlansko in 9 % prebivalstva nemško. Zgodovinarka [[Liliana Ferrari]] v ''Gorizia ottocentesca, fallimento del progetto della Nizza austriaca'' navaja, da vzrok za povečanje govorcev slovenščine niso migracije, temveč to, da so se tisti, ki so se do tedaj v družini pogovarjali slovensko in na delu v italijanščini, izrekli za Slovence. Priključitev Gorice k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je imela za posledico postopno zmanjšanje rabe slovenščine, zlasti v 20. letih 20. stoletja, ko je oblast prevzela [[Fašizem|Fašistična stranka]] in prepovedala vsakršno rabo slovenskega jezika. Po drugi svetovni vojni je nemščina na tem območju počasi izginila. Danes se v Gorici govorijo [[italijanščina]], [[slovenščina]] in [[furlanščina]] ter regionalna narečja. === Mestne četrti in predeli === # [[Rojce]] <small>(''Campagnuzza'')</small> # [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> # [[Pevma - Štmaver - Oslavje]] <small>(''Piuma-San Mauro-Oslavia'')</small> ## Gasa <small>(''Dosso del Bosniaco'')</small> ## Gropajšče ## Soline # [[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'')</small> # [[Stražce]] <small>(''Straccis'')</small> # [[Svetogorska četrt - Placuta]] <small>(''Montesanto-Piazzutta'')</small> # [[Gorica|Mestno središče]] <small>(''Centro cittadino'')</small> ## [[Goriški grad|Grad]] <small>(''Castello'')</small> # [[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> ## Rumitišče/Jeremitišče <small>(''Case dell'Eremita'')</small> ## Puhlice # [[Podturn - Sveta Ana]] <small>(''San Rocco-Sant'Anna'')</small> # [[Četrt Pešakove Matere Božje]] <small>(''Madonnina del Fante'')</small> * [[Gradiščuta]] <small>(''Gradiscutta'')</small> * [[Grojna]] <small>(''Groina''/''Vallone dell'Acqua'')</small> == Slovenci v Gorici== === Kulturne in verske ustanove === S[[slovenska manjšina v Italiji|lovenska narodna manjšina]] ima v Gorici svoj [[Kulturni dom Gorica]] (od 1981), Katoliški dom – [[Kulturni center Lojze Bratuž]] (od 1962; nova zgradba kulturnega centra 1996), pastoralno središče (personalno župnijo) ter več drugih kulturnih društev in ustanov, mdr. mešani [[pevski zbor Lojze Bratuž]]. === Izobraževanje v slovenskem jeziku === V nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški pokrajini]] je z [[Zaščitni zakon za Slovence v Italiji|Zaščitnim zakonom]] za Slovence v Italiji (Zakon 38/2001) [[slovenščina]] postala zaščitena kot jezik avtohtone [[Slovenci v Italiji|slovenske narodne manjšine]]. Otroci lahko vse obvezno šolanje, ki v Italiji traja 10 let, opravijo v slovenskem jeziku na slovenskih šolah. Na območju nekdanje [[Goriška pokrajina (Italija)|goriške pokrajine]] deluje 6 slovenskih vrtcev, 7 osnovnih šol, 1 nižja srednja šola (Ivan Trinko) in 6 višjih srednjih šol. Višje srednje šole so združene v skupni stavbi v Puccinijevi ulici, kjer lahko učenci izbirajo med tremi [[Gimnazija|gimnazijami]] (klasični licej Primoža Trubarja, znanstveni in humanistični licej Simona Gregorčiča) in tremi tehniškimi zavodi (informatiko na Juriju Vegi, ekonomsko ter turistično smer na Žigi Zoisu). * Osnovne šole na Goriškem: ** Občina Gorica: *** Oton Župančič v Gorici *** Fran Erjavec v Štandrežu *** Josip Abram v Pevmi ** Občina Števerjan: *** Alojz Gradnik v Števerjanu ** Občina Sovodnje ob Soči: *** Peter Butkovič v Sovodnjah ob Soči ** Občina Doberdob: *** Prežihov Voranc v Doberdobu == Kultura == === Evropska prestolnica kulture 2025 === Gorica, skupaj z Novo Gorico, je 18. december 2020 bila proglašena za nosilko naziva »Evropska prestolnica kulture v letu 2025«. === Visoko izobraževanje === * Goriška podružnica [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na [[Seznam cest in ulic v Gorici|Alvianovi ulici]]. * Goriški podružnici [[Univerza v Vidmu|Univerze v Vidmu]] in [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]]. [[Slika:Units sede di Gorizia.jpg|sličica|252x252_pik|Sedež goriške podružnice [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na Alvianovi ulici]] === Mediji === ==== Tisk ==== Izdaje dnevnikov v Gorici: * ''[[Messaggero Veneto|Messaggero Veneto - Giornale del Friuli]]'' * ''[[Il Piccolo]]'' * ''[[Primorski dnevnik]]'' Časopisi in revije: * ''[[Borc San Roc]]'' * ''[[Iniziativa Isontina]]'' * ''[[Isonzo Soča]]'' * ''[[Novi glas]]'' * ''[[Studi Goriziani]]'' * ''[[Voce Isontina]]'' ==== Televizija ==== * [[Canale 6 - TVM]] * [[Telemare]] ===== Uredništva v Gorici: ===== * [[Rai Friuli-Venezia Giulia]] * [[Telefriuli]] * [[Telequattro]] === Hrana === [[Slika:Gubana.jpg|sličica|203x203_pik|[[Gubanica]]]] [[Slika:Rosa di Gorizia.jpg|sličica|203x203_pik|[[Goriška vrtnica]] (rosa di Gorizia), tipični radič]] [[Slika:Gulasch.jpg|sličica|203x203_pik|[[Golaž]]]] Zaradi sobivanja različnih kultur so v kuhinji vidni vplivi nemške, italijanske, slovenske, furlanske in balkanske kulture. Tipične goriške jedi so: [[krudegin|krudegini]] (it. cotechino) in [[kislo zelje]], [[golaž]] ter zeliščna [[frtalja]] (it. frittata). Najbolj tipična sladica je [[gubanica]] (tudi ''gubana''), primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa. Pomembna prireditev, ki poteka od leta 2003 in se je v zadnjih letih zelo razširila, je sejem ''Okusi ob meji'' (Gusti di frontiera), kjer obiskovalci lahko pokusijo mednarodne dobrote. === Prireditve === * [[Amideieva nagrada]] (Premio Sergio Amidei) julija meseca, prireditev za najboljši filmski scenarij * filmforum / Convegno Internazionale di Studi sul Cinema e ''MAGIS Gorizia International Film Studies Spring School'' * [[Evropsko tekmovanje klasične kitare Enrica Mercatalija]] (Concorso Europeo di Chitarra Classica "Enrico Mercatali") maja meseca * [[èStoria]] maja meseca, festival internazionale della storia * [[Musica Cortese]], glasbeni mednarodni festival * [[Mednarodni festival folklore]] in parada (Festival mondiale del Folklore e parata) avgusta meseca * [[Mittelmoda - The fashion award]] septembra meseca, mednarodno tekmovanje za mlade stiliste, od leta [[1993]] * [[Mednarodno tekmovanje v violini »Lipizerjeva nagrada«]] (Concorso Internazionale di Violino "Premio Rodolfo Lipizer") septembra meseca * ''[[Okusi ob meji]]'' (''Gusti di frontiera'') konec septembra, mednarodni festival kuhinje * ''[[Vegetarijanski festival]]'' (''Festival Vegetariano'') julija meseca, vsedržavni festival vegetarijanstva * ''[[Vinum Loci]]'' oktobra meseca, razstava in recenzija antičnih ter avtohtonih vin == Uprava == {{glej tudi|Seznam županov Občine Gorica}} === Župani in politika === [[Slika:Rodolfo Ziberna.jpg|sličica|149x149_pik|[[Rodolfo Ziberna]] ([[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]]), sedanji župan]] Od rojstva Italijanske republike leta [[1946]], večina goriških županov je pripadala političnem področju [[Desna sredina|desne sredine]] in nekaj izjem pa [[Leva sredina|levi sredini]]. Prvi župan republiške dobe je bil [[Giovanni Stecchina]], predstavnik [[Italijanska republikanska stranka|Italijanske republikanske stranke]]; stranka, ki po letu 1946 se je premaknila iz [[Politična levica|levice]] na levo sredino. Po Stecchini je sledilo sedem županov [[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanske demokracije]], tedanja največja in najvplivnejša italijanska stranka. Po letu [[1994]] župani so bili izvoljeni neposredno s strani občanov; prvi je bil [[Gaetano Valenti]], predstavnik [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeve]] stranke [[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]], dvakrat izvoljen. === Pobratenost === * {{Ikonazastave|AUT}} [[Celovec]], od 1965<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www3.comune.gorizia.it/it/gemellaggi-e-collaborazioni|title=GEMELLAGGI E COLLABORAZIONI|accessdate=10. marec 2022}}</ref> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]], od 1981<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Sassari]], od 1983<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|AUT}} [[Lienz]], od 1997<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|NLD}} [[Venlo]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|POL}} [[Kielce]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|HUN}} [[Zalaegerszeg]]{{navedi vir}} === Sodelovanje === * {{Ikonazastave|ITA}} [[Innichen|Innichen/San Candido]]<ref name=":0" /> == Znani Goričani == *[[Edvard Rusjan]] (1886-1911) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]], [[pilot]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Josip Rusjan|Josip (Pepi) Rusjan]] (1884-1953) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Boris Cijan]] (1909-1993) [[Slovenci|slovenski]] [[aeronavtika|aeronavtični]] [[inženir]], [[Vojaški pilot|vojaški]] [[Lovsko letalo|lovski]] [[preizkusni pilot|testni]] [[pilot]], [[Učitelj|inštruktor]] letenja, ustanovitelj akademske jadralne skupine v [[Letalski center Maribor|Letalskem centru Maribor]]. *[[Lojze Bratuž]] (1902-1937) [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]] in [[skladatelj]] *[[Frančišek Borgia Sedej]] (1854-1931) [[Slovenci|slovenski]] [[Duhovnik|rimskokatoliški duhovnik]], [[Nadškofija Gorica|goriški škof in nadškof]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * [[Miha Kosi|Kosi M.]] (2007). »Nastanek mesta Gorica - dileme in nove perspektive«, ''Kronika'' '''55''': 171-184. * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} *Bassanese, Valentina. 2017. ''Gorizia e Collio una guida.'' Udine: Odos Libreria Editrice. *Spangher, Maria Rosaria de Vitis Piemonti Luciano. 1997. ''Conosciamo Gorizia: La storia, lo sviluppo, le tradizioni.'' Gorizia: Pro Loco di Gorizia. * Jazbar, Erika; Vogrič, Zdenko:''Gorica: vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti'', Gorica, Zadruga Goriška Mohorjeva, 2008 {{COBISS|ID=239233536}} ISBN 978-88-87407-91-4 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Andrejev sejem v Gorici]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Gorizia}} {{wikislovar}} *[http://www.comune.gorizia.it Comune di Gorizia] - uradna stran v italijanščini {{Goriška pokrajina}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Gorica|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} d25dxur60awxddnc60bit0ae68hw9nd 5724241 5724240 2022-07-26T18:28:25Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Gorica | official_name = Comune di Gorizia<br />Občina Gorica<br />Comun di Gurize | native_name = Gorizia<br />Gorica<br />Gurize | image_skyline = Sabotin_hill,_Slovenia.jpg | imagesize = | image_alt = | image_flag = | image_caption = Gorica, v ozadju [[Sabotin]] | image_shield = Gorizia-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = Italy).svg | mapsize = 150px | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(36051)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = Grad (''Castello''),<br /> [[Ločnik, Italija|Ločnik]] (''Lucinico''),<br /> [[Oslavje]] (''Oslavia''),<br /> [[Pevma]] (''Piuma''),<br /> [[Šmaver, Italija|Šmaver]] (''San Mauro''),<br /> [[Štandrež]] (''Sant'Andrea''),<br /> [[Stražišče, Italija|Stražišče]] (''Straccis''),<br /> Vallone dell'Acqua,<br /> Gradiscutta,<br /> [[Podgora, Gorica|Podgora]] (''Piedimonte del Calvario''),<br /> Madonnina del Fante,<br /> [[Podturn - Sv. Ana]] (''San Rocco-Sant'Anna''),<br /> [[Rojce, Italija|Rojce]] (''Campagnuzza'') | mayor_party = [[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]] | mayor = [[Rodolfo Ziberna]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 41 | population_footnotes = | population_total = 35980 | population_as_of = 30. april 2009 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Goričani<br>it. Goriziani<ref>[{{lang|sl|Goricjani}}]</ref><br>fur. Gurizans<ref>[{{lang|sl|Guricans}}]</ref> | elevation_footnotes = | elevation_m = 84 | twin1 = | twin1_country = | istat = 031007 | saint = Sveti [[Hilarij Oglejski|Hilarij]] in [[Tacijan Oglejski|Tacijan]] | day = 16. marec | postal_code = 34170 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comune.gorizia.it}} | footnotes = }} '''[[Gorica]]''' ({{Jezik-it|Gorizia}} [go'ri{{IPA|ʦː}}ja], {{Jezik-de|Görz}}, {{Jezik-fur|Gurize}}, [[furlanščina|vzhodno-furlansko]] ''Guriza''; v Novi Gorici je pogovorno znana kot ''stara Gorica''<ref>{{cite book|last1=Meinhof|first1=Ulrike Hanna|title=Living (with) Borders: Identity Discourses on East-West Borders in Europe|date=2002|publisher=Ashgate|location=Aldershot|page=50}}</ref><ref>{{cite news|last1=Fidermuc|first1=Katarina|title=Za železnico lahko hkrati stojiš v dveh Goricah|language=sl|url=http://www.delo.si/nedelo/za-zeleznisko-postajo-lahko-hkrati-stojis-v-dveh-drzavah.html|access-date=December 27, 2017|work=Delo|date=May 14, 2017}}</ref>) je [[mesto]] z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo ([[Nova Gorica|Novo Gorico]] oziroma [[Solkan|Solkanom]] na severovzhodu in [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]] na jugovzhodu), v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]] in je četrto največje mesto te dežele. V mestu in okolici (npr. južnem obmestnem naselju [[Štandrež]]) živi avtohtona [[slovenska manjšina v Italiji|slovenska narodna manjšina]]. V Gorici je sedež [[goriška nadškofija|goriške nadškofije]] in [[goriška metropolija|metropolije]]. Do leta 2017 je bila Gorica tudi sedež [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriške pokrajine]], odtlej pa je središče [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje|Medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje]] (UTI Collio - Alto Isonzo). Skupaj z okoliškimi naselji na obeh straneh meje goriška aglomeracija sestavlja sklenjeno urbano celoto - čezmejno konurbacijo z okoli 70.000 prebivalci. == Etimologija== Italijansko ime ''Gorizia'' izhaja iz slovenskega samostalnika ''gorica'', ki pomeni »majhna gora« ali »grič«, na katerem raste [[vinska trta]]. [[Toponim]] »Gorica« se v pisnih virih prvič zasledi leta [[1001]], v listini, ki jo je izdal cesar [[Oton III.]], ko je [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] podelil polovico vasi [[Solkan]] in Gorice:{{Citatni blok|[...] Medietatem predii Solikano et Gorza nuncupatum. [...]|[[Oton III.]]|Darovalna listina Solkanskega gradu in vile »Gorza«}} == Podnebje == Gorica ima prehodno submediteransko podnebje z veliko sonca, s povprečno milimi in vlažnimi zimami in vročimi poletji. Poletno vročino nemalokrat osvežijo padavine. Na klimatske razmere delno vplivata tudi [[Kras (območje)|kraško podnebje]] in bližina [[Jadransko morje|morja]]. Hribi mesto varujejo pred mrzlimi vetrovi, zato je podnebje primerno tudi za gojenje [[Vinska trta|vinske trte]]. == Zgodovina == === Nastanek urbane naselbine === Gorica je nastala sprva kot utrdba ali prazgodovinski grad, s katerega so nadzirali prehode čez reko [[Soča|Sočo]], naselje pa je nastalo nedaleč od nekdanje [[rimske ceste]] Via Gemina, ki je povezovala [[Oglej|Akvilejo]] in [[Emona|Emono]]. Naselbina se kot ''villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza'' v pisnih virih prvič omenja leta 1001, v listini cesarja [[Oton III.|Otona III.]] <ref>{{navedi knjigo |author= Štih Peter|year=1999 |title=Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza: Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena |publisher=Goriški muzej |isbn=961-6201-04-2 |cobiss=104375296 |pages=}}</ref> V 11. in 12. stoletju je naselje pridobivalo na pomenu in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že 1100 in 1102 poznejši [[Koroška (vojvodina)|koroški]] vojvoda [[Henrik IV. Koroški|Henrik Spanheimski]] poimenoval goriški, od srede 12. stoletja pa ime naselja prevzamejo pomembni [[Goriški grofje]]. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj preoblikoval v trško naselbino že preden je [[Majnhard II. Goriški]] 24. junija 1210 izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenskega [[Sejem|sejma]]. === Avstrijsko obdobje === Ko je leta 1500 rodbina Goriških grofov izumrla, so oblastniki v [[Goriška (grofija)|grofiji]] postali avstrijski [[Habsburžani]], po krajši zasedbi [[Beneška republika|Beneške republike]] med letoma 1508 in 1509. Pod habsburško oblastjo se je mesto razširilo ob vznožju gradu. V tem obdobju so v mesto prispeli naseljenci iz severne Italije in razvila se je živahna trgovina. Gorica je postala večetnično mesto, v katerem so govorili [[furlanščina|furlanščino]], [[Nemščina|nemščino]], [[Slovenščina|slovenščino]] ter beneško narečje. [[Slika:Porta Leopoldina.JPG|sličica|Leopoldinska vrata, zgrajena v [[17. stoletje|17. stoletju]] za obisk [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I. Habsburškega]]]] Sredi 16. stoletja je Gorica postala središče [[Protestantizem|protestantske reformacije]], ki se je širila iz sosednjih severovzhodnih vojvodin [[Kranjska|Kranjske]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. Mestu je obiskal tudi vidni slovenski protestantski pridigar [[Primož Trubar]]. Do konca stoletja pa je na Goriškem zaživela katoliška [[protireformacija]], ki jo je vodil tamkajšnji dekan Janez Tavčar, ki je pozneje postal [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]]. Tavčar je bil tudi zaslužen tudi za to, da je v mesto pripeljal [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuite]], ki so nato imeli pomembno vlogo v izobraževalnem in kulturnem življenju. == Spomeniki in zanimivosti == === Verska arhitektura === ==== [[Stolnica svetega Hilarija in Tacijana, Gorica|Stolnica svetega Hilarija in Tacijana]] ==== :Glavna goriška cerkvena stavba. ==== [[Cerkev svetega Ignacija Lojolskega]] ==== :Največna cerkev v Gorici, ob [[Travnik, Gorica|Travniku]]. ==== [[Metodistična evangeličanska cerkev, Gorica|Metodistična evangeličanska cerkev]] ==== :Edina nekatoliška krščanska cerkev v Gorici. ==== [[Goriška sinagoga]] ==== :Središče nekdanje judovske skupnosti. === Trgi === ==== [[Trg Evrope]] ==== :Trg je razdeljen na pol med Italijo in Slovenijo. Nekoč je bila zelena ograja, ki so jo deloma odstranili leta 2004 in popolnoma leta 2022. ==== [[Travnik, Gorica|Travnik]] ==== :Glavni mestni trg nekoč je bil velik travnik, zato še danes Slovenci ga tako imenujejo. V italijanščini pa se je imenoval ''Veliki trg'' (Piazza Grande), po prvi svetovni vojni pa so spremenili ime v ''trg Zmage'' (piazza della Vittoria). == Demografija == Po podatkih [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTATA]] iz 31. januarja 2019 je tedaj v Gorici živelo 3.207 prebivalcev s tujim državljanstvom:<ref>{{Cite web|url=http://demo.istat.it/str2014/index_e.html|title=demo.istat|accessdate=28. februar 2016}}</ref> # {{flagicon|KOS}} [[Kosovo]] - 431 # {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] - 362 # {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina]] - 341 # {{flagicon|ROM}} [[Romunija]] - 254 # {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] - 188 # {{flagicon|MAR}} [[Maroko]] - 179 # {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] - 164 # {{flagicon|SRB}} [[Srbija]] - 146 # {{flagicon|CRO}} [[Hrvaška]] - 125 # {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] - 124. === Večjezičnost === {{glej tudi|furlanščina|goriško narečje|bizjaško narečje|slovenščina}} Gorica je večjezično mesto, kjer se stikajo različne kulture. Prevladujoči jeziki so bili [[furlanščina]], [[nemščina]] in [[slovenščina]]. Italijanščina je začela prevladovati v 17. stoletju, saj je bila skupaj z [[Latinščina|latinščino]] jezik izobraževanja v [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuitskih šolah]]. V 18. stoletju je bila nemščina spet najbolj govorjeni jezik v mestu. V času [[Ilirske province|francoske zasedbe]] (1809–13) je bila najbolj razširjen jezik italijanščina, po vrnitvi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] pa je ponovno prevladala nemščina. V 60. letih 19. stoletja se je ozaveščenost/pomembnost večjezičnosti povečala. Manjši del goriškega meščanstva je uporabljal italijanščino kot jezik vsakdanjega pogovora in kulture. Italijanščina je tako postala sredstvo za širjenje nacionalističnih teženj, ki so bile v sosedji [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] že močno prisotne. Statistika iz leta 1869 kaže, da je bilo takrat v Gorici 10.000 govorcev furlanščine, 3.500 govorcev slovenščine, 1.800 govorcev nemščine in 1.000 govorcev italijanščine. Leta 1900 je 4.754 goričanov govorilo slovensko, leta 1910 se je število povečalo na 10.790 govorcev, kar je predstavljalo 40 % prebivalstva. 45 % prebivalstva je govorilo italijansko in furlansko in 9 % prebivalstva nemško. Zgodovinarka [[Liliana Ferrari]] v ''Gorizia ottocentesca, fallimento del progetto della Nizza austriaca'' navaja, da vzrok za povečanje govorcev slovenščine niso migracije, temveč to, da so se tisti, ki so se do tedaj v družini pogovarjali slovensko in na delu v italijanščini, izrekli za Slovence. Priključitev Gorice k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je imela za posledico postopno zmanjšanje rabe slovenščine, zlasti v 20. letih 20. stoletja, ko je oblast prevzela [[Fašizem|Fašistična stranka]] in prepovedala vsakršno rabo slovenskega jezika. Po drugi svetovni vojni je nemščina na tem območju počasi izginila. Danes se v Gorici govorijo [[italijanščina]], [[slovenščina]] in [[furlanščina]] ter regionalna narečja. === Mestne četrti in predeli === # [[Rojce]] <small>(''Campagnuzza'')</small> # [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> # [[Pevma - Štmaver - Oslavje]] <small>(''Piuma-San Mauro-Oslavia'')</small> ## Gasa <small>(''Dosso del Bosniaco'')</small> ## Gropajšče ## Soline # [[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'')</small> # [[Stražce]] <small>(''Straccis'')</small> # [[Svetogorska četrt - Placuta]] <small>(''Montesanto-Piazzutta'')</small> # [[Gorica|Mestno središče]] <small>(''Centro cittadino'')</small> ## [[Goriški grad|Grad]] <small>(''Castello'')</small> # [[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> ## Rumitišče/Jeremitišče <small>(''Case dell'Eremita'')</small> ## Puhlice # [[Podturn - Sveta Ana]] <small>(''San Rocco-Sant'Anna'')</small> # [[Četrt Pešakove Matere Božje]] <small>(''Madonnina del Fante'')</small> * [[Gradiščuta]] <small>(''Gradiscutta'')</small> * [[Grojna]] <small>(''Groina''/''Vallone dell'Acqua'')</small> == Slovenci v Gorici== === Kulturne in verske ustanove === S[[slovenska manjšina v Italiji|lovenska narodna manjšina]] ima v Gorici svoj [[Kulturni dom Gorica]] (od 1981), Katoliški dom – [[Kulturni center Lojze Bratuž]] (od 1962; nova zgradba kulturnega centra 1996), pastoralno središče (personalno župnijo) ter več drugih kulturnih društev in ustanov, mdr. mešani [[pevski zbor Lojze Bratuž]]. === Izobraževanje v slovenskem jeziku === V nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški pokrajini]] je z [[Zaščitni zakon za Slovence v Italiji|Zaščitnim zakonom]] za Slovence v Italiji (Zakon 38/2001) [[slovenščina]] postala zaščitena kot jezik avtohtone [[Slovenci v Italiji|slovenske narodne manjšine]]. Otroci lahko vse obvezno šolanje, ki v Italiji traja 10 let, opravijo v slovenskem jeziku na slovenskih šolah. Na območju nekdanje [[Goriška pokrajina (Italija)|goriške pokrajine]] deluje 6 slovenskih vrtcev, 7 osnovnih šol, 1 nižja srednja šola (Ivan Trinko) in 6 višjih srednjih šol. Višje srednje šole so združene v skupni stavbi v Puccinijevi ulici, kjer lahko učenci izbirajo med tremi [[Gimnazija|gimnazijami]] (klasični licej Primoža Trubarja, znanstveni in humanistični licej Simona Gregorčiča) in tremi tehniškimi zavodi (informatiko na Juriju Vegi, ekonomsko ter turistično smer na Žigi Zoisu). * Osnovne šole na Goriškem: ** Občina Gorica: *** Oton Župančič v Gorici *** Fran Erjavec v Štandrežu *** Josip Abram v Pevmi ** Občina Števerjan: *** Alojz Gradnik v Števerjanu ** Občina Sovodnje ob Soči: *** Peter Butkovič v Sovodnjah ob Soči ** Občina Doberdob: *** Prežihov Voranc v Doberdobu == Kultura == === Evropska prestolnica kulture 2025 === Gorica, skupaj z Novo Gorico, je 18. december 2020 bila proglašena za nosilko naziva »Evropska prestolnica kulture v letu 2025«. === Visoko izobraževanje === * Goriška podružnica [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na [[Seznam cest in ulic v Gorici|Alvianovi ulici]]. * Goriški podružnici [[Univerza v Vidmu|Univerze v Vidmu]] in [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]]. [[Slika:Units sede di Gorizia.jpg|sličica|252x252_pik|Sedež goriške podružnice [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na Alvianovi ulici]] === Mediji === ==== Tisk ==== Izdaje dnevnikov v Gorici: * ''[[Messaggero Veneto|Messaggero Veneto - Giornale del Friuli]]'' * ''[[Il Piccolo]]'' * ''[[Primorski dnevnik]]'' Časopisi in revije: * ''[[Borc San Roc]]'' * ''[[Iniziativa Isontina]]'' * ''[[Isonzo Soča]]'' * ''[[Novi glas]]'' * ''[[Studi Goriziani]]'' * ''[[Voce Isontina]]'' ==== Televizija ==== * [[Canale 6 - TVM]] * [[Telemare]] ===== Uredništva v Gorici: ===== * [[Rai Friuli-Venezia Giulia]] * [[Telefriuli]] * [[Telequattro]] === Hrana === [[Slika:Gubana.jpg|sličica|203x203_pik|[[Gubanica]]]] [[Slika:Rosa di Gorizia.jpg|sličica|203x203_pik|[[Goriška vrtnica]] (rosa di Gorizia), tipični radič]] [[Slika:Gulasch.jpg|sličica|203x203_pik|[[Golaž]]]] Zaradi sobivanja različnih kultur so v kuhinji vidni vplivi nemške, italijanske, slovenske, furlanske in balkanske kulture. Tipične goriške jedi so: [[krudegin|krudegini]] (it. cotechino) in [[kislo zelje]], [[golaž]] ter zeliščna [[frtalja]] (it. frittata). Najbolj tipična sladica je [[gubanica]] (tudi ''gubana''), primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa. Pomembna prireditev, ki poteka od leta 2003 in se je v zadnjih letih zelo razširila, je sejem ''Okusi ob meji'' (Gusti di frontiera), kjer obiskovalci lahko pokusijo mednarodne dobrote. === Prireditve === * [[Amideieva nagrada]] (Premio Sergio Amidei) julija meseca, prireditev za najboljši filmski scenarij * filmforum / Convegno Internazionale di Studi sul Cinema e ''MAGIS Gorizia International Film Studies Spring School'' * [[Evropsko tekmovanje klasične kitare Enrica Mercatalija]] (Concorso Europeo di Chitarra Classica "Enrico Mercatali") maja meseca * [[èStoria]] maja meseca, festival internazionale della storia * [[Musica Cortese]], glasbeni mednarodni festival * [[Mednarodni festival folklore]] in parada (Festival mondiale del Folklore e parata) avgusta meseca * [[Mittelmoda - The fashion award]] septembra meseca, mednarodno tekmovanje za mlade stiliste, od leta [[1993]] * [[Mednarodno tekmovanje v violini »Lipizerjeva nagrada«]] (Concorso Internazionale di Violino "Premio Rodolfo Lipizer") septembra meseca * ''[[Okusi ob meji]]'' (''Gusti di frontiera'') konec septembra, mednarodni festival kuhinje * ''[[Vegetarijanski festival]]'' (''Festival Vegetariano'') julija meseca, vsedržavni festival vegetarijanstva * ''[[Vinum Loci]]'' oktobra meseca, razstava in recenzija antičnih ter avtohtonih vin == Uprava == {{glej tudi|Seznam županov Občine Gorica}} === Župani in politika === [[Slika:Rodolfo Ziberna.jpg|sličica|149x149_pik|[[Rodolfo Ziberna]] ([[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]]), sedanji župan]] Od rojstva Italijanske republike leta [[1946]], večina goriških županov je pripadala političnem področju [[Desna sredina|desne sredine]] in nekaj izjem pa [[Leva sredina|levi sredini]]. Prvi župan republiške dobe je bil [[Giovanni Stecchina]], predstavnik [[Italijanska republikanska stranka|Italijanske republikanske stranke]]; stranka, ki po letu 1946 se je premaknila iz [[Politična levica|levice]] na levo sredino. Po Stecchini je sledilo sedem županov [[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanske demokracije]], tedanja največja in najvplivnejša italijanska stranka. Po letu [[1994]] župani so bili izvoljeni neposredno s strani občanov; prvi je bil [[Gaetano Valenti]], predstavnik [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeve]] stranke [[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]], dvakrat izvoljen. === Pobratenost === * {{Ikonazastave|AUT}} [[Celovec]], od 1965<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www3.comune.gorizia.it/it/gemellaggi-e-collaborazioni|title=GEMELLAGGI E COLLABORAZIONI|accessdate=10. marec 2022}}</ref> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]], od 1981<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Sassari]], od 1983<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|AUT}} [[Lienz]], od 1997<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|NLD}} [[Venlo]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|POL}} [[Kielce]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|HUN}} [[Zalaegerszeg]]{{navedi vir}} === Sodelovanje === * {{Ikonazastave|ITA}} [[Innichen|Innichen/San Candido]]<ref name=":0" /> == Znani Goričani == *[[Edvard Rusjan]] (1886-1911) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]], [[pilot]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Josip Rusjan|Josip (Pepi) Rusjan]] (1884-1953) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Boris Cijan]] (1909-1993) [[Slovenci|slovenski]] [[aeronavtika|aeronavtični]] [[inženir]], [[Vojaški pilot|vojaški]] [[Lovsko letalo|lovski]] [[preizkusni pilot|testni]] [[pilot]], [[Učitelj|inštruktor]] letenja, ustanovitelj akademske jadralne skupine v [[Letalski center Maribor|Letalskem centru Maribor]]. *[[Lojze Bratuž]] (1902-1937) [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]] in [[skladatelj]] *[[Frančišek Borgia Sedej]] (1854-1931) [[Slovenci|slovenski]] [[Duhovnik|rimskokatoliški duhovnik]], [[Nadškofija Gorica|goriški škof in nadškof]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * [[Miha Kosi|Kosi M.]] (2007). »Nastanek mesta Gorica - dileme in nove perspektive«, ''Kronika'' '''55''': 171-184. * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} *Bassanese, Valentina. 2017. ''Gorizia e Collio una guida.'' Udine: Odos Libreria Editrice. *Spangher, Maria Rosaria de Vitis Piemonti Luciano. 1997. ''Conosciamo Gorizia: La storia, lo sviluppo, le tradizioni.'' Gorizia: Pro Loco di Gorizia. * Jazbar, Erika; Vogrič, Zdenko:''Gorica: vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti'', Gorica, Zadruga Goriška Mohorjeva, 2008 {{COBISS|ID=239233536}} ISBN 978-88-87407-91-4 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Andrejev sejem v Gorici]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Gorizia}} {{wikislovar}} *[http://www.comune.gorizia.it Comune di Gorizia] - uradna stran v italijanščini {{Goriška pokrajina}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Gorica|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} 7k1vut48h8ja31tklo0jccywprxygia 5724242 5724241 2022-07-26T18:28:44Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Gorica | official_name = Comune di Gorizia<br />Občina Gorica<br />Comun di Gurize | native_name = Gorizia<br />Gorica<br />Gurize | image_skyline = Sabotin_hill,_Slovenia.jpg | imagesize = | image_alt = | image_flag = | image_caption = Gorica, v ozadju [[Sabotin]] | image_shield = Gorizia-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = | mapsize = 150px | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(36051)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = Grad (''Castello''),<br /> [[Ločnik, Italija|Ločnik]] (''Lucinico''),<br /> [[Oslavje]] (''Oslavia''),<br /> [[Pevma]] (''Piuma''),<br /> [[Šmaver, Italija|Šmaver]] (''San Mauro''),<br /> [[Štandrež]] (''Sant'Andrea''),<br /> [[Stražišče, Italija|Stražišče]] (''Straccis''),<br /> Vallone dell'Acqua,<br /> Gradiscutta,<br /> [[Podgora, Gorica|Podgora]] (''Piedimonte del Calvario''),<br /> Madonnina del Fante,<br /> [[Podturn - Sv. Ana]] (''San Rocco-Sant'Anna''),<br /> [[Rojce, Italija|Rojce]] (''Campagnuzza'') | mayor_party = [[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]] | mayor = [[Rodolfo Ziberna]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 41 | population_footnotes = | population_total = 35980 | population_as_of = 30. april 2009 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Goričani<br>it. Goriziani<ref>[{{lang|sl|Goricjani}}]</ref><br>fur. Gurizans<ref>[{{lang|sl|Guricans}}]</ref> | elevation_footnotes = | elevation_m = 84 | twin1 = | twin1_country = | istat = 031007 | saint = Sveti [[Hilarij Oglejski|Hilarij]] in [[Tacijan Oglejski|Tacijan]] | day = 16. marec | postal_code = 34170 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comune.gorizia.it}} | footnotes = }} '''[[Gorica]]''' ({{Jezik-it|Gorizia}} [go'ri{{IPA|ʦː}}ja], {{Jezik-de|Görz}}, {{Jezik-fur|Gurize}}, [[furlanščina|vzhodno-furlansko]] ''Guriza''; v Novi Gorici je pogovorno znana kot ''stara Gorica''<ref>{{cite book|last1=Meinhof|first1=Ulrike Hanna|title=Living (with) Borders: Identity Discourses on East-West Borders in Europe|date=2002|publisher=Ashgate|location=Aldershot|page=50}}</ref><ref>{{cite news|last1=Fidermuc|first1=Katarina|title=Za železnico lahko hkrati stojiš v dveh Goricah|language=sl|url=http://www.delo.si/nedelo/za-zeleznisko-postajo-lahko-hkrati-stojis-v-dveh-drzavah.html|access-date=December 27, 2017|work=Delo|date=May 14, 2017}}</ref>) je [[mesto]] z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo ([[Nova Gorica|Novo Gorico]] oziroma [[Solkan|Solkanom]] na severovzhodu in [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]] na jugovzhodu), v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]] in je četrto največje mesto te dežele. V mestu in okolici (npr. južnem obmestnem naselju [[Štandrež]]) živi avtohtona [[slovenska manjšina v Italiji|slovenska narodna manjšina]]. V Gorici je sedež [[goriška nadškofija|goriške nadškofije]] in [[goriška metropolija|metropolije]]. Do leta 2017 je bila Gorica tudi sedež [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriške pokrajine]], odtlej pa je središče [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje|Medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje]] (UTI Collio - Alto Isonzo). Skupaj z okoliškimi naselji na obeh straneh meje goriška aglomeracija sestavlja sklenjeno urbano celoto - čezmejno konurbacijo z okoli 70.000 prebivalci. == Etimologija== Italijansko ime ''Gorizia'' izhaja iz slovenskega samostalnika ''gorica'', ki pomeni »majhna gora« ali »grič«, na katerem raste [[vinska trta]]. [[Toponim]] »Gorica« se v pisnih virih prvič zasledi leta [[1001]], v listini, ki jo je izdal cesar [[Oton III.]], ko je [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] podelil polovico vasi [[Solkan]] in Gorice:{{Citatni blok|[...] Medietatem predii Solikano et Gorza nuncupatum. [...]|[[Oton III.]]|Darovalna listina Solkanskega gradu in vile »Gorza«}} == Podnebje == Gorica ima prehodno submediteransko podnebje z veliko sonca, s povprečno milimi in vlažnimi zimami in vročimi poletji. Poletno vročino nemalokrat osvežijo padavine. Na klimatske razmere delno vplivata tudi [[Kras (območje)|kraško podnebje]] in bližina [[Jadransko morje|morja]]. Hribi mesto varujejo pred mrzlimi vetrovi, zato je podnebje primerno tudi za gojenje [[Vinska trta|vinske trte]]. == Zgodovina == === Nastanek urbane naselbine === Gorica je nastala sprva kot utrdba ali prazgodovinski grad, s katerega so nadzirali prehode čez reko [[Soča|Sočo]], naselje pa je nastalo nedaleč od nekdanje [[rimske ceste]] Via Gemina, ki je povezovala [[Oglej|Akvilejo]] in [[Emona|Emono]]. Naselbina se kot ''villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza'' v pisnih virih prvič omenja leta 1001, v listini cesarja [[Oton III.|Otona III.]] <ref>{{navedi knjigo |author= Štih Peter|year=1999 |title=Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza: Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena |publisher=Goriški muzej |isbn=961-6201-04-2 |cobiss=104375296 |pages=}}</ref> V 11. in 12. stoletju je naselje pridobivalo na pomenu in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že 1100 in 1102 poznejši [[Koroška (vojvodina)|koroški]] vojvoda [[Henrik IV. Koroški|Henrik Spanheimski]] poimenoval goriški, od srede 12. stoletja pa ime naselja prevzamejo pomembni [[Goriški grofje]]. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj preoblikoval v trško naselbino že preden je [[Majnhard II. Goriški]] 24. junija 1210 izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenskega [[Sejem|sejma]]. === Avstrijsko obdobje === Ko je leta 1500 rodbina Goriških grofov izumrla, so oblastniki v [[Goriška (grofija)|grofiji]] postali avstrijski [[Habsburžani]], po krajši zasedbi [[Beneška republika|Beneške republike]] med letoma 1508 in 1509. Pod habsburško oblastjo se je mesto razširilo ob vznožju gradu. V tem obdobju so v mesto prispeli naseljenci iz severne Italije in razvila se je živahna trgovina. Gorica je postala večetnično mesto, v katerem so govorili [[furlanščina|furlanščino]], [[Nemščina|nemščino]], [[Slovenščina|slovenščino]] ter beneško narečje. [[Slika:Porta Leopoldina.JPG|sličica|Leopoldinska vrata, zgrajena v [[17. stoletje|17. stoletju]] za obisk [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I. Habsburškega]]]] Sredi 16. stoletja je Gorica postala središče [[Protestantizem|protestantske reformacije]], ki se je širila iz sosednjih severovzhodnih vojvodin [[Kranjska|Kranjske]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. Mestu je obiskal tudi vidni slovenski protestantski pridigar [[Primož Trubar]]. Do konca stoletja pa je na Goriškem zaživela katoliška [[protireformacija]], ki jo je vodil tamkajšnji dekan Janez Tavčar, ki je pozneje postal [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]]. Tavčar je bil tudi zaslužen tudi za to, da je v mesto pripeljal [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuite]], ki so nato imeli pomembno vlogo v izobraževalnem in kulturnem življenju. == Spomeniki in zanimivosti == === Verska arhitektura === ==== [[Stolnica svetega Hilarija in Tacijana, Gorica|Stolnica svetega Hilarija in Tacijana]] ==== :Glavna goriška cerkvena stavba. ==== [[Cerkev svetega Ignacija Lojolskega]] ==== :Največna cerkev v Gorici, ob [[Travnik, Gorica|Travniku]]. ==== [[Metodistična evangeličanska cerkev, Gorica|Metodistična evangeličanska cerkev]] ==== :Edina nekatoliška krščanska cerkev v Gorici. ==== [[Goriška sinagoga]] ==== :Središče nekdanje judovske skupnosti. === Trgi === ==== [[Trg Evrope]] ==== :Trg je razdeljen na pol med Italijo in Slovenijo. Nekoč je bila zelena ograja, ki so jo deloma odstranili leta 2004 in popolnoma leta 2022. ==== [[Travnik, Gorica|Travnik]] ==== :Glavni mestni trg nekoč je bil velik travnik, zato še danes Slovenci ga tako imenujejo. V italijanščini pa se je imenoval ''Veliki trg'' (Piazza Grande), po prvi svetovni vojni pa so spremenili ime v ''trg Zmage'' (piazza della Vittoria). == Demografija == Po podatkih [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTATA]] iz 31. januarja 2019 je tedaj v Gorici živelo 3.207 prebivalcev s tujim državljanstvom:<ref>{{Cite web|url=http://demo.istat.it/str2014/index_e.html|title=demo.istat|accessdate=28. februar 2016}}</ref> # {{flagicon|KOS}} [[Kosovo]] - 431 # {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] - 362 # {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina]] - 341 # {{flagicon|ROM}} [[Romunija]] - 254 # {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] - 188 # {{flagicon|MAR}} [[Maroko]] - 179 # {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] - 164 # {{flagicon|SRB}} [[Srbija]] - 146 # {{flagicon|CRO}} [[Hrvaška]] - 125 # {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] - 124. === Večjezičnost === {{glej tudi|furlanščina|goriško narečje|bizjaško narečje|slovenščina}} Gorica je večjezično mesto, kjer se stikajo različne kulture. Prevladujoči jeziki so bili [[furlanščina]], [[nemščina]] in [[slovenščina]]. Italijanščina je začela prevladovati v 17. stoletju, saj je bila skupaj z [[Latinščina|latinščino]] jezik izobraževanja v [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuitskih šolah]]. V 18. stoletju je bila nemščina spet najbolj govorjeni jezik v mestu. V času [[Ilirske province|francoske zasedbe]] (1809–13) je bila najbolj razširjen jezik italijanščina, po vrnitvi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] pa je ponovno prevladala nemščina. V 60. letih 19. stoletja se je ozaveščenost/pomembnost večjezičnosti povečala. Manjši del goriškega meščanstva je uporabljal italijanščino kot jezik vsakdanjega pogovora in kulture. Italijanščina je tako postala sredstvo za širjenje nacionalističnih teženj, ki so bile v sosedji [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] že močno prisotne. Statistika iz leta 1869 kaže, da je bilo takrat v Gorici 10.000 govorcev furlanščine, 3.500 govorcev slovenščine, 1.800 govorcev nemščine in 1.000 govorcev italijanščine. Leta 1900 je 4.754 goričanov govorilo slovensko, leta 1910 se je število povečalo na 10.790 govorcev, kar je predstavljalo 40 % prebivalstva. 45 % prebivalstva je govorilo italijansko in furlansko in 9 % prebivalstva nemško. Zgodovinarka [[Liliana Ferrari]] v ''Gorizia ottocentesca, fallimento del progetto della Nizza austriaca'' navaja, da vzrok za povečanje govorcev slovenščine niso migracije, temveč to, da so se tisti, ki so se do tedaj v družini pogovarjali slovensko in na delu v italijanščini, izrekli za Slovence. Priključitev Gorice k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je imela za posledico postopno zmanjšanje rabe slovenščine, zlasti v 20. letih 20. stoletja, ko je oblast prevzela [[Fašizem|Fašistična stranka]] in prepovedala vsakršno rabo slovenskega jezika. Po drugi svetovni vojni je nemščina na tem območju počasi izginila. Danes se v Gorici govorijo [[italijanščina]], [[slovenščina]] in [[furlanščina]] ter regionalna narečja. === Mestne četrti in predeli === # [[Rojce]] <small>(''Campagnuzza'')</small> # [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> # [[Pevma - Štmaver - Oslavje]] <small>(''Piuma-San Mauro-Oslavia'')</small> ## Gasa <small>(''Dosso del Bosniaco'')</small> ## Gropajšče ## Soline # [[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'')</small> # [[Stražce]] <small>(''Straccis'')</small> # [[Svetogorska četrt - Placuta]] <small>(''Montesanto-Piazzutta'')</small> # [[Gorica|Mestno središče]] <small>(''Centro cittadino'')</small> ## [[Goriški grad|Grad]] <small>(''Castello'')</small> # [[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> ## Rumitišče/Jeremitišče <small>(''Case dell'Eremita'')</small> ## Puhlice # [[Podturn - Sveta Ana]] <small>(''San Rocco-Sant'Anna'')</small> # [[Četrt Pešakove Matere Božje]] <small>(''Madonnina del Fante'')</small> * [[Gradiščuta]] <small>(''Gradiscutta'')</small> * [[Grojna]] <small>(''Groina''/''Vallone dell'Acqua'')</small> == Slovenci v Gorici== === Kulturne in verske ustanove === S[[slovenska manjšina v Italiji|lovenska narodna manjšina]] ima v Gorici svoj [[Kulturni dom Gorica]] (od 1981), Katoliški dom – [[Kulturni center Lojze Bratuž]] (od 1962; nova zgradba kulturnega centra 1996), pastoralno središče (personalno župnijo) ter več drugih kulturnih društev in ustanov, mdr. mešani [[pevski zbor Lojze Bratuž]]. === Izobraževanje v slovenskem jeziku === V nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški pokrajini]] je z [[Zaščitni zakon za Slovence v Italiji|Zaščitnim zakonom]] za Slovence v Italiji (Zakon 38/2001) [[slovenščina]] postala zaščitena kot jezik avtohtone [[Slovenci v Italiji|slovenske narodne manjšine]]. Otroci lahko vse obvezno šolanje, ki v Italiji traja 10 let, opravijo v slovenskem jeziku na slovenskih šolah. Na območju nekdanje [[Goriška pokrajina (Italija)|goriške pokrajine]] deluje 6 slovenskih vrtcev, 7 osnovnih šol, 1 nižja srednja šola (Ivan Trinko) in 6 višjih srednjih šol. Višje srednje šole so združene v skupni stavbi v Puccinijevi ulici, kjer lahko učenci izbirajo med tremi [[Gimnazija|gimnazijami]] (klasični licej Primoža Trubarja, znanstveni in humanistični licej Simona Gregorčiča) in tremi tehniškimi zavodi (informatiko na Juriju Vegi, ekonomsko ter turistično smer na Žigi Zoisu). * Osnovne šole na Goriškem: ** Občina Gorica: *** Oton Župančič v Gorici *** Fran Erjavec v Štandrežu *** Josip Abram v Pevmi ** Občina Števerjan: *** Alojz Gradnik v Števerjanu ** Občina Sovodnje ob Soči: *** Peter Butkovič v Sovodnjah ob Soči ** Občina Doberdob: *** Prežihov Voranc v Doberdobu == Kultura == === Evropska prestolnica kulture 2025 === Gorica, skupaj z Novo Gorico, je 18. december 2020 bila proglašena za nosilko naziva »Evropska prestolnica kulture v letu 2025«. === Visoko izobraževanje === * Goriška podružnica [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na [[Seznam cest in ulic v Gorici|Alvianovi ulici]]. * Goriški podružnici [[Univerza v Vidmu|Univerze v Vidmu]] in [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]]. [[Slika:Units sede di Gorizia.jpg|sličica|252x252_pik|Sedež goriške podružnice [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na Alvianovi ulici]] === Mediji === ==== Tisk ==== Izdaje dnevnikov v Gorici: * ''[[Messaggero Veneto|Messaggero Veneto - Giornale del Friuli]]'' * ''[[Il Piccolo]]'' * ''[[Primorski dnevnik]]'' Časopisi in revije: * ''[[Borc San Roc]]'' * ''[[Iniziativa Isontina]]'' * ''[[Isonzo Soča]]'' * ''[[Novi glas]]'' * ''[[Studi Goriziani]]'' * ''[[Voce Isontina]]'' ==== Televizija ==== * [[Canale 6 - TVM]] * [[Telemare]] ===== Uredništva v Gorici: ===== * [[Rai Friuli-Venezia Giulia]] * [[Telefriuli]] * [[Telequattro]] === Hrana === [[Slika:Gubana.jpg|sličica|203x203_pik|[[Gubanica]]]] [[Slika:Rosa di Gorizia.jpg|sličica|203x203_pik|[[Goriška vrtnica]] (rosa di Gorizia), tipični radič]] [[Slika:Gulasch.jpg|sličica|203x203_pik|[[Golaž]]]] Zaradi sobivanja različnih kultur so v kuhinji vidni vplivi nemške, italijanske, slovenske, furlanske in balkanske kulture. Tipične goriške jedi so: [[krudegin|krudegini]] (it. cotechino) in [[kislo zelje]], [[golaž]] ter zeliščna [[frtalja]] (it. frittata). Najbolj tipična sladica je [[gubanica]] (tudi ''gubana''), primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa. Pomembna prireditev, ki poteka od leta 2003 in se je v zadnjih letih zelo razširila, je sejem ''Okusi ob meji'' (Gusti di frontiera), kjer obiskovalci lahko pokusijo mednarodne dobrote. === Prireditve === * [[Amideieva nagrada]] (Premio Sergio Amidei) julija meseca, prireditev za najboljši filmski scenarij * filmforum / Convegno Internazionale di Studi sul Cinema e ''MAGIS Gorizia International Film Studies Spring School'' * [[Evropsko tekmovanje klasične kitare Enrica Mercatalija]] (Concorso Europeo di Chitarra Classica "Enrico Mercatali") maja meseca * [[èStoria]] maja meseca, festival internazionale della storia * [[Musica Cortese]], glasbeni mednarodni festival * [[Mednarodni festival folklore]] in parada (Festival mondiale del Folklore e parata) avgusta meseca * [[Mittelmoda - The fashion award]] septembra meseca, mednarodno tekmovanje za mlade stiliste, od leta [[1993]] * [[Mednarodno tekmovanje v violini »Lipizerjeva nagrada«]] (Concorso Internazionale di Violino "Premio Rodolfo Lipizer") septembra meseca * ''[[Okusi ob meji]]'' (''Gusti di frontiera'') konec septembra, mednarodni festival kuhinje * ''[[Vegetarijanski festival]]'' (''Festival Vegetariano'') julija meseca, vsedržavni festival vegetarijanstva * ''[[Vinum Loci]]'' oktobra meseca, razstava in recenzija antičnih ter avtohtonih vin == Uprava == {{glej tudi|Seznam županov Občine Gorica}} === Župani in politika === [[Slika:Rodolfo Ziberna.jpg|sličica|149x149_pik|[[Rodolfo Ziberna]] ([[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]]), sedanji župan]] Od rojstva Italijanske republike leta [[1946]], večina goriških županov je pripadala političnem področju [[Desna sredina|desne sredine]] in nekaj izjem pa [[Leva sredina|levi sredini]]. Prvi župan republiške dobe je bil [[Giovanni Stecchina]], predstavnik [[Italijanska republikanska stranka|Italijanske republikanske stranke]]; stranka, ki po letu 1946 se je premaknila iz [[Politična levica|levice]] na levo sredino. Po Stecchini je sledilo sedem županov [[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanske demokracije]], tedanja največja in najvplivnejša italijanska stranka. Po letu [[1994]] župani so bili izvoljeni neposredno s strani občanov; prvi je bil [[Gaetano Valenti]], predstavnik [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeve]] stranke [[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]], dvakrat izvoljen. === Pobratenost === * {{Ikonazastave|AUT}} [[Celovec]], od 1965<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www3.comune.gorizia.it/it/gemellaggi-e-collaborazioni|title=GEMELLAGGI E COLLABORAZIONI|accessdate=10. marec 2022}}</ref> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]], od 1981<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Sassari]], od 1983<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|AUT}} [[Lienz]], od 1997<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|NLD}} [[Venlo]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|POL}} [[Kielce]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|HUN}} [[Zalaegerszeg]]{{navedi vir}} === Sodelovanje === * {{Ikonazastave|ITA}} [[Innichen|Innichen/San Candido]]<ref name=":0" /> == Znani Goričani == *[[Edvard Rusjan]] (1886-1911) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]], [[pilot]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Josip Rusjan|Josip (Pepi) Rusjan]] (1884-1953) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Boris Cijan]] (1909-1993) [[Slovenci|slovenski]] [[aeronavtika|aeronavtični]] [[inženir]], [[Vojaški pilot|vojaški]] [[Lovsko letalo|lovski]] [[preizkusni pilot|testni]] [[pilot]], [[Učitelj|inštruktor]] letenja, ustanovitelj akademske jadralne skupine v [[Letalski center Maribor|Letalskem centru Maribor]]. *[[Lojze Bratuž]] (1902-1937) [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]] in [[skladatelj]] *[[Frančišek Borgia Sedej]] (1854-1931) [[Slovenci|slovenski]] [[Duhovnik|rimskokatoliški duhovnik]], [[Nadškofija Gorica|goriški škof in nadškof]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * [[Miha Kosi|Kosi M.]] (2007). »Nastanek mesta Gorica - dileme in nove perspektive«, ''Kronika'' '''55''': 171-184. * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} *Bassanese, Valentina. 2017. ''Gorizia e Collio una guida.'' Udine: Odos Libreria Editrice. *Spangher, Maria Rosaria de Vitis Piemonti Luciano. 1997. ''Conosciamo Gorizia: La storia, lo sviluppo, le tradizioni.'' Gorizia: Pro Loco di Gorizia. * Jazbar, Erika; Vogrič, Zdenko:''Gorica: vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti'', Gorica, Zadruga Goriška Mohorjeva, 2008 {{COBISS|ID=239233536}} ISBN 978-88-87407-91-4 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Andrejev sejem v Gorici]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Gorizia}} {{wikislovar}} *[http://www.comune.gorizia.it Comune di Gorizia] - uradna stran v italijanščini {{Goriška pokrajina}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Gorica|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} b9c9mr58y33mvjtpqkuv0wn3x36g749 5724244 5724242 2022-07-26T18:31:19Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Gorica | official_name = Comune di Gorizia<br />Občina Gorica<br />Comun di Gurize | native_name = Gorizia<br />Gorica<br />Gurize | image_skyline = Sabotin_hill,_Slovenia.jpg | imagesize = | image_alt = | image_flag = | image_caption = Gorica, v ozadju [[Sabotin]] | image_shield = Gorizia-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = | mapsize = 150px | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(36051)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] | frazioni = Grad (''Castello''),<br /> [[Ločnik, Italija|Ločnik]] (''Lucinico''),<br /> [[Oslavje]] (''Oslavia''),<br /> [[Pevma]] (''Piuma''),<br /> [[Šmaver, Italija|Šmaver]] (''San Mauro''),<br /> [[Štandrež]] (''Sant'Andrea''),<br /> [[Stražišče, Italija|Stražišče]] (''Straccis''),<br /> Vallone dell'Acqua,<br /> Gradiscutta,<br /> [[Podgora, Gorica|Podgora]] (''Piedimonte del Calvario''),<br /> Madonnina del Fante,<br /> [[Podturn - Sv. Ana]] (''San Rocco-Sant'Anna''),<br /> [[Rojce, Italija|Rojce]] (''Campagnuzza'') | mayor_party = [[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]] | mayor = [[Rodolfo Ziberna]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 41 | population_footnotes = | population_total = 35980 | population_as_of = 30. april 2009 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Goričani<br>it. Goriziani<ref>[{{lang|sl|Goricjani}}]</ref><br>fur. Gurizans<ref>[{{lang|sl|Guricans}}]</ref> | elevation_footnotes = | elevation_m = 84 | twin1 = | twin1_country = | istat = 031007 | saint = Sveti [[Hilarij Oglejski|Hilarij]] in [[Tacijan Oglejski|Tacijan]] | day = 16. marec | postal_code = 34170 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comune.gorizia.it}} | footnotes = }} '''[[Gorica]]''' ({{Jezik-it|Gorizia}} [go'ri{{IPA|ʦː}}ja], {{Jezik-de|Görz}}, {{Jezik-fur|Gurize}}, [[furlanščina|vzhodno-furlansko]] ''Guriza''; v Novi Gorici je pogovorno znana kot ''stara Gorica''<ref>{{cite book|last1=Meinhof|first1=Ulrike Hanna|title=Living (with) Borders: Identity Discourses on East-West Borders in Europe|date=2002|publisher=Ashgate|location=Aldershot|page=50}}</ref><ref>{{cite news|last1=Fidermuc|first1=Katarina|title=Za železnico lahko hkrati stojiš v dveh Goricah|language=sl|url=http://www.delo.si/nedelo/za-zeleznisko-postajo-lahko-hkrati-stojis-v-dveh-drzavah.html|access-date=December 27, 2017|work=Delo|date=May 14, 2017}}</ref>) je [[mesto]] z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo ([[Nova Gorica|Novo Gorico]] oziroma [[Solkan|Solkanom]] na severovzhodu in [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]] na jugovzhodu), v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]] in je četrto največje mesto te dežele. V mestu in okolici (npr. južnem obmestnem naselju [[Štandrež]]) živi avtohtona [[slovenska manjšina v Italiji|slovenska narodna manjšina]]. V Gorici je sedež [[goriška nadškofija|goriške nadškofije]] in [[goriška metropolija|metropolije]]. Do leta 2017 je bila Gorica tudi sedež [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriške pokrajine]], odtlej pa je središče [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje|Medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje]] (UTI Collio - Alto Isonzo). Skupaj z okoliškimi naselji na obeh straneh meje goriška aglomeracija sestavlja sklenjeno urbano celoto - čezmejno konurbacijo z okoli 70.000 prebivalci. == Etimologija== Italijansko ime ''Gorizia'' izhaja iz slovenskega samostalnika ''gorica'', ki pomeni »majhna gora« ali »grič«, na katerem raste [[vinska trta]]. [[Toponim]] »Gorica« se v pisnih virih prvič zasledi leta [[1001]], v listini, ki jo je izdal cesar [[Oton III.]], ko je [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] podelil polovico vasi [[Solkan]] in Gorice:{{Citatni blok|[...] Medietatem predii Solikano et Gorza nuncupatum. [...]|[[Oton III.]]|Darovalna listina Solkanskega gradu in vile »Gorza«}} == Podnebje == Gorica ima prehodno submediteransko podnebje z veliko sonca, s povprečno milimi in vlažnimi zimami in vročimi poletji. Poletno vročino nemalokrat osvežijo padavine. Na klimatske razmere delno vplivata tudi [[Kras (območje)|kraško podnebje]] in bližina [[Jadransko morje|morja]]. Hribi mesto varujejo pred mrzlimi vetrovi, zato je podnebje primerno tudi za gojenje [[Vinska trta|vinske trte]]. == Zgodovina == === Nastanek urbane naselbine === Gorica je nastala sprva kot utrdba ali prazgodovinski grad, s katerega so nadzirali prehode čez reko [[Soča|Sočo]], naselje pa je nastalo nedaleč od nekdanje [[rimske ceste]] Via Gemina, ki je povezovala [[Oglej|Akvilejo]] in [[Emona|Emono]]. Naselbina se kot ''villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza'' v pisnih virih prvič omenja leta 1001, v listini cesarja [[Oton III.|Otona III.]] <ref>{{navedi knjigo |author= Štih Peter|year=1999 |title=Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza: Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena |publisher=Goriški muzej |isbn=961-6201-04-2 |cobiss=104375296 |pages=}}</ref> V 11. in 12. stoletju je naselje pridobivalo na pomenu in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že 1100 in 1102 poznejši [[Koroška (vojvodina)|koroški]] vojvoda [[Henrik IV. Koroški|Henrik Spanheimski]] poimenoval goriški, od srede 12. stoletja pa ime naselja prevzamejo pomembni [[Goriški grofje]]. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj preoblikoval v trško naselbino že preden je [[Majnhard II. Goriški]] 24. junija 1210 izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenskega [[Sejem|sejma]]. === Avstrijsko obdobje === Ko je leta 1500 rodbina Goriških grofov izumrla, so oblastniki v [[Goriška (grofija)|grofiji]] postali avstrijski [[Habsburžani]], po krajši zasedbi [[Beneška republika|Beneške republike]] med letoma 1508 in 1509. Pod habsburško oblastjo se je mesto razširilo ob vznožju gradu. V tem obdobju so v mesto prispeli naseljenci iz severne Italije in razvila se je živahna trgovina. Gorica je postala večetnično mesto, v katerem so govorili [[furlanščina|furlanščino]], [[Nemščina|nemščino]], [[Slovenščina|slovenščino]] ter beneško narečje. [[Slika:Porta Leopoldina.JPG|sličica|Leopoldinska vrata, zgrajena v [[17. stoletje|17. stoletju]] za obisk [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I. Habsburškega]]]] Sredi 16. stoletja je Gorica postala središče [[Protestantizem|protestantske reformacije]], ki se je širila iz sosednjih severovzhodnih vojvodin [[Kranjska|Kranjske]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]. Mestu je obiskal tudi vidni slovenski protestantski pridigar [[Primož Trubar]]. Do konca stoletja pa je na Goriškem zaživela katoliška [[protireformacija]], ki jo je vodil tamkajšnji dekan Janez Tavčar, ki je pozneje postal [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]]. Tavčar je bil tudi zaslužen tudi za to, da je v mesto pripeljal [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuite]], ki so nato imeli pomembno vlogo v izobraževalnem in kulturnem življenju. == Spomeniki in zanimivosti == === Verska arhitektura === ==== [[Stolnica svetega Hilarija in Tacijana, Gorica|Stolnica svetega Hilarija in Tacijana]] ==== :Glavna goriška cerkvena stavba. ==== [[Cerkev svetega Ignacija Lojolskega]] ==== :Največna cerkev v Gorici, ob [[Travnik, Gorica|Travniku]]. ==== [[Metodistična evangeličanska cerkev, Gorica|Metodistična evangeličanska cerkev]] ==== :Edina nekatoliška krščanska cerkev v Gorici. ==== [[Goriška sinagoga]] ==== :Središče nekdanje judovske skupnosti. === Trgi === ==== [[Trg Evrope]] ==== :Trg je razdeljen na pol med Italijo in Slovenijo. Nekoč je bila zelena ograja, ki so jo deloma odstranili leta 2004 in popolnoma leta 2022. ==== [[Travnik, Gorica|Travnik]] ==== :Glavni mestni trg nekoč je bil velik travnik, zato še danes Slovenci ga tako imenujejo. V italijanščini pa se je imenoval ''Veliki trg'' (Piazza Grande), po prvi svetovni vojni pa so spremenili ime v ''trg Zmage'' (piazza della Vittoria). == Demografija == Po podatkih [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTATA]] iz 31. januarja 2019 je tedaj v Gorici živelo 3.207 prebivalcev s tujim državljanstvom:<ref>{{Cite web|url=http://demo.istat.it/str2014/index_e.html|title=demo.istat|accessdate=28. februar 2016}}</ref> # {{flagicon|KOS}} [[Kosovo]] - 431 # {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] - 362 # {{flagicon|BIH}} [[Bosna in Hercegovina]] - 341 # {{flagicon|ROM}} [[Romunija]] - 254 # {{flagicon|CHN}} [[Kitajska]] - 188 # {{flagicon|MAR}} [[Maroko]] - 179 # {{flagicon|MKD}} [[Severna Makedonija]] - 164 # {{flagicon|SRB}} [[Srbija]] - 146 # {{flagicon|CRO}} [[Hrvaška]] - 125 # {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] - 124. === Večjezičnost === {{glej tudi|furlanščina|goriško narečje|bizjaško narečje|slovenščina}} Gorica je večjezično mesto, kjer se stikajo različne kulture. Prevladujoči jeziki so bili [[furlanščina]], [[nemščina]] in [[slovenščina]]. Italijanščina je začela prevladovati v 17. stoletju, saj je bila skupaj z [[Latinščina|latinščino]] jezik izobraževanja v [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuitskih šolah]]. V 18. stoletju je bila nemščina spet najbolj govorjeni jezik v mestu. V času [[Ilirske province|francoske zasedbe]] (1809–13) je bila najbolj razširjen jezik italijanščina, po vrnitvi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] pa je ponovno prevladala nemščina. V 60. letih 19. stoletja se je ozaveščenost/pomembnost večjezičnosti povečala. Manjši del goriškega meščanstva je uporabljal italijanščino kot jezik vsakdanjega pogovora in kulture. Italijanščina je tako postala sredstvo za širjenje nacionalističnih teženj, ki so bile v sosedji [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] že močno prisotne. Statistika iz leta 1869 kaže, da je bilo takrat v Gorici 10.000 govorcev furlanščine, 3.500 govorcev slovenščine, 1.800 govorcev nemščine in 1.000 govorcev italijanščine. Leta 1900 je 4.754 goričanov govorilo slovensko, leta 1910 se je število povečalo na 10.790 govorcev, kar je predstavljalo 40 % prebivalstva. 45 % prebivalstva je govorilo italijansko in furlansko in 9 % prebivalstva nemško. Zgodovinarka [[Liliana Ferrari]] v ''Gorizia ottocentesca, fallimento del progetto della Nizza austriaca'' navaja, da vzrok za povečanje govorcev slovenščine niso migracije, temveč to, da so se tisti, ki so se do tedaj v družini pogovarjali slovensko in na delu v italijanščini, izrekli za Slovence. Priključitev Gorice k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je imela za posledico postopno zmanjšanje rabe slovenščine, zlasti v 20. letih 20. stoletja, ko je oblast prevzela [[Fašizem|Fašistična stranka]] in prepovedala vsakršno rabo slovenskega jezika. Po drugi svetovni vojni je nemščina na tem območju počasi izginila. Danes se v Gorici govorijo [[italijanščina]], [[slovenščina]] in [[furlanščina]] ter regionalna narečja. === Mestne četrti in predeli === # [[Rojce]] <small>(''Campagnuzza'')</small> # [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> # [[Pevma - Štmaver - Oslavje]] <small>(''Piuma-San Mauro-Oslavia'')</small> ## Gasa <small>(''Dosso del Bosniaco'')</small> ## Gropajšče ## Soline # [[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'')</small> # [[Stražce]] <small>(''Straccis'')</small> # [[Svetogorska četrt - Placuta]] <small>(''Montesanto-Piazzutta'')</small> # [[Gorica|Mestno središče]] <small>(''Centro cittadino'')</small> ## [[Goriški grad|Grad]] <small>(''Castello'')</small> # [[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> ## Rumitišče/Jeremitišče <small>(''Case dell'Eremita'')</small> ## Puhlice # [[Podturn - Sveta Ana]] <small>(''San Rocco-Sant'Anna'')</small> # [[Četrt Pešakove Matere Božje]] <small>(''Madonnina del Fante'')</small> * [[Gradiščuta]] <small>(''Gradiscutta'')</small> * [[Grojna]] <small>(''Groina''/''Vallone dell'Acqua'')</small> == Slovenci v Gorici== === Kulturne in verske ustanove === S[[slovenska manjšina v Italiji|lovenska narodna manjšina]] ima v Gorici svoj [[Kulturni dom Gorica]] (od 1981), Katoliški dom – [[Kulturni center Lojze Bratuž]] (od 1962; nova zgradba kulturnega centra 1996), pastoralno središče (personalno župnijo) ter več drugih kulturnih društev in ustanov, mdr. mešani [[pevski zbor Lojze Bratuž]]. === Izobraževanje v slovenskem jeziku === V nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški pokrajini]] je z [[Zaščitni zakon za Slovence v Italiji|Zaščitnim zakonom]] za Slovence v Italiji (Zakon 38/2001) [[slovenščina]] postala zaščitena kot jezik avtohtone [[Slovenci v Italiji|slovenske narodne manjšine]]. Otroci lahko vse obvezno šolanje, ki v Italiji traja 10 let, opravijo v slovenskem jeziku na slovenskih šolah. Na območju nekdanje [[Goriška pokrajina (Italija)|goriške pokrajine]] deluje 6 slovenskih vrtcev, 7 osnovnih šol, 1 nižja srednja šola (Ivan Trinko) in 6 višjih srednjih šol. Višje srednje šole so združene v skupni stavbi v Puccinijevi ulici, kjer lahko učenci izbirajo med tremi [[Gimnazija|gimnazijami]] (klasični licej Primoža Trubarja, znanstveni in humanistični licej Simona Gregorčiča) in tremi tehniškimi zavodi (informatiko na Juriju Vegi, ekonomsko ter turistično smer na Žigi Zoisu). * Osnovne šole na Goriškem: ** Občina Gorica: *** Oton Župančič v Gorici *** Fran Erjavec v Štandrežu *** Josip Abram v Pevmi ** Občina Števerjan: *** Alojz Gradnik v Števerjanu ** Občina Sovodnje ob Soči: *** Peter Butkovič v Sovodnjah ob Soči ** Občina Doberdob: *** Prežihov Voranc v Doberdobu == Kultura == === Evropska prestolnica kulture 2025 === Gorica, skupaj z Novo Gorico, je 18. december 2020 bila proglašena za nosilko naziva »Evropska prestolnica kulture v letu 2025«. === Visoko izobraževanje === * Goriška podružnica [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na [[Seznam cest in ulic v Gorici|Alvianovi ulici]]. * Goriški podružnici [[Univerza v Vidmu|Univerze v Vidmu]] in [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]]. [[Slika:Units sede di Gorizia.jpg|sličica|252x252_pik|Sedež goriške podružnice [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na Alvianovi ulici]] === Mediji === ==== Tisk ==== Izdaje dnevnikov v Gorici: * ''[[Messaggero Veneto|Messaggero Veneto - Giornale del Friuli]]'' * ''[[Il Piccolo]]'' * ''[[Primorski dnevnik]]'' Časopisi in revije: * ''[[Borc San Roc]]'' * ''[[Iniziativa Isontina]]'' * ''[[Isonzo Soča]]'' * ''[[Novi glas]]'' * ''[[Studi Goriziani]]'' * ''[[Voce Isontina]]'' ==== Televizija ==== * [[Canale 6 - TVM]] * [[Telemare]] ===== Uredništva v Gorici: ===== * [[Rai Friuli-Venezia Giulia]] * [[Telefriuli]] * [[Telequattro]] === Hrana === [[Slika:Gubana.jpg|sličica|203x203_pik|[[Gubanica]]]] [[Slika:Rosa di Gorizia.jpg|sličica|203x203_pik|[[Goriška vrtnica]] (rosa di Gorizia), tipični radič]] [[Slika:Gulasch.jpg|sličica|203x203_pik|[[Golaž]]]] Zaradi sobivanja različnih kultur so v kuhinji vidni vplivi nemške, italijanske, slovenske, furlanske in balkanske kulture. Tipične goriške jedi so: [[krudegin|krudegini]] (it. cotechino) in [[kislo zelje]], [[golaž]] ter zeliščna [[frtalja]] (it. frittata). Najbolj tipična sladica je [[gubanica]] (tudi ''gubana''), primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa. Pomembna prireditev, ki poteka od leta 2003 in se je v zadnjih letih zelo razširila, je sejem ''Okusi ob meji'' (Gusti di frontiera), kjer obiskovalci lahko pokusijo mednarodne dobrote. === Prireditve === * [[Amideieva nagrada]] (Premio Sergio Amidei) julija meseca, prireditev za najboljši filmski scenarij * filmforum / Convegno Internazionale di Studi sul Cinema e ''MAGIS Gorizia International Film Studies Spring School'' * [[Evropsko tekmovanje klasične kitare Enrica Mercatalija]] (Concorso Europeo di Chitarra Classica "Enrico Mercatali") maja meseca * [[èStoria]] maja meseca, festival internazionale della storia * [[Musica Cortese]], glasbeni mednarodni festival * [[Mednarodni festival folklore]] in parada (Festival mondiale del Folklore e parata) avgusta meseca * [[Mittelmoda - The fashion award]] septembra meseca, mednarodno tekmovanje za mlade stiliste, od leta [[1993]] * [[Mednarodno tekmovanje v violini »Lipizerjeva nagrada«]] (Concorso Internazionale di Violino "Premio Rodolfo Lipizer") septembra meseca * ''[[Okusi ob meji]]'' (''Gusti di frontiera'') konec septembra, mednarodni festival kuhinje * ''[[Vegetarijanski festival]]'' (''Festival Vegetariano'') julija meseca, vsedržavni festival vegetarijanstva * ''[[Vinum Loci]]'' oktobra meseca, razstava in recenzija antičnih ter avtohtonih vin == Uprava == {{glej tudi|Seznam županov Občine Gorica}} === Župani in politika === [[Slika:Rodolfo Ziberna.jpg|sličica|149x149_pik|[[Rodolfo Ziberna]] ([[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]]), sedanji župan]] Od rojstva Italijanske republike leta [[1946]], večina goriških županov je pripadala političnem področju [[Desna sredina|desne sredine]] in nekaj izjem pa [[Leva sredina|levi sredini]]. Prvi župan republiške dobe je bil [[Giovanni Stecchina]], predstavnik [[Italijanska republikanska stranka|Italijanske republikanske stranke]]; stranka, ki po letu 1946 se je premaknila iz [[Politična levica|levice]] na levo sredino. Po Stecchini je sledilo sedem županov [[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanske demokracije]], tedanja največja in najvplivnejša italijanska stranka. Po letu [[1994]] župani so bili izvoljeni neposredno s strani občanov; prvi je bil [[Gaetano Valenti]], predstavnik [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeve]] stranke [[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]], dvakrat izvoljen. === Pobratenost === * {{Ikonazastave|AUT}} [[Celovec]], od 1965<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www3.comune.gorizia.it/it/gemellaggi-e-collaborazioni|title=GEMELLAGGI E COLLABORAZIONI|accessdate=10. marec 2022}}</ref> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]], od 1981<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Sassari]], od 1983<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|AUT}} [[Lienz]], od 1997<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|NLD}} [[Venlo]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|POL}} [[Kielce]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|HUN}} [[Zalaegerszeg]]{{navedi vir}} === Sodelovanje === * {{Ikonazastave|ITA}} [[Innichen|Innichen/San Candido]]<ref name=":0" /> == Znani Goričani == *[[Edvard Rusjan]] (1886-1911) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]], [[pilot]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Josip Rusjan|Josip (Pepi) Rusjan]] (1884-1953) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Boris Cijan]] (1909-1993) [[Slovenci|slovenski]] [[aeronavtika|aeronavtični]] [[inženir]], [[Vojaški pilot|vojaški]] [[Lovsko letalo|lovski]] [[preizkusni pilot|testni]] [[pilot]], [[Učitelj|inštruktor]] letenja, ustanovitelj akademske jadralne skupine v [[Letalski center Maribor|Letalskem centru Maribor]]. *[[Lojze Bratuž]] (1902-1937) [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]] in [[skladatelj]] *[[Frančišek Borgia Sedej]] (1854-1931) [[Slovenci|slovenski]] [[Duhovnik|rimskokatoliški duhovnik]], [[Nadškofija Gorica|goriški škof in nadškof]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * [[Miha Kosi|Kosi M.]] (2007). »Nastanek mesta Gorica - dileme in nove perspektive«, ''Kronika'' '''55''': 171-184. * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} *Bassanese, Valentina. 2017. ''Gorizia e Collio una guida.'' Udine: Odos Libreria Editrice. *Spangher, Maria Rosaria de Vitis Piemonti Luciano. 1997. ''Conosciamo Gorizia: La storia, lo sviluppo, le tradizioni.'' Gorizia: Pro Loco di Gorizia. * Jazbar, Erika; Vogrič, Zdenko:''Gorica: vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti'', Gorica, Zadruga Goriška Mohorjeva, 2008 {{COBISS|ID=239233536}} ISBN 978-88-87407-91-4 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Andrejev sejem v Gorici]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Gorizia}} {{wikislovar}} *[http://www.comune.gorizia.it Comune di Gorizia] - uradna stran v italijanščini {{Goriška pokrajina}} {{it-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Gorica|*]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} 0ggn8i9jfywl6zm7xomhc09au3p1ep2 Seznam hrvaških tenisačev 0 49823 5724284 5696671 2022-07-26T21:37:43Z Alebarasi 50192 /* A */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ivana Abramović]] * [[Maria Abramović]] * [[Duje Ajduković]] * [[Indire Akiki]] * [[Nina Alibalić]] * [[Mario Ančić]] * [[Toni Androić]] == B == * [[Ana Biškić]] * [[Lea Bošković]] * [[Predrag Brixy]] == Č == * [[Stjepan Čagalj]] * [[Marin Čilić]] * [[Mile Čilić]] == C == * [[Marija Crnadak]] == Ć == * [[Borna Ćorić]] == D == * [[Mate Delić]] * [[Ivan Dodig]] * [[Marin Draganja]] * [[Tomislav Draganja]] == F == * [[Jana Fett]] * [[Igor Flego]] * [[Željko Franulović]] == G == * [[Viktor Galović]] * [[Borna Gojo]] * [[Sabrina Goleš]] *[[Vlasta Gostiša]] == H == * [[Saša Hiršzon]] == I == * [[Goran Ivanišević]] == J == *[[Borivoj (Boro) Jovanović]] *[[Darija Jurak]] == K == * [[Roko Karanušić]] * [[Ivo Karlović]] * [[Duje Kekez]] * [[Ana Konjuh]] * [[Željko Krajan]] * [[Filip Kraljević]] == L == * [[Adrijana Lekaj]] * [[Ivan Ljubičić]] * [[Mirjana Lučić-Baroni]] * [[Tena Lukas]] == M == * [[Iva Majoli]] * [[Fedor Malančec]] * [[Dino Marcan]] * [[Petra Martić]] * [[Nikola Mektić]] * [[Kristijan Mesaroš]] * [[Matea Mezak]] * [[Ani Mijačika]] * [[Ema Mikulčić]] * [[Tereza Mrdeža]] == N == * [[Silvia Njirić]] == O == * [[Bruno Orešar]] * [[Goran Orešić]] * [[Zvonimir Orešković]] * [[Nika Ožegović]] == P == * [[Josip Palada]] * [[Jelena Pandžić]] * [[Mate Pavić]] * [[Matija Pecotić]] * [[Nikola Pilić]] * [[Zoran Primorac]] * [[Goran Prpić]] * [[Franjo Punčec]] == S == * [[Nino Serdarušić]] == Š == * [[Antonio Šančić]] * [[Franko Škugor]] * [[Karolina Šprem]] == T == * [[Silvija Talaja]] * [[Ajla Tomljanović]] * [[Joško Topić]] * [[Jelena Kostanić|Jelena Kostanić Tošić]] * [[Saša Tuksar]] == V == * [[Filip Veger]] * [[Antonio Veić]] * [[Donna Vekić]] * [[Ivana Višić]] * [[Ana Vrljić]] == Z == * [[Luka Zaninović]] * [[Lovro Zovko]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Tenisači]] [[Kategorija:Hrvaški tenisači|*]] 2chiqkazwrk8mtg1hwg06730w36wlbj 5724285 5724284 2022-07-26T21:38:14Z Alebarasi 50192 /* P */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ivana Abramović]] * [[Maria Abramović]] * [[Duje Ajduković]] * [[Indire Akiki]] * [[Nina Alibalić]] * [[Mario Ančić]] * [[Toni Androić]] == B == * [[Ana Biškić]] * [[Lea Bošković]] * [[Predrag Brixy]] == Č == * [[Stjepan Čagalj]] * [[Marin Čilić]] * [[Mile Čilić]] == C == * [[Marija Crnadak]] == Ć == * [[Borna Ćorić]] == D == * [[Mate Delić]] * [[Ivan Dodig]] * [[Marin Draganja]] * [[Tomislav Draganja]] == F == * [[Jana Fett]] * [[Igor Flego]] * [[Željko Franulović]] == G == * [[Viktor Galović]] * [[Borna Gojo]] * [[Sabrina Goleš]] *[[Vlasta Gostiša]] == H == * [[Saša Hiršzon]] == I == * [[Goran Ivanišević]] == J == *[[Borivoj (Boro) Jovanović]] *[[Darija Jurak]] == K == * [[Roko Karanušić]] * [[Ivo Karlović]] * [[Duje Kekez]] * [[Ana Konjuh]] * [[Željko Krajan]] * [[Filip Kraljević]] == L == * [[Adrijana Lekaj]] * [[Ivan Ljubičić]] * [[Mirjana Lučić-Baroni]] * [[Tena Lukas]] == M == * [[Iva Majoli]] * [[Fedor Malančec]] * [[Dino Marcan]] * [[Petra Martić]] * [[Nikola Mektić]] * [[Kristijan Mesaroš]] * [[Matea Mezak]] * [[Ani Mijačika]] * [[Ema Mikulčić]] * [[Tereza Mrdeža]] == N == * [[Silvia Njirić]] == O == * [[Bruno Orešar]] * [[Goran Orešić]] * [[Zvonimir Orešković]] * [[Nika Ožegović]] == P == * [[Josip Palada]] * [[Jelena Pandžić]] * [[Mate Pavić]] * [[Matija Pecotić]] * [[Nikola Pilić]] * [[Zoran Primorac]] * [[Dino Prižmić]] * [[Goran Prpić]] * [[Franjo Punčec]] == S == * [[Nino Serdarušić]] == Š == * [[Antonio Šančić]] * [[Franko Škugor]] * [[Karolina Šprem]] == T == * [[Silvija Talaja]] * [[Ajla Tomljanović]] * [[Joško Topić]] * [[Jelena Kostanić|Jelena Kostanić Tošić]] * [[Saša Tuksar]] == V == * [[Filip Veger]] * [[Antonio Veić]] * [[Donna Vekić]] * [[Ivana Višić]] * [[Ana Vrljić]] == Z == * [[Luka Zaninović]] * [[Lovro Zovko]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Tenisači]] [[Kategorija:Hrvaški tenisači|*]] 5waxy6jw9o5jvgz6hpc4e8h1ql5zfao 5724289 5724285 2022-07-26T21:39:48Z Alebarasi 50192 /* P */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ivana Abramović]] * [[Maria Abramović]] * [[Duje Ajduković]] * [[Indire Akiki]] * [[Nina Alibalić]] * [[Mario Ančić]] * [[Toni Androić]] == B == * [[Ana Biškić]] * [[Lea Bošković]] * [[Predrag Brixy]] == Č == * [[Stjepan Čagalj]] * [[Marin Čilić]] * [[Mile Čilić]] == C == * [[Marija Crnadak]] == Ć == * [[Borna Ćorić]] == D == * [[Mate Delić]] * [[Ivan Dodig]] * [[Marin Draganja]] * [[Tomislav Draganja]] == F == * [[Jana Fett]] * [[Igor Flego]] * [[Željko Franulović]] == G == * [[Viktor Galović]] * [[Borna Gojo]] * [[Sabrina Goleš]] *[[Vlasta Gostiša]] == H == * [[Saša Hiršzon]] == I == * [[Goran Ivanišević]] == J == *[[Borivoj (Boro) Jovanović]] *[[Darija Jurak]] == K == * [[Roko Karanušić]] * [[Ivo Karlović]] * [[Duje Kekez]] * [[Ana Konjuh]] * [[Željko Krajan]] * [[Filip Kraljević]] == L == * [[Adrijana Lekaj]] * [[Ivan Ljubičić]] * [[Mirjana Lučić-Baroni]] * [[Tena Lukas]] == M == * [[Iva Majoli]] * [[Fedor Malančec]] * [[Dino Marcan]] * [[Petra Martić]] * [[Nikola Mektić]] * [[Kristijan Mesaroš]] * [[Matea Mezak]] * [[Ani Mijačika]] * [[Ema Mikulčić]] * [[Tereza Mrdeža]] == N == * [[Silvia Njirić]] == O == * [[Bruno Orešar]] * [[Goran Orešić]] * [[Zvonimir Orešković]] * [[Nika Ožegović]] == P == * [[Josip Palada]] * [[Jelena Pandžić]] * [[Mate Pavić]] * [[Matija Pecotić]] * [[Nikola Pilić]] * [[Mili Poljičak]] * [[Zoran Primorac]] * [[Dino Prižmić]] * [[Goran Prpić]] * [[Franjo Punčec]] == S == * [[Nino Serdarušić]] == Š == * [[Antonio Šančić]] * [[Franko Škugor]] * [[Karolina Šprem]] == T == * [[Silvija Talaja]] * [[Ajla Tomljanović]] * [[Joško Topić]] * [[Jelena Kostanić|Jelena Kostanić Tošić]] * [[Saša Tuksar]] == V == * [[Filip Veger]] * [[Antonio Veić]] * [[Donna Vekić]] * [[Ivana Višić]] * [[Ana Vrljić]] == Z == * [[Luka Zaninović]] * [[Lovro Zovko]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Tenisači]] [[Kategorija:Hrvaški tenisači|*]] apik02cuiziwc84z4m0vuefehkx4p8o Seznam argentinskih tenisačev 0 49980 5724287 5698536 2022-07-26T21:39:10Z Alebarasi 50192 /* A */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Argentinci|argentinskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Argentincev|Argentina|argentinskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[José Acasuso]] *[[Franco Agamenone]] *[[Pablo Albano]] *[[Martín Alund]] *[[Lito Álvarez]] *[[Guido Andreozzi]] *[[Facundo Argüello]] *[[Mailen Auroux]] == B == *[[Sebastián Báez]] *[[Facundo Bagnis]] *[[Carlos Berlocq]] *[[Juan Pablo Brzezicki]] *[[Tatiana Bua]] == C == *[[Pedro Cachín]] *[[Agustín Calleri]] *[[Guillermo Cañas]] *[[Ricardo Cano]] *[[Camilo Ugo Carabelli]] *[[Francisco Cerúndolo]] *[[Juan Manuel Cerúndolo]] *[[Juan Ignacio Chela]] *[[José Luis Clerc]] *[[Federico Coria]] *[[Guillermo Coria]] *[[Jorgelina Cravero]] == D == *[[Brian Dabul]] *[[Federico Delbonis]] *[[Gisella Dulko]] *[[Guillermo Durán]] == E == *[[Artin Elmayan]] *[[Tomas Martín Etcheverry]] *[[Gastón Etlis]] == F == *[[Clarisa Fernández]] == G == *[[Alejandro Ganzábal]] *[[Juan Garat]] *[[Gastón Gaudio]] *[[Raquel Giscafré]] *[[Inés Gorrochategui]] *[[Nicolas Alejandro De Gregorio]] *[[Juan Pablo Guzmán]] == I == *[[María Irigoyen]] == J == *[[Martín Jaite]] *[[Diego Junqueira]] == K == *[[Lucas Arnold Ker]] *[[Nicolas Kicker]] *[[Ignacio González King]] *[[Christian Kordasz]] == L == *[[Luis Lobo]] *[[Juan Ignacio Londero]] *[[Sofía Luini]] == M == *[[Leonardo Mayer]] *[[Andrés Molteni]] *[[Juan Mónaco]] == N == *[[David Nalbandian]] == O == *[[Renzo Olivo]] *[[Paula Ormaechea]] *[[Daniel Orsanic]] == P == *[[Guido Pella]] *[[Horacio de la Peña]] *[[Nadia Podorska]] *[[Juan Martín del Potro]] *[[Sebastián Prieto (tenisač)|Sebastián Prieto]] *[[Mariano Puerta]] == R == *[[Diego del Río]] *[[Sergio Roitman]] *[[Guillermo Pérez Roldán]] == S == *[[Roberto Saad]] *[[Gabriela Sabatini]] *[[Maria-Emilia Salerni]] *[[Pitu Salerni]] *[[Aranza Salut]] *[[Eduardo Schwank]] *[[Diego Sebastián Schwartzman]] *[[Franco Squillari]] *[[Paola Suárez]] == T == *[[Patricia Tarabini]] *[[Santiago Rodríguez Taverna]] *[[Marco Trungelliti]] == V == *[[Guillermo Vilas]] == Z == *[[Horacio Zeballos]] *[[Matías Zukas]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Argentincev|Tenisači]] [[Kategorija:Argentinski tenisači|*]] 4f94mtzvz89ppccrva1iilopajwtviq Seznam nemških skladateljev 0 50082 5724304 5699182 2022-07-26T23:06:47Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[skladatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Karl Friedrich Abel]] (1725-1787) *[[Franz Abt]] (1819-1885) *[[Theodor Wiesengrund Adorno]] (1903-1969) *[[Martin Agricola]] (1466-1506) *[[Karl Christian Agthe]] (1762-1797) *[[Johann Rudolph Ahle]] (1625-1673) *[[Eugen d'Albert]] (1864-1932) *[[Siegfried Alkan]] (1858 - 1941) *[[Hendrik Anders]] (1657-1714) (nem.-nizozemski) *[[Johann André]] (1741-1799) *[[Johann Anton André]] (1775-1842) *[[Karl Anschütz]] (1813/15–1870) == B == *[[Carl Philipp Emanuel Bach]] (1714-1788) *[[Johann Sebastian Bach]] (1685-1750) *[[Carola Bauckholt]] (1959-) *[[Jürg Baur]] (1918-2010) *[[Giuseppe Becce]] (1887-1973) (it. rodu) *[[Ludwig van Beethoven]] (1770-1827) *[[Günter Bialas]] (1907-1995) *[[Benjamin Bilse]] (1816-1902) *[[Sveta Hildegarda iz Bingna|Hildegard von Bingen]] (1098-1179) *[[Boris Blacher]] (1903-1975) *[[Leo Blech]] (1871-1958) *[[Philipp Friedrich Böddecker]] (1607-1683) *[[Martin Boettcher]] (1927-2019) *[[Dieter Bohlen]] (1954) *[[Johannes Brahms]] (1833-1897) *[[Valeri Brainin]] (1948) *[[Wolfgang Carl Briegel]] (1626-1712) *[[Max Bruch]] (1838-1920) *[[Philipp Buchner]] (1614-1669) *[[Johann Friedrich Franz Burgmüller]] (1806-1874) *[[Dietrich Buxtehude|Dieterich Buxtehude]] (1637/39-1707) == C == *[[Johann Cilenšek]] (1913-1998) *[[Jan-Friedrich Conrad]] (1964-) *[[Peter Cornelius]] (1824-1874) == D == *[[Franz Danzi]] (1763–1826) *[[Ferdinand David]] (1810–1873) *[[Paul Dessau]] (1894-1979) *[[Albert Dietrich]] (1829–1908) *[[Hugo Distler]] (1908-1942) *[[Felix Draeseke]] (1835-1913) *[[Annette von Droste-Hülshoff]] (1797-1848) == E == *[[Johann Ernst Eberlin]] (1702-1762) *[[Johannes Eccard]] (1553-1611) *[[Karl Anton Eckert]] (1820-1879) *[[Werner Egk]] (1901-1983) *[[Herbert Eimert]] (1897-1972) *[[Hanns Eisler]] (1898-1962) *[[Karim Sebastian Elias]] (1971-) *[[Hans Ulrich Engelmann]] (1921-2011) *[[Heimo Erbse]] (1924-2005) *[[Ludwig Erk]] (1807-1883) *[[Philipp Heinrich Erlebach]] (1657-1714) *[[Hermann Erpf]] (1891-1969) *[[Jean Paul Ertel]] (1865-1933) *[[Caspar Ett]] (1788-1847) == F == *[[Harold Faltermeyer]] (1952-) *[[Johann Friedrich Fasch]] (1688-1758) *[[Thomas Fehlmann]] (1957-) *[[Karl Feininger]] (1844-1922) *[[Johann Fischer (skladatelj)|Johann Fischer]] (1646-1716) *[[Johann Caspar Ferdinand Fischer]] (1656-1746) *[[Johann Christian Fischer]] (1733-1800) *[[Friedrich von Flotow]] (1812-1883) *[[Annette Focks]] (1964-) *[[Karl Friedrich]] (1920-) *[[Johann Jakob Froberger]] (1616-1667) == G == *[[Wilhelm Ganz]] (1833-1914) *[[Ernst Ludwig Gerber]] (1746-1819) *[[Christoph Willibald Gluck]] (1714-1787) *[[Heiner Goebbels]] (1952-) *[[Hermann Goetz]] (1840-1876) *[[Paul Graener]] (1872-1944) *[[Cornelius Gurlitt (skladatelj)|Cornelius Gurlitt]] (1820-1901) == H == *[[Joseph Haas]] (1879-1960) *[[Michael Haller]] ([[1840]]–[[1915]]) *[[George Frideric Handel|Georg Friedrich Händel]] (1685-1759) *[[Michael Andreas Häringer]] (2001) *[[Karl Amadeus Hartmann]] (1905-1963) *[[Johann Adolph Hasse]] (1699-1783) *[[Hans Leo Hassler]] (1564-1612) *[[Johann Wilhelm Hässler]] (1747-1822) *[[Florian Havemann]] (1952-) *[[Hans Werner Henze]] (1926-2012) *[[Carl Gottlieb Hering]] (1766-1853) *[[Hans-Joachim Hespos]] (1938-) *[[Adolf Friedrich Hesse]] (1809-1963) *[[Hans Uwe Hielscher]] (1945-) *[[Ferdinand von Hiller]] (1811-1885) *[[Johann Adam Hiller]] (1729-1804) *[[Paul Hindemith]] (1895-1963) *[[Franz Anton Hoffmeister]] (1754-1812) *[[Engelbert Humperdinck (skladatelj)|Engelbert Humperdinck]] (1854-1921) *[[Ralf Hütter]] (1946-) == J == *[[Johann Gottlieb Janitsch]] ([[1708]]-[[1763]]) *[[Theo Jörgensmann]] ([[1948]]-) == K == *[[Otto Kade]] ([[1819]]-[[1900]]) *[[Mauricio Kagel]] ([[1931]]-[[2008]]) *[[Johannes Kalitzke]] ([[1959]]) *[[Heinrich Kaminski]] ([[1886]]-[[1946]]) *[[Giovanni Girolamo Kapsperger|Johann Hieronymus Kapsberger]] ([[1580]]-[[1651]]) *[[Sigfrid Karg-Elert]] ([[1877]]-[[1933]]) *[[Hugo Kaun]] ([[1863]]-[[1932]]) *[[Reinhard Keiser]] ([[1674]]-[[1739]]) *[[Johann Caspar Kerll]] ([[1627]]-[[1693]]) *[[Friedrich Kiel]] (1821-1885) *[[Wilhelm Killmayer]] ([[1927]]-[[2017]]) *[[Johann Christian Kittel]] (1732-1809) *[[Giselher Klebe]] ([[1925]]-[[2009]]) *[[Richard Rudolf Klein]] (1921-2011) *[[Armin Knab]] ([[1881]]-[[1951]]) *[[Gustav Kneip]] ([[1905]]-[[1992]]) *[[Jürgen Knieper]] ([[1941]]-) *[[Gottfried Michael Koenig]] ([[1926]]) *[[Walter Kollo]] ([[1878]]-[[1940]]) *[[Joseph Martin Kraus]] ([[1756]]-[[1792]]) *[[Conradin Kreutzer]] ([[1780]]-[[1849]]) *[[Adam Krieger]] ([[1634]]-[[1666]]) *[[Joseph Küffner]] ([[1776]]-[[1856]]) *[[Eduard Künnecke]] ([[1885]]-[[1953]]) == L == *[[Helmut Lachenmann]] (1935-) *[[James Last]] (1929-2015) *[[Hugo Leichtentritt]] (1874-1951) *[[Leonhard Lechner]] (1553-1606) *[[Paul Lincke]] (1866-1946) *[[Udo Lindenberg]] (1946-) *[[Eugen Lindner]] (1858-1915) *[[Peter Lindpaintner]] (1791-1856) *[[Norbert Linke]] (1933-) *[[Johann Bernhard Logier]] (1777-1846) *[[Albert Lortzing]] (1801-1851) *[[Carl Löwe]] (1796-1869) *[[Martin Luther]] (1483-1546) == M == *[[Theo Mackeben]] (1897-1953) *[[David Martello]] *[[Britt Maxime]] *[[Simon Mayr]] (1763-1845) *[[Tilo Medek]] (1940-2006) *[[Will Meisel]] (1897-1967) *[[Felix Mendelssohn Bartholdy|Felix Mendelssohn]] (1809-1847) *[[Giacomo Meyerbeer]] (1791-1864) *[[Richard Mondt]] (1873-1959) *[[Hans Joachim Moser]] (1889-1967) *[[Georg Muffat]] (1653-1704) *[[Franz Xaver Murschhauser]] (1663-1738) == N == *[[Johann Friedrich Naue]] (1787-1858) *[[Johann Gottlieb Naumann]] (1741-1801) *[[Hermann Necke]] (1850-1912) *[[Christian Gottlob Neefe]] (1748-1798) *[[Victor Ernst Nessler]] (1841-1890) *[[Hans Neusidler]] (1508/09-1563) *[[Konrad Neusidler]] (1541-1604) *[[Melchior Neusidler]] (1531-1590) *[[Nico]] (1938-1988) *[[Otto Nicolai]] (1810-1849) *[[Philipp Nicolai]] (1556-1608) *[[Walter Niemann (skladatelj)|Walter Niemann]] (1876-1953) == O == *[[Jacques Offenbach]] (1819-1880) *[[André Olbrich]] (1967-) *[[Carl Orff]] (1895-1982) == P == *[[Johann Pachelbel]] (1653-1706) *[[Fredrik Pacius]] (1809-1891) *[[Heinrich Panofka]] (1807-1887) *[[Johan Christoph Pepusch]] (1667-1752) *[[Hans Pfitzner]] (1869-1949) *[[Ferdinand Pfohl]] (1862-1949) *[[Franz Philipp]] (1890-1972) *[[Johann Georg Pisendel]] (1678-1755) *[[Enno Poppe]] (1969-) *[[Michael Praetorius]] (1571-1621) == Q == *[[Johann Joachim Quantz]] (1697-1773) == R == *[[Peer Raben]] (1940-2007) *[[Bernd Redmann]] *[[Max Reger]] (1873-1916) *[[Gottfried Reiche]] (1667-1734) *[[Aribert Reimann]] (1936-) *[[Johann Adam Reincken]] (1643-1722) *[[Carl Reinecke]] (1824-1910) *[[Julius Reubke]] (1834-1858) *[[Hermann Reutter]] (1900-1985) *[[Oskar Rieding]] (1840-1918) *[[Josef Anton Riedl]] (1929-2016) *[[Ferdinand Ries]] (1784-1838) *[[Wolfgang Rihm]] (1952-) *[[Trude Rittmann]] (1908-2005) *[[Johann Theodor Roemhildt]] (1684-1756) *[[Peter Ruzicka]] (1948-) == S == *[[Emil von Sauer]] (1862-1942) *[[Samuel Scheidt]] (1587-1654) *[[Johann Hermann Schein]] (1586-1630) *[[Johann Gottfried Schicht]] (1753-1823) *[[Fritz Schieri]] (1922-2009) *[[Iris ter Schiphorst]] (1956) *[[Willy Schmidt-Gentner]] (1894-1964) *[[Florian Schneider-Esleben]] (1947-2020) *[[Friedrich Schneider]] (1786–1853) *[[Johann Abraham Peter Schulz]] (1747-1800) *[[Norbert Schulze]] (1911-2002) *[[Clara Schumann]] (1819-1896) *[[Robert Schumann]] (1810-1856) *[[Heinrich Schütz]] (1585-1672) *[[Friedrich Silcher]] (1789-1860) *[[Louis Spohr]] (1784-1859) *[[Rudi Spring]] (1962-) *[[Carl Stamitz]] (1745-1801) *[[Johann Ulrich Steigleder]] (1593-1635) *[[Rudi Stephan]] (1887-1915) *[[Johann Franz Xaver Sterkel]] (1750-1817) *[[Karlheinz Stockhausen]] (1928-2007) *[[Markus Stockhausen]] (1957-) *[[Richard Strauss]] (1864-1949) *[[Daniel Streibelt]] (1765-1823) *[[Hans Heinz Stuckenschmidt]] (1901-1988) == T == *[[Georg Philipp Telemann]] (1681-1767) *[[Herbert Trantow]] (1903-1993) *[[Karl Richard Tschon]] (1923-1993) *[[Daniel Gottlob Türk]] (1750-1813) == U == *[[Johann Otto Uhde]] (1725-1766) == V == *[[Franz Adam Veichtner]] (1741-1822) *[[Georg Joseph Vogler]] (1749-1814) *[[Antje Vowinckel]] (1964-) == W == *[[Richard Wagner]] (1813–1883) *[[Rudolf Wagner-Régeny]] (1903-1969) *[[Siegrfried Wagner]] (1869–1930) *[[Herwarth Walden]] (1879-1941) *[[H. Johannes Wallmann]] (1952-) *[[Bruno Walter]] (1876-1962) *[[Johann Gottfried Walther]] (1684-1748) *[[Carl Maria von Weber]] (1786-1826) *[[Carl Wehner]] (1838-1912) *[[Georg Caspar Wecker]] (1632-1695) *[[Kurt Weill]] (1900-1950) *[[Sylvius Leopold Weiss]] (1687-1750) *[[Andreas Werckmeister]] (1645-1706) *[[Heinz Winbeck]] (1946-2019) *[[Christian Wolff]] (1705–1773) *[[Christoph Ernst Friedrich Weyse]] (1774-1842) *[[Jörg Widmann]] (1973-) == Z == * [[Gerd Zacher]] (1929-2014) * [[Carl Friedrich Zelter]] (1758-1832) * [[Hans Zender]] (1936-) * [[Hermann Zilcher]] (1881-1948) * [[Hans Zimmer]] (1957-) * [[Bernd Alois Zimmermann]] (1918-1970) * [[Udo Zimmermann]] (1943-) {{seznami narodov po poklicu|skladateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Skladatelji]] [[Kategorija:Nemški skladatelji|*]] ba68a762bpyw6hseop1c0wi10duwc9q Seznam indijskih politikov 0 52594 5724092 5723870 2022-07-26T13:36:59Z Amanesciri2021 205950 /* P */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Indijci|indijskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Indijcev|Indija|indijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[B. R. Ambedkar]] == B == * [[Bal Gangadhar Tilak]] * [[Bal Thackeray]] * [[Baldev Ram Mirdha]] * [[Mamata Banerjee]] *[[Uma Bharti]] * [[Buddhadeb Bhattacharya]] *Hemvati Nandan Bahuguna *Sunderlal Bahuguna == C == *Subhas Chandra Bose *Shyama Charan Shukla * [[Charu Majumdar]] * [[Chaudhari Kumbharam Arya]] *Charan Singh *Shivraj Singh Chauhan *[[Amarsinh Chaudhary]] (1941-2004) == D == *[[Shripat Amrit Dange]] *[[Dasarath Deb]] *[[Morardži Desaj]] (1896-1995) *Chaudhary Devi Lal *[[Rabri Devi]] == E == * [[E.K. Nayanar]] == F == == G == * [[Ghulam Nabi Azad]] *[[Arun Gandhi]] *[[Feroze Gandhi]] *[[Indira Gandhi]] *[[Mahatma Gandhi|Mohandás Karamčand Gándhi]] *[[Rahul Gandhi]] *[[Rajiv Gandhi]] (1944-1991) *[[Sonia Gandhi]] (1946) *[[La. Ganesan]] *[[Babulal Gaur]] *[[Arun Gawli]] *[[Giri V. V.]] *H. D. Deve Gowda *Inder Kumar Gujral (1919-2012) == H == * [[Najma Heptulla]] * [[Zakir Hussain]] == I == == J == * [[Jagdish Tytler]] * [[Jagjivan Ram]] *Balram Jakhar * [[J Jayalalithaa]] * [[Jayaprakash Narayan]] * [[Jawaharlal Nehru]] (1889-1964) *Motilal Nehru * [[Jyoti Basu]] == K == * [[Ram Nath Kovind]]  * [[S. M. Krishna]] *[[Dilip Kumar]] (*1922) == L == * [[Lal Krishna Advani]] * [[Lal Bahadur Shastri]] * [[Lalu Prasad Yadav]] * [[Nathuram Mirdha]] ==M== * [[M Karunanidhi]] * [[Mani Shankar Aiyar]] * [[Manik Sarkar]] * [[Manohar Joshi]] * [[Manohar Parrikar]] * [[Mayawati]] * [[Krishna Menon]] *[[Narendra Modi]] * [[Mufti Mohammad Sayeed]] *[[Pranab Kumar Mukherjee]] (1935-2020) * [[Mulayam Singh Yadav]] == N == * Gulzarilal Nanda (1898-1998) *[[K. R. Narayanan]] *[[Natwar Singh]] * [[Nripen Chakroborthy]] == P == * [[Edappadi Karuppa Palaniswami]]     * Anandiben Patel *Sardar [[Vallabhbhai Patel]] (1875-1950) *[[Pratibha Devisingh Patil]] *[[R. R. Patil]] *[[Sunderlal Patwa]] *[[P. Chidambaram]] * [[P.K. Vasudevan Nair]] * [[P. V. Narasimha Rao]] *Vallabhbhai Patel (1875-1950) *Vijaya Lakshmi Pandit (1900-1990) *Govind Ballabh Pant *Om Prakash Kohli  * [[Pranab Mukherjee]] * [[Ganga Prasad]] *[[Rajendra Prasad]] * [[Pratapsinh Rane]] <code>-            </code> ==R== *Sir [[Sarvepalli Radhakrishnan]] (1888–1975) *[[Chakravarti Rajagopalachari]] *[[Etela Rajender]] *Jagjivan Ram *[[MG Ramachandran]] *[[Narasimha Rao]] *[[Harish Rawat]] *[[Manabendra Nath Roy]] (M. N. Roy) * * [[Rajiv Pratap Rudy]] * [[Ram Vilas Paswan]] * [[Ramaswamy Venkataraman]] * [[Ravi Shankar Prasad]] == S == *[[Vinayak Damodar Savarkar]] (1883-1966) * [[Shankar Dayal Sharma]] * [[Sharad Pawar]] * [[Sheila Dikshit]] * [[Shibu Soren]] *[[Amar Singh (politik)|Amar Singh]] * [[Amarinder Singh]] *[[Arjun Singh]] *[[Amarinder Singh]] *[[Bhupinder Singh of Patiala]] *[[Charan Singh]] *[[Kalyan Singh]] *[[Manmohan Singh]] *[[Vishwanath Pratap Singh]] *[[Zail Singh]] *Chandra Shekhar * [[Shivraj Patil]] * [[Somnath Chatterjee]] * Muthuvel Karunanidhi Stalin * [[Subhash Chandra Bose]] (1897-1945) * [[Suresh Kalmadi]] (1944) * [[Sushilkumar Shinde]] (1941) * [[T. Nagi Reddy]] * [[Pt. Tarkeshwar Pandey]] == T == * Lalji Tandon *[[V. M. Tarkunde]] (1909-2004) *[[Raj Thackeray]] *N. D. Tiwari *Kamalapati Tripathi == V == * [[Atal Bihari Vajpayee]] (1924-2018) *[[Venkaiah Naidu]], [[BJP]] * [[Vilasrao Deshmukh]] * [[Vinay Katiyar]] *[[Motilal Vora]] == Y == * [[Yashwant Sinha]] (1937) *Ram Naresh Yadav *Mulayam Singh Yadav *Akhilesh Yadav {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Indijcev|Politiki]] [[Kategorija:Indijski politiki|*]] 004f881q97opso815f6kc8hcs05z3fd 5724095 5724092 2022-07-26T13:39:17Z Amanesciri2021 205950 /* C */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Indijci|indijskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Indijcev|Indija|indijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[B. R. Ambedkar]] == B == * [[Bal Gangadhar Tilak]] * [[Bal Thackeray]] * [[Baldev Ram Mirdha]] * [[Mamata Banerjee]] *[[Uma Bharti]] * [[Buddhadeb Bhattacharya]] *Hemvati Nandan Bahuguna *Sunderlal Bahuguna == C == *Subhas Chandra Bose *Dinesh Chandra Rupasinghe Gunawardena *Shyama Charan Shukla * [[Charu Majumdar]] * [[Chaudhari Kumbharam Arya]] *Charan Singh *Shivraj Singh Chauhan *[[Amarsinh Chaudhary]] (1941-2004) == D == *[[Shripat Amrit Dange]] *[[Dasarath Deb]] *[[Morardži Desaj]] (1896-1995) *Chaudhary Devi Lal *[[Rabri Devi]] == E == * [[E.K. Nayanar]] == F == == G == * [[Ghulam Nabi Azad]] *[[Arun Gandhi]] *[[Feroze Gandhi]] *[[Indira Gandhi]] *[[Mahatma Gandhi|Mohandás Karamčand Gándhi]] *[[Rahul Gandhi]] *[[Rajiv Gandhi]] (1944-1991) *[[Sonia Gandhi]] (1946) *[[La. Ganesan]] *[[Babulal Gaur]] *[[Arun Gawli]] *[[Giri V. V.]] *H. D. Deve Gowda *Inder Kumar Gujral (1919-2012) == H == * [[Najma Heptulla]] * [[Zakir Hussain]] == I == == J == * [[Jagdish Tytler]] * [[Jagjivan Ram]] *Balram Jakhar * [[J Jayalalithaa]] * [[Jayaprakash Narayan]] * [[Jawaharlal Nehru]] (1889-1964) *Motilal Nehru * [[Jyoti Basu]] == K == * [[Ram Nath Kovind]]  * [[S. M. Krishna]] *[[Dilip Kumar]] (*1922) == L == * [[Lal Krishna Advani]] * [[Lal Bahadur Shastri]] * [[Lalu Prasad Yadav]] * [[Nathuram Mirdha]] ==M== * [[M Karunanidhi]] * [[Mani Shankar Aiyar]] * [[Manik Sarkar]] * [[Manohar Joshi]] * [[Manohar Parrikar]] * [[Mayawati]] * [[Krishna Menon]] *[[Narendra Modi]] * [[Mufti Mohammad Sayeed]] *[[Pranab Kumar Mukherjee]] (1935-2020) * [[Mulayam Singh Yadav]] == N == * Gulzarilal Nanda (1898-1998) *[[K. R. Narayanan]] *[[Natwar Singh]] * [[Nripen Chakroborthy]] == P == * [[Edappadi Karuppa Palaniswami]]     * Anandiben Patel *Sardar [[Vallabhbhai Patel]] (1875-1950) *[[Pratibha Devisingh Patil]] *[[R. R. Patil]] *[[Sunderlal Patwa]] *[[P. Chidambaram]] * [[P.K. Vasudevan Nair]] * [[P. V. Narasimha Rao]] *Vallabhbhai Patel (1875-1950) *Vijaya Lakshmi Pandit (1900-1990) *Govind Ballabh Pant *Om Prakash Kohli  * [[Pranab Mukherjee]] * [[Ganga Prasad]] *[[Rajendra Prasad]] * [[Pratapsinh Rane]] <code>-            </code> ==R== *Sir [[Sarvepalli Radhakrishnan]] (1888–1975) *[[Chakravarti Rajagopalachari]] *[[Etela Rajender]] *Jagjivan Ram *[[MG Ramachandran]] *[[Narasimha Rao]] *[[Harish Rawat]] *[[Manabendra Nath Roy]] (M. N. Roy) * * [[Rajiv Pratap Rudy]] * [[Ram Vilas Paswan]] * [[Ramaswamy Venkataraman]] * [[Ravi Shankar Prasad]] == S == *[[Vinayak Damodar Savarkar]] (1883-1966) * [[Shankar Dayal Sharma]] * [[Sharad Pawar]] * [[Sheila Dikshit]] * [[Shibu Soren]] *[[Amar Singh (politik)|Amar Singh]] * [[Amarinder Singh]] *[[Arjun Singh]] *[[Amarinder Singh]] *[[Bhupinder Singh of Patiala]] *[[Charan Singh]] *[[Kalyan Singh]] *[[Manmohan Singh]] *[[Vishwanath Pratap Singh]] *[[Zail Singh]] *Chandra Shekhar * [[Shivraj Patil]] * [[Somnath Chatterjee]] * Muthuvel Karunanidhi Stalin * [[Subhash Chandra Bose]] (1897-1945) * [[Suresh Kalmadi]] (1944) * [[Sushilkumar Shinde]] (1941) * [[T. Nagi Reddy]] * [[Pt. Tarkeshwar Pandey]] == T == * Lalji Tandon *[[V. M. Tarkunde]] (1909-2004) *[[Raj Thackeray]] *N. D. Tiwari *Kamalapati Tripathi == V == * [[Atal Bihari Vajpayee]] (1924-2018) *[[Venkaiah Naidu]], [[BJP]] * [[Vilasrao Deshmukh]] * [[Vinay Katiyar]] *[[Motilal Vora]] == Y == * [[Yashwant Sinha]] (1937) *Ram Naresh Yadav *Mulayam Singh Yadav *Akhilesh Yadav {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Indijcev|Politiki]] [[Kategorija:Indijski politiki|*]] jj6v2m113he931afveuw8bh37o80meh 5724101 5724095 2022-07-26T13:42:46Z Amanesciri2021 205950 /* C */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Indijci|indijskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Indijcev|Indija|indijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[B. R. Ambedkar]] == B == * [[Bal Gangadhar Tilak]] * [[Bal Thackeray]] * [[Baldev Ram Mirdha]] * [[Mamata Banerjee]] *[[Uma Bharti]] * [[Buddhadeb Bhattacharya]] *Hemvati Nandan Bahuguna *Sunderlal Bahuguna == C == *Subhas Chandra Bose *Shyama Charan Shukla * [[Charu Majumdar]] * [[Chaudhari Kumbharam Arya]] *Charan Singh *Shivraj Singh Chauhan *[[Amarsinh Chaudhary]] (1941-2004) == D == *[[Shripat Amrit Dange]] *[[Dasarath Deb]] *[[Morardži Desaj]] (1896-1995) *Chaudhary Devi Lal *[[Rabri Devi]] == E == * [[E.K. Nayanar]] == F == == G == * [[Ghulam Nabi Azad]] *[[Arun Gandhi]] *[[Feroze Gandhi]] *[[Indira Gandhi]] *[[Mahatma Gandhi|Mohandás Karamčand Gándhi]] *[[Rahul Gandhi]] *[[Rajiv Gandhi]] (1944-1991) *[[Sonia Gandhi]] (1946) *[[La. Ganesan]] *[[Babulal Gaur]] *[[Arun Gawli]] *[[Giri V. V.]] *H. D. Deve Gowda *Inder Kumar Gujral (1919-2012) == H == * [[Najma Heptulla]] * [[Zakir Hussain]] == I == == J == * [[Jagdish Tytler]] * [[Jagjivan Ram]] *Balram Jakhar * [[J Jayalalithaa]] * [[Jayaprakash Narayan]] * [[Jawaharlal Nehru]] (1889-1964) *Motilal Nehru * [[Jyoti Basu]] == K == * [[Ram Nath Kovind]]  * [[S. M. Krishna]] *[[Dilip Kumar]] (*1922) == L == * [[Lal Krishna Advani]] * [[Lal Bahadur Shastri]] * [[Lalu Prasad Yadav]] * [[Nathuram Mirdha]] ==M== * [[M Karunanidhi]] * [[Mani Shankar Aiyar]] * [[Manik Sarkar]] * [[Manohar Joshi]] * [[Manohar Parrikar]] * [[Mayawati]] * [[Krishna Menon]] *[[Narendra Modi]] * [[Mufti Mohammad Sayeed]] *[[Pranab Kumar Mukherjee]] (1935-2020) * [[Mulayam Singh Yadav]] == N == * Gulzarilal Nanda (1898-1998) *[[K. R. Narayanan]] *[[Natwar Singh]] * [[Nripen Chakroborthy]] == P == * [[Edappadi Karuppa Palaniswami]]     * Anandiben Patel *Sardar [[Vallabhbhai Patel]] (1875-1950) *[[Pratibha Devisingh Patil]] *[[R. R. Patil]] *[[Sunderlal Patwa]] *[[P. Chidambaram]] * [[P.K. Vasudevan Nair]] * [[P. V. Narasimha Rao]] *Vallabhbhai Patel (1875-1950) *Vijaya Lakshmi Pandit (1900-1990) *Govind Ballabh Pant *Om Prakash Kohli  * [[Pranab Mukherjee]] * [[Ganga Prasad]] *[[Rajendra Prasad]] * [[Pratapsinh Rane]] <code>-            </code> ==R== *Sir [[Sarvepalli Radhakrishnan]] (1888–1975) *[[Chakravarti Rajagopalachari]] *[[Etela Rajender]] *Jagjivan Ram *[[MG Ramachandran]] *[[Narasimha Rao]] *[[Harish Rawat]] *[[Manabendra Nath Roy]] (M. N. Roy) * * [[Rajiv Pratap Rudy]] * [[Ram Vilas Paswan]] * [[Ramaswamy Venkataraman]] * [[Ravi Shankar Prasad]] == S == *[[Vinayak Damodar Savarkar]] (1883-1966) * [[Shankar Dayal Sharma]] * [[Sharad Pawar]] * [[Sheila Dikshit]] * [[Shibu Soren]] *[[Amar Singh (politik)|Amar Singh]] * [[Amarinder Singh]] *[[Arjun Singh]] *[[Amarinder Singh]] *[[Bhupinder Singh of Patiala]] *[[Charan Singh]] *[[Kalyan Singh]] *[[Manmohan Singh]] *[[Vishwanath Pratap Singh]] *[[Zail Singh]] *Chandra Shekhar * [[Shivraj Patil]] * [[Somnath Chatterjee]] * Muthuvel Karunanidhi Stalin * [[Subhash Chandra Bose]] (1897-1945) * [[Suresh Kalmadi]] (1944) * [[Sushilkumar Shinde]] (1941) * [[T. Nagi Reddy]] * [[Pt. Tarkeshwar Pandey]] == T == * Lalji Tandon *[[V. M. Tarkunde]] (1909-2004) *[[Raj Thackeray]] *N. D. Tiwari *Kamalapati Tripathi == V == * [[Atal Bihari Vajpayee]] (1924-2018) *[[Venkaiah Naidu]], [[BJP]] * [[Vilasrao Deshmukh]] * [[Vinay Katiyar]] *[[Motilal Vora]] == Y == * [[Yashwant Sinha]] (1937) *Ram Naresh Yadav *Mulayam Singh Yadav *Akhilesh Yadav {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Indijcev|Politiki]] [[Kategorija:Indijski politiki|*]] 004f881q97opso815f6kc8hcs05z3fd 5724129 5724101 2022-07-26T14:02:51Z Amanesciri2021 205950 /* N */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Indijci|indijskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Indijcev|Indija|indijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[B. R. Ambedkar]] == B == * [[Bal Gangadhar Tilak]] * [[Bal Thackeray]] * [[Baldev Ram Mirdha]] * [[Mamata Banerjee]] *[[Uma Bharti]] * [[Buddhadeb Bhattacharya]] *Hemvati Nandan Bahuguna *Sunderlal Bahuguna == C == *Subhas Chandra Bose *Shyama Charan Shukla * [[Charu Majumdar]] * [[Chaudhari Kumbharam Arya]] *Charan Singh *Shivraj Singh Chauhan *[[Amarsinh Chaudhary]] (1941-2004) == D == *[[Shripat Amrit Dange]] *[[Dasarath Deb]] *[[Morardži Desaj]] (1896-1995) *Chaudhary Devi Lal *[[Rabri Devi]] == E == * [[E.K. Nayanar]] == F == == G == * [[Ghulam Nabi Azad]] *[[Arun Gandhi]] *[[Feroze Gandhi]] *[[Indira Gandhi]] *[[Mahatma Gandhi|Mohandás Karamčand Gándhi]] *[[Rahul Gandhi]] *[[Rajiv Gandhi]] (1944-1991) *[[Sonia Gandhi]] (1946) *[[La. Ganesan]] *[[Babulal Gaur]] *[[Arun Gawli]] *[[Giri V. V.]] *H. D. Deve Gowda *Inder Kumar Gujral (1919-2012) == H == * [[Najma Heptulla]] * [[Zakir Hussain]] == I == == J == * [[Jagdish Tytler]] * [[Jagjivan Ram]] *Balram Jakhar * [[J Jayalalithaa]] * [[Jayaprakash Narayan]] * [[Jawaharlal Nehru]] (1889-1964) *Motilal Nehru * [[Jyoti Basu]] == K == * [[Ram Nath Kovind]]  * [[S. M. Krishna]] *[[Dilip Kumar]] (*1922) == L == * [[Lal Krishna Advani]] * [[Lal Bahadur Shastri]] * [[Lalu Prasad Yadav]] * [[Nathuram Mirdha]] ==M== * [[M Karunanidhi]] * [[Mani Shankar Aiyar]] * [[Manik Sarkar]] * [[Manohar Joshi]] * [[Manohar Parrikar]] * [[Mayawati]] * [[Krishna Menon]] *[[Narendra Modi]] * [[Mufti Mohammad Sayeed]] *[[Pranab Kumar Mukherjee]] (1935-2020) * [[Mulayam Singh Yadav]] * [[Droupadi Murmu]] == N == * Gulzarilal Nanda (1898-1998) *[[K. R. Narayanan]] *[[Natwar Singh]] * [[Nripen Chakroborthy]] == P == * [[Edappadi Karuppa Palaniswami]]     * Anandiben Patel *Sardar [[Vallabhbhai Patel]] (1875-1950) *[[Pratibha Devisingh Patil]] *[[R. R. Patil]] *[[Sunderlal Patwa]] *[[P. Chidambaram]] * [[P.K. Vasudevan Nair]] * [[P. V. Narasimha Rao]] *Vallabhbhai Patel (1875-1950) *Vijaya Lakshmi Pandit (1900-1990) *Govind Ballabh Pant *Om Prakash Kohli  * [[Pranab Mukherjee]] * [[Ganga Prasad]] *[[Rajendra Prasad]] * [[Pratapsinh Rane]] <code>-            </code> ==R== *Sir [[Sarvepalli Radhakrishnan]] (1888–1975) *[[Chakravarti Rajagopalachari]] *[[Etela Rajender]] *Jagjivan Ram *[[MG Ramachandran]] *[[Narasimha Rao]] *[[Harish Rawat]] *[[Manabendra Nath Roy]] (M. N. Roy) * * [[Rajiv Pratap Rudy]] * [[Ram Vilas Paswan]] * [[Ramaswamy Venkataraman]] * [[Ravi Shankar Prasad]] == S == *[[Vinayak Damodar Savarkar]] (1883-1966) * [[Shankar Dayal Sharma]] * [[Sharad Pawar]] * [[Sheila Dikshit]] * [[Shibu Soren]] *[[Amar Singh (politik)|Amar Singh]] * [[Amarinder Singh]] *[[Arjun Singh]] *[[Amarinder Singh]] *[[Bhupinder Singh of Patiala]] *[[Charan Singh]] *[[Kalyan Singh]] *[[Manmohan Singh]] *[[Vishwanath Pratap Singh]] *[[Zail Singh]] *Chandra Shekhar * [[Shivraj Patil]] * [[Somnath Chatterjee]] * Muthuvel Karunanidhi Stalin * [[Subhash Chandra Bose]] (1897-1945) * [[Suresh Kalmadi]] (1944) * [[Sushilkumar Shinde]] (1941) * [[T. Nagi Reddy]] * [[Pt. Tarkeshwar Pandey]] == T == * Lalji Tandon *[[V. M. Tarkunde]] (1909-2004) *[[Raj Thackeray]] *N. D. Tiwari *Kamalapati Tripathi == V == * [[Atal Bihari Vajpayee]] (1924-2018) *[[Venkaiah Naidu]], [[BJP]] * [[Vilasrao Deshmukh]] * [[Vinay Katiyar]] *[[Motilal Vora]] == Y == * [[Yashwant Sinha]] (1937) *Ram Naresh Yadav *Mulayam Singh Yadav *Akhilesh Yadav {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Indijcev|Politiki]] [[Kategorija:Indijski politiki|*]] 1f3ayeyajxubbtfokav7225sjy8ggnz POP TV 0 59579 5724159 5712850 2022-07-26T14:35:39Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki {{Več problemov| |Ta članek je napisan kot oglas |Ta članek je zastarel }} {{slog|razlog=zunanje povezave v besedilu|datum=avgust 2012}} {{Infobox TV channel |name = POP TV |logofile = POP LOGO.jpg | logosize = 200px |launch = [[7. julij]] [[1995]] |owner = [[Pro Plus]] d.o.o. ([[PPF Group]]) |slogan = Ustvarjamo navdušenje |country = [[Slovenija]] |sister names = [[Kanal A]], [[KINO]],[[BRIO]],[[OTO]] |web = [http://spored.24ur.com/program/pop-tv Uradna spletna stran] |}} '''POP TV''' je [[Slovenija|slovenska ]]komercialna [[televizijska postaja]] podjetja [[Pro Plus]]. Pokriva celotno Slovenijo. POP TV je najbolj gledan TV-program v Sloveniji.<ref>AGB Nielsen Media Research, 2013</ref> Viden je preko kabelskih omrežij, interneta, MMDS sistemov in IPTV. ==Zgodovina== POP TV je začel oddajati 7. julija 1995. Od prvega dne je stalnica programa oddaja [[24UR]]. === Zabavne oddaje === * Brez zavor (Jonas Žnidaršič) * POP Party (Anja Rupel) * 1,2,3, Kdo dobi? (Saša Einsiedler in Robert Erjavec) * Super POP ([[Stojan Auer]]) * Kviz [[Lepo je biti milijonar]] ([[Jonas Žnidaršič]], kasneje [[Boštjan Romih]]) (2000-2003 in 2004-2006) * Vzemi ali pusti z Zmagom Batino ([[Bojan Emeršič]]) (2005-2008) * A's ti tut not padu?! ([[Lado Bizovičar]] in [[Jurij Zrnec]]) * Minuta do zmage ([[Bojan Emeršič]]) (2010) * Vid in Pero šov ([[Vid Valič]] in [[Peter Poles]]) (2013) * Je Bella cesta ([[Klemen Slakonja]]) (2013) === Resničnostni šovi === * [[Sanjski moški]] (september 2004, september 2021) * [[Sanjska ženska]] 1 in 2 (prvič marca 2005) * [[Bar (TV-oddaja)|BAR]] 1 in 2 (prvič septembra 2005) * [[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]] 1 in 2 in Kmetija slavnih (prvič septembra 2007 - še traja) * Slovenija ima talent (prvič marca 2010 - 1. in 2. sezona, 3. sezona - 2013; najbolj gledana oddaja zadnjega desetletja na slovenskih televizijah (Vir: AGB Nielsen Media Research, junij 2010)) * [[Big Brother Slovenija|Big Brother slavnih]] (oktober 2010) * X-Faktor (pevski šov, prvič marca 2012) * Gostilna išče šefa (kuharski šov, prvič oktobra 2012, druga sezona: september 2013) * [[Slovenija ima talent]] (1. sezona: 2010, 2. sezona: 2011, 3. sezona: 2013) === Humoristične nanizanke === * [[TV dober dan|TV Dober dan]] (prvič oktobra 1999) * [[Pod eno streho]] (prvič septembra 2002) * [[Trafika]] (prvič februarja 2003) * [[Naša mala klinika]] (prvič septembra 2004) * [[Lepo je biti sosed]] (prvič septembra 2008) * [[Trdoglavci]] (prvič septembra 2011) * [[Čista desetka]] (prvič oktobra 2012) * [[Takle mamo]] (prvič septembra 2016) * [[Precednik]] (prvič spomladi 2018) === Izbori === POP TV je prenašal izbor [[Miss Slovenije]] in sveta leta 1996, od leta 1997 do 2010 tudi podelitve [[Viktor (nagrada)|Viktorjev]]. === Šport === Od 1996 do 2008 je bila na sporedu oddaja Športna scena in prenosi dirk [[Formula 1|Formule 1]] (1995-2010) ter Moto GP (od marca 2007). === Telenovele in serije === POP TV redno predvaja telenovele in televizijske serije tako lastne produkcije kot tudi tuje. === Otroški program === Od septembra 2002 do 2010 je POP TV vsako soboto in nedeljo predvajal otroški program [[Ringa-Raja]]. 2010 je Ringa raja nadomestil ''Moj moj,'' aprila 2013 se jutranji otroški program preimenoval v ''OTO čira čara,'' ki je na sporedu vsako jutro. == Dosežki== === Viktorji === POP TV je za svoje dosežke prejel 39 [[Viktor (nagrada)|viktorjev]]. Na Viktorjih 2012 je Vid Valič prejel viktorja za najbolj popularno TV-osebnost, strokovnega viktorja za zabavno TV-oddajo X-Faktor, Peter Poles pa strokovnega viktorja za voditelja zabavne TV-oddaje. Leta 2011 je oddaja 24UR prejela Viktorja za najbolj popularno televizijsko oddajo v državi. Na viktorjih 2010 je POP TV prejel 3 viktorje (viktor popularnosti za televizijsko oddajo Slovenija ima talent, strokovni viktor za zabavno TV-oddajo Slovenija ima talent ter strokovni viktor za voditelja informativne TV-oddaje - Darja Zgonc). Na Viktorjih 2009 je POP TV prejel 2 viktorja (strokovni viktor za zabavno oddajo »A's ti tud not padu?!« in strokovni viktor za voditelja te oddaje - Jurij Zrnec). Na Viktorjih 2008 je POP TV prejel 5 viktorjev; 24UR (strokovni viktor za informativno TV-oddajo), A's ti tud not padu?! (strokovni viktor in viktor popularnosti za zabavno oddajo), Jurij Zrnec (strokovni viktor za voditelja zabavne TV oddaje in viktor popularnosti za TV-osebnost). === Mednarodni festival PROMAX === Na mednarodnem festivalu PROMAX, ki je v svetu priznan kot najprestižnejša nagrada za promotorje in oglaševalce, ki delujejo v elektronskih medijih, je POP TV za svoja promocijska dela doslej prejel 5 odličij. Prestižna odličja na mednarodnem festivalu je POP TV prejel že leta 2002: zlato odličje v kategoriji »najboljši promo za dramo« za promocijski spot serije Privid zločina, leta 2001 srebrno odličje v kategoriji "najboljši promo za kviz" za promocijski spot kviza Lepo je biti milijonar in leta 2000 zlato odličje za najboljši promocijski spot filma Na ognjeni črti. POP TV je med TV postajami že [http://24ur.com/novice/slovenija/slovenci-najbolj-zaupajo-pop-tv-2.html peto leto] prejela tudi Trusted Brand, kot najbolj zaupanja vredna in priljubljena blagovna znamka med potrošniki. === Ostale nagrade === Aprila 2005 je POPTV v Atenah prejel zlato odličje v kategoriji »najboljši napovednik za informativni program« za promocijski spot oddaje Preverjeno in srebrno odličje v kategoriji »nikoli objavljen napovednik« za film Posebno poročilo. == Program== Na sporedu POP TV so informativne oddaje 24UR popoldne, 24UR in 24UR zvečer. Pred glavno izdajo 24UR je ob 18.55 na sporedu vremenska napoved 24UR vreme (od 17. marca 2009) ob nedeljah pa po 24UR Vizita. Na sporedu je ob torkih tudi tedenska informativna oddaja Preverjeno!. Gledalcem je na voljo tudi razvedrilna domača produkcija, npr. Vid in Pero šov, Gostilna išče šefa, Pozor, priden pes! in Okusi brez meja. Tuj program vključuje telenovele, filmi in serije, med vikendi pa tudi program za najmlajše. :'''Nekdanja lastna produkcija:''' :{| class="wikitable" |- ! Naslov|| Na sporedu |- |''Gostilna išče šefa (2. sezona)''||align=center| 2013 |- |''Čista desetka'' ||align=center|2012 - 2013 |- |''Gostilna išče šefa (1. sezona)''||align=center| 2012 |- |''X Factor'' ||align=center| 2012 |- |''Kmetija (4. sezona)'' ||align=center| 2011 |- |''Trdoglavci'' ||align=center| 2011 |- |''Ringa raja'' ||align=center| 2002 - 2010 |- |''Minuta do zmage'' (1. sezona) ||align=center| 2011 |- |''Slovenija ima Talent'' (2. sezona) ||align=center| 2011 |- |''Big Brother Slavnih'' ||align=center| 2010 |- |''Slovenija ima Talent'' (1. sezona) ||align=center| 2010 |- |''As ti tud not padu?!'' ||align=center| 2007 - 2009 |- |''Kmetija slavnih'' ||align=center| 2009 |- |''Lepo je biti sosed''||align=center| 2008 - 2011 |- |''Kmetija'' (2. sezona) ||align=center| 2008 |- |''Trenja'' ||align=center| 2002 - 2009 |- |''Kmetija'' (1. sezona) ||align=center| 2007 |- |''Lepo je biti milijonar'' ||align=center| 2000 - 2005 |- |''Oprostite, prosim!'' ||align=center| 2005 |- |''Raketa pod kozolcem'' ||align=center| 2005 - 2006 |- |''Športna scena'' ||align=center| 1996 - 2008 |- |''Vzemi ali pusti'' ||align=center| 2005 - 2008 |- |''TV dober dan'' ||align=center|1999 - 2002 |- |''Naša mala klinika'' ||align=center|2004 - 2007 |- |''Balkan Inc.'' ||align=center|2006 |- |''Pod eno streho'' ||align=center|2002 - 2004 |- |''Trafika'' ||align=center|2003 |- |''1,2,3, kdo dobi'' ||align=center|1998 |- |''Brez zapor'' ||align=center|1997 |- |''POP kviz'' ||align=center|1996 |- |''POP 30'' ||align=center|1995 |} == Spored == ==== Informativne oddaje ==== {| class="wikitable" |- ! Naslov|| Na sporedu od|| Država |- |'''[[24UR|24UR popoldne]]''' ||align=center|2007||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''[[24UR ob enih]]''' ||align=center|2010 - 2013|| align="center" |{{flagicon|Slovenia}} |- |'''[[24UR]]''' ||align=center|1995||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''[[24UR|24UR zvečer]]''' ||align=center|2007||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Preverjeno''' ||align=center|2001||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Epilog''' ||align=center|2014 - 2015|| align="center" |{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Volitve 2018'''||align=center|2018||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''[[24UR|24UR - posebne novice]]'''||align=center|2020−''<small>v času [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemije COVID-19]]</small>''||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Ena na ena''' ||align=center|2021||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |} ==== Zabavne oddaje ==== '''Trenutne oddaje''' {| class="wikitable" |- ! Naslov|| Na sporedu || Na sporedu || Država |- |'''Slovenija ima talent''' ||align=center|2021|| align=center|jesen ||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Delovna akcija'''||align=center|2022|| align="center" |pomlad||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Mali šef Slovenije'''||align=center|2021||align=center|pomlad||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Znan obraz ima svoj glas''' ||align=center|2022|| align="center" |pomlad || align="center" |{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Zvezde plešejo''' ||align=center|2019|| align=center|pomlad ||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |} '''Pretekle oddaje''' {| class="wikitable" |- ! Naslov|| Na sporedu || Država |- |'''Vid in Pero šov''' ||align=center|2013||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Okusi brez meja''' ||align=center|2013||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Dan najlepših sanj''' ||align=center|2015||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Hipnoza, dobra zabava'''||align=center|2017||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Na žaru'''||align=center|2017||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |} ==== Kuharske oddaje ==== =====Trenutne oddaje===== {| class="wikitable" |- ! Naslov|| Na sporedu|| Država |- |'''Kuhinja na kolesih: Goriška''' ||align=center|2022|| align="center" |{{flagicon|Slovenia}} |- |'''MasterChef Slovenija''' ||align=center|2021||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Mali šef Slovenije''' ||align=center|2021||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |} =====Pretekle oddaje===== {| class="wikitable" |- ! Naslov|| Na sporedu|| Država |- |'''Ana Kuha''' ||align=center|2013||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Skriti šef''' ||align=center|2014||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- ||'''Gorazdova slaščičarna''' ||align=center|2014||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Zdravo, Tereza''' ||align=center|2015||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Polona ga žge''' ||align=center|2015||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Gostilna išče šefa''' ||align=center|2015||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Moja mama kuha bolje''' ||align=center|2016||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |} ==== Ostale oddaje ==== {| class="wikitable" |- ! Naslov|| Na sporedu|| Država |- |'''Pozor priden pes!''' ||align=center|2013||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Ljubezen po domače'''||align=center|2022|| align="center" |{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Delovna akcija'''||align=center|2022|| align="center" |{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Vrtičkanje'''||align=center|2017||align=center| {{flagicon|Slovenia}} |- |'''Na sončni strani strehe'''||align=center|2017||align=center| {{flagicon|Slovenia}} |- |'''Kmetija'''||align=center|2022|| align="center" | {{flagicon|Slovenia}} |- |'''Survivor'''||align=center|2016||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Dom in vrt'''||align=center|2021||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Zadovoljna'''||align=center|2021||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Nasmeh zdravju'''||align=center|2021||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |- |'''Štartaj Slovenija'''||align=center|2021||align=center|{{flagicon|Slovenia}} |} ==== Serije in telenovele ==== ===== Trenutne serije ===== {| class="wikitable" ! Naslov|| Izvirnik|| Na sporedu|| Država |- |'''[[Sekirca v med]]''' ||''Sekirca v med''||align=center|2021 - 2022|| align="center" |{{flagicon|SLO}} |- |'''[[Najini mostovi]]''' ||''Najini mostovi''||align=center|2020 - 2021|| align="center" |{{flagicon|SLO}} |- |'''[[Reka ljubezni]]''' ||''Reka ljubezni''||align=center|2017 - 2019|| align="center" |{{flagicon|SLO}} |- |'''[[Moja boš]]''' ||''Kara sevda''||align=center|2018|| align="center" |{{flagicon|TUR}} |- |'''[[Kar bo, pa bo]]''' ||''Kud puklo da puklo''||align=center|2015||align=center|{{flagicon|HRV}} |- |'''[[Gorski zdravnik (2008)|Gorski zdravnik]]''' ||''Der Bergdoktor''||align=center|2016 -|| align="center" |{{flagicon|AUT}} {{flagicon|GER}} |- |'''Plamen v očeh''' ||''Vatre ivanjske''||align=center|2015||align=center|{{flagicon|HRV}} |- |'''Na kraju zločina: New York''' ||''CSI: NY (Crime Scene Investigation: New York)''||align=center|2015||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Gasilci v Chicagu''' ||''Chicago Fire''||align=center|2015||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Seznam strank''' ||''Client List''||align=center|2015 ||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Beli ovratnik ''' ||''White Collar''||align=center|2015||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Anubisova hiša''' ||''House of Anubis''||align=center|2015||align=center|{{flagicon|ENG}}, {{flagicon|USA}} |- |'''Hotel 13''' ||''Hotel 13''||align=center|2015 ||align=center|{{flagicon|GER}} |} ===== Trenutne telenovele ===== ===== Že predvajane serije in telenovele ===== {| class="wikitable" ! Naslov|| Izvirnik|| Na sporedu || Država |- |'''[[Jaz sem Luna]]''' ||Soy Luna|| align=center|2017||align=center|{{flagicon|ARG}} |- |'''[[Zbudil bi se s teboj]]''' ||Amo despertar contigo|| align=center|2017||align=center|{{flagicon|MEX}} |- |'''[[Drugače srečna]]''' ||Silvana Sin lana|| align=center|2017|| align=center|{{flagicon|MEX}} |} ===== Že predvajane serije in telenovele ===== {| class="wikitable" |- ! Naslov|| Izvirnik|| Na sporedu|| Država |- ||'''[[Sanjski moški Hrvaške]]''' ||''Gospodin Savršeni''||align=center|2020||align=center|{{flagicon|CRO}} |- |'''[[Reka ljubezni]]''' ||''Reka ljubezni''||align=center|2017 - 2019|| align="center" |{{flagicon|SLO}} |- |'''[[Usodno vino]]''' ||Usodno vino|| align=center|2015 - 2017|| align="center" |{{flagicon|SLO}} |- |'''[[Sestrske vezi]]''' ||Tres veces Ana|| align=center|2016||align=center|{{flagicon|MEX}} |- |'''[[Ostani z menoj]]''' ||A que no me dejas|| align=center|2016||align=center|{{flagicon|MEX}} |- |'''[[Srčna kraljica]]''' ||Reina de Corazones|| align=center|2016||align=center|{{flagicon|ZDA}} |- |'''Zaljubljen do ušes''' ||''De que te quiero, te quiero''|| align=center|2015||align=center|{{flagicon|MEX}} |- |'''Črni seznam''' ||''The Blacklist''||align=center|2015 ||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Dekle s popolnim spominom''' ||''Unforgettable''||align=center|2015||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Toskana, ljubezen moja''' ||''Le tre rose di Eva''||align=center|2015||align=center|{{flagicon|ITA}} |- |'''Franklin in Bash''' ||''Franklin & Bash''||align=center|2015||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Dubrovniška zora''' ||''Zora dubrovačka''||align=center|2015||align=center|{{flagicon|HRV}} |- |'''Divja v srcu''' ||''Corazon indomable''|| align=center|2013||align=center|{{flagicon|MEX}} |- |'''Vihar''' ||''La tempestad''|| align=center|2013||align=center|{{flagicon|MEX}} |- |'''Rožnati diamant''' ||''Rosa diamante''|| align=center|2013||align=center|{{flagicon|MEX}} |- |'''Ljubljena moja''' ||''Las bandidas''|| align=center|2013||align=center|{{flagicon|VEN}} |- |'''Čista desetka''' ||''Čista desetka''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|SLO}} |- |'''Pod eno streho''' ||''Pod eno streho''|| align=center|2002||align=center|{{flagicon|SLO}} |- |'''Larina izbira''' ||''Larin izbor''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|CRO}} |- |'''Igra Laži''' ||''The Lying Game''|| align=center|2013||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Nadarjeni mož'''||''Gifted Man''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Preobrazba doma'''||''Domestic Blitz''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|AUS}} |- |'''Mamice na preiskušnji'''||''Crash Test Mommy ''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|CAN}} |- |'''Biser''' ||''Gumus''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|TUR}} |- |'''Kot ukaže srce''' ||''Amor bravio''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|MEX}} |- |'''Vzgoja za začetnike''' ||''Raising Hope''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Težki zločin'''||''Major Crimes''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Zdravnikova vest'''||''House''|| align=center|2004 - 2013|| align="center" |{{flagicon|USA}} |- |'''Chuck'''||''Chuck''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Mentalist''' ||''Mentalist''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Srčna strast''' ||''Corazon apasionado''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|VEN}} |- |'''Policijska družina''' ||''Blue Bloods''|| align=center|2012||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Modra naveza''' ||''Common Law''|| align=center|2013||align=center|{{flagicon|USA}} |- |'''Naša mala klinika''' ||''Naša mala klinika''|| align=center|2004 - 2007|| align="center" |{{flagicon|SLO}} |- |'''TV Dober dan''' ||''TV Dober dan''|| align=center|1999 - 2002|| align="center" |{{flagicon|SLO}} |} == Glej tudi == * [[Time Warner]] (lastnik podjetja CME) == Sklici == {{refsez|2}} == Zunanje povezave == * [http://pro-plus.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.24ur.com/ 24ur.com] {{Pro Plus}} {{Lastna produkcija POP TV}} [[Kategorija:POP TV|*]] [[Kategorija:Pro Plus]] [[Kategorija:Slovenska televizija]] [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] lrbocv38pacac4dy7qvnzn9c33kxfm8 Fred Ward 0 64603 5724049 5695152 2022-07-26T12:08:36Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ defaultsort wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | spouse = Marie-France Ward <br /> Silvia Ward | awards = '''[[Zlati globus]]''' {{hlist|Best Ensemble Cast|1994 ''[[Short Cuts]]''}} }} '''Frederick Ward''', [[američani|ameriški]] [[filmski igralec]], * [[30. december]] [[1942]], [[San Diego]], † [[8. maj]] [[2022]]. == Filmografija == * 1979: [[Escape from Alcatraz]] * 1985: [[Remo Williams]] * 1989: [[Tremors]] * 1990: [[Henry & June]] (eden pomembnejših filmov leta 1990) * 1993: [[Short Cuts]] (dobitnik Zlatega globusa) * 1995: [[Tremors 2]] * 2000: [[Road Trip]] * 2002: [[Sweet Home Alabama]] * 2006: [[These Woods]] (v izdelavi)) * 2008: [[Management]] * 2008: [[Exit Speed]] * 2009: [[The Wild Stallion]] * 2009: [[Armored]] * 2009: [[Farewell]] * 2011: [[30 Minutes or Less]] * 2013: [[2 Guns]] == Glej tudi == * [[seznam ameriških filmskih igralcev]] * [[seznam ameriških televizijskih igralcev]] * [[seznam ameriških filmskih producentov]] * [[seznam ameriških filmskih režiserjev]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{IMDb Name|id=0911542|name=Fred Ward}} * http://www.mooviees.com/1532-Fred-Ward/celebrity {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ward, Fred}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški filmski producenti]] [[Kategorija:Ameriški filmski režiserji]] [[Kategorija:Ameriški staroselci]] [[Kategorija:Pripadniki Vojnega letalstva ZDA]] [[Kategorija:Irski Američani]] [[Kategorija:Škotski Američani]] bkcwu7yd59xww9257po41swlug46jkx Seznam albanskih politikov 0 67376 5724117 5723512 2022-07-26T13:55:42Z Amanesciri2021 205950 /* N */ wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}} '''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[politik]]ov''' (z območja [[Albanija|Albanije]] in [[Kosovo|Kosova]]*) {{CompactTOC2}} == A == [[Abdyl Hamiti II]] - [[Iljaz Agushi]](*) - [[Vilson Ahmeti]] - [[Ayetullah Bey]] - [[Yusuf Akçura]] - [[Arben Ahmetaj]] - [[Binak Alia]]*- [[Ramiz Alia]] - [[Adriatik Alimadhi]] - [[Fejzi Bej Alizoti|Fejzi bej Alizoti]] - [[Dhimitër Anagnosti]] - [[Vasil Andoni]] - [[Ramiz Aranitasi]] - [[Pjetër Arbnori]] - [[Suad Aslani]] - [[Fuat Asllani]] - [[Muho Asllani]] - ==B== [[Sami Baholli]] - [[Muharrem Bajraktari]] - [[Mahmut Bakalli]]* - [[Taulant Balla]] - [[Beqir Balluku]] - [[Gazment Bardhi]] - [[Lulzim Basha]] - [[Andon Beça]] - [[Bajram Begaj]] - [[Qerim Begolli]] - [[Shefqet Beja]] - [[Ëngjëll Bejtaj]] - [[Besnik Bekteshi]] - [[Aqif Pasha Biçakçiu]] (''Elbasani'') - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Liri Belishova]] - [[Hasan Berisha]] (''Hasan Bej Prishtina'')* - [[Sali Berisha]] - [[Prenk Bib Doda]]? - [[Ilir Boçka]] - [[Sulo Bogdo]] - [[Gjergj Bojaxhi]] - [[Isa Boletini]]* - [[Kostandin Boshnjaku]] - [[Erion Braçe]] - [[Majlinda Bregu]] - [[Albert Brojka]] - [[Halim Budo]] - [[Ylli Bufi|Ylli (Sokrat) Bufi]] - [[Bujar Bukoshi]]* - [[Luigj Bumçi]] - [[Ditmir Bushati]] - [[Maliq Bushati|Maliq Bej Bushati]] - [[Mehmet Bej Bushati]] - [[Sulçe Bej Bushati]] - [[Xhemal Bushati]] - [[Zef Bushati]] - [[Safet Butka]] - [[Sali Butka]] - [[Qemal Butka]] == C == [[Kadri Cakrani]] - [[Prek Cali]] - [[Shkëlqim Cani]] - [[Neritan Ceka]] - [[Asllan Curri]] (*)- [[Bajram Curri]] (*)- [[Hysni Curri]] (*) == Č == [[Jahja Çaçi]] - [[Aziz Çami]] - [[Foto Çami]] - [[Tefik Çanga]](*) - [[Adil Çarçani]] - [[Makbule Çeço]] - [[Agim Çeku]]* - [[Aranit Çela]] - [[Hajredin Çeliku]] - [[Vangjel Çërrava]] - [[Ramadan Çitaku]] - [[Vlora Çitaku]]* - [[Ndoc Çoba]] - [[Lenka Çuko]] == D == [[Nexhat Daci]]* - [[Arta Dade]] - [[Christo Dako]] - [[Riza Dani]] - [[Gabriele Dara]] i Ri - [[Refki Dauti]]* - [[Gjergj Dedaj]]* - [[Sulejman Delvina]] - [[Adem Demaçi]]* - [[Ali Demi]] - [[Mehmet Pashë Dërralla]]-''Kallkandeleni'' - [[Velli Deva]]* - [[Xhafer Deva]](*) - [[Abdurrahman Dibra]] - [[Izet Dibra]] - [[Fiqri Dine]] - [[Xhemil Dino]] - [[Ymer Dishnica]] - [[Preng Bibë Doda]] - [[Xhevdet Doda]]* - [[Pirro Dodbiba]] - [[Petro Dode]] - [[Namik Dokle]] - [[Tom Doshi]] - [[Hasan Dosti]] - [[Ajdin Draga]]* - [[Ferhat Bej Draga]] - [[Abdullah Pashë Dreni]] - [[Babë Dud Karbunara]] - [[Hasan Basri Bej Dukagjini]] - [[Vangjel Dule]] - [[Naxhije Dume]] - [[Petrit Dume]] - [[Emin Duraku]]* - [[Xhemal Dymylja|Xhemal Dymyla]] - ==E== [[Fetah Ekmekçiu]] - [[Aqif Pasha Elbasani]] (''Aqif Pashë Biçakçiu'')- [[Jashar Erebara]] - [[Abaz Ermenji]] (1913-2003) - [[Pandeli Evangjeli]] - ==F== [[Dhimitër Fallo]] - [[Ermonela Felaj Valikaj]] - [[Mehmed Ferid Pasha]]? - [[Rauf Fico]] - [[Bashkim Fino]] - [[Mehdi Abdyl Bej Frashëri|Abdyl Bej Frashëri]] - [[Eshref Frashëri]] - [[Mehdi Frashëri]] - [[Mid’hat Frashëri]] (Lumo Skëndo) - [[Naim Frashëri]] - [[Sami Frashëri]] - [[Llazar Fundo]] ==G== [[Nazim Gafurri dhe Stak]]* - [[Liri Gega]] - [[Rrok Gera]] - [[Veli Gërra]] - [[Riza Bej Gjakova]]*/''Riza Kryeziu'' - [[Ramize Gjebrea]] - [[Ndok Gjeloshi]] - [[Damian Gjiknuri]] - [[Adem Gjinishi]] - [[Mustafa Gjinishi]] - [[Skënder Gjinushi]] - [[Etilda Gjonaj]] - [[Ilir Gjoni]] - [[Xhelil Gjoni]] - [[Klajda Gjosha]] - [[Niko Gjyzari]] - [[Xhem Gostivari]]/Hasa(ni) - [[Adem Grabovci]]* - [[Mihal Grameno]] - [[Luigj Gurakuqi]] ==H== [[Azem Hajdari]] - [[Xhavit Haliti]] - [[Bedri Hamza]]* - [[Daut Haradinaj]]* - [[Ramush Haradinaj]]* - [[Anton Harapi]] - [[Xhem Hasa(ni)|Xhem Hasa]]<nowiki/>ni/Gostivari - [[Qirjako Harito]] - [[Sinan Hasani]]* - [[Edmond Haxhinasto|Edmont Haxhinasto]] - [[Kadri Hazbiu]] - [[Nevzat Hazendari]] - [[Lutfi Haziri]] - [[Xhemal Herri]] - [[Dervish Hima]] - [[Enver Hoxha]] - [[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]](*) - [[Ferit Hoxha]] - [[Hajredin Hoxha]]* - [[Hysen Efendi Hoxha|Hysen Hoxha]]* - [[Kadri Hoxha]] - [[Mehmet Hoxha]]* - [[Nexhmije Hoxha|Nexhmije (Xhuglini) Hoxha]] (1921-2020) - [[Xhevdet Hoxha]] - [[Konstandin Hoxhi|Konstandin (''Koto)'' Hoxhi]] - [[Javer Hurshiti]] - [[Ylber Hysa]] - [[Skënder Hyseni]] == I == [[Shpëtim Idrizi]] - [[Spiridon Ilo]] - [[Arben Imami]] - [[Hekuran Isai]] - [[Kastriot Islami]] - [[Elez Isufi]] - [[Mirash Ivanaj]] ==J== [[Atifete Jahjaga]]* - [[Tuk Jakova]] - [[Daut Jashanica]]* - [[Adem Jashari]]* - [[Kaqusha Jashari]]* - [[Shefqet Jashari]]* - [[Musa Juka]] == K == [[Salih Kabashi]]* - [[Nikollë Kaçorri]] - [[Besiana Kadare]] - [[Zef Kadarja]] - [[Hysen Kajdomçaj]]* - [[Zihni Abaz Kanina]] - [[Muhamet Kapllani]] - [[Hysni Kapo]] - [[Vito Kapo|Vito (Kondi) Kapo]] - [[Qemal Karaosmani|Qemal]] [[Qemal Karaosmani|Karaosmani]] - [[Babë Dud (Jorgji) Karbunara]] - [[Jup Kazazi]] - [[Ali Këlcyra]] ''Klissura'' - [[Veli Këlcyra]] - [[Ali Kelmendi]](*) - [[Bajram Kelmendi]]* - [[Sali Kelmendi]] - [[Nesti Kerenxhi]]* - [[Sotir Koçollari]] - [[Mimi Kodheli]] - [[Musine Kokalari]] - [[Gjergj Kokoshi]] - [[Sotir Kolea]] - [[Gjergj Koleci]] - [[Vaskë Koleci]] - [[Spiro Koleka]] - [[Remzi Kolgeci]]* - [[Ernest Koliqi]] - [[Rexhep Kolli]] - [[Shahin Kolonja]] - [[Alqi Kondi]] - [[Pirro Kondi]] - ''[[Vito Kondi Kapo]]'' - [[Faik bej Konica|Faik Konica]] - [[Mehmet Konica]] - [[Manol Konomi]] - [[Vasil Konomi]] - [[Bashkim Kopliku]] - [[Ahmet Koronica]] (''Gjakova'') - [[Drita Kosturi]] - [[Idhomene Kosturi]] - [[Bajram Kosumi]]* - [[Kostaq Kota]] - [[Jakup Krasniqi]]* - [[Memli Krasniqi]]* - [[Rexhep Krasniqi]]* - [[Pandi Kristo]] - [[Mustafa Merlika-Kruja|Mustafa (Merlika) Kruja]] - [[Monika Kryemadhi]] - [[Ceno Bey Kryeziu|Ceno Kryeziu]]* - [[Gani Kryeziu]]* - [[Hasan Kryeziu]]* - [[Riza Kryeziu]]/''bej Gjakova''* - [[Said Kryeziu]]* - [[Kol Kuçali]] - [[Abaz Kupi]] - [[Ilaz Kurteshi]]* - [[Baca Kurti Gjokaj]] - [[Shtjefën Kurti]] - [[Vojo Kushi]] ==L== [[Sofokli Lazri]] - [[Hysni Lepenica]] - [[Sandër Lleshaj]] - [[Eqrem bej Libohova]] - [[Mufit bej Libohova|Mufit (]][[Myfid bej Libohova|Myfid]]) bej Libohova - [[Fatmir Limaj]]* - [[Abaz Lleshi]] - [[Aqif Lleshi]] - [[Haxhi Lleshi]] - [[Todi Lubonja]] - [[Anastas Lulo]] - [[Petrit Lulo]] == M == [[Pandeli Majko]] - [[Zef Mala]] - [[Sejfulla Maleshova]] - [[Reis Malile]] - [[Javer Malo]] - [[Naim Maloku]] - [[Ledina Mandia]] - [[Gjon Markagjoni]] - [[Mark Gjon Markaj]] - [[Petro Marko]] - [[Rita Marko]] - [[Gjin Marku]] - [[Baba Faja Martaneshi]]/''Mustafa Xhani'' - [[Ali Mataj]]? - [[Mustafa Matohiti]] - [[Dhimitër Emanoil Mborja]] - [[Tefik Mborja]] - [[Fatmir Mediu]] - [[Rexhep Meidani]] - [[Aleksandër Meksi]] - [[Kristo Meksi]] - [[Ermelinda Meksi]] - [[Mustafa Asim Merlika]]/[[Mustafa Merlika-Kruja|Mustafa Kruja]] - [[Senida Mesi]] - [[Ilir Meta|Ilir (Rexhep) Meta]] - [[Qirjako Mihali]] - [[Hysni Milloshi]] - [[Paskal Milo]] - [[Rapi Mino]] - [[Kolë Bibë Mirakaj]] - [[Mark Mirdita]]* - [[Pali Miska]] - [[Rexhep Bej Mitrovica|Rexhep Mitrovica]] - [[Alfred Moisiu]] - [[Rahman Morina]]* - [[Hilë Mosi]] - [[Skënder Muço]] - [[Dušan Mugoša]]/''Sali Murat''(*) - [[Tahir Muhedini]] - [[Qazim Mulleti]] - [[Prokop Murra]] - [[Isa Mustafa]]* - [[Namzi Mustafa]]* - [[Xhevdet Mustafa]] - [[Besnik Mustafaj]] - [[Manush Myftiu]] - ==N== [[Xhemal Naipi]] - [[Fatos Nano]] - [[Nesti Nase]] - ''[[Ibrahim Mehmet Naxhi]]'' (=''Dervish Hima'') - [[Dali Ndreu]] - [[Shefqet Nebih Gashi]]* - Neritani - [[Gaqo (Gogo) Nesho]] - [[Kiço Ngjela]] - [[Spartak Ngjela]] - [[Lindita Nikolla]] - [[Sali Nivica]] - [[Elmani Nimani|Elmani/Elhami Nimani]]* - [[Fadil Nimani]]* - [[Xhavit Nimani]]* - [[Bujar Nishani]] - [[Omer Nishani]] - [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') - [[Lef Nosi]] - [[Gogo Nushi]] - ==O== [[Irfan Ohri]] - [[Zyhdi Ohri]] - [[Gazmend Oketa]] - [[Bahri Omari]] - [[Thoma Orollogaj]] - [[Bahri Oruçi]]* - [[Osman Hamdi Bey]] == P == [[Behgjet Pacolli]]* - [[Fadil Paçrami]] - [[Zahir Pajaziti]]* - [[Essad Pasha Toptani|Essad Pasha]] - [[Josif Pashko]] - [[Gramoz Pashko]] - [[Shefqet Peçi]] - [[Sotir Peçi]] - [[Bedri Pejani]] - [[Niko Peleshi]] - [[Pilo Peristeri]] - [[Turhan Pashë Përmeti]] - [[Nexhat Peshkëpija]] - [[Myslim Peza]] - [[Anastas Plasari|Anastas (Nastas) Plasari]] - [[Ollga Plumbi]] - [[Petro Poga]] - [[Genc Pollo]] - [[Agim Popa]] - [[Miladin Popović|Miladin Popović/Popoviq]]-"''Alija"''(*) - [[Sadik Premte|Sadik Premte/Premtja]] - [[Hasan Bej Prishtina]] (''Hasan Berisha'')* - [[Hoxha Kadri Prishtina|(Hoxha) Kadri Prishtina]]* - [[Ymer Prizreni]]* - [[Ymer Pula]]* ==Q== [[Haxhi Qamili]] (''Qamil Zyber Xhameta'') - [[Gani Qarri]] - [[Ismail Qemali]] (''Bej Vlora'') - [[Aristid Qendro]] - [[Rexhep Qosja]]* - ==R== [[Edi Rama|Edi (Edvin Kristaq) Rama]] - [[Ilaz Ahmet Ramajli]]* - [[Agim Ramadani]]* - [[Hasan Reçi]] - [[Lumturi Rexha]] - [[Bajram Rexhepi]]* - [[Ndreko Rino]] - [[Ahmed Riza]] - [[Aristidh Ruci]] - [[Gramoz Ruçi]] - [[Ibrahim Rugova]]*- [[Alfred Rrushaj]] - [[Avni Rustemi]] ==S== [[Ramiz Sadiku]]* - [[Riza Sapunxhiu]]* - [[Fatmir Sejdiu]]* - [[Teme Sejko]] - [[Eduard Selami]] - [[Bajram Selani]]* - [[Petrit Selimi]]* - [[Blerim Shala]]* - [[Vasil Shanto]] - [[Siri Shapillo]] - [[Ismet Shaqiri]]* - [[Dashamir Shehi]] - [[Abaz Shehu]] - [[Dashamir Shehu]] - [[Feçor Shehu]] - [[Fiqrete Shehu|Fiqrete (Sanxhaktari) Shehu]] ''-'' [[Mehmet Shehu]] - [[Tritan Shehu]] - [[Mihal Sherko]] - [[Kolë Shiroka]]* - [[Mehmet Shpendi]] (''Sokol Shpendi'') - [[Behar Shtylla]] - [[Medar Shtylla]] - [[Ali Shukria]]/Shukriu* - [[Zef Skiroi]] - [[Pandeli Sotiri]] - [[Bedri Spahiu]] - [[Xhafer Spahiu]](*) - [[Nako Spiru]] - [[Qemal Stafa]] - [[Xhelal Staravecka]] - [[Arian Starova]] - [[Sadik Stavileci]]* - [[Simon Stefani]] - ([[Velimir Stojnić]]) - [[Hivzi Sulejmani]]* - [[Sherafedin Sulejmani]]* - [[Rexhai Surroi]]* - [[Veton Surroi]]* == T == [[Myqerem Tafaj]] - [[Abdullah Tahiri]] - [[Dashamir Tahiri]] - [[Athanas Tashko]] - [[Koço Tashko]] - [[Ibrahim Temo]] (''Ibrahim Starova/Bërzeshta'') - [[Kristo Themelko]] - [[Hashim Thaçi]]* - [[Koço Theodhosi]] - [[Jozefina Topalli]] - [[Bamir Topi]] - [[Bajo Topulli]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Abdi Toptani]] '''-''' [[Esat Ali Pashë Toptani|Esat Ali pashë Toptani]] - [[Ishan Toptani]] - [[Murat bej Toptani]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Haki Toska]] - [[Et´hem Toto]] - [[Selahudin Toto]] - [[Kasëm Trebeshina]] - [[Misto Treska]] - [[Mihal Turtulli]] - [[Dhimitër (Taç) Tutulani|Dhimitër/Taç Tutulani]] - [[Margarita Tutulani]] == U == [[Mujo Ulqinaku]] (''Mujo Cakuli'') - == V == [[Pashko Vasa]] - [[Petrit Vasili]] - [[Erion Veliaj]] - [[Xhaferr bej Vila]] - [[Shefqet bej Vërlaci]] - [[Jakup Veseli]] - [[Kadri Veseli]]* ''[[Princ (Vilhelm) Vidi|Princ (Vilhelm) Vidi (I.)]]'' (''Wilhelm Friedrich Heinrich'') - [[Sejfi Vllamasi]] - [[Azem Vllasi]]* - [[Ismail Mahmut Qemali Bej Vlora]] - [[Asim Vokshi]]* - [[Sulejman Vokshi]] - [[Aziz Vrioni]] - [[Iliaz Vrioni]] - [[Jusuf Vrioni]] - [[Sotir Vullkani]] ==X== [[Olta Xhaçka]] - [[Florian Xhafa]] - [[Abdyl Xhaja]] - [[Mustafa Xhani]] (=''Baba Faja Marteneshi''?) - [[Halim Xhelo]] - [[Koçi Xoxe]] == Y == [[Xhafer Bej Ypi]] ==Z== [[Tajar Zavalani]] - [[Enver Zazani]]/''Sazani'' - [[Jusuf Zejnullahu]]* - [[Haxhi Zeka]]*? - [[Llambi Ziçishti]] - [[Mihallaq Ziçishti]] - ([[Savo Zlatić]]) - [[Ahmed Zogu|Ahmet Zogu]] (''Ahmet Muhtar Zogolli'') ==Glej tudi== * [[Seznam kosovskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Albancev|Politiki]] [[Kategorija:Albanski politiki|*]] iksu0qvw42bn1xjf36ha96h52jroquy Seznam italijanskih tenisačev 0 73422 5724286 5701878 2022-07-26T21:38:53Z Alebarasi 50192 /* A */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Franco Agamenone]] * [[Federica Arcidiacono]] * [[Andrea Arnaboldi]] * [[Enzo Artoni]] == B == * [[Filippo Baldi]] * [[Gioia Barbieri]] * [[Alessandro Bega]] * [[Matteo Berrettini]] * [[Jessica Bertoldo]] * [[Massimo Bertolini]] * [[Astrid Besser]] * [[Simone Bolelli]] * [[Daniele Bracciali]] * [[Nuria Brancaccio]] * [[Cristian Brandi]] * [[Lucia Bronzetti]] * [[Nastassja Burnett]] == C == * [[Omar Camporese]] * [[Francesco Cancellotti]] * [[Paolo Canè]] * [[Cristiano Caratti]] * [[Salvatore Caruso]] * [[Marco Cecchinato]] * [[Deborah Chiesa]] * [[Flavio Cipolla]] * [[Nicole Clerico]] * [[Elisabetta Cocciaretto]] * [[Marco Crugnola]] == D == * [[Corinna Dentoni]] * Chiara De Vito * [[Matteo Donati]] == E == * [[Silvia Farina Elia]] * [[Sara Errani]] == F == * [[Thomas Fabbiano]] * [[Fabio Fognini]] * [[Renzo Furlan]] == G == * [[Federico Gaio]] * [[Tathiana Garbin]] * [[Laura Garrone]] * [[Giulia Gatto-Monticone]] * [[Andrea Gaudenzi]] * [[Riccardo Ghedin]] * [[Alessandro Giannessi]] * [[Camila Giorgi]] * [[Lorenzo Giustino]] * [[Laura Golarsa]] * [[Rita Grande]] * [[Anastasia Grymalska]] == I == * [[Stefano Ianni]] == K == * [[Karin Knapp]] == L == * [[Paolo Lorenzi]] == M == * [[Gianluca Mager]] * [[Roberto Marcora]] * [[Alice Matteucci]] * [[Evelyn Mayr]] * [[Giulio di Meo]] * [[Umberto De Morpurgo]] * [[Lorenzo Musetti]] == N == * [[Stefano Napolitano]] * [[Diego Nargiso]] * [[Mose Navarra]] == O == * [[Gianni Ocleppo]] == P == * [[Giulia Pairone]] * [[Adriano Panatta]] * [[Jasmine Paolini]] * [[Flavia Pennetta]] * [[Stefano Pescosolido]] * [[Nicola Pietrangeli]] * [[Gianluca Pozzi]] == Q == * [[Gianluigi Quinzi]] == R == * [[Anna Remondina]] * [[Camilla Rosatello]] == S == * [[Davide Sanguinetti]] * [[Vincenzo Santopadre]] * [[Federica Di Sarra]] * [[Francesca Schiavone]] * [[Andreas Seppi]] * [[Sabina Simmonds]] * [[Jannik Sinner]] * [[Orlando Sirola]] * [[Lorenzo Sonego]] * [[Potito Starace]] * [[Valentina Sulpizio]] == T == * [[Laurence Tieleman]] * [[Stefano Travaglia]] * [[Martina Trevisan]] * [[Matteo Trevisan]] == V == * [[Luca Vanni]] * [[Andrea Vavasorri]] * [[Alice Vicini]] * [[Uros Vico]] * [[Roberta Vinci]] * [[Matteo Viola]] * [[Chiara De Vito]] * [[Filippo Volandri]] == Z == * [[Giulio Zeppieri]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Tenisači]] [[Kategorija:Italijanski tenisači|*]] 6112sl9com51j8tvki7dfkq83x2cj9z Metod Trobec 0 74602 5724311 5686683 2022-07-27T01:31:01Z 64.43.139.179 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Metod Trobec|image=Metod Trobec.jpg|caption=|citizenship=|criminal_charge=pomoč pri [[Kaznivo dejanje|kaznivem dejanju]] (1967)<br>[[Kraja|kraja]] avtomobila (1971)<br>goljufija in lažna ovadba (1974)<br>[[krivolov]] (1978)<br>[[rop]], povzročitev hude telesne poškodbe in velika [[kraja|tatvina]] (1980)<br>naklepni [[umor]] petih ljudi, rop in dve veliki tatvini (1980)<br>poskus umora in povzročitev lahke telesne poškodbe (1993)<br>poskus umora (1998)|death_cause=[[samomor]]|education=šest razredov [[osnovna šola|osnovne šole]]|known_for=najbolj zloglasen slovenski serijski morilec|occupation=avtoklepar (1971-1974)<br>[[skladiščenje|skladiščnik]] (od junija 1977 do aretacije)|parents=Marija Trobec|resting_place=Pokopališče Šentrupert (neoznačen)|signature_alt=Črnobeli portret 31-letnega Metoda Trobca.}} '''Metod Trobec''', [[Slovenci|slovenski]] prevarant, [[Kraja|tat]], [[Rop (kriminal)|ropar]] in [[serijski morilec]], * [[6. junij]] [[1948]],<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni kazal znakov samomorilnosti|url=https://www.dnevnik.si/182461|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Planina nad Horjulom]],<ref name=":1">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_32_L.pdf Ostanki trupel v krušni peči]'', str. 19, ''Gorenjski Glas'', 25. april 1980, l. 33, št. 32</ref> † [[30. maj]] [[2006]], [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni]]<ref name=":24">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060602_L.pdf Metod Trobec se je obesil]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', Šubic, Simon (2. junij 2006), l. 59, št. 44</ref> Obsojen je bil za [[umor]] petih [[Ženska|žensk]].<ref name=":24" /> Vse je umoril in zažgal v kmečki krušni peči od leta 1976 do konca leta 1978 na domačiji v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], ki je danes ni več.<ref name=":1" /><ref name=":41" /> Za domnevno prvo žrtev, Olgo Pajić, mu niso sodili,<ref name=":24" /> zgolj podali so ovadbo po najdbi njenih [[Osebni dokument|dokumentov]] v njegovi hiši umorov leta 1984.<ref name=":19" /> Za žrtve je v gostinskih lokalih izbiral osamljene, nesrečne, naivne in labilne ženske vseh starosti, ki so hitro nasedle njegovi prijaznosti, pri čemer je pomagal tudi [[alkohol]]. Vse so bile neznanke razen Zorice Nikolić.<ref name=":10">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_92_L.pdf Za take zločine smrtna kazen]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 28. november 1980, l. 33, št. 92</ref><ref name=":11" />{{Refn|group=nb|Po drugem viru naj bi Urško Brečko spoznal v gostilni v Črnivcu, kjer je delala, preden jo je iz ljubljanske gostilne Istra odpeljal k sebi domov in umoril.<ref>''Krušna peč odkrila tragedijo'', str. 10, ''Dolenjski list'', 8. maj 1980, letnik 31, številka 18/19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UCISYBUI}}</ref>}} Od konca leta 1978 je živel na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]] pri [[Preddvor|Preddvoru]].<ref name=":34">''Iskali so potovalko, našli pa so ostanke treh trupel'', str. 12, ''Delo'', 20. september 1979, letnik 21, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3FU6ZI3L}}</ref> Njegovi umori so prišli na plan leta 1979, ko je okradel in pretepel [[Nemci|nemškega]] [[Turist|turista]].<ref name=":0">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_75_L.pdf Srhljiva najdba]'', str. 13, 21. september 1979, ''Gorenjski Glas'', l. 32, št. 75</ref> Njegova dejanja so bila označena za eno najhujših v [[Slovenija|slovenski]] povojni kriminalni zgodovini.<ref name=":11">''Petkratni morilec kmalu pred sodniki'', str. 8, ''Primorski dnevnik'', 21. oktober 1980, letnik 36, številka 10763, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KX3RR8H2}}</ref> Kradel je vse, kar se je dalo. Slučajne znanke je povabil na pijačo, nato pa jim je ukradel torbico. Kradel je tudi iz kleti in [[Avtomobil|avtomobilov]]. Nazadnje je delal kot [[Skladiščenje|skladiščnik]] v [[Ljubljana|ljubljanski]] Metalki, iz katere je kradel ob pomoči nekaterih tam zaposlenih.<ref name=":34" /><ref name=":0" /> Kot serijski morilec si je prislužil status pop ikone. Med [[Slovenci]] je bil bolj znan kot ljudje na pomembnih [[Politika|političnih]] položajih.<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilci kot pop ikone|url=https://www.dnevnik.si/254420|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. junij 2007|publisher=|last=Praš|first=Uroš}}</ref> Na prvem sojenju je [[Fotograf|fotografe]] in [[Novinarstvo|novinarje]] zmerjal s [[Sadizem|sadisti]].<ref name=":10" /> Poročanje o njem med letoma 1979 in 1984 je pomenilo zametek senzacionalizma v slovenskem [[Mediji|časopisju]], ki je naredilo škodo žrtvam in svojcem, saj je izjemnost primera [[novinarstvo]] ujela nepripravljeno. To so bili časi pred prvimi senzionalističnimi časopisi, kot so mariborski ''Kaj'' in ''[[Slovenske novice]]''.<ref>GLASER, Mirja, 2010, Spoštovanje domneve nedolžnosti v Slovenskih novicah pri poročanju o primeru Plut : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/glaser-mirja.pdf</ref> Bil je dvakrat [[Poroka|poročen]] in [[Ločitev|ločen]].<ref name=":13">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_69_L.pdf Pričala tudi Trobčeva mati]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 10. september 1982, l. 35, št. 69</ref><ref name=":34" /><ref name=":35">''Večkratni morilec je svoje žrtve sežigal v krušni peči'', str. 10, ''Delo'', 25. april 1980, letnik 22, številka 98, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CWY8FLET}}</ref> Opisali so ga kot privlačnega moškega nizke, čokate postave in blede polti, ki ni izgledal kot morilec.<ref name=":4">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Trobec le zmiguje z rameni]'', str. 15, ''Gorenjski glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref><ref name=":10" /> Bil je zelo navezan na svojo [[Mati|mater]], kar se je videlo iz njegovih pisem iz preiskovalnega zapora, ki so jih na njegovo željo prebrali med sojenjem za umore. Bila so lepo oblikovana, v pravilni [[Slovenščina|slovenščini]] in z besednim zakladom nekoga, ki je imel več razredov [[Osnovna šola|osnovne šole]], kot Trobec.<ref name=":8">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_88_L.pdf Trobčeva mati kot priča]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 14. november 1980, l. 33, št. 88</ref><ref name=":28">''Trobčeva mati je danes svoje izjave nekoliko spremenila'', str. 12, ''Delo'', 14. november 1980, letnik 22, številka 267, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1HN76X3V}}</ref> Njegova mama je pričala na obeh sojenjih za umore. Polbrat in polsestra po mamini strani ter sestra so na prvem sojenju izkoristili pravico, da jim tega ni treba.<ref name=":8" /><ref name=":13" /><ref name=":44" /> [[Odvetnik]] Stanislav Klep iz [[Kranj|Kranja]] ga je zagovarjal do leta 1984. Poudarjal je, da so elektrošoki Trobcu scvrli [[Možgani|možgane]] in ga spremenili v morilca ter da bi morali Trobca zdraviti v psihiatrični bolnišnici. Motilo ga je tudi, da so le domnevali, da je Trobec zadavil svoje žrtve.<ref name=":24" /> Podprl je odstop [[Slavko Ziherl|Slavka Ziherla]] s položaja državnega sekretarja za zdravstvo [[9. vlada Republike Slovenije|v vladi Boruta Pahorja]], ker je ta podpiral zdravljenje z elektrošoki. Klep je bil tudi vodja gibanja Združeni ob lipi sprave.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20081216_L.pdf Lipa sprave o premierovih odločitvah]'', str. 2, ''Gorenjski Glas'', 16. december 2008, l. 61, št. 100</ref> Metod Trobec je zadnji, ki so mu izrekli [[Smrtna kazen|smrtno kazen]].<ref>{{Navedi splet|title=V pasti novega zakonika|url=https://www.dnevnik.si/307955|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. marec 2008|publisher=|last=Vipotnik|first=Miča}}</ref> Potrdili so jo na ponovnem sojenju,<ref name=":17" /> nato jo je [[Višje sodišče v Ljubljani]] leta 1983 spremenilo v dvajset let zapora.<ref name=":42" /> V letih 1988, 1990 in 1992 je napadel tri sojetnike, zaradi česar so mu zaporno kazen podaljšali.<ref name=":22" /><ref name=":43" /> V [[Zapori v Sloveniji|zaporih]] je nepretrgoma preživel 27 let, kar je slovenski rekord.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Ko je metla srhljivejša od puške|url=https://www.dnevnik.si/1042700929|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=20. december 2014|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref> Izpuščen bi bil 5. marca<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Metod Trobec si je sam skrajšal kazen|url=https://www.dnevnik.si/182530|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=31. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> ali 15. marca 2015.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Metod Trobec se je obesil|url=https://www.finance.si/154144|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> Za svojo življenjsko izpoved v seriji »Usode izza rešetk« v ''[[Dolenjski list|Dolenjskem listu]]'' je zahteval astronomsko vsoto.<ref name=":21">''Šlo je za Trobčevo varnost'', str. 13, ''Dolenjski list'', 24. september 1992, letnik 43, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9R5TL5T6}}</ref> Po [[Samomor|samomoru]] je bil pokopan v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40" /> == Življenje == ===Zgodnja leta=== Rodil se je [[Kmet|kmetici]] Mariji Trobec, samski materi štirih [[otrok]], ki je [[Kmetijstvo|kmetijo]] brez tekoče [[Voda|vode]] dobila z [[Agrarna reforma|agrarno reformo]]. Na njej je redila eno ali dve [[Krava|kravi]], [[Domači prašič|prašiče]], [[Kokoš|kure]] in [[Domača ovca|ovce]]. S [[Sestra|sestro]] dvojčico Cirilo sta se rodila zadnja, njun [[oče]] jim je pomagal le občasno. Odraščala sta skupaj s polbratom Rajkom in polsestro Marijo. Po besedah matere naj bi Metod shodil pri štirih, spregovoril pa pri petih letih. Ni dokončal [[Osnovna šola|osnovne]] šole zaradi učnih težav, v sedmem razredu je namreč zopet padel. Sosedje so menili, da je pri 14-ih ali 15-ih večkrat požgal [[Kozolec|kozolce]], kar je mama označila za obrekovanje, zaradi katerega je po odsluženi [[Vojaška obveznost|vojaščini]] šel v [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]] (najprej je povedala, da je z ostalimi fanti z [[Vas|vasi]] iskal boljši zaslužek).<ref name=":8" /><ref name=":28" /> === Delo v Nemčiji === V [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]] je bil od 1971 do 1974.<ref name=":34" /> Tam se je v avtomobilski [[Tovarna|tovarni]] priučil za avtokleparja.<ref name=":35" /> === Vrnitev v Slovenijo, zasebno življenje in kraji bivanja === Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] je spoznal<ref name=":35" /> 21 let starejšo<ref name=":34" /> Štefko Kvas<ref name=":13" /> in se poročil z njo.<ref name=":28" /> Na sojenju Trobcu je na obravnavi, zaprti za javnost, povedala, da je bil v intimnem življenju grob do nje.<ref name=":7" /> Opazila je njegovo navezanost na mamo.<ref name=":35" /> Njegova mama je povedala, da s svojim sinom po njegovi prvi poroki ni imela tesnejših stikov.<ref name=":28" /> Žena je opazila, da domov nosi stvari, ki jih ni kupil. Kasneje je bil obsojen za več kaznivih dejanj.<ref name=":1" /><ref name=":13" /> Ukradene stvari je nosil tudi svoji sestri ([[pisalni stroj]] iz Galtexa in plašč umorjene Zorice Nikolić).<ref name=":5" /> Leta 1978 se je seznanil z drugo žensko in se z njo poročil. [[Ločitev|Ločila]] sta se po devetih mesecih.<ref name=":35" /> Na ponovno sojenje Trobcu leta 1982 druga bivša žena kljub vabilu ni prišla.<ref name=":13" /> Hišo v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] je leta 1971 ali 1972 kupila njegova mama (za 11 milijonov starih dinarjev, za kar naj bi prodala del živine, del je posodil njen brat, nekaj pa je dodal Metod) in mu jo podarila.<ref name=":1" /><ref name=":28" /> Od takrat je živel tam,<ref name=":35" /> nekaj časa tudi s svojo prvo ženo.<ref name=":1" /> Tam je bival do konca leta 1978, (ostal je prijavljen), potem pa je odšel živet v hišo na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], ki jo je verjetno kupil s pomočjo svojih staršev.<ref name=":34" /> Po preselitvi se je vračal v Dolenjo vas.<ref name=":34" /> Hišo v Dolenji vasi je prodala njegova mama leta 1978<ref name=":34" /> (oz. spomladi ali poleti 1979)<ref name=":4" /> nekemu zdomcu, ki je bival v zgornjih prostorih, za spodnje pa se ni brigal.<ref name=":1" /> Ko je novi lastnik izvedel, kaj se je v hiši dogajalo, je želel nazaj kupnino. Jezni Trobec je o tem pisal odvetniku iz preiskovalnega zapora in si potem prizadeval za to, da se to pismo prebere med sojenjem za umore.<ref name=":8" /> Med preiskavo se je zatekel k molku in postal agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine.<ref name=":31">''Tožilec predlaga najstrožjo kazen, obramba pa oprostitev'', str. 12, ''Delo'', 21. november 1980, letnik 22, številka 273, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-991URETP}}</ref> Med sojenjem za napad na nemškega turista je bil prijavljen v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]], na naslovu Metodove tete, sestre njegovega očeta, ki naj bi zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč njegove mame, ki je živela tam, zaradi česar je bil Metod prej v Dolenji vasi občasno sam.<ref>''Osem let zapora, ker je oropal in ranil turista'', str. 12, Delo, 9. september 1980, letnik 22, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N3T9XIBU}}</ref><ref name=":28" /> === Kazniva dejanja in obsodbe === Pred aretacijo za napad na [[Nemci|Nemca]] je bil šestkrat v kazenskem postopku in štirikrat obsojen.<ref name=":34" /> * 1967: pomoč pri kaznivem dejanju<ref name=":34" /> (kraja [[Kolo (prevozno sredstvo)|kolesa]] in [[Moped|mopeda]])<ref name=":25">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060609_L.pdf Zgodba Metoda Trobca]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 9. junij 2006, l. 59, št. 46</ref><ref name=":28" /> * 1971: mesec dni pogojne kazni za odvzem avtomobila<ref name=":34" /> * 1974: leto dni zapora za goljufijo in lažno ovadbo. Prišel je na dopust z najetim (rent-a-car) avtomobilom iz Zahodne Nemčije in ga skril v gospodarsko poslopje v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]]. Kranjskim [[Milica (policija)|miličnikom]] je prijavil krajo.<ref name=":34" /><ref name=":10" /><ref name=":25" /><ref name=":35" /> * 1976: kraja [[Električna energija|elektrike]] (brez obsodbe)<ref name=":34" /> * 1978: 3 meseci zapora za [[Krivolov|divji lov]] (kazni ni odsedel, ker so mu jo na njegovo prošnjo odložili)<ref name=":34" /> === Ropi in tatvine, obravnavani na prvem sojenju za umore === * Po umoru Marjane Cankar 25. marca 1977 je z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] okradel obrtno zadrugo Galtex v Ljubljani. Vzel jim je dva računska stroja, dva [[Pisalni stroj|pisalna stroja,]] električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev.<ref name=":5" /> * V noči na 5. februar 1979 je na kranjski avtobusni postaji ponudil prevoz upokojencu Janezu V., ki je zamudil [[avtobus]], nato pa ga je na travniku v [[Dorfarje|Dorfarjah]] zbil na tla in mu za plačilo strgal uro z roke, ker napadeni pri sebi ni imel denarja.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":5" /> * 2. julija 1979 je starejši ženski, Jovanki K. iz [[Titograd|Titograda]], na kranjski avtobusni postaji z lažjo, da je [[Taksi|taksist]], ponudil prevoz na Planino. Odpeljal jo je proti [[Srakovlje|Srakovljam]] na [[Mlaka pri Kranju|Mlaki]] in jo vrgel iz avta brez njene prtljage, dokumentov in denarja.<ref name=":0" /><ref name=":27" /><ref name=":5" /> Za nakradene predmete so avgusta 1979 podali 16 kazenskih ovadb.<ref name=":34" /> === Bivanje v zdravstvenih ustanovah === ==== Zdravljenje v Psihiatrični bolnišnici Polje ==== Leta 1974 so odpeljali Trobca na zdravljenje v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polje]] iz preiskovalnega zapora (kjer je bil zaradi prevare in lažne prijave), ker je imel priporno psihozo, Ganserjev sindrom, značilen za psihopatsko osebnost, ki išče pot iz stiske (oponašal je duševnega bolnika). V Polju se je zdravil dvakrat, ob prvem zdravljenju je dobil tri [[Elektrošok|elektrošoke]], ob drugem pa dva (po 110 [[Volt|voltov]] na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]).<ref name=":7">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_87_L.pdf Psihiatri: ni posledic zdravljenja z EŠ]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 11. november 1980, l. 33, št. 87</ref><ref name=":9" /><ref name=":48" /> Svoji materi je, glede na poročilo, pri enem od obiskov grozil, da jo bo ubil. Med pričanjem na prvem sojenju za umore mama tega ni omenila, ker naj bi se v splošnem le malo sporekla glede dela na kmetiji.<ref name=":28" /> ==== Na opazovanju v KPD bolnici Zagreb ==== V KPD bolnici Zagreb je bil od 20. februarja do 8. aprila 1980 na posebnem opazovanju, ki je potrdilo, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Tudi tam je prejel elektrošok, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /><ref name=":2">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_69_L.pdf Trobec se ne spominja]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 9. september 1980, l. 33, št. 69</ref> === Umori === Način morjenja in sledi so nakazovali na to, da je moril naklepno. Žrtve je izbiral v gostilnah, jih peljal k sebi domov in umoril.<ref name=":35" /> Zakaj ni umoril tudi ostalih žensk, ki so bile pri njem, niso vedeli, so pa domnevali, da je iskal take, ki so imele zdravstvene težave, saj sta se dve umorjeni zdravili zaradi [[Epilepsija|epilepsije]].<ref name=":1" /> [[posilstvo|Posilil]] in zadavil je 5 žensk.<ref name=":10" /> Dve je pretepel do krvi.<ref name=":9">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_90_L.pdf Tožilec zahteva najstrožjo kazen, zagovornik oprostitev]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 21. november 1980, l. 33, št. 90</ref> Trupla je porinil v kmečko krušno peč ter zažgal s pomočjo [[Bencin|bencina]] in [[Drva|drv]].<ref name=":35" /><ref name=":1" /> Na več mestih v hiši so našli kri (posledica obrambe žrtev).<ref name=":31" /> Trupla je zažgal, da bi zabrisal sledi.<ref name=":35" /> Nekatere njihove dokumente je zažgal, druge pa nesel na Spodnjo Belo.<ref name=":10" /> V gospodarskem poslopju ob hiši so v leseni mavtarki našli pepel in ostanke človeških kosti. Med prečrpavanjem gnojnice so v greznici našli podobne ostanke.<ref name=":35" /> Doma je imel [[Trivialna literatura|šund]] roman ''X-100'', ki govori o najbolj krutih zločinih in sežiganju trupel in roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«.<ref name=":10" /><ref name=":9" /> Med preiskavo je Trobec povedal tri različne zgodbe. Najprej je trdil, da so mu ženske prinesli in zažgali neznanci. Nato je rekel, da je sodeloval pri umoru treh s tem, da jim je dal neke tablete. Nato je preiskovalnemu sodniku in psihiatru povedal, da jih je zadavil med spolnim odnosom. Za resnično se je izkazala njegova trditev, da je vsako truplo gorelo približno štiri ure.<ref name=":31" /> Med preiskavo nikoli ni povedal, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si je njegova obramba sicer prizadevala dokazati.<ref name=":31" /> Načina smrti (zadavitev) Trobčevih žrtev zaradi posledic ognja na prvem in ponovljenem sojenju niso mogli dokazati.<ref name=":8" /><ref name=":45" /> Izvedenci za področje [[Spolnost|spolnosti]], določeni na ponovljenem sojenju, niso mogli vedeti, če so se umori res zgodili med intimnimi odnosi in če je do teh odnosov res prišlo.<ref name=":47" /> ==== Kronologija umorov ==== Prva žrtev je bila '''Vida Markovčič'''.<ref name=":5" /> Trobec jo je spoznal v nekem lokalu v Ljubljani in jo na [[Motorno kolo|motornem kolesu]] odpeljal k sebi domov. Pretepel jo je, zadavil in zažgal. Pri njem so našli njene bele natikače in odrezek obleke.<ref name=":6">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_86_L.pdf »Žal mi je, če sem res storil.«]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 7. november 1980, l. 33, št. 86</ref> Umorjena je bila spomladi leta 1976, ko je bila stara osemnajst let.<ref name=":35" /> Druga žrtev je bila '''Marjana Cankar''', ki jo je spoznal 25. marca 1977<ref name=":5" /> v bistroju Bistro,<ref name=":6" /> pivnici [[NAMA|Name]]. Umrla med 25. in 26. marcem 1977.<ref name=":35" /> Njen plašč in ožgano zlato verižico s srčkom<ref name=":6" /> so našli v Dolenji vasi, ostale predmete pa na Spodnji Beli. Z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] je okradel Galtex. Tretja žrtev je bila '''Urška Brečko'''. Trobec jo je spoznal v gostilni Istra blizu [[Železniška postaja Ljubljana|železniške postaje v Ljubljani]]. Kasneje so pri Trobcu našli njene [[Ključ (ključavnica)|ključe]] za zadnja vrata in vrata na hodniku gostilne in pa ključ [[Omara|omare]] v njeni sobi.<ref name=":1" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /><ref name=":32" /><ref name=":29">''Čeprav dejanja še vedno taji, hkrati priznava, da mu je žal'', str. 12, ''Delo'', 7. november 1980, letnik 22, številka 261, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SGK62322}}</ref> Četrto žrtev, '''Ano Plevnik''', je spoznal spomladi 1978 v Daj-Damu v Ljubljani. Umrla je kmalu za Brečkovo.<ref name=":35" /> Na Spodnji Beli so našli njena oblačila. Tja je odnesel tudi nekaj ostankov, ko je hišo v Dolenji vasi prodal.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> Peta žrtev '''Zorica Nikolić''' je izginila 17. novembra 1978 na poti k zdravniku. Trobca je poznala, ker sta skupaj delala v Metalki. Pri njem so našli ključ stanovanja, v katerem je živela s svojo sestro, pri njegovi sestri v Kranju pa njen plašč, obrobljen z [[Lisica|lisičjim]] [[Krznarstvo|krznom]]. Njeno [[Spodnja čeljustnica|spodnjo čeljust]], najdeno v pepelu, je prepoznal sodni izvedenec [[Stomatologija|stomatolog]] ob primerjavi [[zob]] s podatki iz kartoteke.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":8" /> ==== O žrtvah ==== *'''Vida Markovčič''' (r. 1957), iz Gornje Brezovice. Živela je v Domu Malči Beličeve v Ljubljani.<ref name=":1" /><ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":15" /> Nekaj časa je delala v kovinski galanteriji na Brezovici.<ref name=":5" /> Junija 1984 so v Trobčevi propadajoči hiši umorov naknadno našli njene dokumente in fotografije.<ref name=":19" /> *'''Marija Cankar''' (r. 5. decembra 1924 v Ljubljani),<ref name=":34" /> najemnica, upokojenka in honorarna čistilka (čistila je tudi prostore obrtno nabavne zadruge Galtex v Ljubljani)<ref name=":5" /> iz [[Ljubljana|Ljubljane]] (pogrešana od marca 1977).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":34" /> *'''Urška Brečko''' (r. 3. oktobra 1957 v [[Okroglice|Okroglicah]] pri Sevnici ali v Celju). Bila je kuhinjska pomočnica v gostilni Ivanke Mlakar v [[Črnivec|Črnivcu]] pri [[Radovljica|Radovljici]], kjer je živela s svojo materjo. Pogrešana je bila od 20. marca 1978, ko je iz službe odšla v [[Okroglice]] po mamino obleko in urediti denarne stvari s sosedi glede mamine pokojnine (po drugem viru je urejala nakup vinograda).<ref name=":29" /> Tam je bila stalno prijavljena in z materjo sta imeli hišo in vinograd. Po odhodu od tam z avtobusom, na katerem je pustila denarnico s 350 dinarji in dokumenti, se ni vrnila isti dan v [[Črnivec]], kot je bila dogovorjena. Izginila je na 500 metrih med avtobusno postajo v križišču in [[Železniška postaja Breg|železniško postajo]] v [[Breg, Sevnica|Bregu]]. Njena mama je njeno izginotje prijavila tri dni kasneje na sevniški postaji [[Milica (policija)|milice]]. Zaman so jo iskali v reki [[Sava|Savi]], v Okroglicah in v tujini. Niso mogli dognati, ali je šla z vlakom proti Ljubljani ali ne.<ref name=":1" /><ref name=":4" /><ref name=":12">''Krušna peč odkrila tragedijo'', str. 10, ''Dolenjski list'', 8. maj 1980, letnik 31, številka 18/19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UCISYBUI}}</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_24_L.pdf Pogrešano dekle]'' (obvestilo UJV Kranj), str. 11, ''Gorenjski Glas'', 28. marec 1978, l. 31, št. 24</ref><ref>''Urško pogrešajo že leto dni,'' str. 23, ''Dolenjski list'', 12. april 1979, letnik 30, številka 15, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ETP1K9AY}}</ref><ref>''Kje je Urška?'', str. 23, ''Dolenjski list'', 30. marec 1978, letnik 29, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TSXGUKFD}}</ref><ref>''Kdo jo je videl?'', str. 14, ''Dolenjski list'', 11. maj 1978, letnik 29, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KOHVSFPO}}</ref><ref name=":13" /> Domači so jo iskali tudi prek časopisov.<ref name=":4" /> *'''Ana Plevnik''' (r. 9. julija 1935 v [[Tanča Gora|Tanči gori]] pri [[Črnomelj|Črnomlju]]), delavka iz Ljubljane, pogrešana od pomladi (začetka)<ref name=":34" /> 1978.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":7" /> Njen sin je povedal, da je bila [[alkoholik]], zaradi česar sta bila v slabih odnosih.<ref name=":7" /> *'''Zorica Nikolić''' (r. 6. decembra 1945 v Porebrici),<ref name=":34" /> delavka in hišna pomočnica iz Ljubljane, pogrešana od 17. novembra 1978.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":5" /> Stanovala je pri sestri v [[Štepanjsko naselje|Štepanjskem naselju]].<ref name=":35" /> ==== Kasnejša usoda domačije v Dolenji vasi ==== Špela Sotlar iz prve sezone resničnostne oddaje ''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]]'', je z možem posestvo kupila od Trobčevega odvetnika in ruševino porušila. Ostala so le kovinska vratca peči pri njenem odvetniku.<ref name=":41">{{Navedi splet|title=Jana št. 5, 1. 2. 2011: Joj, Trobčeva kmetija!|url=https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/55ed569455e93/joj-trobceva-kmetija-|website=Revija Zarja|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=|publisher=|last=Horvat|first=Tina}}</ref> === Aretacija po napadu na nemškega turista ter odkritje ostankov trupel in ukradenih predmetov === [[Nemci|Nemški]] turist Hermann Lampenau je Trobca prvič srečal konec julija 1979 v Ljubljani. Trobec se je pod pretvezo, da gre telefonirat sestri, odpeljal s turistovo potovalko, medtem ko ta je iskal prenočišče v gostilni Cirman v [[Medno|Mednem]]. Po prijavi tatvine ga je moški iskal še na lastno pest in ponovno ga je srečal čez kakšen teden, 5. avgusta 1979 v [[Kranj|Kranju]] v bifeju avtobusne postaje. Trobec mu je obljubil, da ga bo odpeljal v svoj vikend, kjer bo dobil kovček, nato pa ga je odpeljal na cesto od Britofa proti Šenčurju, v gozd proti Preddvoru, ga pretepel in odšel z njegovo denarnico z 200 markami, 1900 dinarji in dokumenti. Nemca, ki je imel zlomljeno [[Ključnica|ključnico]], rano na čelu in odrgnine, je očividec napada, Pavle Arsenovski, ki je takrat [[Goba|gobaril]], spravil do telefona. Lampenau si je zapomnil le del registracije avtomobila (LJ 144-021), Arsenovski pa je bil predaleč (200 m), da bi jo videl (po drugem viru si je Nemec registrsko zapomnil). Čez nekaj ur, istega dne zvečer, so Trobca v rdeči [[Stoenka|stoenki]] miličniki ustavili v Kranju.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":34" /> Preiskovalci Uprave javne varnosti Kranj so najprej odšli na njegov dom na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], kjer so v hiši odkrili skladišče ukradenih tehničnih predmetov, katerih tretjina je bil iz Metalke Ljubljana, kjer je od junija 1977 delal kot skladiščnik. Pohištva je imel malo. Izkazalo se je, da je veliko časa prebil na bolniški in da je lahko neopaženo vozil stvari v svoj avto mimo vratarja, ker ta ni pregledoval papirjev. Manjši del tega je prodal ali podaril svojim sodelavcem v zameno za molk (pri kraji mu jih je pomagalo 7).<ref name=":34" /> Našli so 130 različnih predmetov, vsega skupaj pa je bilo v vrednosti 128.000 novih [[Jugoslovanski dinar|dinarjev]].<ref name=":0" /> Našli so tudi okrvavljena ženska oblačila.<ref name=":1" /> Kriminalisti so v medijih objavili fotografije ukradenih osebnih predmetov.<ref name=":34" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_76_L.pdf Kdo pozna te predmete?]'', avtor: UJV Kranj, ''Gorenjski Glas'', 25. september 1979, l. 32, št. 76</ref> Nekatere tatvine so bile drzne. Kradel je vse, kar se je dalo.<ref name=":34" /> Trobčevi znanci (podatki občanov) so preiskovalce usmerili v njegovo prejšnje domovanje (Dolenja vas), kjer so najprej našli ostanke treh oseb. Takrat so le sumili, da gre za Cankarjevo, Plevnikovo in Nikolićevo (našli so njihova oblačila in dokumente)<ref name=":34" /> in niso bili prepričani, da jih je umoril Trobec.<ref name=":0" /> Čez nekaj mesecev so našteli 5 žrtev, katerih ostanke so našli v krušni peči, gnojnični jami in posodi v hlevu. Našli so tudi ostanke njihovih ožganih predmetov (kovinske sponke ženskega perila in zlate verižice z obeski) ter njihova gornja oblačila, čevlje, torbice, dežnike in kozmetiko. Predmete pogrešanih žensk so prepoznali sorodniki in znanci, našli pa so tudi njihove dokumente.<ref name=":1" /><ref name=":3">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Obtožba petih umorov]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref> Trobec je bil zaprt v preiskovalnem zaporu v [[Radovljica|Radovljici]].<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1988_15_L.pdf Na zapornike ne gledamo kot na številke]'', str. 17, 23. februar 1988, ''Gorenjski Glas'', l. 41, št. 15</ref> === Sojenje za tatvnino, rop in pretep nemškega turista === Petčlanski senat Temeljnega sodišča v Kranju je 8. septembra 1980 Trobca zaradi napada na nemškega turista obsodilo na osem let zapora za tri kazniva dejanja: [[Rop (kriminal)|rop]] (6 let), hudo telesno poškodbo (1 leto) in veliko tatvino (2 leti). Podaljšali so mu tudi pripor. Trobec je predsedniku senata povedal, da se ničesar ne spomni in da se je spremenil po elektrošokih, ki jih je prejel leta 1974 v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polju]] zaradi nenormalnih reakcij na zapor. Sodni izvedenec, prim. dr. Zlatko Vinek, je to trditev zavrnil in sodišče mu je pritrdilo. Trobec, ki je bil že prej spoznan za [[Psihopatija|psihopata]], je bil namreč na posebnem opazovanju na V KPD bolnici Zagreb (izvedeniško mnenje so napisali psihiatri dr. Ivan Košuljandć, prof. dr. Nikola Peršić in prim. dr. Zlatko Vinek),<ref name=":7" /> ki je potrdilo, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Pri napadu na Nemca je tudi pokazal spretnost in premišljenost. Trobec je spremenil zagovor, ki ga je leto prej podal preiskovalnemu sodniku.<ref name=":2" /> === Sojenje za umor petih žensk, rop in dve veliki tatvini === ==== Obtožnica ==== Temeljno sodišče v Kranju je 23. aprila 1980 izdalo več kot 30 strani dolgo obtožnico, ki je Trobca bremenila umora petih žensk od leta 1976 do konca leta 1978.<ref name=":1" /> ==== Sojenje ==== Trobec je pred veliki senat Temeljnega sodišča v Kranju (enota Kranj) v veliki razpravni dvorani stopil v četrtek, 30. oktobra 1980. Obtožen je bil, da je med občevanjem zadavil pet žensk in njihova trupla sežgal v peči. 14. novembra 1979, preden so pri njem našli ostanke Urške Brečko, je preiskovalnemu sodniku povedal, da je bila pri njem v Dolenji vasi tudi neka Urška, ki jo je srečal v gostilni Istra v Ljubljani in je zamudila avtobus za Gorenjsko. Priznal je tudi, da je iz seksualnega zadovoljstva pretepel, zadavil in zažgal najmanj pet žensk. Pokazal je tudi, kje vse je pepel. Na sojenju leto kasneje pa je zanikal kakršnokoli povezavo z umorjenimi. Povedal je, da se bolje počuti, da pa ga je pred dvema ali tremi leti vse tako bolelo, da ni mogel delati ali misliti. Potožil je nad rano na dvanajsterniku in bolnimi ledvicami. Njegov zagovornik je ob zaključku obravnave predlagal, da se pregleda Trobčeva zdravstvena dokumentacija s poudarkom na letu 1974, ko se je zdravil v Polju in kasnejših letih, ko je delal v Metalki in bil nekajkrat na bolniški. Senat je predlog sprejel. Zagovornik je tudi navedel, da je Trobčev polbrat po očetovi strani umrl zaradi shizofrenije.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":11" /> V petek, 31. oktobra 1980, se je Trobec odpovedal zagovoru in je nehal odgovarjati na vprašanja. Predsednik senata ga je opozoril, da si s tem otežuje obrambo, nato je začel brati zapisnike z zaslišanja pri preiskovalnem sodniku, ki so se nanašali na obtožbo glede ropa in dveh velikih tatvin. Najprej je omenil rop Janeza V., ki ga Trobec pobral na kranjski postaji in mu zaradi zamude avtobusa obljubil prevoz v [[Dorfarje]]. Valančič ni imel denarja in je rekel, da gre domov ponj. Trobcu je na zahtevo dal osebno izkaznico, ure pa ne, saj mu je bila spomin na delo v [[LTH]] (vgraviran je imela napis »10 let LTH«). Ko je Valančič izstopil, ga je Trobec zbil na tla in mu uro strgal z roke. Kasneje so jo našli na Spodnji Beli. Trobec je trdil, da jo je od nekoga kupil v Ljubljani. Potem je bil omenjen Jovanke K. iz [[Titograd|Titograda]],<ref name=":27">''Na kranjskem sodišču Metodu Trobcu izrekli smrtno kazen'', str. 12, ''Delo'', 26. november 1980, letnik 22, številka 277, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YASYNPMG}}</ref> ki jo je na kranjski postaji 2. julija 1979 pod pretvezo, da je taksist, spravil v avto. Ni je odpeljal na Planino k njeni hčeri, kot je obljubil, ampak v Srakovlje na Mlaki, kjer jo je spodil iz avta in se odpeljal z njeno prtljago, dokumenti in denarjem. Vse so kasneje našli pri hišni preiskavi. Na koncu so omenili še krajo v prostorih podjetja Galtex, kjer je delala umorjena Cankarjeva, od katere je dobil ključ. Ukradel jim je dva računska stroja, dva pisalna stroja, električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev. Pisalni stroj so našli pri Trobčevi sestri. Trobec je o vsem povedal le, da mu ni sijalo sonce v življenju.<ref name=":5">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_85_L.pdf Trobec se noče zagovarjati]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 4. november 1980, l. 33, št. 85</ref> Na ponedeljkovi obravnavi, 3. novembra 1980, so na vrsto prišle priče v zvezi z umori. Franc Plankl, vodja radovljiških zaporov, kjer je bil Trobec priprt, je povedal, da je Trobec začel groziti paznikom, sozaporniku in kršil hišni red, ko se je preiskava razširila na umore. Omenili so še policijsko preiskavo Trobčevega [[krivolov|krivolova]] tri leta prej. Pri njem so našli lovske trofeje in časopisni papir s posušenimi kapljami živalske krvi. Trobec naj bi jim grozil z obračunom. Trobčevi sorodniki (polbrat Rajko, polsestra Marija Dovic in sestra Cirila Banovič) so se poslužili pravice do tega, da jim ni treba pričati.<ref name=":5" /><ref name=":44">''Trobčevi sorodniki se odpovedujejo pričanju'', str. 10, Delo, 4. november 1980, letnik 22, številka 258, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IEGE9IK9}}</ref> V četrtek, 6. novembra 1980, šesti dan sojenja, je bil Trobec najbolj zgovoren dotlej. Predsednik senata mu je namreč dejal, da upokojenec Franc Prajs iz Rateč, ki mu je Zorica Nikolić pospravljala v Ljubljani, trdi, da mu je dotična gospa povedala, da hodi z morilcem. Dvognil se je z zatožne klopi in se razburil, ker naj bi bil po krivici označen za zločinca, saj ga je mati vzgojila v poštenega in delovnega človeka. Navedel je še, da je moral zbežati v tujino, ker so ga obtožili požiga, ob vrnitvi pa so se nanj spravili z elektrošoki v bolnišnici. Prvič je povedal, da mu je žal, če je res kaj storil. Zagovornik obtoženca je zahteval zdravniško dokumentacijo Nikolićeve, ki naj bi se zdravila v Polju in mnenje sodnega izvedenca o njenem zdravju. Prajs je menil, da je bila Nikolićeva zdrava. Ob pričanju razburjene Marije Nikolić o izginotju njene sestre je bil Trobec neprizadet. Trobčev zagovornik je zahteval medicinsko dokumentacijo umorjene Cankarjeve, ki naj bi bila epileptik in naj bi umrla zaradi alkohola.<ref name=":6" /> V petek, 7. novembra 1980, so imele besedo zadnje priče. Nastopil je sin umorjene Plevnikove.<ref name=":7" /><ref name=":6" /> Trobčeva prva bivša žena je nastopila na obravnavi, zaprti za javnost.<ref name=":7" /><ref name=":13" /> V ponedeljek, 10. novembra 1980, so trije izvedenci psihiatri povedali, da Trobec ni duševni bolnik, da se zaveda svojih dejanj in da nima posledic zaradi zdravljenja z elektrošoki. Dr. Vanoš Bregant, psihiater, je povedal, da pri njem ni našel znakov duševne bolezni, tudi ne [[Shizofrenija|shizofrenije]]. Dr. Zlatko Vinek je povedal, da je Trobec psihopat, ne duševni bolnik, in da je tudi njegov molk znamenje tega, njegova obramba, saj noče povedati resnice. Kljub izvedenskemu mnenju, ki so ga podali ob opazovanju Trobca, je menil, da je možno tudi, da so umorjene upirale, kar je pri njem izzvalo agresijo. Je pa zopet potrdil, da so iz Trobčevega opisa svojih dejanj po smrti žensk ugotovili (zažgal jih je in pobrisal kri), da je vedel, kaj se je zgodilo in da je torej prišteven. Dr. Ivan Košuljandić je povedal podobno. Dr. Vinek je pojasnil uporabo elektrošokov in zavrnil Trobčevo obrambo, da je pri njem prišlo do neželenih posledic. Pri Trobcu so elektrošok uporabili tudi pri opazovanju v Zagrebu, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /> Na vprašanje, kdo daje psihiatru pravico, da uporabi elektrošok, tudi ko ne gre za zdravljenje, je eden od zagrebških psihiatrov odgovoril, da tega vprašanja v svetu še niso rešili.<ref name=":30">''Psihiatri o obtoženem Trobcu Razpravljanje o elektrošoku'', str. 12, ''Delo'', 11. november 1980, letnik 22, številka 264, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-V3JIZYG1}}</ref> V torek, 11. novembra 1980, so sodni izvedenci (zdravnik dr. Tomaž Jančigaj z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], zdravnik doc. dr. Štefan Stražiščar in dr. Zvonimir Žajdela, stomatolog s klinike za maksilofacialno kirurgijo v Ljubljani) pojasnili sodišču, da so našli ostanke najmanj petih žensk ter kri v prostorih in na njegovih oblačilih, ki ni pripadala Trobčevi [[Krvna skupina|krvni skupini]] 0. Zgolj iz ostankov so lahko prepoznali le Zorico Nikolić. Njene zobe so primerjali s podatki iz kartoteke. Našli so tudi kri in kosti srnjadi. Niso mogli povedati, kako so ženske umrle, ker so imeli le zažgane kosti.<ref name=":8" /> V četrtek, 13. novembra 1980, enajsti dan sodne obravnave, je pričala takrat 59-letna Trobčeva mama, ki je sodišče najprej ni povabilo, ker se je temu med preiskavo odpovedala. Prišla je na predlog obrambe. Bila je edina Trobčeva ožja sorodnica, ki je pričala. Med njenim pričanjem je Trobec stal. Ko je opisala težko življenje na svoji kmetiji, jo je senat vprašal, kako je potem lahko kupila domačijo v Dolenji vasi. Odgovorila jim je, da je za posestvo dala 11 milijonov starih dinarjev, da je prodala del živine, da je nekaj posodil njen brat, nekaj pa je dodal Metod. Kljub temu je živela v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]] (na naslovu Metodove tete, sestre njegovega očeta, ki naj bi zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč), kjer je bila med sojenjem še zmeraj prijavljena. Tako naj bi Metod v Dolenji vasi občasno živel sam. Da je Metod kupil hišo na Spodnji Beli, je bil njen predlog, ker so ga tepli zaradi ene ubite srne (takrat naj bi predlagala prodajo domačije v Dolenji vasi). Omenila je njegovo slabo počutje, da ni skoraj nič pil, da se ni menil za dekleta in da se je poročil, ne da bi jo vprašal. Trdila je, da je Metoda po zdravljenju v Polju bolela glava. Njene izjave so bile drugačne od tistih v preiskavi, zato jo je predsednik senata vprašal, če se je posvetovala z njegovim odvetnikom. Ona je to zanikala. Na njegovo željo so prebrali njegova pisma njej, očetu, sestri, preiskovalnemu sodniku, zagovorniku in advokatu, ki je pisal pogodbo pri prodaji hiše v Dolenji vasi. Po koncu svojega pričanja je svojega sina vprašala, če je hud, ker je prišla. On je nerazločno odgovoril, da ne.<ref name=":8" /><ref name=":28" /> V torek, 18. novembra 1980, dvanajsti dan obravnave, je na predlog obrambe, ki je hotela Trobcu priskrbeti status osebe, dedno obremenjene z duševno boleznijo (njegov polbrat po očetovi strani, ki je bil shizofrenik, je leta 1949 umrl srčno kapjo),<ref name=":30" /> na sodišču nastopil izvedenec psihiater prof. dr. Nikola Peršić z [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinske fakultete v Zagrebu]], soavtor izvedenskega mnenja z opazovanja Trobca v Zagrebu. Potrdil je, da se je Trobec zavedal svojih dejanj, da ni [[duševno bolan]] in da je [[Psihopatija|psihopat]]. Tudi ni imel poškodovanih [[Kromosom|kromosomov]], ki bi pokazali [[Shizofrenija|shizofrenijo]]. Senat je zavrnil predloge obrambe za nove izvedence psihiatre (dr. [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] in dr. Maksima Šterniča), [[Psihologija|psihologe]] in [[Seksologija|seksologe]]. Peršič je zanikal, da bi Trobec imel posledice petih elektrošokov, ki jih je prejel, saj ni imel izgube spomina in spremembe osebnosti. S Trobčevim zagovornikom se je zapletel v besedni spopad, zato je moral poseči predsednik senata. Obramba je trdila, da je v polju dobil 5 elektrošokov z napetostjo 220 voltov. Poročilo iz Polja je omenjalo 110 voltov na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]. Po končani obravnavi se je Trobec razjezil, da bo tožil psihiatre, ki so mu uničili življenje.<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":48">''Trobec:»Tožil bom psihiatre«'', str. 12, ''Delo'', 19. november 1980, letnik 22, številka 271, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VSHHA9U5}}</ref> 20. novembra 1980 je bil trinajsti in zadnji dan obravnave. Tožilec in zagovornik sta imela zaključni govor. Tožilec je zahteval najstrožjo, smrtno kazen, ki je v Sloveniji [[Franc Rihtarič|niso izvedli že od leta 1959]].<ref name=":10" /> Omenil je še, da je imel Trobec roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«, ki naj bi jim namignilo, da naj pogledajo v krušno peč. Zagovornik je po triurnem govoru zahteval oprostitev Trobca, ki je izjavil, da je nedolžen, da so mu uničili zdravje in da ne sodijo tistim, ki bi jim morali. Zagovornik je podal še drugačno razlago dogodkov. Vida Markovič naj bi umrla zaradi mamil, Marijana Cankar zaradi epileptičnega napada, Urška Brečko naj bi se zadušila s hrano ob strastnem objemanju s Trobcem, Ana Plevnik naj bi umrla zaradi [[Delirij|delirija]], Zorica Nikolič pa naj bi si prerezala žile, ker jo je zapustil njen fant. Trobec naj bi jih zažgal v šoku in se bal priznati zaradi slabih izkušenj s kaznovanjem. Omenjeno je bilo, da Trobec s trditvami o težkem življenju pretirava, saj je imel od leta 1975 svoj avto, domačija pa je bila kupljena približno osem let pred sojenjem. Tožilec je povedal, da se je Trobec med preiskavo zatekel k molku in postal agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine. Povedal je tudi, da Trobec ni med preiskavo nikoli povedal, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si njegova obramba prizadeva dokazati.<ref name=":9" /><ref name=":31" /> Razglasitev sodbe na prvi stopnji po petdnevnem razmisleku petčlanskega senata je bila v torek, 25. novembra 1980. Obsodili so ga na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] za pet naklepnih umorov (smrt), rop (4 leta) in dve veliki tatvini (3 in 4 leta). Trobec je smrtno kazen sprejel mirno, vznemirilo pa ga je naloženo plačilo sodnih stroškov (51.330 din), povprečnine (4.000 din), kraje Galtexu (že prodani računski stroji - 10.465 din), ropa Jovanke K. (3.000 din) in vračilo ukradene ure (1.500 din).<ref name=":9" /><ref name=":10" /><ref name=":27" /> === Razveljavitev sodbe === [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče SR Slovenije]] je razveljavilo sodbo [[Višje sodišče v Ljubljani|Višjega sodišča v Ljubljani]], s katero je bila potrjena [[smrtna kazen]] in zavrnjena pritožba Trobčevih zagovornikov. Od višjega sodišča je zahtevalo mnenje [[Seksologija|seksologa]], [[Psihologija|psihologa]] in še enega [[Psihiatrija|psihiatra]]. Menilo je, da je bilo premalo upoštevana prisotnost shizofrenije in duševne prizadetosti v Trobčevi družini, v kateri se je nekaj ljudi zdravilo zaradi [[Duševna bolezen|duševnih bolezni]]. Izrazilo je dvom v to, da ostanki dveh oseb res pripadajo Urški Brečko in Vidi Markovčič. Hotelo je bolje razjasniti vpliv uporabe elektrošokov na Trobčeve psihične zmožnosti. Višje sodišče je imelo na izbiro ponoven razpis obravnave ali vrnitev zadeve Temeljnemu sodišču v Kranju v ponovno sojenje.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_86_L.pdf Sodba Metodu Trobcu razveljavljena]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 6. november 2020, l. 34, št. 86</ref><ref name=":14">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_67_L.pdf Trobec ponovno pred sodniki]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 3. september 1982, l. 35, št. 67</ref> === Ponovno sojenje === Na prvi obravnavi, 2. septembra 1982, je Trobčeva obramba zahtevala nove zagovornike in protestirala proti novi sestavi senata. Zaslišali so Trobca, ki je trdil, da ne ve, če je res umoril te ženske, da je občasno pil sam in veliko zaradi vpliva elektrošokov, zaradi katerih ga je bolela glava, je bil čuden in je bil izven kontrole. Trobcu so pokazali fotografije žrtev. Prepoznal je le Ano Plevnik.<ref name=":14" /><ref>''Metod Trobec ponovno pred sodiščem'', str. 8, ''Delo'', 3. september 1982, letnik 24, številka 205, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YBI8FR2L}}</ref> V ponedeljek, 6. septembra 1982, je sodišče zaslišalo znance Urške Brečko in Vide Markovčič. Mama Vide Markovčič je omenila natrgane hčerine bele natikače. Njeno trditev je potrdila hčerina vzgojiteljica iz Doma Malči Beličeve. Mama med pokazanimi oblekami ni mogla prepoznati hčerine. Zaslišali so tudi šoferja avtobusa, ki je Urško Brečko pripeljal v Breg, kjer je izginila. Brečkova bi morala z vlakom v Ljubljano, da bi prišla v stik s Trobcem, vendar je nihče od njenih znancev, ki so bili ob istem času tam in so jo dobro poznali, ni videl iti na vlak ob 18.30 ali 19.34. Trobec je namreč med preiskavo umorov trdil, da je v gostilni v Ljubljani srečal mlado dekle z Dolenjske, ki je zamudilo avtobus ali vlak.<ref name=":15">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_68_L.pdf Zasliševanje prič]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 7. september 1982, l. 35, št. 68</ref><ref name=":32">''»Pogosto je tožil, da ga boli glava«'', str. 8, ''Delo'', 8. september 1982, letnik 24, številka 209, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-H6GNGQHO}}</ref> V torek, 7. septembra 1982, sta znanki Urške Brečko povedali, da je imela odpor do moških in da ni imela fanta. Spet je bilo povedano, da so pri Trobcu našli ključe, ki so odpirali vrata gostilne, kjer je delala, in omaro v njeni sobi. Zopet je pričala Trobčeva mati.<ref name=":13" /><ref name=":32" /> Četri dan razprave, v četrtek 9. septembra 1982, je bil zaprt za javnost. Nastopila je Trobčeva prva žena, ki je pričala že na prvem sojenju. Druga bivša žena ni prišla. Trobčev zagovornik je pripomnil, da javnost ve dovolj o [[Seks|seksu]], da je ne bi bilo treba izključevati.<ref name=":13" /><ref>''Sojenje za zaprtimi vrati'', str. 8, ''Delo'', 10. september 1982, letnik 24, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CILX5ZJP}}</ref> V petek, 10. septembra 1982, je na sodišču nastopil [[Morfologija (biologija)|morfolog]] Štefan Stražiščar z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], ki je sodeloval že na prvem sojenju. Potrdil je, kar je povedal že prej, da so v pepelu bile kosti petih odraslih ljudi in da ne more ugotoviti vzroka smrti. Klinični [[psiholog]], prof. Janez Rojšek (po drugem viru naj bi nastopil 13. septembra), je Trobca označil za osebnostno motenega z večjo disocialno noto in nekoliko podpovprečnimi inteligenčnimi soposobnostmi. Omenil je čustveno nezrelost Trobca, ki se mu je zdel pretirano navezan na mater, ki ni mogla zaradi razmer nuditi zadostne čustvene topline. Omenil je tudi njegovo nezmožnost preseči tako stanje s samoaktivnostjo, zaradi česar se je čutil ogroženega. Ker se ni mogel uveljaviti v poklicu ali kje drugje, se je čutil odrinjenega in neupoštevanega. Bil je slabo integriran in brez zavor. Ni mogel uresničevati svojih sanj. Ta nezmožnost je povzročila napetosti, zaradi katerih se je začela razkrajati njegova osebnost, kar se je kazalo v [[Psihosomatika|psihosomatskih]] težavah in drugih neuspehih, zaradi katerih je imel občutek, da mu okolica dela krivico in da jo mora obvladati z večjim nasiljem. To je bil njegov obrambni mehanizem. Rojšek je še menil, da se je ta sovražnost kazala tudi v njegovem seksualnem življenju, ker se je tudi na tem področju čutil nesposobnega. Še pred elektrošoki ni zmogel vzpostavljati intimnih odnosov z ženskami in potrjevati svoje moškosti. Po njegovem mnenju je potem, ko se je zavedel posledic, začel brisati predstave o posameznih dejanjih. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je prizadela okolica, je bil sposoben ubijati. Popoldne so zaslišali izvedence psihiatre. Socialna delavka iz Doma Malči Beličeve je povedala, da umorjena Vida Markovčič ni bila urejena. Ni prepoznala njenih oblačil.<ref name=":46">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_70_L.pdf Na vrsti so sodni izvedenci]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 14. september 1982, l. 35, št. 70</ref><ref name=":17">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_74_L.pdf Ponovno najstrožja kazen]'', str. 9, Gorenjski Glas, 28. september 1982, ''Gorenjski Glas'', l. 35, št. 74</ref><ref name=":45">''Izvedenec odgovarja na vprašanja obrambe'', str. 6, ''Delo'', 11. september 1982, letnik 24, številka 212, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1YQJXL4L}}</ref><ref name=":33">''Kako so elektrošoki vplivali na Trobca'', str. 6, ''Delo'', 14. september 1982, letnik 24, številka 214, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-QDZJ0IEK}}</ref> V ponedeljek in torek, 13. in 14. novembra 1982, je nastopilo pet sodnih zvedencev psihiatrov, dr. Marko Škulj, dr. Janez Romih in dr. Avšeč iz begunjske bolnišnice za psihiatrijo ter dva specialista za forenzično psihiatrijo (nevropsihiatra) iz Zagreba, dr. Karla Pospišil-Završki in dr. Rudolf Turčin, ki sta imela nalogo obravnavati obtoženčeva spolna nagnjenja. Zanikala sta Trobčevo zožanje zavesti med intimnim odnosom in pa, da bi bil Trobec spolni sadist. Menila sta, da je bil pod vplivom alkohola, vendar ta ni vplival na dejanja, ker je že imel cilj. Nista se strinjala s psihologom. Nista mogla vedeti, če so se umori res zgodili med intimnim odnosom in če je do teh odnosov res prišlo. Nista mogla izluščiti motiva za uboje iz zrneca dokazov iz spisa. O Trobcu so povedali, da ni duševno bolan ali zaostal, ampak deviiran, disocialen, agresiven, nagnjen k občasni zlorabi alkohola in z anomalijo spolnega nagona. Zagovarjali so elektrošoke, ki jih takrat v Begunjah že nekaj let niso izvajali. Trobec je prejel premalo elektrošokov, da bi lahko imel poškodbe (mikrokrvavitve). Tudi nasploh ni imel teh poškodb in duševnih motenj. Alkohol bi lahko igral vlogo, vendar ne pretirano velike. Zagovorniki so predlagali še pričanje [[Farmakologija|farmakologa]] ter zdravnic in zdravljenega bolnika iz Polja, kar je sodni senat zavrnil. <ref name=":16">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_71_L.pdf Vpliv elektrošokov ali ne]'', str. 6, ''Gorenjski Glas'', 17. september 1982, l. 35, št. 71</ref><ref name=":33" /><ref name=":47">''Trobec ne kaže znakov, da bi bil kdaj duševno bolan'', str. 8, ''Delo'', 15. september 1982, letnik 24, številka 215, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5U4YP7KI}}</ref> Sojenje se je po enodnevnem odmoru nadaljevalo v četrtek, 16. septembra 1982. Na vrsto so prišle priče. Defektologinja iz Doma Malči Beličeve ni prepoznala oblačil Vide Markovčič.<ref name=":16" /><ref>''Zavrnili predloge obrambe'', str. 8, ''Delo'', 17. september 1982, letnik 24, številka 217, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3LAPYHSW}}</ref> V ponedeljek, 20. septembra 1982, so imeli tožilec in obramba končni govor. Obramba (Trobčev zagovornik je bil Stanislav Klep) je zahtevala zaslišanje še treh prič, vendar jih je sodni senat zavrnil. Tožilec je zopet zahteval smrtno kazen. Bil je prepričan, da sta med žrtvami Urška Brečko in Vida Markovčič, saj ju je Trobec opisal, preden sta bili znani kot njegovi morebitni žrtvi. V torek, 21. septembra 1982, je obramba nadaljevala, svoj govor je zaključila po treh dneh. Strinjala se je z mnenjem psihologa, ne pa z mnenjem psihiatrov. Dvomila je, da so okostja res pripadala ženskam, da sta Markovčičeva in Brečkova res bili v tisti hiši in da so ženske res umrle nasilne smrti. Predlagala je oprostitev Trobca.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_72_L.pdf Končni govori obtožbe in obrambe]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 21. september 1982, l. 35, št. 72</ref><ref name=":16" /><ref name=":18">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_73_L.pdf Sodba bo izrečena danes]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 24. september 1982, l. 35, št. 73</ref><ref>''Danes bo še sklepni govor Trobčeve obrambe'', str. 8, ''Delo'', 21. september 1982, letnik 24, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VHMGUVPS}}</ref> Sodba je bila izrečena v petek, 24. septembra 1982. Temeljno sodišče v Kranju je ponovno izreklo [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. V obrazložitvi je senat zapisal, da ne gre za maščevanje družbe za storjena dejanja, ampak za upoštevanje določil [[Kazenski zakonik|kazenskega zakonika]] Slovenije. Da je med žrtvami tudi Vida Markovčič, je bil senat prepričan, saj jo je Trobec opisal, preden je bila znana med pogrešanimi. Podobno je menil za Urško Brečko. Sprejel je mnenje psihiatrov, da je Trobec egoist, deviiran, nagnjen k alkoholu, agresiven in z anomalijami spolnega nagona. Ker je Trobec svoja dejanja ponavljal, so bili mnenju sodišča ti umori storjeni z direktnim naklepom in brez zmanjšane prištevnosti. Upoštevalo je dejstvo, da je bil že prej obsojen na daljše zaporne kazni zaradi več kaznivih dejanj. Ni verjelo, da bi kot izrazito disocialna osebnost po izpustitvi na prostost prenehal s kaznivimi dejanji. Trobec se je na razsodbo odzval z molkom in brez svojih običajnih enozložnic.<ref name=":18" /><ref name=":17" /> === Sprememba smrtne kazni v dvajset let zapora === [[Višje sodišče v Ljubljani]] je naslednje leto, po pritožbi Trobčevega zagovornika, [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] spremenilo v dvajset let zapora. Menilo je, da v Trobčevem primeru ni bilo najvišje stopnje prištevnosti.<ref name=":42">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1983_30_L.pdf Spremenjena kazen Metodu Trobcu]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 19. april 1983, l. 36, št. 30</ref> === Nove najdbe v hiši umorov in ovadba za umor Olge Pajić === UNZ Kranj je Trobca ovadil Temeljnemu tožilstvu Kranj zaradi umora 45-letne Olge Pajić, rojene v Dževdželiji, stanujoče v [[Škofljica|Škofljici]] in od leta 1974 zaposlene v Rogu. Pogosto je bila na bolniški. Julija 1984 so namreč na podstrešju Trobčeve hiše umorov v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]], ki je bila nezavarovana, odprta in je deloma propadala, našli [[Osebna izkaznica|osebno izkaznico]], zdravstveno izkaznico, denarnico in fotografije Vide Markovčič ter osebno izkaznico in zdravstveno izkaznico Olge Pajić in sicer v steni iz opečnatih votlakov, s katere je zaradi [[Vlaga|vlage]] in slabe izvedbe odpadel omet. Olga Pajić je izginila 9. avgusta 1975, ko bi se morala vrniti v službo z bolniške. Dan prej je svojemu partnerju povedala, da gre v [[Ljubljana|Ljubljano]] po čevlje zanj. Po dveh dneh se ni vrnila, zato jo je iskal. V svojo delovno organizacijo ni šla iskat svojih dohodkov za dva meseca in delovne knjižice. Ko so Trobcu pokazali dokumente, je povedal, da Olgo Pajić pozna in da je njene dokumente sam spravil. Razložil je, da sta se sprla in da naj bi ga ženska napadla, zato jo je umoril in zažgal v peči. Povedal je tudi, da je bila Olga Pajić njegova prva žrtev, da je druga žrtev umrla leta 1976 in da ni umoril Urške Brečko. Novi postopek ni bil nadaljevanje prejšnjega, zato je Temeljno javno tožilstvo v Kranju primer odstopilo krajevno pristojnemu Temeljnemu tožilstvu v Ljubljani.<ref name=":19">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1984_97_L.pdf Je izginula ženska tudi Trobčeva žrtev?]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 18. december 1984, l. 37, št. 97</ref><ref name=":24" /> === Napad z nožem na sojetnika in dvakratna premestitev v drugi zapor === V [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|zaporu na Dobu]], kjer je prestajal 20 let zapora za umor petih žensk, je v petek, 28. avgusta 1992, ob 15.15., med sprehodom zapornikov, z nožem, prirejenim iz jedilnega pribora (izbrušen v konico), zabodel sojetnika Miloša N. sedemkrat v prsni koš in trikrat v okončine. Razlog naj bi bile stare zamere. Miloš N. je v tistih dneh imel načrtovan pogojni izpust. Trobca so po napadu dali v samico, pred razjarjenimi zaporniki sta ga branila dva paznika s službenim psom in dvema avtomatoma. Odpeljali so ga v novomeške zapore. V njegovi celici so našli načrt za pobeg, zapis o napadu na določenega paznika in rabi njegovih ključev za osvoboditev sojetnikov, ki so bili z njegovim načrtom seznanjeni. V samici so našli [[solzivec]].Trobec je bil samotar in nepriljubljen med sojetniki. Po njegovem napadu na Miloša N. so njegovi sojetniki protestirali pri pravosodnem ministru [[Miha Kozinc|Mihi Kozincu]] ter zahtevali ločeno bivanje problematičnih zapornikov in manjše prostore za bivanje. Minister jim je obljubil, da bo skupščini predlagal, da se za to nameni več denarja. Trobca so potem zaradi vse bolj odkritih groženj sojetnikov zaradi zadnjega poskusa umora zopet premestili in sicer začasno v mariborske zapore, ki so bili najvarnejši v Sloveniji. Tam je imel poseben status ter je bival in se sprehajal ločeno od drugih. Ločenega dela mu niso mogli zagotoviti. Zaradi načrtovanja pobega so nad izvajali poostren nadzor. Na Dob se je vrnil septembra 1993.<ref>''Trobca ni več na Dobu'', str. 20, ''Dolenjski list'', 17.09.1992, letnik 43, številka 38, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OVBWEAYY}}</ref><ref name=":21" /><ref>''Trebanjske iveri'', str. 5, Dolenjski list, 9. september 1993, letnik 44, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EQCCS2BL}}</ref><ref name=":20">''Trobec spet klal'', str. 13, Dolenjski list, 3. september 1992, letnik 43, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KBZW2LZB}}</ref> === Podaljšanje kazni za 10 let in 6 mesecev zaradi napada na dva sojetnika v letih 1988 in 1990 === Vinko N. je bil po sporu in fizičnem obračunu s Trobcem premeščen v ljubljanske zapore. Tam je napisal več prošenj, da ne bi šel nazaj na Dob, vendar so ga maja 1988 vrnili. Ko je 23. maja 1988 stal v postrojbi novih obsojencev, mu je Trobec, ki ga je paznik ravnokar izpustil iz samske sobe, prišel izza hrbta in ga s 7,5 cm dolgim nožem, ki ga je sam izdelal, dvakrat zabodel v desno stran prsnega koša in dvakrat v desno stran trebuha. Z enim od zamahov mu je prebil denarnico v žepu srajce. Nato je po zmedi in vpitju izročil nož pazniku in rekel, da se mu je utrgalo. Med dopustom na posebnem oddelku, kjer so imeli obsojenci možnost prehoda v druge sobe, je 30. januarja 1990 s 7,6 cm dolgim žepnim nožem zabodel Zlatka K. v desno nogo v njegovi sobi in mu s tem prizadejal 1 cm globoko in 2 cm dolgo vreznino.<ref name=":22">''Trobca čaka še dodatnih deset let zapora'', str. 9, ''Dolenjski list'', 1. julij 1993, letnik 44, številka 26, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VJ4RR0HN}}</ref> V začetku leta 1993 je Temeljno sodišče v Novem mestu (enota Trebnje) Trobcu zaradi teh dveh napadov prisodilo 10 let in 6 mesecev zaradi poskusa umora in povzročitve lahke telesne poškodbe. Trobec se na glavni obravnavi ni branil in je molčal. Sodišče je odločilo še, da se mu to ne všteje v obstoječo kazen. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je 25. februarja istega leta zavrnilo pritožbo Trobčevega zagovornika. [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo izreden preizkus pravnomočne sodbe. Trobcu se je dvajsetletna zaporna kazen, ki jo je prestajal od leta 1979, tako podaljšala.<ref name=":22" /> === Sojenje za napad na sojetnika leta 1992, ponovitev sojenja in podaljšanje kazni do leta 2014 === Konec marca 1998 so Trobcu na novomeškem okrožnem sodišču začeli soditi za napad na sojetnika Miloša N. leta 1992. Miloš N., že nekdanji zapornik, se prve obravnave ni udeležil. Obravnava se je nadaljevala 23. aprila. Napadeni je takrat prišel in opisal dogajanje. Trobec mu je hotel vsiliti predrago konzervo in ker ga je ignoriral, se mu je zameril. Pričali so tudi nekateri zaposleni na Dobu in še en nekdanji zapornik. Dr. Dušan Žagar, nevropsihiater, je Trobca označil kot osebnostno motenega, labilnega, agresivnega, napetega, sumničavega in agresivnega. Prepričan je bil v obstoj vsaj minimalne provoakcije s strani Miloša N. Pogledali so tudi v poročilo zapora na Dobu, ki je o Trobcu povedalo, da je bil najprej obvladljiv in povprečno uspešen, večje težave pa je začel povzročati leta 1986. Bil je najmanj 15-krat disciplinsko kaznovan zaradi razžalitev, obrekovanj in napadov na uradne osebe in sojetnike. Izdeloval je alkoholno pijačo »mušica«, pri sebi je imel trikotno pilo in zažgal je svojo sobo. Morali so ga premeščati v druge zapore in bila mu je dodeljena samska soba. Zaradi poskus umora so Trobcu prisodili 8 let zapora. To so združili z izrekom 10 in pol letne kazni iz leta 1993 in tako dobili 15 let zaporne kazni, ki so jo prišteli 20 letni zaporni kazni, ki bi se mu iztekla leta 1999. Trobec bi bil tako izpuščen leta 2014.<ref name=":49">''Trobčevo domovanje še naprej zapor'', str. 11, ''Dolenjski list'', 2. april 1998, letnik 49, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RDI6WJDM}}</ref><ref name=":43">''Trobec bo v zaporu na Dobu do leta 2014'', str. 11, ''Dolenjski list'', 30. april 1998, letnik 49, številka 17, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2UN8K03I}}</ref> Po pritožbi Trobčevega zagovornika zaradi menja sodnega izvedenca psihiatra, ki je na glavni obravnavi povedal, da je Trobec po treh udarci postal manj prišteven, je [[Višje sodišče v Ljubljani]] sodbo razveljavilo. Višje sodišče je zmotilo izvedenčevo mnenje, da glede prvega udarca obstaja dilema in da je bil po njem bolj neprišteven kot prišteven. Zagovornik je tudi opozoril na to, da je bilo psihiatrovo ustno mnenje drugačno od pisnega. Višje sodišče je zahtevalo dopolnitev izvedenskega mnenja in natančnejšo definicijo Trobčevega duševnega zdravja.<ref>''Trobec spet v Novem mestu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 7. januar 1999, letnik 50, številka 1, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LSOU229L}}</ref><ref name=":23">''Najslavnejšemu slovenskemu zaporniku še osem let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 9. marec 2000, letnik 51, številka 10, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UNB99IDY}}</ref> Ponovno sojenje se je začelo 3. marca 2000. Trobec je omenil, da naj bi mu paznik prinesel pismo Miloša N., da ga bo ubil ter da je bil pijan in pod vplivom pomirjeval. Obsojenčev vzgojitelj z Doba je zanikal prisotnost alkohola. Govorili so tudi o tem, kako je kljub nadzoru Trobec prišel do noža. Priče so povedale isto, kot na prejšnjem sojenju. Izvedenec psihiater, doc. dr. [[Slavko Ziherl]], je povedal, da je Trobec zaradi spleta okoliščin odraščanja paranoiden, disocialen in narcističen ter da kaže lažje znake poškodb možganov. Po njegovem mnenju je razumel pomen svojih dejanj. Sestava senata sodišča je ostala enaka, prav tako sodba in izrečena enotna kazen 15 let. Zaradi različnih mnenj psihiatrov na prejšnjem in takratnem sojenju sta Trobec in njegov zagovornik zahtevala novo mnenje, vendar ju je senat sodišča zavrnil. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo pritožbo zagovornika.<ref name=":23" /><ref name=":50">''Trobec v zaporu še 14 let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 3. avgust 2000, letnik 51, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZAYKXC1N}}</ref> Marca 2001 je bil Trobec v koprskem zaporu.<ref>''Nadškof med zaporniki na Dobu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 29. marec 2001, letnik 52, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3S91ZP5I}}</ref> === Zasebna tožba proti Lei Evi Müller zaradi trditev o mučenju živali === [[Lea Eva Müller]], borka za pravice živali, je 29. marca 2000 v oddaji ''[[24UR]]'' na [[POP TV]] podala slikovite opise domnevnega Trobčevega mučenja živali. Trobec jo je tožil za 18,5 milijonov [[Slovenski tolar|tolarjev]] (najprej 9 milijonov tolarjev) zaradi obrekovanja in žaljive obdolžitve. Obtoženka je povedala, da ima samo pokojnino. Müllerjeva je kot svoj vir informacij omenila Barbaro Juvan (ali Jovan), predsednica domžalskega društva proti mučenju živali, ki je prebrala članek v izvodu revije ''Jana'' iz aprila leta 1988, ki naj bi omenjal izjavo Trobčeve mame in sestre o mučenju živali. Müllerjeva naj bi zjutraj telefonirala, da mora dati izjavo za televizijo, pa ne ve, kaj naj pove. Juvanova se tega ni spomnila, je pa dopustila možnost, da ji je to povedala. Müllerjeva je omenila tudi neznance, ki naj bi ji v času sojenja Trobcu za umore po telefonu razlagali, da Trobec muči živali. Trobec jo je zaradi izjave nadlegov v pismih in po telefonu, dokler mu tega niso preprečili. Njena obramba je sodišču dala tudi članka iz ''[[Slovenske novice|Slovenskih novic]]'' in ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' z izjavami Trobčeve bivše žene. Trobec je potem svojo tožbo umaknil.<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni nikoli mučil živali|url=https://www.dnevnik.si/61410|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. september 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec zahteva trdne dokaze|url=https://www.dnevnik.si/63664|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=22. oktober 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trobec umaknil zasebno tožbo proti zaščitnici živali|url=https://www.dnevnik.si/69061|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=19. december 2003|publisher=|last=|first=}}</ref> Müllerjeva je izjavo na POP TV podala v zvezi s tremi dijaki [[Gimnazija Kranj|kranjske gimnazije]], ki so v [[Tržič|Tržiču]] in okolici mučili [[Domača mačka|mačke]]. Mediji so leta 2000 tekmovali v bombastičnem poročanju o tem primeru. Mučiteljem so npr. nadeli oznako »mačji trobci«.<ref>BULC, Gregor, 2003, Serijski morilci - mačk : moralna panika in mladinsko prestopništvo. Teorija in praksa [na spletu]. 2003. Vol. 2, no. let 40, p. 245–266. [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20032bulc.pdf</ref><ref>ŽUPEVC, Melita, 2003, Medijsko sojenje : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Zupevc-Melita.PDF</ref> === Smrt in pokop === Umrl je 30. maja 2006 ob štirih zjutraj v samici v najbolj varovanem delu zapora Dob. Obesil se je z rjuho, ki jo je privezal na ročico vodovodna ventila nad straniščnim kotličkom. Našli so ga okoli šestih zjutraj, ko so delili zajtrk. Njegova vrata so bila zablokirana z omaro, zato so jih morali odriniti. Čeznjo je vrgel rjuho, da je zastrl pogled skozi kukalo. Ko je delal samomor, je izruval straniščno školjko, kar bi morali poleg premikanja omare slišati sojetniki, vendar nihče ni poklical paznikov. Za sabo ni pustil poslovilnega pisma. O samomoru so obvestili njegovo sestro. Ubil naj bi se zaradi stisk, ki so se mu nakopičile. Marca 2006 je umrla njegova mama, ki je bivala v Domu starejših občanov v Preddvoru, potem ko je prejšnje leto Trobčev zagovornik Stanislav Klep prodal hišo. Do svoje smrti ga je obiskovala. V zadnjem času je odklanjal zdravniške preglede, marca ni hotel na specialistični pregled zaradi suma raka na prostati. Od decembra prejšnjega leta ga, domnevno zaradi bolezni, ni več obiskovala sestra. Nekaj let prej je že zaigral poskus samomora.<ref name=":36" /><ref name=":24" /><ref>{{Navedi splet|title=Samomor razvpitega zapornika|url=https://www.delo.si/novice/kronika/samomor-razvpitega-zapornika.html|website=www.delo.si|date=2006-05-31|accessdate=2020-09-26|language=sl-si|last=Uredništvo}}</ref><ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec ni bil nor|url=https://www.dnevnik.si/1042680735|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=10. september 2014|publisher=|last=|first=}}</ref> Pokopan je bil na državne stroške v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Okrogli obletnici slovenskih morilcev Trobca in Pluta, ki sta si na koncu sodila sama|url=https://www.dnevnik.si/1042734754|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. april 2016|publisher=|last=Stojiljković|first=Gordana}}</ref> == Psihopatologija == Trobec je bil spoznan za [[Psihopatija|psihopata]] že pred odkritjem umorov. Svoja dejanja je ponavljal, zažgal je žrtve in pobrisal je [[kri]], torej je vedel, kaj se je zgodilo, kar je pomenilo, da je moril z [[Naklep|naklepom]] in da je bil [[Prištevnost|prišteven]]. Molk je bil njegova obramba. Narejen [[vozniški izpit]], odslužen [[vojaški rok]] in povečevanje lastnega [[Premoženje|premoženja]] (hiša na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]] in avto) so bili dodatni dokazi, da ni [[duševno bolan]]. Poleg tega premoženja je bila še domačija v Dolenji vasi, kupljena v začetku sedemdesetih let, kar je pomenilo, da je Trobec pretiraval s trditvami o težkem življenju. Ni imel [[Shizofrenija|shizofrenije]], čeprav je bil njegov polbrat po očetovi strani shizofrenik. Psihiatri so zanikali, da bi zaradi elektrošokov imel posledice. Dopuščali so možnost, da so se umorjene upirale, kar je pri njem izzvalo agresijo. Ni bil spolni [[Sadizem|sadist]]. Bil je nekoliko podpovprečno inteligenten, napet, brez zavor, [[Sovraštvo|sovražen]], deviiran, egoističen, sumničav, emocionalno hladen, paranoiden, [[Narcizem|narcisističen]], labilen, disocialen, antisocialen, [[Agresivnost|agresiven]], nagnjen k občasni [[Zloraba alkohola|zlorabi alkohola]] in imel je anomalijo spolnega nagona. [[Alkohol]] pri njegovih zločinih ni igral pomembne vloge. Njegova [[Čustvo|čustvena]] nezrelost se je kazala pri pretirani navezanosti na mater, ki ni bila vedno na razpolago. Čutil se je ogroženega, odrinjenega, neupoštevanega in nesposobnega v [[Poklic|poklicnem]] in [[Spolnost|spolnem]] življenju. Okolico, ki naj bi mu delala krivico, je želel obvladati z večjim nasiljem. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je okolica prizadela, je bil sposoben ubijati. Kot izrazito disocialna osebnost bi po izpustitvi na prostost nadaljeval s [[Kaznivo dejanje|kaznivimi dejanji]].<ref name=":16" /><ref name=":47" /><ref name=":17" /><ref name=":2" /><ref name=":46" /><ref name=":33" /><ref name=":23" /><ref name=":43" /><ref name=":9" /><ref name=":31" /> == Podoba Metoda Trobca v slovenski družbi == === Med ljudmi === [[Miha Čelar]], režiser dokumentarnega filma ''Mama je ena sama'' (2015), je v otroštvu poznal avtomehanika, ki se je pisal Trobec in je v bližini njihovega bloka imel delavnico. Kot poslovno darilo za [[novo leto]] je natisnil koledar s [[Karikatura|karikaturami]] in Trobčevimi [[Anagram|anagrami]]. Na januarskem listu je bila Trobčeva karikatura in napis »Če baba ima prevelik gobec, pokliči servis Trobec!«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/plus/7--val/-borut-pahor-je-toliko--vseljudski--kot-pia-filipc|title=“Borut Pahor je toliko 'vseljudski' kot Pia Filipčič”|date=17. julij 2015|accessdate=26. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Košir|first=Izak}}</ref> === Sodobniki o Trobcu === Blaž Ogorevc ga je označil za patriarha slovenskih spolnih iztirjencev.<ref name=":39">{{Navedi splet|title=Blaž Ogorevc in Matjaž Hanžek|url=http://www.mladina.si/51298/blaz-ogorevc-in-matjaz-hanzek/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=29. julij 2010|publisher=|last=Ogorevc|first=Blaž}}</ref> [[Slavoj Žižek]] je zapisal, da je Trobec [[Ivan Cankar|cankarjanski]] junak, katerega dejanja so temna stran cankarjanske zvestobe Materi.<ref>PEVEC, Živa, 2010, Lik matere v slovenskih filmih : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_pevec-ziva.pdf; str. 17</ref> [[Marcel Štefančič jr.]] je v knjigi esejev ''Slovenci'' (2010) zapisal, da sta bila Trobec in [[Silvo Plut|Plut]] žrtvovana za retuširanje slovenske samopodobe. [[Matevž Kos]] je Štefančiču ob tem očital, da se mu moralne dileme niso zbudile tudi ob metanju Slovencev v rudniške jaške ([[Barbara rov|Huda jama]]).<ref>{{Navedi splet|title=Ugodje v nelagodju med Slovenci|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/ugodje-v-nelagodju-med-slovenci|website=pogledi.si - spletna stran ni ažurirana|accessdate=2020-09-27|date=23. februar 2011|publisher=|last=Kos|first=Matevž}}</ref> Štefančič je o Trobcu po njegovem [[Samomor|samomoru]] zapisal še, da je bila njegova podoba skrivnostnega in diaboličnega morilca zgolj krinka ter da je bil v resnici mali, povprečni, nepomembni slovenski stiskač, ki jadikuje nad svojim garanjem, poštenostjo in trpljenjem. Dokaz za to je videl v njegovi burni reakciji ob prvi sodbi za pet umorov, ko je izvedel, da bo moral plačati stroške sojenja in svojih tatvin. Trobec je to celo omenil v intervjuju za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' leta 1991, ne da bi ga kdo spodbudil k temu. Za Štefančiča je bil Trobec tudi produkt divje [[Proletariat|proletarizacije]] [[Podeželje|podeželja]] in [[Socializem|socialističnega]] uničenja ruralne skupnosti, ki mu je modernizacija uspela na grozljiv način, ko je postal serijski morilec žensk s [[Družba|socialnega]] dna. Njegov [[samomor]] ga ni presenetil, saj je bil temna stran povprečnega Slovenca. Da so Trobca hoteli pojasniti z jezikom [[Psihiatrija|psihiatrije]], so počeli zato, da jim ne bi bilo treba soditi slovenskim [[Socializacija|socializacijskim]] procesom. Trobec je bil namreč obremenjen s kompleksom matere. Bil je tudi temna, patološka stran [[Duhovnik|duhovnika]], velike karierne želje tipične slovenske matere za svojega sina, in pa ruralni [[fašist]], ki je kuril ženske v krušni peči, simbolu slovenske kmečke samoraslosti, ruralne klenosti in samobitnosti. Ni verjel v prištevnost Trobca, ki je puščal sledi in hranil predmete žrtev.<ref name="#1">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|title=Metod - portret slovenske povprečnosti: Zakaj je lahko Slovenec v svojem največjem serijskem morilcu videl samega sebe|date=6. junij 2006|accessdate=27. september 2020|website=mladina.si|publisher=|last=Štefančič jr.|first=Marcel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140831014135/https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|archivedate=31. avgust 2014}}</ref> Penolog [[Dragan Petrovec]] je bil priča strahu sodnice ob misli, da bi šel Trobec na prostost, čeprav nikoli ni bila udeležena v sodnem postopku proti njemu. Menil je, da je ta strah pretiran, saj je bil Trobec takrat postaran, razvalina od človeka in preveč znan.<ref>{{Navedi splet|title=Med strahom in sovraštvom|url=https://www.dnevnik.si/1042731757|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=14. marec 2016|publisher=|last=Petrovec|first=Dragan}}</ref> === Trobec kot povod za obračunavanje na slovenski politični sceni === ==== Jože Dežman in Osnovna šola Metoda Trobca leta 1999 ==== Ko sta [[Škofja Loka|škofjeloška]] odbora strank [[SLS]] in [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] napisala pozitivno mnenje o poimenovanju osnovne šole po [[Ivan Dolenec|Ivanu Dolencu]], je [[zgodovinar]] [[Jože Dežman]] leta 1999 v kolumni v ''Gorenjskem glasu'' napisal, da je to zanj enako, kot če bi stranka zagrizenih mačistov za ime šole izbrala Osnovna šola Metoda Trobca. Eden od bralcev mu je odgovoril, da je njegovo pisanje za zgodovinarja zelo nečastno in tuje zgodovinski znanosti. Napisal je tudi, da se je Trobec, ki je za svoja dejanja odgovarjal, morda zgledoval po zbirnih taboriščih zmagovite in nekaznovane [[NOB]] takoj po [[2. Svetovna vojna|2. svetovni vojni]], v katerih se je zlorabljalo ženske.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_48_L.pdf Pisma bralcev], ''Gorenjski Glas'', str. 21, 18. junij 1999, l. 52, št. 48</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_49_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca?]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', Dežman, Jože (22. junij 1999), l. 52, št. 49</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_89_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca]'', str. 23, ''Gorenjski Glas'', 9. november 1999, l. 52, št. 89</ref> ==== »Pičkin dim« Matjaža Hanžka leta 2005 ==== [[Matjaž Hanžek]] je bil s svojim vikendom najbližji sosed Trobčeve hiše umorov. S svojimi kolegi se je iz [[Grapa|grape]] vzpel do te domačije. Pobudo za to je dal Blaž Ogorevc, ki je takrat pri ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'' urejal literarno prilogo Mlada pota in je za najboljša dva erotičnega literarnega natečaja nadrobil [[Saje|sajasti]] [[Opeka|zidak]] iz Trobčeve peči, ki je bil žrtvam najbližji (na natečaju so namreč, ne glede na spol pošiljatelja, prevladovale zgodbe, kjer na koncu nasrka ženska. Najboljši pisatelj je dobil sajasti del, drugi najboljši drugo polovico, tretji pa plastično vrečko, v kateri je bil zidak.). Ko sta se po nekaj dneh s Hanžkom vrnila po grapi ob hudourniku proti avtobusni postaji, ju je kmečka pisateljica [[Desnica (politika)|desnega političnega nazora]] povabila na pijačo na svojo samotno kmetijo. Povedala jima je, da samo domačini vedo, kaj je »pičkin dim«, o katerem radi govorijo Ljubljančani, saj se je dim iz Trobčeve peči na planoti valil v grapo in se porazgubil med polji.<ref name=":39" /><ref name="#1"/> To anekdoto je Hanžek kot [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] povedal 26. februarja 2005 v sobotni oddaji ''Hri-bar'' na [[Rtvslo|RTV SLO]], za kar se je potem pisno opravičil. [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije|takratni poslanec državnega zbora]], je v izjavi za javnost zapisal, da bi moralo [[Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije]] proti Hanžku uvesti predkazenski postopek. Hanžka so obsojali tudi [[Eva Irgl]], [[Milenko Ziherl]], [[Branko Grims]] in [[Matej Makarovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Hanžek v gosteh pri Hribarju|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/hanzek-v-gosteh-pri-hribarju/165755|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-27|language=sl|date=26. februar 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predlog Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije za uvedbo predkazenskega postopka zoper varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka|url=https://www.finance.si/114432|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=10. marec 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumentacijski kotiček - Neplemeniti pičkin dim|url=http://arhiv.zofijini.net/zofijini.org/koticek_neplemeniti.html|website=arhiv.zofijini.net|accessdate=2020-09-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=IV&type=sz&uid=823C629A801740CDC125704A0038AC5B|title=DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Nadaljevanje 8. seje|date=14. julij 2005|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=V&type=sz&uid=48BFE6DA03FF82F3C1257E60002C1AA3|title=REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR nadaljevanje 32. seje|date=18. oktober 2011|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Ko je istega leta [[4. državni zbor Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Pavel Rupar]] [[Majda Širca Ravnikar|Majdi Širca]] in [[Majda Potrata|Majdi Potrata]] med razpravo o zakonu o registraciji istospolnih partnerstev predlagal pregled mednožja, so poslanci njegove stranke zaradi Hanžka zavrnili njegovo obsodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Eva Irgl se ne bo opravičila|url=http://www.mladina.si/89868/tudi-eva-irgl-se-ne-bo-opravicila/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=23. julij 2005|publisher=|last=Ozmec|first=Sebastjan}}</ref> ==== Esej Tineta Hribarja in Justin Stanovnik leta 2007 ==== [[Justin Stanovnik]] je v 66. števili ''Zaveze'', revije [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]], obtožil [[Tine Hribar|Tineta Hribarja]], da je v svojem eseju ''Drugi začetek'' (Hribar, T. 2007: Drugi začetek, v: Nova revija 25, 300, str. 15–32)<ref>''[https://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/420-187-0.pdf Razprave 28]'', str. 50, Ljubljana, 2014, SAZU, ''sazu.si''</ref> pokop Trobca in [[Silvo Plut|Silva Pluta]], na sodišču obsojenih zločincev, primerjal s povojnim pobojem [[Domobranci|domobrancev]] in jih tako označil za zločince.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija novega štetja|url=http://nszaveza.github.io/articles/66-slovenija-novega-stetja/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-09-26|date=1. september 2007|publisher=|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> ==== Roman Vodeb proti predlogu družinskega zakonika leta 2011 ==== [[Roman Vodeb]] je nasprotoval predlogu [[Družinski zakonik|družinskega zakonika]], ker naj bi otroci brez očeta postali serijski morilci in mučitelji svojih otrok. Kot primer je navedel Trobca in Fritzla.<ref>{{Navedi splet|title=Potrata za svobodno odločanje; Strehovec: Otrok ima pravico do staršev in rojstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/potrata-za-svobodno-odlocanje-strehovec-otrok-ima-pravico-do-starsev-in-rojstva/253629|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=22. marec 2011|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== Janez Janša o svojem prestajanju zaporne kazni na Dobu leta 2014 ==== [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], je v svojem obširnem razmišljanju o tem, kako ga nasprotniki po vseh letih še niso nehali diskreditirati, napisal, da se je ob prihodu v zapor na Dob spomnil na svoje tamkajšnje prestajanje kazni 25 let prej in sobivanje s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina vranov|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-dolina-vranov-4465|website=www.sds.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=24. junij 2014|publisher=|last=Janša|first=Janez}}</ref> ==== Blaž Zgaga in Branko Grims leta 2020 ==== Ko je [[Novinarstvo|novinar]] Blaž Zgaga za poročanje o [[Pandemija koronavirusa v Sloveniji 2020|pandemiji koronavirusa]] prejel nagrado Deutsche Welle (DW) za svobodo govora,<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Zgaga med prejemniki nagrade Deutsche Welle za svobodo govora|url=https://www.dnevnik.si/1042928494|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=3. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> je [[Seznam poslancev 8. Državnega zbora Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Branko Grims]] na [[Twitter|Twitterju]] napisal, da je to podobno podelitvi nagrade za pravice žensk Metodu Trobcu.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec, ki novinarskega nagrajenca primerja s serijskim morilcem|url=https://vezjak.com/2020/05/03/poslanec-ki-novinarskega-nagrajenca-primerja-s-serijskim-morilcem/|website=::: IN MEDIA RES ::: ::: Quis custodiet ipsos custodes? :::|date=2020-05-03|accessdate=2020-09-26|publisher=|last=Vezjak|first=Boris}}</ref> == Odmev v kulturi in umetnosti == === Biografija === * ''Kot bi Luna padla na Zemljo : biografija Milene Zupančič''. [[Tadej Golob]] ([[Beletrina]], 2018) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/294096896 COBISS] V njej je omenjeno srečanje [[Milena Zupančič|Zupančičeve]] s prijaznim Trobcem v Metalki, ko je potrebovala material za gradnjo hiše.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2018/06/01/milena-ki-ostaja-meta|title=Milena, ki ostaja Meta|date=1. junij 2018|accessdate=25. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Gombač|first=Andraž}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milena Zupančič: Prave resnice o znamenitem poljubu s Poldetom Bibičem ne bomo nikoli izvedeli|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/milena-zupancic-sele-naslednji-dan-sem-videla-da-je-bil-tisti-ki-mi-je-ponujal-prevoz-metod-trobec/|website=Govori.se|date=2018-05-08|accessdate=2020-09-25|language=sl}}</ref> === Biografski leksikon === *''Svetovni biografski leksikon : ljudje in dela v 27.277 geslih'', [[Luc Menaše]] (Ljudska pravica, 1994)<ref>''Poslanstvo Metoda Trobca'', str. 10, Čater, Tadej (1. december 1994), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 48, številka 48, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7Y9AIBB7}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35671553 COBISS] * ''Osebnosti'', veliki slovenski biografski leksikon ([[Mladinska knjiga]], 2008)<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski "personalni dosje"|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090109/C/301099980/slovenski-personalni-dosje|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=9. januar 2009|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/241136128 COBISS] === Esej === * ''Slovenci'', [[Marcel Štefančič jr.|Marcel Štefančič jr]]. ([[Študentska založba]], 2010) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/253555456 COBISS] Zbirka 17 [[Esej|esejev]] o slovenstvu, eden izmed njih je ''Pošasti'' – o slovenskosti fenomena Metoda Trobca.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenci|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110516/C/305169989/slovenci|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=16. maj 2011|publisher=|last=Naglič|first=Miha}}</ref> === Film === * kratki film ''Metod'' (2018)<ref>{{Citat|title=Metod (2018)|url=https://bsf.si/sl/film/metod/|accessdate=2020-09-25|language=sl}}, Baza slovenskega filma, ''bsf.si''</ref> režiserja grozljivk [[Tomaž Gorkič|Tomaža Gorkiča]], ki razvija še celovečerni film<ref>{{Navedi splet|title=Metod {{!}} Strup Produkcija|url=http://strup.si/project/metod/|website=strup.si|accessdate=2020-09-25}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|title=Tomaž Gorkič: Slovenska neumnost je nenehna želja ustreči, biti uspešen, nova Švica|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/tomaz-gorkic-slovenska-neumnost-je-nenehna-zelja-ustreci-biti-uspesen-nova-svica/499762|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-25|language=sl|date=18. september 2019|publisher=|last=Štefančič|first=Nadina}}</ref> * [[Igor Šterk]] razvija celovečerni dramski film o Trobcu.<ref>''[https://www.film-center.si/media/tenders/2019/01/30/rezultati-razvoj_projekta.pdf Rezultati rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje razvoja animiranih, celovečernih igranih in celovečernih dokumentarnih filmskih projektov za leto 2018]'', Slovenski filmski center, ''film-center.si'', 30. januar 2019, pridobljeno 25. september 2020</ref> === Filmska kritika === * Nemški celovečerni film ''Der Goldene Handschuh'' (Fatih Akin, 2019) o nemškem serijskem morilcu Fritzu Honki. Filmski kritik [[Marcel Štefančič jr.]] ga je primerjal s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata rokavica|url=https://www.mladina.si/200160/zlata-rokavica/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. julij 2020|publisher=|last=Štefančič Jr.|first=Marcel}}</ref> Tomažu Gorkiču se je zdelo, da gleda lasten, še neuresničeni film o Trobcu in obžaloval, da ga ni mogel posneti pred Akinom.<ref name=":26" /> === Glasba === * Po njem se je imenovala hrvaška [[alter rock]] skupina [[Trobčeve krušne peči|Trobecove krušne peći]], ki je delovala v osemdesetih.<ref>{{Navedi splet|title=Napokon objavljen "izgubljeni" album Trobecovih krušnih peći|url=https://www.vecernji.hr/kultura/napokon-objavljen-izgubljeni-album-trobecovih-krusnih-peci-556386|website=www.vecernji.hr|accessdate=2020-09-25|language=hr|date=20. maj 2013|publisher=|last=Oremović|first=Arsen}}</ref> * ''Balada o T.'', album ''Nočni šanson; Dajdamski portreti'' (Vinilmanija, 1998), [[Svetlana Makarovič]]<ref>''Norci so zunaj!'', str. 26, Bedrač, David (3. september 2010), ''Štajerski tednik'' (Ptuj), letnik 63, številka 68, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DFSTZ91E}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2207036 COBISS] *''Za Metoda goriš'', album ''Slon in Sadež'' (Cela pametna založba, 2003), [[Slon in Sadež]]<ref>{{Navedi splet|title=Malce nekorektna|url=http://www.mladina.si/104272/malce-nekorektna/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. marec 2003|publisher=|last=Cerar|first=Gregor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/8437046 COBISS] === Gledališče === * ''Psiho'' (2019, monodrama v režiji [[Jaša Koceli|Jaše Kocelija]], igra [[Domen Valič]], Gledališče Glej) Trobec je eden od »normalnih psihopatov patoloških mater«, ki so navdihnili predstavo.<ref>Žeželj, Tery (2019), Dialog s predstavo ''Psiho'', ''[https://issuu.com/jasakoceli/docs/glej_list_psiho_final_issu Glej, list]'', str. 23-24, l. 11, št. 1, [[ISSN]] [https://www.worldcat.org/title/glej-list/oclc/449656602 1855-6248]</ref> === Kriminologija, psihopatologija === * ''Serijski morilec: normalen psihopat patološke matere'', Karmen Šterk ([[e-knjiga]], zbirka Koda, založba [[Beletrina]], 2013)<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilec - Karmen Šterk|url=https://beletrina.si/knjiga/serijski-morilec|website=beletrina.si|date=2007-01-01|accessdate=2020-09-26|language=sl|first=Založba|last=Beletrina}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/267566336 COBISS] === Poezija === * ''Druga obala'', [[Peter Semolič]] (Center za slovensko književnost, 2015)<ref>{{Navedi splet|title=Druga obala|url=https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/druga-obala-mehka-vezava-2.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-27|language=sl}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/280225792 COBISS] === Razstave === * Primer. Umetnost in kriminaliteta (Mala galerija, 2005; [[Alenka Pirman]], Biserka Debeljak in [[Igor Zabel]]) in obnovljen del te razstave (2014) v Muzeju slovenske policije v Tacnu (Alenka Pirman s [[Kustosinja|kustosinjo]] muzeja, Darinko Kolar Osvald) - Trobčev strip ''Lunov Magnus'' s podčrtanimi citati.<ref name=":37" /> === Roman === * ''Pozabljene v krušni peči'', Andrej Kožar (samozaložba, 2011)<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljene v krušni peči|url=https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/pozabljene-v-krusni-peci.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-26|language=sl}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/256004608 COBISS] === Strip === * ''Hiša Metoda Trobca'', Glasilo KGL, 1983, [[Zoran Smiljanić]]. Njegov tretji strip. Prijavil ga je na vsejugoslovanski natečaj Yu-stripa.<ref>{{Navedi splet|title=ZORAN SMILJANIĆ – “Svoje bogove je treba pobiti, pa naj bodo še tako veliki in pomembni.”|url=https://www.stripburger.org/zoran-smiljanic-svoje-bogove-je-treba-pobiti-pa-naj-bodo-se-tako-veliki-in-pomembni/|website=Stripburger|date=2017-11-03|accessdate=2020-09-24|language=sl-SI}}</ref> == Priznanja == * Odhod leta (15. mesto na lestvici ''Playboyevi moški leta 2006''). Slovenski ''[[Playboy]]'' je v obrazložitvi napisal, da je Trobec s svojim neke vrste samokritičnim obešenjem spet pritegnil pozornost medijev in dokazal, kaj vse zanima Slovence. Za naslednika resničnostnega šova je razglasil [[Silvo Plut|Silva Pluta]].<ref>{{Navedi splet|title=Playboyevi moški leta 2006|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/playboyevi-moski-leta-2006/|website=Metropolitan.si|date=2007-05-25|accessdate=2020-09-25|publisher=|last=Playboy Slovenija|first=}}</ref> == Viri == * Miko, Klavdija in Vistoropski, Nika (14. marec 2006): [http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=2fdc7c1954f15daa89bdb1195996fae804&source=Ona ''Serijski morilec simbolno ubija mamo'']. ''Ona'', priloga časnika [[Delo (časnik)|''Delo'']]. (mrtvi URL) == Glej tudi == * [[Silvo Plut]] == Opombe == {{Reflist|group=nb}} == Sklici == {{reflist|30em}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Umrli leta 2006|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Slovenski kriminalci]] [[Kategorija:Slovenski serijski morilci|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor|Trobec, Metod]] 83uh0xrkkwcr27ysyyqyonibarnsq1y 5724314 5724311 2022-07-27T04:34:15Z 51.37.112.145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Metod Trobec|image=Metod Trobec.jpg|caption=|citizenship=|criminal_charge=pomoč pri [[Kaznivo dejanje|kaznivem dejanju]] (1967)<br>[[Kraja|kraja]] avtomobila (1971)<br>goljufija in lažna ovadba (1974)<br>[[krivolov]] (1978)<br>[[rop]], povzročitev hude telesne poškodbe in velika [[kraja|tatvina]] (1980)<br>naklepni [[umor]] petih ljudi, rop in dve veliki tatvini (1980)<br>poskus umora in povzročitev lahke telesne poškodbe (1993)<br>poskus umora (1998)|death_cause=[[samomor]]|education=šest razredov [[osnovna šola|osnovne šole]]|known_for=najbolj zloglasen slovenski serijski morilec|occupation=avtoklepar (1971-1974)<br>[[skladiščenje|skladiščnik]] (od junija 1977 do aretacije)|parents=Marija Trobec|resting_place=Pokopališče Šentrupert (neoznačen)|signature_alt=Črnobeli portret 31-letnega Metoda Trobca.}} '''Metod Trobec''', [[Slovenci|slovenski]] prevarant, [[Kraja|tat]], [[Rop (kriminal)|ropar]] in [[serijski morilec]], * [[6. junij]] [[1948]],<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni kazal znakov samomorilnosti|url=https://www.dnevnik.si/182461|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Planina nad Horjulom]],<ref name=":1">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_32_L.pdf Ostanki trupel v krušni peči]'', str. 19, ''Gorenjski Glas'', 25. april 1980, l. 33, št. 32</ref> † [[30. maj]] [[2006]], [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni]]<ref name=":24">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060602_L.pdf Metod Trobec se je obesil]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', Šubic, Simon (2. junij 2006), l. 59, št. 44</ref> Obsojen je bil za [[umor]] petih [[Ženska|žensk]].<ref name=":24" /> Vse je umoril in zažgal v kmečki krušni peči od leta 1976 do konca leta 1978 na domačiji v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], ki je danes ni več.<ref name=":1" /><ref name=":41" /> Za domnevno prvo žrtev, Olgo Pajić, mu niso sodili,<ref name=":24" /> zgolj podali so ovadbo po najdbi njenih [[Osebni dokument|dokumentov]] v njegovi hiši umorov leta 1984.<ref name=":19" /> Za žrtve je v gostinskih lokalih izbiral osamljene, nesrečne, naivne in labilne ženske vseh starosti, ki so hitro nasedle njegovi prijaznosti, pri čemer je pomagal tudi [[alkohol]]. Vse so bile neznanke razen Zorice Nikolić.<ref name=":10">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_92_L.pdf Za take zločine smrtna kazen]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 28. november 1980, l. 33, št. 92</ref><ref name=":11" />{{Refn|group=nb|Po drugem viru naj bi Urško Brečko spoznal v gostilni v Črnivcu, kjer je delala, preden jo je iz ljubljanske gostilne Istra odpeljal k sebi domov in umoril.<ref>''Krušna peč odkrila tragedijo'', str. 10, ''Dolenjski list'', 8. maj 1980, letnik 31, številka 18/19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UCISYBUI}}</ref>}} Od konca leta 1978 je živel na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]] pri [[Preddvor|Preddvoru]].<ref name=":34">''Iskali so potovalko, našli pa so ostanke treh trupel'', str. 12, ''Delo'', 20. september 1979, letnik 21, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3FU6ZI3L}}</ref> Njegovi umori so prišli na plan leta 1979, ko je okradel in pretepel [[Nemci|nemškega]] [[Turist|turista]].<ref name=":0">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_75_L.pdf Srhljiva najdba]'', str. 13, 21. september 1979, ''Gorenjski Glas'', l. 32, št. 75</ref> Njegova dejanja so bila označena za eno najhujših v [[Slovenija|slovenski]] povojni kriminalni zgodovini.<ref name=":11">''Petkratni morilec kmalu pred sodniki'', str. 8, ''Primorski dnevnik'', 21. oktober 1980, letnik 36, številka 10763, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KX3RR8H2}}</ref> Kradel je vse, kar se je dalo. Slučajne znanke je povabil na pijačo, nato pa jim je ukradel torbico. Kradel je tudi iz kleti in [[Avtomobil|avtomobilov]]. Nazadnje je delal kot [[Skladiščenje|skladiščnik]] v [[Ljubljana|ljubljanski]] Metalki, iz katere je kradel ob pomoči nekaterih tam zaposlenih.<ref name=":34" /><ref name=":0" /> Kot serijski morilec si je prislužil status ikone. Med [[Slovenci]] je bil bolj znan kot ljudje na pomembnih [[Politika|političnih]] položajih.<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilci kot pop ikone|url=https://www.dnevnik.si/254420|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. junij 2007|publisher=|last=Praš|first=Uroš}}</ref> Na prvem sojenju je [[Fotograf|fotografe]] in [[Novinarstvo|novinarje]] zmerjal s [[Sadizem|sadisti]].<ref name=":10" /> Poročanje o njem med letoma 1979 in 1984 je pomenilo zametek senzacionalizma v slovenskem [[Mediji|časopisju]], ki je naredilo škodo žrtvam in svojcem, saj je izjemnost primera [[novinarstvo]] ujela nepripravljeno. To so bili časi pred prvimi senzionalističnimi časopisi, kot so mariborski ''Kaj'' in ''[[Slovenske novice]]''.<ref>GLASER, Mirja, 2010, Spoštovanje domneve nedolžnosti v Slovenskih novicah pri poročanju o primeru Plut : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/glaser-mirja.pdf</ref> Bil je dvakrat [[Poroka|poročen]] in [[Ločitev|ločen]].<ref name=":13">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_69_L.pdf Pričala tudi Trobčeva mati]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 10. september 1982, l. 35, št. 69</ref><ref name=":34" /><ref name=":35">''Večkratni morilec je svoje žrtve sežigal v krušni peči'', str. 10, ''Delo'', 25. april 1980, letnik 22, številka 98, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CWY8FLET}}</ref> Opisali so ga kot privlačnega moškega nizke, čokate postave in blede polti, ki ni izgledal kot morilec.<ref name=":4">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Trobec le zmiguje z rameni]'', str. 15, ''Gorenjski glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref><ref name=":10" /> Bil je zelo navezan na svojo [[Mati|mater]], kar se je videlo iz njegovih pisem iz preiskovalnega zapora, ki so jih na njegovo željo prebrali med sojenjem za umore. Bila so lepo oblikovana, v pravilni [[Slovenščina|slovenščini]] in z besednim zakladom nekoga, ki je imel več razredov [[Osnovna šola|osnovne šole]], kot Trobec.<ref name=":8">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_88_L.pdf Trobčeva mati kot priča]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 14. november 1980, l. 33, št. 88</ref><ref name=":28">''Trobčeva mati je danes svoje izjave nekoliko spremenila'', str. 12, ''Delo'', 14. november 1980, letnik 22, številka 267, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1HN76X3V}}</ref> Njegova mama je pričala na obeh sojenjih za umore. Polbrat in polsestra po mamini strani ter sestra so na prvem sojenju izkoristili pravico, da jim tega ni treba.<ref name=":8" /><ref name=":13" /><ref name=":44" /> [[Odvetnik]] Stanislav Klep iz [[Kranj|Kranja]] ga je zagovarjal do leta 1984. Poudarjal je, da so elektrošoki Trobcu scvrli [[Možgani|možgane]] in ga spremenili v morilca ter da bi ga morali zdraviti v psihiatrični bolnišnici. Motilo ga je tudi, da so le domnevali, da je Trobec zadavil svoje žrtve.<ref name=":24" /> Podprl je odstop [[Slavko Ziherl|Slavka Ziherla]] s položaja državnega sekretarja za zdravstvo [[9. vlada Republike Slovenije|v vladi Boruta Pahorja]], ker je ta podpiral zdravljenje z elektrošoki. Klep je bil tudi vodja gibanja Združeni ob lipi sprave.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20081216_L.pdf Lipa sprave o premierovih odločitvah]'', str. 2, ''Gorenjski Glas'', 16. december 2008, l. 61, št. 100</ref> Metod Trobec je zadnji obsojenec v Sloveniji, ki so mu izrekli [[Smrtna kazen|smrtno kazen]].<ref>{{Navedi splet|title=V pasti novega zakonika|url=https://www.dnevnik.si/307955|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. marec 2008|publisher=|last=Vipotnik|first=Miča}}</ref> Potrdili so jo na ponovnem sojenju,<ref name=":17" /> nato pa jo je [[Višje sodišče v Ljubljani]] leta 1983 spremenilo v dvajset let zapora.<ref name=":42" /> V letih 1988, 1990 in 1992 je napadel tri sojetnike, zaradi česar so mu zaporno kazen podaljšali.<ref name=":22" /><ref name=":43" /> V [[Zapori v Sloveniji|zaporih]] je nepretrgoma preživel 27 let, kar je slovenski rekord.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Ko je metla srhljivejša od puške|url=https://www.dnevnik.si/1042700929|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=20. december 2014|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref> Izpuščen bi bil 5. marca<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Metod Trobec si je sam skrajšal kazen|url=https://www.dnevnik.si/182530|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=31. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> ali 15. marca 2015 ,vendar je v zaporu storil samomor.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Metod Trobec se je obesil|url=https://www.finance.si/154144|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> Za svojo življenjsko izpoved v seriji »Usode izza rešetk« v ''[[Dolenjski list|Dolenjskem listu]]'' je zahteval astronomsko vsoto.<ref name=":21">''Šlo je za Trobčevo varnost'', str. 13, ''Dolenjski list'', 24. september 1992, letnik 43, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9R5TL5T6}}</ref> Po [[Samomor|samomoru]] je bil pokopan v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40" /> == Življenje == ===Zgodnja leta=== Rodil se je [[Kmet|kmetici]] Mariji Trobec, samski materi štirih [[otrok]], ki je [[Kmetijstvo|kmetijo]] brez tekoče [[Voda|vode]] dobila z [[Agrarna reforma|agrarno reformo]]. Na njej je redila eno ali dve [[Krava|kravi]], [[Domači prašič|prašiče]], [[Kokoš|kure]] in [[Domača ovca|ovce]]. S [[Sestra|sestro]] dvojčico Cirilo sta se rodila zadnja, njun [[oče]] jima je pomagal le občasno. Odraščala sta skupaj s polbratom Rajkom in polsestro Marijo. Po besedah matere naj bi Metod shodil pri štirih, spregovoril pa pri petih letih. O[[Osnovna šola|snovne]] šole ni dokončal zaradi učnih težav, sedmega razreda namreč ni izdelal. Sosedje so menili, da je pri 14-ih ali 15-ih letih Mvečkrat požgal [[Kozolec|kozolce]], kar je mama označila za obrekovanje, zaradi katerega je po odsluženi [[Vojaška obveznost|vojaščini]] šel v [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]] (najprej je povedala, da je z ostalimi fanti z [[Vas|vasi]] iskal boljši zaslužek).<ref name=":8" /><ref name=":28" /> === Delo v Nemčiji === V [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]] je bil od 1971 do 1974.<ref name=":34" /> Tam se je v avtomobilski [[Tovarna|tovarni]] priučil za avtokleparja.<ref name=":35" /> === Vrnitev v Slovenijo, zasebno življenje in kraji bivanja === Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] je spoznal<ref name=":35" /> 21 let starejšo<ref name=":34" /> Štefko Kvas<ref name=":13" /> in se poročil z njo.<ref name=":28" /> Na sojenju MetoduTrobcu je na obravnavi, zaprti za javnost, povedala, da je bil v intimnem življenju grob do nje.<ref name=":7" /> Opazila je njegovo navezanost na mamo.<ref name=":35" /> Njegova mama je povedala, da s svojim sinom po njegovi prvi poroki ni imela tesnejših stikov.<ref name=":28" /> Žena je opazila, da domov nosi stvari, ki jih ni kupil. Kasneje je bil obsojen za več kaznivih dejanj.<ref name=":1" /><ref name=":13" /> Ukradene stvari je nosil tudi svoji sestri ([[pisalni stroj]] iz Galtexa in plašč umorjene Zorice Nikolić).<ref name=":5" /> Leta 1978 je spoznal drugo žensko in se z njo poročil. [[Ločitev|Ločila]] sta se po devetih mesecih.<ref name=":35" /> Na ponovno sojenje leta 1982 njegova druga bivša žena kljub vabilu ni prišla.<ref name=":13" /> Hišo v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] je med leti 1971 in 1972 kupila njegova mama (za 11 milijonov starih dinarjev, za kar naj bi prodala del živine, del kupnine pa je posodil njen brat, nekaj dnarja je dodal tudi Metod sam) ,katero mu je tudi podarila.<ref name=":1" /><ref name=":28" /> Od takrat j naprej e živel tam,<ref name=":35" /> nekaj časa tudi s svojo prvo ženo.<ref name=":1" /> Tam je bival do konca leta 1978, (kjer je ostal prijavljen), potem pa je odšel živet v hišo na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], ki jo je verjetno kupil s pomočjo svojih staršev.<ref name=":34" /> Po preselitvi se je vračal v Dolenjo vas.<ref name=":34" /> Hišo v Dolenji vasi je prodala njegova mama leta 1978<ref name=":34" /> (najverjetneje spomladi ali poleti leta 1979)<ref name=":4" /> , nekemu zdomcu, ki je bival v zgornjih prostorih, za spodnje pa se ni brigal.<ref name=":1" /> Ko je novi lastnik izvedel, kaj se je v hiši dogajalo, je želel da se mu vrne kupnina. Jezni Trobec je iz preiskovalnega zapora o tem pisal odvetniku in si potem prizadeval, da se to pismo prebere med sojenjem za umore.<ref name=":8" /> Med preiskavo se je zavil v molk. Postal je agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine.<ref name=":31">''Tožilec predlaga najstrožjo kazen, obramba pa oprostitev'', str. 12, ''Delo'', 21. november 1980, letnik 22, številka 273, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-991URETP}}</ref> Med sojenjem za napad na nemškega turista je bil prijavljen v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]], na naslovu njegove tete, sestre njegovega očeta, ki je zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč njegove mame, katera je živela tam, zaradi česar je bil Metod v Dolenji vasi občasno sam.<ref>''Osem let zapora, ker je oropal in ranil turista'', str. 12, Delo, 9. september 1980, letnik 22, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N3T9XIBU}}</ref><ref name=":28" /> === Kazniva dejanja in obsodbe === Pred aretacijo za napad na [[Nemci|Nemca]] je bil šestkrat v kazenskem postopku in štirikrat obsojen.<ref name=":34" /> * 1967: pomoč pri kaznivem dejanju<ref name=":34" /> (kraja [[Kolo (prevozno sredstvo)|kolesa]] in [[Moped|mopeda]])<ref name=":25">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060609_L.pdf Zgodba Metoda Trobca]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 9. junij 2006, l. 59, št. 46</ref><ref name=":28" /> * 1971: mesec dni pogojne kazni za odvzem avtomobila<ref name=":34" /> * 1974: leto dni zapora za goljufijo in lažno ovadbo. Prišel je na dopust z najetim (rent-a-car) avtomobilom iz Zahodne Nemčije in ga skril v gospodarsko poslopje v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]]. Kranjskim [[Milica (policija)|miličnikom]] je prijavil krajo.<ref name=":34" /><ref name=":10" /><ref name=":25" /><ref name=":35" /> * 1976: kraja [[Električna energija|elektrike]] (brez obsodbe)<ref name=":34" /> * 1978: 3 meseci zapora za [[Krivolov|divji lov]] (kazni ni odsedel, ker so mu jo na njegovo prošnjo odložili)<ref name=":34" /> === Ropi in tatvine, obravnavani na prvem sojenju za umore === * Po umoru Marjane Cankar 25. marca 1977 je z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] okradel obrtno zadrugo Galtex v Ljubljani. Ukradel jim je dva računska stroja, dva [[Pisalni stroj|pisalna stroja,]] električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev.<ref name=":5" /> * V noči na 5. februar 1979 je na kranjski avtobusni postaji ponudil prevoz upokojencu Janezu V., ki je zamudil [[avtobus]], nato pa ga je na travniku v [[Dorfarje|Dorfarjah]] zbil na tla in mu strgal uro z roke, ker napadeni pri sebi ni imel denarja.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":5" /> ** 2. julija 1979 je starejši ženski, Jovanki K. iz [[Titograd|Titograda]], na kranjski avtobusni postaji , z laganjem in pod pretvezo da je [[Taksi|taksist]], ponudil prevoz na Planino(naselje v Kranju). Odpeljal jo je proti [[Srakovlje|Srakovljam]] na [[Mlaka pri Kranju|Mlaki]] in jo vrgel iz avta brez njene prtljage, dokumentov in denarja.<ref name=":0" /><ref name=":27" /><ref name=":5" /> Za nakradene predmete so avgusta 1979 podali 16 kazenskih ovadb.<ref name=":34" /> === Bivanje v zdravstvenih ustanovah === ==== Zdravljenje v Psihiatrični bolnišnici Polje ==== Leta 1974 so Trobca odpeljali iz preiskovalnega zapora (kjer je bil zaradi prevare in lažne prijave), na zdravljenje v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polje]] , ker je imel priporno psihozo, Ganserjev sindrom, značilen za psihopatsko osebnost, katera išče pot iz stiske (pretvarjal se je,da je duševni bolnik). V Polju se je zdravil dvakrat, ob prvem zdravljenju je dobil tri [[Elektrošok|elektrošoke]], ob drugem pa dva (po 110 [[Volt|voltov]] na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]).<ref name=":7">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_87_L.pdf Psihiatri: ni posledic zdravljenja z EŠ]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 11. november 1980, l. 33, št. 87</ref><ref name=":9" /><ref name=":48" /> Svoji materi je, glede na poročilo, pri enem od obiskov grozil, da jo bo ubil. Med pričanjem na prvem sojenju za umore, njegova mama tega ni omenila, ker naj bi se v splošnem le malo sporekla glede dela na kmetiji.<ref name=":28" /> ==== Na opazovanju v KPD bolnici v Zagrebu ==== V KPD bolnici Zagreb je bil od 20. februarja do 8. aprila 1980 na posebnem opazovanju, ki je potrdilo, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Tudi tam je prejel elektrošoke, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /><ref name=":2">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_69_L.pdf Trobec se ne spominja]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 9. september 1980, l. 33, št. 69</ref> === Umoriv === al k sebi domov in umoril.<ref name=":35" /> Zakaj ni umoril tudi ostalih žensk, ki so bile pri njem,preiskovalci niso izvedeli, so pa domnevali, da je iskal take, ki so imele zdravstvene težave, saj sta se dve umorjeni zdravili zaradi [[Epilepsija|epilepsije]].<ref name=":1" /> [[posilstvo|Posilil]] in zadavil je 5 žensk.<ref name=":10" /> Dve je pretepel da sta krvaveli.<ref name=":9">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_90_L.pdf Tožilec zahteva najstrožjo kazen, zagovornik oprostitev]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 21. november 1980, l. 33, št. 90</ref> Trupla je porinil v kmečko krušno peč ter zažgal s pomočjo [[Bencin|bencina]] in [[Drva|drv]].<ref name=":35" /><ref name=":1" /> Na več mestih v hiši so našli kri (posledica obrambe žrtev).<ref name=":31" /> Trupla je zažgal, da bi zabrisal sledi.<ref name=":35" /> Tudi nekatere njihove dokumente je zažgal, druge pa odnesel na Spodnjo Belo.<ref name=":10" /> V gospodarskem poslopju ob hiši, so v leseni mavtarki našli pepel in ostanke človeških kosti. Med prečrpavanjem gnojnice so tudi v greznici našli podobne ostanke.<ref name=":35" /> Doma je imel [[Trivialna literatura|šund]] roman ''X-100'', ki pripoveduje o najbolj krutih zločinih in sežiganju trupel, ter roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«.<ref name=":10" /><ref name=":9" /> Med preiskavo je Trobec povedal tri različne zgodbe. Najprej je trdil, da so mu ženske pripeljali in zažgali neznanci. Nato je rekel, da je sodeloval pri umoru treh, s tem da jim je dal neke tablete. Nato je preiskovalnemu sodniku in psihiatru rekel, da jih je zadavil med spolnim odnosom. Za resnično se je izkazala njegova trditev, da je vsako truplo gorelo približno štiri ure.<ref name=":31" /> Med preiskavo nikoli ni izjavil, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si je njegova obramba sicer prizadevala dokazovati.<ref name=":31" /> Načina smrti (davljenje) Trobčevih žrtev zaradi posledic zažiganja, na prvem in ponovljenem sojenju niso mogli dokazati.<ref name=":8" /><ref name=":45" /> Izvedenci za področje [[Spolnost|spolnih deliktov]], določeni na ponovljenem sojenju, niso mogli dokazati, če so se umori res zgodili med intimnimi odnosi in če je do teh odnosov res prišlo.<ref name=":47" /> ==== Kronologija umorov ==== Prva žrtev je bila '''Vida Markovčič'''.<ref name=":5" /> Trobec jo je spoznal v nekem lokalu v Ljubljani in jo na [[Motorno kolo|motornem kolesu]] odpeljal k sebi domov. Pretepel jo je, zadavil in zažgal. Pri njem so našli njene bele natikače in odrezek obleke.<ref name=":6">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_86_L.pdf »Žal mi je, če sem res storil.«]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 7. november 1980, l. 33, št. 86</ref> Umorjena je bila spomladi leta 1976, ko je bila stara osemnajst let.<ref name=":35" /> Druga žrtev je bila '''Marjana Cankar''', ki jo je spoznal 25. marca 1977<ref name=":5" /> v bistroju Bistro,<ref name=":6" />v pivnici [[NAMA|Name]]. Umrla je med 25. in 26. marcem 1977.<ref name=":35" /> Njen plašč in ožgano zlato verižico s srčkom<ref name=":6" /> so našli v Dolenji vasi, ostale predmete pa na Spodnji Beli. Z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] je okradel Galtex. Tretja žrtev je bila '''Urška Brečko'''. Trobec jo je spoznal v gostilni Istra blizu [[Železniška postaja Ljubljana|železniške postaje v Ljubljani]]. Kasneje so v njegovem stanovanju našli njene [[Ključ (ključavnica)|ključe]] za zadnja vrata in za vrata na hodniku gostilne in pa ključ od [[Omara|omare]] v njeni sobi.<ref name=":1" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /><ref name=":32" /><ref name=":29">''Čeprav dejanja še vedno taji, hkrati priznava, da mu je žal'', str. 12, ''Delo'', 7. november 1980, letnik 22, številka 261, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SGK62322}}</ref> Četrto žrtev, '''Ano Plevnik''', je spoznal spomladi 1978 v obratu gostinskega podjetja Daj-Dam v Ljubljani. Umrla je kmalu za Brečkovo.<ref name=":35" /> Na Spodnji Beli so našli njena oblačila. Tja je odnesel tudi nekaj ostalih stvari, ko je hišo v Dolenji vasi prodal.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> Peta žrtev '''Zorica Nikolić''' je izginila 17. novembra 1978 na poti k zdravniku. Trobca je poznala, ker sta skupaj delala v Metalki. Pri njem so našli ključ stanovanja, v katerem je živela s svojo sestro, pri njegovi sestri v Kranju pa njen plašč, obrobljen z [[Lisica|lisičjim]] [[Krznarstvo|krznom]]. Njeno [[Spodnja čeljustnica|spodnjo čeljust]], najdeno v pepelu, je prepoznal sodni izvedenec [[Stomatologija|stomatolog]] ob primerjavi [[zob]] s podatki iz kartoteke.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":8" /> ==== O žrtvah ==== *'''Vida Markovčič''' (rojena. 1957), iz Gornje Brezovice. Živela je v Domu Malči Beličeve v Ljubljani.<ref name=":1" /><ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":15" /> Nekaj časa je delala v kovinski galanteriji na Brezovici.<ref name=":5" /> Junija 1984 so v Trobčevi propadajoči hiši,kjer je moril, naknadno našli tudi njene dokumente in fotografije.<ref name=":19" /> *'''Marija Cankar''' (rojena. 5. decembra 1924 v Ljubljani),<ref name=":34" /> najemnica, upokojenka in honorarna čistilka (čistila je tudi prostore obrtno nabavne zadruge Galtex v Ljubljani)<ref name=":5" /> iz [[Ljubljana|Ljubljane]] (pogrešana od marca 1977).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":34" /> *'''Urška Brečko''' (rojena 3. oktobra 1957 v [[Okroglice|Okroglicah]] pri Sevnici ). Bila je kuhinjska pomočnica v gostilni Ivanke Mlakar v [[Črnivec|Črnivcu]] pri [[Radovljica|Radovljici]], kjer je živela s svojo materjo. Pogrešana je bila od 20. marca 1978, ko je iz službe odšla v [[Okroglice]] po mamino obleko in urediti denarne stvari s sosedi glede mamine pokojnine (po drugem viru je urejala nakup vinograda).<ref name=":29" /> Tam je bila stalno prijavljena in z materjo sta imeli hišo in vinograd. Po odhodu od tam z avtobusom, na katerem je pustila denarnico s 350 dinarji in dokumenti, se ni vrnila isti dan v [[Črnivec]], kot je bila dogovorjena. Izginila je na 500 metrih med avtobusno postajo v križišču in [[Železniška postaja Breg|železniško postajo]] v [[Breg, Sevnica|Bregu]]. Njena mama je njeno izginotje prijavila tri dni kasneje na sevniški postaji [[Milica (policija)|milice]]. Zaman so jo iskali v reki [[Sava|Savi]], v Okroglicah in v tujini. Niso mogli dognati, ali je šla z vlakom proti Ljubljani ali ne.<ref name=":1" /><ref name=":4" /><ref name=":12">''Krušna peč odkrila tragedijo'', str. 10, ''Dolenjski list'', 8. maj 1980, letnik 31, številka 18/19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UCISYBUI}}</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_24_L.pdf Pogrešano dekle]'' (obvestilo UJV Kranj), str. 11, ''Gorenjski Glas'', 28. marec 1978, l. 31, št. 24</ref><ref>''Urško pogrešajo že leto dni,'' str. 23, ''Dolenjski list'', 12. april 1979, letnik 30, številka 15, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ETP1K9AY}}</ref><ref>''Kje je Urška?'', str. 23, ''Dolenjski list'', 30. marec 1978, letnik 29, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TSXGUKFD}}</ref><ref>''Kdo jo je videl?'', str. 14, ''Dolenjski list'', 11. maj 1978, letnik 29, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KOHVSFPO}}</ref><ref name=":13" /> Domači so jo iskali tudi prek časopisov.<ref name=":4" /> *'''Ana Plevnik''' (rojena. 9. julija 1935 v [[Tanča Gora|Tanči gori]] pri [[Črnomelj|Črnomlju]]), delavka iz Ljubljane, pogrešana od pomladi (začetka)<ref name=":34" /> 1978.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":7" /> Njen sin je povedal, da je bila [[alkoholik]], zaradi česar sta bila v slabih odnosih.<ref name=":7" /> *'''Zorica Nikolić''' (rojena. 6. decembra 1945 v Porebrici),<ref name=":34" /> delavka in hišna pomočnica iz Ljubljane, pogrešana od 17. novembra 1978.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":5" /> Stanovala je pri sestri v [[Štepanjsko naselje|Štepanjskem naselju]].<ref name=":35" /> ==== Kasnejša usoda domačije v Dolenji vasi ==== Špela Sotlar iz prve sezone resničnostne oddaje ''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]]'', je z možem posestvo kupila od Trobčevega odvetnika in zgradbo dala porušiti. Ostala so le kovinska vratca peči pri njenem odvetniku.<ref name=":41">{{Navedi splet|title=Jana št. 5, 1. 2. 2011: Joj, Trobčeva kmetija!|url=https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/55ed569455e93/joj-trobceva-kmetija-|website=Revija Zarja|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=|publisher=|last=Horvat|first=Tina}}</ref> === Aretacija po napadu na nemškega turista ter odkritje ostankov trupel in ukradenih predmetov === [[Nemci|Nemški]] turist Hermann Lampenau je Trobca prvič srečal konec julija 1979 v Ljubljani. Trobec se je , pod pretvezo da gre telefonirati svoji sestri, odpeljal z turistovo potovalko, medtem ko ta je ta iskal prenočišče v gostilni Cirman v [[Medno|Mednem]]. Po prijavi tatvine, ga je moški iskal še na lastno pest in ga ponovno srečal čez kakšen teden, 5. avgusta 1979 v [[Kranj|Kranju]], v bifeju avtobusne postaje. Trobec mu je obljubil, da ga bo odpeljal v svoj vikend, kjer bo dobil kovček, nato ga je odpeljal do ceste med Britofom in Šenčurjem, v gozd v smeri proti Preddvoru. Tam ga je pretepel in odšel z njegovo denarnico v kateri je bilo 200 nemških mark, 1900 jugoslovanskih dinarjev in dokumenti. Nemškega turista, je z zlomljeno [[Ključnica|ključnico]], ter rano na čelu in odrgninami, očividec napada Pavle Arsenovski, ki je takrat [[Goba|gobaril]] tam, oddpeljal do telefona, odkoder je poklicalpolicijo.Nemški turist s priimkom Lampenau, si je zapomnil le del registracije avtomobila (LJ 144-021),ki ga je vozil Trobec. Gospod Arsenovski pa je bil predaleč (200 m), da bi jo lahko videl. Po nekaterih drugih virih naj bi si Nemec celotno registrsko številko zapomnil. Čez nekaj ur, istega dne zvečer, so Trobca v rdeči [[Stoenka|stoenki]] miličniki ustavili v Kranju.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":34" /> Preiskovalci Uprave javne varnosti Kranj so najprej odšli na njegov dom na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], kjer so v hiši odkrili skladišče ukradenih tehničnih predmetov, katerih tretjina je bila iz blagovnice Metalka v Ljubljani, kjer je od junija 1977 delal kot skladiščnik. Pohištva je imel malo. Izkazalo se je, da je veliko časa prebil na bolniški in da je lahko neopaženo mimo vratarja tihotapil ukradene predmete v svoj avto. Manjši del ukradenega, je prodal ali podaril svojim sodelavcem v zameno za molk (pri kraji mu je pomagalo 7 ljudi).<ref name=":34" /> Našli so 130 različnih predmetov, vsega skupaj pa je bilo v vrednosti 128.000 novih [[Jugoslovanski dinar|dinarjev]].<ref name=":0" /> Našli so tudi okrvavljena ženska oblačila.<ref name=":1" /> Kriminalisti so v medijih objavili fotografije ukradenih osebnih predmetov.<ref name=":34" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_76_L.pdf Kdo pozna te predmete?]'', avtor: UJV Kranj, ''Gorenjski Glas'', 25. september 1979, l. 32, št. 76</ref> Nekatere tatvine so bile drzne. Kradel je vse, kar se je dalo.<ref name=":34" /> Trobčevi znanci (podatki občanov) so preiskovalce usmerili v njegovo prejšnje domovanje (Dolenja vas), kjer so najprej našli ostanke treh oseb. Takrat so le sumili, da gre za trupla Cankarjeve, Plevnikove in Nikolićeve. Tam so bila njihova oblačila in dokumenti.<ref name=":34" /> Niso bili prepričani, da jih je umoril Trobec.<ref name=":0" /> Čez nekaj mesecev so našteli 5 umorjenih žrtev, katerih ostanke so našli v krušni peči, gnojnični jami in v posodi v hlevu. Našli so tudi ostanke njihovih ožganih predmetov , kovinske sponke ženskega perila in zlate verižice z obeski, ter njihova oblačila, čevlje, torbice, dežnike in kozmetiko. Predmete pogrešanih žensk so prepoznali sorodniki in znanci. Najdeni so bili tudi dokumenti žrtev .<ref name=":1" /><ref name=":3">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Obtožba petih umorov]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref> Trobec je bil nato zaprt v preiskovalnem zaporu v [[Radovljica|Radovljici]].<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1988_15_L.pdf Na zapornike ne gledamo kot na številke]'', str. 17, 23. februar 1988, ''Gorenjski Glas'', l. 41, št. 15</ref> === Sojenje za tatvnino, rop in pretepanje nemškega turista === Petčlanski senat Temeljnega sodišča v Kranju je 8. septembra 1980 MetodaTrobca, zaradi napada na nemškega turista, obsodilo na osem let zapora. Za tri kazniva dejanja: [[Rop (kriminal)|rop]] (6 let), hudo telesno poškodbo (1 leto) in veliko tatvino (2 leti). Podaljšali so mu tudi pripor. Trobec je predsedniku senata rekel, da se ničesar ne spomni in da se je spremenil zaradi elektrošokov, ki jih je prejel leta 1974 v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polju]] zaradi nenormalnih reakcij na sedenje v zaporu. Sodni izvedenec, primarij dr. Zlatko Vinek, je to trditev zavrnil in sodišče mu je pritrdilo. Trobec, ki je bil že prej spoznan za [[Psihopatija|psihopata]], je bil namreč na posebnem opazovanju v KPD bolnici Zagreb (izvedeniško mnenje so napisali psihiatri dr. Ivan Košuljandć, prof. dr. Nikola Peršić in prim. dr. Zlatko Vinek).<ref name=":7" /> Tam so potrdili, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Pri napadu na Nemškega turista, je tudi pokazal spretnost in premišljenost. Trobec je spremenil zagovor, ki ga je leto prej podal preiskovalnemu sodniku.<ref name=":2" /> === Sojenje za umor petih žensk, rop in dve veliki tatvini === ==== Obtožnica ==== Temeljno sodišče v Kranju, je 23. aprila 1980, izdalo več kot 30 strani dolgo obtožnico, ki je Trobca bremenila umora petih žensk od leta 1976 do konca leta 1978.<ref name=":1" /> ==== Sojenje ==== Metod Trobec je pred veliki senat Temeljnega sodišča v Kranju (enota Kranj) v veliki razpravni dvorani, stopil v četrtek, 30. oktobra 1980. Obtožen je bil, da je med spolnim občevanjem zadavil pet žensk in njihova trupla sežgal v peči. 14. novembra 1979, preden so pri njem našli ostanke Urške Brečko, je preiskovalnemu sodniku povedal, da je bila pri njem v Dolenji vasi tudi neka Urška, ki jo je srečal v gostilni Istra v Ljubljani in je zamudila avtobus za Gorenjsko. Priznal je tudi, da je iz seksualnega in sadističnega zadovoljstva, pretepel, zadavil in zažgal najmanj pet žensk. Pokazal je tudi, kje je pepel umorjenih. Na sojenju leto dni kasneje, pa je zanikal kakršnokoli povezavo z umorjenimi. Povedal je, da se bolje počuti, da pa ga je pred dvema ali tremi leti vse tako bolelo, da ni mogel delati in misliti. Potožil je nad rano na dvanajsterniku in bolnimi ledvicami. Njegov zagovornik je ob zaključku obravnave predlagal, da se pregleda Trobčeva zdravstvena dokumentacija s poudarkom na letu 1974, ko se je zdravil v Polju in v kasnejših letih, ko je delal v Metalki in je bil nekajkrat na bolniški. Senat je predlog sprejel. Zagovornik je tudi navedel, da je Trobčev polbrat po očetovi strani, umrl zaradi shizofrenije.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":11" /> V petek, 31. oktobra 1980, se je Trobec odpovedal zagovoru in je nehal odgovarjati na vprašanja. Predsednik senata ga je opozoril, da si s tem otežuje obrambo, nato je začel brati zapisnike z zaslišanja pri preiskovalnem sodniku, ki so se nanašali na obtožbo glede ropa in dveh velikih tatvin. Najprej je omenil rop Janeza V., ki ga Trobec srečal na kranjski avtobusni postaji in mu zaradi zamude avtobusa obljubil prevoz v [[Dorfarje]].Janez Valančič ni imel denarja in je rekel, da gre domov ponj. Trobcu je na njegovo zahtevo, dal osebno izkaznico, ure pa ne, saj mu je bila spomin na delo v [[LTH]] (vgraviran je imela napis »10 let LTH«). Ko je Valančič izstopil, ga je Trobec zbil na tla in mu uro strgal z roke. Kasneje so jo našli na Spodnji Beli. Trobec je trdil, da jo je od nekoga kupil v Ljubljani. Potem je bil omenjen primer Jovanke K. iz [[Titograd|Titograda]],<ref name=":27">''Na kranjskem sodišču Metodu Trobcu izrekli smrtno kazen'', str. 12, ''Delo'', 26. november 1980, letnik 22, številka 277, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YASYNPMG}}</ref> ki jo je na kranjski avtobusni postaji 2. julija 1979 pod pretvezo, da je taksist, spravil v avto. Ni je odpeljal na Planino k njeni hčeri, kot je obljubil, ampak v Srakovlje na Mlaki, kjer jo je spodil iz avta in se odpeljal z njeno prtljago, dokumenti in denarjem. Vse so kasneje našli v hišni preiskavi. Na koncu so omenili še krajo v prostorih podjetja Galtex, kjer je delala umorjena Cankarjeva, od katere je dobil ključ. Ukradel je dva računska stroja, dva pisalna stroja, električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev. Pisalni stroj so našli pri Trobčevi sestri. Trobec je o vsem povedal le, da mu ni sijalo sonce v življenju.<ref name=":5">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_85_L.pdf Trobec se noče zagovarjati]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 4. november 1980, l. 33, št. 85</ref> Na ponedeljkovi obravnavi, 3. novembra 1980, so na vrsto prišle priče v zvezi z umori. Franc Plankl, vodja radovljiških zaporov, kjer je bil Trobec priprt, je povedal, da je Trobec začel groziti paznikom, sozaporniku in kršil hišni red, ko se je preiskava razširila na umore. Omenili so še policijsko preiskavo Trobčevega [[krivolov|krivolova]] tri leta prej. Pri njem so našli lovske trofeje in časopisni papir s posušenimi kapljami živalske krvi. Trobec naj bi jim grozil z obračunom. Trobčevi sorodniki (polbrat Rajko, polsestra Marija Dovic in sestra Cirila Banovič) so se poslužili pravice do tega, da jim ni potrebno pričati.<ref name=":5" /><ref name=":44">''Trobčevi sorodniki se odpovedujejo pričanju'', str. 10, Delo, 4. november 1980, letnik 22, številka 258, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IEGE9IK9}}</ref> V četrtek, 6. novembra 1980, šesti dan sojenja, je bil Trobec najbolj zgovoren do tedaj. Predsednik senata mu je namreč dejal, da upokojenec Franc Prajs iz Rateč, kateremu je Zorica Nikolić pospravljala v Ljubljani, trdi, da mu je dotična gospa povedala, da hodi z morilcem. Dvignil se je iz zatožne klopi in se razburil, ker naj bi bil po krivici označen za zločinca, saj naj bi ga mati vzgojila v poštenega in delovnega človeka. Navedel je še, da je moral zbežati v tujino, ker so ga obtožili požiga, ob vrnitvi pa so se nanj spravili z elektrošoki v bolnišnici. Prvič je povedal, da mu je žal, če je res kaj slabega storil. Zagovornik obtoženca je zahteval zdravniško dokumentacijo Nikolićeve, ki naj bi se zdravila v Polju in mnenje sodnega izvedenca o njenem zdravju. Prajs je menil, da je bila Nikolićeva zdrava. Ob pričanju razburjene Marije Nikolić o izginotju njene sestre je bil Trobec neprizadet. Njegov zagovornik je zahteval medicinsko dokumentacijo umorjene Cankarjeve, ki naj bi bila epileptik in naj bi umrla zaradi alkohola.<ref name=":6" /> V petek, 7. novembra 1980, so imele besedo zadnje priče. Nastopil je sin umorjene Plevnikove.<ref name=":7" /><ref name=":6" /> Trobčeva prva žena je nastopila na obravnavi, zaprti za javnost.<ref name=":7" /><ref name=":13" /> V ponedeljek, 10. novembra 1980, so trije izvedenci psihiatri povedali, da Trobec ni duševni bolnik, da se zaveda svojih dejanj in da nima posledic zaradi zdravljenja z elektrošoki. Dr. Vanoš Bregant, psihiater, je povedal, da pri njem ni našel znakov duševne bolezni, tudi ne [[Shizofrenija|shizofrenije]]. Dr. Zlatko Vinek je povedal, da je Trobec psihopat, ne duševni bolnik, in da je tudi njegov molk znamenje tega, njegova obramba, saj noče povedati resnice. Kljub izvedenskemu mnenju, ki so ga podali ob opazovanju Metoda Trobca, je menil, da je možno tudi, da so se umorjene upirale nagovarjanju k spolnemu odnosu, kar je pri njem izzvalo agresijo. Je pa ponovno potrdil, da so iz Trobčevega opisa svojih dejan,j po smrti žensk ugotovili (zažgal jih je in pobrisal kri), da je vedel, kaj je storil in da je torej prišteven. Dr. Ivan Košuljandić je podal podobno izjavo. Dr. Vinek je pojasnil uporabo elektrošokov in zavrnil Trobčevo obrambo, da je pri njem prišlo do neželenih posledic. Pri Trobcu so elektrošok uporabili tudi na opazovanju v Zagrebu, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /> Na vprašanje, kdo daje psihiatru pravico, da uporabi elektrošok, tudi ko ne gre za zdravljenje, je eden od zagrebških psihiatrov odgovoril, da tega vprašanja v svetu še niso rešili.<ref name=":30">''Psihiatri o obtoženem Trobcu Razpravljanje o elektrošoku'', str. 12, ''Delo'', 11. november 1980, letnik 22, številka 264, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-V3JIZYG1}}</ref> V torek, 11. novembra 1980, so sodni izvedenci (zdravnik dr. Tomaž Jančigaj z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], zdravnik doc. dr. Štefan Stražiščar in dr. Zvonimir Žajdela, stomatolog s klinike za maksilofacialno kirurgijo v Ljubljani), pojasnili sodišču, da so našli ostanke najmanj petih žensk ter kri v prostorih in na njegovih oblačilih, ki ni pripadala Trobčevi [[Krvna skupina|krvni skupini]] 0. Zgolj iz ostankov so lahko prepoznali le Zorico Nikolić. Njene zobe so primerjali s podatki iz kartoteke. Našli so tudi kri in kosti srnjadi. Niso mogli utemeljiti, kako so ženske umrle, ker so imeli kot dokaz le zažgane kosti.<ref name=":8" /> V četrtek, 13. novembra 1980, enajsti dan sodne obravnave, je pričala takrat 59-letna Trobčeva mama, ki je sodišče najprej ni povabilo, ker se je temu med preiskavo odpovedala. Prišla je na predlog obrambe. Bila je edina Trobčeva ožja sorodnica, ki je pričala. Med njenim pričanjem je Trobec stal. Ko je opisala težko življenje na svoji kmetiji, jo je senat vprašal, kako je potem lahko kupila domačijo v Dolenji vasi. Odgovorila jim je, da je za posestvo dala 11 milijonov starih dinarjev, ker je prodala del živine, da je nekaj posodil njen brat, nekaj pa je dodal Metod sam. Kljub temu je živela v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]] (na naslovu Metodove tete, sestre njegovega očeta, ki naj bi zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč), kjer je bila med sojenjem še zmeraj prijavljena. Tako naj bi Metod v Dolenji vasi občasno živel sam. Da je Metod Trobec kupil hišo na Spodnji Beli, je bil njen predlog, ker so ga tepli zaradi ene ubite srne (takrat naj bi predlagala prodajo domačije v Dolenji vasi). Omenila je njegovo slabo počutje, da ni skoraj nič pil, da se ni menil za dekleta in da se je poročil, ne da bi ji povedal. Trdila je, da je Metoda po zdravljenju v Polju bolela glava. Njene izjave so bile drugačne od tistih v preiskavi, zato jo je predsednik senata vprašal, če se je posvetovala z njegovim odvetnikom. Ona je to zanikala. Na njegovo željo so prebrali njegova pisma njej, očetu, sestri, preiskovalnemu sodniku, zagovorniku in advokatu, ki je pisal pogodbo pri prodaji hiše v Dolenji vasi. Po koncu svojega pričanja je svojega sina vprašala, če je hud, ker je prišla. On je nerazločno odgovoril, da ne.<ref name=":8" /><ref name=":28" /> V torek, 18. novembra 1980, dvanajsti dan obravnave, je na predlog obrambe, ki je hotela Trobcu priskrbeti status osebe, dedno obremenjene z duševno boleznijo (njegov polbrat po očetovi strani, ki je bil shizofrenik, je leta 1949 umrl srčno kapjo),<ref name=":30" /> na sodišču nastopil izvedenec psihiater prof. dr. Nikola Peršić z [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinske fakultete v Zagrebu]], soavtor izvedenskega mnenja z opazovanja Trobca v Zagrebu. Potrdil je, da se je Trobec zavedal svojih dejanj, da ni [[duševno bolan]] in da je [[Psihopatija|psihopat]]. Tudi ni imel poškodovanih [[Kromosom|kromosomov]], ki bi pokazali [[Shizofrenija|shizofrenijo]]. Senat je zavrnil predloge obrambe za nove izvedence psihiatre (dr. [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] in dr. Maksima Šterniča), [[Psihologija|psihologe]] in [[Seksologija|seksologe]]. Peršič je zanikal, da bi Trobec imel posledice petih elektrošokov, ki jih je prejel, saj ni imel izgube spomina in spremembe osebnosti. S Trobčevim zagovornikom se je zapletel v besedni spopad, zato je moral poseči predsednik senata. Obramba je trdila, da je v polju dobil 5 elektrošokov z napetostjo 220 voltov. Poročilo iz Polja je omenjalo 110 voltov na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]. Po končani obravnavi se je Trobec razjezil, da bo tožil psihiatre, ki so mu uničili življenje.<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":48">''Trobec:»Tožil bom psihiatre«'', str. 12, ''Delo'', 19. november 1980, letnik 22, številka 271, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VSHHA9U5}}</ref> 20. novembra 1980 je bil trinajsti in zadnji dan obravnave. Tožilec in zagovornik sta imela zaključni govor. Tožilec je zahteval najstrožjo, smrtno kazen, ki je v Sloveniji [[Franc Rihtarič|niso izvedli že od leta 1959]].<ref name=":10" /> Omenil je še, da je imel Trobec roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«, ki naj bi jim namignilo, da naj pogledajo v krušno peč. Zagovornik je po triurnem govoru zahteval oprostitev Trobca, ki je izjavil, da je nedolžen, da so mu uničili zdravje in da ne sodijo tistim, ki bi jim morali. Zagovornik je podal še drugačno razlago dogodkov. Vida Markovič naj bi umrla zaradi mamil, Marijana Cankar zaradi epileptičnega napada, Urška Brečko naj bi se zadušila s hrano ob strastnem objemanju s Trobcem, Ana Plevnik naj bi umrla zaradi [[Delirij|delirija]], Zorica Nikolič pa naj bi si prerezala žile, ker jo je zapustil njen fant. Trobec naj bi jih zažgal v šoku in se bal priznati zaradi slabih izkušenj s kaznovanjem. Omenjeno je bilo, da Trobec s trditvami o težkem življenju pretirava, saj je imel od leta 1975 svoj avto, domačija pa je bila kupljena približno osem let pred sojenjem. Tožilec je povedal, da se je Trobec med preiskavo zatekel k molku in postal agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine. Povedal je tudi, da Trobec ni med preiskavo nikoli povedal, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si njegova obramba prizadeva dokazati.<ref name=":9" /><ref name=":31" /> Razglasitev sodbe na prvi stopnji po petdnevnem razmisleku petčlanskega senata je bila v torek, 25. novembra 1980. Obsodili so ga na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] za pet naklepnih umorov (smrt), rop (4 leta) in dve veliki tatvini (3 in 4 leta). Trobec je smrtno kazen sprejel mirno, vznemirilo pa ga je naloženo plačilo sodnih stroškov (51.330 din), povprečnine (4.000 din), kraje Galtexu (že prodani računski stroji - 10.465 din), ropa Jovanke K. (3.000 din) in vračilo ukradene ure (1.500 din).<ref name=":9" /><ref name=":10" /><ref name=":27" /> === Razveljavitev sodbe === [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče SR Slovenije]] je razveljavilo sodbo [[Višje sodišče v Ljubljani|Višjega sodišča v Ljubljani]], s katero je bila potrjena [[smrtna kazen]] in zavrnjena pritožba Trobčevih zagovornikov. Od višjega sodišča je zahtevalo mnenje [[Seksologija|seksologa]], [[Psihologija|psihologa]] in še enega [[Psihiatrija|psihiatra]]. Menilo je, da je bila premalo upoštevana prisotnost shizofrenije in duševne prizadetosti v Trobčevi družini, v kateri se je nekaj ljudi zdravilo zaradi [[Duševna bolezen|duševnih bolezni]]. Izrazilo je dvom v to, da ostanki dveh oseb res pripadajo Urški Brečko in Vidi Markovčič. Hotelo je bolje razjasniti vpliv uporabe elektrošokov na Trobčeve psihične zmožnosti. Višje sodišče je imelo na izbiro ponoven razpis obravnave ali vrnitev zadeve Temeljnemu sodišču v Kranju v ponovno sojenje.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_86_L.pdf Sodba Metodu Trobcu razveljavljena]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 6. november 2020, l. 34, št. 86</ref><ref name=":14">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_67_L.pdf Trobec ponovno pred sodniki]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 3. september 1982, l. 35, št. 67</ref> === Ponovno sojenje === Na prvi obravnavi, 2. septembra 1982, je Trobčeva obramba zahtevala nove zagovornike in protestirala proti novi sestavi senata. Zaslišali so Trobca, ki je trdil, da ne ve, če je res umoril te ženske, da je občasno pil sam in veliko zaradi vpliva elektrošokov, zaradi katerih ga je bolela glava. Bil je čuden in izven kontrole. Trobcu so pokazali fotografije žrtev. Prepoznal je le Ano Plevnik.<ref name=":14" /><ref>''Metod Trobec ponovno pred sodiščem'', str. 8, ''Delo'', 3. september 1982, letnik 24, številka 205, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YBI8FR2L}}</ref> V ponedeljek, 6. septembra 1982, je sodišče zaslišalo znance Urške Brečko in Vide Markovčič. Mama Vide Markovčič je omenila natrgane hčerine bele natikače. Njeno trditev je potrdila hčerina vzgojiteljica iz Doma Malči Beličeve. Mama med pokazanimi oblekami ni mogla prepoznati hčerine. Zaslišali so tudi šoferja avtobusa, ki je Urško Brečko pripeljal na Breg ob Kokri, kjer je izginila. Brečkova bi morala z vlakom v Ljubljano, da bi prišla v stik s Trobcem, vendar je nihče od njenih znancev, ki so bili ob istem času tam in so jo dobro poznali, ni videl iti na vlak ob 18.30 ali 19.34. Trobec je namreč med preiskavo umorov trdil, da je v gostilni v Ljubljani srečal mlado dekle z Dolenjske, ki je zamudilo avtobus ali vlak.<ref name=":15">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_68_L.pdf Zasliševanje prič]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 7. september 1982, l. 35, št. 68</ref><ref name=":32">''»Pogosto je tožil, da ga boli glava«'', str. 8, ''Delo'', 8. september 1982, letnik 24, številka 209, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-H6GNGQHO}}</ref> V torek, 7. septembra 1982, sta znanki Urške Brečko povedali, da je imela odpor do moških in da ni imela fanta. Spet je bilo povedano, da so pri Trobcu našli ključe, ki so odpirali vrata gostilne, kjer je delala, in omaro v njeni sobi. Zopet je pričala Trobčeva mati.<ref name=":13" /><ref name=":32" /> Četri dan razprave, v četrtek 9. septembra 1982, je bil zaprt za javnost. Nastopila je Trobčeva prva žena, ki je pričala že na prvem sojenju. Druga bivša žena ni prišla. Trobčev zagovornik je pripomnil, da javnost ve dovolj o [[Seks|seksu]], da je ne bi bilo treba izključevati.<ref name=":13" /><ref>''Sojenje za zaprtimi vrati'', str. 8, ''Delo'', 10. september 1982, letnik 24, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CILX5ZJP}}</ref> V petek, 10. septembra 1982, je na sodišču nastopil [[Morfologija (biologija)|morfolog]] Štefan Stražiščar z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], ki je sodeloval že na prvem sojenju. Potrdil je, kar je povedal že prej, da so v pepelu bile kosti petih odraslih ljudi in da ne more ugotoviti vzroka smrti. Klinični [[psiholog]], prof. Janez Rojšek (po drugem viru naj bi nastopil 13. septembra), je Trobca označil za osebnostno motenega z večjo disocialno noto in nekoliko podpovprečnimi inteligenčnimi soposobnostmi. Omenil je čustveno nezrelost Trobca, ki se mu je zdel pretirano navezan na mater, ki ni mogla zaradi razmer nuditi zadostne čustvene topline. Omenil je tudi njegovo nezmožnost preseči tako stanje s samoaktivnostjo, zaradi česar se je čutil ogroženega. Ker se ni mogel uveljaviti v poklicu ali kje drugje, se je čutil odrinjenega in neupoštevanega. Bil je slabo integriran in brez zavor. Ni mogel uresničevati svojih sanj. Ta nezmožnost je povzročila napetosti, zaradi katerih se je začela razkrajati njegova osebnost, kar se je kazalo v [[Psihosomatika|psihosomatskih]] težavah in v drugih neuspehih, zaradi katerih je imel občutek, da mu okolica dela krivico in da jo mora obvladati z večjim nasiljem.To je bil njegov obrambni mehanizem. Rojšek je še menil, da se je ta sovražnost kazala tudi v njegovem seksualnem življenju, ker se je tudi na tem področju čutil nesposobnega. Še pred elektrošoki ni zmogel vzpostavljati intimnih odnosov z ženskami in potrjevati svoje moškosti. Po njegovem mnenju je potem, ko se je zavedel posledic, začel brisati predstave o posameznih dejanjih. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je prizadela okolica, je bil sposoben ubijati. Popoldne so zaslišali izvedence psihiatre. Socialna delavka iz Doma Malči Beličeve je povedala, da umorjena Vida Markovčič ni bila urejena. Ni prepoznala njenih oblačil.<ref name=":46">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_70_L.pdf Na vrsti so sodni izvedenci]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 14. september 1982, l. 35, št. 70</ref><ref name=":17">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_74_L.pdf Ponovno najstrožja kazen]'', str. 9, Gorenjski Glas, 28. september 1982, ''Gorenjski Glas'', l. 35, št. 74</ref><ref name=":45">''Izvedenec odgovarja na vprašanja obrambe'', str. 6, ''Delo'', 11. september 1982, letnik 24, številka 212, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1YQJXL4L}}</ref><ref name=":33">''Kako so elektrošoki vplivali na Trobca'', str. 6, ''Delo'', 14. september 1982, letnik 24, številka 214, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-QDZJ0IEK}}</ref> V ponedeljek in torek, 13. in 14. novembra 1982, je nastopilo pet sodnih zvedencev psihiatrov, dr. Marko Škulj, dr. Janez Romih in dr. Avšeč iz begunjske bolnišnice za psihiatrijo ter dva specialista za forenzično psihiatrijo (nevropsihiatra) iz Zagreba, dr. Karla Pospišil-Završki in dr. Rudolf Turčin, ki sta imela nalogo obravnavati obtoženčeva spolna nagnjenja. Zanikala sta Trobčevo zožanje zavesti med intimnim odnosom in pa, da bi bil Trobec spolni sadist. Menila sta, da je bil pod vplivom alkohola, vendar ta ni vplival na dejanja, ker je že imel cilj. Nista se strinjala s psihologom. Nista mogla vedeti, če so se umori res zgodili med intimnim odnosom in če je do teh odnosov res prišlo. Nista mogla izluščiti motiva za uboje iz zrneca dokazov iz spisa. O Trobcu so povedali, da ni duševno bolan ali zaostal, ampak deviiran, disocialen, agresiven, nagnjen k občasni zlorabi alkohola in z anomalijo spolnega nagona. Zagovarjali so elektrošoke, ki jih takrat v Begunjah že nekaj let niso izvajali. Trobec je prejel premalo elektrošokov, da bi lahko imel poškodbe (mikrokrvavitve). Tudi nasploh ni imel teh poškodb in duševnih motenj. Alkohol bi lahko igral vlogo, vendar ne pretirano velike. Zagovorniki so predlagali še pričanje [[Farmakologija|farmakologa]] ter zdravnic in zdravljenega bolnika iz Polja, kar je sodni senat zavrnil. <ref name=":16">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_71_L.pdf Vpliv elektrošokov ali ne]'', str. 6, ''Gorenjski Glas'', 17. september 1982, l. 35, št. 71</ref><ref name=":33" /><ref name=":47">''Trobec ne kaže znakov, da bi bil kdaj duševno bolan'', str. 8, ''Delo'', 15. september 1982, letnik 24, številka 215, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5U4YP7KI}}</ref> Sojenje se je po enodnevnem odmoru nadaljevalo v četrtek, 16. septembra 1982. Na vrsto so prišle priče. Defektologinja iz Doma Malči Beličeve ni prepoznala oblačil Vide Markovčič.<ref name=":16" /><ref>''Zavrnili predloge obrambe'', str. 8, ''Delo'', 17. september 1982, letnik 24, številka 217, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3LAPYHSW}}</ref> V ponedeljek, 20. septembra 1982, so imeli tožilec in obramba končni govor. Obramba (Trobčev zagovornik je bil Stanislav Klep) je zahtevala zaslišanje še treh prič, vendar jih je sodni senat zavrnil. Tožilec je zopet zahteval smrtno kazen. Bil je prepričan, da sta med žrtvami Urška Brečko in Vida Markovčič, saj ju je Trobec opisal, preden sta bili znani kot njegovi morebitni žrtvi. V torek, 21. septembra 1982, je obramba nadaljevala, svoj govor je zaključila po treh dneh. Strinjala se je z mnenjem psihologa, ne pa z mnenjem psihiatrov. Dvomila je, da so okostja res pripadala ženskam, da sta Markovčičeva in Brečkova res bili v tisti hiši in da so ženske res umrle nasilne smrti. Predlagala je oprostitev Trobca.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_72_L.pdf Končni govori obtožbe in obrambe]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 21. september 1982, l. 35, št. 72</ref><ref name=":16" /><ref name=":18">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_73_L.pdf Sodba bo izrečena danes]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 24. september 1982, l. 35, št. 73</ref><ref>''Danes bo še sklepni govor Trobčeve obrambe'', str. 8, ''Delo'', 21. september 1982, letnik 24, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VHMGUVPS}}</ref> Sodba je bila izrečena v petek, 24. septembra 1982. Temeljno sodišče v Kranju je ponovno izreklo [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. V obrazložitvi je senat zapisal, da ne gre za maščevanje družbe za storjena dejanja, ampak za upoštevanje določil [[Kazenski zakonik|kazenskega zakonika]] Slovenije. Da je med žrtvami tudi Vida Markovčič, je bil senat prepričan, saj jo je Trobec opisal, preden je bila znana med pogrešanimi. Podobno je menil za Urško Brečko. Sprejel je mnenje psihiatrov, da je Trobec egoist, deviiran, nagnjen k alkoholu, agresiven in z anomalijami spolnega nagona. Ker je Trobec svoja dejanja ponavljal, so bili mnenju sodišča ti umori storjeni z direktnim naklepom in brez zmanjšane prištevnosti. Upoštevalo je dejstvo, da je bil že prej obsojen na daljše zaporne kazni zaradi več kaznivih dejanj. Ni verjelo, da bi kot izrazito disocialna osebnost po izpustitvi na prostost prenehal s kaznivimi dejanji. Trobec se je na razsodbo odzval z molkom in brez svojih običajnih enozložnic.<ref name=":18" /><ref name=":17" /> === Sprememba smrtne kazni v dvajset let zapora === [[Višje sodišče v Ljubljani]] je naslednje leto, po pritožbi Trobčevega zagovornika, [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] spremenilo v dvajset let zapora. Menilo je, da v Trobčevem primeru ni bilo najvišje stopnje prištevnosti.<ref name=":42">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1983_30_L.pdf Spremenjena kazen Metodu Trobcu]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 19. april 1983, l. 36, št. 30</ref> === Nove najdbe v hiši umorov in ovadba za umor Olge Pajić === UNZ Kranj je Trobca ovadil Temeljnemu tožilstvu Kranj zaradi umora 45-letne Olge Pajić, rojene v Dževdželiji, stanujoče v [[Škofljica|Škofljici]] in od leta 1974 zaposlene v Rogu. Pogosto je bila na bolniški. Julija 1984 so namreč na podstrešju Trobčeve hiše umorov v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]], ki je bila nezavarovana, odprta in je deloma propadala, našli [[Osebna izkaznica|osebno izkaznico]], zdravstveno izkaznico, denarnico in fotografije Vide Markovčič ter osebno izkaznico in zdravstveno izkaznico Olge Pajić in sicer v steni iz opečnatih votlakov, s katere je zaradi [[Vlaga|vlage]] in slabe izvedbe odpadel omet. Olga Pajić je izginila 9. avgusta 1975, ko bi se morala vrniti v službo z bolniške. Dan prej je svojemu partnerju povedala, da gre v [[Ljubljana|Ljubljano]] po čevlje zanj. Po dveh dneh se ni vrnila, zato jo je iskal. V svojo delovno organizacijo ni šla iskat svojih dohodkov za dva meseca in delovne knjižice. Ko so Trobcu pokazali dokumente, je povedal, da Olgo Pajić pozna in da je njene dokumente sam spravil. Razložil je, da sta se sprla in da naj bi ga ženska napadla, zato jo je umoril in zažgal v peči. Povedal je tudi, da je bila Olga Pajić njegova prva žrtev, da je druga žrtev umrla leta 1976 in da ni umoril Urške Brečko. Novi postopek ni bil nadaljevanje prejšnjega, zato je Temeljno javno tožilstvo v Kranju primer odstopilo krajevno pristojnemu Temeljnemu tožilstvu v Ljubljani.<ref name=":19">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1984_97_L.pdf Je izginula ženska tudi Trobčeva žrtev?]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 18. december 1984, l. 37, št. 97</ref><ref name=":24" /> === Napad z nožem na sojetnika in dvakratna premestitev v drugi zapor === V [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|zaporu na Dobu]], kjer je prestajal 20 let zapora za umor petih žensk, je v petek, 28. avgusta 1992, ob 15.15., med sprehodom zapornikov, z nožem, prirejenim iz jedilnega pribora (izbrušen v konico), zabodel sojetnika Miloša N. sedemkrat v prsni koš in trikrat v okončine. Razlog naj bi bile stare zamere. Miloš N. je v tistih dneh imel načrtovan pogojni izpust. Trobca so po napadu dali v samico, pred razjarjenimi zaporniki sta ga branila dva paznika s službenim psom in dvema avtomatoma. Odpeljali so ga v novomeške zapore. V njegovi celici so našli načrt za pobeg, zapis o napadu na določenega paznika in rabi njegovih ključev za osvoboditev sojetnikov, ki so bili z njegovim načrtom seznanjeni. V samici so našli [[solzivec]].Trobec je bil samotar in nepriljubljen med sojetniki. Po njegovem napadu na Miloša N. so njegovi sojetniki protestirali pri pravosodnem ministru [[Miha Kozinc|Mihi Kozincu]] ter zahtevali ločeno bivanje problematičnih zapornikov in manjše prostore za bivanje. Minister jim je obljubil, da bo skupščini predlagal, da se za to nameni več denarja. Trobca so potem zaradi vse bolj odkritih groženj sojetnikov zaradi zadnjega poskusa umora zopet premestili in sicer začasno v mariborske zapore, ki so bili najvarnejši v Sloveniji. Tam je imel poseben status ter je bival in se sprehajal ločeno od drugih. Ločenega dela mu niso mogli zagotoviti. Zaradi načrtovanja pobega so nad njim izvajali poostren nadzor. Na Dob se je vrnil septembra 1993.<ref>''Trobca ni več na Dobu'', str. 20, ''Dolenjski list'', 17.09.1992, letnik 43, številka 38, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OVBWEAYY}}</ref><ref name=":21" /><ref>''Trebanjske iveri'', str. 5, Dolenjski list, 9. september 1993, letnik 44, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EQCCS2BL}}</ref><ref name=":20">''Trobec spet klal'', str. 13, Dolenjski list, 3. september 1992, letnik 43, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KBZW2LZB}}</ref> === Podaljšanje kazni za 10 let in 6 mesecev zaradi napada na dva sojetnika v letih 1988 in 1990 === Vinko N. je bil po sporu in fizičnem obračunu s Trobcem premeščen v ljubljanske zapore. Tam je napisal več prošenj, da ne bi šel nazaj na Dob, vendar so ga maja 1988 vrnili. Ko je 23. maja 1988 stal v postrojbi novih obsojencev, mu je Trobec, ki ga je paznik ravnokar izpustil iz samske sobe, prišel izza hrbta in ga s 7,5 cm dolgim nožem, ki ga je sam izdelal, dvakrat zabodel v desno stran prsnega koša in dvakrat v desno stran trebuha. Z enim od zamahov mu je prebil denarnico v žepu srajce. Nato je po zmedi in vpitju izročil nož pazniku in rekel, da se mu je utrgalo. Med dopustom na posebnem oddelku, kjer so imeli obsojenci možnost prehoda v druge sobe, je 30. januarja 1990 s 7,6 cm dolgim žepnim nožem zabodel Zlatka K. v desno nogo v njegovi sobi in mu s tem prizadejal 1 cm globoko in 2 cm dolgo vreznino.<ref name=":22">''Trobca čaka še dodatnih deset let zapora'', str. 9, ''Dolenjski list'', 1. julij 1993, letnik 44, številka 26, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VJ4RR0HN}}</ref> V začetku leta 1993 je Temeljno sodišče v Novem mestu (enota Trebnje) Trobcu zaradi teh dveh napadov prisodilo 10 let in 6 mesecev zaradi poskusa umora in povzročitve lahke telesne poškodbe. Trobec se na glavni obravnavi ni branil in je molčal. Sodišče je odločilo še, da se mu to ne všteje v obstoječo kazen. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je 25. februarja istega leta zavrnilo pritožbo Trobčevega zagovornika. [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo izreden preizkus pravnomočne sodbe. Trobcu se je dvajsetletna zaporna kazen, ki jo je prestajal od leta 1979, tako podaljšala.<ref name=":22" /> === Sojenje za napad na sojetnika leta 1992, ponovitev sojenja in podaljšanje kazni do leta 2014 === Konec marca 1998 so Trobcu na novomeškem okrožnem sodišču začeli soditi za napad na sojetnika Miloša N. leta 1992. Miloš N., že nekdanji zapornik, se prve obravnave ni udeležil. Obravnava se je nadaljevala 23. aprila. Napadeni je takrat prišel in opisal dogajanje. Trobec mu je hotel vsiliti predrago konzervo in ker ga je ignoriral, se mu je zameril. Pričali so tudi nekateri zaposleni na Dobu in še en nekdanji zapornik. Dr. Dušan Žagar, nevropsihiater, je Trobca označil kot osebnostno motenega, labilnega, agresivnega, napetega, sumničavega in agresivnega. Prepričan je bil v obstoj vsaj minimalne provoakcije s strani Miloša N. Pogledali so tudi v poročilo zapora na Dobu, ki je o Trobcu povedalo, da je bil najprej obvladljiv in povprečno uspešen, večje težave pa je začel povzročati leta 1986. Bil je najmanj 15-krat disciplinsko kaznovan zaradi razžalitev, obrekovanj in napadov na uradne osebe in sojetnike. Izdeloval je alkoholno pijačo »mušica«, pri sebi je imel trikotno pilo in zažgal je svojo sobo. Morali so ga premeščati v druge zapore in bila mu je dodeljena samska soba. Zaradi poskus umora so Trobcu prisodili 8 let zapora. To so združili z izrekom 10 in pol letne kazni iz leta 1993 in tako dobili 15 let zaporne kazni, ki so jo prišteli 20 letni zaporni kazni, ki bi se mu iztekla leta 1999. Trobec bi bil tako izpuščen leta 2014.<ref name=":49">''Trobčevo domovanje še naprej zapor'', str. 11, ''Dolenjski list'', 2. april 1998, letnik 49, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RDI6WJDM}}</ref><ref name=":43">''Trobec bo v zaporu na Dobu do leta 2014'', str. 11, ''Dolenjski list'', 30. april 1998, letnik 49, številka 17, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2UN8K03I}}</ref> Po pritožbi Trobčevega zagovornika zaradi menja sodnega izvedenca psihiatra, ki je na glavni obravnavi povedal, da je Trobec po treh udarcih postal manj prišteven, je [[Višje sodišče v Ljubljani]] sodbo razveljavilo. Višje sodišče je zmotilo izvedenčevo mnenje, da glede prvega udarca obstaja dilema in da je bil po njem bolj neprišteven kot prišteven. Zagovornik je tudi opozoril na to, da je bilo psihiatrovo ustno mnenje drugačno od pisnega. Višje sodišče je zahtevalo dopolnitev izvedenskega mnenja in natančnejšo definicijo Trobčevega duševnega zdravja.<ref>''Trobec spet v Novem mestu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 7. januar 1999, letnik 50, številka 1, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LSOU229L}}</ref><ref name=":23">''Najslavnejšemu slovenskemu zaporniku še osem let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 9. marec 2000, letnik 51, številka 10, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UNB99IDY}}</ref> Ponovno sojenje se je začelo 3. marca 2000. Trobec je omenil, da naj bi mu paznik prinesel pismo Miloša N., da ga bo ubil, ter da je bil pijan in pod vplivom pomirjeval. Obsojenčev vzgojitelj z Doba je zanikal prisotnost alkohola. Govorili so tudi o tem, kako je kljub nadzoru Trobec prišel do noža. Priče so povedale isto, kot na prejšnjem sojenju. Izvedenec psihiater, doc. dr. [[Slavko Ziherl]], je povedal, da je Trobec zaradi spleta okoliščin odraščanja paranoiden, disocialen in narcističen, ter da kaže lažje znake poškodb možganov. Po njegovem mnenju je razumel pomen svojih dejanj. Sestava senata sodišča je ostala enaka, prav tako sodba in izrečena enotna kazen 15 let. Zaradi različnih mnenj psihiatrov na prejšnjem in takratnem sojenju sta Trobec in njegov zagovornik zahtevala novo mnenje, vendar ju je senat sodišča zavrnil. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo pritožbo zagovornika.<ref name=":23" /><ref name=":50">''Trobec v zaporu še 14 let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 3. avgust 2000, letnik 51, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZAYKXC1N}}</ref> Marca 2001 je bil Trobec v koprskem zaporu.<ref>''Nadškof med zaporniki na Dobu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 29. marec 2001, letnik 52, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3S91ZP5I}}</ref> === Zasebna tožba proti Lei Evi Müller zaradi trditev o mučenju živali === [[Lea Eva Müller]], borka za pravice živali, je 29. marca 2000 v oddaji ''[[24UR]]'' na [[POP TV]] podala slikovite opise domnevnega Trobčevega mučenja živali. Trobec jo je tožil za 18,5 milijonov [[Slovenski tolar|tolarjev]] (najprej 9 milijonov tolarjev) zaradi obrekovanja in žaljive obdolžitve. Obtoženka je povedala, da ima samo pokojnino. Müllerjeva je kot svoj vir informacij omenila Barbaro Juvan (ali Jovan), predsednica domžalskega društva proti mučenju živali, ki je prebrala članek v izvodu revije ''Jana'' iz aprila leta 1988, ki naj bi omenjal izjavo Trobčeve mame in sestre o mučenju živali. Müllerjeva naj bi zjutraj telefonirala, da mora dati izjavo za televizijo, pa ne ve, kaj naj pove. Juvanova se tega ni spomnila, je pa dopustila možnost, da ji je to povedala. Müllerjeva je omenila tudi neznance, ki naj bi ji v času sojenja Trobcu za umore po telefonu razlagali, da Trobec muči živali. Trobec jo je zaradi izjave nadlegov v pismih in po telefonu, dokler mu tega niso preprečili. Njena obramba je sodišču dala tudi članka iz ''[[Slovenske novice|Slovenskih novic]]'' in ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' z izjavami Trobčeve bivše žene. Trobec je potem svojo tožbo umaknil.<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni nikoli mučil živali|url=https://www.dnevnik.si/61410|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. september 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec zahteva trdne dokaze|url=https://www.dnevnik.si/63664|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=22. oktober 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trobec umaknil zasebno tožbo proti zaščitnici živali|url=https://www.dnevnik.si/69061|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=19. december 2003|publisher=|last=|first=}}</ref> Müllerjeva je izjavo na POP TV podala v zvezi s tremi dijaki [[Gimnazija Kranj|kranjske gimnazije]], ki so v [[Tržič|Tržiču]] in okolici mučili [[Domača mačka|mačke]]. Mediji so leta 2000 tekmovali v bombastičnem poročanju o tem primeru. Mučiteljem so npr. nadeli oznako »mačji trobci«.<ref>BULC, Gregor, 2003, Serijski morilci - mačk : moralna panika in mladinsko prestopništvo. Teorija in praksa [na spletu]. 2003. Vol. 2, no. let 40, p. 245–266. [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20032bulc.pdf</ref><ref>ŽUPEVC, Melita, 2003, Medijsko sojenje : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Zupevc-Melita.PDF</ref> === Smrt in pokop === Umrl je 30. maja 2006 ob štirih zjutraj v samici v najbolj varovanem delu zapora Dob. Obesil se je z rjuho, ki jo je privezal na ročico vodovodna ventila nad straniščnim kotličkom. Našli so ga okoli šestih zjutraj, ko so delili zajtrk. Njegova vrata so bila zablokirana z omaro, zato so jih morali odriniti. Čeznjo je vrgel rjuho, da je zastrl pogled skozi kukalo. Ko je delal samomor, je izruval straniščno školjko, kar bi morali poleg premikanja omare slišati sojetniki, vendar nihče ni poklical paznikov. Za sabo ni pustil poslovilnega pisma. O samomoru so obvestili njegovo sestro. Ubil naj bi se zaradi stisk, ki so se mu nakopičile. Marca 2006 je umrla njegova mama, ki je bivala v Domu starejših občanov v Preddvoru, potem ko je prejšnje leto Trobčev zagovornik Stanislav Klep prodal hišo. Do svoje smrti ga je obiskovala. V zadnjem času je odklanjal zdravniške preglede, marca ni hotel na specialistični pregled zaradi suma raka na prostati. Od decembra prejšnjega leta ga, domnevno zaradi bolezni, ni več obiskovala sestra. Nekaj let prej je že zaigral poskus samomora.<ref name=":36" /><ref name=":24" /><ref>{{Navedi splet|title=Samomor razvpitega zapornika|url=https://www.delo.si/novice/kronika/samomor-razvpitega-zapornika.html|website=www.delo.si|date=2006-05-31|accessdate=2020-09-26|language=sl-si|last=Uredništvo}}</ref><ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec ni bil nor|url=https://www.dnevnik.si/1042680735|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=10. september 2014|publisher=|last=|first=}}</ref> Pokopan je bil na državne stroške v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Okrogli obletnici slovenskih morilcev Trobca in Pluta, ki sta si na koncu sodila sama|url=https://www.dnevnik.si/1042734754|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. april 2016|publisher=|last=Stojiljković|first=Gordana}}</ref> == Psihopatologija == Trobec je bil spoznan za [[Psihopatija|psihopata]] že pred odkritjem umorov. Svoja dejanja je ponavljal, zažgal je žrtve in pobrisal je [[kri]], torej je vedel, kaj se je zgodilo, kar je pomenilo, da je moril z [[Naklep|naklepom]] in da je bil [[Prištevnost|prišteven]]. Molk je bil njegova obramba. Narejen [[vozniški izpit]], odslužen [[vojaški rok]] in povečevanje lastnega [[Premoženje|premoženja]] (hiša na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]] in avto) so bili dodatni dokazi, da ni [[duševno bolan]]. Poleg tega premoženja je bila še domačija v Dolenji vasi, kupljena v začetku sedemdesetih let, kar je pomenilo, da je Trobec pretiraval s trditvami o težkem življenju. Ni imel [[Shizofrenija|shizofrenije]], čeprav je bil njegov polbrat po očetovi strani shizofrenik. Psihiatri so zanikali, da bi zaradi elektrošokov imel posledice. Dopuščali so možnost, da so se umorjene upirale, kar je pri njem izzvalo agresijo. Ni bil spolni [[Sadizem|sadist]]. Bil je nekoliko podpovprečno inteligenten, napet, brez zavor, [[Sovraštvo|sovražen]], deviiran, egoističen, sumničav, emocionalno hladen, paranoiden, [[Narcizem|narcisističen]], labilen, disocialen, antisocialen, [[Agresivnost|agresiven]], nagnjen k občasni [[Zloraba alkohola|zlorabi alkohola]] in imel je anomalijo spolnega nagona. [[Alkohol]] pri njegovih zločinih ni igral pomembne vloge. Njegova [[Čustvo|čustvena]] nezrelost se je kazala pri pretirani navezanosti na mater, ki ni bila vedno na razpolago. Čutil se je ogroženega, odrinjenega, neupoštevanega in nesposobnega v [[Poklic|poklicnem]] in [[Spolnost|spolnem]] življenju. Okolico, ki naj bi mu delala krivico, je želel obvladati z večjim nasiljem. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je okolica prizadela, je bil sposoben ubijati. Kot izrazito disocialna osebnost bi po izpustitvi na prostost nadaljeval s [[Kaznivo dejanje|kaznivimi dejanji]].<ref name=":16" /><ref name=":47" /><ref name=":17" /><ref name=":2" /><ref name=":46" /><ref name=":33" /><ref name=":23" /><ref name=":43" /><ref name=":9" /><ref name=":31" /> == Podoba Metoda Trobca v slovenski družbi == === Med ljudmi === [[Miha Čelar]], režiser dokumentarnega filma ''Mama je ena sama'' (2015), je v otroštvu poznal avtomehanika, ki se je pisal Trobec in je v bližini njihovega bloka imel delavnico. Kot poslovno darilo za [[novo leto]] je natisnil koledar s [[Karikatura|karikaturami]] in Trobčevimi [[Anagram|anagrami]]. Na januarskem listu je bila Trobčeva karikatura in napis »Če baba ima dolg gobec, pokliči servis Trobec !«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/plus/7--val/-borut-pahor-je-toliko--vseljudski--kot-pia-filipc|title=“Borut Pahor je toliko 'vseljudski' kot Pia Filipčič”|date=17. julij 2015|accessdate=26. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Košir|first=Izak}}</ref> === Sodobniki o Trobcu === Blaž Ogorevc ga je označil za patriarha slovenskih spolnih iztirjencev.<ref name=":39">{{Navedi splet|title=Blaž Ogorevc in Matjaž Hanžek|url=http://www.mladina.si/51298/blaz-ogorevc-in-matjaz-hanzek/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=29. julij 2010|publisher=|last=Ogorevc|first=Blaž}}</ref> [[Slavoj Žižek]] je zapisal, da je Trobec [[Ivan Cankar|cankarjanski]] junak, katerega dejanja so temna stran cankarjanske zvestobe Materi.<ref>PEVEC, Živa, 2010, Lik matere v slovenskih filmih : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_pevec-ziva.pdf; str. 17</ref> [[Marcel Štefančič jr.]] je v knjigi esejev ''Slovenci'' (2010) zapisal, da sta bila Trobec in [[Silvo Plut|Plut]] žrtvovana za retuširanje slovenske samopodobe. [[Matevž Kos]] je Štefančiču ob tem očital, da se mu moralne dileme niso zbudile tudi ob metanju Slovencev v rudniške jaške ([[Barbara rov|Huda jama]]).<ref>{{Navedi splet|title=Ugodje v nelagodju med Slovenci|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/ugodje-v-nelagodju-med-slovenci|website=pogledi.si - spletna stran ni ažurirana|accessdate=2020-09-27|date=23. februar 2011|publisher=|last=Kos|first=Matevž}}</ref> Štefančič je o Trobcu po njegovem [[Samomor|samomoru]] zapisal še, da je bila njegova podoba skrivnostnega in diaboličnega morilca zgolj krinka ter da je bil v resnici mali, povprečni, nepomembni slovenski stiskač, ki jadikuje nad svojim garanjem, poštenostjo in trpljenjem. Dokaz za to je videl v njegovi burni reakciji ob prvi sodbi za pet umorov, ko je izvedel, da bo moral plačati stroške sojenja in svojih tatvin. Trobec je to celo omenil v intervjuju za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' leta 1991, ne da bi ga kdo spodbudil k temu. Za Štefančiča je bil Trobec tudi produkt divje [[Proletariat|proletarizacije]] [[Podeželje|podeželja]] in [[Socializem|socialističnega]] uničenja ruralne skupnosti, ki mu je modernizacija uspela na grozljiv način, ko je postal serijski morilec žensk s [[Družba|socialnega]] dna. Njegov [[samomor]] ga ni presenetil, saj je bil temna stran povprečnega Slovenca. Da so Trobca hoteli pojasniti z jezikom [[Psihiatrija|psihiatrije]], so počeli zato, da jim ne bi bilo treba soditi slovenskim [[Socializacija|socializacijskim]] procesom. Trobec je bil namreč obremenjen s kompleksom matere. Bil je tudi temna, patološka stran [[Duhovnik|duhovnika]], velike karierne želje tipične slovenske matere za svojega sina, in pa ruralni [[fašist]], ki je kuril ženske v krušni peči, simbolu slovenske kmečke samoraslosti, ruralne klenosti in samobitnosti. Ni verjel v prištevnost Trobca, ki je puščal sledi in hranil predmete žrtev.<ref name="#1">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|title=Metod - portret slovenske povprečnosti: Zakaj je lahko Slovenec v svojem največjem serijskem morilcu videl samega sebe|date=6. junij 2006|accessdate=27. september 2020|website=mladina.si|publisher=|last=Štefančič jr.|first=Marcel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140831014135/https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|archivedate=31. avgust 2014}}</ref> Penolog [[Dragan Petrovec]] je bil priča strahu sodnice ob misli, da bi šel Trobec na prostost, čeprav nikoli ni bila udeležena v sodnem postopku proti njemu. Menil je, da je ta strah pretiran, saj je bil Trobec takrat postaran, razvalina od človeka in preveč znan.<ref>{{Navedi splet|title=Med strahom in sovraštvom|url=https://www.dnevnik.si/1042731757|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=14. marec 2016|publisher=|last=Petrovec|first=Dragan}}</ref> === Trobec kot povod za obračunavanje na slovenski politični sceni === ==== Jože Dežman in Osnovna šola Metoda Trobca leta 1999 ==== Ko sta [[Škofja Loka|škofjeloška]] odbora strank [[SLS]] in [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] napisala pozitivno mnenje o poimenovanju osnovne šole po [[Ivan Dolenec|Ivanu Dolencu]], je [[zgodovinar]] [[Jože Dežman]] leta 1999 v kolumni v ''Gorenjskem glasu'' napisal, da je to zanj enako, kot če bi stranka zagrizenih mačistov za ime šole izbrala Osnovna šola Metoda Trobca. Eden od bralcev mu je odgovoril, da je njegovo pisanje za zgodovinarja zelo nečastno in tuje zgodovinski znanosti. Napisal je tudi, da se je Trobec, ki je za svoja dejanja odgovarjal, morda zgledoval po zbirnih taboriščih zmagovite in nekaznovane [[NOB]] takoj po [[2. Svetovna vojna|2. svetovni vojni]], v katerih se je zlorabljalo ženske.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_48_L.pdf Pisma bralcev], ''Gorenjski Glas'', str. 21, 18. junij 1999, l. 52, št. 48</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_49_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca?]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', Dežman, Jože (22. junij 1999), l. 52, št. 49</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_89_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca]'', str. 23, ''Gorenjski Glas'', 9. november 1999, l. 52, št. 89</ref> ==== »Pičkin dim« Matjaža Hanžka leta 2005 ==== [[Matjaž Hanžek]] je bil s svojim vikendom najbližji sosed Trobčeve hiše umorov. S svojimi kolegi se je iz [[Grapa|grape]] vzpel do te domačije. Pobudo za to je dal Blaž Ogorevc, ki je takrat pri ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'' urejal literarno prilogo Mlada pota in je za najboljša dva erotičnega literarnega natečaja nadrobil [[Saje|sajasti]] [[Opeka|zidak]] iz Trobčeve peči, ki je bil žrtvam najbližji (na natečaju so namreč, ne glede na spol pošiljatelja, prevladovale zgodbe, kjer na koncu nasrka ženska. Najboljši pisatelj je dobil sajasti del, drugi najboljši drugo polovico, tretji pa plastično vrečko, v kateri je bil zidak.). Ko sta se po nekaj dneh s Hanžkom vrnila po grapi ob hudourniku proti avtobusni postaji, ju je kmečka pisateljica [[Desnica (politika)|desnega političnega nazora]] povabila na pijačo na svojo samotno kmetijo. Povedala jima je, da samo domačini vedo, kaj je »pičkin dim«, o katerem radi govorijo Ljubljančani, saj se je dim iz Trobčeve peči na planoti valil v grapo in se porazgubil med polji.<ref name=":39" /><ref name="#1"/> To anekdoto je Hanžek kot [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] povedal 26. februarja 2005 v sobotni oddaji ''Hri-bar'' na [[Rtvslo|RTV SLO]], za kar se je potem pisno opravičil. [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije|takratni poslanec državnega zbora]], je v izjavi za javnost zapisal, da bi moralo [[Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije]] proti Hanžku uvesti predkazenski postopek. Hanžka so obsojali tudi [[Eva Irgl]], [[Milenko Ziherl]], [[Branko Grims]] in [[Matej Makarovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Hanžek v gosteh pri Hribarju|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/hanzek-v-gosteh-pri-hribarju/165755|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-27|language=sl|date=26. februar 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predlog Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije za uvedbo predkazenskega postopka zoper varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka|url=https://www.finance.si/114432|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=10. marec 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumentacijski kotiček - Neplemeniti pičkin dim|url=http://arhiv.zofijini.net/zofijini.org/koticek_neplemeniti.html|website=arhiv.zofijini.net|accessdate=2020-09-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=IV&type=sz&uid=823C629A801740CDC125704A0038AC5B|title=DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Nadaljevanje 8. seje|date=14. julij 2005|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=V&type=sz&uid=48BFE6DA03FF82F3C1257E60002C1AA3|title=REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR nadaljevanje 32. seje|date=18. oktober 2011|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}</ref> Ko je istega leta [[4. državni zbor Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Pavel Rupar]] [[Majda Širca Ravnikar|Majdi Širca]] in [[Majda Potrata|Majdi Potrata]] med razpravo o zakonu o registraciji istospolnih partnerstev predlagal pregled mednožja, so poslanci njegove stranke zaradi Hanžka zavrnili njegovo obsodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Eva Irgl se ne bo opravičila|url=http://www.mladina.si/89868/tudi-eva-irgl-se-ne-bo-opravicila/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=23. julij 2005|publisher=|last=Ozmec|first=Sebastjan}}</ref> ==== Esej Tineta Hribarja in Justin Stanovnik leta 2007 ==== [[Justin Stanovnik]] je v 66. števili ''Zaveze'', revije [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]], obtožil [[Tine Hribar|Tineta Hribarja]], da je v svojem eseju ''Drugi začetek'' (Hribar, T. 2007: Drugi začetek, v: Nova revija 25, 300, str. 15–32)<ref>''[https://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/420-187-0.pdf Razprave 28]'', str. 50, Ljubljana, 2014, SAZU, ''sazu.si''</ref> pokop Trobca in [[Silvo Plut|Silva Pluta]], na sodišču obsojenih zločincev, primerjal s povojnim pobojem [[Domobranci|domobrancev]] in jih tako označil za zločince.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija novega štetja|url=http://nszaveza.github.io/articles/66-slovenija-novega-stetja/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-09-26|date=1. september 2007|publisher=|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> ==== Roman Vodeb proti predlogu družinskega zakonika leta 2011 ==== [[Roman Vodeb]] je nasprotoval predlogu [[Družinski zakonik|družinskega zakonika]], ker naj bi otroci brez očeta postali serijski morilci in mučitelji svojih otrok. Kot primer je navedel Trobca in Fritzla.<ref>{{Navedi splet|title=Potrata za svobodno odločanje; Strehovec: Otrok ima pravico do staršev in rojstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/potrata-za-svobodno-odlocanje-strehovec-otrok-ima-pravico-do-starsev-in-rojstva/253629|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=22. marec 2011|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== Janez Janša o svojem prestajanju zaporne kazni na Dobu leta 2014 ==== [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], je v svojem obširnem razmišljanju o tem, kako ga nasprotniki po vseh letih še niso nehali diskreditirati, napisal, da se je ob prihodu v zapor na Dob spomnil na svoje tamkajšnje prestajanje kazni 25 let prej in sobivanje s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina vranov|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-dolina-vranov-4465|website=www.sds.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=24. junij 2014|publisher=|last=Janša|first=Janez}}</ref> ==== Blaž Zgaga in Branko Grims leta 2020 ==== Ko je [[Novinarstvo|novinar]] Blaž Zgaga za poročanje o [[Pandemija koronavirusa v Sloveniji 2020|pandemiji koronavirusa]] prejel nagrado Deutsche Welle (DW) za svobodo govora,<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Zgaga med prejemniki nagrade Deutsche Welle za svobodo govora|url=https://www.dnevnik.si/1042928494|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=3. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> je [[Seznam poslancev 8. Državnega zbora Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Branko Grims]] na [[Twitter|Twitterju]] napisal, da je to podobno podelitvi nagrade za pravice žensk Metodu Trobcu.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec, ki novinarskega nagrajenca primerja s serijskim morilcem|url=https://vezjak.com/2020/05/03/poslanec-ki-novinarskega-nagrajenca-primerja-s-serijskim-morilcem/|website=::: IN MEDIA RES ::: ::: Quis custodiet ipsos custodes? :::|date=2020-05-03|accessdate=2020-09-26|publisher=|last=Vezjak|first=Boris}}</ref> == Odmev v kulturi in umetnosti == === Biografija === * ''Kot bi Luna padla na Zemljo : biografija Milene Zupančič''. [[Tadej Golob]] ([[Beletrina]], 2018) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/294096896 COBISS] V njej je omenjeno srečanje [[Milena Zupančič|Zupančičeve]] s prijaznim Trobcem v Metalki, ko je potrebovala material za gradnjo hiše.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2018/06/01/milena-ki-ostaja-meta|title=Milena, ki ostaja Meta|date=1. junij 2018|accessdate=25. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Gombač|first=Andraž}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milena Zupančič: Prave resnice o znamenitem poljubu s Poldetom Bibičem ne bomo nikoli izvedeli|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/milena-zupancic-sele-naslednji-dan-sem-videla-da-je-bil-tisti-ki-mi-je-ponujal-prevoz-metod-trobec/|website=Govori.se|date=2018-05-08|accessdate=2020-09-25|language=sl}}</ref> === Biografski leksikon === *''Svetovni biografski leksikon : ljudje in dela v 27.277 geslih'', [[Luc Menaše]] (Ljudska pravica, 1994)<ref>''Poslanstvo Metoda Trobca'', str. 10, Čater, Tadej (1. december 1994), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 48, številka 48, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7Y9AIBB7}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35671553 COBISS] * ''Osebnosti'', veliki slovenski biografski leksikon ([[Mladinska knjiga]], 2008)<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski "personalni dosje"|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090109/C/301099980/slovenski-personalni-dosje|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=9. januar 2009|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/241136128 COBISS] === Esej === * ''Slovenci'', [[Marcel Štefančič jr.|Marcel Štefančič jr]]. ([[Študentska založba]], 2010) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/253555456 COBISS] Zbirka 17 [[Esej|esejev]] o slovenstvu, eden izmed njih je ''Pošasti'' – o slovenskosti fenomena Metoda Trobca.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenci|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110516/C/305169989/slovenci|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=16. maj 2011|publisher=|last=Naglič|first=Miha}}</ref> === Film === * kratki film ''Metod'' (2018)<ref>{{Citat|title=Metod (2018)|url=https://bsf.si/sl/film/metod/|accessdate=2020-09-25|language=sl}}, Baza slovenskega filma, ''bsf.si''</ref> režiserja grozljivk [[Tomaž Gorkič|Tomaža Gorkiča]], ki razvija še celovečerni film<ref>{{Navedi splet|title=Metod {{!}} Strup Produkcija|url=http://strup.si/project/metod/|website=strup.si|accessdate=2020-09-25}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|title=Tomaž Gorkič: Slovenska neumnost je nenehna želja ustreči, biti uspešen, nova Švica|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/tomaz-gorkic-slovenska-neumnost-je-nenehna-zelja-ustreci-biti-uspesen-nova-svica/499762|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-25|language=sl|date=18. september 2019|publisher=|last=Štefančič|first=Nadina}}</ref> * [[Igor Šterk]] razvija celovečerni dramski film o Trobcu.<ref>''[https://www.film-center.si/media/tenders/2019/01/30/rezultati-razvoj_projekta.pdf Rezultati rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje razvoja animiranih, celovečernih igranih in celovečernih dokumentarnih filmskih projektov za leto 2018]'', Slovenski filmski center, ''film-center.si'', 30. januar 2019, pridobljeno 25. september 2020</ref> === Filmska kritika === * Nemški celovečerni film ''Der Goldene Handschuh'' (Fatih Akin, 2019) o nemškem serijskem morilcu Fritzu Honki. Filmski kritik [[Marcel Štefančič jr.]] ga je primerjal s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata rokavica|url=https://www.mladina.si/200160/zlata-rokavica/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. julij 2020|publisher=|last=Štefančič Jr.|first=Marcel}}</ref> Tomažu Gorkiču se je zdelo, da gleda lasten, še neuresničeni film o Trobcu in obžaloval, da ga ni mogel posneti pred Akinom.<ref name=":26" /> === Glasba === * Po njem se je imenovala hrvaška [[alter rock]] skupina [[Trobčeve krušne peči|Trobecove krušne peći]], ki je delovala v osemdesetih.<ref>{{Navedi splet|title=Napokon objavljen "izgubljeni" album Trobecovih krušnih peći|url=https://www.vecernji.hr/kultura/napokon-objavljen-izgubljeni-album-trobecovih-krusnih-peci-556386|website=www.vecernji.hr|accessdate=2020-09-25|language=hr|date=20. maj 2013|publisher=|last=Oremović|first=Arsen}}</ref> * ''Balada o T.'', album ''Nočni šanson; Dajdamski portreti'' (Vinilmanija, 1998), [[Svetlana Makarovič]]<ref>''Norci so zunaj!'', str. 26, Bedrač, David (3. september 2010), ''Štajerski tednik'' (Ptuj), letnik 63, številka 68, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DFSTZ91E}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2207036 COBISS] *''Za Metoda goriš'', album ''Slon in Sadež'' (Cela pametna založba, 2003), [[Slon in Sadež]]<ref>{{Navedi splet|title=Malce nekorektna|url=http://www.mladina.si/104272/malce-nekorektna/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. marec 2003|publisher=|last=Cerar|first=Gregor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/8437046 COBISS] === Gledališče === * ''Psiho'' (2019, monodrama v režiji [[Jaša Koceli|Jaše Kocelija]], igra [[Domen Valič]], Gledališče Glej) Trobec je eden od »normalnih psihopatov patoloških mater«, ki so navdihnili predstavo.<ref>Žeželj, Tery (2019), Dialog s predstavo ''Psiho'', ''[https://issuu.com/jasakoceli/docs/glej_list_psiho_final_issu Glej, list]'', str. 23-24, l. 11, št. 1, [[ISSN]] [https://www.worldcat.org/title/glej-list/oclc/449656602 1855-6248]</ref> === Kriminologija, psihopatologija === * ''Serijski morilec: normalen psihopat patološke matere'', Karmen Šterk ([[e-knjiga]], zbirka Koda, založba [[Beletrina]], 2013)<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilec - Karmen Šterk|url=https://beletrina.si/knjiga/serijski-morilec|website=beletrina.si|date=2007-01-01|accessdate=2020-09-26|language=sl|first=Založba|last=Beletrina}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/267566336 COBISS] === Poezija === * ''Druga obala'', [[Peter Semolič]] (Center za slovensko književnost, 2015)<ref>{{Navedi splet|title=Druga obala|url=https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/druga-obala-mehka-vezava-2.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-27|language=sl}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/280225792 COBISS] === Razstave === * Primer. Umetnost in kriminaliteta (Mala galerija, 2005; [[Alenka Pirman]], Biserka Debeljak in [[Igor Zabel]]) in obnovljen del te razstave (2014) v Muzeju slovenske policije v Tacnu (Alenka Pirman s [[Kustosinja|kustosinjo]] muzeja, Darinko Kolar Osvald) - Trobčev strip ''Lunov Magnus'' s podčrtanimi citati.<ref name=":37" /> === Roman === * ''Pozabljene v krušni peči'', Andrej Kožar (samozaložba, 2011)<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljene v krušni peči|url=https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/pozabljene-v-krusni-peci.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-26|language=sl}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/256004608 COBISS] === Strip === * ''Hiša Metoda Trobca'', Glasilo KGL, 1983, [[Zoran Smiljanić]]. Njegov tretji strip. Prijavil ga je na vsejugoslovanski natečaj Yu-stripa.<ref>{{Navedi splet|title=ZORAN SMILJANIĆ – “Svoje bogove je treba pobiti, pa naj bodo še tako veliki in pomembni.”|url=https://www.stripburger.org/zoran-smiljanic-svoje-bogove-je-treba-pobiti-pa-naj-bodo-se-tako-veliki-in-pomembni/|website=Stripburger|date=2017-11-03|accessdate=2020-09-24|language=sl-SI}}</ref> == Priznanja == * Odhod leta (15. mesto na lestvici ''Playboyevi moški leta 2006''). Slovenski ''[[Playboy]]'' je v obrazložitvi napisal, da je Trobec s svojim neke vrste samokritičnim obešenjem spet pritegnil pozornost medijev in dokazal, kaj vse zanima Slovence. Za naslednika resničnostnega šova je razglasil [[Silvo Plut|Silva Pluta]].<ref>{{Navedi splet|title=Playboyevi moški leta 2006|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/playboyevi-moski-leta-2006/|website=Metropolitan.si|date=2007-05-25|accessdate=2020-09-25|publisher=|last=Playboy Slovenija|first=}}</ref> == Viri == * Miko, Klavdija in Vistoropski, Nika (14. marec 2006): [http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=2fdc7c1954f15daa89bdb1195996fae804&source=Ona ''Serijski morilec simbolno ubija mamo'']. ''Ona'', priloga časnika [[Delo (časnik)|''Delo'']]. (mrtvi URL) == Glej tudi == * [[Silvo Plut]] == Opombe == {{Reflist|group=nb}} == Sklici == {{reflist|30em}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Umrli leta 2006|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Slovenski kriminalci]] [[Kategorija:Slovenski serijski morilci|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor|Trobec, Metod]] o1v7zl13i2gzfgzryzzwovesx0z121y Uporabniški pogovor:Pinky sl 3 77638 5724140 5722567 2022-07-26T14:17:47Z Pinky sl 2932 /* Prikaz datuma */ wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl]] |- ! rowspan="4" valign="top" | [[Slika:Wikidata-logo-en.svg|50px|Wikidata logo]] ! Wikidata ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata|Wikidata]] | od 10.1.2016 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv1|Wikidata/Arhiv1]] | 27.04.2013 - 28.12.2015 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv2|Wikidata/Arhiv2]] | 28.12.2015 - 5.11.2017 |- ! rowspan="2" valign="top" | ! MediaWiki ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/TechNews|TechNews]] | od 25.08.2013 |- ! rowspan="6" valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] ! Arhiv ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv1]] | 20.02.2008 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv2]] | 01.02.2009 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv3]] | 11.01.2011 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv4]] | 16.10.2013 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv5]] | 6.1.2015 |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Wikidata == Kako je možno dostopati do gnezdenih vrednosti na Wikidata, npr [https://www.wikidata.org/wiki/Q346712] ima Property:P1129, toda <nowiki>{{#property:P1129}}</nowiki> na strani [[Boštjan Cesar]] vrne prazno (predvidevam da zato, ker je P1129 gnezden pod P54 oz. kot piše je označevalnik)? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:37, 13. oktober 2014 (CEST) : <nowiki>{{#property:p54|id=q172221}}</nowiki> je edino kar sem uspela najti glede kvalifikatorjev Qxxxxx, ampak napačno vrača tole: ''GNK Dinamo Zagreb, A.C. Chievo Verona, Q248800, Olympique de Marseille, Q18744, Nogometni klub Olimpija (1911-2004), Slovenska nogometna reprezentanca''. Kako priti do podatkov določenega Qxxxxx, ki ima še naprej gnezdene podatke, pa mi je skrivnost. Sem na Wikidata in na Meti prebirala navodila pa sem zasledila le tole: https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikidata/Notes/Inclusion_syntax_v0.3, amapk ne deluje tako kot piše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:42, 15. oktober 2014 (CEST) ::Tist id mislim, da je za dostopanje do drugih stran na wikidata (ki niso povezane na določen članek), argument id je ime drugega objekta. Sem pa našel getQualifierValue na modulu Wikidata, samo ni napisano, kako bi se ga uporabilo, tako da sem še [[:en:Module talk:Wikidata#Qualifiers|tam vprašal]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:10, 16. oktober 2014 (CEST) ::: Ja sem omenjeni modul na hitro prenesla semkaj, ker sem mislila, da bo to enostavno delovalo ... bom spremljala pogovor. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 16. oktober 2014 (CEST) Kaj pa da bi {{tl|Bioslika}} zajemala sliko iz Wikidata (npr. če ni lokalnega parametra)? Verjetno bi bilo dobro podobno narediti za infopolja. Težje bi bilo verjetno dobiti seznam člankov brez slike, ki imajo sliko na Wikidata. Predlogo Bioslika bi lahko tudi nadomestila {{tl|Infopolje Oseba}} (ali bolj specifična), ki bi še nekatere podatke pobrala z Wikidata (datum in kraj rojstva in smrti, poklic, ...). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:43, 25. oktober 2014 (CEST) #Bom pogledala, za biosliko ne bo težav (čeprav tole nima velikega smisla, saj uporaba predloge bioslika brez slike nima smisla). #Se strinjam, da se bioslika zamenja z infopoljem oseba (to lahko priredim tako, da bo neobstoječe lokalne podatke pobrala iz Wikidata). Če se strinjaš lahko z botom nadomestiš tole: <pre>{{bioslika|islike=Jozef_Stefan.jpg|napis=Jožef Stefan|velikost=150px}}</pre> s temle ({{para|velikost}} slike bo prednastavljena, tudi {{para|name}} ni obvezen) <pre>{{Infopolje Oseba <!--| name =--> | image = | caption = <!--| image_size =--> }}</pre> Potem pa bi počasi dodajala podatke iz Wikidata. Predloga Bioslika pa bo postala odvečna in jo bomo umaknili. Če bo kdo kasneje želel nadomestiti Infopolje Oseba z bolj specifično predlogo, pa bo imel seveda proste roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 26. oktober 2014 (CET) :Naredil sem 50 testih urejanj z botom, je pa problem, da nekatere strani predlogo Bioslika uporabljajo dvakrat ali poleg drugega infopolja (bila je celo v članku [[Kemija]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemija&diff=4267568&oldid=4211088]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:15, 26. oktober 2014 (CET) :: Bioslika se uporablja na 5.078 straneh - jih bom jutri pregledala, če je kakšna stran vmes, ki ne paše zraven in jo odstranila, tako kot si to naredil pri Kemiji (lahko pa to narediš tudi sam, če imaš voljo, ker moram urediti danes še SteVedeli). Če ima stran biosliko in neko infopolje hkrati (verjetno takšnih ni prav veliko), bo podvojena zadeva (tako kot je bila podvojena že do sedaj) ... kako bi se to detektiralo pa ne vem. Bova nadaljevala jutri. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 26. oktober 2014 (CET) :: Še tole ... če je v članku več bioslik, popravi le prvo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 26. oktober 2014 (CET) :::Zaenkrat grem čez tiste z eno biosliko, če jih je več, je lahko tudi katera prazna (kar naredi večinoma [[Uporabnik:CommonsDelinker]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:48, 27. oktober 2014 (CET) :::: Sem odstranila nekaj kar nekaj odvečnih bioslik iz neustreznih člankov ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:02, 27. oktober 2014 (CET) ::::: Bioslika je zdaj povsod nadomeščena. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:36, 27. oktober 2014 (CET) Super, bom najprej danes posodobila {{tl|infopolje Oseba}}, tako da se bo uporabljala predloga {{tl|Infopolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:25, 27. oktober 2014 (CET) :Rusi že imajo sliko in še nekaj podatkov za infopolje Oseba iz wikidata [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A8%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%BE%D0%BD:%D0%9F%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%BE%D0%BD%D0%B0&action=edit]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:30, 30. oktober 2014 (CET) :: Znaš rusko? ... je potrebno prenesti cel kup modulov in predlog, ker imajo drugače zasnovano. Trenutno sem poskusila z nemško (angleška nima možnosti lokalnih nastavitev in za nas ne deluje), pa je z nemško problem z datumi in še nekatere druge stvari mi niso všeč, Rusi pa imajo stvari bolj rešene. Tako, da se mogoče splača prenesti zadeve od Rusov. Bom zasnovala [[Modul:WikidataRu]] s podrobnimi podmoduli in dodatnimi predlogami in stvari prenesla od tam. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:37, 30. oktober 2014 (CET) :::Rusko ne ravno veliko, če je preveč dela, raje počakaj, slej ko prej bodo tudi na en dodali. Črpanje iz Wikidata vseeno (še) ni tako enostavno, kot bi pričakoval... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:53, 30. oktober 2014 (CET) Predlagam, da tudi v sledilnih kategorijah prevajaš "Wikidata" v "Wikipodatke", čeprav so to pomožne strani, ki jih večina ljudi ne bo videla. Pa angleški "label" se ponavadi prevaja kot "oznaka", ne "labela"... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:45, 31. oktober 2014 (CET) : ok .. bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 31. oktober 2014 (CET) Prva varianta Infopolja Oseba z Wikipodatki je narejena za testiranje. Če v članku o osebi na vrh vnesete le {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}}, mora predloga že vrniti nekatere podatke iz Wikidata. Dokumentacijo moram še dopolniti, da se bo vedelo kateri podatki se znajo sami napolniti (ustrezno se napolni tudi kategorija Umrli ..., Rojeni ...). Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|citizenship}}, {{para|occupation}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:05, 3. november 2014 (CET) :Zgleda dobro, le kategorizacija Umrli in Rojeni po datumu je verjetno odveč (vsaj do sedaj je nismo imeli). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:25, 3. november 2014 (CET) === Posodobljanje infopolj za osebe === Boš zdaj še ostalim infopoljem dodala zajemanje (vsaj) slike iz Wikidata? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:00, 16. november 2014 (CET) Ja, tak je bil načrt, da začnem še z ostalimi, ko bomo zadovoljni z delovanjem Infopolja Oseba. Jih bom pa hkrati tudi posodobila, plan se imam znebiti tudi tistih barv v header-ju infopolj - npr. {{tl|Infopolje Športnik}}, {{tl|Infopolje Kolesar}}. Najprej bi se pa lotila infopolj namenjenim športnikom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 16. november 2014 (CET) :Aha. Ko bo Infopolje Športnik, ga bom lahko dodal (skoraj) vsem s {{tl|MedalTableTop}}, ki jih je kar nekaj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:17, 16. november 2014 (CET) :: Prav, potem pa se najprej lotim infopolja Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:20, 16. november 2014 (CET) A boš enkrat tako prijazna in boš pod lipo napisala, kako se ta reč uporablja in še nekaj osnovnih informacij za informacijsko polpismene? Pliz! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:04, 16. november 2014 (CET) : Bom pripravila - še predno bova dala v uporabo tudi Športnika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 16. november 2014 (CET) Super! Kaj bi mi brez tebe. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:09, 17. november 2014 (CET) : Glej [[Wikipedija:Pod lipo#Integracija infopolj z Wikipodatki]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:21, 17. november 2014 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ==== {{tl|infopolje Športnik}}==== [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če si pripravljen, lahko začneva z Infopoljem Športnik, infopolje sem že posodobila in pripravila z wikipodatki (podobno kot za infopolje Oseba). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 20. november 2014 (CET) : Če misliš, da je smiselno, lahko pod imenom in priimkom dodam tudi spol (moški/ženska). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 20. november 2014 (CET) :: Mislim, da spola ni potrebno dodajati. Sem jih že pred nekaj dnevi zamenjal en del, tisti z MedalTableTop in brez slike. Tistim s sliko bi jo pa odstranil in po potrebi dodal na Wikidata. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:52, 20. november 2014 (CET) :::Kje se pa nastavi prikaz države? - da ne bo LRK kot v [[Gao Yulan]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:12, 20. november 2014 (CET) :::: Za nekatere države so kratice zapečene zaradi dolžine - [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«). To lahko popravimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 20. november 2014 (CET) :: Nekaj je tudi z uradno stranjo - [[Henning Fritz]], za neznano leto rojstva ali smrti bi bilo tudi treba nastaviti kaj lepšega kot ''nepoznana vrednost'' - [[Hermann Barrelet]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:53, 20. november 2014 (CET) ::: »nepoznana vrednost« sem spremenila v »datum neznan« ... glej [[Modul:Wikidata/date]], lahko popraviš, če ti ni všeč. Za spletno stran bom pa še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:36, 20. november 2014 (CET) ::: Popravila tudi spletno stran v samem Infopolju Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:53, 20. november 2014 (CET) :::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Dirkač F1}}, {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}==== Pripravljeno je {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če imaš voljo še ti malo preizkusiti ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2014 (CET) : Si mislila isto infopolje tudi namesto {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}? V tem primeru ga je treba še malo dopolnit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:14, 30. november 2014 (CET) :: Ja, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:22, 30. november 2014 (CET) ::: {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}} je sedaj združeno v {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Edina razlika, ki sem jo naredila je, da se za nekatere izpuščene parametre ne uporablja več »&mdash;« ali »0«. Kateri parametri so to, se vidi v starem {tl|Infopolje Dirkač F1}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 2. december 2014 (CET) :::: Mislim, da je pripravljeno za menjavo. Na žalost na Wikidata ni še nič od dirkaške statistike... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:59, 3. december 2014 (CET) ::::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ::Razširiti je še potrebno dokumentacijo (z dodanimi parametri). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 3. december 2014 (CET) Po posodobitvi se v prikazu članka pojavi prazna vrstica pred začetkom, če je prazna vrstica med koncem infopolja in bio vrstico (kot je v veliko člankih zaradi preglednosti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean-Pierre_Wimille&diff=4414514&oldid=4414513 brez tega urejanja se članek začne s prazno vrstico]). Ena prazna vrstica po moje se ne bi smela poznati... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:04, 1. april 2015 (CEST) :{{urejeno}} ... moja napaka pri vključevanju dokumentacije v infopolje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 1. april 2015 (CEST) ::Aha sem še dve infopolji popravil, mislim da so zdaj to vsa. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:50, 1. april 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Hokejist}}==== {{tl|Infopolje Hokejist}} je posodobljeno. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:23, 13. december 2014 (CET) :V članku [[Tomáš Vokoun]] infopolje zajema datum rojstva iz Wikidata in ustvari kategorijo Rojeni leta 1976, ne ustvari pa kategorije Živeči ljudje (kot vidim je nikjer ne). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 15. december 2014 (CET) :: [[:Kategorija:Živeči ljudje]] se ne ustvarja avtomatsko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:31, 15. december 2014 (CET) ::: Aha. Samo nekje (sam sicer ne najdem) se že tako verjetno preveri, če je oseba še živeča (da se izpiše starost zraven datuma rojstva ali ne), če bi se tam dodalo še to kategorijo... Ali je kakšen drug razlog, da ni avtomatska? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:41, 15. december 2014 (CET) :::: Najbolj osnoven razlog je, da so to kodo (in sistem) pisali ruski wikipedisti, ki so, vsaj kolikor sem jaz videla, zelo napredni v uporabi. Seveda je možnost za nadgraditev, kar pa jaz ne bi počela ... Bi bilo njih potrebno poprositi za nadgraditev (mogoče bi to tudi jaz lahko storila, ampak takšne zadeve rajši prepuščam njim, ki sistem bolje poznajo). Glede domnevno umrlih pa se je Yerpo pred kratkim razpisal tukaj - [[Wikipedija:Pod_lipo#Domnevno_umrli]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:57, 15. december 2014 (CET) ::::: Aha. Vidim tudi, zakaj je niso dodali - ker je [[:ru:Категория:Ныне живущие]] predlagana za brisanje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 15. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Znanstvenik}}==== Ko boš utegnila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:38, 12. december 2014 (CET) : Evo infopolje posodobljeno z Wikipodatki. Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:33, 13. december 2014 (CET) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:05, 15. december 2014 (CET) :Eno stvar sem opazil: infopolje ima prostor za opombe, vendar se morebitne opombe, ki jih pobere iz wd, pokažejo na dnu gesla, ne v infopolju. Je tako mišljeno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:24, 17. december 2014 (CET) :: Ja, tako naj bi delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:01, 18. december 2014 (CET) ::: Te opombe naj bi bile načeloma v razdelku '''Sklici''' (in ne točno na dnu gesla), ali ne? Katera imena krajev je treba vnašat v rojstne kraje? Sodobna ali tedanja?. (Do sedaj so se (predvsem na en wp (pa tudi tukaj) vnašala tedanja imena krajev in držav). Pri Stefanu npr. 'Šentpeter (Celovec)' sedaj deluje malo čudno, ker je bilo v času njegovega rojstva to samostojno naselje. Pri [[Frits Zernike|Zernikeu]] sta zvezdici v parametrih, pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentzu]] je rojstni kraj v redu (navedena je tudi država), pri kraju smrti pa je zvezdica. Res bi bil dober kakšen hitri vodič za popravke. Jaz sem bolj kot za avtomatizacijo, za točnost podatkov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:11, 18. december 2014 (CET) :::: Pri Zerniku so bile pravzaprav 3 zvezdice (tudi slika) - odstranila sem odvečne podatke v infopolju; pri Lorentzu sem iz Wikipodatkov odstranila odvečno sliko in dodala slovenski opis za Harlem ([[d:Q9920]]) in prav tako iz infopolja umaknila odvečne podatke ... da je potrebno navajati državo poleg rojstnega kraja? Ne vem, mogoče ... ampak doda se jo lahko v Wikipodatkih kot označevalnik kraja, kot sem to storila za njegov kraj smrti. Za našega Štefana sem dodala opis za [[d:Q2322523]], da se sedaj izpisuje le Šempeter in h obema krajema takratno državo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) :::: Glede sklicev - še ne tako dolgo tega nazaj so je v članku spodaj izpisala napaka, če ni bil opremljen z seznamom sklicev - to so sedaj spremenili tako, da se seznam sklicev avtomatsko izpiše na koncu članka (kar meni ni všeč, saj sem take članke včasih imela v posebni vzdrževalni kategoriji, ki je sedaj prazna). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) Ena možnost za pisanje tudi tedanjih državnih tvorb je dodatek pri parametru. Npr. sem dodal pri [[Janko Šlebinger|Šlebingerju]], ne vem pa, če je dodatek k tem parametrom temu namenjen. Ni mogoče (ali pa jaz ne znam) tvorit kratic kot v tem primeru za FLRJ ipd., ker wd sprejemajo le realna imena člankov. Ja gotovo si zaradi takšnih stvari porabila veliko časa. Aja, se opravičujem, Nisem videl prvega dela tvojega odgovora. Tvoja rešitev za Lorentza je verjetno boljša od moje za Šlebingerja. Zanj sem popravil podatke v wd. Zakaj pa npr. ni povezave na Haarlem pri Lorentzu - ker še ni članka tukaj? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 15:42, 18. december 2014 (CET) : Za dolga imena držav imamo možnost dopolniti v [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«), da se izpisuje s kratico. To lahko dopolnimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). <br>Za FLJR bi bilo torej ''<nowiki>Q12788779 = '[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]',</nowiki>'' in lahko kar sam popraviš in dopolniš. Haarlem se bo avtomatsko povezal, ko bo ustvarjen članek in povezan v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:56, 18. december 2014 (CET) :: Hvala ti za info. Bom popravil in dopolnil. Še en oreh imam. Pri Zernikeu mi ne dovoli popravit kraja smrti v Amersfoort. Le pobrisati mi dovoli, kar sem tudi storil. Ne vem kako je tebi uspelo za Haarlem. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:03, 18. december 2014 (CET) ::: Orehi so za to, da se jih stre. Tudi jaz sem na začetku imela težave s tem .... torej ... ker Slovenci za nas še nimamo vpisanega Amersfoort, ti ga ne dovoli vnesti direktno v Wikipodatke osebe. Najprej moraš v Wikipodatkih Amersfoort najti z iskalnikom in mu potem dopisati slovensko oznako. Nato ga boš lahko vnesel v podatke osebe za slov. jezik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:09, 18. december 2014 (CET) Lahko, prosim, preveriš zakaj ne dela/ta paramet(e)r/a {{para|doctoral_advisor}}, oziroma {{para|doktoral_advisors}}. Ali je problem v navedbi <tt>if empty</tt> v: : <tt><nowiki>| data15 = {{if empty|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki></tt>? Če namesto tega napišem, kot je npr. pri {{para|spouse}}: : <nowiki>| data15 = {{#if:{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki> deluje, samo ne vem zakaj je notri tudi ta navedba <tt>empty</tt> pri if. Vem, da je pred časom delovalo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:53, 14. junij 2015 (CEST) : [[Predloga:Ifempty]] ni več ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:11, 14. junij 2015 (CEST) :: Sem jo popravila ... je sedaj bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 14. junij 2015 (CEST) ::: Ja, sedaj deluje s prvim zapisom s to predlogo. Hvala ti lepa. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:37, 14. junij 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}}==== Infopolje je posodobljeno. Trenutno se v {{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}} iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. Nekaj je novih parametrov ... zato sem posodobila vse kolesarje, ki uporabljajo to predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:27, 25. december 2014 (CET) ==== {{tl|Infopolje Vojaška oseba}}==== Glede na to, da je Klemen naštancal na stotine gesel o generalih, bi bilo fino, če bi enkrat posodobila tudi tole polje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:16, 5. avgust 2015 (CEST) : Ok, je prva na spisku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:33, 5. avgust 2015 (CEST) :: {{urejeno}} ... posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:49, 7. avgust 2015 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:23, 8. avgust 2015 (CEST) ===Bugi v infopoljih === ;Janez Zor [[Janez Zor]] - v Wikidata sem dodal datum smrti (december 2014), tukaj pa infopolje prikazuje november 2014. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:34, 7. december 2014 (CET) : Hmmm, zanimivo .... bom pogledala ..... (pustite podatke v Wikidata nespremenjene zaradi testiranja). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:21, 7. december 2014 (CET) :: Sem zadevo predala ruskim sodelavcem, ker je očitno napaka pri pretvorbi formata mm.yyyy iz Wikidata, saj se mesec v tem formatu vedno zmanjša za 1. Te pretvorbe so precej zapletene in jih je kar nekaj, sistem pa oni bolje poznajo. Sem z njimi že sodelovala in upam, da se mi kmalu javijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:09, 7. december 2014 (CET) ::: Popravljeno, so se ruski kolegi potrudili in pomagali (za vzrok problema glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Wikidata/p570#Problem with dates from Wikidata in "month year" format (without day)]]). Popravjen je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata%2Fdate&diff=4316525&oldid=4302627 Modul:Wikidata/date] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:03, 9. december 2014 (CET) ;Kristóf Báthory Kaj pa ne štima [[Kristóf Báthory|tu]], da se pokaže oznaka polja in ne podatek? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:57, 11. december 2014 (CET) : Kateri podatek se ne prikaže? Meni je videti ok. (Rojstvo - 1530, Smrt - 27. maj 1581, Q174665?) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:49, 12. december 2014 (CET) :: Tisti Q174665? bi moral biti mesto smrti, če prav razumem. Če greš z miško nad vprašaj, pojamra da manjka slovenska oznaka (ali nekaj takega) in ne more prikazati podatka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:00, 12. december 2014 (CET) ::: V wikipodatkih je potrebno vnesti oznako v slovenščini, ker je še nima (klikni na Q174665) in shraniti - če pa tam dodaš še kratek opis, je pa to sploh sijajno. In zakaj je opis dobro dodati .... ko neki osebi dodajaš (spreminjaš) kraj rojstva, ti avtomat pomaga pri iskanju ... prikaže ti tudi opis. Težko je namreč izbrati med več enakimi kraji ... lahko poskusiš v iskalniku vtipkati Bela in ti tam ponudi tri enake oznake, ki so brez opisa. Vsi članki, ki imajo takšne zapise so umeščeni v [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]. Jih počasi čistim ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:56, 12. december 2014 (CET) ::::Sem dodal oboje, upam, da prav, ker v geslu se (še) ne pokaže. Nisem pa vedel, da je to potrebno delat ročno za vsak objekt v wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:06, 12. december 2014 (CET) :::::Zdaj sem pogledal tisto kategorijo. Hudiča, saj tega je pa za celo življenje. No, pa sem imel iluzije o avtomatizaciji (rade Japanci za nas...) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) : Počasi se daleč pride. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) : Sicer pa se prikaže, le stran moraš osvežiti. Bo pa kasneje s temi podatki veliko lažje. Vem koliko dela sem imela s taksonomkami in naselji, da sem vse stare počistila, sedaj pa je precej enostavno, ko je na vsake svete cajte potrebno dodati le eno.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 12. december 2014 (CET) ::Sem parkrat stisnil ctrl+f5 pa se ni osvežilo. No, zdaj je, tako da sem očitno delal prav. Za vajo sem jih poslovenil še par, ampak tega je res ogromno. A se pri krajih ne bi dalo tega avtomatizirat? Da bi po defaultu kar wd dal originalno ime, ki bi ga potem po potrebi na roko slovenili, kjer imamo slovenska imena? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ::: Ctrl+f5 ni dovolj, treba je uporabiti tisto v Orodni vrtici (Več -> Osveži). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:37, 13. december 2014 (CET) ::: Glede slovenjenja ... ne vem kakšna so pravila glede botov v Wikipodatkih. Je [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] bolj aktiven na Wikipodatkih in bi mogoče on lahko svetoval. Tudi ne vem kaj naj bi bilo to originalno ime (če je npr. neko rusko mesto, je to potem tudi zapis v cirilici). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 13. december 2014 (CET) ::::Sorry, sem videl, da si me omenila, pa nisem prej utegnil odgovorit. Za črpanje oznak (label) iz imena medjezikovnih povezav bo treba pocukat kakšnega operaterja bota - treba je prepisat ime (verjetno najbolje angleškega) interwikija v label za slovenščino pri objektih, ki imajo {{P|31}}: {{Q|486972}}. Naslov je [[:d:Wikidata:Bot requests]], ampak za tako specifično opravilo znajo bit neodzivni. Na žalost ne poznam alternative. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:34, 13. december 2014 (CET) :::::Meni se to ne bi zdela slaba rešitev, čeprav bo seveda nekaj napak (Cologne namesto Köln, pa Prague namesto Praga ipd.). Če znajo narediti tako, da primarno vzame slovenski iw, če pa tega ni pa angleškega, bi bilo tega manj. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:17, 14. december 2014 (CET) ::::::{{u|IP 213}}, začasna rešitev za vsaj malo lažje dodajanje: v [[:d:User:IP 213/common.js]] si skopiraj <code><nowiki>importScript( 'User:Joern/altLabels.js' );</nowiki></code>. Če imaš izbran slovenski jezik v uporabniških nastavitvah, tako da prikaže polje za slovensko oznako na vrhu strani, ti skripta ponudi ime(na) iz interwikijev - kar pomeni en klik namesto copy-pastanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:25, 16. december 2014 (CET) ::::::: A jest tud lahko? .... Sem že nastavila ... super. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:35, 16. december 2014 (CET) Ok, hvala, bom uredil. Vsak klik manj paše. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ;Arnulf Koroški Hm, kaj pa je tule pri [[Arnulf Koroški|Arnulfu]]? V infopolju se pokaže 4. december, čeprav se v virih pojavlja 8. (ali konec novembra). In sem šel gledat v wikidata, kjer je tudi 8. 12. (z dodatkom julian). Ali tu infopolje po nepotrebnem preračunava v gregorijanski koledar, ki ga takrat sploh še ni bilo? Oziroma, ali je tu sploh odveč pripomba v wd, da je datum po julijanskem koledarju (verjetno posledica uvoiza iz wp ru:)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:58, 12. december 2014 (CET) : Ja, tega sem že gledala. Ruski uvoženi datumi so včasih nepravilni (sem jih že nekaj popravila) in če imaš svoj vir, tam podatek popravi (lahko vneseš tudi dva datuma) in dodaj vir, tistega ruskega pa kar izbriši. Kako se doda sklic lahko pogledaš npr. [[d:Q190770|Philip Warren Anderson Q190770]] na datumu rojstva, ki sem ga popravila jaz. Glede julijanske koledarja pa moram pa še preveriti, to naj bi drugače delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 12. december 2014 (CET) ::Saj ravno v tem je težava: iz ruske wp uvožen datum je pravilen, je tudi 8. december. V infopolju se pa pokaže 4.! Zato sklepam, daje v ozadju kakšno preračunavanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) ::: Hmm, bom povprašala ruske kolege, ki so napisali kodo, sem v navezi z njimi. Zaenkrat pa Arnulfa ne spreminjaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) ::::Sem pustil povsem pri miru. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ;Linus Torvalds V infopolju se pod poklic dvakrat pokaže programer (enkrat kot link, enkrat ne), pri starših in starih starših so opisi v angleščini. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Popraviti je bilo potrebno poklice v Wikipodatkih za ta objekt, očeta, mamo in deda pa je bilo potrebno popraviti kar v infopolju samem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Janko Prunk Pri Prunku se v infopolju prikaže napis '''Spletna stran''', vendar ni linka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Napaka je bila v Infopolju Znanstvenik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Milko Kos To pa je najbrž bolj moje neznanje kot bug. Pri [[Milko Kos|Kosu]] sem v wd dodal dve sliki, zdaj pa se tudi v infopolju pokažete obe. Je ena v wd odveč, je torej prav, če je tam samo ena, ali se da urediti, da infopolje pokaže samo eno, čeprav sta v wd dve? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:15, 16. december 2014 (CET) : Ja, če bi bilo tam 10 slik, bi se jih prikazalo vseh 10; bilo bi prav, da bi tam bila samo ena slika. Jaz kar zbrišem eno, pustim kvalitetnejšo. Do sedaj se ni še nihče pritožil. Wikipodatki naj ne bi bili namenjeni galeriji, za to je na voljo povezava na Zbirko (tudi v Wikipodatkih). Bom pa povprašala ruske kolege kako to preprečiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) : Sem malo gledala kako to deluje .... so splošno napisane funkcije, ki obdelujejo vse postavke znotraj ''property''. Tako deluje za datume, poklice in tudi za slike. Bi bilo potrebno za slike potemtakem narediti neko posebnost v kodi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 16. december 2014 (CET) ::Kar pusti, bom raje pobrisal odvečno in bo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ::: Podobno je npr. pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]]u. Če se iz infopolja odstrani parameter slike, se v njem prikažeta dve. Drugi dve od mišljene. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:19, 18. december 2014 (CET) :::: Na [[:Wikidata:Property talk:P18]] je navedeno, da naj bi imela lastnost [[:Wikidata:Property:P18|slika]] praviloma eno vrednost (Single value: this property generally contains a single value), ki naj bi bila najbolj kvalitetna slika za predstavitev osebe oz. za v infopolje. Ostale naj se odstrani. Jih je pa kar nekaj takih ([[:Wikidata:Wikidata:Database_reports/Constraint_violations/P18#.22Single_value.22_violations]]), tudi ker boti dodajajo podatke iz različnih Wikipedij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:35, 18. december 2014 (CET) ;Teodor Domej Tudi to je najbrž bolj vprašanje kot bug report. Ampak vseeno: pri [[Teodor Domej|Domeju]] sem hotel podatke vnesti v wd, pa sploh nima povezave Objekt v Wikipodatkih. Tudi možnosti, da bi ga ustvaril ne najdem. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:50, 16. december 2014 (CET) : Za čisto nov objekt greš direktno v Wikidata in tam v iskalnik vtipkaš Teodor Domej .... potem pa klikneš na "also create a new one" ... in veselo na delo. Tegale sem ustvarila že jaz in dodala. le da je moški in človek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) ::Aha, se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) <s>Ampak sedaj še vedno ni povezave med objektom v wd in geslom tu. Sem poskusil povezavo dodati, a mi kljub vztrajnemu klikanju na wd ni uspelo. Druge podatke sem lahko dodal (bio, slika). --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:39, 16. december 2014 (CET) :Danes sem bil rahlo uspešnejši. Lahko sem vnesel podatke za iw, vendar jih nisem mogel shraniti (invalid token ali nekaj takega). Prav tako nisem mogel pobrisati napake pri kraju rojstva; včeraj sem namreč ES namesto kot referenco po pomoti vnesel kot drugi kraj rojstva. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:37, 17. december 2014 (CET) </s> Pozabi! Zdaj je šlo. Očitno težave z delovanjem wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:18, 17. december 2014 (CET) : Poskusi vedno osvežiti stran z Osveži iz orodne vrstice. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:04, 18. december 2014 (CET) ::Misliš stran na wp? Saj sem, pa ni pomagalo. Mislim, da ima wd včasih težave z delovanjem in takrat je vnašanje in popravljanje nemogoče. Se mi je zgodilo že kdaj prej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:27, 18. december 2014 (CET) ;Aimé-Victor-François Guilbert Zakaj v članku [[Aimé-Victor-François Guilbert]] infopolje ne prikaže datuma smrti iz WD, čeprav je tam naveden? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:13, 27. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v WD. Lahko pogledaš zgodovino. Pri smrti je bilo nastavljeno, da je ta podatek nezaželen (pobarvan je bil spodnji kvadratek izmed treh navpičnih na levi strani). Običajno je to nastavljeno na srednjega ... Normal; zgornjega pa se običajno nastavlja pri slikah za sliko, ki je najprimernejša in se potem v infopolju izpiše le-ta, na pa tudi ostalih. Upam, da nisem preveč zapletla pojasnila. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:56, 27. januar 2016 (CET) Aha. Še nekaj je treba prevesti - kdor ima pri datumu smrti ? napiše v ruščini neznano npr. [[Slavko Beravs]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:50, 29. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v [[Modul:Infocards]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 29. januar 2016 (CET) ;[[Manuel Machado]] Nekaj je s sklicem narobe pri datumu smrti - Lua error in Modul:Sources at line 200: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 9. marec 2016 (CET) : Sem imela že nekaj časa pripravljene popravke v peskovniku, pa sem sedaj zamenjala. Upam, da bo vse ok.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 9. marec 2016 (CET) ;[[Edin Osmanović]] Kraj rojstva preveč raztegne infopolje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:27, 3. junij 2018 (CEST) : Modul Wikidata omogoča okrajšave dolgih imen držav [[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata&type=revision&diff=5001378&oldid=4913789 diff.]], kako bi naredili neko splošno pravilo bi si pa morala vzeti več časa in Modul prisiliti, da razdeli zadevo v več vrstic. Je pa tole malce komplicirano, tako da ne vem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 3. junij 2018 (CEST) ;[[Luka Špik]] Sliko prikaže prekrito z več vodoravnimi črtami. V vseh drugih wikijih je prikazana ok, tako da nimam pojma kaj bi bilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:44, 18. december 2019 (CET) :Ne vem zakaj se je to zgodilo. Ampak sem popravila prednastavljeno vrednost v infopolju Športnik na 220px tako kot za Infopolje oseba (prej je bilo 226px). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:28, 19. december 2019 (CET) === JhsBot na Wikdata === Če pogledaš zgodovino [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q3857937&action=history] [[d:Q3857937|Janeza Kosa]] se tam vidijo spremembe JhsBota (''Added [sv] description: Auto-description for Swedish'', ...). Mogoče bi lahko delal tudi za nas? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:05, 16. december 2014 (CET) == Predloga Infopolje Pisec na Wikiverzi == Na Wikiverzo sem skopiral predlogo za infopolje Pisec, vendar me študent, ki je predlogo uporabil, opozarja na napako, ki je ne znam odpraviti, namreč podatke o pikslih nad sliko (glej [[:v:sl:Benjamin Gracer|Benjamin Gracer]]). Help, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:29, 22. oktober 2014 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:49, 22. oktober 2014 (CEST) Glede na zasnovo predloge je namesto <pre>| image = [[File:Benjamin Gracer.jpg|thumb|Benjamin Gracer]]</pre> potrebno uporabiti: <pre> | image = Benjamin Gracer.jpg | caption = Benjamin Gracer</pre> {{urejeno}} - Sem omenjeni članek že popravila, glej https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Benjamin_Gracer&diff=19070&oldid=19068. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 22. oktober 2014 (CEST) == Kulturna dediščina Slovenije na Wikipodatkih == Najbrž te bo zanimalo, da sem naredil na Wikipodatkih infrastrukturo za označevanje enot slovenske kulturne dediščine. Glej [[Pogovor:Kulturni spomenik Slovenije‎]], komentarji dobrodošli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:25, 8. november 2014 (CET) Predlagam, da urediš samo naša infopolja in ne zgubljaš časa/energije z ročnim dodajanjem v Wikipodatke, potem ko bo vse pokategorizirano po občinah bom že jaz pognal avtomatizacijo. Lahko pa tudi sama, po želji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:15, 13. november 2014 (CET) : Ok ... hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:17, 13. november 2014 (CET) Avtomatska kategorizacija ne dela prav za Mestno občino Ljubljana - glej [[Meksika]]. Iz kode v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}} mi na žalost ni jasno, kaj je narobe (pri ostalih mestnih občinah dela). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 14. november 2014 (CET) : Očitno mi je ponagajal copy&paste in sem namesto presledka naredila neki posebni znak. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:19, 14. november 2014 (CET) :: Uh, dobro da si odkrila, to mi na kraj pameti ne bi padlo. Zanimivo, ravno par dni nazaj se mi je v službi pri analizi podatkov zgodilo, da sem po nesreči dodal presledek za eno vrednostjo in mi potem dolgo ni bilo jasno, zakaj mi [[R-project|R]] cel stolpec obravnava kot čisto drug podatkovni tip. V tab-delimited tabeli se to na prvi pogled ne vidi, tako da sem moral it nazaj v izvorne podatke da sem odkril, v čem je trik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:26, 14. november 2014 (CET) ::: Sem tako hitro odkrila, ker se mi je to zgodilo tudi včeraj in sem tudi skoraj doktorirala na tem ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 14. november 2014 (CET) ::::Pred uporabo je dobro [[:en:Trimming (computer programming)|trimčkat]] podatke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:35, 14. november 2014 (CET) :::::Do tega imam predsodke odkar sem enkrat pred davnimi časi poskusil s HTML trimmerjem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:38, 14. november 2014 (CET) :::::: Pri meni ni bila težava s presledki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 14. november 2014 (CET) Vsaj za nepremično kulturno dediščino je zdaj stvar solidno postavljena in up-to-date (čakam samo še bota, ki bo danes ponoči povedal, če je nova rešitev glede registrirane kulturne dediščine dobra). Sem ustvaril stran [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] z navodili, pod pogovorno stran sem premaknil najino debato od prej. Povej, če se ti zdi kaj nerazumljivo ali ne dovolj dobro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 22. november 2014 (CET) == Кategorija:Ljudje po abecedi == Ima [[Кategorija:Ljudje po abecedi]] namenoma poseben "K" v naslovu da jo sistem obravnava kot stran z vsebino ali je bil typo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:10, 10. november 2014 (CET) :Škratki so bili na delu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:38, 10. november 2014 (CET) == List of Museums in Slovenia == Hello Pinkysl, in 2011/2012 we added the List of Slovenian Museums to the englisch wp, see http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_museums_in_Slovenia - now there is a list of the museums in Croatia in the German WP, see https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Museen_in_Kroatien - wo should consider a German version of this list. Unfortunately I cannot make the translations from slovenian into German - and these names are often under discussion in the German WP. Best wishes from Germany G. Plehn. --[[Posebno:Prispevki/94.216.44.229|94.216.44.229]] 21:47, 22. november 2014 (CET) : You want to translate List of Slovenian Museums into german version? I am not really good in german ... I will ask someone here to help you. I transferred this conversation to [[de:Benutzer Diskussion:Plehn#List of Museums in Slovenia]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:17, 23. november 2014 (CET) ==Thanks!== Thanks a lot for your VE-related updates! Just a note that [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide/sl|the user guide on mediawiki.org]], which is linked from inside VE, is unfortunately out of date and this will affect users looking for information because they won't access the local documentation. Also, had you seen [[:m:VisualEditor/Newsletter/2014/December]]? I don't remember if you're on the translators list or not :) Best, --[[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 13:34, 22. december 2014 (CET) :Yeah, I know about User guide on mediawiki ... it is on my list "Must do" ... currently I am preparing for some Wiki classes for seniors on Institute of Continuing Education. So I will do that later, when there will be more time. And I will also check newest VisualEditor Newsletter ... I have already found CTRL F shortcut a few days ago. And about translators list: you asking me if I am allowed to translate at VisualEditor/TranslationCentral? ... I can, I have done that before. :By the way, I have posted 2 questions at [https://www.mediawiki.org/wiki/VisualEditor/Feedback VisualEditor/Feedback]. Maybe you can help? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:25, 22. december 2014 (CET) == DYK == Živjo, sem uredil glede 1. tedna 2015 za rubriko Ste vedeli, samo tega noče pokazat na glavni strani. Bi lahko to ti uredila (sedaj namreč kaže na 1. teden 2014). Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 15:41, 29. december 2014 (CET) : {{urejeno}} Sem sedaj naredila tako, da če je CURRENTWEEK (1) in CURRENTMONTH (12) ... kar velja za zadnji teden starega leta, sedaj predloga poišče prvo predlogo naslednjega leta, če ta obstaja ... drugače pa izpiše za en teden nazaj. Upam, do bo 1. januarja ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 29. december 2014 (CET) ::Se je glih to zgodilo, da kaže na današnji dan predlogo od 52. tedna 2014. Nočem nič sam spreminjat, ker bi se verjetno vrtel v krogu ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 13:47, 1. januar 2015 (CET) :: Zdej pa bo ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:04, 1. januar 2015 (CET) == infopolje gora == spoštovana Pinki, pravkar sem vnesel Čeglo goro (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cegla_gora), nato sem videl, da bi se lahko prikazal zemljevid z vnešenimi koordinati kot pri skupni Lačur (https://de.wikipedia.org/wiki/Latschurgruppe). Poleg tega slovenska predloga sicer upošteva izolacijo, ne pa škrbine (upam, da sem oba pojma pravilno prevedel iz nemščine). Aja, pa seveda pojmovanje "prevod" za drugo ime gore ni pravilno, oz. imajo številne gore lahko več vzporednih imen, če so npr. na meji ali iz drugih razlogov (Karnijske Alpe). Takrat bi to moralo biti primerno označeno. Ali se te 3 stvari (avtomatični zemljevid, škrbina, vzporedna imena) lahko uredi? Jaz tega ne znam. hvala. lp. Bojan2005, 14.1.2014, 12.00 CET : Bom pogledala .... jutri. :: hvala... predloga Karavanke pa je seveda narejena s perspektive Slovenije, le da je polovica v Avstriji... in nekako ta ekskluzivnost ne ustreza... tu bi se moralo nekaj spremeniti... To z zemljevidi v predlogah je seveda res za vse kraje v Avstriji, ki so na slovenski Viki... karte se žal ne prikažejo... lp Bojan2005... Glede [[Predloga:Gora]] .... tole je ena stara predloga (njena dokumentacija ni najboljša), ki jo bo potrebno posodobiti, se pa že sedaj lahko vstavi zemljevid (glej https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cegla_gora&diff=4358148&oldid=4357714 diff mojega urejanja). Predlogo bom v bodočnosti posodobila .... vendar bo malo trajalo, ker bo pred posodobitvijo potrebno ustrezno pripraviti vse že obstoječe članke (parameter {{para|Coordinates}}). Glede [[Predloga:Karavanke]] ... če preveriš njeno zgodovino, vidiš da je bila ustvarjena leta 2006 in bi bili zelo veseli njene posodobitve. Če ne veš kako se dela s predlogami, napiši na njeno pogovorno stran, kaj bi moralo pisati še za avstriski del Karavank in bom popravila jaz ali pa kdo drug. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 16. januar 2015 (CET) :{{urejeno}}, malce je trajalo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 27. julij 2019 (CEST) == Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog == Na Wikiviru se na nekaterih straneh pojavlja kategorija [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog&action=edit&redlink=1 Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog]. Ne vem, kako je vključena (s kako predlogo?), zato je ne morem odstranit. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 03:36, 2. februar 2015 (CET) : Ja, enako je po vseh Wiki projektih, tudi na naši sl. - to preverjanje je avtomatsko in je uvedeno s strani MediaWiki ... sem omenjeno kategorijo ustvarila kot skrito, tako, da je sedaj v člankih ne bi smeli videti. Da tega ne bi imeli, bi bilo potrebno pregledati predloge, ki jih članki uporabljajo ... v tvojem primeru sta to Navpolje in Navpolje podskupina. (glej [https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog], kjer je tudi kratek komentar kaj naj bi bilo potrebno popraviti). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2015 (CET) Super. Sem isto zdaj shranil še v Wikinavedku. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:18, 2. februar 2015 (CET) == Veslanje == Novo: Danes urejala stran [[Veslanje]] in bi prosila za pregled, če je vse v prav. Hvala in lp --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 21:02, 21. februar 2015 (CET) : Sem tvoje zunanje povezave uporabila kot sklici v poglavju [[Veslanje#Tekmovalno veslanje]]. Si pa nekje izgubila Šaleški veslaški klub [[Velenje]] in Veslaško društvo [[Strunjan]]? Če ta dva še delujeta, ju kar dodaj nazaj, četudi nimata lastnih spletnih strani (bosta pač zaenkrat brez sklica). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:03, 22. februar 2015 (CET) Hvala za pregled. Opomba: Šaleški veslaški klub, Velenje je razpadel. Dodala bom še sliko ali dve in vir iz katerega je predhodnik sestavil članek. LP --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 10:32, 22. februar 2015 (CET). : Ok, kar pogumno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:35, 22. februar 2015 (CET) == Tenisači == Ob ostalem popravljaš tudi pomišljaje, zaradi česar povezave na turnirje ne delajo več[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Am%C3%A9lie_Mauresmo&curid=328434&diff=4376178&oldid=4341686]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom popravila nazaj. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:06, 27. februar 2015 (CET) Mogoče veš kako v autoFormatter-ju izklopiti zamenjavo teh pomišljajev (znotraj povezav)? (glej [[Uporabnik:Pinky sl/common.js]])--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 27. februar 2015 (CET) : Predvidevam, da kje v [[:Uporabnik:Pinky sl/autoFormatterSettings.js]], Po moje bo najhitreje, če vprašaš [[:de:Benutzer Diskussion:TMg/autoFormatter]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:43, 27. februar 2015 (CET) == Seštevanje z magičnimi besedami == ; Glavna stran Za Wikivir bi potreboval za na glavno stran izpis števila člankov. Zdaj je uporabljena <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki>, rabil bi pa število <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki> minus <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}</nowiki>. Baje da se to z nekim stringom naredi, vendar je meni to že višja matematika (dobesedno). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:17, 27. februar 2015 (CET) Takole:<br> <s><nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{#expr: {{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}} - {{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}}} avtorjev]]</nowiki></s><br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''': <nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}|R}}}}}} avtorjev]]</nowiki> Delovanje lahko pogledaš v mojem [[s:Uporabnik:Pinky sl/peskovnik|peskovniku na Wikiviru]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:31, 27. februar 2015 (CET) ; Statistika Na glavni strani zadaj dela, imam pa še na [[s:Uporabnik:Janezdrilc#Statistika]] eno kalkulacijo, ki ne dela - tam, kjer piše "Naslovi brez predloge" (štiri števila so vključena v račun, izpiše pa nek nenormalno visok rezultat). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:06, 27. februar 2015 (CET) : Takole (delovanje glej v zgoraj omenjenem peskovniku):<br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''':<nowiki>{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi naslovi|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Razločitev|pages}}||R}}}}}} člankov</nowiki> : Tale formatnum je potreben zaradi pik za tisočice, ki jih napačno preračunava (expr mora vsebovati številke brez pik in vejic). Zato moraš popraviti tudi zgornjo kodo za glavno stran. Trenutno je ok, ker številka ni presegla 1000. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 27. februar 2015 (CET) Sem popravil tudi na glavni strani. Zdaj vse krasno prikazuje. Tale koda je pa tudi od sile... Hvala za hitro pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:26, 27. februar 2015 (CET) == Infopolja univerze, fakultete == Zdravo! Pripravljam se na obnovo strukture in podatkov v člankih o Filozofski fakulteti v Lj, njenih oddelkih in knjižnici. Praktično bi bilo, če bi imeli infopolje + navodilo v slovenščini. Nam ga lahko pripraviš, prosim? Bi ga pripravili skupaj? Pozdrav![[Uporabnik:Leska|Leska]] ([[Uporabniški pogovor:Leska|pogovor]]) 12:11, 7. marec 2015 (CET) : Obstaja [[Predloga:Infopolje Univerza]]. Jo bom pogledala v kakšnem stanju je in dodala navodila v dokumentacijo predloge. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Pinky sl, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == Ste vedeli/14. teden 2015 == Ojla, je v vnosu za "ste vedeli?" za [[Elbasan]] mišljen tudi [[Škumbin]] kot predstavljeni članek? Je bil namreč tudi ustvarjen prejšnji teden. Toliko, da vem, koliko DYK-jev si lahko pišem... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:37, 31. marec 2015 (CEST) : Ja, sem zgrešila ... sem dopolnila Ste vedeli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:42, 31. marec 2015 (CEST) == Slog opomb na Wikiviru == Na Wikiviru sem [[s:Predloga:Opombe|Predlogo:Opombe]] posodobil po Wikipediji, vendar sedaj opombe izpisuje v navadni velikosti pisave, ne več small. Lahko malo pogledaš? Hvala v naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:00, 8. april 2015 (CEST) :Iz naše [[MediaWiki:Common.css]] skopiraj od vrstice 49 <nowiki>/* Make the list of references smaller */</nowiki> do vrstice 77 (pred <nowiki>/* Styling for citations */</nowiki>). Mislim, da bo to vse. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 8. april 2015 (CEST) Že dela. Vidim pa, da še ne dela možnost za več stolpcev <nowiki>{{Opombe|2}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:11, 9. april 2015 (CEST) : Mogoče je napaka v tem, da ti manjkata še predlogi [[Predloga:Column-width]] in [[Predloga:Column-count]]; drugače pa bi morali še nekje biti definirani references-column-count, references-column-count-n, references-column-width. pa jih tukaj ne najdem. Mogoče bi [[Uporabnik:Smihael|Miha]] vedel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:55, 9. april 2015 (CEST) ::Ja, mislim da v css-jih nekaj zadev manjka. Uredim cez vikend na racunalniku. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:04, 9. april 2015 (CEST) Ok, potem bom kar na Mihata počakal, saj moram zatem isto še na Wikinavedku uredit. Hvala za sedaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:05, 10. april 2015 (CEST) == Prosim za pomoč == V [[Folgóre da San Gimignano|tem članku]] so podatki v predlogi nekoliko zgrešeni, pa ne znam popraviti. Mi lahko poveš, kako je predloga dostopna za urejanje? Hvala za pomoč! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:53, 23. april 2015 (CEST) Predloga zajema podatke iz strani Wikipodatkov, zato je treba spreminjati tam: [[d:Q774824]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:41, 23. april 2015 (CEST) == Wikidata == Pozdrav Pinky, vidim da si radila ovdje u vezi Wikidate. Imam jedan problem na bs.wiki. Pogledaj [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&diff=prev&oldid=2598013 ovdje]. Kad stavim <nowiki>{{#invoke:Wikidata|formatStatements|property=p6|rank=preferred}}</nowiki> pokaže mi [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=2597860 oba podatka] (Miro Cerar i Alenka Bratušek) a kad sam pročitao pomoč piše da samo treba staviti ovo ''rank=preferred'', ali kao što vidiš ne dela! Isti problem je i kod property=p38 (tolar i euro). Btw. volio bih kad bi neko iz SLO ko zna malo bolje bosanski (ti ili Yerpo ili neko treči) pogledao malo ovaj članak na bs.wiki o Sloveniji (nedavno sam ga pisao), da ''ocijeni'' valja li (mislim ima li šta sporno ili pogrešno). Prevodio sam ga sa slovenščine i engleskog. Pozdrav iz Sarajeva--[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 10:37, 8. junij 2015 (CEST) : Vaš [[:bs:module:Wikidata]] ne radi sa rank-om. Kod nas to radi. Osnova našeg modula uzeta je od ruske Wikipedije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:54, 8. junij 2015 (CEST) ::OK hvala Pinky, pošto ne znam oko toga ništa, prenijet ću to našem ''tehničaru'' koji se s tim bavi. Puno pozdrava iz Sarajeva. --[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 18:46, 8. junij 2015 (CEST) ==Infopolje Naselje== Pozdravljena, Pinky. Urejal sem članek [[Škocjan, Škocjan]], pa sem opazil, da je tudi na zemljevidu v infopolju naselje označeno kot 'Škocjan, Škocjan'. To je seveda nepotrebno, zadosti bi bilo 'Škocjan'. Te lahko prosim, da popraviš kodo, da se bo izpisalo samo ime naselja brez razločitve? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:33, 6. julij 2015 (CEST) :Dvomim da bo šlo samodejno, treba je pri vsakem "razločenem" kraju izpolniti parameter <code>|name =</code>, ki ima privzeto vrednost <code><nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></code>. Jaz občasno to naredim, kadar ravno urejam kakšnega, sistematično se mi pa še ni dalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:38, 6. julij 2015 (CEST) Kodi je težko dopovedati kaj je to razločitev, zato je temu namenjen (kakor je že Yerpo omenil), parameter {{para|name}}. Lahko pa bi npr. izpisala le besedilo do vejice, ostalo pa ignorirala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:53, 6. julij 2015 (CEST) :Zaenkrat sem za Škocjan rešil s parametrom 'ime'. Za druge kraje pa se mi zdi ne smiselno, da se izpiše le besedilo do vejice. Za Slovenijo bi to delovalo (ne spomnim se nobenega kraja z vejico v imenu), za tujino pa gotovo ne. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 16:51, 6. julij 2015 (CEST) == Rast == Glej [[Brest, Belorusija]]; mislim, da zaradi formatiranja števil ne prikaže znaka za {{tl|rast}}. Naj ga odstranim ali je kakšna rešitev? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 14. julij 2015 (CEST) : Ja, najbolj je da odstraniš. Problem je v pikah v imenu slike, ki jo odstrani. Žal se temu težko izognem. Lahko pa bi dodali nov parameter, ki bi ga nato predloga izpisala na to mesto. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 14. julij 2015 (CEST) == Reference iz WD == Če imaš čas, bi lahko pogledala, kaj je narobe pri izpisu referenc iz WD v {{tl|Infopolje Oseba}}? Glej za primer [[Neil Armstrong]], pri datumu publikacije piše "-25T", medtem ko je v samem objektu {{q|1615}} lepo oblikovan datum 25 August 2012. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:48, 24. julij 2015 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 24. julij 2015 (CEST) :: Zdaj bi moralo biti bolje ... sem najprej posodobila [[Modul:Sources]] (glede na zadnje ruske popravke, ker tam pač deluje). Je pa izpisana samo letnica publikacije, ne vem pa zakaj so se odločili za tako izvedbo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:52, 24. julij 2015 (CEST) Še en bug: očitno modul pobere naslove (title) referenc v vseh jezikih, moral bi samo v slovenskem. Zgled: [[Denis de Sallo]], kjer za ''data.bnf.fr'' piše po rusko naslov Национальная библиотека Франции in zdaj po novem tudi zraven Francoska narodna knjižnica (kar sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20666306&type=revision&diff=365411119&oldid=365407913 dodal] v objekt {{q|Q20666306}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:15, 17. avgust 2016 (CEST) : bom pogledala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:03, 17. avgust 2016 (CEST) :: Lastnost "naslov (enojezično besedilo):" naj bi praviloma vseboval originalni naslov dela - le en zapis (v tem primeru, po moje, za data.bnf.fr to nima smisla, ker je to baza podatkov data.bnf.fr). Če že, bi moral biti to originalni naslov v francoščini. Sem tam zbrisala oba zapisa. Upam, da ne bodo komplicirali. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:38, 17. avgust 2016 (CEST) == Ožje zrcalo == Pred časom sva se mučila z oženjem formata strani na wikijih. Zdaj sem na Wikiknjigah in na Wikiverzi uporabil kar preprosto določilo <code><nowiki><div style="width:800px"></nowiki></code> in deluje. Če ne odkrivam tople vode :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:36, 2. avgust 2015 (CEST) : Zakaj pravzaprav ožite (fiksirate) format? Format na spletu je dandanes običajno nefiksen, zaradi različnih naprav, ki berejo določeno spletno stran. Sedaj manjšanje (ožanje) okna ne prilagaja več širine članka. Poskusi sedaj zožati okno, da bo ožje od določenega 800px. Videl boš, da se širina besedila ne prilagaja širini okna. To je še posebej nerodno za uporabnike z manjšimi zasloni, kise morajo sedaj za branje vrstic premikati levo-desno. Upam, da nisem preveč zakomplicirala.<br>Za printanje ali shranjevanje članka se lahko uporabljata opciji na levi strani "Prenesi kot PDF" in "Različica za tisk", ki stran preuredita za A4 format. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 2. avgust 2015 (CEST) ::Na to pa nisem pomislil; bom vrnil nazaj na privzeto. Glavni razlog za oženje je bila misel na morebitni natis, no, pa tudi priporočilo, da je optimalna dolžina vrstice za branje okrog 60 znakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:38, 3. avgust 2015 (CEST) == Slavonic runes == I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (''That's how I know about it'' - # воинский доспех из Стичны VII века до н.э.; # шлем из города Вач ; # руны на монете из Народного музея Словении<br/> и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;<br /> http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).<br /> '''Sources''':<br /> * Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001 * Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996 * Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.<br /> and etc. Regards --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 23:36, 7. avgust 2015 (CEST) == Predloga:Normativna kontrola == Par predlogov bi imel samo v razmislek za predlogo {{tl|Normativna kontrola}}: * morda je bolj ustrezno ime predloge ''Normativne kontrole'', v kolikor to ime pomeni zbriko večih povezav (kontrol), vendar nisem prepričan v takšno uporabo te besedne zveze :: Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja: normativna kontrola so obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajočimi bibliografskimi vpisi. Jaz bi to kar pustila v ednini. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * za zunanje povezave se mi zdi boljše, če bi bile plainlinks, saj v člankih, kot je na primer [[Albert Einstein#Zunanje povezave|Albert Einstein]], potem že mrgoli teh malih ekonic, s čimer je vse skupaj tudi malo manj pregledno :: Tiste ikonice zraven so edino obvestilo uporabniku, da je to zunanja povezava in da bo zapustil Wikipedijo, če jo bo kliknil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * posamezne povezave bi lahko bile ločene s <nowiki>{{·}}</nowiki>, malo zaradi standardizacije tovrstnih seznamov, malo pa, ker navadne pike na prvi pogled delujejo nekam "nenamensko" :: Tole bom še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) :: {{Urejeno}}, posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 6. september 2015 (CEST) ::: Aha, te pike sedaj boljše zgledajo in lepše ločujejo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) * razmišljam, če bi bilo bolje celotno predlogo zapakirati kar v navpolje, da se potem z drugimi navpolji v članku lepo zloži; zdaj ponavadi visi iz zadnjega navpolja kot nekakšno vsebinsko dopolnilo, oziroma je videti, kot da je zadnje navpolje vedno razprto :: Ne vem, če ima smisel kaj zlagati, ker je tako ali tako le ena vrstica (''row''). Potem, bi morala biti glava in pod njo vrstica z vsebino. Ta predloga je izdelana v Lua jeziku in so po vseh Wikipedijah približno enake, ne vem če bi se lotila popolnega redizajna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * zaradi preglednosti bi bile mogoče povezave nanizane v stolpcih, samo to vem, da je iz tehničnega vidika "predrago", zato je samo hipotetična ideja :: V stolpcih? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) ::: Ja, pač, če se sploh splača - nekaj takega drugače:<br>VIAF: lkjlkj<br>ISNI: oiugiugv<br> BNF:lihlihb ::: Ali pa, če bi šlo kako podobno, kot s predlogo <nowiki>{{Stolpci|3|...}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) :::: V stolpcih bo težko, ker se polje avtomatsko polni in bi bilo treba v naprej izračunati, koliko id-jev je v Wikipodatkih, da se enakomerno porazdelijo. Kakor za uporabo z navpolji, bi bil tukaj ravno tako potreben redizajn za katerega pa nimam prave volje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:40, 6. september 2015 (CEST) ::::: Dobro, ja, saj pravim - to je samo za pretresanje idej. Hvala drugače za mnenje in poskuse. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:52, 6. september 2015 (CEST) Če se ti zdi kaj od tega vredno poskusa, lahko spremeniš, sicer pa - saj veš - ni nobene sile. Jaz bi probal, čisto tako, kako se kaj obnese, vendar sem se našel "prepoceni" na tem področju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 5. september 2015 (CEST) ===George Walker Bush=== V članku [[George Walker Bush#Zunanje povezave]] in [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti|še nekaterih]] javlja napako »Lua error in Modul:Authority_control at line 259: attempt to index field 'datavalue' (a nil value).« : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:46, 17. januar 2017 (CET) ===Agropop=== V članku [[Agropop#Zunanje povezave]] pa ne prikaže MusicBrainz (na opisni strani predloge je med naštetimi, ki naj bi delovale). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:00, 16. januar 2017 (CET) : Bom preverila tudi tole. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 17. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti oba primera (preveriš lahko, če uporabiš {{tl|normativna kontrola/peskovnik}}, vendar je zaenkrat še v peskovniku, ker so bile težave v njunih podpredlogah. Preden vse popravke dam iz peskovnika, moram še malo prečekirati, če nisem česa pokvarila. (Sprememba bo vplivala na vsa navigacijska polja.) .... tole dajem kot obvestilo, da nisem pozabila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:31, 29. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti tole, sedaj bi moralo delovati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 22. junij 2017 (CEST) :Sedaj deluje, so pa izginile povezave na CONOR. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 23. junij 2017 (CEST) :: Sem dodala še povezave na CONOR ... poletni škratki so bili na delu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:07, 24. junij 2017 (CEST) ==Prosim za pomoč 2== Prosil bi te, da malo pogledaš okno v [[Kraljevina Dveh Sicilij|tem]] članku, in sicer (a) kaj pomenijo slikice pri datumih nastanka/ukinitve in (b) zakaj se ne prikaže zastava poleg grba. Upam, da je ostalo v redu, je namreč prvo okno te vrste, ki sem ga izpolnil. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:17, 10. september 2015 (CEST) : {{urejeno}}, poglej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljevina_Dveh_Sicilij&type=revision&diff=4513233&oldid=4513125 diff]. Drugače pa so primeri in nasveti tudi v dokumentaciji infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 10. september 2015 (CEST) ::Prav lepa hvala. bom znal za naprej. Samo še eno vprašanje. Država je bila absolutistična monarhija samo zadnjih nekaj let po 1848., prej je bila "razsvetljena" monarhija (ne najdem bolj tehničnega izraza), pa bi rad, da se oboje vidi v infopolju - če je to možno. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:43, 11. september 2015 (CEST) ::: Ti vpiši tako, kot misliš da je prav; članek se bo umestil v skrito vzdrževalno kategorijo ... ampak to je problem predloge, ki ne dovoljuje kombinacije dveh različnih {{para|government_type}}. Lahko pa uporabiš samo monarhija, jaz sem iz nevednosti naredila napako. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:57, 11. september 2015 (CEST) :::: Bom, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:43, 11. september 2015 (CEST) Sem spet tu s prošnjo - zgleda, da nisem preveč prijatelj s predlogami. Če imaš malo časa, prosim preglej [[San Leucio|to packarijo]], pa hvala vnaprej! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:45, 24. oktober 2015 (CEST) :{{urejeno}} - je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] popravil. Za ime lakocijske karte si lahko izbiraš med imeni držav v kategoriji [[:Kategorija:Lokacijske karte po državi]]. Običajno so kot preusmeritev narejena tudi angleška imena držav, italijanska pa žal ne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 24. oktober 2015 (CEST) ::Hvala obema. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:40, 25. oktober 2015 (CET) == Predloga:Infopolje Album == Živjo, ali bi se dalo spremeniti infopolje Album tako, da bi vrstica "''<nowiki>|header11 = {{#if: {{{Last album|}}}{{{Next album|}}} |{{{Artist}}}}}</nowiki>''" kazala namesto <nowiki>{{Artist}}</nowiki> parameter <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar je ta podan (torej, če je podan Chronology, naj prikazuje <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar pa ne, pa <nowiki>{{Artist}}</nowiki>)? :) Lp, [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 22:50, 10. november 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:38, 11. november 2015 (CET) : {{urejeno}}, predloga je poleg tega tudi posodobljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:01, 11. november 2015 (CET) ::Hvala! — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:40, 11. november 2015 (CET) Še ena stvar je, in sicer [[Predloga:Extra chronology]], ki bi jo bilo prav tako treba posodobiti (trenutno prihaja do navzkrižja med dvema slogoma, kot npr. na straneh [[Double Fantasy]] in [[Your Own Two Heads]]. Prosim hvala? =) — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:55, 11. november 2015 (CET) ::Prav tako [[Predloga:Singles]]... — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 13:10, 11. november 2015 (CET) ::: Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 11. november 2015 (CET) ::: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 11. november 2015 (CET) Hej, spet jaz, samo ena pripomba, "soundtrack album" ni nujno filmska glasba, kot npr. album ''[[Rokovnjači (album)]]'', ki služi kot glasbena podlaga dramske uprizoritve (pišem tebi, ker si se že lotila urejanja infopolja za albume). Sicer bi bilo pa zelo lepo najti še ustreznejši izraz, saj si pod besedno zvezo ''filmska glasba'' po navadi predstavljamo ''score'' v nasprotju s ''soundtrackom''. Imaš kakšno idejo, kako stvar izboljšati? — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 19:31, 29. november 2015 (CET) : Bom zaenkrat popravila kar na »soundtrack«. Če poguglaš po spletu se ta izraz množično uporablja, če pa bo kakšna druga slavistična ideja, bomo pa popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2015 (CET) :: Kul, se strinjam. — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 10:42, 30. november 2015 (CET) == Katedrala iz pločevink == Hello Pinky sl, I am trying to find someone who can help clean up the articles [[Cyril Genik]] and [[Katedrala iz pločevink]] the way the tags on them request. They were translated for me by Slovenian writer [[Marija Ahačič Pollak]] here in Canada. If you can find the time, could you take a look at these two articles? I am not fluent in Slovene, and would be grateful for any help. Thank you. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 15:28, 21. november 2015 (CET) == Normativna kontrola v Wikiviru == V Wikivir poskušam k [[s:Predloga:Avtor|Predlogi:Avtor]] dodati normativno kontrolo po tukajšnjem zgledu, samo da brez navbox okvira (glej za primer [[s:France Prešeren]]). [[s:Modul:Authority control]] sem že skopiral, ampak bi ga bilo treba verjetno nekoliko modificirati. Lahko kako poskusiš, če ni prezapleteno? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:37, 17. januar 2016 (CET) == Dokumentacija == Ojla, [[Predoga:Avtomatska taksonomka/dok/all parameters]] ima nestandarden simbol za dvopičje, zato jo obravnava kot stran v glavnem imenskem prostoru, ne v imenskem prostoru predlog. Je to namerno ali je treba prestavit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:51, 18. januar 2016 (CET) : Sem se zatipkala ... Pred{{red|l}}oga ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:17, 18. januar 2016 (CET) ==[[Alitalia]]== V predlogi so nekatere postavke napačno prevedene, pa jih ne znam popraviti. Na primer, če lahko sprejmemo, da je "hub" ''matično letališče'', ni prav prevesti "secondary hubs" z ''druga središča'' – pravilneje bi bilo ''sekundarna letališča'' ali ''alternativna letališča''. Razumem, da se izogibamo tujk, a tu se mi zdijo potrebne. – Najbolj neprimeren je prevod "focus cities" z ''oskrbuje mesta'': v tekstu sem zapisal ''glavna pristajališča'', morda pa imamo tudi slovenski izraz, ki ga ne poznam. – Tudi (bolj spodaj) "alliance" ne pomeni enostavno ''zveza'', temveč ''soudeležba v mednarodnih korporacijah'', kar bi se morda dalo povedati bolj na kratko recimo z ''včlanjen v zvezah'' ali bolje ''povezovalne organizacije'' ali kaj podobnega. Ko imaš kaj časa, prosim poglej. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:30, 1. februar 2016 (CET) : Bom pogledala in popravila. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 1. februar 2016 (CET) :: {{urejeno}} ... popravljena je [[Predloga:Infopolje Letalski prevoznik]]. Prevodi so popravljeni glede na tvoje predloge in so vsekakor boljši kot so bili prej. Če bo pa kakšna nova, še boljša ideja, bomo pa še popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2016 (CET) == Slikanica == Ali lahko pomagaš Nastji pri oblikovanju slikanice [[:s:sl:Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] na Wikiviru? Slike niso poravnane in stolpci so preveč skupaj. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:20, 23. februar 2016 (CET) :Sem spremenil postavitev prvih dveh vrstic za zgled, mislim, da je tako bolje. Če je še kakšna želja, pa kar na dan z njo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:49, 23. februar 2016 (CET) :: Ha, Yerpo. Si me prehitel, očitno sva jutranji ptici. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:00, 23. februar 2016 (CET) == Rojstni kraj Kunanbajeva == Pozdravljen, podatki bi bili verjetno v kaki specializirani knjigi o ruski zgodovini, na hitro pa bi rekel takole: Жидебай - Židebaj, Семипалатинский уезд - Semipalatinski ujezd, Западно-Сибирское генерал-губернаторство - Zahodnosibirsko generalno gubernatorstvo; pri zadnjem morda obstaja različica nadgubernija). LP [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 16:56, 28. februar 2016 (CET) : Bom v Wikipodatkih uporabila tvoje predloge. Če bo kdo ponudil kaj drugega, bomo pa kasneje lahko popravili. Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 28. februar 2016 (CET) == [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016]] == Dober večer! Vidim, da ste pomagali organizirati [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] v slovenski Wikipediji v letu 2015. Na žalost je Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu. Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo. Upam, da bo Slovenija sodelovala v CEE Pomlad 2016. Če želite organizirati: * Ustvarite seznam člankov o vaši državi: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Structure/Slovenia]]. Ste imeli dober seznam lani: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2015/Structure/Slovenia]], lahko kopirate in jo spremeniti v novo obliko, podobno kot v drugih državah: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Article Lists]] * Ustvarite stran tekmovanja v Wikipediji, kot v letu 2015: [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] * Prosimo, da organizirajo promocijo za to tekmovanje, v Sitenotice ali, kot ga ponavadi spodbujajo tekmovanja in tedne * Če želite organizirati tekmovanje v slovenski Wikipediji, dodate svoje ime na tej tabeli: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Participants]] Hvala! — [[Uporabnik:NickK|NickK]] ([[Uporabniški pogovor:NickK|pogovor]]) 02:52, 22. marec 2016 (CET) == access-date == Na en so se začeli pojavljati parametri predlog za citiranje access-date (namesto accessdate) in ostali na -date, kjer ga predloge vseeno upoštevajo, naše pa le predlagajo ( Neznan parameter |access-date= ni upoštevan (predlagan je |accessdate=)). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:44, 24. april 2016 (CEST) : Bom pogledala. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:49, 24. april 2016 (CEST) :: {{urejeno}}, popravljena sta bila [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] in [[Modul:Citation/CS1/Suggestions]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 29. april 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Infopolje Naselje == Živjo, lahko, prosim, pogledaš, zakaj se v članku [[Vojsko, Kozje]] ne prikaže parameter image_caption? Poleg tega imam pri vpisovanju znakov (tilda ipd.) v slovenski Wikipediji težave, morda veš, zakaj? Hvala lepa. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:19, 11. maj 2016 (CEST) : Infopolje Naselje v Sloveniji: image_caption = caption : Tilda, jaz nimam težave .. uporabim <ALTGR + 1>.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:40, 11. maj 2016 (CEST) ::Hvala za popravek. Morda je povezano z brskalnikom (uporabljam FF); bom preizkusil še na Chromu. Pojavlja pa se na vseh računalnikih. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:22, 12. maj 2016 (CEST) == Florjan Lipuš == Malo sem slovenil na wikidata in pri Florjanu Lipušu naletel na rojstni podatek, ki je napačen, vendar ne znam popraviti. Piše, da je rojen v Lobnigu, kar je sicer prav, vendar ne v butanskem, ampak v avstrijskem. Problem pa je, da avstrijski Lobnig (slov. Lobnik) sploh nima svojega gesla v WD. Zato ne vem, kako naprej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:51, 12. maj 2016 (CEST) : V tem primeru je na WD potrebno ustvariti nov objekt Lobnig (sem ga ustvarila sama [[d:Q24049842]]), če mogoče poznaš koordinate bi jih bilo dobro tja dodati), in potem popraviti vnos v WD od Lipuša. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:13, 12. maj 2016 (CEST) Hvala. Sem popravil pri Lipušu, koordinat pa ne poznam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:38, 12. maj 2016 (CEST) :: Da ne bi bilo pomote: V slovenščini je v danem kontekstu edino pravilno krajevno ime "Lobnik". Zdovc v svojem seznamu dodaja še opredelitvi "pri Železni Kapli" ali "nad Železno Kaplo", pri čemer obi opredelitvi nista del "uradnega" krajevnega imena (in zato v njegovi knjigi tudi nista zapisani "mastno" (bold) (stran 72). Nemška inačica je Lobnig (stran 154 v isti knjigi, kjer sta po sistemu knjie zapsani le inačici Lobnig - Lobnik ter ime občine). Tako je tudi zapisano v Wiki seznamu, ki sem ga temeljito popravil in predelal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_avstrijskih_krajev#L). Očitno je vprašanje neutemeljeno in popravek povsem redundanten. [[Uporabnik:Bojan2005]] 19:06, 12. maj 2016 (CEST) Kje pa je kakšno vprašanje in kaj je redundantno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 12. maj 2016 (CEST) == Klasifikacija ATC == Citirani vir [https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC_2015.pdf] sem uspel prebaviti (5937 identifikatorjev! - [https://www.dropbox.com/s/0dkerfqr1sgf1gd/ATC_2015.xlsx?dl=0 tule xlsx datoteka]) in dodal kapitla B in C v [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove | top/root članek]] za trening. O tem, do kje iti z vsebino, bi bilo dobro premisliti - da ne bomo iz Wikipedije delali telefonski imenik. Recimo posebne strani [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove]] itd bi lahko pustil(i) v Članku [[Anatomsko-terapevtsko-kemični_klasifikacijski_sistem]], da je vse na kupu. Zveza z infopoljem učinkovine mi zaenkrat ni jasna, bom pa verjetno razumel več, če se lotim dokumentacije oziroma primerov. Dober trening;) Še to: začel sem z kategorijo "Klasifikacija ATC", ampak mi zaenkrat ni najbolje uspela - verjetno moram začeti s stranmi tipa XXYYZZnn z edino vsebino REDIRECT, jih kategorizirati ... Nasvet iz prakse dobrodošel. LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 11:40, 18. maj 2016 (CEST) # Poglej v koda A [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove/peskovnik]] # Predlogo [[Predloga:ATC-koda A]] je potrebno še prevesti, napake v sklicih bom pa še popravila # Predlagam, da se naredijo najprej vrhnje predloge za vrhnje kode A,B,C # V članke, ki pripadajo tem kodam, je namesto dosedanje vsebine treba vključiti vsebino na enak način kot v zgoraj omenjenem peskovniku # Preusmeritve pa po zgledu vsebine [[ATC-koda A]] Najprej to ... potem pa se lotiva še ostalih, če ne boš obupal. Podobno je narejeno za bolezni [[MKB-10]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 18. maj 2016 (CEST) :Prima.Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:43, 18. maj 2016 (CEST) ::A bo takole v redu? ATC-koda B in C sem iz lenobe enostavno preusmeril. Po istem muštrcu lahko grem skozi vso abecedo. Odprto je pri meni vprašanje zdrave mere pri bingljajočih (rdečih) povezavah: ali je nujno potrebno imeti recimo [[emetiki|emetike]]? Ali pa za prvo, drugo ... silo zadoščajo emetiki, brez rdeče barve / t.j. brez (neobstoječe) povezave. Navsezadnje, zakaj imamo pa bote.LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 07:46, 19. maj 2016 (CEST) Tule je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:SmozBleda/Stran_v_delu skladišče rezervnih delov]: vseh 5000 plus postavk ATC s hierarhijo vred in oglatimi oklepaji. : Ena pripomba je na [[Uporabniški pogovor:SmozBleda/Stran v delu| na pogovorni strani tvojega skladišča]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 21. maj 2016 (CEST) Lahko preveriš, kako stoji sedaj z ATC kodami? Hvala vnaprej[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:08, 11. junij 2016 (CEST) :: Sijajno stojijo in nimam dodatnih pripomb ... sem naredila manjše popravke in vključila predloge tudi v obstoječe podskupine [[ATC-koda A01]], [[ATC-koda L01]], ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 11. junij 2016 (CEST) == Težave z wd? == Poskušam dodati slovenski prevod za [https://www.wikidata.org/wiki/Q3286043 glamor model] in že dva dni ne uspem. Napiše shranjujem in potem se dolgo ne zgodi nič. So kakšne splošne težave, ali je kak drug problem? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:34, 27. maj 2016 (CEST) : Meni dela ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 28. maj 2016 (CEST) ::Meni pa še vedno ne. Čudno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:56, 29. maj 2016 (CEST) :::In zdaj sem opazil, da mi ne dela niti avtomatsko predlaganje imen iz drugih jezikov. Tisto, ko samo klikneš na eno možnost in se sama shrani kot slovenski prevod. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:39, 30. maj 2016 (CEST) :::: Ja, ''altLabels.js'' meni tudi ne dela ... glej [https://www.wikidata.org/wiki/User:IP_213/common.js User:IP 213/common.js]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 31. maj 2016 (CEST) Tisto sem zdaj vrgel ven, pa nič ne pomaga. Zdaj ne morem nič urejati na wd. Shranjuje ... pa ne shrani. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 31. maj 2016 (CEST) :Dela! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:29, 1. junij 2016 (CEST) ::A vse, ali le shranjevanje? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:39, 1. junij 2016 (CEST) :::Shranjevanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) === Rdeča povezava z ang. labelo === Tisti skript pa že dolgo ne. Sem pa opazil (recimo tu: [[Makoto Hasebe]]), da se mi zdaj v infopolju pokaže angleški label in ne več koda (qxxxxxx), ko ni slovenskega prevoda. A je to napaka ali nov feature? Meni ni preveč všeč. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) : Ja, bo treba popraviti ... bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:03, 26. junij 2016 (CEST) :: Sem posodobila [[Modul:Wikidata]], vendar je sedaj delovanje malo drugače. Če v Wikipodatkih obstaja prevedena angleška labela, se v infopolju izpiše rdeča povezava z angleško labelo in povezavo na Wikipodatke (npr.: [[Shimada]]<sup>[ [[d:Q605256|d]] ]</sup>, [[Fujieda]]<sup>[ [[d:Q734432|d]] ]</sup>). Če pa niti angleška labela ne obstaja, pa se uporablja klasičen pristop tj. npr [[d:Q3216701|Q3216701]]?. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 26. junij 2016 (CEST) Hvala, to se mi zdi dobra srednja varianta. Bralec dobi vsaj zasilen podatek, urejevalec pa tudi takoj opazi, da ga čaka delo na WD. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:08, 26. junij 2016 (CEST) :Ampak, zdi se, da ne dela OK. [[Makoto Hasebe]] ima zdaj v WD vse prevedeno, v infopolju se pa pokažeta slovenska prevoda v rdečem in z <sup>[ [[d]] ]</sup>. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:13, 26. junij 2016 (CEST) :: Ni napaka, tako deluje, da se ve od kje pobere te avtomatsko pridobljene podatke oz. rdeče povezave - hkrati pa je pripravljeno za kreacijo novega članka. Mogoče bi lahko dodala še kakšno informacijo zraven, ko bi uporabnik šel z miško čez tisti [d] - moram pogledati kako so napisane funkcije, če ni preveč komplicirano. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 27. junij 2016 (CEST) Aha, razumem. Za uporabnike je to dobro, samo urejevalec pa tako ne vidi na hitro, ali je že slovenski prevod v WD ali ga ni. Pa še eno vprašanje: kategorija s članki z manjkajočimi slovenskimi labeli v infopolju se zelo počasi posodablja. Ko je prevod v WD, včasih taraja teden ali celo več, da geslo izgine iz kategorije. Tudi če kliknem na osvežitev strani. A se da tu kaj narediti? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 19:23, 27. junij 2016 (CEST) : [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]] je sedaj skoraj prazna, ker se članki, ki imajo izpisano angleško labelo tja ne uvrščajo. Trenutno so tam le članki, ki nimajo ne angleške ne slovenske labele (v obliki Q4423042?). Meni to ni všeč in sem kontaktirala naše ruske kolege , če imajo kakšno rešitev tega problema (glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Не переведено 5#Module:Wikidata and template Не_переведено_5]]. :Da pa osveževanje kategorij dela počasi, je pa znan problem (imajo job-queue in lahko čakaš par dni, da prideš na vrsto). Jaz običajno članek odprem z "Uredi kodo" in shranim. Tako prisiliš osvežitev, zgodovina pa ni vidna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 27. junij 2016 (CEST) == Wikidata == Zdravo, ali imas morda ti izkusnje s tem kako razvrscati podatke iz Wikipodatkov v primeru da je za isto lastnost vec trditev? Kako bi no na Wikiju naredila, a je kaksna funkcija v APIju? Konkretno tole: http://stackoverflow.com/questions/37897475/how-to-get-latest-version-of-certain-software-using-wikidata Hvala :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 15:36, 18. junij 2016 (CEST) : Jaz sem v Wikidata naletela na to le pri slikah oseb (Infopolje Oseba, ...), kjer se jih za eno osebo lahko vpiše več. Tam nastavim vrednost ranka na "preferred". To se obravnava v [[Modul:WikidataSelectors]] ... kar povzroči, da se v Infopolju osebe pojavi le ta slika, ne pa vse tam navedene. Je pa to sistem skopiran od naših ruskih kolegov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:47, 19. junij 2016 (CEST) ==Infopolja== Pozdravljena, prosil bi za nekaj pojasnil: (1) Kako najdem infopolje Umetnik? Doslej sem za to uporabljal infopolje Oseba, pa morda ni pravilno. (2) Če je oseba npr umetnik in vojak, bi moral imeti dve infopolji, ali se to združi? Kako? (3) Pri vladarjih, kjer ima nekdo več funkcij (kralj tega-in-tega, cesar tu-in-tam), je to v podatkih razvidno kot "reign, reign1, reign2,…", vendar v oknu izpade precej nejasno. Glej npr [[Henrik VI. Hohenstaufen|ta]] članek in njegovo italijansko različico, kjer je infopolje razdeljeno po vladah; ali angleško, kjer je premor tudi pred družinskimi podatki. Se da to urediti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:42, 10. julij 2016 (CEST) # Predloga {{tl|Infopolje Oseba}} je namenjena povzetku osnovnih podatkov o osebah v biografskih člankih. Za nekatere primere imamo bolj konkretne predloge, ki recimo vsebujejo specifične parametre za določen poklic. Uporaba Infopolja Oseba ni nepravilna, le bolj je zaželeno uporabljati bolj specifične predloge. # Navodila za v vključevanje Infopolja Vojška oseba znotraj drugega nadrejenega infopolja (Oseba/Umetnik/...) so napisana v dokumentaciji [[Predloga:Infopolje_Vojaška_oseba/dok#Vključevanje_znotraj_drugega_infopolja]] (uporabiti je treba parameter {{para|module}}) # {{tl|Infopolje Vladar}} pa je potrebno še posodobiti (ga imam na čakanju). To bo urejeno v prihodnosti, ker se trenutno ukvarjam s posodobitvijo sistema navajanja virov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:15, 10. julij 2016 (CEST) Najlepša hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:44, 10. julij 2016 (CEST) ==Infopolja== Živjo, lahko prosim pogledaš, zakaj se infopolje v članku [[Železniška proga Kreplje - Repentabor]] ne prikaže pravilno? Prav lepa hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:41, 16. julij 2016 (CEST) : Za vnos slike vnesi le ime slike (EnaSlika.jpg) brez dodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:26, 17. julij 2016 (CEST) == Zasebno sporočilo == Poslal sem vam zasebno sporočilo na e-mail. [[Uporabnik:Iluvatar19911|Iluvatar19911]] ([[Uporabniški pogovor:Iluvatar19911|pogovor]]) 15:23, 25. julij 2016 (CEST) :Že jaz urejam, se bomo zmenili prek OTRS (glej moj pogovor), tako da se ti ni treba ukvarjati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 25. julij 2016 (CEST) ==Planica== Živjo, Pinky, morda veš, ali je na sliki [[:Slika:Planica valley.jpg]] res Planica? Ali je to še Tamar? Sliko sem hotel v članku [[Planica]] skriti, pa sintaksa ne deluje. Lahko prosim pogledaš, kje je problem? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:05, 27. julij 2016 (CEST) : Bom pogledala. Upam, da še danes. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:12, 27. julij 2016 (CEST) ::Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:11, 28. julij 2016 (CEST) == PM - re brisanje testnih primerov == Ups ... sem spregledal, da ne gre za stran v mojem peskovniku. LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:59, 15. avgust 2016 (CEST) ==[[Nellie Vladimirovna Kim]]== Nisem zelo spreten pri popravljanju wikidata podatkov in ne bi rad pacal, morda popraviš ti. Kraj rojstva je Šurab v Tadžikski Sovjetski Zvezi, danes Šurob v Tadžikistanu. Družina se je preselila v Čimkent (danes Šimkent v Kazahstanu) po Nellinem rojstvu. Poleg tega, pravilno ime je Nellja (domače Nelli) in ne Nellie. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:23, 12. november 2016 (CET) : Rojstne podatke sem popravila, glede njenega imena pa ne vem - nikjer nisem zasledila Nellja, vedno je napisano le Nelli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 14. november 2016 (CET) :: Med drugim je ime razvidno tudi v profilu v Zunanjih povezavah. Osebno me "zbada" angleško napisano ''Nellie'', bolje bi bilo ''Nelli'', vendar to ni bistvenega pomena. Glavno je bilo popraviti rojstne podatke, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 15. november 2016 (CET) == [[Bojan Petan]] == {{tl|infopolje Politik}} sem preusmeril na {{tl|infopolje Funkcionar}} in nisem opazil težav, razen če je parameter party prazen prikaže ameriško Republikansko stranko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:31, 5. februar 2017 (CET) : Napaka je bila v Infopolju Funkcionar. Sem popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:15, 11. februar 2017 (CET) == Infopolje naboj in Wikipodatki == Potreboval bi pomoč z {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}}, saj bi rad omogočil, da bi ta vse možne parametre polnil z Wikipodatkov. Pri menjavi lokalnih podatkov s podatki z Wikipodatkov, sem pri nekaterih člankih namenoma lokalno izpolnil nekaj parametrov kot npr. sliko širine 330 px pri [[6,5×52 Carcano]] in širine 325 px pri [[14×32 R Wänzl]]. Tako sem ravnal, saj se pri privzeti širini 300 px podatki o balistiki lomijo v novo vrstico. Boljša rešitev bi bila, da bi v {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}} omogočil nastavljanje širine slike, tudi če ta izvira iz Wikipodatkov. Ali mi lahko pri tem pomagaš? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 15:56, 7. maj 2017 (CEST) : Tole sem popravila v Infopolju. Sedaj lahko nastavljaš tudi širino s {{para|image_size}}.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Zanima me še, če se da za stavek <nowiki>{{wikidata|property|raw|Q17560835|P2386|P518}}</nowiki> z našo predlogo doseči enak rezultat kot z angleško. Hvala. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 18:31, 7. maj 2017 (CEST) : Tole pa ne vem čisto točno kaj naj bi delalo, ker P2386 ne obstaja v Wikidata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Hvala za popravek pri slikah. P2386 je premer in se uporablja v kombinaciji z "applies to part". Tako so mi priporočili, ko sem glede tega vprašal na Wikipodatkih. Trenutno je edini naboj s pravilno vnešenimi premeri in dolžinami [https://m.wikidata.org/wiki/Q17560835 11x58 R Werndl]. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) Debata je potekala [https://m.wikidata.org/wiki/Wikidata:Property_proposal/Cartridge_dimensions tukaj] --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) == Normativna kontrola == Zdravo, jaz sem precej ven iz MediaWiki sveta in preden si belim glavo z delovanjem Lue v navazai z Wikipodatki - morda veš zakaj se pri [[Fran Govekar|Govekarju]] kot opomba pokažejo vsi labeli za BNF? Trenutno zgleda nekako takole: <blockquote>data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011. </blockquote> Mislim da je sicer treba posodobiti https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Module:Authority_control --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:57, 26. maj 2017 (CEST) :Sem tudi jaz hotel omeniti isto. Mislim, da je problem v tem, da modul prebere pri {{Q|20666306}} vrednosti za {{P|1680}} v vseh jezikih namesto samo v slovenščini. Isto se izpiše v vseh člankih, kjer se pojavi ''data.bnf.fr'' v referencah prek infopolja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 27. maj 2017 (CEST) ::Sem skušal posodobiti [[Module:Authority control]] pa vidim da obstoji odvisnost od [[Module:Navbox]], tam pa ne najdem da bi se kje bral {{P|1680}}. Edit: ah, imaš prav problem je v infopolju.. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:31, 27. maj 2017 (CEST) {{urejeno}}, sem dopolnila [[Modul:Sources]]. Imam zadnje časa polno dela, tako, da lahko pokrpam le nujne zadeve. Je pa pri teh zadevah treba pogledati kako so kakšno stvar popravili v ruski izvedbi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:29, 27. maj 2017 (CEST) :Hvala. A je kje kakšen seznam vseh teh novih modulov in kratek opis kaj počnejo? Bi bilo potem tudi lažje odpravljati napake. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:48, 27. maj 2017 (CEST) :: Seznama modulov pravzaprav ni, najdeš pa jih lahko takole: [{{fullurl:Special:PrefixIndex|namespace={{NAMESPACEID|Modul}}}} Vse Modul strani]. Nekaj modulov je v vključenih [[:Kategorija:Wikipedijini moduli]], obstaja pa tudi [[:Kategorija:Predloge, ki temeljijo na Lua]]. Dokumentacija bi pri modulih morala obstajati (ponekod je v angleščini, ponekod piše iz kje je bila osnova vzeta - npr : [[Modul:Wikidata]]), ne vam pa koliko je ponekod ažurna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 28. maj 2017 (CEST) == Zvon v Begunjah == Imaš mogoče tudi posnetek besedila na plošči pod zvonom pred begunjsko graščino? Sliko in prepis besedila bi dodal v zapis o spomeniku na [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2116_x438926.388_y137318.785_s20_b2 Geopediji,] lahko pa storiš tudi sama. Mimogrede, mogoče te bo zanimala [[:b:Dobrave|wikiknjiga Dobrave]], ki jo počasi postavljam. lp, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 10. avgust 2017 (CEST) : Sliko imam, a je neostra. Sem jo naložila v Zbirko ([[:File:Zvon Sv.Urh Begunje na Gorenjskem - napis.jpg]]). Bom šla en dan tja in napis ponovno fotografirala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:15, 13. avgust 2017 (CEST) == {{tl|navpolje}} in nowrap == Na en imajo parameter <code>|nowrapitems = yes</code>, ki se pri nas ignorira (npr {{tl|Footer European Indoor Champions Long Jump Women}}), verjetno je treba posodobiti predlogo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:09, 15. september 2017 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 15. september 2017 (CEST) :: {{urejeno}}, mislim, da sedaj deluje ... čeprav včasih letnico in zastavo loči od imena in priimka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 15. september 2017 (CEST) ::: Hvala in mislim, da deluje čisto OK (ne ločuje zastav ali letnic). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 16. september 2017 (CEST) == Infopolja za astronomska telesa == V članku o eksoplanetu [[Proksima Kentavra b|PKb]] mi v en: nikakor ni všeč njihova predloga. Na ru: je bolje, vendar, kot zgleda, rabijo dodatno predlogo od predloge za telesa Osončja {{tl|infopolje Planet}}. Na hitro pogledano se jim nekateri parametri podvajajo, kar je tako ali tako logično, in zelo v redu. Sestavljanje infopolj mi ne leži – zaenkrat je pmsm še najbolje pri infopoljih za meglice ({{tl|infopolje meglica}}), kjer se lahko izbere <tt>tip</tt> in potem koda naredi svoje. Jaz bi dodal, kar je treba na obstoječo, in ne bi delal nove. Saj potem 2000 novih parametrov ne bo problem dodajati sproti notri. {{s-:-)}} Večji problem se mi zdi ročno 'prepisovanje' ali metoda povleci in spusti podatkov, pa prenos iz wikipodatkov ipd. Kaj meniš? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:17, 22. oktober 2017 (CEST) : Razlika med angleško in rusko je v osnovi v tem, da imajo Rusi eno predlogo Predloga:Eksoplanet, ki združuje vse angleške (Planetbox begin , Planetbox image, Planetbox star, Planetbox separation, .....). :* [[Predloga:Infopolje Planet]] je zastarela, ker ne uporablja Predloge za infopolja ([[Predloga:Infopolje]]). Tako, da predlagam, da najprej jaz posodobim obstoječo, potem pa se lahko razširi. Problem pa je v tem, da bomo po razširitvi sami morali poskrbeti za pravilno uporabo parametrov v člankih, saj jih ne bo enostavno prenesti iz angleških v naše članke. Bo potrebno narediti tako, da bo naša predloga razpoznala vse angleške parametre in bo potem lažje vključevanje v naše članke. :* Poskrbim lahko tudi, da se nekateri podatki avtomatsko napolnijo z Wikipodatki. To je stvar dogovora. Izvedba pa ne zahteva veliko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 23. oktober 2017 (CEST) :: Namesto predloge {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}}, kot tam piše, lahko rabijo še tudi (verjetno) starejšo {{[[:ru:Шаблон:Карточка планеты|Шаблон:Карточка планеты}}]], kjer dodajo parameter <tt>тип=экзопланета</tt> – ne vem pa, če jim to res tudi deluje. Aha, nisem vedel, da je predloga {{tl|infopolje Planet}} zastarela. Na hitro sem pogledal parametre na en: in jih je kar nekaj v tistih parih predlogah, ki jih je treba združevati, in nekateri so za isto stvar drugače poimenovati, kar seveda ni problem, ker se lahko poda več imen parametrov. Tudi ni pmsm dobra praksa prevajati imen parametrov, kot to delajo Rusi, pa Srbi itd. Boljše je podati razpredelnico z njihovim opisom in pomenom. Aja, na 'novi' predlogi {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}} niso prevedli parametrov in tudi niso komplicirali s podrobnostmi, ker je trenutno 'samo' 28 parametrov. Če boš posodobila, bomo že nekako uredili parametre – pmsm je lažje 'na roke' prenašati, če že obstajajo, kot pa izumljati nove. Najboljše bi bil prenos iz kakšne zunanje baze, ki jih je že nekaj – npr.: [http://www.exoplanet.eu/ EPE], Observatorij Pariz-Meudon, [https://exoplanetarchive.ipac.caltech.edu/ NEA], NASA, [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC], ... Na wikipodatkih je tudi treba dobiti podatke od nekod. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:05, 23. oktober 2017 (CEST) :: en: rabi vsaj štiri reference: ::* [[Enciklopedija zunajosončnih planetov|EPE]] ::* [[SIMBAD]] ::* [[NASA Exoplanet Archive|NEA]] ::* [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC] :: Zgled: [[:en:HD 189733 b|HD 189733 b]] --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:48, 23. oktober 2017 (CEST) :[[Predloga:Infopolje Planet]] je sedaj posodobljena in pripravljena za razširitve. Razširitve naj se najprej uvedejo in stestirajo v [[Predloga:Infopolje Planet/peskovnik]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:14, 25. oktober 2017 (CEST) Najlepša hvala ti za posodobitev. Lepo se vidi primerjava trenutnega stanja in novega. Ta razdelek bi v fazi 1 prestavil na pogovorno stran podstrani za testne primere, če je v redu (ali raje pustim tukaj, da imaš pregled?) Faza 0 je posodobitev obstoječe predloge. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:56, 26. oktober 2017 (CEST) :Ostanek pogovora prestavljen na: [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 27. oktober 2017 (CEST) === {{tl|infopolje observatorij}} === Nekaj stvari je rdečih. S predlogo sem tvoril članek [[Observatorij Ladd]] in je tam tudi enako rdeče. Zaenkrat sem pustil tako kot je, le večino sem na hitro prevedel. Če tudi prav razumem, gredo vsi podatki v takšno infopolje iz Wikipodatkov, razen verjetno tistih, ki jih eksplicitno povoziš. Če lahko malo pogledaš zakaj je toliko rdečega. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:34, 1. julij 2018 (CEST) : Mi imamo [[modul:Wikidata]] povzet po ruski predlogi zaradi datumov in drugih podobnosti našega jezika z ruskim. Zato njihovega sistema ne moremo uporabljati - to pomeni, brez direktnega urejanja v Wikipodatkih (Predloga:EditAtWikidata), in iskanja alternatvnih imen (Funkcija »ViewSomething«), ... Lahko bi naredili podvojen sistem za Modul:Wikidata, ampak potem bi bila šele zmešnjava. Sem pripravila v {{tl|infopolje observatorij/peskovnik}} našo verzijo predloge, ki jo trenutno omogoča naš modul, vnesla podatke v [[Modul:Coordinates]], da deluje <code>invoke:Coordinates|coordinsert|</code> ... Sem predlogo za silo popravila v peskovniku, ne deluje povezava v Zbirko. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:58, 1. julij 2018 (CEST) :: Lepo si uredila. Zdaj izgleda zelo v redu. Katera povezava v Zbirko točno ne dela? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 2. julij 2018 (CEST) ::: Sedaj Zbirka že dela, sem jo naknadno popravila. Bo pa predloga še vedno izpisovala rdeče, če koordinat ne boš direktno vpisal ... poskusi v članek [[Observatorij Ladd]], vključiti le {{tl|infopolje observatorij}} brez kakršnihkoli izpolnjenih parametrov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:27, 2. julij 2018 (CEST) == Fantastika == [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! V slovanskih jezikih se izraz "Spekulativna fikcija" ne uporablja, ker je bolj starodavni in analogni izraz "Fantastika". Zato vas prosim, da preimenujete ustvarjene kategorije. S spoštovanjem,--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 16:28, 30. maj 2018 (CEST) : Izraz "Spekulativna fikcija" je razložen na spletni strani [http://www.revijaprimus.si/2017/05/12/esej-o-spekulativni-fikciji/ Revije Primus]: ''"Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja ... Pri nas se običajno kar vse žanrske skupine spekulativne fikcije vržejo v koš znanstvene fantastike ali fantazije. Skoraj vedno se k temu doda še pridevnik mladinsko in ali tudi otroško. Tovrstna površnost izhaja iz prej omenjene precejšnje prezrtosti s strani literarne stroke in tudi skoraj popolne odsotnosti domačih literarnih del v programih resnih (večjih) založb."'' :Zato zaenkrat izraza ne bi menjala, razen, če nimaš trditve podprte s kakšnim uglednim virom. Obstaja celo [http://cld.si/Supernova.html Revija za spekulativno fikcijo] [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 30. maj 2018 (CEST) :: Bojan v tem zapisu kritizira tudi 'najbolj' uveljavljen izraz /znanstvena fantastika/, ki bi moral biti, če prav razumem, znanstvena fikcija. Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, ker je (vsaj ta) izraz res že dobro useden. Ravno pa sem nekje na spletu npr. našel da je roman ''Težko je biti bog'' bratov Strugacki iz leta 1964, ki po sovjetski terminologiji znanstvene fantastike seveda spada sem, umeščen tudi v neko <math>xyzt\!\, </math>-kategorijo nevemkakšne fikcije. Če ni prav znanstvena fantastika, tudi ni prav okrajšava za znanstveno fikcijo in mora biti ZFi, ker je, če ni tako, potem to po izrazu phot0n-a s fizikalnega kanala IRCa pravi »massive headache«, oziroma okrajšano MH {{s-:-)}} Sem drugače zastopnik mišljenja, da je lahko kritizirati preboje s spekulativnostjo.. Težko bi se npr. lotil pisati kaj za ''Supernovo''. Pač >hardcore pseudophilosophical fantastics.< alias HP(P)S. Ne vem zakaj bi bil angleški jezik toliko merodajen glede na slovenskega, da je v slednjem znanstvena fantastika »napačna interpretacija« .., četudi nosi sam izvirnik, namreč ''science fiction'' .. Za [[:en:Fantastic|''le fantastique'']] ruski jezik rabi общелитературная фантастика, ukrajinski pa celo химерна проза, kjer pa se, seveda, kot piše na tamkajšnji wp, v njeni literaturoznansoti precej krešejo mnenja. O tem bi [[:uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] gotovo znal povedati kaj več. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:16, 24. junij 2018 (CEST) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] & [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! Izraz "Fantastika" združuje znanstvena fantastika, fantazijsko pripoved, alternativno zgodovino, nadnaravno fikcijo, horor. Izraz "špekulativne fikcija" ("špekulativne umetesčna literatura") , ki je postala aktivna v sodobnem širšem smislu v anglo-ameriški kritiki šele pred 20 leti, ima enak pomen. Ker na zahodu ni bilo nobenega izraza, ki označuje vse nerealne žanre literature. Čeprav avtor enciklopedije znanstvene fantastike, John Clute in v angleški terminologiji se uporablja izraz "Fantastika" http://www.sf-encyclopedia.com/entry/fantastika . Zato mislim, da je v osnovi napačno dati prednost ne-slovanskemu mlademu sopomenku. Базовые термины по языкам Osnovni izrazi glede na jezik: *"Littératures de l'imaginaire" fr https://fr.wikipedia.org/wiki/Litt%C3%A9ratures_de_l%27imaginaire *"Фантастика" uk українська https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Fantastyka" pl https://pl.wikipedia.org/wiki/Fantastyka *"Фантастика" ru русский https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" bg https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" kk https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастыка" be https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B0 *"Phantastik" de https://de.wikipedia.org/wiki/Phantastik *"Fantastik" sv https://sv.wikipedia.org/wiki/Fantastik * Fantastico it https://it.wikipedia.org/wiki/Fantastico *"Fantastika" az https://az.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" sh https://sh.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" lv https://lv.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Ulme" et https://et.wikipedia.org/wiki/Ulme *"Fantastika" uz https://uz.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Speculative fiction" en https://en.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *"Fantastika" sl Torej bi morala biti Izraz "Spekulativna fikcija" je treba uporabiti kot dodatno in v slovenski Wikipediji bi moral biti članek, ki pojasnjuje, da gre za analogo osnovnega pojma »FANTASTIKA« V ANGLEŠKEM JEZIKU. primeri takšnih Članekov: *https://ru.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%B5%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 . Izraz fantastique, Izraz общелитературная фантастика, Izraz химерна проза imeti povsem drugačen pomen in nimajo nič skupnega z "Fantastika" , "Фантастика", "špekulativna fikcija - imajo drugačen pomen. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:45, 24. junij 2018 (CEST) :Hmmm, sem se v tem izrazoslovju izgubila. Ne vem kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi {{ping|Hladnikm}} kaj pripomnil, da razrešimo in uredimo zmešnjavo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :* [[Fantazija]], [[Fantazijska pripoved]] - en:Fantasy - ([[:Kategorija:Fantazija]] in [[:Kategorija:Pisatelji fantazije]]) :* [[Znanstvena fantastika]] - en:Science fiction, hr:Znastvena fantastika ([[:Kategorija:Znanstvena fantastika]] in [[:Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]) :* [[Fantastika]], [[Spekulativna fikcija]] - en: Speculative fiction, hr: Spekulativna fikcija, ru:Fantastika ([[:Kategorija:Spekulativna fikcija]] in [[:Kategorija:Spekulativna fikcija po narodnosti]] ) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :::Vprašanje sem posredoval na forum Slovlit, morda se oglasi kdo od strokovnjakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:46, 25. junij 2018 (CEST) :::: @[[uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] in @[[uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] hvala za odgovore. Tudi sam sem se kot Pinky izgubil. pmsm je očitno, da izrazje ni dorečeno, in gotovo obstaja več interpretacij. Milan, ali lahko tudi daš povezano na to temo, kamor si posredoval vprašanje? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:41, 28. junij 2018 (CEST) :::::Žal je forumov arhiv na IJS zaradi hekerskih napadov na strežnik trenutno zaklenjen in bo treba z linkanjem počakati. Sicer pa še ni bilo nobenega odziva. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:31, 28. junij 2018 (CEST) == Infopolje za objekt vesolje :) == #0 Zanimivo infopolje, vsekakor, in odlično narejeno. #1 Predloga {{tl|var}} še ne dela 'dobro' – rabi × (x) za množenje numeričnih vrednosti namesto vsredinjene pike. Sem rabil namesto predlogo {{tl|e}}, kjer se pa spet moraš 'utrujat' z enotami. #2 vidno vesolje vs opazljivo ~ Verjetno ima angleški jezik (original {{s-:-)}}) [[:en:visible universe|visible]]? Ne, nima – [[:en:observable universe|observable]] ima. #3 Dodal sem število galaksij po de:, vendar imajo tam mrtvo povezavo. Ne da se mi iskat trenutne ocene. Hawking je tudi omenjal sorodno cifro. Mislim pa, da so v zadnjem času na kar zapleten (in vsekakor zanimiv) način določevali to vrednost – ne najdem trenutno linka do raziskav. #4 Temperatura, če gre za temperaturo današnjega stanja fotonskega prasevanja, se je od 2002 vsaj do 2009 vesolje ohladilo za par tisočink: 2,7277 vs 2,72548 K. Očitno je razvidno, da gre za merilne točnosti trenutnih merjenj, ki so pmsm impresivne. Seveda so lahko vmes napake. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:42, 24. junij 2018 (CEST) : Infopolje je povzeto po :en ... imam željo članek podaljšati na 30.000 znakov. Hvala za popravke. Bom pogledala, kaj je z predlogo {{tl|var}}. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:51, 24. junij 2018 (CEST) :#0 Super! :#1 V infopolje bi se lahko dodala še (vsaj) ena slika, pmsm. Ta Hubbleov UDF ([[:en:Hubble Ultra-Deep Field|ultra deep field]]) je, kakor je verjetno dobro znano, nastal zgolj po naključju, ker so enemu od glavnih nosilcev tega projekta dovolili prosto rabo tega inštrumenta, za kar <math>t\!\, </math> dolgo časovno periodo. Tudi o tej sliki bi veljajo kaj več dopisati v članek, pmsm, ker je gotovo preboj 'erste klasse'. Menda nihče ni pričakoval tega, da bo slika odražala kako so galaksije še bolj kot za 'šmorn' 'naflokane' v prostor. [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]] bi že vedel zakaj, ker se je veliko in med prvimi ukvarjal z razvojem galaksij, ter kasneje in še danes [[Martin John Rees|Rees]]. Sicer sta, kot je znano, (vsaj) dva modela nastanka galaksij – top down in bottom up, kakor velikokrat. Pač, dobro staro binarno razmišljanje. Manj je znanega o njihovi porazdelitvi. Nekateri, kakor berem v nekaterih psevdoegocentrično-introventiranih znanstvenih publikacijah, podobno kot o oblosti Zemlje, dvomijo o tem, da se galaksije odmikajo od (naše) krajevne galaksije. Verjetno ne bom doživel časa, ko bo možno takšne slike delati 'iz roke' (ali pač). V mislih imam nič drugega kot kakšno sliko računalniške simulacije, ali pa še kakšno upodobitev 's črto'. Če boš podaljšala članek, imam željo, da wikificiram. Sem pa, priznam, občutljiv na terminologijo, ki v slovenščini gotovo (še) (zelo) šepa. :: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:18, 24. junij 2018 (CEST) ::: Se bom potrudila po svojih najboljših močeh, vsekakor pa so tvoji popravki več kot dobrodošli. ::: Infopolje omogoča vključitev dveh slik. Uporabiti je treba parametre {{para|image}}, {{para|caption}} in {{para|image2}},{{para|caption2}}. Obstoječo reprezentativno sliko lahko zamenjaš/dopolniš in tudi dodaš dodatno kar sam. Jaz sama nisem astronom in in je tvoja strokovna pomoč več kot dobrodošla. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:26, 24. junij 2018 (CEST) :::: Obstoječa je pmsm zelo na mestu. Za drugo so pa mogoče naslednje možnosti npr. (Lahko glasujemo ..) <gallery> 1600 Himmelsscheibe von Nebra sky disk anagoria.jpg|[[Nebesni disk iz Nebre|Nebrski nebesni disk]], okoli 1600 pr. n. št. ThomasDiggesmap.JPG|[[Thomas Digges]], 1576 KUGEL-3 pulsierendes Universum.gif|Karl Bednarik, 2005 Structure of the Universe.jpg|ASA, ESA, E. Hallman (Univerza Kolorada, Boulder), 2008 Large-scale structure formation.gif|NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011 Universecolor.jpg|Drschawrz, 2011 Вселенная (материя и темная материя).jpg|Kot Da Vinchi, 2011 Campo ultra profundo 3d.gif|NASA Large-scale structure of light distribution in the universe.jpg|Andrew Pontzen/Fabio Governato (UCLA), 2014 </gallery> :::: ... :::: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:09, 24. junij 2018 (CEST) mmg, za ''objekt'' (vesolje) sem mislil hudomušno, ker po večini wikipedij berem o objektih (v astronomiji). Sam nikdar do sedaj npr. v fiziki (in zato tudi astronomiji, ki je načeloma njena 'podmnožica' ali pa sorodna množica), kolikor sem jo študiral, nisem slišal o kakršnihkoli >objektih< – vedno samo o [[telo (fizika)|telesih]]. Dvomim tudi, da je kje na wp solidna definicija >objekta< v tem sotvarju, če se že toliko rabi. Sicer se članek [[:en:astronomical object|astronomical object]] trudi opisat 'razliko' med telesi in objekti, ki je pmsm ni. Če prevedem tamkajšno definicijo – »astronomski ali nebesni objekt je kompleksna, manj kohezivno vezana struktura, ki je lahko sestavljena iz več teles ali celo iz drugih objektov s podstrukturami.« Telo (>objekt<), sestavljeno iz več teles, je pmsm še vedno telo. Tudi navadna žoga je, če smo striktni, sestavljena iz teles (objektov) s podstrukturami – atomi, in zato (še) ni objekt, saj tudi atomi niso objekti.. Atom je po definiciji trenutnega članka <u>del</u> nečesa (no, pač snovi) in je <u>gradnik</u> molekul/snovi. In še naprej, elektron je eden od najlepših zgledov teles. Kje je razlika in kje meja za telesa/objekte? Ta beseda me asociira le npr. v rabi v arhitekturi, gradbeništvu ipd. ''VST'' Cankarjeve založbe na str. 803 definira 7 pomenov te besede in sploh tudi ne omenja telesa. Poleg rabe v lingvistiki (objektno določilo (predmetno določilo), predmetni odvisnik, ...) omenja rabo v fiziki – objektno stekelce: tanka steklena ploščica za mikroskoske preparate. Res ne vem od kod so pridelali to besedo. Konservativna raba verjetno odslikuje rabo v fiziki, saj se v njej že npr. (masno) [[togo telo]] večinoma velikokrat obravnava kot [[točkasto telo]]. Tudi galaksijo npr. (ki je objekt po zgornji angleški definiciji) se lahko obravnava kot točko. Res je, da, če se rabi za vesolje ali telo ali objekt, obakrat malo čudno zveni. Mogoče pa nadtelo (ali manj konservatirno – nadobjekt). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:53, 28. junij 2018 (CEST) : Sem v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] pripravila poglavje Fizikalne lastnosti povzetega po angleški verziji. Če imaš voljo, lahko tam popraviš vse kar je potrebno. Sem verjetno s prevodi šla preko mojega fizikalnega znanja - tako, da si dobrodošel in vse popraviš kar tam. Kasneje pa lahko prenesem besedilo v članek. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:37, 29. junij 2018 (CEST) ::: {{ping|xJaM}} ali si popravljanje v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] zaključil? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 3. julij 2018 (CEST) == Pregled vsebin == Zadnjič sem 'brskal' po najboljši obliki portala, npr. za astronomijo. Na slovaškem portalu (verjetno to obstaja še v kakšni drugi wp) imajo lepo organizirane vsebine. Krovni seznam za vsebino iz astronomije na sl wp je [[seznam astronomskih vsebin]]. Tega sam ne bi naprej 'razbijal', ker preprosto služi za preged nad večino urejanj. Škoda je, da nekateri produktivni uporabniki tja (in tudi na druge vsebine) večinoma večkrat ne dodajajo imen člankov, ki so jih ustvarili. Angleška wp je soroden seznam sedaj spremenila v nekakšen [[:en:Outline of astronomy|outline]].., francoska je npr. to 'vrgla' v seznam podstrani (wiki)projekta: [[:fr:Projet:Astronomie/Liste des articles|liste des articles]]. No, kakorkoli. Zgled s slovaškega portala za vsebine, ki se začnejo z [[:sk:Zoznam astronomických článkov/A|A]]. Prvič, ni mi jasno kako generirajo ta seznam (na njem so samo ustvarjeni članki, razdeljeni naprej dvočrkovno npr. od '''a1''' do '''az'''). Kako se ve, da konkretni članek pade tja noter, ker ne vidim kakšnih posebnih dodatnih oznak v teh člankih? Ali je morda kakšna skrita kategorija ali podobno? Npr., geslo [[sk:Aktívna oblasť (Slnko)|Aktívna oblasť (Slnko)]] ima samo kategorijo [[:sk:Kategória:Slnko|'Sonce']], članek o zvezdi [[:sk:Alnitak|Alnitak]] pa kategorijo [[:sk:Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie|Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie]]. V [https://sk.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoznam_astronomick%C3%BDch_%C4%8Dl%C3%A1nkov/A&offset=&limit=500&action=history zgodovini] seznama/A se vidi, da je posodabljan z boti. Zanimivo in pmm uporabno. : Kategorija za zvezdo se nanaša na slovaško enciklopedijo astronomije ''[[:sk:Encyklopédia astronómie|Encyklopédia astronómie]]'' (1977–84). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 28. junij 2018 (CEST) :: Mislim, da bot deluje po tem principu: če se nek članek pojavi v določenih kategorijah in njenih podkategorijah, se članek avtomatsko umesti v seznam. Se pa jaz z boti ne ukvarjam. Mogoče bi {{ping|Sporti}} lahko kaj pripomnil. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:19, 29. junij 2018 (CEST) :::Najlažje narediš seznam s članki kategorije in podkategorij Astronomije [https://petscan.wmflabs.org/?psid=4924379], samo tako dobiš tudi npr. stvari, po katerih je poimenovan asteroid in podobno, lahko pa te neželene kategorije dodaš pod negative categories in jih izključi. Morda je potrebno tudi povečati globino podkategorij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:56, 29. junij 2018 (CEST) :::: Zanimiv pristop. Verjetno ni tako težko kot je videti na prvi pogled. Ali je morda že kakšen primer takšne možnosti tukaj. Ga še nisem zasledil, gotovo pa sem kaj spregledal. V tej nastavitvi, kot si jo podal, seznam kaže tudi veliko gegrafskih pojmov ipd. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:25, 1. julij 2018 (CEST) ::::: [[:Kategorija:Geografija]] je v [[:Kategorija:Vede o Zemlji]], kar je podkategorija [[:Kategorija:Astronomija]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 1. julij 2018 (CEST) == Template:Overset == Na predlogo sem naletel pri pisanju članka [[Serpentinit]]. V angleškem izvirniku tega članka so s to predlogo izredno pregledno zapisane kemijske reakcije, prav pa bi prišla tudi kje drugje. Mislim, da veš, kam pes taco moli. Lahko pa tudi malo počakam in zaenkrat malo improviziram. Hvalaǃ--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:43, 24. avgust 2018 (CEST) : Ok. Bom pogledala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 30. avgust 2018 (CEST) :: {{ping|Octopus}} Sem pripravila. Mislim, da v osnovi deluje. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 30. avgust 2018 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:41, 2. september 2018 (CEST) == Viri/sklici == Zanima me, ali je naslednji primer zapisa vira tisti, ki naj bi postal standarden? * Bradbury, Louise (1988), "Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom", ''Journal of the American Research Center in Egypt'' 25: 127–156, doi:10.2307/40000875. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:03, 4. november 2018 (CET) :Raje uporabi predlogo {{tl|navedi revijo}}, v tem primeru <code><nowiki>{{navedi revijo |last=Bradbury |first=Louise |year=1988 |title=Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=25 |pages=127–156 |doi=10.2307/40000875}}</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 4. november 2018 (CET) V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. november 2018 (CET) ==Predlogi za prevajanje v Wikipodatkih== # Z bolezenskimi znaki v Tabernaklu sem po mojem končal, bi bil vesel, če pogledaš in komentiraš (lahko da sem kaj - očitnega - spregledal) # če je v redu, bi ponaredil še kaj - mikajo me [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:%C5%BDelenePredloge želene predloge] # kje je bolj udobno pogovarjati se, tu ali pri meni? Tu ali kje drugje - recimo če imajo WikiData kak pogovor? LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 20:10, 4. november 2018 (CET) : Lahko se pogovarjava pri tebi. Želenih predlog se pa kar loti. Mogoče bi pa prevzel tole [[Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Okvirčki pri škrbinah]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:21, 5. november 2018 (CET) == [[Živa kulturna dediščina]] == Ojla. Gospa z ministrstva, s katero sem bil na zvezi glede RKD, me je opozorila, da je "Živa kulturna dediščina" zastarel izraz in da se zdaj uporablja samo "Nesnovna kulturna dediščina". Se ti da popravit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 6. november 2018 (CET) : Ok. Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:19, 6. november 2018 (CET) ::Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:52, 7. november 2018 (CET) ::: {{urejeno}}, upam, da nisem česa izpustila --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 8. november 2018 (CET) == Tabernaklanje == Ali se da podatke (obstoječe in manjkajoče) vzeti v roke kot (npr. XML) datoteko? Da vsak se "symptom" mora prevajati (klik-klak-klok-''simptom''-enter) "na roko", je sicer siher, ampak vse skupaj gre lahko tudi veliko hitreje ("simptomi" so verjetno samo začetek in če lahko prevajam'' industrijsko'', toliko bolje za nas vse). Vprašanje seveda velja tudi za smer nazaj - kako se prevedena datoteka spet vstavi v Wikidata. Če veš kako točko v sistemu, kjer lahgko začnem brati in slediti ustrezni poti, mi URL zadošča. Lep pozdrav s strani 3;) [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 15:29, 9. november 2018 (CET) : Hmm, tega nisem še nikoli počela. Ampak na WD obstaja stran, kjer je to opisano kako se dela - [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Data_Import_Guide Wikidata:Data Import Guide]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 9. november 2018 (CET) :Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 21:46, 9. november 2018 (CET) :keeping posted: vseh tisoč zapisov imam pri sebi in jih strojno prevajam, poleg tega iščem pot, kako bi se cel kup podatkov presnel s slovenskega medicinskega slovarja. Če ne drugega, slovenska imena namesto grško-latinskih imen, pa kratek abstrakt itd - gl. npr. [https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&query=rinitis&SearchIn=All rinitis] lp [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:13, 15. november 2018 (CET) '''stanje 24.11.:''' Kompletni prevod (1000 pojmov x 3 postavke - Q, label, description) Material je tukaj: [https://docs.google.com/spreadsheets/d/1PVKSkSHNBMe8QtJFPllJPyCwWhr5EldsedwhEKgVxJ4/edit?usp=sharing preglednica na Google docs], strukturiran tako kot je opisano v navodilih za Import Data. Medicinski slovar pustim zaenkrat pri miru, pride na vrsto kdaj drugič, ko bo most med preglednico in WikiData enkrat zgrajen in prevozen. Ker gre za moj prvi obisk v WikiData take velikosti, sem seveda previden. A lahko pogledaš, če je vse po regelcih, in mi pomagaš naprej - sedaj sem približno pri koraku 7 procedure za Import Data, predlagane zgoraj. Mogoče naslednji korak v peskovniku...? LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:58, 24. november 2018 (CET) : Če je s tabelo vse ok (sem ti poslala prošnjo za dostop), kar naredi zahtevo za bot-a (Step 6/Option 1). Opiši, kaj želiš; kje se preglednica nahaja; dobro je, da navedeš en konkreten primer. Jasno mora biti navedeno, da gre za dodajanje opisov (''description'') v slovenskem jeziku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 24. november 2018 (CET) : Ok, ufff ...'' let's go''... Ti pošljem cc prošnje. Hvala Ti! Glede medicinskega slovarja - sem v stiku z Amebisom, ki za slovar skrbi. Ampak lepo po vrsti;)[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:41, 24. november 2018 (CET) : [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:53, 26. november 2018 (CET) :: Odlično. Izgleda ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:03, 27. november 2018 (CET) ::: {{ping|Vitosmo}}, na [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] čakajo nate :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 3. december 2018 (CET) :: Na poziv sem pred časom odgovoril; zveza zgoraj na bot-request je mrtva, tabernakel pa je, kar se SL tiče, prazen (!?). Mi lahko prosim osvežiš povezave/stanje - Hvala vnaprej! in srečne praznike! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 09:49, 25. december 2018 (CET) ::: Očitno ne delajo arhiva: :::*[https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/FischBot_6 FischBot_6] :::*[https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata%3ABot_requests&type=revision&diff=814578428&oldid=814578046#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository Wikidata:Bot requests: Razlika med redakcijama] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 25. december 2018 (CET) == Tabernaklanje and beyond == Vse najboljše v Novem letu,Pinky! Medicinsko izrazoslovje - aka Tabernaklanje - je po mojem mnenju dokončano, ali vsaj dober korak naprej. Glede izboljševanja s pomočjo medicinskega slovarja mi je sodelavec Amebisa svetoval, da se za vsebinska vprašanja obrnem na gl. urednico (mateja.legan@.kclj.si). Neizogibno to po mojem mnenju ni, saj izboljšav, ki bi bile potrebne, vsekakor ni toliko, da jih ne bi mogel kdo (i.e. jaz;) brez "grosističnega" dviganja valovčkov opraviti "peš". Kaj praviš? Tudi bi bilo morda bolj pametno, če me, podobno kot si me pri medicini, usmeriš na kak drug boj na požiravniku.[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 10:13, 3. januar 2019 (CET) :: Tudi tebi vse naj, naj. Bom v [[Predloga:Infopolje Bolezen]] vključila izpis simptomov (ki imajo slovenski prevod) iz Wikipodatkov. Glede požiravnikov, ki nas še čakajo, moram pa malo razmisliti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 3. januar 2019 (CET) {{urejeno}} PubMed, MedLine, eMedicine itd, kar je bilo rdeče npr v raku želodcA - Manjka mi samo predloga:Infobox biodatabase v [[OMIM]]. A lahko pokometiraš/pokritiziraš Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:25, 23. januar 2019 (CET) :Ah ja ... Sem prevedel celoten kataster ICD-9. Bom montiral pod stran ICD-9. Zakaj le ne... :: Sijajno {{ping|Vitosmo}}. Sem malo popravila ... paziti moraš pri referencah. Običajno pred referenco (sklicem) v besedilu ni presledka ... tudi, če se jih več drži skupaj, med njimi ni presledkov. Dopolnila sem tudi notranje povezave, saj članek lahko vsebuje tudi smiselne rdeče povezave. :: {{tl|Infopolje Bio podatkovna baza}} ima notri še nekaj izrazov, ki potrebujejo prevod. Če bi mi lahko pomagal pri prevodu, bi bila zelo vesela. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 24. januar 2019 (CET) :: bom naredil. In hvala Ti za pomoč in nasvete LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ::{{urejeno}} "''URLi so rdeči, le kaj pomenijo,,,''";) - moram še popraviti sklice na EN strani, drugače pa mislim, da bo... Hvala Ti vnaprej za komentarje in nasvete.([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:48, 26. januar 2019 (CET) ::: Tisto rdeče "Quick generation with XSLT" sem izbrisala, saj je namenjeno generaciji škrbinskega članka na angleški Wikipediji. Za nas pravzaprav ni uporabno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 26. januar 2019 (CET) == DYK == Lahko prosim ti sestaviš [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019]]? Jaz bom od jutri zjutraj kak teden na wikipavzi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:47, 19. januar 2019 (CET) :: Ok. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:55, 19. januar 2019 (CET) == Boj na požiravniku II == Sem dalje na voljo, za kako podobno prozaično delo kot je bil tabernakel. Drugače se pa lotevam tem, ki so malo pod mejama 30k oz 10k;). Ah ja, če lahko pogledaš [[mednarodni sistem enot]], Ti bom hvaležen. Konfucijanstvo je redirect, pa v ranking ne šteje - lahko tudi potipaš. In Konfucij/Konfucijanstvo per se sta po mojem premalo obdelana LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:43, 6. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}}Sem kar nekaj popravila ... preveriti je treba po vsem članku uporabo predloge '''val'''. Očitno jo avtomatski prevajalnik pomečka. Številke morajo biti izpisane tako kot na angleški strani. Nekaj sem jih že jaz popravila - je pa treba preveriti po celem članku, saj veš matematika je v številkah pomembna. Tudi dec. vejice so pomembne.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 26. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}} lahko tudi preveriš [[Wikipedija:Pod lipo#Wikimedia CEE Pomlad]] (mogoče si spregledal). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 28. februar 2019 (CET) ==Notre-Dame: koordinate== Živjo, Pinky! Upam, da si v redu. Imam prošnjo, in sicer v članku [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] bi bilo treba popraviti koordinate v infopolju in nad njim. Prosim, lahko pogledaš? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:54, 19. april 2019 (CEST) : Sem popravila [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost]]. Sem pa ok, le dve službi opravljam naenkrat. Tako, da mi ostaja zelo malo časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:01, 20. april 2019 (CEST) Velja, hvala lepa! Uspešno z obema službama. :) --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 00:42, 21. april 2019 (CEST) == Infopolje Samostan == Vem, da nimaš časa, ampak... bilo bi lepo, če bi v Infopolje Samostan vključila lokacijsko karto. Ko bo, pa bo. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:54, 30. april 2019 (CEST) : ok, bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:50, 30. april 2019 (CEST) : {{done}}{{ping|Octopus}} sem predlogo tudi posodobila. Koordinate se preberejo iz WD ali pa se vnesejo ročno. Zemljevid pa se nastavi v {{para|map_type}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 2. maj 2019 (CEST) Lepo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:31, 3. maj 2019 (CEST) == Napaka Lua: not enough memory == Javlja {{t|normativna kontrola}} na strani [[Usain Bolt]] in še kje verjetno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:44, 1. september 2019 (CEST) : Ja, s tem sem se že ukvarjala. Ni problem v normativni kontroli, ampak v številu predlog, ki se kličejo na tej strani. Če klikneš uredi stran, boš videl, da se zatakne že prej - meni včasih takoj po izpisu nasledstvenih polj. Če izbrišeš iz članka celotno infopolje Športnik, se bo normativna kontrola lepo izpisala. Lahko tudi pustiš Infopolje športnik in izbrišeš ostale predloge spodaj in bo zadeva spet lepo delovala. Mislim, da bo treba celotno stran nekako poenostaviti. Strani z napakami v skripti so na [[:Kategorija:Strani_z_napakami_v_skripti]] in jih ni ravno veliko. Tukaj pa nekaj malega o tej napaki: [https://www.lua.org/pil/24.3.1.html Error Handling in Application Code]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:17, 1. september 2019 (CEST) Aha. Samo vseeno čudno, da je on edini tak primer. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:01, 1. september 2019 (CEST) Očitno največ pobere infopolje: 33.66 MB/50 MB, pa tudi obe predlogi v ZP 13.62 MB/50 MB, normativna kontrola pa niti ne toliko 7.99 MB/50 MB. Se pravi bi bilo treba dvignit omejitev ali kaj optimizirati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:12, 1. september 2019 (CEST) :Enkratni klic predloge, ki dostopa do wikipodatkov {{tlx|wikidata}} ali {{tlx|normativna kontrola}} pobere od 7,92 do 8 MB od 50 MB, kar pomeni, da se stvari začnejo seštevati pri porabi spomina. Ne vem kako to preprečiti, če se stvari ne sproščajo pravilno. Infopolje Športnik dostopa do Wikipodakov 9x, normativna kontrola pa 1x ali pa doseči, da se poveča omejitev 50MB. Mislim, da bi morali nekaj narediti na tem. Načeloma pa tudi meni ni čisto jasno zakaj ravno pri Boltu klic Infopolja Športnik porabi 33Mb, pri ostalih športnikih pa 3x manj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:45, 1. september 2019 (CEST) Ja tudi klici drugih predlog pri ostalih niso tako "dragi", [[Michael Jordan]] ima npr. za vse predloge skupaj 9.13 MB/50 MB, bolj ali manj pa imajo vsi okoli 10 MB ali celo manj. Res pa ima Bolt na Wikipodatkih stran veliko 1.304.605 zlogov, Jordan pa 245.872 zlogov (če to kaj vpliva).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:36, 2. september 2019 (CEST) : Sem za preskus sliko v infopolju dala lokalno, in se sedaj ne bere iz WD .... "Lua memory usage" je sedaj 49.51 MB/50 MB. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:35, 2. september 2019 (CEST) ==wikipodatki== Pozdravljena. V članku [[John Cabot]] sem popravil osebne podatke, pa jih ne znam popraviti v vikipodatkih. Morda lahko urediš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:45, 3. september 2019 (CEST) : Lahko, ampak glede popravljanja podatka, ki ima v Wikipodatkih že svoj vir, ga ne smem kar tako prepisati. Zdaj sta tam dva datuma rojstva. Tudi kraj rojstva in smrti sem popravila. Upam, da se bo zadava obdržala. (https://www.wikidata.org/wiki/Q85642). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 3. september 2019 (CEST) :: Hvala za link, sem pogledal. Rad bi vedel, kje se ta link dobi, da bom v prihodnje lahko sam popravljal tudi druge članke. V kratkem nameravam dodati kak odstavek v sam članek o Cabotu, vendar moram prej preučiti par virov: verjetno so tudi sedanji podatki delno zgrešeni, recimo ''name in native language'', saj se je rodil v Neapeljskem kraljestvu in nato živel v Beneški republiki. Pravzaprav bi tudi slovenski članek moral biti pod ''Giovanni Caboto'', saj navadno uporabljamo originalni ali slovenski zapis, ne pa angleškega. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:49, 4. september 2019 (CEST) : Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar [[Pomoč:Prestavljanje strani|preimenuj]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:01, 4. september 2019 (CEST) ==Lua== Pozdravljena! Lua me zanima, ker je Lua kot byte-code interpreter najti tudi za celim kupom drugih okolij (recimo pri Adobe itd.). V našem konkretnem primeru me mika brskati po fundusu in iskati odgovore na vprašanja (ki so bila zelo verjetno že odgovorjena:), kot recimo: *seznami, kot recimo 1000 nujnih - brez omejitve na listo z maks. 500 elementi *število klikov na "moje" članke *statistika povpraševanj - kje recimo naše uporabnike čevelj najbolj žuli * itd Pa seveda, nič ne bi imel proti, če moje IT izkušnje koristijo tudi drugim v naši druščini, LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:04, 4. september 2019 (CEST) Hmm, veliko veselja ti želim pri ustvarjanju, tako globoko jaz v Lua ne hodim *glede statistike strani in uporabnikov orodje že obstaja - več o tem [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Pageview_statistics]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:39, 4. september 2019 (CEST) == Družinsko drevo == Živijo! Družinsko drevo [[Paleologi]] sem brez težav prenesel iz angleškega v slovenski članek, z družinskom drevesom [[Dukas]] pa imam težave. V čem je razlika, da mi ne uspe? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:11, 5. september 2019 (CEST) : Bi lahko družinsko drevo prenesel v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]? Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:36, 5. september 2019 (CEST) {{urejeno}}, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:56, 7. september 2019 (CEST) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:16, 26. september 2019 (CEST) ==Napaka v Zbirki== Pozdravljena. Trenutno dodajam vsebino [[Španska nasledstvena vojna|temu članku]] in sem pri iskanju slik v Zbirki naletel na nepravilen podatek: ''Category:Treaty of Utrecht'' v infoboxu pravi, da gre za sporazum iz leta 1700 – a ta letnica bi za utrechtski sporazum morala biti 1713-1714. Leta 1700 je bila podpisana Londonska pogodba, ki je določila za prestolonaslednika Karla III. in ki je torej bila začetek in ne zaključek nasledstvene vojne. Osebno nisem dovolj spreten, da bi popravljal Zbirko, pa bi te prosil, če ob priliki opraviš to ti. Lepa hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:06, 25. september 2019 (CEST) :Ah vidim, da je nekdo medtem že popravil! Oprosti za nadlegovanje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 25. september 2019 (CEST) == Slike v Infobox church == Kaj se dogaja s slikami v infopolju za cerkve. Nenadoma so vse izginile , diagnoza je Skriptna napaka: Funkcija »formatStatements« ne obstaja. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:01, 16. februar 2020 (CET) :Mislim, da je razlog napak v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:RecentChangesLinked?hidebots=1&hidecategorization=1&hideWikibase=1&target=Predloga%3AInfopolje_Oseba&limit=250&days=7&urlversion=2]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:20, 16. februar 2020 (CET) == CEE Spring 2020 == Poglej, če sem prav razumel nalogo (''de dustibus non est disputandum''): [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia] A je stvar že zrela za pod lipo? Da srenja začne dodajati teme? PS: nimam pojma kaj je za postavko Škofja loka narobe, da gre autolist v maloro (Help!!) LP[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:50, 25. februar 2020 (CET) :Tam so bili neki presledki :)). Ja mislim, da je zrelo, ampak bistvo je, da najdemo članke, ki v čim več jezikih nimamo povezav. Trenutno, je pri osebah, ... vse zeleno. Kam pa naj bi dodajali predloge? {{u|Yerpo}}, kaj meniš? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:00, 26. februar 2020 (CET) : sem bil teden dni na terenu, ampak nisem pozabil. {{u|Yerpo}}, tvoja 2c na temo?[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 23:06, 5. marec 2020 (CET) ==Prošnja== Najprej prosim, če lahko vrneš neprimerno popravljen članek [[Sueški prekop]] nazaj na prvotno stanje. Drugič pa prosim, če mi razložiš, kako to lahko naredim sama, ko najdem tak primer. Hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:19, 4. marec 2020 (CET) :Pri kliku na gumb [[Vzorec|Zgodovina]] najdeš spremembo, ki jo želiš razveljaviti ter klikneš povezavo [[Vzorec|razveljavi]] (na skrajni desni, levo od [[Vzorec|zahvala]])--[[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 17:23, 4. marec 2020 (CET) == Zmešnjava == Opazila sem, da je med jeziki in lego (koordinatami) krajev Malo-les-Bains‎ in Dunkirk zamešana povezava. Kdo, kako in zakaj nimam pojma. A lahko to kako urediš. Tudi v francoščini koordinate kažejo na Dunkirk namesto na Malo-les-Bains‎. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:24, 5. marec 2020 (CET) : Ravnokar zaključujemo posodabljanje predloge [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] in ustrezno temu tudi članke. Bom preverila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 5. marec 2020 (CET) :: {{u|Ljuba brank}}: Malo-les-Bains naj bi bila mestna četrt v Dunkirku, tako da hude pomote ni ... lahko mi poveš katere so pravilne koordinate za Malo-les-Bains kar tukaj, pa jih bom jaz popravila v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:35, 5. marec 2020 (CET) Potem pa ne štima podatek departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. To je čisto drug konec Francije.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:55, 5. marec 2020 (CET) Še en problem: Popravila sem podatke o novih kantonih za Saint-Malo in ker je infopolje vezano na wikidata, tam pa to ni posodobljeno, se sedaj tekst in infopolje ne ujemata. Poskušala sem popravit v wikidata, pa nisem bila prav uspešna.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:40, 5. marec 2020 (CET) :* Kje ne štima podatek "departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija"? To mi ni čisto jasno. Ker sem medtem že popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:28, 6. marec 2020 (CET) :* [[Malo-les-Bains]] naj bi bila bivša občina (glede na francoski članek) - danes naj bi bilo to mestna četrt v Dankirku. To se lahko popravi v infopolju tako, da dodaš parametra: <nowiki>commune = [[Dunkerque|Dunkerquea]]</nowiki> in <nowiki>type = mestna četrt</nowiki> . :* Kantoni se ne zajemajo iz wikipodatkov, treba jih je vnesti direktno v infopolje (za [[Saint-Malo]] sem že popravila). :* Podatki o regiji in departmaju so vsebovani v sami predlogi za infopolje in se določijo avtomatsko glede ma INSEE parameter. Iz Wikipodatkov se preberejo le koordinate in površina, če le ta ni navedena v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 6. marec 2020 (CET) == Tvoje mnenje == Hi Pinky, povej mi kaj misliš o temule dvogovoru: V mojem pogovoru: Vsebina, ki si jo prispeval članku o novem koronavirusu je dobra, vendar je zapis poln tipkarskih napak in nerazumljivih stavkov. Dobro bi bilo, da to popraviš, saj bom sicer moral vrniti članek na prejšnja urejanja. Moj odgovor: Dragi kolega, hvala za opozorilo. V bodoče si dobrodošel, da vskočiš in popraviš, kar se ti ne zdi v redu (''Apel podobo na ogled etc...''). Navsezadnje ne pišemo šolske naloge. Hvaležen bi ti bil, če se zakoplješ v termine, kot so civet, panigin ipd. Jaz se borim z modulom za stik z John Hopkins spletiščeem za najnovejše podatke, tako da bo epidemiologija vedno na tekočem. Po možnosti tudi s podatki za Slovenijo. hvala vnaprej! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:16, 24. marec 2020 (CET) PS: tvoj komentar me je prisilil, da pogledam, kaj je s črkovalnikom v firefoxu. Bingo - ni bil instaliran! : Težko presodim, ker ne poznam tematike ... ampak je problem, če uporabljaš avtomatski prevajalnik ... te hitro lahko zavede - presledke pred sklici je potem treba brisati ročno, itd - vsaj te tehnične zadeve moram izkušenejši urediti sami. Pa treba je še enkrat vse prebrati. Je pa težko čistiti članek za nekom drugim, ker nas je vseh skupaj tako malo. Članek je pa trenutno precej obiskan in se moramo vsi skupaj potruditi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:33, 24. marec 2020 (CET) : Članek sem medtem že dalje čistil. Moral bi imeti ((v delu)) v glavi, da ne bi bilo nesporazuma glede mojega mnenja o stanju.Hvala[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) === Rabim pomoč pri COVID-19 Testing === Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja. Prenesel sem Predloga:COVID-19_testing in Predloga:COVID-19_testing/styles.css, ampak ko pride do Module:Date_table_sorting, pa LUA kodo, je moje latinščine konec. Tabela se skriva v <nowiki>{{COVID19Testing|state=expanded}}</nowiki>, vzeti je treba vse ali nič. Enostavno ni, vsak zame ne, pa še kritično, če ga kaj polomim(o). Kaj mi predlagaš? hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) :{{u|Vitosmo}} poglej, če je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:32, 26. marec 2020 (CET) :strela z jasnega ... ali radar (BLING!) blisk R-E-S-P-E-C-T Hvala;)))) Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo <nowiki>|{{flagdeco|Bahrain}} [[</nowiki>'' 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain''<nowiki>]]</nowiki>. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 07:56, 27. marec 2020 (CET) :: <nowiki>[[</nowiki>:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain<nowiki>]]</nowiki> ... ampak namesto tega lahko uporabiš [[Predloga:Medjezikovna povezava]] (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:38, 27. marec 2020 (CET) :: prav lepa hvala. dve vprašanji: 1. kako se ažurirajo podatki v listi držav? 2. kako privabiti strokovnjake na tem področju, da si ta tekst - in druge okoli teme COVID-19 - ogledajo in izboljšajo? [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:27, 27. marec 2020 (CET) :::mislim, da liste držav posodabljajo na roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 28. marec 2020 (CET) == Infopolje za prekop== Pinki a lahko prosim za infopolje za prekop po zgledu ''Infobox canal''. Že večkrat bi prišel prav, pa jaz to ne znam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:02, 31. marec 2020 (CEST) : ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 31. marec 2020 (CEST) : {{urejeno}} -- {{u|Ljuba brank}}: [[Predloga:Infopolje Prekop]] je pripravljena, manjka še nekaj prevodov, ki pa jih sama ne poznam. Na pogovorni strani predloge lahko pripaviš prevode (manjkajoče ali popravljene napačno prevedene). seveda lahko poskusiš popravke narediti v predlogi. Predlogo sem za test že vključila v [[Sueški prekop]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 31. marec 2020 (CEST) Sem pripravila prevode na pogovorni strani. In hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:32, 31. marec 2020 (CEST) == Predloga:Upad == Živjo, zanima me, če mogoče veš zakaj mi, ko uporabim predlogo [[Predloga:Upad|Upad]] pri vseh [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3AKajSePovezujeSem&target=Predloga%3AInfopolje+Letali%C5%A1%C4%8De&namespace= člankih], kjer uporabim [[Predloga:Infopolje Letališče|Infopolje Letališče]] napiše, da slike ni v zbirki? Vidim pa, da zadeva dela na [[Predloga:Upad|tej]] strani. Sem jaz kaj pozabil narediti pri prevodu predloge? --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:34, 29. april 2020 (CEST) {{u|GeographieMan}}: "<nowiki>{{decrease}} 64%</nowiki>" izpiše {{decrease}} 64% : "<nowiki>{{formatnum: {{decrease}} 64% }}</nowiki>" se izpiše z napako {{formatnum: {{decrease}} 64%}}, ker je formatnum ena magična beseda (namenjena oblikovanju dec.vejic in pik za tisočice, ki za našo wikipedijo spremeni pike v vejice. Če si pozoren se spremeni ime slike v "Decrease2(vejica)svg". Lahko si pogledaš na moji testni strani: [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4]], ko sem se enkrat igrala z računanjem in oblikovanjem števil. Predlagam ti, da v naši predlogi izpustiš formatnum {{para|datax|<nowiki>{{{statx-data|}}}</nowiki> }}. Več o formatnum lahko prebereš tukaj: [[m:Help:Magic words#Formatting]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 29. april 2020 (CEST) Aha šele zdaj vidim. Hvala ti. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:48, 29. april 2020 (CEST) PS: imam še eno težavico. Tako kot prej mi pretvarja , v . in obratno pri vnosu dolžine pristajalne steze. Tudi tam je formatnum, ampak se nič ne spremeni tudi, če ga odstranim. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:05, 29. april 2020 (CEST) : Pri nas je dogovor, da se v predlogah ne izpisujejo podatki v angleških mesrskih enotah. Zato je treba naše predloge malo prirediti. Če so podatki podani v metrih, se jih le izpiše, če pa so v angleških merskih enotah, se izvede predloga convert z nastavljenim {{para|disp|output number only}}. Sem že popravila [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable]]. Je pa bolj enostavno, da vsa testiranja izvajaš v [[Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik]] in [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable/peskovnik]], ki sem jih že jaz pripravila. Iz :en sem prenesla tudi testne primere [[Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri]], kjer lahko po mili volji preizkušaš delovanje. Ko stvari delujejo, pa vse skupaj preneseš v aktivno predlogo. Včasih ni najbolj enostavno delati direktno na živi predlogi, ki jih kliče veliko število člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:11, 29. april 2020 (CEST) == [[Predloga:Tree chart]] == Ne vem, ali je kriva tvoja prestavitev, toda predloga ne deluje več. To sem slučajno opazil, ker je namesto sheme v članku [[Mednarodna vesoljska postaja]] samo kvadratek s črtkanim robom, ne izriše pa niti zgledov na dokumentacijski podstrani. Meni ne uspe ugotoviti, kje je problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:43, 18. junij 2020 (CEST) : Skoraj si zadel "Predloga:Tree chart" v Modulu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:42, 19. junij 2020 (CEST) :: Doh, pa res XD. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 19. junij 2020 (CEST) == CSS == Oj, administratorka vmesnika :) Zadnje čase se malo ukvarjam s poenostavljanjem navboxev in nadomeščanjem predlog {{tl|•}} s CSS stilom <code>hlist</code>, pa me muči ena stvar. Pod vsakim seznamom se z uporabo tega vedno pojavi malo praznega prostora, tako da se seznami razširijo in niso več centrirani na naslov seznama (primerjaj recimo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Letala_embraer&oldid=4233193 prej] in [[Predloga:Letala embraer|potem]]). Točnega razloga ne vem, sumim pa na tale kos v [[MediaWiki:Common.css]], ki ga angleški common.css nima (več): <poem><code><nowiki>/* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } </nowiki></code></poem> Ga lahko prosim začasno odkomentiraš, da vidim, če bo kaj bolje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:38, 27. junij 2020 (CEST) : Če se ne motim, je sedaj boljše. sem odstranila še div.NavEnd. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:18, 27. junij 2020 (CEST) ::Je, super! Bom pozoren, če bo kakšna nepričakovana posledica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 28. junij 2020 (CEST) ==Geslo== Pred kratkim sem prejel opomnik, naj poskrbim, da bo moje geslo močno. Kaj pomeni? Kako se to stori? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:16, 12. julij 2020 (CEST) :Mislim, da je to le opozorilo. Močno geslo pomeni vsaj 8 znakov, 1 velika črka, .... podobno kot za google geslo (če ga imaš). Če bi rad svoje trenutno geslo spremenil, to lahko narediš v svojih nastavitvah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:09, 13. julij 2020 (CEST) ::Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:07, 13. julij 2020 (CEST) == Predloga:Geološki eon == Pogovor prestavljen na [[Pogovor o predlogi:Geološki eon]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 30. julij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian ethnicity == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. [[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:06, 20. avgust 2020 (CEST) == Po dolgem času ... == Kar nekaj časa sem bil odsoten, pa Ti želim reči Howdi in povprašati, kje bi lahko zagrabil. Imam seveda še vedno svoje ideje (slovenski znanstveni, Nobelovci itd), ampak delati skupaj z drugimi/s tabo bi mi bilo v veselje. Lahko mi odgovoriš tu ali pa na mojem pogovoru Vitosmo (pogovor) 19:45, 28. november 2020 (CET) PS pazi nase upam da si zdrava LP : Če imaš voljo ... rada bi vključila povezavo na '''peskovnik''' prijavljenega uporabnika, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). Včasih je to bil vtičnik, ampak je vse sedaj izključeno zaradi napredka tehnike. Narejeno bi moralo biti tako kot na :en ([[:mw:Help:Extension:SandboxLink]]). Lahko pa izbereš kakšen članek izmed [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] ali pa malo pregledaš članek [[Algoritem]], ki sem ga ravnokar delno prevedla in ga dopolniš .... ali pa .... :)). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:15, 29. november 2020 (CET) : ''Če imaš voljo'' ... volja je, moram pa priznati, da nimam pojma, za kaj gre (po nemško "Bahnhof"), ampak da vidimo. Hvala! [[Algoritem]] sem "potipal", par nepomembnih popravil, sem pa prišel na idejo, da rabimo članek o "stopping problem" in kaj o Turingu. In 1000 nujnih je vedno pravi kot za nezaposlene;) Verjetno bom vzel v roke [[Geometrija|Geometrijo]]. Gledam pri 1000 vedno na trenutno "debelino" sl članka. Če članku dodam par tisoč (smiselnih, dopolnjujočih) besed in ga "porinem" čez 10.000 ali 30.000, je moj čas praktično uporabljen;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:22, 12. december 2020 (CET) Glede Peskovnika v uporabnikovi strani (gl. na primer https://en.wikipedia.org/wiki/User_talk:Vitosmo): za to je treba imeti dostop do serverja - kar jaz seveda (ali pa vseeno?) nimam - in na sl wikipedia serverju dodati razširitev, kot je opisano tukaj: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:SandboxLink. V bistvu * Download and place the file(s) in a directory called <code>SandboxLink</code> in your <code>extensions/</code> folder. (sem naredil, big deal...) * Add the following code at the bottom of your LocalSettings.php: wfLoadExtension( 'SandboxLink' ); (za to pa ne vem ne kje ne kako ne kdo) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:49, 20. december 2020 (CET) :{{ping|Smihael}}, {{ping|Yerpo}} imata kakšno idejo glede peskovnika prijavljenega uporabnikaa, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). . Včasih je to bil vtičnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 23. december 2020 (CET) :: Vsak si to lahko vključi sam v svoj common.js, za splošno vključitev pa bi bilo temu ustrezno treba urediti glavni common.js. Glede na to da obstaja vtičnik, ki to naredi bolj elegantno in administratorji ne moremo več spreminjati vmesnika je najbolje, da za vključitev zaprosiš kar na meta-wikiju. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:51, 28. december 2020 (CET) == Infopolje Božanstvo == Lotila sem se pisati in dopolnjevati članke grških in rimskih bogov, pa mi obstoječe infopolje ne ustreza povsem. Manjkajo mi naslednja polja: | vzdevek = | Grški ustreznik = Kronos | Rimski ustreznik = Saturn | Etruščanski ustreznik = Satre | Poosebitev= | Praznik_ime = Saturalije | Praznik_datum = | Pomemben tempelj = | Po njem se imenuje = sobota Morda še kaj, pa se ne spomnim. Pa še to: V trenutnem infopolju se ime boga na vrhu ne izpiše v center ampak na levo. A lahko prosim za dopolnitev.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:54, 11. december 2020 (CET) :Ok. bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 12. december 2020 (CET) :: {{urejeno}} ... {{ping|Ljuba brank}} sem uredila tako, da sedaj lahko kopiraš infopolje tudi iz angleških člankov, z angleškimi parametri (stari slovenski pa ostajajo še naprej). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:00, 13. december 2020 (CET) Hvala--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:57, 13. december 2020 (CET) == Nekaj malenkosti na različnih koncih == Pozdravljena. Ko ugotovim, kako ti dati priznanje, ga dobiš (barnstar, za veliko reči). Vidim veliko reči, ki bi jih bilo dobro narediti, pa ima v precej primerih logična izbira nepričakovane posledice, ko testiram. Tako sem naletel na "problemčič" v vadnici, napakico v predlogi "prevajaj" (verjetno je skupno za več predlogah, kak include) in pri podatkih, ki se v infopolja privzamejo (domnevam wikidata). Pri tem opazim, da si najpogosteje ti žrtev/angel, ki "poštima" zadeve v zvezi s kodo. Torej: === [[Predloga:Prevedi]] === <blockquote>Za več podrobnosti klikni [odpri] na desni strani.</blockquote> :"odpri" je verjetno ostalo iz časa, preden je nekdo na gumbih zamenjal "odpri" s primernejšima "razširi" in "skrči". Če bi uspel najti, kje je ta stavek (verjetno se uporablja v več predlogah in je v vsako od nekod vključen), bi ga popravil v tole <blockquote>Za več podrobnosti klikni [Razširi] na desni strani.</blockquote> :(in pred objavo s "prikaži spremembe" preveril, če nisem nehote spremenil še česa, recimo v kodi); še raje pa imam, če to narediš ti. {{urejeno}} - imaš prav, tale "odpri" je ostanek starega sistema za krčenje in širjenje - popravljena je [[Predloga:Stp obvestilo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 20. december 2020 (CET) === Povezava v Vadnici === V vadnici je [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] napisal: <blockquote>V tem koraku se bomo naučili najosnovnejše značilnosti skladnje wikibesedil. Če se želiš naučiti več, obišči priročnike urejanje strani, razpredelnice, medjezikovne povezave ter stran z navodili za avtomatično uporabo [[Pomoč:GRAMMAR|slovnice]].</blockquote> Zanimalo me je (domneval sem, da je kakšna možnost za preverjanje pravopisa) in odprl povezavo "slovnice". Za začetek sem videl prikaz iz predloge "prevajaj" in v načinu za urejanje pogledal, kaj je vsebina strani in kaj naj bi potrebovalo prevod. Zgodovina sprememb mi je pokazala, da je predlogo na stran Pomoč:GRAMMAR postavil [[Uporabnik:Smihael|Uporabnik:Smihael]], verjetno pa zadnjih nekaj let ni dejaven na WP (sicer bi to vprašanje postavil njemu) kak mesec po tem, ko je tja naredil povezavo iz vadnice (l. 2007, ko je bil verjetno še začetnik). Po mojem je sedanja vsebina strani Pomoč:GRAMMAR ni namenjena začetniku na WP, ampak je rezultat (že pred več leti uspešno končnega) testiranja nečesa v zvezi z jeziki in prevodi (in sem radoveden, a ne uganem česa). Glede na to, da Uporabnik:Gangleri - avtor vsebine (in razvijalec na WP) - po njegovi predlogi Babilon sodeč ne zna slovensko, tudi prevajanje tistega besedila iz angleščine in s tem ''predloga "prevedi" tam verjetno nima smisla''. :Prosim torej, če pogledaš stran Pomoč:GRAMMAR (zanima me tudi, če je služila še čemu, da je bila nanjo povezava iz vadnice). Če obstaja kakšen postopek za avtomatično preverjanje slovnice na WP in dokumentacija o njem, se pripročam za povezavo na dokumentacijo (in potem bi bilo dobro ustrezno urediti to stran in pustiti povezavo iz vadnice). Če ne, bi bilo dobro urediti vsebino v vadnici, kjer bi bilo najbrž potrebno umakniti povezavo tja. {{ping|Marjan Tomki SI}} [[Pomoč:GRAMMAR]] je zaenkrat namenjena le avtomatskemu sklanjanju besed rezerviranih za Wikiprojekte. Žal je naša slovnice preveč zapletena, da bi zadevo razširili. Se strinjam, da ta pomoč ni namenjena začetnikom in sem jo umaknila iz vadnice. Predloga Prevedi pa je tam zato, ker so notri besede kot so (generares; heading space; direktne povezave na angleške članke (en:nominativ), čeprav imamo napisane svoje lastne (imenovalnik). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:30, 22. december 2020 (CET) :Hvala, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori#Priden,_pridna|pridna]];-); vidim da si spremenila tudi besedilo, ki ga prikaže predloga prevedi (Ostalo je - potrebno - opozorilo, da se neprevedeno gradivo lahko predlaga za izbris, ni pa več prejšnje grožnje s hitrim izbrisom vsega članka/prispevka, če ne bo vse prevedeno v enem tednu, ki me je motila) :Hvala tudi za prikaz uporabe predloge ping. Smem to predlogo uporabiti, če bom želel, da pogledaš katero od pogovornih strani pri kakem članku ali kategoriji? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:11, 22. december 2020 (CET) :: Da, predlogo ping lahko uporabiš na katerikoli pogovorni strani.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 22. december 2020 (CET) === Podatki privzeti v Infopolje iz Wikidata === Vidim precej člankov, v katerih v infopoljih v kodi članka ni podatkov, ki bi jih tam pričakoval, saj v običajnem pogledu v članku so. Recimo pri [[Bogdana Stritar]] je vse v kodi vidno za info polje oseba {{tl|Infopolje Oseba}}, v članku pa so vidni (zanimivi in delno še-ne-med-sabo-usklajeni) podatki o rojstvu, rojstnem kraju in tedanji državi rojstva Rabim kakšno povezavo na dokumentacijo, kako se to uporablja (neposredni vnos v infopolje, privzeto iz wikipodatkov, kdaj kaj prevlada ipd., kdaj je smotrno v WD, kdaj neposredno v infopolje...). Če taka dokumentacija še ne obstaja, bi jo bilo dobro narediti (magari z začetkom iz pojasnil meni in mojim predhodnikom po radovednosti in še-ne-vednosti, med katerimi si skoraj gotovo tudi ti). *Poprčkal sem nekoliko članek [[Zora Konjajev]] (v infopolju v članku je bil napačen kraj smrti, v glavi članka pravilen; verjetno je v WD narobe; jaz sem popravil v polju v članku in zdaj je tam viden kraj pravi; ampak če je v WD narobe in bodo podatki od tam v kakem drugem jeziku, bodo tam narobe...). *V članka [[Dušan Čop]] in [[Bojan Čop]] sem v Infopolje želel dodati podatke o starših (sta bila brata - vir je za oba (in še koga od teh, ki me zdaj zanimajo) [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/ na primer: "Bojan Čop, Novi Slovenski biografski leksikon]"; podobno bi morala imeti enake podatke o državljanstvih, pa so (bili v času, ko sem to gledal) različni. :Podobne podatke bi rad dodal v infopolje tudi pri Zori Konjajev in njenih treh sestrah (starši, sestre, zakonci ipd). *Državljanstvo: [[Bojan Čop]] ima v polju državljanstvo (slovenija, SFRJ, Kraljevina Jugoslavija), ki ga verjetno dobi iz wikipodatkov. *Njegov profesor in kasneje kolega na FF [[Karel Oštir]] ima (tudi verjetno iz wikidata) SFRJ, Kraljevina Jugoslavija, Avstroogrska - pri obeh manjka Kraljevnia SHS, ki jo vidim pri [[Milan Kreslin]]. *[[Bogdana Stritar]] ima prikazano samo SFRJ, pa je glede na letnico rojstva (1911, Solkan, v tekstu piše Avstro Ogrska) gotovo pravilno enako zaporedje kot pri Karlu Oštirju, pa na koncu še Slovensko (umrla že po osamosvojitvi Slovenije, Karl Oštir prej). Podobno kot pri sestrah Stritar in pri bratih Čop je tudi pri družini Grafenauer (Ivan, - pomembni, notable, sorodniki že s članki v WP - stric Franc, oče Mihael - tu še ni članka, dodati info v članek o I.G.; otroci gotovo Bogo, Stanko, Marija Vogelnikova, pa Ivanovi - pomembni - vnukinje in vnuki Irena, Andrej - in še kdo - Grafenauer). Mimogrede, najobsežnejše srečanje družine Grafenauer in sorodnikov, ki sem ga doživel, ni bila obletnica poroke (zlata ali diamantna, bi moral pogledati letnice), ampak na testiranju za dajalce kostnega mozga v Lj, ko je Irena javno povedala o svoji bolezni in temu, da je - tedaj bilo - v slovenski bazi kandidatov za darovanje le nekaj sto vpisov, in nas je že na tem prvem testiranju po tem bilo nekajkrat več; od tega je bila približno polovica sorodnikov, med katerimi se nekateri že dolgo nismo videli, dve pa sem tam in tedaj srečal prvič. No ja, za to nimam veljavnega vira in dokler je tako, ne more v članek... Za mnoge ostale reči zdaj že imam vire, ampak ne bi rad naredil nepotrebne tehnične zmede ;-) in zato sprašujem, kje prebrati (bom pobrskal tudi po tvojih pogovornih arhivih, če te je že kdo spraševal kaj podobnega in mi bo odgovor že razumljiv). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:39, 20. december 2020 (CET) : {{ping|Marjan Tomki SI}} Žal dokumentacije o tem zaenkrat ni, ker žal nimam dovolj časa za vse. So pa navodila Kateri podatki se v infopolje avtomatsko napolnijo iz Wikipodatkov je navedeno v sami dokumentaciji predloge. Smotrno je vse te podatke vpisati v v Wikipodatke (saj so le tako dostopni vsem projektom Wikimedije) in jih potem izbrisati iz infopolja v članku. Navodila kako urejati Wikipodatke, žal nimamo prevedene, so pa dostopne na [[:d:Wikidata:Tours]]. Da prideš do Wikipodatkov za določen članek, imaš na desni strani v menuj povezavo na "Predmet v Wikipodatkih" - klikni na to povezavo in teleportiralo tebo na ustrezni predmet (osebo) v Wikipodatkih. ::* Zora Konjajev - kraj smrti "bolnišnica Sežana" je za Wikipodatke preveč podrobno (kraj Sežana zadostuje). ::* Dušan Čop in Bojan Čop - starše vpišeš direktno v infopolje v članku - v infopolje dodaj parameter {{para|parents}} in vnesi starše. Državljanstvo je sedaj vpisano in si lahko ogledaš kako to izgleda v Wikipodatkih, da klikneš v menuju na "Predmet v Wikipodatkih". Dodaanje novega državljanskava se skriva v predmetu ''"država državljanstva"'' kjer je možnost dodati novo vrednost če klikneš na ''+dodaj vrednost''. ::* Pri dodajanju sorodnikov v infopolje bodi pozoren na [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|zasebnost omenjenih]]. Wikipedija ni namenjena navajanju sorodnikov (to je namenjeno kraljevskim družinam, .....). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:04, 22. december 2020 (CET) :::Razumem razloge, da še ni navodil; si bom skušal zapomniti/zabeležiti, česa vsega zdaj na začetku ne razumem ali ne vem in ko bom vedel, lahko iz tega nastane osnutek takih navodil. :::@Navajanje sorodnikov - Zora Konjajev je - na veliko mestih in mnogokrat - omenila svoje znane sorodnike, in jasno je, da je to vplivalo na njen razvoj, svetovni nazor in tako dalje. Posebej to zadeva razvoj pri glasbi (oče znan po glasbi, s sestrami tercet, ki je veliko in javno nastopal), razvoj pri svetovnem nazoru (globoko katoliška družina, ki pa je poznala fašizem...) in odporu proti okupaciji. V tem primeru menim celo, da bo tako navajanje izboljšalo nevtralnost prispevka (kot je to ona sama razložila v spominih - z osvetlitvijo tudi razlogov za mnenja nasprotnih plati). :::Ne dvomim, da bi želela, da se ta del njenega življenja tako odrazi tudi v prispevku o njej v wikipediji, bom pa preveril tudi pri njenih potomcih (ena od vnukinj je bila moja sošolka in njeno mnenje že poznam, čeprav bom preveril tudi pri njej). :::Podobno je z njenim mnenjem o veljavi in vlogi žensk v družbi, o čemer je govorila v spominih. V času, ko je bil mlad njen oče, ženskam v našem okolju ni bilo dopuščeno obiskovati gimnazijo, ki pa je bila pogoj za univerzo. Podobno je [[Marija Vogelnikova]] povedala, da je njen oče (tedaj profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani) to dobro vedel in s trudom dosegel, da so se njegove hčere (5 hčera pred prvim sinom) lahko vpisale na gimnazijo. Tako stanje ljudem, ki so sedaj mladi, ni predstavljivo, kaj šele samoumevno, zato menim, da je ta plat pomembna in v wikipediji ne sme biti zamolčana (če se za težave pri doseganju pravic ne ve, se lahko neha nadziranje njih izvajanja in bo kdo - podobno kot islamski priseljenci iz vojne v Bosni v vojno) spet začel s tem, da so ženske šibke in nesposobne skrbeti zase in za svoje premoženje). :::Ne gre torej kar tako za naštevanje sorodnikov. Pa ni le to; take povezave tudi povečajo obisk drugih strani enako, kot v naših možganih asociacije in miselni vzorci povzročijo, da se znanje ne le sešteva, ampak množi, in to le ne pri wikipediji, ampak tudi pri nje uporabnikih. === @Biografija živečih in zasebnost omenjenih === Od 1976 dalje sem dobro desetletje delal na registru prebivalstva Slovenije - kasneje CRP - v času, ko je edina zakonodja, za katero sem v zvezi s tem vedel, bil (razmeroma dober in temeljit, in izvajan) interni pravilnik. Delal sem najprej nekaj let a individualnih podatkih (priprava za vnos, preverjanje in odprava napak v podatkih), potem bil izšolan za programerja in (med drugim) napisal programsko opremo za vzpostavitev CRP s 13 mestno EMŠO (prješnja MŠ je bila 12 mestna), razvil okolje za testiranje te prograske opreme (ki je bilo do prenovitve sistema čez kako desetletje standardno okolje za vse Delal sem na primerjavah pravilnosti CRP z občinskimi registri in matičnimi uradi (od papirnih do računalniških v milijavžent formatih). Zasnoval in napisal sem (v enem tednu med počitnivami s smučanju na Kaninu, vsak dan sem se zbudil, večkrat preden so ostali prišli z večerne zabave spat) tudi program, ki je zaznal (in v nekaterih primerih olajšal sistematično odpravljanje) napak, ki bi lahko nastale pri spreminjanju CRP v računalniku (od kakega desetletja kasneje imajo podobne reči - transacion log processing - vgrajene sistemi za baze podatkov). V glavnem, za to plat (zasebnost, da je oseba skoraj vedno lastnik podatkov o sebi...) sem bil tako vzgojen kot temeljito treniran. Ko bom spreminjal podatke, imam namen kadar le mogoče (po možnosti pred objavo) dati izvirni in spremenjeni članek pogledati bodisi osebi, bodisi članom družine, če je oseba preminila in člani družine še živijo. Če pride do nasprotja - da bi oseba ali član družine preminule osebe želel, da je nek del prispevka toliko drugačen, da bi vsebina ne bila več nevtralna in ne bi bilo mogoče doseči soglasja - bi bilo tisti del prispevka pač umakniti (zame samoumevno). Po drugi plati tak pristop omogoči, da pridobim podatke o virih, za katere nisem vedel, včasih pa tudi do slikovnega ali drugega gradiva, ki bi mi ga dovolili naložiti. Mimogrede, postopke za registracijo takega strinjanja moram tudi šele spoznati. Vem recimo za (domnevno, še nimam vira) sedemkratnega prvaka Jugoslavije v motociklizmu, o katerem še ni prispevka, in mi bo poskusil posredovati vire; ko bom pripravil osnutek prispevka, bo pogledal, če sem ga kje polomil in ko se bo strinjal, boste vi pogldali, če je za objavo. Podobno velja za ostale. Upam, da s takim pristopom ne bo nič hudo narobe? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:03, 22. december 2020 (CET) : V biografijah so pomembni [[Wikipedija:Navajanje virov|viri in njihovo navajanje]] ter njihova [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. Sicer pa kar [[Wikipedija:Bodite pogumni|pogumno]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 22. december 2020 (CET) == Poravnava grafov == Pozdravljena, Midva z [[Uporabnik:Pv21]] ima vprašanje glede grafov v članku [[14. vlada Republike Slovenije]]. Saj vem, da bodo v kratkem? preneseni v članek o epidemiji Covida, toda s čim bi lahko grafa za november in december poravnala skupaj v eno vrstico? Ker bi rad dodal še graf za januar, toda potem se zamik med tabelami in grafi vselej veča. Včeraj sem poskušal z <nowiki>{{multiple image}}</nowiki>, pa mi ni uspelo? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:15, 5. januar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}}, {{ping|Pv21}} bi bilo takole ([[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]) bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:35, 5. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} Tole je super. En WikiHvala! Še bolje, kot sem razmišljal v začetku. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:42, 5. januar 2021 (CET) == {{tl|navbar}} == Hi, in {{tl|navbar}} I think 2 lines should be swapped (at the end): Now it is: <syntaxhighlight> --></span><!-- -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- </syntaxhighlight> and I think it should be: <syntaxhighlight> -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- --></span><!-- </syntaxhighlight> As it is, the closing bracket ("]") is not part of the <nowiki><span class="...float:right"></nowiki> (at the beginning) causing the closing bracket to be moved to a mew line. See e.g. [[Modul:Sports_table/WDL#In_article]] "What it looks like". It seems like it says "Ekipa]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z". But the it really is "Ekipa&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z]" with the "]" shifted to the next line making it look like "Ekipa]". --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:58, 4. februar 2021 (CET) {{ping|Sb008}} ... thanks, it is fixed now. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 4. februar 2021 (CET) == [[Predloga:Nedavno umrli|Nedavno umrli]] == Pozdravljena, bi lahko prosim pogledala tole predlogo? Sem še malo zelen na temu področju. Ustvaril sem jo, ker po dolgem iskanju nisem našel ničesar podobnega. Kam se da pa dokumentacijo? Če bi popravila napake bi bil zelo vesel. Hvala. Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:24, 20. februar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}} Glede ustvarjanje novih predlog - tudi predloge je treba povezati v wikipodatke, če je bila ustvarjena po npr. angleški predlogi. Sem za omenjeno predlogo storila to že jaz. Dokumentacijo pa ustvariš tako, da v tistem zeleno okviru spodaj klikneš na povezavo "ustvari". Najbolje, da jo ravno tako preneseš iz angleške wikipedije in prevedeš, in seveda umestiš v ustrezno kategorijo--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 20. februar 2021 (CET) ::Aha, v redu. {{Hvala||Najlepša hvala}} za nasvet in urejanje v wikipodatkih. Bom jo ustvaril in prevedel. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 20. februar 2021 (CET) == Vodik in H<sup>x</sup>== Hi Pinky, poglej moj komentar k [[vodik]]u. Da obstaja H7 z razpolovnim časom par sto let ...Huh!? Nisem gledal, kdo je avtor, pa članek ima tako ali tako že brado. Ampak po drugi strani ima zvezdico, pa najti ga je med 1000 članki... In ker se s kemijo zgleda ukvarjaš te dni, pišem tebi. Podobno velja za Nevtronij, ki je zelo zelo tema iz lufta. Oglasi se, če imaš kak kemijski (ali kemični) čevelj, ki žuli. Rade volje poprimem. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:30, 23. februar 2021 (CET) : {{ping|Vitosmo}} Jaz tudi slučajno nisem kemik, lotila sem se urejanja infopolj in navigacijskih polj za elemente, izotope, skupine in periode, ter tabel periodnega sistema. Vsebine samih člankov ne preverjam. Vse nepravilnosti v člankih lahko popraviš in dodaš sklic na popravljene vrednosti. Prav tako si vabljen, če je kaj narobe v samem infopolju, da pokomentiraš in bomo popravili. Če imaš voljo: za elemente je treba napraviti infopolja, tako kot ga že ima vodik, .... ([[:Kategorija:Infopolje Element po elementih]]) in ga potem vključiti v članek. Najlažje je prenesti celotno infopolje iz :en in ga z malo popravki (dec.vejice, ...) narediti slovenskega. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 23. februar 2021 (CET) ==Infopolje Element== Prima, Bom začel s silicijem. Ko ga je "tolk" po svetu;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:48, 24. februar 2021 (CET) ::Hi Pinky, oglej si https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Infopolje_silicij. Kar ne zmorem, je ::# language setting - 18 jih je pod angleščino,sl kot 19. mi ne uspe dodati ::# kristalna struktura - se čudno vede (hoče sliko) ::# "najpomembnejši izotopi" - salata okoli name2 - gl desno spodaj ::LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:05, 3. marec 2021 (CET) Kristalno strukturo kar pusti v angleščini (podpredloga najde in izpiše v slovenščini); parameter name2 je treba dodati; pa še nekaj malega je bilo treba prevesti v izotopih; ne pozabi na dec. vejice; za language setting pa ne vem točno kaj misliš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. marec 2021 (CET) ::Language setting: pozabi. se je zgleda uredilo samo od sebe (recimo v wikidata pa verjetno še kje drugje). [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:41, 4. marec 2021 (CET) ::: Povezavo v Wikidata sem naredila jaz. :) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:42, 4. marec 2021 (CET) (lahko bi si mislil;) Kako dobim listo predlog za infopolje Element, oz. za katere elemente infopolje še manjka. Zlato ne, srebro tje tudi že, svinec (oh ne, tudi že). Lahko začnem z redkimi zemljami, ampak raje najprej kaj bolj domačega. hvala vnaprej [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:36, 4. marec 2021 (CET) :: {{tl|Index to chemical element infoboxes}} ... če je ''ibox'' modre barve, potem je infopolje že narejeno. Je pa ta predloga vključena čisto spodaj v dokumentaciji vsakega infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:50, 4. marec 2021 (CET) Tale template manjka v en in tako tudi pri nas: Template:Greenwood&Earnshaw. enostaven makro v knjigo teh dveh avtorjev. Da pre3dlogo napišerm sam, mi je Zaenkrat še preveč, sorry[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:10, 5. marec 2021 (CET) ::: Predloga je preusmeritev na {{tl|Greenwood&Earnshaw2nd}}. Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 5. marec 2021 (CET) == neutronij ne spada v periodični sistem == Mendeljejev se obrača v grobu. Nočem začeti čisto spodaj in učiti g.Goloba, kaj je atom in kaj je nukleon etc. Po drugi strani nočem kokodakati previsoko - pri Tebi mi zadostuje. Če je kje kak pogovor o temi, se rade volje vključim. svoje sem že povedal v [[Pogovor:Nevtronij|pogovoru okoli nevtronija.]] Zate: periodni sistem elementov vsebuje snovi, ki imajo jedro z nabojem in elektrone okoli njega, da nastane atom. Molekule. Kemija. V vsakem primeru je navpolje treba revertirati, da se nam ne bodo kure smejale. Perioda 0. Z enim samim elementom z atomskim številom nič. ''A to pomen de ga ni, al kuga!?'' end of rant. kar se članka samega tiče: sklesal ga bom tako, da bo volk sit pa kemija cela. V en wikipediji je divjal te vrste bolj pred ca petimi leti. Stran, ki je sedaj na voljo, je glede volka in koze v redu. oglasi se;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:18, 23. marec 2021 (CET) : Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi#Nevtronij]]--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 23. marec 2021 (CET) == US/startyear == What's the reason for keeping the wrong date ([[Pogovor_o_predlogi:Inflation]])? Edit: Oh, sorry, you were right, I edited wrong country... --[[Uporabnik:MarMi wiki|MarMi wiki]] ([[Uporabniški pogovor:MarMi wiki|pogovor]]) 19:42, 27. marec 2021 (CET) :Don't get hard on yourself for doing mistakes. I realized that InflationUK (sl version) was somehow linked to InflationUS. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 27. marec 2021 (CET) == Infopolja <element> == Za vsak element v periodnem sistemu posebna predloga!? (blah?...razlika je navsezadnje samo instance Qxyz, drevo je za vse enako) če vidiš kako možnost ime elementa parametrizirati/vtakniti v kako novo predlogo, sem pripravljen ("v potu svojega obraza") počistiti. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:59, 28. april 2021 (CEST) : Se strinjam s tvojim blah, se s celim sistemom poenotenja periodnega sistema, elementov, periodami, skupinami, bloki, izotopi že nekaj časa ukvarjam. Ker se elementi večinoma ne spreminjajo in jih je neko končno število, je zaradi lažjega kasnejšega vzdrževanja samih člankov (če kdo popravlja podatke v samostojni predlogi, je na ta način zadeva bolj pod kontrolo). Bolj je pregledno, katerim člankom je treba predlogo še urediti. Tak sistem je prenesen iz :en. Ti ni treba nadaljevati, tudi jaz občasno prekinem in se lotim česa drugega ... če boš pa kdaj še kaj manjkajočega dodal, pa kar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. april 2021 (CEST) ::Iz standardizacijskih razlogov bi bilo pmm smiselno narediti vse predloge Infopolje <element> bodisi z malo začetnico ali pa z veliko. Tako ne bo zmede, katera se kako piše. Kaj pravita? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 28. april 2021 (CEST) ::: Ali misliš, da bi preimenovali vsa infopolja v male začetnice? Npr. Infopolje Oseba v Infopolje oseba, .......? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:18, 28. april 2021 (CEST) ::::Ne, samo infopolja elementov. Ostala lahko ostanejo, tako kot so. Pri PSE je to samo {{tl|Infopolje Uran}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:53, 28. april 2021 (CEST) :::: Sem preimenovala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:09, 29. april 2021 (CEST) == Zamolba == Pozdrav, Pinky. Možeš li izbrisati i zaštititi [[Saša Milivojev|ovu stranicu]] tako da je mogu stvarati samo administratori? Riječ je o dugogodišnjoj kampanji samopromocije na malom milionu wikija. Hvala unaprijed i oprosti što ne pišem na slovenskom, ali ne ide mi baš, a nadam se da ćeš razumjeti. :-) – [[Uporabnik:Srđan|Srđan]] ([[Uporabniški pogovor:Srđan|pogovor]]) 14:03, 11. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: več je u postupku brisanja - [[Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Saša_Milivojev]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:08, 11. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: Hi, so if I understand you correctly, you would like to delete this page? Well, the page is already in process of requestion for deletion and from its request must be a full week for a census to delete. If census is not going to change, the page will be deleted in thursday evening. Your sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 11. maj 2021 (CEST) == (nerangirano) == Pozdrav, zanima me, če bi bilo mogoče našo verzijo taksonomke prilagoditi, da bi dovoljevala izpis nerangirano (ali celo klad) za večje število rangov. Kolikor razumem navodila za uporabo (in iz prakse), taksonomka izpiše "(nerangirano)" za vsak glavni taksonomski rank od družine do debla. Idealno bi bilo, če bi bila ista možnost omogočena tudi za višje/nižje kategorije in morda še vmesne (poddružina, nadred ipd.). Trenutno sem recimo v zagati pri članku [[Rozide]], kjer so skorajda vse kategorije kladi, taksonomka pa mi omogoči le izpis treh (brez superrozid in rozid). Če boš utegnila, bom zelo vesel pomoči.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 22:30, 27. maj 2021 (CEST) : Naša taksonomka je zelo zastarela, glej [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija]]. Sem se že enkrat v preteklosti lotila predloge {{tl|Avtomatska taksonomka}} po zgledu angleške, ampak je bil takrat prevelik zalogaj in še ni dokončano. Osnovni problem je v tem, da imamo mi poleg latinskih tudi slovenska poimenovanja v oklepajih. Mislim, da ti je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] odgovoril [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Kladistika v taksonomki]]? Se jo bo treba resno lotiti, da bo ustrezala slovenskim poimenovanjem ali pa bi se morali odločiti, da uporabljamo le znanstvena imena. Lahko poskusiš z razširitvijo v [[Predloga:Taksonomka/peskovnik]] in [[Predloga:Taksonomka/testniprimeri]] ali pa celo posodobimo predlogo z angleško verzijo [[:en:Template:Taxobox]] (vsekakor je tudi v tem primeru najprej stvar preizkusiti v peskovniku). Se mogoče še Yerpo oglasi o tvoji ideji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 28. maj 2021 (CEST) ::Hvala za odgovor. Avtomatska taksonomka bi bila vsekakor super stvar, a verjamem, da zadeva ni lahka. Slovenska imena v taksonomki so prednost, poleg tega bi se pri različici z zgolj znanstvenimi imeni pojavil problem pri nekaterih kladih, ki znanstvenih imen sploh nimajo, angleških pa seveda ni smiselno uporabljati. Si bom malce ogledal tole taksonomko v peskovniku. Lp.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:45, 28. maj 2021 (CEST) :::Če bi imeli nekakšen spletni slovar taksonomov, bi morda lahko zaprosili za bota na wikidata in ga tam zagnali, da bi dodal slovenske opise. Če ne, bo potrebna neka predloga s switchem in gazilijonom vseh taksonomk. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:50, 28. maj 2021 (CEST) ==Kotačniki== Živijo, Pinky. Zakaj se v taksonomki v članku [[Kotačniki]] ne izpišejo nadrejeni taksoni? Ustvaril sem nekaj dodatnih taksonomskih predlog, ampak očitno še nekaj manjka. Lahko morda prosim tole pogledaš in popraviš? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:08, 1. junij 2021 (CEST) :{{ping|TadejM}}, za avtomatsko taksonomko je treba napisat {{tl|Avtomatska taksonomka}} in ne samo {{tl|Taksonomka}}. Glede na to, da klasifikacije kotačnikov s starejšo ročno taksonomko ne gre izpisat (četudi sem jo pred par dnevi razširil z možnostjo izpisa kladov), avtomatska pa generira le eno ime (bodisi znanstveno bodisi slovensko) predlagam, da namesto (v tem primeru slabo poznanih) slovenskih imen uporabiš znanstvena.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:47, 1. junij 2021 (CEST) Pozdravljen, Melaleuca. Hvala lepa za popravek. V taksonomskih predlogah sem za prikaz v taksonomki določil znanstvena imena, ki se povezujejo s slovenskimi imeni člankov (povezave z navpičnico). Za cilj povezav lahko določim znanstvena imena, toda potem se bodo povezave na morebitne članke s slovenskimi imeni tvorile prek preusmeritev z znanstvenih imen. Če bodo članki imeli znanstvena imena, se temu sicer izognemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:28, 1. junij 2021 (CEST) :Spiralneži (v Googlu 3 zadetki + en o štrukljih) in čeljustozobci (2 zadetka) bralcu ne bodo ravno pomagali. Le z navedenim znanstvenim imenom bo mogoče poiskati več informacij o teh taksonih. Dokler ne bo avtomatska taksonomka preurejena, da bo dovoljevala izpis tako slovenskega kot tudi znanstvenega imena, je bolje v takšnim primerih (slabo poznani taksoni + nimamo članka) poseči po znanstvenih imenih, ki vsaj dovoljujejo dostop do nadaljnjega branja.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 17:05, 1. junij 2021 (CEST) Velja. Do nadaljnjega sem ustvarjene predloge popravil tako, da vsebujejo samo znanstveno ime, in bomo povezave popravljali naknadno, če bodo nastali članki s slovenskimi naslovi. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:46, 1. junij 2021 (CEST) :Ali imamo kakšen slovar taksonov, ki ni Termania? Lahko bi ga preprosto uvozili, vendar po nekajčasnem iskanju nisem našel ničesar spodobnega. Videl sem take z 5000 taksoni, vendar se mi vseeno zdi, da jih imamo pokrite v Wikipodatkih. Mene zanimajo sploh taki, ki so redkejši. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 1. junij 2021 (CEST) ::Na spletu ni nič primernega, taksonomski slovar Termanie pa tudi ni kaj prida. Knjige so edine, ki so dovolj zanesljive za slovenska poimenovanja vrst/višjih taksonov.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 21:54, 1. junij 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]: PMM bo šlo s Termanio in en Wikipedijo za seznam latinskih imen. Latinske spregatve tudi znam, pomoje bo to kmalu napisano. Pythonov [[:en:Web scraping|:en:Web scraper]]. Ko bo končano, obesim na GitHub. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 1. junij 2021 (CEST) == Infopolje elektrarna == Pozdravljena Pinky, hvala za ureditev infopolja o elektrarni. Ravnokar sem dodal infopolje v članek [[Jedrska elektrarna Černobil]] in po moje vse štima ok, me pa zanima zakaj so nekateri parametri v angleščini. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:53, 17. junij 2021 (CEST) : {{ping|Zm05gamer}} Zakaj so nekateri še v angleščini? Ker ne poznam vseh teh tehniških izrazov. Lahko mi pomagaš in popraviš prevode najprej v [[Predloga:Infopolje elektrarna/peskovnik]] in preveriš izgled v [[Predloga:Infopolje elektrarna/testniprimeri]] - šele nato se popravki v celoti prenesejo v aktivno predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 18. junij 2021 (CEST) == slovenski znanstveniki grosistično == Ko sem videl, v kakšnem stanju so angleške strani za moje "prednike" (Blinc, pa Stefan, Janša itd), sem si rekel "narod si bo pač moral pisati sodbo sam", in se odločil, porabiti nekaj časa za ta kot wikipedije. Z mislijo na našo podobo od zunaj (teme za CEE2022 npr). Vprašanje: da ne bom vpregal konja napačno, ali bi imelo smisel, ljudi, ki jih imam v mislih (enostavno 100 znanstvenikov Sandija Sitarja, ali ekvivalent) najprej vnesti v wikidata, oz. njih podatke v wikidata dopolniti? Prve dopolnitve (npr gl. Roberta Blinca ali pa Josefa Stefana, Antona Peterlina) sem naredil v en straneh, nakar se mi je zanohtalo ---- "''potem bo pa sve to treba prenesti v wikidata"'', in sem rekel bom vprašal ''Pinky Infopoljsko ''(G). In če ima smisel začeti na tem koncu, ali je kak bolj primeren interface kot ga wikidata per definitionem nudi? Mogoče v smislu ene sorte predloge, ki jo vedno znova, na enak način, napolnim in pošljem v wikidata mlin... Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:09, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]]: Wikipodatki nudijo tudi orodje Quickstatements ([[wikidata:Help:Quickstatementss]]), vendar pa ni najbolj prijazen uporabnikom. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:37, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala! Jasno mi je, da mi manjka še precej, preden se bom lahko teme lotil "v živo". Skratka, naslednjih nekaj dni je na vrsti branje. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 20:18, 21. avgust 2021 (CEST) ::{{u|Vitosmo}} PMM bo najbolje, če česa ne boš razumel, da vprašaš Sportija na WDju. On je profi na temu področju, jaz sem orodje ''odkril'' približno dva meseca nazaj ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:48, 21. avgust 2021 (CEST) ::: Sem na dopustu, z internetom ki je ali pa ga ni. Me veseli, da me včasih omenite in da gredo stvari tudi brez mene naprej. -- ''Pinky Infopoljska'' [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:49, 23. avgust 2021 (CEST) ::::Pinky Infopoljska, po prispevkih si letos na 4. mestu s skoraj 7000 urejanji ([http://sl.wikiscan.org/?date_filter=2021&menu=userstats]). Nimaš se ničesar za sekirati, če si trenutno na oddihu. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:44, 23. avgust 2021 (CEST) == Menjava škrbinske predloge == Pinky, želiš da naredim menjavo {{tl|škrbinski razdelek}} → {{tl|Razširi razdelek}} z botom? Bo pmm lažje kot ročno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 18. september 2021 (CEST) : Ok. Ti z veseljem prepustim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:59, 18. september 2021 (CEST) ::Ali se za AWB prijaviš na enwiki? Yerpo, ti si mi že svetoval o botu ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 18. september 2021 (CEST) :::Na :enwiki rabiš posebno dovoljenje za uporabo AWB, pri nas ne. Samo inštaliraj in poženi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:04, 18. september 2021 (CEST) :::: Če imaš za prijavo v Wikipedijo dvojno avtentikacijo moraš narediti bot geslo (glej https://www.mediawiki.org/wiki/Manual:Bot_passwords)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 18. september 2021 (CEST) :Menjava {{opravljeno|opravljena}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:45, 18. september 2021 (CEST) :: {{hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 18. september 2021 (CEST) Kakšen je "škrbinski sistem", ki potrebuje pokvečena imena kot ''<nowiki>{{Filmski igralec škrbina}}</nowiki>'' namesto ''<nowiki>{{Škrbina o filmskem igralcu}}</nowiki>''? Če bomo kaj avtomatizirali, predlagam vsaj ''<nowiki>{{Škrbina - filmski igralec}}</nowiki>'' ali nekaj podobnega, čisto zaradi lepote jezika:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:58, 20. september 2021 (CEST) : Sistem se šele postavlja. Sedaj je že toliko narejeno, da se vidi kje nastopajo problemi. Problem je v hierarhiji predlog, ki se sestavljajo, glej {{tl|Filmski igralec škrbina}} ali {{tl|Znanstvenofantastična filmska škrbina}} - zatorej: :* Znanstvenofantastična filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Sf-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Kanadska filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Canada-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Filmski igralec škrbina -> Igralec škrbina -> Škrbina (ang: Film-actor-stub -> Actor-stub -> Stub) :vsaka dodana beseda spredaj, pomeni podtip predloge. Sem šele na začetku čiščenja predlog (asbox, ki omogoča tudi avtomatsko dokumuntacijo in razne vzdrževalne kategorije) - jaz bi najraje tudi pri nas poenostavila zadeve :* zf-film-škrbina -> film-škrbina -> škrbina :* film-igralec-škrbina -> igralec-škrbina -> škrbina). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 20. september 2021 (CEST) {{ping|Upwinxp}} Pogovor prestavljen na [[Pogovor o Wikipediji:Škrbina#Preimenovanje škrbinskih predlog oz. sistem škrbinskih predlog s kategorizacijo škrbinskih člankov]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:53, 21. september 2021 (CEST) == Telebajski == I saw that [[Telebajski]] had been deleted before, but now it exists. Therefore, can the old history be restored? There was also history of the redirect [[Teletubbies]]. In fact, there were several deleted pages that could possibly be restored or recreated. Some of them are: * [[Bambi]] * [[Dumbo]] * [[The Rescuers]] * [[The Rescuers Down Under]] * [[Lisica in pes]] * [[Lisica in pes 2]] * [[Victorious]] I know that some old pages were lacking in content. But could they be recreated or restored? If the latter, expand the old versions. Otherwise, recreate them and possibly restore afterwards? With Telebajski, there may have been useful content that could be merged with the current page. Such as the infobox. I know that there is more than one ''Dumbo'' now, but the original may still be the primary topic. If it's OK with you, could the old Teletubbies pages be restored? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 20:50, 11. december 2021 (CET) Op.: omenjene strani je ustvarjal blokirani uporabnik, serijski lutkar {{u|Needpower}}, z avtomatskim prevajanjem. Sumim, da je tale uporabniški račun povezan z njim, hkrati se mi ne zdi smiselno obnavljati tiste nanoškrbine v polomljeni slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:55, 12. december 2021 (CET) ::I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was also by a blocked sockpuppeter (not Needpower), so does it deserve deletion too? [[Levji kralj]] was already deleted, but exists now, but as a disambiguation page. I ask about retaining the old history mainly for historical reasons, but also if Teletubbies and The Lion King had anything useful before. Finally, I wonder if {{u|Sporti}} would be interested in any of these movies, as the creator of the disambiguation page about Levji kralj. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:38, 12. december 2021 (CET) :::Also, {{u|Henry3243}} was the other puppeteer to create the 1994 Lion King. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:39, 12. december 2021 (CET) ::::As said above, grammar was poor so the whole article would be easier rewrite it than recreated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 12. december 2021 (CET) == Infopolje Ekoregija == Pinky, v infopolju ekoregija se km² izpiše podpisano namesto nadpisano. Jaz to ne znam popravit, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 16. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:12, 16. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Infopolje Osebnost == Predpostavljam, da se ne spoznam na urejanje predlog in wikipodatkov, zato morda ne razumem nekaterih parametrov. Pomislek imam pri državljanstvu, kajti ponekod je zapisan podatek, ki mi ni jasen. Primer: [[Gregor Fučka]] je po prihodu v Italijo leta 1990 pridobil italijansko državljanstvo, verjetno neposredno po jugoslovanskem – ima (ali je imel) res tudi slovenskega? Drugi primer: [[Anton Resen]] se je rodil leta 1905 v Gorici, ki je bila v Avstroogrski do leta 1919, ko je prešla pod Italijo; ostal je v Italiji do smrti leta 1992 – a je res imel državljanstva Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije, ne pa italijanskega? Morda so moji pomisleki neupravičeni in je vse v redu, vendar ostaja občutek, da se slovensko državljanstvo prelahko pripisuje vsem, ki so ''vsaj nekoliko Slovenci''. Odkod se črpajo podatki o državljanstvu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:36, 18. februar 2022 (CET) :{{ping|Radek}}, podatki se berejo iz Wikipodatov iz polja "država državljanstva". Če so podatki napačni, jih je potrebno popraviti tam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:23, 18. februar 2022 (CET) ::Hvala za pojasnilo; bom povprašal npr Sportija, ki je urejeval wikipodatek pri Resnu, kateri vir je uporabil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:33, 18. februar 2022 (CET) == Infopolje na nesnovno dediščino Unesca == Pinky, ko boš našla čas, bi bilo dobro, če bi ustvarila infopolje za nesnovno dediščino Unesca. Slovenski članki imajo namesto tega ''Infopolje RKD'', ostali pa nimajo nič oziroma napačno za svetovno dediščino. Kar nekaj člankov je na to temo že napisanih. glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Nesnovna_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_(UNESCO)].--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:59, 24. marec 2022 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 24. marec 2022 (CET) :: {{Ping|Ljuba brank}} lahko začneš uporabljati {{tl|Infopolje Nesnovna dediščina}}. Vključena je že v članek Flamenko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 25. marec 2022 (CET) == [[Modul:Authority control]] update == Hi! In [[Modul:Authority control]] ICCU needs to be updated, both the format and the formatter URL (see [[:d:Property:P396]]). Thanks, --[[Uporabnik:Epìdosis|Epìdosis]] ([[Uporabniški pogovor:Epìdosis|pogovor]]) 13:12, 6. april 2022 (CEST) : ok, thanks. I will update it. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:52, 6. april 2022 (CEST) ::Pinky, si prepričana o zadnji posodobitvi modula? Nekje je očitno napačen prevod, sedaj imamo 3000 člankov v kategoriji [[:Kategorija:AC with 0 elements]] namesto v ustrezni slovenski kategoriji, pa še prva je nastavljena kot normalna kategorija (ni skrita). Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 15. april 2022 (CEST) ::: Sedaj sem prepričana, napaka je odpravljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 16. april 2022 (CEST) ::::Hvala :) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:08, 16. april 2022 (CEST) == Napake v modulih == Pinky, {{tl|Infopolje Otoki}} se po novem ne razume več z modulom location map (glej na primer [[Aleksandrov otok]] in [[Nova Britanija]], zanju sem prepričan, da je včasih delalo), pa {{tl|Normativna kontrola}} zdaj poskuša kategorizirati članke po številu elementov v angleščini (glej na primer [[:Kategorija:AC with 33 elements]]). Ko boš imela kaj časa pogledati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:46, 15. april 2022 (CEST) : ok. Bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 15. april 2022 (CEST) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:00, 15. april 2022 (CEST) ::Hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:21, 16. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Glede točkovanja: vsebina infopolja tudi šteje v število besed. Se mi zdi, da nekje nisi štela (čeprav na točke verjetno ne bo vplivalo bistveno). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 6. junij 2022 (CEST) : {{ping|Yerpo}} Nisem štela tam, kjer so infopolja ali kaj drugega dodajali drugi uporabniki (glede na zgodovino). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 6. junij 2022 (CEST) ::Ah, to pa je smiselno, ja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 6. junij 2022 (CEST) == Infopolje Planinske koče == Je to pravi naslov za prošnjo, da se posodobi template infopolja planinskih koč? Enote v WD imajo sedaj pogosto vsaj dva identifikatorja, in sicer [[wikidata:Property:P5758|PZS koče]] in [[wikidata:Property:P10592|maPZS]] zemljevid, ki pa jih template ne vključuje. Jaz sem dodajal tudi informacije o številu ležišč -- verjetno bi se še našlo kakšno polje, ki bi ga lahko brali iz WD. Primer [[d:Q3423237|Kamniške koče]], koliko ima metapodatkov v WD. [[Uporabnik:Miha Peče|Miha Peče]] ([[Uporabniški pogovor:Miha Peče|pogovor]]) 14:00, 28. junij 2022 (CEST) :{{ping|Miha Peče}} naslov je pravi. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 28. junij 2022 (CEST) Pogovor prenesen na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planinska koča#Posodobitev predloge]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:28, 4. julij 2022 (CEST) == Predloga Convert == Pozdravljena, Pinky! Upam, da si dobro. Pri pregledovanju vmesnika sem opazil, da so sporočila predloge Convert še vedno v angleščini. Morda veš, kje jih je mogoče prevesti? (npr. 'The unit for the provided value.', 'The units to convert into.' idr.) --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:43, 4. julij 2022 (CEST) : Bi lahko napisal kje se to pojavlja? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 5. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} Ahhh, že vidim, ko želiš vstavljati predlogo preko VisualEditorja. To popraviš v dokumentaciji predloge, v poglavju [[Predloga:Convert/dok#TemplateData]], parameter "description". Moraš paziti pri popravkih, da ne pokvariš formata - popravljaš le besedilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 5. julij 2022 (CEST) Aha, odlično. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:57, 5. julij 2022 (CEST) Tako, opise predloge sem prevedel in zdi se, da vse deluje pravilno. Ko se bo pojavila potreba, bom morda prevedel še kakšno podobno predlogo. Še enkrat hvala in lep dan. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:38, 7. julij 2022 (CEST) :Hvala. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:20, 7. julij 2022 (CEST) ==Prikaz datuma== Živjo, Pinky! Lahko prosim pogledaš, zakaj se v predlogi [[Predloga:Zadnji urejal]] namesto besede 'pred' izpiše 'čez'? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:58, 22. julij 2022 (CEST) : Mislim, da je problem v <nowiki>{{REVISIONTIMESTAMP}}</nowiki> in pretvorbi v <nowiki>{{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki>, ki je zamaknjen za 2 uri v predlogi {{tl|time ago}}. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 22. julij 2022 (CEST) Velja, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:35, 22. julij 2022 (CEST) : {{Uporabnik:TadejM}} ... sem pripravila {{tl|Time ago/peskovnik}}. Če imaš voljo malo preizkusiti - predloga {{tl|Zadnji urejal}}, ki zaenkrat deluje s peskovnikom. Bom "Time ago" uradno posodobila, ko bo dokazano, da deluje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 26. julij 2022 (CEST) d1igzdtft6oiv3t5m6enrz21vzygfec 5724142 5724140 2022-07-26T14:18:39Z Pinky sl 2932 /* Prikaz datuma */ wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl]] |- ! rowspan="4" valign="top" | [[Slika:Wikidata-logo-en.svg|50px|Wikidata logo]] ! Wikidata ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata|Wikidata]] | od 10.1.2016 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv1|Wikidata/Arhiv1]] | 27.04.2013 - 28.12.2015 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv2|Wikidata/Arhiv2]] | 28.12.2015 - 5.11.2017 |- ! rowspan="2" valign="top" | ! MediaWiki ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/TechNews|TechNews]] | od 25.08.2013 |- ! rowspan="6" valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] ! Arhiv ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv1]] | 20.02.2008 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv2]] | 01.02.2009 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv3]] | 11.01.2011 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv4]] | 16.10.2013 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv5]] | 6.1.2015 |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Wikidata == Kako je možno dostopati do gnezdenih vrednosti na Wikidata, npr [https://www.wikidata.org/wiki/Q346712] ima Property:P1129, toda <nowiki>{{#property:P1129}}</nowiki> na strani [[Boštjan Cesar]] vrne prazno (predvidevam da zato, ker je P1129 gnezden pod P54 oz. kot piše je označevalnik)? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:37, 13. oktober 2014 (CEST) : <nowiki>{{#property:p54|id=q172221}}</nowiki> je edino kar sem uspela najti glede kvalifikatorjev Qxxxxx, ampak napačno vrača tole: ''GNK Dinamo Zagreb, A.C. Chievo Verona, Q248800, Olympique de Marseille, Q18744, Nogometni klub Olimpija (1911-2004), Slovenska nogometna reprezentanca''. Kako priti do podatkov določenega Qxxxxx, ki ima še naprej gnezdene podatke, pa mi je skrivnost. Sem na Wikidata in na Meti prebirala navodila pa sem zasledila le tole: https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikidata/Notes/Inclusion_syntax_v0.3, amapk ne deluje tako kot piše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:42, 15. oktober 2014 (CEST) ::Tist id mislim, da je za dostopanje do drugih stran na wikidata (ki niso povezane na določen članek), argument id je ime drugega objekta. Sem pa našel getQualifierValue na modulu Wikidata, samo ni napisano, kako bi se ga uporabilo, tako da sem še [[:en:Module talk:Wikidata#Qualifiers|tam vprašal]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:10, 16. oktober 2014 (CEST) ::: Ja sem omenjeni modul na hitro prenesla semkaj, ker sem mislila, da bo to enostavno delovalo ... bom spremljala pogovor. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 16. oktober 2014 (CEST) Kaj pa da bi {{tl|Bioslika}} zajemala sliko iz Wikidata (npr. če ni lokalnega parametra)? Verjetno bi bilo dobro podobno narediti za infopolja. Težje bi bilo verjetno dobiti seznam člankov brez slike, ki imajo sliko na Wikidata. Predlogo Bioslika bi lahko tudi nadomestila {{tl|Infopolje Oseba}} (ali bolj specifična), ki bi še nekatere podatke pobrala z Wikidata (datum in kraj rojstva in smrti, poklic, ...). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:43, 25. oktober 2014 (CEST) #Bom pogledala, za biosliko ne bo težav (čeprav tole nima velikega smisla, saj uporaba predloge bioslika brez slike nima smisla). #Se strinjam, da se bioslika zamenja z infopoljem oseba (to lahko priredim tako, da bo neobstoječe lokalne podatke pobrala iz Wikidata). Če se strinjaš lahko z botom nadomestiš tole: <pre>{{bioslika|islike=Jozef_Stefan.jpg|napis=Jožef Stefan|velikost=150px}}</pre> s temle ({{para|velikost}} slike bo prednastavljena, tudi {{para|name}} ni obvezen) <pre>{{Infopolje Oseba <!--| name =--> | image = | caption = <!--| image_size =--> }}</pre> Potem pa bi počasi dodajala podatke iz Wikidata. Predloga Bioslika pa bo postala odvečna in jo bomo umaknili. Če bo kdo kasneje želel nadomestiti Infopolje Oseba z bolj specifično predlogo, pa bo imel seveda proste roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 26. oktober 2014 (CET) :Naredil sem 50 testih urejanj z botom, je pa problem, da nekatere strani predlogo Bioslika uporabljajo dvakrat ali poleg drugega infopolja (bila je celo v članku [[Kemija]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemija&diff=4267568&oldid=4211088]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:15, 26. oktober 2014 (CET) :: Bioslika se uporablja na 5.078 straneh - jih bom jutri pregledala, če je kakšna stran vmes, ki ne paše zraven in jo odstranila, tako kot si to naredil pri Kemiji (lahko pa to narediš tudi sam, če imaš voljo, ker moram urediti danes še SteVedeli). Če ima stran biosliko in neko infopolje hkrati (verjetno takšnih ni prav veliko), bo podvojena zadeva (tako kot je bila podvojena že do sedaj) ... kako bi se to detektiralo pa ne vem. Bova nadaljevala jutri. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 26. oktober 2014 (CET) :: Še tole ... če je v članku več bioslik, popravi le prvo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 26. oktober 2014 (CET) :::Zaenkrat grem čez tiste z eno biosliko, če jih je več, je lahko tudi katera prazna (kar naredi večinoma [[Uporabnik:CommonsDelinker]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:48, 27. oktober 2014 (CET) :::: Sem odstranila nekaj kar nekaj odvečnih bioslik iz neustreznih člankov ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:02, 27. oktober 2014 (CET) ::::: Bioslika je zdaj povsod nadomeščena. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:36, 27. oktober 2014 (CET) Super, bom najprej danes posodobila {{tl|infopolje Oseba}}, tako da se bo uporabljala predloga {{tl|Infopolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:25, 27. oktober 2014 (CET) :Rusi že imajo sliko in še nekaj podatkov za infopolje Oseba iz wikidata [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A8%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%BE%D0%BD:%D0%9F%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%BE%D0%BD%D0%B0&action=edit]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:30, 30. oktober 2014 (CET) :: Znaš rusko? ... je potrebno prenesti cel kup modulov in predlog, ker imajo drugače zasnovano. Trenutno sem poskusila z nemško (angleška nima možnosti lokalnih nastavitev in za nas ne deluje), pa je z nemško problem z datumi in še nekatere druge stvari mi niso všeč, Rusi pa imajo stvari bolj rešene. Tako, da se mogoče splača prenesti zadeve od Rusov. Bom zasnovala [[Modul:WikidataRu]] s podrobnimi podmoduli in dodatnimi predlogami in stvari prenesla od tam. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:37, 30. oktober 2014 (CET) :::Rusko ne ravno veliko, če je preveč dela, raje počakaj, slej ko prej bodo tudi na en dodali. Črpanje iz Wikidata vseeno (še) ni tako enostavno, kot bi pričakoval... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:53, 30. oktober 2014 (CET) Predlagam, da tudi v sledilnih kategorijah prevajaš "Wikidata" v "Wikipodatke", čeprav so to pomožne strani, ki jih večina ljudi ne bo videla. Pa angleški "label" se ponavadi prevaja kot "oznaka", ne "labela"... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:45, 31. oktober 2014 (CET) : ok .. bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 31. oktober 2014 (CET) Prva varianta Infopolja Oseba z Wikipodatki je narejena za testiranje. Če v članku o osebi na vrh vnesete le {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}}, mora predloga že vrniti nekatere podatke iz Wikidata. Dokumentacijo moram še dopolniti, da se bo vedelo kateri podatki se znajo sami napolniti (ustrezno se napolni tudi kategorija Umrli ..., Rojeni ...). Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|citizenship}}, {{para|occupation}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:05, 3. november 2014 (CET) :Zgleda dobro, le kategorizacija Umrli in Rojeni po datumu je verjetno odveč (vsaj do sedaj je nismo imeli). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:25, 3. november 2014 (CET) === Posodobljanje infopolj za osebe === Boš zdaj še ostalim infopoljem dodala zajemanje (vsaj) slike iz Wikidata? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:00, 16. november 2014 (CET) Ja, tak je bil načrt, da začnem še z ostalimi, ko bomo zadovoljni z delovanjem Infopolja Oseba. Jih bom pa hkrati tudi posodobila, plan se imam znebiti tudi tistih barv v header-ju infopolj - npr. {{tl|Infopolje Športnik}}, {{tl|Infopolje Kolesar}}. Najprej bi se pa lotila infopolj namenjenim športnikom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 16. november 2014 (CET) :Aha. Ko bo Infopolje Športnik, ga bom lahko dodal (skoraj) vsem s {{tl|MedalTableTop}}, ki jih je kar nekaj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:17, 16. november 2014 (CET) :: Prav, potem pa se najprej lotim infopolja Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:20, 16. november 2014 (CET) A boš enkrat tako prijazna in boš pod lipo napisala, kako se ta reč uporablja in še nekaj osnovnih informacij za informacijsko polpismene? Pliz! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:04, 16. november 2014 (CET) : Bom pripravila - še predno bova dala v uporabo tudi Športnika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 16. november 2014 (CET) Super! Kaj bi mi brez tebe. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:09, 17. november 2014 (CET) : Glej [[Wikipedija:Pod lipo#Integracija infopolj z Wikipodatki]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:21, 17. november 2014 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ==== {{tl|infopolje Športnik}}==== [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če si pripravljen, lahko začneva z Infopoljem Športnik, infopolje sem že posodobila in pripravila z wikipodatki (podobno kot za infopolje Oseba). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 20. november 2014 (CET) : Če misliš, da je smiselno, lahko pod imenom in priimkom dodam tudi spol (moški/ženska). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 20. november 2014 (CET) :: Mislim, da spola ni potrebno dodajati. Sem jih že pred nekaj dnevi zamenjal en del, tisti z MedalTableTop in brez slike. Tistim s sliko bi jo pa odstranil in po potrebi dodal na Wikidata. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:52, 20. november 2014 (CET) :::Kje se pa nastavi prikaz države? - da ne bo LRK kot v [[Gao Yulan]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:12, 20. november 2014 (CET) :::: Za nekatere države so kratice zapečene zaradi dolžine - [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«). To lahko popravimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 20. november 2014 (CET) :: Nekaj je tudi z uradno stranjo - [[Henning Fritz]], za neznano leto rojstva ali smrti bi bilo tudi treba nastaviti kaj lepšega kot ''nepoznana vrednost'' - [[Hermann Barrelet]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:53, 20. november 2014 (CET) ::: »nepoznana vrednost« sem spremenila v »datum neznan« ... glej [[Modul:Wikidata/date]], lahko popraviš, če ti ni všeč. Za spletno stran bom pa še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:36, 20. november 2014 (CET) ::: Popravila tudi spletno stran v samem Infopolju Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:53, 20. november 2014 (CET) :::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Dirkač F1}}, {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}==== Pripravljeno je {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če imaš voljo še ti malo preizkusiti ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2014 (CET) : Si mislila isto infopolje tudi namesto {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}? V tem primeru ga je treba še malo dopolnit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:14, 30. november 2014 (CET) :: Ja, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:22, 30. november 2014 (CET) ::: {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}} je sedaj združeno v {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Edina razlika, ki sem jo naredila je, da se za nekatere izpuščene parametre ne uporablja več »&mdash;« ali »0«. Kateri parametri so to, se vidi v starem {tl|Infopolje Dirkač F1}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 2. december 2014 (CET) :::: Mislim, da je pripravljeno za menjavo. Na žalost na Wikidata ni še nič od dirkaške statistike... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:59, 3. december 2014 (CET) ::::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ::Razširiti je še potrebno dokumentacijo (z dodanimi parametri). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 3. december 2014 (CET) Po posodobitvi se v prikazu članka pojavi prazna vrstica pred začetkom, če je prazna vrstica med koncem infopolja in bio vrstico (kot je v veliko člankih zaradi preglednosti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean-Pierre_Wimille&diff=4414514&oldid=4414513 brez tega urejanja se članek začne s prazno vrstico]). Ena prazna vrstica po moje se ne bi smela poznati... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:04, 1. april 2015 (CEST) :{{urejeno}} ... moja napaka pri vključevanju dokumentacije v infopolje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 1. april 2015 (CEST) ::Aha sem še dve infopolji popravil, mislim da so zdaj to vsa. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:50, 1. april 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Hokejist}}==== {{tl|Infopolje Hokejist}} je posodobljeno. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:23, 13. december 2014 (CET) :V članku [[Tomáš Vokoun]] infopolje zajema datum rojstva iz Wikidata in ustvari kategorijo Rojeni leta 1976, ne ustvari pa kategorije Živeči ljudje (kot vidim je nikjer ne). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 15. december 2014 (CET) :: [[:Kategorija:Živeči ljudje]] se ne ustvarja avtomatsko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:31, 15. december 2014 (CET) ::: Aha. Samo nekje (sam sicer ne najdem) se že tako verjetno preveri, če je oseba še živeča (da se izpiše starost zraven datuma rojstva ali ne), če bi se tam dodalo še to kategorijo... Ali je kakšen drug razlog, da ni avtomatska? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:41, 15. december 2014 (CET) :::: Najbolj osnoven razlog je, da so to kodo (in sistem) pisali ruski wikipedisti, ki so, vsaj kolikor sem jaz videla, zelo napredni v uporabi. Seveda je možnost za nadgraditev, kar pa jaz ne bi počela ... Bi bilo njih potrebno poprositi za nadgraditev (mogoče bi to tudi jaz lahko storila, ampak takšne zadeve rajši prepuščam njim, ki sistem bolje poznajo). Glede domnevno umrlih pa se je Yerpo pred kratkim razpisal tukaj - [[Wikipedija:Pod_lipo#Domnevno_umrli]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:57, 15. december 2014 (CET) ::::: Aha. Vidim tudi, zakaj je niso dodali - ker je [[:ru:Категория:Ныне живущие]] predlagana za brisanje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 15. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Znanstvenik}}==== Ko boš utegnila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:38, 12. december 2014 (CET) : Evo infopolje posodobljeno z Wikipodatki. Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:33, 13. december 2014 (CET) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:05, 15. december 2014 (CET) :Eno stvar sem opazil: infopolje ima prostor za opombe, vendar se morebitne opombe, ki jih pobere iz wd, pokažejo na dnu gesla, ne v infopolju. Je tako mišljeno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:24, 17. december 2014 (CET) :: Ja, tako naj bi delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:01, 18. december 2014 (CET) ::: Te opombe naj bi bile načeloma v razdelku '''Sklici''' (in ne točno na dnu gesla), ali ne? Katera imena krajev je treba vnašat v rojstne kraje? Sodobna ali tedanja?. (Do sedaj so se (predvsem na en wp (pa tudi tukaj) vnašala tedanja imena krajev in držav). Pri Stefanu npr. 'Šentpeter (Celovec)' sedaj deluje malo čudno, ker je bilo v času njegovega rojstva to samostojno naselje. Pri [[Frits Zernike|Zernikeu]] sta zvezdici v parametrih, pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentzu]] je rojstni kraj v redu (navedena je tudi država), pri kraju smrti pa je zvezdica. Res bi bil dober kakšen hitri vodič za popravke. Jaz sem bolj kot za avtomatizacijo, za točnost podatkov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:11, 18. december 2014 (CET) :::: Pri Zerniku so bile pravzaprav 3 zvezdice (tudi slika) - odstranila sem odvečne podatke v infopolju; pri Lorentzu sem iz Wikipodatkov odstranila odvečno sliko in dodala slovenski opis za Harlem ([[d:Q9920]]) in prav tako iz infopolja umaknila odvečne podatke ... da je potrebno navajati državo poleg rojstnega kraja? Ne vem, mogoče ... ampak doda se jo lahko v Wikipodatkih kot označevalnik kraja, kot sem to storila za njegov kraj smrti. Za našega Štefana sem dodala opis za [[d:Q2322523]], da se sedaj izpisuje le Šempeter in h obema krajema takratno državo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) :::: Glede sklicev - še ne tako dolgo tega nazaj so je v članku spodaj izpisala napaka, če ni bil opremljen z seznamom sklicev - to so sedaj spremenili tako, da se seznam sklicev avtomatsko izpiše na koncu članka (kar meni ni všeč, saj sem take članke včasih imela v posebni vzdrževalni kategoriji, ki je sedaj prazna). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) Ena možnost za pisanje tudi tedanjih državnih tvorb je dodatek pri parametru. Npr. sem dodal pri [[Janko Šlebinger|Šlebingerju]], ne vem pa, če je dodatek k tem parametrom temu namenjen. Ni mogoče (ali pa jaz ne znam) tvorit kratic kot v tem primeru za FLRJ ipd., ker wd sprejemajo le realna imena člankov. Ja gotovo si zaradi takšnih stvari porabila veliko časa. Aja, se opravičujem, Nisem videl prvega dela tvojega odgovora. Tvoja rešitev za Lorentza je verjetno boljša od moje za Šlebingerja. Zanj sem popravil podatke v wd. Zakaj pa npr. ni povezave na Haarlem pri Lorentzu - ker še ni članka tukaj? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 15:42, 18. december 2014 (CET) : Za dolga imena držav imamo možnost dopolniti v [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«), da se izpisuje s kratico. To lahko dopolnimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). <br>Za FLJR bi bilo torej ''<nowiki>Q12788779 = '[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]',</nowiki>'' in lahko kar sam popraviš in dopolniš. Haarlem se bo avtomatsko povezal, ko bo ustvarjen članek in povezan v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:56, 18. december 2014 (CET) :: Hvala ti za info. Bom popravil in dopolnil. Še en oreh imam. Pri Zernikeu mi ne dovoli popravit kraja smrti v Amersfoort. Le pobrisati mi dovoli, kar sem tudi storil. Ne vem kako je tebi uspelo za Haarlem. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:03, 18. december 2014 (CET) ::: Orehi so za to, da se jih stre. Tudi jaz sem na začetku imela težave s tem .... torej ... ker Slovenci za nas še nimamo vpisanega Amersfoort, ti ga ne dovoli vnesti direktno v Wikipodatke osebe. Najprej moraš v Wikipodatkih Amersfoort najti z iskalnikom in mu potem dopisati slovensko oznako. Nato ga boš lahko vnesel v podatke osebe za slov. jezik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:09, 18. december 2014 (CET) Lahko, prosim, preveriš zakaj ne dela/ta paramet(e)r/a {{para|doctoral_advisor}}, oziroma {{para|doktoral_advisors}}. Ali je problem v navedbi <tt>if empty</tt> v: : <tt><nowiki>| data15 = {{if empty|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki></tt>? Če namesto tega napišem, kot je npr. pri {{para|spouse}}: : <nowiki>| data15 = {{#if:{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki> deluje, samo ne vem zakaj je notri tudi ta navedba <tt>empty</tt> pri if. Vem, da je pred časom delovalo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:53, 14. junij 2015 (CEST) : [[Predloga:Ifempty]] ni več ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:11, 14. junij 2015 (CEST) :: Sem jo popravila ... je sedaj bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 14. junij 2015 (CEST) ::: Ja, sedaj deluje s prvim zapisom s to predlogo. Hvala ti lepa. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:37, 14. junij 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}}==== Infopolje je posodobljeno. Trenutno se v {{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}} iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. Nekaj je novih parametrov ... zato sem posodobila vse kolesarje, ki uporabljajo to predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:27, 25. december 2014 (CET) ==== {{tl|Infopolje Vojaška oseba}}==== Glede na to, da je Klemen naštancal na stotine gesel o generalih, bi bilo fino, če bi enkrat posodobila tudi tole polje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:16, 5. avgust 2015 (CEST) : Ok, je prva na spisku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:33, 5. avgust 2015 (CEST) :: {{urejeno}} ... posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:49, 7. avgust 2015 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:23, 8. avgust 2015 (CEST) ===Bugi v infopoljih === ;Janez Zor [[Janez Zor]] - v Wikidata sem dodal datum smrti (december 2014), tukaj pa infopolje prikazuje november 2014. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:34, 7. december 2014 (CET) : Hmmm, zanimivo .... bom pogledala ..... (pustite podatke v Wikidata nespremenjene zaradi testiranja). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:21, 7. december 2014 (CET) :: Sem zadevo predala ruskim sodelavcem, ker je očitno napaka pri pretvorbi formata mm.yyyy iz Wikidata, saj se mesec v tem formatu vedno zmanjša za 1. Te pretvorbe so precej zapletene in jih je kar nekaj, sistem pa oni bolje poznajo. Sem z njimi že sodelovala in upam, da se mi kmalu javijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:09, 7. december 2014 (CET) ::: Popravljeno, so se ruski kolegi potrudili in pomagali (za vzrok problema glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Wikidata/p570#Problem with dates from Wikidata in "month year" format (without day)]]). Popravjen je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata%2Fdate&diff=4316525&oldid=4302627 Modul:Wikidata/date] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:03, 9. december 2014 (CET) ;Kristóf Báthory Kaj pa ne štima [[Kristóf Báthory|tu]], da se pokaže oznaka polja in ne podatek? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:57, 11. december 2014 (CET) : Kateri podatek se ne prikaže? Meni je videti ok. (Rojstvo - 1530, Smrt - 27. maj 1581, Q174665?) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:49, 12. december 2014 (CET) :: Tisti Q174665? bi moral biti mesto smrti, če prav razumem. Če greš z miško nad vprašaj, pojamra da manjka slovenska oznaka (ali nekaj takega) in ne more prikazati podatka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:00, 12. december 2014 (CET) ::: V wikipodatkih je potrebno vnesti oznako v slovenščini, ker je še nima (klikni na Q174665) in shraniti - če pa tam dodaš še kratek opis, je pa to sploh sijajno. In zakaj je opis dobro dodati .... ko neki osebi dodajaš (spreminjaš) kraj rojstva, ti avtomat pomaga pri iskanju ... prikaže ti tudi opis. Težko je namreč izbrati med več enakimi kraji ... lahko poskusiš v iskalniku vtipkati Bela in ti tam ponudi tri enake oznake, ki so brez opisa. Vsi članki, ki imajo takšne zapise so umeščeni v [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]. Jih počasi čistim ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:56, 12. december 2014 (CET) ::::Sem dodal oboje, upam, da prav, ker v geslu se (še) ne pokaže. Nisem pa vedel, da je to potrebno delat ročno za vsak objekt v wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:06, 12. december 2014 (CET) :::::Zdaj sem pogledal tisto kategorijo. Hudiča, saj tega je pa za celo življenje. No, pa sem imel iluzije o avtomatizaciji (rade Japanci za nas...) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) : Počasi se daleč pride. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) : Sicer pa se prikaže, le stran moraš osvežiti. Bo pa kasneje s temi podatki veliko lažje. Vem koliko dela sem imela s taksonomkami in naselji, da sem vse stare počistila, sedaj pa je precej enostavno, ko je na vsake svete cajte potrebno dodati le eno.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 12. december 2014 (CET) ::Sem parkrat stisnil ctrl+f5 pa se ni osvežilo. No, zdaj je, tako da sem očitno delal prav. Za vajo sem jih poslovenil še par, ampak tega je res ogromno. A se pri krajih ne bi dalo tega avtomatizirat? Da bi po defaultu kar wd dal originalno ime, ki bi ga potem po potrebi na roko slovenili, kjer imamo slovenska imena? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ::: Ctrl+f5 ni dovolj, treba je uporabiti tisto v Orodni vrtici (Več -> Osveži). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:37, 13. december 2014 (CET) ::: Glede slovenjenja ... ne vem kakšna so pravila glede botov v Wikipodatkih. Je [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] bolj aktiven na Wikipodatkih in bi mogoče on lahko svetoval. Tudi ne vem kaj naj bi bilo to originalno ime (če je npr. neko rusko mesto, je to potem tudi zapis v cirilici). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 13. december 2014 (CET) ::::Sorry, sem videl, da si me omenila, pa nisem prej utegnil odgovorit. Za črpanje oznak (label) iz imena medjezikovnih povezav bo treba pocukat kakšnega operaterja bota - treba je prepisat ime (verjetno najbolje angleškega) interwikija v label za slovenščino pri objektih, ki imajo {{P|31}}: {{Q|486972}}. Naslov je [[:d:Wikidata:Bot requests]], ampak za tako specifično opravilo znajo bit neodzivni. Na žalost ne poznam alternative. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:34, 13. december 2014 (CET) :::::Meni se to ne bi zdela slaba rešitev, čeprav bo seveda nekaj napak (Cologne namesto Köln, pa Prague namesto Praga ipd.). Če znajo narediti tako, da primarno vzame slovenski iw, če pa tega ni pa angleškega, bi bilo tega manj. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:17, 14. december 2014 (CET) ::::::{{u|IP 213}}, začasna rešitev za vsaj malo lažje dodajanje: v [[:d:User:IP 213/common.js]] si skopiraj <code><nowiki>importScript( 'User:Joern/altLabels.js' );</nowiki></code>. Če imaš izbran slovenski jezik v uporabniških nastavitvah, tako da prikaže polje za slovensko oznako na vrhu strani, ti skripta ponudi ime(na) iz interwikijev - kar pomeni en klik namesto copy-pastanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:25, 16. december 2014 (CET) ::::::: A jest tud lahko? .... Sem že nastavila ... super. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:35, 16. december 2014 (CET) Ok, hvala, bom uredil. Vsak klik manj paše. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ;Arnulf Koroški Hm, kaj pa je tule pri [[Arnulf Koroški|Arnulfu]]? V infopolju se pokaže 4. december, čeprav se v virih pojavlja 8. (ali konec novembra). In sem šel gledat v wikidata, kjer je tudi 8. 12. (z dodatkom julian). Ali tu infopolje po nepotrebnem preračunava v gregorijanski koledar, ki ga takrat sploh še ni bilo? Oziroma, ali je tu sploh odveč pripomba v wd, da je datum po julijanskem koledarju (verjetno posledica uvoiza iz wp ru:)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:58, 12. december 2014 (CET) : Ja, tega sem že gledala. Ruski uvoženi datumi so včasih nepravilni (sem jih že nekaj popravila) in če imaš svoj vir, tam podatek popravi (lahko vneseš tudi dva datuma) in dodaj vir, tistega ruskega pa kar izbriši. Kako se doda sklic lahko pogledaš npr. [[d:Q190770|Philip Warren Anderson Q190770]] na datumu rojstva, ki sem ga popravila jaz. Glede julijanske koledarja pa moram pa še preveriti, to naj bi drugače delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 12. december 2014 (CET) ::Saj ravno v tem je težava: iz ruske wp uvožen datum je pravilen, je tudi 8. december. V infopolju se pa pokaže 4.! Zato sklepam, daje v ozadju kakšno preračunavanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) ::: Hmm, bom povprašala ruske kolege, ki so napisali kodo, sem v navezi z njimi. Zaenkrat pa Arnulfa ne spreminjaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) ::::Sem pustil povsem pri miru. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ;Linus Torvalds V infopolju se pod poklic dvakrat pokaže programer (enkrat kot link, enkrat ne), pri starših in starih starših so opisi v angleščini. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Popraviti je bilo potrebno poklice v Wikipodatkih za ta objekt, očeta, mamo in deda pa je bilo potrebno popraviti kar v infopolju samem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Janko Prunk Pri Prunku se v infopolju prikaže napis '''Spletna stran''', vendar ni linka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Napaka je bila v Infopolju Znanstvenik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Milko Kos To pa je najbrž bolj moje neznanje kot bug. Pri [[Milko Kos|Kosu]] sem v wd dodal dve sliki, zdaj pa se tudi v infopolju pokažete obe. Je ena v wd odveč, je torej prav, če je tam samo ena, ali se da urediti, da infopolje pokaže samo eno, čeprav sta v wd dve? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:15, 16. december 2014 (CET) : Ja, če bi bilo tam 10 slik, bi se jih prikazalo vseh 10; bilo bi prav, da bi tam bila samo ena slika. Jaz kar zbrišem eno, pustim kvalitetnejšo. Do sedaj se ni še nihče pritožil. Wikipodatki naj ne bi bili namenjeni galeriji, za to je na voljo povezava na Zbirko (tudi v Wikipodatkih). Bom pa povprašala ruske kolege kako to preprečiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) : Sem malo gledala kako to deluje .... so splošno napisane funkcije, ki obdelujejo vse postavke znotraj ''property''. Tako deluje za datume, poklice in tudi za slike. Bi bilo potrebno za slike potemtakem narediti neko posebnost v kodi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 16. december 2014 (CET) ::Kar pusti, bom raje pobrisal odvečno in bo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ::: Podobno je npr. pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]]u. Če se iz infopolja odstrani parameter slike, se v njem prikažeta dve. Drugi dve od mišljene. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:19, 18. december 2014 (CET) :::: Na [[:Wikidata:Property talk:P18]] je navedeno, da naj bi imela lastnost [[:Wikidata:Property:P18|slika]] praviloma eno vrednost (Single value: this property generally contains a single value), ki naj bi bila najbolj kvalitetna slika za predstavitev osebe oz. za v infopolje. Ostale naj se odstrani. Jih je pa kar nekaj takih ([[:Wikidata:Wikidata:Database_reports/Constraint_violations/P18#.22Single_value.22_violations]]), tudi ker boti dodajajo podatke iz različnih Wikipedij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:35, 18. december 2014 (CET) ;Teodor Domej Tudi to je najbrž bolj vprašanje kot bug report. Ampak vseeno: pri [[Teodor Domej|Domeju]] sem hotel podatke vnesti v wd, pa sploh nima povezave Objekt v Wikipodatkih. Tudi možnosti, da bi ga ustvaril ne najdem. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:50, 16. december 2014 (CET) : Za čisto nov objekt greš direktno v Wikidata in tam v iskalnik vtipkaš Teodor Domej .... potem pa klikneš na "also create a new one" ... in veselo na delo. Tegale sem ustvarila že jaz in dodala. le da je moški in človek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) ::Aha, se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) <s>Ampak sedaj še vedno ni povezave med objektom v wd in geslom tu. Sem poskusil povezavo dodati, a mi kljub vztrajnemu klikanju na wd ni uspelo. Druge podatke sem lahko dodal (bio, slika). --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:39, 16. december 2014 (CET) :Danes sem bil rahlo uspešnejši. Lahko sem vnesel podatke za iw, vendar jih nisem mogel shraniti (invalid token ali nekaj takega). Prav tako nisem mogel pobrisati napake pri kraju rojstva; včeraj sem namreč ES namesto kot referenco po pomoti vnesel kot drugi kraj rojstva. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:37, 17. december 2014 (CET) </s> Pozabi! Zdaj je šlo. Očitno težave z delovanjem wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:18, 17. december 2014 (CET) : Poskusi vedno osvežiti stran z Osveži iz orodne vrstice. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:04, 18. december 2014 (CET) ::Misliš stran na wp? Saj sem, pa ni pomagalo. Mislim, da ima wd včasih težave z delovanjem in takrat je vnašanje in popravljanje nemogoče. Se mi je zgodilo že kdaj prej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:27, 18. december 2014 (CET) ;Aimé-Victor-François Guilbert Zakaj v članku [[Aimé-Victor-François Guilbert]] infopolje ne prikaže datuma smrti iz WD, čeprav je tam naveden? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:13, 27. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v WD. Lahko pogledaš zgodovino. Pri smrti je bilo nastavljeno, da je ta podatek nezaželen (pobarvan je bil spodnji kvadratek izmed treh navpičnih na levi strani). Običajno je to nastavljeno na srednjega ... Normal; zgornjega pa se običajno nastavlja pri slikah za sliko, ki je najprimernejša in se potem v infopolju izpiše le-ta, na pa tudi ostalih. Upam, da nisem preveč zapletla pojasnila. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:56, 27. januar 2016 (CET) Aha. Še nekaj je treba prevesti - kdor ima pri datumu smrti ? napiše v ruščini neznano npr. [[Slavko Beravs]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:50, 29. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v [[Modul:Infocards]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 29. januar 2016 (CET) ;[[Manuel Machado]] Nekaj je s sklicem narobe pri datumu smrti - Lua error in Modul:Sources at line 200: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 9. marec 2016 (CET) : Sem imela že nekaj časa pripravljene popravke v peskovniku, pa sem sedaj zamenjala. Upam, da bo vse ok.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 9. marec 2016 (CET) ;[[Edin Osmanović]] Kraj rojstva preveč raztegne infopolje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:27, 3. junij 2018 (CEST) : Modul Wikidata omogoča okrajšave dolgih imen držav [[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata&type=revision&diff=5001378&oldid=4913789 diff.]], kako bi naredili neko splošno pravilo bi si pa morala vzeti več časa in Modul prisiliti, da razdeli zadevo v več vrstic. Je pa tole malce komplicirano, tako da ne vem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 3. junij 2018 (CEST) ;[[Luka Špik]] Sliko prikaže prekrito z več vodoravnimi črtami. V vseh drugih wikijih je prikazana ok, tako da nimam pojma kaj bi bilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:44, 18. december 2019 (CET) :Ne vem zakaj se je to zgodilo. Ampak sem popravila prednastavljeno vrednost v infopolju Športnik na 220px tako kot za Infopolje oseba (prej je bilo 226px). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:28, 19. december 2019 (CET) === JhsBot na Wikdata === Če pogledaš zgodovino [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q3857937&action=history] [[d:Q3857937|Janeza Kosa]] se tam vidijo spremembe JhsBota (''Added [sv] description: Auto-description for Swedish'', ...). Mogoče bi lahko delal tudi za nas? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:05, 16. december 2014 (CET) == Predloga Infopolje Pisec na Wikiverzi == Na Wikiverzo sem skopiral predlogo za infopolje Pisec, vendar me študent, ki je predlogo uporabil, opozarja na napako, ki je ne znam odpraviti, namreč podatke o pikslih nad sliko (glej [[:v:sl:Benjamin Gracer|Benjamin Gracer]]). Help, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:29, 22. oktober 2014 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:49, 22. oktober 2014 (CEST) Glede na zasnovo predloge je namesto <pre>| image = [[File:Benjamin Gracer.jpg|thumb|Benjamin Gracer]]</pre> potrebno uporabiti: <pre> | image = Benjamin Gracer.jpg | caption = Benjamin Gracer</pre> {{urejeno}} - Sem omenjeni članek že popravila, glej https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Benjamin_Gracer&diff=19070&oldid=19068. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 22. oktober 2014 (CEST) == Kulturna dediščina Slovenije na Wikipodatkih == Najbrž te bo zanimalo, da sem naredil na Wikipodatkih infrastrukturo za označevanje enot slovenske kulturne dediščine. Glej [[Pogovor:Kulturni spomenik Slovenije‎]], komentarji dobrodošli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:25, 8. november 2014 (CET) Predlagam, da urediš samo naša infopolja in ne zgubljaš časa/energije z ročnim dodajanjem v Wikipodatke, potem ko bo vse pokategorizirano po občinah bom že jaz pognal avtomatizacijo. Lahko pa tudi sama, po želji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:15, 13. november 2014 (CET) : Ok ... hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:17, 13. november 2014 (CET) Avtomatska kategorizacija ne dela prav za Mestno občino Ljubljana - glej [[Meksika]]. Iz kode v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}} mi na žalost ni jasno, kaj je narobe (pri ostalih mestnih občinah dela). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 14. november 2014 (CET) : Očitno mi je ponagajal copy&paste in sem namesto presledka naredila neki posebni znak. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:19, 14. november 2014 (CET) :: Uh, dobro da si odkrila, to mi na kraj pameti ne bi padlo. Zanimivo, ravno par dni nazaj se mi je v službi pri analizi podatkov zgodilo, da sem po nesreči dodal presledek za eno vrednostjo in mi potem dolgo ni bilo jasno, zakaj mi [[R-project|R]] cel stolpec obravnava kot čisto drug podatkovni tip. V tab-delimited tabeli se to na prvi pogled ne vidi, tako da sem moral it nazaj v izvorne podatke da sem odkril, v čem je trik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:26, 14. november 2014 (CET) ::: Sem tako hitro odkrila, ker se mi je to zgodilo tudi včeraj in sem tudi skoraj doktorirala na tem ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 14. november 2014 (CET) ::::Pred uporabo je dobro [[:en:Trimming (computer programming)|trimčkat]] podatke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:35, 14. november 2014 (CET) :::::Do tega imam predsodke odkar sem enkrat pred davnimi časi poskusil s HTML trimmerjem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:38, 14. november 2014 (CET) :::::: Pri meni ni bila težava s presledki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 14. november 2014 (CET) Vsaj za nepremično kulturno dediščino je zdaj stvar solidno postavljena in up-to-date (čakam samo še bota, ki bo danes ponoči povedal, če je nova rešitev glede registrirane kulturne dediščine dobra). Sem ustvaril stran [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] z navodili, pod pogovorno stran sem premaknil najino debato od prej. Povej, če se ti zdi kaj nerazumljivo ali ne dovolj dobro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 22. november 2014 (CET) == Кategorija:Ljudje po abecedi == Ima [[Кategorija:Ljudje po abecedi]] namenoma poseben "K" v naslovu da jo sistem obravnava kot stran z vsebino ali je bil typo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:10, 10. november 2014 (CET) :Škratki so bili na delu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:38, 10. november 2014 (CET) == List of Museums in Slovenia == Hello Pinkysl, in 2011/2012 we added the List of Slovenian Museums to the englisch wp, see http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_museums_in_Slovenia - now there is a list of the museums in Croatia in the German WP, see https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Museen_in_Kroatien - wo should consider a German version of this list. Unfortunately I cannot make the translations from slovenian into German - and these names are often under discussion in the German WP. Best wishes from Germany G. Plehn. --[[Posebno:Prispevki/94.216.44.229|94.216.44.229]] 21:47, 22. november 2014 (CET) : You want to translate List of Slovenian Museums into german version? I am not really good in german ... I will ask someone here to help you. I transferred this conversation to [[de:Benutzer Diskussion:Plehn#List of Museums in Slovenia]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:17, 23. november 2014 (CET) ==Thanks!== Thanks a lot for your VE-related updates! Just a note that [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide/sl|the user guide on mediawiki.org]], which is linked from inside VE, is unfortunately out of date and this will affect users looking for information because they won't access the local documentation. Also, had you seen [[:m:VisualEditor/Newsletter/2014/December]]? I don't remember if you're on the translators list or not :) Best, --[[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 13:34, 22. december 2014 (CET) :Yeah, I know about User guide on mediawiki ... it is on my list "Must do" ... currently I am preparing for some Wiki classes for seniors on Institute of Continuing Education. So I will do that later, when there will be more time. And I will also check newest VisualEditor Newsletter ... I have already found CTRL F shortcut a few days ago. And about translators list: you asking me if I am allowed to translate at VisualEditor/TranslationCentral? ... I can, I have done that before. :By the way, I have posted 2 questions at [https://www.mediawiki.org/wiki/VisualEditor/Feedback VisualEditor/Feedback]. Maybe you can help? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:25, 22. december 2014 (CET) == DYK == Živjo, sem uredil glede 1. tedna 2015 za rubriko Ste vedeli, samo tega noče pokazat na glavni strani. Bi lahko to ti uredila (sedaj namreč kaže na 1. teden 2014). Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 15:41, 29. december 2014 (CET) : {{urejeno}} Sem sedaj naredila tako, da če je CURRENTWEEK (1) in CURRENTMONTH (12) ... kar velja za zadnji teden starega leta, sedaj predloga poišče prvo predlogo naslednjega leta, če ta obstaja ... drugače pa izpiše za en teden nazaj. Upam, do bo 1. januarja ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 29. december 2014 (CET) ::Se je glih to zgodilo, da kaže na današnji dan predlogo od 52. tedna 2014. Nočem nič sam spreminjat, ker bi se verjetno vrtel v krogu ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 13:47, 1. januar 2015 (CET) :: Zdej pa bo ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:04, 1. januar 2015 (CET) == infopolje gora == spoštovana Pinki, pravkar sem vnesel Čeglo goro (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cegla_gora), nato sem videl, da bi se lahko prikazal zemljevid z vnešenimi koordinati kot pri skupni Lačur (https://de.wikipedia.org/wiki/Latschurgruppe). Poleg tega slovenska predloga sicer upošteva izolacijo, ne pa škrbine (upam, da sem oba pojma pravilno prevedel iz nemščine). Aja, pa seveda pojmovanje "prevod" za drugo ime gore ni pravilno, oz. imajo številne gore lahko več vzporednih imen, če so npr. na meji ali iz drugih razlogov (Karnijske Alpe). Takrat bi to moralo biti primerno označeno. Ali se te 3 stvari (avtomatični zemljevid, škrbina, vzporedna imena) lahko uredi? Jaz tega ne znam. hvala. lp. Bojan2005, 14.1.2014, 12.00 CET : Bom pogledala .... jutri. :: hvala... predloga Karavanke pa je seveda narejena s perspektive Slovenije, le da je polovica v Avstriji... in nekako ta ekskluzivnost ne ustreza... tu bi se moralo nekaj spremeniti... To z zemljevidi v predlogah je seveda res za vse kraje v Avstriji, ki so na slovenski Viki... karte se žal ne prikažejo... lp Bojan2005... Glede [[Predloga:Gora]] .... tole je ena stara predloga (njena dokumentacija ni najboljša), ki jo bo potrebno posodobiti, se pa že sedaj lahko vstavi zemljevid (glej https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cegla_gora&diff=4358148&oldid=4357714 diff mojega urejanja). Predlogo bom v bodočnosti posodobila .... vendar bo malo trajalo, ker bo pred posodobitvijo potrebno ustrezno pripraviti vse že obstoječe članke (parameter {{para|Coordinates}}). Glede [[Predloga:Karavanke]] ... če preveriš njeno zgodovino, vidiš da je bila ustvarjena leta 2006 in bi bili zelo veseli njene posodobitve. Če ne veš kako se dela s predlogami, napiši na njeno pogovorno stran, kaj bi moralo pisati še za avstriski del Karavank in bom popravila jaz ali pa kdo drug. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 16. januar 2015 (CET) :{{urejeno}}, malce je trajalo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 27. julij 2019 (CEST) == Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog == Na Wikiviru se na nekaterih straneh pojavlja kategorija [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog&action=edit&redlink=1 Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog]. Ne vem, kako je vključena (s kako predlogo?), zato je ne morem odstranit. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 03:36, 2. februar 2015 (CET) : Ja, enako je po vseh Wiki projektih, tudi na naši sl. - to preverjanje je avtomatsko in je uvedeno s strani MediaWiki ... sem omenjeno kategorijo ustvarila kot skrito, tako, da je sedaj v člankih ne bi smeli videti. Da tega ne bi imeli, bi bilo potrebno pregledati predloge, ki jih članki uporabljajo ... v tvojem primeru sta to Navpolje in Navpolje podskupina. (glej [https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog], kjer je tudi kratek komentar kaj naj bi bilo potrebno popraviti). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2015 (CET) Super. Sem isto zdaj shranil še v Wikinavedku. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:18, 2. februar 2015 (CET) == Veslanje == Novo: Danes urejala stran [[Veslanje]] in bi prosila za pregled, če je vse v prav. Hvala in lp --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 21:02, 21. februar 2015 (CET) : Sem tvoje zunanje povezave uporabila kot sklici v poglavju [[Veslanje#Tekmovalno veslanje]]. Si pa nekje izgubila Šaleški veslaški klub [[Velenje]] in Veslaško društvo [[Strunjan]]? Če ta dva še delujeta, ju kar dodaj nazaj, četudi nimata lastnih spletnih strani (bosta pač zaenkrat brez sklica). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:03, 22. februar 2015 (CET) Hvala za pregled. Opomba: Šaleški veslaški klub, Velenje je razpadel. Dodala bom še sliko ali dve in vir iz katerega je predhodnik sestavil članek. LP --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 10:32, 22. februar 2015 (CET). : Ok, kar pogumno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:35, 22. februar 2015 (CET) == Tenisači == Ob ostalem popravljaš tudi pomišljaje, zaradi česar povezave na turnirje ne delajo več[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Am%C3%A9lie_Mauresmo&curid=328434&diff=4376178&oldid=4341686]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom popravila nazaj. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:06, 27. februar 2015 (CET) Mogoče veš kako v autoFormatter-ju izklopiti zamenjavo teh pomišljajev (znotraj povezav)? (glej [[Uporabnik:Pinky sl/common.js]])--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 27. februar 2015 (CET) : Predvidevam, da kje v [[:Uporabnik:Pinky sl/autoFormatterSettings.js]], Po moje bo najhitreje, če vprašaš [[:de:Benutzer Diskussion:TMg/autoFormatter]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:43, 27. februar 2015 (CET) == Seštevanje z magičnimi besedami == ; Glavna stran Za Wikivir bi potreboval za na glavno stran izpis števila člankov. Zdaj je uporabljena <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki>, rabil bi pa število <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki> minus <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}</nowiki>. Baje da se to z nekim stringom naredi, vendar je meni to že višja matematika (dobesedno). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:17, 27. februar 2015 (CET) Takole:<br> <s><nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{#expr: {{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}} - {{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}}} avtorjev]]</nowiki></s><br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''': <nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}|R}}}}}} avtorjev]]</nowiki> Delovanje lahko pogledaš v mojem [[s:Uporabnik:Pinky sl/peskovnik|peskovniku na Wikiviru]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:31, 27. februar 2015 (CET) ; Statistika Na glavni strani zadaj dela, imam pa še na [[s:Uporabnik:Janezdrilc#Statistika]] eno kalkulacijo, ki ne dela - tam, kjer piše "Naslovi brez predloge" (štiri števila so vključena v račun, izpiše pa nek nenormalno visok rezultat). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:06, 27. februar 2015 (CET) : Takole (delovanje glej v zgoraj omenjenem peskovniku):<br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''':<nowiki>{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi naslovi|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Razločitev|pages}}||R}}}}}} člankov</nowiki> : Tale formatnum je potreben zaradi pik za tisočice, ki jih napačno preračunava (expr mora vsebovati številke brez pik in vejic). Zato moraš popraviti tudi zgornjo kodo za glavno stran. Trenutno je ok, ker številka ni presegla 1000. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 27. februar 2015 (CET) Sem popravil tudi na glavni strani. Zdaj vse krasno prikazuje. Tale koda je pa tudi od sile... Hvala za hitro pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:26, 27. februar 2015 (CET) == Infopolja univerze, fakultete == Zdravo! Pripravljam se na obnovo strukture in podatkov v člankih o Filozofski fakulteti v Lj, njenih oddelkih in knjižnici. Praktično bi bilo, če bi imeli infopolje + navodilo v slovenščini. Nam ga lahko pripraviš, prosim? Bi ga pripravili skupaj? Pozdrav![[Uporabnik:Leska|Leska]] ([[Uporabniški pogovor:Leska|pogovor]]) 12:11, 7. marec 2015 (CET) : Obstaja [[Predloga:Infopolje Univerza]]. Jo bom pogledala v kakšnem stanju je in dodala navodila v dokumentacijo predloge. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Pinky sl, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == Ste vedeli/14. teden 2015 == Ojla, je v vnosu za "ste vedeli?" za [[Elbasan]] mišljen tudi [[Škumbin]] kot predstavljeni članek? Je bil namreč tudi ustvarjen prejšnji teden. Toliko, da vem, koliko DYK-jev si lahko pišem... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:37, 31. marec 2015 (CEST) : Ja, sem zgrešila ... sem dopolnila Ste vedeli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:42, 31. marec 2015 (CEST) == Slog opomb na Wikiviru == Na Wikiviru sem [[s:Predloga:Opombe|Predlogo:Opombe]] posodobil po Wikipediji, vendar sedaj opombe izpisuje v navadni velikosti pisave, ne več small. Lahko malo pogledaš? Hvala v naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:00, 8. april 2015 (CEST) :Iz naše [[MediaWiki:Common.css]] skopiraj od vrstice 49 <nowiki>/* Make the list of references smaller */</nowiki> do vrstice 77 (pred <nowiki>/* Styling for citations */</nowiki>). Mislim, da bo to vse. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 8. april 2015 (CEST) Že dela. Vidim pa, da še ne dela možnost za več stolpcev <nowiki>{{Opombe|2}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:11, 9. april 2015 (CEST) : Mogoče je napaka v tem, da ti manjkata še predlogi [[Predloga:Column-width]] in [[Predloga:Column-count]]; drugače pa bi morali še nekje biti definirani references-column-count, references-column-count-n, references-column-width. pa jih tukaj ne najdem. Mogoče bi [[Uporabnik:Smihael|Miha]] vedel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:55, 9. april 2015 (CEST) ::Ja, mislim da v css-jih nekaj zadev manjka. Uredim cez vikend na racunalniku. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:04, 9. april 2015 (CEST) Ok, potem bom kar na Mihata počakal, saj moram zatem isto še na Wikinavedku uredit. Hvala za sedaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:05, 10. april 2015 (CEST) == Prosim za pomoč == V [[Folgóre da San Gimignano|tem članku]] so podatki v predlogi nekoliko zgrešeni, pa ne znam popraviti. Mi lahko poveš, kako je predloga dostopna za urejanje? Hvala za pomoč! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:53, 23. april 2015 (CEST) Predloga zajema podatke iz strani Wikipodatkov, zato je treba spreminjati tam: [[d:Q774824]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:41, 23. april 2015 (CEST) == Wikidata == Pozdrav Pinky, vidim da si radila ovdje u vezi Wikidate. Imam jedan problem na bs.wiki. Pogledaj [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&diff=prev&oldid=2598013 ovdje]. Kad stavim <nowiki>{{#invoke:Wikidata|formatStatements|property=p6|rank=preferred}}</nowiki> pokaže mi [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=2597860 oba podatka] (Miro Cerar i Alenka Bratušek) a kad sam pročitao pomoč piše da samo treba staviti ovo ''rank=preferred'', ali kao što vidiš ne dela! Isti problem je i kod property=p38 (tolar i euro). Btw. volio bih kad bi neko iz SLO ko zna malo bolje bosanski (ti ili Yerpo ili neko treči) pogledao malo ovaj članak na bs.wiki o Sloveniji (nedavno sam ga pisao), da ''ocijeni'' valja li (mislim ima li šta sporno ili pogrešno). Prevodio sam ga sa slovenščine i engleskog. Pozdrav iz Sarajeva--[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 10:37, 8. junij 2015 (CEST) : Vaš [[:bs:module:Wikidata]] ne radi sa rank-om. Kod nas to radi. Osnova našeg modula uzeta je od ruske Wikipedije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:54, 8. junij 2015 (CEST) ::OK hvala Pinky, pošto ne znam oko toga ništa, prenijet ću to našem ''tehničaru'' koji se s tim bavi. Puno pozdrava iz Sarajeva. --[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 18:46, 8. junij 2015 (CEST) ==Infopolje Naselje== Pozdravljena, Pinky. Urejal sem članek [[Škocjan, Škocjan]], pa sem opazil, da je tudi na zemljevidu v infopolju naselje označeno kot 'Škocjan, Škocjan'. To je seveda nepotrebno, zadosti bi bilo 'Škocjan'. Te lahko prosim, da popraviš kodo, da se bo izpisalo samo ime naselja brez razločitve? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:33, 6. julij 2015 (CEST) :Dvomim da bo šlo samodejno, treba je pri vsakem "razločenem" kraju izpolniti parameter <code>|name =</code>, ki ima privzeto vrednost <code><nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></code>. Jaz občasno to naredim, kadar ravno urejam kakšnega, sistematično se mi pa še ni dalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:38, 6. julij 2015 (CEST) Kodi je težko dopovedati kaj je to razločitev, zato je temu namenjen (kakor je že Yerpo omenil), parameter {{para|name}}. Lahko pa bi npr. izpisala le besedilo do vejice, ostalo pa ignorirala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:53, 6. julij 2015 (CEST) :Zaenkrat sem za Škocjan rešil s parametrom 'ime'. Za druge kraje pa se mi zdi ne smiselno, da se izpiše le besedilo do vejice. Za Slovenijo bi to delovalo (ne spomnim se nobenega kraja z vejico v imenu), za tujino pa gotovo ne. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 16:51, 6. julij 2015 (CEST) == Rast == Glej [[Brest, Belorusija]]; mislim, da zaradi formatiranja števil ne prikaže znaka za {{tl|rast}}. Naj ga odstranim ali je kakšna rešitev? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 14. julij 2015 (CEST) : Ja, najbolj je da odstraniš. Problem je v pikah v imenu slike, ki jo odstrani. Žal se temu težko izognem. Lahko pa bi dodali nov parameter, ki bi ga nato predloga izpisala na to mesto. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 14. julij 2015 (CEST) == Reference iz WD == Če imaš čas, bi lahko pogledala, kaj je narobe pri izpisu referenc iz WD v {{tl|Infopolje Oseba}}? Glej za primer [[Neil Armstrong]], pri datumu publikacije piše "-25T", medtem ko je v samem objektu {{q|1615}} lepo oblikovan datum 25 August 2012. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:48, 24. julij 2015 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 24. julij 2015 (CEST) :: Zdaj bi moralo biti bolje ... sem najprej posodobila [[Modul:Sources]] (glede na zadnje ruske popravke, ker tam pač deluje). Je pa izpisana samo letnica publikacije, ne vem pa zakaj so se odločili za tako izvedbo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:52, 24. julij 2015 (CEST) Še en bug: očitno modul pobere naslove (title) referenc v vseh jezikih, moral bi samo v slovenskem. Zgled: [[Denis de Sallo]], kjer za ''data.bnf.fr'' piše po rusko naslov Национальная библиотека Франции in zdaj po novem tudi zraven Francoska narodna knjižnica (kar sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20666306&type=revision&diff=365411119&oldid=365407913 dodal] v objekt {{q|Q20666306}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:15, 17. avgust 2016 (CEST) : bom pogledala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:03, 17. avgust 2016 (CEST) :: Lastnost "naslov (enojezično besedilo):" naj bi praviloma vseboval originalni naslov dela - le en zapis (v tem primeru, po moje, za data.bnf.fr to nima smisla, ker je to baza podatkov data.bnf.fr). Če že, bi moral biti to originalni naslov v francoščini. Sem tam zbrisala oba zapisa. Upam, da ne bodo komplicirali. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:38, 17. avgust 2016 (CEST) == Ožje zrcalo == Pred časom sva se mučila z oženjem formata strani na wikijih. Zdaj sem na Wikiknjigah in na Wikiverzi uporabil kar preprosto določilo <code><nowiki><div style="width:800px"></nowiki></code> in deluje. Če ne odkrivam tople vode :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:36, 2. avgust 2015 (CEST) : Zakaj pravzaprav ožite (fiksirate) format? Format na spletu je dandanes običajno nefiksen, zaradi različnih naprav, ki berejo določeno spletno stran. Sedaj manjšanje (ožanje) okna ne prilagaja več širine članka. Poskusi sedaj zožati okno, da bo ožje od določenega 800px. Videl boš, da se širina besedila ne prilagaja širini okna. To je še posebej nerodno za uporabnike z manjšimi zasloni, kise morajo sedaj za branje vrstic premikati levo-desno. Upam, da nisem preveč zakomplicirala.<br>Za printanje ali shranjevanje članka se lahko uporabljata opciji na levi strani "Prenesi kot PDF" in "Različica za tisk", ki stran preuredita za A4 format. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 2. avgust 2015 (CEST) ::Na to pa nisem pomislil; bom vrnil nazaj na privzeto. Glavni razlog za oženje je bila misel na morebitni natis, no, pa tudi priporočilo, da je optimalna dolžina vrstice za branje okrog 60 znakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:38, 3. avgust 2015 (CEST) == Slavonic runes == I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (''That's how I know about it'' - # воинский доспех из Стичны VII века до н.э.; # шлем из города Вач ; # руны на монете из Народного музея Словении<br/> и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;<br /> http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).<br /> '''Sources''':<br /> * Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001 * Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996 * Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.<br /> and etc. Regards --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 23:36, 7. avgust 2015 (CEST) == Predloga:Normativna kontrola == Par predlogov bi imel samo v razmislek za predlogo {{tl|Normativna kontrola}}: * morda je bolj ustrezno ime predloge ''Normativne kontrole'', v kolikor to ime pomeni zbriko večih povezav (kontrol), vendar nisem prepričan v takšno uporabo te besedne zveze :: Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja: normativna kontrola so obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajočimi bibliografskimi vpisi. Jaz bi to kar pustila v ednini. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * za zunanje povezave se mi zdi boljše, če bi bile plainlinks, saj v člankih, kot je na primer [[Albert Einstein#Zunanje povezave|Albert Einstein]], potem že mrgoli teh malih ekonic, s čimer je vse skupaj tudi malo manj pregledno :: Tiste ikonice zraven so edino obvestilo uporabniku, da je to zunanja povezava in da bo zapustil Wikipedijo, če jo bo kliknil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * posamezne povezave bi lahko bile ločene s <nowiki>{{·}}</nowiki>, malo zaradi standardizacije tovrstnih seznamov, malo pa, ker navadne pike na prvi pogled delujejo nekam "nenamensko" :: Tole bom še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) :: {{Urejeno}}, posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 6. september 2015 (CEST) ::: Aha, te pike sedaj boljše zgledajo in lepše ločujejo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) * razmišljam, če bi bilo bolje celotno predlogo zapakirati kar v navpolje, da se potem z drugimi navpolji v članku lepo zloži; zdaj ponavadi visi iz zadnjega navpolja kot nekakšno vsebinsko dopolnilo, oziroma je videti, kot da je zadnje navpolje vedno razprto :: Ne vem, če ima smisel kaj zlagati, ker je tako ali tako le ena vrstica (''row''). Potem, bi morala biti glava in pod njo vrstica z vsebino. Ta predloga je izdelana v Lua jeziku in so po vseh Wikipedijah približno enake, ne vem če bi se lotila popolnega redizajna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * zaradi preglednosti bi bile mogoče povezave nanizane v stolpcih, samo to vem, da je iz tehničnega vidika "predrago", zato je samo hipotetična ideja :: V stolpcih? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) ::: Ja, pač, če se sploh splača - nekaj takega drugače:<br>VIAF: lkjlkj<br>ISNI: oiugiugv<br> BNF:lihlihb ::: Ali pa, če bi šlo kako podobno, kot s predlogo <nowiki>{{Stolpci|3|...}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) :::: V stolpcih bo težko, ker se polje avtomatsko polni in bi bilo treba v naprej izračunati, koliko id-jev je v Wikipodatkih, da se enakomerno porazdelijo. Kakor za uporabo z navpolji, bi bil tukaj ravno tako potreben redizajn za katerega pa nimam prave volje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:40, 6. september 2015 (CEST) ::::: Dobro, ja, saj pravim - to je samo za pretresanje idej. Hvala drugače za mnenje in poskuse. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:52, 6. september 2015 (CEST) Če se ti zdi kaj od tega vredno poskusa, lahko spremeniš, sicer pa - saj veš - ni nobene sile. Jaz bi probal, čisto tako, kako se kaj obnese, vendar sem se našel "prepoceni" na tem področju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 5. september 2015 (CEST) ===George Walker Bush=== V članku [[George Walker Bush#Zunanje povezave]] in [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti|še nekaterih]] javlja napako »Lua error in Modul:Authority_control at line 259: attempt to index field 'datavalue' (a nil value).« : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:46, 17. januar 2017 (CET) ===Agropop=== V članku [[Agropop#Zunanje povezave]] pa ne prikaže MusicBrainz (na opisni strani predloge je med naštetimi, ki naj bi delovale). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:00, 16. januar 2017 (CET) : Bom preverila tudi tole. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 17. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti oba primera (preveriš lahko, če uporabiš {{tl|normativna kontrola/peskovnik}}, vendar je zaenkrat še v peskovniku, ker so bile težave v njunih podpredlogah. Preden vse popravke dam iz peskovnika, moram še malo prečekirati, če nisem česa pokvarila. (Sprememba bo vplivala na vsa navigacijska polja.) .... tole dajem kot obvestilo, da nisem pozabila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:31, 29. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti tole, sedaj bi moralo delovati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 22. junij 2017 (CEST) :Sedaj deluje, so pa izginile povezave na CONOR. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 23. junij 2017 (CEST) :: Sem dodala še povezave na CONOR ... poletni škratki so bili na delu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:07, 24. junij 2017 (CEST) ==Prosim za pomoč 2== Prosil bi te, da malo pogledaš okno v [[Kraljevina Dveh Sicilij|tem]] članku, in sicer (a) kaj pomenijo slikice pri datumih nastanka/ukinitve in (b) zakaj se ne prikaže zastava poleg grba. Upam, da je ostalo v redu, je namreč prvo okno te vrste, ki sem ga izpolnil. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:17, 10. september 2015 (CEST) : {{urejeno}}, poglej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljevina_Dveh_Sicilij&type=revision&diff=4513233&oldid=4513125 diff]. Drugače pa so primeri in nasveti tudi v dokumentaciji infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 10. september 2015 (CEST) ::Prav lepa hvala. bom znal za naprej. Samo še eno vprašanje. Država je bila absolutistična monarhija samo zadnjih nekaj let po 1848., prej je bila "razsvetljena" monarhija (ne najdem bolj tehničnega izraza), pa bi rad, da se oboje vidi v infopolju - če je to možno. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:43, 11. september 2015 (CEST) ::: Ti vpiši tako, kot misliš da je prav; članek se bo umestil v skrito vzdrževalno kategorijo ... ampak to je problem predloge, ki ne dovoljuje kombinacije dveh različnih {{para|government_type}}. Lahko pa uporabiš samo monarhija, jaz sem iz nevednosti naredila napako. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:57, 11. september 2015 (CEST) :::: Bom, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:43, 11. september 2015 (CEST) Sem spet tu s prošnjo - zgleda, da nisem preveč prijatelj s predlogami. Če imaš malo časa, prosim preglej [[San Leucio|to packarijo]], pa hvala vnaprej! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:45, 24. oktober 2015 (CEST) :{{urejeno}} - je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] popravil. Za ime lakocijske karte si lahko izbiraš med imeni držav v kategoriji [[:Kategorija:Lokacijske karte po državi]]. Običajno so kot preusmeritev narejena tudi angleška imena držav, italijanska pa žal ne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 24. oktober 2015 (CEST) ::Hvala obema. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:40, 25. oktober 2015 (CET) == Predloga:Infopolje Album == Živjo, ali bi se dalo spremeniti infopolje Album tako, da bi vrstica "''<nowiki>|header11 = {{#if: {{{Last album|}}}{{{Next album|}}} |{{{Artist}}}}}</nowiki>''" kazala namesto <nowiki>{{Artist}}</nowiki> parameter <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar je ta podan (torej, če je podan Chronology, naj prikazuje <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar pa ne, pa <nowiki>{{Artist}}</nowiki>)? :) Lp, [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 22:50, 10. november 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:38, 11. november 2015 (CET) : {{urejeno}}, predloga je poleg tega tudi posodobljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:01, 11. november 2015 (CET) ::Hvala! — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:40, 11. november 2015 (CET) Še ena stvar je, in sicer [[Predloga:Extra chronology]], ki bi jo bilo prav tako treba posodobiti (trenutno prihaja do navzkrižja med dvema slogoma, kot npr. na straneh [[Double Fantasy]] in [[Your Own Two Heads]]. Prosim hvala? =) — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:55, 11. november 2015 (CET) ::Prav tako [[Predloga:Singles]]... — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 13:10, 11. november 2015 (CET) ::: Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 11. november 2015 (CET) ::: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 11. november 2015 (CET) Hej, spet jaz, samo ena pripomba, "soundtrack album" ni nujno filmska glasba, kot npr. album ''[[Rokovnjači (album)]]'', ki služi kot glasbena podlaga dramske uprizoritve (pišem tebi, ker si se že lotila urejanja infopolja za albume). Sicer bi bilo pa zelo lepo najti še ustreznejši izraz, saj si pod besedno zvezo ''filmska glasba'' po navadi predstavljamo ''score'' v nasprotju s ''soundtrackom''. Imaš kakšno idejo, kako stvar izboljšati? — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 19:31, 29. november 2015 (CET) : Bom zaenkrat popravila kar na »soundtrack«. Če poguglaš po spletu se ta izraz množično uporablja, če pa bo kakšna druga slavistična ideja, bomo pa popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2015 (CET) :: Kul, se strinjam. — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 10:42, 30. november 2015 (CET) == Katedrala iz pločevink == Hello Pinky sl, I am trying to find someone who can help clean up the articles [[Cyril Genik]] and [[Katedrala iz pločevink]] the way the tags on them request. They were translated for me by Slovenian writer [[Marija Ahačič Pollak]] here in Canada. If you can find the time, could you take a look at these two articles? I am not fluent in Slovene, and would be grateful for any help. Thank you. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 15:28, 21. november 2015 (CET) == Normativna kontrola v Wikiviru == V Wikivir poskušam k [[s:Predloga:Avtor|Predlogi:Avtor]] dodati normativno kontrolo po tukajšnjem zgledu, samo da brez navbox okvira (glej za primer [[s:France Prešeren]]). [[s:Modul:Authority control]] sem že skopiral, ampak bi ga bilo treba verjetno nekoliko modificirati. Lahko kako poskusiš, če ni prezapleteno? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:37, 17. januar 2016 (CET) == Dokumentacija == Ojla, [[Predoga:Avtomatska taksonomka/dok/all parameters]] ima nestandarden simbol za dvopičje, zato jo obravnava kot stran v glavnem imenskem prostoru, ne v imenskem prostoru predlog. Je to namerno ali je treba prestavit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:51, 18. januar 2016 (CET) : Sem se zatipkala ... Pred{{red|l}}oga ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:17, 18. januar 2016 (CET) ==[[Alitalia]]== V predlogi so nekatere postavke napačno prevedene, pa jih ne znam popraviti. Na primer, če lahko sprejmemo, da je "hub" ''matično letališče'', ni prav prevesti "secondary hubs" z ''druga središča'' – pravilneje bi bilo ''sekundarna letališča'' ali ''alternativna letališča''. Razumem, da se izogibamo tujk, a tu se mi zdijo potrebne. – Najbolj neprimeren je prevod "focus cities" z ''oskrbuje mesta'': v tekstu sem zapisal ''glavna pristajališča'', morda pa imamo tudi slovenski izraz, ki ga ne poznam. – Tudi (bolj spodaj) "alliance" ne pomeni enostavno ''zveza'', temveč ''soudeležba v mednarodnih korporacijah'', kar bi se morda dalo povedati bolj na kratko recimo z ''včlanjen v zvezah'' ali bolje ''povezovalne organizacije'' ali kaj podobnega. Ko imaš kaj časa, prosim poglej. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:30, 1. februar 2016 (CET) : Bom pogledala in popravila. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 1. februar 2016 (CET) :: {{urejeno}} ... popravljena je [[Predloga:Infopolje Letalski prevoznik]]. Prevodi so popravljeni glede na tvoje predloge in so vsekakor boljši kot so bili prej. Če bo pa kakšna nova, še boljša ideja, bomo pa še popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2016 (CET) == Slikanica == Ali lahko pomagaš Nastji pri oblikovanju slikanice [[:s:sl:Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] na Wikiviru? Slike niso poravnane in stolpci so preveč skupaj. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:20, 23. februar 2016 (CET) :Sem spremenil postavitev prvih dveh vrstic za zgled, mislim, da je tako bolje. Če je še kakšna želja, pa kar na dan z njo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:49, 23. februar 2016 (CET) :: Ha, Yerpo. Si me prehitel, očitno sva jutranji ptici. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:00, 23. februar 2016 (CET) == Rojstni kraj Kunanbajeva == Pozdravljen, podatki bi bili verjetno v kaki specializirani knjigi o ruski zgodovini, na hitro pa bi rekel takole: Жидебай - Židebaj, Семипалатинский уезд - Semipalatinski ujezd, Западно-Сибирское генерал-губернаторство - Zahodnosibirsko generalno gubernatorstvo; pri zadnjem morda obstaja različica nadgubernija). LP [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 16:56, 28. februar 2016 (CET) : Bom v Wikipodatkih uporabila tvoje predloge. Če bo kdo ponudil kaj drugega, bomo pa kasneje lahko popravili. Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 28. februar 2016 (CET) == [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016]] == Dober večer! Vidim, da ste pomagali organizirati [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] v slovenski Wikipediji v letu 2015. Na žalost je Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu. Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo. Upam, da bo Slovenija sodelovala v CEE Pomlad 2016. Če želite organizirati: * Ustvarite seznam člankov o vaši državi: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Structure/Slovenia]]. Ste imeli dober seznam lani: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2015/Structure/Slovenia]], lahko kopirate in jo spremeniti v novo obliko, podobno kot v drugih državah: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Article Lists]] * Ustvarite stran tekmovanja v Wikipediji, kot v letu 2015: [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] * Prosimo, da organizirajo promocijo za to tekmovanje, v Sitenotice ali, kot ga ponavadi spodbujajo tekmovanja in tedne * Če želite organizirati tekmovanje v slovenski Wikipediji, dodate svoje ime na tej tabeli: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Participants]] Hvala! — [[Uporabnik:NickK|NickK]] ([[Uporabniški pogovor:NickK|pogovor]]) 02:52, 22. marec 2016 (CET) == access-date == Na en so se začeli pojavljati parametri predlog za citiranje access-date (namesto accessdate) in ostali na -date, kjer ga predloge vseeno upoštevajo, naše pa le predlagajo ( Neznan parameter |access-date= ni upoštevan (predlagan je |accessdate=)). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:44, 24. april 2016 (CEST) : Bom pogledala. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:49, 24. april 2016 (CEST) :: {{urejeno}}, popravljena sta bila [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] in [[Modul:Citation/CS1/Suggestions]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 29. april 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Infopolje Naselje == Živjo, lahko, prosim, pogledaš, zakaj se v članku [[Vojsko, Kozje]] ne prikaže parameter image_caption? Poleg tega imam pri vpisovanju znakov (tilda ipd.) v slovenski Wikipediji težave, morda veš, zakaj? Hvala lepa. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:19, 11. maj 2016 (CEST) : Infopolje Naselje v Sloveniji: image_caption = caption : Tilda, jaz nimam težave .. uporabim <ALTGR + 1>.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:40, 11. maj 2016 (CEST) ::Hvala za popravek. Morda je povezano z brskalnikom (uporabljam FF); bom preizkusil še na Chromu. Pojavlja pa se na vseh računalnikih. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:22, 12. maj 2016 (CEST) == Florjan Lipuš == Malo sem slovenil na wikidata in pri Florjanu Lipušu naletel na rojstni podatek, ki je napačen, vendar ne znam popraviti. Piše, da je rojen v Lobnigu, kar je sicer prav, vendar ne v butanskem, ampak v avstrijskem. Problem pa je, da avstrijski Lobnig (slov. Lobnik) sploh nima svojega gesla v WD. Zato ne vem, kako naprej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:51, 12. maj 2016 (CEST) : V tem primeru je na WD potrebno ustvariti nov objekt Lobnig (sem ga ustvarila sama [[d:Q24049842]]), če mogoče poznaš koordinate bi jih bilo dobro tja dodati), in potem popraviti vnos v WD od Lipuša. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:13, 12. maj 2016 (CEST) Hvala. Sem popravil pri Lipušu, koordinat pa ne poznam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:38, 12. maj 2016 (CEST) :: Da ne bi bilo pomote: V slovenščini je v danem kontekstu edino pravilno krajevno ime "Lobnik". Zdovc v svojem seznamu dodaja še opredelitvi "pri Železni Kapli" ali "nad Železno Kaplo", pri čemer obi opredelitvi nista del "uradnega" krajevnega imena (in zato v njegovi knjigi tudi nista zapisani "mastno" (bold) (stran 72). Nemška inačica je Lobnig (stran 154 v isti knjigi, kjer sta po sistemu knjie zapsani le inačici Lobnig - Lobnik ter ime občine). Tako je tudi zapisano v Wiki seznamu, ki sem ga temeljito popravil in predelal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_avstrijskih_krajev#L). Očitno je vprašanje neutemeljeno in popravek povsem redundanten. [[Uporabnik:Bojan2005]] 19:06, 12. maj 2016 (CEST) Kje pa je kakšno vprašanje in kaj je redundantno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 12. maj 2016 (CEST) == Klasifikacija ATC == Citirani vir [https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC_2015.pdf] sem uspel prebaviti (5937 identifikatorjev! - [https://www.dropbox.com/s/0dkerfqr1sgf1gd/ATC_2015.xlsx?dl=0 tule xlsx datoteka]) in dodal kapitla B in C v [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove | top/root članek]] za trening. O tem, do kje iti z vsebino, bi bilo dobro premisliti - da ne bomo iz Wikipedije delali telefonski imenik. Recimo posebne strani [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove]] itd bi lahko pustil(i) v Članku [[Anatomsko-terapevtsko-kemični_klasifikacijski_sistem]], da je vse na kupu. Zveza z infopoljem učinkovine mi zaenkrat ni jasna, bom pa verjetno razumel več, če se lotim dokumentacije oziroma primerov. Dober trening;) Še to: začel sem z kategorijo "Klasifikacija ATC", ampak mi zaenkrat ni najbolje uspela - verjetno moram začeti s stranmi tipa XXYYZZnn z edino vsebino REDIRECT, jih kategorizirati ... Nasvet iz prakse dobrodošel. LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 11:40, 18. maj 2016 (CEST) # Poglej v koda A [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove/peskovnik]] # Predlogo [[Predloga:ATC-koda A]] je potrebno še prevesti, napake v sklicih bom pa še popravila # Predlagam, da se naredijo najprej vrhnje predloge za vrhnje kode A,B,C # V članke, ki pripadajo tem kodam, je namesto dosedanje vsebine treba vključiti vsebino na enak način kot v zgoraj omenjenem peskovniku # Preusmeritve pa po zgledu vsebine [[ATC-koda A]] Najprej to ... potem pa se lotiva še ostalih, če ne boš obupal. Podobno je narejeno za bolezni [[MKB-10]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 18. maj 2016 (CEST) :Prima.Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:43, 18. maj 2016 (CEST) ::A bo takole v redu? ATC-koda B in C sem iz lenobe enostavno preusmeril. Po istem muštrcu lahko grem skozi vso abecedo. Odprto je pri meni vprašanje zdrave mere pri bingljajočih (rdečih) povezavah: ali je nujno potrebno imeti recimo [[emetiki|emetike]]? Ali pa za prvo, drugo ... silo zadoščajo emetiki, brez rdeče barve / t.j. brez (neobstoječe) povezave. Navsezadnje, zakaj imamo pa bote.LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 07:46, 19. maj 2016 (CEST) Tule je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:SmozBleda/Stran_v_delu skladišče rezervnih delov]: vseh 5000 plus postavk ATC s hierarhijo vred in oglatimi oklepaji. : Ena pripomba je na [[Uporabniški pogovor:SmozBleda/Stran v delu| na pogovorni strani tvojega skladišča]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 21. maj 2016 (CEST) Lahko preveriš, kako stoji sedaj z ATC kodami? Hvala vnaprej[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:08, 11. junij 2016 (CEST) :: Sijajno stojijo in nimam dodatnih pripomb ... sem naredila manjše popravke in vključila predloge tudi v obstoječe podskupine [[ATC-koda A01]], [[ATC-koda L01]], ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 11. junij 2016 (CEST) == Težave z wd? == Poskušam dodati slovenski prevod za [https://www.wikidata.org/wiki/Q3286043 glamor model] in že dva dni ne uspem. Napiše shranjujem in potem se dolgo ne zgodi nič. So kakšne splošne težave, ali je kak drug problem? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:34, 27. maj 2016 (CEST) : Meni dela ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 28. maj 2016 (CEST) ::Meni pa še vedno ne. Čudno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:56, 29. maj 2016 (CEST) :::In zdaj sem opazil, da mi ne dela niti avtomatsko predlaganje imen iz drugih jezikov. Tisto, ko samo klikneš na eno možnost in se sama shrani kot slovenski prevod. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:39, 30. maj 2016 (CEST) :::: Ja, ''altLabels.js'' meni tudi ne dela ... glej [https://www.wikidata.org/wiki/User:IP_213/common.js User:IP 213/common.js]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 31. maj 2016 (CEST) Tisto sem zdaj vrgel ven, pa nič ne pomaga. Zdaj ne morem nič urejati na wd. Shranjuje ... pa ne shrani. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 31. maj 2016 (CEST) :Dela! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:29, 1. junij 2016 (CEST) ::A vse, ali le shranjevanje? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:39, 1. junij 2016 (CEST) :::Shranjevanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) === Rdeča povezava z ang. labelo === Tisti skript pa že dolgo ne. Sem pa opazil (recimo tu: [[Makoto Hasebe]]), da se mi zdaj v infopolju pokaže angleški label in ne več koda (qxxxxxx), ko ni slovenskega prevoda. A je to napaka ali nov feature? Meni ni preveč všeč. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) : Ja, bo treba popraviti ... bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:03, 26. junij 2016 (CEST) :: Sem posodobila [[Modul:Wikidata]], vendar je sedaj delovanje malo drugače. Če v Wikipodatkih obstaja prevedena angleška labela, se v infopolju izpiše rdeča povezava z angleško labelo in povezavo na Wikipodatke (npr.: [[Shimada]]<sup>[ [[d:Q605256|d]] ]</sup>, [[Fujieda]]<sup>[ [[d:Q734432|d]] ]</sup>). Če pa niti angleška labela ne obstaja, pa se uporablja klasičen pristop tj. npr [[d:Q3216701|Q3216701]]?. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 26. junij 2016 (CEST) Hvala, to se mi zdi dobra srednja varianta. Bralec dobi vsaj zasilen podatek, urejevalec pa tudi takoj opazi, da ga čaka delo na WD. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:08, 26. junij 2016 (CEST) :Ampak, zdi se, da ne dela OK. [[Makoto Hasebe]] ima zdaj v WD vse prevedeno, v infopolju se pa pokažeta slovenska prevoda v rdečem in z <sup>[ [[d]] ]</sup>. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:13, 26. junij 2016 (CEST) :: Ni napaka, tako deluje, da se ve od kje pobere te avtomatsko pridobljene podatke oz. rdeče povezave - hkrati pa je pripravljeno za kreacijo novega članka. Mogoče bi lahko dodala še kakšno informacijo zraven, ko bi uporabnik šel z miško čez tisti [d] - moram pogledati kako so napisane funkcije, če ni preveč komplicirano. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 27. junij 2016 (CEST) Aha, razumem. Za uporabnike je to dobro, samo urejevalec pa tako ne vidi na hitro, ali je že slovenski prevod v WD ali ga ni. Pa še eno vprašanje: kategorija s članki z manjkajočimi slovenskimi labeli v infopolju se zelo počasi posodablja. Ko je prevod v WD, včasih taraja teden ali celo več, da geslo izgine iz kategorije. Tudi če kliknem na osvežitev strani. A se da tu kaj narediti? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 19:23, 27. junij 2016 (CEST) : [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]] je sedaj skoraj prazna, ker se članki, ki imajo izpisano angleško labelo tja ne uvrščajo. Trenutno so tam le članki, ki nimajo ne angleške ne slovenske labele (v obliki Q4423042?). Meni to ni všeč in sem kontaktirala naše ruske kolege , če imajo kakšno rešitev tega problema (glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Не переведено 5#Module:Wikidata and template Не_переведено_5]]. :Da pa osveževanje kategorij dela počasi, je pa znan problem (imajo job-queue in lahko čakaš par dni, da prideš na vrsto). Jaz običajno članek odprem z "Uredi kodo" in shranim. Tako prisiliš osvežitev, zgodovina pa ni vidna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 27. junij 2016 (CEST) == Wikidata == Zdravo, ali imas morda ti izkusnje s tem kako razvrscati podatke iz Wikipodatkov v primeru da je za isto lastnost vec trditev? Kako bi no na Wikiju naredila, a je kaksna funkcija v APIju? Konkretno tole: http://stackoverflow.com/questions/37897475/how-to-get-latest-version-of-certain-software-using-wikidata Hvala :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 15:36, 18. junij 2016 (CEST) : Jaz sem v Wikidata naletela na to le pri slikah oseb (Infopolje Oseba, ...), kjer se jih za eno osebo lahko vpiše več. Tam nastavim vrednost ranka na "preferred". To se obravnava v [[Modul:WikidataSelectors]] ... kar povzroči, da se v Infopolju osebe pojavi le ta slika, ne pa vse tam navedene. Je pa to sistem skopiran od naših ruskih kolegov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:47, 19. junij 2016 (CEST) ==Infopolja== Pozdravljena, prosil bi za nekaj pojasnil: (1) Kako najdem infopolje Umetnik? Doslej sem za to uporabljal infopolje Oseba, pa morda ni pravilno. (2) Če je oseba npr umetnik in vojak, bi moral imeti dve infopolji, ali se to združi? Kako? (3) Pri vladarjih, kjer ima nekdo več funkcij (kralj tega-in-tega, cesar tu-in-tam), je to v podatkih razvidno kot "reign, reign1, reign2,…", vendar v oknu izpade precej nejasno. Glej npr [[Henrik VI. Hohenstaufen|ta]] članek in njegovo italijansko različico, kjer je infopolje razdeljeno po vladah; ali angleško, kjer je premor tudi pred družinskimi podatki. Se da to urediti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:42, 10. julij 2016 (CEST) # Predloga {{tl|Infopolje Oseba}} je namenjena povzetku osnovnih podatkov o osebah v biografskih člankih. Za nekatere primere imamo bolj konkretne predloge, ki recimo vsebujejo specifične parametre za določen poklic. Uporaba Infopolja Oseba ni nepravilna, le bolj je zaželeno uporabljati bolj specifične predloge. # Navodila za v vključevanje Infopolja Vojška oseba znotraj drugega nadrejenega infopolja (Oseba/Umetnik/...) so napisana v dokumentaciji [[Predloga:Infopolje_Vojaška_oseba/dok#Vključevanje_znotraj_drugega_infopolja]] (uporabiti je treba parameter {{para|module}}) # {{tl|Infopolje Vladar}} pa je potrebno še posodobiti (ga imam na čakanju). To bo urejeno v prihodnosti, ker se trenutno ukvarjam s posodobitvijo sistema navajanja virov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:15, 10. julij 2016 (CEST) Najlepša hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:44, 10. julij 2016 (CEST) ==Infopolja== Živjo, lahko prosim pogledaš, zakaj se infopolje v članku [[Železniška proga Kreplje - Repentabor]] ne prikaže pravilno? Prav lepa hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:41, 16. julij 2016 (CEST) : Za vnos slike vnesi le ime slike (EnaSlika.jpg) brez dodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:26, 17. julij 2016 (CEST) == Zasebno sporočilo == Poslal sem vam zasebno sporočilo na e-mail. [[Uporabnik:Iluvatar19911|Iluvatar19911]] ([[Uporabniški pogovor:Iluvatar19911|pogovor]]) 15:23, 25. julij 2016 (CEST) :Že jaz urejam, se bomo zmenili prek OTRS (glej moj pogovor), tako da se ti ni treba ukvarjati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 25. julij 2016 (CEST) ==Planica== Živjo, Pinky, morda veš, ali je na sliki [[:Slika:Planica valley.jpg]] res Planica? Ali je to še Tamar? Sliko sem hotel v članku [[Planica]] skriti, pa sintaksa ne deluje. Lahko prosim pogledaš, kje je problem? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:05, 27. julij 2016 (CEST) : Bom pogledala. Upam, da še danes. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:12, 27. julij 2016 (CEST) ::Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:11, 28. julij 2016 (CEST) == PM - re brisanje testnih primerov == Ups ... sem spregledal, da ne gre za stran v mojem peskovniku. LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:59, 15. avgust 2016 (CEST) ==[[Nellie Vladimirovna Kim]]== Nisem zelo spreten pri popravljanju wikidata podatkov in ne bi rad pacal, morda popraviš ti. Kraj rojstva je Šurab v Tadžikski Sovjetski Zvezi, danes Šurob v Tadžikistanu. Družina se je preselila v Čimkent (danes Šimkent v Kazahstanu) po Nellinem rojstvu. Poleg tega, pravilno ime je Nellja (domače Nelli) in ne Nellie. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:23, 12. november 2016 (CET) : Rojstne podatke sem popravila, glede njenega imena pa ne vem - nikjer nisem zasledila Nellja, vedno je napisano le Nelli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 14. november 2016 (CET) :: Med drugim je ime razvidno tudi v profilu v Zunanjih povezavah. Osebno me "zbada" angleško napisano ''Nellie'', bolje bi bilo ''Nelli'', vendar to ni bistvenega pomena. Glavno je bilo popraviti rojstne podatke, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 15. november 2016 (CET) == [[Bojan Petan]] == {{tl|infopolje Politik}} sem preusmeril na {{tl|infopolje Funkcionar}} in nisem opazil težav, razen če je parameter party prazen prikaže ameriško Republikansko stranko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:31, 5. februar 2017 (CET) : Napaka je bila v Infopolju Funkcionar. Sem popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:15, 11. februar 2017 (CET) == Infopolje naboj in Wikipodatki == Potreboval bi pomoč z {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}}, saj bi rad omogočil, da bi ta vse možne parametre polnil z Wikipodatkov. Pri menjavi lokalnih podatkov s podatki z Wikipodatkov, sem pri nekaterih člankih namenoma lokalno izpolnil nekaj parametrov kot npr. sliko širine 330 px pri [[6,5×52 Carcano]] in širine 325 px pri [[14×32 R Wänzl]]. Tako sem ravnal, saj se pri privzeti širini 300 px podatki o balistiki lomijo v novo vrstico. Boljša rešitev bi bila, da bi v {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}} omogočil nastavljanje širine slike, tudi če ta izvira iz Wikipodatkov. Ali mi lahko pri tem pomagaš? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 15:56, 7. maj 2017 (CEST) : Tole sem popravila v Infopolju. Sedaj lahko nastavljaš tudi širino s {{para|image_size}}.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Zanima me še, če se da za stavek <nowiki>{{wikidata|property|raw|Q17560835|P2386|P518}}</nowiki> z našo predlogo doseči enak rezultat kot z angleško. Hvala. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 18:31, 7. maj 2017 (CEST) : Tole pa ne vem čisto točno kaj naj bi delalo, ker P2386 ne obstaja v Wikidata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Hvala za popravek pri slikah. P2386 je premer in se uporablja v kombinaciji z "applies to part". Tako so mi priporočili, ko sem glede tega vprašal na Wikipodatkih. Trenutno je edini naboj s pravilno vnešenimi premeri in dolžinami [https://m.wikidata.org/wiki/Q17560835 11x58 R Werndl]. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) Debata je potekala [https://m.wikidata.org/wiki/Wikidata:Property_proposal/Cartridge_dimensions tukaj] --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) == Normativna kontrola == Zdravo, jaz sem precej ven iz MediaWiki sveta in preden si belim glavo z delovanjem Lue v navazai z Wikipodatki - morda veš zakaj se pri [[Fran Govekar|Govekarju]] kot opomba pokažejo vsi labeli za BNF? Trenutno zgleda nekako takole: <blockquote>data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011. </blockquote> Mislim da je sicer treba posodobiti https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Module:Authority_control --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:57, 26. maj 2017 (CEST) :Sem tudi jaz hotel omeniti isto. Mislim, da je problem v tem, da modul prebere pri {{Q|20666306}} vrednosti za {{P|1680}} v vseh jezikih namesto samo v slovenščini. Isto se izpiše v vseh člankih, kjer se pojavi ''data.bnf.fr'' v referencah prek infopolja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 27. maj 2017 (CEST) ::Sem skušal posodobiti [[Module:Authority control]] pa vidim da obstoji odvisnost od [[Module:Navbox]], tam pa ne najdem da bi se kje bral {{P|1680}}. Edit: ah, imaš prav problem je v infopolju.. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:31, 27. maj 2017 (CEST) {{urejeno}}, sem dopolnila [[Modul:Sources]]. Imam zadnje časa polno dela, tako, da lahko pokrpam le nujne zadeve. Je pa pri teh zadevah treba pogledati kako so kakšno stvar popravili v ruski izvedbi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:29, 27. maj 2017 (CEST) :Hvala. A je kje kakšen seznam vseh teh novih modulov in kratek opis kaj počnejo? Bi bilo potem tudi lažje odpravljati napake. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:48, 27. maj 2017 (CEST) :: Seznama modulov pravzaprav ni, najdeš pa jih lahko takole: [{{fullurl:Special:PrefixIndex|namespace={{NAMESPACEID|Modul}}}} Vse Modul strani]. Nekaj modulov je v vključenih [[:Kategorija:Wikipedijini moduli]], obstaja pa tudi [[:Kategorija:Predloge, ki temeljijo na Lua]]. Dokumentacija bi pri modulih morala obstajati (ponekod je v angleščini, ponekod piše iz kje je bila osnova vzeta - npr : [[Modul:Wikidata]]), ne vam pa koliko je ponekod ažurna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 28. maj 2017 (CEST) == Zvon v Begunjah == Imaš mogoče tudi posnetek besedila na plošči pod zvonom pred begunjsko graščino? Sliko in prepis besedila bi dodal v zapis o spomeniku na [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2116_x438926.388_y137318.785_s20_b2 Geopediji,] lahko pa storiš tudi sama. Mimogrede, mogoče te bo zanimala [[:b:Dobrave|wikiknjiga Dobrave]], ki jo počasi postavljam. lp, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 10. avgust 2017 (CEST) : Sliko imam, a je neostra. Sem jo naložila v Zbirko ([[:File:Zvon Sv.Urh Begunje na Gorenjskem - napis.jpg]]). Bom šla en dan tja in napis ponovno fotografirala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:15, 13. avgust 2017 (CEST) == {{tl|navpolje}} in nowrap == Na en imajo parameter <code>|nowrapitems = yes</code>, ki se pri nas ignorira (npr {{tl|Footer European Indoor Champions Long Jump Women}}), verjetno je treba posodobiti predlogo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:09, 15. september 2017 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 15. september 2017 (CEST) :: {{urejeno}}, mislim, da sedaj deluje ... čeprav včasih letnico in zastavo loči od imena in priimka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 15. september 2017 (CEST) ::: Hvala in mislim, da deluje čisto OK (ne ločuje zastav ali letnic). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 16. september 2017 (CEST) == Infopolja za astronomska telesa == V članku o eksoplanetu [[Proksima Kentavra b|PKb]] mi v en: nikakor ni všeč njihova predloga. Na ru: je bolje, vendar, kot zgleda, rabijo dodatno predlogo od predloge za telesa Osončja {{tl|infopolje Planet}}. Na hitro pogledano se jim nekateri parametri podvajajo, kar je tako ali tako logično, in zelo v redu. Sestavljanje infopolj mi ne leži – zaenkrat je pmsm še najbolje pri infopoljih za meglice ({{tl|infopolje meglica}}), kjer se lahko izbere <tt>tip</tt> in potem koda naredi svoje. Jaz bi dodal, kar je treba na obstoječo, in ne bi delal nove. Saj potem 2000 novih parametrov ne bo problem dodajati sproti notri. {{s-:-)}} Večji problem se mi zdi ročno 'prepisovanje' ali metoda povleci in spusti podatkov, pa prenos iz wikipodatkov ipd. Kaj meniš? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:17, 22. oktober 2017 (CEST) : Razlika med angleško in rusko je v osnovi v tem, da imajo Rusi eno predlogo Predloga:Eksoplanet, ki združuje vse angleške (Planetbox begin , Planetbox image, Planetbox star, Planetbox separation, .....). :* [[Predloga:Infopolje Planet]] je zastarela, ker ne uporablja Predloge za infopolja ([[Predloga:Infopolje]]). Tako, da predlagam, da najprej jaz posodobim obstoječo, potem pa se lahko razširi. Problem pa je v tem, da bomo po razširitvi sami morali poskrbeti za pravilno uporabo parametrov v člankih, saj jih ne bo enostavno prenesti iz angleških v naše članke. Bo potrebno narediti tako, da bo naša predloga razpoznala vse angleške parametre in bo potem lažje vključevanje v naše članke. :* Poskrbim lahko tudi, da se nekateri podatki avtomatsko napolnijo z Wikipodatki. To je stvar dogovora. Izvedba pa ne zahteva veliko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 23. oktober 2017 (CEST) :: Namesto predloge {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}}, kot tam piše, lahko rabijo še tudi (verjetno) starejšo {{[[:ru:Шаблон:Карточка планеты|Шаблон:Карточка планеты}}]], kjer dodajo parameter <tt>тип=экзопланета</tt> – ne vem pa, če jim to res tudi deluje. Aha, nisem vedel, da je predloga {{tl|infopolje Planet}} zastarela. Na hitro sem pogledal parametre na en: in jih je kar nekaj v tistih parih predlogah, ki jih je treba združevati, in nekateri so za isto stvar drugače poimenovati, kar seveda ni problem, ker se lahko poda več imen parametrov. Tudi ni pmsm dobra praksa prevajati imen parametrov, kot to delajo Rusi, pa Srbi itd. Boljše je podati razpredelnico z njihovim opisom in pomenom. Aja, na 'novi' predlogi {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}} niso prevedli parametrov in tudi niso komplicirali s podrobnostmi, ker je trenutno 'samo' 28 parametrov. Če boš posodobila, bomo že nekako uredili parametre – pmsm je lažje 'na roke' prenašati, če že obstajajo, kot pa izumljati nove. Najboljše bi bil prenos iz kakšne zunanje baze, ki jih je že nekaj – npr.: [http://www.exoplanet.eu/ EPE], Observatorij Pariz-Meudon, [https://exoplanetarchive.ipac.caltech.edu/ NEA], NASA, [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC], ... Na wikipodatkih je tudi treba dobiti podatke od nekod. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:05, 23. oktober 2017 (CEST) :: en: rabi vsaj štiri reference: ::* [[Enciklopedija zunajosončnih planetov|EPE]] ::* [[SIMBAD]] ::* [[NASA Exoplanet Archive|NEA]] ::* [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC] :: Zgled: [[:en:HD 189733 b|HD 189733 b]] --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:48, 23. oktober 2017 (CEST) :[[Predloga:Infopolje Planet]] je sedaj posodobljena in pripravljena za razširitve. Razširitve naj se najprej uvedejo in stestirajo v [[Predloga:Infopolje Planet/peskovnik]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:14, 25. oktober 2017 (CEST) Najlepša hvala ti za posodobitev. Lepo se vidi primerjava trenutnega stanja in novega. Ta razdelek bi v fazi 1 prestavil na pogovorno stran podstrani za testne primere, če je v redu (ali raje pustim tukaj, da imaš pregled?) Faza 0 je posodobitev obstoječe predloge. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:56, 26. oktober 2017 (CEST) :Ostanek pogovora prestavljen na: [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 27. oktober 2017 (CEST) === {{tl|infopolje observatorij}} === Nekaj stvari je rdečih. S predlogo sem tvoril članek [[Observatorij Ladd]] in je tam tudi enako rdeče. Zaenkrat sem pustil tako kot je, le večino sem na hitro prevedel. Če tudi prav razumem, gredo vsi podatki v takšno infopolje iz Wikipodatkov, razen verjetno tistih, ki jih eksplicitno povoziš. Če lahko malo pogledaš zakaj je toliko rdečega. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:34, 1. julij 2018 (CEST) : Mi imamo [[modul:Wikidata]] povzet po ruski predlogi zaradi datumov in drugih podobnosti našega jezika z ruskim. Zato njihovega sistema ne moremo uporabljati - to pomeni, brez direktnega urejanja v Wikipodatkih (Predloga:EditAtWikidata), in iskanja alternatvnih imen (Funkcija »ViewSomething«), ... Lahko bi naredili podvojen sistem za Modul:Wikidata, ampak potem bi bila šele zmešnjava. Sem pripravila v {{tl|infopolje observatorij/peskovnik}} našo verzijo predloge, ki jo trenutno omogoča naš modul, vnesla podatke v [[Modul:Coordinates]], da deluje <code>invoke:Coordinates|coordinsert|</code> ... Sem predlogo za silo popravila v peskovniku, ne deluje povezava v Zbirko. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:58, 1. julij 2018 (CEST) :: Lepo si uredila. Zdaj izgleda zelo v redu. Katera povezava v Zbirko točno ne dela? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 2. julij 2018 (CEST) ::: Sedaj Zbirka že dela, sem jo naknadno popravila. Bo pa predloga še vedno izpisovala rdeče, če koordinat ne boš direktno vpisal ... poskusi v članek [[Observatorij Ladd]], vključiti le {{tl|infopolje observatorij}} brez kakršnihkoli izpolnjenih parametrov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:27, 2. julij 2018 (CEST) == Fantastika == [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! V slovanskih jezikih se izraz "Spekulativna fikcija" ne uporablja, ker je bolj starodavni in analogni izraz "Fantastika". Zato vas prosim, da preimenujete ustvarjene kategorije. S spoštovanjem,--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 16:28, 30. maj 2018 (CEST) : Izraz "Spekulativna fikcija" je razložen na spletni strani [http://www.revijaprimus.si/2017/05/12/esej-o-spekulativni-fikciji/ Revije Primus]: ''"Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja ... Pri nas se običajno kar vse žanrske skupine spekulativne fikcije vržejo v koš znanstvene fantastike ali fantazije. Skoraj vedno se k temu doda še pridevnik mladinsko in ali tudi otroško. Tovrstna površnost izhaja iz prej omenjene precejšnje prezrtosti s strani literarne stroke in tudi skoraj popolne odsotnosti domačih literarnih del v programih resnih (večjih) založb."'' :Zato zaenkrat izraza ne bi menjala, razen, če nimaš trditve podprte s kakšnim uglednim virom. Obstaja celo [http://cld.si/Supernova.html Revija za spekulativno fikcijo] [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 30. maj 2018 (CEST) :: Bojan v tem zapisu kritizira tudi 'najbolj' uveljavljen izraz /znanstvena fantastika/, ki bi moral biti, če prav razumem, znanstvena fikcija. Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, ker je (vsaj ta) izraz res že dobro useden. Ravno pa sem nekje na spletu npr. našel da je roman ''Težko je biti bog'' bratov Strugacki iz leta 1964, ki po sovjetski terminologiji znanstvene fantastike seveda spada sem, umeščen tudi v neko <math>xyzt\!\, </math>-kategorijo nevemkakšne fikcije. Če ni prav znanstvena fantastika, tudi ni prav okrajšava za znanstveno fikcijo in mora biti ZFi, ker je, če ni tako, potem to po izrazu phot0n-a s fizikalnega kanala IRCa pravi »massive headache«, oziroma okrajšano MH {{s-:-)}} Sem drugače zastopnik mišljenja, da je lahko kritizirati preboje s spekulativnostjo.. Težko bi se npr. lotil pisati kaj za ''Supernovo''. Pač >hardcore pseudophilosophical fantastics.< alias HP(P)S. Ne vem zakaj bi bil angleški jezik toliko merodajen glede na slovenskega, da je v slednjem znanstvena fantastika »napačna interpretacija« .., četudi nosi sam izvirnik, namreč ''science fiction'' .. Za [[:en:Fantastic|''le fantastique'']] ruski jezik rabi общелитературная фантастика, ukrajinski pa celo химерна проза, kjer pa se, seveda, kot piše na tamkajšnji wp, v njeni literaturoznansoti precej krešejo mnenja. O tem bi [[:uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] gotovo znal povedati kaj več. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:16, 24. junij 2018 (CEST) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] & [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! Izraz "Fantastika" združuje znanstvena fantastika, fantazijsko pripoved, alternativno zgodovino, nadnaravno fikcijo, horor. Izraz "špekulativne fikcija" ("špekulativne umetesčna literatura") , ki je postala aktivna v sodobnem širšem smislu v anglo-ameriški kritiki šele pred 20 leti, ima enak pomen. Ker na zahodu ni bilo nobenega izraza, ki označuje vse nerealne žanre literature. Čeprav avtor enciklopedije znanstvene fantastike, John Clute in v angleški terminologiji se uporablja izraz "Fantastika" http://www.sf-encyclopedia.com/entry/fantastika . Zato mislim, da je v osnovi napačno dati prednost ne-slovanskemu mlademu sopomenku. Базовые термины по языкам Osnovni izrazi glede na jezik: *"Littératures de l'imaginaire" fr https://fr.wikipedia.org/wiki/Litt%C3%A9ratures_de_l%27imaginaire *"Фантастика" uk українська https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Fantastyka" pl https://pl.wikipedia.org/wiki/Fantastyka *"Фантастика" ru русский https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" bg https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" kk https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастыка" be https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B0 *"Phantastik" de https://de.wikipedia.org/wiki/Phantastik *"Fantastik" sv https://sv.wikipedia.org/wiki/Fantastik * Fantastico it https://it.wikipedia.org/wiki/Fantastico *"Fantastika" az https://az.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" sh https://sh.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" lv https://lv.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Ulme" et https://et.wikipedia.org/wiki/Ulme *"Fantastika" uz https://uz.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Speculative fiction" en https://en.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *"Fantastika" sl Torej bi morala biti Izraz "Spekulativna fikcija" je treba uporabiti kot dodatno in v slovenski Wikipediji bi moral biti članek, ki pojasnjuje, da gre za analogo osnovnega pojma »FANTASTIKA« V ANGLEŠKEM JEZIKU. primeri takšnih Članekov: *https://ru.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%B5%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 . Izraz fantastique, Izraz общелитературная фантастика, Izraz химерна проза imeti povsem drugačen pomen in nimajo nič skupnega z "Fantastika" , "Фантастика", "špekulativna fikcija - imajo drugačen pomen. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:45, 24. junij 2018 (CEST) :Hmmm, sem se v tem izrazoslovju izgubila. Ne vem kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi {{ping|Hladnikm}} kaj pripomnil, da razrešimo in uredimo zmešnjavo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :* [[Fantazija]], [[Fantazijska pripoved]] - en:Fantasy - ([[:Kategorija:Fantazija]] in [[:Kategorija:Pisatelji fantazije]]) :* [[Znanstvena fantastika]] - en:Science fiction, hr:Znastvena fantastika ([[:Kategorija:Znanstvena fantastika]] in [[:Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]) :* [[Fantastika]], [[Spekulativna fikcija]] - en: Speculative fiction, hr: Spekulativna fikcija, ru:Fantastika ([[:Kategorija:Spekulativna fikcija]] in [[:Kategorija:Spekulativna fikcija po narodnosti]] ) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :::Vprašanje sem posredoval na forum Slovlit, morda se oglasi kdo od strokovnjakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:46, 25. junij 2018 (CEST) :::: @[[uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] in @[[uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] hvala za odgovore. Tudi sam sem se kot Pinky izgubil. pmsm je očitno, da izrazje ni dorečeno, in gotovo obstaja več interpretacij. Milan, ali lahko tudi daš povezano na to temo, kamor si posredoval vprašanje? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:41, 28. junij 2018 (CEST) :::::Žal je forumov arhiv na IJS zaradi hekerskih napadov na strežnik trenutno zaklenjen in bo treba z linkanjem počakati. Sicer pa še ni bilo nobenega odziva. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:31, 28. junij 2018 (CEST) == Infopolje za objekt vesolje :) == #0 Zanimivo infopolje, vsekakor, in odlično narejeno. #1 Predloga {{tl|var}} še ne dela 'dobro' – rabi × (x) za množenje numeričnih vrednosti namesto vsredinjene pike. Sem rabil namesto predlogo {{tl|e}}, kjer se pa spet moraš 'utrujat' z enotami. #2 vidno vesolje vs opazljivo ~ Verjetno ima angleški jezik (original {{s-:-)}}) [[:en:visible universe|visible]]? Ne, nima – [[:en:observable universe|observable]] ima. #3 Dodal sem število galaksij po de:, vendar imajo tam mrtvo povezavo. Ne da se mi iskat trenutne ocene. Hawking je tudi omenjal sorodno cifro. Mislim pa, da so v zadnjem času na kar zapleten (in vsekakor zanimiv) način določevali to vrednost – ne najdem trenutno linka do raziskav. #4 Temperatura, če gre za temperaturo današnjega stanja fotonskega prasevanja, se je od 2002 vsaj do 2009 vesolje ohladilo za par tisočink: 2,7277 vs 2,72548 K. Očitno je razvidno, da gre za merilne točnosti trenutnih merjenj, ki so pmsm impresivne. Seveda so lahko vmes napake. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:42, 24. junij 2018 (CEST) : Infopolje je povzeto po :en ... imam željo članek podaljšati na 30.000 znakov. Hvala za popravke. Bom pogledala, kaj je z predlogo {{tl|var}}. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:51, 24. junij 2018 (CEST) :#0 Super! :#1 V infopolje bi se lahko dodala še (vsaj) ena slika, pmsm. Ta Hubbleov UDF ([[:en:Hubble Ultra-Deep Field|ultra deep field]]) je, kakor je verjetno dobro znano, nastal zgolj po naključju, ker so enemu od glavnih nosilcev tega projekta dovolili prosto rabo tega inštrumenta, za kar <math>t\!\, </math> dolgo časovno periodo. Tudi o tej sliki bi veljajo kaj več dopisati v članek, pmsm, ker je gotovo preboj 'erste klasse'. Menda nihče ni pričakoval tega, da bo slika odražala kako so galaksije še bolj kot za 'šmorn' 'naflokane' v prostor. [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]] bi že vedel zakaj, ker se je veliko in med prvimi ukvarjal z razvojem galaksij, ter kasneje in še danes [[Martin John Rees|Rees]]. Sicer sta, kot je znano, (vsaj) dva modela nastanka galaksij – top down in bottom up, kakor velikokrat. Pač, dobro staro binarno razmišljanje. Manj je znanega o njihovi porazdelitvi. Nekateri, kakor berem v nekaterih psevdoegocentrično-introventiranih znanstvenih publikacijah, podobno kot o oblosti Zemlje, dvomijo o tem, da se galaksije odmikajo od (naše) krajevne galaksije. Verjetno ne bom doživel časa, ko bo možno takšne slike delati 'iz roke' (ali pač). V mislih imam nič drugega kot kakšno sliko računalniške simulacije, ali pa še kakšno upodobitev 's črto'. Če boš podaljšala članek, imam željo, da wikificiram. Sem pa, priznam, občutljiv na terminologijo, ki v slovenščini gotovo (še) (zelo) šepa. :: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:18, 24. junij 2018 (CEST) ::: Se bom potrudila po svojih najboljših močeh, vsekakor pa so tvoji popravki več kot dobrodošli. ::: Infopolje omogoča vključitev dveh slik. Uporabiti je treba parametre {{para|image}}, {{para|caption}} in {{para|image2}},{{para|caption2}}. Obstoječo reprezentativno sliko lahko zamenjaš/dopolniš in tudi dodaš dodatno kar sam. Jaz sama nisem astronom in in je tvoja strokovna pomoč več kot dobrodošla. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:26, 24. junij 2018 (CEST) :::: Obstoječa je pmsm zelo na mestu. Za drugo so pa mogoče naslednje možnosti npr. (Lahko glasujemo ..) <gallery> 1600 Himmelsscheibe von Nebra sky disk anagoria.jpg|[[Nebesni disk iz Nebre|Nebrski nebesni disk]], okoli 1600 pr. n. št. ThomasDiggesmap.JPG|[[Thomas Digges]], 1576 KUGEL-3 pulsierendes Universum.gif|Karl Bednarik, 2005 Structure of the Universe.jpg|ASA, ESA, E. Hallman (Univerza Kolorada, Boulder), 2008 Large-scale structure formation.gif|NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011 Universecolor.jpg|Drschawrz, 2011 Вселенная (материя и темная материя).jpg|Kot Da Vinchi, 2011 Campo ultra profundo 3d.gif|NASA Large-scale structure of light distribution in the universe.jpg|Andrew Pontzen/Fabio Governato (UCLA), 2014 </gallery> :::: ... :::: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:09, 24. junij 2018 (CEST) mmg, za ''objekt'' (vesolje) sem mislil hudomušno, ker po večini wikipedij berem o objektih (v astronomiji). Sam nikdar do sedaj npr. v fiziki (in zato tudi astronomiji, ki je načeloma njena 'podmnožica' ali pa sorodna množica), kolikor sem jo študiral, nisem slišal o kakršnihkoli >objektih< – vedno samo o [[telo (fizika)|telesih]]. Dvomim tudi, da je kje na wp solidna definicija >objekta< v tem sotvarju, če se že toliko rabi. Sicer se članek [[:en:astronomical object|astronomical object]] trudi opisat 'razliko' med telesi in objekti, ki je pmsm ni. Če prevedem tamkajšno definicijo – »astronomski ali nebesni objekt je kompleksna, manj kohezivno vezana struktura, ki je lahko sestavljena iz več teles ali celo iz drugih objektov s podstrukturami.« Telo (>objekt<), sestavljeno iz več teles, je pmsm še vedno telo. Tudi navadna žoga je, če smo striktni, sestavljena iz teles (objektov) s podstrukturami – atomi, in zato (še) ni objekt, saj tudi atomi niso objekti.. Atom je po definiciji trenutnega članka <u>del</u> nečesa (no, pač snovi) in je <u>gradnik</u> molekul/snovi. In še naprej, elektron je eden od najlepših zgledov teles. Kje je razlika in kje meja za telesa/objekte? Ta beseda me asociira le npr. v rabi v arhitekturi, gradbeništvu ipd. ''VST'' Cankarjeve založbe na str. 803 definira 7 pomenov te besede in sploh tudi ne omenja telesa. Poleg rabe v lingvistiki (objektno določilo (predmetno določilo), predmetni odvisnik, ...) omenja rabo v fiziki – objektno stekelce: tanka steklena ploščica za mikroskoske preparate. Res ne vem od kod so pridelali to besedo. Konservativna raba verjetno odslikuje rabo v fiziki, saj se v njej že npr. (masno) [[togo telo]] večinoma velikokrat obravnava kot [[točkasto telo]]. Tudi galaksijo npr. (ki je objekt po zgornji angleški definiciji) se lahko obravnava kot točko. Res je, da, če se rabi za vesolje ali telo ali objekt, obakrat malo čudno zveni. Mogoče pa nadtelo (ali manj konservatirno – nadobjekt). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:53, 28. junij 2018 (CEST) : Sem v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] pripravila poglavje Fizikalne lastnosti povzetega po angleški verziji. Če imaš voljo, lahko tam popraviš vse kar je potrebno. Sem verjetno s prevodi šla preko mojega fizikalnega znanja - tako, da si dobrodošel in vse popraviš kar tam. Kasneje pa lahko prenesem besedilo v članek. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:37, 29. junij 2018 (CEST) ::: {{ping|xJaM}} ali si popravljanje v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] zaključil? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 3. julij 2018 (CEST) == Pregled vsebin == Zadnjič sem 'brskal' po najboljši obliki portala, npr. za astronomijo. Na slovaškem portalu (verjetno to obstaja še v kakšni drugi wp) imajo lepo organizirane vsebine. Krovni seznam za vsebino iz astronomije na sl wp je [[seznam astronomskih vsebin]]. Tega sam ne bi naprej 'razbijal', ker preprosto služi za preged nad večino urejanj. Škoda je, da nekateri produktivni uporabniki tja (in tudi na druge vsebine) večinoma večkrat ne dodajajo imen člankov, ki so jih ustvarili. Angleška wp je soroden seznam sedaj spremenila v nekakšen [[:en:Outline of astronomy|outline]].., francoska je npr. to 'vrgla' v seznam podstrani (wiki)projekta: [[:fr:Projet:Astronomie/Liste des articles|liste des articles]]. No, kakorkoli. Zgled s slovaškega portala za vsebine, ki se začnejo z [[:sk:Zoznam astronomických článkov/A|A]]. Prvič, ni mi jasno kako generirajo ta seznam (na njem so samo ustvarjeni članki, razdeljeni naprej dvočrkovno npr. od '''a1''' do '''az'''). Kako se ve, da konkretni članek pade tja noter, ker ne vidim kakšnih posebnih dodatnih oznak v teh člankih? Ali je morda kakšna skrita kategorija ali podobno? Npr., geslo [[sk:Aktívna oblasť (Slnko)|Aktívna oblasť (Slnko)]] ima samo kategorijo [[:sk:Kategória:Slnko|'Sonce']], članek o zvezdi [[:sk:Alnitak|Alnitak]] pa kategorijo [[:sk:Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie|Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie]]. V [https://sk.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoznam_astronomick%C3%BDch_%C4%8Dl%C3%A1nkov/A&offset=&limit=500&action=history zgodovini] seznama/A se vidi, da je posodabljan z boti. Zanimivo in pmm uporabno. : Kategorija za zvezdo se nanaša na slovaško enciklopedijo astronomije ''[[:sk:Encyklopédia astronómie|Encyklopédia astronómie]]'' (1977–84). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 28. junij 2018 (CEST) :: Mislim, da bot deluje po tem principu: če se nek članek pojavi v določenih kategorijah in njenih podkategorijah, se članek avtomatsko umesti v seznam. Se pa jaz z boti ne ukvarjam. Mogoče bi {{ping|Sporti}} lahko kaj pripomnil. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:19, 29. junij 2018 (CEST) :::Najlažje narediš seznam s članki kategorije in podkategorij Astronomije [https://petscan.wmflabs.org/?psid=4924379], samo tako dobiš tudi npr. stvari, po katerih je poimenovan asteroid in podobno, lahko pa te neželene kategorije dodaš pod negative categories in jih izključi. Morda je potrebno tudi povečati globino podkategorij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:56, 29. junij 2018 (CEST) :::: Zanimiv pristop. Verjetno ni tako težko kot je videti na prvi pogled. Ali je morda že kakšen primer takšne možnosti tukaj. Ga še nisem zasledil, gotovo pa sem kaj spregledal. V tej nastavitvi, kot si jo podal, seznam kaže tudi veliko gegrafskih pojmov ipd. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:25, 1. julij 2018 (CEST) ::::: [[:Kategorija:Geografija]] je v [[:Kategorija:Vede o Zemlji]], kar je podkategorija [[:Kategorija:Astronomija]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 1. julij 2018 (CEST) == Template:Overset == Na predlogo sem naletel pri pisanju članka [[Serpentinit]]. V angleškem izvirniku tega članka so s to predlogo izredno pregledno zapisane kemijske reakcije, prav pa bi prišla tudi kje drugje. Mislim, da veš, kam pes taco moli. Lahko pa tudi malo počakam in zaenkrat malo improviziram. Hvalaǃ--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:43, 24. avgust 2018 (CEST) : Ok. Bom pogledala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 30. avgust 2018 (CEST) :: {{ping|Octopus}} Sem pripravila. Mislim, da v osnovi deluje. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 30. avgust 2018 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:41, 2. september 2018 (CEST) == Viri/sklici == Zanima me, ali je naslednji primer zapisa vira tisti, ki naj bi postal standarden? * Bradbury, Louise (1988), "Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom", ''Journal of the American Research Center in Egypt'' 25: 127–156, doi:10.2307/40000875. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:03, 4. november 2018 (CET) :Raje uporabi predlogo {{tl|navedi revijo}}, v tem primeru <code><nowiki>{{navedi revijo |last=Bradbury |first=Louise |year=1988 |title=Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=25 |pages=127–156 |doi=10.2307/40000875}}</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 4. november 2018 (CET) V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. november 2018 (CET) ==Predlogi za prevajanje v Wikipodatkih== # Z bolezenskimi znaki v Tabernaklu sem po mojem končal, bi bil vesel, če pogledaš in komentiraš (lahko da sem kaj - očitnega - spregledal) # če je v redu, bi ponaredil še kaj - mikajo me [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:%C5%BDelenePredloge želene predloge] # kje je bolj udobno pogovarjati se, tu ali pri meni? Tu ali kje drugje - recimo če imajo WikiData kak pogovor? LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 20:10, 4. november 2018 (CET) : Lahko se pogovarjava pri tebi. Želenih predlog se pa kar loti. Mogoče bi pa prevzel tole [[Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Okvirčki pri škrbinah]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:21, 5. november 2018 (CET) == [[Živa kulturna dediščina]] == Ojla. Gospa z ministrstva, s katero sem bil na zvezi glede RKD, me je opozorila, da je "Živa kulturna dediščina" zastarel izraz in da se zdaj uporablja samo "Nesnovna kulturna dediščina". Se ti da popravit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 6. november 2018 (CET) : Ok. Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:19, 6. november 2018 (CET) ::Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:52, 7. november 2018 (CET) ::: {{urejeno}}, upam, da nisem česa izpustila --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 8. november 2018 (CET) == Tabernaklanje == Ali se da podatke (obstoječe in manjkajoče) vzeti v roke kot (npr. XML) datoteko? Da vsak se "symptom" mora prevajati (klik-klak-klok-''simptom''-enter) "na roko", je sicer siher, ampak vse skupaj gre lahko tudi veliko hitreje ("simptomi" so verjetno samo začetek in če lahko prevajam'' industrijsko'', toliko bolje za nas vse). Vprašanje seveda velja tudi za smer nazaj - kako se prevedena datoteka spet vstavi v Wikidata. Če veš kako točko v sistemu, kjer lahgko začnem brati in slediti ustrezni poti, mi URL zadošča. Lep pozdrav s strani 3;) [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 15:29, 9. november 2018 (CET) : Hmm, tega nisem še nikoli počela. Ampak na WD obstaja stran, kjer je to opisano kako se dela - [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Data_Import_Guide Wikidata:Data Import Guide]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 9. november 2018 (CET) :Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 21:46, 9. november 2018 (CET) :keeping posted: vseh tisoč zapisov imam pri sebi in jih strojno prevajam, poleg tega iščem pot, kako bi se cel kup podatkov presnel s slovenskega medicinskega slovarja. Če ne drugega, slovenska imena namesto grško-latinskih imen, pa kratek abstrakt itd - gl. npr. [https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&query=rinitis&SearchIn=All rinitis] lp [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:13, 15. november 2018 (CET) '''stanje 24.11.:''' Kompletni prevod (1000 pojmov x 3 postavke - Q, label, description) Material je tukaj: [https://docs.google.com/spreadsheets/d/1PVKSkSHNBMe8QtJFPllJPyCwWhr5EldsedwhEKgVxJ4/edit?usp=sharing preglednica na Google docs], strukturiran tako kot je opisano v navodilih za Import Data. Medicinski slovar pustim zaenkrat pri miru, pride na vrsto kdaj drugič, ko bo most med preglednico in WikiData enkrat zgrajen in prevozen. Ker gre za moj prvi obisk v WikiData take velikosti, sem seveda previden. A lahko pogledaš, če je vse po regelcih, in mi pomagaš naprej - sedaj sem približno pri koraku 7 procedure za Import Data, predlagane zgoraj. Mogoče naslednji korak v peskovniku...? LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:58, 24. november 2018 (CET) : Če je s tabelo vse ok (sem ti poslala prošnjo za dostop), kar naredi zahtevo za bot-a (Step 6/Option 1). Opiši, kaj želiš; kje se preglednica nahaja; dobro je, da navedeš en konkreten primer. Jasno mora biti navedeno, da gre za dodajanje opisov (''description'') v slovenskem jeziku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 24. november 2018 (CET) : Ok, ufff ...'' let's go''... Ti pošljem cc prošnje. Hvala Ti! Glede medicinskega slovarja - sem v stiku z Amebisom, ki za slovar skrbi. Ampak lepo po vrsti;)[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:41, 24. november 2018 (CET) : [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:53, 26. november 2018 (CET) :: Odlično. Izgleda ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:03, 27. november 2018 (CET) ::: {{ping|Vitosmo}}, na [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] čakajo nate :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 3. december 2018 (CET) :: Na poziv sem pred časom odgovoril; zveza zgoraj na bot-request je mrtva, tabernakel pa je, kar se SL tiče, prazen (!?). Mi lahko prosim osvežiš povezave/stanje - Hvala vnaprej! in srečne praznike! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 09:49, 25. december 2018 (CET) ::: Očitno ne delajo arhiva: :::*[https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/FischBot_6 FischBot_6] :::*[https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata%3ABot_requests&type=revision&diff=814578428&oldid=814578046#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository Wikidata:Bot requests: Razlika med redakcijama] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 25. december 2018 (CET) == Tabernaklanje and beyond == Vse najboljše v Novem letu,Pinky! Medicinsko izrazoslovje - aka Tabernaklanje - je po mojem mnenju dokončano, ali vsaj dober korak naprej. Glede izboljševanja s pomočjo medicinskega slovarja mi je sodelavec Amebisa svetoval, da se za vsebinska vprašanja obrnem na gl. urednico (mateja.legan@.kclj.si). Neizogibno to po mojem mnenju ni, saj izboljšav, ki bi bile potrebne, vsekakor ni toliko, da jih ne bi mogel kdo (i.e. jaz;) brez "grosističnega" dviganja valovčkov opraviti "peš". Kaj praviš? Tudi bi bilo morda bolj pametno, če me, podobno kot si me pri medicini, usmeriš na kak drug boj na požiravniku.[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 10:13, 3. januar 2019 (CET) :: Tudi tebi vse naj, naj. Bom v [[Predloga:Infopolje Bolezen]] vključila izpis simptomov (ki imajo slovenski prevod) iz Wikipodatkov. Glede požiravnikov, ki nas še čakajo, moram pa malo razmisliti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 3. januar 2019 (CET) {{urejeno}} PubMed, MedLine, eMedicine itd, kar je bilo rdeče npr v raku želodcA - Manjka mi samo predloga:Infobox biodatabase v [[OMIM]]. A lahko pokometiraš/pokritiziraš Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:25, 23. januar 2019 (CET) :Ah ja ... Sem prevedel celoten kataster ICD-9. Bom montiral pod stran ICD-9. Zakaj le ne... :: Sijajno {{ping|Vitosmo}}. Sem malo popravila ... paziti moraš pri referencah. Običajno pred referenco (sklicem) v besedilu ni presledka ... tudi, če se jih več drži skupaj, med njimi ni presledkov. Dopolnila sem tudi notranje povezave, saj članek lahko vsebuje tudi smiselne rdeče povezave. :: {{tl|Infopolje Bio podatkovna baza}} ima notri še nekaj izrazov, ki potrebujejo prevod. Če bi mi lahko pomagal pri prevodu, bi bila zelo vesela. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 24. januar 2019 (CET) :: bom naredil. In hvala Ti za pomoč in nasvete LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ::{{urejeno}} "''URLi so rdeči, le kaj pomenijo,,,''";) - moram še popraviti sklice na EN strani, drugače pa mislim, da bo... Hvala Ti vnaprej za komentarje in nasvete.([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:48, 26. januar 2019 (CET) ::: Tisto rdeče "Quick generation with XSLT" sem izbrisala, saj je namenjeno generaciji škrbinskega članka na angleški Wikipediji. Za nas pravzaprav ni uporabno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 26. januar 2019 (CET) == DYK == Lahko prosim ti sestaviš [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019]]? Jaz bom od jutri zjutraj kak teden na wikipavzi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:47, 19. januar 2019 (CET) :: Ok. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:55, 19. januar 2019 (CET) == Boj na požiravniku II == Sem dalje na voljo, za kako podobno prozaično delo kot je bil tabernakel. Drugače se pa lotevam tem, ki so malo pod mejama 30k oz 10k;). Ah ja, če lahko pogledaš [[mednarodni sistem enot]], Ti bom hvaležen. Konfucijanstvo je redirect, pa v ranking ne šteje - lahko tudi potipaš. In Konfucij/Konfucijanstvo per se sta po mojem premalo obdelana LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:43, 6. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}}Sem kar nekaj popravila ... preveriti je treba po vsem članku uporabo predloge '''val'''. Očitno jo avtomatski prevajalnik pomečka. Številke morajo biti izpisane tako kot na angleški strani. Nekaj sem jih že jaz popravila - je pa treba preveriti po celem članku, saj veš matematika je v številkah pomembna. Tudi dec. vejice so pomembne.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 26. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}} lahko tudi preveriš [[Wikipedija:Pod lipo#Wikimedia CEE Pomlad]] (mogoče si spregledal). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 28. februar 2019 (CET) ==Notre-Dame: koordinate== Živjo, Pinky! Upam, da si v redu. Imam prošnjo, in sicer v članku [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] bi bilo treba popraviti koordinate v infopolju in nad njim. Prosim, lahko pogledaš? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:54, 19. april 2019 (CEST) : Sem popravila [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost]]. Sem pa ok, le dve službi opravljam naenkrat. Tako, da mi ostaja zelo malo časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:01, 20. april 2019 (CEST) Velja, hvala lepa! Uspešno z obema službama. :) --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 00:42, 21. april 2019 (CEST) == Infopolje Samostan == Vem, da nimaš časa, ampak... bilo bi lepo, če bi v Infopolje Samostan vključila lokacijsko karto. Ko bo, pa bo. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:54, 30. april 2019 (CEST) : ok, bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:50, 30. april 2019 (CEST) : {{done}}{{ping|Octopus}} sem predlogo tudi posodobila. Koordinate se preberejo iz WD ali pa se vnesejo ročno. Zemljevid pa se nastavi v {{para|map_type}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 2. maj 2019 (CEST) Lepo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:31, 3. maj 2019 (CEST) == Napaka Lua: not enough memory == Javlja {{t|normativna kontrola}} na strani [[Usain Bolt]] in še kje verjetno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:44, 1. september 2019 (CEST) : Ja, s tem sem se že ukvarjala. Ni problem v normativni kontroli, ampak v številu predlog, ki se kličejo na tej strani. Če klikneš uredi stran, boš videl, da se zatakne že prej - meni včasih takoj po izpisu nasledstvenih polj. Če izbrišeš iz članka celotno infopolje Športnik, se bo normativna kontrola lepo izpisala. Lahko tudi pustiš Infopolje športnik in izbrišeš ostale predloge spodaj in bo zadeva spet lepo delovala. Mislim, da bo treba celotno stran nekako poenostaviti. Strani z napakami v skripti so na [[:Kategorija:Strani_z_napakami_v_skripti]] in jih ni ravno veliko. Tukaj pa nekaj malega o tej napaki: [https://www.lua.org/pil/24.3.1.html Error Handling in Application Code]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:17, 1. september 2019 (CEST) Aha. Samo vseeno čudno, da je on edini tak primer. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:01, 1. september 2019 (CEST) Očitno največ pobere infopolje: 33.66 MB/50 MB, pa tudi obe predlogi v ZP 13.62 MB/50 MB, normativna kontrola pa niti ne toliko 7.99 MB/50 MB. Se pravi bi bilo treba dvignit omejitev ali kaj optimizirati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:12, 1. september 2019 (CEST) :Enkratni klic predloge, ki dostopa do wikipodatkov {{tlx|wikidata}} ali {{tlx|normativna kontrola}} pobere od 7,92 do 8 MB od 50 MB, kar pomeni, da se stvari začnejo seštevati pri porabi spomina. Ne vem kako to preprečiti, če se stvari ne sproščajo pravilno. Infopolje Športnik dostopa do Wikipodakov 9x, normativna kontrola pa 1x ali pa doseči, da se poveča omejitev 50MB. Mislim, da bi morali nekaj narediti na tem. Načeloma pa tudi meni ni čisto jasno zakaj ravno pri Boltu klic Infopolja Športnik porabi 33Mb, pri ostalih športnikih pa 3x manj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:45, 1. september 2019 (CEST) Ja tudi klici drugih predlog pri ostalih niso tako "dragi", [[Michael Jordan]] ima npr. za vse predloge skupaj 9.13 MB/50 MB, bolj ali manj pa imajo vsi okoli 10 MB ali celo manj. Res pa ima Bolt na Wikipodatkih stran veliko 1.304.605 zlogov, Jordan pa 245.872 zlogov (če to kaj vpliva).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:36, 2. september 2019 (CEST) : Sem za preskus sliko v infopolju dala lokalno, in se sedaj ne bere iz WD .... "Lua memory usage" je sedaj 49.51 MB/50 MB. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:35, 2. september 2019 (CEST) ==wikipodatki== Pozdravljena. V članku [[John Cabot]] sem popravil osebne podatke, pa jih ne znam popraviti v vikipodatkih. Morda lahko urediš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:45, 3. september 2019 (CEST) : Lahko, ampak glede popravljanja podatka, ki ima v Wikipodatkih že svoj vir, ga ne smem kar tako prepisati. Zdaj sta tam dva datuma rojstva. Tudi kraj rojstva in smrti sem popravila. Upam, da se bo zadava obdržala. (https://www.wikidata.org/wiki/Q85642). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 3. september 2019 (CEST) :: Hvala za link, sem pogledal. Rad bi vedel, kje se ta link dobi, da bom v prihodnje lahko sam popravljal tudi druge članke. V kratkem nameravam dodati kak odstavek v sam članek o Cabotu, vendar moram prej preučiti par virov: verjetno so tudi sedanji podatki delno zgrešeni, recimo ''name in native language'', saj se je rodil v Neapeljskem kraljestvu in nato živel v Beneški republiki. Pravzaprav bi tudi slovenski članek moral biti pod ''Giovanni Caboto'', saj navadno uporabljamo originalni ali slovenski zapis, ne pa angleškega. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:49, 4. september 2019 (CEST) : Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar [[Pomoč:Prestavljanje strani|preimenuj]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:01, 4. september 2019 (CEST) ==Lua== Pozdravljena! Lua me zanima, ker je Lua kot byte-code interpreter najti tudi za celim kupom drugih okolij (recimo pri Adobe itd.). V našem konkretnem primeru me mika brskati po fundusu in iskati odgovore na vprašanja (ki so bila zelo verjetno že odgovorjena:), kot recimo: *seznami, kot recimo 1000 nujnih - brez omejitve na listo z maks. 500 elementi *število klikov na "moje" članke *statistika povpraševanj - kje recimo naše uporabnike čevelj najbolj žuli * itd Pa seveda, nič ne bi imel proti, če moje IT izkušnje koristijo tudi drugim v naši druščini, LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:04, 4. september 2019 (CEST) Hmm, veliko veselja ti želim pri ustvarjanju, tako globoko jaz v Lua ne hodim *glede statistike strani in uporabnikov orodje že obstaja - več o tem [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Pageview_statistics]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:39, 4. september 2019 (CEST) == Družinsko drevo == Živijo! Družinsko drevo [[Paleologi]] sem brez težav prenesel iz angleškega v slovenski članek, z družinskom drevesom [[Dukas]] pa imam težave. V čem je razlika, da mi ne uspe? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:11, 5. september 2019 (CEST) : Bi lahko družinsko drevo prenesel v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]? Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:36, 5. september 2019 (CEST) {{urejeno}}, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:56, 7. september 2019 (CEST) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:16, 26. september 2019 (CEST) ==Napaka v Zbirki== Pozdravljena. Trenutno dodajam vsebino [[Španska nasledstvena vojna|temu članku]] in sem pri iskanju slik v Zbirki naletel na nepravilen podatek: ''Category:Treaty of Utrecht'' v infoboxu pravi, da gre za sporazum iz leta 1700 – a ta letnica bi za utrechtski sporazum morala biti 1713-1714. Leta 1700 je bila podpisana Londonska pogodba, ki je določila za prestolonaslednika Karla III. in ki je torej bila začetek in ne zaključek nasledstvene vojne. Osebno nisem dovolj spreten, da bi popravljal Zbirko, pa bi te prosil, če ob priliki opraviš to ti. Lepa hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:06, 25. september 2019 (CEST) :Ah vidim, da je nekdo medtem že popravil! Oprosti za nadlegovanje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 25. september 2019 (CEST) == Slike v Infobox church == Kaj se dogaja s slikami v infopolju za cerkve. Nenadoma so vse izginile , diagnoza je Skriptna napaka: Funkcija »formatStatements« ne obstaja. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:01, 16. februar 2020 (CET) :Mislim, da je razlog napak v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:RecentChangesLinked?hidebots=1&hidecategorization=1&hideWikibase=1&target=Predloga%3AInfopolje_Oseba&limit=250&days=7&urlversion=2]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:20, 16. februar 2020 (CET) == CEE Spring 2020 == Poglej, če sem prav razumel nalogo (''de dustibus non est disputandum''): [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia] A je stvar že zrela za pod lipo? Da srenja začne dodajati teme? PS: nimam pojma kaj je za postavko Škofja loka narobe, da gre autolist v maloro (Help!!) LP[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:50, 25. februar 2020 (CET) :Tam so bili neki presledki :)). Ja mislim, da je zrelo, ampak bistvo je, da najdemo članke, ki v čim več jezikih nimamo povezav. Trenutno, je pri osebah, ... vse zeleno. Kam pa naj bi dodajali predloge? {{u|Yerpo}}, kaj meniš? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:00, 26. februar 2020 (CET) : sem bil teden dni na terenu, ampak nisem pozabil. {{u|Yerpo}}, tvoja 2c na temo?[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 23:06, 5. marec 2020 (CET) ==Prošnja== Najprej prosim, če lahko vrneš neprimerno popravljen članek [[Sueški prekop]] nazaj na prvotno stanje. Drugič pa prosim, če mi razložiš, kako to lahko naredim sama, ko najdem tak primer. Hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:19, 4. marec 2020 (CET) :Pri kliku na gumb [[Vzorec|Zgodovina]] najdeš spremembo, ki jo želiš razveljaviti ter klikneš povezavo [[Vzorec|razveljavi]] (na skrajni desni, levo od [[Vzorec|zahvala]])--[[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 17:23, 4. marec 2020 (CET) == Zmešnjava == Opazila sem, da je med jeziki in lego (koordinatami) krajev Malo-les-Bains‎ in Dunkirk zamešana povezava. Kdo, kako in zakaj nimam pojma. A lahko to kako urediš. Tudi v francoščini koordinate kažejo na Dunkirk namesto na Malo-les-Bains‎. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:24, 5. marec 2020 (CET) : Ravnokar zaključujemo posodabljanje predloge [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] in ustrezno temu tudi članke. Bom preverila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 5. marec 2020 (CET) :: {{u|Ljuba brank}}: Malo-les-Bains naj bi bila mestna četrt v Dunkirku, tako da hude pomote ni ... lahko mi poveš katere so pravilne koordinate za Malo-les-Bains kar tukaj, pa jih bom jaz popravila v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:35, 5. marec 2020 (CET) Potem pa ne štima podatek departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. To je čisto drug konec Francije.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:55, 5. marec 2020 (CET) Še en problem: Popravila sem podatke o novih kantonih za Saint-Malo in ker je infopolje vezano na wikidata, tam pa to ni posodobljeno, se sedaj tekst in infopolje ne ujemata. Poskušala sem popravit v wikidata, pa nisem bila prav uspešna.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:40, 5. marec 2020 (CET) :* Kje ne štima podatek "departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija"? To mi ni čisto jasno. Ker sem medtem že popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:28, 6. marec 2020 (CET) :* [[Malo-les-Bains]] naj bi bila bivša občina (glede na francoski članek) - danes naj bi bilo to mestna četrt v Dankirku. To se lahko popravi v infopolju tako, da dodaš parametra: <nowiki>commune = [[Dunkerque|Dunkerquea]]</nowiki> in <nowiki>type = mestna četrt</nowiki> . :* Kantoni se ne zajemajo iz wikipodatkov, treba jih je vnesti direktno v infopolje (za [[Saint-Malo]] sem že popravila). :* Podatki o regiji in departmaju so vsebovani v sami predlogi za infopolje in se določijo avtomatsko glede ma INSEE parameter. Iz Wikipodatkov se preberejo le koordinate in površina, če le ta ni navedena v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 6. marec 2020 (CET) == Tvoje mnenje == Hi Pinky, povej mi kaj misliš o temule dvogovoru: V mojem pogovoru: Vsebina, ki si jo prispeval članku o novem koronavirusu je dobra, vendar je zapis poln tipkarskih napak in nerazumljivih stavkov. Dobro bi bilo, da to popraviš, saj bom sicer moral vrniti članek na prejšnja urejanja. Moj odgovor: Dragi kolega, hvala za opozorilo. V bodoče si dobrodošel, da vskočiš in popraviš, kar se ti ne zdi v redu (''Apel podobo na ogled etc...''). Navsezadnje ne pišemo šolske naloge. Hvaležen bi ti bil, če se zakoplješ v termine, kot so civet, panigin ipd. Jaz se borim z modulom za stik z John Hopkins spletiščeem za najnovejše podatke, tako da bo epidemiologija vedno na tekočem. Po možnosti tudi s podatki za Slovenijo. hvala vnaprej! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:16, 24. marec 2020 (CET) PS: tvoj komentar me je prisilil, da pogledam, kaj je s črkovalnikom v firefoxu. Bingo - ni bil instaliran! : Težko presodim, ker ne poznam tematike ... ampak je problem, če uporabljaš avtomatski prevajalnik ... te hitro lahko zavede - presledke pred sklici je potem treba brisati ročno, itd - vsaj te tehnične zadeve moram izkušenejši urediti sami. Pa treba je še enkrat vse prebrati. Je pa težko čistiti članek za nekom drugim, ker nas je vseh skupaj tako malo. Članek je pa trenutno precej obiskan in se moramo vsi skupaj potruditi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:33, 24. marec 2020 (CET) : Članek sem medtem že dalje čistil. Moral bi imeti ((v delu)) v glavi, da ne bi bilo nesporazuma glede mojega mnenja o stanju.Hvala[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) === Rabim pomoč pri COVID-19 Testing === Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja. Prenesel sem Predloga:COVID-19_testing in Predloga:COVID-19_testing/styles.css, ampak ko pride do Module:Date_table_sorting, pa LUA kodo, je moje latinščine konec. Tabela se skriva v <nowiki>{{COVID19Testing|state=expanded}}</nowiki>, vzeti je treba vse ali nič. Enostavno ni, vsak zame ne, pa še kritično, če ga kaj polomim(o). Kaj mi predlagaš? hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) :{{u|Vitosmo}} poglej, če je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:32, 26. marec 2020 (CET) :strela z jasnega ... ali radar (BLING!) blisk R-E-S-P-E-C-T Hvala;)))) Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo <nowiki>|{{flagdeco|Bahrain}} [[</nowiki>'' 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain''<nowiki>]]</nowiki>. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 07:56, 27. marec 2020 (CET) :: <nowiki>[[</nowiki>:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain<nowiki>]]</nowiki> ... ampak namesto tega lahko uporabiš [[Predloga:Medjezikovna povezava]] (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:38, 27. marec 2020 (CET) :: prav lepa hvala. dve vprašanji: 1. kako se ažurirajo podatki v listi držav? 2. kako privabiti strokovnjake na tem področju, da si ta tekst - in druge okoli teme COVID-19 - ogledajo in izboljšajo? [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:27, 27. marec 2020 (CET) :::mislim, da liste držav posodabljajo na roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 28. marec 2020 (CET) == Infopolje za prekop== Pinki a lahko prosim za infopolje za prekop po zgledu ''Infobox canal''. Že večkrat bi prišel prav, pa jaz to ne znam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:02, 31. marec 2020 (CEST) : ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 31. marec 2020 (CEST) : {{urejeno}} -- {{u|Ljuba brank}}: [[Predloga:Infopolje Prekop]] je pripravljena, manjka še nekaj prevodov, ki pa jih sama ne poznam. Na pogovorni strani predloge lahko pripaviš prevode (manjkajoče ali popravljene napačno prevedene). seveda lahko poskusiš popravke narediti v predlogi. Predlogo sem za test že vključila v [[Sueški prekop]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 31. marec 2020 (CEST) Sem pripravila prevode na pogovorni strani. In hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:32, 31. marec 2020 (CEST) == Predloga:Upad == Živjo, zanima me, če mogoče veš zakaj mi, ko uporabim predlogo [[Predloga:Upad|Upad]] pri vseh [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3AKajSePovezujeSem&target=Predloga%3AInfopolje+Letali%C5%A1%C4%8De&namespace= člankih], kjer uporabim [[Predloga:Infopolje Letališče|Infopolje Letališče]] napiše, da slike ni v zbirki? Vidim pa, da zadeva dela na [[Predloga:Upad|tej]] strani. Sem jaz kaj pozabil narediti pri prevodu predloge? --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:34, 29. april 2020 (CEST) {{u|GeographieMan}}: "<nowiki>{{decrease}} 64%</nowiki>" izpiše {{decrease}} 64% : "<nowiki>{{formatnum: {{decrease}} 64% }}</nowiki>" se izpiše z napako {{formatnum: {{decrease}} 64%}}, ker je formatnum ena magična beseda (namenjena oblikovanju dec.vejic in pik za tisočice, ki za našo wikipedijo spremeni pike v vejice. Če si pozoren se spremeni ime slike v "Decrease2(vejica)svg". Lahko si pogledaš na moji testni strani: [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4]], ko sem se enkrat igrala z računanjem in oblikovanjem števil. Predlagam ti, da v naši predlogi izpustiš formatnum {{para|datax|<nowiki>{{{statx-data|}}}</nowiki> }}. Več o formatnum lahko prebereš tukaj: [[m:Help:Magic words#Formatting]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 29. april 2020 (CEST) Aha šele zdaj vidim. Hvala ti. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:48, 29. april 2020 (CEST) PS: imam še eno težavico. Tako kot prej mi pretvarja , v . in obratno pri vnosu dolžine pristajalne steze. Tudi tam je formatnum, ampak se nič ne spremeni tudi, če ga odstranim. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:05, 29. april 2020 (CEST) : Pri nas je dogovor, da se v predlogah ne izpisujejo podatki v angleških mesrskih enotah. Zato je treba naše predloge malo prirediti. Če so podatki podani v metrih, se jih le izpiše, če pa so v angleških merskih enotah, se izvede predloga convert z nastavljenim {{para|disp|output number only}}. Sem že popravila [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable]]. Je pa bolj enostavno, da vsa testiranja izvajaš v [[Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik]] in [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable/peskovnik]], ki sem jih že jaz pripravila. Iz :en sem prenesla tudi testne primere [[Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri]], kjer lahko po mili volji preizkušaš delovanje. Ko stvari delujejo, pa vse skupaj preneseš v aktivno predlogo. Včasih ni najbolj enostavno delati direktno na živi predlogi, ki jih kliče veliko število člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:11, 29. april 2020 (CEST) == [[Predloga:Tree chart]] == Ne vem, ali je kriva tvoja prestavitev, toda predloga ne deluje več. To sem slučajno opazil, ker je namesto sheme v članku [[Mednarodna vesoljska postaja]] samo kvadratek s črtkanim robom, ne izriše pa niti zgledov na dokumentacijski podstrani. Meni ne uspe ugotoviti, kje je problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:43, 18. junij 2020 (CEST) : Skoraj si zadel "Predloga:Tree chart" v Modulu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:42, 19. junij 2020 (CEST) :: Doh, pa res XD. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 19. junij 2020 (CEST) == CSS == Oj, administratorka vmesnika :) Zadnje čase se malo ukvarjam s poenostavljanjem navboxev in nadomeščanjem predlog {{tl|•}} s CSS stilom <code>hlist</code>, pa me muči ena stvar. Pod vsakim seznamom se z uporabo tega vedno pojavi malo praznega prostora, tako da se seznami razširijo in niso več centrirani na naslov seznama (primerjaj recimo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Letala_embraer&oldid=4233193 prej] in [[Predloga:Letala embraer|potem]]). Točnega razloga ne vem, sumim pa na tale kos v [[MediaWiki:Common.css]], ki ga angleški common.css nima (več): <poem><code><nowiki>/* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } </nowiki></code></poem> Ga lahko prosim začasno odkomentiraš, da vidim, če bo kaj bolje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:38, 27. junij 2020 (CEST) : Če se ne motim, je sedaj boljše. sem odstranila še div.NavEnd. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:18, 27. junij 2020 (CEST) ::Je, super! Bom pozoren, če bo kakšna nepričakovana posledica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 28. junij 2020 (CEST) ==Geslo== Pred kratkim sem prejel opomnik, naj poskrbim, da bo moje geslo močno. Kaj pomeni? Kako se to stori? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:16, 12. julij 2020 (CEST) :Mislim, da je to le opozorilo. Močno geslo pomeni vsaj 8 znakov, 1 velika črka, .... podobno kot za google geslo (če ga imaš). Če bi rad svoje trenutno geslo spremenil, to lahko narediš v svojih nastavitvah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:09, 13. julij 2020 (CEST) ::Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:07, 13. julij 2020 (CEST) == Predloga:Geološki eon == Pogovor prestavljen na [[Pogovor o predlogi:Geološki eon]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 30. julij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian ethnicity == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. [[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:06, 20. avgust 2020 (CEST) == Po dolgem času ... == Kar nekaj časa sem bil odsoten, pa Ti želim reči Howdi in povprašati, kje bi lahko zagrabil. Imam seveda še vedno svoje ideje (slovenski znanstveni, Nobelovci itd), ampak delati skupaj z drugimi/s tabo bi mi bilo v veselje. Lahko mi odgovoriš tu ali pa na mojem pogovoru Vitosmo (pogovor) 19:45, 28. november 2020 (CET) PS pazi nase upam da si zdrava LP : Če imaš voljo ... rada bi vključila povezavo na '''peskovnik''' prijavljenega uporabnika, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). Včasih je to bil vtičnik, ampak je vse sedaj izključeno zaradi napredka tehnike. Narejeno bi moralo biti tako kot na :en ([[:mw:Help:Extension:SandboxLink]]). Lahko pa izbereš kakšen članek izmed [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] ali pa malo pregledaš članek [[Algoritem]], ki sem ga ravnokar delno prevedla in ga dopolniš .... ali pa .... :)). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:15, 29. november 2020 (CET) : ''Če imaš voljo'' ... volja je, moram pa priznati, da nimam pojma, za kaj gre (po nemško "Bahnhof"), ampak da vidimo. Hvala! [[Algoritem]] sem "potipal", par nepomembnih popravil, sem pa prišel na idejo, da rabimo članek o "stopping problem" in kaj o Turingu. In 1000 nujnih je vedno pravi kot za nezaposlene;) Verjetno bom vzel v roke [[Geometrija|Geometrijo]]. Gledam pri 1000 vedno na trenutno "debelino" sl članka. Če članku dodam par tisoč (smiselnih, dopolnjujočih) besed in ga "porinem" čez 10.000 ali 30.000, je moj čas praktično uporabljen;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:22, 12. december 2020 (CET) Glede Peskovnika v uporabnikovi strani (gl. na primer https://en.wikipedia.org/wiki/User_talk:Vitosmo): za to je treba imeti dostop do serverja - kar jaz seveda (ali pa vseeno?) nimam - in na sl wikipedia serverju dodati razširitev, kot je opisano tukaj: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:SandboxLink. V bistvu * Download and place the file(s) in a directory called <code>SandboxLink</code> in your <code>extensions/</code> folder. (sem naredil, big deal...) * Add the following code at the bottom of your LocalSettings.php: wfLoadExtension( 'SandboxLink' ); (za to pa ne vem ne kje ne kako ne kdo) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:49, 20. december 2020 (CET) :{{ping|Smihael}}, {{ping|Yerpo}} imata kakšno idejo glede peskovnika prijavljenega uporabnikaa, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). . Včasih je to bil vtičnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 23. december 2020 (CET) :: Vsak si to lahko vključi sam v svoj common.js, za splošno vključitev pa bi bilo temu ustrezno treba urediti glavni common.js. Glede na to da obstaja vtičnik, ki to naredi bolj elegantno in administratorji ne moremo več spreminjati vmesnika je najbolje, da za vključitev zaprosiš kar na meta-wikiju. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:51, 28. december 2020 (CET) == Infopolje Božanstvo == Lotila sem se pisati in dopolnjevati članke grških in rimskih bogov, pa mi obstoječe infopolje ne ustreza povsem. Manjkajo mi naslednja polja: | vzdevek = | Grški ustreznik = Kronos | Rimski ustreznik = Saturn | Etruščanski ustreznik = Satre | Poosebitev= | Praznik_ime = Saturalije | Praznik_datum = | Pomemben tempelj = | Po njem se imenuje = sobota Morda še kaj, pa se ne spomnim. Pa še to: V trenutnem infopolju se ime boga na vrhu ne izpiše v center ampak na levo. A lahko prosim za dopolnitev.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:54, 11. december 2020 (CET) :Ok. bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 12. december 2020 (CET) :: {{urejeno}} ... {{ping|Ljuba brank}} sem uredila tako, da sedaj lahko kopiraš infopolje tudi iz angleških člankov, z angleškimi parametri (stari slovenski pa ostajajo še naprej). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:00, 13. december 2020 (CET) Hvala--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:57, 13. december 2020 (CET) == Nekaj malenkosti na različnih koncih == Pozdravljena. Ko ugotovim, kako ti dati priznanje, ga dobiš (barnstar, za veliko reči). Vidim veliko reči, ki bi jih bilo dobro narediti, pa ima v precej primerih logična izbira nepričakovane posledice, ko testiram. Tako sem naletel na "problemčič" v vadnici, napakico v predlogi "prevajaj" (verjetno je skupno za več predlogah, kak include) in pri podatkih, ki se v infopolja privzamejo (domnevam wikidata). Pri tem opazim, da si najpogosteje ti žrtev/angel, ki "poštima" zadeve v zvezi s kodo. Torej: === [[Predloga:Prevedi]] === <blockquote>Za več podrobnosti klikni [odpri] na desni strani.</blockquote> :"odpri" je verjetno ostalo iz časa, preden je nekdo na gumbih zamenjal "odpri" s primernejšima "razširi" in "skrči". Če bi uspel najti, kje je ta stavek (verjetno se uporablja v več predlogah in je v vsako od nekod vključen), bi ga popravil v tole <blockquote>Za več podrobnosti klikni [Razširi] na desni strani.</blockquote> :(in pred objavo s "prikaži spremembe" preveril, če nisem nehote spremenil še česa, recimo v kodi); še raje pa imam, če to narediš ti. {{urejeno}} - imaš prav, tale "odpri" je ostanek starega sistema za krčenje in širjenje - popravljena je [[Predloga:Stp obvestilo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 20. december 2020 (CET) === Povezava v Vadnici === V vadnici je [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] napisal: <blockquote>V tem koraku se bomo naučili najosnovnejše značilnosti skladnje wikibesedil. Če se želiš naučiti več, obišči priročnike urejanje strani, razpredelnice, medjezikovne povezave ter stran z navodili za avtomatično uporabo [[Pomoč:GRAMMAR|slovnice]].</blockquote> Zanimalo me je (domneval sem, da je kakšna možnost za preverjanje pravopisa) in odprl povezavo "slovnice". Za začetek sem videl prikaz iz predloge "prevajaj" in v načinu za urejanje pogledal, kaj je vsebina strani in kaj naj bi potrebovalo prevod. Zgodovina sprememb mi je pokazala, da je predlogo na stran Pomoč:GRAMMAR postavil [[Uporabnik:Smihael|Uporabnik:Smihael]], verjetno pa zadnjih nekaj let ni dejaven na WP (sicer bi to vprašanje postavil njemu) kak mesec po tem, ko je tja naredil povezavo iz vadnice (l. 2007, ko je bil verjetno še začetnik). Po mojem je sedanja vsebina strani Pomoč:GRAMMAR ni namenjena začetniku na WP, ampak je rezultat (že pred več leti uspešno končnega) testiranja nečesa v zvezi z jeziki in prevodi (in sem radoveden, a ne uganem česa). Glede na to, da Uporabnik:Gangleri - avtor vsebine (in razvijalec na WP) - po njegovi predlogi Babilon sodeč ne zna slovensko, tudi prevajanje tistega besedila iz angleščine in s tem ''predloga "prevedi" tam verjetno nima smisla''. :Prosim torej, če pogledaš stran Pomoč:GRAMMAR (zanima me tudi, če je služila še čemu, da je bila nanjo povezava iz vadnice). Če obstaja kakšen postopek za avtomatično preverjanje slovnice na WP in dokumentacija o njem, se pripročam za povezavo na dokumentacijo (in potem bi bilo dobro ustrezno urediti to stran in pustiti povezavo iz vadnice). Če ne, bi bilo dobro urediti vsebino v vadnici, kjer bi bilo najbrž potrebno umakniti povezavo tja. {{ping|Marjan Tomki SI}} [[Pomoč:GRAMMAR]] je zaenkrat namenjena le avtomatskemu sklanjanju besed rezerviranih za Wikiprojekte. Žal je naša slovnice preveč zapletena, da bi zadevo razširili. Se strinjam, da ta pomoč ni namenjena začetnikom in sem jo umaknila iz vadnice. Predloga Prevedi pa je tam zato, ker so notri besede kot so (generares; heading space; direktne povezave na angleške članke (en:nominativ), čeprav imamo napisane svoje lastne (imenovalnik). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:30, 22. december 2020 (CET) :Hvala, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori#Priden,_pridna|pridna]];-); vidim da si spremenila tudi besedilo, ki ga prikaže predloga prevedi (Ostalo je - potrebno - opozorilo, da se neprevedeno gradivo lahko predlaga za izbris, ni pa več prejšnje grožnje s hitrim izbrisom vsega članka/prispevka, če ne bo vse prevedeno v enem tednu, ki me je motila) :Hvala tudi za prikaz uporabe predloge ping. Smem to predlogo uporabiti, če bom želel, da pogledaš katero od pogovornih strani pri kakem članku ali kategoriji? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:11, 22. december 2020 (CET) :: Da, predlogo ping lahko uporabiš na katerikoli pogovorni strani.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 22. december 2020 (CET) === Podatki privzeti v Infopolje iz Wikidata === Vidim precej člankov, v katerih v infopoljih v kodi članka ni podatkov, ki bi jih tam pričakoval, saj v običajnem pogledu v članku so. Recimo pri [[Bogdana Stritar]] je vse v kodi vidno za info polje oseba {{tl|Infopolje Oseba}}, v članku pa so vidni (zanimivi in delno še-ne-med-sabo-usklajeni) podatki o rojstvu, rojstnem kraju in tedanji državi rojstva Rabim kakšno povezavo na dokumentacijo, kako se to uporablja (neposredni vnos v infopolje, privzeto iz wikipodatkov, kdaj kaj prevlada ipd., kdaj je smotrno v WD, kdaj neposredno v infopolje...). Če taka dokumentacija še ne obstaja, bi jo bilo dobro narediti (magari z začetkom iz pojasnil meni in mojim predhodnikom po radovednosti in še-ne-vednosti, med katerimi si skoraj gotovo tudi ti). *Poprčkal sem nekoliko članek [[Zora Konjajev]] (v infopolju v članku je bil napačen kraj smrti, v glavi članka pravilen; verjetno je v WD narobe; jaz sem popravil v polju v članku in zdaj je tam viden kraj pravi; ampak če je v WD narobe in bodo podatki od tam v kakem drugem jeziku, bodo tam narobe...). *V članka [[Dušan Čop]] in [[Bojan Čop]] sem v Infopolje želel dodati podatke o starših (sta bila brata - vir je za oba (in še koga od teh, ki me zdaj zanimajo) [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/ na primer: "Bojan Čop, Novi Slovenski biografski leksikon]"; podobno bi morala imeti enake podatke o državljanstvih, pa so (bili v času, ko sem to gledal) različni. :Podobne podatke bi rad dodal v infopolje tudi pri Zori Konjajev in njenih treh sestrah (starši, sestre, zakonci ipd). *Državljanstvo: [[Bojan Čop]] ima v polju državljanstvo (slovenija, SFRJ, Kraljevina Jugoslavija), ki ga verjetno dobi iz wikipodatkov. *Njegov profesor in kasneje kolega na FF [[Karel Oštir]] ima (tudi verjetno iz wikidata) SFRJ, Kraljevina Jugoslavija, Avstroogrska - pri obeh manjka Kraljevnia SHS, ki jo vidim pri [[Milan Kreslin]]. *[[Bogdana Stritar]] ima prikazano samo SFRJ, pa je glede na letnico rojstva (1911, Solkan, v tekstu piše Avstro Ogrska) gotovo pravilno enako zaporedje kot pri Karlu Oštirju, pa na koncu še Slovensko (umrla že po osamosvojitvi Slovenije, Karl Oštir prej). Podobno kot pri sestrah Stritar in pri bratih Čop je tudi pri družini Grafenauer (Ivan, - pomembni, notable, sorodniki že s članki v WP - stric Franc, oče Mihael - tu še ni članka, dodati info v članek o I.G.; otroci gotovo Bogo, Stanko, Marija Vogelnikova, pa Ivanovi - pomembni - vnukinje in vnuki Irena, Andrej - in še kdo - Grafenauer). Mimogrede, najobsežnejše srečanje družine Grafenauer in sorodnikov, ki sem ga doživel, ni bila obletnica poroke (zlata ali diamantna, bi moral pogledati letnice), ampak na testiranju za dajalce kostnega mozga v Lj, ko je Irena javno povedala o svoji bolezni in temu, da je - tedaj bilo - v slovenski bazi kandidatov za darovanje le nekaj sto vpisov, in nas je že na tem prvem testiranju po tem bilo nekajkrat več; od tega je bila približno polovica sorodnikov, med katerimi se nekateri že dolgo nismo videli, dve pa sem tam in tedaj srečal prvič. No ja, za to nimam veljavnega vira in dokler je tako, ne more v članek... Za mnoge ostale reči zdaj že imam vire, ampak ne bi rad naredil nepotrebne tehnične zmede ;-) in zato sprašujem, kje prebrati (bom pobrskal tudi po tvojih pogovornih arhivih, če te je že kdo spraševal kaj podobnega in mi bo odgovor že razumljiv). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:39, 20. december 2020 (CET) : {{ping|Marjan Tomki SI}} Žal dokumentacije o tem zaenkrat ni, ker žal nimam dovolj časa za vse. So pa navodila Kateri podatki se v infopolje avtomatsko napolnijo iz Wikipodatkov je navedeno v sami dokumentaciji predloge. Smotrno je vse te podatke vpisati v v Wikipodatke (saj so le tako dostopni vsem projektom Wikimedije) in jih potem izbrisati iz infopolja v članku. Navodila kako urejati Wikipodatke, žal nimamo prevedene, so pa dostopne na [[:d:Wikidata:Tours]]. Da prideš do Wikipodatkov za določen članek, imaš na desni strani v menuj povezavo na "Predmet v Wikipodatkih" - klikni na to povezavo in teleportiralo tebo na ustrezni predmet (osebo) v Wikipodatkih. ::* Zora Konjajev - kraj smrti "bolnišnica Sežana" je za Wikipodatke preveč podrobno (kraj Sežana zadostuje). ::* Dušan Čop in Bojan Čop - starše vpišeš direktno v infopolje v članku - v infopolje dodaj parameter {{para|parents}} in vnesi starše. Državljanstvo je sedaj vpisano in si lahko ogledaš kako to izgleda v Wikipodatkih, da klikneš v menuju na "Predmet v Wikipodatkih". Dodaanje novega državljanskava se skriva v predmetu ''"država državljanstva"'' kjer je možnost dodati novo vrednost če klikneš na ''+dodaj vrednost''. ::* Pri dodajanju sorodnikov v infopolje bodi pozoren na [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|zasebnost omenjenih]]. Wikipedija ni namenjena navajanju sorodnikov (to je namenjeno kraljevskim družinam, .....). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:04, 22. december 2020 (CET) :::Razumem razloge, da še ni navodil; si bom skušal zapomniti/zabeležiti, česa vsega zdaj na začetku ne razumem ali ne vem in ko bom vedel, lahko iz tega nastane osnutek takih navodil. :::@Navajanje sorodnikov - Zora Konjajev je - na veliko mestih in mnogokrat - omenila svoje znane sorodnike, in jasno je, da je to vplivalo na njen razvoj, svetovni nazor in tako dalje. Posebej to zadeva razvoj pri glasbi (oče znan po glasbi, s sestrami tercet, ki je veliko in javno nastopal), razvoj pri svetovnem nazoru (globoko katoliška družina, ki pa je poznala fašizem...) in odporu proti okupaciji. V tem primeru menim celo, da bo tako navajanje izboljšalo nevtralnost prispevka (kot je to ona sama razložila v spominih - z osvetlitvijo tudi razlogov za mnenja nasprotnih plati). :::Ne dvomim, da bi želela, da se ta del njenega življenja tako odrazi tudi v prispevku o njej v wikipediji, bom pa preveril tudi pri njenih potomcih (ena od vnukinj je bila moja sošolka in njeno mnenje že poznam, čeprav bom preveril tudi pri njej). :::Podobno je z njenim mnenjem o veljavi in vlogi žensk v družbi, o čemer je govorila v spominih. V času, ko je bil mlad njen oče, ženskam v našem okolju ni bilo dopuščeno obiskovati gimnazijo, ki pa je bila pogoj za univerzo. Podobno je [[Marija Vogelnikova]] povedala, da je njen oče (tedaj profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani) to dobro vedel in s trudom dosegel, da so se njegove hčere (5 hčera pred prvim sinom) lahko vpisale na gimnazijo. Tako stanje ljudem, ki so sedaj mladi, ni predstavljivo, kaj šele samoumevno, zato menim, da je ta plat pomembna in v wikipediji ne sme biti zamolčana (če se za težave pri doseganju pravic ne ve, se lahko neha nadziranje njih izvajanja in bo kdo - podobno kot islamski priseljenci iz vojne v Bosni v vojno) spet začel s tem, da so ženske šibke in nesposobne skrbeti zase in za svoje premoženje). :::Ne gre torej kar tako za naštevanje sorodnikov. Pa ni le to; take povezave tudi povečajo obisk drugih strani enako, kot v naših možganih asociacije in miselni vzorci povzročijo, da se znanje ne le sešteva, ampak množi, in to le ne pri wikipediji, ampak tudi pri nje uporabnikih. === @Biografija živečih in zasebnost omenjenih === Od 1976 dalje sem dobro desetletje delal na registru prebivalstva Slovenije - kasneje CRP - v času, ko je edina zakonodja, za katero sem v zvezi s tem vedel, bil (razmeroma dober in temeljit, in izvajan) interni pravilnik. Delal sem najprej nekaj let a individualnih podatkih (priprava za vnos, preverjanje in odprava napak v podatkih), potem bil izšolan za programerja in (med drugim) napisal programsko opremo za vzpostavitev CRP s 13 mestno EMŠO (prješnja MŠ je bila 12 mestna), razvil okolje za testiranje te prograske opreme (ki je bilo do prenovitve sistema čez kako desetletje standardno okolje za vse Delal sem na primerjavah pravilnosti CRP z občinskimi registri in matičnimi uradi (od papirnih do računalniških v milijavžent formatih). Zasnoval in napisal sem (v enem tednu med počitnivami s smučanju na Kaninu, vsak dan sem se zbudil, večkrat preden so ostali prišli z večerne zabave spat) tudi program, ki je zaznal (in v nekaterih primerih olajšal sistematično odpravljanje) napak, ki bi lahko nastale pri spreminjanju CRP v računalniku (od kakega desetletja kasneje imajo podobne reči - transacion log processing - vgrajene sistemi za baze podatkov). V glavnem, za to plat (zasebnost, da je oseba skoraj vedno lastnik podatkov o sebi...) sem bil tako vzgojen kot temeljito treniran. Ko bom spreminjal podatke, imam namen kadar le mogoče (po možnosti pred objavo) dati izvirni in spremenjeni članek pogledati bodisi osebi, bodisi članom družine, če je oseba preminila in člani družine še živijo. Če pride do nasprotja - da bi oseba ali član družine preminule osebe želel, da je nek del prispevka toliko drugačen, da bi vsebina ne bila več nevtralna in ne bi bilo mogoče doseči soglasja - bi bilo tisti del prispevka pač umakniti (zame samoumevno). Po drugi plati tak pristop omogoči, da pridobim podatke o virih, za katere nisem vedel, včasih pa tudi do slikovnega ali drugega gradiva, ki bi mi ga dovolili naložiti. Mimogrede, postopke za registracijo takega strinjanja moram tudi šele spoznati. Vem recimo za (domnevno, še nimam vira) sedemkratnega prvaka Jugoslavije v motociklizmu, o katerem še ni prispevka, in mi bo poskusil posredovati vire; ko bom pripravil osnutek prispevka, bo pogledal, če sem ga kje polomil in ko se bo strinjal, boste vi pogldali, če je za objavo. Podobno velja za ostale. Upam, da s takim pristopom ne bo nič hudo narobe? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:03, 22. december 2020 (CET) : V biografijah so pomembni [[Wikipedija:Navajanje virov|viri in njihovo navajanje]] ter njihova [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. Sicer pa kar [[Wikipedija:Bodite pogumni|pogumno]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 22. december 2020 (CET) == Poravnava grafov == Pozdravljena, Midva z [[Uporabnik:Pv21]] ima vprašanje glede grafov v članku [[14. vlada Republike Slovenije]]. Saj vem, da bodo v kratkem? preneseni v članek o epidemiji Covida, toda s čim bi lahko grafa za november in december poravnala skupaj v eno vrstico? Ker bi rad dodal še graf za januar, toda potem se zamik med tabelami in grafi vselej veča. Včeraj sem poskušal z <nowiki>{{multiple image}}</nowiki>, pa mi ni uspelo? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:15, 5. januar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}}, {{ping|Pv21}} bi bilo takole ([[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]) bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:35, 5. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} Tole je super. En WikiHvala! Še bolje, kot sem razmišljal v začetku. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:42, 5. januar 2021 (CET) == {{tl|navbar}} == Hi, in {{tl|navbar}} I think 2 lines should be swapped (at the end): Now it is: <syntaxhighlight> --></span><!-- -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- </syntaxhighlight> and I think it should be: <syntaxhighlight> -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- --></span><!-- </syntaxhighlight> As it is, the closing bracket ("]") is not part of the <nowiki><span class="...float:right"></nowiki> (at the beginning) causing the closing bracket to be moved to a mew line. See e.g. [[Modul:Sports_table/WDL#In_article]] "What it looks like". It seems like it says "Ekipa]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z". But the it really is "Ekipa&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z]" with the "]" shifted to the next line making it look like "Ekipa]". --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:58, 4. februar 2021 (CET) {{ping|Sb008}} ... thanks, it is fixed now. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 4. februar 2021 (CET) == [[Predloga:Nedavno umrli|Nedavno umrli]] == Pozdravljena, bi lahko prosim pogledala tole predlogo? Sem še malo zelen na temu področju. Ustvaril sem jo, ker po dolgem iskanju nisem našel ničesar podobnega. Kam se da pa dokumentacijo? Če bi popravila napake bi bil zelo vesel. Hvala. Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:24, 20. februar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}} Glede ustvarjanje novih predlog - tudi predloge je treba povezati v wikipodatke, če je bila ustvarjena po npr. angleški predlogi. Sem za omenjeno predlogo storila to že jaz. Dokumentacijo pa ustvariš tako, da v tistem zeleno okviru spodaj klikneš na povezavo "ustvari". Najbolje, da jo ravno tako preneseš iz angleške wikipedije in prevedeš, in seveda umestiš v ustrezno kategorijo--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 20. februar 2021 (CET) ::Aha, v redu. {{Hvala||Najlepša hvala}} za nasvet in urejanje v wikipodatkih. Bom jo ustvaril in prevedel. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 20. februar 2021 (CET) == Vodik in H<sup>x</sup>== Hi Pinky, poglej moj komentar k [[vodik]]u. Da obstaja H7 z razpolovnim časom par sto let ...Huh!? Nisem gledal, kdo je avtor, pa članek ima tako ali tako že brado. Ampak po drugi strani ima zvezdico, pa najti ga je med 1000 članki... In ker se s kemijo zgleda ukvarjaš te dni, pišem tebi. Podobno velja za Nevtronij, ki je zelo zelo tema iz lufta. Oglasi se, če imaš kak kemijski (ali kemični) čevelj, ki žuli. Rade volje poprimem. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:30, 23. februar 2021 (CET) : {{ping|Vitosmo}} Jaz tudi slučajno nisem kemik, lotila sem se urejanja infopolj in navigacijskih polj za elemente, izotope, skupine in periode, ter tabel periodnega sistema. Vsebine samih člankov ne preverjam. Vse nepravilnosti v člankih lahko popraviš in dodaš sklic na popravljene vrednosti. Prav tako si vabljen, če je kaj narobe v samem infopolju, da pokomentiraš in bomo popravili. Če imaš voljo: za elemente je treba napraviti infopolja, tako kot ga že ima vodik, .... ([[:Kategorija:Infopolje Element po elementih]]) in ga potem vključiti v članek. Najlažje je prenesti celotno infopolje iz :en in ga z malo popravki (dec.vejice, ...) narediti slovenskega. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 23. februar 2021 (CET) ==Infopolje Element== Prima, Bom začel s silicijem. Ko ga je "tolk" po svetu;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:48, 24. februar 2021 (CET) ::Hi Pinky, oglej si https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Infopolje_silicij. Kar ne zmorem, je ::# language setting - 18 jih je pod angleščino,sl kot 19. mi ne uspe dodati ::# kristalna struktura - se čudno vede (hoče sliko) ::# "najpomembnejši izotopi" - salata okoli name2 - gl desno spodaj ::LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:05, 3. marec 2021 (CET) Kristalno strukturo kar pusti v angleščini (podpredloga najde in izpiše v slovenščini); parameter name2 je treba dodati; pa še nekaj malega je bilo treba prevesti v izotopih; ne pozabi na dec. vejice; za language setting pa ne vem točno kaj misliš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. marec 2021 (CET) ::Language setting: pozabi. se je zgleda uredilo samo od sebe (recimo v wikidata pa verjetno še kje drugje). [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:41, 4. marec 2021 (CET) ::: Povezavo v Wikidata sem naredila jaz. :) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:42, 4. marec 2021 (CET) (lahko bi si mislil;) Kako dobim listo predlog za infopolje Element, oz. za katere elemente infopolje še manjka. Zlato ne, srebro tje tudi že, svinec (oh ne, tudi že). Lahko začnem z redkimi zemljami, ampak raje najprej kaj bolj domačega. hvala vnaprej [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:36, 4. marec 2021 (CET) :: {{tl|Index to chemical element infoboxes}} ... če je ''ibox'' modre barve, potem je infopolje že narejeno. Je pa ta predloga vključena čisto spodaj v dokumentaciji vsakega infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:50, 4. marec 2021 (CET) Tale template manjka v en in tako tudi pri nas: Template:Greenwood&Earnshaw. enostaven makro v knjigo teh dveh avtorjev. Da pre3dlogo napišerm sam, mi je Zaenkrat še preveč, sorry[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:10, 5. marec 2021 (CET) ::: Predloga je preusmeritev na {{tl|Greenwood&Earnshaw2nd}}. Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 5. marec 2021 (CET) == neutronij ne spada v periodični sistem == Mendeljejev se obrača v grobu. Nočem začeti čisto spodaj in učiti g.Goloba, kaj je atom in kaj je nukleon etc. Po drugi strani nočem kokodakati previsoko - pri Tebi mi zadostuje. Če je kje kak pogovor o temi, se rade volje vključim. svoje sem že povedal v [[Pogovor:Nevtronij|pogovoru okoli nevtronija.]] Zate: periodni sistem elementov vsebuje snovi, ki imajo jedro z nabojem in elektrone okoli njega, da nastane atom. Molekule. Kemija. V vsakem primeru je navpolje treba revertirati, da se nam ne bodo kure smejale. Perioda 0. Z enim samim elementom z atomskim številom nič. ''A to pomen de ga ni, al kuga!?'' end of rant. kar se članka samega tiče: sklesal ga bom tako, da bo volk sit pa kemija cela. V en wikipediji je divjal te vrste bolj pred ca petimi leti. Stran, ki je sedaj na voljo, je glede volka in koze v redu. oglasi se;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:18, 23. marec 2021 (CET) : Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi#Nevtronij]]--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 23. marec 2021 (CET) == US/startyear == What's the reason for keeping the wrong date ([[Pogovor_o_predlogi:Inflation]])? Edit: Oh, sorry, you were right, I edited wrong country... --[[Uporabnik:MarMi wiki|MarMi wiki]] ([[Uporabniški pogovor:MarMi wiki|pogovor]]) 19:42, 27. marec 2021 (CET) :Don't get hard on yourself for doing mistakes. I realized that InflationUK (sl version) was somehow linked to InflationUS. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 27. marec 2021 (CET) == Infopolja <element> == Za vsak element v periodnem sistemu posebna predloga!? (blah?...razlika je navsezadnje samo instance Qxyz, drevo je za vse enako) če vidiš kako možnost ime elementa parametrizirati/vtakniti v kako novo predlogo, sem pripravljen ("v potu svojega obraza") počistiti. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:59, 28. april 2021 (CEST) : Se strinjam s tvojim blah, se s celim sistemom poenotenja periodnega sistema, elementov, periodami, skupinami, bloki, izotopi že nekaj časa ukvarjam. Ker se elementi večinoma ne spreminjajo in jih je neko končno število, je zaradi lažjega kasnejšega vzdrževanja samih člankov (če kdo popravlja podatke v samostojni predlogi, je na ta način zadeva bolj pod kontrolo). Bolj je pregledno, katerim člankom je treba predlogo še urediti. Tak sistem je prenesen iz :en. Ti ni treba nadaljevati, tudi jaz občasno prekinem in se lotim česa drugega ... če boš pa kdaj še kaj manjkajočega dodal, pa kar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. april 2021 (CEST) ::Iz standardizacijskih razlogov bi bilo pmm smiselno narediti vse predloge Infopolje <element> bodisi z malo začetnico ali pa z veliko. Tako ne bo zmede, katera se kako piše. Kaj pravita? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 28. april 2021 (CEST) ::: Ali misliš, da bi preimenovali vsa infopolja v male začetnice? Npr. Infopolje Oseba v Infopolje oseba, .......? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:18, 28. april 2021 (CEST) ::::Ne, samo infopolja elementov. Ostala lahko ostanejo, tako kot so. Pri PSE je to samo {{tl|Infopolje Uran}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:53, 28. april 2021 (CEST) :::: Sem preimenovala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:09, 29. april 2021 (CEST) == Zamolba == Pozdrav, Pinky. Možeš li izbrisati i zaštititi [[Saša Milivojev|ovu stranicu]] tako da je mogu stvarati samo administratori? Riječ je o dugogodišnjoj kampanji samopromocije na malom milionu wikija. Hvala unaprijed i oprosti što ne pišem na slovenskom, ali ne ide mi baš, a nadam se da ćeš razumjeti. :-) – [[Uporabnik:Srđan|Srđan]] ([[Uporabniški pogovor:Srđan|pogovor]]) 14:03, 11. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: več je u postupku brisanja - [[Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Saša_Milivojev]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:08, 11. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: Hi, so if I understand you correctly, you would like to delete this page? Well, the page is already in process of requestion for deletion and from its request must be a full week for a census to delete. If census is not going to change, the page will be deleted in thursday evening. Your sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 11. maj 2021 (CEST) == (nerangirano) == Pozdrav, zanima me, če bi bilo mogoče našo verzijo taksonomke prilagoditi, da bi dovoljevala izpis nerangirano (ali celo klad) za večje število rangov. Kolikor razumem navodila za uporabo (in iz prakse), taksonomka izpiše "(nerangirano)" za vsak glavni taksonomski rank od družine do debla. Idealno bi bilo, če bi bila ista možnost omogočena tudi za višje/nižje kategorije in morda še vmesne (poddružina, nadred ipd.). Trenutno sem recimo v zagati pri članku [[Rozide]], kjer so skorajda vse kategorije kladi, taksonomka pa mi omogoči le izpis treh (brez superrozid in rozid). Če boš utegnila, bom zelo vesel pomoči.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 22:30, 27. maj 2021 (CEST) : Naša taksonomka je zelo zastarela, glej [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija]]. Sem se že enkrat v preteklosti lotila predloge {{tl|Avtomatska taksonomka}} po zgledu angleške, ampak je bil takrat prevelik zalogaj in še ni dokončano. Osnovni problem je v tem, da imamo mi poleg latinskih tudi slovenska poimenovanja v oklepajih. Mislim, da ti je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] odgovoril [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Kladistika v taksonomki]]? Se jo bo treba resno lotiti, da bo ustrezala slovenskim poimenovanjem ali pa bi se morali odločiti, da uporabljamo le znanstvena imena. Lahko poskusiš z razširitvijo v [[Predloga:Taksonomka/peskovnik]] in [[Predloga:Taksonomka/testniprimeri]] ali pa celo posodobimo predlogo z angleško verzijo [[:en:Template:Taxobox]] (vsekakor je tudi v tem primeru najprej stvar preizkusiti v peskovniku). Se mogoče še Yerpo oglasi o tvoji ideji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 28. maj 2021 (CEST) ::Hvala za odgovor. Avtomatska taksonomka bi bila vsekakor super stvar, a verjamem, da zadeva ni lahka. Slovenska imena v taksonomki so prednost, poleg tega bi se pri različici z zgolj znanstvenimi imeni pojavil problem pri nekaterih kladih, ki znanstvenih imen sploh nimajo, angleških pa seveda ni smiselno uporabljati. Si bom malce ogledal tole taksonomko v peskovniku. Lp.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:45, 28. maj 2021 (CEST) :::Če bi imeli nekakšen spletni slovar taksonomov, bi morda lahko zaprosili za bota na wikidata in ga tam zagnali, da bi dodal slovenske opise. Če ne, bo potrebna neka predloga s switchem in gazilijonom vseh taksonomk. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:50, 28. maj 2021 (CEST) ==Kotačniki== Živijo, Pinky. Zakaj se v taksonomki v članku [[Kotačniki]] ne izpišejo nadrejeni taksoni? Ustvaril sem nekaj dodatnih taksonomskih predlog, ampak očitno še nekaj manjka. Lahko morda prosim tole pogledaš in popraviš? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:08, 1. junij 2021 (CEST) :{{ping|TadejM}}, za avtomatsko taksonomko je treba napisat {{tl|Avtomatska taksonomka}} in ne samo {{tl|Taksonomka}}. Glede na to, da klasifikacije kotačnikov s starejšo ročno taksonomko ne gre izpisat (četudi sem jo pred par dnevi razširil z možnostjo izpisa kladov), avtomatska pa generira le eno ime (bodisi znanstveno bodisi slovensko) predlagam, da namesto (v tem primeru slabo poznanih) slovenskih imen uporabiš znanstvena.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:47, 1. junij 2021 (CEST) Pozdravljen, Melaleuca. Hvala lepa za popravek. V taksonomskih predlogah sem za prikaz v taksonomki določil znanstvena imena, ki se povezujejo s slovenskimi imeni člankov (povezave z navpičnico). Za cilj povezav lahko določim znanstvena imena, toda potem se bodo povezave na morebitne članke s slovenskimi imeni tvorile prek preusmeritev z znanstvenih imen. Če bodo članki imeli znanstvena imena, se temu sicer izognemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:28, 1. junij 2021 (CEST) :Spiralneži (v Googlu 3 zadetki + en o štrukljih) in čeljustozobci (2 zadetka) bralcu ne bodo ravno pomagali. Le z navedenim znanstvenim imenom bo mogoče poiskati več informacij o teh taksonih. Dokler ne bo avtomatska taksonomka preurejena, da bo dovoljevala izpis tako slovenskega kot tudi znanstvenega imena, je bolje v takšnim primerih (slabo poznani taksoni + nimamo članka) poseči po znanstvenih imenih, ki vsaj dovoljujejo dostop do nadaljnjega branja.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 17:05, 1. junij 2021 (CEST) Velja. Do nadaljnjega sem ustvarjene predloge popravil tako, da vsebujejo samo znanstveno ime, in bomo povezave popravljali naknadno, če bodo nastali članki s slovenskimi naslovi. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:46, 1. junij 2021 (CEST) :Ali imamo kakšen slovar taksonov, ki ni Termania? Lahko bi ga preprosto uvozili, vendar po nekajčasnem iskanju nisem našel ničesar spodobnega. Videl sem take z 5000 taksoni, vendar se mi vseeno zdi, da jih imamo pokrite v Wikipodatkih. Mene zanimajo sploh taki, ki so redkejši. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 1. junij 2021 (CEST) ::Na spletu ni nič primernega, taksonomski slovar Termanie pa tudi ni kaj prida. Knjige so edine, ki so dovolj zanesljive za slovenska poimenovanja vrst/višjih taksonov.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 21:54, 1. junij 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]: PMM bo šlo s Termanio in en Wikipedijo za seznam latinskih imen. Latinske spregatve tudi znam, pomoje bo to kmalu napisano. Pythonov [[:en:Web scraping|:en:Web scraper]]. Ko bo končano, obesim na GitHub. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 1. junij 2021 (CEST) == Infopolje elektrarna == Pozdravljena Pinky, hvala za ureditev infopolja o elektrarni. Ravnokar sem dodal infopolje v članek [[Jedrska elektrarna Černobil]] in po moje vse štima ok, me pa zanima zakaj so nekateri parametri v angleščini. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:53, 17. junij 2021 (CEST) : {{ping|Zm05gamer}} Zakaj so nekateri še v angleščini? Ker ne poznam vseh teh tehniških izrazov. Lahko mi pomagaš in popraviš prevode najprej v [[Predloga:Infopolje elektrarna/peskovnik]] in preveriš izgled v [[Predloga:Infopolje elektrarna/testniprimeri]] - šele nato se popravki v celoti prenesejo v aktivno predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 18. junij 2021 (CEST) == slovenski znanstveniki grosistično == Ko sem videl, v kakšnem stanju so angleške strani za moje "prednike" (Blinc, pa Stefan, Janša itd), sem si rekel "narod si bo pač moral pisati sodbo sam", in se odločil, porabiti nekaj časa za ta kot wikipedije. Z mislijo na našo podobo od zunaj (teme za CEE2022 npr). Vprašanje: da ne bom vpregal konja napačno, ali bi imelo smisel, ljudi, ki jih imam v mislih (enostavno 100 znanstvenikov Sandija Sitarja, ali ekvivalent) najprej vnesti v wikidata, oz. njih podatke v wikidata dopolniti? Prve dopolnitve (npr gl. Roberta Blinca ali pa Josefa Stefana, Antona Peterlina) sem naredil v en straneh, nakar se mi je zanohtalo ---- "''potem bo pa sve to treba prenesti v wikidata"'', in sem rekel bom vprašal ''Pinky Infopoljsko ''(G). In če ima smisel začeti na tem koncu, ali je kak bolj primeren interface kot ga wikidata per definitionem nudi? Mogoče v smislu ene sorte predloge, ki jo vedno znova, na enak način, napolnim in pošljem v wikidata mlin... Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:09, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]]: Wikipodatki nudijo tudi orodje Quickstatements ([[wikidata:Help:Quickstatementss]]), vendar pa ni najbolj prijazen uporabnikom. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:37, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala! Jasno mi je, da mi manjka še precej, preden se bom lahko teme lotil "v živo". Skratka, naslednjih nekaj dni je na vrsti branje. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 20:18, 21. avgust 2021 (CEST) ::{{u|Vitosmo}} PMM bo najbolje, če česa ne boš razumel, da vprašaš Sportija na WDju. On je profi na temu področju, jaz sem orodje ''odkril'' približno dva meseca nazaj ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:48, 21. avgust 2021 (CEST) ::: Sem na dopustu, z internetom ki je ali pa ga ni. Me veseli, da me včasih omenite in da gredo stvari tudi brez mene naprej. -- ''Pinky Infopoljska'' [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:49, 23. avgust 2021 (CEST) ::::Pinky Infopoljska, po prispevkih si letos na 4. mestu s skoraj 7000 urejanji ([http://sl.wikiscan.org/?date_filter=2021&menu=userstats]). Nimaš se ničesar za sekirati, če si trenutno na oddihu. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:44, 23. avgust 2021 (CEST) == Menjava škrbinske predloge == Pinky, želiš da naredim menjavo {{tl|škrbinski razdelek}} → {{tl|Razširi razdelek}} z botom? Bo pmm lažje kot ročno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 18. september 2021 (CEST) : Ok. Ti z veseljem prepustim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:59, 18. september 2021 (CEST) ::Ali se za AWB prijaviš na enwiki? Yerpo, ti si mi že svetoval o botu ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 18. september 2021 (CEST) :::Na :enwiki rabiš posebno dovoljenje za uporabo AWB, pri nas ne. Samo inštaliraj in poženi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:04, 18. september 2021 (CEST) :::: Če imaš za prijavo v Wikipedijo dvojno avtentikacijo moraš narediti bot geslo (glej https://www.mediawiki.org/wiki/Manual:Bot_passwords)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 18. september 2021 (CEST) :Menjava {{opravljeno|opravljena}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:45, 18. september 2021 (CEST) :: {{hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 18. september 2021 (CEST) Kakšen je "škrbinski sistem", ki potrebuje pokvečena imena kot ''<nowiki>{{Filmski igralec škrbina}}</nowiki>'' namesto ''<nowiki>{{Škrbina o filmskem igralcu}}</nowiki>''? Če bomo kaj avtomatizirali, predlagam vsaj ''<nowiki>{{Škrbina - filmski igralec}}</nowiki>'' ali nekaj podobnega, čisto zaradi lepote jezika:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:58, 20. september 2021 (CEST) : Sistem se šele postavlja. Sedaj je že toliko narejeno, da se vidi kje nastopajo problemi. Problem je v hierarhiji predlog, ki se sestavljajo, glej {{tl|Filmski igralec škrbina}} ali {{tl|Znanstvenofantastična filmska škrbina}} - zatorej: :* Znanstvenofantastična filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Sf-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Kanadska filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Canada-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Filmski igralec škrbina -> Igralec škrbina -> Škrbina (ang: Film-actor-stub -> Actor-stub -> Stub) :vsaka dodana beseda spredaj, pomeni podtip predloge. Sem šele na začetku čiščenja predlog (asbox, ki omogoča tudi avtomatsko dokumuntacijo in razne vzdrževalne kategorije) - jaz bi najraje tudi pri nas poenostavila zadeve :* zf-film-škrbina -> film-škrbina -> škrbina :* film-igralec-škrbina -> igralec-škrbina -> škrbina). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 20. september 2021 (CEST) {{ping|Upwinxp}} Pogovor prestavljen na [[Pogovor o Wikipediji:Škrbina#Preimenovanje škrbinskih predlog oz. sistem škrbinskih predlog s kategorizacijo škrbinskih člankov]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:53, 21. september 2021 (CEST) == Telebajski == I saw that [[Telebajski]] had been deleted before, but now it exists. Therefore, can the old history be restored? There was also history of the redirect [[Teletubbies]]. In fact, there were several deleted pages that could possibly be restored or recreated. Some of them are: * [[Bambi]] * [[Dumbo]] * [[The Rescuers]] * [[The Rescuers Down Under]] * [[Lisica in pes]] * [[Lisica in pes 2]] * [[Victorious]] I know that some old pages were lacking in content. But could they be recreated or restored? If the latter, expand the old versions. Otherwise, recreate them and possibly restore afterwards? With Telebajski, there may have been useful content that could be merged with the current page. Such as the infobox. I know that there is more than one ''Dumbo'' now, but the original may still be the primary topic. If it's OK with you, could the old Teletubbies pages be restored? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 20:50, 11. december 2021 (CET) Op.: omenjene strani je ustvarjal blokirani uporabnik, serijski lutkar {{u|Needpower}}, z avtomatskim prevajanjem. Sumim, da je tale uporabniški račun povezan z njim, hkrati se mi ne zdi smiselno obnavljati tiste nanoškrbine v polomljeni slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:55, 12. december 2021 (CET) ::I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was also by a blocked sockpuppeter (not Needpower), so does it deserve deletion too? [[Levji kralj]] was already deleted, but exists now, but as a disambiguation page. I ask about retaining the old history mainly for historical reasons, but also if Teletubbies and The Lion King had anything useful before. Finally, I wonder if {{u|Sporti}} would be interested in any of these movies, as the creator of the disambiguation page about Levji kralj. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:38, 12. december 2021 (CET) :::Also, {{u|Henry3243}} was the other puppeteer to create the 1994 Lion King. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:39, 12. december 2021 (CET) ::::As said above, grammar was poor so the whole article would be easier rewrite it than recreated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 12. december 2021 (CET) == Infopolje Ekoregija == Pinky, v infopolju ekoregija se km² izpiše podpisano namesto nadpisano. Jaz to ne znam popravit, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 16. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:12, 16. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Infopolje Osebnost == Predpostavljam, da se ne spoznam na urejanje predlog in wikipodatkov, zato morda ne razumem nekaterih parametrov. Pomislek imam pri državljanstvu, kajti ponekod je zapisan podatek, ki mi ni jasen. Primer: [[Gregor Fučka]] je po prihodu v Italijo leta 1990 pridobil italijansko državljanstvo, verjetno neposredno po jugoslovanskem – ima (ali je imel) res tudi slovenskega? Drugi primer: [[Anton Resen]] se je rodil leta 1905 v Gorici, ki je bila v Avstroogrski do leta 1919, ko je prešla pod Italijo; ostal je v Italiji do smrti leta 1992 – a je res imel državljanstva Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije, ne pa italijanskega? Morda so moji pomisleki neupravičeni in je vse v redu, vendar ostaja občutek, da se slovensko državljanstvo prelahko pripisuje vsem, ki so ''vsaj nekoliko Slovenci''. Odkod se črpajo podatki o državljanstvu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:36, 18. februar 2022 (CET) :{{ping|Radek}}, podatki se berejo iz Wikipodatov iz polja "država državljanstva". Če so podatki napačni, jih je potrebno popraviti tam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:23, 18. februar 2022 (CET) ::Hvala za pojasnilo; bom povprašal npr Sportija, ki je urejeval wikipodatek pri Resnu, kateri vir je uporabil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:33, 18. februar 2022 (CET) == Infopolje na nesnovno dediščino Unesca == Pinky, ko boš našla čas, bi bilo dobro, če bi ustvarila infopolje za nesnovno dediščino Unesca. Slovenski članki imajo namesto tega ''Infopolje RKD'', ostali pa nimajo nič oziroma napačno za svetovno dediščino. Kar nekaj člankov je na to temo že napisanih. glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Nesnovna_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_(UNESCO)].--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:59, 24. marec 2022 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 24. marec 2022 (CET) :: {{Ping|Ljuba brank}} lahko začneš uporabljati {{tl|Infopolje Nesnovna dediščina}}. Vključena je že v članek Flamenko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 25. marec 2022 (CET) == [[Modul:Authority control]] update == Hi! In [[Modul:Authority control]] ICCU needs to be updated, both the format and the formatter URL (see [[:d:Property:P396]]). Thanks, --[[Uporabnik:Epìdosis|Epìdosis]] ([[Uporabniški pogovor:Epìdosis|pogovor]]) 13:12, 6. april 2022 (CEST) : ok, thanks. I will update it. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:52, 6. april 2022 (CEST) ::Pinky, si prepričana o zadnji posodobitvi modula? Nekje je očitno napačen prevod, sedaj imamo 3000 člankov v kategoriji [[:Kategorija:AC with 0 elements]] namesto v ustrezni slovenski kategoriji, pa še prva je nastavljena kot normalna kategorija (ni skrita). Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 15. april 2022 (CEST) ::: Sedaj sem prepričana, napaka je odpravljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 16. april 2022 (CEST) ::::Hvala :) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:08, 16. april 2022 (CEST) == Napake v modulih == Pinky, {{tl|Infopolje Otoki}} se po novem ne razume več z modulom location map (glej na primer [[Aleksandrov otok]] in [[Nova Britanija]], zanju sem prepričan, da je včasih delalo), pa {{tl|Normativna kontrola}} zdaj poskuša kategorizirati članke po številu elementov v angleščini (glej na primer [[:Kategorija:AC with 33 elements]]). Ko boš imela kaj časa pogledati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:46, 15. april 2022 (CEST) : ok. Bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 15. april 2022 (CEST) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:00, 15. april 2022 (CEST) ::Hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:21, 16. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Glede točkovanja: vsebina infopolja tudi šteje v število besed. Se mi zdi, da nekje nisi štela (čeprav na točke verjetno ne bo vplivalo bistveno). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 6. junij 2022 (CEST) : {{ping|Yerpo}} Nisem štela tam, kjer so infopolja ali kaj drugega dodajali drugi uporabniki (glede na zgodovino). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 6. junij 2022 (CEST) ::Ah, to pa je smiselno, ja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 6. junij 2022 (CEST) == Infopolje Planinske koče == Je to pravi naslov za prošnjo, da se posodobi template infopolja planinskih koč? Enote v WD imajo sedaj pogosto vsaj dva identifikatorja, in sicer [[wikidata:Property:P5758|PZS koče]] in [[wikidata:Property:P10592|maPZS]] zemljevid, ki pa jih template ne vključuje. Jaz sem dodajal tudi informacije o številu ležišč -- verjetno bi se še našlo kakšno polje, ki bi ga lahko brali iz WD. Primer [[d:Q3423237|Kamniške koče]], koliko ima metapodatkov v WD. [[Uporabnik:Miha Peče|Miha Peče]] ([[Uporabniški pogovor:Miha Peče|pogovor]]) 14:00, 28. junij 2022 (CEST) :{{ping|Miha Peče}} naslov je pravi. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 28. junij 2022 (CEST) Pogovor prenesen na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planinska koča#Posodobitev predloge]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:28, 4. julij 2022 (CEST) == Predloga Convert == Pozdravljena, Pinky! Upam, da si dobro. Pri pregledovanju vmesnika sem opazil, da so sporočila predloge Convert še vedno v angleščini. Morda veš, kje jih je mogoče prevesti? (npr. 'The unit for the provided value.', 'The units to convert into.' idr.) --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:43, 4. julij 2022 (CEST) : Bi lahko napisal kje se to pojavlja? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 5. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} Ahhh, že vidim, ko želiš vstavljati predlogo preko VisualEditorja. To popraviš v dokumentaciji predloge, v poglavju [[Predloga:Convert/dok#TemplateData]], parameter "description". Moraš paziti pri popravkih, da ne pokvariš formata - popravljaš le besedilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 5. julij 2022 (CEST) Aha, odlično. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:57, 5. julij 2022 (CEST) Tako, opise predloge sem prevedel in zdi se, da vse deluje pravilno. Ko se bo pojavila potreba, bom morda prevedel še kakšno podobno predlogo. Še enkrat hvala in lep dan. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:38, 7. julij 2022 (CEST) :Hvala. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:20, 7. julij 2022 (CEST) ==Prikaz datuma== Živjo, Pinky! Lahko prosim pogledaš, zakaj se v predlogi [[Predloga:Zadnji urejal]] namesto besede 'pred' izpiše 'čez'? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:58, 22. julij 2022 (CEST) : Mislim, da je problem v <nowiki>{{REVISIONTIMESTAMP}}</nowiki> in pretvorbi v <nowiki>{{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki>, ki je zamaknjen za 2 uri v predlogi {{tl|time ago}}. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 22. julij 2022 (CEST) Velja, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:35, 22. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} ... sem pripravila {{tl|Time ago/peskovnik}}. Če imaš voljo malo preizkusiti - predloga {{tl|Zadnji urejal}}, ki zaenkrat deluje s peskovnikom. Bom "Time ago" uradno posodobila, ko bo dokazano, da deluje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 26. julij 2022 (CEST) 0f8w9bmxpphz96otjctnopcj9mqknae 5724322 5724142 2022-07-27T07:37:39Z TadejM 738 /* Prikaz datuma */ odgovor wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl]] |- ! rowspan="4" valign="top" | [[Slika:Wikidata-logo-en.svg|50px|Wikidata logo]] ! Wikidata ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata|Wikidata]] | od 10.1.2016 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv1|Wikidata/Arhiv1]] | 27.04.2013 - 28.12.2015 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv2|Wikidata/Arhiv2]] | 28.12.2015 - 5.11.2017 |- ! rowspan="2" valign="top" | ! MediaWiki ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/TechNews|TechNews]] | od 25.08.2013 |- ! rowspan="6" valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] ! Arhiv ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv1]] | 20.02.2008 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv2]] | 01.02.2009 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv3]] | 11.01.2011 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv4]] | 16.10.2013 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv5]] | 6.1.2015 |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Wikidata == Kako je možno dostopati do gnezdenih vrednosti na Wikidata, npr [https://www.wikidata.org/wiki/Q346712] ima Property:P1129, toda <nowiki>{{#property:P1129}}</nowiki> na strani [[Boštjan Cesar]] vrne prazno (predvidevam da zato, ker je P1129 gnezden pod P54 oz. kot piše je označevalnik)? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:37, 13. oktober 2014 (CEST) : <nowiki>{{#property:p54|id=q172221}}</nowiki> je edino kar sem uspela najti glede kvalifikatorjev Qxxxxx, ampak napačno vrača tole: ''GNK Dinamo Zagreb, A.C. Chievo Verona, Q248800, Olympique de Marseille, Q18744, Nogometni klub Olimpija (1911-2004), Slovenska nogometna reprezentanca''. Kako priti do podatkov določenega Qxxxxx, ki ima še naprej gnezdene podatke, pa mi je skrivnost. Sem na Wikidata in na Meti prebirala navodila pa sem zasledila le tole: https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikidata/Notes/Inclusion_syntax_v0.3, amapk ne deluje tako kot piše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:42, 15. oktober 2014 (CEST) ::Tist id mislim, da je za dostopanje do drugih stran na wikidata (ki niso povezane na določen članek), argument id je ime drugega objekta. Sem pa našel getQualifierValue na modulu Wikidata, samo ni napisano, kako bi se ga uporabilo, tako da sem še [[:en:Module talk:Wikidata#Qualifiers|tam vprašal]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:10, 16. oktober 2014 (CEST) ::: Ja sem omenjeni modul na hitro prenesla semkaj, ker sem mislila, da bo to enostavno delovalo ... bom spremljala pogovor. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 16. oktober 2014 (CEST) Kaj pa da bi {{tl|Bioslika}} zajemala sliko iz Wikidata (npr. če ni lokalnega parametra)? Verjetno bi bilo dobro podobno narediti za infopolja. Težje bi bilo verjetno dobiti seznam člankov brez slike, ki imajo sliko na Wikidata. Predlogo Bioslika bi lahko tudi nadomestila {{tl|Infopolje Oseba}} (ali bolj specifična), ki bi še nekatere podatke pobrala z Wikidata (datum in kraj rojstva in smrti, poklic, ...). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:43, 25. oktober 2014 (CEST) #Bom pogledala, za biosliko ne bo težav (čeprav tole nima velikega smisla, saj uporaba predloge bioslika brez slike nima smisla). #Se strinjam, da se bioslika zamenja z infopoljem oseba (to lahko priredim tako, da bo neobstoječe lokalne podatke pobrala iz Wikidata). Če se strinjaš lahko z botom nadomestiš tole: <pre>{{bioslika|islike=Jozef_Stefan.jpg|napis=Jožef Stefan|velikost=150px}}</pre> s temle ({{para|velikost}} slike bo prednastavljena, tudi {{para|name}} ni obvezen) <pre>{{Infopolje Oseba <!--| name =--> | image = | caption = <!--| image_size =--> }}</pre> Potem pa bi počasi dodajala podatke iz Wikidata. Predloga Bioslika pa bo postala odvečna in jo bomo umaknili. Če bo kdo kasneje želel nadomestiti Infopolje Oseba z bolj specifično predlogo, pa bo imel seveda proste roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 26. oktober 2014 (CET) :Naredil sem 50 testih urejanj z botom, je pa problem, da nekatere strani predlogo Bioslika uporabljajo dvakrat ali poleg drugega infopolja (bila je celo v članku [[Kemija]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemija&diff=4267568&oldid=4211088]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:15, 26. oktober 2014 (CET) :: Bioslika se uporablja na 5.078 straneh - jih bom jutri pregledala, če je kakšna stran vmes, ki ne paše zraven in jo odstranila, tako kot si to naredil pri Kemiji (lahko pa to narediš tudi sam, če imaš voljo, ker moram urediti danes še SteVedeli). Če ima stran biosliko in neko infopolje hkrati (verjetno takšnih ni prav veliko), bo podvojena zadeva (tako kot je bila podvojena že do sedaj) ... kako bi se to detektiralo pa ne vem. Bova nadaljevala jutri. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 26. oktober 2014 (CET) :: Še tole ... če je v članku več bioslik, popravi le prvo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 26. oktober 2014 (CET) :::Zaenkrat grem čez tiste z eno biosliko, če jih je več, je lahko tudi katera prazna (kar naredi večinoma [[Uporabnik:CommonsDelinker]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:48, 27. oktober 2014 (CET) :::: Sem odstranila nekaj kar nekaj odvečnih bioslik iz neustreznih člankov ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:02, 27. oktober 2014 (CET) ::::: Bioslika je zdaj povsod nadomeščena. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:36, 27. oktober 2014 (CET) Super, bom najprej danes posodobila {{tl|infopolje Oseba}}, tako da se bo uporabljala predloga {{tl|Infopolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:25, 27. oktober 2014 (CET) :Rusi že imajo sliko in še nekaj podatkov za infopolje Oseba iz wikidata [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A8%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%BE%D0%BD:%D0%9F%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%BE%D0%BD%D0%B0&action=edit]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:30, 30. oktober 2014 (CET) :: Znaš rusko? ... je potrebno prenesti cel kup modulov in predlog, ker imajo drugače zasnovano. Trenutno sem poskusila z nemško (angleška nima možnosti lokalnih nastavitev in za nas ne deluje), pa je z nemško problem z datumi in še nekatere druge stvari mi niso všeč, Rusi pa imajo stvari bolj rešene. Tako, da se mogoče splača prenesti zadeve od Rusov. Bom zasnovala [[Modul:WikidataRu]] s podrobnimi podmoduli in dodatnimi predlogami in stvari prenesla od tam. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:37, 30. oktober 2014 (CET) :::Rusko ne ravno veliko, če je preveč dela, raje počakaj, slej ko prej bodo tudi na en dodali. Črpanje iz Wikidata vseeno (še) ni tako enostavno, kot bi pričakoval... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:53, 30. oktober 2014 (CET) Predlagam, da tudi v sledilnih kategorijah prevajaš "Wikidata" v "Wikipodatke", čeprav so to pomožne strani, ki jih večina ljudi ne bo videla. Pa angleški "label" se ponavadi prevaja kot "oznaka", ne "labela"... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:45, 31. oktober 2014 (CET) : ok .. bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 31. oktober 2014 (CET) Prva varianta Infopolja Oseba z Wikipodatki je narejena za testiranje. Če v članku o osebi na vrh vnesete le {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}}, mora predloga že vrniti nekatere podatke iz Wikidata. Dokumentacijo moram še dopolniti, da se bo vedelo kateri podatki se znajo sami napolniti (ustrezno se napolni tudi kategorija Umrli ..., Rojeni ...). Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|citizenship}}, {{para|occupation}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:05, 3. november 2014 (CET) :Zgleda dobro, le kategorizacija Umrli in Rojeni po datumu je verjetno odveč (vsaj do sedaj je nismo imeli). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:25, 3. november 2014 (CET) === Posodobljanje infopolj za osebe === Boš zdaj še ostalim infopoljem dodala zajemanje (vsaj) slike iz Wikidata? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:00, 16. november 2014 (CET) Ja, tak je bil načrt, da začnem še z ostalimi, ko bomo zadovoljni z delovanjem Infopolja Oseba. Jih bom pa hkrati tudi posodobila, plan se imam znebiti tudi tistih barv v header-ju infopolj - npr. {{tl|Infopolje Športnik}}, {{tl|Infopolje Kolesar}}. Najprej bi se pa lotila infopolj namenjenim športnikom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 16. november 2014 (CET) :Aha. Ko bo Infopolje Športnik, ga bom lahko dodal (skoraj) vsem s {{tl|MedalTableTop}}, ki jih je kar nekaj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:17, 16. november 2014 (CET) :: Prav, potem pa se najprej lotim infopolja Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:20, 16. november 2014 (CET) A boš enkrat tako prijazna in boš pod lipo napisala, kako se ta reč uporablja in še nekaj osnovnih informacij za informacijsko polpismene? Pliz! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:04, 16. november 2014 (CET) : Bom pripravila - še predno bova dala v uporabo tudi Športnika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 16. november 2014 (CET) Super! Kaj bi mi brez tebe. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:09, 17. november 2014 (CET) : Glej [[Wikipedija:Pod lipo#Integracija infopolj z Wikipodatki]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:21, 17. november 2014 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ==== {{tl|infopolje Športnik}}==== [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če si pripravljen, lahko začneva z Infopoljem Športnik, infopolje sem že posodobila in pripravila z wikipodatki (podobno kot za infopolje Oseba). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 20. november 2014 (CET) : Če misliš, da je smiselno, lahko pod imenom in priimkom dodam tudi spol (moški/ženska). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 20. november 2014 (CET) :: Mislim, da spola ni potrebno dodajati. Sem jih že pred nekaj dnevi zamenjal en del, tisti z MedalTableTop in brez slike. Tistim s sliko bi jo pa odstranil in po potrebi dodal na Wikidata. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:52, 20. november 2014 (CET) :::Kje se pa nastavi prikaz države? - da ne bo LRK kot v [[Gao Yulan]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:12, 20. november 2014 (CET) :::: Za nekatere države so kratice zapečene zaradi dolžine - [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«). To lahko popravimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 20. november 2014 (CET) :: Nekaj je tudi z uradno stranjo - [[Henning Fritz]], za neznano leto rojstva ali smrti bi bilo tudi treba nastaviti kaj lepšega kot ''nepoznana vrednost'' - [[Hermann Barrelet]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:53, 20. november 2014 (CET) ::: »nepoznana vrednost« sem spremenila v »datum neznan« ... glej [[Modul:Wikidata/date]], lahko popraviš, če ti ni všeč. Za spletno stran bom pa še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:36, 20. november 2014 (CET) ::: Popravila tudi spletno stran v samem Infopolju Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:53, 20. november 2014 (CET) :::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Dirkač F1}}, {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}==== Pripravljeno je {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če imaš voljo še ti malo preizkusiti ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2014 (CET) : Si mislila isto infopolje tudi namesto {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}? V tem primeru ga je treba še malo dopolnit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:14, 30. november 2014 (CET) :: Ja, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:22, 30. november 2014 (CET) ::: {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}} je sedaj združeno v {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Edina razlika, ki sem jo naredila je, da se za nekatere izpuščene parametre ne uporablja več »&mdash;« ali »0«. Kateri parametri so to, se vidi v starem {tl|Infopolje Dirkač F1}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 2. december 2014 (CET) :::: Mislim, da je pripravljeno za menjavo. Na žalost na Wikidata ni še nič od dirkaške statistike... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:59, 3. december 2014 (CET) ::::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ::Razširiti je še potrebno dokumentacijo (z dodanimi parametri). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 3. december 2014 (CET) Po posodobitvi se v prikazu članka pojavi prazna vrstica pred začetkom, če je prazna vrstica med koncem infopolja in bio vrstico (kot je v veliko člankih zaradi preglednosti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean-Pierre_Wimille&diff=4414514&oldid=4414513 brez tega urejanja se članek začne s prazno vrstico]). Ena prazna vrstica po moje se ne bi smela poznati... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:04, 1. april 2015 (CEST) :{{urejeno}} ... moja napaka pri vključevanju dokumentacije v infopolje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 1. april 2015 (CEST) ::Aha sem še dve infopolji popravil, mislim da so zdaj to vsa. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:50, 1. april 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Hokejist}}==== {{tl|Infopolje Hokejist}} je posodobljeno. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:23, 13. december 2014 (CET) :V članku [[Tomáš Vokoun]] infopolje zajema datum rojstva iz Wikidata in ustvari kategorijo Rojeni leta 1976, ne ustvari pa kategorije Živeči ljudje (kot vidim je nikjer ne). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 15. december 2014 (CET) :: [[:Kategorija:Živeči ljudje]] se ne ustvarja avtomatsko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:31, 15. december 2014 (CET) ::: Aha. Samo nekje (sam sicer ne najdem) se že tako verjetno preveri, če je oseba še živeča (da se izpiše starost zraven datuma rojstva ali ne), če bi se tam dodalo še to kategorijo... Ali je kakšen drug razlog, da ni avtomatska? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:41, 15. december 2014 (CET) :::: Najbolj osnoven razlog je, da so to kodo (in sistem) pisali ruski wikipedisti, ki so, vsaj kolikor sem jaz videla, zelo napredni v uporabi. Seveda je možnost za nadgraditev, kar pa jaz ne bi počela ... Bi bilo njih potrebno poprositi za nadgraditev (mogoče bi to tudi jaz lahko storila, ampak takšne zadeve rajši prepuščam njim, ki sistem bolje poznajo). Glede domnevno umrlih pa se je Yerpo pred kratkim razpisal tukaj - [[Wikipedija:Pod_lipo#Domnevno_umrli]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:57, 15. december 2014 (CET) ::::: Aha. Vidim tudi, zakaj je niso dodali - ker je [[:ru:Категория:Ныне живущие]] predlagana za brisanje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 15. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Znanstvenik}}==== Ko boš utegnila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:38, 12. december 2014 (CET) : Evo infopolje posodobljeno z Wikipodatki. Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:33, 13. december 2014 (CET) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:05, 15. december 2014 (CET) :Eno stvar sem opazil: infopolje ima prostor za opombe, vendar se morebitne opombe, ki jih pobere iz wd, pokažejo na dnu gesla, ne v infopolju. Je tako mišljeno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:24, 17. december 2014 (CET) :: Ja, tako naj bi delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:01, 18. december 2014 (CET) ::: Te opombe naj bi bile načeloma v razdelku '''Sklici''' (in ne točno na dnu gesla), ali ne? Katera imena krajev je treba vnašat v rojstne kraje? Sodobna ali tedanja?. (Do sedaj so se (predvsem na en wp (pa tudi tukaj) vnašala tedanja imena krajev in držav). Pri Stefanu npr. 'Šentpeter (Celovec)' sedaj deluje malo čudno, ker je bilo v času njegovega rojstva to samostojno naselje. Pri [[Frits Zernike|Zernikeu]] sta zvezdici v parametrih, pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentzu]] je rojstni kraj v redu (navedena je tudi država), pri kraju smrti pa je zvezdica. Res bi bil dober kakšen hitri vodič za popravke. Jaz sem bolj kot za avtomatizacijo, za točnost podatkov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:11, 18. december 2014 (CET) :::: Pri Zerniku so bile pravzaprav 3 zvezdice (tudi slika) - odstranila sem odvečne podatke v infopolju; pri Lorentzu sem iz Wikipodatkov odstranila odvečno sliko in dodala slovenski opis za Harlem ([[d:Q9920]]) in prav tako iz infopolja umaknila odvečne podatke ... da je potrebno navajati državo poleg rojstnega kraja? Ne vem, mogoče ... ampak doda se jo lahko v Wikipodatkih kot označevalnik kraja, kot sem to storila za njegov kraj smrti. Za našega Štefana sem dodala opis za [[d:Q2322523]], da se sedaj izpisuje le Šempeter in h obema krajema takratno državo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) :::: Glede sklicev - še ne tako dolgo tega nazaj so je v članku spodaj izpisala napaka, če ni bil opremljen z seznamom sklicev - to so sedaj spremenili tako, da se seznam sklicev avtomatsko izpiše na koncu članka (kar meni ni všeč, saj sem take članke včasih imela v posebni vzdrževalni kategoriji, ki je sedaj prazna). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) Ena možnost za pisanje tudi tedanjih državnih tvorb je dodatek pri parametru. Npr. sem dodal pri [[Janko Šlebinger|Šlebingerju]], ne vem pa, če je dodatek k tem parametrom temu namenjen. Ni mogoče (ali pa jaz ne znam) tvorit kratic kot v tem primeru za FLRJ ipd., ker wd sprejemajo le realna imena člankov. Ja gotovo si zaradi takšnih stvari porabila veliko časa. Aja, se opravičujem, Nisem videl prvega dela tvojega odgovora. Tvoja rešitev za Lorentza je verjetno boljša od moje za Šlebingerja. Zanj sem popravil podatke v wd. Zakaj pa npr. ni povezave na Haarlem pri Lorentzu - ker še ni članka tukaj? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 15:42, 18. december 2014 (CET) : Za dolga imena držav imamo možnost dopolniti v [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«), da se izpisuje s kratico. To lahko dopolnimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). <br>Za FLJR bi bilo torej ''<nowiki>Q12788779 = '[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]',</nowiki>'' in lahko kar sam popraviš in dopolniš. Haarlem se bo avtomatsko povezal, ko bo ustvarjen članek in povezan v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:56, 18. december 2014 (CET) :: Hvala ti za info. Bom popravil in dopolnil. Še en oreh imam. Pri Zernikeu mi ne dovoli popravit kraja smrti v Amersfoort. Le pobrisati mi dovoli, kar sem tudi storil. Ne vem kako je tebi uspelo za Haarlem. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:03, 18. december 2014 (CET) ::: Orehi so za to, da se jih stre. Tudi jaz sem na začetku imela težave s tem .... torej ... ker Slovenci za nas še nimamo vpisanega Amersfoort, ti ga ne dovoli vnesti direktno v Wikipodatke osebe. Najprej moraš v Wikipodatkih Amersfoort najti z iskalnikom in mu potem dopisati slovensko oznako. Nato ga boš lahko vnesel v podatke osebe za slov. jezik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:09, 18. december 2014 (CET) Lahko, prosim, preveriš zakaj ne dela/ta paramet(e)r/a {{para|doctoral_advisor}}, oziroma {{para|doktoral_advisors}}. Ali je problem v navedbi <tt>if empty</tt> v: : <tt><nowiki>| data15 = {{if empty|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki></tt>? Če namesto tega napišem, kot je npr. pri {{para|spouse}}: : <nowiki>| data15 = {{#if:{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki> deluje, samo ne vem zakaj je notri tudi ta navedba <tt>empty</tt> pri if. Vem, da je pred časom delovalo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:53, 14. junij 2015 (CEST) : [[Predloga:Ifempty]] ni več ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:11, 14. junij 2015 (CEST) :: Sem jo popravila ... je sedaj bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 14. junij 2015 (CEST) ::: Ja, sedaj deluje s prvim zapisom s to predlogo. Hvala ti lepa. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:37, 14. junij 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}}==== Infopolje je posodobljeno. Trenutno se v {{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}} iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. Nekaj je novih parametrov ... zato sem posodobila vse kolesarje, ki uporabljajo to predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:27, 25. december 2014 (CET) ==== {{tl|Infopolje Vojaška oseba}}==== Glede na to, da je Klemen naštancal na stotine gesel o generalih, bi bilo fino, če bi enkrat posodobila tudi tole polje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:16, 5. avgust 2015 (CEST) : Ok, je prva na spisku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:33, 5. avgust 2015 (CEST) :: {{urejeno}} ... posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:49, 7. avgust 2015 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:23, 8. avgust 2015 (CEST) ===Bugi v infopoljih === ;Janez Zor [[Janez Zor]] - v Wikidata sem dodal datum smrti (december 2014), tukaj pa infopolje prikazuje november 2014. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:34, 7. december 2014 (CET) : Hmmm, zanimivo .... bom pogledala ..... (pustite podatke v Wikidata nespremenjene zaradi testiranja). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:21, 7. december 2014 (CET) :: Sem zadevo predala ruskim sodelavcem, ker je očitno napaka pri pretvorbi formata mm.yyyy iz Wikidata, saj se mesec v tem formatu vedno zmanjša za 1. Te pretvorbe so precej zapletene in jih je kar nekaj, sistem pa oni bolje poznajo. Sem z njimi že sodelovala in upam, da se mi kmalu javijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:09, 7. december 2014 (CET) ::: Popravljeno, so se ruski kolegi potrudili in pomagali (za vzrok problema glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Wikidata/p570#Problem with dates from Wikidata in "month year" format (without day)]]). Popravjen je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata%2Fdate&diff=4316525&oldid=4302627 Modul:Wikidata/date] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:03, 9. december 2014 (CET) ;Kristóf Báthory Kaj pa ne štima [[Kristóf Báthory|tu]], da se pokaže oznaka polja in ne podatek? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:57, 11. december 2014 (CET) : Kateri podatek se ne prikaže? Meni je videti ok. (Rojstvo - 1530, Smrt - 27. maj 1581, Q174665?) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:49, 12. december 2014 (CET) :: Tisti Q174665? bi moral biti mesto smrti, če prav razumem. Če greš z miško nad vprašaj, pojamra da manjka slovenska oznaka (ali nekaj takega) in ne more prikazati podatka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:00, 12. december 2014 (CET) ::: V wikipodatkih je potrebno vnesti oznako v slovenščini, ker je še nima (klikni na Q174665) in shraniti - če pa tam dodaš še kratek opis, je pa to sploh sijajno. In zakaj je opis dobro dodati .... ko neki osebi dodajaš (spreminjaš) kraj rojstva, ti avtomat pomaga pri iskanju ... prikaže ti tudi opis. Težko je namreč izbrati med več enakimi kraji ... lahko poskusiš v iskalniku vtipkati Bela in ti tam ponudi tri enake oznake, ki so brez opisa. Vsi članki, ki imajo takšne zapise so umeščeni v [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]. Jih počasi čistim ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:56, 12. december 2014 (CET) ::::Sem dodal oboje, upam, da prav, ker v geslu se (še) ne pokaže. Nisem pa vedel, da je to potrebno delat ročno za vsak objekt v wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:06, 12. december 2014 (CET) :::::Zdaj sem pogledal tisto kategorijo. Hudiča, saj tega je pa za celo življenje. No, pa sem imel iluzije o avtomatizaciji (rade Japanci za nas...) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) : Počasi se daleč pride. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) : Sicer pa se prikaže, le stran moraš osvežiti. Bo pa kasneje s temi podatki veliko lažje. Vem koliko dela sem imela s taksonomkami in naselji, da sem vse stare počistila, sedaj pa je precej enostavno, ko je na vsake svete cajte potrebno dodati le eno.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 12. december 2014 (CET) ::Sem parkrat stisnil ctrl+f5 pa se ni osvežilo. No, zdaj je, tako da sem očitno delal prav. Za vajo sem jih poslovenil še par, ampak tega je res ogromno. A se pri krajih ne bi dalo tega avtomatizirat? Da bi po defaultu kar wd dal originalno ime, ki bi ga potem po potrebi na roko slovenili, kjer imamo slovenska imena? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ::: Ctrl+f5 ni dovolj, treba je uporabiti tisto v Orodni vrtici (Več -> Osveži). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:37, 13. december 2014 (CET) ::: Glede slovenjenja ... ne vem kakšna so pravila glede botov v Wikipodatkih. Je [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] bolj aktiven na Wikipodatkih in bi mogoče on lahko svetoval. Tudi ne vem kaj naj bi bilo to originalno ime (če je npr. neko rusko mesto, je to potem tudi zapis v cirilici). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 13. december 2014 (CET) ::::Sorry, sem videl, da si me omenila, pa nisem prej utegnil odgovorit. Za črpanje oznak (label) iz imena medjezikovnih povezav bo treba pocukat kakšnega operaterja bota - treba je prepisat ime (verjetno najbolje angleškega) interwikija v label za slovenščino pri objektih, ki imajo {{P|31}}: {{Q|486972}}. Naslov je [[:d:Wikidata:Bot requests]], ampak za tako specifično opravilo znajo bit neodzivni. Na žalost ne poznam alternative. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:34, 13. december 2014 (CET) :::::Meni se to ne bi zdela slaba rešitev, čeprav bo seveda nekaj napak (Cologne namesto Köln, pa Prague namesto Praga ipd.). Če znajo narediti tako, da primarno vzame slovenski iw, če pa tega ni pa angleškega, bi bilo tega manj. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:17, 14. december 2014 (CET) ::::::{{u|IP 213}}, začasna rešitev za vsaj malo lažje dodajanje: v [[:d:User:IP 213/common.js]] si skopiraj <code><nowiki>importScript( 'User:Joern/altLabels.js' );</nowiki></code>. Če imaš izbran slovenski jezik v uporabniških nastavitvah, tako da prikaže polje za slovensko oznako na vrhu strani, ti skripta ponudi ime(na) iz interwikijev - kar pomeni en klik namesto copy-pastanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:25, 16. december 2014 (CET) ::::::: A jest tud lahko? .... Sem že nastavila ... super. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:35, 16. december 2014 (CET) Ok, hvala, bom uredil. Vsak klik manj paše. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ;Arnulf Koroški Hm, kaj pa je tule pri [[Arnulf Koroški|Arnulfu]]? V infopolju se pokaže 4. december, čeprav se v virih pojavlja 8. (ali konec novembra). In sem šel gledat v wikidata, kjer je tudi 8. 12. (z dodatkom julian). Ali tu infopolje po nepotrebnem preračunava v gregorijanski koledar, ki ga takrat sploh še ni bilo? Oziroma, ali je tu sploh odveč pripomba v wd, da je datum po julijanskem koledarju (verjetno posledica uvoiza iz wp ru:)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:58, 12. december 2014 (CET) : Ja, tega sem že gledala. Ruski uvoženi datumi so včasih nepravilni (sem jih že nekaj popravila) in če imaš svoj vir, tam podatek popravi (lahko vneseš tudi dva datuma) in dodaj vir, tistega ruskega pa kar izbriši. Kako se doda sklic lahko pogledaš npr. [[d:Q190770|Philip Warren Anderson Q190770]] na datumu rojstva, ki sem ga popravila jaz. Glede julijanske koledarja pa moram pa še preveriti, to naj bi drugače delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 12. december 2014 (CET) ::Saj ravno v tem je težava: iz ruske wp uvožen datum je pravilen, je tudi 8. december. V infopolju se pa pokaže 4.! Zato sklepam, daje v ozadju kakšno preračunavanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) ::: Hmm, bom povprašala ruske kolege, ki so napisali kodo, sem v navezi z njimi. Zaenkrat pa Arnulfa ne spreminjaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) ::::Sem pustil povsem pri miru. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ;Linus Torvalds V infopolju se pod poklic dvakrat pokaže programer (enkrat kot link, enkrat ne), pri starših in starih starših so opisi v angleščini. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Popraviti je bilo potrebno poklice v Wikipodatkih za ta objekt, očeta, mamo in deda pa je bilo potrebno popraviti kar v infopolju samem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Janko Prunk Pri Prunku se v infopolju prikaže napis '''Spletna stran''', vendar ni linka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Napaka je bila v Infopolju Znanstvenik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Milko Kos To pa je najbrž bolj moje neznanje kot bug. Pri [[Milko Kos|Kosu]] sem v wd dodal dve sliki, zdaj pa se tudi v infopolju pokažete obe. Je ena v wd odveč, je torej prav, če je tam samo ena, ali se da urediti, da infopolje pokaže samo eno, čeprav sta v wd dve? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:15, 16. december 2014 (CET) : Ja, če bi bilo tam 10 slik, bi se jih prikazalo vseh 10; bilo bi prav, da bi tam bila samo ena slika. Jaz kar zbrišem eno, pustim kvalitetnejšo. Do sedaj se ni še nihče pritožil. Wikipodatki naj ne bi bili namenjeni galeriji, za to je na voljo povezava na Zbirko (tudi v Wikipodatkih). Bom pa povprašala ruske kolege kako to preprečiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) : Sem malo gledala kako to deluje .... so splošno napisane funkcije, ki obdelujejo vse postavke znotraj ''property''. Tako deluje za datume, poklice in tudi za slike. Bi bilo potrebno za slike potemtakem narediti neko posebnost v kodi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 16. december 2014 (CET) ::Kar pusti, bom raje pobrisal odvečno in bo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ::: Podobno je npr. pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]]u. Če se iz infopolja odstrani parameter slike, se v njem prikažeta dve. Drugi dve od mišljene. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:19, 18. december 2014 (CET) :::: Na [[:Wikidata:Property talk:P18]] je navedeno, da naj bi imela lastnost [[:Wikidata:Property:P18|slika]] praviloma eno vrednost (Single value: this property generally contains a single value), ki naj bi bila najbolj kvalitetna slika za predstavitev osebe oz. za v infopolje. Ostale naj se odstrani. Jih je pa kar nekaj takih ([[:Wikidata:Wikidata:Database_reports/Constraint_violations/P18#.22Single_value.22_violations]]), tudi ker boti dodajajo podatke iz različnih Wikipedij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:35, 18. december 2014 (CET) ;Teodor Domej Tudi to je najbrž bolj vprašanje kot bug report. Ampak vseeno: pri [[Teodor Domej|Domeju]] sem hotel podatke vnesti v wd, pa sploh nima povezave Objekt v Wikipodatkih. Tudi možnosti, da bi ga ustvaril ne najdem. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:50, 16. december 2014 (CET) : Za čisto nov objekt greš direktno v Wikidata in tam v iskalnik vtipkaš Teodor Domej .... potem pa klikneš na "also create a new one" ... in veselo na delo. Tegale sem ustvarila že jaz in dodala. le da je moški in človek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) ::Aha, se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) <s>Ampak sedaj še vedno ni povezave med objektom v wd in geslom tu. Sem poskusil povezavo dodati, a mi kljub vztrajnemu klikanju na wd ni uspelo. Druge podatke sem lahko dodal (bio, slika). --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:39, 16. december 2014 (CET) :Danes sem bil rahlo uspešnejši. Lahko sem vnesel podatke za iw, vendar jih nisem mogel shraniti (invalid token ali nekaj takega). Prav tako nisem mogel pobrisati napake pri kraju rojstva; včeraj sem namreč ES namesto kot referenco po pomoti vnesel kot drugi kraj rojstva. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:37, 17. december 2014 (CET) </s> Pozabi! Zdaj je šlo. Očitno težave z delovanjem wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:18, 17. december 2014 (CET) : Poskusi vedno osvežiti stran z Osveži iz orodne vrstice. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:04, 18. december 2014 (CET) ::Misliš stran na wp? Saj sem, pa ni pomagalo. Mislim, da ima wd včasih težave z delovanjem in takrat je vnašanje in popravljanje nemogoče. Se mi je zgodilo že kdaj prej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:27, 18. december 2014 (CET) ;Aimé-Victor-François Guilbert Zakaj v članku [[Aimé-Victor-François Guilbert]] infopolje ne prikaže datuma smrti iz WD, čeprav je tam naveden? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:13, 27. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v WD. Lahko pogledaš zgodovino. Pri smrti je bilo nastavljeno, da je ta podatek nezaželen (pobarvan je bil spodnji kvadratek izmed treh navpičnih na levi strani). Običajno je to nastavljeno na srednjega ... Normal; zgornjega pa se običajno nastavlja pri slikah za sliko, ki je najprimernejša in se potem v infopolju izpiše le-ta, na pa tudi ostalih. Upam, da nisem preveč zapletla pojasnila. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:56, 27. januar 2016 (CET) Aha. Še nekaj je treba prevesti - kdor ima pri datumu smrti ? napiše v ruščini neznano npr. [[Slavko Beravs]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:50, 29. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v [[Modul:Infocards]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 29. januar 2016 (CET) ;[[Manuel Machado]] Nekaj je s sklicem narobe pri datumu smrti - Lua error in Modul:Sources at line 200: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 9. marec 2016 (CET) : Sem imela že nekaj časa pripravljene popravke v peskovniku, pa sem sedaj zamenjala. Upam, da bo vse ok.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 9. marec 2016 (CET) ;[[Edin Osmanović]] Kraj rojstva preveč raztegne infopolje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:27, 3. junij 2018 (CEST) : Modul Wikidata omogoča okrajšave dolgih imen držav [[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata&type=revision&diff=5001378&oldid=4913789 diff.]], kako bi naredili neko splošno pravilo bi si pa morala vzeti več časa in Modul prisiliti, da razdeli zadevo v več vrstic. Je pa tole malce komplicirano, tako da ne vem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 3. junij 2018 (CEST) ;[[Luka Špik]] Sliko prikaže prekrito z več vodoravnimi črtami. V vseh drugih wikijih je prikazana ok, tako da nimam pojma kaj bi bilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:44, 18. december 2019 (CET) :Ne vem zakaj se je to zgodilo. Ampak sem popravila prednastavljeno vrednost v infopolju Športnik na 220px tako kot za Infopolje oseba (prej je bilo 226px). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:28, 19. december 2019 (CET) === JhsBot na Wikdata === Če pogledaš zgodovino [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q3857937&action=history] [[d:Q3857937|Janeza Kosa]] se tam vidijo spremembe JhsBota (''Added [sv] description: Auto-description for Swedish'', ...). Mogoče bi lahko delal tudi za nas? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:05, 16. december 2014 (CET) == Predloga Infopolje Pisec na Wikiverzi == Na Wikiverzo sem skopiral predlogo za infopolje Pisec, vendar me študent, ki je predlogo uporabil, opozarja na napako, ki je ne znam odpraviti, namreč podatke o pikslih nad sliko (glej [[:v:sl:Benjamin Gracer|Benjamin Gracer]]). Help, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:29, 22. oktober 2014 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:49, 22. oktober 2014 (CEST) Glede na zasnovo predloge je namesto <pre>| image = [[File:Benjamin Gracer.jpg|thumb|Benjamin Gracer]]</pre> potrebno uporabiti: <pre> | image = Benjamin Gracer.jpg | caption = Benjamin Gracer</pre> {{urejeno}} - Sem omenjeni članek že popravila, glej https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Benjamin_Gracer&diff=19070&oldid=19068. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 22. oktober 2014 (CEST) == Kulturna dediščina Slovenije na Wikipodatkih == Najbrž te bo zanimalo, da sem naredil na Wikipodatkih infrastrukturo za označevanje enot slovenske kulturne dediščine. Glej [[Pogovor:Kulturni spomenik Slovenije‎]], komentarji dobrodošli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:25, 8. november 2014 (CET) Predlagam, da urediš samo naša infopolja in ne zgubljaš časa/energije z ročnim dodajanjem v Wikipodatke, potem ko bo vse pokategorizirano po občinah bom že jaz pognal avtomatizacijo. Lahko pa tudi sama, po želji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:15, 13. november 2014 (CET) : Ok ... hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:17, 13. november 2014 (CET) Avtomatska kategorizacija ne dela prav za Mestno občino Ljubljana - glej [[Meksika]]. Iz kode v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}} mi na žalost ni jasno, kaj je narobe (pri ostalih mestnih občinah dela). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 14. november 2014 (CET) : Očitno mi je ponagajal copy&paste in sem namesto presledka naredila neki posebni znak. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:19, 14. november 2014 (CET) :: Uh, dobro da si odkrila, to mi na kraj pameti ne bi padlo. Zanimivo, ravno par dni nazaj se mi je v službi pri analizi podatkov zgodilo, da sem po nesreči dodal presledek za eno vrednostjo in mi potem dolgo ni bilo jasno, zakaj mi [[R-project|R]] cel stolpec obravnava kot čisto drug podatkovni tip. V tab-delimited tabeli se to na prvi pogled ne vidi, tako da sem moral it nazaj v izvorne podatke da sem odkril, v čem je trik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:26, 14. november 2014 (CET) ::: Sem tako hitro odkrila, ker se mi je to zgodilo tudi včeraj in sem tudi skoraj doktorirala na tem ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 14. november 2014 (CET) ::::Pred uporabo je dobro [[:en:Trimming (computer programming)|trimčkat]] podatke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:35, 14. november 2014 (CET) :::::Do tega imam predsodke odkar sem enkrat pred davnimi časi poskusil s HTML trimmerjem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:38, 14. november 2014 (CET) :::::: Pri meni ni bila težava s presledki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 14. november 2014 (CET) Vsaj za nepremično kulturno dediščino je zdaj stvar solidno postavljena in up-to-date (čakam samo še bota, ki bo danes ponoči povedal, če je nova rešitev glede registrirane kulturne dediščine dobra). Sem ustvaril stran [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] z navodili, pod pogovorno stran sem premaknil najino debato od prej. Povej, če se ti zdi kaj nerazumljivo ali ne dovolj dobro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 22. november 2014 (CET) == Кategorija:Ljudje po abecedi == Ima [[Кategorija:Ljudje po abecedi]] namenoma poseben "K" v naslovu da jo sistem obravnava kot stran z vsebino ali je bil typo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:10, 10. november 2014 (CET) :Škratki so bili na delu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:38, 10. november 2014 (CET) == List of Museums in Slovenia == Hello Pinkysl, in 2011/2012 we added the List of Slovenian Museums to the englisch wp, see http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_museums_in_Slovenia - now there is a list of the museums in Croatia in the German WP, see https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Museen_in_Kroatien - wo should consider a German version of this list. Unfortunately I cannot make the translations from slovenian into German - and these names are often under discussion in the German WP. Best wishes from Germany G. Plehn. --[[Posebno:Prispevki/94.216.44.229|94.216.44.229]] 21:47, 22. november 2014 (CET) : You want to translate List of Slovenian Museums into german version? I am not really good in german ... I will ask someone here to help you. I transferred this conversation to [[de:Benutzer Diskussion:Plehn#List of Museums in Slovenia]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:17, 23. november 2014 (CET) ==Thanks!== Thanks a lot for your VE-related updates! Just a note that [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide/sl|the user guide on mediawiki.org]], which is linked from inside VE, is unfortunately out of date and this will affect users looking for information because they won't access the local documentation. Also, had you seen [[:m:VisualEditor/Newsletter/2014/December]]? I don't remember if you're on the translators list or not :) Best, --[[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 13:34, 22. december 2014 (CET) :Yeah, I know about User guide on mediawiki ... it is on my list "Must do" ... currently I am preparing for some Wiki classes for seniors on Institute of Continuing Education. So I will do that later, when there will be more time. And I will also check newest VisualEditor Newsletter ... I have already found CTRL F shortcut a few days ago. And about translators list: you asking me if I am allowed to translate at VisualEditor/TranslationCentral? ... I can, I have done that before. :By the way, I have posted 2 questions at [https://www.mediawiki.org/wiki/VisualEditor/Feedback VisualEditor/Feedback]. Maybe you can help? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:25, 22. december 2014 (CET) == DYK == Živjo, sem uredil glede 1. tedna 2015 za rubriko Ste vedeli, samo tega noče pokazat na glavni strani. Bi lahko to ti uredila (sedaj namreč kaže na 1. teden 2014). Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 15:41, 29. december 2014 (CET) : {{urejeno}} Sem sedaj naredila tako, da če je CURRENTWEEK (1) in CURRENTMONTH (12) ... kar velja za zadnji teden starega leta, sedaj predloga poišče prvo predlogo naslednjega leta, če ta obstaja ... drugače pa izpiše za en teden nazaj. Upam, do bo 1. januarja ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 29. december 2014 (CET) ::Se je glih to zgodilo, da kaže na današnji dan predlogo od 52. tedna 2014. Nočem nič sam spreminjat, ker bi se verjetno vrtel v krogu ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 13:47, 1. januar 2015 (CET) :: Zdej pa bo ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:04, 1. januar 2015 (CET) == infopolje gora == spoštovana Pinki, pravkar sem vnesel Čeglo goro (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cegla_gora), nato sem videl, da bi se lahko prikazal zemljevid z vnešenimi koordinati kot pri skupni Lačur (https://de.wikipedia.org/wiki/Latschurgruppe). Poleg tega slovenska predloga sicer upošteva izolacijo, ne pa škrbine (upam, da sem oba pojma pravilno prevedel iz nemščine). Aja, pa seveda pojmovanje "prevod" za drugo ime gore ni pravilno, oz. imajo številne gore lahko več vzporednih imen, če so npr. na meji ali iz drugih razlogov (Karnijske Alpe). Takrat bi to moralo biti primerno označeno. Ali se te 3 stvari (avtomatični zemljevid, škrbina, vzporedna imena) lahko uredi? Jaz tega ne znam. hvala. lp. Bojan2005, 14.1.2014, 12.00 CET : Bom pogledala .... jutri. :: hvala... predloga Karavanke pa je seveda narejena s perspektive Slovenije, le da je polovica v Avstriji... in nekako ta ekskluzivnost ne ustreza... tu bi se moralo nekaj spremeniti... To z zemljevidi v predlogah je seveda res za vse kraje v Avstriji, ki so na slovenski Viki... karte se žal ne prikažejo... lp Bojan2005... Glede [[Predloga:Gora]] .... tole je ena stara predloga (njena dokumentacija ni najboljša), ki jo bo potrebno posodobiti, se pa že sedaj lahko vstavi zemljevid (glej https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cegla_gora&diff=4358148&oldid=4357714 diff mojega urejanja). Predlogo bom v bodočnosti posodobila .... vendar bo malo trajalo, ker bo pred posodobitvijo potrebno ustrezno pripraviti vse že obstoječe članke (parameter {{para|Coordinates}}). Glede [[Predloga:Karavanke]] ... če preveriš njeno zgodovino, vidiš da je bila ustvarjena leta 2006 in bi bili zelo veseli njene posodobitve. Če ne veš kako se dela s predlogami, napiši na njeno pogovorno stran, kaj bi moralo pisati še za avstriski del Karavank in bom popravila jaz ali pa kdo drug. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 16. januar 2015 (CET) :{{urejeno}}, malce je trajalo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 27. julij 2019 (CEST) == Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog == Na Wikiviru se na nekaterih straneh pojavlja kategorija [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog&action=edit&redlink=1 Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog]. Ne vem, kako je vključena (s kako predlogo?), zato je ne morem odstranit. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 03:36, 2. februar 2015 (CET) : Ja, enako je po vseh Wiki projektih, tudi na naši sl. - to preverjanje je avtomatsko in je uvedeno s strani MediaWiki ... sem omenjeno kategorijo ustvarila kot skrito, tako, da je sedaj v člankih ne bi smeli videti. Da tega ne bi imeli, bi bilo potrebno pregledati predloge, ki jih članki uporabljajo ... v tvojem primeru sta to Navpolje in Navpolje podskupina. (glej [https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog], kjer je tudi kratek komentar kaj naj bi bilo potrebno popraviti). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2015 (CET) Super. Sem isto zdaj shranil še v Wikinavedku. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:18, 2. februar 2015 (CET) == Veslanje == Novo: Danes urejala stran [[Veslanje]] in bi prosila za pregled, če je vse v prav. Hvala in lp --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 21:02, 21. februar 2015 (CET) : Sem tvoje zunanje povezave uporabila kot sklici v poglavju [[Veslanje#Tekmovalno veslanje]]. Si pa nekje izgubila Šaleški veslaški klub [[Velenje]] in Veslaško društvo [[Strunjan]]? Če ta dva še delujeta, ju kar dodaj nazaj, četudi nimata lastnih spletnih strani (bosta pač zaenkrat brez sklica). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:03, 22. februar 2015 (CET) Hvala za pregled. Opomba: Šaleški veslaški klub, Velenje je razpadel. Dodala bom še sliko ali dve in vir iz katerega je predhodnik sestavil članek. LP --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 10:32, 22. februar 2015 (CET). : Ok, kar pogumno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:35, 22. februar 2015 (CET) == Tenisači == Ob ostalem popravljaš tudi pomišljaje, zaradi česar povezave na turnirje ne delajo več[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Am%C3%A9lie_Mauresmo&curid=328434&diff=4376178&oldid=4341686]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom popravila nazaj. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:06, 27. februar 2015 (CET) Mogoče veš kako v autoFormatter-ju izklopiti zamenjavo teh pomišljajev (znotraj povezav)? (glej [[Uporabnik:Pinky sl/common.js]])--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 27. februar 2015 (CET) : Predvidevam, da kje v [[:Uporabnik:Pinky sl/autoFormatterSettings.js]], Po moje bo najhitreje, če vprašaš [[:de:Benutzer Diskussion:TMg/autoFormatter]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:43, 27. februar 2015 (CET) == Seštevanje z magičnimi besedami == ; Glavna stran Za Wikivir bi potreboval za na glavno stran izpis števila člankov. Zdaj je uporabljena <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki>, rabil bi pa število <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki> minus <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}</nowiki>. Baje da se to z nekim stringom naredi, vendar je meni to že višja matematika (dobesedno). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:17, 27. februar 2015 (CET) Takole:<br> <s><nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{#expr: {{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}} - {{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}}} avtorjev]]</nowiki></s><br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''': <nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}|R}}}}}} avtorjev]]</nowiki> Delovanje lahko pogledaš v mojem [[s:Uporabnik:Pinky sl/peskovnik|peskovniku na Wikiviru]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:31, 27. februar 2015 (CET) ; Statistika Na glavni strani zadaj dela, imam pa še na [[s:Uporabnik:Janezdrilc#Statistika]] eno kalkulacijo, ki ne dela - tam, kjer piše "Naslovi brez predloge" (štiri števila so vključena v račun, izpiše pa nek nenormalno visok rezultat). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:06, 27. februar 2015 (CET) : Takole (delovanje glej v zgoraj omenjenem peskovniku):<br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''':<nowiki>{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi naslovi|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Razločitev|pages}}||R}}}}}} člankov</nowiki> : Tale formatnum je potreben zaradi pik za tisočice, ki jih napačno preračunava (expr mora vsebovati številke brez pik in vejic). Zato moraš popraviti tudi zgornjo kodo za glavno stran. Trenutno je ok, ker številka ni presegla 1000. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 27. februar 2015 (CET) Sem popravil tudi na glavni strani. Zdaj vse krasno prikazuje. Tale koda je pa tudi od sile... Hvala za hitro pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:26, 27. februar 2015 (CET) == Infopolja univerze, fakultete == Zdravo! Pripravljam se na obnovo strukture in podatkov v člankih o Filozofski fakulteti v Lj, njenih oddelkih in knjižnici. Praktično bi bilo, če bi imeli infopolje + navodilo v slovenščini. Nam ga lahko pripraviš, prosim? Bi ga pripravili skupaj? Pozdrav![[Uporabnik:Leska|Leska]] ([[Uporabniški pogovor:Leska|pogovor]]) 12:11, 7. marec 2015 (CET) : Obstaja [[Predloga:Infopolje Univerza]]. Jo bom pogledala v kakšnem stanju je in dodala navodila v dokumentacijo predloge. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Pinky sl, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == Ste vedeli/14. teden 2015 == Ojla, je v vnosu za "ste vedeli?" za [[Elbasan]] mišljen tudi [[Škumbin]] kot predstavljeni članek? Je bil namreč tudi ustvarjen prejšnji teden. Toliko, da vem, koliko DYK-jev si lahko pišem... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:37, 31. marec 2015 (CEST) : Ja, sem zgrešila ... sem dopolnila Ste vedeli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:42, 31. marec 2015 (CEST) == Slog opomb na Wikiviru == Na Wikiviru sem [[s:Predloga:Opombe|Predlogo:Opombe]] posodobil po Wikipediji, vendar sedaj opombe izpisuje v navadni velikosti pisave, ne več small. Lahko malo pogledaš? Hvala v naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:00, 8. april 2015 (CEST) :Iz naše [[MediaWiki:Common.css]] skopiraj od vrstice 49 <nowiki>/* Make the list of references smaller */</nowiki> do vrstice 77 (pred <nowiki>/* Styling for citations */</nowiki>). Mislim, da bo to vse. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 8. april 2015 (CEST) Že dela. Vidim pa, da še ne dela možnost za več stolpcev <nowiki>{{Opombe|2}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:11, 9. april 2015 (CEST) : Mogoče je napaka v tem, da ti manjkata še predlogi [[Predloga:Column-width]] in [[Predloga:Column-count]]; drugače pa bi morali še nekje biti definirani references-column-count, references-column-count-n, references-column-width. pa jih tukaj ne najdem. Mogoče bi [[Uporabnik:Smihael|Miha]] vedel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:55, 9. april 2015 (CEST) ::Ja, mislim da v css-jih nekaj zadev manjka. Uredim cez vikend na racunalniku. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:04, 9. april 2015 (CEST) Ok, potem bom kar na Mihata počakal, saj moram zatem isto še na Wikinavedku uredit. Hvala za sedaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:05, 10. april 2015 (CEST) == Prosim za pomoč == V [[Folgóre da San Gimignano|tem članku]] so podatki v predlogi nekoliko zgrešeni, pa ne znam popraviti. Mi lahko poveš, kako je predloga dostopna za urejanje? Hvala za pomoč! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:53, 23. april 2015 (CEST) Predloga zajema podatke iz strani Wikipodatkov, zato je treba spreminjati tam: [[d:Q774824]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:41, 23. april 2015 (CEST) == Wikidata == Pozdrav Pinky, vidim da si radila ovdje u vezi Wikidate. Imam jedan problem na bs.wiki. Pogledaj [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&diff=prev&oldid=2598013 ovdje]. Kad stavim <nowiki>{{#invoke:Wikidata|formatStatements|property=p6|rank=preferred}}</nowiki> pokaže mi [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=2597860 oba podatka] (Miro Cerar i Alenka Bratušek) a kad sam pročitao pomoč piše da samo treba staviti ovo ''rank=preferred'', ali kao što vidiš ne dela! Isti problem je i kod property=p38 (tolar i euro). Btw. volio bih kad bi neko iz SLO ko zna malo bolje bosanski (ti ili Yerpo ili neko treči) pogledao malo ovaj članak na bs.wiki o Sloveniji (nedavno sam ga pisao), da ''ocijeni'' valja li (mislim ima li šta sporno ili pogrešno). Prevodio sam ga sa slovenščine i engleskog. Pozdrav iz Sarajeva--[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 10:37, 8. junij 2015 (CEST) : Vaš [[:bs:module:Wikidata]] ne radi sa rank-om. Kod nas to radi. Osnova našeg modula uzeta je od ruske Wikipedije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:54, 8. junij 2015 (CEST) ::OK hvala Pinky, pošto ne znam oko toga ništa, prenijet ću to našem ''tehničaru'' koji se s tim bavi. Puno pozdrava iz Sarajeva. --[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 18:46, 8. junij 2015 (CEST) ==Infopolje Naselje== Pozdravljena, Pinky. Urejal sem članek [[Škocjan, Škocjan]], pa sem opazil, da je tudi na zemljevidu v infopolju naselje označeno kot 'Škocjan, Škocjan'. To je seveda nepotrebno, zadosti bi bilo 'Škocjan'. Te lahko prosim, da popraviš kodo, da se bo izpisalo samo ime naselja brez razločitve? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:33, 6. julij 2015 (CEST) :Dvomim da bo šlo samodejno, treba je pri vsakem "razločenem" kraju izpolniti parameter <code>|name =</code>, ki ima privzeto vrednost <code><nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></code>. Jaz občasno to naredim, kadar ravno urejam kakšnega, sistematično se mi pa še ni dalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:38, 6. julij 2015 (CEST) Kodi je težko dopovedati kaj je to razločitev, zato je temu namenjen (kakor je že Yerpo omenil), parameter {{para|name}}. Lahko pa bi npr. izpisala le besedilo do vejice, ostalo pa ignorirala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:53, 6. julij 2015 (CEST) :Zaenkrat sem za Škocjan rešil s parametrom 'ime'. Za druge kraje pa se mi zdi ne smiselno, da se izpiše le besedilo do vejice. Za Slovenijo bi to delovalo (ne spomnim se nobenega kraja z vejico v imenu), za tujino pa gotovo ne. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 16:51, 6. julij 2015 (CEST) == Rast == Glej [[Brest, Belorusija]]; mislim, da zaradi formatiranja števil ne prikaže znaka za {{tl|rast}}. Naj ga odstranim ali je kakšna rešitev? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 14. julij 2015 (CEST) : Ja, najbolj je da odstraniš. Problem je v pikah v imenu slike, ki jo odstrani. Žal se temu težko izognem. Lahko pa bi dodali nov parameter, ki bi ga nato predloga izpisala na to mesto. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 14. julij 2015 (CEST) == Reference iz WD == Če imaš čas, bi lahko pogledala, kaj je narobe pri izpisu referenc iz WD v {{tl|Infopolje Oseba}}? Glej za primer [[Neil Armstrong]], pri datumu publikacije piše "-25T", medtem ko je v samem objektu {{q|1615}} lepo oblikovan datum 25 August 2012. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:48, 24. julij 2015 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 24. julij 2015 (CEST) :: Zdaj bi moralo biti bolje ... sem najprej posodobila [[Modul:Sources]] (glede na zadnje ruske popravke, ker tam pač deluje). Je pa izpisana samo letnica publikacije, ne vem pa zakaj so se odločili za tako izvedbo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:52, 24. julij 2015 (CEST) Še en bug: očitno modul pobere naslove (title) referenc v vseh jezikih, moral bi samo v slovenskem. Zgled: [[Denis de Sallo]], kjer za ''data.bnf.fr'' piše po rusko naslov Национальная библиотека Франции in zdaj po novem tudi zraven Francoska narodna knjižnica (kar sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20666306&type=revision&diff=365411119&oldid=365407913 dodal] v objekt {{q|Q20666306}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:15, 17. avgust 2016 (CEST) : bom pogledala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:03, 17. avgust 2016 (CEST) :: Lastnost "naslov (enojezično besedilo):" naj bi praviloma vseboval originalni naslov dela - le en zapis (v tem primeru, po moje, za data.bnf.fr to nima smisla, ker je to baza podatkov data.bnf.fr). Če že, bi moral biti to originalni naslov v francoščini. Sem tam zbrisala oba zapisa. Upam, da ne bodo komplicirali. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:38, 17. avgust 2016 (CEST) == Ožje zrcalo == Pred časom sva se mučila z oženjem formata strani na wikijih. Zdaj sem na Wikiknjigah in na Wikiverzi uporabil kar preprosto določilo <code><nowiki><div style="width:800px"></nowiki></code> in deluje. Če ne odkrivam tople vode :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:36, 2. avgust 2015 (CEST) : Zakaj pravzaprav ožite (fiksirate) format? Format na spletu je dandanes običajno nefiksen, zaradi različnih naprav, ki berejo določeno spletno stran. Sedaj manjšanje (ožanje) okna ne prilagaja več širine članka. Poskusi sedaj zožati okno, da bo ožje od določenega 800px. Videl boš, da se širina besedila ne prilagaja širini okna. To je še posebej nerodno za uporabnike z manjšimi zasloni, kise morajo sedaj za branje vrstic premikati levo-desno. Upam, da nisem preveč zakomplicirala.<br>Za printanje ali shranjevanje članka se lahko uporabljata opciji na levi strani "Prenesi kot PDF" in "Različica za tisk", ki stran preuredita za A4 format. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 2. avgust 2015 (CEST) ::Na to pa nisem pomislil; bom vrnil nazaj na privzeto. Glavni razlog za oženje je bila misel na morebitni natis, no, pa tudi priporočilo, da je optimalna dolžina vrstice za branje okrog 60 znakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:38, 3. avgust 2015 (CEST) == Slavonic runes == I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (''That's how I know about it'' - # воинский доспех из Стичны VII века до н.э.; # шлем из города Вач ; # руны на монете из Народного музея Словении<br/> и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;<br /> http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).<br /> '''Sources''':<br /> * Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001 * Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996 * Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.<br /> and etc. Regards --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 23:36, 7. avgust 2015 (CEST) == Predloga:Normativna kontrola == Par predlogov bi imel samo v razmislek za predlogo {{tl|Normativna kontrola}}: * morda je bolj ustrezno ime predloge ''Normativne kontrole'', v kolikor to ime pomeni zbriko večih povezav (kontrol), vendar nisem prepričan v takšno uporabo te besedne zveze :: Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja: normativna kontrola so obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajočimi bibliografskimi vpisi. Jaz bi to kar pustila v ednini. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * za zunanje povezave se mi zdi boljše, če bi bile plainlinks, saj v člankih, kot je na primer [[Albert Einstein#Zunanje povezave|Albert Einstein]], potem že mrgoli teh malih ekonic, s čimer je vse skupaj tudi malo manj pregledno :: Tiste ikonice zraven so edino obvestilo uporabniku, da je to zunanja povezava in da bo zapustil Wikipedijo, če jo bo kliknil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * posamezne povezave bi lahko bile ločene s <nowiki>{{·}}</nowiki>, malo zaradi standardizacije tovrstnih seznamov, malo pa, ker navadne pike na prvi pogled delujejo nekam "nenamensko" :: Tole bom še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) :: {{Urejeno}}, posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 6. september 2015 (CEST) ::: Aha, te pike sedaj boljše zgledajo in lepše ločujejo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) * razmišljam, če bi bilo bolje celotno predlogo zapakirati kar v navpolje, da se potem z drugimi navpolji v članku lepo zloži; zdaj ponavadi visi iz zadnjega navpolja kot nekakšno vsebinsko dopolnilo, oziroma je videti, kot da je zadnje navpolje vedno razprto :: Ne vem, če ima smisel kaj zlagati, ker je tako ali tako le ena vrstica (''row''). Potem, bi morala biti glava in pod njo vrstica z vsebino. Ta predloga je izdelana v Lua jeziku in so po vseh Wikipedijah približno enake, ne vem če bi se lotila popolnega redizajna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * zaradi preglednosti bi bile mogoče povezave nanizane v stolpcih, samo to vem, da je iz tehničnega vidika "predrago", zato je samo hipotetična ideja :: V stolpcih? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) ::: Ja, pač, če se sploh splača - nekaj takega drugače:<br>VIAF: lkjlkj<br>ISNI: oiugiugv<br> BNF:lihlihb ::: Ali pa, če bi šlo kako podobno, kot s predlogo <nowiki>{{Stolpci|3|...}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) :::: V stolpcih bo težko, ker se polje avtomatsko polni in bi bilo treba v naprej izračunati, koliko id-jev je v Wikipodatkih, da se enakomerno porazdelijo. Kakor za uporabo z navpolji, bi bil tukaj ravno tako potreben redizajn za katerega pa nimam prave volje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:40, 6. september 2015 (CEST) ::::: Dobro, ja, saj pravim - to je samo za pretresanje idej. Hvala drugače za mnenje in poskuse. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:52, 6. september 2015 (CEST) Če se ti zdi kaj od tega vredno poskusa, lahko spremeniš, sicer pa - saj veš - ni nobene sile. Jaz bi probal, čisto tako, kako se kaj obnese, vendar sem se našel "prepoceni" na tem področju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 5. september 2015 (CEST) ===George Walker Bush=== V članku [[George Walker Bush#Zunanje povezave]] in [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti|še nekaterih]] javlja napako »Lua error in Modul:Authority_control at line 259: attempt to index field 'datavalue' (a nil value).« : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:46, 17. januar 2017 (CET) ===Agropop=== V članku [[Agropop#Zunanje povezave]] pa ne prikaže MusicBrainz (na opisni strani predloge je med naštetimi, ki naj bi delovale). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:00, 16. januar 2017 (CET) : Bom preverila tudi tole. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 17. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti oba primera (preveriš lahko, če uporabiš {{tl|normativna kontrola/peskovnik}}, vendar je zaenkrat še v peskovniku, ker so bile težave v njunih podpredlogah. Preden vse popravke dam iz peskovnika, moram še malo prečekirati, če nisem česa pokvarila. (Sprememba bo vplivala na vsa navigacijska polja.) .... tole dajem kot obvestilo, da nisem pozabila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:31, 29. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti tole, sedaj bi moralo delovati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 22. junij 2017 (CEST) :Sedaj deluje, so pa izginile povezave na CONOR. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 23. junij 2017 (CEST) :: Sem dodala še povezave na CONOR ... poletni škratki so bili na delu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:07, 24. junij 2017 (CEST) ==Prosim za pomoč 2== Prosil bi te, da malo pogledaš okno v [[Kraljevina Dveh Sicilij|tem]] članku, in sicer (a) kaj pomenijo slikice pri datumih nastanka/ukinitve in (b) zakaj se ne prikaže zastava poleg grba. Upam, da je ostalo v redu, je namreč prvo okno te vrste, ki sem ga izpolnil. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:17, 10. september 2015 (CEST) : {{urejeno}}, poglej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljevina_Dveh_Sicilij&type=revision&diff=4513233&oldid=4513125 diff]. Drugače pa so primeri in nasveti tudi v dokumentaciji infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 10. september 2015 (CEST) ::Prav lepa hvala. bom znal za naprej. Samo še eno vprašanje. Država je bila absolutistična monarhija samo zadnjih nekaj let po 1848., prej je bila "razsvetljena" monarhija (ne najdem bolj tehničnega izraza), pa bi rad, da se oboje vidi v infopolju - če je to možno. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:43, 11. september 2015 (CEST) ::: Ti vpiši tako, kot misliš da je prav; članek se bo umestil v skrito vzdrževalno kategorijo ... ampak to je problem predloge, ki ne dovoljuje kombinacije dveh različnih {{para|government_type}}. Lahko pa uporabiš samo monarhija, jaz sem iz nevednosti naredila napako. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:57, 11. september 2015 (CEST) :::: Bom, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:43, 11. september 2015 (CEST) Sem spet tu s prošnjo - zgleda, da nisem preveč prijatelj s predlogami. Če imaš malo časa, prosim preglej [[San Leucio|to packarijo]], pa hvala vnaprej! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:45, 24. oktober 2015 (CEST) :{{urejeno}} - je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] popravil. Za ime lakocijske karte si lahko izbiraš med imeni držav v kategoriji [[:Kategorija:Lokacijske karte po državi]]. Običajno so kot preusmeritev narejena tudi angleška imena držav, italijanska pa žal ne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 24. oktober 2015 (CEST) ::Hvala obema. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:40, 25. oktober 2015 (CET) == Predloga:Infopolje Album == Živjo, ali bi se dalo spremeniti infopolje Album tako, da bi vrstica "''<nowiki>|header11 = {{#if: {{{Last album|}}}{{{Next album|}}} |{{{Artist}}}}}</nowiki>''" kazala namesto <nowiki>{{Artist}}</nowiki> parameter <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar je ta podan (torej, če je podan Chronology, naj prikazuje <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar pa ne, pa <nowiki>{{Artist}}</nowiki>)? :) Lp, [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 22:50, 10. november 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:38, 11. november 2015 (CET) : {{urejeno}}, predloga je poleg tega tudi posodobljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:01, 11. november 2015 (CET) ::Hvala! — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:40, 11. november 2015 (CET) Še ena stvar je, in sicer [[Predloga:Extra chronology]], ki bi jo bilo prav tako treba posodobiti (trenutno prihaja do navzkrižja med dvema slogoma, kot npr. na straneh [[Double Fantasy]] in [[Your Own Two Heads]]. Prosim hvala? =) — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:55, 11. november 2015 (CET) ::Prav tako [[Predloga:Singles]]... — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 13:10, 11. november 2015 (CET) ::: Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 11. november 2015 (CET) ::: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 11. november 2015 (CET) Hej, spet jaz, samo ena pripomba, "soundtrack album" ni nujno filmska glasba, kot npr. album ''[[Rokovnjači (album)]]'', ki služi kot glasbena podlaga dramske uprizoritve (pišem tebi, ker si se že lotila urejanja infopolja za albume). Sicer bi bilo pa zelo lepo najti še ustreznejši izraz, saj si pod besedno zvezo ''filmska glasba'' po navadi predstavljamo ''score'' v nasprotju s ''soundtrackom''. Imaš kakšno idejo, kako stvar izboljšati? — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 19:31, 29. november 2015 (CET) : Bom zaenkrat popravila kar na »soundtrack«. Če poguglaš po spletu se ta izraz množično uporablja, če pa bo kakšna druga slavistična ideja, bomo pa popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2015 (CET) :: Kul, se strinjam. — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 10:42, 30. november 2015 (CET) == Katedrala iz pločevink == Hello Pinky sl, I am trying to find someone who can help clean up the articles [[Cyril Genik]] and [[Katedrala iz pločevink]] the way the tags on them request. They were translated for me by Slovenian writer [[Marija Ahačič Pollak]] here in Canada. If you can find the time, could you take a look at these two articles? I am not fluent in Slovene, and would be grateful for any help. Thank you. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 15:28, 21. november 2015 (CET) == Normativna kontrola v Wikiviru == V Wikivir poskušam k [[s:Predloga:Avtor|Predlogi:Avtor]] dodati normativno kontrolo po tukajšnjem zgledu, samo da brez navbox okvira (glej za primer [[s:France Prešeren]]). [[s:Modul:Authority control]] sem že skopiral, ampak bi ga bilo treba verjetno nekoliko modificirati. Lahko kako poskusiš, če ni prezapleteno? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:37, 17. januar 2016 (CET) == Dokumentacija == Ojla, [[Predoga:Avtomatska taksonomka/dok/all parameters]] ima nestandarden simbol za dvopičje, zato jo obravnava kot stran v glavnem imenskem prostoru, ne v imenskem prostoru predlog. Je to namerno ali je treba prestavit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:51, 18. januar 2016 (CET) : Sem se zatipkala ... Pred{{red|l}}oga ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:17, 18. januar 2016 (CET) ==[[Alitalia]]== V predlogi so nekatere postavke napačno prevedene, pa jih ne znam popraviti. Na primer, če lahko sprejmemo, da je "hub" ''matično letališče'', ni prav prevesti "secondary hubs" z ''druga središča'' – pravilneje bi bilo ''sekundarna letališča'' ali ''alternativna letališča''. Razumem, da se izogibamo tujk, a tu se mi zdijo potrebne. – Najbolj neprimeren je prevod "focus cities" z ''oskrbuje mesta'': v tekstu sem zapisal ''glavna pristajališča'', morda pa imamo tudi slovenski izraz, ki ga ne poznam. – Tudi (bolj spodaj) "alliance" ne pomeni enostavno ''zveza'', temveč ''soudeležba v mednarodnih korporacijah'', kar bi se morda dalo povedati bolj na kratko recimo z ''včlanjen v zvezah'' ali bolje ''povezovalne organizacije'' ali kaj podobnega. Ko imaš kaj časa, prosim poglej. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:30, 1. februar 2016 (CET) : Bom pogledala in popravila. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 1. februar 2016 (CET) :: {{urejeno}} ... popravljena je [[Predloga:Infopolje Letalski prevoznik]]. Prevodi so popravljeni glede na tvoje predloge in so vsekakor boljši kot so bili prej. Če bo pa kakšna nova, še boljša ideja, bomo pa še popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2016 (CET) == Slikanica == Ali lahko pomagaš Nastji pri oblikovanju slikanice [[:s:sl:Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] na Wikiviru? Slike niso poravnane in stolpci so preveč skupaj. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:20, 23. februar 2016 (CET) :Sem spremenil postavitev prvih dveh vrstic za zgled, mislim, da je tako bolje. Če je še kakšna želja, pa kar na dan z njo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:49, 23. februar 2016 (CET) :: Ha, Yerpo. Si me prehitel, očitno sva jutranji ptici. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:00, 23. februar 2016 (CET) == Rojstni kraj Kunanbajeva == Pozdravljen, podatki bi bili verjetno v kaki specializirani knjigi o ruski zgodovini, na hitro pa bi rekel takole: Жидебай - Židebaj, Семипалатинский уезд - Semipalatinski ujezd, Западно-Сибирское генерал-губернаторство - Zahodnosibirsko generalno gubernatorstvo; pri zadnjem morda obstaja različica nadgubernija). LP [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 16:56, 28. februar 2016 (CET) : Bom v Wikipodatkih uporabila tvoje predloge. Če bo kdo ponudil kaj drugega, bomo pa kasneje lahko popravili. Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 28. februar 2016 (CET) == [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016]] == Dober večer! Vidim, da ste pomagali organizirati [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] v slovenski Wikipediji v letu 2015. Na žalost je Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu. Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo. Upam, da bo Slovenija sodelovala v CEE Pomlad 2016. Če želite organizirati: * Ustvarite seznam člankov o vaši državi: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Structure/Slovenia]]. Ste imeli dober seznam lani: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2015/Structure/Slovenia]], lahko kopirate in jo spremeniti v novo obliko, podobno kot v drugih državah: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Article Lists]] * Ustvarite stran tekmovanja v Wikipediji, kot v letu 2015: [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] * Prosimo, da organizirajo promocijo za to tekmovanje, v Sitenotice ali, kot ga ponavadi spodbujajo tekmovanja in tedne * Če želite organizirati tekmovanje v slovenski Wikipediji, dodate svoje ime na tej tabeli: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Participants]] Hvala! — [[Uporabnik:NickK|NickK]] ([[Uporabniški pogovor:NickK|pogovor]]) 02:52, 22. marec 2016 (CET) == access-date == Na en so se začeli pojavljati parametri predlog za citiranje access-date (namesto accessdate) in ostali na -date, kjer ga predloge vseeno upoštevajo, naše pa le predlagajo ( Neznan parameter |access-date= ni upoštevan (predlagan je |accessdate=)). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:44, 24. april 2016 (CEST) : Bom pogledala. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:49, 24. april 2016 (CEST) :: {{urejeno}}, popravljena sta bila [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] in [[Modul:Citation/CS1/Suggestions]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 29. april 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Infopolje Naselje == Živjo, lahko, prosim, pogledaš, zakaj se v članku [[Vojsko, Kozje]] ne prikaže parameter image_caption? Poleg tega imam pri vpisovanju znakov (tilda ipd.) v slovenski Wikipediji težave, morda veš, zakaj? Hvala lepa. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:19, 11. maj 2016 (CEST) : Infopolje Naselje v Sloveniji: image_caption = caption : Tilda, jaz nimam težave .. uporabim <ALTGR + 1>.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:40, 11. maj 2016 (CEST) ::Hvala za popravek. Morda je povezano z brskalnikom (uporabljam FF); bom preizkusil še na Chromu. Pojavlja pa se na vseh računalnikih. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:22, 12. maj 2016 (CEST) == Florjan Lipuš == Malo sem slovenil na wikidata in pri Florjanu Lipušu naletel na rojstni podatek, ki je napačen, vendar ne znam popraviti. Piše, da je rojen v Lobnigu, kar je sicer prav, vendar ne v butanskem, ampak v avstrijskem. Problem pa je, da avstrijski Lobnig (slov. Lobnik) sploh nima svojega gesla v WD. Zato ne vem, kako naprej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:51, 12. maj 2016 (CEST) : V tem primeru je na WD potrebno ustvariti nov objekt Lobnig (sem ga ustvarila sama [[d:Q24049842]]), če mogoče poznaš koordinate bi jih bilo dobro tja dodati), in potem popraviti vnos v WD od Lipuša. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:13, 12. maj 2016 (CEST) Hvala. Sem popravil pri Lipušu, koordinat pa ne poznam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:38, 12. maj 2016 (CEST) :: Da ne bi bilo pomote: V slovenščini je v danem kontekstu edino pravilno krajevno ime "Lobnik". Zdovc v svojem seznamu dodaja še opredelitvi "pri Železni Kapli" ali "nad Železno Kaplo", pri čemer obi opredelitvi nista del "uradnega" krajevnega imena (in zato v njegovi knjigi tudi nista zapisani "mastno" (bold) (stran 72). Nemška inačica je Lobnig (stran 154 v isti knjigi, kjer sta po sistemu knjie zapsani le inačici Lobnig - Lobnik ter ime občine). Tako je tudi zapisano v Wiki seznamu, ki sem ga temeljito popravil in predelal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_avstrijskih_krajev#L). Očitno je vprašanje neutemeljeno in popravek povsem redundanten. [[Uporabnik:Bojan2005]] 19:06, 12. maj 2016 (CEST) Kje pa je kakšno vprašanje in kaj je redundantno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 12. maj 2016 (CEST) == Klasifikacija ATC == Citirani vir [https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC_2015.pdf] sem uspel prebaviti (5937 identifikatorjev! - [https://www.dropbox.com/s/0dkerfqr1sgf1gd/ATC_2015.xlsx?dl=0 tule xlsx datoteka]) in dodal kapitla B in C v [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove | top/root članek]] za trening. O tem, do kje iti z vsebino, bi bilo dobro premisliti - da ne bomo iz Wikipedije delali telefonski imenik. Recimo posebne strani [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove]] itd bi lahko pustil(i) v Članku [[Anatomsko-terapevtsko-kemični_klasifikacijski_sistem]], da je vse na kupu. Zveza z infopoljem učinkovine mi zaenkrat ni jasna, bom pa verjetno razumel več, če se lotim dokumentacije oziroma primerov. Dober trening;) Še to: začel sem z kategorijo "Klasifikacija ATC", ampak mi zaenkrat ni najbolje uspela - verjetno moram začeti s stranmi tipa XXYYZZnn z edino vsebino REDIRECT, jih kategorizirati ... Nasvet iz prakse dobrodošel. LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 11:40, 18. maj 2016 (CEST) # Poglej v koda A [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove/peskovnik]] # Predlogo [[Predloga:ATC-koda A]] je potrebno še prevesti, napake v sklicih bom pa še popravila # Predlagam, da se naredijo najprej vrhnje predloge za vrhnje kode A,B,C # V članke, ki pripadajo tem kodam, je namesto dosedanje vsebine treba vključiti vsebino na enak način kot v zgoraj omenjenem peskovniku # Preusmeritve pa po zgledu vsebine [[ATC-koda A]] Najprej to ... potem pa se lotiva še ostalih, če ne boš obupal. Podobno je narejeno za bolezni [[MKB-10]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 18. maj 2016 (CEST) :Prima.Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:43, 18. maj 2016 (CEST) ::A bo takole v redu? ATC-koda B in C sem iz lenobe enostavno preusmeril. Po istem muštrcu lahko grem skozi vso abecedo. Odprto je pri meni vprašanje zdrave mere pri bingljajočih (rdečih) povezavah: ali je nujno potrebno imeti recimo [[emetiki|emetike]]? Ali pa za prvo, drugo ... silo zadoščajo emetiki, brez rdeče barve / t.j. brez (neobstoječe) povezave. Navsezadnje, zakaj imamo pa bote.LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 07:46, 19. maj 2016 (CEST) Tule je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:SmozBleda/Stran_v_delu skladišče rezervnih delov]: vseh 5000 plus postavk ATC s hierarhijo vred in oglatimi oklepaji. : Ena pripomba je na [[Uporabniški pogovor:SmozBleda/Stran v delu| na pogovorni strani tvojega skladišča]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 21. maj 2016 (CEST) Lahko preveriš, kako stoji sedaj z ATC kodami? Hvala vnaprej[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:08, 11. junij 2016 (CEST) :: Sijajno stojijo in nimam dodatnih pripomb ... sem naredila manjše popravke in vključila predloge tudi v obstoječe podskupine [[ATC-koda A01]], [[ATC-koda L01]], ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 11. junij 2016 (CEST) == Težave z wd? == Poskušam dodati slovenski prevod za [https://www.wikidata.org/wiki/Q3286043 glamor model] in že dva dni ne uspem. Napiše shranjujem in potem se dolgo ne zgodi nič. So kakšne splošne težave, ali je kak drug problem? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:34, 27. maj 2016 (CEST) : Meni dela ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 28. maj 2016 (CEST) ::Meni pa še vedno ne. Čudno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:56, 29. maj 2016 (CEST) :::In zdaj sem opazil, da mi ne dela niti avtomatsko predlaganje imen iz drugih jezikov. Tisto, ko samo klikneš na eno možnost in se sama shrani kot slovenski prevod. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:39, 30. maj 2016 (CEST) :::: Ja, ''altLabels.js'' meni tudi ne dela ... glej [https://www.wikidata.org/wiki/User:IP_213/common.js User:IP 213/common.js]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 31. maj 2016 (CEST) Tisto sem zdaj vrgel ven, pa nič ne pomaga. Zdaj ne morem nič urejati na wd. Shranjuje ... pa ne shrani. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 31. maj 2016 (CEST) :Dela! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:29, 1. junij 2016 (CEST) ::A vse, ali le shranjevanje? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:39, 1. junij 2016 (CEST) :::Shranjevanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) === Rdeča povezava z ang. labelo === Tisti skript pa že dolgo ne. Sem pa opazil (recimo tu: [[Makoto Hasebe]]), da se mi zdaj v infopolju pokaže angleški label in ne več koda (qxxxxxx), ko ni slovenskega prevoda. A je to napaka ali nov feature? Meni ni preveč všeč. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) : Ja, bo treba popraviti ... bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:03, 26. junij 2016 (CEST) :: Sem posodobila [[Modul:Wikidata]], vendar je sedaj delovanje malo drugače. Če v Wikipodatkih obstaja prevedena angleška labela, se v infopolju izpiše rdeča povezava z angleško labelo in povezavo na Wikipodatke (npr.: [[Shimada]]<sup>[ [[d:Q605256|d]] ]</sup>, [[Fujieda]]<sup>[ [[d:Q734432|d]] ]</sup>). Če pa niti angleška labela ne obstaja, pa se uporablja klasičen pristop tj. npr [[d:Q3216701|Q3216701]]?. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 26. junij 2016 (CEST) Hvala, to se mi zdi dobra srednja varianta. Bralec dobi vsaj zasilen podatek, urejevalec pa tudi takoj opazi, da ga čaka delo na WD. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:08, 26. junij 2016 (CEST) :Ampak, zdi se, da ne dela OK. [[Makoto Hasebe]] ima zdaj v WD vse prevedeno, v infopolju se pa pokažeta slovenska prevoda v rdečem in z <sup>[ [[d]] ]</sup>. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:13, 26. junij 2016 (CEST) :: Ni napaka, tako deluje, da se ve od kje pobere te avtomatsko pridobljene podatke oz. rdeče povezave - hkrati pa je pripravljeno za kreacijo novega članka. Mogoče bi lahko dodala še kakšno informacijo zraven, ko bi uporabnik šel z miško čez tisti [d] - moram pogledati kako so napisane funkcije, če ni preveč komplicirano. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 27. junij 2016 (CEST) Aha, razumem. Za uporabnike je to dobro, samo urejevalec pa tako ne vidi na hitro, ali je že slovenski prevod v WD ali ga ni. Pa še eno vprašanje: kategorija s članki z manjkajočimi slovenskimi labeli v infopolju se zelo počasi posodablja. Ko je prevod v WD, včasih taraja teden ali celo več, da geslo izgine iz kategorije. Tudi če kliknem na osvežitev strani. A se da tu kaj narediti? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 19:23, 27. junij 2016 (CEST) : [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]] je sedaj skoraj prazna, ker se članki, ki imajo izpisano angleško labelo tja ne uvrščajo. Trenutno so tam le članki, ki nimajo ne angleške ne slovenske labele (v obliki Q4423042?). Meni to ni všeč in sem kontaktirala naše ruske kolege , če imajo kakšno rešitev tega problema (glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Не переведено 5#Module:Wikidata and template Не_переведено_5]]. :Da pa osveževanje kategorij dela počasi, je pa znan problem (imajo job-queue in lahko čakaš par dni, da prideš na vrsto). Jaz običajno članek odprem z "Uredi kodo" in shranim. Tako prisiliš osvežitev, zgodovina pa ni vidna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 27. junij 2016 (CEST) == Wikidata == Zdravo, ali imas morda ti izkusnje s tem kako razvrscati podatke iz Wikipodatkov v primeru da je za isto lastnost vec trditev? Kako bi no na Wikiju naredila, a je kaksna funkcija v APIju? Konkretno tole: http://stackoverflow.com/questions/37897475/how-to-get-latest-version-of-certain-software-using-wikidata Hvala :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 15:36, 18. junij 2016 (CEST) : Jaz sem v Wikidata naletela na to le pri slikah oseb (Infopolje Oseba, ...), kjer se jih za eno osebo lahko vpiše več. Tam nastavim vrednost ranka na "preferred". To se obravnava v [[Modul:WikidataSelectors]] ... kar povzroči, da se v Infopolju osebe pojavi le ta slika, ne pa vse tam navedene. Je pa to sistem skopiran od naših ruskih kolegov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:47, 19. junij 2016 (CEST) ==Infopolja== Pozdravljena, prosil bi za nekaj pojasnil: (1) Kako najdem infopolje Umetnik? Doslej sem za to uporabljal infopolje Oseba, pa morda ni pravilno. (2) Če je oseba npr umetnik in vojak, bi moral imeti dve infopolji, ali se to združi? Kako? (3) Pri vladarjih, kjer ima nekdo več funkcij (kralj tega-in-tega, cesar tu-in-tam), je to v podatkih razvidno kot "reign, reign1, reign2,…", vendar v oknu izpade precej nejasno. Glej npr [[Henrik VI. Hohenstaufen|ta]] članek in njegovo italijansko različico, kjer je infopolje razdeljeno po vladah; ali angleško, kjer je premor tudi pred družinskimi podatki. Se da to urediti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:42, 10. julij 2016 (CEST) # Predloga {{tl|Infopolje Oseba}} je namenjena povzetku osnovnih podatkov o osebah v biografskih člankih. Za nekatere primere imamo bolj konkretne predloge, ki recimo vsebujejo specifične parametre za določen poklic. Uporaba Infopolja Oseba ni nepravilna, le bolj je zaželeno uporabljati bolj specifične predloge. # Navodila za v vključevanje Infopolja Vojška oseba znotraj drugega nadrejenega infopolja (Oseba/Umetnik/...) so napisana v dokumentaciji [[Predloga:Infopolje_Vojaška_oseba/dok#Vključevanje_znotraj_drugega_infopolja]] (uporabiti je treba parameter {{para|module}}) # {{tl|Infopolje Vladar}} pa je potrebno še posodobiti (ga imam na čakanju). To bo urejeno v prihodnosti, ker se trenutno ukvarjam s posodobitvijo sistema navajanja virov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:15, 10. julij 2016 (CEST) Najlepša hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:44, 10. julij 2016 (CEST) ==Infopolja== Živjo, lahko prosim pogledaš, zakaj se infopolje v članku [[Železniška proga Kreplje - Repentabor]] ne prikaže pravilno? Prav lepa hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:41, 16. julij 2016 (CEST) : Za vnos slike vnesi le ime slike (EnaSlika.jpg) brez dodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:26, 17. julij 2016 (CEST) == Zasebno sporočilo == Poslal sem vam zasebno sporočilo na e-mail. [[Uporabnik:Iluvatar19911|Iluvatar19911]] ([[Uporabniški pogovor:Iluvatar19911|pogovor]]) 15:23, 25. julij 2016 (CEST) :Že jaz urejam, se bomo zmenili prek OTRS (glej moj pogovor), tako da se ti ni treba ukvarjati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 25. julij 2016 (CEST) ==Planica== Živjo, Pinky, morda veš, ali je na sliki [[:Slika:Planica valley.jpg]] res Planica? Ali je to še Tamar? Sliko sem hotel v članku [[Planica]] skriti, pa sintaksa ne deluje. Lahko prosim pogledaš, kje je problem? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:05, 27. julij 2016 (CEST) : Bom pogledala. Upam, da še danes. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:12, 27. julij 2016 (CEST) ::Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:11, 28. julij 2016 (CEST) == PM - re brisanje testnih primerov == Ups ... sem spregledal, da ne gre za stran v mojem peskovniku. LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:59, 15. avgust 2016 (CEST) ==[[Nellie Vladimirovna Kim]]== Nisem zelo spreten pri popravljanju wikidata podatkov in ne bi rad pacal, morda popraviš ti. Kraj rojstva je Šurab v Tadžikski Sovjetski Zvezi, danes Šurob v Tadžikistanu. Družina se je preselila v Čimkent (danes Šimkent v Kazahstanu) po Nellinem rojstvu. Poleg tega, pravilno ime je Nellja (domače Nelli) in ne Nellie. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:23, 12. november 2016 (CET) : Rojstne podatke sem popravila, glede njenega imena pa ne vem - nikjer nisem zasledila Nellja, vedno je napisano le Nelli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 14. november 2016 (CET) :: Med drugim je ime razvidno tudi v profilu v Zunanjih povezavah. Osebno me "zbada" angleško napisano ''Nellie'', bolje bi bilo ''Nelli'', vendar to ni bistvenega pomena. Glavno je bilo popraviti rojstne podatke, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 15. november 2016 (CET) == [[Bojan Petan]] == {{tl|infopolje Politik}} sem preusmeril na {{tl|infopolje Funkcionar}} in nisem opazil težav, razen če je parameter party prazen prikaže ameriško Republikansko stranko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:31, 5. februar 2017 (CET) : Napaka je bila v Infopolju Funkcionar. Sem popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:15, 11. februar 2017 (CET) == Infopolje naboj in Wikipodatki == Potreboval bi pomoč z {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}}, saj bi rad omogočil, da bi ta vse možne parametre polnil z Wikipodatkov. Pri menjavi lokalnih podatkov s podatki z Wikipodatkov, sem pri nekaterih člankih namenoma lokalno izpolnil nekaj parametrov kot npr. sliko širine 330 px pri [[6,5×52 Carcano]] in širine 325 px pri [[14×32 R Wänzl]]. Tako sem ravnal, saj se pri privzeti širini 300 px podatki o balistiki lomijo v novo vrstico. Boljša rešitev bi bila, da bi v {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}} omogočil nastavljanje širine slike, tudi če ta izvira iz Wikipodatkov. Ali mi lahko pri tem pomagaš? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 15:56, 7. maj 2017 (CEST) : Tole sem popravila v Infopolju. Sedaj lahko nastavljaš tudi širino s {{para|image_size}}.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Zanima me še, če se da za stavek <nowiki>{{wikidata|property|raw|Q17560835|P2386|P518}}</nowiki> z našo predlogo doseči enak rezultat kot z angleško. Hvala. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 18:31, 7. maj 2017 (CEST) : Tole pa ne vem čisto točno kaj naj bi delalo, ker P2386 ne obstaja v Wikidata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Hvala za popravek pri slikah. P2386 je premer in se uporablja v kombinaciji z "applies to part". Tako so mi priporočili, ko sem glede tega vprašal na Wikipodatkih. Trenutno je edini naboj s pravilno vnešenimi premeri in dolžinami [https://m.wikidata.org/wiki/Q17560835 11x58 R Werndl]. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) Debata je potekala [https://m.wikidata.org/wiki/Wikidata:Property_proposal/Cartridge_dimensions tukaj] --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) == Normativna kontrola == Zdravo, jaz sem precej ven iz MediaWiki sveta in preden si belim glavo z delovanjem Lue v navazai z Wikipodatki - morda veš zakaj se pri [[Fran Govekar|Govekarju]] kot opomba pokažejo vsi labeli za BNF? Trenutno zgleda nekako takole: <blockquote>data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011. </blockquote> Mislim da je sicer treba posodobiti https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Module:Authority_control --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:57, 26. maj 2017 (CEST) :Sem tudi jaz hotel omeniti isto. Mislim, da je problem v tem, da modul prebere pri {{Q|20666306}} vrednosti za {{P|1680}} v vseh jezikih namesto samo v slovenščini. Isto se izpiše v vseh člankih, kjer se pojavi ''data.bnf.fr'' v referencah prek infopolja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 27. maj 2017 (CEST) ::Sem skušal posodobiti [[Module:Authority control]] pa vidim da obstoji odvisnost od [[Module:Navbox]], tam pa ne najdem da bi se kje bral {{P|1680}}. Edit: ah, imaš prav problem je v infopolju.. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:31, 27. maj 2017 (CEST) {{urejeno}}, sem dopolnila [[Modul:Sources]]. Imam zadnje časa polno dela, tako, da lahko pokrpam le nujne zadeve. Je pa pri teh zadevah treba pogledati kako so kakšno stvar popravili v ruski izvedbi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:29, 27. maj 2017 (CEST) :Hvala. A je kje kakšen seznam vseh teh novih modulov in kratek opis kaj počnejo? Bi bilo potem tudi lažje odpravljati napake. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:48, 27. maj 2017 (CEST) :: Seznama modulov pravzaprav ni, najdeš pa jih lahko takole: [{{fullurl:Special:PrefixIndex|namespace={{NAMESPACEID|Modul}}}} Vse Modul strani]. Nekaj modulov je v vključenih [[:Kategorija:Wikipedijini moduli]], obstaja pa tudi [[:Kategorija:Predloge, ki temeljijo na Lua]]. Dokumentacija bi pri modulih morala obstajati (ponekod je v angleščini, ponekod piše iz kje je bila osnova vzeta - npr : [[Modul:Wikidata]]), ne vam pa koliko je ponekod ažurna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 28. maj 2017 (CEST) == Zvon v Begunjah == Imaš mogoče tudi posnetek besedila na plošči pod zvonom pred begunjsko graščino? Sliko in prepis besedila bi dodal v zapis o spomeniku na [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2116_x438926.388_y137318.785_s20_b2 Geopediji,] lahko pa storiš tudi sama. Mimogrede, mogoče te bo zanimala [[:b:Dobrave|wikiknjiga Dobrave]], ki jo počasi postavljam. lp, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 10. avgust 2017 (CEST) : Sliko imam, a je neostra. Sem jo naložila v Zbirko ([[:File:Zvon Sv.Urh Begunje na Gorenjskem - napis.jpg]]). Bom šla en dan tja in napis ponovno fotografirala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:15, 13. avgust 2017 (CEST) == {{tl|navpolje}} in nowrap == Na en imajo parameter <code>|nowrapitems = yes</code>, ki se pri nas ignorira (npr {{tl|Footer European Indoor Champions Long Jump Women}}), verjetno je treba posodobiti predlogo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:09, 15. september 2017 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 15. september 2017 (CEST) :: {{urejeno}}, mislim, da sedaj deluje ... čeprav včasih letnico in zastavo loči od imena in priimka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 15. september 2017 (CEST) ::: Hvala in mislim, da deluje čisto OK (ne ločuje zastav ali letnic). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 16. september 2017 (CEST) == Infopolja za astronomska telesa == V članku o eksoplanetu [[Proksima Kentavra b|PKb]] mi v en: nikakor ni všeč njihova predloga. Na ru: je bolje, vendar, kot zgleda, rabijo dodatno predlogo od predloge za telesa Osončja {{tl|infopolje Planet}}. Na hitro pogledano se jim nekateri parametri podvajajo, kar je tako ali tako logično, in zelo v redu. Sestavljanje infopolj mi ne leži – zaenkrat je pmsm še najbolje pri infopoljih za meglice ({{tl|infopolje meglica}}), kjer se lahko izbere <tt>tip</tt> in potem koda naredi svoje. Jaz bi dodal, kar je treba na obstoječo, in ne bi delal nove. Saj potem 2000 novih parametrov ne bo problem dodajati sproti notri. {{s-:-)}} Večji problem se mi zdi ročno 'prepisovanje' ali metoda povleci in spusti podatkov, pa prenos iz wikipodatkov ipd. Kaj meniš? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:17, 22. oktober 2017 (CEST) : Razlika med angleško in rusko je v osnovi v tem, da imajo Rusi eno predlogo Predloga:Eksoplanet, ki združuje vse angleške (Planetbox begin , Planetbox image, Planetbox star, Planetbox separation, .....). :* [[Predloga:Infopolje Planet]] je zastarela, ker ne uporablja Predloge za infopolja ([[Predloga:Infopolje]]). Tako, da predlagam, da najprej jaz posodobim obstoječo, potem pa se lahko razširi. Problem pa je v tem, da bomo po razširitvi sami morali poskrbeti za pravilno uporabo parametrov v člankih, saj jih ne bo enostavno prenesti iz angleških v naše članke. Bo potrebno narediti tako, da bo naša predloga razpoznala vse angleške parametre in bo potem lažje vključevanje v naše članke. :* Poskrbim lahko tudi, da se nekateri podatki avtomatsko napolnijo z Wikipodatki. To je stvar dogovora. Izvedba pa ne zahteva veliko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 23. oktober 2017 (CEST) :: Namesto predloge {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}}, kot tam piše, lahko rabijo še tudi (verjetno) starejšo {{[[:ru:Шаблон:Карточка планеты|Шаблон:Карточка планеты}}]], kjer dodajo parameter <tt>тип=экзопланета</tt> – ne vem pa, če jim to res tudi deluje. Aha, nisem vedel, da je predloga {{tl|infopolje Planet}} zastarela. Na hitro sem pogledal parametre na en: in jih je kar nekaj v tistih parih predlogah, ki jih je treba združevati, in nekateri so za isto stvar drugače poimenovati, kar seveda ni problem, ker se lahko poda več imen parametrov. Tudi ni pmsm dobra praksa prevajati imen parametrov, kot to delajo Rusi, pa Srbi itd. Boljše je podati razpredelnico z njihovim opisom in pomenom. Aja, na 'novi' predlogi {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}} niso prevedli parametrov in tudi niso komplicirali s podrobnostmi, ker je trenutno 'samo' 28 parametrov. Če boš posodobila, bomo že nekako uredili parametre – pmsm je lažje 'na roke' prenašati, če že obstajajo, kot pa izumljati nove. Najboljše bi bil prenos iz kakšne zunanje baze, ki jih je že nekaj – npr.: [http://www.exoplanet.eu/ EPE], Observatorij Pariz-Meudon, [https://exoplanetarchive.ipac.caltech.edu/ NEA], NASA, [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC], ... Na wikipodatkih je tudi treba dobiti podatke od nekod. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:05, 23. oktober 2017 (CEST) :: en: rabi vsaj štiri reference: ::* [[Enciklopedija zunajosončnih planetov|EPE]] ::* [[SIMBAD]] ::* [[NASA Exoplanet Archive|NEA]] ::* [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC] :: Zgled: [[:en:HD 189733 b|HD 189733 b]] --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:48, 23. oktober 2017 (CEST) :[[Predloga:Infopolje Planet]] je sedaj posodobljena in pripravljena za razširitve. Razširitve naj se najprej uvedejo in stestirajo v [[Predloga:Infopolje Planet/peskovnik]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:14, 25. oktober 2017 (CEST) Najlepša hvala ti za posodobitev. Lepo se vidi primerjava trenutnega stanja in novega. Ta razdelek bi v fazi 1 prestavil na pogovorno stran podstrani za testne primere, če je v redu (ali raje pustim tukaj, da imaš pregled?) Faza 0 je posodobitev obstoječe predloge. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:56, 26. oktober 2017 (CEST) :Ostanek pogovora prestavljen na: [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 27. oktober 2017 (CEST) === {{tl|infopolje observatorij}} === Nekaj stvari je rdečih. S predlogo sem tvoril članek [[Observatorij Ladd]] in je tam tudi enako rdeče. Zaenkrat sem pustil tako kot je, le večino sem na hitro prevedel. Če tudi prav razumem, gredo vsi podatki v takšno infopolje iz Wikipodatkov, razen verjetno tistih, ki jih eksplicitno povoziš. Če lahko malo pogledaš zakaj je toliko rdečega. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:34, 1. julij 2018 (CEST) : Mi imamo [[modul:Wikidata]] povzet po ruski predlogi zaradi datumov in drugih podobnosti našega jezika z ruskim. Zato njihovega sistema ne moremo uporabljati - to pomeni, brez direktnega urejanja v Wikipodatkih (Predloga:EditAtWikidata), in iskanja alternatvnih imen (Funkcija »ViewSomething«), ... Lahko bi naredili podvojen sistem za Modul:Wikidata, ampak potem bi bila šele zmešnjava. Sem pripravila v {{tl|infopolje observatorij/peskovnik}} našo verzijo predloge, ki jo trenutno omogoča naš modul, vnesla podatke v [[Modul:Coordinates]], da deluje <code>invoke:Coordinates|coordinsert|</code> ... Sem predlogo za silo popravila v peskovniku, ne deluje povezava v Zbirko. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:58, 1. julij 2018 (CEST) :: Lepo si uredila. Zdaj izgleda zelo v redu. Katera povezava v Zbirko točno ne dela? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 2. julij 2018 (CEST) ::: Sedaj Zbirka že dela, sem jo naknadno popravila. Bo pa predloga še vedno izpisovala rdeče, če koordinat ne boš direktno vpisal ... poskusi v članek [[Observatorij Ladd]], vključiti le {{tl|infopolje observatorij}} brez kakršnihkoli izpolnjenih parametrov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:27, 2. julij 2018 (CEST) == Fantastika == [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! V slovanskih jezikih se izraz "Spekulativna fikcija" ne uporablja, ker je bolj starodavni in analogni izraz "Fantastika". Zato vas prosim, da preimenujete ustvarjene kategorije. S spoštovanjem,--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 16:28, 30. maj 2018 (CEST) : Izraz "Spekulativna fikcija" je razložen na spletni strani [http://www.revijaprimus.si/2017/05/12/esej-o-spekulativni-fikciji/ Revije Primus]: ''"Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja ... Pri nas se običajno kar vse žanrske skupine spekulativne fikcije vržejo v koš znanstvene fantastike ali fantazije. Skoraj vedno se k temu doda še pridevnik mladinsko in ali tudi otroško. Tovrstna površnost izhaja iz prej omenjene precejšnje prezrtosti s strani literarne stroke in tudi skoraj popolne odsotnosti domačih literarnih del v programih resnih (večjih) založb."'' :Zato zaenkrat izraza ne bi menjala, razen, če nimaš trditve podprte s kakšnim uglednim virom. Obstaja celo [http://cld.si/Supernova.html Revija za spekulativno fikcijo] [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 30. maj 2018 (CEST) :: Bojan v tem zapisu kritizira tudi 'najbolj' uveljavljen izraz /znanstvena fantastika/, ki bi moral biti, če prav razumem, znanstvena fikcija. Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, ker je (vsaj ta) izraz res že dobro useden. Ravno pa sem nekje na spletu npr. našel da je roman ''Težko je biti bog'' bratov Strugacki iz leta 1964, ki po sovjetski terminologiji znanstvene fantastike seveda spada sem, umeščen tudi v neko <math>xyzt\!\, </math>-kategorijo nevemkakšne fikcije. Če ni prav znanstvena fantastika, tudi ni prav okrajšava za znanstveno fikcijo in mora biti ZFi, ker je, če ni tako, potem to po izrazu phot0n-a s fizikalnega kanala IRCa pravi »massive headache«, oziroma okrajšano MH {{s-:-)}} Sem drugače zastopnik mišljenja, da je lahko kritizirati preboje s spekulativnostjo.. Težko bi se npr. lotil pisati kaj za ''Supernovo''. Pač >hardcore pseudophilosophical fantastics.< alias HP(P)S. Ne vem zakaj bi bil angleški jezik toliko merodajen glede na slovenskega, da je v slednjem znanstvena fantastika »napačna interpretacija« .., četudi nosi sam izvirnik, namreč ''science fiction'' .. Za [[:en:Fantastic|''le fantastique'']] ruski jezik rabi общелитературная фантастика, ukrajinski pa celo химерна проза, kjer pa se, seveda, kot piše na tamkajšnji wp, v njeni literaturoznansoti precej krešejo mnenja. O tem bi [[:uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] gotovo znal povedati kaj več. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:16, 24. junij 2018 (CEST) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] & [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! Izraz "Fantastika" združuje znanstvena fantastika, fantazijsko pripoved, alternativno zgodovino, nadnaravno fikcijo, horor. Izraz "špekulativne fikcija" ("špekulativne umetesčna literatura") , ki je postala aktivna v sodobnem širšem smislu v anglo-ameriški kritiki šele pred 20 leti, ima enak pomen. Ker na zahodu ni bilo nobenega izraza, ki označuje vse nerealne žanre literature. Čeprav avtor enciklopedije znanstvene fantastike, John Clute in v angleški terminologiji se uporablja izraz "Fantastika" http://www.sf-encyclopedia.com/entry/fantastika . Zato mislim, da je v osnovi napačno dati prednost ne-slovanskemu mlademu sopomenku. Базовые термины по языкам Osnovni izrazi glede na jezik: *"Littératures de l'imaginaire" fr https://fr.wikipedia.org/wiki/Litt%C3%A9ratures_de_l%27imaginaire *"Фантастика" uk українська https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Fantastyka" pl https://pl.wikipedia.org/wiki/Fantastyka *"Фантастика" ru русский https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" bg https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" kk https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастыка" be https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B0 *"Phantastik" de https://de.wikipedia.org/wiki/Phantastik *"Fantastik" sv https://sv.wikipedia.org/wiki/Fantastik * Fantastico it https://it.wikipedia.org/wiki/Fantastico *"Fantastika" az https://az.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" sh https://sh.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" lv https://lv.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Ulme" et https://et.wikipedia.org/wiki/Ulme *"Fantastika" uz https://uz.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Speculative fiction" en https://en.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *"Fantastika" sl Torej bi morala biti Izraz "Spekulativna fikcija" je treba uporabiti kot dodatno in v slovenski Wikipediji bi moral biti članek, ki pojasnjuje, da gre za analogo osnovnega pojma »FANTASTIKA« V ANGLEŠKEM JEZIKU. primeri takšnih Članekov: *https://ru.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%B5%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 . Izraz fantastique, Izraz общелитературная фантастика, Izraz химерна проза imeti povsem drugačen pomen in nimajo nič skupnega z "Fantastika" , "Фантастика", "špekulativna fikcija - imajo drugačen pomen. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:45, 24. junij 2018 (CEST) :Hmmm, sem se v tem izrazoslovju izgubila. Ne vem kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi {{ping|Hladnikm}} kaj pripomnil, da razrešimo in uredimo zmešnjavo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :* [[Fantazija]], [[Fantazijska pripoved]] - en:Fantasy - ([[:Kategorija:Fantazija]] in [[:Kategorija:Pisatelji fantazije]]) :* [[Znanstvena fantastika]] - en:Science fiction, hr:Znastvena fantastika ([[:Kategorija:Znanstvena fantastika]] in [[:Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]) :* [[Fantastika]], [[Spekulativna fikcija]] - en: Speculative fiction, hr: Spekulativna fikcija, ru:Fantastika ([[:Kategorija:Spekulativna fikcija]] in [[:Kategorija:Spekulativna fikcija po narodnosti]] ) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :::Vprašanje sem posredoval na forum Slovlit, morda se oglasi kdo od strokovnjakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:46, 25. junij 2018 (CEST) :::: @[[uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] in @[[uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] hvala za odgovore. Tudi sam sem se kot Pinky izgubil. pmsm je očitno, da izrazje ni dorečeno, in gotovo obstaja več interpretacij. Milan, ali lahko tudi daš povezano na to temo, kamor si posredoval vprašanje? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:41, 28. junij 2018 (CEST) :::::Žal je forumov arhiv na IJS zaradi hekerskih napadov na strežnik trenutno zaklenjen in bo treba z linkanjem počakati. Sicer pa še ni bilo nobenega odziva. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:31, 28. junij 2018 (CEST) == Infopolje za objekt vesolje :) == #0 Zanimivo infopolje, vsekakor, in odlično narejeno. #1 Predloga {{tl|var}} še ne dela 'dobro' – rabi × (x) za množenje numeričnih vrednosti namesto vsredinjene pike. Sem rabil namesto predlogo {{tl|e}}, kjer se pa spet moraš 'utrujat' z enotami. #2 vidno vesolje vs opazljivo ~ Verjetno ima angleški jezik (original {{s-:-)}}) [[:en:visible universe|visible]]? Ne, nima – [[:en:observable universe|observable]] ima. #3 Dodal sem število galaksij po de:, vendar imajo tam mrtvo povezavo. Ne da se mi iskat trenutne ocene. Hawking je tudi omenjal sorodno cifro. Mislim pa, da so v zadnjem času na kar zapleten (in vsekakor zanimiv) način določevali to vrednost – ne najdem trenutno linka do raziskav. #4 Temperatura, če gre za temperaturo današnjega stanja fotonskega prasevanja, se je od 2002 vsaj do 2009 vesolje ohladilo za par tisočink: 2,7277 vs 2,72548 K. Očitno je razvidno, da gre za merilne točnosti trenutnih merjenj, ki so pmsm impresivne. Seveda so lahko vmes napake. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:42, 24. junij 2018 (CEST) : Infopolje je povzeto po :en ... imam željo članek podaljšati na 30.000 znakov. Hvala za popravke. Bom pogledala, kaj je z predlogo {{tl|var}}. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:51, 24. junij 2018 (CEST) :#0 Super! :#1 V infopolje bi se lahko dodala še (vsaj) ena slika, pmsm. Ta Hubbleov UDF ([[:en:Hubble Ultra-Deep Field|ultra deep field]]) je, kakor je verjetno dobro znano, nastal zgolj po naključju, ker so enemu od glavnih nosilcev tega projekta dovolili prosto rabo tega inštrumenta, za kar <math>t\!\, </math> dolgo časovno periodo. Tudi o tej sliki bi veljajo kaj več dopisati v članek, pmsm, ker je gotovo preboj 'erste klasse'. Menda nihče ni pričakoval tega, da bo slika odražala kako so galaksije še bolj kot za 'šmorn' 'naflokane' v prostor. [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]] bi že vedel zakaj, ker se je veliko in med prvimi ukvarjal z razvojem galaksij, ter kasneje in še danes [[Martin John Rees|Rees]]. Sicer sta, kot je znano, (vsaj) dva modela nastanka galaksij – top down in bottom up, kakor velikokrat. Pač, dobro staro binarno razmišljanje. Manj je znanega o njihovi porazdelitvi. Nekateri, kakor berem v nekaterih psevdoegocentrično-introventiranih znanstvenih publikacijah, podobno kot o oblosti Zemlje, dvomijo o tem, da se galaksije odmikajo od (naše) krajevne galaksije. Verjetno ne bom doživel časa, ko bo možno takšne slike delati 'iz roke' (ali pač). V mislih imam nič drugega kot kakšno sliko računalniške simulacije, ali pa še kakšno upodobitev 's črto'. Če boš podaljšala članek, imam željo, da wikificiram. Sem pa, priznam, občutljiv na terminologijo, ki v slovenščini gotovo (še) (zelo) šepa. :: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:18, 24. junij 2018 (CEST) ::: Se bom potrudila po svojih najboljših močeh, vsekakor pa so tvoji popravki več kot dobrodošli. ::: Infopolje omogoča vključitev dveh slik. Uporabiti je treba parametre {{para|image}}, {{para|caption}} in {{para|image2}},{{para|caption2}}. Obstoječo reprezentativno sliko lahko zamenjaš/dopolniš in tudi dodaš dodatno kar sam. Jaz sama nisem astronom in in je tvoja strokovna pomoč več kot dobrodošla. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:26, 24. junij 2018 (CEST) :::: Obstoječa je pmsm zelo na mestu. Za drugo so pa mogoče naslednje možnosti npr. (Lahko glasujemo ..) <gallery> 1600 Himmelsscheibe von Nebra sky disk anagoria.jpg|[[Nebesni disk iz Nebre|Nebrski nebesni disk]], okoli 1600 pr. n. št. ThomasDiggesmap.JPG|[[Thomas Digges]], 1576 KUGEL-3 pulsierendes Universum.gif|Karl Bednarik, 2005 Structure of the Universe.jpg|ASA, ESA, E. Hallman (Univerza Kolorada, Boulder), 2008 Large-scale structure formation.gif|NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011 Universecolor.jpg|Drschawrz, 2011 Вселенная (материя и темная материя).jpg|Kot Da Vinchi, 2011 Campo ultra profundo 3d.gif|NASA Large-scale structure of light distribution in the universe.jpg|Andrew Pontzen/Fabio Governato (UCLA), 2014 </gallery> :::: ... :::: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:09, 24. junij 2018 (CEST) mmg, za ''objekt'' (vesolje) sem mislil hudomušno, ker po večini wikipedij berem o objektih (v astronomiji). Sam nikdar do sedaj npr. v fiziki (in zato tudi astronomiji, ki je načeloma njena 'podmnožica' ali pa sorodna množica), kolikor sem jo študiral, nisem slišal o kakršnihkoli >objektih< – vedno samo o [[telo (fizika)|telesih]]. Dvomim tudi, da je kje na wp solidna definicija >objekta< v tem sotvarju, če se že toliko rabi. Sicer se članek [[:en:astronomical object|astronomical object]] trudi opisat 'razliko' med telesi in objekti, ki je pmsm ni. Če prevedem tamkajšno definicijo – »astronomski ali nebesni objekt je kompleksna, manj kohezivno vezana struktura, ki je lahko sestavljena iz več teles ali celo iz drugih objektov s podstrukturami.« Telo (>objekt<), sestavljeno iz več teles, je pmsm še vedno telo. Tudi navadna žoga je, če smo striktni, sestavljena iz teles (objektov) s podstrukturami – atomi, in zato (še) ni objekt, saj tudi atomi niso objekti.. Atom je po definiciji trenutnega članka <u>del</u> nečesa (no, pač snovi) in je <u>gradnik</u> molekul/snovi. In še naprej, elektron je eden od najlepših zgledov teles. Kje je razlika in kje meja za telesa/objekte? Ta beseda me asociira le npr. v rabi v arhitekturi, gradbeništvu ipd. ''VST'' Cankarjeve založbe na str. 803 definira 7 pomenov te besede in sploh tudi ne omenja telesa. Poleg rabe v lingvistiki (objektno določilo (predmetno določilo), predmetni odvisnik, ...) omenja rabo v fiziki – objektno stekelce: tanka steklena ploščica za mikroskoske preparate. Res ne vem od kod so pridelali to besedo. Konservativna raba verjetno odslikuje rabo v fiziki, saj se v njej že npr. (masno) [[togo telo]] večinoma velikokrat obravnava kot [[točkasto telo]]. Tudi galaksijo npr. (ki je objekt po zgornji angleški definiciji) se lahko obravnava kot točko. Res je, da, če se rabi za vesolje ali telo ali objekt, obakrat malo čudno zveni. Mogoče pa nadtelo (ali manj konservatirno – nadobjekt). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:53, 28. junij 2018 (CEST) : Sem v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] pripravila poglavje Fizikalne lastnosti povzetega po angleški verziji. Če imaš voljo, lahko tam popraviš vse kar je potrebno. Sem verjetno s prevodi šla preko mojega fizikalnega znanja - tako, da si dobrodošel in vse popraviš kar tam. Kasneje pa lahko prenesem besedilo v članek. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:37, 29. junij 2018 (CEST) ::: {{ping|xJaM}} ali si popravljanje v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] zaključil? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 3. julij 2018 (CEST) == Pregled vsebin == Zadnjič sem 'brskal' po najboljši obliki portala, npr. za astronomijo. Na slovaškem portalu (verjetno to obstaja še v kakšni drugi wp) imajo lepo organizirane vsebine. Krovni seznam za vsebino iz astronomije na sl wp je [[seznam astronomskih vsebin]]. Tega sam ne bi naprej 'razbijal', ker preprosto služi za preged nad večino urejanj. Škoda je, da nekateri produktivni uporabniki tja (in tudi na druge vsebine) večinoma večkrat ne dodajajo imen člankov, ki so jih ustvarili. Angleška wp je soroden seznam sedaj spremenila v nekakšen [[:en:Outline of astronomy|outline]].., francoska je npr. to 'vrgla' v seznam podstrani (wiki)projekta: [[:fr:Projet:Astronomie/Liste des articles|liste des articles]]. No, kakorkoli. Zgled s slovaškega portala za vsebine, ki se začnejo z [[:sk:Zoznam astronomických článkov/A|A]]. Prvič, ni mi jasno kako generirajo ta seznam (na njem so samo ustvarjeni članki, razdeljeni naprej dvočrkovno npr. od '''a1''' do '''az'''). Kako se ve, da konkretni članek pade tja noter, ker ne vidim kakšnih posebnih dodatnih oznak v teh člankih? Ali je morda kakšna skrita kategorija ali podobno? Npr., geslo [[sk:Aktívna oblasť (Slnko)|Aktívna oblasť (Slnko)]] ima samo kategorijo [[:sk:Kategória:Slnko|'Sonce']], članek o zvezdi [[:sk:Alnitak|Alnitak]] pa kategorijo [[:sk:Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie|Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie]]. V [https://sk.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoznam_astronomick%C3%BDch_%C4%8Dl%C3%A1nkov/A&offset=&limit=500&action=history zgodovini] seznama/A se vidi, da je posodabljan z boti. Zanimivo in pmm uporabno. : Kategorija za zvezdo se nanaša na slovaško enciklopedijo astronomije ''[[:sk:Encyklopédia astronómie|Encyklopédia astronómie]]'' (1977–84). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 28. junij 2018 (CEST) :: Mislim, da bot deluje po tem principu: če se nek članek pojavi v določenih kategorijah in njenih podkategorijah, se članek avtomatsko umesti v seznam. Se pa jaz z boti ne ukvarjam. Mogoče bi {{ping|Sporti}} lahko kaj pripomnil. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:19, 29. junij 2018 (CEST) :::Najlažje narediš seznam s članki kategorije in podkategorij Astronomije [https://petscan.wmflabs.org/?psid=4924379], samo tako dobiš tudi npr. stvari, po katerih je poimenovan asteroid in podobno, lahko pa te neželene kategorije dodaš pod negative categories in jih izključi. Morda je potrebno tudi povečati globino podkategorij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:56, 29. junij 2018 (CEST) :::: Zanimiv pristop. Verjetno ni tako težko kot je videti na prvi pogled. Ali je morda že kakšen primer takšne možnosti tukaj. Ga še nisem zasledil, gotovo pa sem kaj spregledal. V tej nastavitvi, kot si jo podal, seznam kaže tudi veliko gegrafskih pojmov ipd. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:25, 1. julij 2018 (CEST) ::::: [[:Kategorija:Geografija]] je v [[:Kategorija:Vede o Zemlji]], kar je podkategorija [[:Kategorija:Astronomija]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 1. julij 2018 (CEST) == Template:Overset == Na predlogo sem naletel pri pisanju članka [[Serpentinit]]. V angleškem izvirniku tega članka so s to predlogo izredno pregledno zapisane kemijske reakcije, prav pa bi prišla tudi kje drugje. Mislim, da veš, kam pes taco moli. Lahko pa tudi malo počakam in zaenkrat malo improviziram. Hvalaǃ--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:43, 24. avgust 2018 (CEST) : Ok. Bom pogledala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 30. avgust 2018 (CEST) :: {{ping|Octopus}} Sem pripravila. Mislim, da v osnovi deluje. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 30. avgust 2018 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:41, 2. september 2018 (CEST) == Viri/sklici == Zanima me, ali je naslednji primer zapisa vira tisti, ki naj bi postal standarden? * Bradbury, Louise (1988), "Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom", ''Journal of the American Research Center in Egypt'' 25: 127–156, doi:10.2307/40000875. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:03, 4. november 2018 (CET) :Raje uporabi predlogo {{tl|navedi revijo}}, v tem primeru <code><nowiki>{{navedi revijo |last=Bradbury |first=Louise |year=1988 |title=Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=25 |pages=127–156 |doi=10.2307/40000875}}</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 4. november 2018 (CET) V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. november 2018 (CET) ==Predlogi za prevajanje v Wikipodatkih== # Z bolezenskimi znaki v Tabernaklu sem po mojem končal, bi bil vesel, če pogledaš in komentiraš (lahko da sem kaj - očitnega - spregledal) # če je v redu, bi ponaredil še kaj - mikajo me [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:%C5%BDelenePredloge želene predloge] # kje je bolj udobno pogovarjati se, tu ali pri meni? Tu ali kje drugje - recimo če imajo WikiData kak pogovor? LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 20:10, 4. november 2018 (CET) : Lahko se pogovarjava pri tebi. Želenih predlog se pa kar loti. Mogoče bi pa prevzel tole [[Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Okvirčki pri škrbinah]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:21, 5. november 2018 (CET) == [[Živa kulturna dediščina]] == Ojla. Gospa z ministrstva, s katero sem bil na zvezi glede RKD, me je opozorila, da je "Živa kulturna dediščina" zastarel izraz in da se zdaj uporablja samo "Nesnovna kulturna dediščina". Se ti da popravit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 6. november 2018 (CET) : Ok. Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:19, 6. november 2018 (CET) ::Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:52, 7. november 2018 (CET) ::: {{urejeno}}, upam, da nisem česa izpustila --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 8. november 2018 (CET) == Tabernaklanje == Ali se da podatke (obstoječe in manjkajoče) vzeti v roke kot (npr. XML) datoteko? Da vsak se "symptom" mora prevajati (klik-klak-klok-''simptom''-enter) "na roko", je sicer siher, ampak vse skupaj gre lahko tudi veliko hitreje ("simptomi" so verjetno samo začetek in če lahko prevajam'' industrijsko'', toliko bolje za nas vse). Vprašanje seveda velja tudi za smer nazaj - kako se prevedena datoteka spet vstavi v Wikidata. Če veš kako točko v sistemu, kjer lahgko začnem brati in slediti ustrezni poti, mi URL zadošča. Lep pozdrav s strani 3;) [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 15:29, 9. november 2018 (CET) : Hmm, tega nisem še nikoli počela. Ampak na WD obstaja stran, kjer je to opisano kako se dela - [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Data_Import_Guide Wikidata:Data Import Guide]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 9. november 2018 (CET) :Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 21:46, 9. november 2018 (CET) :keeping posted: vseh tisoč zapisov imam pri sebi in jih strojno prevajam, poleg tega iščem pot, kako bi se cel kup podatkov presnel s slovenskega medicinskega slovarja. Če ne drugega, slovenska imena namesto grško-latinskih imen, pa kratek abstrakt itd - gl. npr. [https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&query=rinitis&SearchIn=All rinitis] lp [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:13, 15. november 2018 (CET) '''stanje 24.11.:''' Kompletni prevod (1000 pojmov x 3 postavke - Q, label, description) Material je tukaj: [https://docs.google.com/spreadsheets/d/1PVKSkSHNBMe8QtJFPllJPyCwWhr5EldsedwhEKgVxJ4/edit?usp=sharing preglednica na Google docs], strukturiran tako kot je opisano v navodilih za Import Data. Medicinski slovar pustim zaenkrat pri miru, pride na vrsto kdaj drugič, ko bo most med preglednico in WikiData enkrat zgrajen in prevozen. Ker gre za moj prvi obisk v WikiData take velikosti, sem seveda previden. A lahko pogledaš, če je vse po regelcih, in mi pomagaš naprej - sedaj sem približno pri koraku 7 procedure za Import Data, predlagane zgoraj. Mogoče naslednji korak v peskovniku...? LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:58, 24. november 2018 (CET) : Če je s tabelo vse ok (sem ti poslala prošnjo za dostop), kar naredi zahtevo za bot-a (Step 6/Option 1). Opiši, kaj želiš; kje se preglednica nahaja; dobro je, da navedeš en konkreten primer. Jasno mora biti navedeno, da gre za dodajanje opisov (''description'') v slovenskem jeziku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 24. november 2018 (CET) : Ok, ufff ...'' let's go''... Ti pošljem cc prošnje. Hvala Ti! Glede medicinskega slovarja - sem v stiku z Amebisom, ki za slovar skrbi. Ampak lepo po vrsti;)[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:41, 24. november 2018 (CET) : [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:53, 26. november 2018 (CET) :: Odlično. Izgleda ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:03, 27. november 2018 (CET) ::: {{ping|Vitosmo}}, na [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] čakajo nate :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 3. december 2018 (CET) :: Na poziv sem pred časom odgovoril; zveza zgoraj na bot-request je mrtva, tabernakel pa je, kar se SL tiče, prazen (!?). Mi lahko prosim osvežiš povezave/stanje - Hvala vnaprej! in srečne praznike! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 09:49, 25. december 2018 (CET) ::: Očitno ne delajo arhiva: :::*[https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/FischBot_6 FischBot_6] :::*[https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata%3ABot_requests&type=revision&diff=814578428&oldid=814578046#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository Wikidata:Bot requests: Razlika med redakcijama] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 25. december 2018 (CET) == Tabernaklanje and beyond == Vse najboljše v Novem letu,Pinky! Medicinsko izrazoslovje - aka Tabernaklanje - je po mojem mnenju dokončano, ali vsaj dober korak naprej. Glede izboljševanja s pomočjo medicinskega slovarja mi je sodelavec Amebisa svetoval, da se za vsebinska vprašanja obrnem na gl. urednico (mateja.legan@.kclj.si). Neizogibno to po mojem mnenju ni, saj izboljšav, ki bi bile potrebne, vsekakor ni toliko, da jih ne bi mogel kdo (i.e. jaz;) brez "grosističnega" dviganja valovčkov opraviti "peš". Kaj praviš? Tudi bi bilo morda bolj pametno, če me, podobno kot si me pri medicini, usmeriš na kak drug boj na požiravniku.[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 10:13, 3. januar 2019 (CET) :: Tudi tebi vse naj, naj. Bom v [[Predloga:Infopolje Bolezen]] vključila izpis simptomov (ki imajo slovenski prevod) iz Wikipodatkov. Glede požiravnikov, ki nas še čakajo, moram pa malo razmisliti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 3. januar 2019 (CET) {{urejeno}} PubMed, MedLine, eMedicine itd, kar je bilo rdeče npr v raku želodcA - Manjka mi samo predloga:Infobox biodatabase v [[OMIM]]. A lahko pokometiraš/pokritiziraš Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:25, 23. januar 2019 (CET) :Ah ja ... Sem prevedel celoten kataster ICD-9. Bom montiral pod stran ICD-9. Zakaj le ne... :: Sijajno {{ping|Vitosmo}}. Sem malo popravila ... paziti moraš pri referencah. Običajno pred referenco (sklicem) v besedilu ni presledka ... tudi, če se jih več drži skupaj, med njimi ni presledkov. Dopolnila sem tudi notranje povezave, saj članek lahko vsebuje tudi smiselne rdeče povezave. :: {{tl|Infopolje Bio podatkovna baza}} ima notri še nekaj izrazov, ki potrebujejo prevod. Če bi mi lahko pomagal pri prevodu, bi bila zelo vesela. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 24. januar 2019 (CET) :: bom naredil. In hvala Ti za pomoč in nasvete LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ::{{urejeno}} "''URLi so rdeči, le kaj pomenijo,,,''";) - moram še popraviti sklice na EN strani, drugače pa mislim, da bo... Hvala Ti vnaprej za komentarje in nasvete.([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:48, 26. januar 2019 (CET) ::: Tisto rdeče "Quick generation with XSLT" sem izbrisala, saj je namenjeno generaciji škrbinskega članka na angleški Wikipediji. Za nas pravzaprav ni uporabno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 26. januar 2019 (CET) == DYK == Lahko prosim ti sestaviš [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019]]? Jaz bom od jutri zjutraj kak teden na wikipavzi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:47, 19. januar 2019 (CET) :: Ok. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:55, 19. januar 2019 (CET) == Boj na požiravniku II == Sem dalje na voljo, za kako podobno prozaično delo kot je bil tabernakel. Drugače se pa lotevam tem, ki so malo pod mejama 30k oz 10k;). Ah ja, če lahko pogledaš [[mednarodni sistem enot]], Ti bom hvaležen. Konfucijanstvo je redirect, pa v ranking ne šteje - lahko tudi potipaš. In Konfucij/Konfucijanstvo per se sta po mojem premalo obdelana LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:43, 6. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}}Sem kar nekaj popravila ... preveriti je treba po vsem članku uporabo predloge '''val'''. Očitno jo avtomatski prevajalnik pomečka. Številke morajo biti izpisane tako kot na angleški strani. Nekaj sem jih že jaz popravila - je pa treba preveriti po celem članku, saj veš matematika je v številkah pomembna. Tudi dec. vejice so pomembne.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 26. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}} lahko tudi preveriš [[Wikipedija:Pod lipo#Wikimedia CEE Pomlad]] (mogoče si spregledal). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 28. februar 2019 (CET) ==Notre-Dame: koordinate== Živjo, Pinky! Upam, da si v redu. Imam prošnjo, in sicer v članku [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] bi bilo treba popraviti koordinate v infopolju in nad njim. Prosim, lahko pogledaš? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:54, 19. april 2019 (CEST) : Sem popravila [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost]]. Sem pa ok, le dve službi opravljam naenkrat. Tako, da mi ostaja zelo malo časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:01, 20. april 2019 (CEST) Velja, hvala lepa! Uspešno z obema službama. :) --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 00:42, 21. april 2019 (CEST) == Infopolje Samostan == Vem, da nimaš časa, ampak... bilo bi lepo, če bi v Infopolje Samostan vključila lokacijsko karto. Ko bo, pa bo. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:54, 30. april 2019 (CEST) : ok, bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:50, 30. april 2019 (CEST) : {{done}}{{ping|Octopus}} sem predlogo tudi posodobila. Koordinate se preberejo iz WD ali pa se vnesejo ročno. Zemljevid pa se nastavi v {{para|map_type}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 2. maj 2019 (CEST) Lepo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:31, 3. maj 2019 (CEST) == Napaka Lua: not enough memory == Javlja {{t|normativna kontrola}} na strani [[Usain Bolt]] in še kje verjetno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:44, 1. september 2019 (CEST) : Ja, s tem sem se že ukvarjala. Ni problem v normativni kontroli, ampak v številu predlog, ki se kličejo na tej strani. Če klikneš uredi stran, boš videl, da se zatakne že prej - meni včasih takoj po izpisu nasledstvenih polj. Če izbrišeš iz članka celotno infopolje Športnik, se bo normativna kontrola lepo izpisala. Lahko tudi pustiš Infopolje športnik in izbrišeš ostale predloge spodaj in bo zadeva spet lepo delovala. Mislim, da bo treba celotno stran nekako poenostaviti. Strani z napakami v skripti so na [[:Kategorija:Strani_z_napakami_v_skripti]] in jih ni ravno veliko. Tukaj pa nekaj malega o tej napaki: [https://www.lua.org/pil/24.3.1.html Error Handling in Application Code]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:17, 1. september 2019 (CEST) Aha. Samo vseeno čudno, da je on edini tak primer. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:01, 1. september 2019 (CEST) Očitno največ pobere infopolje: 33.66 MB/50 MB, pa tudi obe predlogi v ZP 13.62 MB/50 MB, normativna kontrola pa niti ne toliko 7.99 MB/50 MB. Se pravi bi bilo treba dvignit omejitev ali kaj optimizirati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:12, 1. september 2019 (CEST) :Enkratni klic predloge, ki dostopa do wikipodatkov {{tlx|wikidata}} ali {{tlx|normativna kontrola}} pobere od 7,92 do 8 MB od 50 MB, kar pomeni, da se stvari začnejo seštevati pri porabi spomina. Ne vem kako to preprečiti, če se stvari ne sproščajo pravilno. Infopolje Športnik dostopa do Wikipodakov 9x, normativna kontrola pa 1x ali pa doseči, da se poveča omejitev 50MB. Mislim, da bi morali nekaj narediti na tem. Načeloma pa tudi meni ni čisto jasno zakaj ravno pri Boltu klic Infopolja Športnik porabi 33Mb, pri ostalih športnikih pa 3x manj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:45, 1. september 2019 (CEST) Ja tudi klici drugih predlog pri ostalih niso tako "dragi", [[Michael Jordan]] ima npr. za vse predloge skupaj 9.13 MB/50 MB, bolj ali manj pa imajo vsi okoli 10 MB ali celo manj. Res pa ima Bolt na Wikipodatkih stran veliko 1.304.605 zlogov, Jordan pa 245.872 zlogov (če to kaj vpliva).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:36, 2. september 2019 (CEST) : Sem za preskus sliko v infopolju dala lokalno, in se sedaj ne bere iz WD .... "Lua memory usage" je sedaj 49.51 MB/50 MB. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:35, 2. september 2019 (CEST) ==wikipodatki== Pozdravljena. V članku [[John Cabot]] sem popravil osebne podatke, pa jih ne znam popraviti v vikipodatkih. Morda lahko urediš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:45, 3. september 2019 (CEST) : Lahko, ampak glede popravljanja podatka, ki ima v Wikipodatkih že svoj vir, ga ne smem kar tako prepisati. Zdaj sta tam dva datuma rojstva. Tudi kraj rojstva in smrti sem popravila. Upam, da se bo zadava obdržala. (https://www.wikidata.org/wiki/Q85642). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 3. september 2019 (CEST) :: Hvala za link, sem pogledal. Rad bi vedel, kje se ta link dobi, da bom v prihodnje lahko sam popravljal tudi druge članke. V kratkem nameravam dodati kak odstavek v sam članek o Cabotu, vendar moram prej preučiti par virov: verjetno so tudi sedanji podatki delno zgrešeni, recimo ''name in native language'', saj se je rodil v Neapeljskem kraljestvu in nato živel v Beneški republiki. Pravzaprav bi tudi slovenski članek moral biti pod ''Giovanni Caboto'', saj navadno uporabljamo originalni ali slovenski zapis, ne pa angleškega. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:49, 4. september 2019 (CEST) : Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar [[Pomoč:Prestavljanje strani|preimenuj]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:01, 4. september 2019 (CEST) ==Lua== Pozdravljena! Lua me zanima, ker je Lua kot byte-code interpreter najti tudi za celim kupom drugih okolij (recimo pri Adobe itd.). V našem konkretnem primeru me mika brskati po fundusu in iskati odgovore na vprašanja (ki so bila zelo verjetno že odgovorjena:), kot recimo: *seznami, kot recimo 1000 nujnih - brez omejitve na listo z maks. 500 elementi *število klikov na "moje" članke *statistika povpraševanj - kje recimo naše uporabnike čevelj najbolj žuli * itd Pa seveda, nič ne bi imel proti, če moje IT izkušnje koristijo tudi drugim v naši druščini, LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:04, 4. september 2019 (CEST) Hmm, veliko veselja ti želim pri ustvarjanju, tako globoko jaz v Lua ne hodim *glede statistike strani in uporabnikov orodje že obstaja - več o tem [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Pageview_statistics]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:39, 4. september 2019 (CEST) == Družinsko drevo == Živijo! Družinsko drevo [[Paleologi]] sem brez težav prenesel iz angleškega v slovenski članek, z družinskom drevesom [[Dukas]] pa imam težave. V čem je razlika, da mi ne uspe? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:11, 5. september 2019 (CEST) : Bi lahko družinsko drevo prenesel v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]? Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:36, 5. september 2019 (CEST) {{urejeno}}, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:56, 7. september 2019 (CEST) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:16, 26. september 2019 (CEST) ==Napaka v Zbirki== Pozdravljena. Trenutno dodajam vsebino [[Španska nasledstvena vojna|temu članku]] in sem pri iskanju slik v Zbirki naletel na nepravilen podatek: ''Category:Treaty of Utrecht'' v infoboxu pravi, da gre za sporazum iz leta 1700 – a ta letnica bi za utrechtski sporazum morala biti 1713-1714. Leta 1700 je bila podpisana Londonska pogodba, ki je določila za prestolonaslednika Karla III. in ki je torej bila začetek in ne zaključek nasledstvene vojne. Osebno nisem dovolj spreten, da bi popravljal Zbirko, pa bi te prosil, če ob priliki opraviš to ti. Lepa hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:06, 25. september 2019 (CEST) :Ah vidim, da je nekdo medtem že popravil! Oprosti za nadlegovanje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 25. september 2019 (CEST) == Slike v Infobox church == Kaj se dogaja s slikami v infopolju za cerkve. Nenadoma so vse izginile , diagnoza je Skriptna napaka: Funkcija »formatStatements« ne obstaja. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:01, 16. februar 2020 (CET) :Mislim, da je razlog napak v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:RecentChangesLinked?hidebots=1&hidecategorization=1&hideWikibase=1&target=Predloga%3AInfopolje_Oseba&limit=250&days=7&urlversion=2]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:20, 16. februar 2020 (CET) == CEE Spring 2020 == Poglej, če sem prav razumel nalogo (''de dustibus non est disputandum''): [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia] A je stvar že zrela za pod lipo? Da srenja začne dodajati teme? PS: nimam pojma kaj je za postavko Škofja loka narobe, da gre autolist v maloro (Help!!) LP[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:50, 25. februar 2020 (CET) :Tam so bili neki presledki :)). Ja mislim, da je zrelo, ampak bistvo je, da najdemo članke, ki v čim več jezikih nimamo povezav. Trenutno, je pri osebah, ... vse zeleno. Kam pa naj bi dodajali predloge? {{u|Yerpo}}, kaj meniš? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:00, 26. februar 2020 (CET) : sem bil teden dni na terenu, ampak nisem pozabil. {{u|Yerpo}}, tvoja 2c na temo?[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 23:06, 5. marec 2020 (CET) ==Prošnja== Najprej prosim, če lahko vrneš neprimerno popravljen članek [[Sueški prekop]] nazaj na prvotno stanje. Drugič pa prosim, če mi razložiš, kako to lahko naredim sama, ko najdem tak primer. Hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:19, 4. marec 2020 (CET) :Pri kliku na gumb [[Vzorec|Zgodovina]] najdeš spremembo, ki jo želiš razveljaviti ter klikneš povezavo [[Vzorec|razveljavi]] (na skrajni desni, levo od [[Vzorec|zahvala]])--[[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 17:23, 4. marec 2020 (CET) == Zmešnjava == Opazila sem, da je med jeziki in lego (koordinatami) krajev Malo-les-Bains‎ in Dunkirk zamešana povezava. Kdo, kako in zakaj nimam pojma. A lahko to kako urediš. Tudi v francoščini koordinate kažejo na Dunkirk namesto na Malo-les-Bains‎. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:24, 5. marec 2020 (CET) : Ravnokar zaključujemo posodabljanje predloge [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] in ustrezno temu tudi članke. Bom preverila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 5. marec 2020 (CET) :: {{u|Ljuba brank}}: Malo-les-Bains naj bi bila mestna četrt v Dunkirku, tako da hude pomote ni ... lahko mi poveš katere so pravilne koordinate za Malo-les-Bains kar tukaj, pa jih bom jaz popravila v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:35, 5. marec 2020 (CET) Potem pa ne štima podatek departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. To je čisto drug konec Francije.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:55, 5. marec 2020 (CET) Še en problem: Popravila sem podatke o novih kantonih za Saint-Malo in ker je infopolje vezano na wikidata, tam pa to ni posodobljeno, se sedaj tekst in infopolje ne ujemata. Poskušala sem popravit v wikidata, pa nisem bila prav uspešna.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:40, 5. marec 2020 (CET) :* Kje ne štima podatek "departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija"? To mi ni čisto jasno. Ker sem medtem že popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:28, 6. marec 2020 (CET) :* [[Malo-les-Bains]] naj bi bila bivša občina (glede na francoski članek) - danes naj bi bilo to mestna četrt v Dankirku. To se lahko popravi v infopolju tako, da dodaš parametra: <nowiki>commune = [[Dunkerque|Dunkerquea]]</nowiki> in <nowiki>type = mestna četrt</nowiki> . :* Kantoni se ne zajemajo iz wikipodatkov, treba jih je vnesti direktno v infopolje (za [[Saint-Malo]] sem že popravila). :* Podatki o regiji in departmaju so vsebovani v sami predlogi za infopolje in se določijo avtomatsko glede ma INSEE parameter. Iz Wikipodatkov se preberejo le koordinate in površina, če le ta ni navedena v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 6. marec 2020 (CET) == Tvoje mnenje == Hi Pinky, povej mi kaj misliš o temule dvogovoru: V mojem pogovoru: Vsebina, ki si jo prispeval članku o novem koronavirusu je dobra, vendar je zapis poln tipkarskih napak in nerazumljivih stavkov. Dobro bi bilo, da to popraviš, saj bom sicer moral vrniti članek na prejšnja urejanja. Moj odgovor: Dragi kolega, hvala za opozorilo. V bodoče si dobrodošel, da vskočiš in popraviš, kar se ti ne zdi v redu (''Apel podobo na ogled etc...''). Navsezadnje ne pišemo šolske naloge. Hvaležen bi ti bil, če se zakoplješ v termine, kot so civet, panigin ipd. Jaz se borim z modulom za stik z John Hopkins spletiščeem za najnovejše podatke, tako da bo epidemiologija vedno na tekočem. Po možnosti tudi s podatki za Slovenijo. hvala vnaprej! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:16, 24. marec 2020 (CET) PS: tvoj komentar me je prisilil, da pogledam, kaj je s črkovalnikom v firefoxu. Bingo - ni bil instaliran! : Težko presodim, ker ne poznam tematike ... ampak je problem, če uporabljaš avtomatski prevajalnik ... te hitro lahko zavede - presledke pred sklici je potem treba brisati ročno, itd - vsaj te tehnične zadeve moram izkušenejši urediti sami. Pa treba je še enkrat vse prebrati. Je pa težko čistiti članek za nekom drugim, ker nas je vseh skupaj tako malo. Članek je pa trenutno precej obiskan in se moramo vsi skupaj potruditi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:33, 24. marec 2020 (CET) : Članek sem medtem že dalje čistil. Moral bi imeti ((v delu)) v glavi, da ne bi bilo nesporazuma glede mojega mnenja o stanju.Hvala[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) === Rabim pomoč pri COVID-19 Testing === Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja. Prenesel sem Predloga:COVID-19_testing in Predloga:COVID-19_testing/styles.css, ampak ko pride do Module:Date_table_sorting, pa LUA kodo, je moje latinščine konec. Tabela se skriva v <nowiki>{{COVID19Testing|state=expanded}}</nowiki>, vzeti je treba vse ali nič. Enostavno ni, vsak zame ne, pa še kritično, če ga kaj polomim(o). Kaj mi predlagaš? hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) :{{u|Vitosmo}} poglej, če je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:32, 26. marec 2020 (CET) :strela z jasnega ... ali radar (BLING!) blisk R-E-S-P-E-C-T Hvala;)))) Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo <nowiki>|{{flagdeco|Bahrain}} [[</nowiki>'' 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain''<nowiki>]]</nowiki>. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 07:56, 27. marec 2020 (CET) :: <nowiki>[[</nowiki>:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain<nowiki>]]</nowiki> ... ampak namesto tega lahko uporabiš [[Predloga:Medjezikovna povezava]] (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:38, 27. marec 2020 (CET) :: prav lepa hvala. dve vprašanji: 1. kako se ažurirajo podatki v listi držav? 2. kako privabiti strokovnjake na tem področju, da si ta tekst - in druge okoli teme COVID-19 - ogledajo in izboljšajo? [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:27, 27. marec 2020 (CET) :::mislim, da liste držav posodabljajo na roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 28. marec 2020 (CET) == Infopolje za prekop== Pinki a lahko prosim za infopolje za prekop po zgledu ''Infobox canal''. Že večkrat bi prišel prav, pa jaz to ne znam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:02, 31. marec 2020 (CEST) : ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 31. marec 2020 (CEST) : {{urejeno}} -- {{u|Ljuba brank}}: [[Predloga:Infopolje Prekop]] je pripravljena, manjka še nekaj prevodov, ki pa jih sama ne poznam. Na pogovorni strani predloge lahko pripaviš prevode (manjkajoče ali popravljene napačno prevedene). seveda lahko poskusiš popravke narediti v predlogi. Predlogo sem za test že vključila v [[Sueški prekop]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 31. marec 2020 (CEST) Sem pripravila prevode na pogovorni strani. In hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:32, 31. marec 2020 (CEST) == Predloga:Upad == Živjo, zanima me, če mogoče veš zakaj mi, ko uporabim predlogo [[Predloga:Upad|Upad]] pri vseh [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3AKajSePovezujeSem&target=Predloga%3AInfopolje+Letali%C5%A1%C4%8De&namespace= člankih], kjer uporabim [[Predloga:Infopolje Letališče|Infopolje Letališče]] napiše, da slike ni v zbirki? Vidim pa, da zadeva dela na [[Predloga:Upad|tej]] strani. Sem jaz kaj pozabil narediti pri prevodu predloge? --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:34, 29. april 2020 (CEST) {{u|GeographieMan}}: "<nowiki>{{decrease}} 64%</nowiki>" izpiše {{decrease}} 64% : "<nowiki>{{formatnum: {{decrease}} 64% }}</nowiki>" se izpiše z napako {{formatnum: {{decrease}} 64%}}, ker je formatnum ena magična beseda (namenjena oblikovanju dec.vejic in pik za tisočice, ki za našo wikipedijo spremeni pike v vejice. Če si pozoren se spremeni ime slike v "Decrease2(vejica)svg". Lahko si pogledaš na moji testni strani: [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4]], ko sem se enkrat igrala z računanjem in oblikovanjem števil. Predlagam ti, da v naši predlogi izpustiš formatnum {{para|datax|<nowiki>{{{statx-data|}}}</nowiki> }}. Več o formatnum lahko prebereš tukaj: [[m:Help:Magic words#Formatting]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 29. april 2020 (CEST) Aha šele zdaj vidim. Hvala ti. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:48, 29. april 2020 (CEST) PS: imam še eno težavico. Tako kot prej mi pretvarja , v . in obratno pri vnosu dolžine pristajalne steze. Tudi tam je formatnum, ampak se nič ne spremeni tudi, če ga odstranim. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:05, 29. april 2020 (CEST) : Pri nas je dogovor, da se v predlogah ne izpisujejo podatki v angleških mesrskih enotah. Zato je treba naše predloge malo prirediti. Če so podatki podani v metrih, se jih le izpiše, če pa so v angleških merskih enotah, se izvede predloga convert z nastavljenim {{para|disp|output number only}}. Sem že popravila [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable]]. Je pa bolj enostavno, da vsa testiranja izvajaš v [[Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik]] in [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable/peskovnik]], ki sem jih že jaz pripravila. Iz :en sem prenesla tudi testne primere [[Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri]], kjer lahko po mili volji preizkušaš delovanje. Ko stvari delujejo, pa vse skupaj preneseš v aktivno predlogo. Včasih ni najbolj enostavno delati direktno na živi predlogi, ki jih kliče veliko število člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:11, 29. april 2020 (CEST) == [[Predloga:Tree chart]] == Ne vem, ali je kriva tvoja prestavitev, toda predloga ne deluje več. To sem slučajno opazil, ker je namesto sheme v članku [[Mednarodna vesoljska postaja]] samo kvadratek s črtkanim robom, ne izriše pa niti zgledov na dokumentacijski podstrani. Meni ne uspe ugotoviti, kje je problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:43, 18. junij 2020 (CEST) : Skoraj si zadel "Predloga:Tree chart" v Modulu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:42, 19. junij 2020 (CEST) :: Doh, pa res XD. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 19. junij 2020 (CEST) == CSS == Oj, administratorka vmesnika :) Zadnje čase se malo ukvarjam s poenostavljanjem navboxev in nadomeščanjem predlog {{tl|•}} s CSS stilom <code>hlist</code>, pa me muči ena stvar. Pod vsakim seznamom se z uporabo tega vedno pojavi malo praznega prostora, tako da se seznami razširijo in niso več centrirani na naslov seznama (primerjaj recimo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Letala_embraer&oldid=4233193 prej] in [[Predloga:Letala embraer|potem]]). Točnega razloga ne vem, sumim pa na tale kos v [[MediaWiki:Common.css]], ki ga angleški common.css nima (več): <poem><code><nowiki>/* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } </nowiki></code></poem> Ga lahko prosim začasno odkomentiraš, da vidim, če bo kaj bolje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:38, 27. junij 2020 (CEST) : Če se ne motim, je sedaj boljše. sem odstranila še div.NavEnd. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:18, 27. junij 2020 (CEST) ::Je, super! Bom pozoren, če bo kakšna nepričakovana posledica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 28. junij 2020 (CEST) ==Geslo== Pred kratkim sem prejel opomnik, naj poskrbim, da bo moje geslo močno. Kaj pomeni? Kako se to stori? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:16, 12. julij 2020 (CEST) :Mislim, da je to le opozorilo. Močno geslo pomeni vsaj 8 znakov, 1 velika črka, .... podobno kot za google geslo (če ga imaš). Če bi rad svoje trenutno geslo spremenil, to lahko narediš v svojih nastavitvah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:09, 13. julij 2020 (CEST) ::Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:07, 13. julij 2020 (CEST) == Predloga:Geološki eon == Pogovor prestavljen na [[Pogovor o predlogi:Geološki eon]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 30. julij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian ethnicity == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. [[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:06, 20. avgust 2020 (CEST) == Po dolgem času ... == Kar nekaj časa sem bil odsoten, pa Ti želim reči Howdi in povprašati, kje bi lahko zagrabil. Imam seveda še vedno svoje ideje (slovenski znanstveni, Nobelovci itd), ampak delati skupaj z drugimi/s tabo bi mi bilo v veselje. Lahko mi odgovoriš tu ali pa na mojem pogovoru Vitosmo (pogovor) 19:45, 28. november 2020 (CET) PS pazi nase upam da si zdrava LP : Če imaš voljo ... rada bi vključila povezavo na '''peskovnik''' prijavljenega uporabnika, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). Včasih je to bil vtičnik, ampak je vse sedaj izključeno zaradi napredka tehnike. Narejeno bi moralo biti tako kot na :en ([[:mw:Help:Extension:SandboxLink]]). Lahko pa izbereš kakšen članek izmed [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] ali pa malo pregledaš članek [[Algoritem]], ki sem ga ravnokar delno prevedla in ga dopolniš .... ali pa .... :)). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:15, 29. november 2020 (CET) : ''Če imaš voljo'' ... volja je, moram pa priznati, da nimam pojma, za kaj gre (po nemško "Bahnhof"), ampak da vidimo. Hvala! [[Algoritem]] sem "potipal", par nepomembnih popravil, sem pa prišel na idejo, da rabimo članek o "stopping problem" in kaj o Turingu. In 1000 nujnih je vedno pravi kot za nezaposlene;) Verjetno bom vzel v roke [[Geometrija|Geometrijo]]. Gledam pri 1000 vedno na trenutno "debelino" sl članka. Če članku dodam par tisoč (smiselnih, dopolnjujočih) besed in ga "porinem" čez 10.000 ali 30.000, je moj čas praktično uporabljen;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:22, 12. december 2020 (CET) Glede Peskovnika v uporabnikovi strani (gl. na primer https://en.wikipedia.org/wiki/User_talk:Vitosmo): za to je treba imeti dostop do serverja - kar jaz seveda (ali pa vseeno?) nimam - in na sl wikipedia serverju dodati razširitev, kot je opisano tukaj: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:SandboxLink. V bistvu * Download and place the file(s) in a directory called <code>SandboxLink</code> in your <code>extensions/</code> folder. (sem naredil, big deal...) * Add the following code at the bottom of your LocalSettings.php: wfLoadExtension( 'SandboxLink' ); (za to pa ne vem ne kje ne kako ne kdo) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:49, 20. december 2020 (CET) :{{ping|Smihael}}, {{ping|Yerpo}} imata kakšno idejo glede peskovnika prijavljenega uporabnikaa, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). . Včasih je to bil vtičnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 23. december 2020 (CET) :: Vsak si to lahko vključi sam v svoj common.js, za splošno vključitev pa bi bilo temu ustrezno treba urediti glavni common.js. Glede na to da obstaja vtičnik, ki to naredi bolj elegantno in administratorji ne moremo več spreminjati vmesnika je najbolje, da za vključitev zaprosiš kar na meta-wikiju. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:51, 28. december 2020 (CET) == Infopolje Božanstvo == Lotila sem se pisati in dopolnjevati članke grških in rimskih bogov, pa mi obstoječe infopolje ne ustreza povsem. Manjkajo mi naslednja polja: | vzdevek = | Grški ustreznik = Kronos | Rimski ustreznik = Saturn | Etruščanski ustreznik = Satre | Poosebitev= | Praznik_ime = Saturalije | Praznik_datum = | Pomemben tempelj = | Po njem se imenuje = sobota Morda še kaj, pa se ne spomnim. Pa še to: V trenutnem infopolju se ime boga na vrhu ne izpiše v center ampak na levo. A lahko prosim za dopolnitev.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:54, 11. december 2020 (CET) :Ok. bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 12. december 2020 (CET) :: {{urejeno}} ... {{ping|Ljuba brank}} sem uredila tako, da sedaj lahko kopiraš infopolje tudi iz angleških člankov, z angleškimi parametri (stari slovenski pa ostajajo še naprej). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:00, 13. december 2020 (CET) Hvala--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:57, 13. december 2020 (CET) == Nekaj malenkosti na različnih koncih == Pozdravljena. Ko ugotovim, kako ti dati priznanje, ga dobiš (barnstar, za veliko reči). Vidim veliko reči, ki bi jih bilo dobro narediti, pa ima v precej primerih logična izbira nepričakovane posledice, ko testiram. Tako sem naletel na "problemčič" v vadnici, napakico v predlogi "prevajaj" (verjetno je skupno za več predlogah, kak include) in pri podatkih, ki se v infopolja privzamejo (domnevam wikidata). Pri tem opazim, da si najpogosteje ti žrtev/angel, ki "poštima" zadeve v zvezi s kodo. Torej: === [[Predloga:Prevedi]] === <blockquote>Za več podrobnosti klikni [odpri] na desni strani.</blockquote> :"odpri" je verjetno ostalo iz časa, preden je nekdo na gumbih zamenjal "odpri" s primernejšima "razširi" in "skrči". Če bi uspel najti, kje je ta stavek (verjetno se uporablja v več predlogah in je v vsako od nekod vključen), bi ga popravil v tole <blockquote>Za več podrobnosti klikni [Razširi] na desni strani.</blockquote> :(in pred objavo s "prikaži spremembe" preveril, če nisem nehote spremenil še česa, recimo v kodi); še raje pa imam, če to narediš ti. {{urejeno}} - imaš prav, tale "odpri" je ostanek starega sistema za krčenje in širjenje - popravljena je [[Predloga:Stp obvestilo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 20. december 2020 (CET) === Povezava v Vadnici === V vadnici je [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] napisal: <blockquote>V tem koraku se bomo naučili najosnovnejše značilnosti skladnje wikibesedil. Če se želiš naučiti več, obišči priročnike urejanje strani, razpredelnice, medjezikovne povezave ter stran z navodili za avtomatično uporabo [[Pomoč:GRAMMAR|slovnice]].</blockquote> Zanimalo me je (domneval sem, da je kakšna možnost za preverjanje pravopisa) in odprl povezavo "slovnice". Za začetek sem videl prikaz iz predloge "prevajaj" in v načinu za urejanje pogledal, kaj je vsebina strani in kaj naj bi potrebovalo prevod. Zgodovina sprememb mi je pokazala, da je predlogo na stran Pomoč:GRAMMAR postavil [[Uporabnik:Smihael|Uporabnik:Smihael]], verjetno pa zadnjih nekaj let ni dejaven na WP (sicer bi to vprašanje postavil njemu) kak mesec po tem, ko je tja naredil povezavo iz vadnice (l. 2007, ko je bil verjetno še začetnik). Po mojem je sedanja vsebina strani Pomoč:GRAMMAR ni namenjena začetniku na WP, ampak je rezultat (že pred več leti uspešno končnega) testiranja nečesa v zvezi z jeziki in prevodi (in sem radoveden, a ne uganem česa). Glede na to, da Uporabnik:Gangleri - avtor vsebine (in razvijalec na WP) - po njegovi predlogi Babilon sodeč ne zna slovensko, tudi prevajanje tistega besedila iz angleščine in s tem ''predloga "prevedi" tam verjetno nima smisla''. :Prosim torej, če pogledaš stran Pomoč:GRAMMAR (zanima me tudi, če je služila še čemu, da je bila nanjo povezava iz vadnice). Če obstaja kakšen postopek za avtomatično preverjanje slovnice na WP in dokumentacija o njem, se pripročam za povezavo na dokumentacijo (in potem bi bilo dobro ustrezno urediti to stran in pustiti povezavo iz vadnice). Če ne, bi bilo dobro urediti vsebino v vadnici, kjer bi bilo najbrž potrebno umakniti povezavo tja. {{ping|Marjan Tomki SI}} [[Pomoč:GRAMMAR]] je zaenkrat namenjena le avtomatskemu sklanjanju besed rezerviranih za Wikiprojekte. Žal je naša slovnice preveč zapletena, da bi zadevo razširili. Se strinjam, da ta pomoč ni namenjena začetnikom in sem jo umaknila iz vadnice. Predloga Prevedi pa je tam zato, ker so notri besede kot so (generares; heading space; direktne povezave na angleške članke (en:nominativ), čeprav imamo napisane svoje lastne (imenovalnik). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:30, 22. december 2020 (CET) :Hvala, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori#Priden,_pridna|pridna]];-); vidim da si spremenila tudi besedilo, ki ga prikaže predloga prevedi (Ostalo je - potrebno - opozorilo, da se neprevedeno gradivo lahko predlaga za izbris, ni pa več prejšnje grožnje s hitrim izbrisom vsega članka/prispevka, če ne bo vse prevedeno v enem tednu, ki me je motila) :Hvala tudi za prikaz uporabe predloge ping. Smem to predlogo uporabiti, če bom želel, da pogledaš katero od pogovornih strani pri kakem članku ali kategoriji? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:11, 22. december 2020 (CET) :: Da, predlogo ping lahko uporabiš na katerikoli pogovorni strani.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 22. december 2020 (CET) === Podatki privzeti v Infopolje iz Wikidata === Vidim precej člankov, v katerih v infopoljih v kodi članka ni podatkov, ki bi jih tam pričakoval, saj v običajnem pogledu v članku so. Recimo pri [[Bogdana Stritar]] je vse v kodi vidno za info polje oseba {{tl|Infopolje Oseba}}, v članku pa so vidni (zanimivi in delno še-ne-med-sabo-usklajeni) podatki o rojstvu, rojstnem kraju in tedanji državi rojstva Rabim kakšno povezavo na dokumentacijo, kako se to uporablja (neposredni vnos v infopolje, privzeto iz wikipodatkov, kdaj kaj prevlada ipd., kdaj je smotrno v WD, kdaj neposredno v infopolje...). Če taka dokumentacija še ne obstaja, bi jo bilo dobro narediti (magari z začetkom iz pojasnil meni in mojim predhodnikom po radovednosti in še-ne-vednosti, med katerimi si skoraj gotovo tudi ti). *Poprčkal sem nekoliko članek [[Zora Konjajev]] (v infopolju v članku je bil napačen kraj smrti, v glavi članka pravilen; verjetno je v WD narobe; jaz sem popravil v polju v članku in zdaj je tam viden kraj pravi; ampak če je v WD narobe in bodo podatki od tam v kakem drugem jeziku, bodo tam narobe...). *V članka [[Dušan Čop]] in [[Bojan Čop]] sem v Infopolje želel dodati podatke o starših (sta bila brata - vir je za oba (in še koga od teh, ki me zdaj zanimajo) [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/ na primer: "Bojan Čop, Novi Slovenski biografski leksikon]"; podobno bi morala imeti enake podatke o državljanstvih, pa so (bili v času, ko sem to gledal) različni. :Podobne podatke bi rad dodal v infopolje tudi pri Zori Konjajev in njenih treh sestrah (starši, sestre, zakonci ipd). *Državljanstvo: [[Bojan Čop]] ima v polju državljanstvo (slovenija, SFRJ, Kraljevina Jugoslavija), ki ga verjetno dobi iz wikipodatkov. *Njegov profesor in kasneje kolega na FF [[Karel Oštir]] ima (tudi verjetno iz wikidata) SFRJ, Kraljevina Jugoslavija, Avstroogrska - pri obeh manjka Kraljevnia SHS, ki jo vidim pri [[Milan Kreslin]]. *[[Bogdana Stritar]] ima prikazano samo SFRJ, pa je glede na letnico rojstva (1911, Solkan, v tekstu piše Avstro Ogrska) gotovo pravilno enako zaporedje kot pri Karlu Oštirju, pa na koncu še Slovensko (umrla že po osamosvojitvi Slovenije, Karl Oštir prej). Podobno kot pri sestrah Stritar in pri bratih Čop je tudi pri družini Grafenauer (Ivan, - pomembni, notable, sorodniki že s članki v WP - stric Franc, oče Mihael - tu še ni članka, dodati info v članek o I.G.; otroci gotovo Bogo, Stanko, Marija Vogelnikova, pa Ivanovi - pomembni - vnukinje in vnuki Irena, Andrej - in še kdo - Grafenauer). Mimogrede, najobsežnejše srečanje družine Grafenauer in sorodnikov, ki sem ga doživel, ni bila obletnica poroke (zlata ali diamantna, bi moral pogledati letnice), ampak na testiranju za dajalce kostnega mozga v Lj, ko je Irena javno povedala o svoji bolezni in temu, da je - tedaj bilo - v slovenski bazi kandidatov za darovanje le nekaj sto vpisov, in nas je že na tem prvem testiranju po tem bilo nekajkrat več; od tega je bila približno polovica sorodnikov, med katerimi se nekateri že dolgo nismo videli, dve pa sem tam in tedaj srečal prvič. No ja, za to nimam veljavnega vira in dokler je tako, ne more v članek... Za mnoge ostale reči zdaj že imam vire, ampak ne bi rad naredil nepotrebne tehnične zmede ;-) in zato sprašujem, kje prebrati (bom pobrskal tudi po tvojih pogovornih arhivih, če te je že kdo spraševal kaj podobnega in mi bo odgovor že razumljiv). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:39, 20. december 2020 (CET) : {{ping|Marjan Tomki SI}} Žal dokumentacije o tem zaenkrat ni, ker žal nimam dovolj časa za vse. So pa navodila Kateri podatki se v infopolje avtomatsko napolnijo iz Wikipodatkov je navedeno v sami dokumentaciji predloge. Smotrno je vse te podatke vpisati v v Wikipodatke (saj so le tako dostopni vsem projektom Wikimedije) in jih potem izbrisati iz infopolja v članku. Navodila kako urejati Wikipodatke, žal nimamo prevedene, so pa dostopne na [[:d:Wikidata:Tours]]. Da prideš do Wikipodatkov za določen članek, imaš na desni strani v menuj povezavo na "Predmet v Wikipodatkih" - klikni na to povezavo in teleportiralo tebo na ustrezni predmet (osebo) v Wikipodatkih. ::* Zora Konjajev - kraj smrti "bolnišnica Sežana" je za Wikipodatke preveč podrobno (kraj Sežana zadostuje). ::* Dušan Čop in Bojan Čop - starše vpišeš direktno v infopolje v članku - v infopolje dodaj parameter {{para|parents}} in vnesi starše. Državljanstvo je sedaj vpisano in si lahko ogledaš kako to izgleda v Wikipodatkih, da klikneš v menuju na "Predmet v Wikipodatkih". Dodaanje novega državljanskava se skriva v predmetu ''"država državljanstva"'' kjer je možnost dodati novo vrednost če klikneš na ''+dodaj vrednost''. ::* Pri dodajanju sorodnikov v infopolje bodi pozoren na [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|zasebnost omenjenih]]. Wikipedija ni namenjena navajanju sorodnikov (to je namenjeno kraljevskim družinam, .....). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:04, 22. december 2020 (CET) :::Razumem razloge, da še ni navodil; si bom skušal zapomniti/zabeležiti, česa vsega zdaj na začetku ne razumem ali ne vem in ko bom vedel, lahko iz tega nastane osnutek takih navodil. :::@Navajanje sorodnikov - Zora Konjajev je - na veliko mestih in mnogokrat - omenila svoje znane sorodnike, in jasno je, da je to vplivalo na njen razvoj, svetovni nazor in tako dalje. Posebej to zadeva razvoj pri glasbi (oče znan po glasbi, s sestrami tercet, ki je veliko in javno nastopal), razvoj pri svetovnem nazoru (globoko katoliška družina, ki pa je poznala fašizem...) in odporu proti okupaciji. V tem primeru menim celo, da bo tako navajanje izboljšalo nevtralnost prispevka (kot je to ona sama razložila v spominih - z osvetlitvijo tudi razlogov za mnenja nasprotnih plati). :::Ne dvomim, da bi želela, da se ta del njenega življenja tako odrazi tudi v prispevku o njej v wikipediji, bom pa preveril tudi pri njenih potomcih (ena od vnukinj je bila moja sošolka in njeno mnenje že poznam, čeprav bom preveril tudi pri njej). :::Podobno je z njenim mnenjem o veljavi in vlogi žensk v družbi, o čemer je govorila v spominih. V času, ko je bil mlad njen oče, ženskam v našem okolju ni bilo dopuščeno obiskovati gimnazijo, ki pa je bila pogoj za univerzo. Podobno je [[Marija Vogelnikova]] povedala, da je njen oče (tedaj profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani) to dobro vedel in s trudom dosegel, da so se njegove hčere (5 hčera pred prvim sinom) lahko vpisale na gimnazijo. Tako stanje ljudem, ki so sedaj mladi, ni predstavljivo, kaj šele samoumevno, zato menim, da je ta plat pomembna in v wikipediji ne sme biti zamolčana (če se za težave pri doseganju pravic ne ve, se lahko neha nadziranje njih izvajanja in bo kdo - podobno kot islamski priseljenci iz vojne v Bosni v vojno) spet začel s tem, da so ženske šibke in nesposobne skrbeti zase in za svoje premoženje). :::Ne gre torej kar tako za naštevanje sorodnikov. Pa ni le to; take povezave tudi povečajo obisk drugih strani enako, kot v naših možganih asociacije in miselni vzorci povzročijo, da se znanje ne le sešteva, ampak množi, in to le ne pri wikipediji, ampak tudi pri nje uporabnikih. === @Biografija živečih in zasebnost omenjenih === Od 1976 dalje sem dobro desetletje delal na registru prebivalstva Slovenije - kasneje CRP - v času, ko je edina zakonodja, za katero sem v zvezi s tem vedel, bil (razmeroma dober in temeljit, in izvajan) interni pravilnik. Delal sem najprej nekaj let a individualnih podatkih (priprava za vnos, preverjanje in odprava napak v podatkih), potem bil izšolan za programerja in (med drugim) napisal programsko opremo za vzpostavitev CRP s 13 mestno EMŠO (prješnja MŠ je bila 12 mestna), razvil okolje za testiranje te prograske opreme (ki je bilo do prenovitve sistema čez kako desetletje standardno okolje za vse Delal sem na primerjavah pravilnosti CRP z občinskimi registri in matičnimi uradi (od papirnih do računalniških v milijavžent formatih). Zasnoval in napisal sem (v enem tednu med počitnivami s smučanju na Kaninu, vsak dan sem se zbudil, večkrat preden so ostali prišli z večerne zabave spat) tudi program, ki je zaznal (in v nekaterih primerih olajšal sistematično odpravljanje) napak, ki bi lahko nastale pri spreminjanju CRP v računalniku (od kakega desetletja kasneje imajo podobne reči - transacion log processing - vgrajene sistemi za baze podatkov). V glavnem, za to plat (zasebnost, da je oseba skoraj vedno lastnik podatkov o sebi...) sem bil tako vzgojen kot temeljito treniran. Ko bom spreminjal podatke, imam namen kadar le mogoče (po možnosti pred objavo) dati izvirni in spremenjeni članek pogledati bodisi osebi, bodisi članom družine, če je oseba preminila in člani družine še živijo. Če pride do nasprotja - da bi oseba ali član družine preminule osebe želel, da je nek del prispevka toliko drugačen, da bi vsebina ne bila več nevtralna in ne bi bilo mogoče doseči soglasja - bi bilo tisti del prispevka pač umakniti (zame samoumevno). Po drugi plati tak pristop omogoči, da pridobim podatke o virih, za katere nisem vedel, včasih pa tudi do slikovnega ali drugega gradiva, ki bi mi ga dovolili naložiti. Mimogrede, postopke za registracijo takega strinjanja moram tudi šele spoznati. Vem recimo za (domnevno, še nimam vira) sedemkratnega prvaka Jugoslavije v motociklizmu, o katerem še ni prispevka, in mi bo poskusil posredovati vire; ko bom pripravil osnutek prispevka, bo pogledal, če sem ga kje polomil in ko se bo strinjal, boste vi pogldali, če je za objavo. Podobno velja za ostale. Upam, da s takim pristopom ne bo nič hudo narobe? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:03, 22. december 2020 (CET) : V biografijah so pomembni [[Wikipedija:Navajanje virov|viri in njihovo navajanje]] ter njihova [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. Sicer pa kar [[Wikipedija:Bodite pogumni|pogumno]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 22. december 2020 (CET) == Poravnava grafov == Pozdravljena, Midva z [[Uporabnik:Pv21]] ima vprašanje glede grafov v članku [[14. vlada Republike Slovenije]]. Saj vem, da bodo v kratkem? preneseni v članek o epidemiji Covida, toda s čim bi lahko grafa za november in december poravnala skupaj v eno vrstico? Ker bi rad dodal še graf za januar, toda potem se zamik med tabelami in grafi vselej veča. Včeraj sem poskušal z <nowiki>{{multiple image}}</nowiki>, pa mi ni uspelo? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:15, 5. januar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}}, {{ping|Pv21}} bi bilo takole ([[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]) bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:35, 5. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} Tole je super. En WikiHvala! Še bolje, kot sem razmišljal v začetku. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:42, 5. januar 2021 (CET) == {{tl|navbar}} == Hi, in {{tl|navbar}} I think 2 lines should be swapped (at the end): Now it is: <syntaxhighlight> --></span><!-- -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- </syntaxhighlight> and I think it should be: <syntaxhighlight> -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- --></span><!-- </syntaxhighlight> As it is, the closing bracket ("]") is not part of the <nowiki><span class="...float:right"></nowiki> (at the beginning) causing the closing bracket to be moved to a mew line. See e.g. [[Modul:Sports_table/WDL#In_article]] "What it looks like". It seems like it says "Ekipa]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z". But the it really is "Ekipa&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z]" with the "]" shifted to the next line making it look like "Ekipa]". --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:58, 4. februar 2021 (CET) {{ping|Sb008}} ... thanks, it is fixed now. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 4. februar 2021 (CET) == [[Predloga:Nedavno umrli|Nedavno umrli]] == Pozdravljena, bi lahko prosim pogledala tole predlogo? Sem še malo zelen na temu področju. Ustvaril sem jo, ker po dolgem iskanju nisem našel ničesar podobnega. Kam se da pa dokumentacijo? Če bi popravila napake bi bil zelo vesel. Hvala. Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:24, 20. februar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}} Glede ustvarjanje novih predlog - tudi predloge je treba povezati v wikipodatke, če je bila ustvarjena po npr. angleški predlogi. Sem za omenjeno predlogo storila to že jaz. Dokumentacijo pa ustvariš tako, da v tistem zeleno okviru spodaj klikneš na povezavo "ustvari". Najbolje, da jo ravno tako preneseš iz angleške wikipedije in prevedeš, in seveda umestiš v ustrezno kategorijo--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 20. februar 2021 (CET) ::Aha, v redu. {{Hvala||Najlepša hvala}} za nasvet in urejanje v wikipodatkih. Bom jo ustvaril in prevedel. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 20. februar 2021 (CET) == Vodik in H<sup>x</sup>== Hi Pinky, poglej moj komentar k [[vodik]]u. Da obstaja H7 z razpolovnim časom par sto let ...Huh!? Nisem gledal, kdo je avtor, pa članek ima tako ali tako že brado. Ampak po drugi strani ima zvezdico, pa najti ga je med 1000 članki... In ker se s kemijo zgleda ukvarjaš te dni, pišem tebi. Podobno velja za Nevtronij, ki je zelo zelo tema iz lufta. Oglasi se, če imaš kak kemijski (ali kemični) čevelj, ki žuli. Rade volje poprimem. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:30, 23. februar 2021 (CET) : {{ping|Vitosmo}} Jaz tudi slučajno nisem kemik, lotila sem se urejanja infopolj in navigacijskih polj za elemente, izotope, skupine in periode, ter tabel periodnega sistema. Vsebine samih člankov ne preverjam. Vse nepravilnosti v člankih lahko popraviš in dodaš sklic na popravljene vrednosti. Prav tako si vabljen, če je kaj narobe v samem infopolju, da pokomentiraš in bomo popravili. Če imaš voljo: za elemente je treba napraviti infopolja, tako kot ga že ima vodik, .... ([[:Kategorija:Infopolje Element po elementih]]) in ga potem vključiti v članek. Najlažje je prenesti celotno infopolje iz :en in ga z malo popravki (dec.vejice, ...) narediti slovenskega. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 23. februar 2021 (CET) ==Infopolje Element== Prima, Bom začel s silicijem. Ko ga je "tolk" po svetu;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:48, 24. februar 2021 (CET) ::Hi Pinky, oglej si https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Infopolje_silicij. Kar ne zmorem, je ::# language setting - 18 jih je pod angleščino,sl kot 19. mi ne uspe dodati ::# kristalna struktura - se čudno vede (hoče sliko) ::# "najpomembnejši izotopi" - salata okoli name2 - gl desno spodaj ::LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:05, 3. marec 2021 (CET) Kristalno strukturo kar pusti v angleščini (podpredloga najde in izpiše v slovenščini); parameter name2 je treba dodati; pa še nekaj malega je bilo treba prevesti v izotopih; ne pozabi na dec. vejice; za language setting pa ne vem točno kaj misliš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. marec 2021 (CET) ::Language setting: pozabi. se je zgleda uredilo samo od sebe (recimo v wikidata pa verjetno še kje drugje). [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:41, 4. marec 2021 (CET) ::: Povezavo v Wikidata sem naredila jaz. :) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:42, 4. marec 2021 (CET) (lahko bi si mislil;) Kako dobim listo predlog za infopolje Element, oz. za katere elemente infopolje še manjka. Zlato ne, srebro tje tudi že, svinec (oh ne, tudi že). Lahko začnem z redkimi zemljami, ampak raje najprej kaj bolj domačega. hvala vnaprej [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:36, 4. marec 2021 (CET) :: {{tl|Index to chemical element infoboxes}} ... če je ''ibox'' modre barve, potem je infopolje že narejeno. Je pa ta predloga vključena čisto spodaj v dokumentaciji vsakega infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:50, 4. marec 2021 (CET) Tale template manjka v en in tako tudi pri nas: Template:Greenwood&Earnshaw. enostaven makro v knjigo teh dveh avtorjev. Da pre3dlogo napišerm sam, mi je Zaenkrat še preveč, sorry[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:10, 5. marec 2021 (CET) ::: Predloga je preusmeritev na {{tl|Greenwood&Earnshaw2nd}}. Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 5. marec 2021 (CET) == neutronij ne spada v periodični sistem == Mendeljejev se obrača v grobu. Nočem začeti čisto spodaj in učiti g.Goloba, kaj je atom in kaj je nukleon etc. Po drugi strani nočem kokodakati previsoko - pri Tebi mi zadostuje. Če je kje kak pogovor o temi, se rade volje vključim. svoje sem že povedal v [[Pogovor:Nevtronij|pogovoru okoli nevtronija.]] Zate: periodni sistem elementov vsebuje snovi, ki imajo jedro z nabojem in elektrone okoli njega, da nastane atom. Molekule. Kemija. V vsakem primeru je navpolje treba revertirati, da se nam ne bodo kure smejale. Perioda 0. Z enim samim elementom z atomskim številom nič. ''A to pomen de ga ni, al kuga!?'' end of rant. kar se članka samega tiče: sklesal ga bom tako, da bo volk sit pa kemija cela. V en wikipediji je divjal te vrste bolj pred ca petimi leti. Stran, ki je sedaj na voljo, je glede volka in koze v redu. oglasi se;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:18, 23. marec 2021 (CET) : Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi#Nevtronij]]--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 23. marec 2021 (CET) == US/startyear == What's the reason for keeping the wrong date ([[Pogovor_o_predlogi:Inflation]])? Edit: Oh, sorry, you were right, I edited wrong country... --[[Uporabnik:MarMi wiki|MarMi wiki]] ([[Uporabniški pogovor:MarMi wiki|pogovor]]) 19:42, 27. marec 2021 (CET) :Don't get hard on yourself for doing mistakes. I realized that InflationUK (sl version) was somehow linked to InflationUS. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 27. marec 2021 (CET) == Infopolja <element> == Za vsak element v periodnem sistemu posebna predloga!? (blah?...razlika je navsezadnje samo instance Qxyz, drevo je za vse enako) če vidiš kako možnost ime elementa parametrizirati/vtakniti v kako novo predlogo, sem pripravljen ("v potu svojega obraza") počistiti. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:59, 28. april 2021 (CEST) : Se strinjam s tvojim blah, se s celim sistemom poenotenja periodnega sistema, elementov, periodami, skupinami, bloki, izotopi že nekaj časa ukvarjam. Ker se elementi večinoma ne spreminjajo in jih je neko končno število, je zaradi lažjega kasnejšega vzdrževanja samih člankov (če kdo popravlja podatke v samostojni predlogi, je na ta način zadeva bolj pod kontrolo). Bolj je pregledno, katerim člankom je treba predlogo še urediti. Tak sistem je prenesen iz :en. Ti ni treba nadaljevati, tudi jaz občasno prekinem in se lotim česa drugega ... če boš pa kdaj še kaj manjkajočega dodal, pa kar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. april 2021 (CEST) ::Iz standardizacijskih razlogov bi bilo pmm smiselno narediti vse predloge Infopolje <element> bodisi z malo začetnico ali pa z veliko. Tako ne bo zmede, katera se kako piše. Kaj pravita? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 28. april 2021 (CEST) ::: Ali misliš, da bi preimenovali vsa infopolja v male začetnice? Npr. Infopolje Oseba v Infopolje oseba, .......? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:18, 28. april 2021 (CEST) ::::Ne, samo infopolja elementov. Ostala lahko ostanejo, tako kot so. Pri PSE je to samo {{tl|Infopolje Uran}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:53, 28. april 2021 (CEST) :::: Sem preimenovala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:09, 29. april 2021 (CEST) == Zamolba == Pozdrav, Pinky. Možeš li izbrisati i zaštititi [[Saša Milivojev|ovu stranicu]] tako da je mogu stvarati samo administratori? Riječ je o dugogodišnjoj kampanji samopromocije na malom milionu wikija. Hvala unaprijed i oprosti što ne pišem na slovenskom, ali ne ide mi baš, a nadam se da ćeš razumjeti. :-) – [[Uporabnik:Srđan|Srđan]] ([[Uporabniški pogovor:Srđan|pogovor]]) 14:03, 11. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: več je u postupku brisanja - [[Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Saša_Milivojev]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:08, 11. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: Hi, so if I understand you correctly, you would like to delete this page? Well, the page is already in process of requestion for deletion and from its request must be a full week for a census to delete. If census is not going to change, the page will be deleted in thursday evening. Your sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 11. maj 2021 (CEST) == (nerangirano) == Pozdrav, zanima me, če bi bilo mogoče našo verzijo taksonomke prilagoditi, da bi dovoljevala izpis nerangirano (ali celo klad) za večje število rangov. Kolikor razumem navodila za uporabo (in iz prakse), taksonomka izpiše "(nerangirano)" za vsak glavni taksonomski rank od družine do debla. Idealno bi bilo, če bi bila ista možnost omogočena tudi za višje/nižje kategorije in morda še vmesne (poddružina, nadred ipd.). Trenutno sem recimo v zagati pri članku [[Rozide]], kjer so skorajda vse kategorije kladi, taksonomka pa mi omogoči le izpis treh (brez superrozid in rozid). Če boš utegnila, bom zelo vesel pomoči.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 22:30, 27. maj 2021 (CEST) : Naša taksonomka je zelo zastarela, glej [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija]]. Sem se že enkrat v preteklosti lotila predloge {{tl|Avtomatska taksonomka}} po zgledu angleške, ampak je bil takrat prevelik zalogaj in še ni dokončano. Osnovni problem je v tem, da imamo mi poleg latinskih tudi slovenska poimenovanja v oklepajih. Mislim, da ti je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] odgovoril [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Kladistika v taksonomki]]? Se jo bo treba resno lotiti, da bo ustrezala slovenskim poimenovanjem ali pa bi se morali odločiti, da uporabljamo le znanstvena imena. Lahko poskusiš z razširitvijo v [[Predloga:Taksonomka/peskovnik]] in [[Predloga:Taksonomka/testniprimeri]] ali pa celo posodobimo predlogo z angleško verzijo [[:en:Template:Taxobox]] (vsekakor je tudi v tem primeru najprej stvar preizkusiti v peskovniku). Se mogoče še Yerpo oglasi o tvoji ideji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 28. maj 2021 (CEST) ::Hvala za odgovor. Avtomatska taksonomka bi bila vsekakor super stvar, a verjamem, da zadeva ni lahka. Slovenska imena v taksonomki so prednost, poleg tega bi se pri različici z zgolj znanstvenimi imeni pojavil problem pri nekaterih kladih, ki znanstvenih imen sploh nimajo, angleških pa seveda ni smiselno uporabljati. Si bom malce ogledal tole taksonomko v peskovniku. Lp.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:45, 28. maj 2021 (CEST) :::Če bi imeli nekakšen spletni slovar taksonomov, bi morda lahko zaprosili za bota na wikidata in ga tam zagnali, da bi dodal slovenske opise. Če ne, bo potrebna neka predloga s switchem in gazilijonom vseh taksonomk. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:50, 28. maj 2021 (CEST) ==Kotačniki== Živijo, Pinky. Zakaj se v taksonomki v članku [[Kotačniki]] ne izpišejo nadrejeni taksoni? Ustvaril sem nekaj dodatnih taksonomskih predlog, ampak očitno še nekaj manjka. Lahko morda prosim tole pogledaš in popraviš? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:08, 1. junij 2021 (CEST) :{{ping|TadejM}}, za avtomatsko taksonomko je treba napisat {{tl|Avtomatska taksonomka}} in ne samo {{tl|Taksonomka}}. Glede na to, da klasifikacije kotačnikov s starejšo ročno taksonomko ne gre izpisat (četudi sem jo pred par dnevi razširil z možnostjo izpisa kladov), avtomatska pa generira le eno ime (bodisi znanstveno bodisi slovensko) predlagam, da namesto (v tem primeru slabo poznanih) slovenskih imen uporabiš znanstvena.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:47, 1. junij 2021 (CEST) Pozdravljen, Melaleuca. Hvala lepa za popravek. V taksonomskih predlogah sem za prikaz v taksonomki določil znanstvena imena, ki se povezujejo s slovenskimi imeni člankov (povezave z navpičnico). Za cilj povezav lahko določim znanstvena imena, toda potem se bodo povezave na morebitne članke s slovenskimi imeni tvorile prek preusmeritev z znanstvenih imen. Če bodo članki imeli znanstvena imena, se temu sicer izognemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:28, 1. junij 2021 (CEST) :Spiralneži (v Googlu 3 zadetki + en o štrukljih) in čeljustozobci (2 zadetka) bralcu ne bodo ravno pomagali. Le z navedenim znanstvenim imenom bo mogoče poiskati več informacij o teh taksonih. Dokler ne bo avtomatska taksonomka preurejena, da bo dovoljevala izpis tako slovenskega kot tudi znanstvenega imena, je bolje v takšnim primerih (slabo poznani taksoni + nimamo članka) poseči po znanstvenih imenih, ki vsaj dovoljujejo dostop do nadaljnjega branja.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 17:05, 1. junij 2021 (CEST) Velja. Do nadaljnjega sem ustvarjene predloge popravil tako, da vsebujejo samo znanstveno ime, in bomo povezave popravljali naknadno, če bodo nastali članki s slovenskimi naslovi. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:46, 1. junij 2021 (CEST) :Ali imamo kakšen slovar taksonov, ki ni Termania? Lahko bi ga preprosto uvozili, vendar po nekajčasnem iskanju nisem našel ničesar spodobnega. Videl sem take z 5000 taksoni, vendar se mi vseeno zdi, da jih imamo pokrite v Wikipodatkih. Mene zanimajo sploh taki, ki so redkejši. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 1. junij 2021 (CEST) ::Na spletu ni nič primernega, taksonomski slovar Termanie pa tudi ni kaj prida. Knjige so edine, ki so dovolj zanesljive za slovenska poimenovanja vrst/višjih taksonov.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 21:54, 1. junij 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]: PMM bo šlo s Termanio in en Wikipedijo za seznam latinskih imen. Latinske spregatve tudi znam, pomoje bo to kmalu napisano. Pythonov [[:en:Web scraping|:en:Web scraper]]. Ko bo končano, obesim na GitHub. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 1. junij 2021 (CEST) == Infopolje elektrarna == Pozdravljena Pinky, hvala za ureditev infopolja o elektrarni. Ravnokar sem dodal infopolje v članek [[Jedrska elektrarna Černobil]] in po moje vse štima ok, me pa zanima zakaj so nekateri parametri v angleščini. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:53, 17. junij 2021 (CEST) : {{ping|Zm05gamer}} Zakaj so nekateri še v angleščini? Ker ne poznam vseh teh tehniških izrazov. Lahko mi pomagaš in popraviš prevode najprej v [[Predloga:Infopolje elektrarna/peskovnik]] in preveriš izgled v [[Predloga:Infopolje elektrarna/testniprimeri]] - šele nato se popravki v celoti prenesejo v aktivno predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 18. junij 2021 (CEST) == slovenski znanstveniki grosistično == Ko sem videl, v kakšnem stanju so angleške strani za moje "prednike" (Blinc, pa Stefan, Janša itd), sem si rekel "narod si bo pač moral pisati sodbo sam", in se odločil, porabiti nekaj časa za ta kot wikipedije. Z mislijo na našo podobo od zunaj (teme za CEE2022 npr). Vprašanje: da ne bom vpregal konja napačno, ali bi imelo smisel, ljudi, ki jih imam v mislih (enostavno 100 znanstvenikov Sandija Sitarja, ali ekvivalent) najprej vnesti v wikidata, oz. njih podatke v wikidata dopolniti? Prve dopolnitve (npr gl. Roberta Blinca ali pa Josefa Stefana, Antona Peterlina) sem naredil v en straneh, nakar se mi je zanohtalo ---- "''potem bo pa sve to treba prenesti v wikidata"'', in sem rekel bom vprašal ''Pinky Infopoljsko ''(G). In če ima smisel začeti na tem koncu, ali je kak bolj primeren interface kot ga wikidata per definitionem nudi? Mogoče v smislu ene sorte predloge, ki jo vedno znova, na enak način, napolnim in pošljem v wikidata mlin... Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:09, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]]: Wikipodatki nudijo tudi orodje Quickstatements ([[wikidata:Help:Quickstatementss]]), vendar pa ni najbolj prijazen uporabnikom. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:37, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala! Jasno mi je, da mi manjka še precej, preden se bom lahko teme lotil "v živo". Skratka, naslednjih nekaj dni je na vrsti branje. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 20:18, 21. avgust 2021 (CEST) ::{{u|Vitosmo}} PMM bo najbolje, če česa ne boš razumel, da vprašaš Sportija na WDju. On je profi na temu področju, jaz sem orodje ''odkril'' približno dva meseca nazaj ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:48, 21. avgust 2021 (CEST) ::: Sem na dopustu, z internetom ki je ali pa ga ni. Me veseli, da me včasih omenite in da gredo stvari tudi brez mene naprej. -- ''Pinky Infopoljska'' [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:49, 23. avgust 2021 (CEST) ::::Pinky Infopoljska, po prispevkih si letos na 4. mestu s skoraj 7000 urejanji ([http://sl.wikiscan.org/?date_filter=2021&menu=userstats]). Nimaš se ničesar za sekirati, če si trenutno na oddihu. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:44, 23. avgust 2021 (CEST) == Menjava škrbinske predloge == Pinky, želiš da naredim menjavo {{tl|škrbinski razdelek}} → {{tl|Razširi razdelek}} z botom? Bo pmm lažje kot ročno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 18. september 2021 (CEST) : Ok. Ti z veseljem prepustim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:59, 18. september 2021 (CEST) ::Ali se za AWB prijaviš na enwiki? Yerpo, ti si mi že svetoval o botu ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 18. september 2021 (CEST) :::Na :enwiki rabiš posebno dovoljenje za uporabo AWB, pri nas ne. Samo inštaliraj in poženi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:04, 18. september 2021 (CEST) :::: Če imaš za prijavo v Wikipedijo dvojno avtentikacijo moraš narediti bot geslo (glej https://www.mediawiki.org/wiki/Manual:Bot_passwords)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 18. september 2021 (CEST) :Menjava {{opravljeno|opravljena}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:45, 18. september 2021 (CEST) :: {{hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 18. september 2021 (CEST) Kakšen je "škrbinski sistem", ki potrebuje pokvečena imena kot ''<nowiki>{{Filmski igralec škrbina}}</nowiki>'' namesto ''<nowiki>{{Škrbina o filmskem igralcu}}</nowiki>''? Če bomo kaj avtomatizirali, predlagam vsaj ''<nowiki>{{Škrbina - filmski igralec}}</nowiki>'' ali nekaj podobnega, čisto zaradi lepote jezika:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:58, 20. september 2021 (CEST) : Sistem se šele postavlja. Sedaj je že toliko narejeno, da se vidi kje nastopajo problemi. Problem je v hierarhiji predlog, ki se sestavljajo, glej {{tl|Filmski igralec škrbina}} ali {{tl|Znanstvenofantastična filmska škrbina}} - zatorej: :* Znanstvenofantastična filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Sf-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Kanadska filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Canada-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Filmski igralec škrbina -> Igralec škrbina -> Škrbina (ang: Film-actor-stub -> Actor-stub -> Stub) :vsaka dodana beseda spredaj, pomeni podtip predloge. Sem šele na začetku čiščenja predlog (asbox, ki omogoča tudi avtomatsko dokumuntacijo in razne vzdrževalne kategorije) - jaz bi najraje tudi pri nas poenostavila zadeve :* zf-film-škrbina -> film-škrbina -> škrbina :* film-igralec-škrbina -> igralec-škrbina -> škrbina). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 20. september 2021 (CEST) {{ping|Upwinxp}} Pogovor prestavljen na [[Pogovor o Wikipediji:Škrbina#Preimenovanje škrbinskih predlog oz. sistem škrbinskih predlog s kategorizacijo škrbinskih člankov]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:53, 21. september 2021 (CEST) == Telebajski == I saw that [[Telebajski]] had been deleted before, but now it exists. Therefore, can the old history be restored? There was also history of the redirect [[Teletubbies]]. In fact, there were several deleted pages that could possibly be restored or recreated. Some of them are: * [[Bambi]] * [[Dumbo]] * [[The Rescuers]] * [[The Rescuers Down Under]] * [[Lisica in pes]] * [[Lisica in pes 2]] * [[Victorious]] I know that some old pages were lacking in content. But could they be recreated or restored? If the latter, expand the old versions. Otherwise, recreate them and possibly restore afterwards? With Telebajski, there may have been useful content that could be merged with the current page. Such as the infobox. I know that there is more than one ''Dumbo'' now, but the original may still be the primary topic. If it's OK with you, could the old Teletubbies pages be restored? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 20:50, 11. december 2021 (CET) Op.: omenjene strani je ustvarjal blokirani uporabnik, serijski lutkar {{u|Needpower}}, z avtomatskim prevajanjem. Sumim, da je tale uporabniški račun povezan z njim, hkrati se mi ne zdi smiselno obnavljati tiste nanoškrbine v polomljeni slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:55, 12. december 2021 (CET) ::I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was also by a blocked sockpuppeter (not Needpower), so does it deserve deletion too? [[Levji kralj]] was already deleted, but exists now, but as a disambiguation page. I ask about retaining the old history mainly for historical reasons, but also if Teletubbies and The Lion King had anything useful before. Finally, I wonder if {{u|Sporti}} would be interested in any of these movies, as the creator of the disambiguation page about Levji kralj. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:38, 12. december 2021 (CET) :::Also, {{u|Henry3243}} was the other puppeteer to create the 1994 Lion King. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:39, 12. december 2021 (CET) ::::As said above, grammar was poor so the whole article would be easier rewrite it than recreated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 12. december 2021 (CET) == Infopolje Ekoregija == Pinky, v infopolju ekoregija se km² izpiše podpisano namesto nadpisano. Jaz to ne znam popravit, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 16. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:12, 16. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Infopolje Osebnost == Predpostavljam, da se ne spoznam na urejanje predlog in wikipodatkov, zato morda ne razumem nekaterih parametrov. Pomislek imam pri državljanstvu, kajti ponekod je zapisan podatek, ki mi ni jasen. Primer: [[Gregor Fučka]] je po prihodu v Italijo leta 1990 pridobil italijansko državljanstvo, verjetno neposredno po jugoslovanskem – ima (ali je imel) res tudi slovenskega? Drugi primer: [[Anton Resen]] se je rodil leta 1905 v Gorici, ki je bila v Avstroogrski do leta 1919, ko je prešla pod Italijo; ostal je v Italiji do smrti leta 1992 – a je res imel državljanstva Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije, ne pa italijanskega? Morda so moji pomisleki neupravičeni in je vse v redu, vendar ostaja občutek, da se slovensko državljanstvo prelahko pripisuje vsem, ki so ''vsaj nekoliko Slovenci''. Odkod se črpajo podatki o državljanstvu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:36, 18. februar 2022 (CET) :{{ping|Radek}}, podatki se berejo iz Wikipodatov iz polja "država državljanstva". Če so podatki napačni, jih je potrebno popraviti tam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:23, 18. februar 2022 (CET) ::Hvala za pojasnilo; bom povprašal npr Sportija, ki je urejeval wikipodatek pri Resnu, kateri vir je uporabil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:33, 18. februar 2022 (CET) == Infopolje na nesnovno dediščino Unesca == Pinky, ko boš našla čas, bi bilo dobro, če bi ustvarila infopolje za nesnovno dediščino Unesca. Slovenski članki imajo namesto tega ''Infopolje RKD'', ostali pa nimajo nič oziroma napačno za svetovno dediščino. Kar nekaj člankov je na to temo že napisanih. glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Nesnovna_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_(UNESCO)].--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:59, 24. marec 2022 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 24. marec 2022 (CET) :: {{Ping|Ljuba brank}} lahko začneš uporabljati {{tl|Infopolje Nesnovna dediščina}}. Vključena je že v članek Flamenko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 25. marec 2022 (CET) == [[Modul:Authority control]] update == Hi! In [[Modul:Authority control]] ICCU needs to be updated, both the format and the formatter URL (see [[:d:Property:P396]]). Thanks, --[[Uporabnik:Epìdosis|Epìdosis]] ([[Uporabniški pogovor:Epìdosis|pogovor]]) 13:12, 6. april 2022 (CEST) : ok, thanks. I will update it. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:52, 6. april 2022 (CEST) ::Pinky, si prepričana o zadnji posodobitvi modula? Nekje je očitno napačen prevod, sedaj imamo 3000 člankov v kategoriji [[:Kategorija:AC with 0 elements]] namesto v ustrezni slovenski kategoriji, pa še prva je nastavljena kot normalna kategorija (ni skrita). Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 15. april 2022 (CEST) ::: Sedaj sem prepričana, napaka je odpravljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 16. april 2022 (CEST) ::::Hvala :) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:08, 16. april 2022 (CEST) == Napake v modulih == Pinky, {{tl|Infopolje Otoki}} se po novem ne razume več z modulom location map (glej na primer [[Aleksandrov otok]] in [[Nova Britanija]], zanju sem prepričan, da je včasih delalo), pa {{tl|Normativna kontrola}} zdaj poskuša kategorizirati članke po številu elementov v angleščini (glej na primer [[:Kategorija:AC with 33 elements]]). Ko boš imela kaj časa pogledati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:46, 15. april 2022 (CEST) : ok. Bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 15. april 2022 (CEST) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:00, 15. april 2022 (CEST) ::Hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:21, 16. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Glede točkovanja: vsebina infopolja tudi šteje v število besed. Se mi zdi, da nekje nisi štela (čeprav na točke verjetno ne bo vplivalo bistveno). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 6. junij 2022 (CEST) : {{ping|Yerpo}} Nisem štela tam, kjer so infopolja ali kaj drugega dodajali drugi uporabniki (glede na zgodovino). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 6. junij 2022 (CEST) ::Ah, to pa je smiselno, ja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 6. junij 2022 (CEST) == Infopolje Planinske koče == Je to pravi naslov za prošnjo, da se posodobi template infopolja planinskih koč? Enote v WD imajo sedaj pogosto vsaj dva identifikatorja, in sicer [[wikidata:Property:P5758|PZS koče]] in [[wikidata:Property:P10592|maPZS]] zemljevid, ki pa jih template ne vključuje. Jaz sem dodajal tudi informacije o številu ležišč -- verjetno bi se še našlo kakšno polje, ki bi ga lahko brali iz WD. Primer [[d:Q3423237|Kamniške koče]], koliko ima metapodatkov v WD. [[Uporabnik:Miha Peče|Miha Peče]] ([[Uporabniški pogovor:Miha Peče|pogovor]]) 14:00, 28. junij 2022 (CEST) :{{ping|Miha Peče}} naslov je pravi. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 28. junij 2022 (CEST) Pogovor prenesen na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planinska koča#Posodobitev predloge]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:28, 4. julij 2022 (CEST) == Predloga Convert == Pozdravljena, Pinky! Upam, da si dobro. Pri pregledovanju vmesnika sem opazil, da so sporočila predloge Convert še vedno v angleščini. Morda veš, kje jih je mogoče prevesti? (npr. 'The unit for the provided value.', 'The units to convert into.' idr.) --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:43, 4. julij 2022 (CEST) : Bi lahko napisal kje se to pojavlja? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 5. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} Ahhh, že vidim, ko želiš vstavljati predlogo preko VisualEditorja. To popraviš v dokumentaciji predloge, v poglavju [[Predloga:Convert/dok#TemplateData]], parameter "description". Moraš paziti pri popravkih, da ne pokvariš formata - popravljaš le besedilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 5. julij 2022 (CEST) Aha, odlično. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:57, 5. julij 2022 (CEST) Tako, opise predloge sem prevedel in zdi se, da vse deluje pravilno. Ko se bo pojavila potreba, bom morda prevedel še kakšno podobno predlogo. Še enkrat hvala in lep dan. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:38, 7. julij 2022 (CEST) :Hvala. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:20, 7. julij 2022 (CEST) ==Prikaz datuma== Živjo, Pinky! Lahko prosim pogledaš, zakaj se v predlogi [[Predloga:Zadnji urejal]] namesto besede 'pred' izpiše 'čez'? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:58, 22. julij 2022 (CEST) : Mislim, da je problem v <nowiki>{{REVISIONTIMESTAMP}}</nowiki> in pretvorbi v <nowiki>{{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki>, ki je zamaknjen za 2 uri v predlogi {{tl|time ago}}. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 22. julij 2022 (CEST) Velja, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:35, 22. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} ... sem pripravila {{tl|Time ago/peskovnik}}. Če imaš voljo malo preizkusiti - predloga {{tl|Zadnji urejal}}, ki zaenkrat deluje s peskovnikom. Bom "Time ago" uradno posodobila, ko bo dokazano, da deluje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 26. julij 2022 (CEST) Oj! Zgledi v dokumentaciji predloge {{tl|time ago/peskovnik}} in predloga {{tl|Zadnji urejal}} delujejo v redu. Tako da meni se zdi vse ok. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:37, 27. julij 2022 (CEST) hh2l9rh2xrv07ggkg04l16tp8byz5xc Kanal A 0 80019 5724157 5493623 2022-07-26T14:31:18Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki {{Infobox TV channel| |name = Kanal A| |logofile = kanal-orange.jpg| |logosize = 190px |launch = [[1991]]| |owner = [[Pro Plus]] d.o.o. ([[CME]])| |slogan = Trenutki,ob katerih ti zastane dih.| |country = [[Slovenija]]| |sister names = [[POP TV]],[[POP KINO|KINO]],[[POP BRIO|BRIO]],[[POP OTO|OTO]]| |web = [http://spored.24ur.com/program/kanal-a Uradna spletna stran] |}} '''Kanal A''' je prva komercialna televizija v Sloveniji, ki jo ustvarja [[Pro Plus]]. Po pokritosti spada med nacionalne televizijske programe. Program je možno spremljati preko kabelske televizije, IPTV, MMDS sistemov ter interneta. Kanal A je v svoji primarni ciljni skupini gledalcev (18 - 54 let) drugi najbolj gledan televizijski program v državi (Vir: AGB Nielsen Media Research). == Zgodovina == Kanal A je ustanovil poslovnež Vladimir Polič z družino s podporo [[ZSMS|Zveze socialistične mladine Slovenije]] (zasebne televizije do takrat še ni bilo možno ustanoviti). 17. maja 1990 je Zvezna uprava za telekomunikacije izdala dovoljenje javnemu zavodu [[TV Slovenija]], ki je upravljal z oddajniki, za uporabo frekvenc za televizijski program Kanal A. Program so pričeli oddajati 16. maja 1991. Po pričetku oddajanja komercialne televizije [[POP TV]] je Kanal A zašel v finančne težave. Del je najprej kupila družba [[Scandinavian Broadcasting System|SBS]], končno pa ga je 23. oktobra 2000 prevzel CME z družbo Pro Plus. V začetku devetdesetih so kot televizija, ki je delovala povsem drugače in z manj denarja od tradicionalne [[TV Slovenija]] ponudili precej novosti - od otroških [[anime|animejev]] do oddaj v živo z novimi koncepti in obrazi, kot je bil kontaktni program v stilu televizije [[MTV]] ''Live & Kickin''', ki je potekal v angleščini z voditeljem Garyjem Franklinom (1993) in ''Zdrava video glava'' (1994), ''Dance Session'' (1994), ''Dannyeve zvezde''... . Na televiziji so imeli svoje glasbene oddaje med drugimi tudi [[Deja Mušič]], [[Tomaž Domicelj]] in [[Boris Perme]]. Prvi so redno predvajali [[limonadnica|limonadnice]] in žanrske videospote kot je izbor country glasbe programa Country Music Television. Programska shema je doslej med drugim ponudila: * informativno-magazinsko oddajo Ekstra (predhodnica Ekstra magazina, leto 2001), * podelitev oskarjev (marec 2001), * lepotne izbore Miss Universe Slovenije in World Miss Universe (od leta 2001), * prvi resničnostni šov v Sloveniji – Popstars (marec 2002), * Svetovno nogometno prvenstvo iz Tokia (maj 2002), * glasbeno oddajo Non Stop Music (marec 2004), * oddajo E+ (avgust 2004), * polovico (32) tekem Svetovnega nogometnega prvenstva iz Nemčije (junij 2006), * oddajo Katarina (2007), * resničnostni šov Big Brother (2007) * oddajo TV Tuba (2008), * resničnostni šov Big Brother (2008), * nanizanko Svingerji (2008), * oddajo Zvezda pokra (2010), * UEFA Liga prvakov (2010-2012) (2015-), * slovenska oddaja Norci na delu (2011), * oddajo Vse kar ste želeli vedeti o pokru (2012), * resničnostni šov TOP 4 s Tjašo Kolkalj (2013), * resničnostni šov Big Brother (2015,2016), * [[Evropsko prvenstvo v košarki 2017]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Evropsko prvenstvo v odbojki]]. == Program == [[Slika:Svet logo.png|sličica|desno|Svet na Kanalu A]] Kanal A pripravlja med delovniki prva večerna poročila slovenskih televizij - oddajo Svet ob 17.55. Vsak delovnik ob 19.45 je na voljo tudi krajši pregled novic dneva. Z jesenjo 2011 se je informativni program okrepil. Uredništvo [[Oddaja Svet|Svet]]a je pripravljalo novo informativno oddajo – Svet: Povečava. Športni program od leta 2007 ponuja motociklistične dirke Moto3, Moto2 in [[MotoGP]]. Od leta 2010 do 2012 so predvajali UEFA Ligo prvakov in Ligo Europa. Od jeseni 2015 so spet na voljo prenosi UEFA Lige prvakov, Lige Europa in tekme Prve Slovenske nogometne lige, ki so bile v kasnejših letih prestavljene na TV Slovenija oziroma Sportklub in Šport TV. Na sporedu je tudi avtomobilistična oddaja [[Volan]]. Zabavni program je jeseni 2013 bil obogaten s šovom TOP 4 s Tjašo Kokalj, ki se je v drugi sezoni preselil na [[POP TV]]. Program predvaja tudi tuje filme in serije. ===Oddaje na Kanalu A (izsek)=== {| class="wikitable" |- ! Naslov oddaje || Format || Dan |- |'''Svet''' ||align=center| dnevne novice ||align=center| ponedeljek - petek ob 17.55 |- |'''Volan''' ||align=center| avtomobilistični magazin || align="center" | nedelja ob 18.00 |- |'''Moto GP, Moto 2, Moto 3''' ||align=center| prenosi motociklističnih dirk || align="center" | vikend |- |'''Pazi, kamera!'''||align=center| zabavna oddaja||align=center| vikend |- |'''Skečoholiki''' ||align=center| zabavna oddaja ||align=center| čez teden (torek, sreda) |- |'''Dan za trening''' ||align=center| športna oddaja ||align=center| čez teden (torek) |} == Nagrade== * Viktorji 2002 (2003) – [[Viktor (nagrada)|viktor]] za posebne dosežke za projekt Popstars (prvi resničnostni šov v Sloveniji). * Viktorji 2005 (2006) – viktor za najboljšo televizijsko oddajo [[E+]]. * Viktorji 2006 (2007) – viktor za posebne dosežke za pokrivanje Svetovnega nogometnega prvenstva iz Nemčije. * Viktorji 2007 (2008) - viktor za obetavno medijsko osebnost, voditeljica Sveta Lili Žagar. * Viktorji 2007 (2008) - viktor za tv-osebnost, voditelj Sveta Marko Potrč. * Viktorji 2008 (2009) - viktor za posebne dosežke Bojan Traver (urednik oddaje Svet). == Zunanje povezave == * [http://spored.24ur.com/program/kanal-a Uradna spletna stran] {{Pro Plus}} [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Pro Plus]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1991]] [[Kategorija:Kanal A|*]] 07q8d09l2gkbe6smq9s2kbwblb1vbzf Družina pehotnih bojnih vozil Bradley 0 84899 5724342 5636005 2022-07-27T09:46:27Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke CSA-2005-10-03-101023.jpg z [[:commons:Image:M6_Linebacker,_5th_Battalion,_7th_Cavalry_Regiment,_Iraq,_2005.jpg|M6_Linebacker,_5th_Battalion,_7th_Cavalry_Regiment,_Iraq,_2005.jpg]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje |name=M2 Bradley |image=[[Slika:1BFV01.jpg|300px|M2 Bradley]] |caption= |origin= |type=<!-- WD --> <!-- izbira vrste --> |is_ranged=yes |is_bladed= |is_explosive= |is_artillery=yes |is_vehicle=yes |is_missile= |is_UK= <!-- zgodovina uporabe --> |service=[[1981]] - danes |used_by=[[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska ZDA]] |wars=[[zalivska vojna]], [[iraška vojna]] <!-- zgodovina izdelovanja --> |designer= |design_date= |manufacturer=[[BAE Systems Land and Armaments]] |production_date= |number= |variants= <!-- splošne karakteristike --> |weight=30.4 tonnes |length=6,55 m |part_length= |width=3,6 m |height=2,98 m |diameter= |crew=3 + 6 <!-- karakteristike orožij na daljavo --> |cartridge= |caliber= |action= |rate= |velocity= |range= |max_range= |feed= |sights= <!-- topniške karakteristike --> |breech= |recoil= |carriage= |elevation=60 % |traverse=40 % <!-- karakteristike vozila/izstrelka --> |armour= |primary_armament=[[verižni top]] 25 mm [[M242]]<br />900 izstrelkov TOW Anti-Tank Missile<br />izstrelkov 7 TOW |secondary_armament=strojnica 7,62 mm M240C<br />2,200 izstrelkov |engine=[[diesel]]ski VTA-903T |engine_power=600 hp (447 kW) |pw_ratio= |suspension=torzijska prečka |vehicle_range=483 km |speed=66 km/h |guidance= }} '''Družina pehotnih bojnih vozil Bradley''' ({{lang-en|Bradley Armored Fighting Vehicle (Family)}}; kratica ''BAFV(F)'') je skupina [[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]], ki je bila uvedena v [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopensko vojsko ZDA]] leta 1981 z namenom zamenjati zastarele [[M113]]. Osnovni model, M2 Bradley, je bil zasnovan kot kombinacija [[oklepni transporter|oklepnega transporterja]] in [[protitankovski lovec|protitankovskega lovca]]. Poimenovan je po [[Američani|ameriškemu]] [[general]]u [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], [[Omar Nelson Bradley|Omarju Nelsonu Bradleyju]]. == Osnovni model M2 == === Zasnova === [[Slika:M2 loading.jpg|thumb|200px|left|Pehotni oddelek vstopa v transportni del M2 Bradleyja]] M2 Bradley je bil zasnovan kot [[Združene države Amerike|ameriški]] odgovor na [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[BMP-1]] in kot kombinacija [[oklepni transporter|oklepnega transporterja]] in [[protitankovski lovec|protitankovskega lovca]]. Bil je tudi namenjen kot zamenjava za [[M113]], saj le-ti niso mogli dohajati hitrejših [[tank]]ov [[M1 Abrams]]. Tako so M2 Bradleyji namenjeni, da spremljajo M1 Abramse v sodobnem hitrem [[oklepno bojevanje|oklepnem bojevanju]] in jih tako zagotavljajo [[pehotne enote|pehotno]] podporo. [[Oklep]] vozila je sestavljen iz [[varjenje|varjenih]] [[aluminij]]astih plošč, ki so na kritičnih predelih okrepljene s [[laminatni oklep|laminatnim oklepom]]. Različice M2A2 in novejše so poleg tega opremljene z [[pasivni oklep|pasivnim]] in [[ERA]] oklepom. Tako lahko M2 Bradley sprejme [[oddelek (vojaštvo)|oddelek]] 6 [[vojak]]ov, katere nato prevaža po [[bojišče|bojišču]], dokler se ne prikaže potreba po uporabi [[pehota|pehote]]. V času transporta lahko vojaki izvajajo dodatno [[ognjeno podporo]]. Za samoobrambo je M2 Bradley [[oborožitev|oborožen]] z 7,62&nbsp;mm [[sovprežni mitraljez|sovprežnim]] [[mitraljez]]om [[M240]]C in 25&nbsp;mm [[verižni top|verižnim topom]] [[M242 Bushmaster]]; le-ta lahko izstreli 200 [[granata|granat]] na [[minuta|munuto]] in je natančen na 2,5 [[km]]. Za uničevanje [[oklepno vozilo|oklepnih vozil]] je [[vozilo]] opremljeno z dvojnim [[lanser]]jem [[protioklepno raketno orožje|protioklepnih]] [[izstrelek|izstrelkov]] [[BGM-71 TOW|sistema TOW II]]. V prvotno različici (M2A1) je bilo vozilo opremljeno tudi s šestimi odprtinami za [[avtomatska puška|avtomatske puške]] [[Colt M231 FPW|M231]], s katerimi so bile oborožene posadka oz. transportirani vojaki. V različicah M2A2 in novejših so zmanjšali število odprtin na 2 in sicer na tisti dve, ki sta usmerjeni nazaj. Celotna količina [[strelivo|streliva]] v posameznem vozilu je naslednja: 900 granat 25&nbsp;mm (300 pripravljenih, 600 vskladiščenih), 2.200 [[naboj (orožje)|nabojev]] 7,62&nbsp;mm (800 pripravljenih, 1.400 vskladiščenih), 7 izstrelkov TOW (2 pripravljena, 7 vskladiščenih) in 4.200 (M2A0/A1) oz. 2.520 (M2A2/A3) vskladiščenih nabojev 5,56&nbsp;mm. === Različice === ; M2 Začetna različica je vstopila v serijsko proizvodnjo leta [[1982]]. Imela je 500 [[konjska moč|KM]] [[motor]] in [[ročni menjalnik]]. Poleg tega je imela serijsko vgrajen [[namerilni sistem]] za [[M242]] in [[termični opazovalni sistem]]. Različica je bila popolno amfibicijska z uporabo ''Swim Barrier'' (plavalna ograda) in bila tudi [[zračni transport|zračnotransporta]] ([[C-141]] in [[C-5]]). Danes ni več nobene te različice v uporabi, saj so bile vsa vozila nadgrajena. ; M2A1 M2A1 je vstopila v serijsko proizvodnjo leta [[1986]] kot izboljšana različica M2. Vozilo je dobilo izboljšani TOW II lansirni sistem, [[RKBO]] sistem [[GPFU]] in samodejni gasilski sistem. Od leta [[1992]] poteka modernizacija te različice v sodobnejše. ; M2A2 [[Slika:Pi110904a1.jpg|thumb|left|250px|M2A2 Bradley v [[Irak]]u ([[2004]])]] M2A2 je vstopila v serijsko proizvodnjo leta [[1988]] z močnejšim (600 [[konjska moč|KM]]) [[motor]]jem, [[avtomatski menjalnik|avtomatskim menjalnikom]] in izboljšanim [[oklep]]om ([[pasivni oklep]] in [[ERA]]). Reorganiziran je bil tudi prostor za skladiščenje [[strelivo|streliva]]. To različico je možno [[zračni transport|zračno transportirati]] s [[C-17]]. Ta različica je zastarela in trenutno poteka nadgradnja v izboljšane različice. ; M2A2 ODS/ODS-E M2A2 [[operacija Puščavska nevihta|Operation Desert Storm/Operation Desert Storm]]-Engineer so izboljšane različice M2 Bradleyja, ki so bile uvedene z izboljšavami, ki so bile predlagane po koncu [[zalivska vojna|zalivske vojne]]. Tako so vozila dobila [[okovarni laserski daljninomer]] ([[ELRF]])<!--eye-safe laser rangefinder-->, [[taktični navigacijski sistem]] ([[TACNAV]])<!-- tactical navigation system-->, [[natančni lahki GPS sprejemnik]] ([[PLGR]])<!--Precision Lightweight GPS Receiver-->, [[digitalni kompasni sistem]] ([[DCS]])<!--Digital Compass System-->, protiraketni obrambni sistem in [[bojiščni poveljniški informacijski sistem]] [[FBCB2]]. Ponovno so izboljšali skladišče za [[strelivo]] in [[voznik]] je dobil lastni [[termični opazovalni sistem]]- ; M2A3 M2A3 je bil uveden leta [[2000]] z namenom popolne [[digitalizacija|digitalizacije]] notranje opreme in posodobitvijo že obstoječe [[elektronika|elektronske]] opreme. Izboljšali so tako pasivni kot reaktivni oklep, gasilski sistem in RKBO sistem. === Bojna uporaba === Med [[zalivska vojna|zalivsko vojno]] so M2 Bradleyji uničili več [[Irak|iraških]] [[oklepno vozilo|oklepnikov]] kot [[tank]]i [[M1 Abrams]]; skupaj so izgubili 20 Bradleyjev, 3 v [[boj]]u in 17 v [[prijateljski ogenj|prijateljskem ognju]]. Da bi preprečili nadaljnje prijateljske izgube, so Bradleyje naknadno opremili z infrardečimi indentifikacijskimi ploščami in boljšimi pozicijskimi sistemi. Med [[Operacija Iraška svoboda|operacijo Iraška svoboda]] so se Bradleyji slabo izkazali, saj so se povečale izgube. Razlog je, da večina vozil ni bila uničena, ampak tako poškodovana, da so jih morali za dalj časa izvzeti iz uporabe in poslati v popravilo. Tako so se za najbolj kritične izkazale [[gosenice]] in napake v delovanju [[motor]]ja. === Uporabniki === * [[Saudova Arabija]] - 400 * [[Združene države Amerike]] - 6.720 == Različica M3 == [[Slika:Two_M-3_Bradleys.jpg|thumb|right|300px|M3 Bradley]] '''M3 Bradley''' (tudi ''M3 Cavalry Fighting Vehicle'', kratica '''M3 CFV''') je [[izvidništvo|izvidniški]] model družine pehotnih bojnih vozil Bradley, ki je bil leta 1981 uveden kot nadomestilo za [[M113 AVAC]]. == Bradley Stinger Fighting Vehicle == '''Bradley Stinger Fighting Vehicle''' je model, ki je namenjen [[transport]]u posadk s protiletalskim orožjem [[FIM-92 Stinger]], [[ročno protioklepno raketno orožje|ročnega protioklepnega raketnega orožja]]. == M6 Linebacker == [[Slika:M6 Linebacker, 5th Battalion, 7th Cavalry Regiment, Iraq, 2005.jpg|thumb|right|300px|M6 Linebacker]] '''M6 Linebacker''' je [[zračna obramba|zračnoobrambni]] model družine pehotnih bojnih vozil Bradley. Glavna razlika med tem in osnovnim modelom, M2 Bradley, je v zamenjavi [[raketno orožje|raketnega orožja]]. Medtem ko ima M2 dvocevni lanser [[protioklepno raketno orožje|protioklepnih raket]] [[TOW]], ima M6 štiricevni lanser [[protiletalsko raketno orožje|protiletalskih raket]] [[FIM-92 Stinger|Stinger]]. == M7 Bradley Fire Support Team == '''M7 Bradley Fire Support Team''' je model, ki je bil uveden v [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopensko vojsko ZDA]] kot nadomestilo za zastarela [[vozilo|vozila]], namenjena za zagotavljanje in usmerjenje [[ognjena podpora|ognjene podpore]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.army-technology.com/projects/bradley/index.html Army Technology - Bradley M2/M3 Information] * [http://www.army.mil/fact_files_site/bradley/index.html U. S. Army Factfile - Bradley FV] * [http://www.army-guide.com/eng/product.php?prodID=364 Army-guide.com - Bradley M2/M3] [[Kategorija:Družina pehotnih bojnih vozil Bradley|*]] p4utu9e9bne5gthiwc18mpz4l7bvhvl Belojača 0 95123 5724196 5455312 2022-07-26T16:24:09Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Belojača|location=[[Makole]], [[Haloze]], {{SLO}}|photo=Belojača cave.jpg|caption=Vhod v jamo|altitude=330 m|length=550 m|entrances=skozi rudnik Šega|features=2 rova, 1 dvorana}} '''Belojača''' je 550 m dolga izvirna vodna [[kraška jama]] na območju [[Vinorodni okoliš Haloze|Haloz]]. Leži južno od naselja [[Makole]] v stranski dolini manjšega pritoka, ki se steka v Šegovski potok, ta pa nato v [[Jelovški potok]]. Jama se deli na 2 [[rov]]a, levi se po 30 m konča, desni pa po 50 m pripelje v večjo dvorano, kjer se stekata dva potoka. V jami živijo [[netopirji]], jamske kobilice in manjši [[hrošči]]. Brez jamarske opreme sta rova nedostopna. ==Opis jame== Vhod v 470 m dolgo izvirno jamo je blizu opuščenega [[rudnik Šega|rudnika Šega]] na nadmorski višini 330 m. Vhodni rov je dolg 50 m, ki je večinoma brez vodnega pretoka in se od »Križišča« dalje nadaljuje v vodni »Levi rokav«, dolg 250 m, ki ima značilni [[meander]] z vodo na dnu. Osnovna smer jame je jug, le pri Križišču se z zahoda priključi 90 m dolg »Desni rokav«, kjer je večji vodni pretok. Vsa voda priteka z bližnjih 400 m oddaljenih ponorov pri [[Kleče|Klečah]]. Eden izmed ponorov na nadmorski višini 370 m je 30 m globoko stopnjasto [[brezno]], ki pripelje v enoten meandrast rov dolg 200 m in se konča s [[sifon]]om. Jama še ni v celoti raziskana. Vodo iz jame so včasih uporabljali za rudnik Šega. Rudarji so čez 3 m visoko stopnjo z lesenimi lestvami uredili pristop do Križišča. == Viri == * {{navedi revijo|url=https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_02_1960.pdf|last1=Gospodarič|first1=Rado|title = Belojača, kraška jama v Halozah|journal = Naše jame|volume = 2|page=39–42|publisher =Društvo za raziskovanje jam Slovenije|location = Ljubljana|year=1960|cobiss=8411949}} * {{navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=62925 |title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica, (Uradni list RS, št. 21/92) |publisher= |accessdate=12.11.2014}} * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1988 == Glej tudi == *[[seznam kraških jam v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L3255_F2204_T118_vF_b2_x550800_y128600_s18}} {{geol-stub}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] [[Kategorija:Občina Makole]] 1kh9xk4j4jidofjse6m3gbmu7ctkvxq Seznam vrhov v Sloveniji 0 98260 5724365 5723710 2022-07-27T11:30:17Z A09090091 188929 pnp do #172 wikitext text/x-wiki {{vprašljivo}} '''[[Seznam]] [[Topografski vrh|vrh]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]] nižjih od 2000 m.''' Poleg imena so navedeni metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. {{div col|colwidth=24em}} # [[Angelska gora]], 816 # [[Arničev vrh]], 1113 # [[Baba, Mojstrana]], 1892 # [[Baba, Poljčane]], 584 # [[Baba, Postojna]], 1087 # [[Babji zob (gora)]], 1128 # [[Balantinov vrh]], 646 # [[Bašeljsko sedlo]], 1631 # [[Blegoš]], 1562 # [[Boč (gora)|Boč]], 980 # [[Bogatin]], 1977 # [[Boskovec]], 1590 # [[Veliki Bukovec (gora)|Veliki Bukovec]], 1448 # [[Cerk, gora|Cerk]], 1188 # [[Cicelj]], 817 # [[Cimprovka]], 1255 # [[Črna prst]], 1844 # [[Črni vrh (nad Jesenicami)]], 1366 # [[Črni vrh, Pohorje]], 1543 # [[Čuklja]], 1766 # [[Dobrča]], 1634 # [[Donačka gora (vrh)]], 883 # [[Ermanovec]], 1026 # [[Fajtji hrib]], 434 # [[Gabrovec (vrh)|Gabrovec]], 986 # [[Gače]], 955 # [[Mali Golak]], 1495 # [[Veliki Golak]], 1480 # [[Goljek (vrh)|Goljek]], 809 # [[Golobičevec]], 790 # [[Goteniški Snežnik]], 1289 # [[Gozdnik]], 1092 # [[Veliko Gradišče]], 461 # [[Gradišče, Slivnica]], 858 # [[Gradišče, Višnja Gora]], 706 # [[Grmada (pri Celju)]], 718 # [[Grmada nad Ortnekom]], 887 # [[Grmada, Polhograjsko hribovje]], 898 # [[Grmada (Šmarnogorska)]], 676 # [[Hleviška planina]], 908 # [[Hoč]], 1514 # [[Hudournik (hrib)|Hudournik]], 1148 # [[Hom (vrh)|Hom]], 717 # [[Igalski vrh]], 895 # [[Jankovec]], 1212 # [[Javorič]], 1436 # [[Javorjev vrh]], 1435 # [[Mali Javornik]], 1218 # [[Veliki Javornik]], 1268 # [[Javoršček]], 1357 # [[Jelenk, Idrijske Krnice]], 1108 # [[Jetrbenk]], 742 # [[Ribniški vrh, Pohorje]], 1537 # [[Kal (pri Hrastniku)]], 956 # [[Kaluder]], 1980 # [[Kendov vrh]], 1076 # [[Kisovec (Vrhe)]], 1017 # [[Kladivo (gora)|Kladivo]], 2193 # [[Klečica]], 1889 # [[Klopni vrh]], 1335 # [[Veliki Rog]], 1099 # [[Mali Rog]], 981 # [[Kofce gora]], 1967 # [[Kojca]], 1300 # [[Konj (gora)|Konj]], 1803 # [[Konjiška gora]], 1014 # [[Konjščica (gora)|Konjščica]], 1177 # [[Kopačev vrh]], 879 # [[Kopitnik]], 914 # [[Koprivnik (gora)]], 1393 # [[Korada]], 812 # [[Koreno (vrh)|Koreno]], 720 # [[Kovk (vrh)|Kovk]], 961 # [[Kozja stena]], 1048 # [[Kozjak]], 992 # [[Kozlek]], 997 # [[Kožljak (vrh)|Kožljak]], 1602 # [[Kramarica]], 1095 # [[Kramplov hrib]], 776 # [[Kranjska reber]], 1435 # [[Krempa]], 941 # [[Krim, Slovenija|Krim]], 1107 # [[Kriška gora]], 1592 # [[Križna gora nad Ložem]], 855 # [[Krnes]], 1611 # [[Krokar]], 1121 # [[Krvava peč]], 713 # [[Krvavec]], 1853 # [[Kucelj (Čaven)|Kucelj]], 1237 # [[Kuk (Banjščice)]], 612 # [[Kukič]], 599 # [[Kum]], 1219 # [[Kup (hrib)|Kup]], 1541 # [[Kuren]], 525 # [[Kurešček]], 833 # [[Lepenatka]], 1422 # [[Lepučnica]], 1401 # [[Limbarska gora]], 768 # [[Lipalčev grič]], 643 # [[Lipanski vrh]], 1983 # [[Lisca (Posavje)|Lisca]], 947 # [[Ljubljanski vrh]], 813 # [[Lubnik]], 1024 # [[Mala gora]], 1033 # [[Mala Kopa]], 1526 # [[Mala Lazna]], 1105 # [[Mala planina]], 1447 # [[Mali Snežnik]], 1688 # [[Malič (vrh)|Malič]], 934 # [[Matajur]], 1643 # [[Matijev vr]]h, 787 # [[Medvedjak]], 1566 # [[Menina planina]] ([[Vivodnik]]), 1508 # [[Mesnovec]] (Mecesnovec), 1536 # [[Migovec]] (Bohinjski), 1899 # [[Milonja]], 1098 # [[Milonka]], 915 # [[Mirna gora]], 1048 # [[Mladi vrh]], 1370 # [[Mali Modrasovec]], 1305 # [[Veliki Modrasovec]], 1331 # [[Mojsko]], 1249 # [[Mokrec]], 1058 # [[Mokrica]], 1988 # [[Molnik]], 582 # [[Mrzlica (hrib)|Mrzlica]], 1119 # [[Mrzovec]], 1406 # [[Murjevka]], 567 # [[Murovica]], 740 # [[Muzec]], 1612 # [[Nanos]] (Pleša), 1261 # [[Nizki vrh]], 1488 # [[Obli vrh]], 1110 # [[Obolno (vrh)|Obolno]], 771 # [[Obretanov vrh]], 1004 # [[Ojstri vrh]], 1579 # [[Okroglež]], 1962 # [[Orlje (vrh)|Orlje]], 457 # [[Osojnica, Bled]], 754 # [[Osojnik (vrh)|Osojnik]], 857 # [[Ostrež]], 841 # [[Ostri vrh]], 669 # [[Otlica (vrh)|Otlica]], 811 # [[Pasja ravan]], 1020 # [[Pernice (vrh)|Pernice]], 884 # [[Pesek (vrh)|Pesek]], 1382 # [[Pihavec]], 2414 # [[Pirmance]], 943 # [[Plački vrh]], 510 # [[Planina Duplje]], 1593 # [[Planina Goričica]], 1333 # [[Planina Loma]], 1030 # [[Planina Na Pečeh]], 790 # [[Planina Sleme]], 1448 # [[Planina Za Robom]], 1313 # [[Planinec (hrib)|Planinec]], 1464 # [[Planinka (hrib)|Planinka]], 1392 # [[Platne]], 1042 # [[Pleša, Nanos]], 1261 # [[Plešivec, Črnivec]], 1329 # [[Uršlja gora]], 1696 # [[Polhograjska gora]] (Sveti Lovrenc), 842 # [[Porezen]], 1632 # [[Potegle]], 1252 # [[Predel (hrib)|Predel]], 1286 # [[Predmeja (vrh)|Predmeja]], 848 # [[Primskova gora]], 592 # [[Pšeničev vrh]], 979 # [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], 647 (Vrh Staneta Kosca) # [[Altemaver]], Ratitovec 1679 # [[Gladki vrh]], [[Ratitovec]] 1666 # [[Kosmati vrh]], Ratitovec 1644 # [[Razor]], 2601 # [[Rdeči rob]], 1916 # [[Repikovec]], 1593 # [[Rodica (gora)|Rodica]], 1965 # [[Rogatec (gora)|Rogatec]], 1557 # [[Roma]], 1377 # [[Roščica]], 1777 # [[Roviškovec]], 932 # [[Rzenik]], 1833 # [[Sabotin]], 609 # [[Selovec]], 1277 # [[Sinji vrh (gora)]] 1001 # [[Sivka (hrib)]], 969 # [[Sivora]], 1301 # [[Skrajni vrh]], 810 # [[Slatnik, vrh|Slatnik]], 1598 # [[Slemenova špica]], 1911 # [[Sleme (pri Zagorju)]], 795 # [[Slivna]], 870 # [[Slivnica (vzpetina)|Slivnica]], 1114 # [[Smrekovec]], 1569 # [[Veliki Snežnik]], 1796 # [[Sovinjak]], 1637 # [[Srobotnik]], 705 # [[Stara Baba]], 545 # [[Stari vrh]], 1205 # [[Starijski vrh]] 1146 # [[Stražni hrib]], 405 # [[Stol, kobariški|Stol]], 1673 # [[Strelovec]], 1764 # [[Strgarija]], 1254 # [[Suhi hrib]], 812 # [[Suhi vrh (Nanos)]], 1313 # [[Sveta Ana (pri Ribnici)]], 939 # [[Sveta Gora, Nova Gorica]], 682 # [[Sveta Trojica, Pivka]], 1106 # [[Sveti Miklavž, Jevnica]], 742 # [[Sveti Bolfenk, Pohorje]], 1056 # [[Sveti Jakob, Medvode]], 806 # [[Sveti Jakob, Preddvor]], 960 # [[Sveti Jošt nad Kranjem]], 845 # [[Sveti Martin, Šilentabor]], 723 # [[Sveti Miklavž, Trdinov vrh]], 962 # [[Sveti Peter, Begunje na Gorenjskem]], 839 # [[Sveti Peter nad Sotesko]], 888 # [[Sveti Primož, Jamnik]], 834 # [[Vrh Svetih Treh kraljev]], 884 # [[Rogačev grič]], 550 # [[Škabrijel]], 646 # [[Škofje, Planina pri Cerknem]], 974 # [[Škrbina, pod Ojstrico]], 1792 # [[Škrilje, Črmošnjice]], 1012 # [[Šmarjetna gora]], 651 # [[Šmarna gora]], 669 # [[Šmohor, Zgornja Rečica]], 784 # [[Špičasti hrib, Čepulje]], 837 # [[Tojzlov vrh]], 703 # [[Tolsti vrh]], 1715 # [[Tolsti vrh, Ribno]], 883 # [[Tošc]], 1021 # [[Toško čelo]], 590 (vrh Peštota) # [[Travna gora]], 944 # [[Veliki Travnik]], 1637 # [[Trstelj]], 643 # [[Trška gora]], 429 # [[Trupejevo poldne]], 1932 # [[Javornik]], 1241 # [[Črni vrh, Čemšeniška planina]], 1206 # [[Velika Kopa, Pohorje]], 1541 # [[Veliki Babnik]], 905 # [[Veliki Rob, Čaven]], 1237 # [[Veliki Skedenj]], 1830 # [[Veliki Zvoh]], 1972 # [[Veliko Kozje]], 986 # [[Vežica (gora)]], 1950 # [[Vinji vrh, Borovnica]], 984 # [[Vogel]], 1923 # [[Velika Vremščica]], 1027 # [[Vrtaški Vrh]], 1898 # [[Cjajnovca]], 1817 # [[Zaplaz]], 713 # [[Šop (hrib), Rakitna]], 998 # [[Žalostna gora, Kamnik pod Krimom]], 418 # [[Žigartov vrh]], 1346 {{div col end}} {{stublist}} == Glej tudi == * [[slovenski dvatisočaki]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] 585az7v6a4n8umu57iwamxpwfzjy3cm Francetova jama 0 98433 5724202 5036116 2022-07-26T16:39:31Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{NVatlas|480277.46,68253.23,0.26458}} {{Infopolje jama|name=Francetova jama|map=Slovenija|location=[[Mala gora]], {{SLO}}|depth=5 m|geology=Podor, dvorana, lijak in [[vršaj]]}} '''Francetova jama''' je [[jama]] v [[Mala gora|Mali gori]] pod [[Seljan|Seljanom]]. Globoka je 5 metrov. Na dnu je podorno skalovje, ob strani med kamenjem pa se odpira navpična votlina, komaj dovolj velika za vhod. Konča se v poševnem lijaku, na dnu katerega je grušč. Lijak se razširi v dvoranico 3 do 4 m visoko, katere dno predstavlja na južni strani pod lijakom [[vršaj]]. V jami so suhe ponvice, dva večja kamenja sigaste tvorbe in sigaste zavese. Vanjo proseva malo svetlobe. Poleg jame so zgradili prvo jamarsko kočo. Mišljena je bila kot zatočišče v gozdu, da bi lažje raziskovali druge jame. Samo ime je dobila po jamarju [[France Škrabec|Francetu Škrabcu]]. == Glej tudi == * [[seznam jam v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L3255_F2083_T105_vF_b4_x480290_y68215_s15}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Ribnica]] i480tzy0wxn8luwo2vtvj05w1btdd3t Arhar 0 99459 5724308 5620616 2022-07-27T00:13:12Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Arhar''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 234 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.733. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[France Arhar]] (*1948), pravnik, bančnik in politik *[[Ignacij Arhar]] (Ignaz Arrer) (1745—1817), kipar v Radovljici *[[Ivo Arhar]] (1918—1994), slavist, profesor, bibliofil, knjižničar, filmofil (Ptuj) * [[Justin Arhar]] (1883—1916), učitelj, narodnoprosvetni delavec * [[Karli Arhar]], pevec zabavne glasbe *[[Marijan Arhar]] (1930—2017), duhovnik in eksorcist *[[Nika Arhar]], gledališka kritičarka, teatrologinja *[[Pia Arhar]] (*1990), telovadka *[[Špela Arhar Holdt]], korpusna jezikoslovka *[[Vesna Arhar Štih]] (*1944), režiserka * [[Vojan Tihomir Arhar]] (1922—2007), književnik == Glej tudi == * priimek [[Arh]] * priimek [[Arko]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Arhar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 9eekc5znl0enfkl1hwima3lhqmrex6s Veliki Snežnik 0 99776 5724367 4512820 2022-07-27T11:34:50Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora|name=Veliki Snežnik|photo=Snežnik (11567129903).jpg|photo_caption=Veliki Snežnik avgusta 2013|map=Slovenija|range=[[Snežnik]]|location={{SLO}}}} '''Veliki Snežnik''' je s 1796 [[Nadmorska višina|mnm]] najvišji vrh kraške planote [[Snežnik]]. Na njem se nahaja [[planinska koča]] Koča Draga Karolina na Velikem Snežniku. Sosednji vrh Velikega Snežnika je [[Mali Snežnik]], od katerega ga loči [[Sedlo (geografija)|sedlo]]. == Glej tudi == * [[Seznam vrhov v Sloveniji]] * [[Koča Draga Karolina na Velikem Snežniku]] {{geo-stub}} [[Kategorija:Notranjska]] [[Kategorija:Dinarskokraška Slovenija]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Naravni rezervati Slovenije]] [[Kategorija:Tisočaki‎]] gh74u3agao0gpyflf1qrz1v0x7hbnkp Mali Snežnik 0 99790 5724251 4371420 2022-07-26T18:55:43Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora|name=Mali Snežnik|map=Slovenija|location={{SLO}}|elevation_m=1694|range=[[Snežnik]]}} '''Mali Snežnik''' je s 1694 m nadm. višine drugi najvišji vrh kraške planote [[Snežnik]]. Vzhodno od Malega Snežnika je [[Veliki Snežnik]] (1796 m), od katerega ga loči [[Sedlo (geografija)|sedlo]]. Mali Snežnik se nahaja v občini [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]. == Glej tudi == * [[Seznam vrhov v Sloveniji]] {{geo-stub}} [[Kategorija:Notranjska]] [[Kategorija:Dinarskokraška Slovenija]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Naravni rezervati Slovenije]] 5vy6yyb54ishqoqvrhmuvtm6agmu8x8 Nanos 0 100073 5724353 5696788 2022-07-27T10:58:20Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{zapomen|naselje v Občini Vipava|Nanos, Vipava}}{{Infopolje Gora|name=Nanos|type=[[kras|kraška]] [[planota]]|map=Slovenija|photo=Nanos.JPG|prominence_m=500-700|elevation=Pleša, 1313 m<br/>povprečno 1100 m|age=[[jura|jurske]] in [[kreda|kredne]] kamnine}} '''Nanos''' je visoka [[Kraški pojavi|kraška]] [[planota]] v gorski pregraji, ki ločuje celinski del [[Slovenija|Slovenije]] od [[Primorska|Primorja]]. Je 12 km dolga in do 6 km široka kraška planota s strmo odrezanim robom, imenovanim [[Pleša]]. Poleg [[Snežnik]]a je najbolj značilna gora na [[Notranjska|Notranjskem]]. Na vzhodni strani ga ločuje predjamski [[prelom (geologija)|prelom]] od kraške planote [[Hrušica (planota)|Hrušice]], na zahodu pa ga dolina Bele loči od planotastega [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]]. Strma, na zahodni strani prepadna od 500 do 700 m visoka pobočja, ga ločijo od [[Vipavska dolina|Vipavske]] in [[Pivška kotlina|Pivške kotline]], zložnejši dostop je le s severne strani. Površje planote je razjedeno v podolgovate dole, [[vrtača|vrtače]] in kopaste vrhove, od katerih se najviše vzpne [[Suhi vrh]] (1313 m) na jugovzhodu. Prevladujejo nadmorske višine okrog 1100 m, zahodna polovica je nižja (800-950 m) in manj kamnita. Gozdnato planoto obiskujejo [[Planinec|planinci]] in [[jadralno padalstvo|jadralni padalci]]. Nanos prečkata [[Slovenska planinska transverzala]] in [[Slovenska geološka pot]]. Na razgledni točki Pleša (1262 m) stoji televizijski pretvornik, v bližini je [[Vojkova koča na Nanosu|Vojkova koča]]. [[Slika:Untitled Panorama1crop-Edit.jpg|thumb|350px|Pobočje Nanosa]] == Geološka zgradba == Nanos gradi [[Kreda|kredni]] in [[Jura|jurski]] [[apnenec]], ki je kot polegla guba narinjen na [[Fliš|flišne]] kamnine [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], na katerih so se razvile bazične rjave pokarbonatne prsti in rendzine. Zaradi zakraselosti je debelina prepereline zelo neenakomerna, močno izpostavljena izpiranju. Planoto označujejo številne vrtače ter vhodi v brezna in jame, najgloblja je 379 m globoka [[Strmadna jama|Strmadna]]. == Podnebje == Nanos predstavlja klimatsko ločnico. Na tem območju pade povprečno ~1881 mm [[padavine|padavin]] na leto. Po količini padavin izstopata november (293 mm) in junij (180 mm), najmanj padavin je februarja in marca (135 mm). Obilni namočenosti ustrezata tudi povprečno število dni z več kot 10 mm padavin (70 dni na leto) in precejšnja oblačnost (129 dni na leto). Večina zimskih padavin je v obliki [[sneg]]a, zlasti v višjih delih, kjer sneg v kraških kotanjah s temperaturnim obratom obleži do poletja. Na leto je 80 dni s povprečno dnevno temperaturo pod lediščem. V ledenih jamah ([[Veliki trški ledenik]], [[Slapenski ledenik]], [[Podraški ledenik]]) so v preteklosti sekali led in ga prodajali v [[Trst]]. Značilen vremenski pojav je [[burja]], sunki včasih presežejo hitrost 100 km/h, zaradi burje so drevesne krošnje na obrobju deformirane. Kljub obilnim padavinam je planota brez površinsko tekočih vod, večina vode teče podzemsko proti Vipavski dolini in izvirom pri [[Vipava|Vipavi]], manjše količine vode z vzhodni strani pa tečejo v [[Nanoščica|Nanoščico]], kraško porečje [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. == Rastje == [[Slika:Nanos_-_oddajnik.jpg|thumb|350px|Televizijski oddajnik na Nanosu]] Večji del planote je porasel z [[bukev|bukovimi]] in jelovo-bukovimi gozdovi, prisojna pobočja poraščajo toploljubni [[gozd]]ovi. Delež gozda se zaradi zaraščanja opuščenih [[pašnik]]ov, na katere so nekoč iz Vipavske doline gonili živino na poletno pašo, še naprej povečuje. == Oddajnik Nanos == Z oddajnika oddajajo sledeči radijski programi: *[[Radio Prvi|Prvi]] na 92,9 MHz, z močjo 50 kW, *[[Val 202]] na 95,3 MHz, z močjo 50 kW, *[[Ars (radio)|Ars]] na 105,7 MHz, z močjo 50 kW, *Radio Koper na 88,6 MHz, z močjo 25 kW, *Radio Capodistria na 103,1 MHz, z močjo 100 kW. Oddajnik oddaja tudi digitalni radijski multipleks DAB+ (vertikalna polarizacija) na frekvenci 215,072 MHz, ki vsebuje programe: *Prvi *Val 202 *Ars *Radio SI *Radio Ognjišče *Hitradio Center *Radio 1 *Radio Antena *Radio 2 *Radio BOB *Rock radio *Radio City *Radio Študent *Odprti radio *Radio Veseljak *Radio NET FM *Radio Maxi *Radio Ekspres *Radio Aktual Z oddajnika Nanos deluje tudi radijski digitalni regionalni multipleks DAB+ (vertikalna polarizacija) na frekvenci 227,360 MHz, v katerem oddajajo: * Radio Koper * Radio Capodistria * Radio 94 * Radio Sora * Primorski val * Radio Triglav * Radio Robin Z oddajnika se oddajata tudi digitalna televizijska multipleksa A in C, ki vsebujeta naslednje programe: Multipleks A na kanalu 27: *TV Slovenija 1, *TV Slovenija 2, *TV Slovenija 3, *TV Koper-Capodistria, *TV Maribor. Multipleks C na kanalu 22: *Golica TV, *Nova 24 TV, * Minimax * Fox * Fox Life * Fox Crime * Fox Movies * CMC * National Geographic * Viasat History * TV 1000 * AMC *Obvestilo C. Oddajnik je do 30. 11. 2010 analogno oddajal naslednje TV programe: *TV Slovenija 1 na 6. kanalu VHF, *TV Slovenija 2 na 41. kanalu UHF, *TV Koper-Capodistria na 27. kanalu UHF, *[[TV 3]] na 61. kanalu UHF. == Krajinski park == Območje južnih in zahodnih obronkov Nanosa je od leta 1987 razglašeno zaradi številnih botaničnih zanimivosti in naravne ohranjenosti za [[Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa]]. Park obsega 2632 [[hektar|ha]]. == Etimologija == Pokrajinsko ime Nanos je verjetno abstrahirano iz prvotne predložne zveze ''na Nos'', v kateri je [[občno ime]] ''nós'' mišljeno v metaforičnem pomenu 'predgorje'.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=26&id=471 Nanos na Hribi.net] * [http://igorfuna.com/transmitting-sites/slovenia/nanos Fotografije oddajne točke Nanos] * [http://www.kam.si/parki/krajinski_park_nanos.html Krajinski park Nanos] {{Regionalizacija Slovenije}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Dinarskokraška Slovenija]] jkwh6cyzjc4rat048kkk59k0ohxpt74 Slivnica (vzpetina) 0 100453 5724368 4938502 2022-07-27T11:38:30Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Slivnica}}{{Infopolje Gora|name=Slivnica|photo=2015-5-Slivnica&Cerkniško jezero (48).JPG|photo_caption=Greben Slivnice s Cerkniškega jezera|map=Slovenija|location={{SLO}}|type=[[greben]]|age=[[jura|jurski]] [[dolomit]]|elevation=Velika Slivnica, 1.114 m}} '''Slivnica''' je [[greben]], ki se nahaja na vzhodni strani [[Cerkniško jezero|Cerkniškega jezera]] nad naseljem [[Cerknica (naselje)|Cerknica]]. Greben se dviga od Gradišča (858 m) do najvišjega vrha Velike Slivnice (1114 m). Južna in jugozahodna pobočja so nerazčlenjena in delno porasla z listnatim in iglastim [[gozd|gozdom]]. Severna pobočja se strmo spuščajo proti dolini [[Cerkniščica|Cerkniščice]]. Travniki in pašniki se zaradi postopnega pogozdovanja in zaraščanja hitro krčijo. Z vrha hriba, ki ga sestavljata [[jura|jurski]] [[dolomit]] in deloma zakraseli [[apnenec]], je lep razgled na [[Cerkniško jezero]], [[Notranjsko podolje]] in okoliške planote. Ob vznožju Slivnice je več kraških izvirov. Tik pod vrhom je oskrbovan [[Dom na Slivnici|planinski dom]], ki je dostopen po označenih poteh, pa tudi po cesti. Slivnica je privlačna točka za [[zmajarstvo|zmajarje]] in [[jadralno padalstvo|jadralne padalce]]. Junija cveti na Slivnici [[kranjska lilija]] (''Lilium carniolicum''). Na severnem pobočju Slivnice, v dolini Cerkniščice, so kopali [[kremen]] in ga vozili v [[glažuta|glažuto]] na [[Javorniki|Javornike]]. ==Povedke o slivniških čarovnicah== Pod vrhom Slivnice je [[Coprniška jama]], ki jo je opisal že [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]. Iz jame se pozimi dviga topel in vlažen zrak. Vlaga se kondenzira v meglo, kar je pripomoglo k nastanku povedk o [[Čarovnica|coprniškem]] domovanju na Slivnici. V mnogih povedkah se Slivnica omenja kot shajališče coprnic, ki so jih obtoževali, da delajo nevihte, točo, jemljejo mleko kravam, z uroki povzročajo bolezni in škodo, se spreminjajo v živali, letajo na metlah, imajo zveze s hudičem... V knjigi Jožefa Žirovnika Cerkniško jezero iz leta 1898, piše o Slivnici in coprništvu tudi tole: »O Slivnici vedo ondotni prebivalci marsikaj čudovitega povedati. Dasi je po zunanji podobi prijazna, vendar je baje polna zlobe in hudobije. Ob času bližnje nevihte se zavije vsa v gosto meglo. Kmalu začno iz globoke jame, ki je na najvišjem vrhu, prihajati - po starem ljudskem mnenju - toča, nevihta in strele. Še pred 220 leti so hodili duhovniki iz Cerknice blagoslavljat omenjeno jamo, da bi zarotili hudo uro. Velika procesija se je pomikala tja vsako leto na binkoštni ponedeljek. Ko je duhovnik odmolil, pokadil in pokropil jamo z blagoslovljeno vodo, postavili so ljudje poleg nje mlaj s križem na vrhu. Nekateri so celo metali darove notri, da bi menda utolažili zle moči. Nekdaj so hoteli to jamo zadelati z veliko skalo in zapreti pot toči in nevihti, da bi ne mogla ven. V ta namen so premeknili skalnato ploščo in jo valili proti jami, kar jim uide in drvi skokoma v dolino, kjer podere skoraj cerkvenikovo hišo v [[Martinjak|Martinjaku]]. Vzrok vsem tem nesrečam so bile baje čarovnice, ki so prebivale v tej jami. Vera v čarovnice je bila v prejšnjih stoletjih zelo razširjena, posebno okoli jezera so jih slutili vse polno, bivajočih po luknjah in jamah. Ko se je pripravljalo k nevihti, zazvonil je v cerkniškem zvoniku mali zvon, s katerim so odganjali čarovnice in točo.« ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Slivnica (mountain)}} * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=26&id=227 Slivnica na Hribi.net] * [http://drustvo-sovica.si/2008/01/02/novice-24/ Slivnica na tri načine, TKD Sovica] - opis treh različnih smeri, vzponov [[Kategorija:Občina Cerknica]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] ==Glej tudi== *[[Dom na Slivnici]] 12r5ct56jjtkuelijac6c19obbr3f1m Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani 0 103313 5724350 5360662 2022-07-27T10:40:21Z 2001:1470:FFF0:830:4C47:8DAA:3587:1F32 /* Dekani */ wikitext text/x-wiki '''Fakulteta za matematiko in fiziko''' (FMF) je ena od članic [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Trenutni [[dekan (šolstvo)|dekan]] je prof. dr. Tomaž Košir. == Organizacija == * [[Oddelek za fiziko, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Oddelek za fiziko]] * [[Oddelek za matematiko, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Oddelek za matematiko]] === Nekdanja organizacija === Nekdanje fakultete ali poimenovanja: * [[Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani]] 1949 – 1954 * [[Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani]] 1954 – 1957 * [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani]] 1957 – 1960 * [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] 1960 – 1994 * Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani 1994 – ''sedanjost'' === Dekani === {{stolpci|2|* 2021 – : prof. dr. [[Tomaž Košir]] * 2019 – ''2021'': prof. dr. [[Anton Ramšak]] * 2017 – 2019: prof. dr. Anton Ramšak * 2015 – 2017: prof. dr. Petar Pavešić * 2013 – 2015: prof. dr. Anton Ramšak * 2011 – 2013: akad. prof. dr. [[Franc Forstnerič]] * 2009 – 2011: prof. dr. [[Andrej Likar]] * 2007 – 2009: akad. prof. dr. Franc Forstnerič * 2005 – 2007: prof. dr. [[Slobodan Žumer]] * 2003 – 2005: prof. dr. [[Bojan Mohar]] * 2001 – 2003: prof. dr. [[Martin Čopič]] * 1999 – 2001: prof. dr. [[Jernej Kozak]] * 1997 – 1999: prof. dr. [[Peter Prelovšek]] * 1995 – 1997: prof. dr. [[Anton Suhadolc]] }} == Glej tudi == * [[Inštitut za matematiko in fiziko]] * [[Matematična knjižnica, Ljubljana]] * [[Fizikalna knjižnica, Ljubljana]] * [[Astronomska knjižnica, Ljubljana]] == Zunanje povezave == * [http://www.fmf.uni-lj.si/ Domača stran fakultete] * http://www.e-studij.si/UL/FMF (wiki) {{Uni_LJ}} {{school-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Članice Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani| ]] [[Kategorija:Fakultete za matematiko|Ljubljana]] [[Kategorija:Fakultete za fiziko|Ljubljana]] f9dc837fqy4jjqtua6ijee6ncrv92v2 5724351 5724350 2022-07-27T10:41:06Z 2001:1470:FFF0:830:4C47:8DAA:3587:1F32 /* Dekani */ wikitext text/x-wiki '''Fakulteta za matematiko in fiziko''' (FMF) je ena od članic [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Trenutni [[dekan (šolstvo)|dekan]] je prof. dr. Tomaž Košir. == Organizacija == * [[Oddelek za fiziko, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Oddelek za fiziko]] * [[Oddelek za matematiko, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Oddelek za matematiko]] === Nekdanja organizacija === Nekdanje fakultete ali poimenovanja: * [[Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani]] 1949 – 1954 * [[Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani]] 1954 – 1957 * [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani]] 1957 – 1960 * [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] 1960 – 1994 * Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani 1994 – ''sedanjost'' === Dekani === {{stolpci|2|* 2021 – : prof. dr. Tomaž Košir * 2019 – ''2021'': prof. dr. [[Anton Ramšak]] * 2017 – 2019: prof. dr. Anton Ramšak * 2015 – 2017: prof. dr. Petar Pavešić * 2013 – 2015: prof. dr. Anton Ramšak * 2011 – 2013: akad. prof. dr. [[Franc Forstnerič]] * 2009 – 2011: prof. dr. [[Andrej Likar]] * 2007 – 2009: akad. prof. dr. Franc Forstnerič * 2005 – 2007: prof. dr. [[Slobodan Žumer]] * 2003 – 2005: prof. dr. [[Bojan Mohar]] * 2001 – 2003: prof. dr. [[Martin Čopič]] * 1999 – 2001: prof. dr. [[Jernej Kozak]] * 1997 – 1999: prof. dr. [[Peter Prelovšek]] * 1995 – 1997: prof. dr. [[Anton Suhadolc]] }} == Glej tudi == * [[Inštitut za matematiko in fiziko]] * [[Matematična knjižnica, Ljubljana]] * [[Fizikalna knjižnica, Ljubljana]] * [[Astronomska knjižnica, Ljubljana]] == Zunanje povezave == * [http://www.fmf.uni-lj.si/ Domača stran fakultete] * http://www.e-studij.si/UL/FMF (wiki) {{Uni_LJ}} {{school-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Članice Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani| ]] [[Kategorija:Fakultete za matematiko|Ljubljana]] [[Kategorija:Fakultete za fiziko|Ljubljana]] 4z00mmjnv84kcoiw09gr2llwg0l3i2a Črna jama 0 105238 5724198 5323025 2022-07-26T16:30:30Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Črna jama|photo=CrnaJama1.jpg|length=3294 m|location=3 km SZ od [[Postojna|Postojne]], {{SLO}}|discovery=srednji vek}} '''Črna jama''' je [[kraški pojavi|kraška]] [[jama]] in tudi eden od vhodov v jamski sistem podzemeljske [[Pivka (reka)|Pivke]]. Sprva je bila znana kot samostojna jama, ki je bila kasneje z novimi odkritji povezana v enotni jamski sistem [[Postojnska jama|Postojnske jame]]. Nahaja se sredi gozdnate kraške planote, 3&nbsp;km severozahodno od [[Postojna|Postojne]]. Dostopna je po cesti, ki vodi iz Postojne mimo [[Veliki Otok|Velikega Otoka]]. Vhod v jamo se odpira na dnu velike udorne [[vrtača|vrtače]]. V jami so velike dvorane in vodoravni rovi z velikimi temnimi [[kapnik]]i, ki so dali jami ime. Velik del 3294&nbsp;m dolge jame je bil znan že v srednjem veku, ko so vanjo vodili obiskovalce iz Postojne. Obiskal jo je tudi [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]. Po odkritju notranjih delov Postojnske jame leta 1818 je bila Črna jama dalj časa manj zanimiva za obiskovalce. Med obema vojnama so jo z glavnim delom Postojnske jame ter s [[Pivka jama|Pivko jamo]] povezali s predorom. Pozneje so jamarji našli naravne povezave z drugimi deli Postojnske jame. Skozi Črno jamo in predor je leta 1944 prišla skupina [[partizani|partizanov]] in v vhodnih delih Postojnske jame zažgala nemško vojaško skladišče bencina. Skozi isti vhod so se diverzanti srečno vrnili na površje. Jama je osvetljena in urejena za turistični obisk z vodnikom. Jama je omenjena tudi v slovenskem črnobelem [[film]]u ''[[Ne joči, Peter]]'', kjer so njeno odkritje pripisali otroku Petru, ki je nehote padel vanjo. Najbolj znan citat iz filmske sekvence, pa tudi celotnega filma, je otrokovo vprašanje: »''A si ti tud' noter padu?''« == Zunanje povezave == {{Geopedia|http://www.geopedia.si/#T118_F11063:471_x438807_y73183_s17_b2}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Postojnska jama]] r4boo3huyjar9x8mdr64aeobax84soo Ganges 0 107107 5724207 5693925 2022-07-26T17:02:00Z Yerpo 8417 /* Nekateri podatki */ slovenščina wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Ganges | name_native = Ganga | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Varanasiganga.jpg | image_size = 300 | image_caption = Ganges v [[Varanasi]]ju | map = Ganges-Brahmaputra-Meghna basins.jpg | map_size = | map_caption = Zemljevid porečij Gangesa (oranžno), Brahmaputre (vijolično) in Mehne (zeleno). | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Indija]], [[Bangladeš]] (kot [[Padma]]) | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 =[[Rišikeš]], [[Haridvar]], [[Farrukhabad]], [[Kannauj]], [[Bithoor]], [[Kanpur]], [[Jajmau]], [[Prayagraj]], [[Varanasi]], [[Buxar]], [[Patna]], [[Bhagalpur]], [[Farakka Barrage|Farakka]], [[Murshidabad]], [[Palashi|Plassey]], [[Nabadwip]], [[Kolkata]], [[Rajshahi]], [[Chandpur Sadar Upazila|Chandpur]], [[Baranagar]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 2525 km{{sfn|Jain|Agarwal|Singh|2007}} | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= [[Jez Faraka]]{{sfn|Kumar|Singh|Sharma|2005}} | discharge1_min = 2.000 m<sup>3</sup>/s | discharge1_avg = 16.648 m<sup>3</sup>/s | discharge1_max = 70.000 m<sup>3</sup>/s | discharge2_location= [[Bengalski zaliv]]{{sfn|Kumar|Singh|Sharma|2005}} | discharge2_min = | discharge2_avg = 38.129 m<sup>3</sup>/s | discharge2_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Ledeniki [[Ledenik Gangotri|Gangotri]], [[Ledenik Satopant|Satopant]] in Katling ter vode z vrhov, kot so [[Nanda Devi]], [[Trisul]], [[Kedarnat (gora)|Kedarnat]], [[Nanda Kot]] in [[Kamet]]. | source1_location = [[Utarakhand]], [[Indija]] | source1_coordinates= {{koord novi|30|59|N|78|55|E|display=inline}} | source1_elevation = 3.892 m | mouth = | mouth_location = Bifurcation at [[Giria, India|Giria]] into the [[Padma River|Padma]] and [[Hooghly River|Hooghly]] rivers | mouth_coordinates = | mouth_elevation = | progression = | waterfalls = | river_system = | basin_size = 1.080.000 km<sup>2</sup> | tributaries_left = [[Ramganga]], [[Garra River|Garra]], [[Gomti]], [[Gagara]], [[Gandaki (reka)|Gandaki]], [[Burhi Gandak]] [[Koši]], [[Mahananda]] | tributaries_right = [[Jamuna]], [[Tamsa]], [[Son (reka)|Son]], [[Punpun]], [[Kiul]], [[Karamnasa]], [[Chandan]] | custom_label = | custom_data = | extra = }} {{coord|25.30|83.01|display=title}} [[File: Gangesdelta klein.jpg|thumb| Delta Gangesa]] [[File: Hardinge Bridge Bangladesh (4).JPG| thumb|Most Hardinge v Bangladešu|]] [[File: Varanasi, India, Benares ghats.jpg| thumb|Romarji ob Gangesu]] [[File: Van de Brook's map.jpg| thumb| Zemljevid iz 1680 s spodnjega toka reke Ganges]] [[File:River Ganga in Patna 201 (1).JPG| thumb|Most Gandhi Setu pri kraju Patna]] Ganges, tudi '''Ganga''' (devanagari: गंगा) je čezmejna azijska [[reka]], ki teče po severni [[Indija|Indiji]] in [[Bangladeš]]u. Reka je med [[hinduizem|hindujci]] čaščena kot [[boginja]]. Pogosto jo imenujejo »sveta Ganga«. Celotna reka je dolga približno 2525&nbsp;km. Skupaj z reko [[Jamuna]] sestavlja obsežno rodovitno območje, ki je hkrati tudi eno najbolj naseljenih na svetu (vsak dvanajsti človek na Zemlji živi na tem področju, tj. 8,5 % svetovnega prebivalstva). Hindujci verujejo, da kopanje v reki ob posebnih priložnostih povzroči odpustitev [[greh]]ov in jim pripomore pri »odrešitvi«. == Potek == Ganges in njeni [[pritok]]i odmakajo območje med glavno linijo himalajskih vrhov in severnimi obronki visokogorske pokrajine Deccan oziroma gorskima verigama Vindhya in Aravalli. V Gangesovi ravnici vse reke tečejo na jugovzhod in se zlivajo kot zmerno meandrirane, vrinjene v peščene sipine glavnega toka. Z vstopom Gangesa v delto se ta razveji v več krakov, ki tečejo južno do [[Bengalski zaliv|Bengalskega zaliva]], medtem ko teče glavni tok reke Ganges, ki se od vstopa v Bangladešu imenuje ''Padma'', v kombinaciji z veliko večjo reko [[Brahmaputra]], tukaj imenovano ''Jamuna''. Kombiniran tok je med najmogočnejšimi rekami v Aziji, kot ''Spodnja Meghna'' tudi teče v Bengalski zaliv. === Povirje in zgornji tok v Himalaji === Še znotraj Himalaje se združita dve povirji, daljše Bhagirathi in večje Alaknanda, v Ganges. Ta estuarij pri Devprayagu v regiji Garhwal je najnižje od petih svetih ustij (''Panch Prayag''), kot romarskih krajev Alaknanda vzdolž reke. Izvir Bhagirathi, iz [[ledenik]]a Gaumukh ("Kuhmaul") z romarsko vasico Gangotri, vsaj mitološko velja za dejanski vir Gangesa. Tam teče reka iz enega od največjih ledenikov v Himalaji, ledenika Gangotri. V romarsko in turistično mesto Rishikesh se Ganges spušča skozi [[kanjon]]. V zadnji ozki dolini reka seka vznožje Himalaje, predgorje Siwalik, preden doseže Gangesovo ravnico ob romarskem mestu Haridwar. === Gangesova ravnica=== Ob vstopu v Gangesovo ravnico se odcepi desno od leta 1856, veliki Gangesov [[prekop]], iz katerega se krmili več kot 6000 kilometrov dolg sistem namakalnih kanalov. Razširjen je predvsem v Doab, pokrajino dveh rek med jugozahodnim koncem Gangesa in njegovem pomembnem pritoku Jamuna, ki teče okoli 100 kilometrov na jugozahod vzporedno. Pomembno mesto v zgornjem Gangesu je industrijsko mesto Kanpur. Sotočje obeh rek je v Allahabadu, ''Triveni Sangam'' - "trojno ustje" imenovan (''Sangama'' (sanskrt): "ustje") ima verski pomen, saj naj bi celo mitična reka ''Saraswati'' vodila iz podzemlja. V nadaljnjem poteku Ganges prečka [[Varanasi]], mesto z največjim verskim pomenom na Gangesu in [[Patna]], največje mesto na bregovih reke. Obe mesti sta med najstarejšimi naselbinami v Indiji. Ganges prejme na tem delu več z vodo bogatih pritokov iz Himalaje. === Delta Gangesa === Delta Gangesa se začne z odcepom k Bhagirathi blizu meje z Bangladešem (ne smemo zamenjati z izvirom reke Ganges). To je najpomembnejši odtok Gangesa v regiji delte, ki se nadaljuje pod imenom Holghly in se končno izliva v Bengalski zalivu v Indijskem oceanu. Na njenem levem bregu leži [[Kolkata]] (prej Kalkuta). Od leta 1975 vodi do jezu Farakka povečan odsek reke Gangesa skozi kanal Bhagirathi, kar obremenjuje odnose med Indijo in Bangladešem. Jez Farakka je jez čez reko Ganges, ki se nahaja v indijski državi Zahodna Bengalija, približno 16,5 kilometrov od meje z Bangladešem v bližini kraja Chapai. Gradnja se je začela leta 1961 in zaključila v letu 1975. Delovati je začel 21. aprila 1975. Jez je približno 2240 metrov dolg. Pristopni kanal od jeza do reke Bhagirathi-Hooghly je približno 40 km dolg. Na področju, kjer glavni tok Gangesa oziroma malo pod njim doseže državno mejo, se ta pridruži veliko večji Brahmaputri, ki se v lokalnem jeziku imenuje Jamuna. Skupnemu povečanemu toku se kot Padma potem iz leve priključi Zgornja Meghna, preden ga doseže Spodnja Meghna v razvejanem izlivu v Bengalski zaliv. Delta Gangesa v strogem pomenu tega izliva, se razteza skoraj 300 kilometrov na zahod do izliva reke Hooghly, ki je bistven odtok vode iz Gangesa. S približno 56.700 kvadratnimi kilometri <ref>Sharad K. Jain, Pushpendra K. Agarwal, Vijay P. Singh: Hydrology and water resources of India. New York 2007, S. 338.</ref>, je največji izliv na svetu. Vzdolž obale obstaja širok priobalni pas [[Mangrove|mangrov]], imenovan Sundarbans. Veliko vode se pretaka predvsem z močnim gibanjem plimovanja. Močan pritisk prebivalstva ima za posledico (zunaj narodnega parka), da so se naselili tudi v amfibijsko pokrajino. == Rečni sistem == Ime Ganges se nanaša v ožjem pomenu na glavnino velikega zbirnega območja mnogih voda v osrednjem delu severne indijske ravnice. Velja pa tudi za rečni sistem kot celoto, za katerega so značilne nenavadno velike in hitre spremembe vodotokov, kar pomeni, da v mnogih primerih zgodovinsko znana rečna imena ne ustrezajo več glavnim današnjim tokovom. === Hidrografija === [[Hidrologija]] upošteva, da je Ganges največji pritok nekaterih glavnih dolvodnih rek pod imeni ''Brahmaputra'', ''Jamuna'', ''Padma'' in ''Spodnja Meghna''. Ob izlivu vode reke Ganges (tu že kot ''Padma'') je pretok okoli 12.000 m³ / s vode <ref>Die Daten in der Literatur streuen um diesen Wert zwischen 10.850 m³/s ([http://www.eoearth.org/article/Water_profile_of_Bangladesh Water Profile of Bangladesh], nach FAO-Daten) und 16.730 m³/s (Pranab Kumar Parua: The Ganga: water use in the Indian subcontinent ISBN 90-481-3102-2).</ref> in pred odtokom kanala Bhagirathi na jez Farakka približno 13.000 m³ / s .<ref name="sl">Shaw Lacy: [http://rivers.snre.umich.edu/ganga/Shaw_Lacy_MS_Opus.pdf Modeling the Efficacy of the Ganga Action Plan’s Restoration of the Ganga River, India] (PDF; 5,5&nbsp;MB) 2006, S. 53.</ref>. Pretok Brahmaputre (Jamuna) je približno 20.100 m³ / s <ref>Jun Jian, Peter J. Webster, Carlos D. Hoyos: [http://webster.eas.gatech.edu/Papers/Webster2009a.pdf Large-scale controls on Ganges and Brahmaputra river discharge on intraseasonal and seasonal time-scales.] (PDF; 4,1&nbsp;MB) Quarterly Journ. R. Meteorol. Soc. 135, S. 353–370, Atlanta 2009</ref>. Nadaljnji pretok nad Allahabadom, ni Ganges, ampak ustje pritoka Jamuna, hidrološko glavna veja sistema z več kot polovico povprečnega pretoka vode in je večji za približno 250 kilometrov v dolžino. Pretok Gangesa je 2634 m³ / s. Dodaten tok je potem Chambal, ki predstavlja dvakratnih pretoka vode na sotočju z Jamunom. Sedanji odlivi bi bili, brez ekstenzivnih izpeljav za namakanje, višji, a zaradi relativnih uteži različnih rek, z redkimi izjemami, ne nujno. Mreža voda ima, glede na del pokrajine po kateri teče, različne značilnosti: * v Gangesovi kotlini dominirajo približno vzporedni tokovi, ki tvorijo veliko naplavinsko pahljačo iz Himalaje. * V Himalaji je drenažni sistemi drevesaste oblike in se pojavlja skozi dve značilni liniji koncentracij: glavni greben Himalaje predstavlja samo lokalno povodje; mnogi severnejši vodotoki se zbirajo v razmikih linije najvišjih vrhov, nato pa v nadaljevanju vzamejo prilive iz deževnih južnih pobočjih in se spet zberejo v predgorju Siwaliks, kjer se prebijejo v ravnico. * Južno od Gangesove ravnice je mreža vodotokov manj gosta in pogosto prekinjena z linijo Dekkan platoja. === Nekateri podatki === Zaradi malo edinstvenega sistema v območju delte, se podatki o vodi razlikujejo glede na podatke o oskrbi z vodo, dolžini in prispevnem območju. Značilne vrednosti vodostaja na postaji Farakka so bodisi sprejete, saj zagotavljajo izvzem zlorabe Bhagirathi kanala, kje je najvišja vrednost (glede na referenčno obdobje med 11.000 do 17.000 m³ / s) ali vrednost postaje na Hardinge mostu tik pred sotočjem glavnega toka Padma z Jamuno v Bangladešu (10.800 m³ / s do 15.000 m³ / s). Vendar pa odtok niha med sezonskimi skrajnostmi. Podatek o dolžini se redko uporablja samo za odsek z imenom Ganges. Večinoma je vključen daljši glavni tok. Pod prvo delitev na območju delte, se podatki nanašajo bodisi na Ganges do sotočja z Jamunom (okoli 2420 km) ali pa se nanašajo na skupno dolžino do morja. Včasih pa se izmeri tudi vzdolž Bhagirathi / Holgly, še posebej, ker je to edini indijski del toka (cca 2620 km). Za velikost povodja se običajno navaja podatek 935.000 km² (Farakka) ali 975.000 km² (do sotočja z Jamuno). Vključno z območjem delte Holgly znaša okoli 1.080.000 km². === Pritoki === Poleg najpomembnejšega pritoka Jamune so pritoki z vodo bogati na Gangesovi levi. Izvirajo predvsem v Himalaji in blažijo pomanjkanje kisika in koncentracije onesnaževalcev v glavnem potoku. Po drugi strani pa je na njihovih obalah največja nevarnost poplav v regiji Ganges. {| class="prettytable sortable" ! Ime|| Pritok<br>iz || Odtok<br>(MQ)<br>[m³/s] || Dolžina<br>[km] || Vodozbirno<br> območje <br>[km²] || Višina pri izviru<br>[m nmv] || Višina ob<br>izlivu<br>[m nmv] || Kraj pri<br>izlivu |- |colspan="8"| '''Izvirna reka'''<ref name="data1">Singh, Hasnain: [http://www.iahs.info/hsj/430/hysj_43_06_0825.pdf ''Major ion chemistry and weathering control in a high altitude basin: Alaknanda River, Garhwal Himalaya, India''] (PDF; 1,3&nbsp;MB), 1998; Arun Kumar: [http://www.moef.nic.in/downloads/public-information/CH-7.pdf ''Assessment of Cumulative Impact of Hydropower Projects in Alaknanda and Bhagirathi Basins''] (PDF; 5,6&nbsp;MB), Chapter 7 Hydrology 30. März 2011</ref> |- | [[Alaknanda]] | align="center" | levo | align="right" | 440 | align="right" | 240 | align="right" | 12587 | align="right" | 4350 | align="right" | 460 | align="center" | [[Devprayag]] |- | [[Bhagirathi]] | align="center" | desno | align="right" | 260 | align="right" | 254<ref>Ausgemessen in Luftbildmaterial von Google Earth über den längsten Fließweg mit Nebenfluss ''Dharani Gad.'' Länge ab ''Gaumukh'': 240 km</ref> | align="right" | 7820 | align="right" | 4120 | align="right" | 460 | align="center" | Devprayag |- |colspan="8"| '''Pritok'''<ref name="data2">Sharad K. Jain, Pushpendra K. Agarwal, Vijay P. Singh: Hydrology and water resources of India. New York 2007</ref> |- | [[Ramganga]] | align="center" | levo | align="right" | 490 | align="right" | 596 | align="right" | 32493 | align="right" | 3110 | align="right" | 130 | align="center" | Ibrahimpur |- | [[Jamuna]] | align="center" | desno | align="right" | 2940 | align="right" | 1376 | align="right" | 366223 | align="right" | 6387 | align="right" | 74 | align="center" | Sahon |- | [[Ghaghara]] | align="center" | levo | align="right" | 2980 | align="right" | 1080 | align="right" | 127950 | align="right" | 4800 | align="right" | 48 | align="center" | [[Chapra]] |- | [[Son (Ganges)|Son]] | align="center" | desno | align="right" | 900 | align="right" | 784 | align="right" | 71259 | align="right" | 600 | align="right" | 46 | align="center" | Dinapur |- | [[Gandak]] | align="center" | levo | align="right" | 1640 | align="right" | 630 | align="right" | 46300 | align="right" | 7620 | align="right" | 44 | align="center" | Sonepur |- | [[Koshi (Fluss)|Kosi]] | align="center" | levo | align="right" | 2160 | align="right" | 835 | align="right" | 95156 | align="right" | 7000 | align="right" | 34 | align="center" | Kursela |- |} Naravna hidrografska mreža se je močno spremenila z gosto mrežo umetnih vodotokov. Ganges in Jamuna sta zato izgubili veliko svojega obsega z namakalnimi kanali; na primer, kanal Ganges 295 m³/s. in kanal Jamuna 218 m³/s. == Hidrologija == Na režim pretoka Gangesa močno vplivajo sezone in vpliv padavin jugozahodnega [[monsun]]a. 84% od količine padavin pade od junija do septembra. Kljub zmanjšanemu vplivu ledeniške vode iz Himalaje, je na jezu Farakka povprečno razmerje med najnižjim mesečnim odtokom večinoma več kot 1: 21. Srednje vrednosti mesečnega pretoka (v m³/s) za hidrološko postajo Farakka (višina: 19 m, povodje: 833,000 km², temelji na vrednostih med 1949 do 1973).<ref>[http://www.grdc.sr.unh.edu/html/Polygons/P2846800.html Der Ganges bei Farakka]</ref>: <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.8) id:darkgrey value:gray(0.3) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.8,0.9) ImageSize = width:500 height:300 PlotArea = left:50 bottom:40 top:20 right:20 DateFormat = x.y Period = from:0 till:45000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:5000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:2500 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:Jan text:Jan. bar:Fév text:Feb bar:Mar text:Mar bar:Avr text:April bar:Mai text:Maj bar:Jun text:Jun bar:Jul text:Jul bar:Aoû text:Avg bar:Sep text:Sept bar:Oct text:Okt bar:Nov text:Nov bar:Déc text:Dec PlotData= color:barra width:30 align:left bar:Jan from:0 till: 2827 bar:Fév from:0 till: 2419 bar:Mar from:0 till: 2014 bar:Avr from:0 till: 1750 bar:Mai from:0 till: 1984 bar:Jun from:0 till: 4314 bar:Jul from:0 till: 20793 bar:Aoû from:0 till: 43030 bar:Sep from:0 till: 36899 bar:Oct from:0 till: 17592 bar:Nov from:0 till: 6836 bar:Déc from:0 till: 3984 PlotData= bar:Jan at: 2827 fontsize:S text: 2827 shift:(-10,5) bar:Fév at: 2419 fontsize:S text: 2419 shift:(-10,5) bar:Mar at: 2014 fontsize:S text: 2014 shift:(-10,5) bar:Avr at: 1750 fontsize:S text: 1750 shift:(-10,5) bar:Mai at: 1984 fontsize:S text: 1984 shift:(-10,5) bar:Jun at: 4314 fontsize:S text: 4314 shift:(-10,5) bar:Jul at: 20793 fontsize:S text: 20793 shift:(-10,5) bar:Aoû at: 43030 fontsize:S text: 43030 shift:(-10,5) bar:Sep at: 36899 fontsize:S text: 36899 shift:(-10,5) bar:Oct at: 17592 fontsize:S text: 17592 shift:(-10,5) bar:Nov at: 6836 fontsize:S text: 6836 shift:(-10,5) bar:Déc at: 3984 fontsize:S text: 3984 shift:(-10,5) </timeline> == Nastanek Gangesovega bazena == V teku je še vedno trčenje indijske podceline z evrazijsko ploščo, pri čemer se indijska plošča podriva pod evrazijsko, kar povzroča oblikovanje obsežnega narivanja in gubanja v gorah Himalaje in nenehno polnjenje s sedimenti iz Himalaje. Rečni sistem Gangesa se je razvil v vzhodnem delu nižine. V dolinah v povirju je prevladovala močna rečna [[erozija]] zaradi močnega dvigovanja Himalaje, zato so se ustvarile ozki doline z nestabilnimi pobočji, v nekaterih delih celo [[soteska|soteske]]. Zgornji izviri tokov tečejo v koritaste doline, ki so jih zapustili ledena doba|ledenodobni]] [[ledenik]]i. Po prehodu skozi zadnjo sotesko, skozi rob verige mladih sedimentnih kamnin, reka stalno spreminja trenutna korita in prenaša obsežne količine peska in gramoza s površin. V nadaljnjem poteku vedno bolj prevladujejo bolj drobnozrnate, kmetijsko bolj uporabne usedline. Na visokih, stabilnih sedimentnih nanosih so zrasla mesta. V ravninskem dnu nižin lahko pride tudi do pomembnih tektonskih premikov. Do konca 12. stoletja je bil Bhagirathi glavni krak Gangesa, a je tekel deloma drugače od današnjega. Potem je bila pomemben krak Padma; od 16. stoletja je bila približno enaka, od 18. stoletja je glavni tok. Ti premiki v smeri, kot tudi nekoliko kasneje selitev Brahmaputre na zahod, tako da je z današnjim Jamunom za Padmo, je mogoče pojasniti s tektonskim dviganjem v zahodnem delu delte Gangesa in stare Brahmaputre, zlasti po potresu leta 1782 in katastrofalnih poplavah leta 1787, ko reka Tistā (pritok Brahmaputre) preusmerila svojo pot stran od Gangesa in se na novo preusmerila v Jamun. <ref name="MiDo">V. N. Mikhailov, M. A. Dotsenko: ''[http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51009715.pdf Processes of Delta Formation in the Mouth Area of the Ganges and Brahmaputra Rivers] (PDF; 444&nbsp;kB)''</ref> To so samo mlajše spremembe dela Gangesa, večji bo elektroenergetski sistem, prej neodvisne reke. == Rastlinstvo, živalstvo in ekologija == [[File:Florican, 1781.jpg|right|200px|thumb|[[Mala indijska droplja]] ''Sypheotides indicus'']] [[File:Gavialis gangeticus, ZOO Praha 045.jpg|right|thumb|200px|Gharial (''Gavialis gangeticus'')]] Človekov razvoj, predvsem kmetijstvo, je zamenjalo skoraj vso prvotno naravno vegetacijo Gangesovega bazena. Več kot 95% zgornjega dela nižine je razgrajeno ali pretvorjeno v kmetijske površine ali urbana območja. Samo en velik kos relativno neokrnjenega habitata ostaja, ki teče vzdolž himalajskega vznožja vključujejo [[Narodni park Rajaji]], [[Narodni park Jim Corbett]] in [[Narodni park Dudhwa]]. <ref name=wwf0166>{{WWF ecoregion|id=im0166 |name= Upper Gangetic Plains moist deciduous forests|accessdate=6 May 2011}}</ref> Še pred kratkim v 16. in 17. stoletju je zgornja planota gojila impresivne populacije divjih [[Azijski slon|azijskih slonov]] (''Elephas maximus''), [[Tiger |tigrov]] (''Panthera tigris''),[[ Rhinoceros |indijskih nosorogov]] (''Rhinoceros unicornis''), jakov (''Bos gaurus''), močvirskih jelenov (''Rucervus duvaucelii''), usnatih medvedov (''Melursus Ursinus'') in indijskih levov. V 21. stoletju obstaja le nekaj velikih divjih živali, predvsem srnjad, merjasci, divja mačka in majhno število volkov, šakalov in lisic. [[Bengalski tiger|Bengalski tigri]], krokodili in močvirski jeleni živijo le na območju Sundarbans v delti Gangesa. Sundarbandsovo ekoregionalno sladkovodno [[močvirje]] pa je skoraj uničeno. <ref name=wwf0162>{{WWF ecoregion|id=im0162 |name= Sundarbans freshwater swamp forests|accessdate=6 May 2011}}</ref> Ogroženi sesalci v zgornjem delu planote so tigri, sloni, usnati medved in štiriroge antilope (''Tetracerus quadricornis''). Ribe živijo v vseh večjih rekah Gangesove ravnice in so pomemben vir hrane za mnoge ljudi. Na bengalskem področju so pogoste ribe iz družine ''Notopteridae'', [[Pravi krapovci]] (''Cyprinidae''), [[hodeči som]] (''Clarias batrachus''), [[guramiji]] (''Anabantidae'') in mlečnica (''Chanos Chanos''). Kritično ogrožen je gangesov pes (''Glyphis gangeticus''), najden je tudi v rekah in drugih krajih indijske podceline. <ref>{{cite web |url= http://www.fishbase.org/summary/SpeciesSummary.php?genusname=Glyphis&speciesname=gangeticus |title= Glyphis gangeticus, Ganges shark |publisher= [[FishBase]] |accessdate=7 May 2011}}</ref> V porečju živijo mnoge vrste ptic, kot so myna (družina ''Sturnidae''), papige, vrane, ujede, jerebice in kokoši. Race in sloke se selijo čez Himalajo v zimskem času, kjer jih pritegnejo v velikem številu močvirnata območja. Ni endemičnih ptic v zgornjem delu nižine. Velika indijska droplja (''Ardeotis nigriceps'') in manjši florican (''Sypheotides indicus'') veljajo za globalno ogrožene. Naravna gozdna meja zgornje nižine je tako temeljito odpravljena, da je težko določiti naravno vrsto vegetacije. Obstaja nekaj majhnih zaplat gozda levo in kažejo, da je velik del zgornjih ravnic prekrival tropski vlažni listnat gozd s ''Shorea robusta'' kot najbolj razširjeno vrsto. V reki Ganges živi močvirski krokodil (''Crocodylus palustris'') in gavial (''Gavialis gangeticus''). Najbolj slavna favna je sladkovodni delfin (''Platanista gangetica gangetica'') in je bil nedavno razglašen za indijsko nacionalno vodno žival. <ref>{{cite web| url= http://wildpolitics.net/2010/01/19/ganges-river-dolphin-declared-indias-national-aquatic-animal/ |title= Ganges River Dolphin Declared India’s National Aquatic Animal |publisher= WildPolitics.net| accessdate=6 May 2011}}</ref> Podobna situacija je v spodnjem delu ravnice, ki vključuje spodnji tok Brahmaputre. Več je odprtih gozdov, kjer prevladujejo ''Bombax Ceiba'' v povezavi z ''Albizzia procera'', ''Duabanga grandiflora'' in ''Sterculia vilosa''. Obstaja zgodnje gozdne združbe ''Shorea robusta'', ki bi sčasoma postale prevladujoče, če bi bil gozdu omogočen razvoj. V večini krajev gozdovi ne dosežejo pogojev razvoja zaradi človeških vplivov. Gozdovi v spodnjem delu ravnice so bili, kljub tisoče let poseljevanja, večinoma nespremenjen vse do začetka 20. stoletja. Danes je le okoli 3% ekoregiji še pod naravnim gozdom in samo en velik kos, južno od Varanasija, ostaja. Obstaja več kot štirideset zavarovanih območij, vendar je več kot polovica od teh manjša kot 100 kvadratnih kilometrov. Favna v spodnjem delu ravnice je podobna zgornjemu delu, z dodatkom številnih drugih vrst, kot so vidre (''Lutrogale perspicillata'') in velika indijska cibetka (''Viverra zibetha''). == Verski pomen == Za večina indijskih religij je Ganga, kot Indijci rečejo Gangesu ali njegovi personifikaciji kot boginji, sveta. Kopanje v njej očisti grehov in obljublja odvezo. Mnogi hindujci želijo umreti čim bliže Gangesu - po možnosti v Varanasiju - saj vedo, da bodo njihov pepel stresli v reko. {{Gallery |width = 130 |align = center |lines = 4 |File:GangaTerracottaAhichchhatra.JPG|alt3=|Boginja Ganga stoji na svoji gori "makara", s ''kumbha'', polnim loncem vode v roki, medtem ko spremljevalec drži senčnik nad njo. Terakota, Ahichatra, Uttar Pradesh, obdobje Gupta, 5. st., sedaj v National Museum, New Delhi |File:GoddessGangaInTribhangaWithRetinue.JPG|alt4=|Boginja Ganga (desno) v pozi ''tribhanga'' s spremstvom. Pratihara, 10. st., sedaj v National Museum, New Delhi }} == Gospodarski pomen == Gangesova ravnica z rodovitno zemljo, je ključnega pomena za kmetijsko gospodarstvo v Indiji in Bangladešu. Ganges in njegovi pritoki zagotavljajo trajni vir namakanja na velikem območju. Véliko poljščin, pridelanih na področju obsega [[riž]], [[sladkorni trs]], [[leča|lečo]], oljnice, [[krompir]] in [[pšenica|pšenico]]. Ob bregovih reke, prisotnost močvirij in jezer, zagotavlja bogato rastišče za poljščine, kot so stročnice, [[čili]], [[gorčica|gorčico]], [[sezam]], sladkorni trs in jutovec [[''Corchorus'' ]]. Obstajajo tudi številne ribolovne možnosti v mnogih rekah, čeprav so zelo onesnažene. Tudi večja industrijska mesta kot sta Unnao in Kanpur, ki se nahajata na bregovih reke, in kjer prevladuje industrija strojenja, prispevajo k onesnaženju. Ganges je delno plovna reka, vendar nima posebnega pomena v prometu. Največja mesta ob Gangesu so Kanpur, Varanasi, Patna, Kolkata in Khulna. Velika mesta vzdolž reke Ganges izkoriščajo do 70 odstotkov reke za pitno vodo. [[Turizem]] je druga z reko povezana dejavnost. Tri sveta mesta v hinduizem - Haridwar, Prayag (Allahabad) in Varanasi - privabljajo na tisoče [[romar]]jev, da se v njegovih vodah okopajo, saj verjamejo, da sebe očistijo grehov in pomagajo doseči odrešenje. Brzice reke Ganges so prav tako priljubljene za [[rafting]], privabljajo na stotine avanture željnih v poletnih mesecih. Več mest, kot so Kolkata in Patna, so razvili sprehajalne [[pešpot]]i ob bregovih reke, da bi pritegnili turiste. Za energetsko izkoriščanje vode so bili zgrajeni nekateri jezovi: * jez Farakka je bil odprta 21. aprila 1975. Jez se nahaja na 42 km dolgem Hogly kanalu. Pretok vode je že dolgo dolgotrajen vir spora z Bangladešem. Indo Bangladeška pogodba o vodah Gangesa je bila podpisana decembra 1996 in obravnava nekaj vprašanj o delitvi vode med Indijo in Bangladešem <ref name="geopolitics">{{cite journal | title=Geopolitics, Water and Development in South Asia: Cooperative Development in the Ganges-Brahmaputra Delta| author=Stephen Brichieri-Colombi and Robert W. Bradnock| journal=The Geographical Journal| year=March 2003| volume=169 | issue = 1| pages=43–64| doi=10.1111/1475-4959.t01-1-00002}}</ref> * Jez Tehri je bil zgrajen na reki Bhagirathi, pritoku reke Ganges. Nahaja se 1,5 km dolvodno pri Ganesh Prayag, kraju, kjer se Bhilangana izliva v Bhagirathi. Bhagirathi je ime Gangesa po Devprayagu. Gradnja jezu leži v potresnem območju in je sporana. <ref>{{cite journal | title=The seismic hazard at Tehri dam | author=James N. Brune| journal=Tectonophysics| date=15 February 1993| volume=218 (1–3)| pages=281–286| url=http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6V72-489RP67-22&_user=10843&_coverDate=02%2F15%2F1993&_rdoc=1&_fmt=high&_orig=gateway&_origin=gateway&_sort=d&_docanchor=&view=c&_searchStrId=1724165798&_rerunOrigin=scholar.google&_acct=C000000150&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10843&md5=eea4a150a5259d9fc87d6ef093809d35&searchtype=a| doi=10.1016/0040-1951(93)90274-N}}</ref> was controversial.<ref>{{cite journal | title=The dam that should not be built| author=Fred Pearce and Rob Butler| journal=NewScientist| date=26 January 1991| url=http://www.newscientist.com/article/mg12917534.600--the-dam-that-should-not-be-built-india-is-building-the-largest-dam-in-asia-in-a-valley-beset-by-earthquakes-and-landslips-seismologists-say-the-site-is-too-dangerous-but-engineers-are-using-discredited-data-to-push-ahead-with-construction--.html}}</ref> * Pregrada Bansagar je bila zgrajena na reki Son, pritoku reke Ganges, tako za namakanje in hidroelektrarno. <ref>{{cite web |url=http://mowr.gov.in/writereaddata/linkimages/anu228556756739.pdf |title= Bansagar Dam project|accessdate=27 April 2011|publisher= Government of India Ministry of Water Sources}}</ref> == Onesnaženost == Onesnaženje reke je ogromna: dnevno več kot 5,0 milijonov kubičnih metrov onesnažene vode, ki vsebuje toksine, steče v Ganges, samo v Kolkati 320 milijonov litrov v Hugli. Vsebnost E. coli je 2000-krat višja kot v Indiji, voda vsebuje visoke koncentracije cianida, arzena, svinca, cinka, kroma in živega srebra. Po vodi plavajo številna trupla. Poleg tega le nekaj čistilnih naprav učinkovito deluje, tako da se tam spet meša prečiščena voda z zelo onesnaženo vodo. Leta 1985 je Indijska vlada začela izvajati akcijski načrt (akcijski načrt Ganga) <ref>[http://www.cag.gov.in/reports/scientific/2000_book2/gangaactionplan.htm Ganga Action Plan]</ref>, ki ima za cilj boj proti onesnaževanju. Kljub visokim investicijam, načrt velja v veliki meri za spodletel, ne nazadnje tudi zaradi nedelovanja naprav zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev. == Glej tudi == * [[seznam rek v Indiji]] * [[seznam rek v Bangladešu]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Ganges. In: Meyers Konversations-Lexikon. 4. Auflage. Band 6, Verlag des Bibliographischen Instituts, Leipzig/ Wien 1885–1892, S. 892. *K. L. Rao: India’s Water Wealth. Orient Blackswan, 1979, ISBN 81-250-0704-0. (Ansichten) *Vijay Singh: Die Göttin, die sich in einen Fluss verwandelt. Kaufmann-Klett, 1994. Ilija Trojanow: An den inneren Ufern Indiens. Eine Reise entlang des Ganges. Hanser, 2003, ISBN 3-446-20229-3. *Lena Zühlke: Verehrung und Verschmutzung des Ganges. Regiospectra Verlag, 2013, ISBN 978-3-940132-50-5. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ganges River}} * [http://www.ecofriends.org/ EcoFriends India] [[Kategorija:Svete reke]] [[Kategorija:Reke v Indiji]] [[Kategorija:Reke v Bangladešu]] {{normativna kontrola}} dpcrx0s8am84ns5guu8kxjvtl1dm6gc Mrzlica (hrib) 0 114418 5724259 5699424 2022-07-26T19:08:21Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora|name=Mrzlica|photo=Mrzlica IMG 0983.JPG|photo_caption=Mrzlica s trboveljske strani|range=[[Posavsko hribovje]]|map=Slovenija|easiest_route=glej [[#Dostopi|Dostopi]]}} '''Mrzlica''' (1121 m) [[Topografski vrh|vrh]] v osrednjem severnem delu [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]] med [[Čemšeniška planina|Čemšeniško planino]] in dolino [[Savinja|Savinje]], ter [[Celjska kotlina|Celjsko kotlino]] in [[Zasavje|Zasavjem]]. Na severozahodu pod vrhom je planinski dom. Na Mrzlici so prvo kočo postavili 1899, sedanji »Planinski dom na Mrzlici« pa je bil zgrajen 1963. Na bližnji Štorovi ravni stoji »Poldetova koča«, ob kateri je spominsko znamenje planincem narodnim buditeljem. Severna pobočja so večinoma porasla z [[bukev|bukvijo]]. Na južnih in zahodnih pobočjih so krčevine s travniki in pašniki, ki segajo vse do vrha planine in so domnevni ostanki nekdanjih pašnih planin. Pobočja so naseljena s samostojnimi kmetijami ali v obliki gručastih zaselkov do nmv 800 m. == Geološka zgradba == Površje planine gradita [[trias|triasni]] [[apnenec]] in [[dolomit]], nižji deli so iz [[paleozoik|paleozoiskih]] [[skrilavec|skrilavcev]], [[peščenjak]]ov in [[konglomerat|konglomeratov]], strma severna pobočja pa tudi iz [[jura|jurskega]] apnenca, skrilavcev in [[lapor|laporjev]]. == Dostopi == Na Mrzlico vodi več planinskih poti: * peš pot iz [[Prebold|Prebolda]] (3 ure) * peš pot iz [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempetra v Savinjski dolini]] (3 ure) * peš pot iz [[Trbovlje|Trbovelj]] (3 ure) * peš pot iz [[Zabukovica|Zabukovice]] (3 ure) ==Krajinski park== Leta 1996 so območje veliko 140 ha razglasili za [[krajinski park Mrzlica]]. == Glej tudi == * [[seznam vrhov v Sloveniji]] ==Viri== * Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti, arheoloških območij ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Trbovlje, Uradni vestnik Zasavja, št. 4/1996 == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=25&id=678 Mrzlica - Hribi.net] {{geo-stub}} [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Posavsko hribovje]] [[Kategorija:Krajinski parki Slovenije]] [[Kategorija:Tisočaki‎]] 38quqgxlwr5b3tvs74en6j5k4k2h289 Emerik Bernard 0 115380 5724047 5685694 2022-07-26T12:07:43Z Yerpo 8417 /* Viri */ defaultsort wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Emerik Bernard''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], profesor, akademik * [[22. september]] [[1937]], [[Celje]], † [[2. april]] [[2022]].<ref>{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/clani/emerik-bernard|url=http://www.sazu.si/clani/emerik-bernard|website=www.sazu.si|accessdate=2022-04-08|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je slikar in akademik Emerik Bernard|url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovil-se-je-slikar-in-akademik-emerik-bernard/618276|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-05|language=sl}}</ref> == Življenje in delo == Bernard je slikarstvo študiral na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]] (ALU). Diplomiral je leta 1964 in leta 1968 zaključil specialko za slikarstvo pri [[profesor]]ju [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]]. Več let je bil svobodni umetnik; poučeval je tudi na srednji šoli. Leta 1985 je bil izvoljen za [[docent]]a, leta 1995 za rednega profesorja za slikarstvo na ALU v Ljubljani. 2001 je bil izvoljen za izrednega in 2007 za rednega člana SAZU. Sprva je ustvarjal v različnih [[kolaž]]nih in [[Asemblaž|asemblažnih]] tehnikah. Te slike objekti so po kompoziciji in uporabljenih materialih blizu [[realizem|novemu realizmu]]. Po letu 1980 se je uveljavil z [[Istra|istrskimi]] motivi, v katerih so se prvotnim [[Krajinsko slikarstvo|krajinskim]] aluzijam z izjemno dognanimi, zadržanimi barvnimi odnosi pridružile kolažne površine. V teh delih je zaslediti malone [[etnografija|etnografsko]] fantazijo z namigi na [[glagolica|glagolske napise]], na propadajoče istrske hiše v različnih svetlobah, na ploskovitost. Razpoznati je mogoče zadržan, vendar zgoščen kolorit [[gotika|gotskih]] [[freska|fresk]] in občutenje življenja v odmaknjenih vaseh.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref> Bernardova dela so postala ključna v pomembnih zbirkah 20. stoletja. Njegovo izjemnost in večplastni pomen slik so prepoznali likovni kritiki v Sloveniji in izven nje. Bernard se je uveljavil kot priljubljen predavatelj in pisec, ki je združeval odlično poznavanje teorije in ustvarjalne prakse. Poročen je bil s slikarko in športnico [[Milena Usenik|Mileno Usenik]]. ==Nagrade== * [[nagrada Prešernovega sklada]] (1987) za dela, razstavljena na [[Beneški bienale|Beneškem bienalu]] 1986 * [[nagrada Riharda Jakopiča]] (1989, zavrnil) * [[Prešernova nagrada]] (1997) za vrhunske dosežke v likovni umetnosti * član [[SAZU]] (izredni 2001, redni 2007) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih slikarjev]] == Viri == {{opombe}} {{-}} {{painter-stub}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bernard, Emerik}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] qqk2p14lgduo75wy4xgy6ld4t9bdss8 Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev 0 116626 5724343 5721540 2022-07-27T09:47:23Z Amanesciri2021 205950 /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[literarni zgodovinar|literarnih zgodovinarjev]] in teoretikov.''' {{CompactTOC2}} == A == [[Kozma Ahačič]] - [[Emica Antončič]] - [[Irena Avsenik Nabergoj]] == B == [[Karel Bačer]] † - [[Drago Bajt]] - [[Júlia Bálint Čeh]] - [[Varja Balžalorsky Antić]] - [[David Bandelj]] - [[Štefan Barbarič]] † - [[Janko Barle]]?† - [[Wilhelm Baum]] - [[Nataša Bavec]] - [[Agnieszka Będkowska Kopczyk]] - [[Venceslav Bele]] † - [[Vinko Beličič]] † - [[Branko Berčič]] † - [[Aleš Berger]] - [[Oton Berkopec]] † - [[France Bernik]] † - [[Marianna Leonidovna Beršadska|Marianna Beršadska]] - [[Cvetka Bevc]]? - [[Matjaž Birk]] - [[Aleksandra Bizjak]] - [[Aleksander Bjelčevič]] - [[Jason Blake]] - [[Andrej Blatnik]] - [[Milena Mileva Blažić]] - [[Katarina Bogataj Gradišnik]] - [[Franček Bohanec]] † - [[Etbin Bojc]]?†- [[Silvija Borovnik]] - [[Marja Boršnik]] † - [[Blanka Bošnjak]] - [[Andrej Božič]] - [[Zoran Božič]] † - [[Janko Bratina]] † - [[Igor Bratož]] - [[Lojzka Bratuž]] † - [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] † - [[Martin Brecelj]] - [[Mihael Bregant]] † - [[Vera Brnčić|Vera Brnčić (Šermazanova)]] † - [[Maruša Brozovič]] - [[Vinko Brumen]] † - [[Štefka Bulovec]] † - [[Stanko Bunc]] † - [[Liljana Burcar]] - [[Franca Buttolo]] == C == [[Bartolomeo Calvi]] † - [[Andrej Capuder]] † - [[Fran Celestin]] † - [[Jadranka Cergol]]? - [[Emil Cesar]] † - [[Ivan Cesar (literat)|Ivan Cesar]] † - [[Breda Cigoj-Leben]] † - [[Henry Cooper]] - [[Fanny Susan Copeland|Fanny S. Copeland]] † - [[Arduino Cremonesi Pillepich]] † - [[Arturo Cronia]] † - [[Zoltán Csuka]] † - [[Vinko Cuderman]]?† - [[Miljana Cunta]] ? == Č == [[Jasna Čebron]] - [[Jožica Čeh|Jožica Čeh Steger]] - [[Lučka Čehovin]] † - [[Danica Čerče]] - [[Matija Čop]] † - [[Jože Čuješ]] † - == D == [[Roberto Dapit]] - [[Zdzisław Darasz]] - ([[Aleš Debeljak]] †) - [[Anton Debeljak]] † - [[Tine Debeljak]] † - [[Mara Debeljuh Poldini]] † - [[Jože Debevec]] † - [[Mira Delavec]] - [[Monika Deželak Trojar]] - [[France Dobrovoljc]] † - [[Nina Ditmajer]] - [[Ivan Dolenc]] † - [[Janez Dolenc]] † - [[Jože Dolenc]] † - [[Ivan Dolenec]]?† - [[Marjan Dolgan]] - [[Milan Dolgan]] - [[Darko Dolinar]] - [[Ivan Dornik]] † - [[Marijan Dović]] - [[Jaša Drnovšek]] - [[Josip Drobnič]] † - [[Drago Druškovič]] † - [[Marko Dvořak]] == E == [[Theodor Elze]] † - [[Jožef Kalasanc Erberg]] † - [[Fran Erjavec (urednik)]] † == F == [[Jože Faganel]] - [[Patrizia Farinelli]] - [[Silvo Fatur]] - [[Janko Ferk]] - [[Fedora Ferluga Petronio]] † - [[Jurij Fikfak]] - [[Aleksandar Flaker]] † - [[Jože Filo]] † - [[Leonora Flis]] - [[Ignacija Fridl Jarc]] == G == [[Michelle Gadpaille]] - [[Kajetan Gantar]] † - [[Andra Gavrilović]] † - [[Gerhard Giesemann]] † - [[Wolfgango Giusti]] † - [[Mihael Glavan]] † - [[Alenka Glazer]] † - [[Janko Glazer]] † - [[Karol Glazer]] † - [[Joža Glonar]] † - [[Helga Glušič]] † - [[Alenka Goljevšček Kermauner]] † - [[Miroslav Gorše]] † - [[Ivan Grafenauer]] † - [[Niko Grafenauer]] - [[Olga Grahor]] † - [[Igor Grdina]] - [[Jože Gregorič]] † - [[Franc Grivec]] † - [[Meta Grosman]] - [[Nada Grošelj]] - [[Karel Gržan]] - [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] † - == H == [[Jernej Habjan]] - [[Fabjan Hafner]] † - [[Stanislav Hafner]] † - [[Dragica Haramija]] - [[Bruno Hartman]] † - [[Miran Hladnik]] - [[Jasna Honzak-Jahić]] - [[Darja (Darinka) Hribar]] - ([[Spomenka Hribar]] - [[Tine Hribar]]) - == I == [[Fran Ilešič]] † - [[Iztok Ilich]] - [[Gregor Inkret]] - [[Andrej Inkret]] † - [[Andreja Inkret]] - [[Aleksander Isačenko]] † == J == [[Manfred Jähnichen]] † - [[Vilenka Jakac Bizjak]] - [[Bogo Jakopič]] - [[Gašper Jakovac]] - [[Marija Jamar-Legat]] † - [[Zoltan Jan]] - [[Stanko Janež]] † - [[Anton Janežič]] † - [[Anton Janko]] - [[Marija Javor Briški]] - [[Miha Javornik]] - [[Saša Jazbec]] - [[Alojz Jembrih]] - [[Alenka Jensterle Doležal]] - [[Robert Jereb]] - [[France Jesenovec]] † - [[Martin Jevnikar]] † - [[Andraž Jež]] - [[Niko Jež|Niko(laj) Jež]] - [[Alenka Jovanovski]] - [[Hermina Jug Kranjec]] † - [[Mirko Jurak]] † - [[Janko Jurančič]] † - [[Tomaž Jurca]]? - [[Franci Just]] - [[Marko Juvan]] - == K == [[Anton Kacin]] † - [[Marija Kacin]] - [[Andrej Kalan]] † - [[Pavel Karlin]]?† - [[Jože Kastelic]] † - [[Franc Kejžar]] - [[Jakob Kelemina]] † - [[Jakob J. Kenda]] - [[Victor Kennedy]] - [[Taras Kermauner]] † - [[Jelka Kernev Štrajn]] - [[France Kidrič]] † - [[Eugen Kinkela]]? - [[Vital Klabus]]? † - [[Ludvik Klakočer]]?† - [[Julij Kleinmayr]] † - [[Viktor Fereri Klun]] † - [[Matjaž Kmecl]] - [[Seta Knop]] - [[Gregor Kocijan]] † - [[Marjana Kobe]] - [[France Koblar]] † - [[Katja Kobolt]] - [[Matic Kocijančič]] - [[Kristina Kočan]] - [[Petra Kodre]] - [[Janez Kolenc (pisatelj)]] - [[Miklavž Komelj]] - [[Rudi Koncilija]] - [[Vesna Kondrič Horvat]] - [[Metka Kordigel]] - [[Evald Koren]] † - [[Alenka Koron]] - [[Rajko Korošec]] † - [[Jože Koruza]] † - [[Dejan Kos]] - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Matevž Kos]] - [[Erwin Köstler]] - [[Marija Kostnapfel]] - [[Niko Košir]] † - [[Miran Košuta]] - [[France Kotnik]] † - [[Janko Kotnik]] † - [[Stanko Kotnik]]?† - [[Zvonko Kovač]] - [[Krištof Jacek Kozak]] - [[Primož Kozak]] † - [[Marija Kozar Mukič]] - [[Alenka Koželj]] - [[Fanika Krajnc Vrečko]] - [[Lojze Krakar]] † - [[Boža Krakar Vogel]] - [[Lado Kralj]] - [[Vladimir Kralj]] † - [[Igor Kramberger]] - [[Marijan Kramberger]] † - [[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]] † - [[Bogomila Kravos]] - [[Marko Kravos]] - [[Bratko Kreft]] † - ([[Lev Kreft]]) - [[Gregor Krek]] † - [[Mojca Krevel]] - [[Mirko Križman]]?† - [[Monika Kropej]] - [[Filip Kumbatovič Kalan]] † - [[Zmaga Kumer]] † - [[Ciril Kutin]] † - [[Ivan Kunšič]] † - [[Niko Kuret]] † - [[Jože Kurinčič]] - [[Jernej Kusterle]] == L == [[Andrijan Lah]] - [[Ivan Lah]]?† - [[Klemen Lah]] - [[Ivana Latković]] - [[Janko Lavrin]] † - [[Mihael Lazar]]? - [[Anita Laznik]] - [[Andrej Leben]] - [[Stanko Leben]] - [[Lino Legiša]] † - [[Fran Levec]] † - [[Fran Levstik]] † - [[Lea Lipar]] - [[Jože Lipnik]] - [[Engelbert Logar]] - [[Janez Logar]] † - [[Janko Lokar]] † - [[Metka Lokar]] - [[Tom Ložar]] - [[Dušan Ludvik]] † - [[István Lukács]] - [[Matjaž Lunaček]] - [[Aleksandra Lutar Ivanc]]? == M == [[Ivan Macun]] † - [[Joža Mahnič]] † - [[Lucija Mandić]] - [[Marko Marinčič]] - [[Franjo Marn]] † - [[Josip Marn]] † - [[Janez Marolt]] - [[Juraj Martinović]] - [[Vanesa Matajc]] - [[Tamara Matevc]] - [[Giovanni Maver]] † - [[Igor Maver]] - [[Milko Matičetov]] † - [[Ivan Mazovec]] † - [[Mira Medved]] - [[Stane Melihar]] † - [[Marija Mercina]] - [[Boris Merhar]] † - [[Ivan Merhar]]?† - [[Bruno Meriggi]] † - [[Pavle Merkù]] † - [[Katja Mihurko Poniž]] - [[Marija Mitrović]] - ([[Rastko Močnik]]) - [[Janko Moder]] † - [[John Modic]] † - [[Marijan Mole]] † - [[Dušan Moravec]] † - [[Uroš Mozetič]] † - [[Jože Munda]] † - [[Matija Murko]] † == N == [[Irena Avsenik Nabergoj]] - [[Vlado Nartnik]] - [[Krešimir Nemec]] - [[Boris A. Novak]] - [[Lojze Novak]] † - [[Vilko Novak]] † - [[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] † - [[Irena Novak-Popov]] - [[Erich Nussbaumer]] == O == [[Vida Obad]] - [[Anton Ocvirk]] † - [[Matija Ogrin]] - [[Klaus Detlef Olof]] - [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj (Miklavž) Omersa]] † - [[Tomaž Onič]] - [[Božena Orožen]] - [[Iztok Osojnik]]? - [[Vladimir Osolnik]] - [[Ludovik Osterc Berlan]] † - [[Anton Oven]] † - [[Irma Ožbalt]] - == P == [[Vlasta Pacheiner-Klander]] - [[Janko Pajk]] † - [[Pero Pajk]] † - [[Jaroslav Pánek]] - [[Boris Paternu]] † - [[Herbert Paulitsch]] - [[Avgust Pavel]] † - [[Darja Pavlič]] - [[Tina Pečovnik Žakelj]] - [[Tone Perčič]] - [[Urška Perenič]] - [[Metka Peserl]] - [[Vlado Peteršič]] †- [[Fran Petrè]] † - [[Jerneja Petrič]] - [[Mateja Pezdirc Bartol]] - [[France Pibernik]] † - [[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] † - [[Miha Pintarič]] - [[Nataša Pirih Svetina]]? - [[Avgust Pirjevec]] † - [[Dušan Pirjevec]] † - [[Marija Pirjevec]] - [[Makso Pirnat]] † - [[Marjeta Pisk]]? - [[Katarina Podbevšek]] - [[Blaž Podlesnik]] - [[Timothy Pogačar|Tim(othy) Pogačar]] - [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] † - [[Gizela Polanc Podpečan]] - [[Marko Pohlin]] † - [[Denis Poniž]] - [[Marcello Potocco]] - [[Majda Potrata]] - [[Breda Požar]] † - [[Vasja Predan]] † - [[Barbara Pregelj]] - [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] † - [[Ivan Pregelj]] † - [[Eva Premk Bogataj]] - [[Francka Premk]] - [[Tone Pretnar]] † - [[Tom Priestly]] - [[Ivan Prijatelj]] † - [[Irena Prosenc]] - [[Erich Prunč|Erik Prunč]] † - [[Josip Puntar]] † - [[Vilma Purič]] == R == [[Jože Rajhman]] † - [[Atilij Rakar]] † - [[Milan Rakočević]] † - [[Miroslav Ravbar]] † - [[Barbara Rigler]] - [[Jevgenija Rjabova]] † - [[Tatjana Rojc]] - [[Janez Rotar]] † - [[Andrej Rozman]] - [[Anton Rožič]] † - [[Megi Rožič]] - [[Nejc Rožman Ivančič]] - [[Jutka Rudaš]] - [[Aldo Rupel]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mirko Rupel]] † - [[Marijan Rupert]] - [[Maja Ilinična Ryžova]] == S == [[Natasha Sajé]] - [[Miran Sajovic]]? - [[Igor Saksida]] - [[Irena Samide]] - [[Drago Samec]] - [[Janez Scheinig]] (Šajnik)† - [[Peter Scherber]] - [[Goran Schmidt]] - [[Malina Schmidt Snoj]] - [[Elisabeth Seitz]] - [[Brane Senegačnik]] - [[Franc Simonič (bibliograf)|Franc Simonič]] † - [[Barbara Simoniti]] - [[Vesna Sivec Poljanšek]]? - [[Anja Skapin]] - [[Aleksander Skaza]] - [[Svetlana Slapšak]] - [[Joanna Sławińska]] - [[Anton Slodnjak]] † - [[Tone Smolej]] - [[Viktor Smolej]] † - [[Marijan Smolik]] † - [[Vid Snoj]] - [[Julija Sozina]] - [[Marija Spieler]] - [[Dominik Srienc]] - [[Leopold Stanek]]?† - [[Janez Stanonik]] † - [[Marija Stanonik]] - [[Majda Stanovnik]] - [[Nadežda Starikova]] - [[Dragi Stefanija]] † - [[Bojana Stojanović-Pantović]] - [[Andrej Stopar]] - [[Borut Stražar]] - [[Janez Strutz|Janez/Johann Strutz]] - [[Katja Sturm-Schnabl]] - [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] - [[Peter Svetina]] - [[Magdalena Svetina Terčon]]? == Š == [[Maja Šabec]] - [[Josef Pavol Šafárik]] † - [[Katarina Šalamun-Biedrzycka]] - [[Dragan Šanda]] † - [[Ivan Šavli]] † - [[Drago Šega]] - [[Slavo Šerc]] - [[Jože Šifrer]] † - [[Stanko Šimenc]] † - [[Alen Albin Širca]] - [[Stanko Škerlj]] † - [[Simona Škrabec]] - [[Jola Škulj]] - [[Janko Šlebinger]] † - [[Neva Šlibar]] - [[Jakob Šolar]] † - [[Mojca Šorli]] - [[Miran Špelič]]? - [[Anamarija Šporčič]] - [[Rozka Štefan]] † - ([[Marcel Štefančič]]) - ([[Katarina Šter]]) - [[Karel Štrekelj]] † - Janez Štruc/Johann Strutz - [[Miran Štuhec]] - [[Franc Šturm]]? † - [[Jasmina Šuler-Galos]] == T == [[Zora Tavčar]] - [[Janko Tavzes]] † - [[Bogo Teplý]] † - [[Marko Terseglav]] - [[Bożena Tokarz]] - [[Emil Tokarz]] - [[Tanja Tomazin]] - [[Blaž Tomaževič]] † - [[Špela Tomažinčič]] - [[Roman Tominec]] † - [[Josip Tominšek]] † - [[Jože Toporišič]] † - [[Tomaž Toporišič]] - [[Ana Toroš]] - [[Janez Trdina]] † - [[Silva Trdina]] † - [[Gašper Troha]] - [[Vera Troha]] - ([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) † - [[Olga Trtnik]] por. Rossettini † - [[Karel Vladimir Truhlar]] † - [[Vladka Tucovič Sturman]] - [[Alojz Turk]] † - [[Boštjan Marko Turk|Boštjan M. Turk]]? == U == [[Umberto Urbani]] † - [[Viljem Urbas]] † - [[Milena Uršič]] † == V == [[Janez Valjavec]] † - [[Janez Vajkard Valvasor]] † - [[József Varga]]? - [[Francka Varl]]-Purkeljc - [[Marjeta Vasič]]-[[Pirjevec]] † - [[Mirko Vasle]] - [[Aleš Vaupotič]] - [[Ivan Verč]] - [[Zvone Verstovšek]] † - [[Fran Vidic]] † - [[Josip Vidmar]] † - [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luka Vidmar]] - [[Jonatan Vinkler]] - [[Špela Virant]] - [[Tomo Virk]] - [[Primož Vitez]] - [[Anton Vodnik]] † - [[France Vodnik]] † - [[Božo Vodušek]] † - [[Janja Vollmaier Lubej]] - [[Dušan Voglar]] - [[Edi Vrečko]]?- [[Janez Vrečko]] - [[France Vreg]]?† - [[France Vurnik]] ? == W == [[Josip Wester]]? † - [[Fran Wiesthaler]] † - [[Frank Wollman]] † == Z == [[Igor Zabel]]? † - [[Pavle Zablatnik]] † - [[Urša Zabukovec]] - [[Franc Zadravec]] † - [[Neža Zajc]] - [[Fran Zakrajšek]] † - [[Boris Ziherl]] † - [[Stanislav Zimic]] † - [[Črtomir Zorec]] † - [[Barbara Zorman]] - [[Aleksander Zorn]] - [[Alojzija Zupan Sosič]] - ([[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]]) - Simon Zupan - [[Tomo Zupan]] † - [[Vinko Zupan]] - [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] † == Ž == [[Monika Žagar]] - [[Alenka Žbogar]] - [[Marjeta Žebovec]] - [[Andrejka Žejn]] - [[Vita Žerjal Pavlin]] - [[Avgust Žigon]] † - [[Joka Žigon]] † - [[Tanja Žigon]] - [[Janja Žitnik]] - ([[Slavoj Žižek]]) - [[Janja Žmavc]]? - [[Josip Žontar]] † - [[Igor Žunkovič]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenski literarni zgodovinarji]] *[[seznam slovenskih mladinskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] *[[seznam slovenskih pesnikov]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] *[[seznam slovenskih dramaturgov]] *[[seznam slovenskih filologov]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[Seznam slovenskih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih prevajalcev]] *[[Seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[Seznam slovenskih filologov]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih bibliografov]] *[[seznam slovenskih cankaroslovcev]] *[[seznam prešernoslovcev]] *[[Prešernoslovje]] *[[seznam slovenskih etnologov]] *[[seznam slovenskih folkloristov]] *[[seznam slovenskih leksikografov]] *[[seznam slovenskih filozofov]] *[[seznam slovenskih sociologov]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji|*]] oftht2riluh8oqkt5auxaaeq8sauf5a Primskovo 0 124509 5724362 5375433 2022-07-27T11:17:44Z A09090091 188929 pp wikitext text/x-wiki {{Zapomen|naselje pri Kranju|Primskovo (Kranj)}}{{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10109302_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 18.48 |latNS = N | longd = 14 |longm = 54 |longs = 37.58 |longEW = E |najdisi=Primskovo |image= |povrsina=2,14 |prebivalstvo=33 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=321,2 |postna=1276 |posta=Primskovo |obcina=Šmartno pri Litiji |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Primskovo''' je [[naselje]] v [[Občina Šmartno pri Litiji|Občini Šmartno pri Litiji]]. Skupaj z zaselkom [[Menguš]] se nahaja na južnem delu Primskove gore, v dolini Mišjega potoka. Kraj se je kot ''Prinskau'' prvič omenjal leta 1258. Čez Primskovo vodi stara cesta, za katero menijo, da je speljana še po rimskih kamnih. Primskovo kot območje sestavljajo naslednja naselja: Dolnji Vrh, Gornji Vrh, Gradišče, Ježce, Kamni Vrh pri Primskovem, Mihelca, Mišji dol, Poljane pri Primskovem, Primskovo, [[Sevno, Šmartno pri Litiji|Sevno]], Stara Gora in Zagrič. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Primskovo}} {{Šmartno pri Litiji}} [[Kategorija:Naselja Občine Šmartno pri Litiji]] {{SloNaselje-stub}} 39pzheq06jyipy70saijlbepaxotzty Brestovica pri Komnu 0 124691 5724079 5356690 2022-07-26T13:16:52Z Marjan Tomki SI 190558 Odprava zatipkane napake in malenkosti wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10130492_b4 | latd = 45 |latm = 48 |lats = 42.24 |latNS = N | longd = 13 |longm = 38 |longs = 34.84 |longEW = E |image=BrestovicaKomen 003.jpg |najdisi=Brestovica+pri+Komnu |nadmorska=53,4 |povrsina=9,48 |prebivalstvo=171 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=6223 |posta=Komen |obcina=Komen |pokrajina=Primorska |regija=Obalno kraška regija }} '''Brestovica pri Komnu''' je [[naselje]] [[Kras (območje)|Tržaškega Krasa]] v [[občina Komen|Občini Komen]]. Vaško skupnost Brestovica pri Komnu sestavljata vas Brestovica pri Komnu in manjša vasica [[Vale]], ki leži nekaj kilometrov pred Brestovico s [[Komen|komenske]] strani. Brestovica je večje razpotegnjeno naselje v zahodnem delu nizkega [[podolje|podolja]] na jugozahodni strani Komenskega [[Kras]]a. Vas je obdana z vzpetinami Gredina, Grižnik, Ostri Vrh in Reber, od koder se odpira pogled na bližnjo [[Furlanska nižina|Furlansko nižino]] in [[Jadransko morje|morje]]. Vas se deli na dve med seboj precej oddaljeni naselji: * Gornja Brestovica z zaselkoma Mošci in Mohorini * Dolnja Brestovica z zaselkom Klariči. [[Slika:10 cm Haubitzbatt.in Stellung westl.Brestovica.Juni 17. (BildID 15596272).jpg|sličica|283x283_pik|Iz [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] v Brestovici]] Vale so manjša vasica, ki leži v kotlini, 500 metrov stran od regionalne ceste Gorjansko-Brestovica pri Komnu. K vasi pripada še zaselek Majerji. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.brestovica.com Brestovica.com] * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Brestovica pri Komnu}} {{Komen}} [[Kategorija:Naselja Občine Komen]] {{SloNaselje-stub}} 0p8c6lz9nci3yhckr7u3rk6qb5qeijj Toško Čelo 0 126072 5724375 5652342 2022-07-27T11:51:59Z A09090091 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10110939_b4 | latd = 46 |latm = 5 |lats = 0.15 |latNS = N | longd = 14 |longm = 25 |longs = 6.69 |longEW = E |najdisi=Toško+Čelo |image=ToskoCelo1.JPG |povrsina=1,39 |prebivalstvo=29 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=551,6 |postna=1000 |posta=Ljubljana |obcina=Ljubljana |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Toško Čelo''' je [[naselje]] oziroma vas v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] na nadmorski višini 552 m in edino samostojno naselje v ljubljanski [[Četrtna skupnost Dravlje|Četrtni skupnosti Dravlje]]. Kraj je prijetna izletniška točka, saj je z vrha slemena lep razgled na mesto in širšo okolico. Vas je bila leta 1943 požgana, po vojni pa so jo obnovili. Najvišja točka je vrh [[Peštota]] (590 mnv). ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Toško Čelo}} {{-}} {{NaseljaMOL}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] {{SloNaselje-stub}} 4p1n8jr2xbw4z7p1yn1z8npqo78gywh Doberdob 0 127811 5724218 5715406 2022-07-26T17:59:41Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{infopolje Občina v Italiji | name = Doberdob | official_name = Občina Doberdob<br />Comune di Doberdò del Lago | native_name = Doberdò del Lago | image_skyline = Doberdò del Lago - Doberdob - K.JPG| | imagesize = | image_alt = | image_caption = Doberdob, župnijska cerkev | image_shield = Doberdò del Lago-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Doberdò del Lago (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj občine Doberdob v Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 50 |lats = 36.56 |latNS = N | longd = 13 |longm = 32 |longs = 26.24 |longEW = E | coordinates_type = type:city(1,459)_region:IT | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška]] | frazioni = Devetaki (Devetachi), Jamlje (Jamiano), Poljane (Marcottini), Vižintini (Visintini), Palkišče (Palichisce), Mikoli (Micoli), Boneti (Bonetti), Brni (Berne), Ferletiči (Ferletti), Sabliči (Sablici), Hišarji (Issari), Doberdobsko jezero (Lago di Doberdò). | mayor_party = | area_footnotes = | area_total_km2 = 31,39 | population_footnotes = | population_total = 1475 | population_as_of = 2008<ref>Glede na popis 1971 je 96% populacije slovenske narodnosti.</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 92 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official|http://www.comune.doberdo.go.it/}} | footnotes = }} [[Slika:AUT-HUN Cemetery Doberdo.jpg|thumb|desno|Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu]] '''Doberdob''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Doberdò del Lago'') je [[naselje]] na zahodnem robu [[Kras]]a v [[Italija|Italiji]]. Leži približno 5 kilometrov severno od [[Tržič, Italija|Tržiča]], ter je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži [[Doberdobsko jezero]]. Na griču ''Gradišče'' (158 m) so ostanki naselbin iz [[starorimska civilizacija|rimske dobe]]. Doberdob je bil med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] prizorišče krvavih bojev. Naselje je bilo skoraj v celoti porušeno, saj je prek Doberdobske planote potekala [[Avstro-Ogrska]] [[obramba (vojaštvo)|obrambna]] linija [[Soška fronta|Soške fronte]]. Dogodkom tistega časa je [[pisatelj]] [[Prežihov Voranc]] postavi spomenik v avtobiografskem romanu [[Doberdob (roman)|Doberdob]]. Naselje je dalo znano besedno zvezo »Doberdob slovenskih fantov grob.«<ref>{{sktxt|Plazar|2015}}.</ref> == Geografija == Doberdobska občina se razteza na površini 31,39&nbsp;km<sup>2</sup> (leta 1910 10,49&nbsp;km²), to pa je skoraj polovica celotne Doberdobske planote. Nadmorska višina gre od 1 do 236 m. Na severu meji na [[Zagraj, Italija|Zagraj]] in [[Sovodnje ob Soči]], na vzhodu sega do državne meje s Slovenijo, ki v razdalji enega kilometra poteka vzdolž prometno pomembnega suhega Dola, po katerem sta povezana Tržaški in Doberdobski Kras, na jugu na občino [[Devin-Nabrežina]] in [[Tržič, Italija|Tržič]] in na zahodu na [[Ronke]] in [[Foljan Sredipolje]]. Spada v [[Goriška pokrajina|Goriško pokrajino]], v deželo [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko krajino]] in v tržiško sodno okrožje. Sicer pa je za vrsto storitev povezana z občinami na levem bregu Soče. Z imenom Doberdobska planota označujemo najzahodnejši del matičnega Krasa. Na severu in severozahodu se nanjo naslanja struga reke [[Soča|Soče]], struga [[Vipava|Vipave]] pa na severovzhodu, preden se zlije vanjo. Na jugu ločuje regijo od morja prav ozek nižinski pas med Tržičem in izvirom [[Timava|Timave]] pri Štivanu. Na zahodu se planota zelo razločno spusti v Laško. Doberdob je edino občinsko središče na tem ozemlju. Cesta skozi Dol omogoča povezavo z Gorico in Tržaško pokrajino. Območje je dobro povezano tudi s somestjem Tržič-Ronke, delno pa je odprto na vzhod skozi opuščena mejna prehoda za obmejni promet na meji s Slovenijo: pri Devetakih nad Čukiščem in v Jamljah pri Komarjih do Opatjega sela in Brestovice. Dvolastniški prehod je pri Mikolih. Železniška postaja je v Tržiču (5&nbsp;km), letališče je pri Ronkah (8&nbsp;km), avtocestna postaja v Moščenicah pa spada v doberdobsko ozemlje. Doberdob je medobčinsko povezan zlasti s Tržičem, saj je kraj osrednje zaposlitveno in oskrbno središče spodnjega dela Goriške pokrajine. == Izvor krajevnih in ledinskih imen == Krajevno ime je nastalo iz ''dobri dol'', ki se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo iz ''dobər-doṷ'', kar pa je bilo napačno standardizirano kot ''Doberdob'' pod vplivom etnonima, ki se je iz prvotnega ''Dobrodolci'' prek ''Dobṛdoṷci'' v narečju razvil v ''Doberdoṷpci''. V starih zapisih se kraj omenja leta 1469 ''de Doberdop'', 1523 ''Doberdob'', v 17. stoletje pri [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] pa ''Dobradò''.<ref>{{sktxt|Snoj|2009}}.</ref> Prva pisna pričevanja o Doberdobu z imenom "Dobradan" izhajajo iz leta 1179, prvi pisani vir za Jamlje, v stari obliki Jamloch, je iz leta 1279. V arhivskih virih se Vižintini prvič omenjajo leta 1494, Mikoli leta 1578, Brni okrog 1580, Ferletiči leta 1578, Boneti leta 1637, Devetaki leta 1718, Palkišče leta 1776 in Hišarji leta 1814. Ljudje pa so tod bivali že mnogo pred prvo pisno beležko. Doberdob je postal samostojna občina leta 1850 in je edina popolnoma kraška občina na Goriškem, toda Dol je bil tedaj vključen pod Opatje selo. Leta 1947 so se pridružile Jamlje in leta 1951 Dol, ki je bil neposredno po vojni dodeljen Zagraju. Poleg Doberdoba, občinskega središča, je na ozemlju doberdobske občine enajst večjih in manjših vasi z ne več kot 650 prebivalci: Jamlje, Poljane, Mikoli, Brni, Ferletiči, Boneti, Devetaki, Palkišče, Hišarji, Sabliči in Vižintini. == Zgodovina == Sledovi človeške naseljenosti, na primer v Dolu, izvirajo iz [[kamena doba|kamene dobe]], iz [[mezolitik]]a. Vidni ostanki najstarejših poselitev so gradišča: na Gorjupi kopi s kilometrskim obzidjem, na koti 158 Gradišče, na koti 144 Vrtače med Jamljami in jezerom ter na koti 149 Flondar. Raziskovali so jih ob koncu prejšnjega in na začetku tega stoletja. Našli so ostanke lončenih posod, amfor, krožnikov in denar (895 rimskih kovancev). Pregledali so tudi strukturo obzidij, ki je deloma iz bronaste in železne dobe, deloma pa iz rimskega obdobja, ko so ga razširili in utrdili. Celotna površina meri 25.000 m2. Na Vrtačah so našli ostanke posode in keramiko; gradišče je iz bronaste dobe. Nekatera gradišča so opustela že v železni dobi, saj je kraški svet nudil le omejene življenjske pogoje. Najprej so nudila zatočišče pastirskim plemenom, ker so bila zgrajena na nekoliko dvignjenem svetu, v bližini večjih vodnih virov, potrebnih za živino, in na območjih z bogato pašo. . V 3. in 2. stol. pr.n.št. so to območje zavzeli Rimljani. V rimskem obdobju je nekdanje gradišče Gradina postalo utrjena vojaška postojanka. Gradišče pri Doberdobu je bilo tedaj vključeno v sistem utrdb na obrambni črti Ljubljana-Oglej. Na njem je bila nameščena vojaška posadka, ki se je ob [[Atila|Atilovem]] prodoru umaknila na zahod. V teh krajih so kasneje vladali [[Oglejski patriarhi]] in nato [[Langobardi]], ki so v [[Čedad, Italija|Čedadu]] imeli najpomembnejšo lokalno središče. V 7. stoletju so tudi Kras naselili predniki Slovencev. Sklepa se, da so se najprej zatekli na utrjene vzpetine bivših gradišč in so se šele nekaj stoletij kasneje spustili niže na lokacije današnjih vasi. Prvi podatek o slovenski organizirani [[župi]] je iz leta 1524. Kasneje sta vasi Dol in Jamlje pripadali [[devinski grofi|devinskim grofom]], Doberdob pa le delno. Medtem ko je pravno pripadal [[goriški grofje|goriškim grofom]], je bil cerkveno priključen do leta 1751 k [[oglejski patriarhat|glejskemu patriarhatu]] in nato [[nadškofija gorica|goriški nadškofiji]]. Po ustanovitvi [[ilirske province|Ilirskih provinc]] je to ozemlje z Mirnom pripadlo goriškemu in deloma devinskemu kantonu. V letih 1811-1825 je bilo skupaj z Mirnom del Istrske, kasneje Goriške in v letih 1923-1947 [[Tržaška pokrajina|Tržaške pokrajine]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so bila vsa naselja skoraj popolnoma uničena razen Dola, ki je bil v neposrednem zaledju. Preko Doberdobske planote je tekla frontna črta in na njej so se odvijali krvavi boji na delu tako imenovane [[Soška fronta|Soške fronte]] med Italijo in Avstrijo: [[6. soška bitka|najprej do 10. avgusta 1916]] po zahodnem robu, nato po vzhodnem in [[10. soška bitka|maja 1917]] je italijanska vojska zavzela Jamlje. Iz takratnega vojaškega fotografskega gradiva je videti Dol kot ogromno barakarsko naselje, kjer so bile nameščene bolnišnice, počivališča in pokopališča. Veliko ostankov iz tega obdobja je ohranjenih v okolici Bonetov in Ferletičev. Po prvi svetovni vojni je Italija s [[fašizem|fašistično]] oblastjo ukinila vse zunanje znake slovenstva in v javnosti prepovedala uporabo slovenskega jezika. Raznarodovalni politiki so se prebivalci uprli z raznimi družbenimi dejavnostmi, med drugo svetovno vojno tudi z oboroženim uporom. V drugi polovici 1941 se je na Goriškem pojavila organizacija [[Osvobodilna fronta]]. Konec leta 1942 se je s prihodom Soškega odreda razvilo partizanstvo. Te kraje je 1. maja 1945 osvobodila Gradnikova brigada Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Kamniti spomeniki v Doberdobu (1961) zraven osnovne šole, v Jamljah v spodnjem delu vasi in v Dolu, na odcepu z državne ceste v Poljane, ter spominske plošče v samem Doberdobu in na Poljanah zabeležujejo oboroženo odporništvo in padle domačine. Leta 1992 je Občinska uprava vnesla v nov Statut možnost uporabe tudi slovenskega jezika v odnosih z občani, v toponomastiki in na javnih napisih. Občina je pobratena s [[Prvačina|Prvačino]] v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]] in z občino [[Bled]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. === Socialna zgodovina === Leta 1910 je na tedanjem občinskem ozemlju stalo 143 hiš, sedaj jih je 550. Med ljudskim štetjem leta 1981 so našteli 1.417 prebivalcev v 461 bivališčih, deset let kasneje pa 1.422 prebivalcev v 501 družini, ki so živele v 500 bivališčih. Poprečno število prebivalcev na prostor je bilo 0,6. Leta 2001 je bilo v občini 1410 stalnih prebivalcev. Doberdobska planota se kot kraška regija v svojem bistvu sicer prostorsko preoblikuje podobno kot ostala kraška območja tostran in onstran državne meje, toda dokaj specifično. Predvsem je v povojnem obdobju vse bolj čutiti ne le posledice razmejitve, ampak tudi notranje upravno-politične delitve kraškega sveta v Italiji. Značilnost Doberdobske planote in doberdobske občine kot njene reprezentativne enote je prisotnost kopice malih naselij ali zaselkov. Značilno je nadalje, da se v Doberdobu osredotoča vse večji delež prebivalstva in osrednjih dejavnosti. Pri demografskem gibanju v povojnih desetletjih razlikujemo tri obdobja. Obdobje naglega upada števila prebivalstva (1953-63), obdobje stagnacije (1964-76) in obdobje rahlega porasta po letu 1976 zaradi nastopa pozitivnega migracijskega salda. V spreminjanju strukture bivališč in videzu naselij lahko razlikujemo tri obdobja: v prvem (1951-61) je bila najbolj razširjena gola obnovitev bivalnega fonda, v drugem (1961-71) je prišla na vrsto posodobitev obstoječih bivališč, v zadnjem (1971-81) pa gradnja novih hiš. Današnja vloga Doberdobske planote je okvirjena v prehod med starimi in novimi oblikami povezanosti z bližnjim prostorom. Stara prometno-tranzitna funkcija doslej še ni imela večjega vpliva, pomembnejša pa bo z razvojem obmestne podobe pokrajine, ki se bo utrjevala z nadaljnjim pospešenim spreminjanjem socialne strukture, videza in vloge naselij ter vrednotenja naravnega okolja. == Glej tudi == * [[Vrh sv. Mihaela]], muzej na prostem * [[Sredipolje]], italijanska kostnica == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983 [natis 1984]|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Piekalkiewicz Janusz |year=1996 |title=Prva svetovna vojna |publisher=DZS, d.d., Ljubljana |isbn=86-341-1484-8 |cobiss=58847488 |pages=}} * Snoj, Marko ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen'' Založba Modrijan, 2009 * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} {{kategorija v Zbirki|Doberdò del Lago|Dobedob}} {{Province of Gorizia}} {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] 27e2hy4dkvyjw1shkzvzvi46mg1yfy5 5724219 5724218 2022-07-26T18:00:12Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{infopolje Občina v Italiji | name = Doberdob | official_name = Občina Doberdob<br />Comune di Doberdò del Lago | native_name = Doberdò del Lago | image_skyline = Doberdò del Lago - Doberdob - K.JPG| | imagesize = | image_alt = | image_caption = Doberdob, župnijska cerkev | image_shield = Doberdò del Lago-Stemma.svg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Doberdò del Lago (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj občine Doberdob v Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 50 |lats = 36.56 |latNS = N | longd = 13 |longm = 32 |longs = 26.24 |longEW = E | coordinates_type = type:city(1,459)_region:IT | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška]] | frazioni = Devetaki (Devetachi), Jamlje (Jamiano), Poljane (Marcottini), Vižintini (Visintini), Palkišče (Palichisce), Mikoli (Micoli), Boneti (Bonetti), Brni (Berne), Ferletiči (Ferletti), Sabliči (Sablici), Hišarji (Issari), Doberdobsko jezero (Lago di Doberdò). | mayor_party = | area_footnotes = | area_total_km2 = 31,39 | population_footnotes = | population_total = 1475 | population_as_of = 2008<ref>Glede na popis 1971 je 96% populacije slovenske narodnosti.</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 92 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official|http://www.comune.doberdo.go.it/}} | footnotes = }} [[Slika:AUT-HUN Cemetery Doberdo.jpg|thumb|desno|Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu]] '''Doberdob''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Doberdò del Lago'') je [[naselje]] na zahodnem robu [[Kras]]a v [[Italija|Italiji]]. Leži približno 5 kilometrov severno od [[Tržič, Italija|Tržiča]], ter je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži [[Doberdobsko jezero]]. Na griču ''Gradišče'' (158 m) so ostanki naselbin iz [[starorimska civilizacija|rimske dobe]]. Doberdob je bil med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] prizorišče krvavih bojev. Naselje je bilo skoraj v celoti porušeno, saj je prek Doberdobske planote potekala [[Avstro-Ogrska]] [[obramba (vojaštvo)|obrambna]] linija [[Soška fronta|Soške fronte]]. Dogodkom tistega časa je [[pisatelj]] [[Prežihov Voranc]] postavi spomenik v avtobiografskem romanu [[Doberdob (roman)|Doberdob]]. Naselje je dalo znano besedno zvezo »Doberdob slovenskih fantov grob.«<ref>{{sktxt|Plazar|2015}}.</ref> == Geografija == Doberdobska občina se razteza na površini 31,39&nbsp;km<sup>2</sup> (leta 1910 10,49&nbsp;km²), to pa je skoraj polovica celotne Doberdobske planote. Nadmorska višina gre od 1 do 236 m. Na severu meji na [[Zagraj, Italija|Zagraj]] in [[Sovodnje ob Soči]], na vzhodu sega do državne meje s Slovenijo, ki v razdalji enega kilometra poteka vzdolž prometno pomembnega suhega Dola, po katerem sta povezana Tržaški in Doberdobski Kras, na jugu na občino [[Devin-Nabrežina]] in [[Tržič, Italija|Tržič]] in na zahodu na [[Ronke]] in [[Foljan Sredipolje]]. Spada v [[Goriška pokrajina|Goriško pokrajino]], v deželo [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko krajino]] in v tržiško sodno okrožje. Sicer pa je za vrsto storitev povezana z občinami na levem bregu Soče. Z imenom Doberdobska planota označujemo najzahodnejši del matičnega Krasa. Na severu in severozahodu se nanjo naslanja struga reke [[Soča|Soče]], struga [[Vipava|Vipave]] pa na severovzhodu, preden se zlije vanjo. Na jugu ločuje regijo od morja prav ozek nižinski pas med Tržičem in izvirom [[Timava|Timave]] pri Štivanu. Na zahodu se planota zelo razločno spusti v Laško. Doberdob je edino občinsko središče na tem ozemlju. Cesta skozi Dol omogoča povezavo z Gorico in Tržaško pokrajino. Območje je dobro povezano tudi s somestjem Tržič-Ronke, delno pa je odprto na vzhod skozi opuščena mejna prehoda za obmejni promet na meji s Slovenijo: pri Devetakih nad Čukiščem in v Jamljah pri Komarjih do Opatjega sela in Brestovice. Dvolastniški prehod je pri Mikolih. Železniška postaja je v Tržiču (5&nbsp;km), letališče je pri Ronkah (8&nbsp;km), avtocestna postaja v Moščenicah pa spada v doberdobsko ozemlje. Doberdob je medobčinsko povezan zlasti s Tržičem, saj je kraj osrednje zaposlitveno in oskrbno središče spodnjega dela Goriške pokrajine. == Izvor krajevnih in ledinskih imen == Krajevno ime je nastalo iz ''dobri dol'', ki se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo iz ''dobər-doṷ'', kar pa je bilo napačno standardizirano kot ''Doberdob'' pod vplivom etnonima, ki se je iz prvotnega ''Dobrodolci'' prek ''Dobṛdoṷci'' v narečju razvil v ''Doberdoṷpci''. V starih zapisih se kraj omenja leta 1469 ''de Doberdop'', 1523 ''Doberdob'', v 17. stoletje pri [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] pa ''Dobradò''.<ref>{{sktxt|Snoj|2009}}.</ref> Prva pisna pričevanja o Doberdobu z imenom "Dobradan" izhajajo iz leta 1179, prvi pisani vir za Jamlje, v stari obliki Jamloch, je iz leta 1279. V arhivskih virih se Vižintini prvič omenjajo leta 1494, Mikoli leta 1578, Brni okrog 1580, Ferletiči leta 1578, Boneti leta 1637, Devetaki leta 1718, Palkišče leta 1776 in Hišarji leta 1814. Ljudje pa so tod bivali že mnogo pred prvo pisno beležko. Doberdob je postal samostojna občina leta 1850 in je edina popolnoma kraška občina na Goriškem, toda Dol je bil tedaj vključen pod Opatje selo. Leta 1947 so se pridružile Jamlje in leta 1951 Dol, ki je bil neposredno po vojni dodeljen Zagraju. Poleg Doberdoba, občinskega središča, je na ozemlju doberdobske občine enajst večjih in manjših vasi z ne več kot 650 prebivalci: Jamlje, Poljane, Mikoli, Brni, Ferletiči, Boneti, Devetaki, Palkišče, Hišarji, Sabliči in Vižintini. == Zgodovina == Sledovi človeške naseljenosti, na primer v Dolu, izvirajo iz [[kamena doba|kamene dobe]], iz [[mezolitik]]a. Vidni ostanki najstarejših poselitev so gradišča: na Gorjupi kopi s kilometrskim obzidjem, na koti 158 Gradišče, na koti 144 Vrtače med Jamljami in jezerom ter na koti 149 Flondar. Raziskovali so jih ob koncu prejšnjega in na začetku tega stoletja. Našli so ostanke lončenih posod, amfor, krožnikov in denar (895 rimskih kovancev). Pregledali so tudi strukturo obzidij, ki je deloma iz bronaste in železne dobe, deloma pa iz rimskega obdobja, ko so ga razširili in utrdili. Celotna površina meri 25.000 m2. Na Vrtačah so našli ostanke posode in keramiko; gradišče je iz bronaste dobe. Nekatera gradišča so opustela že v železni dobi, saj je kraški svet nudil le omejene življenjske pogoje. Najprej so nudila zatočišče pastirskim plemenom, ker so bila zgrajena na nekoliko dvignjenem svetu, v bližini večjih vodnih virov, potrebnih za živino, in na območjih z bogato pašo. . V 3. in 2. stol. pr.n.št. so to območje zavzeli Rimljani. V rimskem obdobju je nekdanje gradišče Gradina postalo utrjena vojaška postojanka. Gradišče pri Doberdobu je bilo tedaj vključeno v sistem utrdb na obrambni črti Ljubljana-Oglej. Na njem je bila nameščena vojaška posadka, ki se je ob [[Atila|Atilovem]] prodoru umaknila na zahod. V teh krajih so kasneje vladali [[Oglejski patriarhi]] in nato [[Langobardi]], ki so v [[Čedad, Italija|Čedadu]] imeli najpomembnejšo lokalno središče. V 7. stoletju so tudi Kras naselili predniki Slovencev. Sklepa se, da so se najprej zatekli na utrjene vzpetine bivših gradišč in so se šele nekaj stoletij kasneje spustili niže na lokacije današnjih vasi. Prvi podatek o slovenski organizirani [[župi]] je iz leta 1524. Kasneje sta vasi Dol in Jamlje pripadali [[devinski grofi|devinskim grofom]], Doberdob pa le delno. Medtem ko je pravno pripadal [[goriški grofje|goriškim grofom]], je bil cerkveno priključen do leta 1751 k [[oglejski patriarhat|glejskemu patriarhatu]] in nato [[nadškofija gorica|goriški nadškofiji]]. Po ustanovitvi [[ilirske province|Ilirskih provinc]] je to ozemlje z Mirnom pripadlo goriškemu in deloma devinskemu kantonu. V letih 1811-1825 je bilo skupaj z Mirnom del Istrske, kasneje Goriške in v letih 1923-1947 [[Tržaška pokrajina|Tržaške pokrajine]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so bila vsa naselja skoraj popolnoma uničena razen Dola, ki je bil v neposrednem zaledju. Preko Doberdobske planote je tekla frontna črta in na njej so se odvijali krvavi boji na delu tako imenovane [[Soška fronta|Soške fronte]] med Italijo in Avstrijo: [[6. soška bitka|najprej do 10. avgusta 1916]] po zahodnem robu, nato po vzhodnem in [[10. soška bitka|maja 1917]] je italijanska vojska zavzela Jamlje. Iz takratnega vojaškega fotografskega gradiva je videti Dol kot ogromno barakarsko naselje, kjer so bile nameščene bolnišnice, počivališča in pokopališča. Veliko ostankov iz tega obdobja je ohranjenih v okolici Bonetov in Ferletičev. Po prvi svetovni vojni je Italija s [[fašizem|fašistično]] oblastjo ukinila vse zunanje znake slovenstva in v javnosti prepovedala uporabo slovenskega jezika. Raznarodovalni politiki so se prebivalci uprli z raznimi družbenimi dejavnostmi, med drugo svetovno vojno tudi z oboroženim uporom. V drugi polovici 1941 se je na Goriškem pojavila organizacija [[Osvobodilna fronta]]. Konec leta 1942 se je s prihodom Soškega odreda razvilo partizanstvo. Te kraje je 1. maja 1945 osvobodila Gradnikova brigada Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Kamniti spomeniki v Doberdobu (1961) zraven osnovne šole, v Jamljah v spodnjem delu vasi in v Dolu, na odcepu z državne ceste v Poljane, ter spominske plošče v samem Doberdobu in na Poljanah zabeležujejo oboroženo odporništvo in padle domačine. Leta 1992 je Občinska uprava vnesla v nov Statut možnost uporabe tudi slovenskega jezika v odnosih z občani, v toponomastiki in na javnih napisih. Občina je pobratena s [[Prvačina|Prvačino]] v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]] in z občino [[Bled]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. === Socialna zgodovina === Leta 1910 je na tedanjem občinskem ozemlju stalo 143 hiš, sedaj jih je 550. Med ljudskim štetjem leta 1981 so našteli 1.417 prebivalcev v 461 bivališčih, deset let kasneje pa 1.422 prebivalcev v 501 družini, ki so živele v 500 bivališčih. Poprečno število prebivalcev na prostor je bilo 0,6. Leta 2001 je bilo v občini 1410 stalnih prebivalcev. Doberdobska planota se kot kraška regija v svojem bistvu sicer prostorsko preoblikuje podobno kot ostala kraška območja tostran in onstran državne meje, toda dokaj specifično. Predvsem je v povojnem obdobju vse bolj čutiti ne le posledice razmejitve, ampak tudi notranje upravno-politične delitve kraškega sveta v Italiji. Značilnost Doberdobske planote in doberdobske občine kot njene reprezentativne enote je prisotnost kopice malih naselij ali zaselkov. Značilno je nadalje, da se v Doberdobu osredotoča vse večji delež prebivalstva in osrednjih dejavnosti. Pri demografskem gibanju v povojnih desetletjih razlikujemo tri obdobja. Obdobje naglega upada števila prebivalstva (1953-63), obdobje stagnacije (1964-76) in obdobje rahlega porasta po letu 1976 zaradi nastopa pozitivnega migracijskega salda. V spreminjanju strukture bivališč in videzu naselij lahko razlikujemo tri obdobja: v prvem (1951-61) je bila najbolj razširjena gola obnovitev bivalnega fonda, v drugem (1961-71) je prišla na vrsto posodobitev obstoječih bivališč, v zadnjem (1971-81) pa gradnja novih hiš. Današnja vloga Doberdobske planote je okvirjena v prehod med starimi in novimi oblikami povezanosti z bližnjim prostorom. Stara prometno-tranzitna funkcija doslej še ni imela večjega vpliva, pomembnejša pa bo z razvojem obmestne podobe pokrajine, ki se bo utrjevala z nadaljnjim pospešenim spreminjanjem socialne strukture, videza in vloge naselij ter vrednotenja naravnega okolja. == Glej tudi == * [[Vrh sv. Mihaela]], muzej na prostem * [[Sredipolje]], italijanska kostnica == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Piekalkiewicz Janusz |year=1996 |title=Prva svetovna vojna |publisher=DZS, d.d., Ljubljana |isbn=86-341-1484-8 |cobiss=58847488 |pages=}} * Snoj, Marko ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen'' Založba Modrijan, 2009 * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} {{kategorija v Zbirki|Doberdò del Lago|Dobedob}} {{Province of Gorizia}} {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] gk7gam7hqlx1iei93363nsfcqjtihyr Foljan Sredipolje 0 127910 5724221 5715404 2022-07-26T18:02:56Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji |name=Foljan Sredipolje |official_name=Comune di Fogliano Redipuglia |native_name=Fogliano Redipuglia |region=Furlanija - Julijska krajina |province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) |mayor=Cristiana Pisano |mayor_party=Severna liga |area_total_km2=7,92 |population_total=2.940 |population_as_of=31. 5. 2021 |postal_code=34070 |area_code=0481|istat=031006 }} [[Slika:2015-4-Redipuglia Sredipolje monument (36).JPG|thumb| impresivna kostnica, posvečena padlim borcem 3. armade]] [[Slika:Redipuglia Sarkophag Duca dAosta 22.jpg|thumb|desno|grob poveljnika 3. armade]] '''Foljan Sredipolje''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Fogliano Redipuglia'', [[Bizjaščina|bizjaško]] ''Foian Redipuia'', [[Furlanščina|furlansko]] ''Foian Redipulie)'' je [[kraj]] s [[kostnica|kostnico]] padlim italijanskim [[vojak]]om v [[Italija|Italiji]]. Kraj je v preteklosti nosil tudi ime Rodopolje. Kostnica v Sredipolju, [[Italija|italijansko]] '''''Redipuglia''''', je najbolj znan in veličasten italijanski spominski kompleks, posvečen več kot 100.000 italijanskim vojakom 3. [[armada|armade]], ki so v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] padli na kraškem [[bojišče|bojišču]] [[Soška fronta|Soške fronte]]. Kostnica je bila dokončana leta [[1938]] po načrtih [[arhitekt]]a ''Giovannija Greppija'' in [[kipar]]ja ''Giannina Castiglonija''. Kostnica je velikansko stopnišče, na vrhu katerega stojijo trije visoki [[kamnina|kamniti]] [[krščanski križ|križi]], [[kapelica]] in ''vojaška opazovalnica''. Na začetku stopnišča, simbolično pa na čelu svoje armade, stoji grob [[poveljnik]]a 3. armade princa Emanuela Filiberta Savojskega, [[Savojci|drugega vojvode Aoste]], ki je obkrožen z žarami štirih [[general]]ov. Prostor je simbolično ograjen z verigo [[torpedovka|torpedovke]] ''Grado''. Na vrhu griča je več peš poti, ki se vijejo po strelskih jarkih, prepletenimi z bodečo žico. Kilometer dalje od italijanske kostnice v smeri proti Foljanu (Fogliano Redipuglia) je pokopališče z ostanki 14.550 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskih]] vojakov. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi == {{katzbirke|Fogliano Redipuglia}} * [[Soška fronta]] ==Zunanje povezave== * [http://www.burger.si/WWI/Italy/Redipuglia/uvod.html Virtualni sprehod po spomeniku (čas prikaza: februar 2014) ] {{mil-hist-stub}} {{Portal-Vojaštvo}}[[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Goriška pokrajina (Italija)]] {{normativna kontrola}} s8ukd7m37u358ctkl15l1ntx37lyr36 Seznam ljudskih univerz v Sloveniji 0 130875 5724277 5707730 2022-07-26T20:59:39Z BelindaLOV 162925 /* Seznam */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[ljudska univerza|ljudskih univerz]] v [[Slovenija|Sloveniji]].''' == Seznam == * [[Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza]] * [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]] * [[Ljudska univerza Ajdovščina]] * [[Ljudska univerza Celje]] * [[Ljudska univerza Gornja Radgona]] * [[Ljudska univerza Jesenice]] * [[Ljudska univerza Kočevje]] * [[Ljudska univerza Koper]] * [[Ljudska univerza Kranj]] * [[Ljudska univerza Krško]] * [[Ljudska univerza Lenart]] * [[Ljudska univerza Lendava]] * [[Ljudska univerza Litija]] * [[Ljudska univerza Murska Sobota]] * [[Ljudska univerza Nova Gorica]] * [https://www.ric-nm.si/si/ Ljudska univerza Novo mesto] * [[Ljudska univerza Ormož]] * [[Ljudska univerza Postojna]] * [[Ljudska univerza Ptuj]] * [[Ljudska univerza Radovljica]] * [[Ljudska univerza Radlje ob Dravi]] * [[Ljudska univerza Ravne na Koroškem]] * [[Ljudska univerza Rogaška Slatina]] * [[Ljudska univerza Sežana]] * [[Ljudska univerza Slovenska Bistrica]] *Ljudska univerza Šentjur * [[Ljudska univerza Škofja Loka]] * [[Ljudska univerza Tržič]] * [[Ljudska univerza Velenje]] * [[Zasavska ljudska univerza]] == Glej tudi == * [[seznam šolskih ustanov v Sloveniji]] [[Kategorija:Seznami organizacij|Ljudske univerze v Sloveniji]] [[Kategorija:Ljudske univerze v Sloveniji|*]] 03defg1yuqlane2v99j2bdlk5w2clfx Tržič, Italija 0 136594 5724231 5696583 2022-07-26T18:15:21Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Tržič | official_name = Comune di Monfalcone<br />Občina Tržič | native_name = Monfalcone | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 48 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 32 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(27668) | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = Archi, Aris, Bagni, Cima di Pietrarossa, Crosera, La Rocca, Lisert, Marina Julia, Marina Nova, Panzano, Pietrarossa, San Polo, Schiavetti, Serraglio, Via Romana-Solvay | mayor_party = Liga | mayor = Anna Maria Cisint | area_footnotes = | area_total_km2 = 20 | population_footnotes = | population_total = 28101 | population_as_of = 2009 | pop_density_footnotes = | population_demonym = sl. Tržičani<br>it. monfalconesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 7 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveta Marija]] | day = 21. november | postal_code = 34074 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comune.monfalcone.go.it}} | footnotes = }} '''Tržič''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''Monfalcone'', furlansko in narečno ''Monfalcon'') je mesto in občina v nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]] i[[Italija|talijanske]] [[dežela|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] in je središče [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran|Medobčinske zveze Kras-Soča-Jadran]]. Leži na severozahodni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], v bližini izliva reke [[Soča|Soče]] in [[naravni rezervat|naravnega rezervata]] Foce dell'Isonzo. Tržič je pomembno industrijsko središče s tovarno letal, tekstila, kemikalij in z [[rafinerija|rafinerijo nafte]]. V tamkajšnji [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Fincantieri]] gradijo največje potniške križarke.Z 28 816 prebivalci je po velikosti na petem mestu v Furlaniji-Julijski krajini, urbana aglomeracija (somestje) Tržiča skupaj z bližnjim [[Staranzano|Staranzanom]] (7.300) in sosednjimi [[Ronke|Ronkami]] (12.000) pa šteje le nekaj manj kot 50.000 ljudi in je četrta največja v deželi. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Monfalcone - Duomo di Sant'Ambrogio.jpg|Župnijska cerkev sv. Ambroža Slika:Rocca di Monfalcone.jpg|Rimska utrdba Rocca di Monfalcone Slika:Monfalcone (3).jpg Slika:Monfalcone - Palazzetto Veneto.jpg|Beneška palača </gallery> == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi== * [[Fincantieri]] * [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran]] {{kategorija v Zbirki|Monfalcone|Tržič}} {{Province of Gorizia}} {{normativna kontrola}} {{it-geo-stub}} mzv0h6u1hkq9p78v3q0zf1h0wqv8yvg Južna železnica 0 137450 5724067 5711891 2022-07-26T12:55:11Z 86.32.37.189 Pravopisni in slogovni popravki. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nekdanja železniška proga |ime= Južna železnica |image=Borovnica viaduct by Varoni.jpg |caption= |dates= |building=1839-1857 |commisioned= 1857 |decommisioned= |del= |category= [[glavna železniška proga|glavna]] |country= {{flagicon|Avstrija}} [[Avstrija]] {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] {{flagicon|Italija}} [[Italija]] |company= [[Österreichische Bundesbahnen|ÖBB]] (Avstrija)<br> [[Slovenske železnice]]<br> [[Rete Ferroviaria Italiana|RFI]] (Italija) |mednarodna oznaka proge= |tiri=2 |oznaka= |dolzina= 577,2 [[kilometer|km]] |sistem vleke= |prepustna moc= |izkoristek= |shema= }} '''Južna železnica''', [[Nemški jezik|nemško]] Südbahn, je 577,2 km dolga dvotirna [[železniška proga]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]]. Cesarska južna železnica je predstavljala le del celotne [[železniška infrastruktura|železniške infrastrukture]] v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]]. Ker je bil Dunaj glavno mesto monarhije in je železnica do Trsta ležala južno od njega, se je proge prijelo poimenovanje »Južna železnica«. Načrtovanje železniške proge od Dunaja proti Trstu so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] začeli že leta 1837. Leta 1839 je koncesijo za gradnjo proge z Dunaja proti jugu dobil bančnik [[Georg Sina]], toda že 23. decembra 1841 je država izdala dvorni dekret, s katerim je gradnjo in kasnejše upravljanje prevzela družba Südbahn Gessellschaft. == Upravljanje in vzdrževanje== Avstrijski del Južne železnice danes upravljajo Avstrijske državne železnice [[Österreichische Bundesbahnen|ÖBB]], slovenski del [[Slovenske železnice]] , italijanskega pa upravljavec železniške infrastrukture [[Rete Ferroviaria Italiana]] (RFI). Od 11. junija 2021 po dolgem času prekinitve spet vozi direktni vlak med Dunajem in Trstom, čeprav se za večino povezav še vedno prestopa v [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljani]] na mednarodne vlake in v [[Železniška postaja Opčine|Opčinah]] na tržaški mestni promet. == Gradnja proge== === Odsek Dunaj–Gradec === [[Slika:Wien suedbahn 1875.jpg|280px|right|thumb|Stara stavba dunajske Južne postaje (Südbahnhof), kjer se je začela Južna železnica (c. 1875)]] [[Slika:Fleischmannviadukt2014a.jpg|280px|thumb|desno|Viadukt Fleischmann na prelazu Semmering]] Leta 1842 je bil zgrajen odsek proge Dunaj–Gloggnitz, ki naj bi bil priključen Južni železnici. Južna železnica se je začela v Mürzzuschlagu ob južnem vznožju [[Semmering]]a. Gradnja [[Železniška proga čez Semmerinf|proge čez Semmering]] je predstavljala težaven odsek, ki so ga začeli graditi že leta 1842, vendar dela začasno odložili. Gradnje so se ponovno lotili leta 1848 in jo do leta 1854 tudi uspešno zaključili. Odsek Mürzzuschlag–Gradec so gradili dve leti in leta 1844 je sledilo slovesno odprtje. === Odsek Gradec–Celje === Progo od [[Gradec|Gradca]] naprej so načrtovali v dveh različicah. Ena naj bi vodila od Gradca preko [[Ptuj]]a do [[Poljčane|Poljčan]] ter dalje v [[Celje]], druga pa čez [[Maribor]] do Celja. Odločili so se za slednjo, saj je predstavljala krajšo razdaljo in trasa je potekala po primernejšem terenu. Gradbena dela na tem odseku je vodil inšpektor T. Blumfeld pod nadzorstvom inženirja [[Carl von Ghega|Carla Ghege]]. 1. novembra 1845 je pod vodstvom Ghege pripeljala na poskusni vožnji iz Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice]] na slovensko ozemlje prva lokomotiva. 2. junija 1846 je bila slavnostno odprta železniška proga med Gradcem in Celjem. Gradnja tega odseka je nazorno prikazana v [[Muzej južne železnice|Muzeju južne železnice]] v Šentjurju. <!--Kje pa je bil sedež te uprave.???--> [[Slika:Sepp Tezak - Železniška postaja v Celju.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Celje nekoč]] [[Slika:Postcard of Ljubljana train station (3).jpg|280px|sličica|thumb|Železniška postaja Ljubljana nekoč]] === Odsek Celje–Ljubljana === Progo od Celja do [[Ljubljana|Ljubljane]] so načrtovali že v letih 1842 in 1843, vendar jim je povzročala precej težav. Zasnovali so tri različice: dve od Celja po [[Savinjska dolina|Savinjski dolini]], ena naj bi potekala do [[Kamnik]]a skozi [[Tuhinjska dolina|Tuhinjsko dolino]], druga pa čez [[Vransko]] pod [[Trojane|Trojanami]] do [[Domžale|Domžal]]. Tretja različica je vodila ob toku Savinje iz Celja do [[Zidani Most|Zidanega Mosta]] in odtod skozi sotesko ob reki [[Sava|Savi]] do [[Litija|Litije]] in naprej do Ljubljane. Kljub temu, da je bila tretja varianta zaradi ozke savske doline med Zidanim mostom in Litijo drzna ideja, je bila sprejeta. Odločitev je podpiralo predvsem dejstvo, da so bile v okolici [[Hrastnik]]a, [[Trbovlje|Trbovelj]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorja]] odkrite velike zaloge kvalitetnega [[premog]]a, ki pa jih zaradi slabih prometnih povezav ni bilo mogoče izkoriščati v večjem obsegu. Načrtovalci so se zavedali težav, ki so jih čakale v savski dolini, npr. skalni plazovi, številni hudourniki, redka poseljenost krajev ... Leta 1845 so se začela prva pripravljalna in meritvena dela, leto kasneje pa so začeli gradnjo. Od Celja proti Zidanemu Mostu so dvakrat prečkali reko Savinjo, tretjič še v [[Zidani Most|Zidanem Mostu]]. Za tiste čase je bil tehnično posebno znamenit v loku zgrajen most čez Savinjo v Zidanem Mostu. Gradil ga je inženir [[Edvard Heider]], poznejši lastnik [[Steklarna Hrastnik|steklarne v Hrastniku]]. Most so gradili tri leta, od 1846 do 1849. Progo Celje–Zidani most je gradil zidarski mojster [[Johan Piko]] iz Beljaka, z delavci iz Furlanije, Primorja in Češkega. Gradnja proge je bila težka in nevarna: med Hrastnikom in Trbovljami so izkopali 136,5 m dolg predor, za delavce pa so bile najbolj nevarne strme skale nad strugo Save. Zaradi pomanjkanja prostora so postajna poslopja za postaje Hrastnik, Trbovlje in Zagorje gradili v loku, kar je pozneje zelo oviralo razvoj tovornega prometa. Dodatne preglavice so povzročali tudi ovinki skozi savsko sotesko. Inženir [[Carl von Ghega]], ki je bil vrhovni inženir gradnje Južne železnice, je vse težave odlično premagal. Poleg domačih je pri gradnji proge sodelovalo še okrog 12.000 tujih delavcev, ki pa so povzročali nemalo težav. Zato so v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku za red morale skrbeti vojaške čete. Pri gradnji proge od Litije proti Ljubljani, razen gradnje mostu čez Savo in predora pri Pogoniku, graditelji niso imeli večjih težav. Ljubljanska železniška postaja je bila zgrajena 18. aprila 1848. Gradnjo postaje sta prevzela podjetnika [[Benjamin Pichler]] in [[Jože Stare]], nadzor pa je vodil [[Ferdinand Hoffman]]. Uradna otvoritev proge Celje–Ljubljana je bila 16. septembra 1849, vendar je prvi vlak z vagoni v Ljubljano pripeljal že 18. avgusta 1849, na rojstni dan cesarja [[Franc Jožef|Franca Jožefa I.]] === Odsek Ljubljana–Trst === Terenske razmere za progo Ljubljana–Trst so proučevali že od leta 1842. Teren je bil težaven zaradi [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]], [[kras|kraških]] značilnosti (jame, kotline, podzemeljske vode ...), nazadnje pa je bil tu še neizogiben spust do morja. Nastalo je več variant poteka proge. Sprva so preučevali možnosti, da bi se izognili barju. Ena od različic je predvidevala, da bi proga tekla najprej po Gorenjski, nato po [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]] do [[Žiri|Žirov]], skozi predor v dolino [[Idrijca|Idrijce]] in ob njenem toku do [[Soča|Soče]] ter naprej do morja. Po temeljitemu premisleku in primerjanju soške in kraške proge so se v Ljubljani leta 1849 pod vodstvom Carla Ghege odločili za kraško varianto. Iz primerjave prog, ki so jo pozneje objavili v časniku ''Austria'' lahko povzamemo, da je bila kraška proga za 6 milj krajša od soške in trdili so tudi, da bo cenejša, ter da bo zgrajena dve do tri leta prej kot soška. Toda tudi kraška proga je imela nekaj šibkih točk – [[Ljubljansko barje]], pomanjkanje površinske tekoče vode, nevarnost [[Burja|burje]] in snežnih zametov. Popolno neznanko je predstavljalo Ljubljansko barje, zaradi česar so se povečali gradbeni stroški in podaljšal se je čas. Najprej so sondirali teren, nato pa so pričeli z odvodnjavanjem barja. Več kot tri leta so zasipali močvirje in gradili nasipe. {{wide image|Borovnica viaduct-Ghega's original plan.jpg|1024px}} [[Slika:Karte der k.k. Staats-Eisenbahn zwischen Laibach und Triest (1850).jpg|400px|thumb|levo|Zemljevid trase Južne železnice med Ljubljano in Trstom (1850)]] Za barjem se je vzpon stopnjeval vse do prehoda čez borovniško dolino. Tu so zgradili 561 m dolg in 38 m visok [[borovniški viadukt]], ki je imel dve nadstropji. Mogočen objekt je več desetletij veljal za največji zidani most v [[Srednja Evropa|srednji Evropi]]. Na zahodni strani (čez današnjo traso avtoceste) je bil zgrajen drugi, 230 m dolg in 28 m visok viadukt, t. i. [[Štampetov most]], vendar ni tako veličasten, kot je bil borovniški. Proga se je vzpenjala skozi notranjske gozdove in je najvišjo točko 600 [[m.n.m.|m. n. v.]] dosegla pri [[Železniška postaja Postojna|Postojni]]. Na kraški planoti so se srečevali s tipično kraško pokrajino – kraškimi vrtačami, [[uvala]]mi in dolinami. Poleg tega je bilo treba na Krasu urediti še preskrbo z vodo, ki je bila nujna za parno vleko. Pri [[Gornje Ležeče|Gornjih Ležečah]] so zato zajeli izvir pitne vode v dva zbiralnika. Odtod je tekla voda po 38&nbsp;km dolgem [[vodovod]]u do železniških postaj [[Divača]], [[Železniška postaja Sežana|Sežana]] in [[Prosek,_Italija|Prosek]]. Pri [[Nabrežina|Nabrežini]] blizu Trsta so zgradili 646 m dolg in 19 m visok viadukt. Sledil je še 319 m dolg in 19 m visok viadukt pri [[Barkovlje|Barkovljah]] ter 2,75 m širok predor. Pred [[Železniška postaja Trst Campo Marzio|tržaško postajo Campo Marzio]] so zgradili še pokrit in zastekljen nadvoz z namenom, da bi preprečili možnost okužbe potnikov s [[Karantena|nalezljivimi boleznimi]], zaradi bližine tržaškega pristanišča. Graditelji so 20. novembra 1856 priredili prvo vožnjo iz Ljubljane do Postojne. Odsek med Ljubljano in Trstom so uradno odprli 27. julija 1857, v navzočnosti številnih uglednih oseb, na čelu s [[Cesar|cesarjem]] [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francem Jožefom]] in štirimi nadvojvodami. Odprtje železniške proge so združili z odprtjem ''tržaškega vodovoda''. Med gradnjo proge so namreč naleteli na vir pitne vode, ki so jo črpali do višje ležečega vodnega stolpa in nato speljali do [[Nabrežina|Nabrežine]], od koder je vodovod potekal pod železniškimi tiri do [[Trst|Trsta]]. [[Slika:Trieste museo ferroviario01 2007-10-21.jpg|280px|thumb|desno|V nekdanji tržaški postaji južne železnice Campo Marzio je danes Železniški muzej]] == Sedanje železniške proge in povezave== Trasa nekdanje južne železnice je danes razdeljena na: <br> [[Avstrija]]: [[Slovenija]]: * Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m. * [[Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m.]] odsek (do [[Železniška postaja Zidani Most|postaje Zidani Most]]) * [[Železniška proga Ljubljana–Sežana–d. m.]] [[Italija]]: * odsek [[Železniška postaja Sežana|Sežana]] - [[železniška postaja Opčine|Opčine]] * odsek [[železniška postaja Opčine|Opčine]] - [[Železniška postaja Trst Campo Marzio| Trst (Campo Marzio)]], na tem odseku ni potniškega prometa, postaja je spremenjena v železniški [[muzej]]. (za potnike je iz [[Železniška postaja Trst Centrale|Trst (Centrale)]] na postajo [[železniška postaja Opčine|Opčine]] urejen nadomestni avtobusni prevoz). == Znane osebnosti == * [[Carl von Ghega]] * [[Nadvojvoda Janez]] * [[Josip Cugmus]] == Literatura == * Brilej, M. ''150 let železnice: od Celja do Ljubljane 1849 – 1999''. Litija, 1999. * {{navedi knjigo |author=Dietrich, Herbert |year=1994 |title=Die Südbahn und ihre Vorläufer. |publisher=Wien: Bohmann |isbn=9783700208716 |cobiss= |pages=}} * ''Mit Volldampf in den Süden : 150 Jahre Südbahn Wien-Triest''. Wien, 2007 * Kramar, I. »Primorski in istrski železničarji 1857 – 1947«, v ''Slovenski železničarji v NOB 1942 – 1945''. Ljubljana, 2001. * Mohorič, I. ''Zgodovina železnic na Slovenskem''. Ljubljana, 1968. * {{navedi knjigo |author=[[Tadej Brate|Brate, Tadej]] |year=2013 |title=Zgodovina slovenskih železnic na razglednicah. |publisher=Celjska Mohorjeva družba, Celje |isbn=978-961-278-064-7 |cobiss=265950720 |pages=}} *Košir Marko, Bogić Mladen (2013). ''Železniška proga Šentilj-Zidani Most''. Založba Pro-Andy, Maribor. == Zunanje povezave == * [http://www.kam.si/zanimivosti/juzna_zeleznica.html Južna železnica] == Glej tudi == *[[Muzej južne železnice]] *[[Pesniški viadukt]] *[[Borovniški viadukt]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1854]] [[Kategorija:Promet v 19. stoletju]] [[Kategorija:Železniške proge v Avstriji]] [[Kategorija:Železniške proge v Sloveniji]] [[Kategorija:Železniške proge v Italiji]] {{normativna kontrola}} i9xmh3qu6bybcaeip2126qlvpdyfi16 Gradiško jezero 0 139410 5724184 5691699 2022-07-26T16:06:49Z A09090091 188929 dp inf wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Jezero | lake_name = Gradiško jezero | image_lake = Gradiško jezero pri Lukovici.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = | coords = {{koord|46|9|32|N|14|42|34|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = umetno | inflow = [[Drtijščica]] | outflow = | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area = | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | islands = | cities =[[Gradišče pri Lukovici]] }} '''Gradiško jezero''' je umetno [[jez|zajezeno]] [[jezero]] v bližini kraja [[Gradišče pri Lukovici|Gradišče]] v [[občina Lukovica|občini Lukovica]]. Jezero so zgradili kot mokri zadrževalnik na [[potok]]u [[Drtijščica]], ki varuje [[avtocesta|avtocesto]] [[Ljubljana]] - [[Maribor]] pred [[hudournik (vodovje)|hudournimi vodami]]. Okoli jezera je speljana urejena [[makadam]]ska pot v dolžini 4200 m, ki pa je v prometnem smislu namenjena le za dovoz lastnikom okoliških [[gozd]]ov. Promet z motornimi vozili je za ostale udeležence je prepovedan in zaprt z [[zapornica]]mi. Tako je cesta idealno sprehajališče. Ob jezeru se vije tudi del [[Rokovnjaška planinska pot|Rokovnjaške poti]], ki poteka čez vrhove okoliških hribov in je v celoti dolga 60 km. Dostop do jezera je mogoč iz smeri [[Lukovica|Lukovice]] ali iz [[Moravče|Moravč]]. Poleg sprehajalcev na svoj račun lahko pridejo tudi [[ribič]]i. Na [[jug]]ozahodnem koncu jezera je [[drst|drstišče]] [[riba|rib]]. Njegove vodne površine pa so si že prisvojili tudi [[labod grbec|labodi]] in race. Poleg krožne ceste je v okolici jezera še nekaj položnih poti in točk, vrednih ogleda. Posebno zanimivi sta vas [[Gradišče pri Lukovici|Gradišče]] z markantno [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]] sv. Marjete in okoli dve uri hoda oddaljena [[Limbarska gora]]. Na vrhu hriba [[sever|severozahodno]] od cerkve ''sv. Marjete'' so bili najdeni dokazi, da je na tem mestu stalo prazgodovinsko [[gradišče]], po katerem je kraj, ki se razprostira pod cerkvijo dobil svoje ime. Jugovzhodno od jezera se nahajajo ostanki ruševin [[grad]]u [[Grad Rožek (Rudolfseck)|Rožek]]. == Legendi o Gradiškem jezeru == [[slika:GradiskoJezero.jpg|thumb|Del krožne poti ob jezeru]] Obstajata dve legendi, ki pripovedujeta, da je na tem območju pod današnjim naseljem Gradišče nekoč že stalo jezero. Obe legendi omenjata gradiški grad in grad Rožek. Prva pravi, da je v jezeru živel [[zmaj]]. Žrtvovati bi mu morali graščakovo hčer, vendar je zmaja prej ubil neki berač, ki je bil za to bogato nagrajen. Druga legenda pa pravi, da sta se graščaka po jezeru vozila drug k drugemu na obiske in skupaj lovila ribe. Kasneje so morali [[tlačanstvo|tlačani]] na zahtevo graščaka iz gradu Rožek prekopati jez pri ''Kurniku'' proti [[Trnjava|Trnjavi]]. Voda je odtekla v [[Radomlja|Radomljo]], na kraju, kjer je bilo prej jezero, pa so nastali pašniki.<ref>Turistična zveza občine Lukovica</ref> ==Prireditve== ===Gradiški tek=== Turistično društvo [[Gradišče pri Lukovici]] okoli Gradiškega jezera od leta 2006 naprej prireja tradicionalni Gradiški tek. Organizirani so teki na več različnih razdalij, obstajajo pa kategorije tako za odrasle kot za otroke. ===Jadranje=== Na Gradiškem jezeru od leta 2015 vsako leto na začetku [[junij|junija]] poteka [[športno jadranje|jadralna regata]] z [[jadrnica|jadrnicami]] tipa Mini 12. Regato prireja Jadralni klub [[Adam Ravbar|Adama Ravbarja]], ki redno prireja regate tudi v [[Dalmacija|Dalmaciji]] in na [[Bohinjsko jezero|Bohinjskem jezeru]] == Glej tudi == *[[seznam jezer v Sloveniji]] *[http://td-gradisce.si/ Turistično društvo Gradišče pri Lukovici - Tek okoli Gradiškega jezera] *[http://www.jkravbar.si/ JK Ravbar - Jadralna regata Mini 12] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Lake Gradišče|Gradiško jezero}} {{Geopedia|L260_F4345_T13_vF_b4_x478242.499985622_y112795.749978368_s16}} {{Hidrografija Slovenije}} {{si-geo-stub}} {{škrbina o jezeru}} [[Kategorija:Jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Lukovica]] paif4efdybmvv8jqsva5xpdg0i12gy4 Anton Bebler 0 141456 5724107 5582758 2022-07-26T13:46:35Z Amanesciri2021 205950 /* Bibliografija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Bebler''' [antón bébler], [[Slovenci|slovenski]] [[politolog]], [[obramboslovec]], [[profesor]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[10. marec]] [[1937]], [[Moskva]]. Je sin slovenskega in jugoslovanskega komunista, politika in diplomata [[Aleš Bebler|Aleša Beblerj]]<nowiki/>a. Mladost je preživel v Sovjetski zvezi, po prvem letu študija strojništva v Moskvi pa je prišel v očetovo domovino, študiral sprva v Ljubljani in nato v Beogradu, tam diplomiral iz slovanskih jezikov, nato pa podiplomsko študiral še v ZDA, Franciji in Veliki Britaniji ter na beograjski Visoki šoli za politične vede magistriral leta 1966. Raziskoval je zlasti afriške politične sisteme in vlogo vojske v njih ter leta 1971 [[Doktorat|doktoriral]] iz političnih znanosti na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]] v [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]]. V letih 1963−70 je bil raziskovalec na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo v [[Beograd]]u, 1970–72 na Centru za mednarodne študije v Princetonu v ZDA, od leta 1972 pa na [[FSPN]] (kasnejši [[FDV]]) v Ljubljani z raziskovalno in predavateljsko usmeritvijo v politologijo in sociologijo vojne in vojaške organizacije, sodobnih (primerjalnih) političnih sistemov, vojaških in varnostnih vidikov mednarodnih odnosov. Leta 1975 je postal ustanovni predstojnik (kasneje imenovane) katedre za obramboslovje na FSPN/FDV in s tem eden poglavitnih utemeljiteljev tega študija na Slovenskem, 1983–1985 pa je bil prodekan FSPN. Objavil je številna dela iz politologije vojske in tudi političnih sistemov, tako doma kot v tujini. Bil je aktiven v organih različnih mednarodnih strokovnih organizacij, predvsem Mednarodnega združenja za politične vede (IPSA), in bil leta 1986 med ustanovitelji evropskega združenja za preučevanje oboroženih sil ERGOMAS. Na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno društvo Slovenski svet Evropskega gibanja, temu je predsedoval 1991–92, v letih 1992–97 je bil slovenski veleposlanik pri organih OZN v Ženevi, kjer je bil tudi predstavnik Slovenije pri mednarodni konferenci za bivšo Jugoslavijo in stalni predstavnik Slovenije pri GATT ter vodil pogajanja za njeno vključitev v novoustanovljeno Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Po vrnitvi v domovino je nadaljeval s poučevanjem na FDV ter se pri tem dodatno posvetil še evropskim integracijam in evropskim političnim sistemom. Leta 1998 postal predsednik Atlantskega (kasneje Evro-atlantskega) sveta Slovenije<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>. Bil je med najbolj vnetimi zagovorniki vstopa Slovenije v Evropsko unijo in še zlasti v NATO. 1999–2001 je bil predsednik Slovenske izseljenske matice, 1997–2007 pa predsednik Kulturnega društva [[Slovenski oktet]]. Leta 2015 mu je ljubljanska univerza na predlog FDV podelila naslov zaslužnega profesorja. Pogosto objavlja strokovne članke o aktualnih temah v periodičnem tisku (Sobotna priloga Dela, tudi odzive in polemike). Neuspešno je kandidiral na [[volitve predsednika Republike Slovenije 2002|volitvah za predsednika Republike Slovenije 2002]]. Poročen je z nekdanjo novinarko in poslanko [[Darja Lavtižar Bebler|Darjo Lavtižar Bebler]]. == Bibliografija == * ''Military rule in Africa (Dahomey, Ghana, Sierra Leone, Mali''), Princeton, 1971 * ''Vojaška vladavina v Afriki'', 1974 * ''Marksizem in vojaštvo'', 1975 * ''Razorožitev : zbornik razprav in listin o nekaterih političnih in političnopravnih vidikih razorožitvenih prizadevanj'', Ljubljana, 1981. * ''O teoretični misli Edvarda Kardelja o vojni in miru'' (v: Edvard Kardelj: ''Socializem in vojna ter drugi spisi o sodobnih problemih svetovnega miru'' [izbral Anton Bebler, 1984]; str. 99-143) * ''Carl von Clausewitz in klasična politična teorija vojne / Anton Bebler. - Str. 3-17 ; O vojni / Carl von Clausewitz. - Str. 18-87'' (v zbirki Časopis za kritiko znanosti, 1985) {{COBISS|ID=977358}} * ''O odnosih med civilno in vojaško oblastjo v evropskih socialističnih državah'' {{COBISS|ID=3488514}} * ''Contemporary political systems: classifications and typologies'', London, 1990 (sourednik z Jimom Seroko in soavtor) *''The Yugoslav crisis and the Yugoslav people´s army'', 1992 * ''Tektonski pretresi (ne)varnosti : različni pristopi k varnostni politiki v osrednji Vzhodni Evropi z vidika najnovejših geopolitičnih sprememb'' {{COBISS|ID=224861}} * ''O vojaškopolitičnih vidikih osamosvojitve Slovenije'' {{COBISS|ID=624339}} * Political pluralism and the Yugoslav professional military, ''The tragedy of Yugoslavia : the failure of democratic transformation'', Armonk (ZDA)-London, 1993 *''Civil-military relations in post-communist states'' (soavtor, 1997) *''Chalenge of NATO enlargement'' (soavtor, 1999) * Slovenia and NATO Enlargement : ''International Journal'' 55 (1), str. 125-136. * ''Sodobno vojaštvo in družba'' (urednik zbornika in avtor spremne študije), 2005 * ''Uvod v evropske integracije'', 2007 * ''A small member state and the European Union's security policy'', Reykjavik, 2009 *''“Frozen Conflicts” in Europe'' (urednik zbornika, avtor uvoda in dveh prispevkov: o srbsko-kosovskem konfliktu ter o Krimu in ukrajinsko-ruskem konfliktu (zbirka Knowledge Unlatched), 2015 * ''Izzivi vojne in miru'' (izbor njegovih del), 2017 (ob 80-letnici) == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.fdv.uni-lj.si/Kontakti/osebne/bebler.htm Osebna predstavitev na spletni strani FDV] * [http://www.mladina.si/tednik/200237/clanek/beblerkdo Kratka biografija v Mladini] * http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017370/ {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Bebler, Anton}} [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije pri Združenih narodih, Ženeva]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Beogradu]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti političnih ved v Beogradu]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Pensilvanije]] rdn1f8xlmuq97q6ofnp7m9w8v0vwhwy Lovrenška jezera 0 143193 5724189 5707801 2022-07-26T16:16:35Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodno telo|lake_name=Lovrenška jezera|image=Lovrenska jezera 2.jpg|inflow=Radoljna, Mislinja, Velka|max-depth=1,2 m|group=22 jezer|area=več jezer na skupno 12 ha|elevation=med 1517 in 1529}} '''Lovrenška jezera''' so [[jezero|jezerca]] in [[barje|barjanska okna]] na [[Pohorje|Pohorskem]] [[šota|šotišču]]. Jezerca ležijo na površini okoli 16 ha med [[Planinka (hrib)|Planinko]] (1392 [[mnm]]) in [[Mulejev vrh|Mulejevim vrhom]] (1533 mnm) v [[povirje|povirju]] [[potok]]ov ''Radoljne'', ''Mislinje'' in ''Velke''. Jezerca so kotanje s površino nekaj kvadratnih metrov in globine do 1,2 m. Po opustitvi paše jih zarašča rušje, ki prehaja na obeh straneh barja na bolj strmem in odcednem pobočju v [[smreka|smrekov]] [[gozd]]. Jezerc je od 11 do 22, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. Najvišje jezerce leži na višini 1529 mnm, najnižje pa na višini 1517 mnm. Ob najvišjem ležečem jezercu je postavljen lesen [[stolp|razgledni stolp]]. Lovrenška jezera so naravna in turistična znamenitost Pohorja. Od [[hotel]]a na Rogli je urejena in označena nezahtevna pešpot. == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Lovrenc Lakes|Lovrenška jezera}} {{coord|46|29|2|N|15|18|55|E|display=title|region:SI-053_type:landmark_source:dewiki}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Pohorje]] {{si-geo-stub}} r0pokydtrwnyb5godnvuszs9ho8sd49 Planinka (hrib) 0 143219 5724361 1074905 2022-07-27T11:16:44Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora|name=Planinka|range=[[Pohorje]]|elevation=1392 m|easiest_route=glej [[#Dostopi|Dostopi]]|location={{SLO}}}} '''Planinka''' je planota na osrednjem [[Pohorje|Pohorju]] z najvišjim [[topografski vrh|vrhom]] 1392 [[mnm]]. ''Planinka'' je uravnana planota, ki je od [[Lovrenška jezera na Pohorju|Lovrenških jezer]] oddaljena 15 minut. Preko ''Planinke'' vodi [[markacija|markirana]] grebenska planinska pot ([[transverzala]]). Vendar pa je ta naravno zelo znameniti predel lahko tudi samostojen izletniški cilj, ki je dosegljiv iz več smeri, tudi iz severnega ali južnega vznožja Pohorja. == Dostopi == * Iz [[Lovrenc na Pohorju|Lovrenca na Pohorju]] mimo Kasjaka - 3 ure * Iz [[Mislinja|Mislinje]] skozi Križni graben in Črne mlake - 3 ure * Od hotela Planja na [[Rogla|Rogli]] mimo sedla Komisija - 1 1/4 ure == Glej tudi == * [[Slovenska planinska pot]] * [[seznam vrhov v Sloveniji]] {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Pohorje]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] ofgr1oj51wgx2vfm3alkdzdjqnewwf1 Chelsea F.C. 0 143440 5724108 5723987 2022-07-26T13:48:38Z 176.76.249.146 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Chelsea FC | image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] | fullname = Chelsea Football Club | nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)| founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}| ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] | capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Danska}} [[Martin Goatwaite]] <br /> | | owner = {{ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona😭]] | | manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] | | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]| Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] | league = [[Premier League]] | season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] | position = 3. mesto | | pattern_la1 = _chelsea2021h | pattern_b1 = _chelsea2021h | pattern_ra1 = _chelsea2021h | pattern_sh1 = _chelsea2021h | pattern_so1 = | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000FF | rightarm1 = 0000FF | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _chelsea2021a | pattern_b2 = _chelsea2021a | pattern_ra2 = _chelsea2021a | pattern_sh2 = _chelsea2021a | pattern_so2 = | leftarm2 = BCD3E7 | body2 = BCD3E7 | rightarm2 = BCD3E7 | shorts2 = BCD3E7 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _chelsea2021t | pattern_b3 = _chelsea2021t | pattern_ra3 = _chelsea2021t | pattern_sh3 = _shorts | pattern_so3 = _chelsea2021t | leftarm3 = FF5555 | body3 = FF5555 | rightarm3 = FF5555 | shorts3 = FF5555 | socks3 = 0000DD }} '''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014. == Zgodovina kluba == === 1900–1950 === Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea. 29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic. Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0). Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov. V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa. Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000. Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti. === 1950–1970 === Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba. Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu. V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu. Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja. Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling. V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]]. Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton. Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko. === 1970–1990 === Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki. Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom. V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci. Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell. === 1990–2000 === Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle. [[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču. Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance. [[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci. Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah. Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu. V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških). Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om. === 2000–2009 === Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu. Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]]. Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik. Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool. Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid. [[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]] 20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]]. Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone. Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]]. === 2009– === Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield. V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]]. 31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev. == Oznake kluba == === Grb kluba === Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu. [[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb. Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice. 1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve. Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico. === Dresi === Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile. == Roman Abramovič == Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov. Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba. == Igralci == === Trenutna postava === Za sezono 2020/2021 {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}} {{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}} {{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}} {{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}} {{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}} {{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}} {{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}} {{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}} {{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}} {{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}} {{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}} {{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}} {{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} '''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec === Igralci na posoji === {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}} {{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} === Igralec leta (1967–2014) === {{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}} {| |- |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]] |- |1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]] |- |1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]] |- |1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]] |- |1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]] |- |1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]] |- |1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]] |- |1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]] |- |1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]] |- |1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]] |- |1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]] |- |1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]] |- |1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]] |- |1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]] |- |1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]] |- |1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]] |- |1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]] |- |1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]] |- |1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |- |1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |- |1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]] |- |2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]] |- |2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]] |- |2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]] |- |2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]] |- |2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |- |2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]] |- |2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]] |- |2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]] |- |2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]] |- |2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]] |} |} == Uspehi == === Evropski uspehi === * '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2''' : 2012, 2021 * '''[[Evropska liga]]: 1''' : 2013, 2019 * '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1''' : 1998 * '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2''' : 1971, 1998 === Domači uspehi === * '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6''' : 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17 * '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2''' : 1983-84, 1988-89 * '''[[FA Pokal]]i: 7''' : 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018 * '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5''' : 1965, 1998, 2005, 2007, 2015 * '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4''' : 1955, 2000, 2005, 2009 == Pomembnejši managerji == Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko: {| class="wikitable" border="1" |- !Ime in priimek !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]] |1952–1961 |[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]] |- |{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]] |1962–1967 |[[Football League Cup|League Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]] |1967–1974 |[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]] |1981–1985 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |1985–1988 |[[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]] |1988–1991 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |1996–1998 |[[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]] |1998–2000 |[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]] |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]] |2004–2007<br /> 2013–2015 |2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]] |2009<br /> 2015–2016 |[[FA pokal]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]] |2009–2011 |[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]] |2012 |[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] |2012–2013 |[[Evropska liga]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] |2016–2018 |[[Premier League]] |} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.chelseafc.com Uradna stran] * [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige] * [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea] {{UEFA Liga prvakov}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Londonu]] [[Kategorija:Chelsea F.C.| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} l1lljebqfc1cpriiwy1epmqafp58izv 5724110 5724108 2022-07-26T13:49:30Z 176.76.249.146 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Chelsea FC | image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] | fullname = Chelsea Football Club | nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)| founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}| ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] | capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Danska}} [[Martin Goatwaite🐐]] <br /> | | owner = {{ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona😭]] | | manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] | | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]| Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] | league = [[Premier League]] | season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] | position = 3. mesto | | pattern_la1 = _chelsea2021h | pattern_b1 = _chelsea2021h | pattern_ra1 = _chelsea2021h | pattern_sh1 = _chelsea2021h | pattern_so1 = | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000FF | rightarm1 = 0000FF | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _chelsea2021a | pattern_b2 = _chelsea2021a | pattern_ra2 = _chelsea2021a | pattern_sh2 = _chelsea2021a | pattern_so2 = | leftarm2 = BCD3E7 | body2 = BCD3E7 | rightarm2 = BCD3E7 | shorts2 = BCD3E7 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _chelsea2021t | pattern_b3 = _chelsea2021t | pattern_ra3 = _chelsea2021t | pattern_sh3 = _shorts | pattern_so3 = _chelsea2021t | leftarm3 = FF5555 | body3 = FF5555 | rightarm3 = FF5555 | shorts3 = FF5555 | socks3 = 0000DD }} '''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014. == Zgodovina kluba == === 1900–1950 === Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea. 29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic. Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0). Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov. V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa. Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000. Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti. === 1950–1970 === Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba. Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu. V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu. Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja. Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling. V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]]. Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton. Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko. === 1970–1990 === Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki. Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom. V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci. Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell. === 1990–2000 === Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle. [[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču. Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance. [[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci. Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah. Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu. V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških). Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om. === 2000–2009 === Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu. Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]]. Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik. Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool. Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid. [[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]] 20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]]. Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone. Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]]. === 2009– === Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield. V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]]. 31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev. == Oznake kluba == === Grb kluba === Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu. [[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb. Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice. 1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve. Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico. === Dresi === Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile. == Roman Abramovič == Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov. Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba. == Igralci == === Trenutna postava === Za sezono 2020/2021 {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}} {{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}} {{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}} {{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}} {{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}} {{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}} {{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}} {{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}} {{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}} {{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}} {{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}} {{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}} {{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} '''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec === Igralci na posoji === {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}} {{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} === Igralec leta (1967–2014) === {{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}} {| |- |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]] |- |1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]] |- |1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]] |- |1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]] |- |1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]] |- |1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]] |- |1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]] |- |1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]] |- |1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]] |- |1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]] |- |1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]] |- |1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]] |- |1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]] |- |1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]] |- |1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]] |- |1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]] |- |1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]] |- |1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]] |- |1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |- |1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |- |1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]] |- |2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]] |- |2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]] |- |2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]] |- |2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]] |- |2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |- |2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]] |- |2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]] |- |2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]] |- |2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]] |- |2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]] |} |} == Uspehi == === Evropski uspehi === * '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2''' : 2012, 2021 * '''[[Evropska liga]]: 1''' : 2013, 2019 * '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1''' : 1998 * '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2''' : 1971, 1998 === Domači uspehi === * '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6''' : 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17 * '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2''' : 1983-84, 1988-89 * '''[[FA Pokal]]i: 7''' : 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018 * '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5''' : 1965, 1998, 2005, 2007, 2015 * '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4''' : 1955, 2000, 2005, 2009 == Pomembnejši managerji == Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko: {| class="wikitable" border="1" |- !Ime in priimek !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]] |1952–1961 |[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]] |- |{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]] |1962–1967 |[[Football League Cup|League Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]] |1967–1974 |[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]] |1981–1985 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |1985–1988 |[[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]] |1988–1991 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |1996–1998 |[[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]] |1998–2000 |[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]] |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]] |2004–2007<br /> 2013–2015 |2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]] |2009<br /> 2015–2016 |[[FA pokal]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]] |2009–2011 |[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]] |2012 |[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] |2012–2013 |[[Evropska liga]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] |2016–2018 |[[Premier League]] |} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.chelseafc.com Uradna stran] * [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige] * [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea] {{UEFA Liga prvakov}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Londonu]] [[Kategorija:Chelsea F.C.| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} t5r9o5762w67e6um123ssvaeh7w6cdo 5724112 5724110 2022-07-26T13:50:56Z 176.76.249.146 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Chelsea FC | image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] | fullname = Chelsea Football Club | nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)| founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}| ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] | capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Danska}} [[Martin Goatwaite🐐]] <br /> | | owner = {{ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona😭]] | | manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] | | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]| Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] | league = [[Premier League]] | season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] | position = 18. mesto | | pattern_la1 = _chelsea2021h | pattern_b1 = _chelsea2021h | pattern_ra1 = _chelsea2021h | pattern_sh1 = _chelsea2021h | pattern_so1 = | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000FF | rightarm1 = 0000FF | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _chelsea2021a | pattern_b2 = _chelsea2021a | pattern_ra2 = _chelsea2021a | pattern_sh2 = _chelsea2021a | pattern_so2 = | leftarm2 = BCD3E7 | body2 = BCD3E7 | rightarm2 = BCD3E7 | shorts2 = BCD3E7 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _chelsea2021t | pattern_b3 = _chelsea2021t | pattern_ra3 = _chelsea2021t | pattern_sh3 = _shorts | pattern_so3 = _chelsea2021t | leftarm3 = FF5555 | body3 = FF5555 | rightarm3 = FF5555 | shorts3 = FF5555 | socks3 = 0000DD }} '''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014. == Zgodovina kluba == === 1900–1950 === Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea. 29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic. Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0). Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov. V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa. Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000. Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti. === 1950–1970 === Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba. Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu. V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu. Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja. Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling. V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]]. Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton. Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko. === 1970–1990 === Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki. Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom. V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci. Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell. === 1990–2000 === Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle. [[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču. Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance. [[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci. Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah. Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu. V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških). Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om. === 2000–2009 === Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu. Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]]. Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik. Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool. Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid. [[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]] 20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]]. Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone. Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]]. === 2009– === Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield. V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]]. 31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev. == Oznake kluba == === Grb kluba === Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu. [[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb. Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice. 1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve. Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico. === Dresi === Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile. == Roman Abramovič == Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov. Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba. == Igralci == === Trenutna postava === Za sezono 2020/2021 {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}} {{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}} {{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}} {{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}} {{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}} {{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}} {{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}} {{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}} {{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}} {{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}} {{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}} {{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}} {{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} '''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec === Igralci na posoji === {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}} {{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} === Igralec leta (1967–2014) === {{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}} {| |- |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]] |- |1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]] |- |1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]] |- |1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]] |- |1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]] |- |1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]] |- |1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]] |- |1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]] |- |1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]] |- |1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]] |- |1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]] |- |1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]] |- |1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]] |- |1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]] |- |1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]] |- |1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]] |- |1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]] |- |1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]] |- |1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |- |1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |- |1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]] |- |2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]] |- |2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]] |- |2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]] |- |2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]] |- |2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |- |2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]] |- |2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]] |- |2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]] |- |2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]] |- |2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]] |} |} == Uspehi == === Evropski uspehi === * '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2''' : 2012, 2021 * '''[[Evropska liga]]: 1''' : 2013, 2019 * '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1''' : 1998 * '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2''' : 1971, 1998 === Domači uspehi === * '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6''' : 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17 * '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2''' : 1983-84, 1988-89 * '''[[FA Pokal]]i: 7''' : 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018 * '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5''' : 1965, 1998, 2005, 2007, 2015 * '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4''' : 1955, 2000, 2005, 2009 == Pomembnejši managerji == Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko: {| class="wikitable" border="1" |- !Ime in priimek !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]] |1952–1961 |[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]] |- |{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]] |1962–1967 |[[Football League Cup|League Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]] |1967–1974 |[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]] |1981–1985 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |1985–1988 |[[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]] |1988–1991 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |1996–1998 |[[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]] |1998–2000 |[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]] |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]] |2004–2007<br /> 2013–2015 |2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]] |2009<br /> 2015–2016 |[[FA pokal]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]] |2009–2011 |[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]] |2012 |[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] |2012–2013 |[[Evropska liga]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] |2016–2018 |[[Premier League]] |} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.chelseafc.com Uradna stran] * [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige] * [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea] {{UEFA Liga prvakov}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Londonu]] [[Kategorija:Chelsea F.C.| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} pp1odddqqeegmdblgqs9ixfsvynlduo 5724118 5724112 2022-07-26T13:55:44Z 176.76.249.146 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Chelsea FC | image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] | fullname = Chelsea Football Club | nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)| founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}| ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] | capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Danska}} [[Martin Goatwaite🐐]] <br /> | | owner = {{ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona😭]] | | manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] | | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]| Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] | league = [[Premier League]] | season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] | position = 18. mesto | | pattern_la1 = _chelsea2021h | pattern_b1 = _chelsea2021h | pattern_ra1 = _chelsea2021h | pattern_sh1 = _chelsea2021h | pattern_so1 = | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000FF | rightarm1 = 0000FF | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _chelsea2021a | pattern_b2 = _chelsea2021a | pattern_ra2 = _chelsea2021a | pattern_sh2 = _chelsea2021a | pattern_so2 = | leftarm2 = BCD3E7 | body2 = BCD3E7 | rightarm2 = BCD3E7 | shorts2 = BCD3E7 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _chelsea2021t | pattern_b3 = _chelsea2021t | pattern_ra3 = _chelsea2021t | pattern_sh3 = _shorts | pattern_so3 = _chelsea2021t | leftarm3 = FF5555 | body3 = FF5555 | rightarm3 = FF5555 | shorts3 = FF5555 | socks3 = 0000DD }} '''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|The Losers Cup]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014. == Zgodovina kluba == === 1900–1950 === Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea. 29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic. Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0). Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov. V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa. Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000. Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti. === 1950–1970 === Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba. Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu. V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu. Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja. Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling. V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]]. Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton. Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko. === 1970–1990 === Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki. Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom. V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci. Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell. === 1990–2000 === Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle. [[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču. Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance. [[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci. Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah. Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu. V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških). Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om. === 2000–2009 === Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu. Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]]. Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik. Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool. Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid. [[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]] 20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]]. Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone. Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]]. === 2009– === Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield. V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]]. 31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev. == Oznake kluba == === Grb kluba === Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu. [[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb. Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice. 1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve. Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico. === Dresi === Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile. == Roman Abramovič == Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov. Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba. == Igralci == === Trenutna postava === Za sezono 2020/2021 {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}} {{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}} {{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}} {{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}} {{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}} {{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}} {{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}} {{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}} {{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}} {{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}} {{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}} {{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}} {{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} '''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec === Igralci na posoji === {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}} {{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} === Igralec leta (1967–2014) === {{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}} {| |- |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]] |- |1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]] |- |1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]] |- |1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]] |- |1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]] |- |1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]] |- |1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]] |- |1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]] |- |1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]] |- |1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]] |- |1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]] |- |1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]] |- |1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]] |- |1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]] |- |1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]] |- |1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]] |- |1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]] |- |1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]] |- |1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |- |1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |- |1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]] |- |2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]] |- |2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]] |- |2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]] |- |2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]] |- |2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |- |2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]] |- |2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]] |- |2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]] |- |2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]] |- |2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]] |} |} == Uspehi == === Evropski uspehi === * '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2''' : 2012, 2021 * '''[[Evropska liga]]: 1''' : 2013, 2019 * '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1''' : 1998 * '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2''' : 1971, 1998 === Domači uspehi === * '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6''' : 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17 * '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2''' : 1983-84, 1988-89 * '''[[FA Pokal]]i: 7''' : 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018 * '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5''' : 1965, 1998, 2005, 2007, 2015 * '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4''' : 1955, 2000, 2005, 2009 == Pomembnejši managerji == Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko: {| class="wikitable" border="1" |- !Ime in priimek !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]] |1952–1961 |[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]] |- |{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]] |1962–1967 |[[Football League Cup|League Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]] |1967–1974 |[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]] |1981–1985 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |1985–1988 |[[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]] |1988–1991 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |1996–1998 |[[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]] |1998–2000 |[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]] |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]] |2004–2007<br /> 2013–2015 |2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]] |2009<br /> 2015–2016 |[[FA pokal]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]] |2009–2011 |[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]] |2012 |[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] |2012–2013 |[[Evropska liga]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] |2016–2018 |[[Premier League]] |} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.chelseafc.com Uradna stran] * [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige] * [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea] {{UEFA Liga prvakov}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Londonu]] [[Kategorija:Chelsea F.C.| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} sjgt7d4aeweb7oo9gduezwdagfe1tn7 5724122 5724118 2022-07-26T13:58:30Z 176.76.249.146 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Chelsea FC | image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] | fullname = Chelsea Football Club | nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)| founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}| ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] | capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Danska}} [[Martin Goatwaite🐐]] <br /> | | owner = {{ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona😭]] | | manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] | | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]| Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] | league = [[Premier League]] | season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] | position = 18. mesto | | pattern_la1 = _chelsea2021h | pattern_b1 = _chelsea2021h | pattern_ra1 = _chelsea2021h | pattern_sh1 = _chelsea2021h | pattern_so1 = | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000FF | rightarm1 = 0000FF | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _chelsea2021a | pattern_b2 = _chelsea2021a | pattern_ra2 = _chelsea2021a | pattern_sh2 = _chelsea2021a | pattern_so2 = | leftarm2 = BCD3E7 | body2 = BCD3E7 | rightarm2 = BCD3E7 | shorts2 = BCD3E7 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _chelsea2021t | pattern_b3 = _chelsea2021t | pattern_ra3 = _chelsea2021t | pattern_sh3 = _shorts | pattern_so3 = _chelsea2021t | leftarm3 = FF5555 | body3 = FF5555 | rightarm3 = FF5555 | shorts3 = FF5555 | socks3 = 0000DD }} '''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|The Losers Cup]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Luzerjem leta 2014. == Zgodovina kluba == === 1900–1950 === Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea. 29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic. Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0). Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov. V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa. Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000. Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti. === 1950–1970 === Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba. Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu. V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu. Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja. Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling. V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]]. Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton. Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko. === 1970–1990 === Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki. Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom. V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci. Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell. === 1990–2000 === Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle. [[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču. Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance. [[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci. Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah. Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu. V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških). Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om. === 2000–2009 === Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu. Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]]. Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik. Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool. Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid. [[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]] 20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]]. Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone. Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]]. === 2009– === Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield. V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]]. 31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev. == Oznake kluba == === Grb kluba === Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu. [[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb. Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice. 1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve. Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico. === Dresi === Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile. == Roman Abramovič == Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov. Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba. == Igralci == === Trenutna postava === Za sezono 2020/2021 {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}} {{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}} {{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}} {{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}} {{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}} {{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}} {{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}} {{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}} {{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}} {{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}} {{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}} {{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}} {{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} '''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec === Igralci na posoji === {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}} {{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} === Igralec leta (1967–2014) === {{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}} {| |- |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]] |- |1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]] |- |1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]] |- |1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]] |- |1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]] |- |1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]] |- |1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]] |- |1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]] |- |1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]] |- |1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]] |- |1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]] |- |1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]] |- |1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]] |- |1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]] |- |1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]] |- |1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]] |- |1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]] |- |1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]] |- |1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |- |1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |- |1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]] |- |2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]] |- |2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]] |- |2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]] |- |2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]] |- |2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |- |2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]] |- |2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]] |- |2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]] |- |2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]] |- |2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]] |} |} == Uspehi == === Evropski uspehi === * '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2''' : 2012, 2021 * '''[[Evropska liga]]: 1''' : 2013, 2019 * '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1''' : 1998 * '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2''' : 1971, 1998 === Domači uspehi === * '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6''' : 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17 * '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2''' : 1983-84, 1988-89 * '''[[FA Pokal]]i: 7''' : 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018 * '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5''' : 1965, 1998, 2005, 2007, 2015 * '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4''' : 1955, 2000, 2005, 2009 == Pomembnejši managerji == Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko: {| class="wikitable" border="1" |- !Ime in priimek !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]] |1952–1961 |[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]] |- |{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]] |1962–1967 |[[Football League Cup|League Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]] |1967–1974 |[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]] |1981–1985 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |1985–1988 |[[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]] |1988–1991 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |1996–1998 |[[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]] |1998–2000 |[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]] |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]] |2004–2007<br /> 2013–2015 |2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]] |2009<br /> 2015–2016 |[[FA pokal]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]] |2009–2011 |[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]] |2012 |[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] |2012–2013 |[[Evropska liga]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] |2016–2018 |[[Premier League]] |} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.chelseafc.com Uradna stran] * [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige] * [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea] {{UEFA Liga prvakov}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Londonu]] [[Kategorija:Chelsea F.C.| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} fp4zk9b8qotq27dc7xgjhlcv0gvh9ax 5724164 5724122 2022-07-26T14:37:25Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/176.76.249.146|176.76.249.146]] ([[User talk:176.76.249.146|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Chelsea FC | image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] | fullname = Chelsea Football Club | nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)| founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}| ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] | capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bruce Buck]] <br /> | | owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Todd Boehly]] | | manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] | | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]| Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] | league = [[Premier League]] | season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] | position = 3. mesto | | pattern_la1 = _chelsea2021h | pattern_b1 = _chelsea2021h | pattern_ra1 = _chelsea2021h | pattern_sh1 = _chelsea2021h | pattern_so1 = | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000FF | rightarm1 = 0000FF | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _chelsea2021a | pattern_b2 = _chelsea2021a | pattern_ra2 = _chelsea2021a | pattern_sh2 = _chelsea2021a | pattern_so2 = | leftarm2 = BCD3E7 | body2 = BCD3E7 | rightarm2 = BCD3E7 | shorts2 = BCD3E7 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _chelsea2021t | pattern_b3 = _chelsea2021t | pattern_ra3 = _chelsea2021t | pattern_sh3 = _shorts | pattern_so3 = _chelsea2021t | leftarm3 = FF5555 | body3 = FF5555 | rightarm3 = FF5555 | shorts3 = FF5555 | socks3 = 0000DD }} '''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014. == Zgodovina kluba == === 1900–1950 === Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea. 29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic. Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0). Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov. V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa. Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000. Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti. === 1950–1970 === Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba. Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu. V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu. Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja. Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling. V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]]. Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton. Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko. === 1970–1990 === Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki. Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom. V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci. Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell. === 1990–2000 === Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle. [[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču. Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance. [[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci. Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah. Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu. V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških). Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om. === 2000–2009 === Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu. Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]]. Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik. Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool. Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid. [[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]] 20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]]. Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone. Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]]. === 2009– === Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield. V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]]. 31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev. == Oznake kluba == === Grb kluba === Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu. [[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb. Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice. 1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve. Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico. === Dresi === Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile. == Roman Abramovič == Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov. Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba. == Igralci == === Trenutna postava === Za sezono 2020/2021 {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}} {{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}} {{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}} {{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}} {{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}} {{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}} {{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}} {{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}} {{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}} {{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}} {{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}} {{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}} {{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} '''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec === Igralci na posoji === {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}} {{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} === Igralec leta (1967–2014) === {{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}} {| |- |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]] |- |1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]] |- |1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]] |- |1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]] |- |1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]] |- |1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]] |- |1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]] |- |1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]] |- |1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]] |- |1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]] |- |1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]] |- |1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]] |- |1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]] |- |1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]] |- |1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]] |- |1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]] |- |1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]] |- |1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]] |- |1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |- |1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |- |1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]] |- |2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]] |- |2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]] |- |2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]] |- |2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]] |- |2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |- |2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]] |- |2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]] |- |2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]] |- |2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]] |- |2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]] |} |} == Uspehi == === Evropski uspehi === * '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2''' : 2012, 2021 * '''[[Evropska liga]]: 1''' : 2013, 2019 * '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1''' : 1998 * '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2''' : 1971, 1998 === Domači uspehi === * '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6''' : 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17 * '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2''' : 1983-84, 1988-89 * '''[[FA Pokal]]i: 7''' : 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018 * '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5''' : 1965, 1998, 2005, 2007, 2015 * '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4''' : 1955, 2000, 2005, 2009 == Pomembnejši managerji == Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko: {| class="wikitable" border="1" |- !Ime in priimek !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]] |1952–1961 |[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]] |- |{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]] |1962–1967 |[[Football League Cup|League Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]] |1967–1974 |[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]] |1981–1985 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |1985–1988 |[[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]] |1988–1991 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |1996–1998 |[[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]] |1998–2000 |[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]] |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]] |2004–2007<br /> 2013–2015 |2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]] |2009<br /> 2015–2016 |[[FA pokal]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]] |2009–2011 |[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]] |2012 |[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] |2012–2013 |[[Evropska liga]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] |2016–2018 |[[Premier League]] |} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.chelseafc.com Uradna stran] * [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige] * [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea] {{UEFA Liga prvakov}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Londonu]] [[Kategorija:Chelsea F.C.| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} 6y4stc2r3zbwnkwxjxor6m45upd06md 5724206 5724164 2022-07-26T16:45:14Z 77.111.250.152 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Chelsea FC | image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] | fullname = Luzer Football Club | nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)| founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}| ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] | capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona]] <br /> | | owner = {{ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona]] | | manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] | | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]| Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] | league = [[Championship]] | season = [[Championship 2021/22|2021/22]] | position = 16. mesto | | pattern_la1 = _chelsea2021h | pattern_b1 = _chelsea2021h | pattern_ra1 = _chelsea2021h | pattern_sh1 = _chelsea2021h | pattern_so1 = | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000FF | rightarm1 = 0000FF | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _chelsea2021a | pattern_b2 = _chelsea2021a | pattern_ra2 = _chelsea2021a | pattern_sh2 = _chelsea2021a | pattern_so2 = | leftarm2 = BCD3E7 | body2 = BCD3E7 | rightarm2 = BCD3E7 | shorts2 = BCD3E7 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _chelsea2021t | pattern_b3 = _chelsea2021t | pattern_ra3 = _chelsea2021t | pattern_sh3 = _shorts | pattern_so3 = _chelsea2021t | leftarm3 = FF5555 | body3 = FF5555 | rightarm3 = FF5555 | shorts3 = FF5555 | socks3 = 0000DD }} '''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014. == Zgodovina kluba == === 1900–1950 === Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea. 29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic. Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0). Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov. V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa. Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000. Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti. === 1950–1970 === Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba. Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu. V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu. Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja. Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling. V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]]. Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton. Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko. === 1970–1990 === Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki. Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom. V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci. Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell. === 1990–2000 === Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle. [[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču. Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance. [[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci. Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah. Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu. V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških). Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om. === 2000–2009 === Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu. Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]]. Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik. Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool. Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid. [[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]] 20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]]. Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone. Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]]. === 2009– === Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield. V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]]. 31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev. == Oznake kluba == === Grb kluba === Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu. [[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb. Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice. 1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve. Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico. === Dresi === Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile. == Roman Abramovič == Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov. Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba. == Igralci == === Trenutna postava === Za sezono 2020/2021 {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}} {{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}} {{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}} {{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}} {{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}} {{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}} {{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}} {{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}} {{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}} {{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}} {{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}} {{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}} {{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} '''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec === Igralci na posoji === {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}} {{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} === Igralec leta (1967–2014) === {{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}} {| |- |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]] |- |1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]] |- |1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]] |- |1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]] |- |1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]] |- |1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]] |- |1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]] |- |1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]] |- |1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]] |- |1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]] |- |1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]] |- |1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]] |- |1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]] |- |1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]] |- |1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]] |- |1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]] |- |1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]] |- |1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]] |- |1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |- |1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |- |1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]] |- |2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]] |- |2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]] |- |2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]] |- |2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]] |- |2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |- |2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]] |- |2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]] |- |2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]] |- |2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]] |- |2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]] |} |} == Uspehi == === Evropski uspehi === * '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2''' : 2012, 2021 * '''[[Evropska liga]]: 1''' : 2013, 2019 * '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1''' : 1998 * '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2''' : 1971, 1998 === Domači uspehi === * '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6''' : 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17 * '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2''' : 1983-84, 1988-89 * '''[[FA Pokal]]i: 7''' : 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018 * '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5''' : 1965, 1998, 2005, 2007, 2015 * '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4''' : 1955, 2000, 2005, 2009 == Pomembnejši managerji == Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko: {| class="wikitable" border="1" |- !Ime in priimek !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]] |1952–1961 |[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]] |- |{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]] |1962–1967 |[[Football League Cup|League Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]] |1967–1974 |[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]] |1981–1985 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |1985–1988 |[[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]] |1988–1991 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |1996–1998 |[[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]] |1998–2000 |[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]] |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]] |2004–2007<br /> 2013–2015 |2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]] |2009<br /> 2015–2016 |[[FA pokal]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]] |2009–2011 |[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]] |2012 |[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] |2012–2013 |[[Evropska liga]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] |2016–2018 |[[Premier League]] |} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.chelseafc.com Uradna stran] * [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige] * [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea] {{UEFA Liga prvakov}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Londonu]] [[Kategorija:Chelsea F.C.| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} dg5h0r8l7lt8v5qur509diaddmkbyun 5724209 5724206 2022-07-26T17:03:43Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/77.111.250.152|77.111.250.152]] ([[User talk:77.111.250.152|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Chelsea FC | image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] | fullname = Chelsea Football Club | nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)| founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}| ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] | capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bruce Buck]] <br /> | | owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Todd Boehly]] | | manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] | | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]| Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] | league = [[Premier League]] | season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] | position = 3. mesto | | pattern_la1 = _chelsea2021h | pattern_b1 = _chelsea2021h | pattern_ra1 = _chelsea2021h | pattern_sh1 = _chelsea2021h | pattern_so1 = | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000FF | rightarm1 = 0000FF | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _chelsea2021a | pattern_b2 = _chelsea2021a | pattern_ra2 = _chelsea2021a | pattern_sh2 = _chelsea2021a | pattern_so2 = | leftarm2 = BCD3E7 | body2 = BCD3E7 | rightarm2 = BCD3E7 | shorts2 = BCD3E7 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _chelsea2021t | pattern_b3 = _chelsea2021t | pattern_ra3 = _chelsea2021t | pattern_sh3 = _shorts | pattern_so3 = _chelsea2021t | leftarm3 = FF5555 | body3 = FF5555 | rightarm3 = FF5555 | shorts3 = FF5555 | socks3 = 0000DD }} '''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014. == Zgodovina kluba == === 1900–1950 === Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea. 29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic. Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0). Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov. V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa. Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000. Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti. === 1950–1970 === Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba. Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu. V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu. Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja. Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling. V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]]. Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton. Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko. === 1970–1990 === Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki. Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom. V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci. Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell. === 1990–2000 === Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle. [[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču. Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance. [[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci. Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah. Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu. V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških). Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om. === 2000–2009 === Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu. Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]]. Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik. Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool. Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid. [[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]] 20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]]. Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone. Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]]. === 2009– === Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield. V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]]. 31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev. == Oznake kluba == === Grb kluba === Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu. [[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb. Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice. 1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve. Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico. === Dresi === Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile. == Roman Abramovič == Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov. Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba. == Igralci == === Trenutna postava === Za sezono 2020/2021 {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}} {{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}} {{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}} {{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}} {{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}} {{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}} {{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}} {{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}} {{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}} {{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}} {{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}} {{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}} {{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} '''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec === Igralci na posoji === {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}} {{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} === Igralec leta (1967–2014) === {{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}} {| |- |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]] |- |1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]] |- |1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]] |- |1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]] |- |1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]] |- |1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]] |- |1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]] |- |1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]] |- |1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]] |- |1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]] |- |1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]] |- |1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]] |- |1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]] |- |1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]] |- |1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]] |- |1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]] |- |1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]] |- |1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]] |- |1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |- |1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |- |1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]] |- |2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]] |- |2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]] |- |2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]] |- |2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]] |- |2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |- |2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]] |- |2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]] |- |2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]] |- |2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]] |- |2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]] |} |} == Uspehi == === Evropski uspehi === * '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2''' : 2012, 2021 * '''[[Evropska liga]]: 1''' : 2013, 2019 * '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1''' : 1998 * '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2''' : 1971, 1998 === Domači uspehi === * '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6''' : 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17 * '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2''' : 1983-84, 1988-89 * '''[[FA Pokal]]i: 7''' : 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018 * '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5''' : 1965, 1998, 2005, 2007, 2015 * '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4''' : 1955, 2000, 2005, 2009 == Pomembnejši managerji == Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko: {| class="wikitable" border="1" |- !Ime in priimek !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]] |1952–1961 |[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]] |- |{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]] |1962–1967 |[[Football League Cup|League Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]] |1967–1974 |[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]] |1981–1985 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |1985–1988 |[[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]] |1988–1991 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |1996–1998 |[[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]] |1998–2000 |[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]] |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]] |2004–2007<br /> 2013–2015 |2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]] |2009<br /> 2015–2016 |[[FA pokal]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]] |2009–2011 |[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]] |2012 |[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] |2012–2013 |[[Evropska liga]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] |2016–2018 |[[Premier League]] |} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.chelseafc.com Uradna stran] * [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige] * [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea] {{UEFA Liga prvakov}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Londonu]] [[Kategorija:Chelsea F.C.| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} 6y4stc2r3zbwnkwxjxor6m45upd06md 5724373 5724209 2022-07-27T11:48:48Z 77.111.248.161 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Chelsea FC | image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] | fullname = che L sea Football Club | nickname = ''The Pensioners'' (The Finished)<br /> ''The Blues'' (Modri)| founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}| ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] | capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Španija}} [[Don Mateu Alemany]] <br /> | | owner = {{ikonazastave|Danska}} [[Don Martin Braithwaite]] | | manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] | | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]| Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] | league = [[Premier League]] | season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] | position = 3. mesto | | pattern_la1 = _chelsea2021h | pattern_b1 = _chelsea2021h | pattern_ra1 = _chelsea2021h | pattern_sh1 = _chelsea2021h | pattern_so1 = | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000FF | rightarm1 = 0000FF | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _chelsea2021a | pattern_b2 = _chelsea2021a | pattern_ra2 = _chelsea2021a | pattern_sh2 = _chelsea2021a | pattern_so2 = | leftarm2 = BCD3E7 | body2 = BCD3E7 | rightarm2 = BCD3E7 | shorts2 = BCD3E7 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _chelsea2021t | pattern_b3 = _chelsea2021t | pattern_ra3 = _chelsea2021t | pattern_sh3 = _shorts | pattern_so3 = _chelsea2021t | leftarm3 = FF5555 | body3 = FF5555 | rightarm3 = FF5555 | shorts3 = FF5555 | socks3 = 0000DD }} '''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014. == Zgodovina kluba == === 1900–1950 === Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea. 29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic. Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0). Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov. V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa. Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000. Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti. === 1950–1970 === Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba. Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu. V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu. Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja. Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling. V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]]. Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton. Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko. === 1970–1990 === Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki. Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom. V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci. Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell. === 1990–2000 === Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle. [[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču. Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance. [[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci. Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah. Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu. V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških). Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om. === 2000–2009 === Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu. Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]]. Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik. Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool. Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid. [[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]] 20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]]. Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone. Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]]. === 2009– === Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield. V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]]. 31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev. == Oznake kluba == === Grb kluba === Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu. [[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb. Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice. 1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve. Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico. === Dresi === Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile. == Roman Abramovič == Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov. Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba. == Igralci == === Trenutna postava === Za sezono 2020/2021 {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}} {{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}} {{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}} {{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}} {{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}} {{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}} {{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}} {{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}} {{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}} {{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}} {{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}} {{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}} {{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} '''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec === Igralci na posoji === {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}} {{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} === Igralec leta (1967–2014) === {{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}} {| |- |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]] |- |1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]] |- |1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]] |- |1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]] |- |1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]] |- |1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]] |- |1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]] |- |1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]] |- |1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]] |- |1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]] |- |1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]] |- |1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]] |- |1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]] |- |1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]] |- |1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]] |- |1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]] |- |1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]] |- |1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]] |- |1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |- |1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |- |1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]] |- |2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]] |- |2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]] |- |2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]] |- |2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]] |- |2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |- |2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]] |- |2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]] |- |2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]] |- |2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]] |- |2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]] |} |} == Uspehi == === Evropski uspehi === * '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2''' : 2012, 2021 * '''[[Evropska liga]]: 1''' : 2013, 2019 * '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1''' : 1998 * '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2''' : 1971, 1998 === Domači uspehi === * '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6''' : 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17 * '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2''' : 1983-84, 1988-89 * '''[[FA Pokal]]i: 7''' : 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018 * '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5''' : 1965, 1998, 2005, 2007, 2015 * '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4''' : 1955, 2000, 2005, 2009 == Pomembnejši managerji == Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko: {| class="wikitable" border="1" |- !Ime in priimek !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]] |1952–1961 |[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]] |- |{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]] |1962–1967 |[[Football League Cup|League Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]] |1967–1974 |[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]] |1981–1985 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |1985–1988 |[[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]] |1988–1991 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |1996–1998 |[[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]] |1998–2000 |[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]] |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]] |2004–2007<br /> 2013–2015 |2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]] |2009<br /> 2015–2016 |[[FA pokal]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]] |2009–2011 |[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]] |2012 |[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] |2012–2013 |[[Evropska liga]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] |2016–2018 |[[Premier League]] |} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.chelseafc.com Uradna stran] * [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige] * [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea] {{UEFA Liga prvakov}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Londonu]] [[Kategorija:Chelsea F.C.| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} jjzjqsflih3bx3oy07muhcycy8p0t8i 5724381 5724373 2022-07-27T11:56:53Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/77.111.248.161|77.111.248.161]] ([[User talk:77.111.248.161|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Chelsea FC | image = [[Slika:Chelsea crest.png|150px]] | fullname = Chelsea Football Club | nickname = ''The Pensioners'' (Penzionerji)<br /> ''The Blues'' (Modri)| founded = {{datum rojstva in starost|1905|03|10}}| ground = [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]<br />[[Fulham Road]]<br /> [[London|London SW6]]<br /> [[Anglija]] | capacity = 41,631<ref name="capacity">{{cite web | url=http://www.chelseafc.com/xxchelsea180706/index.html#/page/StadiumLayout | title=Stadium Layout |work=chelseafc.com | accessdate=21. januar 2007}}</ref> | chairman = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bruce Buck]] <br /> | | owner = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Todd Boehly]] | | manager = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Thomas Tuchel]] | | captain = {{ikonazastave|Anglija}} [[Cesar Azpilicueta]] | Chief Executive = {{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Kenyon]]| Life President = {{ikonazastave|Anglija}} [[Richard Attenborough]] | league = [[Premier League]] | season = [[Premier Liga 2021/22|2021/22]] | position = 3. mesto | | pattern_la1 = _chelsea2021h | pattern_b1 = _chelsea2021h | pattern_ra1 = _chelsea2021h | pattern_sh1 = _chelsea2021h | pattern_so1 = | leftarm1 = 0000FF | body1 = 0000FF | rightarm1 = 0000FF | shorts1 = 0000FF | socks1 = FFFFFF | pattern_la2 = _chelsea2021a | pattern_b2 = _chelsea2021a | pattern_ra2 = _chelsea2021a | pattern_sh2 = _chelsea2021a | pattern_so2 = | leftarm2 = BCD3E7 | body2 = BCD3E7 | rightarm2 = BCD3E7 | shorts2 = BCD3E7 | socks2 = 000040 | pattern_la3 = _chelsea2021t | pattern_b3 = _chelsea2021t | pattern_ra3 = _chelsea2021t | pattern_sh3 = _shorts | pattern_so3 = _chelsea2021t | leftarm3 = FF5555 | body3 = FF5555 | rightarm3 = FF5555 | shorts3 = FF5555 | socks3 = 0000DD }} '''Nogometni klub Chelsea''' (znan tudi kot '''The Blues''' ali pred tem '''The Pensioners''') je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz jugozahodnega [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League]]. V sezoni 2011/2012 so osvojili najprestižnejšo evropsko lovoriko [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], ki se je v njihovo kabino trofej vrnil v sezoni 2020/21. Klub je po velikem slavju zapustil najboljši igralec finala Lige prvakov [[Didier Drogba]], ki se je vrnil Modrim leta 2014. == Zgodovina kluba == === 1900–1950 === Klub je bil ustanovljen 10. marca [[1905]] v pubu The Rising (zdaj se imenuje SunThe Butcher's Hook) nasproti stadiona ob Fulham Roadu. Ustanovila sta ga brata Henry Augustus in Joseph Mears, na pobudo Freda Parkerja. Ker je okrožje Fulham že imelo nogometno moštvo so morali izbrati primerno ime. Odločali so se med London FC, Kensington FC in Stamford Bridge FC, a so vse zavrnili. Nato pa so klub poimenovali Chelsea F.C. po sosednjem okrožju imenovanem Chelsea. 29. maja 1905 so bili sprejeti v (Football League) Nogometno ligo. Pri izbiri barve dresov sta se brata Mears zgledovala po oblačilu, ki ga je na konjskih dirkah imel oblečen Lord Chelsea – modra in bela. Tako so postali dresi sestavljeni iz modre majice, belih hlač in temno modrih nogavic. Prvo tekmo so odigrali leta 2. septembra [[1905]] proti Stockport County-ju in izgubili (1:0), so pa na domačih tleh debitirali proti Liverpoolu in zmagali (4:0). Ekipo so sestavljali takratni zvezdniki, ki so prestopili iz drugih klubov. Na primer vratar William Henry "Fatty" Foulke, ki je v klubu ostal le leto dni ali pa George Hilsdon, ki je na prvi tekmi za Chelsea zadel pet golov in postal prvi član Chelsea, ki je zadel preko 100 golov in je eden izmed 7 nogometašev Chelseaja, ki jim je na prvi tekmi za klub uspelo doseči 5 zadetkov. V času prve svetovne vojne, [[1915]], so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so s 3 – 0 klonili proti Sheffield Unitedu. V naslednjih desetletjih se klub nikakor ni mogel prebiti v sam vrh angleškega nogometa. Ob koncu druge svetovne vojne so želeli vodilni pri angleškem nogometu proslaviti mir s tekmami. Zato so Chelsejevi igralci igrali proti prvaku Sovjetske zveze Dinamu. Tekma se je končala neodločeno 3 – 3; na Stamford Bridgu pa se je zbralo rekordno število obiskovalcev – 100.000. Kljub vsemu se klub ni mogel spraviti skupaj, vse do leta [[1950]], ko so na finalni tekmi igrali proti Arsenalu in po nekaj napakah izgubili. Naslednje leto je kazalo, da bodo izpadli iz prvenstva, a se jim je za las uspelo rešiti. === 1950–1970 === Leta [[1952]] je na mesto managerja prišel Ted Drake. Bivši igralec Arsenala in reprezentance je pričel z modernizacijo kluba na in ob igrišču. Najprej je spremenil klubski grb, izboljšal je program treningov, razširjena sta bila tudi mladinski program in program iskanja talentov. Namesto zvezdniških igralcev je pričel iskati igralce iz nižje lige. Vse ljubitelje kluba pa je pozval k večji vdanosti kluba. Prvi dve sezoni pod njegovim vodstvom sta bili neuspešni; prvo sezono so končali 19., leto pozneje pa na 8. mestu. V sezoni 1954/1955 pa se je vse spremenilo. Moštvo je držalo skupaj in tako so osvojili takratno (prvo ligo) First Division in to brez zvezdniških igralcev. Sezona pa je bila dobra tudi za mladince, ki so se prav tako znašli na vrhu. Kot prvaki naj bi igrali v Pokalu prvakov proti Švedom, a so zaradi nasprotovanj predstavnikov Football League in FA izstopili iz tekmovanja. Naslednje sezone niso bile med njihovimi najboljšimi. Že v naslednji sezoni so končali šele na 16. mestu. Edina svetla točka je bil Jimmy Greaves, ki je zadel 122-krat , a vendar je bila ekipa močno oslabljena in sledilo je veliko izpadov na raznih tekmovanjih. Ted Drake je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je prišel Tommy Docherty. V sezoni, ki jo je vodil so se vrnili kot podprvaki, z novim mladim moštvom med katerimi so bili Ron Harris, Bert Murray, Peter Bonetti in najboljši strelec v zgodovini kluba (z 202. goloma) Bobby Tambling. V naslednji sezoni so se borili za Ligaški pokal, prvenstvo in pokal FA. Zmagali so v Ligaškem pokalu, v prvenstvu izgubili proti [[Manchester United|Manchestru]] in v pokalu FA proti [[Liverpool FC|Liverpoolu]]. Leta [[1966]] so prvič po letu [[1915]] prišli v finale FA pokala in izgubili proti [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamu]]. Tommy Docherty je bil zaradi odnosa do igralcev, nereda v slačilnici in slabimi odločitvami odpuščen. Nasledil ga je Dave Sexton. Ustanovil je močno moštvo, ki je slovelo po pogumu in talentu. V sezoni 1969/70 jih je popeljal do tretjega mesta v prvenstvu ter finala pokala FA. Zmaga v pokalu je Chelsea prvič prinesla udeležbo v Pokal pokalnih zmagovalcev; kjer jih je čakal [[Real Madrid]]. Prva finalna tekma se je končala neodločeno (1 – 1), povratna tekma pa se je končala 2 – 1 za Chelsea, ki so prvič osvojili evropsko lovoriko. === 1970–1990 === Leta [[1972]] je bila izdana pesem Blue is The Colour, ki so jo peli člani moštva. Dosegla je 5. mesto na angleški lestvici singlov. Postala je ena najbolj znanih angleških nogometnih pesmi in za vedno povezana z moštvom iz tega obdobja. Naslednje desetletje za klub ni bilo zelo uspešno. Po zamenjavi treh trenerjev, težav v komunikaciji igralcev in trenerjev, ter gradnjo vzhodne tribune so padali po lestvicah navzdol in imeli vedno slabše rezultate. Nekajkrat so se pobrali in tu pa tam zmagali, a še vedno so bili v težavah. Sezona 1982/83 je znana kot najslabša v zgodovini Chelsea. Po dobrem začetku, je moštvo naglo padalo po lestvici in prišlo na rob izpada v Third Division (takratno tretjo ligo). Slednje bi bilo za klub s finančnimi težavami lahko tudi usodno. Na predzadnji tekmi sezone so premagali soborce za obstanek - [[Bolton Wanderers]]. Neodločen izid na zadnji tekmi proti [[Middlesbrough]]u je zadostoval za obstanek. Izpada so se rešili za pičli dve točki. Poletje [[1983]] je zaznamovano kot točka preobrata v zgodovini Chelsea. Manager John Neal je podpisal vrsto igralcev, ki so bili v prihodnje ključni elementi moštva. Prišli so Kerry Dixon, Pat Nevin, Nigel Spackman, Eddie Niedzwiecki in John Hollins. Dixon se je v napadu odlično ujel z Davidom Speediem, skupaj z Nevinom pa so v treh sezonah zadeli skoraj 200 golov. Z novo podobo so pričeli sezono 1983/1984 z zmago 5-0 nad Derby Countyem, premagali so tudi Newcastle in postali prvaki Second Division (druge lige) z zmago proti Grimsby Townom. V sezoni 1984/1985 so se znašli na 6. mestu (prve lige) First Division. Zaradi šibkega zdravja se je poslovil John Neal, nadomestil pa ga je John Hollins, ki je v svoji prvi sezoni boril za prvo mesto med prvaki, a so na koncu zaradi poškodb končali na 6. mestu. Nato je spet sledilo leto razočaranja. Klub je končal na 14. mestu, trener Hollins se je sprl z nekaterimi igralci, ki so klub tudi zapustili, posledično pa ga je moral zapustiti tudi on. Nasledil ga je Bobby Campbell. Ker so to sezono že izgubili, se niso dali in so se naslednjo sezono že vrnili med elito, saj so postali prvaki s 99 točkami in 17. točkami pred zasledovalci. Sezono 1989/1990 so končali na 5. mestu. Drugič so zmagali v Full Members pokalu. Leto pozneje je odšel Campbell. === 1990–2000 === Nasledil ga je Ian Porterfield, ki je klub v sezoni 1991/92 popeljal dovolj visoko, da so se uvrstili v novoustanovljeno Premier ligo. Klub je zapustil sredi naslednje sezone. Nasledil ga je David Webb. Sezono so končali na 11. mestu. Po koncu sezone je Webba nasledil Glenn Hoddle. [[1992]]. leta so ustanovili neprofitno organizacijo Chelsea Pitch Owners, ki je pet let pozneje kupila posestvo na katerem stoji stadion, klubske imenske pravice in igrišče. Temu je sledila prenova celotnega stadiona, namestitev sedežev po vseh tribunah in razširitev teh bližje igrišču. Hoddlova uvodna sezona na mestu managerja v prvenstvu ni bila preveč uspešna, a so se uspeli izogniti izpadu. V isti sezoni so se uvrstili v finale pokala FA, kjer pa so izgubili s 4-0 proti prvakom - Manchester Unitedu. Hoddle je po sezoni 1995/1996 odšel na mesto selektorja Angleške reprezentance. [[1996]]. leta je v klub prišel [[Ruud Gullit]], ki je v klub pripeljal same vrhunske igralce: [[Gianluca Vialli|Gianluco Viallia]] (iz [[Juventus]]a), [[Frank Leboeuf|Franka Leboeufa]], ter italijanska reprezentanta [[Gianfranco Zola|Gianfranca Zolo]] in [[Roberto Di Matteo|Roberta Di Mattea]]. Postali so znani po dobri igri s tehnično podkovanimi igralci. Njihova prva sezona se je pričela z 6. mestom v prvenstvu in zmago v FA pokalu, za kar so dobili pokal po 26. letih. [[Roberto Di Matteo]] je na tisti tekmi dosegel najhitrejši zadetek v pokalih – zadel je že po 43 sekundah. Gullit je bil nenadoma odpuščen leta 1998 in na mestu trenerja ga je nasledil [[Gianluca Vialli]]. Bivši igralec je svojo kariero pričel z osvojitvijo dveh pokalov, sledila pa je še zmaga nad [[Real Madrid|Realom Madridom]] v Evropskem Superpokalu. V sezoni 1998/1999 so končali brez osvojenih lovorik, a je bilo tretje mesto v prvenstvu dovolj za prvo uvrstitev v Ligo prvakov. Avgusta [[1999]] so premagali mnogo ekip in prišli do četrtfinala, do tekme z [[FC Barcelona|Barcelono]]. Prvo tekmo so dobili 3 – 1, povratna tekma pa se je končala v korist Barcelone 5 – 1 (po podaljških). Moštvo Chelsea so sestavljali prvorazredni igralci,a so bili v sezoni 1999/2000 rezultatsko razmeroma nestanovitni, končali so na 5. mestu, kar je bilo razočaranje. Vialli je še drugič v štirih letih popeljal klub do naslova v pokalu FA – tokrat so na zadnji tekmi na Wembleyu pred njegovo prenovo premagali [[Aston Villa|Aston Villo]]. Dodali so še Charity Shield (superpokal) po zmagi nad [[Manchester United]]om. === 2000–2009 === Septembra [[2000]] je bil odpuščen Vialli. Nasledil ga je [[Claudio Ranieri]], ki je klub popeljal na 6. mesto. Prodal je stare igralce in pripeljal nove - [[John Terry]], [[William Gallas]], [[Frank Lampard]] in [[Jesper Grønkjær]] so jih uspešno nadomestili. V drugi sezoni pod njegovim vodstvom so v Ligaškem pokalu izpadli v polfinalu, prav tako v finalu FA pokala proti [[Arsenal]]u, prvenstvu pa so še vedno držali 6. mesto. Zaradi tveganega finančnega položaja kluba niso mogli kupiti novih igralcev, vendar so v sezoni 2002/2003 v prvenstvu pristali na 4. mestu. Junija [[2003]] je Bates nepričakovano prodal klub, ki se je nahajal v finančni krizi. Kupnina je znašala 60 milijonov funtov, kar pomeni da je Bates ustvaril dobiček v višini 17 milijonov funtov. Klub je kupil za 1 funt leta [[1982]], njegov delež pa je skozi leta upadel na okoli 30%. Novi lastnik, ruski milijarder [[Roman Abramovič]] je prevzel tudi odgovornost za dolg v višini 80 milijonov funtov in ga kmalu v večini tudi odplačal. Zatem je za okrepitve zapravil skoraj 100 milijonov funtov. Pred sezono so tako prišli [[Claude Makélélé]], [[Geremi]], [[Glen Johnson]], [[Joe Cole]] in [[Damien Duff]]. Nakupi so se obrestovali, končali so kot podprvaki, v ligi prvakov so prišli do polfinala, kjer jih je izločil [[AS Monaco]]. Raineri je bil odpuščen, klub pa brez lovorik. Nasledil ga je [[José Mourinho]]. Njegova prva sezona 2004/2005 je bil za ekipo Chelsea najuspešnejša. Po zaostanku za Arsenalom so s pomočjo [[Frank Lampard|Franka Lamparda]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]] prevzeli vodstvo in ga niso izpustili do konca sezone. Podrli so kar nekaj rekordov – zmagali so 29 tekem, osvojili 95 točk, prejeli le 15 zadetkov in 25-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, kar pomeni da [[Petr Čech]] kar 1025 minut ni prejel zadetka. Poleg prvenstva so osvojili še Ligaški pokal, ko so februarja na Millenium stadionu v napeti tekmi v podaljšku s 3-2 odpravili Liverpool. Sezono pozneje so obranili naslov in za 18 točk vodili pred najbližjimi zasledovalci. Postali so prvi Londonski klub po letu [[1930]], ki mu je uspelo ubraniti naslov in 5. v zgodovini. Postavili so še dva rekorda. Na prvih šestih tekmah sezone so ohranili mrežo nedotaknjeno in postavili najboljši domači niz po [[Newcastle United]]u iz sezone 1906/07 – 18 zmag in 1 neodločen izid. [[Slika:Lampard playing.jpg|thumb|318x318px|[[Frank Lampard]], ki je igral za Chelsea do poletja 2014, je zabil največ golov in ima pravtako največ nastopov za ''Modre iz Londona''.]] 20. septembra je klub zapustil [[José Mourinho]], ki naj ne bi bil v dobrih odnosih z Romanom Abramovičem. Nasledil ga je [[Avram Grant]], ki pa pri navijačih in igralcih ni bil najbolj priljubljen. Grant je bil odpuščen maja [[2008]]. Med evropskim prvenstvom leta [[2008]] je postalo znano, da bo klub v naslednji sezoni vodil brazilec [[Luis Felipe Scolari]], ki je takrat vodil reprezentanco Portugalske, pred tem pa je z reprezentanco Brazilije osvojil naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu leta [[2002]] na Japonskem in v Južni Koreji. Scolari ni prinesel želenega uspeha, zato ga je sredi sezone zamenjal Abramovičev prijatelj, trener ruske reprezentance, [[Guus Hiddink]]. S prihodom Hiddinka je klub ponovno našel pravo formo in se do konca sezone boril za naslov angleškega prvaka, v Ligi prvakov pa je prišel do polfinala, kjer ga je izločila Barcelona po kontroverzni tekmi, v kateri so nogometaši [[FC Barcelona|Barcelone]] prišli do zadetka v zadnjih minutah povratne tekme in napredovali z izidom 1:1 zaradi gola v gosteh. Na tej tekmi je sodil norvežan Tom Henning Ovrebo, ki je ˝spregledal˝ dve očitni enajstmetrovki in še nekaj kontroverznih situacij v kazenskem prostoru Barcelone. Hiddink, ki je že ob prihodu v klub napovedal, da bo ostal samo do konca sezone, se je poslovil z osvojitvijo FA pokala. Zamenjal ga je [[Carlo Ancelotti]]. === 2009– === Poleti [[2009]] je trener postal [[Carlo Ancelotti]], ki je poleti prišel iz italijanskega kluba AC Milan. S klubom je takoj osvojil angleški superpokal, t. i. Community Shield. V sezoni 2009/10 je klub postal še četrtič državni prvak po zmagi s kar 8:0 proti Wiganu. Na tej tekmi je [[Didier Drogba]] zabil hattrick in s tem osvojil naslov najboljšega strelca lige s 29 goli. S to zmago je klub tudi dosegel rekord v doseženih zadetkih, saj jih je zabil kar 103, Carlo Ancelotti pa je postal šele drugi trener na otoku, ki je v svoji krstni sezoni osvojil naslov državnih prvakov. Prvi je bil prav tako trener Chelsea, [[Jose Mourinho]]. 31.1.[[2011]], na zadnji dan zimskega prestopnega roka, so iz [[Liverpool FC|Liverpoola]] sporočili, da so sprejeli ponudbo Chelsea in da so dovolili Torresu, da se začne pogajat o podpisu pogodbe. Tik pred polnočjo so iz Chelsea potrdili, da je [[Fernando Torres]] podpisal petinpolletno pogodbo. Obenem so sporočili tudi, da je za klub podpisal brazilski branilec [[David Luiz]] iz Benfice. Chelsea je sezono v [[Premier League]] končal na 2. mestu, [[Carlo Ancelotti]] pa je zapustil mesto glavnega trenerja. Na njegovo mesto je prišel portugalec [[Andre Villas-Boas]]. V poletnem prestopnem roku je v klub pripeljal kopico mladih nogometašev. == Oznake kluba == === Grb kluba === Leta [[1905]] je bil prvi grb sestavljen iz slike vojnega veterana (Chelsea Pensioner). Zaradi tega so dobili vzdevek The Pensioners, ki se jih je držal do polovice stoletja, grb pa se nikoli ni pojavil na dresu. [[1952]] je Ted Drake prenovil grb. Tako so igralci dobili tudi nov vzdevek Modri (The Blues). To je bila le začasna rešitev, saj so leta [[1953]] že dobili nov grb. Grb iz leta [[1953]] je bil v uporabi kar 33 let, predstavlja pa leva, ki se drži nazaj v rokah pa drži škofovo palico. Temelji na grbu po vikontu Chelsea, palica pa simbolizira Westminsterske opate, nekoč graščake Chelsea. Rože predstavljajo Anglijo, nogometne žoge pa nogomet. Tega grba niso začeli uporabljati do leta [[1960]], ko so ga imeli igralci tudi šivanega v majice. 1986. leta je bil grb ponovno, že četrtič prenovljen. Razlog za to je bil bolj marketinški. Ostal je lev in začetnice kluba, lev je postal rumene barve. Grb je ostal tak 19 let, velikokrat pa so vmes popravili barve. Zasnovan novembra [[2004]], se je maja [[2005]] ponovno pojavil nov grb. Obdržali so tradicionalen grb, ki so ga prenovili ob stoletnici. V grbu sta dve roži, ki predstavljata Anglijo, dve nogometni žogi za nogomet, ter lev s škofovo palico. === Dresi === Igralci so na začetku nosili modre majice, bele kratke hlače in temno modre nogavice. A kaj kmalu so se znebili belih kratkih hlač in jih nadomestili z modrimi, spremenili pa so tudi nogavice, ki so postale bele. V sezoni 2007/2008 so igralci presenetili z močno rumenimi in črnimi dresi, ki jih je izbral Roman Abramovič. Zanje pa so poskrbeli pri [[Adidas]]u, ki bo za oblačila kluba poskrbel do leta [[2011]]. Na novo pa so se pojavili čisto beli dresi z modrimi črtami. Na prsnem delu pa imajo na veliko napisano tudi novega sponzorja Samsung Mobile. == Roman Abramovič == Današnji lastnik nogometnega kluba Chelsea je [[Roman Abramovič]]. Rodil se je 24. oktobra [[1966]] v severni Rusiji. Mama mu je umrla, ko je bil star 18 mesecev, oče pa pri 4. letih. Nato ga je posvojil očetov brat. Ko je odrasel je obogatel z nafto. Ima tudi dve bivši ženi Irino in Olgo, z Irino ima kar pet otrok, ločitev z njo pa ga je stala 155 milijonov funtov. Veliko se je zanimal tudi za politiko, leta [[2001]] je postal tudi guverner Chukotka. Leta [[2003]] se je znašel na 49. mestu Forbsovega seznama najbogatejših zemljanov. [[2007]]. leta pa je razglašen za 2. najbogatejšega človeka v Veliki Britaniji. Dolgo je veljal za najbogatejšega Rusa, a mu je že drugo leto zapored to mesto prevzel Oleg Deripaska, ki ga je »premagal« za dobrih 17 milijard dolarjev, kar pomeni da ima Abramovič »le« 23 milijard dolarjev. Abramovič pa velja tudi za velikega zapravljivca. V zadnjih dveh letih je za svoje ugodje porabil 700 milijonov dolarjev. Leta [[2003]] je kupil nogometni klub za 290 milijonov dolarjev, za 100 milijonov dolarjev ladjo s pristajališčem za helikopterje, za 120 milijonov dolarjev še eno ladjo, za enako ceno- 120 milijonov dolarjev- pa tudi boeing 767. Do leta februarja [[2008]] naj bi v klub vložil že 587 milijonov funtov. Leta 2022 je zaradi ruske invazje na Ukrajino in posledičnih sankcij bil prisiljen predati lastištvo kluba. == Igralci == === Trenutna postava === Za sezono 2020/2021 {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=1|nat=ESP|pos=GK|name=[[Kepa Arrizabalaga]]|other=}} {{Fs player|no=2|nat=GER|pos=DF|name=[[Antonio Rüdiger]]|other=}} {{Fs player|no=3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Marcos Alonso Mendoza|Marcos Alonso]]|other=}} {{Fs player|no=4|nat=DEN|pos=DF|name=[[Andreas Christensen]]|other=}} {{Fs player|no=5|nat=ITA|pos=MF|name=[[Jorginho]]|other=}} {{Fs player|no=6|nat=BRA|pos=DF|name=[[Thiago Silva]]|other=}} {{Fs player|no=7|nat=FRA|pos=MF|name=[[N'Golo Kanté]]|other=}} {{Fs player|no=9|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=}} {{Fs player|no=10|nat=USA|pos=MF|name=[[Christian Pulisic]]|other=}} {{Fs player|no=11|nat=GER|pos=FW|name=[[Timo Werner]]|other=}} {{Fs player|no=13|nat=ARG|pos=GK|name=[[Willy Caballero]]|other=}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|pos=MF|name=[[Tiémoué Bakayoko]]|other=}} {{Fs mid|nat=|pos=|other=|no=|name=}} {{Fs player|no=15|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=}} {{Fs player|no=16|nat=SEN|pos=GK|name=[[Edouard Mendy]]|other=}} {{Fs player|no=17|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mateo Kovacic]]|other=}} {{Fs player|no=18|nat=FRA|pos=FW|name=[[Olivier Giroud]]|other=}} {{Fs player|no=19|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=}} {{Fs player|no=20|nat=ENG|pos=FW|name=[[Callum Hudson-Odoi]]|other=}} {{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Ben Chilwell]]|other=}} {{Fs player|no=22|nat=MAR|pos=MF|name=[[Hakim Ziyech]]|other=}} {{Fs player|no=23|nat=SCO|pos=MF|name=[[Billy Gilmour]]|other=}} {{Fs player|no=24|nat=ENG|pos=DF|name=[[Reece James]]|other=}} {{Fs player|no=28|nat=ESP|pos=DF|name=[[César Azpilicueta]]|other=}} {{Fs player|no=29|nat=GER|pos=MF|name=[[Kai Havertz]]|other=}} {{Fs player|no=33|nat=ITA|pos=DF|name=[[Emerson Palmieri|Emerson]]|other=}} {{Fs player|no=44|nat=WAL|pos=MF|name=[[Ethan Ampadu]]|other=}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=|name=}} '''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec === Igralci na posoji === {{Fs start|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Jamal Blackman]]|other=on loan to [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Nathan Baxter|other=on loan to [[Woking F.C.|Woking]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Mitchell Beeney]]|other=on loan to [[Sligo Rovers F.C.|Sligo Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=[[Bradley Collins]]|other=on loan to [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=GK|name=Jared Thompson|other=on loan to [[Chippenham Town F.C.|Chippenham Town]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Ola Aina]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jake Clarke-Salter]]|other=on loan to [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fankaty Dabo]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Jay Dasilva]]|other=on loan to [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=JAM|pos=DF|name=[[Michael Hector]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CZE|pos=DF|name=[[Tomáš Kalas]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Todd Kane]]|other=on loan to [[Oxford United F.C.|Oxford United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=USA|pos=DF|name=[[Matt Miazga]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NGA|pos=DF|name=[[Kenneth Omeruo]]|other=on loan to [[Kasımpaşa S.K.|Kasımpaşa]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=GHA|pos=DF|name=[[Baba Rahman]]|other=on loan to [[FC Schalke 04|Schalke 04]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=DF|name=[[Fikayo Tomori]]|other=on loan to [[Hull City A.F.C.|Hull City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=FRA|pos=DF|name=[[Kurt Zouma]]|other=on loan to [[Stoke City F.C.|Stoke City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Victorien Angban]]|other=on loan to [[Waasland-Beveren]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Lewis Baker (footballer)|Lewis Baker]]|other=on loan to [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]] until 30 June 2018}} {{fs mid|nat=|pos=|other=|no=}} {{Fs player|no=—|nat=CIV|pos=MF|name=[[Jérémie Boga]]|other=on loan to [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Jordan Houghton]]|other=on loan to [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Kenedy (footballer)|Kenedy]]||other=on loan to [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ruben Loftus-Cheek]]|other=on loan to [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Mason Mount]]|other=on loan to [[SBV Vitesse|Vitesse Arnhem]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=MF|name=[[Charly Musonda (footballer, born 1996)|Charly Musonda]]|other=on loan to [[Celtic F.C.|Celtic]] until 30 June 2019}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Nathan (footballer, born 1996)|Nathan]]|other=on loan to [[C.F. Os Belenenses|Belenenses]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=[[Kasey Palmer]]|other=on loan to [[Derby County F.C.|Derby County]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=SRB|pos=MF|name=[[Danilo Pantić]]|other=on loan to [[FK Partizan|Partizan]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=CRO|pos=MF|name=[[Mario Pašalić]]|other=on loan to [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BRA|pos=MF|name=[[Lucas Piazon]]|other=on loan to [[Fulham F.C.|Fulham]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ECU|pos=MF|name=[[Josimar Quintero]]|other=on loan to [[Betis Deportivo Balompié|Betis B]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=NED|pos=MF|name=[[Marco van Ginkel]]|other=on loan to [[PSV Eindhoven]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=MF|name=Charlie Wakefield|other=on loan to [[Stevenage F.C.|Stevenage]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Tammy Abraham]]|other=on loan to [[Swansea City A.F.C.|Swansea]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=BEL|pos=FW|name=[[Michy Batshuayi]]|other=on loan to [[Borussia Dortmund]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=ENG|pos=FW|name=[[Ike Ugbo]]|other=on loan to [[Milton Keynes Dons F.C.|Milton Keynes Dons]] until 30 June 2018}} {{Fs player|no=—|nat=COL|pos=FW|name=[[Joao Rodríguez (footballer)|Joao Rodríguez]]|other=on loan to [[Tampico Madero F.C.|Tampico Madero]] until 30 June 2018}} {{Fs end|nat=|pos=|Name=|other=|no=}} === Igralec leta (1967–2014) === {{Seealso|Seznam igralcev Chelsea F.C.}} {| |- |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1967||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Bonetti]] |- |1968||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1969||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1970||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1971||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |- |1972||{{ikonazastave|Anglija}} [[David Webb (footballer)|David Webb]] |- |1973||{{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Osgood]] |- |1974||{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Locke (English footballer)|Gary Locke]] |- |1975||{{ikonazastave|Škotska}} [[Charlie Cooke (footballer)|Charlie Cooke]] |- |1976||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1977||{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Wilkins]] |- |1978||{{ikonazastave|Anglija}} [[Micky Droy]] |- |1979||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tommy Langley]] |- |1980||{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Walker]] |- |1981||{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Petar Borota]] |- |1982||{{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Fillery]] |- |1983||{{ikonazastave|Wales}} [[Joey Jones]] |- |1984||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1985||{{ikonazastave|Škotska}} [[David Speedie]] |- |1986||{{ikonazastave|Wales}} [[Eddie Niedzwiecki]] |- |1987||{{ikonazastave|Škotska}} [[Pat Nevin]] |- |1988||{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Dorigo]] |- |1989||{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Roberts (footballer)|Graham Roberts]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |1990||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Kenneth Monkou|Ken Monkou]] |- |1991||{{ikonazastave|Irska}} [[Andy Townsend]] |- |1992||{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Elliott (footballer)|Paul Elliott]] |- |1993||{{ikonazastave|Jamaica}} [[Frank Sinclair]] |- |1994||{{ikonazastave|Škotska}} [[Steve Clarke]] |- |1995||{{ikonazastave|Norveška}} [[Erland Johnsen]] |- |1996||{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |- |1997||{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]] |- |1998||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |1999||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2000||{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Wise]] |- |2001||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2002||{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Cudicini]] |- |2003||{{ikonazastave|Italija}} [[Gianfranco Zola]] |- |2004||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2005||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2006||{{ikonazastave|Anglija}} [[John Terry]] |- |2007||{{ikonazastave|Gana}} [[Michael Essien]] |- |2008||{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Cole]] |- |2009||{{ikonazastave|Anglija}} [[Frank Lampard]] |- |2010||{{ikonazastave|Ivory Coast}} [[Didier Drogba]] |- |2011||{{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]] |- |2012||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |} |width="1"|&nbsp; |valign="top"| {| class="wikitable" border="1" |- !Leto !Zmagovalec |- |2013||{{ikonazastave|Španija}} [[Juan Mata]] |- |2014||{{ikonazastave|Belgija}} [[Eden Hazard]] |- |2015||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard]] |- |2016||{{flagicon|Brazil}} [[Willian (footballer)|Willian]] |- |2017||{{flagicon|Belgium}} [[Eden Hazard (footballer)|Eden Hazard]] |- |2018||{{flagicon|France}} [[N'Golo Kante (footballer)|N'Golo Kante]] |} |} == Uspehi == === Evropski uspehi === * '''[[Nogometna Liga prvakov]]: 2''' : 2012, 2021 * '''[[Evropska liga]]: 1''' : 2013, 2019 * '''[[Evropski Superpokal|Evropski Super pokal]]: 1''' : 1998 * '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 2''' : 1971, 1998 === Domači uspehi === * '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 6''' : 1954/55, 2004/05, 2005/06, 2009/10, 2014/15, 2016/17 * '''[[Second Division]] in od leta [[2004]] [[Football League Championship]]''' ''' Skupaj naslovov: 2''' : 1983-84, 1988-89 * '''[[FA Pokal]]i: 7''' : 1970, 1997, 2000, 2007, 2009, 2010, 2012, 2018 * '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 5''' : 1965, 1998, 2005, 2007, 2015 * '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 4''' : 1955, 2000, 2005, 2009 == Pomembnejši managerji == Managerji, ki so s klubom osvojili vsaj eno lovoriko: {| class="wikitable" border="1" |- !Ime in priimek !Obdobje !Lovorike |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ted Drake]] |1952–1961 |[[Football League First Division|First Division Championship]], [[FA Community Shield|Charity Shield]] |- |{{ikonazastave|Škotska}} [[Tommy Docherty]] |1962–1967 |[[Football League Cup|League Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Sexton]] |1967–1974 |[[FA Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Neal (footballer)|John Neal]] |1981–1985 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Hollins]] |1985–1988 |[[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Campbell (footballer born 1937)|Bobby Campbell]] |1988–1991 |[[Football League Second Division|Second Division Championship]], [[Full Members Cup]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud Gullit]] |1996–1998 |[[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Gianluca Vialli]] |1998–2000 |[[FA Cup]], [[Football League Cup|League Cup]], [[Pokal pokalnih zmagovalcev]], [[FA Community Shield|Charity Shield]], [[Evropski Superpokal]] |- |{{ikonazastave|Portugalska}} [[José Mourinho]] |2004–2007<br /> 2013–2015 |2 [[Premier League]]s, 2 [[Football League Cup|League Cups]], [[FA Cup]], [[FA Community Shield|Community Shield]] |- |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Guus Hiddink]] |2009<br /> 2015–2016 |[[FA pokal]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Carlo Ancelotti]] |2009–2011 |[[FA Community Shield|Community Shield]], [[Premier League]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Roberto di Matteo]] |2012 |[[Nogometna Liga prvakov]], [[FA Cup]] |- |{{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Benitez]] |2012–2013 |[[Evropska liga]] |- |{{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Conte]] |2016–2018 |[[Premier League]] |} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.chelseafc.com Uradna stran] * [http://www.premierleague.com/chelsea-fc.html Chelsea FC - stran Premier lige] * [http://www.football-lineups.com/games/?t=Chelsea%20in%20FA%20Premier%20League%202006/2007&campaign=12.8 taktične postavitve Chelsea] {{UEFA Liga prvakov}} [[Kategorija:Angleški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Londonu]] [[Kategorija:Chelsea F.C.| ]] [[Kategorija:Člani Superlige]] {{normativna kontrola}} 6y4stc2r3zbwnkwxjxor6m45upd06md Krmin 0 150095 5724227 5662255 2022-07-26T18:10:12Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Krmin | official_name = Città di Cormons | native_name = | image_skyline = Cormons.jpg | image_caption = Glavni trg | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of Cormons (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj občine Krmin v Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons | mayor_party = | mayor = Roberto Felcaro | area_footnotes = | area_total_km2 = 34,6 | population_footnotes = | population_total = 7.366 | population_as_of = junij 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 56 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Adalbert]] | day = 23. april | postal_code = 34071 | area_code = 0481 | website = {{official|http://www.comune.cormons.go.it/}} | footnotes = }} '''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. == Geografija == Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškrga krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in [[železnica|železnici]] [[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7% prebivalstva). Občina Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in zaselke ''Angoris'', [[Bornjan|Bornjan/Borgnano]], [[Bračan|Bračan/Brazzano]], [[Ceglo|Ceglo/Zegla]] (maloobmejni prehod), ''Fornaci'', [[Jasih|Jasih/Giassico]], ''Monticello di Cormons'', ''Novaje/Novali'', [[Plešivo|Plešivo/Plessiva]] (maloobmejni prehod), ''Povia'', ''Roncada'' in ''San Rocco di Brazzano''. Na vzhodu meji na občino [[Števerjan|Števerjan/San Floriano del Collio]], na jugovzhodu na [[Koprivno, Gorica|Koprivno/Capriva del Friuli]] in [[Morar|Morar/Moraro]], na jugu na [[Marjan, Gorica|Marijan/Mariano del Friulli]] in [[Medeja, Gorica|Medeja/Medea]], na zahodu na [[San Giovanni al Natisone]], na severu na [[Koren, Benečija|Koren/Corno di Rosazzo]] in [[Dolenje v Brdih|Dolenje/Dolegna del Collio]], na severovzhodu pa na slovensko občino [[Občina Brda|Brda]]. {{Geografski položaj |Center = Krmin (Cormòns) |Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO) |Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) |Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro) |Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea) |Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone) |Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo) |Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio) }} == Zgodovina == [[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila člen v [[Langobardski limes|Langobardskem limesu]], ki je imel pomeben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil sedež oglejskih patriarhov za več kot stoletje (610–737). Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in kasneje prešel na oglejske patriarhe. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1497 je [[Maksimilijan I. Habsburški]] poslednjega goriškega grofa [[Lenart Goriški|Lenarta]] prisilil, da podpiše zapuščino v njegovo korist, da bi se izognil vojni, tako da je Krmin, tako kot vsa [[goriška grofija]], prešel po smrti Lenarta Habsburškemu cesarstvu, ki ga je, razen za kratek čas okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) in kratek Napoleonov čas, ohranil do [[1. svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. [[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantičnega kastruma, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila postavljena 1636 v [[Benetke|beneškem]] maniertistčnem slogu; na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]]. V zgodovinskem središču mesta je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejšega svetišča so v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[stolnica|stolnico]] ''sv. Adalberta '' kot [[barok|poznobaročno]] dvoransko stavbo. == Etnična sestava prebivalstva == '''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref> ==Demografski razvoj== <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:8500 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:7484 bar:1931 from: 0 till:7684 bar:1936 from: 0 till:7327 bar:1951 from: 0 till:7927 bar:1961 from: 0 till:7766 bar:1971 from: 0 till:7631 bar:1981 from: 0 till:7835 bar:1991 from: 0 till:7553 bar:2001 from: 0 till:7449 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5) bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5) bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5) bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5) bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5) bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5) bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5) bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5) bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> ==Znane osebnosti== *[[Denis Godeas]] *[[Sergio Marcon]] == Sklici == {{opombe}} ==Viri == * Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS) * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Cormons}} {{Goriška pokrajina}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} oqcao82i7h3mb7xf1i3db8yxlidy7jf Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani 0 152949 5724109 5719377 2022-07-26T13:49:01Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''[[Seznam]] [[zaslužni profesor|zaslužnih profesorjev]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].''' '''Opomba''': naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje. Marsikateri profesor, ki bi si tudi zaslužil ta naslov, ali je po vseh kriterijih primerljiv s tistimi, ki so to postali, ni mogel prejeti tega častnega naziva, če izvzamemo tiste, ki so umrli še pred uvedbo naziva, bodisi zaradi svoje prezgodnje smrti, torej pred upokojitvijo, npr. [[Bogomir Dobovišek]], [[Jože Šturm]], [[Adolf Bibič]], [[Peter Klinar]], [[Anton Žun]], [[Jože Koruza]], [[Oto Norčič]], ...), bodisi je bil izpuščen, ker je npr. od upokojitve preteklo že preveč časa, ali pa iz kakšnih drugih razlogov (npr. [[Marij Avčin]], [[Vito Lavrič]], [[Peter Lenče]], [[Stanko Banič]], [[Mitja Bartenjev]], [[Ivo Antolič]], [[Miloš Kobal]], [[Marija Perpar]], [[Branko Brčić]], [[Drago Stepišnik]], [[Stanko Gogala]], [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]], [[Vlasto Zemljič]], [[Tone Klemenčič]], [[Janez Stanonik]], [[Jože Toporišič]], [[France Križanič]], [[Božo Kralj]], [[Jan Makarovič]], [[Ernest Petrič]], [[Peter Novak]], [[Jože Trontelj]], [[Peter Bukovec]] itd.). Nekatere visokošolske zavode, akademije in poznejše fakultete so namreč sprejeli kot članice v UL leta 1975, TEOF pa ponovno po 40 letih šele v začetku 90. let 20. stol., zato zlasti pri slednji niso mogli biti izvoljeni nekateri starejši profesorji. '''Legenda:''' a = izvoljen v [[SAZU]], r = [[rektor]] UL, dr.hc = [[častni doktor]] UL, † = zdaj že pokojni {{CompactTOC2}} *FF = Filozofska fakulteta *PF = Pravna fakulteta *MF = Medicinska fakulteta *FE = Fakulteta za elektrotehniko *EF = Ekonomska fakulteta *FS = Fakulteta za strojništvo *FNT = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo *BF = Biotehniška fakulteta *FKKT = Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo *FFA = Fakulteta za farmacijo *NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta *FGG = Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo *FA = Fakulteta za arhitekturo *FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko *ZF = Zdravstvena fakulteta *FDV = Fakulteta za družbene vede (do 1991 FSPN) *PEF = Pedagoška fakulteta *FSD = Fakulteta za socialno delo *FPP = Fakulteta za pomorstvo in promet *TEOF = Teološka fakulteta *AG = Akademija za glasbo *AGRFT = Akademija za gledališče, film, radio in televizijo *ALUO = Akademija za likovno umetnost in oblikovanje == A == *[[Veronika Abram]] (BF, 2012) *[[France Adamič]] (BF, 1982) † *[[Štefan Adamič]] (MF, 1996) † *[[Lidija Andolšek Jeras]] (MF, 1997) † a *[[Stanko Arnold]] (AG, 2019) *[[France Avčin]] (FE, 1981) † *[[Dušan Avsec]] (FE, 1979) † == B == *[[Tadej Bajd]] (FE, 2013) a *[[Aleksander Bajt]] (PF, 1991) † a, dr.hc. *[[Uroš Bajželj]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † *[[Vladimir Batagelj]] (FMF, 2015) *[[Franc Batič]] (BF, 2016) *[[Janez Batis]] (VF, 1990) † a *[[Ljubo Bavcon]] (PF, 1995) † *[[Srdjan Bavdek|Srdan Valentin Bavdek]] (VF, 2001) † *[[Anton Bebler]] (FDV, 2015) *[[Andrej Bekeš]] (FF, 2017) *[[Metod Benedik]] (TEOF, 2013) *[[Vlado Benko]] (FSPN=FDV, 1978) † *[[Branko Berčič]] (FF, 1991) † *[[Marija Bergamo]] (FF, 2007) *[[Milica Bergant]] (FF, 1999) † *[[Ivan Bernik (sociolog)|Ivan Bernik]] (FDV, 2019) *[[Janez Bernik]] (ALUO, 1998) † a *[[Stane Bernik]] (ALUO, 2007) † *[[Mara Bešter]] (EF, 1992) † *[[France Bezlaj]] (FF, 1981) † a, dr.h.c. *[[Janko Bleiweis]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Marijan Blejec]] (EF, 1982) † *[[Robert Blinc]] (FNT, 1998) † a, dr.h.c. *[[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] (FF, 2011) *[[Borut Bohanec]] (BF, 2020) *[[Pavle Bohinc]] ([[FNT]]/FFA, 1982) † *[[Oskar Böhm]] ([[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|VF]], [[1995]]) † *[[Borut Bohte]] (PF, 2005) *[[Zvonimir Bohte]] (FMF, 2002) *[[Miloš Bonča]] (FA, 2005) † *[[Marja Boršnik]] (FF, 1977) † a *[[Franc Bratkovič]] (FE, 2004) *[[Rajko Bratož]] (FF, 2018) a *[[Lucijan Bratuš]] (ALUO, 2021) *[[Dejan Bravničar]] (AG, 2012) † *[[Bogdan Brecelj]] (MF, 1976) † a *[[Miha Brejc|Miha(el) Brejc]] (FU, 2018) *[[Tomaž Brejc]] (ALUO, 2010) *[[Jurij Brenčič]] (FKKT, 2007) † *[[Mitja Brilly]] (FGG, 2020) *[[Marjan Britovšek]] (FF, 1994) † *[[France Bremšak]] (FE(RI), 1992) † *[[Katja Breskvar]] (MF, 2009) *[[Ivanka Brglez]] (VF, 2014) *[[Srečko Brodar]] (FNT/NTF, 1978) † a *[[Bojko Bučar]] (FDV, 2021) *[[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (BF, 1995) † *[[France Bučar]] (PF, 1999) † *[[Joško Budin]] (FE, 1998) † *[[Vilibald Bukošek]] (NTF, 2013) *[[Nataša Bukovec]] (FKKT, 2016) == C == *[[Rafael Cajhen]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]], 2000) *[[Vojteh Cestnik]] (VF, 2013) *[[Dragotin Cvetko]] (FF, 1982) † a == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] (FSD, 2014) *[[Andrej Čadež]] (FMF, 2012) *[[Dragica Čadež]] (PEF, 2004) *[[Boris Čampa]] (AG, 1997) † *[[Albert Čebulj]] (FE(RI), 1986) † *[[France Černe]] (EF, 1993) † *[[Peter Černelč]] (MF, 2019) *[[Bojan Čop]] (FF, 1991) † a *[[Martin Čopič]] (FMF, 2019) *[[Špelca Čopič|Špelca (Jelisava) Čopič]] (ALU, 1996) † *[[Ivan Čuček]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Miran Čuk]] (FŠ/PEF, 2009) == D == *[[Božidar Debenjak]] (FF, 2001) *[[Igor Dekleva]] (AG, 2016) *[[Aleksandra Derganc]] (FF, 2017) *[[Saša Divjak|Saša A. Divjak]] (FRI, 2014) *[[Davorin Dolar]] (FNT/FKKT, 1990) † a *[[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] (FE, 1979) † (dr.hc/Zgb) *[[Marinka Drobnič Košorok]] (VF, 2017) *[[Matija Drovenik]] (NTF, 1993) † a *[[Janez Drozg]] (AGRFT, 2003) † *[[Janez Duhovnik]] (FGG, 2005) == E == *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (MF, 2004-posthumno) † * [[Mladen Est]] ([[Medicinska fakulteta v Ljubljani|MF]], [[2006]]) == F == *[[Ivo Fabinc]] (EF, 1989) † r *[[Jadran Faganeli]] (FPP, 2018) *[[Matija Fajdiga]] (FS, 2018) † *[[Peter Fajfar]] (FGG, 2019) a *[[Jože Falout]] (AG, 2007) *[[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] (MF, 2008) *[[Anuška Ferligoj]] (FDV, 2020) *[[Dušan Ferluga]] (MF, 2013) a *[[Janez Fettich]] † (MF, 199#?-v zborniku ob 90-letnici MF - močno nezanesljiv podatek) a *[[Matej Fischinger]] (FGG, 2021) *[[Alojzij Finžgar]] (PF, 1979) † a *[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] (FA, 2009) *[[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] (FE, 2000) † == G == *[[Peter Gabrijelčič]] (FA, 2018) *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (AGRFT, 2002) † *[[Nina Gale]] (MF, 2019) *[[Ivan Gams]] (FF, 1993) † a *[[Kajetan Gantar]] (FF, 1998) † a *[[Dominik Gašperšič]] (MF, 2021) * [[Ferdo Gestrin]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1987]]) † a *[[Saša Aleksij Glažar]] (PEF, 2018) *[[Josip Globevnik]] (FMF, 2013) a *[[Helga Glušič]] (FF, 2009) † *[[Gustav Gnamuš]] (ALUO, 2013) *[[Karpo Godina]] (AGRFT, 2011) *[[Nada Gogala]] (BF, 1998) † *[[Marija Golden]] (FF, 2019) *[[Ljubo Golič]] (FKKT, 2000) † a *[[Milovan Goljevšček]] (FAGG/FGG, 1979) † *[[Jani Golob]] (AG, 2018) *[[Nataša Golob]] (FF, 2015) *[[Jože Goričar]] (PF, 1979) † a *[[Slavko Goričar]] (AG, 2014) *[[Tomaž Gorjup]] (PEF, 2019) *[[Peter Gosar]] (FNT/FMF, 1994) † a *[[Igor Grabec]] (FS, 2007) a *[[Anton Grad]] (FF, 1981) † a *[[Franc Grad]] (PF, 2017) *[[Janez Grad]] (FU /prej EF/, 2008) * [[Bogo Grafenauer]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1984]]) † a *[[Anton Grčar]] (AG, 2010) *[[Meta Grosman]] (FF, 2010) *[[Zoran Grubič]] (MF, 2017) *[[Mirjan Gruden]] (FE, 1981) † r *[[Marija Gubina]] (MF, 2013) † *[[Mihael Gunzek]] (AG, 1995) † *[[Ludvik Gyergyek]] (FE(RI), 1992) † a == H == *[[Jože Hlebanja]] (FS, 1996) † *[[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (BF, 2007) *[[Meta Hočevar]] (AGRFT, 2012) *[[Slavko Hodžar]] (FERI, 1987) † r * [[Janez Höfler]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) a *[[Hilda Horak]] (AG, 1994) † *[[Matija Horvat]] (MF, 2002) † a *[[Janez Hribar]] (BF, 2017) *[[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (PEF, 2007) *[[Tine Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] (FF, 2009) a == I == *[[Albin Igličar]] (PF, 2015) *[[Svetozar Ilešič]] (FF, 1977) † a *[[Andrej Inkret]] (AGRFT, 2008) † a == J == *[[Božidar Jakac]] (ALU, 1979) † a *[[Aleš Jan]] (AGRFT, 2019) *[[Miha Janc]] (BF, 2013) *[[Franc Janežič]] (BF, 1988) † *[[Branka Javornik Cregeen]] (BF, 2019) *[[Janez Ivan Jazbec]] (VF, 2009) † *[[Frane Jerman]] (FF, 1998) † *[[Matjaž Jeršič]] (FF, 2002) *[[Maca Jogan]] (FDV, 2000) *[[Janez Juhant]] (TEOF, 2015) *[[Stane Južnič]] ([[FDV]], 1997) † == K == *[[Filip Kalan Kumbatovič]] (AGRFT, 1978) † a *[[Zdenko Kalin]] (ALU, 1986) † a *[[Miroslav Kališnik]] (MF, 1996) † *[[Vinko Kambič]] (MF, 1990) † a *[[Dušan Karba]] (FNT/FFA, [[1986]]) † *[[Rihard Karba]] (FE, 2009) *[[Jože Kastelic]] (FF, 1994) † *[[Slavka Kavčič]] (EF, 2009) *[[Marija Kavkler]] (PEF, 2019) *[[Gabrijel Kernel]] (FMF, 2000) a *[[Marko Kerševan]] (FF 2010) *[[Andrej Kirn]] (FDV, 2004) *[[Vladimir Klemenčič]] (FF, 1997) † *[[Florjan Klofutar|Florjan (Cveto) Klofutar]] (BF, 2001) *[[Matjaž Klopčič]] (AGRFT, 2005) † *[[Boris Kobe]] (FA(GG), 1979) † *[[Peter Kobe]] (PF, 1987) † *[[Valentina Kobe]] (MF, 1989) † *[[Gregor Kocijan]] (PEF, 1999) † *[[Andreja Kocijančič]] (MF, 2010) † r *[[Rudi Kocjančič]] (FU, 2013) *[[Franjo Kočevar]] (FNT/[[NTF]], 1979) † *[[Marijan Kočevar]] (FKKT, 2020) *[[Dušan Kodek]] (FRI, 2016) *[[Alojz Kodre|Alojz (Franc) Kodre]] (FMF, 2013) *[[Bogdan Kolar]] (TEOF, 2021) *[[Zinka Kolarič]] (FDV, 2017) *[[Jože Koller]] (FKKT, 2013) *[[Tine Koloini|Tine (Valentin) Koloini]] (FKKT, 2007) † *[[Polonca Končar]] (PF, 2015) *[[Aleksander Konjajev]] (BF, 1988) † *[[Marjan Kordaš]] (MF, 1999) a *[[Aleksandra Kornhauser]] (NTF, 2000) † *[[Tomo Korošec]] (FDV, 2008) † *[[Viktor Korošec]] (PF, 1980) † a *[[Mile Korun]] (AGRFT, 2011) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (FF, 1999) a *[[Igor Košir]] (AGRFT, 2012) *[[Blaženka Košmelj]] (EF, 2001) † *[[Franček Kovačec]] (FS, 1981) † *[[Andrej Kovačič]] (EF, 2019) *[[Jernej Kozak]] (FMF, 2013) *[[Franc Kozjek]] (FFA, 2001) *[[Boris Kožuh]] (FF, 2008) *[[Alojz Kralj]] (FE, 1998) a, r *[[Ana Krajnc]] (FF, 2002) *[[Boža Krakar Vogel]] (FF, 2019) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (PF, 2017) a *[[Jože Krašovec]] (TEOF, 2020) a *[[Bojan Kraut]] (FS, 1977) † *[[Aleš Krbavčič]] (FFA, 2005) *[[Ivan Kreft]] (BF, 2017) a *[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (AG, 1995) † a *[[Slavko Kremenšek|Slavko (Vekoslav) Kremenšek]] (FF, 2010) *[[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (PF, 2003) r *[[Stanko Kristl]] (FA, 2020) a *[[Ciril Kržišnik]] (MF, 2015) *[[Anton Kuhelj]] (FNT/FMF, 1976) † a, r, dr.hc. *[[Sonja Kump]] (FF, 2017) *[[Jurij Kunaver]] (FF, 2005) *[[Primož Kuret]] (AG, 2005) † *[[Ivan Kuščer]] (FNT/FMF, 1985) † *[[Gorazd Kušej]] (PF, 1979) † a *[[Rudi Kyovsky]] (PF, 1979) † a == L == *[[Jakob Lamut]] (NTF, 2014) *[[Dušan Lasič]] (FE, 1979) † *[[Ivan Lavrač]] (EF, 1983) † a *[[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] (FKKT, 2019) *[[Drago Lebez]] (BF, 1997) † *[[Lojze Lebič]] (FF, 2018) a *[[Savo Leonardis]] (FE, 2003) † *[[Jože Levstik]] (BF, 1980) † *[[Miha Likar]] (MF, 1996) † *[[Marijan Lipovšek]] (AG, 1994) † *[[Franc Lobnik]] (BF, 2011) *[[Franc Ločniškar]] (BF, 1991) † *[[Tine Logar|Tine (Valentin) Logar]] (FF, 1984) † a *[[Tomaž Lorenz]] (AG, 2015) † *[[Franc Lovrenčak]] (FF, 2021) *[[Jana Lukač Bajalo]] (FFA, 2010) == M == *[[Saša Mächtig|Saša Janez Mächtig]] (ALUO, 2013) *[[Jadran Maček]] (FKKT, 2018) *[[Jože Maček]] (BF, 1997) a *[[Peter Maček]] (BF, 2018) *[[Stanislav Mahkota]] (MF, 1979) † *[[Viljan Mahnič]] (FRI, 2020) *[[Edi Majaron|Edi (Edvard) Majaron]] (PEF, 2015) *[[Bojan Majes]] (FGG, 2014) *[[Janez Malačič]] (EF, 2019) *[[Barica Marentič Požarnik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) *[[Marko Marin]] (AGRFT, 2007) † *[[Črt Marinček]] (MF, 2018) *[[Miloš Marinček]] (FGG, 1998) † *[[Ljubo Marion]] (MF, 2016) *[[Ljubica Marjanovič Umek]] (FF, 2018) *[[Janez Marušič|Janez (Ivan) Marušič]] (BF, 2012) *[[Andrej Mašera]] (MF, 2007) *[[Drago Matko]] (FE, 2015) *[[Zdenko Medveš]] (FF, 2009) *[[France Megušar]] (BF, 2004) † * [[Vasilij Melik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1991]]) † a *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] (FF, 1991) † *[[Jože Mencinger]] (PF, 2014) a, r *[[Viljem Merhar]] (EF, 2001) *[[Blaž Mesec]] (FSD, 2011) *[[Pavel Mihelčič]] (AG, 2012) *[[France Mihelič]] (ALU, 1979) † *[[Edo Mihevc]] (FA(GG), 1985) † *[[Erika Mihevc Gabrovec]] (FF, 1995) † *[[Tjaša Miklič]] (FF, 2008) * [[Metod Mikuž]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1981]]) † *[[Janez Milčinski]] (MF, 1983) † a, r *[[Lev Milčinski]] (MF, 1989) † a *[[Marjan Milohnoja]] (VF, 1999) † *[[Cveta Mlakar]] (EF, 2005 ali 2006?) † *[[Dušan Mlakar]] (AGRFT, 2013) *[[Miloš Mlejnik]] (AG, 2017) *[[Zdravko Mlinar]] (FDV, 1998) a *[[Dušan Mlinšek]] (BF, 1992) † *[[Heli Modic]] (EF?/FSPN=FDV, 1978) † *[[Roman Modic]] (FNT/FKKT, 1982) † r *[[Anton Moljk]] (FNT/FMF, 1999-posthumno) † *[[Janez Možina]] (FS, 2021) *[[Stane Možina]] ([[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|EF]], [[2006]]) † *[[Nežka Mramor Kosta]] (FRI, 2019) *[[Aleš Mrhar]] (FFA, 2019) *[[Ivo Mršnik|Ivo (Ivan Alojz) Mršnik]] (PEF, 2011) *[[Ivan Mrzel]] (VF, 2016) *[[Vladimir Murko]] (PF, 1980) † *[[Janek Musek]] (FF, 2015) * [[Vladimir Braco Mušič]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]]?/FA, [[2006]]) † == N == *[[Anton Nanut]] (AG, 2011) † *[[Dušan Nećak]] (FF, 2015) *[[Albina Nećak-Lük]] (FF, 2009) *[[Franc Viktor Nekrep]] (BF, 2009) *[[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (MF, 1978) † a *[[Ranko Novak]] (ALUO, 2020) *[[Vilko Novak]] (FF, 1994) † == O == *[[Drago Ocepek]] (NTF, 1993) † *[[Anton Ocvirk]] (FF, 1978) † a *[[Drago Karl Ocvirk]] (TEOF, 2013) * [[Anton Ogorelec]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]](RI), [[1992]]) † *[[Dušan Ogrin]] (BF, 2002) † *[[France Oražem]] (TEOF, 1998) † *[[Bojan Orel]] (FRI, 2021) *[[Janez Orešnik]] (FF, 2011) a *[[Martina Orožen]] (FF, 2016) *[[Vladimir Osolnik]] (FF, 2020) *[[Radko Osredkar]] (FRI, 2012) == P == *[[Mirko Pak]] (FF, 2005) *[[Boris Paternu]] (FF, 1994) † a *[[Andrej Paulin]] (NTF, 2007) † *[[Jernej Pavšič]] (NTF, 2019) *[[Slavko Pečar]] (FFA, 2012) *[[Vid Pečjak]] (FF, 1998) † *[[Hubert Pehani]] (MF, 1989) † *[[Stane Pejovnik|Stane (Radovan Stanislav) Pejovnik]] (FKKT, 2016) r *[[Janez Peklenik]] (FS, 1996) † a, r * [[Peter Petek]] (FNT>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PEF]], [[2006]]) *[[Stojan Petelin]] (FPP, 2020) *[[Tea Petrin]] (EF, 2014) *[[Marko Petkovšek]] (FMF, 2021) *[[Krešimir Petrovič]] (FŠ, 2001) † *[[Vladimir Pezdirc]] (ALUO, 2018) *[[Lovrenc Pfajfar]] (EF, 2012) *[[Boris Pihlar]] (FKKT, 2013) *[[Nada Pipan]] (MF, 1997) † * [[Simon Pirc]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) *[[Marjan Plaper]] (FE(RI), 1989) † *[[Božo Plesničar]] (FKKT, 2005) *[[Dušan Plut]] (FF, 2015) *[[Rudolf Podgornik]] (FMF, 2020) *[[Azra Pogačnik]] (VF, 2018) *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marijan Pogačnik]] (ALU, 1986) † *[[Milan Pogačnik]] (VF, 2017) *[[Breda Pogorelec]] (FF, 1998) † *[[Franc Pohleven]] (BF, 2017) *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (PF, 2012) *[[Slovenko Polanc]] (FKKT, 2015) *[[Marko Polič]] (FF, 2019) *[[Pavel Poredoš]] (MF, 2018) *[[Vekoslav Potočnik]] (EF, 2007) *[[Vinko Potočnik]] (TEOF, 2018) *[[Janez Prašnikar]] (EF, 2021) *[[Ervin Prelog]] (FS>>FAGG/FGG, 1987) † r *[[Stojan Pretnar]] (PF, 1984) † a *[[Uroš Prevoršek]] (AG, 1989) † *[[Janko Prunk]] (FDV, 2014) *[[Danijel Pučko]] (EF, 2011) *[[Krešimir Puharič]] ([https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/5157/ 2010, EF] & EPF UM, 2017) == R == *[[Darko Radinja]] (FF, 2002) † *[[Rudolf Rajar|Rudolf (Rudi) Rajar]] (FGG, 2008) *[[Atilij Rakar]] (FF, 2003) † *[[Anton Ramovš]] (FNT/NTF, 1994) † *[[Peter Raspor]] (BF, 2020) *[[Božena Ravnihar]] (MF, 1984) † *[[Edvard Ravnikar]] (FA(GG), 1985) † a *[[Tanja Rener]] (FDV, 2016) *[[Jože Resnik]] (BF, 2018) *[[Ciril Ribičič]] (PF, 2018) *[[Ivan Ribnikar]] (EF, 2009) *[[Andrej Rijavec]] (FF, 2004) *[[Rudi Rizman|Rudi (Rudolf) Rizman]] (FF, 2018) *[[Božo Rogelja]] (AG, 2015) *[[Iča Rojšek]] (EF, 2012) *[[Mitja Rosina]] (FNT, 2001) *[[Zdenko Roter]] (FDV, 1991) *[[Blaž Rozman]] (MF, 2013) a *[[France Rozman]] (TEOF, 2000) † *[[Rudi Rozman]] (EF, 2018) *[[Fedja Rupel]] (AG, 2013) † *[[Lado Rupnik|Ladislav (Lado) Rupnik]] (EF, 2002) *[[Viljem Rupnik]] (EF, 2003) *[[Veljko Rus]] (FDV, 2001) † a == S == *[[Miran Saje]] (FGG, 2015) *[[Mitja Saje]] (FF, 2016) *[[Bogomir Sajovic]] (PF, 1996) † *[[Karl Salobir]] (BF, 2005) *[[Vlado Schmidt|Vlado (Vladimir) Schmidt]] (FF, 1978) † *[[Marjan Senjur]] (EF, 2015) *[[Stanka Setnikar Cankar]] (FU, 2020) *[[France Sevšek]] (ZF, 2019) *[[Nada Sfiligoj]] (FDV, 2001) † *[[Primož Simoniti]] (FF, 2002) † a *[[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] (FF, 1996) † *[[Peter Skalar (likovnik)|Peter Skalar]] (ALUO, 2011) *[[Vinko Skalar]] (PEF, 2003) † *[[Uroš Skalerič]] (MF, 2020) a *[[Aleksander Skaza]] (FF, 2016) *[[Dušan Sket]] (MF, 2005) *[[Janez Sketelj]] (MF, 2014) a *[[Mitja Skubic]] (FF, 1998) † *[[Darko Slavec]] (NTF, 2020) *[[Tomaž Slivnik]] (FE, 2015) *[[Karel Slokan]] (NTF, 1979) † *[[Julija Smole]] (BF, 2005) † *[[Marijan Smolik]] (TEOF, 1998) † *[[Vladimir Smrkolj]] (MF, 2018) * [[Alojzij Slavko Snoj]] ([[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]], [[2006]]) *[[Lojze Sočan]] (FDV, 2005) *[[Ciril Sorč]] (TEOF, 2013) *[[Savo Spaić]] (NTF, 2015) * [[Jože Spanring]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]], [[2006]]) † * [[Alojz Srebotnjak]] ([[Akademija za glasbo v Ljubljani|AG]], 1997) † *[[Branko Stanovnik]] (FKKT, 2015) a *[[Tine Stanovnik]] (EF, 2017) *[[Vito Starc]] (MF, 2017) *[[Janez Stepišnik]] (FMF, 2014) *[[Miroslav Stiplovšek]] (FF, 2003) *[[Janko Strel]] (FŠ, 2017) † *[[Anton Stres]] (TEOF, 2005) *[[France Strmčnik]] (FF, 2002) † *[[Maks Strmčnik]] (AG, 2020) *[[Janez Strnad]] (FMF, 2001) † *[[Majda Strobl]] (PF, 1984) † *[[Albert Struna]] (FS, 1979) † r *[[Gabrijel Stupica]] (ALU, 1986) † a *[[Anton Suhadolc]] (FMF, 2002) *[[Saša Svetina]] (MF, 2015) a *[[Marjan Svetličič]] (FDV, 2015) == Š == *[[Andrej Šalehar]] (BF, 2000) *[[Alenka Šelih]] (PF, 2002) a *[[Leon Šenk]] (VF, 1999) † *[[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] (BF, 2004) † *[[Anton Širca]] (MF, 1991) † *[[Alenka Šivic Dular]] (FF, 2014) *[[Jože Škerjanc]] (FKKT, 2000) *[[Dane Škerl]] (AG, 1997) † *[[Mirjam Škrk]] (PF, 2016) *[[Neva Šlibar]] (FF, 2017) *[[Jelka Šmid Korbar]] (FFA, 1999) (tudi Korbar Šmid) *[[Zmago Šmitek]] (FF, 2012) † *[[Franjo Štiblar]] (PF, 2018) *[[Anton Štrukelj]] (TEOF, 2019) *[[Jasna Štrus]] (BF, 2019) *[[Lovro Šturm]] (PF, 2013) † *[[Rajko Šugman]] (FŠ, 2005) *[[Lujo Šuklje]] (FAGG/FGG, 1979) † a *[[Nace Šumi]] (FF, 1996) † *[[Boris Šurbek]] (AG, 2016) == T == *[[Biba Teržan|Ljubinka (Biba) Teržan]] (FF, 2014) a *[[Miha Tišler]] (FKKT, 1996) † a, r, dr.hc *[[Ivan Toličič]] (FF, 1992) † *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (AG, 2013) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (BF, 2020) *[[Niko Toš]] (FDV, 2015) *[[Milan Trbižan]] (NTF, 2010) † *[[Lojze Trontelj]] (FE, 2001) † *[[Ferdinand Trošt]] (EF, 2002) † *[[Drago Tršar]] (ALUO, 1998) a *[[Marijan Tršar]] (ALUO, 2003) † *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] (EF, 1993) † *[[Danilo Türk]] (PF, 2015) == U == *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (PF, 2010) *[[Drago Ulaga]] (FŠ, 1988) † *[[Mirjana Ule]] (FDV, 2018) a == V == *[[Aleš Vahčič]] (EF, 2020) *[[Rafko Valenčič]] (TEOF, 2003) *[[Janez Valentinčič]] (FA(GG), 1985) † *[[Marko Ivan Valič]] (FPP, 2013) *[[Srečko Vatovec]] (VF, 1981) † *[[Lado Vavpetič]] (PF, 1979) † a *[[Gorazd Vesnaver]] (FKKT, 2012) *[[Ivan Vidav]] (FNT/FMF, 1985) † a *[[Franc Vidergar]] (NTF, 2012) *[[Ada Vidovič Muha]] (FF, 2011) *[[Boštjan Vilfan]] (FRI, 2007) *[[Draško Vilfan]] (MF, 1989 ?; nezanesljiv podatek) † *[[Sergij Vilfan]] (PF, 1993) † a *[[Marjan Veber]] (FKKT, 2017) *[[Mirko Vintar]] (FU, 2017) *[[Jernej Virant]] (FERI/FRI, 1997) † *[[Jože Vižintin]] (FS, 2015) *[[Florijan Vodopivec]] (FGG, 2010) † *[[Katja Vodopivec]] (PF, 1998) † *[[Lojze Vodovnik]] (FE, 1998) † a *[[Dolfe Vogelnik]] (EF, 1982) † r * [[Ignacij Voje]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1996]]) *[[Bogdan Vovk]] (BF, 1977) † *[[Marjan Vozelj]] (MF, 2002) † * [[Jože Vrabec]] ([[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]], [[2006]]) *[[Vitomir Vrbič]] (MF, 2021) *[[France Vreg]] (FSPN/[[FDV]], 1990) † *[[Metka Anka Vrhunc]] (NTF, 2008) *[[Igor Vrišer]] (FF, 1997) † == W == *[[Dragica Wedam Lukić]] (PF, 2012) *[[Tone Wraber|Tone (Anton) Wraber]] (BF, 2010-posthumno) † == Z == * [[Bojan Zabel]] ([[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]], [[1999]]) *[[Lidija Zadnik Stirn]] (BF, 2016) *[[Franc Zadravec]] (FF, 1993) † a *[[Baldomir Zajc]] (FE, 2012) *[[Bojan Zorko]] (VF, 2021) *[[Alojz Zupan]] (AG, 2009) † *[[Marko Andrej Zupan]] (FKKT, 2012) *[[Borut Zupančič]] (FE, 2020) *[[Karel Zupančič]] (PF, 2003) * [[Mirko Zupančič]] (AGRFT, [[2006]]) † *[[Fran Zwitter]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1977]]) † a, r == Ž == *[[Drago Žagar]] (FF, 2012) *[[Vladimir Žakelj]] (MF, 1989) † *[[Miha Žargi]] (MF, 2015) *[[Fran Žižek]] (AGRFT, 2003) † *[[Božidar Žlender]] (BF, 2014) *[[Martina Žmuc Tomori]] (MF, 2016) *[[Branko Žnideršič]] (FAGG/FGG, 1981) † *[[Martin Žnideršič]] (FF, 2000) † *[[Sonja Žorga]] (PEF, 2008) *[[Mihael Žumer]] (FKKT, 2009) *[[Andrej O. Župančič]] (MF, 1979) † a * == Glej tudi == * [[zaslužni profesor]] (emeritus) *[[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] ** ** * {{Uni_LJ}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnosti|Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani|*]] [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Zaslužni profesorji]] 5rwug2bf83v7qt7iiw2nomo72m09vrz 5724113 5724109 2022-07-26T13:51:41Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''[[Seznam]] [[zaslužni profesor|zaslužnih profesorjev]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].''' '''Opomba''': naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje. Marsikateri profesor, ki bi si tudi zaslužil ta naslov, ali je po vseh kriterijih primerljiv s tistimi, ki so to postali, ni mogel prejeti tega častnega naziva, če izvzamemo tiste, ki so umrli še pred uvedbo naziva, bodisi zaradi svoje prezgodnje smrti, torej pred upokojitvijo, npr. [[Bogomir Dobovišek]], [[Jože Šturm]], [[Adolf Bibič]], [[Peter Klinar]], [[Anton Žun]], [[Jože Koruza]], [[Oto Norčič]], ...), bodisi je bil izpuščen, ker je npr. od upokojitve preteklo že preveč časa, ali pa iz kakšnih drugih razlogov (npr. [[Marij Avčin]], [[Vito Lavrič]], [[Peter Lenče]], [[Stanko Banič]], [[Mitja Bartenjev]], [[Ivo Antolič]], [[Miloš Kobal]], [[Marija Perpar]], [[Branko Brčić]], [[Drago Stepišnik]], [[Stanko Gogala]], [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]], [[Miroslav Črnivec]], [[Emil Kovačič]], [[Vlasto Zemljič]], [[Tone Klemenčič]], [[Janez Stanonik]], [[Jože Toporišič]], [[France Križanič]], [[Božo Kralj]], [[Jan Makarovič]], [[Ernest Petrič]], [[Peter Novak]], [[Jože Trontelj]], [[Peter Bukovec]] itd.). Nekatere visokošolske zavode, akademije in poznejše fakultete so namreč sprejeli kot članice v UL leta 1975, TEOF pa ponovno po 40 letih šele v začetku 90. let 20. stol., zato zlasti pri slednji niso mogli biti izvoljeni nekateri starejši profesorji. '''Legenda:''' a = izvoljen v [[SAZU]], r = [[rektor]] UL, dr.hc = [[častni doktor]] UL, † = zdaj že pokojni {{CompactTOC2}} *FF = Filozofska fakulteta *PF = Pravna fakulteta *MF = Medicinska fakulteta *FE = Fakulteta za elektrotehniko *EF = Ekonomska fakulteta *FS = Fakulteta za strojništvo *FNT = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo *BF = Biotehniška fakulteta *FKKT = Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo *FFA = Fakulteta za farmacijo *NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta *FGG = Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo *FA = Fakulteta za arhitekturo *FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko *ZF = Zdravstvena fakulteta *FDV = Fakulteta za družbene vede (do 1991 FSPN) *PEF = Pedagoška fakulteta *FSD = Fakulteta za socialno delo *FPP = Fakulteta za pomorstvo in promet *TEOF = Teološka fakulteta *AG = Akademija za glasbo *AGRFT = Akademija za gledališče, film, radio in televizijo *ALUO = Akademija za likovno umetnost in oblikovanje == A == *[[Veronika Abram]] (BF, 2012) *[[France Adamič]] (BF, 1982) † *[[Štefan Adamič]] (MF, 1996) † *[[Lidija Andolšek Jeras]] (MF, 1997) † a *[[Stanko Arnold]] (AG, 2019) *[[France Avčin]] (FE, 1981) † *[[Dušan Avsec]] (FE, 1979) † == B == *[[Tadej Bajd]] (FE, 2013) a *[[Aleksander Bajt]] (PF, 1991) † a, dr.hc. *[[Uroš Bajželj]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † *[[Vladimir Batagelj]] (FMF, 2015) *[[Franc Batič]] (BF, 2016) *[[Janez Batis]] (VF, 1990) † a *[[Ljubo Bavcon]] (PF, 1995) † *[[Srdjan Bavdek|Srdan Valentin Bavdek]] (VF, 2001) † *[[Anton Bebler]] (FDV, 2015) *[[Andrej Bekeš]] (FF, 2017) *[[Metod Benedik]] (TEOF, 2013) *[[Vlado Benko]] (FSPN=FDV, 1978) † *[[Branko Berčič]] (FF, 1991) † *[[Marija Bergamo]] (FF, 2007) *[[Milica Bergant]] (FF, 1999) † *[[Ivan Bernik (sociolog)|Ivan Bernik]] (FDV, 2019) *[[Janez Bernik]] (ALUO, 1998) † a *[[Stane Bernik]] (ALUO, 2007) † *[[Mara Bešter]] (EF, 1992) † *[[France Bezlaj]] (FF, 1981) † a, dr.h.c. *[[Janko Bleiweis]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Marijan Blejec]] (EF, 1982) † *[[Robert Blinc]] (FNT, 1998) † a, dr.h.c. *[[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] (FF, 2011) *[[Borut Bohanec]] (BF, 2020) *[[Pavle Bohinc]] ([[FNT]]/FFA, 1982) † *[[Oskar Böhm]] ([[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|VF]], [[1995]]) † *[[Borut Bohte]] (PF, 2005) *[[Zvonimir Bohte]] (FMF, 2002) *[[Miloš Bonča]] (FA, 2005) † *[[Marja Boršnik]] (FF, 1977) † a *[[Franc Bratkovič]] (FE, 2004) *[[Rajko Bratož]] (FF, 2018) a *[[Lucijan Bratuš]] (ALUO, 2021) *[[Dejan Bravničar]] (AG, 2012) † *[[Bogdan Brecelj]] (MF, 1976) † a *[[Miha Brejc|Miha(el) Brejc]] (FU, 2018) *[[Tomaž Brejc]] (ALUO, 2010) *[[Jurij Brenčič]] (FKKT, 2007) † *[[Mitja Brilly]] (FGG, 2020) *[[Marjan Britovšek]] (FF, 1994) † *[[France Bremšak]] (FE(RI), 1992) † *[[Katja Breskvar]] (MF, 2009) *[[Ivanka Brglez]] (VF, 2014) *[[Srečko Brodar]] (FNT/NTF, 1978) † a *[[Bojko Bučar]] (FDV, 2021) *[[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (BF, 1995) † *[[France Bučar]] (PF, 1999) † *[[Joško Budin]] (FE, 1998) † *[[Vilibald Bukošek]] (NTF, 2013) *[[Nataša Bukovec]] (FKKT, 2016) == C == *[[Rafael Cajhen]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]], 2000) *[[Vojteh Cestnik]] (VF, 2013) *[[Dragotin Cvetko]] (FF, 1982) † a == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] (FSD, 2014) *[[Andrej Čadež]] (FMF, 2012) *[[Dragica Čadež]] (PEF, 2004) *[[Boris Čampa]] (AG, 1997) † *[[Albert Čebulj]] (FE(RI), 1986) † *[[France Černe]] (EF, 1993) † *[[Peter Černelč]] (MF, 2019) *[[Bojan Čop]] (FF, 1991) † a *[[Martin Čopič]] (FMF, 2019) *[[Špelca Čopič|Špelca (Jelisava) Čopič]] (ALU, 1996) † *[[Ivan Čuček]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Miran Čuk]] (FŠ/PEF, 2009) == D == *[[Božidar Debenjak]] (FF, 2001) *[[Igor Dekleva]] (AG, 2016) *[[Aleksandra Derganc]] (FF, 2017) *[[Saša Divjak|Saša A. Divjak]] (FRI, 2014) *[[Davorin Dolar]] (FNT/FKKT, 1990) † a *[[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] (FE, 1979) † (dr.hc/Zgb) *[[Marinka Drobnič Košorok]] (VF, 2017) *[[Matija Drovenik]] (NTF, 1993) † a *[[Janez Drozg]] (AGRFT, 2003) † *[[Janez Duhovnik]] (FGG, 2005) == E == *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (MF, 2004-posthumno) † * [[Mladen Est]] ([[Medicinska fakulteta v Ljubljani|MF]], [[2006]]) == F == *[[Ivo Fabinc]] (EF, 1989) † r *[[Jadran Faganeli]] (FPP, 2018) *[[Matija Fajdiga]] (FS, 2018) † *[[Peter Fajfar]] (FGG, 2019) a *[[Jože Falout]] (AG, 2007) *[[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] (MF, 2008) *[[Anuška Ferligoj]] (FDV, 2020) *[[Dušan Ferluga]] (MF, 2013) a *[[Janez Fettich]] † (MF, 199#?-v zborniku ob 90-letnici MF - močno nezanesljiv podatek) a *[[Matej Fischinger]] (FGG, 2021) *[[Alojzij Finžgar]] (PF, 1979) † a *[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] (FA, 2009) *[[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] (FE, 2000) † == G == *[[Peter Gabrijelčič]] (FA, 2018) *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (AGRFT, 2002) † *[[Nina Gale]] (MF, 2019) *[[Ivan Gams]] (FF, 1993) † a *[[Kajetan Gantar]] (FF, 1998) † a *[[Dominik Gašperšič]] (MF, 2021) * [[Ferdo Gestrin]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1987]]) † a *[[Saša Aleksij Glažar]] (PEF, 2018) *[[Josip Globevnik]] (FMF, 2013) a *[[Helga Glušič]] (FF, 2009) † *[[Gustav Gnamuš]] (ALUO, 2013) *[[Karpo Godina]] (AGRFT, 2011) *[[Nada Gogala]] (BF, 1998) † *[[Marija Golden]] (FF, 2019) *[[Ljubo Golič]] (FKKT, 2000) † a *[[Milovan Goljevšček]] (FAGG/FGG, 1979) † *[[Jani Golob]] (AG, 2018) *[[Nataša Golob]] (FF, 2015) *[[Jože Goričar]] (PF, 1979) † a *[[Slavko Goričar]] (AG, 2014) *[[Tomaž Gorjup]] (PEF, 2019) *[[Peter Gosar]] (FNT/FMF, 1994) † a *[[Igor Grabec]] (FS, 2007) a *[[Anton Grad]] (FF, 1981) † a *[[Franc Grad]] (PF, 2017) *[[Janez Grad]] (FU /prej EF/, 2008) * [[Bogo Grafenauer]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1984]]) † a *[[Anton Grčar]] (AG, 2010) *[[Meta Grosman]] (FF, 2010) *[[Zoran Grubič]] (MF, 2017) *[[Mirjan Gruden]] (FE, 1981) † r *[[Marija Gubina]] (MF, 2013) † *[[Mihael Gunzek]] (AG, 1995) † *[[Ludvik Gyergyek]] (FE(RI), 1992) † a == H == *[[Jože Hlebanja]] (FS, 1996) † *[[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (BF, 2007) *[[Meta Hočevar]] (AGRFT, 2012) *[[Slavko Hodžar]] (FERI, 1987) † r * [[Janez Höfler]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) a *[[Hilda Horak]] (AG, 1994) † *[[Matija Horvat]] (MF, 2002) † a *[[Janez Hribar]] (BF, 2017) *[[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (PEF, 2007) *[[Tine Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] (FF, 2009) a == I == *[[Albin Igličar]] (PF, 2015) *[[Svetozar Ilešič]] (FF, 1977) † a *[[Andrej Inkret]] (AGRFT, 2008) † a == J == *[[Božidar Jakac]] (ALU, 1979) † a *[[Aleš Jan]] (AGRFT, 2019) *[[Miha Janc]] (BF, 2013) *[[Franc Janežič]] (BF, 1988) † *[[Branka Javornik Cregeen]] (BF, 2019) *[[Janez Ivan Jazbec]] (VF, 2009) † *[[Frane Jerman]] (FF, 1998) † *[[Matjaž Jeršič]] (FF, 2002) *[[Maca Jogan]] (FDV, 2000) *[[Janez Juhant]] (TEOF, 2015) *[[Stane Južnič]] ([[FDV]], 1997) † == K == *[[Filip Kalan Kumbatovič]] (AGRFT, 1978) † a *[[Zdenko Kalin]] (ALU, 1986) † a *[[Miroslav Kališnik]] (MF, 1996) † *[[Vinko Kambič]] (MF, 1990) † a *[[Dušan Karba]] (FNT/FFA, [[1986]]) † *[[Rihard Karba]] (FE, 2009) *[[Jože Kastelic]] (FF, 1994) † *[[Slavka Kavčič]] (EF, 2009) *[[Marija Kavkler]] (PEF, 2019) *[[Gabrijel Kernel]] (FMF, 2000) a *[[Marko Kerševan]] (FF 2010) *[[Andrej Kirn]] (FDV, 2004) *[[Vladimir Klemenčič]] (FF, 1997) † *[[Florjan Klofutar|Florjan (Cveto) Klofutar]] (BF, 2001) *[[Matjaž Klopčič]] (AGRFT, 2005) † *[[Boris Kobe]] (FA(GG), 1979) † *[[Peter Kobe]] (PF, 1987) † *[[Valentina Kobe]] (MF, 1989) † *[[Gregor Kocijan]] (PEF, 1999) † *[[Andreja Kocijančič]] (MF, 2010) † r *[[Rudi Kocjančič]] (FU, 2013) *[[Franjo Kočevar]] (FNT/[[NTF]], 1979) † *[[Marijan Kočevar]] (FKKT, 2020) *[[Dušan Kodek]] (FRI, 2016) *[[Alojz Kodre|Alojz (Franc) Kodre]] (FMF, 2013) *[[Bogdan Kolar]] (TEOF, 2021) *[[Zinka Kolarič]] (FDV, 2017) *[[Jože Koller]] (FKKT, 2013) *[[Tine Koloini|Tine (Valentin) Koloini]] (FKKT, 2007) † *[[Polonca Končar]] (PF, 2015) *[[Aleksander Konjajev]] (BF, 1988) † *[[Marjan Kordaš]] (MF, 1999) a *[[Aleksandra Kornhauser]] (NTF, 2000) † *[[Tomo Korošec]] (FDV, 2008) † *[[Viktor Korošec]] (PF, 1980) † a *[[Mile Korun]] (AGRFT, 2011) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (FF, 1999) a *[[Igor Košir]] (AGRFT, 2012) *[[Blaženka Košmelj]] (EF, 2001) † *[[Franček Kovačec]] (FS, 1981) † *[[Andrej Kovačič]] (EF, 2019) *[[Jernej Kozak]] (FMF, 2013) *[[Franc Kozjek]] (FFA, 2001) *[[Boris Kožuh]] (FF, 2008) *[[Alojz Kralj]] (FE, 1998) a, r *[[Ana Krajnc]] (FF, 2002) *[[Boža Krakar Vogel]] (FF, 2019) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (PF, 2017) a *[[Jože Krašovec]] (TEOF, 2020) a *[[Bojan Kraut]] (FS, 1977) † *[[Aleš Krbavčič]] (FFA, 2005) *[[Ivan Kreft]] (BF, 2017) a *[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (AG, 1995) † a *[[Slavko Kremenšek|Slavko (Vekoslav) Kremenšek]] (FF, 2010) *[[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (PF, 2003) r *[[Stanko Kristl]] (FA, 2020) a *[[Ciril Kržišnik]] (MF, 2015) *[[Anton Kuhelj]] (FNT/FMF, 1976) † a, r, dr.hc. *[[Sonja Kump]] (FF, 2017) *[[Jurij Kunaver]] (FF, 2005) *[[Primož Kuret]] (AG, 2005) † *[[Ivan Kuščer]] (FNT/FMF, 1985) † *[[Gorazd Kušej]] (PF, 1979) † a *[[Rudi Kyovsky]] (PF, 1979) † a == L == *[[Jakob Lamut]] (NTF, 2014) *[[Dušan Lasič]] (FE, 1979) † *[[Ivan Lavrač]] (EF, 1983) † a *[[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] (FKKT, 2019) *[[Drago Lebez]] (BF, 1997) † *[[Lojze Lebič]] (FF, 2018) a *[[Savo Leonardis]] (FE, 2003) † *[[Jože Levstik]] (BF, 1980) † *[[Miha Likar]] (MF, 1996) † *[[Marijan Lipovšek]] (AG, 1994) † *[[Franc Lobnik]] (BF, 2011) *[[Franc Ločniškar]] (BF, 1991) † *[[Tine Logar|Tine (Valentin) Logar]] (FF, 1984) † a *[[Tomaž Lorenz]] (AG, 2015) † *[[Franc Lovrenčak]] (FF, 2021) *[[Jana Lukač Bajalo]] (FFA, 2010) == M == *[[Saša Mächtig|Saša Janez Mächtig]] (ALUO, 2013) *[[Jadran Maček]] (FKKT, 2018) *[[Jože Maček]] (BF, 1997) a *[[Peter Maček]] (BF, 2018) *[[Stanislav Mahkota]] (MF, 1979) † *[[Viljan Mahnič]] (FRI, 2020) *[[Edi Majaron|Edi (Edvard) Majaron]] (PEF, 2015) *[[Bojan Majes]] (FGG, 2014) *[[Janez Malačič]] (EF, 2019) *[[Barica Marentič Požarnik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) *[[Marko Marin]] (AGRFT, 2007) † *[[Črt Marinček]] (MF, 2018) *[[Miloš Marinček]] (FGG, 1998) † *[[Ljubo Marion]] (MF, 2016) *[[Ljubica Marjanovič Umek]] (FF, 2018) *[[Janez Marušič|Janez (Ivan) Marušič]] (BF, 2012) *[[Andrej Mašera]] (MF, 2007) *[[Drago Matko]] (FE, 2015) *[[Zdenko Medveš]] (FF, 2009) *[[France Megušar]] (BF, 2004) † * [[Vasilij Melik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1991]]) † a *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] (FF, 1991) † *[[Jože Mencinger]] (PF, 2014) a, r *[[Viljem Merhar]] (EF, 2001) *[[Blaž Mesec]] (FSD, 2011) *[[Pavel Mihelčič]] (AG, 2012) *[[France Mihelič]] (ALU, 1979) † *[[Edo Mihevc]] (FA(GG), 1985) † *[[Erika Mihevc Gabrovec]] (FF, 1995) † *[[Tjaša Miklič]] (FF, 2008) * [[Metod Mikuž]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1981]]) † *[[Janez Milčinski]] (MF, 1983) † a, r *[[Lev Milčinski]] (MF, 1989) † a *[[Marjan Milohnoja]] (VF, 1999) † *[[Cveta Mlakar]] (EF, 2005 ali 2006?) † *[[Dušan Mlakar]] (AGRFT, 2013) *[[Miloš Mlejnik]] (AG, 2017) *[[Zdravko Mlinar]] (FDV, 1998) a *[[Dušan Mlinšek]] (BF, 1992) † *[[Heli Modic]] (EF?/FSPN=FDV, 1978) † *[[Roman Modic]] (FNT/FKKT, 1982) † r *[[Anton Moljk]] (FNT/FMF, 1999-posthumno) † *[[Janez Možina]] (FS, 2021) *[[Stane Možina]] ([[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|EF]], [[2006]]) † *[[Nežka Mramor Kosta]] (FRI, 2019) *[[Aleš Mrhar]] (FFA, 2019) *[[Ivo Mršnik|Ivo (Ivan Alojz) Mršnik]] (PEF, 2011) *[[Ivan Mrzel]] (VF, 2016) *[[Vladimir Murko]] (PF, 1980) † *[[Janek Musek]] (FF, 2015) * [[Vladimir Braco Mušič]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]]?/FA, [[2006]]) † == N == *[[Anton Nanut]] (AG, 2011) † *[[Dušan Nećak]] (FF, 2015) *[[Albina Nećak-Lük]] (FF, 2009) *[[Franc Viktor Nekrep]] (BF, 2009) *[[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (MF, 1978) † a *[[Ranko Novak]] (ALUO, 2020) *[[Vilko Novak]] (FF, 1994) † == O == *[[Drago Ocepek]] (NTF, 1993) † *[[Anton Ocvirk]] (FF, 1978) † a *[[Drago Karl Ocvirk]] (TEOF, 2013) * [[Anton Ogorelec]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]](RI), [[1992]]) † *[[Dušan Ogrin]] (BF, 2002) † *[[France Oražem]] (TEOF, 1998) † *[[Bojan Orel]] (FRI, 2021) *[[Janez Orešnik]] (FF, 2011) a *[[Martina Orožen]] (FF, 2016) *[[Vladimir Osolnik]] (FF, 2020) *[[Radko Osredkar]] (FRI, 2012) == P == *[[Mirko Pak]] (FF, 2005) *[[Boris Paternu]] (FF, 1994) † a *[[Andrej Paulin]] (NTF, 2007) † *[[Jernej Pavšič]] (NTF, 2019) *[[Slavko Pečar]] (FFA, 2012) *[[Vid Pečjak]] (FF, 1998) † *[[Hubert Pehani]] (MF, 1989) † *[[Stane Pejovnik|Stane (Radovan Stanislav) Pejovnik]] (FKKT, 2016) r *[[Janez Peklenik]] (FS, 1996) † a, r * [[Peter Petek]] (FNT>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PEF]], [[2006]]) *[[Stojan Petelin]] (FPP, 2020) *[[Tea Petrin]] (EF, 2014) *[[Marko Petkovšek]] (FMF, 2021) *[[Krešimir Petrovič]] (FŠ, 2001) † *[[Vladimir Pezdirc]] (ALUO, 2018) *[[Lovrenc Pfajfar]] (EF, 2012) *[[Boris Pihlar]] (FKKT, 2013) *[[Nada Pipan]] (MF, 1997) † * [[Simon Pirc]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) *[[Marjan Plaper]] (FE(RI), 1989) † *[[Božo Plesničar]] (FKKT, 2005) *[[Dušan Plut]] (FF, 2015) *[[Rudolf Podgornik]] (FMF, 2020) *[[Azra Pogačnik]] (VF, 2018) *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marijan Pogačnik]] (ALU, 1986) † *[[Milan Pogačnik]] (VF, 2017) *[[Breda Pogorelec]] (FF, 1998) † *[[Franc Pohleven]] (BF, 2017) *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (PF, 2012) *[[Slovenko Polanc]] (FKKT, 2015) *[[Marko Polič]] (FF, 2019) *[[Pavel Poredoš]] (MF, 2018) *[[Vekoslav Potočnik]] (EF, 2007) *[[Vinko Potočnik]] (TEOF, 2018) *[[Janez Prašnikar]] (EF, 2021) *[[Ervin Prelog]] (FS>>FAGG/FGG, 1987) † r *[[Stojan Pretnar]] (PF, 1984) † a *[[Uroš Prevoršek]] (AG, 1989) † *[[Janko Prunk]] (FDV, 2014) *[[Danijel Pučko]] (EF, 2011) *[[Krešimir Puharič]] ([https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/5157/ 2010, EF] & EPF UM, 2017) == R == *[[Darko Radinja]] (FF, 2002) † *[[Rudolf Rajar|Rudolf (Rudi) Rajar]] (FGG, 2008) *[[Atilij Rakar]] (FF, 2003) † *[[Anton Ramovš]] (FNT/NTF, 1994) † *[[Peter Raspor]] (BF, 2020) *[[Božena Ravnihar]] (MF, 1984) † *[[Edvard Ravnikar]] (FA(GG), 1985) † a *[[Tanja Rener]] (FDV, 2016) *[[Jože Resnik]] (BF, 2018) *[[Ciril Ribičič]] (PF, 2018) *[[Ivan Ribnikar]] (EF, 2009) *[[Andrej Rijavec]] (FF, 2004) *[[Rudi Rizman|Rudi (Rudolf) Rizman]] (FF, 2018) *[[Božo Rogelja]] (AG, 2015) *[[Iča Rojšek]] (EF, 2012) *[[Mitja Rosina]] (FNT, 2001) *[[Zdenko Roter]] (FDV, 1991) *[[Blaž Rozman]] (MF, 2013) a *[[France Rozman]] (TEOF, 2000) † *[[Rudi Rozman]] (EF, 2018) *[[Fedja Rupel]] (AG, 2013) † *[[Lado Rupnik|Ladislav (Lado) Rupnik]] (EF, 2002) *[[Viljem Rupnik]] (EF, 2003) *[[Veljko Rus]] (FDV, 2001) † a == S == *[[Miran Saje]] (FGG, 2015) *[[Mitja Saje]] (FF, 2016) *[[Bogomir Sajovic]] (PF, 1996) † *[[Karl Salobir]] (BF, 2005) *[[Vlado Schmidt|Vlado (Vladimir) Schmidt]] (FF, 1978) † *[[Marjan Senjur]] (EF, 2015) *[[Stanka Setnikar Cankar]] (FU, 2020) *[[France Sevšek]] (ZF, 2019) *[[Nada Sfiligoj]] (FDV, 2001) † *[[Primož Simoniti]] (FF, 2002) † a *[[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] (FF, 1996) † *[[Peter Skalar (likovnik)|Peter Skalar]] (ALUO, 2011) *[[Vinko Skalar]] (PEF, 2003) † *[[Uroš Skalerič]] (MF, 2020) a *[[Aleksander Skaza]] (FF, 2016) *[[Dušan Sket]] (MF, 2005) *[[Janez Sketelj]] (MF, 2014) a *[[Mitja Skubic]] (FF, 1998) † *[[Darko Slavec]] (NTF, 2020) *[[Tomaž Slivnik]] (FE, 2015) *[[Karel Slokan]] (NTF, 1979) † *[[Julija Smole]] (BF, 2005) † *[[Marijan Smolik]] (TEOF, 1998) † *[[Vladimir Smrkolj]] (MF, 2018) * [[Alojzij Slavko Snoj]] ([[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]], [[2006]]) *[[Lojze Sočan]] (FDV, 2005) *[[Ciril Sorč]] (TEOF, 2013) *[[Savo Spaić]] (NTF, 2015) * [[Jože Spanring]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]], [[2006]]) † * [[Alojz Srebotnjak]] ([[Akademija za glasbo v Ljubljani|AG]], 1997) † *[[Branko Stanovnik]] (FKKT, 2015) a *[[Tine Stanovnik]] (EF, 2017) *[[Vito Starc]] (MF, 2017) *[[Janez Stepišnik]] (FMF, 2014) *[[Miroslav Stiplovšek]] (FF, 2003) *[[Janko Strel]] (FŠ, 2017) † *[[Anton Stres]] (TEOF, 2005) *[[France Strmčnik]] (FF, 2002) † *[[Maks Strmčnik]] (AG, 2020) *[[Janez Strnad]] (FMF, 2001) † *[[Majda Strobl]] (PF, 1984) † *[[Albert Struna]] (FS, 1979) † r *[[Gabrijel Stupica]] (ALU, 1986) † a *[[Anton Suhadolc]] (FMF, 2002) *[[Saša Svetina]] (MF, 2015) a *[[Marjan Svetličič]] (FDV, 2015) == Š == *[[Andrej Šalehar]] (BF, 2000) *[[Alenka Šelih]] (PF, 2002) a *[[Leon Šenk]] (VF, 1999) † *[[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] (BF, 2004) † *[[Anton Širca]] (MF, 1991) † *[[Alenka Šivic Dular]] (FF, 2014) *[[Jože Škerjanc]] (FKKT, 2000) *[[Dane Škerl]] (AG, 1997) † *[[Mirjam Škrk]] (PF, 2016) *[[Neva Šlibar]] (FF, 2017) *[[Jelka Šmid Korbar]] (FFA, 1999) (tudi Korbar Šmid) *[[Zmago Šmitek]] (FF, 2012) † *[[Franjo Štiblar]] (PF, 2018) *[[Anton Štrukelj]] (TEOF, 2019) *[[Jasna Štrus]] (BF, 2019) *[[Lovro Šturm]] (PF, 2013) † *[[Rajko Šugman]] (FŠ, 2005) *[[Lujo Šuklje]] (FAGG/FGG, 1979) † a *[[Nace Šumi]] (FF, 1996) † *[[Boris Šurbek]] (AG, 2016) == T == *[[Biba Teržan|Ljubinka (Biba) Teržan]] (FF, 2014) a *[[Miha Tišler]] (FKKT, 1996) † a, r, dr.hc *[[Ivan Toličič]] (FF, 1992) † *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (AG, 2013) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (BF, 2020) *[[Niko Toš]] (FDV, 2015) *[[Milan Trbižan]] (NTF, 2010) † *[[Lojze Trontelj]] (FE, 2001) † *[[Ferdinand Trošt]] (EF, 2002) † *[[Drago Tršar]] (ALUO, 1998) a *[[Marijan Tršar]] (ALUO, 2003) † *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] (EF, 1993) † *[[Danilo Türk]] (PF, 2015) == U == *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (PF, 2010) *[[Drago Ulaga]] (FŠ, 1988) † *[[Mirjana Ule]] (FDV, 2018) a == V == *[[Aleš Vahčič]] (EF, 2020) *[[Rafko Valenčič]] (TEOF, 2003) *[[Janez Valentinčič]] (FA(GG), 1985) † *[[Marko Ivan Valič]] (FPP, 2013) *[[Srečko Vatovec]] (VF, 1981) † *[[Lado Vavpetič]] (PF, 1979) † a *[[Gorazd Vesnaver]] (FKKT, 2012) *[[Ivan Vidav]] (FNT/FMF, 1985) † a *[[Franc Vidergar]] (NTF, 2012) *[[Ada Vidovič Muha]] (FF, 2011) *[[Boštjan Vilfan]] (FRI, 2007) *[[Draško Vilfan]] (MF, 1989 ?; nezanesljiv podatek) † *[[Sergij Vilfan]] (PF, 1993) † a *[[Marjan Veber]] (FKKT, 2017) *[[Mirko Vintar]] (FU, 2017) *[[Jernej Virant]] (FERI/FRI, 1997) † *[[Jože Vižintin]] (FS, 2015) *[[Florijan Vodopivec]] (FGG, 2010) † *[[Katja Vodopivec]] (PF, 1998) † *[[Lojze Vodovnik]] (FE, 1998) † a *[[Dolfe Vogelnik]] (EF, 1982) † r * [[Ignacij Voje]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1996]]) *[[Bogdan Vovk]] (BF, 1977) † *[[Marjan Vozelj]] (MF, 2002) † * [[Jože Vrabec]] ([[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]], [[2006]]) *[[Vitomir Vrbič]] (MF, 2021) *[[France Vreg]] (FSPN/[[FDV]], 1990) † *[[Metka Anka Vrhunc]] (NTF, 2008) *[[Igor Vrišer]] (FF, 1997) † == W == *[[Dragica Wedam Lukić]] (PF, 2012) *[[Tone Wraber|Tone (Anton) Wraber]] (BF, 2010-posthumno) † == Z == * [[Bojan Zabel]] ([[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]], [[1999]]) *[[Lidija Zadnik Stirn]] (BF, 2016) *[[Franc Zadravec]] (FF, 1993) † a *[[Baldomir Zajc]] (FE, 2012) *[[Bojan Zorko]] (VF, 2021) *[[Alojz Zupan]] (AG, 2009) † *[[Marko Andrej Zupan]] (FKKT, 2012) *[[Borut Zupančič]] (FE, 2020) *[[Karel Zupančič]] (PF, 2003) * [[Mirko Zupančič]] (AGRFT, [[2006]]) † *[[Fran Zwitter]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1977]]) † a, r == Ž == *[[Drago Žagar]] (FF, 2012) *[[Vladimir Žakelj]] (MF, 1989) † *[[Miha Žargi]] (MF, 2015) *[[Fran Žižek]] (AGRFT, 2003) † *[[Božidar Žlender]] (BF, 2014) *[[Martina Žmuc Tomori]] (MF, 2016) *[[Branko Žnideršič]] (FAGG/FGG, 1981) † *[[Martin Žnideršič]] (FF, 2000) † *[[Sonja Žorga]] (PEF, 2008) *[[Mihael Žumer]] (FKKT, 2009) *[[Andrej O. Župančič]] (MF, 1979) † a * == Glej tudi == * [[zaslužni profesor]] (emeritus) *[[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] ** ** * {{Uni_LJ}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnosti|Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani|*]] [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Zaslužni profesorji]] eioe7iazb7vnwrgpxnvj74fiqassgvh Gian Lorenzo Bernini 0 155876 5724131 5723720 2022-07-26T14:08:32Z Ljuba brank 92351 /* Mladost */ np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Gian Lorenzo Bernini | birthdate = <!-- WD --> | location = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | nationality = Italijan | field = kipar, slikar in arhitekt | spouse = }} '''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]]. Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi. Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref> == Življenjepis == === Mladost === Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza. Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Caffarelli-Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref> [[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]] Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma. === Partnerstvo s Scipionom Borghesejem === {{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhiz in Askanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}} Pod pokroviteljstvom ekstravagantno bogatega in najvplivnejšega kardinala Scipiona Borgheseja je mladi Bernini hitro zaslovel kot kipar. Med njegovimi zgodnjimi deli za kardinala so bili okrasni deli za vrt [[Vila Borghese|vile Borghese]], kot je ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in Favnom]]''. To marmornato skulpturo (izdelano pred letom 1615) strokovnjaki na splošno smatrajo za najzgodnejše delo, ki ga je v celoti izdelal sam Bernini.{{sfn|Mormando|2011|p=279}} Med Berninijevimi najzgodnejšimi dokumentiranimi deli je njegovo sodelovanje pri očetovem naročilu kardinala Maffea Barberinija februarja 1618 za izdelavo štirih marmornih puttov za družinsko kapelo Barberini v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]], pri čemer je pogodba določala, da bo njegov sin Gian Lorenzo pomagal pri izvedbi kipov.<ref>F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State University Press, 2011), p.282n.23. nanstveniki pa še vedno razpravljajo o tem, kateri od štirih "puttov" je prišel iz rok Giana Lorenza.</ref> Iz leta 1618 sega tudi pismo Maffea Barberinija v Rim njegovemu bratu Carlu v Firence, ki omenja, da je on (Maffeo) razmišljal o tem, da bi mladega Giana Lorenza prosil, naj dokonča enega od kipov, ki jih je Michelangelo pustil nedokončana in je bil takrat v lasti Michelangelovega vnuka, ki ga je Maffeo upal kupiti, kar je bil izjemen dokaz velike spretnosti, za katero so verjeli, da jo ima že mladi Bernini.<ref>I. Lavin, 'Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini and a Revised Chronology of His Early Works,' ''Art Bulletin'' 50 (1968): 223–48, here 236–237. Ni znanstvenega soglasja o tem, na kateri nedokončani Michelangelov kip se je nanašalo Maffeovo pismo, vendar vsi dokazi kažejo močno v smeri "Palestra Pietà" (zdaj v Accademii v Firencah): see Irving Lavin (†) and Marilyn Aronberg Lavin, "The ''Palestrina Pietà:'' Gatherings on the History of 'a Statue Begun by Michelangelo,'" ''Artibus et Historiae,'' no. 82, XLI, 2020: 249–65.</ref> Čeprav se je Michelangelovo naročilo za dokončanje kipa izjalovilo, je bilo mlademu Berniniju kmalu zatem (leta 1619) naročeno popravilo in dokončanje slavnega antičnega dela, ''[[Speči hermafrodit|spečega Hermafrodita]]'' v lasti kardinala Scipioneja Borgheseja (Galleria Borghese, Rim) in kasneje (okoli 1622) obnovil tako imenovani ''[[Ludovisijev Ares]]'' (Palazzo Altemps, Rim).<ref>Maurizio Fagiolo dell'Arco and Marcello Fagiolo, ''Bernini. Una introduzione al gran teatro barocco'' (Rome: Bulzoni, 1967), cat. entries #11 (Hermaphrodite) and #25 (Ares). V nasprotju s tem, kar trdita brata Fagiolo dell'Arco v svojem kat. #31, sploh ni nobene dokumentacije, ki bi dokazovala ali celo predlagala, da je bil Bernini odgovoren za restavriranje tako imenovanega ''Barberinijevega favna'' (zdaj v Gliptoteki v Münchnu), kot sta pokazala Francis Haskell in Nicholas Penny v svojih ''Taste and the Antique'' (New Haven: Yale University Press, 1981), cat. 33, pp. 202–05.</ref> Iz tega zgodnjega obdobja sta tudi tako imenovani ''Prekleta duša'' in ''Blažena duša'' iz okoli leta 1619, dva majhna marmorna doprsna kipa, na katera je morda vplival niz grafik Pietra de Jodeja I. ali Karla van Malleryja, vendar sta bila v resnici nedvoumno katalogizirana v inventarju njihovega prvega dokumentiranega lastnika, Fernanda de Botinete y Acevedo, kot upodobitev nimfe in satira, ki sta običajno povezana v starodavnih kiparstvih (ni jih naročil niti nikoli ni pripadal niti Scipioneju Borgheseju niti, kot večina znanstvenikov zmotno trdi, španskemu kleriku Pedru Foix Montoya).<ref> For the Jode / Mallery prints, see Leuschner, 2016, 135-46. Za novo odkrito arhivsko dokumentacijo o poreklu in izvirni identiteti subjektov obeh doprsnih kipov glej Garcia Cueto, 2015, 37-53.</ref> Pri dvaindvajsetih je Bernini veljal za dovolj nadarjenega, da so mu naročili papeški portret, ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'', ki je zdaj v muzeju J. Paul Getty. Berninijev sloves pa so dokončno utrdile štiri mojstrovine, ustvarjene med letoma 1619 in 1625, ki so zdaj vse razstavljene v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. Za umetnostnega zgodovinarja Rudolfa Wittkowerja so ta štiri dela – ''[[Enej, Anhiz in Askanij ]]'' (1619), ''[[Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) in ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) – »uvedla nova doba v zgodovini evropskega kiparstva«. {{sfn|Wittkower|1955|p=14}} To stališče ponavljajo drugi učenjaki, kot je Howard Hibbard, ki je razglasil, da v celotnem 17. stoletju »ni bilo kiparjev ali arhitektov, primerljivih z Berninijem«.{{sfn|Hibbard|1965|p=21}} Bernini je prilagodil klasično veličino renesančnega kiparstva in dinamično energijo manierističnega obdobja, skoval novo, izrazito baročno zasnovo religioznega in zgodovinskega kiparstva, močno prežeto z dramatičnim realizmom, vzbujajočimi čustvi in dinamičnimi gledališkimi kompozicijami. Berninijeve zgodnje kiparske skupine in portreti kažejo »obvladovanje človeške oblike v gibanju in tehnično prefinjenost, ki ji tekmujejo le največji kiparji klasične antike«.<ref>Timothy Clifford and Michael Clarke, Foreword, ''Effigies and Ecstasies: Roman Baroque Sculpture and Design in the Age of Bernini'', Edinburgh: National Gallery of Scotland, 1998, p.7</ref> Poleg tega je imel Bernini sposobnost upodabljanja zelo dramatičnih pripovedi z liki, ki kažejo intenzivno psihološko držo, pa tudi za organizacijo velikih kiparskih del, ki izražajo veličastno veličino.{{sfn|Wittkower|1955|p=13}} V nasprotju s skulpturami njegovih predhodnikov se te osredotočajo na specifične točke pripovedne napetosti v zgodbah, ki jih poskušajo povedati: Enej in njegova družina bežijo iz goreče Troje; trenutek, ko Pluton končno zgrabi lovljeno Perzefono; natančen trenutek, ko Apolon vidi, kako se njegova ljubljena Dafne začne spreminjati v drevo. Gre za prehodne, a dramatično močne trenutke v vsaki zgodbi. Berninijev ''David'' je še en razburljiv primer tega. Michelangelov nepremični, idealizirani David prikazuje subjekt, ki drži kamen v eni roki in fračo v drugi ter razmišlja o bitki; podobno nepremične različice drugih renesančnih umetnikov, vključno z [[Donatello]]vo, prikazujejo subjekt v njegovem zmagoslavju po bitki z Goljatom. Bernini ponazarja Davida med njegovim aktivnim bojem z velikanom, ko zasuka svoje telo, da bi se katapultiral proti Goljatu. Da bi poudaril te trenutke in zagotovil, da jih bo gledalec cenil, je Bernini skulpture zasnoval z določenim vidikom v mislih, čeprav jih je izklesal v celoti v krogu. Njihova prvotna namestitev v vili Borghese je bila ob stenah, tako da je bil prvi pogled gledalcev dramatičen trenutek pripovedi.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=53-54}}</ref> Posledica takšnega pristopa je vlaganje skulpture z večjo psihološko energijo. Gledalec lažje oceni stanje duha likov in zato razume širšo zgodbo na delu: Dafnina široko odprta usta v strahu in osuplosti, David, ki se odločno osredotočeno ugrizne v ustnico, ali Perzefona, ki se obupano bori, da bi se osvobodila. Poleg prikazovanja psihološkega realizma kažejo večjo skrb za predstavljanje fizičnih podrobnosti. Razmršeni Plutonovi lasje, prožno meso Perzefone ali gozd listov, ki začenja ovijati Dafne, vse to kaže na Berninijevo natančnost in veselje do predstavljanja kompleksnih tekstur resničnega sveta v obliki marmorja.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=14-15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=48–61}}</ref> === Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. === [[File:Interiorvaticano8.jpg|thumb|''Baldahin'' v baziliki sv. Petra v Vatikanu]] Leta 1621 je papeža Pavla V. Borgheseja na prestolu svetega Petra nasledil drug Berninijev občudovalec, kardinal Alessandro Ludovisi, ki je postal [[papež Gregor XV.]]: čeprav je bila njegova vladavina zelo kratka (umrl je leta 1623), je papež Gregor naročil portrete sebe (tako v marmorju kot v bronu) Berniniju. Papež je Berniniju podelil tudi častni naziv ''Cavaliere'', naziv, s katerim so umetnika običajno imenovali do konca življenja. Leta 1623 se je na papeški prestol povzpel njegov prej omenjeni prijatelj in nekdanji učitelj, kardinal Maffeo Barberini, kot [[papež Urban VIII.]] Odslej (do Urbanove smrti leta 1644) je Bernini užival skoraj monopolno pokroviteljstvo papeža in družine Barberini. Novi papež Urban naj bi pripomnil: »Zate je velika sreča, o Cavaliere, videti kardinala Maffea Barberinija za papeža, vendar je naša sreča še večja, da je Cavaliere Bernini živ v našem pontifikatu«.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 111.</ref> Čeprav se mu med vladavino (1644–55) [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] ni godilo tako dobro, je pod Inocencovim naslednikom [[papež Aleksander VII.|Aleksandrom VII.]] Bernini znova pridobil vrhunsko umetniško prevlado in nadaljeval v zaporednem pontifikatu, ki ga je Klement IX. med svojo kratko vladavino (1667–69) zelo spoštoval. Pod pokroviteljstvom Urbana VIII. so se Berninijeva obzorja hitro in močno razširila: ni izdeloval le kipov za zasebne rezidence, ampak je igral najpomembnejšo umetniško (in inženirsko) vlogo na mestnem odru kot kipar, arhitekt in urbanist.{{sfn|Hibbard|1965|p=68}} O tem pričajo tudi njegova uradna imenovanja – »kustos papeške umetniške zbirke, direktor papeške livarne v Castel Sant'Angelo, komisar za fontane na [[Piazza Navona]]«.{{sfn|Mormando|2011|p=72}} Takšni položaji so Berniniju dali priložnost, da pokaže svoje vsestranske sposobnosti po vsem mestu. Na velik protest starejših, izkušenih mojstrov arhitektov je bil leta 1629, po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]], skoraj brez arhitekturne izobrazbe imenovan za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Od takrat naprej bosta Berninijevo delo in umetniška vizija postavljena v simbolno srce Rima. [[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]] Berninijeva umetniška premoč pod Urbanom VIII. in Aleksandrom VII. je pomenila, da je lahko zagotovil najpomembnejša naročila v Rimu svojega časa, in sicer različne velike projekte olepševanja na novo dokončane [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], dokončane pod papežem Pavlom V. dodali Madernovo ladjo in fasado ter jo končno ponovno posvetil papež Urban VIII 18. novembra 1626 po 150 letih načrtovanja in gradnje. Znotraj bazilike je bil odgovoren za ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahin]]'', dekoracijo štirih stebrov pod kupolo, ''Cathedra Petri'' ali ''[[Stol svetega Petra]]'' v [[apsida|apsidi]], nagrobni spomenik Matilde Toskanske, kapelo Najsvetejšega zakramenta na desni strani ladje ter okrasje (tla, stene in oboki) nove ladje. ''Baldahin sv. Petra'' je takoj postal vizualni osrednji del nove bazilike. Berninijeva kreacija s štirimi stebri, oblikovana kot masivni spiralno pozlačen bronast baldahin nad grobnico svetega Petra, je segala skoraj 30 m od tal in je stala približno 200.000 rimskih skudov (približno 8 milijonov ameriških dolarjev v valuti zgodnjega 21. stoletja).<ref> For the conversion of 17th-century Roman scudi into 21st-century U.S. dollars, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), p. xix. </ref> »Čisto preprosto«, piše neki umetnostni zgodovinar, »česa takega še nismo videli«.{{sfn|Mormando|2011|p=84}} Kmalu po ''Baldahinu'' se je Bernini lotil obsežne okrasitve štirih masivnih stebrov na križišču bazilike (tj. struktur, ki podpirajo kupolo), vključno s štirimi ogromnimi, gledališko dramatičnimi kipi, med njimi veličastnega ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sv. Longina]]'', ki ga je izdelal sam Bernini (druge tri so delo drugih sodobnih kiparjev Françoisa Duquesnoya, Francesca Mochija in Berninijevega učenca Andree Bolgija). V baziliki je Bernini začel delati tudi na grobnici za Urbana VIII., ki je bila dokončana šele po Urbanovi smrti leta 1644, ena v dolgi, ugledni seriji grobnic in nagrobnih spomenikov, po katerih je Bernini znan, in tradicionalni zvrsti, na katero je njegov vpliv pustil trajno znamenje, ki so ga poznejši umetniki pogosto kopirali. Dejansko zadnji in najizvirnejši Berninijev nagrobni spomenik, ''[[Grobnica papeža Aleksandra VII.]]'', v baziliki svetega Petra, po besedah [[Erwin Panofsky|Erwina Panofskega]] predstavlja sam vrh evropske nagrobne umetnosti, čigar ustvarjalne inventivnosti kasnejši umetniki niso mogli upati, da bi ga presegli.<ref>Erwin Panofsky, ''Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspect From Ancient Egypt to Bernini,'' New York: Abrams, 1992, p.96.</ref> Berninijeva zasnova trga [[Trg svetega Petra, Vatikan|Piazza San Pietro]] pred baziliko, ki se je začela in v veliki meri dokončala med vladavino Aleksandra VII., je ena njegovih najbolj inovativnih in uspešnih arhitekturnih zasnov, ki je nekdanji nepravilen, nedotaknjen odprt prostor spremenil v estetsko enoten, čustveno vznemirljiv in logistično učinkovit (za kočije in množice), popolnoma v harmoniji z že obstoječimi stavbami in dodaja veličastnost bazilike. [[File:Richelieu le Bernin M.R.2165 mp3h9006.jpg|thumb|left| Doprsni kip Armanda, kardinala de Richelieuja (1640–1641)]] Kljub temu zavzetemu ukvarjanju z velikimi deli javne arhitekture se je Bernini še vedno lahko posvetil svojemu kiparstvu, zlasti portretom v marmorju, pa tudi velikim kipom, kot je ''sveta Bibiana'' v naravni velikosti (1624, cerkev Santa Bibiana, Rim). Berninijevi portreti kažejo na njegovo vedno večjo sposobnost, da ujame povsem značilne osebne značilnosti svojih portretirancev, pa tudi njegovo sposobnost, da v hladnem belem marmorju doseže skoraj slikarske učinke, ki s prepričljivim realizmom prikažejo različne površine: človeško meso, lase, blago različnih vrst, kovin itd. Ti portreti so vključevali številne doprsne kipe samega Urbana VIII., družinski doprsni kip Francesca Barberinija in predvsem ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja|dva doprsna kipa Scipione Borgheseja]], drugega je na hitro ustvaril Bernini, potem ko so v marmorju prvega našli napako. Umetnostni zgodovinarji pogosto opažajo minljivo naravo izraza na Scipionovem obrazu, ikono baročne skrbi za predstavljanje minljivega gibanja v statičnih umetninah. Rudolfu Wittkowerju »opazovalec čuti, da se v hipu ne spremenita samo izraz in odnos, temveč tudi gube ležerno urejenega plašča«.{{sfn|Wittkower|1955|p=88}} Drugi marmorni portreti v tem obdobju so portret Costanze Bonarelli (izdelan okoli leta 1637), nenavaden v svoji bolj osebni, intimni naravi. (V času kiparjenja portreta je imel Bernini afero s Costanzo, ženo enega od njegovih pomočnikov, kiparja Mattea.) Dejansko se zdi, da je bil to prvi marmorni portret nearistokratske ženske, ki ga je ustvaril velik umetnik v evropski zgodovini. Od poznih 1630-ih, danes v Evropi znan kot eden najuspešnejših portretistov v marmorju, je Bernini začel prejemati tudi kraljeva naročila izven Rima, za subjekte, kot so francoski [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinal Richelieu]], Francesco I. d'Este, vplivni vojvoda Modene, [[Karel I. Angleški]] in njegova žena, kraljica Henrietta Maria. Kip Karla I. je bil izdelan v Rimu iz trojnega portreta (olje na platnu), ki ga je izdelal [[Anthonis van Dyck|Van Dyck]] in je danes ohranjen v britanski kraljevi zbirki. Karlov doprsni kip je bil izgubljen v požaru v palači Whitehall leta 1698 (čeprav je njegova zasnova znana po sodobnih kopijah in risbah), kipa Henriette Marie pa niso izdelali zaradi izbruha angleške državljanske vojne.<ref>[https://web.archive.org/web/20131120043243/http://www.royalcollection.org.uk/eGallery/object.asp?object=404420&row=2062&detail=about Triple Portrait of Charles I].</ref>{{sfn|Cust|2007|p=94}} === Začasni mrk in ponovni vzpon pod Inocencem X. === [[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]] Leta 1644, s smrtjo papeža Urbana, s katerim je bil Bernini tako tesno povezan, in vzponom na oblast Barberinijevega sovražnika, papeža Inocenca X. Pamfila, je Berninijeva kariera doživela velik mrk brez primere, ki je trajal štiri leta. To ni imelo opraviti le z Inocencovo protibarberinijevo politiko, ampak tudi z Berninijevo vlogo pri katastrofalnem projektu novih zvonikov za baziliko svetega Petra, ki ga je v celoti zasnoval in nadziral Bernini. Razvpita afera z zvonikom naj bi bila največji neuspeh v njegovi karieri, tako v strokovnem kot v finančnem smislu. Leta 1636 je papež Urban v želji, da bi končno dokončal zunanjost cerkve sv. Petra, naročil Berniniju, naj načrtuje in zgradi dva, dolgo načrtovana zvonika za njeno pročelje: temelji obeh stolpov so bili že zasnovani in zgrajeni (in sicer zadnji [[traveja|traveji]] na obeh skrajnih delih fasade), ki jih je desetletja prej naredil Carlo Maderno (arhitekt ladje in fasade). Ko je bil prvi stolp dokončan leta 1641, so se na fasadi začele pojavljati razpoke, a zanimivo je, da so se dela kljub temu nadaljevala na drugem stolpu z dokončanjem prvega nadstropja. Kljub prisotnosti razpok so se dela ustavila šele julija 1642, ko je bila papeška zakladnica izčrpana zaradi katastrofalne Castrove vojne. Ker so vedeli, da se Bernini ne more več zanašati na zaščito naklonjenega papeža, so njegovi sovražniki (zlasti [[Francesco Borromini]]) zaradi razpok sprožili velik preplah in napovedali katastrofo za celotno baziliko in krivdo v celoti pripisali Berniniju. Kasnejše preiskave so dejansko razkrile vzrok za razpoke kot Madernove pomanjkljive temelje in ne Berninijevo dovršeno zasnovo, kar je kasneje potrdila natančna preiskava, izvedena leta 1680 pod papežem Inocencem XI.<ref>For further details, see below in this article, under "Architecture." For a thorough summary of this entire, long and complicated episode in Bernini's life that takes into account the latest archival discoveries, see|Mormando|2011|p=332–34, nn. 17–23, pp. 342–45, nn. 4–21.</ref> [[File:Museo borghese, sala del gladiatore, g.l. bernini, verità svelata, 1645-52, 02.JPG|thumb|''[[Resnica, ki jo je razkril Čas (Bernini)| Resnica, ki jo je razkril Čas]]'', Galleria Borghese, Rim, 1645–1652]] Kljub temu je Berninijevim nasprotnikom v Rimu uspelo resno škodovati ugledu Urbanovega umetnika in prepričati papeža Inocenca, da je (februarja 1646) odredil popolno porušenje obeh stolpov, na Berninijevo veliko ponižanje in celo finančno škodo (v obliki znatne denarne kazni). za neuspeh dela. Po tem, enem redkih neuspehov v svoji karieri, se je Bernini umaknil vase: po besedah njegovega sina Domenica, je bil njegov poznejši nedokončani kip iz leta 1647, ''[[Resnica, ki jo je razkril Čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril Čas]]'', namenjen njegovemu samotolažilnemu komentarju o tej aferi, ki izraža njegovo vero, da bo sčasoma ''Čas'' razkril dejansko resnico za zgodbo in ga v celoti oprostil krivde, kot se je res zgodilo. Čeprav v prvih letih novega papeževanja ni prejel nobenih osebnih naročil od Inocenca ali družine Pamfilj, Bernini ni izgubil nekdanjih položajev, ki so mu jih podelili prejšnji papeži. Inocenc X. je vzdrževal Berninija v vseh uradnih vlogah, ki mu jih je dal Urban, vključno s tistim glavnega arhitekta sv. Petra. Pod Berninijevim načrtom in vodstvom se je nadaljevalo delo pri okraševanju masivne, nedavno dokončane, a še vedno popolnoma neokrašene ladje sv. Petra, z dodatkom dovršenega večbarvnega marmornega tlaka, marmorne obloge na stenah in [[pilaster|pilastrih]] ter številnih štukaturnih kipov in [[relief (umetnost)|reliefov]]. Ni brez razloga, da je papež Aleksander VII. nekoč pošalil: »Če bi odstranili iz cerkve svetega Petra vse, kar je naredil Cavalier Bernini, bi ta tempelj ogolil«. Glede na vsa njegova številna in raznolika dela v baziliki v več desetletjih je prav Bernini tisti, ki nosi levji delež odgovornosti za končno in trajno estetsko podobo ter čustveni učinek cerkve sv. Petra.<ref>For Bernini's work on nave and the Alexander VII quotation, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' respectively p.p. 149-50 and 328.</ref> Prav tako mu je bilo dovoljeno nadaljevati delo na grobnici Urbana VIII., kljub Inocenčevi nepatiji do Barberinijev.{{sfn|Mormando|2011|p=150}} Nekaj mesecev po dokončanju Urbanove grobnice je leta 1648 Bernini v spornih okoliščinah zmagal pri Pamfiljevem naročilu za prestižni ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|vodnjak štirih rek]]'' na [[Piazza Navona]], ki je označil konec njegove sramote in začetek še enega veličastnega poglavja v njegovem življenju. [[File:Gian lorenzo bernini, Cenotafio di Suor Maria Raggi (1647-53).JPG|thumb|left|' Spomenik Mariji Raggi, 1651]] Če so obstajali dvomi o Berninijevem položaju kot najpomembnejšem rimskem umetniku, jih je dokončno odstranil brezpogojni uspeh čudovitega in tehnično domiselnega ''Vodnjaka štirih rek'', ki prikazuje težak starodavni obelisk, postavljen nad praznino, ki jo je ustvarila jami podobna skalna formacija, postavljena v središče oceana eksotičnih morskih bitij. Bernini je še naprej prejemal naročila od papeža Inocenca X. in drugih višjih članov rimske duhovščine in aristokracije, pa tudi od vzvišenih mecenov zunaj Rima, kot je [[Francesco d'Este]]. Ko si je Bernini hitro opomogel od ponižanja z zvonikom, se je brezmejna ustvarjalnost nadaljevala kot prej. Oblikovani so bili novi tipi pogrebnih spomenikov, kot je v cerkvi [[Santa Maria sopra Minerva]] navidezno lebdeči medaljon, ki tako rekoč lebdi v zraku, za pokojno nuno Mario Raggi, medtem ko so bile kapele, ki jih je načrtoval, kot je [[Raimondijeva kapela]] v cerkvi [[San Pietro in Montorio]] je ponazoril, kako lahko Bernini uporabi skrito osvetlitev, da bi namigoval na božanski poseg v pripovedi, ki jih je upodabljal. Eno najbolj dovršenih in slavnih del, ki so nastala izpod Berninijevih rok v tem obdobju, je bila kapela družine Cornaro v majhni karmeličanski cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] v Rimu. Kapela Cornaro (slavnostno odprta leta 1651) je pokazala Berninijevo sposobnost povezovanja kiparstva, arhitekture, fresk, štukature in razsvetljave v »čudovito celoto« (bel composto, če uporabimo izraz zgodnjega biografa Filippa Baldinuccija za opis njegovega pristopa k arhitekturi) in tako ustvarimo kar je učenjak Irving Lavin poimenoval »enotno umetniško delo«. Osrednji poudarek kapele Cornaro je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'', ki prikazuje tako imenovano ''transverberacijo'' španske nune in svetnice mističarke Terezije Avilske.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), p. 107.</ref> Bernini gledalcu v bleščečem belem marmorju predstavi teatralno nazoren portret omedlevajoče Tereze in tiho nasmejanega angela, ki rahločutno stiska puščico, ki prebada svetničino srce. Na obeh straneh kapele umetnik postavi (v prostore, ki se lahko gledalcu zdijo le gledališke lože), portrete v reliefu različnih članov družine Cornaro – beneške družine, ki je v kapeli obeležena, vključno s kardinalom Federicom Cornarom, ki je kapelo naročil Berniniju – ki se med seboj živahno pogovarjata, domnevno o dogodku, ki se odvija pred njimi. Rezultat je kompleksno, a subtilno orkestrirano arhitekturno okolje, ki zagotavlja duhovni kontekst (nebeško okolje s skritim virom svetlobe), ki gledalcem nakazuje končno naravo tega čudežnega dogodka.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), pp. 104-06.</ref> Kljub temu so v času Berninijevega življenja in v naslednjih stoletjih vse do danes Berninijevo ''Sveto Terezo'' obtoževali, da je prestopila mejo spodobnosti s seksualizacijo vizualne upodobitve svetničine izkušnje do te mere, da si noben umetnik pred Berninijem ali po njem tega ni upal narediti: upodablja jo v nemogoče mladi kronološki starosti, kot idealizirano nežno lepoto, v napol ležečem položaju z odprtimi usti in narazen razkrečenimi nogami, z razprtimi gubami, z vidno prikazanimi bosimi nogami (Bose karmeličanke, zaradi skromnosti vedno nosijo sandale s težkimi nogavicami) in s serafinom, ki jo je »slekel« tako, da je (po nepotrebnem) razprl njen plašč, da bi s svojo puščico prodrl v njeno srce.<ref>For these visual details of the statue and an examination of the charge of indecency, see Franco Mormando, 'Did Bernini's ''Ecstasy of St. Teresa'' Cross a 17th-century Line of Decorum?' (Mormando's answer is yes): [https://www.academia.edu/44401140/Did_Berninis_Ecstasy_of_St_Teresa_Cross_a_17th_century_Line_of_Decorum].</ref> Ne glede na dekorum je bila Berninijeva ''Tereza'' še vedno umetniški ''tour de force'', ki vključuje vse številne oblike vizualne umetnosti in tehnike, ki jih je Bernini imel na voljo, vključno s skrito osvetlitvijo, tankimi pozlačenimi tramovi, recesivnim arhitekturnim prostorom, skrivnimi lečami itd. dvajset različnih vrst barvnega marmorja: vsi se združijo, da ustvarijo končno umetniško delo – »izpopolnjen, zelo dramatičen in globoko zadovoljiv brezhibni ansambel«.{{sfn|Mormando|2011|p=159}} === Olepšanje Rima pod Aleksandrom VII. === [[Papež Aleksander VII.]] Chigi (1655–1667) je po svojem nastopu na stolici svetega Petra začel uresničevati svoj izjemno ambiciozen načrt, da bi Rim s sistematičnim, drznim (in dragim) urbanističnim načrtovanjem spremenil v veličastno svetovno prestolnico. S tem je uresničil dolgo, počasno obnavljanje mestne slave Rima – ''renovatio Romae'' - ki se je začelo v 15. stoletju pod renesančnimi papeži. Med svojim pontifikatom je Aleksander naročil številne obsežne arhitekturne spremembe v mestu – pravzaprav nekatere najpomembnejše v novejši zgodovini mesta in v prihodnjih letih – in izbral Berninija za svojega glavnega sodelavca (čeprav so drugi arhitekti, zlasti [[Pietro da Cortona]], tudi sodelovali). Tako se je začelo še eno izredno plodno in uspešno poglavje v Berninijevi karieri. [[File:Bernini, Gianlorenzo - Self-portrait c1675-1680 - Royal Collection - Gould 1982 plate1.jpg|thumb|upright|left|Berninijev avtoportret, ok. 1665]] Berninijeva glavna naročila v tem obdobju vključujejo [[Trg svetega Petra, Vatikan|trg pred baziliko svetega Petra]]. V prej širokem, nepravilnem in popolnoma nestrukturiranem prostoru je ustvaril dve masivni polkrožni stebrišči, katerih vsako vrsto tvorijo štirje beli stebri. Posledica tega je bila ovalna oblika, ki je oblikovala vključujočo areno, v kateri so lahko vsi državljani, romarji in obiskovalci bili priča pojavu papeža – bodisi ko se je pojavil na loži na pročelju cerkve svetega Petra ali na balkonih sosednjih vatikanskih palač. Berninijeva stvaritev, ki jo pogosto primerjajo z dvema rokama, ki segata iz cerkve in objemata čakajočo množico, je razširila simbolično veličino vatikanskega območja in ustvarila »razburljivo prostranstvo«, ki je bilo arhitekturno »nedvoumen uspeh«.<ref>Hibbard, p. 156; Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' 2011, p. 204. Dolga, široka, ravna avenija (Via della Conciliazione) do reke Tibere je bila dodatek v zgodnjem 20. stoletju, ko je [[Benito Mussolini]] ukazal očistiti stanovanja, ki so vodila do Berninijevega trga, da bi si lahko privoščili udobnejšo dostop do Vatikana.</ref> Drugje v Vatikanu je Bernini ustvaril sistematične preureditve in veličastno olepšanje praznih ali estetsko nerazločnih prostorov, ki obstajajo, kot jih je zasnoval do danes, in so postali neizbrisne ikone sijaja papeških prostorov. Znotraj doslej neokrašene apside bazilike je bila ''Cathedra Petri'', simbolični ''[[Stol svetega Petra]]'', preurejena kot monumentalna ekstravaganca iz pozlačenega brona, ki se je ujemala z ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahinom]]'', ustvarjenim v začetku stoletja. Berninijeva popolna rekonstrukcija [[Scala Regia (Vatikan)|Scala Regia]], veličastnega papeškega stopnišča med baziliko sv. Petra in vatikansko palačo, je bila po videzu nekoliko manj bahava, vendar je še vedno obremenjevala Berninijeve ustvarjalne moči (uporabljal je, na primer, pametne trike optične iluzije), da bi ustvaril na videz enotno, povsem funkcionalno, a kljub temu kraljevsko impresivno stopnišče, ki povezuje dve nepravilni zgradbi znotraj še bolj nepravilnega prostora.{{sfn|Hibbard|1965|pp=163–7}} Niso bila vsa dela v tem obdobju tako velikega obsega. Dejansko je bilo naročilo, ki ga je Bernini prejel za gradnjo cerkve Sant'Andrea al Quirinale za jezuite, relativno skromno v fizični velikosti (čeprav veliko v svojem notranjem kromatičnem sijaju), ki ga je Bernini izvedel popolnoma brezplačno. Sant'Andrea si je delil s trgom sv. Petra – za razliko od zapletenih geometrij njegovega tekmeca Francesca Borrominija – osredotočenost na osnovne geometrijske oblike, kroge in ovale za ustvarjanje duhovno intenzivnih zgradb.{{sfn|Hibbard|1965|pp=144–8}} Prav tako je Bernini zmanjšal prisotnost barve in okrasja v teh stavbah, pri čemer je pozornost obiskovalcev usmeril na te preproste oblike, ki so podpirale stavbo. Zasnoval je tudi cerkev Santa Maria dell'Assunzione v mestu Ariccia s krožnim obrisom, zaobljeno kupolo in triločnim portikom.{{sfn|Hibbard|1965|pp=149–50}} === Obisk Francije in služenje kralju Ludviku XIV. === [[File:Château de Versailles, salon de Diane, buste de Louis XIV, Bernin (1665) 03 black bg.jpg|thumb|''Doprsni kii Ludvika XIV.'', 1665]] Konec aprila 1665 je bil Bernini, ki je še vedno veljal za najpomembnejšega umetnika v Rimu, če že ne v vsej Evropi, pod političnim pritiskom (tako francoskega dvora kot papeža Aleksandra VII.) prisiljen odpotovati v [[Pariz]], da bi delal za kralja Ludvika XIV., ki je zahteval arhitekta, da dokonča delo na kraljevi palači Louvre. Bernini je ostal v Parizu do sredine oktobra. Ludvik XIV. je za Berninijevega prevajalca, turističnega vodnika in splošnega spremljevalca določil člana svojega dvora, Paula Fréarta de Chantelouja, ki je vodil dnevnik Berninijevega obiska, v katerem je zapisano veliko Berninijevega obnašanja in izjav v Parizu.<ref>See Cecil Gould, ''Bernini in France: An Episode in Seventeenth-Century History'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982.</ref> Pisatelj [[Charles Perrault]], ki je bil v tem času pomočnik francoskega finančnega ministra Jean-Baptista Colberta, je prav tako podal poročilo iz prve roke o Berninijevem obisku.{{sfn|Zarucchi|2013|pp=356–70}} Berninijeva priljubljenost je bila tolikšna, da so se na njegovih sprehodih po Parizu ulice prepletale z občudujočimi množicami. Toda stvari so se kmalu zapletle.<ref>Cecil Gould, ''Bernini v Franciji: Epizoda v zgodovini sedemnajstega stoletja'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982. Za novejše obravnave iste epizode v Berninijevem življenju, ki vključuje najnovejši [dokumentarni film raziskave od Gouldove knjige iz leta 1982, glej Mormando, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'', 2011, pogl. 5, Rimski umetnik na dvoru kralja Ludvika; glej tudi Mormandove številne dokumentarne opombe k poročilu Domenica Berninija o očetovih odnosih s Francozi: Domenico Bernini, ''Življenje Gian Lorenza Berninija'', opombe k poglavjem 16–20.</ref> Bernini je predstavil dokončane načrte za vzhodno pročelje (tj. nadvse pomembno glavno pročelje celotne palače) Louvra, ki pa so bili nazadnje zavrnjeni, čeprav formalno šele leta 1667, precej po njegovem odhodu iz Pariza (pravzaprav že zgrajeni temelji ker so Berninijev prizidek v Louvru slovesno odprli oktobra 1665 na obsežni slovesnosti, na kateri sta bila prisotna tako Bernini kot kralj Ludvik). V zapisu o Berniniju je pogosto navedeno, da so bili njegovi načrti v Louvru zavrnjeni, ker sta Ludvik in njegov finančni svetovalec Jean-Baptiste Colbert menila, da so preveč italijanski ali preveč baročni. Pravzaprav, kot poudarja Franco Mormando, »estetika ni nikoli omenjena v nobenem od [ohranjenih] zapiskov« Colberta ali katerega koli umetniškega svetovalca na francoskem dvoru. Eksplicitni razlogi za zavrnitve so bili utilitarni, in sicer na ravni fizične varnosti in udobja (npr. lokacija stranišč).<ref>Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' pp. 255–56, poudarek dodan. Zaskrbljujoče je bilo tudi dejstvo, da bi Berninijev načrt zahteval rušenje starejših delov Louvra v nasprotju s kraljevimi željami.</ref> Nesporno je tudi, da je med Berninijem in mladim francoskim kraljem obstajal medčloveški konflikt, pri čemer sta se vsak čutila premalo spoštovana s strani drugega.{{sfn|Zarucchi|2006|pp=32–38}} Čeprav njegov načrt za Louvre ni bil zgrajen, je s pomočjo gravur široko krožil po vsej Evropi in njegov neposreden vpliv je viden v kasnejših veličastnih rezidencah, kot je [[Chatsworth House]], Derbyshire, Anglija, sedež vojvod Devonshire. Drugi projekti v Parizu so doživeli podobno usodo.<ref>Marcello Fagiolo, "Bernini a Parigi: le Colonne d'Ercole, l'Anfiteatro per il Louvre e i progetti per la Cappella Bourbon," in ''Confronto'', 10-11 (2010), pp. 104-22.</ref> Z izjemo Chantelouja Berniniju na francoskem dvoru ni uspelo splesti pomembnih prijateljstev. Njegovi pogosti negativni komentarji o različnih vidikih francoske kulture, zlasti o njeni umetnosti in arhitekturi, niso bili dobro sprejeti, zlasti v primerjavi z njegovimi pohvalami umetnosti in arhitekturi Italije (zlasti Rima); rekel je, da je bila slika [[Guido Reni|Guida Renija]], oltarna slika ''Marijinega oznanjenja'' (takrat v karmeličanskem samostanu, zdaj muzej Louvre), »sama vredna pol Pariza«.{{sfn|Hibbard|1990|p=171, citing the Chantelou diary, July 16 entry}} Edino delo, ki je ostalo iz njegovega časa v Parizu, je ''doprsni kip Ludvika XIV.'', čeprav je veliko prispeval tudi k izvedbi marmornatega reliefa ''Kristus otrok se igra z žebljem'' (zdaj v Louvru), ki ga je izdelal njegov sin Paolo kot darilo francoski kraljici. V Rimu je Bernini ustvaril monumentalni ''[[Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)|Konjeniški kip Ludvika XIV.]]''; ko je končno prispel v Pariz (leta 1685, pet let po umetnikovi smrti), se je francoskemu kralju zdel skrajno odvraten in ga je hotel uničiti; namesto tega je bil ponovno vklesan v upodobitev starorimskega junaka Marka Kurcija.<ref>Najtemeljitejša študija o Berninijevem "Konjeniškem kipu kralja Ludvika XIV.", vključno z njegovo končno usodo v Franciji, ostaja Rudolf Wittkower, "Spremenljivosti dinastičnega spomenika: Berninijev konjeniški kip Ludvika XIV." In ''De artibus Opuscula XL: Essays in Honors of Erwin Panofsky,'' ed. Millard Meiss (New York: New York University Press, 1961), pp. 497–531. Za več dodatnih, novih podatkov o delu, ki se je pojavilo od Wittkowerjevega dela iz leta 1961, si oglejte številne opombe v zvezi s kipom v Francu Mormandu, »Življenje Gian Lorenza Berninija Domenica Berninija« (University Park, PA: Penn State University Press, 2011), pp. 396–402.</ref> === Kasnejša leta in smrt === [[File:Bernini-tomb.jpg|thumb|Grobnica Gian Lorenza Berninija v baziliki Santa Maria Maggiore]] [[File:Berninigrave.jpg|thumb|Berninijev grob v baziliki Santa Maria Maggiore]] Bernini je ostal fizično in psihično živahen in aktiven v svojem poklicu vse do le dva tedna pred smrtjo, ki je prišla zaradi možganske kapi. Pontifikat njegovega starega prijatelja, [[papež Klemen IX.|Klemena IX.]], je bil prekratek (komaj dve leti), da bi dosegel več kot dramatično Berninijevo prenovo [[Ponte Sant'Angelo]], medtem ko je umetnikov dodelan načrt pod Klemenom za novo apsido za [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]] se je končala neprijetno sredi javnega razburjenja zaradi stroškov in uničenja starodavnih mozaikov, ki jih je povzročilo. Zadnja dva papeža Berninijevega življenja, Klemen X. in Inocenc XI., nista bila posebej blizu ali naklonjena Berniniju in ju ni posebej zanimalo financiranje umetniških del in arhitekture, zlasti glede na katastrofalne razmere v papeški zakladnici. Najpomembnejše Berninijevo naročilo, ki ga je v celoti izvedel v samo šestih mesecih leta 1674, pod Klementom X., je bil kip ''[[Blažena Ludovica Albertoni]]'', še ene nune mistike. Delo, ki spominja na Berninijevo ''Zamaknjenje svete Terezije'', je v kapeli, posvečeni Ludoviku, preurejeni pod Berninijevim nadzorom v cerkvi v okrožju Trastevere [[San Francesco a Ripa]], katere fasado je zasnoval Berninijev učenec Mattia de' Rossi.<ref>For the Albertoni commission, see F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State Univ. Press, 2011), pp. 411–412, nn. 33–35.</ref> V zadnjih dveh letih je Bernini izklesal tudi (domnevno za kraljico Christino) ''Odrešenikov doprsni kip'' (bazilika [[San Sebastiano fuori le Mura]], Rim) in nadzoroval obnovo zgodovinske [[Palazzo della Cancelleria]], neposredno naročilo papeža Inocenca XI. Slednje naročilo je izjemna potrditev tako Berninijevega stalnega poklicnega slovesa kot dobrega zdravja duha in telesa tudi v visoki starosti, saj ga je papež za to prestižno in najtežjo nalogo izbral med številnimi nadarjenimi mlajšimi arhitekti v Rimu, kot poudarja njegov sin Domenico »propadanje palače napredovalo do te mere, da je bila grožnja njenega skorajšnjega propada precej očitna«.{{sfn|Mormando|2011|p=227}} Kmalu po zaključku slednjega projekta je Bernini umrl na svojem domu 28. novembra 1680 in bil pokopan, z malo javnega pompa, v preprostem, neokrašeni družinski grobnici skupaj s starši v baziliki Santa Maria Maggiore. Čeprav je bil dodelan nagrobni spomenik nekoč načrtovan (dokumentiran z eno samo ohranjeno skico iz okoli leta 1670 učenca Ludovica Gimignanija), ni bil nikoli zgrajen in Bernini je ostal brez trajnega javnega priznanja njegovega življenja in kariere v Rimu do leta 1898, ko so ob obletnici njegovega rojstva na pročelje njegovega doma na Via della Mercede pritrdili preprosto ploščo in majhen doprsni kip, na katerem je pisalo: »Tu je živel in umrl Gianlorenzo Bernini, suveren umetnosti, pred katerim so se spoštljivo klanjali papeži, knezi in množica ljudstev«. === Osebno življenje === V 1630-ih je imel Bernini afero s poročeno žensko po imenu Costanza (žena njegovega pomočnika v delavnici Mattea Bonucellija, imenovanega tudi Bonarelli) in na vrhuncu njune romance izklesal njen doprsni kip (zdaj v Bargellu v Firencah). Costanza je kasneje imela afero z Berninijevim mlajšim bratom Luigijem, ki je bil Berninijeva desna roka v njegovem ateljeju. Ko je Bernini izvedel za Costanzo in njegovega brata, je v navalu norega besa zasledoval Luigija po ulicah Rima in v baziliko Santa Maria Maggiore ter mu grozil življenje. Da bi kaznoval svojo nezvesto ljubico, je Bernini poslal služabnika v hišo Costanze, kjer jo je služabnik z britvico večkrat prerezal po obrazu. Služabnika so kasneje zaprli, medtem ko je bila Costanza sama zaprta zaradi prešuštva. Papež je Berninija samega oprostil, čeprav je zagrešil zločin, ko je ukazal razrez obraza.<ref>{{harvnb|Mormando|2011|pp=99–106}} See also F. Mormando, ed. and trans., ''Domenico Bernini, Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 113 and accompanying notes.</ref> Kmalu zatem, maja 1639, se je Bernini pri enainštiridesetih letih po naročilu papeža Urbana v dogovorjeni poroki poročil z dvaindvajsetletno Rimljanko Caterino Tezio. Rodila mu je enajst otrok, vključno z najmlajšim sinom Domenico Berninijem, ki bo kasneje njegov prvi biograf.<ref>For Bernini's marriage to Caterina, and a list of Bernini's children, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' University of Chicago Press, 2011, pp. 109–16. See also {{cite web |title=Caterina Tezio Bernini |url=https://www.geni.com/people/Caterina-Tezio-Bernini/6000000022423433463 |website=Geni.com}}</ref> Po njegovem nikoli ponovljenem izbruhu strasti in krvavega besa ter kasnejši poroki se je Bernini glede na njegove zgodnje uradne biografe bolj iskreno posvetil prakticiranju svoje vere, medtem ko naj bi brat Luigi leta 1670 znova prinesel veliko žalost in škandal svoji družini s sodomističnim posilstvom mlade Berninijeve pomočnice v delavnici na gradbišču spomenika 'Konstantinu' v baziliki svetega Petra.<ref>As Bernini scholar, Franco Mormando, underscores (''Domenico Bernini: Life of Gian Lorenzo Bernini'' Intro., pp. 60–61): "Any discussion of Bernini's religion, that is, his personal faith and the practice of his devotional life, must open with a word of caution: we have absolutely no reliable, nonpartisan (that is, not coming from Bernini, his family, or apologetic biographers) documentation on the topic until 1665, when Chantelou began writing his diary" (at which time Bernini was 67 years old). For Luigi's 1670 crime, see {{harvnb|Mormando|2011|pp=307–312}}.</ref> == Slike in risbe == Bernini bi študiral slikarstvo kot običajen del svojega umetniškega usposabljanja, ki se je začelo v zgodnji adolescenci pod vodstvom njegovega očeta Pietra, poleg nekaj nadaljnjega usposabljanja v ateljeju florentinskega slikarja Cigolija. Njegova najzgodnejša slikarska dejavnost verjetno ni bila več kot občasna zabava, ki jo je izvajal predvsem v mladosti, do sredine 1620-ih, to je do začetka pontifikata papeža Urbana VIII. (vladal 1623–1644), ki je Berniniju ukazal študij slikarstva bolj resno, ker je papež želel, da bi on okrasil blagoslovljeno ložo sv. Petra. Slednje naročilo najverjetneje ni bilo nikoli izvršeno, ker so zahtevane obsežne pripovedne kompozicije preprosto presegale Berninijeve sposobnosti kot slikarja. Po besedah njegovih zgodnjih biografov, Baldinuccija in Domenica Berninija, je Bernini dokončal vsaj 150 platen, večinoma v desetletjih 1620-ih in 1630-ih, vendar trenutno ni več kot 35–40 ohranjenih slik, ki bi jih lahko z gotovostjo pripisali njegovi roki.<ref>The most recent and thorough studies of Bernini's paintings (both containing catalogues raisonnés of all his known canvases, whether extant or lost) are Francesco Petrucci, ''Bernini pittore,'' Rome: Bozzi, 2006; and Tomaso Montanari, ''Bernini pittore,'' Cinisello Balsamo: Silvana, 2007.</ref> Ohranjena, varno pripisana dela so večinoma portreti, ki jih vidimo od blizu in na praznem ozadju, uporabljajo samozavestno, resnično briljantno slikarsko potezo (podobno tistemu njegovega španskega sodobnika [[Velasquez]]a), brez kakršne koli sledi pedantnosti in zelo omejene palete večinoma toplih, umirjenih barv z globokim [[chiaroscúro]]m. Njegovo delo so takoj začeli iskati veliki zbiratelji. Najbolj omembe vrednih med temi ohranjenimi deli je več, živo prodornih avtoportretov (vsi iz sredine 1620-ih – zgodnjih 1630-ih), zlasti tistega v Galeriji Uffizi v Firencah, ki ga je med Berninijevim življenjem kupil kardinal Leopoldo de' Medici. Berninijeva ''Apostola Andrej in Tomaž'' v londonski Narodni galeriji je edino umetnikovo platno, katerega avtorstvo, približni datum izdelave (okoli 1625) in izvor (zbirka Barberini, Rim) so zanesljivo znani. <ref>For a concise summary statement about Bernini's training and production as a painter, see Franco Mormando, ed. and trans., ''Domenico Bernini: The Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State U Press, 2011), pp. 294–296, nn. 4–12; see also p. 128, n. 2 for Mormando's conjecture about the reason for the non-execution of the Benediction Loggia commission (which Domenico Bernini apologetically attributes to a serious illness on his father's part).</ref> Kar zadeva Berninijeve risbe, jih še vedno obstaja okoli 350; toda to predstavlja majhen odstotek risb, ki bi jih ustvaril v svojem življenju; to so hitre skice v zvezi z velikimi kiparskimi ali arhitekturnimi naročili, predstavitvene risbe, ki jih je dal kot darilo svojim pokroviteljem in aristokratskim prijateljem, ter izvrstne, popolnoma dokončane portrete, kot so portreti Agostina Mascardija (Ecole des Beaux-Arts, Pariz) in Scipioneja Borgheseja ter Sisinio Poli (oboje v knjižnici Morgan v New Yorku).<ref>Na žalost trenutno ni popolnega kataloga raisonné vseh znanih Berninijevih risb. Najbolj temeljita izdaja njegovih risb še vedno ostaja Heinrich Brauer in Rudolf Wittkower, ''Die Ziechnungen des Gianlorenzo Bernini,'' Berlin: Verlag Heinrich Keller, 1931, ponatis New York: Collectors Edition, 1970. Zelo uporabna je tudi Ann Sutherland Harris, ''Izbrane risbe Gian Lorenza Berninija,'' New York: Dover, 1977; glej tudi članek, 'Trije predlogi za Gian Lorenza Berninija' v ''Master Drawings,'' vol. 41, št. 2 (poletje 2003), str. 119–127. Novejši je katalog razstave Berninijevih risb v leipziškem Museum der bildenden Kunste (ki se ponaša z eno največjih zbirk Berninijevih risb na svetu): Hans-Werner Schmidt et al., ''Bernini: Erfinder des barocken Rom, '' Bielefeld: Kerber Art, 2014. Za Berninijeve risbe in njegovo delavnico v vatikanski zbirki glejte obsežen, podroben, ilustriran katalog: Manuela Gobbi in Barbara Jatta, ur., ''I disegni di Bernini e della sua scuola nella Biblioteca Apostolica Vaticana. Risbe Berninija in njegove šole v Vatikanski apostolski knjižnici.« Vatikan: Biblioteca Apostolica Vaticana, 2015.</ref> == Učenci, sodelavci in tekmeci == Med številnimi kiparji, ki so delali pod njegovim nadzorom (čeprav so bili večina že sami po sebi priznani mojstri), so bili Luigi Bernini, Stefano Speranza, Giuliano Finelli, Andrea Bolgi, Giacomo Antonio Fancelli, Lazzaro Morelli, Francesco Baratta, Ercole Ferrata, Francoz Niccolò Sale, Giovanni Antonio Mari, Antonio Raggi in François Duquesnoy. Toda njegova najbolj zaupanja vredna desna roka v kiparstvu je bil [[Giulio Cartari]], medtem ko je bil v arhitekturi [[Mattia de Rossi]], oba sta skupaj z Berninijem odpotovala v Pariz, da bi mu pomagala pri delu za kralja Ludvika XIV. Med drugimi arhitektovimi učenci sta Giovanni Battista Contini in Carlo Fontana, medtem ko je bil pod njegovim velikim vplivom tudi švedski arhitekt [[Nicodemus Tessin mlajši]], ki je po Berninijevi smrti dvakrat obiskal Rim. Med njegovimi tekmeci v arhitekturi sta bila predvsem [[Francesco Borromini]] in [[Pietro da Cortona]]. Na začetku svoje kariere so vsi hkrati delali v [[Palača Barberini|Palači Barberini]], sprva pri Carlu Madernu in po njegovi smrti pod Berninijem. Kasneje pa sta tekmovala za naročila in razvilo se je ostro rivalstvo, zlasti med Berninijem in Borrominijem. V kiparstvu je Bernini tekmoval z [[Alessandro Algardi|Alessandrom Algardijem]] in Francoisom Duquesnoyem, vendar sta oba umrla desetletja prej kot Bernini (leta 1654 in 1643), tako da je Bernini dejansko ostal brez kiparja z enakim statusom v Rimu. Tudi [[Francesco Mochi|Francesca Mochija]] lahko prištejemo med Berninijeve pomembne tekmece, čeprav v svoji umetnosti ni bil tako dovršen kot Bernini, Algardi ali Duquesnoy. Obstajala je tudi vrsta slikarjev (tako imenovani 'pittori berniniani'), ki so delali pod mojstrovim tesnim vodstvom in včasih po njegovih načrtih, izdelali platna in freske, ki so bili sestavni deli Berninijevih večjih multimedijskih del, kot so npr. cerkve in kapele: Carlo Pellegrini, Guido Ubaldo Abbatini, Francoz Guillaume Courtois (Guglielmo Cortese, znan kot "Il Borgognone"), Ludovico Gimignani in [[Giovanni Battista Gaulli]] (ki je po Berninijevi zaslugi dobil cenjeno naročilo za fresko na oboku jezuitske matične cerkve [[Il Gesù]] Berninijevega prijatelja, jezuitskega generalnega predstojnika Gian Paola Olive). Kar zadeva [[Caravaggio|Caravaggia]], se v vseh obsežnih Berninijevih virih njegovo ime pojavi samo enkrat, v Chanteloujevem dnevniku, kjer je zapisana Berninijeva omalovažujoča pripomba o njem (natančneje njegova ''Vedeževalka'', ki je pravkar prispela iz Italije kot darilo Pamfila kralju Ludviku XIV. ). Vendar pa je vprašanje, koliko je Bernini res preziral Caravaggievo umetnost, predmet razprave, medtem ko so bili podani argumenti v prid močnemu vplivu Caravaggia na Berninija. Bernini bi seveda veliko slišal o Caravaggiu in videl številna njegova dela, ne samo zato, ker se je bilo v tistem času v Rimu takšnemu stiku nemogoče izogniti, ampak tudi zato, ker je Caravaggio med svojim življenjem pridobil ugodno pozornost Berninijevih zgodnjih mecenov, tako Borgheseje kot Barberinije. Pravzaprav, podobno kot Caravaggio, je Bernini uporabljal gledališko luč kot pomembno estetsko in metaforično sredstvo v svojih religioznih okoljih, pri čemer je pogosto uporabljal skrite vire svetlobe, ki bi lahko okrepili fokus verskega čaščenja ali okrepili dramatični trenutek kiparske pripovedi.<ref>All of the men mentioned in this section as disciples, collaborators, or rivals are discussed in the notes to Franco Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State Univ. Press, 2011), passim, but especially pp. 372–74; for Bernini and Caravaggio, see 285 n. 39, as well as Tomaso Montanari, ''La libertà di Bernini'' (Turin: Einaudi, 2016), pp. 154–84, 'L'eredità di Caravaggio,' who makes an even stronger case for the influence of Caravaggio on Bernini, one that had long been ignored or denied in Bernini scholarship. For Gaulli, Bernini, Gian Paolo Oliva and the decoration of the Jesuit mother church, see the essays by Franco Mormando, Christopher M.S. Johns, and Betsy Rosasco in ''The Holy Name. The Art of the Gesù: Bernini and His Age,'' ed. Linda Wolk-Simon (Philadelphia: St. Joseph's University Press, 2018.).</ref> == Slog == Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu. V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah. Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije. Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji. Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa. == Zapuščina == Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref> Le nekaj ​​umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim ​​in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref> V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«. Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref> == Izbrana dela == === Kipi === [[File:Bust of Jesus Christ by Gianlorenzo Bernini.jpg|thumb|250px|''Doprsni kip Jezusa Kristusa'', Gian Lorenzo Bernini]] [[File:Cappella palluzzi-albertoni di giacomo mola (1622-25), con beata ludovica alberoni di bernini (1671-75) e pala del baciccio (s. anna e la vergine) 05.jpg|thumb|250px|''[[Blažena Ludovica Albertoni]]'', 1671-1675]] * ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in Favnom]] '' (ok. 1609–1615) marmor, višina 44 cm, [[Galerija Borghese]], Rim * ''Doprsni kip Giovannija Battiste Santonija'' (ok. 1613–1616) marmor, naravna velikost, Santa Prassede, Rim * ''Favna dražijo putti'' (1616–17) marmor, višina 132 cm, [[Metropolitanski muzej umetnosti]], New York * ''[[Mučeništvo svetega Lovrenca (Bernini)|Mučeništvo svetega Lovrenca]]'' (1617) marmor, 66 cm x 108 cm, [[Galerija Uffizi]], [[Firence]] * ''[[Sveti Sebastijan (Bernini)|Sveti Sebastijan]]'' (1617–18), marmor, naravna velikost, muzej Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] * ''Doprsni kip Giovannija Vigevana'' (1617–18) marmorna grobnica, naravna velikost, [[Santa Maria sopra Minerva]], Rim * ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1618) marmor, 35 cm, Galerija Borghese, Rim * ''[[Enej, Anhiz in Askanij]]'' (1618–1919) marmor, višina 220 cm, Galerija Borghese, Rim * ''Prekleta duša'' (1619) marmor, naravna velikost, Palazzo di Spagna, Rim * ''Blažena duša'' (1619) marmor, naravna velikost, Palazzo di Spagna, Rim * ''[[Neptun in Triton]]'' (1620) marmor, višina 182 cm, Victoria and Albert Museum, [[London]] * ''[[Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) marmor, višina 225 cm, Galerija Borghese, Rim * ''[[Doprsni kip papeža Gregorja XV.]]'' (1621) marmor, višina 64 cm, Umetnostna galerija Ontario, [[Toronto]] * ''Doprsni kip monsignorja Pedra de Foixa Montoye'' (ok. 1621) marmor, naravna velikost, Santa Maria di Monserrato, Rim * ''Doprsni kip kardinala Escoubleauja de Sourdisa'' (1622) marmor, naravna velikost, Musée d'Aquitaine, [[Bordeaux]] * ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) marmor, višina 243 cm, Galerija Borghese, Rim * ''Doprsni kip Antonia Cepparella'' (1622) marmor, Museo di San Giovanni dei Fiorentini, Rim * ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) marmor, višina 170 cm, Galerija Borghese, Rim * ''[[Sveta Bibiana (Bernini)|Sveta Bibiana]]'' (1624–1626) marmor, naravna velikost, Santa Bibiana, Rim * [[Baldahin sv. Petra]] (1623–1634) bron, delno pozlačen, 20 m, [[bazilika sv. Petra, Vatikan]] * ''[[Doprsni kip Francesca Barberinija]]'' (1626) marmor, višina 80 cm, Narodna galerija umetnosti, Washington, D.C. * ''Dobrodelnost s štirimi otroki'' (1627–28) terakota, višina 39 cm, [[Vatikanski muzeji]], Vatikan * Grobnica papeža Urbana VIII (1627–1647) bron in marmor, večja od naravne velikosti, bazilika sv. Petra, Vatikan * ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sveti Longin]]'' (1631–1638) marmor, višina 440 cm, bazilika sv. Petra, Vatikan * ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipiona Borgheseja]]'' (1632) iz marmorja, višina 78 cm, Galerija Borghese, Rim * ''Doprsni kip Costanze Bonarelli'' (1635) marmor, višina 72 cm, Museo Nazionale del Bargello, Firence * ''Doprsni kip Thomasa Bakerja'' (1638) marmor, višina 82 cm, Victoria and Albert Museum, London * ''Doprsni kip kardinala Richelieuja'' (1640–41), marmor, naravna velikost, [[Louvre]], [[Pariz]] * ''[[Resnica, ki jo je razkril Čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril Čas]]'' (1645–1652) marmor, višina 280 cm, Galerija Borghese, Rim * ''Spomenik Mariji Raggi'' (1647–1653) pozlačen bron in barvni marmor, Santa Maria sopra Minerva v naravni velikosti, Rim * ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652) marmor, naravna velikost, Cappella Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim * [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Loggia ustanoviteljev]] (1647–1652) marmor, naravna velikost, Cappella Cornaro, [[Santa Maria della Vittoria, Rim]] * ''[[Corpus (Bernini)|Corpus]]'' (1650) bron, naravna velikost, Umetnostna galerija Ontario, Toronto * ''Doprsni kip Francesca I. d'Este'' (1650–51) marmor, višina 107 cm, Galleria Estense, [[Modena]] * ''[[Konstantinova vizija (Bernini)|Konstantinova vizija]]'' (1654–1670) marmor, [[Vatikanski muzeji]], [[Apostolska palača]], Vatikan]] * ''Daniel in Lev) |Daniel in lev]]'' (1655) terakota, višina 41,6 cm, Vatikanski muzeji, Vatikan * ''[[Daniel in lev (Bernini, kapela Chigi]]'' (1655–56) marmor, Santa Maria del Popolo, Rim * ''Habakuk in angel'' (1655) terakota, višina 52 cm, Vatikanski muzeji, Vatikan * ''[[Habakuk in angel (Bernini, kapela Chigi)| Habakuk in angel]]'' (1656-1661) marmor, Santa Maria del Popolo, Rim * Oltarni križ (1657–1661) pozlačen bronast korpus na bronastem križu, višina 45 cm, bazilika sv. Petra, Vatikan * ''[[Stol svetega Petra]]'' (1657–1666) marmor, bron, bela in zlata štukatura, bazilika sv. Petra, Vatikan * ''Kip svetega Avguština'' (1657–1666) bron, bazilika sv. Petra, Vatikan * ''Sveta Hieronim in Marija Magdalena'' (1661–1663) marmor, višina 180 cm, Cappella Chigi, [[Sienska stolnica]], Siena * ''Konstantin, Scala Regia'' (1663–1670) marmor s poslikano štukaturno draperijo, Scala Regia, Apostolska palača, Vatikan * ''[[Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)|Doprsni kip Ludvika XIV.]]'' (1665) Beli marmor, višina 105 cm, Salon de Diane, Musée National de Versailles, Versailles * ''Slon in obelisk'' (postavljen 1667) marmor, Piazza di Santa Maria sopra Minerva, Rim * ''Stoječi angel z zvitkom'' (1667–68) glina, terakota, višina: 29,2 cm, Fogg Museum, Cambridge * A''ngeli Ponte Sant'Angelo'' (1667–1669) marmor, [[Ponte Sant'Angelo]], Rim * ''Angel s trnovo krono'' (1667–1669), marmor, v naravni velikosti, Sant'Andrea delle Fratte, Rim * ''Angel z napisom'' (1667–1669) marmor, v naravni velikosti, Sant'Andrea delle Fratte, Rim * ''Doprsni kip Gabriele Fonseca'' (1668–1675) marmor, v naravni velikosti, San Lorenzo in Lucina, Rim * ''[[Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)|Konjeniški kip Ludvika XIV.]]'' (1669–1684) marmor, višina 76 cm, [[Versajska palača]], Versailles * ''[[Blažena Ludovica Albertoni]]'' (1671–1674) marmor, Cappella Altieri-Albertoni, [[San Francesco a Ripa]], Rim * [[Grobnica papeža Aleksandra VII.]] (1671–1678) marmor in pozlačen bron, v naravni velikosti, bazilika sv. Petra, Vatikan === Arhitekture in vodnjaki === * [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trg svetega Petra]] (1656–1667) [[marmor]], [[granit]], [[travertin]], [[Vatikan]] * [[Sant'Andrea al Quirinale]], Via XX Settembre * ''[[Fontana della Barcaccia]]'' (1627) marmor, [[Španski trg, Rim]] * ''[[Tritonov vodnjak]]'' (1624–1643) travertin, v naravni velikosti, Piazza Barberini, Rim * ''[[Vodnjak čebel]]'' (1644) travertin, Piazza Barberini, Rim * ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' (1648–1651) travertin in marmor, Piazza Navona, Rim * ''[[Fontana del Moro]]'' (1653–54) marmor, [[Piazza Navona]], Rim === Slike === * ''Avtoportret kot mladenič'' (ok. 1623) olje na platnu, Galerija Borghese, Rim * ''Portret papeža Urbana VIII.'' (okoli 1625) olje na platnu, Galleria Nazionale d'Arte Antica, Rim * ''Sveti Andrej in sveti Tomaž'' (ok. 1627) olje na platnu, 59 x 76 cm, [[Narodna galerija, London]] * ''Avtoportret kot zrel moški'' (1630–35), olje na platnu, Galerija Borghese, Rim * ''Avtoportret kot zrel moški'' (1635-1638) olje na platnu, Muzej Prado, Madrid <ref>{{Cite web|title=Self-portrait - The Collection - Museo Nacional del Prado|url=https://www.museodelprado.es/en/the-collection/art-work/self-portrait/622ade63-8b86-4594-9add-9b4b2199c10e|access-date=2021-03-24|website=www.museodelprado.es}}</ref> * ''Portret dečka'' (ok. 1638) olje na platnu, Galerija Borghese, Rim * ''Kristus zasmehovan'' (ok. 1644–55) olje na platnu, zasebna zbirka, London == Galerija == <gallery mode="packed" heights="180"> File:Bernini - Damned Soul.jpg|''Prekleta duša'' File:Blessed Soul by Bernini.jpg|''Blažena duša'' File:Gian lorenzo bernini, ritratto di antonio cepparelli, 1622, museo di san giovanni dei fiorentini.JPG|''Doprsni kip Antonia Cepparellija'' File:Bust of Pope Urban VIII by Bernini.jpg|''Doprsni kip papeža Urbana VIII.'' File:Bernini's bust of Monsignor Carlo Antonio Pozzo, NGS.jpg|''Doprsni kip monsignorja Carla Antonia dal Pozza'' File:Gianlorenzo Bernini - Self-Portrait - WGA01973.jpg|''Avtoportret'' File:Giovanni Lorenzo Bernini-Neptune and Triton-Victoria and Albert Museum.jpg|''Neptun in Triton'' File:Bernini Ecstasy of St Teresa Terracotta Model Hermitage.jpg|''Zamaknjenje svete Terezije''. Model iz terakote <ref>{{Cite web|last=Hermitage Museum|first=The State|title=Ecstasy of St. Teresa|url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/!ut/p/z0/Zc1Bb4IwGMbxr8IOHLf3ZbSN16ZLJmzIQqayXkjHgBW6FqFO46dXj8bjkzz5_UFCCdKqf90pr51V5rK_JKtyzlkUC0xzQV-Q58UHLcTqFSMCKcibA2UcORYxYZsMSUKuwvOUiawDOSr_-6ht66BcLaOiS95OtP9cL4Up0_fqoH-2whnT1Nf2HXxXvsC63-0kB1k765ujh3JQf3quGhviwU3DHLg2UJMPEdlTMNd7M_r91IRIyYIxGAf5TU33cAbdb63o/|url-status=live|website=Hermitage Museum}}</ref> </gallery> <gallery mode="packed"> File:St. Peter's Square 3.jpg|'' Kolonada svetega Petra '' File:Vatican Altar 2.jpg|'' Baldahin svetega Petra '' File:Ponte St. Angelo.jpg|''Ponte St. Angelo'' File:BERNINI fuente de los cuatro ríos modelo bronce.jpg|''Vodnjak štirih rek''. Bron. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}} * [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu] * [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)''] * [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)] * [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti). * [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte] * [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}} [[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]] [[Kategorija:Italijanski slikarji]] [[Kategorija:Italijanski kiparji]] [[Kategorija:Baročni kiparji]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]] 6lj4yr12hbr4tbpdk9u2a4w8f6v62ik Ahnenloch 0 156773 5724195 2584548 2022-07-26T16:20:25Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Ahnenloch|other_name=Jama prednikov|location=[[Podstenice]], {{SLO}}|length=229 m|depth=118 m|entrances=vrtača pod hribom Spodnje Lašče}} '''Ahnenloch''' (tudi '''Aehnenloch''', '''Jama prednikov''') je [[jama]], ki se nahaja v bližini [[Podstenice|Podstenic]]. Pod vrhom hriba Spodnje Lašče se odpira [[vrtača]] dimenzij 30x40m. Jama se imenuje po domačinu, ki naj bi pred več stoletji padel v jamo. Jama je ena najlepših kapniških jam [[Kočevski Rog|Kočevskega Roga]]. Glavni vhod pod previsno steno je zasut, prehod v zasigan obhodni rov pa je na začetku zelo ozek. Iz njega se teren spušča 17 m v dvorano velikosti 15x20 m. Tudi ta dvorana je zasigana in ima [[Kapnik|ponvice]]. Dno dvorane se prevesi v strmo pobočje, ki preide v 55 m globoko, po stenah zasigano brezno, na dnu katerega sta dvorana in krajši rov. Skupna globina jame od roba vhodne vrtače je 118 m, dolžina pa 229 m.<ref>Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Ahnenloch), 1991</ref> ==Reference== {{opombe}} ==Glej tudi== * [[seznam kraških jam v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L3255_F573_T118_vF_b2_x501800_y64190_s18}} {{geol-stub}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Dolenjske Toplice]] qnohu7tw4186sc9qqmivacdvzpn6vb7 Vanganelsko jezero 0 157083 5724172 5697390 2022-07-26T15:44:41Z Marko Krmac 144972 Dodana globina jezera. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Vanganelsko jezero | image_lake = Slika:Vanganelsko jezero.jpg|sličica | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Mestna občina Koper]] | coords = {{koord|45|30|35.2|N|13|46|49.06|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = | group = | inflow = [[Bavški potok]] | outflow = Bavški potok | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area = | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 63 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Vanganelsko jezero''' je umetno jezero v zaledju [[Koper|Kopra]], po koncu vasi [[Vanganel]] v smeri jug-jugovzhod na približni oddaljenosti polovice kilometra. == Nastanek == Nastanku jezera so botrovale nevšečnosti zaradi številnih poplav [[Bavški potok|Bavškega potoka]]. Da bi se pred poplavami zavarovali, so Bavški potok zajezili s pregrado. Tukaj je leta [[1964]] nastalo vodno akumulacijsko jezero ali z uradnim imenom Pregrada Vanganel. == Lastnosti == Pregrada meri približno 4 [[hektar|hektarje]] površine, v kateri je akumuliranih do 230.000 m³ vode. Ta se uporablja za [[namakanje]] kmetijskih površin, vzdrževanje biološkega minimuma v [[Badaševica|Badaševici]] in [[ribolov]]. Vanganelsko jezero napaja tudi potok [[Morigla]], ki v poletnem času presahne. Ob velikih deževjih nivo vodne gladine naraste, pregrada pa ima izdelan tudi zasilni sifon. Najglobji del jezera meri 18 m.<ref>{{Navedi novice|title=Zdaj nekatere kmete rešuje izvir, v prihodnje bo vse tudi namakalni sistem - Primorske novice|date=22. 7. 2022}}</ref> == Ribolov == Jezero je priljubljeno med ljubitelji ribolova, saj je naseljeno s številnimi vrstami rib (krapi, somi, ščuke, smuči, kleni, amurji in ostriži). Ribolovne dovolilnice se lahko kupijo na spletni strani [[Ribiška družina Koper|Ribiške družine Koper]], ki skrbi za vodni živelj Vanganelskega jezera.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Skriti kotički koprskega zaledja: Vanganelsko jezero|url=https://ekopercapodistria.si/nasi-kraji/skriti-koticki-koprskega-zaledja-vanganelsko-jezero/|website=e-Kopercapodistria|date=2016-09-11|accessdate=2022-05-19|language=sl-SI}}</ref> == Pot za srce == Okoli jezera je speljana rekreacijska pot, ki je namenjena vsem, tudi oz. zlasti tistim, ki imajo težave s srcem in z ožiljem. Pot, imenovana Pot za srce, je namreč nastala v sodelovanju skupine prijateljev planincev in istrske podružnice [[Društvo za zdravje srca in ožilja|Društva za zdravje srca in ožilja]] z namenom, da bi bila primerna tudi za ljudi, ki jim zdravje ne dovoljuje pretiranih naporov.<ref name=":0" /> ==Glej tudi== * [[seznam vodotokov Jadranskega povodja z izlivom v Sloveniji]] *[[seznam jezer v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== * [http://www.koper.si/povezave/podezelje/index.html Podeželje slovenske Istre] ==Viri == * {{navedi knjigo |author1=Simič Slobodan|author2=Pucer Alberto |year=2001 |title=Slovenska Istra – zaledje |publisher=IKI, d.o.o. Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984 |pages=}} [[Kategorija:Akumulacijska jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Mestna občina Koper]] s57jhn4lmx6c5fzlzdsj991lt1jmty0 5724174 5724172 2022-07-26T15:47:19Z Marko Krmac 144972 Urejeno infopolje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Vanganelsko jezero | image_lake = Slika:Vanganelsko jezero.jpg|sličica | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Mestna občina Koper]] | coords = {{koord|45|30|35.2|N|13|46|49.06|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type =umetno akumulacijsko | group = | inflow = [[Bavški potok]], [[Morigla]] | outflow = Bavški potok | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area =2,5 ha | depth = | max-depth =18 m | volume =230.000 m³ | residence_time = | shore = | elevation = 63 | frozen = | islands = | cities = | reference = }} '''Vanganelsko jezero''' je umetno jezero v zaledju [[Koper|Kopra]], po koncu vasi [[Vanganel]] v smeri jug-jugovzhod na približni oddaljenosti polovice kilometra. == Nastanek == Nastanku jezera so botrovale nevšečnosti zaradi številnih poplav [[Bavški potok|Bavškega potoka]]. Da bi se pred poplavami zavarovali, so Bavški potok zajezili s pregrado. Tukaj je leta [[1964]] nastalo vodno akumulacijsko jezero ali z uradnim imenom Pregrada Vanganel. == Lastnosti == Pregrada meri približno 4 [[hektar|hektarje]] površine, v kateri je akumuliranih do 230.000 m³ vode. Ta se uporablja za [[namakanje]] kmetijskih površin, vzdrževanje biološkega minimuma v [[Badaševica|Badaševici]] in [[ribolov]]. Vanganelsko jezero napaja tudi potok [[Morigla]], ki v poletnem času presahne. Ob velikih deževjih nivo vodne gladine naraste, pregrada pa ima izdelan tudi zasilni sifon. Najglobji del jezera meri 18 m.<ref>{{Navedi novice|title=Zdaj nekatere kmete rešuje izvir, v prihodnje bo vse tudi namakalni sistem - Primorske novice|date=22. 7. 2022}}</ref> == Ribolov == Jezero je priljubljeno med ljubitelji ribolova, saj je naseljeno s številnimi vrstami rib (krapi, somi, ščuke, smuči, kleni, amurji in ostriži). Ribolovne dovolilnice se lahko kupijo na spletni strani [[Ribiška družina Koper|Ribiške družine Koper]], ki skrbi za vodni živelj Vanganelskega jezera.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Skriti kotički koprskega zaledja: Vanganelsko jezero|url=https://ekopercapodistria.si/nasi-kraji/skriti-koticki-koprskega-zaledja-vanganelsko-jezero/|website=e-Kopercapodistria|date=2016-09-11|accessdate=2022-05-19|language=sl-SI}}</ref> == Pot za srce == Okoli jezera je speljana rekreacijska pot, ki je namenjena vsem, tudi oz. zlasti tistim, ki imajo težave s srcem in z ožiljem. Pot, imenovana Pot za srce, je namreč nastala v sodelovanju skupine prijateljev planincev in istrske podružnice [[Društvo za zdravje srca in ožilja|Društva za zdravje srca in ožilja]] z namenom, da bi bila primerna tudi za ljudi, ki jim zdravje ne dovoljuje pretiranih naporov.<ref name=":0" /> ==Glej tudi== * [[seznam vodotokov Jadranskega povodja z izlivom v Sloveniji]] *[[seznam jezer v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== * [http://www.koper.si/povezave/podezelje/index.html Podeželje slovenske Istre] ==Viri == * {{navedi knjigo |author1=Simič Slobodan|author2=Pucer Alberto |year=2001 |title=Slovenska Istra – zaledje |publisher=IKI, d.o.o. Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984 |pages=}} [[Kategorija:Akumulacijska jezera v Sloveniji]] [[Kategorija:Mestna občina Koper]] 3t98w434h28ul5p3skmcme9wd21fz1f Manierizem 0 157274 5724116 5584443 2022-07-26T13:54:56Z Ljuba brank 92351 /* Kiparstvo */ wikitext text/x-wiki [[File:Parmigianino 003b.jpg|thumb|260px|V [[Parmigianino]]vi ''[[Marija z dolgim vratom]]'' (1534–1540), se manierizem pozna po podolgovatih razmerjih, zelo stiliziranih pozah in pomanjkanju jasne perspektive.]] '''Manierizem''', znan tudi kot pozna [[renesansa]], je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih [[italijanska renesansa|italijanske visoke renesanse]] okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16. stoletja v Italiji, ko ga je v veliki meri zamenjal [[barok|baročni slog]]. Severni manirizem se je nadaljeval v začetku 17. stoletja. Slogovno manirizem zajema različne pristope, na katere vplivajo in reagirajo harmonični ideali, povezani z umetniki, kot so [[Leonardo da Vinci]], [[Raffaello Santi|Rafael]] in zgodnji [[Michelangelo]]. Kjer umetnost visoke renesanse poudarja razmerje, ravnovesje in idealno lepoto, manirizem pretirava s takšnimi lastnostmi, kar pogosto povzroči nastanek kompozicij, ki so asimetrične ali nenaravno elegantne. Slog je znan po svoji intelektualni prefinjenosti in umetnih (v nasprotju z naravoslovnimi) lastnostmi. Ta umetniški slog daje prednost kompozicijski napetosti in nestabilnosti kot pa ravnotežju in jasnosti prejšnjega renesančnega slikarstva. Manierizem v literaturi in glasbi je opazen po zelo močnem slogu in intelektualni prefinjenosti. O definiciji manierizma in njegovih fazah še naprej potekajo razprave med umetnostnimi zgodovinarji. Nekateri učenjaki so na primer oznako uporabljali za nekatere zgodnjenovoveške oblike literature (zlasti poezije) in glasbe 16. in 17. stoletja. Izraz se uporablja tudi za nekatere poznogotske slikarje, ki so delali v severni Evropi od približno 1500 do 1530, zlasti antwerpenske manieriste - skupino, ki ni povezana z italijanskim gibanjem. Manierizem je bil po analogiji uporabljen tudi za srebrno dobo latinske književnosti. ==Poimenovanje == [[File:Laocoon Pio-Clementino Inv1059-1064-1067.jpg|thumb|230px| ''[[Laokoontova skupina]]'', antična skulptura, ponovno odkrita leta 1506; zdaj v Vatikanskih muzejih. Umetniki manierizma so zelo občudovali to skulpturo.]] Beseda ''manierizem'' izhaja iz italijanske ''maniere'', kar pomeni 'slog' ali 'manira'. V drugi izdaji svoje ''Življenja najboljših slikarjev, kiparjev in arhitektov'' (1568) je [[Giorgio Vasari]] ''maniero'' uporabljal v treh različnih kontekstih: za razpravo o umetnikovem načinu ali načinu dela; opisati osebni ali skupinski slog, kot je izraz ''maniera greca'', ki se nanaša na bizantinski slog ali preprosto na ''maniero'' Michelangela in potrditi pozitivno presojo umetniške kakovosti. Vasari je bil tudi manieristični umetnik in je obdobje, v katerem je deloval, opisal kot ''la maniera moderna'' ali ''moderni slog''.<ref>Briganti 1961, 6.</ref> James V. Mirollo opisuje, kako so pesniki ''bella maniera'' poskušali v virtuoznosti preseči [[Francesco Petrarca |Petrarkove]] sonete. Ta pojem ''bella maniera'' nakazuje, da so umetniki, ki so bili tako navdihnjeni, poskušali kopirati in izboljšati svoje predhodnike, namesto da bi se neposredno soočili z naravo. V bistvu je ''bella maniera'' izkoristila najboljše iz številnih izvornih materialov in jih sintetizirala v nekaj novega. Kot stilistična oznaka ''manierizma'' ni enostavno opredeliti. Uporabil ga je švicarski zgodovinar [[Jacob Burckhardt]], popularizirali pa so ga nemški umetnostni zgodovinarji v začetku 20. stoletja za kategorizacijo na videz nekategorizirane umetnosti italijanskega 16. stoletja - umetnosti, za katero ni bilo več mogoče pokazati harmoničnih in racionalnih pristopov, povezanih z visoko renesanso. [[Visoka renesansa]]' je označevala obdobje, ki ga odlikujejo harmonija, veličina in oživitev klasične antike. Izraz ''manier'' je leta 1967 na novo razložil John Shearman po razstavi manierističnih slik, ki jo je leta 1965 organiziral Fritz Grossmann v umetniški galeriji Manchester City. Oznaka ''manierizem'' je bila v 16. stoletju uporabljena za komentiranje družbenega vedenja in za prefinjeno virtuozno kakovost ali za označevanje določene tehnike. Vendar je bila za kasnejše pisatelje, kot je Gian Pietro Bellori iz 17. stoletja, ''la maniera'' omalovažujoč izraz za zaznani upad umetnosti po Rafaelu, zlasti v 1530-ih in 1540-ih.<ref>Smyth 1962, 1–2.</ref> Od konca 19. stoletja dalje umetnostni zgodovinarji pogosto uporabljajo izraz za opis umetnosti, ki sledi renesančnemu klasicizmu in je pred barokom. Vendar se zgodovinarji razlikujejo glede tega, ali je manierizem slog, gibanje ali obdobje; in čeprav izraz ostaja sporen, se še vedno pogosto uporablja za prepoznavanje evropske umetnosti in kulture 16. stoletja. <ref>Cheney, "Preface", xxv–xxxii, and Manfred Wundram, "Mannerism," ''Grove Art Online''. Oxford University Press, [accessed 23 April 2008].</ref> == Izvor in razvoj == [[File:Dividing water from Heaven.jpg|thumb|230px|Izbrane figure, ''ignudi'', iz Michelangelovega stropa Sikstinske kapele]] Ob koncu visoke renesanse so mladi umetniki doživeli krizo: zdelo se je, da je vse, kar je bilo mogoče doseči, že doseženo. Odpraviti ni bilo treba več tehničnih ali drugačnih težav. Podrobno poznavanje anatomije, svetlobe, fizionomije in načina, kako ljudje beležijo čustva v izražanju in gesti, inovativna uporaba človeške oblike v figurativni sestavi, uporaba subtilne gradacije tona, je bilo skorajda popolno. Mladi umetniki so morali najti nov cilj in iskati nove pristope. Na tej točki se je začel pojavljati manierizem. Nov slog se je razvil med letoma 1510 in 1520 bodisi v Firencah, bodisi v Rimu ali v obeh mestih hkrati. === Izvor in vloga modelov === To obdobje je bilo opisano kot 'naravno podaljšanje' umetnosti Andree del Sarta, Michelangela in Rafaela. Michelangelo je že v zgodnjih letih razvil svoj lasten slog, globoko izviren, ki so ga sprva zelo občudovali, nato pa so ga drugi umetniki te dobe pogosto kopirali in posnemali. Ena od lastnosti, ki so jo sodobniki najbolj občudovali, je bila njegova ''terrabilità'', občutek vzbujajočega strahospoštovanja, poznejši umetniki pa so ga poskušali posnemati. Drugi umetniki so se Michelangelovega strastnega in nadvse osebnega sloga naučili s kopiranjem mojstrovih del, kar je standardni način, kako so se učenci naučili slikati in kipariti. Njegov [[strop v Sikstinski kapeli]] jim je dal zglede, zlasti njegova predstavitev zbranih figur, ki jih pogosto imenujejo ''ignudi'' in libijske Sibile, njegov predprostor v [[Medičejska knjižnica|Medičejski knjižnici]], figure v [[kapela Medičejcev|Medičejski grobnici]] in predvsem njegova ''[[Poslednja sodba (Michelangelo)|Poslednja sodba]]''. Kasnejši Michelangelo je bil eden velikih vzornikov manierizma. Mladi umetniki so vdrli v njegovo hišo in mu kradli risbe. Giorgio Vasari je v svoji knjigi ''Življenje najuglednejših slikarjev, kiparjev in arhitektov'' zapisal, da je Michelangelo enkrat izjavil: »Tisti, ki so privrženci, nikoli ne morejo mimo tistega, ki mu sledijo«. ====Tekmovalni duh ==== Tekmovalni duh so gojili pokrovitelji, ki so sponzorirane umetnike spodbujali k poudarjanju virtuozne tehnike in tekmovanju med seboj za naročila. Umetnike so spodbujali k iskanju novih pristopov in dramatično osvetljenih prizorov, dodelanih oblačil in kompozicij, podolgovatih proporcev, zelo stiliziranih poz in pomanjkanja jasne perspektive. Leonardu da Vinciju in Michelangelu je Gonfaloniere Piero Soderini naročil, naj okrasita zid v dvorani Petstotih v Firencah. Ta dva umetnika naj bi slikala drug ob drugem in tekmovala med seboj, kar je spodbudilo k čim večji inovativnosti. {| style="margin:auto;" |- ! |- |[[File:La batalla de Cascina - Sangallo.jpg|thumb|250px|alt=copy of lost painting that had been by Michelangelo| Kopija po izgubljenem originalu, Michelangelova ''Battaglia di Cascina'', Bastiano da Sangallo, s katero je Michelangelo prvotno nameraval tekmovati z Leonardom za isto naročilo]] |[[File:Peter Paul Ruben's copy of the lost Battle of Anghiari.jpg|thumb|200px|alt=copy of lost painting that had been by Leonardo da Vinci| Kopija po izgubljenem originalu, Leonardo da Vincijeva ''[[Bitka pri Anghiariju (Leonardo)|Bitka pri Anghiariju]]'', avtor [[Peter Paul Rubens]], s katerim je Leonardo prvotno nameraval tekmovati z Michelangelom za isto naročilo]] |} === Zgodnji manierizem === [[File:Jacopo Pontormo 004.jpg|thumb|230px|Jacopo Pontormo, ''Polaganje v grob'', 1528; Santa Felicità, Firence]] Zgodnji manieristi v Firencah - zlasti učenci Andree del Sarta, kot so Jacopo da [[Pontormo]] in Rosso Fiorentino, ki so opazni po podolgovatih oblikah, negotovo uravnoteženih pozah, zrušeni perspektivi, iracionalnih nastavitvah in gledališki osvetlitvi. Parmigianino (študent Correggia) in Giulio Romano (Rafaelov glavni pomočnik) sta se v Rimu gibala v podobno stiliziranih estetskih smereh. Ti umetniki so zoreli pod vplivom visoke renesanse, njihov slog pa je bil označen kot reakcija na njegovo pretirano razširitev. Namesto da bi neposredno preučevali naravo, so mlajši umetniki začeli preučevati helenistično kiparstvo in slike preteklih mojstrov. Zato je ta slog pogosto opredeljen kot 'anti-klasičen, vendar je takrat veljal za naravni napredek visoke renesanse. Najzgodnejša eksperimentalna faza manierizma, znana po svojih 'antiklasičnih' oblikah, je trajala približno do leta 1540 ali 1550. Marcia B. Hall, profesorica umetnostne zgodovine na univerzi Temple, v svoji knjigi ''Po Rafaelu'' ugotavlja, da je Rafaelova prezgodnja smrt zaznamovala začetek manierizma v Rimu. V preteklih analizah je bilo ugotovljeno, da se je manierizem pojavil v začetku 16. stoletja hkrati s številnimi drugimi družbenimi, znanstvenimi, verskimi in političnimi gibanji, kot so Kopernikov heliocentrizem, obleganje Rima leta 1527 in vse večji izziv protestantske [[reformacija|reformacije]] proti moči katoliške cerkve. Zaradi tega so bile podolgovate in popačene oblike sloga nekoč interpretirane kot reakcija na idealizirane kompozicije, ki so prevladovale v visoki renesančni umetnosti.<ref name="grove">Manfred Wundram, "Mannerism," Grove Art Online. Oxford University Press, [accessed 23 April 2008].</ref> Tej razlagi radikalnega slogovnega premika okoli 1520-ih znanstveniki niso bili naklonjeni, čeprav je zgodnja manieristična umetnost še vedno močno v nasprotju s konvencijami visoke renesanse. === Visoki manierizem === Drugo obdobje manierizma se navadno razlikuje od zgodnejše, tako imenovane 'antiklasične' faze. Kasnejši manieristi so poudarjali intelektualno domišljavost in umetniško virtuoznost, značilnosti, zaradi katerih so jih poznejši kritiki obtožili, da delajo na nenaraven in prizadet ''manier''. Umetniki ''maniere'' so na svojega starejšega sodobnika Michelangela gledali kot na svoj glavni model; njihova je bila umetnost, ki posnema umetnost, ne pa umetnost, ki posnema naravo. Umetnostni zgodovinar Sydney Joseph Freedberg trdi, da intelektualizirajoči vidik manierske umetnosti vključuje pričakovanje, da bo občinstvo to vizualno referenco opazilo in jo cenilo. Agnolo Bronzino in Giorgio Vasari ponazarjata to vrsto ''maniera'', ki je trajala približno od leta 1530 do 1580. Umetniški pari ''maniera'', ki so večinoma temeljili na dvorih in v intelektualnih krogih po Evropi, so z eleganco pretiravali z izjemno pozornostjo na površini in detajlih: porcelansko obložene figure se enakomerno naslanjajo, kaljena svetloba, ki gledalca prepozna s hladnim pogledom, če sploh vzpostavi stik z očmi. Predmet ''maniera'' redko kaže veliko čustev, zato so dela, ki ponazarjajo ta trend, pogosto imenovana 'hladna' ali 'odmaknjena'. To je značilno za tako imenovani slog ''maniera'' v njegovi zrelosti. <ref>Shearman 1967, p. 19</ref> == Širjenje manierizma == [[File:Henry Howard Earl of Surrey 1546.jpg|thumb|230px|Angleški manierizem: Henry Howard, grof Surreyski, 1546, redek angleški manieristični portret flamskega priseljenca]] Mesta [[Rim]], [[Firence]] in [[Mantova]] so bila manieristična središča v Italiji. [[Beneško slikarstvo]] je sledilo drugačnemu načinu, ki ga je v svoji dolgi karieri zastopal [[Tizian]]. Številni najzgodnejši manieristični umetniki, ki so delali v Rimu v 1520-ih, so pobegnili iz mesta, potem ko so leta 1527 zavzeli Rim. Ko so se razširili po celini v iskanju zaposlitve, je bil njihov slog razširjen po vsej Italiji in severni Evropi. Rezultat je bil prvi mednarodni umetniški slog po gotiki. [25] Drugi deli severne Evrope niso imeli prednosti takšnega neposrednega stika z italijanskimi umetniki, vendar je manieristični slog svojo prisotnost občutil skozi grafike in ilustrirane knjige. Evropski vladarji so med drugim kupovali italijanska dela, severnoevropski umetniki pa so še naprej potovali v Italijo in pomagali širiti manieristični slog. Posamezni italijanski umetniki, ki so delali na severu, so rodili gibanje, znano kot severni manierizem. [[Franc I. Francoski|Francu I.]] so na primer podarili Bronzinovo ''[[Venera, Kupid, Norost in Čas]]''. Slog je v Italiji upadel po letu 1580, saj je nova generacija umetnikov, vključno z bratoma Carracci, Caravaggiom in Cigolijem, obudila naturalizem. Walter Friedlaender je to obdobje opredelil kot 'antimanierizem', tako kot so bili zgodnji manieristi 'antiklasični' v svoji reakciji stran od estetskih vrednot visoke renesanse, danes pa se strinjata, da sta brata Carracci in [[Caravaggio]] začela prehod v baročno slikarstvo, ki je prevladovalo do leta 1600. Zunaj Italije se je manierizem nadaljeval tudi v 17. stoletju. V Franciji, kamor je Rosso odpotoval na dvor v [[palača Fontainebleau |Fontainebleau]], je znan kot 'slog Henrika II.' in je imel poseben vpliv na arhitekturo. Druga pomembna celinska središča severnega manierizma so dvor [[Rudolf II. Habsburški |Rudolfa II.]] v [[Praga|Pragi]] ter [[Haarlem]] in [[Antwerpen]]. Manierizem kot slogovna kategorija se manj pogosto uporablja v angleški vizualni in dekorativni umetnosti, kjer se pogosteje uporabljajo domače oznake, kot sta 'elizabetinski' in 'jakobinski'. Edina izjema je obrtniški ''manier'' 17. stoletja, ki se uporablja za arhitekturo, ki se opira na knjige o vzorcih in ne na obstoječe primere v celinski Evropi.<ref>Summerson 1983, 157–72.</ref> Posebej velja omeniti flamski vpliv pri Fontainebleauju, ki je kombiniral erotiko francoskega sloga z zgodnjo različico tradicije ''vanitas'', ki bo prevladovala v nizozemskem in flamskem slikarstvu 17. stoletja. V tem času je bil najpomembnejši ''pittore vago'', opis slikarjev s severa, ki so v delavnice v Franciji in Italiji vstopili, da bi ustvarili resnično mednarodni slog. == Značilnost umetniških del nastalih v obdobju manierizma == Manierizem je bil protiklasično gibanje, ki se je močno razlikovalo od estetskih ideologij renesanse. Čeprav je bil manirizem sprva pozitivno sprejet na podlagi Vasarijevih spisov, je bil pozneje obravnavan v negativni luči, ker je bil videti le kot »sprememba naravne resnice in banalno ponavljanje naravnih formul«. Kot umetniški trenutek, manierizem vključuje številne značilnosti, ki so edinstvene in specifične za eksperimentiranje, kako umetnost dojemajo. Spodaj je seznam številnih posebnosti, ki so jih manieristični umetniki uporabili v svojih umetniških delih.<ref>Smart, Alastair (1972). The Renaissance and Mannerism in Northern Europe and Spain. New York: Harcourt Brace Jovanovich. p. 118.</ref> * Raztezanje figur: pogosto je manieristično delo vsebovalo podaljševanje človeške figure - včasih je to prispevalo k bizarnim podobam neke manieristične umetnosti. * Izkrivljanje perspektive: na slikah je izkrivljanje [[Perspektiva (likovna umetnost) |perspektive]] raziskovalo ideale za ustvarjanje popolnega prostora. Ideja popolnosti pa je včasih namigovala na ustvarjanje edinstvenih podob. Eden od načinov iskanja izkrivljanja je bil s tehniko ''skrajšanja''. Včasih, ko je bilo uporabljeno izjemno popačenje, bi bilo slike skoraj nemogoče razvozlati. * Črno ozadje: manieristični umetniki so pogosto uporabili črno ozadje, da bi predstavili popoln kontrast kontur, da bi ustvarili dramatične prizore. Črna ozadja so prav tako prispevala k ustvarjanju domišljije znotraj predmeta. * Uporaba teme in svetlobe: veliko manieristov je zanimalo, kako ujeti bistvo nočnega neba z namerno osvetlitvijo, ki pogosto ustvarja občutek fanatičnih prizorov. Posebna pozornost je bila namenjena baklam in mesečini za ustvarjanje dramatičnih prizorov. * Kiparske oblike: Na manierizem je močno vplivalo kiparstvo, ki je postalo priljubljeno v 16. stoletju. Kot rezultat, manieristični umetniki svoje upodobitve človeških teles pogosto temeljijo na skulpturah in grafikah. To je umetnikom manieristov omogočilo, da so se osredotočili na ustvarjanje dimenzije. * Jasnost črte: pozornost, namenjena čistim obrisom figur, je bila v manierizmu vidna in se je v veliki meri razlikovala od baroka in visoke renesanse. Obrisi figur so pogosto omogočali večjo pozornost do podrobnosti. * Sestava in prostor: manieristični umetniki so zavrnili ideale renesanse, predvsem tehniko perspektive v eni točki. Namesto tega je bil poudarek na atmosferskih učinkih in izkrivljanju perspektive. Uporaba prostora v manierističnih delih namesto tega daje privilegirane prenatrpane kompozicije z različnimi oblikami in figurami ali redke kompozicije s poudarkom na črnem ozadju. * Gibanje: zanimanje za preučevanje človeškega gibanja pogosto pripelje do tega, da manieristični umetniki ustvarijo edinstveno vrsto gibanja, povezano s serpentinastimi položaji. Ti položaji pogosto predvidevajo gibanje prihodnjih položajev zaradi njihovih pogosto nestabilnih gibanj. Poleg tega ta tehnika pripisuje umetnikovo eksperimentiranje oblike. * Poslikani okvirji: v nekaterih manierističnih delih so bili poslikani okvirji uporabljeni za mešanje z ozadjem slik in včasih prispevajo k celotni sestavi umetniškega dela. To je včasih razširjeno, kadar se posebna pozornost posveča okrasnim podrobnostim. * Atmosferski učinki: številni manieristi so na svojih slikah uporabljali tehniko [[sfumato]], znano kot »upodabljanje mehkih in meglenih kontur ali površin« za upodabljanje pretoka svetlobe. * Barva: edinstven vidik manierizma je bil poleg preizkušanja oblike, sestave in svetlobe, večina enake radovednosti uporabljena tudi pri barvah. Številna umetniška dela so se igrala s čistimi in intenzivnimi odtenki modre, zelene, rožnate in rumene barve, ki včasih zmanjšajo celotno zasnovo umetniških del, drugič pa jo pohvalijo. Poleg tega so se umetniki pri razbijanju tona kože pogosto osredotočili na ustvarjanje preveč kremne in svetle polti ter pogosto uporabili modre podtone. == Kiparstvo == Tako kot pri slikarstvu je bilo tudi zgodnje italijansko manieristično kiparstvo v veliki meri poskus najti izvirni slog, ki bi bil vrhunec dosežka visoke renesanse, ki je v kiparstvu v bistvu pomenil Michelangela in velik del boja za dosego tega se je igral v naročilih za zapolnitev drugega mesta na trgu Piazza della Signoria v Firencah, poleg Michelangelovega ''Davida''. Baccio Bandinelli je projekt ''[[Herkul in Cacus]]'' prevzel od samega mojstra, vendar je bil takrat malo bolj priljubljen kot zdaj, [[Benvenuto Cellini]] pa ga je zlonamerno primerjal z 'vrečo melon', odstranil je namreč veliko več prvotnega bloka, kot bi to storil Michelangelo. Cellinijev bronasti ''[[Perzej z glavo Meduze]]'' je zagotovo mojstrovina, oblikovana z osmimi zornimi koti, še ena manieristična značilnost in umetno stilizirana v primerjavi z ''Davidom'' Michelangela in Donatella. Prvotno zlatar, njegova znamenita ''[[Solnica (Cellini)|Solnica]]'' v zlatu in emajlu (1543) je bila njegova prva skulptura in v najboljšem primeru kaže svoj talent. <ref>Olson, 179–183</ref> Majhne bronaste figure za zbirateljske kabinete, pogosto mitološke teme z akti, so bile priljubljena renesančna oblika, pri kateri se je Giambologna, Flamec, s sedežem v Firencah, v kasnejšem delu stoletja odlikoval. Ustvaril je tudi skulpture v naravni velikosti, od katerih sta dve v zbirko vstopili na trgu Piazza della Signoria. S svojimi privrženci je zasnoval elegantne podolgovate primere ''figura serpentinata'', pogosto dveh prepletenih figur, ki so bile zanimive z vseh zornih kotov.<ref>Olson, 194–202</ref> <gallery> File:Fontainebleau escalier roi.jpg|Štukatura na prostem pri Fontainebleauju, verjetno jo je oblikoval Primaticcio, ki je naslikal ovalni vložek iz 1530-ih ali 1540-ih File:Persee-florence.jpg|Benvenuto Cellini, ''[[Perzej z glavo Meduze]]'', 1545–1554 File:Samson slaying a philistine.jpg|[[Giambologna]], ''[[Samson ubija Filistejca]]'', ok. 1562 File:Giambologna raptodasabina.jpg|Giambologna, ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'', marmor, 1583, Firence, File:Devries-mercuriocrop.jpg|Adriaen de Vries, ''Merkur in Psihe'' severni manieristični bron v naravni velikosti, izdelan leta 1593 za Rudolfa II. File:Statue Of Venus.jpg|Kip gole Venere kapitolskega tipa, rimski, 2. stoletje našega štetja, iz Campa Ieminija, Britanski muzej </gallery> == Manierizem v slikarstvu == Znani slikarji v tem stilu so: [[Tizian]], [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]], [[Giorgio Vasari|Vasari]], [[Parmigianino]], [[Giuseppe Arcimboldo]], [[El Greco]], [[Roso Fiorentino]], [[Francesco Primaticco]], [[Ferdinando Zuccari]], [[Hendrick Goltzius]], [[Agnolo Bronzino]], [[Antonine Caron de Beavais]], [[Domenico Beccafumi]], [[Albrecht Altdorfer]], [[Luca Cambiaso]], [[Erhard Schön]], [[Paolo Veronese|Veronese]], [[Pieter Bruegel starejši|Bruegel]]. Umetnostni zgodovinarji danes menijo, da je prav manierizem odprl s svojimi novostmi pot kasnejšim modernim stilom, kot so [[ekspresionizem]], [[dadaizem]], [[surrealizem]] in [[kubizem]]. <gallery> File:Persus wiewael.jpg|Joachim Wtewael ''Perzej in Andromeda'', 1616, Louvre, sestava, ki prikazuje "Vanité" iz kosti in školjk v ospredju ter dodelano akademsko golo s paleto, ki si jo izposoja Andromedina lica. Zmaj se zdi sino-orientalskega vpliva. File:Angelo Bronzino - Venus, Cupid, Folly and Time - National Gallery, London.jpg|''Venera, Kupid, Norost in Čas'', Bronzino, c. 1545; National Gallery, London File:Jacopo Tintoretto - The Last Supper - WGA22649.jpg|[[Tintoretto]], ''[[Zadnja večerja (Tintoretto)|Zadnja večerja]]'', 1592–1594 File:El Greco (Domenikos Theotokopoulos) - Laocoön - Google Art Project.jpg|[[El Greco]], ''[[Laokont (El Greco)|Laokont]]'' (1610–1614) File:Lavinia Fontana.jpg|''Minerva se oblači'' (1613), [[Lavinia Fontana]] (1552–1614). Galleria Borghese, Rome. File:Jacopo Pontormo 032.jpg|Jacopo Pontormo ''Jožef v Egiptu'', 1515–1518; olje na les; 96 x 109&nbsp;cm; National Gallery, London File:Arcimboldo, Giuseppe ~ Autumn, 1573, oil on canvas, Musée du Louvre, Paris.jpg|Giuseppe Arcimboldo, ''Jesen'', 1573, olje na platnu, Louvre, Pariz </gallery> == Manieristična arhitektura == [[File:Haarlem Vleeshal1.jpg|thumb|Vleeshal v Haarlemu, Nizozemska]] [[File:Piękne niebo nad ratuszem w Zamościu.jpg|thumb|right|Mestna hiša v Zamośću, Poljska, delo Bernardo Morando.]] Za manieristično arhitekturo so bili značilni vizualni triki in nepričakovani elementi, ki so izpodbijali renesančne norme.<ref name=vanda>{{cite web |url=http://www.vam.ac.uk/content/articles/s/style-guide-mannerism/ |title=Style Guide: Mannerism |date= 19 December 2012|website= |publisher=Victoria and Albert |access-date=11 January 2015}}</ref> Flamski umetniki, od katerih so mnogi potovali v Italijo in so bili pod vplivom tamkajšnjega manierističnega dogajanja so bili odgovorni za širjenje manierističnih trendov v Evropo severno od Alp, vključno s področjem arhitekture.<ref>{{Cite book|title=Dictionary of Art|last=Wundram|first=Manfred|publisher=Grove|year=1996|pages=281}}</ref> V tem obdobju so arhitekti eksperimentirali z uporabo arhitekturnih oblik, da bi poudarili trdne in prostorske odnose. Renesančni ideal harmonije se je umaknil svobodnejšim in bolj domiselnim ritmom. Najbolj znan arhitekt, povezan z manierističnim slogom, in pionir v [[Medičejska knjižnica|Medičejski knjižnici]], je bil Michelangelo (1475–1564).<ref>{{cite book|last=Peitcheva|first=Maria|title=Michelangelo: 240 Colour Plates|url=https://books.google.com/books?id=vSfOCwAAQBAJ&pg=PT2|year=2016|publisher=StreetLib|isbn=978-88-925-7791-6|page=2}}</ref> Pripisujejo mu izum [[Kolosalni red|kolosalnega reda]], velikega [[pilaster|pilastra]], ki se razteza od dna do vrha fasade. To je uporabil pri svoji zasnovi za trg [[Kapitolski trg, Rim|Piazza del Campidoglio]] v Rimu. Pred 20. stoletjem je izraz ''manierizem'' imel negativno konotacijo, zdaj pa se uporablja za opis zgodovinskega obdobja na bolj splošen, neobsojajoč način.<ref>Arnold Hauser. ''Mannerism: The Crisis of the Renaissance and the Origins of Modern Art''. (Cambridge: Harvard University Press,1965).</ref> Maneristična arhitektura je bila uporabljena tudi za opis trenda v 1960-ih in 1970-ih letih prejšnjega stoletja, ki je vključeval kršenje norm modernistične arhitekture, hkrati pa je priznal njihov obstoj. Arhitekt in avtor Robert Venturi je v tem kontekstu opredelil manierizem in zapisal: »Manierizem za arhitekturo našega časa, ki prej prizna konvencionalni red kot izvirni izraz, vendar prekine konvencionalni red, da se prilagodi kompleksnosti in protislovju in s tem nedvoumno vključi dvoumnost«.<ref name=venturi>{{cite web |url=http://designtheory.fiu.edu/readings/venturi_architecture_as_signs.pdf |title=Architecture as Signs and Systems |last1=Venturi |first1=Robert |access-date=11 January 2015}}</ref> [[File:Palazzo Farnese (Caprarola).jpg|thumb|350px|Pogled na Villo Farnese]] === Renesančni primeri === Primer manieristične arhitekture je [[Villa Farnese]] v Capraroli<ref>Coffin David, ''The Villa in the Life of Renaissance Rome'', Princeton University Press, 1979: 281–85</ref>, na razgibanem podeželju zunaj Rima. Razmnoževanje tiskarjev v 16. stoletju je širila manieristične sloge hitreje kot kateri koli prejšnji slog. Gosta z ornamentom "rimskih" detajlov, razstavna vrata na gradu Colditz ponazarjajo severnjaški slog, značilno uporabljen kot izoliran "postavljeni kos" proti nezahtevnim domačim obzidjem. Od poznih 1560-ih dalje je arhitekt Girolamo Cassar v manierističnem slogu zasnoval številne stavbe v [[Valletta|Valletti]], novi prestolnici Malte. Takšne zgradbe so [[Sostolnica sv. Janeza, Valletta|sostolnica sv. Janeza]], palačo velikega mojstra in sedem originalnih ''auberges''. Mnoge Cassarjeve zgradbe so se skozi leta spreminjale, zlasti v obdobju [[barok]]a. Vendar pa nekaj stavb, kot sta Auberge d'Aragon in zunanjost sostolnice sv. Janeza, še vedno ohranja večino Cassarjeve prvotne manieristike.<ref>{{cite journal|last1=Ellul |first1=Michael |title=In search of Girolamo Cassar: An unpublished manuscript at the State Archives of Lucca |journal=Melita Historica |date=2004 |volume=XIV |issue=1 |page=37 |url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.14(2004-07)/MH.14(2004)1/02.pdf |issn=1021-6952 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160313191703/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.14%282004-07%29/MH.14%282004%291/02.pdf |archive-date=13 March 2016 |url-status=dead }}</ref> <gallery> File:Palazzo Te Mantova 1.jpg|Eden najboljših primerov manieristične arhitekture: [[Palača Te]] v Mantovi, oblikoval [[Giulio Romano]] File:3538MantovaPalazzoDucale.jpg|Giulio Romano, [[Vojvodska palača, Mantova]] File:3579MantovaCasaGiulioRomano.jpg|Hiša Giulia Romana v Mantovi File:Palazzo Massimo alle Colonne.jpg|[[Baldassare Peruzzi]], Palazzo Massimo alle Colonne v Rimu File:Biblioteca laurenziana, vestibolo 04.JPG|[[Michelangelo]], preddverje [[Medičejska knjižnica|Medičejske knjižnice]] File:St Johns Co-Cathedral.jpg|[[Sostolnica sv. Janeza, Valletta]], Malta File:Catedral Basílica Salvador 2019-6527.jpg|Stolnica bazilika Salvador, Brazilija, zgrajena med 1657 in 1746, Unescova dediščina.<ref>{{citation |contribution=Historic Centre of Salvador de Bahia |contribution-url=https://whc.unesco.org/en/list/309 |title=World Heritage List |url=https://whc.unesco.org/en/list/ |publisher=UNESCO |location=Paris }}</ref> </gallery> == Sklici == {{sklici|4}} ==Reference== {{refbegin}} *Apel, Willi. 1946–47. "The French Secular Music of the Late Fourteenth Century". ''Acta Musicologica'' 18: 17–29. *Briganti, Giuliano. 1962. ''Italian Mannerism'', translated from the Italian by Margaret Kunzle. London: Thames and Hudson; Princeton: Van Nostrand; Leipzig: VEB Edition. (Originally published in Italian, as ''La maniera italiana'', La pittura italiana 10. Rome: Editori Riuniti, 1961). *Carter, Tim. 1991. ''Music in Late Renaissance and Early Baroque Italy''. London: Amadeus Press. {{ISBN|0-9313-4053-5}} *Castagno, Paul C. 1994. ''The Early Commedia Dell'arte (1550–1621): The Mannerist Context''. New York: P. Lang. {{ISBN|0-8204-1794-7}}. *Cheney, Liana de Girolami (ed.). 2004. ''Readings in Italian Mannerism'', second printing, with a foreword by Craig Hugh Smyth. New York: Peter Lang. {{ISBN|0-8204-7063-5}}. (Previous edition, without the forward by Smyth, New York: Peter Lang, 1997. {{ISBN|0-8204-2483-8}}). *Cox-Rearick, Janet. "Pontormo, Jacopo da." Grove Art Online.11 Apr 2019. http://www.oxfordartonline.com/groveart/view/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000068662. *Davies, David, Greco, J. H Elliott, Metropolitan Museum of Art (New York, N.Y.), and National Gallery (Great Britain). El Greco. London: National Gallery Company, 2003. *Freedberg, Sidney J. 1965. "Observations on the Painting of the Maniera".<!--Journal or collective book title, inclusive page numbers, etc.--> Reprinted in Cheney 2004, 116–23. *Freedberg, Sidney J. 1971. ''Painting in Italy, 1500–1600'', first edition. The Pelican History of Art. Harmondsworth and Baltimore: Penguin Books. {{ISBN|0-14-056035-1}} *Freedberg, Sidney J. 1993. ''Painting in Italy, 1500–1600'', 3rd edition, New Haven and London: Yale University Press. {{ISBN|0-300-05586-2}} (cloth) {{ISBN|0-300-05587-0}} (pbk) *Walter Friedländer. 1965. ''Mannerism and Anti-Mannerism in Italian Painting''. New York: Schocken. LOC 578295 (First edition, New York: Columbia University Press, 1958.) * Gombrich, E[rnst] H[ans]. 1995. ''The Story of Art'', sixteenth edition. London: Phaidon Press. {{ISBN|0-7148-3247-2}}. *Kaufmann, Thomas DaCosta. ''Arcimboldo : Visual Jokes, Natural History, and Still-Life Painting''. Chicago: University of Chicago Press, 2010. ProQuest Ebook Central. *Lambraki-Plaka, Marina (1999). El Greco-The Greek. Kastaniotis. {{ISBN|960-03-2544-8}}. * Marchetti Letta, Elisabetta, Jacopo Da Pontormo, and Rosso Fiorentino. Pontormo, Rosso Fiorentino. The Library of Great Masters. Antella, Florence: Scala, 199 * Marías, Fernando. 2003 "Greco, El." Grove Art Online. 2 April 2019. http://www.oxfordartonline.com/groveart/view/10.1093/gao/9781884446054.001.0001/oao-9781884446054-e-7000034199. * Mirollo, James V. 1984. ''Mannerism and Renaissance Poetry: Concept, Mode, Inner Design''. New Haven: Yale University Press. {{ISBN|0-300-03227-7}}. *Nichols, Tom. Tintoretto : Tradition and Identity. London: Reaktion, 1999. *John Shearman 1967. ''Mannerism''. Style and Civilization. Harmondsworth: Penguin. Reprinted, London and New York: Penguin, 1990. {{ISBN|0-14-013759-9}} * Olson, Roberta J.M., ''Italian Renaissance Sculpture'', 1992, Thames & Hudson (World of Art), {{ISBN|9780500202531}} *Smart, Alastair. The Renaissance and Mannerism in Northern Europe and Spain. The Harbrace History of Art. New York: Harcourt Brace Jovanovich, 1972. *Smyth, Craig Hugh. 1992. ''Mannerism and Maniera'', with an introduction by Elizabeth Cropper. Vienna: IRSA. {{ISBN|3-900731-33-0}}. *Summerson, John. 1983. ''Architecture in Britain 1530–1830'', 7th revised and enlarged (3rd integrated) edition. The Pelican History of Art. Harmondsworth and New York: Penguin. {{ISBN|0-14-056003-3}} (cased) {{ISBN|0-14-056103-X}} (pbk) [Reprinted with corrections, 1986; 8th edition, Harmondsworth and New York: Penguin, 1991.] *Stokstad, Marilyn, and Michael Watt Cothren. Art History. 4th ed. Upper Saddle River, NJ: Pearson/Prentice Hall, 2011. {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mannerism}} * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/zino/hd_zino.htm "Mannerism: Bronzino (1503–1572) and his Contemporaries", on the Metropolitan Museum of Art's website] [[Kategorija:Umetniške smeri|Manierizem]] [[Kategorija:Renesančna umetnost]] [[Kategorija:Umetnost v 16. stoletju]] [[Kategorija:Umetnost v 17. stoletju]] {{normativna kontrola}} 013x26xp9lunnxvvqf94fvoilq8kxyt Dimnice (jama) 0 160829 5724247 5664157 2022-07-26T18:50:03Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Dimnice|photo=Jama Dimnice (38).JPG|map=Slovenija|location=med [[Slivje]]m in [[Markovščina|Markovščino]], [[občina Hrpelje-Kozina]], {{SLO}}|depth=130 m|length=6 km|geology=2 brezni, 2 nadstropji, več dvoran}} '''Jama Dimnice''' je med vasema [[Slivje]] in [[Markovščina]] v [[občina Hrpelje-Kozina|občini Hrpelje-Kozina]]. Ti dve vasi sta ob glavni cesti [[Reka, Hrvaška|Reka]]-[[Trst]]. [[Jama]] se pojavi, kot dve veliki brezni globoki 40 m. Ta je nastala na stičišču [[fliš]]natega in [[apnenec|apnenčastega]] sveta. Jama je zaščitena kot [[naravni spomenik]]. == Ime == Jama je dobila ime po dimu, ki se vali iz nje. Ta nastane zato, ker se mrzel zrak spusti v večje brezno in skozi manjše potiska topel [[zrak]], ko pride do stika toplejšega in hladnejšega zraka nastopi [[kondenzacija]]. Ta se vidi v dimu. Tako so jo vaščani poimenovali »hudičja prekajevalnica« ali »Dimnice« (temu pojavu smo lahko priča le pozimi). == Nekaj o jami == Jama je dolga približno 6 km in globoka več kot 130 m. Dimnice so pretočna jama, ki ima rove razporejene v dveh nadstropjih. V prvem nadstropju so rovi suhi in imajo veliko [[kapnik]]ov. V spodnjem pa teče potok, ki ponikne v vasi [[Velike Loče]]. Ta potok je tudi eden izmed pritokov reki [[Rižana|Rižani]]. V Dimnice vodi pot, ki se zaključi v »Plesni dvorani«, ki je namenjena prireditvam v jami. Ta dvorana se nahaja okoli 40 m pod površjem. Plesni dvorani sledi »Bela dvorana« s številnimi [[anemolit]]i in visokimi kapniškimi stebri. Tej dvorani sledita dve manjši in sicer »Vilinska dvorana« in »Marmitna dvorana«. Tema sledi ponovno ena izmed večjih in pomembnejših dvoran, »Podorna dvorana« v kateri je ena izmed največjih zaves. V tej dvorani je tudi veliko sigastih ponvic. V zadnji dvorani so sigove ponvice v obliki [[kitajski zid|kitajskega zidu]] po katerem je tudi dvorana dobila ime, »Kitajska dvorana«. V Končni dvorani so koreni stalagmitov, zaključi pa se s sigovo kopo. ki zapira rov. Dimnice zaradi zanimivosti pogosto obiskujejo učenci in dijaki. [[Jože Žumer]] je v jami razvijal tudi krasoslovno didaktiko. ==Viri== *Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, (Primorske novice, Uradne objave, št. 13/92), == Zunanje povezave == {{Geopedia|L3255_F736_vF_b2_x425450_y47040_s16}} * [http://www.dimnice.si Uradna spletna stran Jamarsko Društvo Dimnice] [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] [[Kategorija:Občina Hrpelje - Kozina]] jkkb3fuf2394197w57vc2yp9yu6r9o6 Miklavž Komelj 0 161764 5724278 5702188 2022-07-26T21:00:42Z 31.15.247.46 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miklavž Komelj''', [[slovenci|slovenski]] pesnik, pisatelj in [[pesnik|umetnostni zgodovinar]], * [[10. julij]] [[1973]], [[Kranj]]. == Življenje == Miklavž Komelj je [[sin]] [[Milček Komelj|Milčka Komelja]] in [[Nada Šumi|Nade Šumi]]. Študiral je [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Leta 1996 je tam diplomiral, doktoriral pa je leta 2002 z [[Disertacija|disertacijo]] ''Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja'', za katero je prejel nagrado [[Zlati znak ZRC]]. Pred tem je bil v letih 1999−2002 [[mladi raziskovalec]] na [[Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta|Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta]] ZRC [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. == Delo == Kot pesnik piše ljubezensko in refleksivno [[lirika|liriko]], ki je po večini metrično urejena. Prevladujoča oblika so [[sonet]]i (''Luč delfina'', ''Celovec'', ''Salzburg'', 1991; ''Jantar časa'', 1995). V svojem prvencu se navezuje na petrarkistično tradicijo, v zbirki ''Rosa'', za katero je leta 2002 prejel [[Veronikina nagrada|Veronikino nagrado]], pa je prestopil v nove izpovedne oblike. Danes se zdi, da je svoj slog našel v filozofsko-estetski poetični obliki; njegove pesmi so hermetične, a hkrati čutne in sporočilne. == Bibliografija == ===Poezija=== * ''[[Luč delfina]]'' (1991) * ''[[Jantar časa]]'' (1995) * ''[[Rosa (pesniška zbirka)|Rosa]]'' (2002) * ''[[Hipodrom (pesniška zbirka)|Hipodrom]]'' (2006) * ''[[Nenaslovljiva imena]]'' (2014) * ''[[Roke v dežju]]'' (2011) * ''[[Modra obleka]]'' (2012) * ''Noč je abstraktnejša kot N'' (2014) * ''Minima impossibilia'' (2016) *''[[Liebestod]]'' (2017) *''11'' (2018) * ''Stigmatizacija'' (2019) *''[[Goreča knjiga]]'' (2021) === Proza === * ''[[Sovjetska knjiga]]'' (2012) * ''[[Larvae]]'' (2019) * ''[[Skrij me, sneg]]'' (roman, 2021) * [[Prva kresnica|''Prva kresnica'']] (zbirka šestih kratkih zgodb, 2022) ===Eseji=== * ''[[Nujnost poezije]]'' (2010) *''Jugoslovanski nadrealisti danes in tukaj'' (2015) ===Dela za mladino=== * ''[[Zverinice]]'' (2006) *''Kako sta se gospod in gospa pomirila'' (2009) ===Znanstvena monografija=== * ''[[Kako misliti partizansko umetnost?]]'' (2009) === Uredništvo zbranih in neznanih del umrlih pesnikov: === * [[Jure Detela]] (''Orfični dokumenti : teksti in fragmenti iz zapuščine'', 2 dela, 2011; Zbrane pesmi, 2 dela, 2018) * [[Vojko Gorjan]] (''Planetarium,'' 2013) *[[Jaša Zlobec]] (''Moje življenje je moja revolucija''; sour. Zdravko Duša) * [[Srečko Kosovel]] (''Vsem naj bom neznan''; ''neobjavljeni del zapuščine''; 2 dela, 2019) === Prevodi === * Prevedel in uredil je dela Fernanda Pessoe (''Pesmi'', ''Mornar, Bankie anarhist'', 2003, ''Psihotipija'', 2007) in  * Pier Paola Pasolinija (''Svinjak – Manifest za novo gledališče'', 2005, ''Realnost'', 2007) ter * César Vallejo (''Trilce'', LUD Šerpa, 2011). *Karoline von Günderrode *Djuna Barnes, Ni spola v očesu fosila (izbrana poezija, 2018) *Alejandra Pizarnik, Nočna pevka (skupaj z Nado Kavčič, 2018) ==Nagrade== *2002 [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''Rosa''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.veronikini-veceri.si/veronikina-nagrada-2002.html|title=Veronikina nagrada 2002|accessdate=2016-09-05|website=www.veronikini-veceri.si}}</ref> *2006 [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Hipodrom''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najlepse-verze-kujeta-osti-in-komelj/148654|title=Najlepše verze kujeta Osti in Komelj|accessdate=2016-09-05}}</ref> *2008 [[Nagrada Prešernovega sklada]] za zbirko ''Nenaslovljiva imena''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kdo-so-nagrajenci-presernovega-sklada/223057|title=Kdo so nagrajenci Prešernovega sklada?|accessdate=2016-09-05}}</ref> *2009 Župančičeva nagrada za zbirko Nenaslovljiva imena *2011 [[Rožančeva nagrada]] za esejistično zbirko ''[[Nujnost poezije]]''.<ref>[http://www.zurnal24.si/nagrajenec-miklavz-komelj-clanek-135707 Zurnal24.si - Rožančev nagrajenec je Miklavž Komelj]</ref> *2015 [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Noč je abstraktnejša kot N''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/moja-generacija/jenkov-nagrajenec-je-miklavz-komelj/376622|title=Jenkov nagrajenec je Miklavž Komelj|accessdate=2016-09-05|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Viri in opombe == <references /> * Aleksandra Lutar Ivanc: Album slovenskih književnikov; Mladinska knjiga, 2006. {{COBISS|ID=229674496}} ==Glej tudi== * [[Jenkova nagrada]] {{RozanceviNagrajenci}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{VeronikiniNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Komelj, Miklavž}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Veronikini nagrajenci]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] fa4k4gmyzyapdbjox94ciiqxcrie580 5724281 5724278 2022-07-26T21:25:02Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/31.15.247.46|31.15.247.46]] ([[User talk:31.15.247.46|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Amanesciri2021|Amanesciri2021]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miklavž Komelj''', [[slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]] in [[pesnik]], * [[10. julij]] [[1973]], [[Kranj]]. == Življenje == Miklavž Komelj je [[sin]] [[Milček Komelj|Milčka Komelja]] in [[Nada Šumi|Nade Šumi]]. Študiral je [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Leta 1996 je tam diplomiral, doktoriral pa je leta 2002 z [[Disertacija|disertacijo]] ''Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja'', za katero je prejel nagrado [[Zlati znak ZRC]]. Pred tem je bil v letih 1999−2002 [[mladi raziskovalec]] na [[Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta|Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta]] ZRC [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. == Delo == Kot pesnik piše ljubezensko in refleksivno [[lirika|liriko]], ki je po večini metrično urejena. Prevladujoča oblika so [[sonet]]i (''Luč delfina'', ''Celovec'', ''Salzburg'', 1991; ''Jantar časa'', 1995). V svojem prvencu se navezuje na petrarkistično tradicijo, v zbirki ''Rosa'', za katero je leta 2002 prejel [[Veronikina nagrada|Veronikino nagrado]], pa je prestopil v nove izpovedne oblike. Danes se zdi, da je svoj slog našel v filozofsko-estetski poetični obliki; njegove pesmi so hermetične, a hkrati čutne in sporočilne. == Bibliografija == ===Poezija=== * ''[[Luč delfina]]'' (1991) * ''[[Jantar časa]]'' (1995) * ''[[Rosa (pesniška zbirka)|Rosa]]'' (2002) * ''[[Hipodrom (pesniška zbirka)|Hipodrom]]'' (2006) * ''[[Nenaslovljiva imena]]'' (2014) * ''[[Roke v dežju]]'' (2011) * ''[[Modra obleka]]'' (2012) * ''Noč je abstraktnejša kot N'' (2014) * ''Minima impossibilia'' (2016) *''[[Liebestod]]'' (2017) *''11'' (2018) * ''Stigmatizacija'' (2019) *''[[Goreča knjiga]]'' (2021) === Proza === * ''[[Sovjetska knjiga]]'' (2012) * ''[[Larvae]]'' (2019) * ''[[Skrij me, sneg]]'' (roman, 2021) * [[Prva kresnica|''Prva kresnica'']] (zbirka šestih kratkih zgodb, 2022) ===Eseji=== * ''[[Nujnost poezije]]'' (2010) *''Jugoslovanski nadrealisti danes in tukaj'' (2015) ===Dela za mladino=== * ''[[Zverinice]]'' (2006) *''Kako sta se gospod in gospa pomirila'' (2009) ===Znanstvena monografija=== * ''[[Kako misliti partizansko umetnost?]]'' (2009) === Uredništvo zbranih in neznanih del umrlih pesnikov: === * [[Jure Detela]] (''Orfični dokumenti : teksti in fragmenti iz zapuščine'', 2 dela, 2011; Zbrane pesmi, 2 dela, 2018) * [[Vojko Gorjan]] (''Planetarium,'' 2013) *[[Jaša Zlobec]] (''Moje življenje je moja revolucija''; sour. Zdravko Duša) * [[Srečko Kosovel]] (''Vsem naj bom neznan''; ''neobjavljeni del zapuščine''; 2 dela, 2019) === Prevodi === * Prevedel in uredil je dela Fernanda Pessoe (''Pesmi'', ''Mornar, Bankie anarhist'', 2003, ''Psihotipija'', 2007) in  * Pier Paola Pasolinija (''Svinjak – Manifest za novo gledališče'', 2005, ''Realnost'', 2007) ter * César Vallejo (''Trilce'', LUD Šerpa, 2011). *Karoline von Günderrode *Djuna Barnes, Ni spola v očesu fosila (izbrana poezija, 2018) *Alejandra Pizarnik, Nočna pevka (skupaj z Nado Kavčič, 2018) ==Nagrade== *2002 [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''Rosa''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.veronikini-veceri.si/veronikina-nagrada-2002.html|title=Veronikina nagrada 2002|accessdate=2016-09-05|website=www.veronikini-veceri.si}}</ref> *2006 [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Hipodrom''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najlepse-verze-kujeta-osti-in-komelj/148654|title=Najlepše verze kujeta Osti in Komelj|accessdate=2016-09-05}}</ref> *2008 [[Nagrada Prešernovega sklada]] za zbirko ''Nenaslovljiva imena''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kdo-so-nagrajenci-presernovega-sklada/223057|title=Kdo so nagrajenci Prešernovega sklada?|accessdate=2016-09-05}}</ref> *2009 Župančičeva nagrada za zbirko Nenaslovljiva imena *2011 [[Rožančeva nagrada]] za esejistično zbirko ''[[Nujnost poezije]]''.<ref>[http://www.zurnal24.si/nagrajenec-miklavz-komelj-clanek-135707 Zurnal24.si - Rožančev nagrajenec je Miklavž Komelj]</ref> *2015 [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Noč je abstraktnejša kot N''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/moja-generacija/jenkov-nagrajenec-je-miklavz-komelj/376622|title=Jenkov nagrajenec je Miklavž Komelj|accessdate=2016-09-05|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Viri in opombe == <references /> * Aleksandra Lutar Ivanc: Album slovenskih književnikov; Mladinska knjiga, 2006. {{COBISS|ID=229674496}} ==Glej tudi== * [[Jenkova nagrada]] {{RozanceviNagrajenci}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{VeronikiniNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Komelj, Miklavž}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Veronikini nagrajenci]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] a15v10nlekc3ive33qbtgaklot3pw5j Alenka Sivka 0 165971 5724046 5678203 2022-07-26T12:07:36Z 109.242.124.168 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Alenka Sivka''' [alénka síwka], [[Slovenci|slovenska]] [[radijska voditeljica]] in [[novinarka]], * [[11. januar]] [[1960]], [[Ljubljana]]. Piše za revije Jana, Naša žena, Lady, Vklop, ''[[Stop (revija)|Stop]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazi]]'', bila je pomočnica glavnega in odgovornega urednika revije ''Stop''. V javnosti je znana predvsem po svojem delu moderatorke na radijski postaji [[Radio glas Ljubljane]], kjer je več let vodila nočno kontaktno oddajo ''Največje radosti življenja'', za katero jr bila večkrat nominirana za radijskega viktorja, prav tako je bila nominirana za oddajo ''Labirint znanja'', ki jo je vodila s [[Tomaž Sršen|Tomažem Sršenom]]. Na nek način se je vrnila na radio, in sicer na radio Aktual, za katerega snema podkaste z naslovom Vonj po Sivki. Zanimivo, kajti Aktual je nastal iz Radia Glas Ljubljane, preimenovali so ga leta 2007. Bila je med 571 podpisniki ''[[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji]]''. Leta 2022 je kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah v državni zbor]] kot kandidatka [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]]. Je članica Programskega sveta RTV Slovenija. Sodelovala je v resničnostnem šovu Kmetija slavnih in o tem napisala knjigo z naslovom Kmetija slavnih norcev. Prav tako je napisala knjigo o Jonasu Žnidaršiču, z naslovom Vse ljubezni Jonasa Ž. {{Normativna kontrola}} {{novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Sivka, Alenka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] fjiaw6zwnduc55a2xzxdfw8ab24wriw Gameljne 0 171269 5724253 5569620 2022-07-26T19:02:36Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki '''Gameljne''' je danes poimenovanje za ljubljansko predmestno naselje, ki se nahaja pod [[Šmarna gora|Šmarno goro]] in [[Rašica (vzpetina)|Rašico]] ob [[Avtocesta A2|gorenjski avtocesti]] (severni del Avtoceste A2). Sestoji iz treh delov, in sicer [[Zgornje Gameljne]], [[Srednje Gameljne]] in [[Spodnje Gameljne]]. Je del četrtne skupnosti [[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]] v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana.]] Skozi naselje teče manjša reka [[Gameljščica]], ki se med izliva v reko [[Sava|Savo]] kot njen levi pritok med [[Črnuče|Črnučami]] in Spodnjimi Gameljnami. Gameljne so z Ljubljano povezane tudi z linijami mestnega potniškega prometa [[Ljubljanski potniški promet|LPP]], in sicer od ponedeljka do sobote z linijama [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''', ob nedeljah in praznikih pa z linijo '''[[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|1B]]'''. Gameljne so z lokalno cesto neposredno povezane s [[Črnuče|Črnučami]], [[Šmartno pod Šmarno goro|Šmartnim pod Šmarno gor]]<nowiki/>o, [[Povodje, Vodice|Povodjem]] in vasjo [[Rašica, Ljubljana|Rašica]]. {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja_v_Sloveniji]] [[Kategorija:Četrtna skupnost Šmarna gora]] 9yfk8n9m7qmnkt64uv0zsf2248vvbv7 Mokrec 0 171661 5724256 5640879 2022-07-26T19:03:36Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora|name=Mokrec|other_name=Mokrc|map=Slovenija|elevation_m=1058|range=[[Krimsko hribovje]]|location={{SLO}}}} '''Mokrec''' ali '''Mokrc''' (višina 1058 m) je vrh v [[Krimsko hribovje|krimskem hribovju]] na južnem obronku [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]], jugozahodno od vasi [[Golo]]. Gradijo ga [[apnenec|apnenci]] in [[dolomit]]i, površje je, podobno kot v preostanku [[Notranjska planota|Notranjske planote]], izrazito [[kras|kraško]] ter poraslo z mešanim gozdom. Tudi sam vrh je poraščen, zato z njega ni razgleda. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je na Mokrcu jeseni 1941 nastal sprejemni center za [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|partizanske]] prostovoljce, okoli katerega je kasneje nastalo večje taborišče. Italijanska vojska je med 16. in 26. julijem 1942 zavzela območje in taborišče uničila, vendar so se aktivnosti OF zaradi strateškega pomena območja nadaljevale kljub rednim vojaškim akcijam okupatorja. 6. oktobra 1942 je bila tu ustanovljena [[2. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ljubo Šercer«|Šercerjeva brigada]]. Aprila 1943 so okrog Mokrca znova potekali hudi boji, v katerih so partizanske barake zasedli Italijani. Po kapitulaciji Italije je bil tu znova vzpostavljen zbirni center in kasneje še [[Partizanska bolnišnica Mokrec|partizanska bolnišnica]], ki jo je oktobra istega leta odkrila [[Wehrmacht|nemška vojska]] in pobila 30 ranjencev. Po vojni je bil Mokrec pod nadzorom [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]], zato ni znan kot pohodniška točka. Ob njem, vendar ne po temenu, potekata [[pot kurirjev in vezistov]] in [[evropska pešpot E-6]], do vrha pa vodijo ostanki vojaške ceste. == Viri == * {{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/magazin/prosti-cas/295714 |title=Mokrec - gozdna gmota brez pravega vrha, porasla prav do temena |author=Košir, Mitja |date=30.1.2008 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=27.2.2013}} * {{navedi splet| url=http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=133 |title=Točka Mokrec |work=Pot kurirjev in vezistov |publisher=[[Planinska zveza Slovenije]] |accessdate=27.2.2013}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Tisočaki]] sija77nwg4vt3jxb0pt54pp8gmd4fat Pasja ravan 0 174774 5724359 5711900 2022-07-27T11:11:16Z A09090091 188929 inf. dewikfii wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora|name=Pasja ravan|range=[[Polhograjsko hribovje]]|photo=Pasja ravan.jpg|photo_caption=Vrh Pasje ravani|elevation=1020 m (do 1970. 1029 m)|map=Slovenija|location={{SLO}}|easiest_route=glej [[#Dostopi|Dostopi]]}} '''Pasja ravan''' (1020 m) je [[hrib]] v [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskem hribovju]]. Njen vrh je raven.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Slovesno odprtje vremenskega radarja na Pasji ravni|url=https://www.mojaobcina.si/dobrova-polhov-gradec/novice/odprli-vremenski-radar-s-katerim-je-pasja-ravan-ponovno-postala-najvisji-vrh-polhograjskega-hribovja.html|website=www.mojaobcina.si|accessdate=2020-04-16|language=sl|date=2014|publisher=|last=Prosen Verbič|first=Nadja}}</ref> S 1029 metri je bila najvišji vrh [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja oz. dolomitov]]. Sredi 70. let je njen vrh zravnala [[Jugoslovanska ljudska armada]], ki je tam postavila raketno bazo. Omenjeni poseg je Pasjo ravan postavil na drugo mesto. Najvišji vrh v tem hribovju je sedaj [[Tošč]] (1021 m). Novo višino so v Atlasu Slovenije objavili šele leta 2005.<ref>''[http://www.dlib.si/stream/urn:nbn:si:doc-uy8zivj1/a4565cbf-4a00-449d-a7a5-7e77404ec6ee/pdf Pasja ravan ni več najvišja!]'', str. 72, Jenko, Marjan (februar 2006), ''Planinski vestnik'', letnik 111, št. 2</ref><ref name=":4" /> Ostanki podzemnih skladišč in prezračevalnih sistemov so vidni še danes. Leta 2013 so tam postavili vremenski radar. ==Dostopi== Možni dostopi na vrh so iz [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanske doline]], iz [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črnega Vrha]] in iz vasi [[Prelesje, Gorenja vas - Poljane|Prelesje]] pri [[Lučine|Lučinah]]. Na sam vrh pa vodi tudi utrjena makadamska cesta.<ref>{{Navedi splet|title=Pasja ravan|url=http://www.hribi.net/gora/pasja_ravan/5/493|website=www.hribi.net|accessdate=2020-04-16}}</ref> == Naravne značilnosti == Pred 15 milijoni leti je bila Pasja ravan del [[Miocen|miocenskega]] ravnika in tesneje povezana z [[Blegoš|Blegošem]], [[Stari vrh|Starim vrhom]], [[Lubnik|Lubnikom]] in [[Tošč|Toščem]]. Konec 60. let je biolog dr. [[Anton Polenec]] na vrhu Pasje ravni in ob poti preučeval pajke. Ugotavljal je njihovo povezanost z življem v višinskih [[Bukev|bukovih]] gozdovih na [[Ratitovec|Ratitovcu]], [[Blegoš|Blegošu]] in [[Stari vrh|Starem vrhu]]. Na Pasjo ravan se je povzpel iz Poljanske doline po grapi bujno obraščenega potoka Sópot (domačini so ga imenovali Sovpat), v kateri so takrat kuhali [[oglje]]. Njegove ugotovitve so kazale veliko naravnih podobnosti z osrednjimi vrhovi [[Škofjeloško hribovje|Loškega pogorja]]. Domačini so hrib imenovali Pasja rován.<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUTIQ4J1/ Pajki s Pasje ravni (1030 m)]'', Polenec, Anton (1969), ''Loški razgledi'', letnik 16, številka 1</ref><ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7THKNOR7 Kmetije pod Pasjo ravnijo]'', Planina, France (1962), ''Loški razgledi'', letnik 9, številka 1</ref> == Cankarjev bataljon == Boji na Pasji ravni in [[Bukov Vrh, Gorenja vas - Poljane|Bukovem vrhu]] med Nemci in [[partizani]] so potekali med 25. in 27. decembrom 1941, kasneje se je [[Cankarjev bataljon]] pomaknil proti [[Dražgoše|Dražgošam]].<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQA7YFWO/ Repriza poljanske vstaje in borb na Bukovem vrhu in na Pasji ravni]'', Pečar, Stane (1956), ''Loški razgledi'', letnik 3, številka 1, pridobljeno 16. april 2020</ref><ref>''[https://www.bb.si/doc/diplome/Pintar_Marko.pdf Dražgoška bitka]'', Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija, Pintar, Marko (april 2015), Kranj, B&B, Višja strokovna šola</ref> V spomin na te dogodke vsako leto priredijo pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. V zadnjih letih pohodniki štartajo s Črnega vrha.<ref>{{Navedi splet|title=34. spominski pohod 'Po poti Cankarjevega bataljona' s Pasje ravni v Dražgoše|url=https://www.pzs.si/koledar.php?pid=10194|website=Planinska zveza Slovenije|accessdate=2020-04-16|date=12. januar 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=41. spominski pohod|url=https://www.gore-ljudje.net/novosti/151321/|website=www.gore-ljudje.net|accessdate=2020-04-16|date=8. januar 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> == Vrh kot vojaška točka z omejenim dostopom == {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 200 | image1 = Pasja ravan podzemne garaže druga stran.jpg | image2 = Raketni bunker Pasja ravan.jpg | image3 = Pasja Ravan Slovenia - rocket bunker.jpg | footer = Podzemna garaža: z druge strani (levo), leta 2014 (desno), leta 2020 (spodaj). }} {{multiple image | perrow = 1 | total_width = 150 | align = right | image1 = Pasja Ravan Slovenia - bunker 1.jpg | image2 = Pasja Ravan Slovenia - bunker 2.jpg | footer = Bunkerji. }} Za razliko od [[Krim (gora)|Krima]] v preteklosti (relejna postaja za zveze) in [[Ljubljanski vrh|Ljubljanskega vrha]] obisk vrha Pasje ravni od sredine 70. let ni bil uradno prepovedan. [[Krim (gora)|Krim]] je bil pomembnejši in zaprt že v 60. letih. Pasja ravan je služila je kot rezervni položaj za protiletalsko zaščito prestolnice pred napadom iz [[Italija|Italije]], kot pomožno izstrelišče raket S-125 Neva, kakršno je bilo tudi na [[Medvedje Brdo|Medvedjem Brdu]], na katerem so podzemne garaže mnogo bolj ohranjene. [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] mobilni protiletalski raketni sistem S-125 Neva je namenjen prestrezanju nižje in srednje visokih ciljev, v uporabi je še danes. Z njim je bil sestreljen nevidni lovec [[Operacija Zavezniška sila|med napadom NATA na ZR Jugoslavijo leta 1999.]] Na Pasji ravni in [[Medvedje Brdo|Medvedjem Brdu]] so danes vidni ostanki položajev za raketne lansirne rampe, prostori za spremljajoča vozila, položaj za mobilni radar, vkopi za tovornjake z raketami in pa podzemne garaže za vozilo komandnega položaja za vodenje raket in velike električne agregate s 400 kW moči. Posledice gradnje so na Pasji ravni najbolj vidne. Z buldožerji so znižali in poravnali vrh skalnatega hriba za potrebo gradnje objektov. Razstavljeni sistem je kolona vlačilcev in tovornjakov v primeru orožnih vaj iz vojašnice v ljubljanskih Mostah prepeljala prek Polhovega Gradca in Črnega Vrha na Pasjo ravan. Sistem so nekajkrat prevažali in aktivirali v osemdesetih letih, ta čas je bila v [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]] bencinska črpalka za tovornjake. Čeprav dostop dejansko ni bil onemogočen z ograjo, so [[Markacist|markacisti]] prestavili planinske skrinjice z žigi k bližnjim kmetijam, da bi se izognili zapletom. Območje je bilo zastraženo samo med gradnjo in vajami. Podzemne garaže so bile med odsotnostjo vojske zaklenjene, kmetje so nemoteno delali. Planinski vestniki so omejitev dostopa zamolčali.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Vrhovi, ki to niso bili|url=https://www.gore-ljudje.net/novosti/124667/|website=www.gore-ljudje.net|accessdate=2020-04-16|date=22. februar 2016|publisher=|last=Škodič|first=Dušan}}</ref> Vojska od leta 1988 terena ni več uporabljala.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1991_85_L.pdf Voda smrdela po mrhovini]'', str. 13, Jelovčan, H. (29. oktober 1991), ''Gorenjski Glas'', letnik 44, št. 85, pridobljeno 16. april 2020</ref> == Vremenski radar == [[File:Pasja Ravan Slovenia - radar.jpg|thumb|alt=radar|200px|Vremenski radar na Pasji ravni.]] Radar na Pasji ravni stoji na tromeji občin [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]], [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] in [[Škofja Loka]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Občinske meje|url=http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T2201_x499072_y112072_s9_b4&locale=sl#T2201_x499072_y112072_s9_b4|website=www.geopedia.si|accessdate=2020-04-15|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Povod za njegovo postavitev je bila povodenj v Železnikih leta 2007.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Bogatejši za Bobra: Arso bo z novim projektom učinkoviteje napovedoval izredne vremenske razmere|url=https://www.dnevnik.si/1042374857|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-16|date=20. julij 2010|publisher=|last=Petkovič|first=Blaž}}</ref> Zgrajen je bil jeseni leta 2013.<ref>{{Navedi splet|title=Začetek gradnje radarskega centra na Pasji ravan, jesen 2013|url=http://forum.zevs.si/index.php/topic,5269.0.html|website=forum.zevs.si|accessdate=2020-04-16}}</ref> Začel je delovati 16. maja 2014 s slovesnim odprtjem, na katerem so bili prisotni minister za kmetijstvo in okolje [[Dejan Židan]], generalni direktor [[ARSO|Arsa]] Joško Knez, župan občine Dobrova - Polhov Gradec, Franc Setnikar in župan občine Gorenja vas – Poljane, [[Milan Čadež]].<ref name=":0" /> Radarski sistem na Pasji ravni je postavljen na kovinski stolp, visok 20 [[Meter|metrov]]. Meritve potekajo vsakih 10 [[Minuta|minut]], z vrtečo se anteno med [[Elevacija|elevacijami]] 0,5–30 stopinj, pri čemer se radarski izmerki po optični povezavi prenašajo do procesnega centra na Arsu v Ljubljani, kjer se podatke obdela, objavi in arhivira.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Vremenski radar kot turistični biser?|url=https://www.mojaobcina.si/dobrova-polhov-gradec/novice/vremenski-radar-kot-turisticni-biser.html|website=www.mojaobcina.si|accessdate=2020-04-16|language=sl|date=2015|publisher=|last=Vehar|first=Sebastjan}}</ref> Tam so v radarskem omrežnem centru posodobili opremo in pridobili novo.<ref name=":3">[https://www.arso.gov.si/o%20agenciji/EU%20sofinancira/Letak4_Radarski%20center.pdf Projekt BOBER], zloženka, ARSO in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS</ref> Z radarjem na [[Lisca (Posavje)|Lisci]] pokriva območje celotne [[Slovenija|Slovenije]]. Med sabo sta oddaljena približno 80 km, tako lahko 80 odstotkov ozemlja [[Slovenija|Slovenije]] merita do 1 km nad reliefom, 10 odstotkov od 1 do 2 km nad reliefom in preostanek med 2 in 3 km. Skupaj učinkoviteje spremljata intenziteto in premikanje padavinskih pojavov, zahod države je bil z Lisce namreč zaradi razgibanosti terena in omejenega dosega slabše pokrit. Sta sinhron par, imata identično krmilno in procesno opremo, po sevalnih karakteristikah sta identična. Ker se njuni območji prekrivata, izpad enega od njiju ni več kritičen.<ref name=":3" /> Pridobljeni podatki so ključnega pomena pri zelo kratkoročnem napovedovanju izjemnih vremenskih dogodkov, ki jih spremlja velika količina [[Padavine|padavin]], ki običajno privede do poplav.<ref>''[http://www.dobrova.si/doc/priponke/postavitev%20radarja%20na%20pasji%20ravni.pdf Postavitev radarja na Pasji ravni]'', dobrova.si, pridobljeno 16. april 2020</ref> Leta 1984 so na Lisci vzpostavili delno avtomatizirani sistem z dosegom meritev 200 km, s katerim so poskušali napovedovati [[Toča|točo]], vendar so ga zaradi neuspešnosti leta 1997 ukinili, zato je radar začel spremljati padavinske sisteme za splošne namene. Zastareli konvencionalni radar je bil kasneje nadomeščen z novejšim in kvalitetnejšim Dopplerjevim.<ref name=":3" /> Radarja sta del mreže SIRAD, ki je vključena v evropsko omrežje v EuRAD, sestavljeno iz več kot 150 vremenskih radarjev, ki jih upravljajo nacionalne meteorološke službe.<ref name=":3" /> Gradnja novega, 2,5 milijona evrov vrednega radarja, je del Arsovega projekta "Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji" (ki je del Operativnega programa Evropske unije za razvoj okoljske in prometne infrastrukture v obdobju 2007-2013), imenovan BOBER ('''B'''oljše '''O'''pazovanje za '''B'''oljše '''E'''kološke '''R'''ešitve, trajanje 2009-2015,<ref>''[http://www.podblegaske-novice.si/assets/podblegaske_novice/podblegaske_12/okt_2012.pdf Skupaj z Lisco bosta pokrivala celotno državo]'', str. 12, Tušek, Ana (oktober 2012), ''Podblegaške novice'', letnik 16, številka 9</ref> vrednost 33 milijonov evrov), financiran iz Kohezijskega sklada Evropske unije v 85 odstotnem deležu, ostalo je plačala Slovenija. Projekt BOBER je tudi posodobil in nadgradil celotno vremensko radarsko omrežje, posodobil je vse ključne komponente radarja na [[Lisca (Posavje)|Lisci]] (anteno, oddajnik in sprejemnik).<ref name=":3" /> Cilj projekta je bil zmanjšati škodljivo delovanje voda, napovedovanje [[Suša|suše]], boljše možnosti za razvoj posameznih gospodarskih panog, kot so kmetijstvo, živilska industrija, energetika in promet ter vzpostaviti trajnostni razvoj vodnega okolja na ravni celotne države in glede na podatke o njegovem stanju učinkovito ščititi in gospodariti z vodo, ki je strateška dobrina države.<ref name=":1" /> === Nadzor objekta === Objekt je varovan z videokamerami. Ključ vrat ograjenega kompleksa hrani Robert Oblak iz [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjošta]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Kontakt|url=https://sd.stjost.si/index.php/kontakt/9|website=sd.stjost.si|accessdate=2020-04-16}}</ref> === Tehnične lastnosti radarja === * Tip: Dopplerjev polarimetrični * Valovna dolžina: 5 cm * Širina snopa: 1 st * Dolžina impulza: 300 m * Frekvenca impulzov: 1000 Hz * Razdalje med impulzi: 300 km * Moč v impulzu: 300 kW * Povprečna moč sevanja: 300 W * Operativni doseg: 250 km Vir<ref name=":3" /> == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=5&id=493 Pasja ravan - Hribi.net] *[https://www.hribi.net/spletna_kamera/pasja_ravan/2127 Spletna kamera] na Hribi.net *''[https://www.gore-ljudje.net/novosti/124667/ Vrhovi, ki to niso bili]'', članek na gore-ljudje.net *[http://www.zevs.si Vremensko društvo Zevs] *[http://www.poljanskadolina.com/sl/geo/tocke/pasja-ravan.html Poljanska dolina.com - Pasja ravan] *[https://meteo.arso.gov.si ARSO] - domača stran *[https://www.arso.gov.si/o%20agenciji/EU%20sofinancira/Letak4_Radarski%20center.pdf Zloženka o projektu BOBER]<br /> [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]] sms5qkafsd2smyqgdyx983szhdlkpwj Rok 0 181257 5724262 5321732 2022-07-26T19:17:56Z 178.58.165.18 Dodajanje znanih oseb wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeni slog|Rock}} {{Osebno ime |name = Rok |image = Saint Roch.JPG |imagesize = |caption = Sv. Rok |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Rochus |name day = 16.avgust |related name = |fotonotes = }} '''Rok''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. '''Znane osebe''' Rok Piletič, slovenski pevec in glasbeni ustvarjalec. Rok Snežič, slovenski podjetnik in podjetnik. Rok Bavdek, slovenski kineziolog in podjetnik. == Različice imena == *moške oblike imena:Roki, Roko *ženska oblika imena: Roka == Tujejezikovne oblike imena == Roky, Rocco ([[italijanščina|it.]]), Roch ([[francoščina|fr.]]), Rocha ([[Lužiščina|luž.]]), Rochi, Rocho, Rochus, Rock, Rocky == Izvor imena == [[Ime]] Rok<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> izhaja iz [[latinščina|latinskega]] ali [[nemščina|nemškega]] imena ''Rochus'', ki ga razlagajo kot latinizirano obliko [[germani|germanskega]] imena ''Rocho'', ki pa je skrajšana oblika imena Rochwald, zloženega iz dveh starovisokonemških besed ''rohôn'' »rjoveti, tudi bojna pesem pri Germanih« in iz ''waltan'' »vladati«. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] pa je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Rok: 9.234. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Rok po pogostosti uporabe uvrščeno na 25. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Rok|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[cerkveni koledar|cerkvenem koledarju]] je ima Rok [[god]] [[16. avgust]]a.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> Rok je na Slovenskem precej znan [[svetnik]]. Bil je [[Francozi|Francoz]] iz [[Montpellier]]a, ki je [[romanje|romal]] v [[Rim]] in tam stregel kužnim bolnikom. Zbolel je za [[kuga|kugo]], se po [[legenda|legendi]] zavlekel v gozd in tam ob negi [[angel]]a in [[pes|psa]] ozdravel. Umrl je 16. avgusta 1327. Velja za enega najpomembnejših zavetnikov proti kugi in [[kača|kačjemu]] piku, priporočali pa so se mu še žanjice, šivilje, krojači, zidarji in tesarji. == Izpeljava priimka == Rok je tudi [[priimek]] v Sloveniji in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Tako je bilo v Sloveniji 45 oseb, ki so po podatkih SURS-a na dan 30. junija 2006 uporabljale ta priimek. Priimek Rok je po pogostosti uporabe zasedal 7924 mesto. == Dogodki == Na dan ''sv. Roka'' je v [[Dravograd]]u, [[Radlje ob Dravi|Radljah ob Dravi]] in v [[Dravljah]] ''Rokov sejem''. == Pregovori == * Sveti Rok varuj me rok in nog, da me kača ne piči. * Pomagaj ti Bog in sveti Rok. == Zanimivosti == Svetemu Roku v čast so na Slovenskem predvsem [[jug|južno]] od [[Drava|Drave]] postavili precej manjših [[cerkev (zgradba)|cerkvic]]. V letu [[1985]] jih je bilo še 33. Po ''Sv. Roku'' je dobilo ime več [[naselje|naselij]] predvsem na Hrvaškem, kjer je ''Sv. Rok'' tudi deželni [[patron]]. Najbolj znano umetniško upodobitev svetega Roka je izdelal [[italijani|italijanski]] [[slikar]] [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]]. Slika se nahaja v ''Šoli sv. Roka'' v [[Benetke|Benetkah]], kjer se nahajajo tudi [[relikvije]] tega svetnika. == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na R]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] b1rti4g43c1udu9bpdhudizm76kau1t 5724263 5724262 2022-07-26T19:21:24Z 178.58.165.18 Popravek wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeni slog|Rock}} {{Osebno ime |name = Rok |image = Saint Roch.JPG |imagesize = |caption = Sv. Rok |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Rochus |name day = 16.avgust |related name = |fotonotes = }} '''Rok''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *moške oblike imena:Roki, Roko *ženska oblika imena: Roka == Tujejezikovne oblike imena == Roky, Rocco ([[italijanščina|it.]]), Roch ([[francoščina|fr.]]), Rocha ([[Lužiščina|luž.]]), Rochi, Rocho, Rochus, Rock, Rocky == Izvor imena == [[Ime]] Rok<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> izhaja iz [[latinščina|latinskega]] ali [[nemščina|nemškega]] imena ''Rochus'', ki ga razlagajo kot latinizirano obliko [[germani|germanskega]] imena ''Rocho'', ki pa je skrajšana oblika imena Rochwald, zloženega iz dveh starovisokonemških besed ''rohôn'' »rjoveti, tudi bojna pesem pri Germanih« in iz ''waltan'' »vladati«. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] pa je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Rok: 9.234. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Rok po pogostosti uporabe uvrščeno na 25. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Rok|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[cerkveni koledar|cerkvenem koledarju]] je ima Rok [[god]] [[16. avgust]]a.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> Rok je na Slovenskem precej znan [[svetnik]]. Bil je [[Francozi|Francoz]] iz [[Montpellier]]a, ki je [[romanje|romal]] v [[Rim]] in tam stregel kužnim bolnikom. Zbolel je za [[kuga|kugo]], se po [[legenda|legendi]] zavlekel v gozd in tam ob negi [[angel]]a in [[pes|psa]] ozdravel. Umrl je 16. avgusta 1327. Velja za enega najpomembnejših zavetnikov proti kugi in [[kača|kačjemu]] piku, priporočali pa so se mu še žanjice, šivilje, krojači, zidarji in tesarji. == Izpeljava priimka == Rok je tudi [[priimek]] v Sloveniji in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Tako je bilo v Sloveniji 45 oseb, ki so po podatkih SURS-a na dan 30. junija 2006 uporabljale ta priimek. Priimek Rok je po pogostosti uporabe zasedal 7924 mesto. == Dogodki == Na dan ''sv. Roka'' je v [[Dravograd]]u, [[Radlje ob Dravi|Radljah ob Dravi]] in v [[Dravljah]] ''Rokov sejem''. == Pregovori == * Sveti Rok varuj me rok in nog, da me kača ne piči. * Pomagaj ti Bog in sveti Rok. == Zanimivosti == Svetemu Roku v čast so na Slovenskem predvsem [[jug|južno]] od [[Drava|Drave]] postavili precej manjših [[cerkev (zgradba)|cerkvic]]. V letu [[1985]] jih je bilo še 33. Po ''Sv. Roku'' je dobilo ime več [[naselje|naselij]] predvsem na Hrvaškem, kjer je ''Sv. Rok'' tudi deželni [[patron]]. Najbolj znano umetniško upodobitev svetega Roka je izdelal [[italijani|italijanski]] [[slikar]] [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]]. Slika se nahaja v ''Šoli sv. Roka'' v [[Benetke|Benetkah]], kjer se nahajajo tudi [[relikvije]] tega svetnika. == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na R]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 3fjhjryg38qgd9i1pesm4r1avnzfwcg Kumer 0 182765 5724345 5349691 2022-07-27T10:03:57Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Kumer''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|164. najbolj pogost]][[ priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.029 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.014 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Anica Kumer]] (*1945), gledališka igralka * [[Bojan Kumer]] (*1972), elektroenergetik, minister za infrastrukturo RS * [[Domen Kumer]] (*1983), pop-pevec in glasbenik (bas kitarist) * [[Drago Kumer]] (1926—1994), pisatelj, učitelj, šolnik, amaterski gledališčnik * [[Dušan Kumer]] (*1949), politik * [[Franjo Kumer]] (1920—1981), gledališki igralec * [[Jože Kumer]] (*1953), slikar * [[Mirko Kumer]] - Črčej (1910—1981), narodni delavec na Koroškem * [[Nada Kumer]], TV-novinarka * [[Srečko Kumer]] (1888—1954), zborovodja in glasbeni pedagog * [[Zmaga Kumer]] (1924—2008), etnomuzikologinja in folkloristka == Glej tudi == * priimek [[Kumar]] * priimek [[Humer]] * priimek [[Kumerdej]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kumer}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] pogvmukuiya9begpi8m4b8kadjd0yah Glija jama 0 184143 5724201 3113947 2022-07-26T16:35:57Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Glija jama|location=[[Planinska vas]], [[Kozjansko]], {{SLO}}|length=370 m|geology=izvir [[Bistrica na Kozjanskem|Bristrice]], [[podor]], [[sifon]]|survey=|register=2004}} '''Glija jama''' se nahaja v bližini [[Planinska vas, Šentjur|Planinske vasi]] na [[Kozjansko|Kozjanskem]]. Od vasi je jama oddaljena okoli 100 metrov in je bila septembra 2004 razglašena za [[naravni spomenik]] državnega pomena. Jama je izvir reke [[Bistrica na Kozjanskem|Bistrice]]. Pred časom je voda poganjala tudi mlin, ki pa je sedaj porušen. Jama ima značilen visok in ozek rahlo zavit meandrast rov. Na koncu sta podor in pritočni [[sifon]]. Jama je dolga 370m.<ref>Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Glija jama), Ljubljana, 1988</ref> ==Reference== {{opombe}} ==Zunanje povezave== * [http://www.uradni-list.si/priloge/RS_-2006-070-03005-OB~P001-0000.PDF Priloga Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št 70/06) ]: Seznam naravnih vrednot - delov narave, ki imajo lastnosti jame v skladu z zakonom, ki določa varstvo podzemnih jam, in njihova razvrstitev glede režima vstopa na odprte jame s prostim ali nadzorovanim vstopom ali zaprte jame (19700 - Glija jama), == Zunanje povezave == {{Geopedia|L3255_F84_T105_vF_b4_x534200_y107450_s15}} [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Šentjur]] sa26afwbu6bll17oh7b920uuezlzrd8 Števerjan 0 184253 5724239 5715249 2022-07-26T18:21:24Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | native_name = San Floriano del Collio | official_name = Občina Števerjan<br />Comune di San Floriano del Collio | name = Števerjan | image_skyline = Chiesa_di_San_Floriano_del_Collio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev v Števerjanu | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of San Floriano del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj Občine Števerjan v Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 59 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 35 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(807)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = Bukovje, Jazbine, Klanec, Sčedno, Valerišče, Križišče, Sovenca | mayor_party = | mayor = [[Franca Padovan]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 10,6 | population_footnotes = | population_total = 807 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 276 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Florjan]] | day = 4. maj | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comuni-italiani.it/031/019/}} | footnotes = }} '''Števerjan''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''San Floriano del Collio'') je [[naselje]] in [[občina]] v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]], ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Po podatkih iz leta 2004 je imelo naselje 807 prebivalcev, večina je [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovencev]].<ref name="istat">Demografija in druga statistika: Italijanski statistični institut [[ISTAT]].</ref> Zaradi gričevnate lege in ugodne [[Mikroklima|mikroklime]] v Števerjanu dobro uspeva in obrodi [[vinska trta]], številni tamkajšnji vinarji izvažajo svoja [[vino|vina]] v tujino. V zadnjih desetletjih je Števerjan (kot na splošno Brda) postal slovit kraj za ljubitelje vina. Glede na velikost v Števerjanu deluje veliko število gostinskih lokalov, restavracij in gostiln, ki nudijo tudi prenočišča. == Geografija == Občina Števerjan se nahaja na goriškem, na italijanski strani [[Goriška brda|Goriških brd]], v bližini meje s Slovenijo. V njej se poleg Števerjana nahajajo še zaselki (it. ''frazioni'') Grojna (''Groina'')'','' Ščedno (''Scedina'')'','' Bukovje (''Bucuie'')'','' Križišče (''Bivio'')'','' Sovenca (''Sovenza'')'','' Ašči (''Asci'')'','' Valerišče (''Valerisce'') ter Jazbine (''Giasbana''). Občina Števerjan meji na jugovzhodu na občino [[Gorica]], na jugu na [[Moš, Italija|Moš]], na jugozahodu na [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] in [[Krmin]], na zahodu in severu pa na slovensko občino [[Občina Brda|Brda]]. == Demografija == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:2000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:1199 bar:1931 from: 0 till:1133 bar:1936 from: 0 till:1127 bar:1951 from: 0 till:1041 bar:1961 from: 0 till:924 bar:1971 from: 0 till:818 bar:1981 from: 0 till:884 bar:1991 from: 0 till:835 bar:2001 from: 0 till:821 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:1199 fontsize:XS text: 1199 shift:(-8,5) bar:1931 at:1133 fontsize:XS text: 1133 shift:(-8,5) bar:1936 at:1127 fontsize:XS text: 1127 shift:(-8,5) bar:1951 at:1041 fontsize:XS text: 1041 shift:(-8,5) bar:1961 at:924 fontsize:XS text: 924 shift:(-8,5) bar:1971 at:818 fontsize:XS text: 818 shift:(-8,5) bar:1981 at:884 fontsize:XS text: 884 shift:(-8,5) bar:1991 at:835 fontsize:XS text: 835 shift:(-8,5) bar:2001 at:821 fontsize:XS text: 821 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki: ISTAT </timeline> == Kultura in prireditve == [[Slika:Razglednica Števerjana 1912.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica Števerjana iz 1912 z napisom »ST. FERJAN - FLORIAN pri Gorici«]] V naselju sta aktivni dve kulturni društvi, »F. B. Sedej« (imenovano po slovenskem škofu [[Frančišek Borgia Sedej|Sedeju]]) in »Briški grič«. Števerjan je znan po vsakoletnem [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|»Števerjanskem festivalu«]] [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], ki ga od leta 1971 prireja kulturno društvo F. B. Sedej. V [[Naselje|naselju]] je še živa koledniška tradicija Svetih treh kraljev (6. januarja), ki pri vsaki hiši pojejo [[Koledovanje|koledniške pesmi]] in jo blagoslovijo s kadilom ter napisom na vhodnih vratih.Tudi pustarji si pripravijo svoje vozove in koledujejo v velikih skupinah. Kulturno društvo »Briški grič« pripravlja vsako leto dvo/tro-dnevno prvomajsko praznovanje, ki privablja mnogo ljudi iz okolice kot iz samega Števerjana. Pred kratkim je bil v prostorih društva ustanovljen muzej kmečke obrti »Brincelj«. == Glej tudi == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{kategorija v Zbirki|San Floriano del Collio|Števerjan}} {{Province of Gorizia}} {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 3e9d96otpxckznido08bgcy70a0u3ct Gorenjska televizija 0 184803 5724139 3324751 2022-07-26T14:17:11Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki '''Gorenjska televizija''', krajše '''GTV''' je [[Slovenija|slovenska]] [[televizijska hiša|televizijska]] postaja s sedežem v [[Kranj|Kranju]]. Ustanovljena je bila leta [[1989]]. Od takrat ustvarja televizijski program, viden v lastnem kabelsko-komunikacijskem omrežju podjetja [[TELE-TV]] in v omrežjih ostalih gorenjskih kabelskih operaterjev. Postaja je spremljana v širšem gorenjskem prostoru, od Kranjske Gore in Bohinja, do Kamnika in Cerkelj na Gorenjskem. Gorenjska televizija je [[18. junij]]a [[2004]] pridobila status lokalnega televizijskega programa posebnega pomena. Prednostna usmeritev so informativne, kulturno-umetniške, izobraževalne, kulturno-zabavne, otroške, verske, športne ter druge lokalne in regionalne vsebine. Program GTV se oddaja 24 ur dnevno. Več kot 60 % predvajanega programa je lastne produkcije, od tega pretežni delež sestavljajo lokalne in regionalne vsebine. Pri snovanju oddaj vrsto let sodelujejo z občinami, kulturnimi organizacijami, izobraževalnimi ustanovami, gospodarskimi subjekti, zdravstvenimi institucijami ter športnimi organizacijami in društvi. Več rednih televizijskih oddaj v tednu je namenjenih objavi vprašanj, mnenj in komentarjev gledalcev ter izmenjavi njihovih stališč do določenih, za razvoj Gorenjske pomembnih tem. Sodelujejo tudi z lokalnimi in regionalnimi televizijami po Sloveniji. Nekatere oddaje so na voljo tudi gledalcem televizij, kot so [[Studio Signal]], [[RTS Maribor]], [[ETV Kisovec]] in [[Vaš kanal]]. Posamezne oddaje redno objavlja tudi [[Slovenski TV kanal v Berlinu]]. Ustvarjalci GTV so na [[Festival lokalnih in regionalnih TV postaj Slovenije|I. festivalu lokalnih in regionalnih TV postaj Slovenije]] leta [[1999]] prejeli najvišjo nagrado za dokumentarno reportažo. == Zunanje povezave == * [http://www.gtv.si/ Uradna spletna stran] {{TV-stub}} [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] 4d5guavpjqyhslv7ifpe747iy16l2w6 Aleksander Terplan 0 189001 5724327 5233282 2022-07-27T08:46:14Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Dela */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{drugi pomeni|Terplan}} [[Slika:Terplanov groub, Puconci.JPG|thumb|desno|Terplanov grob z [[madžarščina|madžarskim]] napisom, v [[Puconci|puconskem]] pokopališču.]] '''Aleksander Terplan''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Terplán Sándor'', [[prekmurščina|staroprekmursko]] ''Šandor Terplan''), [[Porabski Slovenci|madžarski slovenski]] [[Evangeličanska cerkev|evangeličanski]] pastor in [[pisatelj]], * [[1. maj]] [[1816]], [[Ivanovci]], † [[18. marec]] [[1858]], [[Puconci]]. == Življenjepis == Njegov oče Ivan Terplan je bil [[vino|vinski]] [[trgovec]], ter upravnik posestva barona Sallerja v [[Ivanovci|Ivanovcih]], mati Žužana (Suzana) Berke je bila plemiškega rodu iz znane prekmurske plemiške rodbine [[Rodbina Berke|Berke]] in [[teta]] pisatelja [[Ivan Berke|Ivana Berkeja]]. Žužana je bila hčerka iz drugega zakona [[Rodbina Berke|Janeza pl. Berke]] iz [[Tešanovci|Tešanovec]] z Katarino pl. Farkaš. Družina je posedovala posestva v Tešanovcih, Domanjševcih, ter v kraju Kukeč (ob popisu plemstva Železne županije se leta 1845 omenja Suzana pl. Berke,vdova po Ivanu Terplanu, kot lastnica posesti v omenjenih krajih). Terplanov stari oče je bil župan. Terplan je osnovno šolo obiskoval v vasi [[Domanjševci]], zatem pa je šolanje nadaljeval v [[Szentgyörgyvölgy]]u ([[Őrség]]), kjer je študiral [[latinščina|latinščino]]. Od leta [[1828]] je študiral [[teologija|teologijo]] v [[Kiseg]]u in v [[Sombotel]]u. Leta [[1837]] je dobil štipendijo za nadaljevanje študija na [[Dunaj]]u. Tam je študiral od leta [[1838]]. Prvo kaplansko službo je dobil v Puconcih pri svojem stricu [[Ferenc Berke|Ferencu Berkeju]], od koder je odšel v Sombotel. Leta [[1843]] se je vrnil in pastiroval v Puconcih od leta [[1844]]. Terplan je umrl v 42. letu starosti, [[Rudolf Cipot]] ga je pokopal. Poročil se je z plemkinjo Terezijo pl. Horvath, hčerko evangeličanskega duhovnika iz [[Meszlen|Meszlena]] Petra pl. Horvath-a in Ane pl. Bachich, ki se je po smrti Petra poročila za [[Puconci|puconskim]] evangeličanskim duhovnikom in seniorjem [[Franc Berke|Francem Xaverjem pl. Berke-jem]]. V zakonu so se jima rodili: * Evgenij Aleksander (roj. 30. september 1846 [[Puconci]], † 1923 [[Kiseg]]) [[Gornji Petrovci|gornjepetrovski]] evangeličanski duhovnik (1869-1919), ''botrovali so mu upravnik [[Grad Rakičan|rakičanskega gospostva]] Štefan pl. Bachich, Ana pl. Bachich (vdova po [[Franc Berke|Francu Xaverju pl. Berke]]), Ephalia Vukanich (roj. pl. Bachich) in odvetnik Viktor Vukanich'' * Henrijeta Ana Terezija (roj. 20. julij 1848 [[Puconci]]), ''botrovali so ji zdravnik [[Dvorec Beltinci|beltinskega gospostva]] Karel Friderik Siegel, njegova soproga Ana Saly in vdova [[Rodbina Berke|Ana pl. Berke]] (roj. pl. Bachich)'' * Karel Friderik (roj. 19. avgust 1851 [[Puconci]]), ''botrovala sta mu zdravnik [[Dvorec Beltinci|beltinskega gospostva]] Karel Friderik Siegel in njegova soproga Ana Saly'' == Pisateljsko delo == Terplan je med drugim spisal ABC knjižico in nekaj verskih del. Njegove knjige so napisane v prekmurščini, pa tudi v madžarščini in [[nemščina|nemščini]]. Slovenski politik [[Božidar Raič]] je Terplana označil za enega najpomembnejših slovencev na [[Madžarska|Ogrskem]]. Leta [[1848]] je prenaredil Novi Zákon, delo [[Štefan Küzmič|Štefan Küzmiča]]. Bil je v stiku z [[jezikoslovec|jezikoslovcem]] [[Oroslav Caf|Oroslavom Cafom]], s katerim sta opisala slovensko štajersko narečje, Terplan pa je nadaljeval tudi s standardizacijo prekmurščine. == Dela == * [[Dvakrat 52 Bibliszke Historie]], [[1847]] Kőszeg * [[Knige 'zoltárszke]], [[1848]] Kőszeg * [[Peszmi i réd]], [[1856]] [[Gradec]] * Kní'zicze dáni áldovov na orgone vu evang. czérkvi püczonskoj, [[1857]] Gradec * Krszcsánsztva Ábéczé, [[1869]] Sopron * Agenda, December, [[1838]] * Molitvi na rázlocsne potrebcsine, [[7. oktober]], [[1838]] * Molitvi pri Szprevájanyi i pokápanyi Mrtveczov, [[1838]]. * Szpoved Betecznikov, [[1849]]. * Betegek gyóntatása, [[1849]] * Kranken-Communion, [[7. oktober]], [[1849]]. * Temetéskorra való imádságok, [[1849]]. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Evangeličanska cerkev, Puconci]] * [[Reformacija]] {{Prekmurščina}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Anton Trstenjak |year=2006 |title=Slovenci na Ogrskem : narodopisna in književna črtica : objava arhivskih virov |publisher=Maribor : Pokrajinski arhiv |isbn=961-6507-09-5 |cobiss=56228353 |pages=}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Terplan, Aleksander}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Slovenski evangeličanski duhovniki]] [[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]] [[Kategorija:Reformacija]] 1wl3a8n4p9bnhpjgamfwpi86h3anqw7 Borghese 0 193853 5724135 4809541 2022-07-26T14:13:09Z Ljuba brank 92351 dopolnjeno wikitext text/x-wiki '''Borghese''' je lahko: ; Ljudje: * [[rodbina Borghese]] :* [[Scipione Caffarelli-Borghese]], duhovnik, škof in kardinal, (1576 - 1633). Bil je zbiralec umetnin in mecen umetnosti. :* [[Papež Pavel V.|Camillo Borghese]], italijanski kardinal in papež (1552 - 1621) :* [[Francesco Scipione Maria Borghese]], italijanski kardinal (1697 - 1759). :* [[Scipione Borghèse]], italijanski škof in kardinal (1734 - 1782). * [[Valerio Borghese]], italijanski častnik (1906 - 1974) * [[Scipione Borghese (princ)|Scipione Borghese]], italijanski princ, politik, raziskovalec, industrialec in dirkač ; Ustanove * [[Galerija Borghese]] {{razločitev}} 8vdlsd9pmrbtxmlcqequn2ey8a7cjbw Anže (ime) 0 201064 5724144 5461832 2022-07-26T14:19:24Z 89.142.11.161 dodajanje znane osebe sodnika hokeja wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Anže |image = Anze Kopitar portrait.jpg |imagesize = |caption = [[Anže Kopitar]] |pronunciation = [anžè, anžéta] |gender = moški |meaning = |region = slovensko ime |origin = [[Janez]] |name day = takrat kot Janezi |related name = |fotonotes = }} {{drugipomeni2|Anže}} '''Anže''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Anže je različica imena [[Janez]]. [[Ime]] je nastalo kot skrajšana ali ljubkovalna oblika iz starejših oblik imena ''Janez - Janež - Janž'' - Hanž(e)''. Oblika starega imena ''Hanž(e)'' brez dvoma izhaja iz [[nemščina|nemškega]] imena ''Hans'', ki pa je skrajšana oblika [[latinščina|latinskega]] imena ''Johannes''.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == Anzej, Anžej, Hans, Hanzi, Janž, Janža, Janže, Janžej, Anza == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Anže: 3.858. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Anže po pogostosti uporabe uvrščeno na 65. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Anže|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Anže uvrščeno k imenu Janez.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == *[[Anže Kopitar]], slovenski hokejist *[[Anže Šetina]], slovenski skeletonist *[[Anžej Dežan]], slovenski pevec *[[Anže Gallus Petelin]], slovenski slikar, poet in glasbenik *Anže Bergant, slovenski hokejski sodnik in informatik == Zanimivost == Iz slovenske [[književnost]]i je znan ''Anže'' glavna moška oseba iz [[Linhart]]ove veseloigre [[Županova Micka]]. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na A]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 7iygf3djn8f08os6d4ezgcredtjtx36 5724156 5724144 2022-07-26T14:30:09Z 89.142.11.161 popravek napake wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Anže |image = Anze Kopitar portrait.jpg |imagesize = |caption = [[Anže Kopitar]] |pronunciation = [anžè, anžéta] |gender = moški |meaning = |region = slovensko ime |origin = [[Janez]] |name day = takrat kot Janezi |related name = |fotonotes = }} {{drugipomeni2|Anže}} '''Anže''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Anže je različica imena [[Janez]]. [[Ime]] je nastalo kot skrajšana ali ljubkovalna oblika iz starejših oblik imena ''Janez - Janež - Janž'' - Hanž(e)''. Oblika starega imena ''Hanž(e)'' brez dvoma izhaja iz [[nemščina|nemškega]] imena ''Hans'', ki pa je skrajšana oblika [[latinščina|latinskega]] imena ''Johannes''.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == Anzej, Anžej, Hans, Hanzi, Janž, Janža, Janže, Janžej, Anza == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Anže: 3.858. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Anže po pogostosti uporabe uvrščeno na 65. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Anže|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Anže uvrščeno k imenu Janez.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == *[[Anže Kopitar]], slovenski hokejist *[[Anže Šetina]], slovenski skeletonist *[[Anžej Dežan]], slovenski pevec *[[Anže Gallus Petelin]], slovenski slikar, poet in glasbenik * == Zanimivost == Iz slovenske [[književnost]]i je znan ''Anže'' glavna moška oseba iz [[Linhart]]ove veseloigre [[Županova Micka]]. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na A]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 109pz4r66z6tarfppdwcoemiiv3muc1 Željko Ražnatović 0 201478 5724288 5667375 2022-07-26T21:39:27Z 46.123.251.28 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Željko Ražnatović |nickname=Arkan |allegiance=[[Srbija]] |branch= |serviceyears=[[1991]] - [[1995]]<br />[[1998]] - [[1999]] |rank= |unit= |commands=[[Srbska prostovoljna garda]] |battles=[[Vojne v bivši Jugoslaviji]]<br />[[Kosovska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Željko Ražnatović''' (bolje znan kot »Arkan«, {{jezik-sr|Жељко Ражнатовић — Аркан}}), [[Srbi|srbski]] [[paravojaštvo|paravojaški]] [[vojskovodja]], [[poslovnež]], [[politik]], [[morilec]] in [[Kriminal|kriminalec]], * [[17. april]] [[1952]], [[Brežice]], [[Socialistična republika Slovenija|SRS]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]], † [[15. januar]] [[2000]], [[Beograd]], [[Zvezna republika Jugoslavija]]. == Življenjepis == Rodil se je v Brežicah v [[Črnogorci|črnogorski]] družini. Njegov oče je bil [[polkovnik]] [[Veljko Ražnatović]], ki je služboval kot častnik [[Jugoslovansko vojno letalstvo|Jugoslovanskega vojnega letalstva]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in je bil ugleden [[partizan]]. Tudi njegova mati, [[Slavka Josifović]], je bila partizanka. Oče je bil po tridesetletih letih služenja odpuščen iz JLA, ker je nasprotoval [[Josip Broz|Titovemu]] ukazu, da lahko bivši piloti [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] letijo sami (predhodno so lahko leteli le v paru s preverjenim komunistom). Zaradi tega se je družina preselila v Beograd, kjer je Veljko za kratek čas postal minister za promet in zveze, nakar je bil upokojen<ref>[http://www.moljac.hr/biografije/raznatovic.htm Moljac.hr - ŽELJKO RAŽNATOVIĆ - ARKAN 1952. - 2000.]</ref>. Zaradi očetovega vedenja je družina kmalu razpadla, Željko pa se je pričel upirati. Tako je bil večkrat pretepen, večkrat je pobegnil od doma in nazadnje je bil poslan v poboljševalnico. Vedno bolj je pričel delovati v kriminalnem podzemlju, a so ga vedno rešila očetova poznanstva. Ta mu je priskrbel službo varnostnika [[Stane Dolanc|Staneta Dolanca]]. Kljub temu je leta 1972 pobegnil v tujino, kjer je nadaljeval svojo kariero kot ropar in morilec; deloval je predvsem na področju [[Belgija|Belgije]], [[Nizozemska|Nizozemske]], [[Švedska|Švedske]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Švica|Švice]] in [[Italija|Italije]]. Leta 1974 so ga zaprli v Belgiji, a je pobegnil čez tri leta; leta 1979 so ga aretirali na Nizozemskem, a jim je čez dve leti ponovno ušel. Zaradi vsega tega se je znašel tudi na [[Interpol]]ovem seznamu desetih najbolj iskanih kriminalcev.<ref name="rtvslo.si">[http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=12991 RTVSLO.si - Zgodilo se je 15. januarja leta ...]</ref> Leta 1973 je pričel delovati kot uslužbenec [[UDBA|Udbe]] za likvidiranje jugoslovanske politične emigracije in teroristov.<ref name="rtvslo.si"/> === Zasebno življenje === Arkan je bil dvakrat poročen, nazadnje z znano srbsko pevko [[Svetlana Ražnatović|Svetlano Ražnatović]] – Ceco. Imel naj bi tudi več otrok. <ref name="Oporoka">{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |title=Srbska zvezdnica ponaredila oporoko in otrokom ukradla premoženje? |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si }}</ref> ==Obtožnica ICTY == Meseca marca 1999 je tožilec [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] (angl. ''ICTY'') objavil obtožnico proti Željku Ražnatoviću (Arkanu), čeprav je ta obtožnica postala javna šele po Arkanovem umoru. Po obtožnici je bil Arkan kriv za 24 obtožb zločinov proti človeštvu (člen 5 statuta ICTY), grobih kršitev [[Ženevska konvencija|Ženevske konvencije]] (člen 2 statuta ICTY) in kršenje vojnih zakonov (člen 3 statuta ICTY) za naslednja dejanja:<ref>http://www.icty.org/x/cases/zeljko_raznjatovic/ind/en/ark-ii970930e.pdf</ref> * prisilno pridržanje približno trideset muslimanskih [[Bošnjaki|bošnjaških]] moških, na neustrezno prezračevanem prostoru v velikosti približno pet kvadratnih metrov. * prevoz dvanajst nesrbskih mož iz mesta [[Sanski Most]] na odmaknjeno lokacijo v vasi [[Trnova]] in njihovo streljanje, pri čemer je bilo ubitih enajst moških in kritično ranjen dvanajsti. * prevoz približno sedeminšestdeset bošnjaških muslimanov iz Sanskem Mostu, naselij [[Sehovci]] in [[Pobrijeze]] na osamljenem mesto v [[naselju Sasina|naselje Sasina]] in njihovo streljanje, pri čemer je bilo ubitih petinšestdeset in ranjena dva preživela. * prisilno pridržanje približno petintrideset muslimanskih bosanskih mož na neustrezno prezračevanem prostoru v velikosti okoli pet kvadratnih metrov, odrekanje dostopa do hrane in vode, kar ima za posledico smrt dveh moških. Obtožnica navaja tudi, da je bil Arkan posamično odgovoren za zločine, očitana mu v tej obtožnici, v skladu s čl. 7 in 1 Statuta ICTY, prav tako pa kot vodja tudi alternativno kazensko odgovoren za dejanja svojih podrejenih, v skladu s čl. 7 in 3. statuta ICTY, saj je imel ves čas popolno pooblastilo za usmerjanje in nadzor vseh dejavnosti članov njegove paravojaške enote. == Sklici in opombe == {{opombe|1}} == Zunanje povezave == {{Portal-Vojaštvo}} - v [[Slovenščina|slovenščini]]: * [http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=12991 RTVSLO.si - Zgodilo se je 15. januarja leta ...] {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ražnatović, Željko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Umrli leta 2000]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Srbski vojskovodje]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski kriminalci]] [[Kategorija:Veterani vojn v bivši Jugoslaviji]] [[Kategorija:Brežičani]] 2xj5lvjw6qatfuc6336zxlt8no527pz 5724291 5724288 2022-07-26T21:51:03Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.251.28|46.123.251.28]] ([[User talk:46.123.251.28|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Željko Ražnatović |nickname=Arkan |allegiance=[[Srbija]] |branch= |serviceyears=[[1991]] - [[1995]]<br />[[1998]] - [[1999]] |rank= |unit= |commands=[[Srbska prostovoljna garda]] |battles=[[Vojne v bivši Jugoslaviji]]<br />[[Kosovska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Željko Ražnatović''' (bolje znan kot »Arkan«, {{jezik-sr|Жељко Ражнатовић — Аркан}}), [[Srbi|srbski]] [[paravojaštvo|paravojaški]] [[vojskovodja]], [[poslovnež]], [[politik]] in [[Kriminal|kriminalec]], * [[17. april]] [[1952]], [[Brežice]], [[Socialistična republika Slovenija|SRS]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]], † [[15. januar]] [[2000]], [[Beograd]], [[Zvezna republika Jugoslavija]]. == Življenjepis == Rodil se je v Brežicah v [[Črnogorci|črnogorski]] družini. Njegov oče je bil [[polkovnik]] [[Veljko Ražnatović]], ki je služboval kot častnik [[Jugoslovansko vojno letalstvo|Jugoslovanskega vojnega letalstva]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in je bil ugleden [[partizan]]. Tudi njegova mati, [[Slavka Josifović]], je bila partizanka. Oče je bil po tridesetletih letih služenja odpuščen iz JLA, ker je nasprotoval [[Josip Broz|Titovemu]] ukazu, da lahko bivši piloti [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] letijo sami (predhodno so lahko leteli le v paru s preverjenim komunistom). Zaradi tega se je družina preselila v Beograd, kjer je Veljko za kratek čas postal minister za promet in zveze, nakar je bil upokojen<ref>[http://www.moljac.hr/biografije/raznatovic.htm Moljac.hr - ŽELJKO RAŽNATOVIĆ - ARKAN 1952. - 2000.]</ref>. Zaradi očetovega vedenja je družina kmalu razpadla, Željko pa se je pričel upirati. Tako je bil večkrat pretepen, večkrat je pobegnil od doma in nazadnje je bil poslan v poboljševalnico. Vedno bolj je pričel delovati v kriminalnem podzemlju, a so ga vedno rešila očetova poznanstva. Ta mu je priskrbel službo varnostnika [[Stane Dolanc|Staneta Dolanca]]. Kljub temu je leta 1972 pobegnil v tujino, kjer je nadaljeval svojo kariero kot ropar in morilec; deloval je predvsem na področju [[Belgija|Belgije]], [[Nizozemska|Nizozemske]], [[Švedska|Švedske]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Švica|Švice]] in [[Italija|Italije]]. Leta 1974 so ga zaprli v Belgiji, a je pobegnil čez tri leta; leta 1979 so ga aretirali na Nizozemskem, a jim je čez dve leti ponovno ušel. Zaradi vsega tega se je znašel tudi na [[Interpol]]ovem seznamu desetih najbolj iskanih kriminalcev.<ref name="rtvslo.si">[http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=12991 RTVSLO.si - Zgodilo se je 15. januarja leta ...]</ref> Leta 1973 je pričel delovati kot uslužbenec [[UDBA|Udbe]] za likvidiranje jugoslovanske politične emigracije in teroristov.<ref name="rtvslo.si"/> === Zasebno življenje === Arkan je bil dvakrat poročen, nazadnje z znano srbsko pevko [[Svetlana Ražnatović|Svetlano Ražnatović]] – Ceco. Imel naj bi tudi več otrok. <ref name="Oporoka">{{navedi splet |url=http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/razvpita-ceca-ponaredila-oporoko-in-si-prilastila-ogromno-premozenje.html |title=Srbska zvezdnica ponaredila oporoko in otrokom ukradla premoženje? |accessdate=22.9.2013 |date= |format= |work=www.cekin.si }}</ref> ==Obtožnica ICTY == Meseca marca 1999 je tožilec [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] (angl. ''ICTY'') objavil obtožnico proti Željku Ražnatoviću (Arkanu), čeprav je ta obtožnica postala javna šele po Arkanovem umoru. Po obtožnici je bil Arkan kriv za 24 obtožb zločinov proti človeštvu (člen 5 statuta ICTY), grobih kršitev [[Ženevska konvencija|Ženevske konvencije]] (člen 2 statuta ICTY) in kršenje vojnih zakonov (člen 3 statuta ICTY) za naslednja dejanja:<ref>http://www.icty.org/x/cases/zeljko_raznjatovic/ind/en/ark-ii970930e.pdf</ref> * prisilno pridržanje približno trideset muslimanskih [[Bošnjaki|bošnjaških]] moških, na neustrezno prezračevanem prostoru v velikosti približno pet kvadratnih metrov. * prevoz dvanajst nesrbskih mož iz mesta [[Sanski Most]] na odmaknjeno lokacijo v vasi [[Trnova]] in njihovo streljanje, pri čemer je bilo ubitih enajst moških in kritično ranjen dvanajsti. * prevoz približno sedeminšestdeset bošnjaških muslimanov iz Sanskem Mostu, naselij [[Sehovci]] in [[Pobrijeze]] na osamljenem mesto v [[naselju Sasina|naselje Sasina]] in njihovo streljanje, pri čemer je bilo ubitih petinšestdeset in ranjena dva preživela. * prisilno pridržanje približno petintrideset muslimanskih bosanskih mož na neustrezno prezračevanem prostoru v velikosti okoli pet kvadratnih metrov, odrekanje dostopa do hrane in vode, kar ima za posledico smrt dveh moških. Obtožnica navaja tudi, da je bil Arkan posamično odgovoren za zločine, očitana mu v tej obtožnici, v skladu s čl. 7 in 1 Statuta ICTY, prav tako pa kot vodja tudi alternativno kazensko odgovoren za dejanja svojih podrejenih, v skladu s čl. 7 in 3. statuta ICTY, saj je imel ves čas popolno pooblastilo za usmerjanje in nadzor vseh dejavnosti članov njegove paravojaške enote. == Sklici in opombe == {{opombe|1}} == Zunanje povezave == {{Portal-Vojaštvo}} - v [[Slovenščina|slovenščini]]: * [http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=12991 RTVSLO.si - Zgodilo se je 15. januarja leta ...] {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ražnatović, Željko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1952]] [[Kategorija:Umrli leta 2000]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Srbski vojskovodje]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski kriminalci]] [[Kategorija:Veterani vojn v bivši Jugoslaviji]] [[Kategorija:Brežičani]] 5ylg3hwtwuij2soaeu054v7hmtggug7 Britanska kraljeva garda 0 204698 5724191 5629166 2022-07-26T16:17:41Z Ljuba brank 92351 /* Varovanje grada Windsor in londonskega Towra */ tp wikitext text/x-wiki [[Slika:Stjamessentry.jpg|thumb|right|Pripadnik kraljeve garde pred vhodom v palačo St. James.]] '''Britanska kraljeva garda''' ([[Angleščina|angleško]]: ''Queen's Guard'' ali ''Queen's Life Guard'') je britanski [[kontingent]], katerega naloga je varovati britansko kraljico ter kraljeve palače v [[London]]u in izven njega. Kontingent je sestavljen iz [[Pehota|pehote]] ter [[Konjenica|konjenice]], njegovi začetki pa segajo v leto [[1660]], čas britanskega kralja Charlesa II. ==Področje varovanja== Naloga pehotne in konjeniške kraljeve garde je varovati [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], [[Palača St. James|palačo St. James]], londonski [[Tower of London|Tower]] in [[grad Windsor]]. Straža občasno varuje tudi [[Palača Holyroodhouse|palačo Holyroodhouse]], nameščena pa je tudi v [[Edinburg]]u. Nameščena pa ni na nekaterih zasebnih posestih, ki so v lasti kraljeve družine, kot so [[Sandrigham]] ali [[Balmoral]]. ==Pehotna garda ( Queen's Guard )== Je pehotni kontingent zadolžen za varovanje Buckinghamske palače in palače St. James. Straža je sestavljena iz enote vojakov istega kontingenta. Enota ima tri častnike in 40 vojakov z nižjimi čini, razdeljena pa je na dva dela. En del enote varuje Buckinghamsko palačo, drugi del pa palačo St. James. Čeprav je enota oblečena v tradicionalne uniforme britanske vojske, in je videti kot turistična atrakcija je njihovo varovanje resnično, zato poteka dan in noč ter v kakršnem koli vremenu. Straža ima tudi pravo orožje in strelivo. Do leta [[1959]] je bila straža razporejena zunaj ograje palače, nato pa so jo zaradi incidenta med stražarjem in turistko prestavili na notranjo stran ograje. [[Slika:Guard outside Edinburgh Castle.jpg|thumb|left|150px|Pripadnik škotske garde med varovanjem gradu Edinburg.]] Straža je po navadi sestavljena iz enega izmed petih regimentov: grenadirskega, coldstreamskega, škotskega, irskega in welškega. V teoriji pa jo lahko sestavljajo vojaki iz katerih koli enot združenja [[Commonwealth]]a. Dostikrat se je že zgodilo, da so kraljico varovali [[Gurki]], vojaki [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega vojnega letalstva]] in [[Kraljevi marinci]]. Leta [[2008]] je kraljico varoval tudi kraljevi malezijski regiment. Pripadniki straže so del redne vojske zato so deležni takega urjenja kot vsi vojaki britanske vojske. Po določenem času se straža zamenja, nadomestijo pa jo vojaki iz druge enote. ===Varovanje gradu Windsor in londonskega Towra=== Tako kot varovanje Buckinghamske palače tudi varovanje gradu Windsor poteka štiriindvajset ur na dan in ob vsakem vremenu. V poletnem času, ko je v gradu nastanjena kraljica se straža še dodatno okrepi, spremeni pa se tudi položaj straže. Garda je v gradu Windsor nameščena skozi vse leto ne glede na to ali je kraljica na gradu ali ne. Straža varuje londonski Tower, ker je ta še vedno uradno prebivališče kraljice, tam pa so shranjeni tudi kraljevi dragulji, ki jih je potrebno stalno stražiti. Grad varuje 6 častnikov in 15 vojakov, ki so nameščeni pred hišo draguljev in kraljevo hišo. Tako kot povsod tudi tukaj straženje poteka štiriindvajset ur na dan in ob vsakem vremenu. V pomoč vojakom so tudi ječarji Towra v tradicionalnih oblekah, ki opravljajo tudi službo turističnih vodičev. ===Edinburg=== Kraljeva straža je nameščena tudi v Edinburgu, točneje v palači Holyroodhouse, ki je uradna kraljeva rezidenca na [[Škotska|Škotskem]] in na gradu Edinburg. Za razliko od Londona tukaj ni stalne garde, njene naloga opravlja bataljon, ki je v tistem trenutku nameščen v mestu. Garda ni nameščena skozi celo leto, ampak samo takrat, ko mesto obišče kraljica. Grad po navadi varuje škotska kraljeva garda. ===Incidenti=== Kljub nenehnemu varovanju je prišlo do več incidentov, ki so vrgli senco dvoma o ustreznosti dosedanjega načina varovanja. Eden izmed bolj znanih incidentov se je zgodil leta [[1982]], ko je neki moški vstopil v kraljičino spalnico, potem ko se mu je uspelo prebiti mimo straže in policije. Drugi najbolj znan incident se je zgodil leta [[2004]], ko je moški v znak protesta splezal na balkon Buckinghamske palače in tam razobesil transparent v znak protesta. ===Menjava garde=== [[Slika:Queens.guard.buck.palace.arp.jpg|thumb|right|200px|Menjava garde pred Buckinghamsko palačo.]] Menjava garde poteka pred Buckinghamsko palačo, začne pa se točno ob enajsti uri. Začetek menjave garde se začne z četo bobnarjev, ki zapusti Wellingtonovo vojašnico in se odpravi proti Buckinghamski palači, kjer ob menjavi straže zagotavlja glasbo stari in novi gardi. Garda pri menjavi nosi kraljičine barve, vendar samo v primeru, ko je v palači kraljica. V nasprotnem primeru ta nosi barvo regimenta. Ko bobnarji korakajo do palače se tam na menjavo garde že pripravi in formira stara garda. Medtem se v Wellingtonovi vojašnici pripravi nova garda. Na dvorišču vojašnice ob glasbeni spremljavi sledi pregled nove garde. Po natančnem pregledu častnikov se nova garda, prav tako ob glasbeni spremljavi, odpravi proti Buckinghamski palači. Ko straža prispe do palače se nova in stara garda postavita ena proti drugi ter se pozdravita tako da si pokažeta orožje. Med poveljnikoma nove in stare garde nato sledi simbolična predaja ključa Buckinghamske palače. Medtem poteka tudi menjava straže na konjih. Nato sledi razporeditev novih stražarjev pred Buckinghamsko palačo kot tudi palačo St. James. Pri razporejanu novih stražarjev, se godba v polkrogu postavi pred glavna vrata in straži ter radovednim opazovalcem igra glasbo. Ko se nova in stara garda ponovno formirata, stara garda skupaj z godbo odkoraka skozi glavna vrata proti Wellingtonovi vojašnici, nekaj minut za tem ji sledi še skupina bobnarjev. Na podoben način poteka tudi menjava straže na grada Windsor. ==Garda na konjih (Queen's Life Guard )== [[Slika:Horseguardssentry.jpg|thumb|right|150px|Kraljeva garda na konjih.]] Garda na konjih skrbi za varovanje skupnega vhoda v Buckinghamsko palačo in palačo St. James. Ta je na konjih od 10.00 do 16.00 in se menja vsako uro. Med 16.00 in 20.00 garda konje razjaha in se postavi zraven njih. Vhode zaprejo ob 20.00, takrat se garda umakne. Kadar je kraljica v Londonu je garda sestavljena iz 4 [[častnik]]ov, 1 trobentača in 10 vojakov konjenikov. Tej sestavi pravijo ''>>dolga garda<<'' ('''Long Guard'''). Kadar pa kraljice ni v mestu je garda sestavljena iz 2 častnikov in 10 vojakov konjenikov. Tej sestavi pa pravijo ''>>kratka garda<<'' ('''Short Guard'''). Gardo na konjih po navadi zagotavljata kraljevi konjeniški regiment ''Household Cavalry Mountend Regiment'' ali pa ''Blues and Royals''. Ko se regiment odpravi na poletno urjenje, konji pa na počitek ga zamenja regiment ''King's Troop, Royal Horse Arillery''. Dvakrat se je zgodilo, da je kraljico varovala tudi kanadska konjenica, in sicer: ''Royal Canadian Mounted Police in Lord Strathcona's Horse'' iz [[Kanada|Kanade]]. ==Glej tudi== * [[Švicarska garda]] * [[Danska kraljeva garda]] * [[Norveška kraljeva garda]] * [[Švedska kraljeva garda]] == Zunanje povezave == {{Portal-Vojaštvo}} * [http://www.army.mod.uk/1071.aspx The Queen's Guard on the British Army website] * [http://www.army.mod.uk/ceremonialandheritage/household/queens_life_guard.htm The Queen's Life Guard on the British Army website] * [http://www.royal.gov.uk/output/Page378.asp Changing of the Guard on the British Monarchy website] * [http://www.changing-the-guard.com/ http://www.changing-the-guard.com] * [http://www.regiments.org Regiments.Org] * [http://www.r22er.com/fr/ww2/war2fr.html 1st Bn, Royal 22<sup>e</sup> Régiment] {{ikona fr}} * [http://www.stephen-roberts.com/Tor-Scot-R.htm 1st Bn, Toronto Scottish Regiment] * [http://www.defence.gov.au/army/1rar/history.htm 1st Bn, Royal Australian Regiment] * [http://www.forces.gc.ca/site/community/mapleleaf/html_files/html_view_e.asp?page=vol_1_05___masthea 3rd Bn, Princess Patricia's Canadian Light Infantry] * [http://web.archive.org/web/20010429083041/http://website.lineone.net/~bwir/royal.htm 2nd Bn, Jamaica Regiment] * [http://www.cbc.ca/cgi-bin/templates/email.cgi?/news/2000/09/03/canguards000903 2nd Bn, Royal Canadian Regiment] * [http://www.lmtonline.com/news/archive/070200/pagea15.pdf Australian Federation Guard 1] * [http://www.defence.gov.au/news/navynews/editions/2000/08_07_00/story01.htm Australian Federation Guard 2] [[Kategorija:Britanska kopenska vojska]] [[Kategorija:Gardne enote]] [[Kategorija:Častna straža]] 5joj6a88bmp4nypx63k2vu160egc9wr TV Celje 0 206343 5724137 3324755 2022-07-26T14:14:36Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki '''TV Celje''' je [[Slovenija|slovenska]] lokalna [[televizijska hiša|televizijska]] postaja s sedežem v [[Celje|Celju]]. Leta 1990 sta jo ustanovila Ivan Pfeifer in [[Janko Šopar]],<ref>[http://www.bizi.si/podjetje/o-podjetju.aspx?AamEHYQM5xsVEIF5xNtMeDeAcQ8Mf6ppnDe5LXfUTL4%3D TV CELJE d.o.o.]. Poslovni imenik bizi.si. Pridobljeno 13.3.2009.</ref> prvi je tudi trenutni večinski lastnik.<ref>Markovič B. (22.8.2001). »[http://www.finance.si/9647 TV Celje z novimi lastniki do večje gledanosti]«. ''Finance''.</ref> Z oddajanjem programa je pričela leta 1994 preko kabelsko-razdelilnega sistema Elektro Turnšek. Trenutno oddaja v različnih kabelskih omrežjih in pri IPTV ponudnikih. Spremljajo jo lahko gledalci v širši [[Savinjska regija|Savinjski regiji]], večjem delu [[Koroška regija|Koroške]], [[Zasavska regija|Zasavja]], [[Kozjansko|Kozjanskega]], [[Grosuplje]]ga, [[Novo mesto|Novega mesta]] in delu [[Ljubljana|Ljubljane]].<ref name="TVCelje-o_nas">[http://www.tvcelje.si/index.cgi?m=51&id=11 O nas]. TV Celje d.o.o. Pridobljeno 13.3.2009.</ref>Leta 2001 je TV Celje pričela delovati s popolnoma digitalno snemalno in predvajalno opremo. Sedež televizije je v bivši poslovni stavbi podjetja EMO na Mariborski cesti v Celju. Dnevno ustvarijo okrog 7 ur programa (večinoma lastne produkcije).<ref name="TVCelje-o_nas"/> Na področju informativnega programa je televizija aktivna z lastno dnevno-informativno oddajo Dogodki dneva, ki traja približno 20 minut. Pomembnejše oddaje so še Vi sprašujete - župan odgovarja, ki v okviru informativnega programa ob ponedeljkih omogoča, da gledalci preko telefonov županom savinjske regije (ki so tudi gostje same oddaje) zastavljajo vprašanja, informativna oddaja Tedenska izdaja, ki je namenjena reportažam o najodmevnejših dogodkih v regiji, predstavlja različne humanitarne organizacije (Rdeči križ, Karitas, Zavod VIR, CRI, Zavod Golovec), dejavnosti društev in opozarja na preventivne dejavnosti v okviru različnih akcij, tedenski pregled dogodkov s Celjskega v informativni oddaji Tedenski utrip regije, neposredni prenosi sej celjskega mestnega sveta ter posnetkih sej določenih drugih občinskih svetov<ref>https://www.tvcelje.si/o-nas/</ref>. Delo in prireditve kulturnih ustanov in društev iz Celja in okolice je zajeto v kulturno – umetniški oddaji Minute za kulturo. V njej so izpostavljeni tudi najpomembnejši kulturni dogodki v savinjski regiji <ref>https://www.tvcelje.si/o-nas/</ref>. TV Celje predvaja tudi domače in nekatere tuje tekme rokometašev RK Celje Pivovarna Laško, rokometašic RK Žalec in Celjske mesnine, košarkarjev KK Pivovarna Laško, Alpos Šentjur in Elektra Šoštanj, KK Merkur, atletov in atletinj AK Kladivar, judoistk in judoistov JK Sankaku v posnetkih ali neposrednih prenosih. Pripravljajo tudi športni oddaji Tretji polčas in Celjski športni vikend. V prvi so na sporedu reportaže o najzanimivejših športnih tekmah, v njej gostijo najodmevnejše športno ime tedna ter napovedujejo športne dogodke, ki se bodo zgodili v času vikenda. Druga pa je namenjena reportažam in posnetkom tekem s Savinjskega, ki se odigrajo v petek in soboto <ref>https://www.tvcelje.si/o-nas/</ref>. V okviru izobraževalnega oziroma svetovalnega programa pripravljajo oddajo Ordinacija o temah in aktualnih dogodkih v slovenskem zdravstvu <ref>https://www.tvcelje.si/o-nas/</ref>. Kulturno – zabavni program je v programski shemi zastopan z oddajo z narodnozabavnimi glasbenimi gosti, v kateri skrbijo za ohranjanje etnološke in kulturne dediščine z naslovom V nedeljo pod lipo <ref>https://www.tvcelje.si/o-nas/</ref>. Že od začetkov programa TV Celje je zastopan tudi zabavni program. Vsak teden pripravijo lastno oddajo o narodnozabavni glasbi Četrtkova podoknica ter oddajo o slovenski zabavni glasbi Top Music <ref>https://www.tvcelje.si/o-nas/</ref>. Televizija Celje je bila skozi čas za svoje delo in doprinos v lokalni skupnosti in širše odlikovana z več diplomami in pohvalami. Poleg osnovne dejavnosti – televizijskega programa sodelujejo pri pripravi in organizaciji različnih prireditev. Med njimi so izbor najboljših športnikov in športnih kolektivov v Mestni občini Celje, maraton državnost, koncerti, javne glasbene oddaje Šumijo gozdovi domači, v letih 2006 in 2007 pa so uspešno izpeljali tudi humanitarno akcijo za Splošno bolnišnico Celje, v kateri so zbrali 4200 € <ref>https://www.tvcelje.si/o-nas/</ref>. ==Viri== {{opombe}} ==Zunanje povezave== * [http://www.tvcelje.si Uradna spletna stran] {{TV-stub}} [[Kategorija:Ustanove v Celju]] [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1990]] 9f1rrq5cohbtjokoouoqxb8h2xd7gwd 5724173 5724137 2022-07-26T15:45:46Z Yerpo 8417 {{cn}} namesto primarnega vira wikitext text/x-wiki '''TV Celje''' je [[Slovenija|slovenska]] lokalna [[televizijska hiša|televizijska]] postaja s sedežem v [[Celje|Celju]]. Leta 1990 sta jo ustanovila Ivan Pfeifer in [[Janko Šopar]],<ref>[http://www.bizi.si/podjetje/o-podjetju.aspx?AamEHYQM5xsVEIF5xNtMeDeAcQ8Mf6ppnDe5LXfUTL4%3D TV CELJE d.o.o.]. Poslovni imenik bizi.si. Pridobljeno 13.3.2009.</ref> prvi je tudi trenutni večinski lastnik.<ref>Markovič B. (22.8.2001). »[http://www.finance.si/9647 TV Celje z novimi lastniki do večje gledanosti]«. ''Finance''.</ref> Z oddajanjem programa je pričela leta 1994 preko kabelsko-razdelilnega sistema Elektro Turnšek. Trenutno oddaja v različnih kabelskih omrežjih in pri IPTV ponudnikih. Spremljajo jo lahko gledalci v širši [[Savinjska regija|Savinjski regiji]], večjem delu [[Koroška regija|Koroške]], [[Zasavska regija|Zasavja]], [[Kozjansko|Kozjanskega]], [[Grosuplje]]ga, [[Novo mesto|Novega mesta]] in delu [[Ljubljana|Ljubljane]].<ref name="TVCelje-o_nas">[http://www.tvcelje.si/index.cgi?m=51&id=11 O nas]. TV Celje d.o.o. Pridobljeno 13.3.2009.</ref>Leta 2001 je TV Celje pričela delovati s popolnoma digitalno snemalno in predvajalno opremo. Sedež televizije je v bivši poslovni stavbi podjetja EMO na Mariborski cesti v Celju. Dnevno ustvarijo okrog 7 ur programa (večinoma lastne produkcije).{{cn}} Na področju informativnega programa je televizija aktivna z lastno dnevno-informativno oddajo Dogodki dneva, ki traja približno 20 minut. Pomembnejše oddaje so še Vi sprašujete - župan odgovarja, ki v okviru informativnega programa ob ponedeljkih omogoča, da gledalci preko telefonov županom savinjske regije (ki so tudi gostje same oddaje) zastavljajo vprašanja, informativna oddaja Tedenska izdaja, ki je namenjena reportažam o najodmevnejših dogodkih v regiji, predstavlja različne humanitarne organizacije (Rdeči križ, Karitas, Zavod VIR, CRI, Zavod Golovec), dejavnosti društev in opozarja na preventivne dejavnosti v okviru različnih akcij, tedenski pregled dogodkov s Celjskega v informativni oddaji Tedenski utrip regije, neposredni prenosi sej celjskega mestnega sveta ter posnetkih sej določenih drugih občinskih svetov.{{cn}} Delo in prireditve kulturnih ustanov in društev iz Celja in okolice je zajeto v kulturno – umetniški oddaji Minute za kulturo. V njej so izpostavljeni tudi najpomembnejši kulturni dogodki v savinjski regiji.{{cn}} TV Celje predvaja tudi domače in nekatere tuje tekme rokometašev RK Celje Pivovarna Laško, rokometašic RK Žalec in Celjske mesnine, košarkarjev KK Pivovarna Laško, Alpos Šentjur in Elektra Šoštanj, KK Merkur, atletov in atletinj AK Kladivar, judoistk in judoistov JK Sankaku v posnetkih ali neposrednih prenosih. Pripravljajo tudi športni oddaji Tretji polčas in Celjski športni vikend. V prvi so na sporedu reportaže o najzanimivejših športnih tekmah, v njej gostijo najodmevnejše športno ime tedna ter napovedujejo športne dogodke, ki se bodo zgodili v času vikenda. Druga pa je namenjena reportažam in posnetkom tekem s Savinjskega, ki se odigrajo v petek in soboto.{{cn}} V okviru izobraževalnega oziroma svetovalnega programa pripravljajo oddajo Ordinacija o temah in aktualnih dogodkih v slovenskem zdravstvu.{{cn}} Kulturno – zabavni program je v programski shemi zastopan z oddajo z narodnozabavnimi glasbenimi gosti, v kateri skrbijo za ohranjanje etnološke in kulturne dediščine z naslovom V nedeljo pod lipo.{{cn}} Že od začetkov programa TV Celje je zastopan tudi zabavni program. Vsak teden pripravijo lastno oddajo o narodnozabavni glasbi Četrtkova podoknica ter oddajo o slovenski zabavni glasbi Top Music.{{cn}} Televizija Celje je bila skozi čas za svoje delo in doprinos v lokalni skupnosti in širše odlikovana z več diplomami in pohvalami. Poleg osnovne dejavnosti – televizijskega programa sodelujejo pri pripravi in organizaciji različnih prireditev. Med njimi so izbor najboljših športnikov in športnih kolektivov v Mestni občini Celje, maraton državnost, koncerti, javne glasbene oddaje Šumijo gozdovi domači, v letih 2006 in 2007 pa so uspešno izpeljali tudi humanitarno akcijo za Splošno bolnišnico Celje, v kateri so zbrali 4200 €.{{cn}} ==Viri== {{opombe}} ==Zunanje povezave== * [http://www.tvcelje.si Uradna spletna stran] {{TV-stub}} [[Kategorija:Ustanove v Celju]] [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1990]] gwslynf30m5wny46kt0ujny0jpl61hz Rašica (vzpetina) 0 206960 5724364 5719871 2022-07-27T11:21:55Z A09090091 188929 inf., pospr. wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Rašica}}{{Infopolje Gora|name=Rašica|photo=Rasica-stolp1.JPG|photo_caption=Razgledni stolp na vrhu|location=[[občina Vodice]], {{SLO}}|type=[[osamelec]], [[hrib]]|elevation=Vrh Staneta Kosca, 647 m|age=[[trias]]ni apnenec in [[dolomit]]}} '''Rašica''' (647 [[mnm]]) je osamelec na jugozahodu občine Vodice. == Lega == Poleg najvišjega ''Vrha Staneta Kosca'' (647 m), kjer se nahajata razgledni stolp in [[planinska koča Rašiške čete]] (641 m) sta na zahodnem pobočju Rašice še koti ''Rašiškega hriba'': ''Veliki vrh'' (568 m) in ''Mali Vrh'' (483 m), v bližini pa sta tudi vrh [[Privolje]] (del Ljubljanskega gozda, 470 m) in [[Rašiški hrib]] (392 m). Vrh Rašice je najpogosteje obiskan po poti, ki vodi iz istoimenskega naselja ([[Rašica, Ljubljana|Rašica]], 421 m). 17 m visok razgledni stolp je bil postavljen leta [[1957]] v spomin na ustanovitev [[Kamniški bataljon|Kamniškega bataljona]]. Z njega se ponuja lep pogled na [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] ter okoliške hribe in gore. Rašici najbližji hrib, ki je prav tako priljubljena izletniška točka, je [[Šmarna gora]]. == Relief == Rašica je [[osamelec]] na zahodu [[Kamniško-Bistriško polje|Kamniškobistriške ravni]] (Kamniško-Bistriško polje). Zgrajen je iz [[triasnih apnencev]] in [[dolomitov]]. Glede na nadmorsko višino (647 mnm) lahko rečemo, da je Rašica [[hrib]]. Ker je Rašica vrh osamelca, se iz Rašiškega stolpa ponuja prekrasen razgled na okoliške hribe, [[Kamniško-Savinjske Alpe]] in tudi del [[Julijske Alpe|Julijskih Alp.]] == Geološko - pedološka osnova== Na območju Rašice najdemo terciarne sedimente. Največ je apnenca in dolomita. [[Dolomit]] je precej pogosta kamnina, ki sestavlja z apnenci mnoga gorstva. »Čisti apnenci so bele ali skoraj bele barve. Zaradi nečistoč, kot so ilovica, pesek, organski ostanki, železov oksid in drugih snovi, so lahko apnenci tudi obarvani, še posebej na preperelih površinah. [[Apnenec]] je lahko kristalen, klastičen, zrnast, ali kompakten, odvisno od načina nastanka (Wikipedia: Apnenec, str.1).« »V pokrajinah, ki jih pretežno sestavlja apnenec, nastajajo [[kraški pojavi]]: [[vrtače]], [[uvale]], [[presihajoča jezera]], [[požiralniki]], [[kraške jame]] in drugi. Poimenovani so po slovenski pokrajini [[Kras]], v 19. stoletju pa se je pomen iz geografskega razširil na splošni geološki pojem (prav tam).« == Prst== Na trdih karbonatnih kamninah nastaja [[rendzina]] (rjava tanka plast prsti). Značilna je za pobočja. == Podnebje== V osrednji Sloveniji je vlažna [[klima]]. V to območje spada tudi Rašica. VREME Slovenija leži v zmerno toplem pasu. V tem območju se [[vreme]] močno in hitro spreminja (Gams, I., str. 24). Ob obisku razgledne točke je bilo sončno. »Temperatura zraka v Sloveniji ima značilen dnevni in letni hod. Maksimalne dnevne vrednosti temperatura doseže zgodaj popoldne, običajno med 14. in 15. uro, najnižje vrednosti pa tik pred sončnim vzhodom. Najpogosteje je najtoplejši mesec v letu julij, najnižje temperature pa običajno zabeležimo v januarju z izjemo visokogorja, kjer je temperaturni minimum dosežen v mesecu februarju. Temperatura zraka v splošnem z nadmorsko višino pada, v povprečju se povprečna letna temperatura zraka na vsakih 1000 m zniža za 5.3 °C. Poleg nadmorske višine na temperaturo vplivajo še [[relief]], vpliv večjih vodnih površin in vpliv poseljenosti. Ob jasnih in mirnih nočeh je v kotlinah in dolinah pogost pojav nastanka tako imenovanih jezer hladnega zraka. Pojav temperaturne inverzije je zlasti opazen pozimi, neredko se zgodi tudi, da jezera hladnega zraka v kotlini vztrajajo tudi več dni in tako vplivajo tudi na povprečno in maksimalno temperaturo zraka. V topli polovici leta je vpliv kotlinske lege manj izrazit (Arso: Temperatura zraka, str.1).« Za Rašico je značilno vse zgoraj navedeno. Pozimi je pogosto tudi Rašica zavita v meglo. Le redko je zgoraj jasno in v dolini megla. Temperatura je na vrhu povprečno nižja za 1,8 °C kot v Ljubljani. PADAVINE »Prostorska porazdelitev padavin v Sloveniji je močno povezana z njenim razgibanim reliefom (slika 10). Zaradi [[orografskega učinka]] se količina padavin povečuje, ko gremo od morja proti notranjosti Slovenije in doseže maksimum na Dinarsko-Alpski pregradi. Nekoliko manjši, vendar kljub temu opazen maksimum padavin, se prav tako zaradi učinka dviganja zračnih mas pojavlja v Kamniško-Savinjskih Alpah. Za Dinarsko pregrado proti severovzhodu se z oddaljenostjo od morja in orografske pregrade količina padavin zelo hitro zmanjšuje (Arso: Podnebne razmere v Sloveniji, str. 3)«. Na območju Rašice letno pade približno 1400-1500 mm padavin, saj se nahaja le 20 km zračne linije od Kamniško-Savinjskih Alp. == Vode == Na območju Rašice je veliko [[kraških jam]]. Za to območje je značilen vodonosnik s kraško-razpoklinsko poroznostjo. To pomeni, da tu večina vode ponikne in nato pride na plan ob vznožju hribovja ali na nižji nadmorski višini. Voda, ki priteče z osamelca, se izliva v večje potoke ([[Pšata, Črnušnica]]) in ti se nato izlivajo v reko Savo in Kamniško Bistrico. == Rastlinstvo == V hribovskem pasu, v katerem se nahaja Rašica, prevladuje [[mešani gozd]]. Hrib je porasel z mešanim gozdom, na severni strani naselja [[Trzin]] pa so še zlasti zanimiva visoke doglazije, severnoameriški iglavci, ki so jih dali v preteklosti posaditi lastniki [[Grad Jablje|gradu Jablje]]. Malo nižje pod vrhom ([[Dobeno]] in vas Rašica) najdemo kar nekaj travnatih površin, ki služijo kot pašniki. Ker je kar nekaj kmetij propadlo, je dandanes manj živine, ki bi se pasla. Ob vznožju Rašice je veliko ostankov mokrišč. Lahko rečem, da je močvirnato skoraj na vseh straneh osamelca. Tu najdemo rastline in živali, ki so značilna le za območja mokrišč. V gozdu zahodno od naselja Trzin je še eden od nekdanjih glinokopov, ki jih je zalila voda – [[Frinihtov bajer]]. [[Lepi čeveljc]] je rastlina, ki je zaščitena in jo najdemo samo na območju mokrišč. Za Trzin je značilen tudi [[močvirski tulipan]] ali žerjavček, kot jim rečejo Trzinci. == Naselja == Najbližja naselja vrhu Rašice so [[Zgornje Dobeno]],[[Srednje Dobeno]], [[Spodnje Dobeno]] in vas Rašica. Do vasi Rašice pridemo iz Spodnjih Gamelj, na Dobeno pa iz vasi Loka (pri Mengšu). Naselja so višje ležeča in so se v zadnjih dveh desetletjih močno razširila. Na Dobenu so včasih bili samo majhni vikendi z značilno arhitekturo, ki so se kasneje večinoma spremenili v stalna bivališča. == Promet == Iz smeri Črnuč obstaja makadamska pot, ki pelje čisto do vrha, vendar jo na srečo uporabljajo samo vzdrževalci oddajnikov na stolpu in skrbniki planinske koče. V zadnjih letih je Rašica postala priljubljen cilj gorskih in cestnih kolesarjev ter gorskih tekačev. == Naravni viri, raba tal in gospodarstvo == Na območju osamelca prevladuje gozd. Del gozda je vključen v projekt [[Natura 2000]] - evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih se v okviru habitatne direktive in direktive o pticah borijo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Slovenija je ob pridružitvi Evropski uniji določila seznam naravnih območij, ki ustrezajo merilom obeh direktiv. Direktivi podpirata trajnostni razvoj, ki lahko zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne škoduje potrebam prihodnjih. Na varstvenih območjih Natura 2000 direktivi ne izključujeta človeške dejavnosti. Zagotoviti je potrebno, da te dejavnosti ne bodo ogrozile narave, temveč bodo, kadar bo to mogoče, njeno ohranjanje podpirale (Biseri slovenske narave, str. 1) . Ime naselij: Dob, Dobrna, Dobrovnik, itd. pričajo o gospodarskem pomenu dobovih gozdov v preteklosti na Slovenskem. Prav tako je bilo verjetno na območju naselja Dobeno. Zaradi pretiranega poseganja v naravo in krčenja dobovih gozdov nam ta imena dajo samo slutiti, da je na teh območjih nekoč rasel dob. V današnjih dneh gozd na tem območju nima velikega gospodarskega pomena a ima velik pomen za ljudi. Naravni vir osamelca so predvsem vodni izviri, ki jih je na tem območju veliko in se jih v zadnjih letih poskuša čimbolje zaščititi. Naravne vire ogroža gospodarstvo, saj se industijske cone širijo in pišejo slab scenarij vodnih virov, mokrišč, gozda, itd. ==Zunanje povezave== *[http://www.rasica.org/dom-na-rasici/o-domu-na-rasici/ Planinsko društvo Rašica] *[http://www.geopedia.si/#b4_x462555.594_y110489.813_s15 Zemljevid na spletni strani Geopedija] [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] 4vpsj389kfgh91hy3txbef9jut4z9g2 Bobovška jezera 0 207651 5724185 5623308 2022-07-26T16:08:40Z A09090091 188929 dp inf, pospr. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Bobovška jezera | image_lake = BobovniskoJezero-Krokodiljnica1.jpg | caption_lake = Krokodilnica | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = | coords = {{koord|46|16|28|N|14|21|42|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = | inflow = | outflow = | catchment = | basin_countries = | area =4,5 ha | cities =[[Bobovek]] |pushpin_map=Slovenija}} '''Bobovška jezera''' so skupina treh jezer v bližini naselja [[Bobovek]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Njihova skupna površina je okrog 4,5 ha. Največje, severno ležeče jezero je Krokodilnica, južno se imenuje Čukova jama, vzhodno in hkrati najmanjše pa Ledvička. Na začetku 20. stoletja je bil na mestu današnjih jezerc zamočvirjen travnik s posameznimi drevesi. Leta 1905 so se začeli izkopi [[Glina|gline]], ki jo je izkoriščala [[opekarna]] ''Bobovek''. Leta 1953 so na območju našli ostanke [[mamut]]a, ki izvirajo izpred zadnje poledenitve, to je pred približno 180.000 leti. Leta 1965 so našli ohranjene ostanke fosilne ribe [[klenič]] (''Leuciscus leuciscus''). Leta 1971 so glino prenehali izkoriščati in nekdanje [[glinokop]]e je zalila voda. Jezerca so danes zaraščena z vodnim in obvodnim rastlinjem. Postala so življenjski prostor številnih vodnih živali in ptic. Jezerca (mlake) so zaradi [[ornitologija|ornitoloških]], [[paleontologija|paleontoloških]] in drugih posebnosti zaščitena in razglašena za naravno znamenitost. ==Galerija== <gallery> Slika:Bobovek, glinokopi.jpg|Čukova jama Slika:BobovniskoJezero-CukovaJama1.jpg|Čukova jama Slika:Bobovek - north lake.jpg|Krokodilnica novembra Slika:BobovniskoJezero-Ledvicka1.jpg|Ledvička Slika:Ledvicka.jpg|Ledvička pozimi </gallery> ==Glej tudi== *[[seznam jezer v Sloveniji]] ==Zuananje povezave== *[http://www.geopedia.si/#b2_x451187.5_y125804.699_s17 Ortofoto jezer na spletni strani Geopedija] *[http://www.turisticnodrustvo-kokrica.si/jezerca%20pri%20bobovku.htm Članek o jezercih na spletni strani Turističnega društva Kokrica] {{Geopedia|L260_F1120_T105_vF_b2_x451129.24688562204_y125693.897428367_s19}} {{Geopedia|L260_F1128_T105_vF_b2_x451087.63228562195_y125921.538028368_s18}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Jezera v Sloveniji]] t3yuw278d5xvtysjes8hb0owbzp5z81 Cinkov križ 0 208126 5724197 2585366 2022-07-26T16:27:17Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Brezno Cinkov križ|depth=185 m|location=[[Podstenice]], [[Kočevski rog]], {{SLO}}|geology=2 brezni in 2 zožitvi}} '''Cinkov križ''' je 185 m globoko večstopenjsko [[brezno]], ki se nahaja v bližini [[Podstenice|Podstenic]] na [[Kočevski rog|Kočevskem rogu]]. Zanj je značilno 103 m globoko vhodno brezno, ki se po dveh zožitvah nadaljuje s končno 60 metrsko vertikalo. Brezno se zaključi v manjših prostorih, ki so zaliti z [[ilovica|ilovico]].<ref>Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Cinkov križ), 1991</ref> ==Zunanje povezave== * [http://www.jknm.si/media/pdf/3631_Cinkov_kriz.pdf Jamarki klub Novo mesto, Cinkov križ] {{Geopedia|L3255_F3631_T118_vF_b2_x501180_y62280_s18}} ==Reference== {{opombe}} ==Glej tudi== * [[seznam kraških jam v Sloveniji]] {{geol-stub}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Dolenjske Toplice]] i17pqdof8trcqucz9jxrayxd9182ksp Slatnik (gora) 0 209236 5724370 4536843 2022-07-27T11:41:36Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Slatnik}}{{Infopolje Gora|name=Slatnik|photo=AlpskiZid01-slatnik.jpg|photo_caption=Ohranjena vojašnica GAF|elevation_m=1609|location={{SLO}}|range=[[Soriška planina]]}} '''Slatnik''' (1609 m) je gora nad [[Soriška planina|Soriško planino]]. ==Zunanje povezave== *[http://www.geopedia.si/#b4_x422959_y121971_s15 Zemljevid na Geopediji] *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slatnik (mountain)|Slatnik (gora)}} [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Tisočaki]] {{si-geo-stub}} ck4ftqgm2knirfxmxdowiifiy05gy6t Golobina (jama) 0 215256 5724199 4885772 2022-07-26T16:33:21Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki :''Za druge pomene glej [[Golobina (razločitev)]]''. {{Infopolje jama|geology=[[kraška jama|kraška]] [[ponor]]na vodna jama|name=Golobina|location=SZ [[Loško polje|Loškega polja]], [[Dane, Loška dolina|Dane]], {{SLO}}|length=850 m (raziskano)|depth=45 m|access=poleti ob nizki vodi}} '''Golobina''' je [[kras|kraška]] [[ponor]]na vodna [[jama]], ki se nahaja na severozahodnem delu [[Loško polje|Loškega polja]] v bližini naselja [[Dane, Loška dolina|Dane]]. Vanjo se ob visokem vodostaju izteka potok [[Obrh]]. Zaradi pogostih poplav Obrha je bil vhod v jamo med letoma 1901 in 1906 umetno razširjen. Golobina je [[blato|blatna]] jama, njena raziskana dolžina znaša 850 m, globina pa 45 m. Voda odteka v 2 km oddaljene izvire na jugovzhodnem obrobju [[Cerkniško polje|Cerkniškega polja]]. V poletnem času, ko je vodostaj nizek, so možni vodeni ogledi. ==Glej tudi== *[[seznam jam v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== {{Geopedia|L3255_F131_T118_vF_b4_x456570_y63140_s15}} *[http://www.loskadolina.si/zanimivosti/naravna_in_kulturna_dediscina/2006112716564438/ Jama na občinski spletni strani] [[Kategorija:Občina Loška dolina]] [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] mzvy3baiidw2i65qorwzl1amx3y9i17 Velika in Mala Karlovica 0 215276 5724183 4804014 2022-07-26T16:04:05Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Velika Karlovica|photo=Razglednica Velike Karlovice 1934.jpg|caption=Vhod v Veliko Karlovico l. 1934|length=7 km|access=Mala Karlovica zazidana|features=[[ponor|ponorna]] kraška jama}} '''Velika''' in '''Mala Karlovica''' sta kraški [[jama|jami]] ob zahodnem obrobju [[Cerkniško polje|Cerkniškega polja]], sta [[ponor]]ni in zato blatni jami. Vanju se stekajo vode [[Cerkniščica|Cerkniščice]] in [[Stržen (potok)|Stržena]]. Sistem Velike Karlovice je bil doslej raziskan v dolžini 7 km, 200 m oddaljeni vhod v Malo Karlovico pa je bil med letoma 1969 in 1990 v celoti zazidan. Voda, ki teče po teh jamah, nadaljuje svojo pot v [[Zelške jame]] in je del porečja [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. ==Glej tudi== *[[seznam jam v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== *[http://www.geopedia.si/#b4_x448026.521_y70304.925_s15 Zemljevid na Geopediji] {{Geopedia|L578_F87_T118_vF_b2_x447890_y70370_s18}} {{pritoki Ljubljanice}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerkniško jezero]] [[Kategorija:Zelše]] 6u2c6ck9r2o6c8jh0mxerk3f7w90411 Šport TV 0 220278 5724148 5566754 2022-07-26T14:22:09Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki {{Infobox TV channel| |name = Šport TV| |logofile = Sporttv.gif| |logosize = 190px |launch = {{datum rojstva in starost|2006|10|14}}| |owner = [[Šport TV - ASPN d.o.o.]]| |slogan = | |country = [[Slovenija]]| |sister names =| |web = [https://www.sport-tv.si//Uradna spletna stran] |}} '''Šport TV''' je prva slovenska [[šport]]na televizija. Ima tri programe. Njen glavni in odgovorni urednik je Miro Ćorić. Prenaša več različnih športov, med drugim [[nogomet]], [[košarka|košarko]], [[hokej]], rokomet, [[ameriški nogomet]], [[odbojka|odbojko]], motokros, avtomoblizem, ekstremne športe in borilne športe. Poleg prenosov ponuja tudi različne magazinske oddaje, povezane s športom. Tekmovanja, ki jih prenaša Šport TV: ==Nogomet== *Italijanska 1. liga [[Serie A]] *Francoska 1. liga Ligue 1 *Francoski državni pokal *Francoski ligaški pokal *Angleški ligaški pokal *Nemški pokal *Belgijska 1. liga *Hrvaška 1. liga *Češka 1. liga *Škotska 1. liga *Škotski državni pokal *Copa America *Afriški pokal narodov AFCON ==Hokej== *Liga [[NHL ]] *Svetovno prvenstvo elitne divizije *Svetovno prvenstvo 1. divizije *Tekme slovenske državne reprezentance *Slovensko državno prvenstvo ==Rokomet== *EHF Liga prvakov *EHF Liga prvakinj *IHF svetovno prvenstvo *Nemško državno prvenstvo Bundesliga *Nemški pokal DKB Bundesliga *Francoska liga LNH ==Košarka== *Španska liga Liga Endesa *Eurocup *FIBA liga prvakov *Liga Nova KBM *Pokal Spar *Španski kraljevi pokal *Svetovno prvenstvo *Evropsko prvenstvo *NCAA ==Avtomoto== *Motokros MXGP in MX2 *Reli WRC == Bejzbol == *MLB ==Ragbi== *Pokal šestih narodov *Angleško državno prvenstvo ===Komentatorji na Šport TV=== *[[Nejc Mravlja]] *[[Gregor Žvab]] *[[Žiga Ikić]] *[[Mitja Hozjan]] *[[Robert Kukovica]] *[[Uroš Puš]] *[[Aleš Stadler]] *[[Luka Potočnik]] *[[Luka Cotič]] *[[Gregor Gajšek]] *[[Primož Podsedenšek]] ==Zunanje povezave== *[http://sport-tv.si/ Uradna stran] {{TV-stub}} [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2006]] mwjwv3wvgxu0lp8xfnf4s4t8be3r201 Tolsti vrh 0 226589 5724374 5637377 2022-07-27T11:51:34Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni3|Tolsti Vrh}}{{Infopolje Gora|name=Tolsti vrh|photo=Kriška gora.JPG|photo_caption=Greben [[Kriška gora|Kriške gore]], Tolsti vrh desno|map=Slovenija|range=[[Kriška gora]]|location={{SLO}}|easiest_route=glej [[#Dostopi|Dostopi]]}} '''Tolsti vrh''' (1715 m) se nahaja v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]] zahodno od [[Storžič]]a in je najvišji vrh [[Kriška gora|Kriške gore]]. == Dostopi == Na vrh vodi več poti. Najpriljubljenejša pot je krožna iz vasi [[Gozd, Tržič|Gozd]] do [[Koča na Kriški gori|Koče na Kriški gori]], preko Vratc na vrh, od tam direktno do izhodišča. Povprečen pohodnik jo prehodi v 4-5 urah. Druga pot na vrh pa vodi od [[Dom pod Storžičem|Doma pod Storžičem]]; pot zahteva 2 uri. == Možna izhodišča == *Mala in Velika Poljana *planina Javornik == Glej tudi == * [[Kriška gora]] == Zunanje povezave == * [http://www.burger.si/KSA/TolstiVrh/uvod.html] {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] 9kl3j0iykz0tum5l755b257u8sblh1i RTS 0 235433 5724119 5597725 2022-07-26T13:56:55Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-kanal|name=RTS|launch=1994|country=Slovenija|headquarters=Prešernova ulica 3, Maribor|owner=Tele 59 (1994–2015)<br>TV3 (2016)<br>RTS MEDIA (2017–)}} '''RTS''' je [[Slovenija|slovenska]] [[Regija|regionalna]] [[Televizija|televizijska]] postaja s sedežem v [[Maribor|Mariboru]]. Ima status programa posebnega pomena.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Maribor: Novinarji RTS že pet mesecev brez plače|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/maribor-novinarji-rts-ze-pet-mesecev-brez-place.html|website=old.delo.si|date=2011-08-31|accessdate=2020-10-11|language=sl-si|publisher=|last=}}</ref> Z oddajanjem je začela leta [[1994]]. Izdajatelj programa je podjetje TV3 d.o.o., a je televizija bila preprodana kitajskim vlagateljem.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=RTS 24: Kitajski lastniki, kitajska vsebina|url=https://www.vecer.com/maribor/rts-24-kitajski-lastniki-kitajska-vsebina-6321274|website=www.vecer.com|date=2017-10-03|accessdate=2020-10-11|language=sl-si|publisher=|last=Peršak|first=Aljoša}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer: dovoljenje za izvajanje TV dejavnosti|url=https://arhiv.akos-rs.si/vecer:-dovoljenje-za-izvajanje-tv-dejavnosti|website=arhiv.akos-rs.si|accessdate=2020-10-12|date=22. december 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> Po obsegu in kvaliteti lastne produkcije se RTS uvršča med največje televizijske programe v Sloveniji in širši regiji. Pogram gledalcem ponuja informativne, zabavne, kulturne in športne vsebine ter ekskluzivne neposredne prenose in posnetke različnih prireditev. Svoj program razširja preko kabelskega omrežja ter IPTV in MMDS platform. == Lastništvo == Televizijo RTS je ustanovila družba [[Tele 59]], ki je nastala leta 1992.<ref name=":0" /> === Menjave lastnikov po stečaju Tele 59 === Podjetje Tele 59 je šlo v stečaj leta 2015. RTS je decembra 2016 iz stečajne mase kupilo podjetje TV3 Sebastjana Vežnaverja.<ref>{{Navedi splet|title=Mariborski RTS kupila TV3|url=https://www.vecer.com/slovenija/gospodarstvo/mariborski-rts-kupila-tv3-6244241|website=www.vecer.com|date=2016-12-22|accessdate=2020-10-11|language=sl-si}}</ref> Junija 2017 so televizijo od TV3 kupili kitajski vlagatelji. Poslej je bil financiran v okviru projektov v regiji, dogovorjenih ob kitajskem prevzemu [[Aerodrom Maribor|Aerodroma Maribor]]. Novi lastnik je program uradno pričel oddajati 2. oktobra 2017.<ref>{{Navedi splet|title=Mariborska televizija RTS spet med živimi|url=https://krog.sta.si/2435115/mariborska-televizija-rts-spet-med-zivimi|website=krog.sta.si|date=2017-10-03|accessdate=2020-10-11|language=sl}}</ref><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Mariborski RTS v lasti Kitajcev|url=https://maribor24.si/lokalno/mariborski-rts-v-lasti-kitajcev|website=maribor24.si|date=2017-06-29|accessdate=2020-10-11|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Prvi televizijski projekt RTS-a so bile lokalne volitve 1994, prenosi soočenj pa so potekali z [[Betnavski grad|Betnavskega gradu]]. Leta 1995 je RTS soustanovil TV program z nacionalno pokritostjo [[POP TV]], 6. oktobra 1997 pa se je začel, tako kot Euro PTV v Ljubljani in Idea TV v Murski Soboti, z oddajanjem TV programa [[Gajba TV]],<ref>{{Navedi splet|title=STA: Gajba TV - program za mlade|url=https://www.sta.si/301511/gajba-tv-program-za-mlade|website=www.sta.si|accessdate=2020-10-11|date=2. oktober 1997|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0" /> ki je prav tako dosegal pokritost cele Slovenije. Leto 2000 je bilo prelomno. Po ukinitvi Gajba TV je oktobra isto leto ponovno polno zaživel RTS,<ref>{{Navedi splet|title=Klon:Art:Resistance - Klon Art Dokumentarni prispevek na Gajba TV...|url=http://www.e-arhiv.org/diva/index.php?opt=work&id=42&lang_pref=en|website=www.e-arhiv.org|accessdate=2020-10-11}}</ref><ref name=":0" /> in sicer s predvolilnimi soočenji, tokrat za državnozborske volitve. Dve leti kasneje se je spremenila tudi lastniška struktura. Družba je od tedaj last bila dveh in ne več šestih lastnikov. Leta 2003 je RTS po prizadevanjih pridobil status televizijskega programa posebnega pomena, ki sta mu ga podelila Svet za radiodifuzijo Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (letna subvencija kulturnega ministrstva).<ref name=":0" /> Istega leta je v sodelovanju z Narodnim domom Maribor kot prirediteljem Festivala Lent RTS prvič izvedel projekt festivalske televizije in 16 dni neposredno prenašal dogajanje na festivalu, prvič tudi preko satelita. Leta 2003 je začelo podjetje Tele 59 z ustanavljanjem mednarodnega medijskega grozda. Leta 2004, ko je RTS praznoval 10. obletnico, je bil uspešno zaključen prvi del projekta združevanja medijev v grozd, v katerega so se vključile tudi televizije iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Z aktiviranjem novega oddajnika, priključitvijo v digitalne pakete Siol TV in Telius je TV-program RTS v tem letu povečal pokritost Slovenije s signalom na 70 % ozemlja države. == Sklici == {{reflist}} [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] ptbzrujd27xe96v8vxcko0qp5rzk85j Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1951) 0 236206 5724328 5426802 2022-07-27T08:46:33Z Doncsecz~slwiki 9581 /* P */ wikitext text/x-wiki {{Ta|prekmurskih evangeličanskih knjigah|seznam prekmurskih tiskanih knjig}} '''[[Seznam]] [[prekmurščina|prekmurskih]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanskih]] [[tiskarna|tiskanjih]] [[knjiga|knjig]] med [[1715]] in [[1944]]''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Janoš Kardoš]]: ABC ali Návuk na píszajocs - cstenyé za szlovenszke vucsenice vödáni Po Kardos Jánosi. [[1867]] * [[Štefan Küzmič]]: ABC kni'sicza (primerek ni v razvidu in neznan točni naslov), [[1753]] * [[Mihael Kotsmar]]: [[Abeczedarium Szlowenszko]], za drobno detzo, vön ſzpüscheno. [[1725]]. * [[Štefan Godina]]: Agostonszko verevadlüványe. Szlovencseno po Godina Stevani, gornyepetrovszkom dühovniki. [[1930]] == B == * [[Janoš Flisar]]: Brez Boga na szveti. Verszka i jákosztna pripoveszt. Napiszala Kriszitna Roy. V-Prekmurscsino presztavo Fliszár János v pokoji vucsitel. [[1931]] == C == * [[Adam Lutar]]: Cerkvene pesmi za evangeličanske izseljence. Vküppostavo Luthar Adam dühovnik. [[1938]] == D == * Janoš Kardoš: [[D. Luther Martina máli kátekismus]] ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke. Naime za deczo správiscs evangelicsanszki. Vödáni po Kardos Jánosi hodoskom dühovniki. [[1837]] * Janoš Kardoš: D. Luther Martina Máli kátekizmus ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke. Naime za deczo szpráviscs evangelicsanszki. Vödáni po Krados Jánosi. Najde sze v-Lendavi pri Balogh Arpad knigovezari. [[1875]] * Janoš Kardoš: D. Luther Martina Máli kátekizmus ali glávni návuk szvéte vere krsztsanszke. Naime deczo szpráviscs evangelicsanszki. Vö-dáni po Krados Jánosi. [[1902]] * Janoš Kardoš: Dr. Luther Martina Mali kátekizmus ali glavni návuk szévte vere krsztsanszke naime za deco szpráviscs evangelicsanszki vödani po Kardos Janosi. [[1920]] * Janoš Kardoš: Dr. Lutger Martina máli Kátekismus ali glávni návuk szvéte vere krsztsanszke naime za deco správiscs evangelicsanszki. Vödáni po Rev. Dr. Ernest A. Stiegler Bethlehemszkom Dühovniki. Stampani vu Amerikanszki Szlovencov glász stampariji. Bethlehem, Pa. [[1938]]. * [[Mihael Barla]]: Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze za to málo sôlszko deczo szprávlene po Kis Jánosi, visziko postüvanom superintendensi ti prêk dunajski evangelicsanszki czerkev. Na szlovenszki jezik obrnyene po Barla Miháli, kövágo örske fare dühovnom pasztéri. [[1820]] * [[Juri Cipot]]: [[Dühovni Áldovi]] ali molitvene knige krszcseníkom na szrdcza i dúse opravo i obeszeljávanje vi tú'zni 'zitka vöraj Szprávlene po Czipott Gyürji Evangelitsánszke Hodoske Fare Dühovniki V-Szombatheli z-Perger Ferentza píszkimi 1829. [[1829]] * Juri Cipot: Dühovni áldovi ali molitvene knige krszcseníkom na szrdcz ali düse opravo i obeszeljávanye vu tu'zni 'zitka vöraj. Szprávlene po Czipott Gyürji … [[1889]] * Juri Cipot: Dűhovni áldov ali molitvene knige krszcsenikom na szrdcz ali düse ópravo i obeszeljávanye vu tu'zni 'zitka vöraj. Szprávlene po Czipott Gyürji. [[1901]] * Juri Cipot: Dűhovni áldov ali molitvena kniga krscsenikom na szrdcz ali düse opravo i obeszeljávanye vu tú'zni 'zitka vöraj. Szprávlene po Czipott Gyürji. Najde sze v-Lendavi i v Szoboti pri Balkányi Ernő knigovezári. [[1912]] * Juri Cipot: Dűhovni Aldov ali molitvene knige. Krsztsenikom na szrdc ali dűse oupravo i obeszeljávanye vu tuzsni zsitka vöraj szprávlene po Czipott Gyüryi, evangelicsanszke Hodoske fare dühovniki. [[1922]] * [[Aleksander Terplan]]: [[Dvakrat 52 Bibliszke Historie]] za evangelicsanszke solé ino hi'ze. Szlovencsena po Terplán Sándori püczonszkom farari. Z vnôgimi nôvimi obrázki. [[1847]] * Aleksander Terplan: Dvakrat pedeszet i dve bibliszke historie za evangelicsanszke solé ino hi'ze. Szlovencsene po Terplán Sándori … Drügi stamp i vödávanje. Z vnôgimi nôvimi obrázki. [[1878]] == E == * Evangelicsanszke szvéte vere návuk za Lüdszki soul I-II. zloucs evang. vucsenike. Vö dá: Perkmurszka evang. sinyorija. [[1922]] * Evangelicsanszke szvéte vere návuk za Lüdszki soul III.-IV. zloucs evang. vucsenike. Vödá: Prejkmurszka evang. sinyorija. [[1922]] * Adam Lutar: Evangeliomszke vere ino cérkvi obcsinszki prigodi. Naprejdáni po Kardos Jánosi, hodoskom dühovniki. [[1932]] == G == * [[Mihael Bakoš]]: Győrſzki Kátekizmus tou – je – tou: D. Luther Mártonna Máli katekizmus, z-drügimi lejpimi pobo'snimi pítanyami, ino ſzem ſzpodobnimi niſterimi molitvami, zdaj znouvics na szlovenſzko obrnyen, za volo, v Szlovenſzkoj okroglini l. solſzke deczé. [[1796]] == K == * Aleksander Terplan: [[Knige 'zoltárszke]]. Szlovencsene po Terplán Sándori. [[1848]] * Aleksander Terplan: Knige 'zoltárszke. Szlovencsene po Terplán Sándori … Vödáne po Angluskom i zvönésnyem tüváristvi za biblie. [[1883]] * Aleksander Terplan: Knige zoltárszke. Szlovencsene po Terplan Sandori pücsonszkom dühovniki. Vödáne po Angluškom i zvönesnyem tüváristvi za Biblie. [[1928]] * Janoš Kardoš: [[Krátki návuk krsztsansztva]] naime za deczo obcsin evangelicsanszki okrogline szlovenszke k-sztoli goszpodnovimi prihájati 'zelócso szprávleni ino vödáni po Kardos Jánosi hódoskom dühovniki. [[1837]] * Aleksander Terplan: Kni'zicze dáni áldovov na orgone vu evang. czérkvi püczonszkoj v 1857. [[1857]] * [[Karel Šiftar]]: Krátki návuk vere evangeličanske za deco občin evangeličanski k-stoli Gospodnovomi ob prvi prihájajoučo. Spisan po Šiftár Károlyi ev. dühovniki v Bodonci. [[1921]] * Mihael Barla: [[Krscsanszke nôve peszmene knige]] szpravlene evangyelicsanszkim gmainam V-Soproni, stampane sz-Kultsár Kataline piſzkimi v-1823 leti. [[1823]] * Mihael Bakoš: Krscsásznszke peszmene knige (skupaj z Nouvim Gráduválom, [[1786]]) * Aleksander Terplan: Krszcsansztva abéczé to je krszcsanszke vere návuka prvi zácsétek. Za deczo evangelicsanszko oszem, devét lêt sztaro etc. [[1845]] * Aleksander Terplan: Krszcsánsztva Abécéz tô je krszcsanszke vere návuka prvi zacsétek. Za deczo evangelicsanszko oszem, devét lêt sztaro etv. Z vogrszkoga jezika obrnyeni. [[1869]] * Aleksander Terplan: Krszcsansztva ABÉCZÉ tó je krszcsanszke vere návuka prvi zacsétek. Za deczo evangelicsanszki oszem, devét lét sztaro etc. Z vogrszkoga jezika obrnyeni. Nájde sze v Muraszombati pri Arvai B. [[1900]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke czerkevne peszmi. Vödáne szpráviscsam evangelicsanszkim. [[1848]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke czerkvene peszmi. Vödane szpráviscsam evangelicsanszkim. Najde sze v-Lendavi pri Balogh Árpád knigovezári. [[1875]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke czerkevne peszmi. Vödáne szpráviscsam evangelicsanszkom. Najde sze v-Muraszombati pri Balkányi Ernő knigovezári. [[1908]] * Adam Lutar: Krsztsanszke czerkvene peszmi. Vödane Szpráviscsam Evangelicsanszkim od Szv. Ivana szlovenszke evangelicsanszke cérkvi. [[1941]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke mrtvecsne peszmi. [[1848]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke mrtvecsne peszmi. V- Lendavi : Dobíjo sze v-Lendavi pri Balogh Árpád, knigvezári ([[1855]]?) * Janoš Kardoš: Krsztsanszke mrtvecsne peszmi. Dobijo sze v-Lendavi pri Balogh Árpád knigvezári. [[1878]] * Janoš Kardoš: Krsztsanszke Mrtvecsne peszmi. Drügo vödánye. Vödá Prekmurszka Evang. A. V. Sinyorija. [[1929]] == L == * Lejtno vöpokázanye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne za leto 1930. [[1931]] * Lejtno vöpokazanye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne za leto 1939. [[1940]]. * Lejtno vöpokázanye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne za leto 1940. [[1941]] * Lejtno vöpokazanye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne 609-623. [[1942]] * Lejtno vöpokázanye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne za leto 1942. [[1943]] * Lejtno vöpokazánye Szv. Ivana Szlovenszke Evang. Gmajne za leto 1943. [[1944]] * [[Pavel Lutar]]: [[Luther Mártona zsítek]] ali krátko poposzanye onoga, ka sze je zsnyim godílo i ka je on vcsíno vu tekáki zsítka nyegovoga po Luthár Pavli [[1900]]. * Janoš Flisar: Luthera žitka spis z-slikami. Na reformacije štiristotno letnico. Pisao Masznyik Endre. Na Luthera 450 letnice priliko. Poslovenčno Fliszár János. [[1934]] == M == * Janoš Kardoš: [[Mála historia bibliszka]] ali sz. píszma mészta prígodna. Navküpe z-naprédányem pogübelnoszti Jeru'zálema. Naime za deczo sôl evangelicsanszki vödána po Kardos Jánosi, hodoskom dühovniki. [[1840]] * Štefan Küzmič: Male szlovenszki katekizmuss (primerek ni v razvidu, in neznan točni naslov), [[1752]] * [[Franc Temlin]]: [[Mali katechismus]], tou je tou krátki návuk vöre kerſchánſzke dávno nigda, po D. Luther Martonni z ſzvétoga piſzma vküp zebráni ino za drouvne Deczé volo ſzpiſzani. Zdai pak na szlovenszki jezik preloſeni. Stámpano v-Saxonii v-meſzti Halla imenüvanom po Zeitler Andrasi. [[1715]] * Janoš Flisar: [[Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj]], ali si nakrátci vküpvzéto včenje od rázločka med evangeličanske i rim. katholičanske svete matere cerkvi bodočega verenavuka. Vu pitanjaj i odgovoraj je vküppostavo Dr. Lechler K. evang. a. v. püšpek v Ulmi. Z nemškoga IV. vödanja na vogrski jezik prestavo: Dr. Kapi Bela. Poslovenčo: Flisar Janoš vp. vučitel. [[1932]] * [[Štefan Sijarto]]: Molitvi, na stári slovenszki jezik obrnyene ino na haszek szlovenszkoga naroda ([[1884]]) * Štefan Sijarto: Molítvi na ſztári ſzlovenſzki jezik obrnyene, ino na haszek szlovenſzkoga národa vö dáne po Szijárto Stevani püczonſzkom ſolſzkom vucsiteli. [[1797]] * Štefan Sijarto: Molitvi, na sztári szlovenszki jezik obrnyene ino na haszek szlovenszkoga naroda. [[1868]] * Štefan Sijarto: Molitvi, na stári slovenszki jezik obrnyene ino na haszek szlovenszkoga národa. Vu léti 1896. Najde sze v. Lendavi, pri Balogh Árpád knigovezári. [[1896]] * Štefan Sijarto: Molitvi vu sztárom szlovenszkom jeziki na hasek szlovenszkoga národa. Povéksano novo vödánye. [[1921]] * Janoš Kardoš: [[Moses i Josua]] (:Pétere knige Mosesa i knige Josue:). Ali Glávni Tál Szvétoga Piszma Sztároga Zákona po Kardos Janosi Hodoskom Dühovniki szlovencsen. [[1929]] * Štefan Sijarto: [[Mrtvecsne peszmi]], stere szo szti sztári piszm vküp pobráne, pobougsane, ino, na haszek szlovenszkoga národa zdaj oprvics na ſzvetloſzt dáne, po S. S. P. S. [[1796]] * Štefan Sijarto: Mrtvecsne peszmi stere szo szti sztári piszm vküp pobráne, pobougsane ino na haszek szlovenszkoga národa zdaj obdrügics na szvetlost dáne po Luthár Gergelyi i Kolossa Mihályi Szembiborczi sztoécsiva. [[1887]] (prenaredila sta jih [[Grgo Lutar]] in [[Mihael Kološa]]) * Štefan Sijarto: Mrtvečne peszmi stere szo szti sztári piszk vküp pobráne, pobougsane ino a haszek szlovenszkoga národa zdaj obtrétjem na szvetloszt dáne v-Szoboti. [[1910]] == N == * Napisznik od prekmurszke evangelicsanszke sinyorie 1922-toga leta február meszeca 2-ga dnéva v M. Soboti drzsánoga osznovnoga gyülésa. [[1922]] (dvojezični madžarsko-prekmurski zapisnik) * Štefan Küzmič: Nôvi zákon ali testamentom goszpodna nasega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics zgrcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Küzmics Stevani surdanszkom farari. I knige 'zoltárszke. [[1848]] * Štefan Küzmič: Nôvi zákon ali testamentom goszpodna nasega Jezus Krisztusa. Szlovencseni po Küzmics Stevani surdanszkom dühovniki. Vödáni po Angluskom i zvönésnyem tüváristvi za biblie. [[1883]] * Štefan Küzmič: Nôvi zákon ali testamentom Goszpodna nasega Jezus Krisztusa. Szlovencseni po Küzmics Stevani surdanszkom dühovniki. Vödáni po Angluskom i zvönesnyem tüváristvi za Biblie v Zemuni. [[1928]] * Mihael Bakoš: Nouvi Gráduvál, vu sterom sze vö zebráne, pobougsane, i zdaj vete nouvi réd posztávlene dühovne peszmi nahájajo szamomi Bougi na diko vö dáni. [[1789]] * Štefan Küzmič: [[Nouvi Zákon]] ali testamentom goszpodna nasega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics z grcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi surdánszkom F. [[1771]] * Štefan Küzmič: Nouvi zákon ali testamentom goszpodna nasega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics zgrcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi surdanszkom. F. [[1817]] (prenaredil ga je [[Ferenc Berke]]) == P == * Aleksander Terplan: [[Peszmi i réd]] pri poszvecsuvanyi ponovlene evangelícsanszke czérkvi püczonszke. [[1856]] * Janoš Kardoš(?): Pobo'zne molitvi za poszebni csészt bo'zo. Vödáne odebránim vere evangelicsanszke. [[1853]] * [[Ivan Berke]]: Pôtikazanye za one, ki szo nê vrácsi, pri o'zivávanyi lüdi na pô mrtvi, i prvo pomáganye pri nágloj 'zitka pogibeli. [[1871]] (primerek ni v razvidu) * [[Rudolf Cipot]]: Predga 1883-ga leta octobra 14-toga dnéva liki na sztotni szpoumenek nasztávlanya püczonszkoga szpráviscsa czérkvenoga drzsána po Czipott Rudolfi. I zkrátkom dojszpisüvanyem prigode püczonszke gmajne. Vödána na sztroski pobozsnoga gmajnara Kühar Stevana tesanovszkoga. [[1884]] * Rudolf Cipot: Predga 1888-ga leta oktobra 28-ga dnéva na dén reformátzie vu battyándszkoj (püczonskoj) ev. czérkvi drzsána po Czipott Rudolfi dühovniki vu 40-tom leti nyegove fararszke cseszti. [[1888]] * Janoš Flisar: Prekmurja znameniti evang. mozje. Vküperposztávila: Fliszár János, vp. vucsitel i Luthár Adám dühovnik. [[1926]] == R == * [[Mihael Sever Vanečaj]]: [[Réd zvelicsánsztva]]. Pouleg ednoga znamenüvanya toga nai poglaviteiſega recsenya jedro zvétoga piſzma, vu kterom te vöre nai vékſi artikulusi grüntani jeſzo, ravno i tak niſtere krátke molitve, i peſzmi, vön dán záto, dabi nei li ſzamo drobna decza zetoga mleiko ſzpoznanya bosjega, i Jesussa Kristussa zaimati mogli ſzvoje, eſche i vſza brátja vu Kristussi, poleg etoga rouké pelanya, vucsiti opominati, ino troustati. Stámpani v-Halli Saxonszkoj. [[1747]] == S == * Szlov. Ev. Luth. Szv. Ivana Gmojna SO. Betlehem, Pa. … Czerkvena kotriga. (?) * Mihael Bakoš: Szlovenszki abeczedár za drouvno deczo vö stámpani. [[1786]] * Štefan Sijarto(?): [[Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo]], szem szpodobnimi prilikami za volo, szvádbeni mladénczov. [[1807]] * Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo vödáno po Udvary Ferenczi kermedinszkom knigovezári. Na lasztivnom sztroski. [[1852]] * Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo. Vödáno po Wellish Beli. [[1898]] * Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo vödáno po Wellish Béla kompaktori v Monostri. II. natiszk. [[1909]] == V == * Rudolf Cipot: Vcsenyé konfirmátzie szprávleno po Czipott Rudolfi … Vödáni na sztroski czérkvenoga szpráviscsa püczonszkoga. [[1888]] * Štefan Küzmič: [[Vöre krsztsánszke krátki návuk]] csíszte rejcsi bo'ze vözebráni i na nyem vſzejm vernim vu vſzákom ſzküsávanyi na podpéranye, vu nevouli na pomáganye, vu ſzmrti na trouſt, ino potomtoga na vekivecsni zvelicsanye. Pouleg niſteri ſzem ſzpodobni molitev ino pejszen, nazáj gori poczinprani. [[1754]] == Z == * Janoš Flisar-Adam Lutar: Zvráči me, Gospodne! Molitvena Kniga za Evangeličanske Betežnike. Vödánje Harangszo Časopisa. Poslovenčilo Reditelstvo Düševnoga lista. Vödánje Düševnoga lista. [[1936]] == Knjige Binkoštne cerkve == * [[Jožef Novak]]: Dühovne pesmi, Veščica. [[1939]] * [[Franc Ouček]]: Düševne pesmi za mrtelnost. [[1950]] * Franc Ouček: Düševne pesmi za mrtelnost. [[1950]] * [[Ludvik Üllen]]: Gajenye krstšanske gmajne. Napisao: Levi Petrus. Vödava Kristušova dühovna cerkev. [[1951]] * Jožef Novak: Krst vu svetom Dühi. [[1939]] * Jožef Novak: Radoszti glász. Evangeliumske düsevne prebráne peszmi za vszáko potrebcsino vu krsztsanszkom zsitki. [[1944]] * Franc Ouček–Ludvik Üllen: Radosti glas. (Notna knjiga). [[1951]] * [[Jožef Kutoša]]: Zakoj Preklinjate?? ([[1950]]) == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam prekmurskih katoliških tiskanih knjig (1780–1951)]] * [[Seznam prekmurskih posvetnih tiskanih knjig (1820–1943)]] * [[Seznam prekmurskih časopisov in koledarjev (1875–1947)]] * [[Seznam prekmurskih rokopisov]] {{Prekmurščina}} [[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige|*]] 59ted5gm1ui5zi1wo70yobqmiweofrw Rudolf Turk 0 237582 5724255 5022227 2022-07-26T19:02:54Z Yerpo 8417 /* Življenje in delo */ slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Rudolf Turk''', [[Slovenci|slovenski]] [[agronom]] in agrarni [[ekonomist]]-[[statistika|statistik]], * [[1. november]] [[1907]], [[Tomaj]], † [[11. februar]] [[1984]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Turk je štiri razrede osnovne šole končal v [[Klanec pri Kozini|Klancu pri Kozini]], nižjo realko v [[Idrija|Idriji]] (1919–1922). Leta 1923 je obiskoval nižjo [[Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma|kmetijsko šolo Grm Novo mesto]], nato srednjo kmetijsko šolo v [[Maribor]]u in [[Valjevo|Valjevu]] (1923–1926). Leta 1926 je odšel v [[Praga|Prago]] na študij [[agronomija|agronomije]] na praško Kmetijsko visoko šolo in tam 1931 [[diploma|diplomiral]] ter v letih 1931−1933 opravil še specializacijo iz obratoslovja na državnem kmetijskem inštitutu v Pragi. V letih 1933–1945 je služboval na državnem kmetijskem posestvu Belje v [[Baranja|Baranji]] in fakultetnem posestvu v [[Zemun]]u, nato od 1947--1977 na ljubljanski [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]], od 1961 dalje kot [[redni profesor]] za obratoslovje, taksacijo, statistiko, linearno planiranje in metodiko raziskovalnega dela. Leta 1952 se je iz statistike izpopolnjeval v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Turk je v upravljanje velikih kmetijskih posestev uvedel analitsko knjigovodstvo in racionalizacijo proizvodnih postopkov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga. </ref> Napisal je več znanstvenih in strokovnih člankov ter med drugim 1972 v soavtorstvu izdal knjigo ''Statistična tehnika z osnovami planiranja in vrednotenja eksperimentov''.{{COBISS|ID=36923648}} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=736166|avtor=Adamič France|ime=Turk Rudolf|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Turk, Rudolf}} [[Kategorija:Slovenski agronomi]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] 5opadw4nd45mxbsv4gxip7ag8nsepv6 Jovan Čakalo 0 257131 5724052 4351944 2022-07-26T12:16:40Z 5.146.193.54 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jovan Čakalo |lived=[[1918]] - ? |image= |caption= |nickname= |alma-mater=[[Višja vojaška akademija JLA]] |placeofbirth={{ikonazastave|Hrvaška}} [[Staro Selo, Petrinja]] |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red zaslug za ljudstvo]]<br>[[Red bratstva in enotnosti]] |relations= |laterwork= }} '''Jovan Čakalo''', [[srpski|hrvaški]] [[general]], * [[1918]], † ?. == Življenjepis == Od leta 1941 je bil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in od leta 1942 v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; med vojno je bil namestnik poveljnika brigade 7. divizije, poveljnik artilerijskega diviziona iste divizije, poveljnik 3. brigade iste divizije in načelnik štaba 7. divizije. Po vojni je končal sovjetsko Pehotno častniško šolo, [[VVA JLA]] in [[Vojna šola JLA|Vojno šolo JLA]]. == Odlikovanja == * [[Red zaslug za ljudstvo]] * [[Red bratstva in enotnosti]] == Viri in opombe == {{opombe}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 228. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Čakalo, Jovan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1918]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije JLA]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] 4381550zl4p2jrcpsbohzba133m5zxd 5724054 5724052 2022-07-26T12:20:45Z 5.146.193.54 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jovan Čakalo |lived=[[1918]] - ? |image= |caption= |nickname= |alma-mater=[[Višja vojaška akademija JLA]] |placeofbirth={{ikonazastave|Hrvaška}} [[Staro Selo, Petrinja]] |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red zaslug za ljudstvo]]<br>[[Red bratstva in enotnosti]] |relations= |laterwork= }} '''Jovan Čakalo''', [[srpski|srpski]] [[general]], * [[1918]], [[1995]] . == Življenjepis == Od leta 1941 je bil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in od leta 1942 v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; med vojno je bil namestnik poveljnika brigade 7. divizije, poveljnik artilerijskega diviziona iste divizije, poveljnik 3. brigade iste divizije in načelnik štaba 7. divizije. Po vojni je končal sovjetsko Pehotno častniško šolo, [[VVA JLA]] in [[Vojna šola JLA|Vojno šolo JLA]]. == Odlikovanja == * [[Red zaslug za ljudstvo]] * [[Red bratstva in enotnosti]] == Viri in opombe == {{opombe}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 228. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Čakalo, Jovan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1918]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije JLA]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] qgsqv64xqa127oo3ikbrh3afc1e94a2 5724055 5724054 2022-07-26T12:22:12Z 5.146.193.54 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jovan Čakalo |lived=[[1918]] - ? |image= |caption= |nickname=Vuk za Banije |alma-mater=[[Višja vojaška akademija JLA]] |placeofbirth={{ikonazastave|Hrvaška}} [[Staro Selo, Petrinja]] |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red zaslug za ljudstvo]]<br>[[Red bratstva in enotnosti]] |relations= |laterwork= }} '''Jovan Čakalo''', [[srpski|srpski]] [[general]], * [[1918]], [[1995]] . == Življenjepis == Od leta 1941 je bil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in od leta 1942 v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; med vojno je bil namestnik poveljnika brigade 7. divizije, poveljnik artilerijskega diviziona iste divizije, poveljnik 3. brigade iste divizije in načelnik štaba 7. divizije. Po vojni je končal sovjetsko Pehotno častniško šolo, [[VVA JLA]] in [[Vojna šola JLA|Vojno šolo JLA]]. == Odlikovanja == * [[Red zaslug za ljudstvo]] * [[Red bratstva in enotnosti]] == Viri in opombe == {{opombe}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 228. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Čakalo, Jovan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1918]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije JLA]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] al7fg0t23ftq4j6jol1vbi8nbv2p999 5724056 5724055 2022-07-26T12:23:20Z 5.146.193.54 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jovan Čakalo |lived=[[1918]] - ? |image= |caption= |nickname=Vuk sa Banije |alma-mater=[[Višja vojaška akademija JLA]] |placeofbirth={{ikonazastave|Hrvaška}} [[Staro Selo, Petrinja]] |placeofdeath= Beograd |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red zaslug za ljudstvo]]<br>[[Red bratstva in enotnosti]] |relations= |laterwork= }} '''Jovan Čakalo''', [[srpski|srpski]] [[general]], * [[1918]], [[1995]] . == Življenjepis == Od leta 1941 je bil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in od leta 1942 v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; med vojno je bil namestnik poveljnika brigade 7. divizije, poveljnik artilerijskega diviziona iste divizije, poveljnik 3. brigade iste divizije in načelnik štaba 7. divizije. Po vojni je končal sovjetsko Pehotno častniško šolo, [[VVA JLA]] in [[Vojna šola JLA|Vojno šolo JLA]]. == Odlikovanja == * [[Red zaslug za ljudstvo]] * [[Red bratstva in enotnosti]] == Viri in opombe == {{opombe}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 228. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Čakalo, Jovan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1918]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije JLA]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] efeylh1wrt1c6gstv55c4x5h0u45p26 5724057 5724056 2022-07-26T12:25:25Z 5.146.193.54 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jovan Čakalo |lived=[[1918]] - [[1995]] |image= |caption= |nickname=Vuk sa Banije |alma-mater=[[Višja vojaška akademija JLA]] |placeofbirth={{ikonazastave|Hrvaška}} [[Staro Selo, Petrinja]] |placeofdeath= 1995 Beograd |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red zaslug za ljudstvo]]<br>[[Red bratstva in enotnosti]] |relations= |laterwork= }} '''Jovan Čakalo''', [[srpski|srpski]] [[general]], * [[1918]], [[1995]] . == Življenjepis == Od leta 1941 je bil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in od leta 1942 v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; med vojno je bil namestnik poveljnika brigade 7. divizije, poveljnik artilerijskega diviziona iste divizije, poveljnik 3. brigade iste divizije in načelnik štaba 7. divizije. Po vojni je končal sovjetsko Pehotno častniško šolo, [[VVA JLA]] in [[Vojna šola JLA|Vojno šolo JLA]]. == Odlikovanja == * [[Red zaslug za ljudstvo]] * [[Red bratstva in enotnosti]] == Viri in opombe == {{opombe}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 228. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Čakalo, Jovan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1918]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije JLA]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] 3d4dmmrw5u8bc43syvrsemaz9u0tcd6 5724066 5724057 2022-07-26T12:55:00Z 91.45.131.119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jovan Čakalo |lived=[[1918]] - [[1995]] |image= |caption= |nickname=Vuk sa Banije |alma-mater=[[Višja vojaška akademija JLA]] |placeofbirth={{ikonazastave|Hrvaška}} [[Staro Selo, Sisak]] |placeofdeath= 1995 Beograd |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red zaslug za ljudstvo]]<br>[[Red bratstva in enotnosti]] |relations= |laterwork= }} '''Jovan Čakalo''', [[srpski|srpski]] [[general]], * [[1918]], [[1995]] . == Življenjepis == Od leta 1941 je bil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in od leta 1942 v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; med vojno je bil namestnik poveljnika brigade 7. divizije, poveljnik artilerijskega diviziona iste divizije, poveljnik 3. brigade iste divizije in načelnik štaba 7. divizije. Po vojni je končal sovjetsko Pehotno častniško šolo, [[VVA JLA]] in [[Vojna šola JLA|Vojno šolo JLA]]. == Odlikovanja == * [[Red zaslug za ljudstvo]] * [[Red bratstva in enotnosti]] == Viri in opombe == {{opombe}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 228. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Čakalo, Jovan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1918]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije JLA]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] es9df9nfy0stbm1g9tcq13ype9veuja 5724069 5724066 2022-07-26T13:10:54Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/91.45.131.119|91.45.131.119]] ([[User talk:91.45.131.119|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:5.146.193.54|5.146.193.54]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jovan Čakalo |lived=[[1918]] - [[1995]] |image= |caption= |nickname=Vuk sa Banije |alma-mater=[[Višja vojaška akademija JLA]] |placeofbirth={{ikonazastave|Hrvaška}} [[Staro Selo, Petrinja]] |placeofdeath= 1995 Beograd |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red zaslug za ljudstvo]]<br>[[Red bratstva in enotnosti]] |relations= |laterwork= }} '''Jovan Čakalo''', [[srpski|srpski]] [[general]], * [[1918]], [[1995]] . == Življenjepis == Od leta 1941 je bil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in od leta 1942 v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; med vojno je bil namestnik poveljnika brigade 7. divizije, poveljnik artilerijskega diviziona iste divizije, poveljnik 3. brigade iste divizije in načelnik štaba 7. divizije. Po vojni je končal sovjetsko Pehotno častniško šolo, [[VVA JLA]] in [[Vojna šola JLA|Vojno šolo JLA]]. == Odlikovanja == * [[Red zaslug za ljudstvo]] * [[Red bratstva in enotnosti]] == Viri in opombe == {{opombe}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 228. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Čakalo, Jovan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1918]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije JLA]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] 3d4dmmrw5u8bc43syvrsemaz9u0tcd6 5724093 5724069 2022-07-26T13:37:18Z A09090091 188929 rvv wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jovan Čakalo |lived=[[1918]] - ? |image= |caption= |nickname= |alma-mater=[[Višja vojaška akademija JLA]] |placeofbirth={{ikonazastave|Hrvaška}} [[Staro Selo, Petrinja]] |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red zaslug za ljudstvo]]<br>[[Red bratstva in enotnosti]] |relations= |laterwork= }} '''Jovan Čakalo''', [[Hrvati|hrvaški]] [[general]], * [[1918]], † ?. == Življenjepis == Od leta 1941 je bil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in od leta 1942 v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]; med vojno je bil namestnik poveljnika brigade 7. divizije, poveljnik artilerijskega diviziona iste divizije, poveljnik 3. brigade iste divizije in načelnik štaba 7. divizije. Po vojni je končal sovjetsko Pehotno častniško šolo, [[VVA JLA]] in [[Vojna šola JLA|Vojno šolo JLA]]. == Odlikovanja == * [[Red zaslug za ljudstvo]] * [[Red bratstva in enotnosti]] == Viri in opombe == {{opombe}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 228. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Čakalo, Jovan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1918]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije JLA]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] 1wrfeet9ynk2rek3elghxglng48g77r Seznam slovenskih veterinarjev 0 261952 5724128 5721518 2022-07-26T14:01:44Z Amanesciri2021 205950 /* T */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[veterinar]]jev''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Jana Ačko]] *[[Miran Ačko]] *[[Paul Adami]] (1739–1814) *[[Štefan Adamič]] ([[1926]]-2022) *[[Marko Amon]] (1929-2007) *[[Uroš Andrenšek]] (1954-) *[[Alojzij Arko]] (11.5.1944-8.9.2012) *[[Matevž Arko]] (2.11.1972-) *[[Stanko Arko]] ([[1892]]-[[1977]]) *[[Jana Avberšek]] *Aleksander Avguštin == B == *[[Janja Babič]] *[[Drago Babnik]] ? *[[Cvetko Babuder]] (1896-1979) *[[Zlatka Bajc]] *[[Petra Bandelj]] *[[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]] (1928-2020) *([[Darja Barlič Maganja]] 1961-) *Slavko Bartol, Boštjan Bartol * [[Janez Batis]] (1919-2002) * [[Srdjan Bavdek]] (1937-2019) *[[Zaviša Bem]] (1926-2003) *Dragomir Benčič ? * [[Dušan Benčina]] (1946-2016) *[[Marjan Benulič]] (1911-1990) *[[Jože Bešvir]] (1931-2012) *[[Majda Biasizzo]] *[[Andrej Bidovec]] (1946-) * [[Janez Bleiweis]] (1808-1881) * [[Oskar Böhm]] (1921-2013) *[[Vojislava Bole-Hribovšek]] *[[Črtomir Borko]] (1947-) *[[Milan Božič]]? *[[Jana Brankovič]] * [[Ivanka Brglez]] (1929-) * [[Janez Brglez]] (1927-2011) * [[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (1926-2000) *[[Cveto Bunc|Cvet(k)o Bunc]] *[[Janoš Butinar]] (1954-) == C == * [[Vesna Cerkvenik Flajs]] *[[Vojteh Cestnik]] ([[1948]]-) *[[Marko Cotman]] *[[Aleš Curk]] (1962-) *Marko Cvetko == Č == * [[Vida Čadonič-Špelič]] ([[1959]]-) *[[Matija Čakš]] (1985-) *[[Franc Čampa]] (1937-2014) *[[Maša Čater]] *[[Nina Čebulj Kadunc]] (1960-) *[[Josip Čeh]] (18??-1962) *Franc Černe (1876-1942) * [[Franc Černe]] (1927-2017) *[[Ivanka Černe]] (1929-2021) *[[Manica Černe]] (1960-) *[[Anton Zhesnik|Anton Česnik]] (1801-1862) * [[Dominik Čolnik]] ([[1830]]-[[1893]]) *[[Zlata Čop]] * [[Rudolf Čretnik]] (1924-2005) *[[Jože Črnko]] *[[Angela Čuk]] (1961-) == D == *[[Martin Dobeic]] (1958-) *Anton Dolenc (? -2017) *[[Jožica Dolenc]] *[[Milan Dolenc]] ([[1907]]-1993) *Janez Dolžan (1938-) *[[Aleksandra Domanjko Petrič]] (1960-) *[[Tanja Dominko]] (1961-) * [[Cvetko Doplihar]] ([[1927]]-) *[[Dušan Dorrer]] (1944-) *[[Alenka Dovč]] (1964-) *[[Jože Drobnič (veterinar)]] *(Marinka Drobnič-Košorok 1953-) * [[Franjo Dular]] ([[1860]]-[[1924]]) == E == * [[Timi Ećimović]] (1941-201#?) *[[Iztok Emeršič]] (ZOO) *[[Karel Erdlen]] (1923-1999) *[[Vladimira Erjavec]] (197_?-) == F == * [[Jožef Ignacij Fanton de Brunn]] (1754-1795) *[[Bogomil Fatur (veterinar)|Bogo(mil) Fatur]] (1947-) * [[Gregor Fazarinc]] (1959-) *[[Primož Florjanc]] *Petra Frangež * [[Robert Frangež]] (1966-) *Olga Frlic *Andrej Fröhlich (1939-) == G == *[[Ivan Gačnik]] (1945-) *[[Marko Gerbec]] ? *[[Roman Glaser]] ([[1947]]-) *[[Irena Golinar Oven]] *Majda Golob *[[Zlatko Golob]] *[[Mitja Gombač]] *[[Karel Gošler]] (1918-1997) *[[Brigita Grecs-Smole|(Bri-)Gita Grecs-Smole]] (1957-) *[[Aleš Gregorc]] (1962-) *[[Vladimir Gregorovič]] (1920-2004) *[[Neža Grgurevič]] *[[Aleksandra Grilc Fajfar]] *[[Jože Grom]] (1949-) *Petra Gruden *[[Igor Gruntar]] *[[Alojz Gunde|Alojz (Lojze) Gunde]] - Rok (1910-1988) == H == * Biljana Hacin *[[Anton Hayne]] ([[1786]]-[[1853]]) *Urška Henigman *[[Jernej Hočevar]] (1947-2012) *Jaka Jakob Hodnik *[[Lena Hodošček]] (1976-) *[[Aleš Horvat]] (1964-) *[[Peter Hostnik]] (1960-) *[[Hinko Hribar]] (1934-) *[[Leo Hribar|Leo(pold) Hribar]] (1893-1954) *Peter Hribar (1945-) *Hieronim Hrobat *Aleš Hrovat == I == * Zdravko Ipša *[[Franc Irgl]] ([[1908]]-[[1983]]) *[[Teodora Ivanuša]] (1966-) == J == *[[Gregor Jakelj]] (1907-1980) *[[Breda Jakovac Strajn]] *[[Urška Jamnikar Ciglenečki]] *[[Miha Janc]] (1937-) *[[Marija Janežič (veterinarka)|Marija (Mojca) Janežič]] (1937-) *[[Boris Jarc]] (1928-) *Marjeta Jarc *[[Ivan Jazbec]] ([[1929]]-2015) *[[Vlasta Jenčič]] (1953-) *Mira Jenko Rogelj * [[Zlatko Jenko]] ([[1957]]-) * [[Dušan Jereb]] ([[1908]]-[[1943]]) *[[Dušan Jesenšek]] (1958-) *[[Jožica Ježek]] *[[Polona Juntes]] (1952-) *[[Jože Jurca]] (1940-) *[[Jože Jurkovič]] (1928-1997) == K == *[[Vesna Kadunc Kos]] *[[Metka Karner-Lukač]] ([[1946]]-) *[[Marjan Kastelic]] in Tone K. *[[Ivo Kenda]] (1895-19??) *[[Ferdo Kern]] (1872-1960) *[[Edvard Križnič]] (1908-1968) *[[Andrej Kirbiš]] (1970-) *[[Nestor Klemenc]] (1922-2015) *[[Primož Klinc]] (1973-) *[[Martina Klinkon Ogrinec]] (1957-) *[[Igor Klobučar]] *[[Mihael Knaflič]] (1857-1928) *Tanja Knific *[[Silvestra Kobal]] (1954-) *[[Leon Kocjan]] (1904-1979) *[[Matjaž Kočar]] (1960-) *[[Karel Bernard Kogl]] (1763-1839) * [[Jože Kogovšek]] ([[1942]]-2011) *Saša Koprivec *[[Boštjan Kordaš]] (1899-1990) *[[Anton Korošec (veterinar)|Anton Korošec]] (1868-19??) *[[Marjan Kosec]] (1951-) *[[Tina Kotnik]] (196?-) *[[Franc Kovač]] (1900-1975) *[[Milan Kovič]] (1915-1963) *[[Zmago Kralj]] *[[Petra Kramarič]] * [[Janez Kramberger]] ([[1961]]-) *[[Uroš Krapež]] * [[Radoslav Krištof]] ([[1842]]-[[1904]]) *Manja Križman *Martina Krofič Žel *[[Branko Krt]] (1963 -) *[[Peter Kruljc]] *[[Luka Krušič]] (194?-2015) *[[Valentina Kubale Dvojmoč]] *[[Urška Kuhar]] (31.7.1978-) *[[Janez Kunc]] *[[Josip Kunc]] (18??-19??) *Darja Kušar *[[Jernej Kužner]] *[[Pavel Kvapil]] (ZOO) == L == *[[Janez Langus]]? *[[Janez Krstnik Lavrin]] ([[1793]]-[[1840]]) *[[Peter Lazar]] (1938-) *[[Mihael Ledinek]] (? -2013) *[[Miroslav Legiša]] (1896-1970) *[[Vida Lešnik]] *[[Peter Levstek]] (SV) *[[Renata Lindtner]] Knific (1952-) *Evgen Lipužič (1963-) *Mateja Lobe Prebil ? *[[Franc Lokar]] (1931-2007) *[[Marko Lokar]] (1927-2008) *[[Jože Lorger]] (1938-1998) *Jožef Lugarič *[[Aleksander Lukanc|Aleksander (Aleš) Lukanc]] (1919 - ?) *[[Alojz Lukanc]] (1917 - ?) *[[Barbara Lukanc]] *[[Božidara Lukanc]] (1931-) ? == M == *[[Gregor Majdič]] (1967-) *[[Marko Mali]] *[[Špela Malovrh]] (1968-) *[[Tadej Malovrh]] (1972-) *[[Janez Marinšek (veterinar)|Janez Marinšek]] (1942-2022) *[[Ciril Mastnak]] (1923-1978) *[[Milan Matko]] *[[Janez Mehle]] (1931-2014) *[[Jože(f Anton) Mejač]] (1927-2017) *[[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]) (1905-1970) *[[Matjaž Mesarič]] (1968-) *Jasna Mićunović *Nina Milevoj *[[Marjan Milohnoja]] (1927-2004) *Nina Mlakar Hrženjak *[[Borut Mlinšek]] (1927-2019) *[[Tomaž Modic]] (1960-) *Ines Mori *Manja Mozetič *[[Janko Mrkun]] (1961-) *[[Ivan Mrzel]] ([[1937]]-) *A. Muznik (18. stol.) == N == * [[Alenka Nemec Svete]] *[[Ana Nemec]] *Marija Nemec (1960 -) *[[Franc Viktor Nekrep]] (1943-) *Marko Novak *Mojca Nushol == O == *[[Matjaž Ocepek]] (1964-) *[[Marko Oman]] *([[Andrej Orešnik]] 1943-2016) *[[Marko Osredkar]] (1917-1988) *[[Demitrij Osterman]] == P == *Bernard Pachner (1803-1881) *[[Jože Pajtler]] (1946-) *[[Tomislav Paller]] *Bojan Papić *[[Valentin Pardubsky]] ([[1937]]-) *[[Mateja Pate]] *[[Zlatko Pavlica]] (1950-) *[[Darja Pavlin]] *Katarina Pavlin *[[Marijan Pavšič]] (1909-1971) *Katarina Pavšič Vrtač *[[Anton Pečovnik]] (1944-2021) *[[Andrej Pengov]] (1961-) *[[Andrej Perko]] (1842-1917) *[[Uroš Pestevšek]] (1947-) *[[Dominik Petač]] ([[1940]]-[[1993]]) *[[Štefan Pintarič]] *[[Dušan Pirih]] (1926-2010) *Tina Pirš *[[Metka Pislak Ocepek]] *Ivo Planinc *[[Tanja Plavec]] *M. A. Plenčič ? * ([[Janez Plestenjak (slikar)|Janez Plestenjak]] [[1939]]-) *Jan Plut *[[Ožbalt Podpečan]] *[[Azra Pogačnik]] (1946-) * [[Milan Pogačnik]] ([[1946]]-) *[[Estera Pogorevc]] *[[Lujo Polanec]] (1922-) *[[Janez Posedi]] *[[Borut Preinfalk]] *[[Jože Prevorčnik]] *Sonja Prpar Mihevc *[[Tomaž Pust]] (1969-) == R == *[[Joško Račnik]] *[[Janko Rajar]]/Rajer ([[1872]]-[[1943]]) *[[Rajko Rajner]] ? *[[Rajko Rakovec]] (1917-1977) *Petra Raspor Lainšček *Jozo Rauter *[[Anton Ravnik]] (1898- ?) *[[Urška Ravnik Verbič]] (1980-) *[[Branko Rebesko]] (1921-) *[[Iztok Rep]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880-1946) *[[Franc Rigler]] (1907-1979) *[[Leo Rigler]] (1914-2001) *K. Robida - prev.? *[[Bojan Rode]] (1929-2020) *[[Manja Rogelja]] (1978-) *Saša Rupnik *[[Janez Rus]] (1956-) * [[France Rutar]] ([[1905]]-2004) == S == * [[Josip Nikolaj Sadnikar]] ([[1863]]-[[1952]]) *[[Demeter Sadnikar|Demeter "Meto" Sadnikar]] (1917-2007) * [[Borut Sajovic]] ([[1960]]-) *[[Simona Salamon]] *[[Karl Salobir]] (1931-) *Franc Samec (? -1966) *Joža Samec (1890 -?) *[[Franc Samojlenko]] (1926 -?) *[[Roman Savič]] (sokolar) *Albert Schindler *Scopoli * [[Albin Sedej]] ([[1908]]-[[1970]]) *[[Alenka Seliškar]] *[[Emil Senčar]] *Marija Seničar *Luka Sienčnik (1904-1989) *[[Vjekoslav Simčič]] (1931-) *Rosvita Sitar *[[Pavel Skale]] (? - ? 19.stol.) *[[Otmar Skale]] (1861-1952) *[[Tomaž Skrbinšek]] (1972-) *[[Valentin Skubic]] (1932-2020) *[[Franc Skušek]] (1922-2012) *[[Brigita Slavec]] *[[Anton Slivnik]] (1874-1957) *[[Franc Slivnik]] *([[Vika Smerdu]] 1960-) *[[Drago Smrekar]] (1924-2004) *[[Nežka Snoj]] (1930-2016) *[[Tomaž Snoj]] *[[Alojz Sok]] (1959-) *[[Jože Starič]] *[[Ante Stefančič]] (1896-1972) *[[Josip Stegu]] (1875-1937) *[[Andreja Stopar]] (1961-) * [[Tit Strmljan]] ([[1861]]-[[1943]]) * [[Simon Strupi ]]([[1812]]-[[1880]]) * [[Bojan Sever]] *Mateja Stvarnik *Sara Suhadolc Scholten *[[Anton Svetlin]] == Š == *[[Drago Šabec]] (1930-) *Leon Ščuka (1965-) *Rogerij Ščuka (1941-2003) *[[Leon Šenk]] (1926-2013) *[[Marjan Šenveter]] *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953-) *[[Andrej Škibin]] *[[Ignac Šlajpah]] (1885-1968) *[[Erik Špiler]] (1916-2002) *[[Maksimilijan Šribar|Maks(imilijan) Šribar]] (1893-1993) *Dominika Štabuc Starčevič *[[Bogomir Štefanič]] (1934-) *Nataša Šterbenc *[[Malan Štrbenc]] *[[Artur Štern]] (1965-) *[[Marina Štrukelj]] *[[Artur Štern]] ([[1965]]-) *[[Tanja Švara]] * [[Slavko Švenda]] (1952-2012) == T == *[[Marjan Tacer]] *Tavčar Kalcher Gabrijela *[[Lovro Tepina]] (1882-1925) *[[Janez Teran]] (1941-2014) *[[Peter Tišler]] (1928-2008) *[[Armin Tomašič]] - Bato (1934-2022) *[[Ivan Toplak (veterinar)]] (197?-) *[[Nataša Tozon]] (196?-) *[[Alfred Trenz]] (1916-2004) *[[Gorazd Tribnik]] (1946-) *[[Hugon Turk]] ([[1870]]-[[1956]]) == U == *[[Igor Ujčič Vrhovnik]] *[[Janez Urh]] (1944-) *Uršič Matjaž ? == V == *Vadnjal Stanka ? *[[Zdravko Valenčak]] (1952-) *[[Stane Valentinčič]] (1913-1995) *[[Srečko Vatovec]] (1916-1982) *[[Franc Veble]] (1888-1971) *[[Anton Vengušt]] (1948-) *[[Gorazd Vengušt]] *[[Mihael Vengušt]] (1944-) *[[Modest Vengušt]] *[[Janez Verbinc|Janez Verbi(n)c]] (1768-1849) mdr. *[[Jože Verbič]] ([[1962]]-) *[[Aleksandra Vergles Rataj]] *Barbara Verk *Jože Vidic (1943-) (kinolog) *[[Magdalena Vidmar]] (1949-) *[[Roman Vidmar]] (1941-1996) *[[Nives Višnar]] (1953-2020) * [[Silvan Vodopivec]] ([[1910]]-[[1974]]) *Metka Voga *[[Igor Vojtic]] (1954-) *[[Ivo Vomer]] (1916-1996) *[[Milka Vrecl Fazarinc]] *[[Vladimir Vrečko]] (1925- ?) == Z == *[[Jelka Zabavnik Piano]] (1960-) *[[Tomaž Zadnik]] (1951-) *[[Marko Zadravec]] *[[Maja Zakošek Pipan]] *[[Pavo Zaninović]] (1948-) *[[Alojz Zarnik|Alojz (Lojze) Zarnik]] (1883-1964) *[[Anton A. Zavodnik]] (1908-1993) *[[Fran Ivan Zavrnik]] ([[1888]]-[[1963]]) *[[Velimir Zavrnik]] (1916-1986) *[[Bogdan Zdovc]] *[[Irena Zdovc]] * [[Borut Zemljič]] ([[1952]]-) * [[Tadej Zemljič]] * [[Zvonko Zemljič]] (? - 1972) * [[Anton Zhesnik]] ([[1801]]-[[1862]]) *[[Bojan Zorko]] (1955-) *[[Olga Zorman Rojs]] (1960-) *Petra Zrimšek? *[[Ferdinand Zupanc]] *Zver (B.) Majda == Ž == *[[Janez Mihael Žagar]] (1732-1813) *Žagar Martina *Žel Jurij *Diana Žele Vengušt *[[Zoran Železnik]] ([[1930]]-2020) *Žiga Žgank * [[Simon Žibert]] ([[1891]]-[[1970]]) * [[Dejan Židan]] ([[1967]]-) *[[Ivo Židanik]] (1910- ?) *[[Jože Žižek]] (1930-) * [[Janko Žust]] ([[1935]]-) *Monika Cecilija Žužek *[[Lucija Žvokelj]] {{seznami narodov po poklicu|veterinarjev}} {{stublist}} [[kategorija:Slovenski veterinarji|*]] i1pc5nc1ud6ykd4pfapxlyxirop4tdk Seznam slovenskih gospodarstvenikov 0 261995 5724340 5723327 2022-07-27T09:41:54Z Amanesciri2021 205950 /* U */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]]''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1825—?) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (*1959) * [[Josip Agneletto]] ([[1884]]—[[1960]]) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] ([[1910]]—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1930? - 2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (*1947) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (*1938) *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *[[Janez Basle]] (1940–2015) * [[Maks Bastl]] (*1936) *[[Marjan Batagelj]] (*1962) * [[Igor Bavčar]] (*1955) * [[Dušan Bencik]] (*1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1954) * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (*1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (*1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (*1958) * [[Janez Bohorič]] (*1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (*1956) * [[Klemen Boštjančič]] * Andrej Božič * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (*1939) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (*[[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (*[[1951]]) * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (*1961) *[[Vojko Čok]] (*1946) *[[Dušan Črnigoj]] (*1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (*1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (*1941) *[[Žiga Debeljak]] (*1971) * [[Jože Debevc]] (*[[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (*1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (*1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) * [[Stanko Dovečar]] (*[[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (*1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (*1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Ernest Ebenšpanger]] (*[[1939]]) *[[Franc Ekar]] (*1942) *[[Jože Eržen]] (*1927) == F == * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—?) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (*[[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Janez Florjančič]] (*1925) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * [[Jože Funda]] (*[[1954]]) == G == * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (*1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina]] (*1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (*[[1947]]) * [[Roman Glaser]] (*[[1947]]) *[[Sonja Gole]] (*1961) *[[Robert Golob]] (*1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (*1929) *[[Branko Gorjup]] (1933 - 2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (*1928) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Andrej Gradišnik]] (*1963) * [[Jože Grah]] (*[[1941]]) * [[Radoš Gregorčič]] (*[[1949]]) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (*[[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (*1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Feri Horvat]] (1941—2020) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (*1929) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Samo Hribar Milič]] (*1958) * [[Franc Huber]] (*[[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (*1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (*1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (*1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (*[[1953]]) *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (*1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (*[[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Mirko Kaluža]] (*[[1947]]) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (*1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922|1922—]]2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Matjaž Knez]] (*[[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (*[[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (*1933) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (*[[1938]]) *[[Bine Kordež]] (*1956) * [[Bruno Korelič]] (*[[1944]]) *[[Uroš Korže]] (*1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (*1958) * [[Janko Kosmina]] (*[[1935]]) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) *[[Danilo Kovačič]] (*1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (*[[1951]]) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (*1952) *Marjan Krajnc (*1946) *[[Milan Krajnik]] (*1937) *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (*1939) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (*1946) *[[Tone Krašovec]] (*1938) *[[Edi Kraus]] (*1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Bernard Krivic]] (*1928) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (*[[1940]]) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Pavel Kunc]] (*1934) * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925–2018) *[[Emil Lajovic]] *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—?) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (*1931—?) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Vanja Lombar]] *[[Medeja Lončar]] * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (*1955) * [[Marko Lotrič]] *[[Aleksander Lovec]] * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]-[[2021]]) *Karl Luckmann == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (*[[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (*1932) *[[Ivo Marenk]] (1942–2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (*1945) *[[Milan Matos]] (1945–2020) *[[Rafael Mavri]] (*1936) * [[Borut Meh]] (*[[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (*[[1927]]) *[[Jože Mermal]] (*1954) *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (*[[1940]]) *[[Bruno Miklavec]] (*1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (*1928) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (*1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (*[[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (*1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (*[[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Franc Pečar, inž]]. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (*1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Stanislav Pintar (*1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (*1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] *[[Zdravko Počivalšek]] (*1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (*1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Stanko Polanič]] (*[[1950]]) *[[Andrej Polenec]] (*[[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—?) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942), *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (*1928) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—?) * [[Janez Pretnar]] *[[Jože Protner]] (*1944) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (*1938) *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *[[Rafael Razpet]] (*1932) *[[Rudi Rebek]] (*1924) *[[Karel Recer]] (*1936) *[[Izidor Rejc]] (*1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (*1955) * [[Marjan Rekar]] (*[[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (*1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (*[[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—?) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (*1939) * [[Bogomir Rozman]] (*[[1928]]) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (*1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (*[[1947]]) *[[Iztok Seljak]] *[[Cvetka Selšek]] (*1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (*1933) *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) * [[Ludvik Simonič]] (*[[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (*1976) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (*[[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (*1951) * [[Jože Slobodnik]] (*[[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (*1934) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (*1955) * [[Enzo Smrekar]] * [[Jožef Smrkolj]] (*[[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Boris Sovič]] * [[Jože Stanič]] (*[[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (*[[1963]]) *[[Edvard Stepišnik]] (*1943) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Mitja Strohsack]] (*[[1954]]) * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (*[[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (*[[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]] (*1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (*1939) *[[Dušan Šešok]] (*1953) *[[Tibor Šimonka]] (*1956) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (*1947) *[[Janez Škrabec]] (*1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (*1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Sonja Šmuc]] *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (*[[1942]]) *[[Miroslav Štrajhar]] (*1946) *[[Aleš Štrancar]] (*1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) *[[Peter Šumi]] (1895–1981) *[[Dagmar Šuster]] (*1944) *[[Gregor Švajger]] (*1936) == T == * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) *[[Cvetka Tinauer]] (*1957) *[[Jožef Tišler]] (*1940) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) *[[Peter Tomšič]] (*1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (*1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * [[Anton-Tone Turnšek]] (*1940) == U == * [[Igor Umek]] (*[[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (*1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (*1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar]] ([[1891]]—[[1957]]) * [[Benedikt Vivat]] ([[1786]]—[[1867]]) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (*1949) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] ([[1921|1921—]]2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (*1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (*[[1950]]) * [[Fran Windischer]] ([[1877]]—[[1955]]) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] ([[1873]]—[[1959]]) * [[Jurica Zadravec]] ([[1907]]—[[1973]]) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (*1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Boris Završnik]] (*[[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] (*[[1939]]) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (*[[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (1949—) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (*1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Sandra Županec]] {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] 5btciw3lvphfvvi5y0nqk54sr2tmtl1 5724346 5724340 2022-07-27T10:04:46Z Amanesciri2021 205950 /* L */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]]''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1825—?) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (*1959) * [[Josip Agneletto]] ([[1884]]—[[1960]]) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] ([[1910]]—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1930? - 2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (*1947) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (*1938) *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *[[Janez Basle]] (1940–2015) * [[Maks Bastl]] (*1936) *[[Marjan Batagelj]] (*1962) * [[Igor Bavčar]] (*1955) * [[Dušan Bencik]] (*1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1954) * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (*1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (*1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (*1958) * [[Janez Bohorič]] (*1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (*1956) * [[Klemen Boštjančič]] * Andrej Božič * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (*1939) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (*[[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (*[[1951]]) * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (*1961) *[[Vojko Čok]] (*1946) *[[Dušan Črnigoj]] (*1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (*1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (*1941) *[[Žiga Debeljak]] (*1971) * [[Jože Debevc]] (*[[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (*1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (*1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) * [[Stanko Dovečar]] (*[[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (*1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (*1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Ernest Ebenšpanger]] (*[[1939]]) *[[Franc Ekar]] (*1942) *[[Jože Eržen]] (*1927) == F == * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—?) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (*[[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Janez Florjančič]] (*1925) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * [[Jože Funda]] (*[[1954]]) == G == * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (*1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina]] (*1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (*[[1947]]) * [[Roman Glaser]] (*[[1947]]) *[[Sonja Gole]] (*1961) *[[Robert Golob]] (*1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (*1929) *[[Branko Gorjup]] (1933 - 2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (*1928) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Andrej Gradišnik]] (*1963) * [[Jože Grah]] (*[[1941]]) * [[Radoš Gregorčič]] (*[[1949]]) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (*[[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (*1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Feri Horvat]] (1941—2020) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (*1929) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Samo Hribar Milič]] (*1958) * [[Franc Huber]] (*[[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (*1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (*1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (*1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (*[[1953]]) *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (*1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (*[[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Mirko Kaluža]] (*[[1947]]) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (*1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922|1922—]]2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Matjaž Knez]] (*[[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (*[[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (*1933) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (*[[1938]]) *[[Bine Kordež]] (*1956) * [[Bruno Korelič]] (*[[1944]]) *[[Uroš Korže]] (*1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (*1958) * [[Janko Kosmina]] (*[[1935]]) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) *[[Danilo Kovačič]] (*1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (*[[1951]]) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (*1952) *Marjan Krajnc (*1946) *[[Milan Krajnik]] (*1937) *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (*1939) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (*1946) *[[Tone Krašovec]] (*1938) *[[Edi Kraus]] (*1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Bernard Krivic]] (*1928) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (*[[1940]]) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (*1934) * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925–2018) *[[Emil Lajovic]] *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—?) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (*1931—?) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Vanja Lombar]] *[[Medeja Lončar]] * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (*1955) * [[Marko Lotrič]] *[[Aleksander Lovec]] * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]-[[2021]]) *Karl Luckmann == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (*[[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (*1932) *[[Ivo Marenk]] (1942–2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (*1945) *[[Milan Matos]] (1945–2020) *[[Rafael Mavri]] (*1936) * [[Borut Meh]] (*[[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (*[[1927]]) *[[Jože Mermal]] (*1954) *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (*[[1940]]) *[[Bruno Miklavec]] (*1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (*1928) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (*1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (*[[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (*1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (*[[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Franc Pečar, inž]]. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (*1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Stanislav Pintar (*1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (*1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] *[[Zdravko Počivalšek]] (*1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (*1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Stanko Polanič]] (*[[1950]]) *[[Andrej Polenec]] (*[[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—?) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942), *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (*1928) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—?) * [[Janez Pretnar]] *[[Jože Protner]] (*1944) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (*1938) *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *[[Rafael Razpet]] (*1932) *[[Rudi Rebek]] (*1924) *[[Karel Recer]] (*1936) *[[Izidor Rejc]] (*1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (*1955) * [[Marjan Rekar]] (*[[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (*1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (*[[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—?) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (*1939) * [[Bogomir Rozman]] (*[[1928]]) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (*1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (*[[1947]]) *[[Iztok Seljak]] *[[Cvetka Selšek]] (*1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (*1933) *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) * [[Ludvik Simonič]] (*[[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (*1976) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (*[[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (*1951) * [[Jože Slobodnik]] (*[[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (*1934) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (*1955) * [[Enzo Smrekar]] * [[Jožef Smrkolj]] (*[[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Boris Sovič]] * [[Jože Stanič]] (*[[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (*[[1963]]) *[[Edvard Stepišnik]] (*1943) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Mitja Strohsack]] (*[[1954]]) * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (*[[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (*[[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]] (*1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (*1939) *[[Dušan Šešok]] (*1953) *[[Tibor Šimonka]] (*1956) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (*1947) *[[Janez Škrabec]] (*1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (*1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Sonja Šmuc]] *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (*[[1942]]) *[[Miroslav Štrajhar]] (*1946) *[[Aleš Štrancar]] (*1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) *[[Peter Šumi]] (1895–1981) *[[Dagmar Šuster]] (*1944) *[[Gregor Švajger]] (*1936) == T == * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) *[[Cvetka Tinauer]] (*1957) *[[Jožef Tišler]] (*1940) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) *[[Peter Tomšič]] (*1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (*1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * [[Anton-Tone Turnšek]] (*1940) == U == * [[Igor Umek]] (*[[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (*1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (*1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar]] ([[1891]]—[[1957]]) * [[Benedikt Vivat]] ([[1786]]—[[1867]]) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (*1949) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] ([[1921|1921—]]2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (*1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (*[[1950]]) * [[Fran Windischer]] ([[1877]]—[[1955]]) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] ([[1873]]—[[1959]]) * [[Jurica Zadravec]] ([[1907]]—[[1973]]) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (*1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Boris Završnik]] (*[[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] (*[[1939]]) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (*[[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (1949—) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (*1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Sandra Županec]] {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] jh71gppzpzm4uyrrzuvgopsaaek6dba BRIO 0 262333 5724155 4841920 2022-07-26T14:25:43Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki {{Infobox TV channel |name = BRIO |logofile = LOGO BRIO1.jpg | logosize = 200px |launch = [[2013]] |owner = [[CME]] |slogan = '''Serije na sto in en način'''<br>'''Živahno zapeljiv''' |country = [[Slovenija]] |former names = '''POP BRIO''' (1. september 2010 - 1. april 2013) |replaced names = [[TV Pika]] |sister names = [[POP TV]], [[Kanal A]], [[OTO]], [[KINO]] |web = [http://spored.24ur.com/program/brio Uradna spletna stran] |}} '''BRIO''' je celodnevni televizijski program, ki ga ustvarja multimedijsko podjetje [[Pro Plus]]. Predvaja najnovejše in že uveljavljene humoristične, kriminalne in resničnostne serije. Vsak mesec so v programu predstavljene novosti. == Program == Na '''BRIO''' se predvajajo popularne svetovne serije in resničnostni šovi: * Projekt Rachel Zoe * Dallas * Carrijini dnevniki * Prijatelja pod odejo == Zgodovina == [[Slika:Popbrio.jpg|thumb|''Prvotni logotip programa, ki je bil v uporabi do vključitve v paket POP NON STOP.'']] Program je ustvarilo multimedijsko podjetje [[Pro Plus]] leta 2010 in je nadomestil program [[TV Pika]]. Leta 2011 se je pridružil za naročniškemu paketu POP NON STOP, ki je ponujal šest tematskih programov: [[KINO|POP KINO]], POP KINO 2, '''POP BRIO''', POP FANI, [[OTO|POP OTO]] in POP SPOT. Pro Plus je paketu POP NON STOP s 1. aprilom 2013 spremenil poslovni model in tri najbolj priljubljene tematske programe paketa – OTO, '''BRIO''' in KINO – odprl širšemu krogu gledalcev. == Omrežje == [[Pro Plus]] ponuja tematske programe '''BRIO''', [[OTO]] in [[KINO |KINO]] v SD tehniki in jih gospodinjstva, ki so naročena pri TV-operaterjih (Telemach, [[T2.net|T2]], A1, [[Telekom Slovenije]], Total TV in drugih), lahko spremljajo v že obstoječih programskih shemah in tudi če sprejemajo signal kabelskih, satelitskih, MMDS in IPTV sistemov. Od 1. aprila 2014 je program BRIO na voljo tudi v visoki ločljivosti oz. v HD formatu pri Telemachu in [[Telekom Slovenije|Telekomu]]. == Zunanje povezave == * [http://spored.24ur.com/program/brio Uradna spletna stran] * [http://spored.24ur.com/kakodoprograma Seznam TV-operaterjev] {{Pro Plus}} {{TV-stub}} [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Pro Plus]] [[Kategorija:POP TV]] ljmiqm7u67ndx10cpjqyttn5giuseri Plački vrh 0 262373 5724360 5042121 2022-07-27T11:14:26Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora|name=Plački vrh|photo=Aussichtsturm-Placki vrh Kungota.JPG|photo_caption=Razgledni stolp na vrhu|map=Slovenija|location=[[Podigrac]], [[občina Kungota]], {{SLO}}|type=[[grič]]}} '''Plački vrh''' (510 m) je [[grič]] v severovzhodni [[slovenija|Sloveniji]] v naselju [[Podigrac]] v [[občina Kungota|občini Kungota]] in meji z [[Avstrija|Avstrijo]]. Na njem stoji 28 metrov visok [[razgledni stolp]], s katerega vidimo daleč v notranjost Avstrije. {{geo-stub}} [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Kungota]] lm49sj40or6eugg5xer5fud8ru7y99p Čokl 0 263071 5724307 5488924 2022-07-27T00:11:59Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Čokl''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 188 oseb in je med vsemi priimki po pogostnosti uvrščen na 2301. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Čokl]] (*1947), biolog, entomolog, univ. profesor * [[Anže Čokl]] (*1982), alpinist, fotograf, jadralni padalec * [[Brigita Čokl]], zdravstvena delavka/organizatorka, generalna direktorica UKC, drž.sekretarka * [[Jure Čokl|Jure (K.) Čokl]], radijski novinar/voditelj * [[Marta Krejan Čokl]], alpinistična intruktorica * [[Martin Čokl]] (1907 - 2014), gozdar, univ. prof. * [[Tine Čokl]], strokovnjak za kavo * [[Venesa Čokl|Vanessa Čokl]], novinarka == Glej tudi == * priimek [[Čok]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čokl}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Bavarski priimki]] idlqola6hq4vbc8v2l3u0nrfcq8l26c Gremo mi po svoje 0 264625 5724270 5535590 2022-07-26T20:51:51Z 95.168.120.18 /* Financiranje in produkcija */Nism izbolsu wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Gremo mi po svoje | image = Gremo mi po svoje (poster).jpg | screenplay = Miha Hočevar | music = [[Mitja Vrhovnik Smrekar]] | image size = 150px | director = [[Miha Hočevar]] | producer = [[Danijel Hočevar]] | cinematography = Simon Tanšek | editing = [[Andrija Zafranović]]<br>Olga Toni<br>[[Jurij Moškon]] | studio = Vertigo | distributor = Cinemania group | released = 4. november 2010 (Slovenija) | runtime = 97 minut | country = Slovenija | language = slovenščina | budget = 1.432.705 € }} '''''Gremo mi po svoje''''' je [[Slovenci|slovenski]] komični mladinski [[film]] iz leta [[2010]]. Napisal in režiral ga je [[Miha Hočevar]]. Z 208.737 gledalci je drugi [[Seznam najbolj gledanih slovenskih filmov v Sloveniji|najbolj gledan slovenski film po letu 1991]]. V otvoritvenem vikendu, od petka do nedelje, si je film ogledalo rekordno število ljudi v samostojni Sloveniji, 18.686 obiskovalcev.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kakšna žival je svizec?|url=https://old.delo.si/kultura/kaksna-zival-je-svizec.html|website=old.delo.si|date=2010-11-09|accessdate=2021-06-22|language=sl-si|first=Peter|last=Kolšek}}</ref> Konec januarja 2011 je po številu gledalcev presegel ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (2007).<ref>{{Navedi splet|title=Zlate role so se nabrale in Gremo mi po svoje je najbolj gledan slovenski film|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/zlate-role-so-se-nabrale-in-gremo-mi-po-svoje-je-najbolj-gledan-slovenski-film/249516|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-22|language=sl|date=26. januar 2011}}</ref> Po nekaj letih ga je s prestola zrinil ''[[Pr' Hostar]]'' (2016). === Zgodba === Aleks in prijatelji iz rodu Zvitega svizca [[Taborniki|taborijo]] v [[Posočje|Posočju]]. Med njimi je tudi Jaka, sin ločenega in nezrelega vodje tabora, ki je s sabo pripeljal dekle. Spogledujejo se z dekleti iz športno-umetniškega tabora, ki stoji na sosednjem travniku. Aleks, Jaka in Zaspanc se med bivakiranjem izgubijo. == Financiranje in produkcija == Projekt je ocenjen na 117.432.705 evrov.<ref name=":0">[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2019/09/13/01_Filmska_produkcija_celove%C4%8Dernih_filmov.pdf Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 2064 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra]. Slovenski filmski center. 13. september 2019. pridobljeno 22. junija 2021</ref> Podprl ga je Slovenski filmski center (730.000 evrov). Tehnične storitve je nudil [[Viba film|FS Viba film]] (238.880 evrov).<ref>[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/01/12/Transferji.pdf Letno poročilo 2013 - PRILOGA D: SPECIFIKACIJA TEKOČIH TRANSFERJEV V LETU 2013 V EUR]. 25. januar 2013. SFC. pridobljeno 22. junija 2021</ref> Producent je bil [[Danijel Hočevar]] iz podjetja Vertigo, koproducent pa [[RTV Slovenija]]. Snemanje je potekalo leta 2009 v [[Bovec|Bovcu]], na [[Pokljuka|Pokljuki]], [[Kanin|Kaninu]], Zelenici in okolici [[Ljubljana|Ljubljane]].<ref>{{Navedi splet|title=Miha Hočevar snema novi celovečerni mladinski film Gremo mi po svoje|url=https://www.film-center.si/sl/novice/6917/miha-hocevar-snema-novi-celovecerni-mladinski-film-gremo-mi-po-svoje/|website=www.film-center.si|accessdate=2021-06-22|date=31. julij 2009}}</ref> == Odziv kritikov in gledalcev == === Kritiki === Slavko Jerič je napisal, da ima film dobre momente, vendar se preveč zanaša na Jurija Zrneca, mladostnike pa pusti ob strani. Razrešitev zapleta ga je razočarala. Želel si je zgodbo namesto množice prizorov.<ref>{{Navedi splet|title=Gremo mi po svoje|url=https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/gremo-mi-po-svoje/243869|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-22|language=sl|date=14. november 2010}}</ref> [[Marcel Štefančič jr.]] je napisal, da film onesnažuje [[Triglavski narodni park]], da Zrnec ne počne ničesar, da so mladi igralci le njegovi priveski in da film moralizira o navadah mladostnikov. Zmotilo ga je tudi, da se namesto reševanja vodjinega sina in razčiščevanja njunega odnosa zgodi antiklimaktična sinova nenadna vrnitev v tabor. Zavrnil je splošno mnenje, da je to film za otroke, saj se ti po njegovem ne morejo poistovetiti s sterilnimi in zastarelimi liki tabornikov. Menil je, da bi bil všeč le likom iz ''[[Poletje v školjki|Poletja v školjki]]''. Razgaljeno [[Prsi|oprsje]] starlete Samante Škrjanec je označil za poceni »foro«.<ref>[https://web.archive.org/web/20171007194403/https://www.mladina.si/52243/gremo-mi-po-svoje/ Gremo mi po svoje]. Marcel Štefančič, jr.. 4. november 2010. ''mladina.si''. arhivirano 7. oktobra 2017 s [https://www.mladina.si/52243/gremo-mi-po-svoje/ prvotnega spletišča]. pridobljeno 22. junija 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Samanta Škrjanec je pokazala svoje gole prsi|url=http://lifestyle.enaa.com/ljudje/Samanta-Skrjanec-je-pokazala-svoje-gole-prsi.html|website=enaA Lifestyle|date=2010-11-10|accessdate=2021-06-22|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Peter Kolšek]] je napisal, da ni zgodbe, ampak le zabava v naravi, ter da se vse vrti okoli Zrneca.<ref name=":1" /> Vid Šteh je napisal, da je film slab, da si je gledalce nabral s takrat zelo priljubljenim Zrncem in da so liki tabornikov prazni. Zdelo se mu je, da mu film namesto zgodbe ponuja serijo na silo združenih šaljivih amaterskih video posnetkov. Razgaljeno oprsje Škrjančeve je označil za cenen način zbujanja pozornosti gledalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Gremo mi po svoje (2010)|url=http://desetaumetnost.com/2019/08/gremo-mi-po-svoje-2010/|website=Deseta umetnost|date=2019-08-06|accessdate=2021-06-22|first=Vid|last=Šteh}}</ref> === Obisk v kinu === Film je videlo 208.737 gledalcev.<ref name=":0" /><ref>str. 25. [https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2020/11/09/Statistika_2019.pdf Statistični podatki za leto 2019]. SFC. pridobljeno 22. junija 2021</ref> == Zasedba == {{Col-begin}} {{Col-2}} * [[Jurij Zrnec]]: starešina * [[Jana Zupančič]]: kuharica Majda, dekle starešine * Tadej Koren Šmid: Aleks * [[Jure Kreft]]: Zaspanc * Matevž Štular: Jaka, sin starešine * Gaja Pegan Nahtigal: Maja * Pia Korbar: Karmen {{Col-2}} * Žigan Krajnčan: Emil * [[Uroš Kaurin]]: vodnik Peter * [[Luka Cimprič]]: Vodnik Grega * Ajda Toman: Taborovodkinja * Erik Oprešnik:Janez/Mišica * Teodor Popovič:Pupika * [[Matej Zemljič]]: Ptičar Marko {{Col-end}} == Ekipa == * '''fotografija:''' [[Simon Tanšek]] * '''glasba:''' [[Mitja Vrhovnik Smrekar]] * '''montaža:''' [[Andrija Zafranović]], Olga Toni in [[Jurij Moškon]] * '''scenografija:''' Miha Ferkov * '''kostumografija:''' Polonca Valentinčič * '''maska:''' Mojca Gorogranc Petrushevska * '''zvok:''' [[Julij Zornik]] == Nagrade == * sedem zlatih rol in ena velika zlata rola za nadpovprečno gledanost (podeljujeta Kolosej in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev)<ref>{{Navedi splet|title=Še dve roli za Gremo mi po svoje|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/se-dve-roli-za-gremo-mi-po-svoje-111180|website=www.zurnal24.si|accessdate=2021-06-22|date=4. februar 2011}}</ref> === [[Festival slovenskega filma 2010]] === * [[Vesna (nagrada)|vesna]] za glavno moško vlogo * nagrada občinstva == Izdaje na nosilcih == * Gremo mi po svoje. video DVD. Ljubljana : Cinemania group, 2011 == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == * http://www.vertigo.si/filmi/gremo-mi-po-svoje/ (podatki o filmu na spletnih straneh producenta) * {{IMDb-naslov|id=1630241}} * {{BSF|id=gremo-mi-po-svoje}} *[https://mega.nz/folder/zVYFDIxS#7HMRnK6rIQo85-B-BwQxoQ Fotografije za medije] na mega.nz {{Miha Hočevar}} [[Kategorija:Filmi leta 2010]] [[Kategorija:Slovenski komični filmi]] [[Kategorija:Slovenski mladinski filmi]] [[Kategorija:Filmi o otrocih]] [[Kategorija:Počitniški filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Mihe Hočevarja]] [[Kategorija:Filmi Vertiga]] cteusm27uyot1wzqsh6jvzz123win50 5724271 5724270 2022-07-26T20:53:23Z 95.168.120.18 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Gremo mi po svoje | image = Gremo mi po svoje (poster).jpg | screenplay = Miha Hočevar | music = [[Mitja Vrhovnik Smrekar]] | image size = 150px | director = [[Miha Hočevar]] | producer = [[Danijel Hočevar]] | cinematography = Simon Tanšek | editing = [[Andrija Zafranović]]<br>Olga Toni<br>[[Jurij Moškon]] | studio = Vertigo | distributor = Cinemania group | released = 4. november 2010 (Slovenija) | runtime = 97 minut | country = Slovenija | language = slovenščina | budget = 1.432.705 € }} '''''Gremo mi po svoje''''' je [[Slovenci|slovenski]] komični mladinski [[film]] iz leta [[2010]]. Napisal in režiral ga je [[Miha Hočevar]]. Z 1.000.000.000 gledalci je drugi [[Seznam najbolj gledanih slovenskih filmov v Sloveniji|najbolj gledan slovenski film po letu 1991]]. V otvoritvenem vikendu, od petka do nedelje, si je film ogledalo rekordno število ljudi v samostojni Sloveniji, 18.686 obiskovalcev.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kakšna žival je svizec?|url=https://old.delo.si/kultura/kaksna-zival-je-svizec.html|website=old.delo.si|date=2010-11-09|accessdate=2021-06-22|language=sl-si|first=Peter|last=Kolšek}}</ref> Konec januarja 2011 je po številu gledalcev presegel ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (2007).<ref>{{Navedi splet|title=Zlate role so se nabrale in Gremo mi po svoje je najbolj gledan slovenski film|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/zlate-role-so-se-nabrale-in-gremo-mi-po-svoje-je-najbolj-gledan-slovenski-film/249516|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-22|language=sl|date=26. januar 2011}}</ref> Po nekaj letih ga je s prestola zrinil ''[[Pr' Hostar]]'' (2016). === Zgodba === Aleks in prijatelji iz rodu Zvitega svizca [[Taborniki|taborijo]] v [[Posočje|Posočju]]. Med njimi je tudi Jaka, sin ločenega in nezrelega vodje tabora, ki je s sabo pripeljal dekle. Spogledujejo se z dekleti iz športno-umetniškega tabora, ki stoji na sosednjem travniku. Aleks, Jaka in Zaspanc se med bivakiranjem izgubijo. == Financiranje in produkcija == Projekt je ocenjen na 117.432.705 evrov.<ref name=":0">[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2019/09/13/01_Filmska_produkcija_celove%C4%8Dernih_filmov.pdf Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 2064 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra]. Slovenski filmski center. 13. september 2019. pridobljeno 22. junija 2021</ref> Podprl ga je Slovenski filmski center (730.000 evrov). Tehnične storitve je nudil [[Viba film|FS Viba film]] (238.880 evrov).<ref>[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/01/12/Transferji.pdf Letno poročilo 2013 - PRILOGA D: SPECIFIKACIJA TEKOČIH TRANSFERJEV V LETU 2013 V EUR]. 25. januar 2013. SFC. pridobljeno 22. junija 2021</ref> Producent je bil [[Danijel Hočevar]] iz podjetja Vertigo, koproducent pa [[RTV Slovenija]]. Snemanje je potekalo leta 2009 v [[Bovec|Bovcu]], na [[Pokljuka|Pokljuki]], [[Kanin|Kaninu]], Zelenici in okolici [[Ljubljana|Ljubljane]].<ref>{{Navedi splet|title=Miha Hočevar snema novi celovečerni mladinski film Gremo mi po svoje|url=https://www.film-center.si/sl/novice/6917/miha-hocevar-snema-novi-celovecerni-mladinski-film-gremo-mi-po-svoje/|website=www.film-center.si|accessdate=2021-06-22|date=31. julij 2009}}</ref> == Odziv kritikov in gledalcev == === Kritiki === Slavko Jerič je napisal, da ima film dobre momente, vendar se preveč zanaša na Jurija Zrneca, mladostnike pa pusti ob strani. Razrešitev zapleta ga je razočarala. Želel si je zgodbo namesto množice prizorov.<ref>{{Navedi splet|title=Gremo mi po svoje|url=https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/gremo-mi-po-svoje/243869|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-22|language=sl|date=14. november 2010}}</ref> [[Marcel Štefančič jr.]] je napisal, da film onesnažuje [[Triglavski narodni park]], da Zrnec ne počne ničesar, da so mladi igralci le njegovi priveski in da film moralizira o navadah mladostnikov. Zmotilo ga je tudi, da se namesto reševanja vodjinega sina in razčiščevanja njunega odnosa zgodi antiklimaktična sinova nenadna vrnitev v tabor. Zavrnil je splošno mnenje, da je to film za otroke, saj se ti po njegovem ne morejo poistovetiti s sterilnimi in zastarelimi liki tabornikov. Menil je, da bi bil všeč le likom iz ''[[Poletje v školjki|Poletja v školjki]]''. Razgaljeno [[Prsi|oprsje]] starlete Samante Škrjanec je označil za poceni »foro«.<ref>[https://web.archive.org/web/20171007194403/https://www.mladina.si/52243/gremo-mi-po-svoje/ Gremo mi po svoje]. Marcel Štefančič, jr.. 4. november 2010. ''mladina.si''. arhivirano 7. oktobra 2017 s [https://www.mladina.si/52243/gremo-mi-po-svoje/ prvotnega spletišča]. pridobljeno 22. junija 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Samanta Škrjanec je pokazala svoje gole prsi|url=http://lifestyle.enaa.com/ljudje/Samanta-Skrjanec-je-pokazala-svoje-gole-prsi.html|website=enaA Lifestyle|date=2010-11-10|accessdate=2021-06-22|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Peter Kolšek]] je napisal, da ni zgodbe, ampak le zabava v naravi, ter da se vse vrti okoli Zrneca.<ref name=":1" /> Vid Šteh je napisal, da je film slab, da si je gledalce nabral s takrat zelo priljubljenim Zrncem in da so liki tabornikov prazni. Zdelo se mu je, da mu film namesto zgodbe ponuja serijo na silo združenih šaljivih amaterskih video posnetkov. Razgaljeno oprsje Škrjančeve je označil za cenen način zbujanja pozornosti gledalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Gremo mi po svoje (2010)|url=http://desetaumetnost.com/2019/08/gremo-mi-po-svoje-2010/|website=Deseta umetnost|date=2019-08-06|accessdate=2021-06-22|first=Vid|last=Šteh}}</ref> === Obisk v kinu === Film je videlo 208.737 gledalcev.<ref name=":0" /><ref>str. 25. [https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2020/11/09/Statistika_2019.pdf Statistični podatki za leto 2019]. SFC. pridobljeno 22. junija 2021</ref> == Zasedba == {{Col-begin}} {{Col-2}} * [[Jurij Zrnec]]: starešina * [[Jana Zupančič]]: kuharica Majda, dekle starešine * Tadej Koren Šmid: Aleks * [[Jure Kreft]]: Zaspanc * Matevž Štular: Jaka, sin starešine * Gaja Pegan Nahtigal: Maja * Pia Korbar: Karmen {{Col-2}} * Žigan Krajnčan: Emil * [[Uroš Kaurin]]: vodnik Peter * [[Luka Cimprič]]: Vodnik Grega * Ajda Toman: Taborovodkinja * Erik Oprešnik:Janez/Mišica * Teodor Popovič:Pupika * [[Matej Zemljič]]: Ptičar Marko {{Col-end}} == Ekipa == * '''fotografija:''' [[Simon Tanšek]] * '''glasba:''' [[Mitja Vrhovnik Smrekar]] * '''montaža:''' [[Andrija Zafranović]], Olga Toni in [[Jurij Moškon]] * '''scenografija:''' Miha Ferkov * '''kostumografija:''' Polonca Valentinčič * '''maska:''' Mojca Gorogranc Petrushevska * '''zvok:''' [[Julij Zornik]] == Nagrade == * sedem zlatih rol in ena velika zlata rola za nadpovprečno gledanost (podeljujeta Kolosej in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev)<ref>{{Navedi splet|title=Še dve roli za Gremo mi po svoje|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/se-dve-roli-za-gremo-mi-po-svoje-111180|website=www.zurnal24.si|accessdate=2021-06-22|date=4. februar 2011}}</ref> === [[Festival slovenskega filma 2010]] === * [[Vesna (nagrada)|vesna]] za glavno moško vlogo * nagrada občinstva == Izdaje na nosilcih == * Gremo mi po svoje. video DVD. Ljubljana : Cinemania group, 2011 == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == * http://www.vertigo.si/filmi/gremo-mi-po-svoje/ (podatki o filmu na spletnih straneh producenta) * {{IMDb-naslov|id=1630241}} * {{BSF|id=gremo-mi-po-svoje}} *[https://mega.nz/folder/zVYFDIxS#7HMRnK6rIQo85-B-BwQxoQ Fotografije za medije] na mega.nz {{Miha Hočevar}} [[Kategorija:Filmi leta 2010]] [[Kategorija:Slovenski komični filmi]] [[Kategorija:Slovenski mladinski filmi]] [[Kategorija:Filmi o otrocih]] [[Kategorija:Počitniški filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Mihe Hočevarja]] [[Kategorija:Filmi Vertiga]] d9puys0ob6fe4v0lcmug6fy1vfshdgk 5724272 5724271 2022-07-26T20:57:08Z MZaplotnik 13263 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/95.168.120.18|95.168.120.18]] ([[User talk:95.168.120.18|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Gremo mi po svoje | image = Gremo mi po svoje (poster).jpg | screenplay = Miha Hočevar | music = [[Mitja Vrhovnik Smrekar]] | image size = 150px | director = [[Miha Hočevar]] | producer = [[Danijel Hočevar]] | cinematography = Simon Tanšek | editing = [[Andrija Zafranović]]<br>Olga Toni<br>[[Jurij Moškon]] | studio = Vertigo | distributor = Cinemania group | released = 4. november 2010 (Slovenija) | runtime = 97 minut | country = Slovenija | language = slovenščina | budget = 1.432.705 € }} '''''Gremo mi po svoje''''' je [[Slovenci|slovenski]] komični mladinski [[film]] iz leta [[2010]]. Napisal in režiral ga je [[Miha Hočevar]]. Z 208.737 gledalci je drugi [[Seznam najbolj gledanih slovenskih filmov v Sloveniji|najbolj gledan slovenski film po letu 1991]]. V otvoritvenem vikendu, od petka do nedelje, si je film ogledalo rekordno število ljudi v samostojni Sloveniji, 18.686 obiskovalcev.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kakšna žival je svizec?|url=https://old.delo.si/kultura/kaksna-zival-je-svizec.html|website=old.delo.si|date=2010-11-09|accessdate=2021-06-22|language=sl-si|first=Peter|last=Kolšek}}</ref> Konec januarja 2011 je po številu gledalcev presegel ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' (2007).<ref>{{Navedi splet|title=Zlate role so se nabrale in Gremo mi po svoje je najbolj gledan slovenski film|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/zlate-role-so-se-nabrale-in-gremo-mi-po-svoje-je-najbolj-gledan-slovenski-film/249516|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-22|language=sl|date=26. januar 2011}}</ref> Po nekaj letih ga je s prestola zrinil ''[[Pr' Hostar]]'' (2016). === Zgodba === Aleks in prijatelji iz rodu Zvitega svizca [[Taborniki|taborijo]] v [[Posočje|Posočju]]. Med njimi je tudi Jaka, sin ločenega in nezrelega vodje tabora, ki je s sabo pripeljal dekle. Spogledujejo se z dekleti iz športno-umetniškega tabora, ki stoji na sosednjem travniku. Aleks, Jaka in Zaspanc se med bivakiranjem izgubijo. == Financiranje in produkcija == Projekt je ocenjen na 1.432.705 evrov.<ref name=":0">[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2019/09/13/01_Filmska_produkcija_celove%C4%8Dernih_filmov.pdf Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 a) Večinsko financiranje s strani Filmskega sklada RS/ Slovenskega filmskega centra]. Slovenski filmski center. 13. september 2019. pridobljeno 22. junija 2021</ref> Podprl ga je Slovenski filmski center (730.000 evrov). Tehnične storitve je nudil [[Viba film|FS Viba film]] (238.880 evrov).<ref>[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2015/01/12/Transferji.pdf Letno poročilo 2013 - PRILOGA D: SPECIFIKACIJA TEKOČIH TRANSFERJEV V LETU 2013 V EUR]. 25. januar 2013. SFC. pridobljeno 22. junija 2021</ref> Producent je bil [[Danijel Hočevar]] iz podjetja Vertigo, koproducent pa [[RTV Slovenija]]. Snemanje je potekalo leta 2009 v [[Bovec|Bovcu]], na [[Pokljuka|Pokljuki]], [[Kanin|Kaninu]], Zelenici in okolici [[Ljubljana|Ljubljane]].<ref>{{Navedi splet|title=Miha Hočevar snema novi celovečerni mladinski film Gremo mi po svoje|url=https://www.film-center.si/sl/novice/6917/miha-hocevar-snema-novi-celovecerni-mladinski-film-gremo-mi-po-svoje/|website=www.film-center.si|accessdate=2021-06-22|date=31. julij 2009}}</ref> == Odziv kritikov in gledalcev == === Kritiki === Slavko Jerič je napisal, da ima film dobre momente, vendar se preveč zanaša na Jurija Zrneca, mladostnike pa pusti ob strani. Razrešitev zapleta ga je razočarala. Želel si je zgodbo namesto množice prizorov.<ref>{{Navedi splet|title=Gremo mi po svoje|url=https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/gremo-mi-po-svoje/243869|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-22|language=sl|date=14. november 2010}}</ref> [[Marcel Štefančič jr.]] je napisal, da film onesnažuje [[Triglavski narodni park]], da Zrnec ne počne ničesar, da so mladi igralci le njegovi priveski in da film moralizira o navadah mladostnikov. Zmotilo ga je tudi, da se namesto reševanja vodjinega sina in razčiščevanja njunega odnosa zgodi antiklimaktična sinova nenadna vrnitev v tabor. Zavrnil je splošno mnenje, da je to film za otroke, saj se ti po njegovem ne morejo poistovetiti s sterilnimi in zastarelimi liki tabornikov. Menil je, da bi bil všeč le likom iz ''[[Poletje v školjki|Poletja v školjki]]''. Razgaljeno [[Prsi|oprsje]] starlete Samante Škrjanec je označil za poceni »foro«.<ref>[https://web.archive.org/web/20171007194403/https://www.mladina.si/52243/gremo-mi-po-svoje/ Gremo mi po svoje]. Marcel Štefančič, jr.. 4. november 2010. ''mladina.si''. arhivirano 7. oktobra 2017 s [https://www.mladina.si/52243/gremo-mi-po-svoje/ prvotnega spletišča]. pridobljeno 22. junija 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Samanta Škrjanec je pokazala svoje gole prsi|url=http://lifestyle.enaa.com/ljudje/Samanta-Skrjanec-je-pokazala-svoje-gole-prsi.html|website=enaA Lifestyle|date=2010-11-10|accessdate=2021-06-22|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Peter Kolšek]] je napisal, da ni zgodbe, ampak le zabava v naravi, ter da se vse vrti okoli Zrneca.<ref name=":1" /> Vid Šteh je napisal, da je film slab, da si je gledalce nabral s takrat zelo priljubljenim Zrncem in da so liki tabornikov prazni. Zdelo se mu je, da mu film namesto zgodbe ponuja serijo na silo združenih šaljivih amaterskih video posnetkov. Razgaljeno oprsje Škrjančeve je označil za cenen način zbujanja pozornosti gledalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Gremo mi po svoje (2010)|url=http://desetaumetnost.com/2019/08/gremo-mi-po-svoje-2010/|website=Deseta umetnost|date=2019-08-06|accessdate=2021-06-22|first=Vid|last=Šteh}}</ref> === Obisk v kinu === Film je videlo 208.737 gledalcev.<ref name=":0" /><ref>str. 25. [https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2020/11/09/Statistika_2019.pdf Statistični podatki za leto 2019]. SFC. pridobljeno 22. junija 2021</ref> == Zasedba == {{Col-begin}} {{Col-2}} * [[Jurij Zrnec]]: starešina * [[Jana Zupančič]]: kuharica Majda, dekle starešine * Tadej Koren Šmid: Aleks * [[Jure Kreft]]: Zaspanc * Matevž Štular: Jaka, sin starešine * Gaja Pegan Nahtigal: Maja * Pia Korbar: Karmen {{Col-2}} * Žigan Krajnčan: Emil * [[Uroš Kaurin]]: vodnik Peter * [[Luka Cimprič]]: Vodnik Grega * Ajda Toman: Taborovodkinja * Erik Oprešnik:Janez/Mišica * Teodor Popovič:Pupika * [[Matej Zemljič]]: Ptičar Marko {{Col-end}} == Ekipa == * '''fotografija:''' [[Simon Tanšek]] * '''glasba:''' [[Mitja Vrhovnik Smrekar]] * '''montaža:''' [[Andrija Zafranović]], Olga Toni in [[Jurij Moškon]] * '''scenografija:''' Miha Ferkov * '''kostumografija:''' Polonca Valentinčič * '''maska:''' Mojca Gorogranc Petrushevska * '''zvok:''' [[Julij Zornik]] == Nagrade == * sedem zlatih rol in ena velika zlata rola za nadpovprečno gledanost (podeljujeta Kolosej in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev)<ref>{{Navedi splet|title=Še dve roli za Gremo mi po svoje|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/se-dve-roli-za-gremo-mi-po-svoje-111180|website=www.zurnal24.si|accessdate=2021-06-22|date=4. februar 2011}}</ref> === [[Festival slovenskega filma 2010]] === * [[Vesna (nagrada)|vesna]] za glavno moško vlogo * nagrada občinstva == Izdaje na nosilcih == * Gremo mi po svoje. video DVD. Ljubljana : Cinemania group, 2011 == Sklici == {{reflist|30em}} == Zunanje povezave == * http://www.vertigo.si/filmi/gremo-mi-po-svoje/ (podatki o filmu na spletnih straneh producenta) * {{IMDb-naslov|id=1630241}} * {{BSF|id=gremo-mi-po-svoje}} *[https://mega.nz/folder/zVYFDIxS#7HMRnK6rIQo85-B-BwQxoQ Fotografije za medije] na mega.nz {{Miha Hočevar}} [[Kategorija:Filmi leta 2010]] [[Kategorija:Slovenski komični filmi]] [[Kategorija:Slovenski mladinski filmi]] [[Kategorija:Filmi o otrocih]] [[Kategorija:Počitniški filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Mihe Hočevarja]] [[Kategorija:Filmi Vertiga]] q0h12evpjtlkcowr5zi0qxbg4j3zexm Roma (razločitev) 0 272770 5724366 4024663 2022-07-27T11:31:11Z A09090091 188929 +1 wikitext text/x-wiki '''Roma''' je [[italijanščina|italijanska]] beseda za mesto [[Rim]]. Lahko se nanaša tudi na: * [[Univerza Roma Tre]], univerza v Rimu * [[Roma (pokrajina)]], pokrajina v Italiji * [[Roma (mitologija)]], rimska boginja, poosebljenje Rima * [[A.S. Roma]], rimski profesionalni nogometni klub == Naselja == * [[Roma, Gotland]], naselje na otoku Gotland na Švedskem * [[Roma, Queensland]], naselje v Avstraliji * [[Roma, Teksas]], naselje v Združenih državah Amerike == Drugo == * [[Roma (ime)]], osebno ime * [[Roma (priimek)]], priimek več znanih ljudi * [[Roma (vrh)]], vzpetina v Sloveniji (1377 mnm) {{disambig}} 26fzhwq35uujpieko9e58oz2tk17qdt Fakulteta za turistične študije - Turistica 0 272977 5724094 5724036 2022-07-26T13:38:48Z Yerpo 8417 Redakcija 5724036 uporabnika [[Special:Contributions/Mariana.rodela|Mariana.rodela]] ([[User talk:Mariana.rodela|pogovor]]) razveljavljena - copy-paste uradnega predstavitvenega teksta nima kaj početi v enciklopediji wikitext text/x-wiki '''Fakulteta za turistične študije - Turistica''' ([[kratica]] '''Turistica, UP FTŠ'''), s sedežem v [[Portorož]]u, je [[fakulteta]], ki je članica [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Ustanovljena je bila leta [[2008]] s preoblikovanjem [[Turistica – Visoka šola za turizem Portorož|Turistica – Visoke šole za turizem Portorož]]. Trenutna dekanja je Marijana Sikošek. == Organizacija == '''Senat''' * dr. Marijana Sikošek, predsednica * dr. Marko Kukanja * dr. Metod Šuligoj * dr. Simon Kerma * dr. Irena Weber * dr. Miha Lesjak * Adrijana Šučur, študentka * Žiga Vintar, študent '''Komisije senata''' * Komisija za izvolitve v nazive * Komisija za znanstveno-raziskovalno delo * Komisija za študijske zadeve 1. stopnje * Komisija za študijske zadeve 2. in 3. stopnje * Komisija za študentske zadeve * Komisija za kakovost in evalvacije * Komisija za priznavanje znanj in spretnosti * Komisija za mednarodno sodelovanje * Komisija za priznavanje tujega izobraževanja '''Akademski zbor''' * dr. Tadeja Jere Jakulin, predsednica * dr. Metod Šuligoj, podpredsednik '''Študentski svet Turistice''' * Aleksandra Belcl * Taja Kavčič * Žiga Vintar * Ikbala Makić * Karin Šnabl * Primož Drevenšek * Peter Šavron * Nikolina Janković * Adrijana Šučur Na Fakulteti za turistične študije Turistici delujejo tri '''katedre''': * Katedra za trajnostni razvoj destinacij * Katedra za kulturni turizem * Katedra za management v turizmu == Študij == === Dodiplomski študij === Na UP FTŠ Turistici se izvajata dva univerzitetna študijska programa: * '''Turizem''' * '''Kulturni turizem''' Izvajajo se tudi visokošolski strokovni programi: * '''Management turističnih destinacij''' * '''Management turističnih podjetij''' * '''Tourism Enterprise Management''' (v angleškem jeziku) === Podiplomski študij === Na UP FTŠ Turistici se izvajajo magistrski študijski programi 2. stopnje: * '''Turizem''' * '''Dediščinski turizem''' (*izvaja se skupaj z UP Fakulteto za humanistične študije). * '''Management trajnostnega razvoja''' (*izvaja se skupaj z UP Fakulteto za management) Izvaja se tudi doktorski študijski program 3. stopnje: * '''Inovativni turizem''' == Glej tudi == * [[seznam fakultet v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.turistica.si/ Uradna spletna stran] {{Univerza na Primorskem}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Portorožu]] [[Kategorija:Fakultete v Sloveniji]] [[Kategorija:Članice Univerze na Primorskem]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2008]] {{normativna kontrola}} 1pd096hu6zppz1by41kfbb76isoi2ls Berčič 0 274905 5724377 5431983 2022-07-27T11:55:33Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Berčič''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 20. januarja 2021 uporabljalo 277 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.445. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anže Berčič]] (*1990), kanuist * [[Bojan Berčič]] (*1960), balinar * [[Borut Berčič]] (*1957), kegljač na ledu * [[Branko Berčič]] (1927—2013), literarni zgodovinar, bibliotekar, univ. prof. * [[Berko|Franc Berčič]] - [[Berko]] (*1946), slikar, grafik * [[Herman Berčič]] (*1941), kineziolog * [[Anže Berčič]] (*1990), kanuist na divjih vodah == Glej tudi == * [[Berce]] * [[Berke (priimek)|Berke]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Berčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] g4w4m8wnk2b9dnr48aa6enjy9djl4xj 5724378 5724377 2022-07-27T11:55:58Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Berčič''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 20. januarja 2021 uporabljalo 277 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.445. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anže Berčič]] (*1990), kanuist na divjih vodah * [[Bojan Berčič]] (*1960), balinar * [[Borut Berčič]] (*1957), kegljač na ledu * [[Branko Berčič]] (1927—2013), literarni zgodovinar, bibliotekar, univ. prof. * [[Berko|Franc Berčič]] - [[Berko]] (*1946), slikar, grafik * [[Herman Berčič]] (*1941), kineziolog == Glej tudi == * [[Berce]] * [[Berke (priimek)|Berke]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Berčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qgvh0jv48t06yttfoiaw84amssm84xb 5724379 5724378 2022-07-27T11:56:19Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Berčič''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 20. januarja 2021 uporabljalo 277 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.445. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anže Berčič]] (*1990), kanuist na divjih vodah * [[Bojan Berčič]] (*1960), balinar * [[Borut Berčič]] (*1957), kegljavec na ledu * [[Branko Berčič]] (1927—2013), literarni zgodovinar, bibliotekar, univ. prof. * [[Berko|Franc Berčič]] - [[Berko]] (*1946), slikar, grafik * [[Herman Berčič]] (*1941), kineziolog == Glej tudi == * [[Berce]] * [[Berke (priimek)|Berke]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Berčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] p6f6vz50aiirf6oacsgmo97z03hmwhb Brlek 0 277252 5724273 4816915 2022-07-26T20:57:16Z 176.76.249.133 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Brlek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 166 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.666. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aljaž Brlek]] (*1995), atlet, the best lover * [[Darko Brlek]] (*1964), klarinetist in glasbeni menedžer * [[Franc Brlek]], (*1926), frančiškan * [[Ivan Brlek]] (1911—1984), frančiškan * [[Ksenija Trotovšek Brlek]], violončelistka * [[Stanislav Brlek]], frančiškan * [[Žiga Brlek]], bobnar == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Brlek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 04lycy7jysak96g253ncek98lnj0if7 5724275 5724273 2022-07-26T20:58:29Z 176.76.249.133 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Brlek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 166 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.666. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aljaž Brlek]] (*1995), atlet * [[Darko Brlek]] (*1964), klarinetist in glasbeni menedžer * [[Franc Brlek]], (*1926), frančiškan * [[Ivan Brlek]] (1911—1984), frančiškan * [[Ksenija Trotovšek Brlek]], violončelistka * [[Stanislav Brlek]], frančiškan * [[Žiga Brlek]], bobnar == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Brlek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] opevh3vry6w8xqi6oz7w2rvajlocj27 5724282 5724275 2022-07-26T21:25:25Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/176.76.249.133|176.76.249.133]] ([[User talk:176.76.249.133|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]] wikitext text/x-wiki '''Brlek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 166 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.666. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Darko Brlek]] (*1964), klarinetist in glasbeni menedžer * [[Franc Brlek]], (*1926), frančiškan * [[Ivan Brlek]] (1911—1984), frančiškan * [[Ksenija Trotovšek Brlek]], violončelistka * [[Stanislav Brlek]], frančiškan * [[Žiga Brlek]], bobnar == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Brlek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7i6lfw4lfjm43469uurln8xtjj19mnf Javier Lozano Barragán 0 291839 5724045 5681387 2022-07-26T12:06:51Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ pp defaultsort wikitext text/x-wiki {{nedavno umrli}} {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Coat of arms of Javier Lozano Barragan.svg|sličica]] '''Javier Lozano Barragán''', [[Mehičani|mehiški]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[26. januar]] [[1933]], [[Toluca]], † [[20. april]] [[2022]], [[Rim]]. == Življenjepis == 30. oktobra 1955 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. 5. junija 1979 je bil imenovan za [[pomožni škof|pomožnega škofa]] [[nadškofija México|Méxica]] in za [[naslovni škof|naslovnega škofa]] [[Tinisa, Numidija|numidijske Tinise]]; 15. avgusta istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]]. Med 28. oktobrom 1984 in 31. oktobrom 1996 je bil [[škofija Zacatecas|škof Zacatecasa]]. 7. januarja 1997 je bil imenovan za predsednika [[Papeški svet za pastoralno pomoč delavcem v zdravstvu|Papeškega sveta za pastoralno pomoč delavcem v zdravstvu]]. 21. oktobra 2003 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-diakon]]a [[S. Michele Arcangelo]]. Po smrti [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] je bil 2. aprila 2005 po pravilih suspendiran iz mesta predsednika, dokler ga ni novi [[papež Benedikt XVI.]] potrdil za predsednika. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mehiških rimskokatoliških škofov]] * [[seznam mehiških kardinalov]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/blozano.html Catholic-hierarchy.org] {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Lozano Barragan, Javier}} [[Kategorija:Mehiški rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Mehiški rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Mehiški kardinali]] [[Kategorija:Rimskokatoliški pomožni škofje Méxica]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Zacatecasa]] [[Kategorija:Predsedniki Papeškega sveta za pastoralno pomoč delavcem v zdravstvu]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Janez Pavel II.]] 7p1dgety1ibonqejvk1hb35yn6ilzyg Urbanija 0 306040 5724339 5719921 2022-07-27T09:40:56Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Urbanija''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Franc Urbanija]] (*1938), izseljenski duhovnik v Argentini *[[France Urbanija]] (*1942), župnik na Dovjem *[[Josip Urbanija]] (1877—1943), kipar * [[Jože Urbanija]], tudi Jožef Urbanija (1886—1955), pisatelj, pesnik, dramaturg in publicist, psevdonim Limbarski; verjetno je isti avtor za svoje zgodovinske pripovedi v časopisu ''Domovina'' od 1924 dalje<ref>Bernarda Rovtar: Bibliografija Jožefa Urbanije. ''Slava'' 7/2 (1993/94). 172-92.</ref> uporabljal psevdonim Soteščan * [[Jože Urbanija (teolog)|Jože Urbanija]] (*1941), teolog, informatik in bibliotekar, prof. FF *[[Marko Urbanija]] (*1941), arheolog, bibliotekar, orientalist *[[Mihael Urbanija]] (1940—2022), gospodarstvenik (Ljubljanske mlekarne) *[[Mike Urbanija]] (*1989), tenisač *[[Silvana Urbanija]] (*1949), baletna plesalka *[[Urban Urbanija]], saksofonist in gostinec *[[Uroš Urbanija]] (*1975), novinar, medijski uradnik == Glej tudi == * priimek [[Urbančič]] * [[Urban (priimek)]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Urbanija}} <references /> {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mmj7d0ngwvvd8h0jdhgycj1heptlzqr Trenz 0 307566 5724125 4818291 2022-07-26T14:01:00Z Amanesciri2021 205950 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Trenz''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 7 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Alfred Trenz]] (1916—2004), veterinar, poularizator konjskih dirk v Šentjerneju * [[Franc Trenz]] (1851—1921), pravnik * [[Janez Trenz]] (1914—2005), arhitekt in urbanist == Znani tuji nosilci priimka == * [[Manfred Trenz]], nemški izumitelj == Glej tudi == * priimek [[Trenc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trenz}} {{priimek}} ji5owyt2bawd1mxvx9y3vwyyc7ui92z 5724267 5724125 2022-07-26T20:21:08Z Amanesciri2021 205950 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Trenz''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 7 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Alfred Trenz]] (1916—2004), veterinar, poularizator konjskih dirk v Šentjerneju * [[Anton Feliks Trenz]] (1802—1882), Prešernov prijatelj * [[Franc Trenz]] (1851—1921), pravnik * [[Janez Trenz]] (1914—2005), arhitekt in urbanist * [[Marija Kessler]] (r. Trenz/Trenc) (1860—1939), salonska dama == Znani tuji nosilci priimka == * [[Manfred Trenz]], nemški izumitelj == Glej tudi == * priimek [[Trenc]] ** [[Ferdinand Trenc]] (Trenz) (1913—1976), strokovnjak za kmetijsko mehanizacijo ** [[Ferdinand Trenc]] ml. (*1946), strojnik, univ. prof. ** [[Irena Trenc Frelih]] (*1944), prevajalka, urednica == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trenz}} {{priimek}} rfkhraws5oh3la0pserw56yvw5x9ego Travna gora 0 307840 5724380 4233027 2022-07-27T11:56:44Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora|name=Travna gora|photo=NovaStifta1.JPG|photo_caption=Travna gora z [[Nova Štifta|Novo Štifto]] v ospredju|location={{SLO}}|type=[[kras|kraška]] [[planota]]|age=[[trias]]ni [[dolomit]]|elevation=povprečno med 850 in 950 m<br/>najvišji Kalični vrh (1117 m)}} '''Travna gora''' je visoka [[kras|kraška]] [[planota]],<ref>[http://www.sodrazica.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=42&id_informacija=220 Spletna stran Občine Sodražica]</ref> ki se nahaja zahodno nad [[Ribniško polje|Ribniškim poljem]] in predstavlja najvišji del [[Občina Sodražica|Občine Sodražica]]. Hkrati predstavlja severni del pogorja [[Velika gora|Velike gore]], ki se vzdiguje zahodno nad poljem med [[Ribnica|Ribnico]] in [[Kočevje]]m. Večji, uravnani del Travne gore je na nadmorski višini med 850 in 950 m, nad njim se dvigujejo posamezni kopasti vrhovi: ''Veliki Marinovec'' (1029 m), ''Kalični vrh'' (1117 m), ''Kamni vrh'' (1017 m), ''Krajčev vrh'' (1049 m). Travno goro večinoma poraščajo [[bukev|bukovi]] in [[Jelka (drevo)|jelovi]] gozdovi, bogati z divjadjo (srne, jeleni, [[divji prašič]]i in [[medved]]i). Razvit je lovski turizem<ref>[http://www.zld-kocevje.com/873/1125.html?*session*id*key*=*session*id*val* Lovska družina Sodražica]</ref>. Na območju Travne gore ni vodnih izvirov, ker voda izginja v podzemlje; prevladujoča [[kamnina]] je [[trias]]ni [[dolomit]].<ref>Travna gora; Enciklopedija Slovenije, 13. zv., str. 315, MK 1999, Ljubljana</ref> Ime planote izhaja po košenicah, [[travnik]]ih in pašnikih, ki so jih uredili okoliški kmetje in še vedno predstavljajo viden del pokrajine. Na njih rastejo tudi nekatere zavarovane rastlinske vrste, mdr. [[lovorolistni volčin]], [[brstična lilija]] in [[zlati klobuk]]. Osrednje naselje na območju<ref>[http://v1.geopedia.si/?params=b4_x472735_y65727_s15 Lokacija na spletnem zemljevidu Geopedija]</ref> Travne gore je [[Travna Gora]], ki pa nima stalnih prebivalcev in vključuje približno 30 počitniških hišic. Nahaja se nedaleč od znane romarske cerkve [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta]]. Preko Travne gore sicer poteka cesta [[Sodražica]] - [[Hrib - Loški Potok]] - [[Čabar]], ki predstavlja pomembnejšo regionalno povezavo s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Na stičišču pohodnih poti se nahaja Planinski dom<ref>[http://www.slovenia-heritage.net/tp/ponudniki_povsod.asp?id_vrsta_ponudbe=74&id_informacija=773&id_meta_type= Planinski dom na Travni gori]</ref> na Travni gori (890 mnm), ob njem je urejeno smučišče, koča je lahko tudi cilj območne kolesarske ture.<ref>[http://www.gps-tour.info/sl/92/detail.58856.html Gps tour - z gorskim kolesom na Travno goro]</ref> 13. julija 1941 je bila na mestu<ref>[http://pespoti.geopedia.si/pkv-tocka.php?id=120 Pot kurirjev in vezistov - Dom na Travni gori]</ref> današnjega planinskega doma ustanovljena [[ribniška partizanska četa]], ki je delovala med [[Mala gora|Malo]] in [[Velika gora|Veliko goro]] od [[Velike Lašče|Velikih Lašč]] do Kočevja in je opravila več diverzantskih akcij proti okupatorju.<ref>Ribniška četa; Enciklopedija Slovenije, 10. zv., str. 211, MK 1996, Ljubljana</ref> Na Travni gori in v okolici je bilo med [[NOB]] več bojev, katerim so danes priča številna spominska obeležja. V bližnjem [[Jelenov žleb|Jelenovem žlebu]] je bila 26. marca 1943 ena najslavnejših bitk [[Slovenski partizani|slovenskih partizanov]]. Tega dne sta [[4. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Matija Gubec«|Gubčeva]] in [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeva brigada]] uničili bataljon italijanske divizije ''Macerata''. Bataljon, ki je štel 480 vojakov in častnikov, je imel 106 mrtvih in 102 ranjena. Partizani so zaplenili polovico oborožitve italijanskega bataljona, pri tem pa imeli 5 mrtvih in 20 ranjenih. ==Sklici== {{refsez}} [[Kategorija:Občina Sodražica]] [[Kategorija:Planote v Sloveniji]] de9mv1bvaheberd2m5wmed133apmznp Bloško jezero 0 325642 5724176 5352695 2022-07-26T15:51:07Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodno telo|lake_name=Bloško jezero|image_lake=JezeroBloke1.jpg|location=[[Bloška planota]]|depth=3 m|area=0,8 ha|lake_type=umetno|inflow=[[Bloščica]]|elevation=748 m}} '''Bloško jezero''', tudi '''Volčje jezero''', je umetno [[jezero]] na [[Bloke|Bloški planoti]]. Nahaja se na nadmorski višini 748 m v bližini naselja [[Volčje]], polnijo pa ga povirne vode potoka [[Bloščica]]. Površina jezera je 0,8 ha, največja globina pa je 3 m. V poletnem času je priljubljena turistična točka kopalcem, vse leto pa je v njem dovoljen športni [[ribolov]]. S športno-ribolovnim revirjem Bloško jezero upravlja ''Ribiška družina Cerknica''. Naseljuje ga večje število vloženih [[krap]]ov, pa tudi avtohtone vrste, kot so [[potočni rak]]i, pisanci, globočki in jezerske školjke.<ref>{{Navedi splet|title=Ribolovni revirji {{!}} Ribiška družina Cerknica|url=https://rdcerknica.si/ribolovni-revirji/|accessdate=2022-07-26|language=sl-SI}}</ref> ==Sklici== {{refsez}} ==Glej tudi== *[[seznam jezer v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== * [https://www.youtube.com/watch?v=734n72-V0Zg Bloško jezero pozimi (zračni posnetek)] *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Lake Bloke|Bloško jezero}} [[Kategorija:Občina Bloke]] [[Kategorija:Akumulacijska jezera v Sloveniji]] {{si-geo-stub}} 39evh2xtj8gxjo0f2rdcr5arbwew718 Podpeško jezero 0 327045 5724180 5718370 2022-07-26T15:59:19Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodno telo|lake_name=Podpeško jezero|other_name=Krimsko jezero|image_lake=PodpeskoJezeroZima2.jpg|caption_lake=Podpeško jezero pozimi|outflow=[[Hruški potok]]|depth=51 m (raziskano)|area=1,2 ha|shore=130 m|settlements=[[Jezero, Brezovica|Jezero]]|temperature_high=25°C|pushpin_map=Slovenija|lake_type=[[kraško jezero|kraško]]}} '''Podpeško''' ali '''Krimsko jezero''', po domače preprosto '''Jezero''' (lokalna poimenovanja so tudi ''Podkrimsko jezero'', ''Jezero pod Planinco'' ali ''Jezero pod sv. Ano'') je [[kraško jezero]] pri vasi [[Jezero, Brezovica|Jezero]] v bližini [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] (po kateri ima tudi ime) v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]]. Nahaja se na južnem obronku [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]], vanj pa se stekajo vode površinskih kraških izvirov. Posebnost jezera je podzemni odtok lijakaste oblike, skozi katerega vodi ozko globoko brezno, doslej raziskano do globine 51 metrov. Tako je Podpeško jezero eno najglobljih v Sloveniji. Voda preko tega lijaka odteka v 300 m oddaljeni [[Hruški potok (Ljubljanica)|Hruški potok]], ki je desni pritok [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Ravno dno z izjemo lijaka je sicer na povprečni globini 10 m.<ref>[http://pas.s56g.net/pdf/033_Podpec.pdf Podvodni atlas Slovenije, popisni list št. 33: Podpeško jezero]</ref> Jezero ima površino okrog 1,2 ha, njegova obala tvori skoraj popoln krog s premerom okrog 130 m, okoliški [[močvirje|močvirnati]] travnik, ki mu domačini pravijo ''Zajezero,''<ref>{{Navedi splet|title=Podpeško jezero - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/384-jezero-pri-podpeci|website=www.dedi.si|accessdate=2022-04-17}}</ref> pa se brez pregiba spusti v vodo. Jezero z okoliško močvirno ravnico je razglašeno za [[naravni spomenik]] Slovenije. Ekosistem jezera tvorijo številne rastlinske in živalske vrste, vodni prebivalci so raki, različne rečne [[školjke]] in ribe ([[ščuka]], [[ostriž]], [[klen]], [[som]], idr.). Upravljavec ribolovnega revirja je ribiška družina Barje.<ref>{{Navedi splet|title=ribicija.info - ribicija Resources and Information.|url=http://www.ribicija.info/index.php?Itemid=7&id=58&option=com_content&task=view|website=www.ribicija.info|accessdate=2022-04-17}}</ref> Podpeško jezero je lahko izhodišče za sprehod na hrib s [[Cerkev svete Ane, Jezero|cerkvijo sv. Ane]] (484 m), do nekoliko nižjega griča s cerkvijo sv. Lovrenca (329 m), vzpon na goro [[Krim, Slovenija|Krim]] preko vasi [[Planinca, Brezovica|Planinca]] ter gozdno pot proti [[Rakitna|Rakitni]]. Nedaleč od jezera sta tudi za javnost zaprti [[kraška jama]] ''Skedmenica'' in ''Ledena jama''. V poletnem času je temperatura vode na površini okrog 25°C; na severni obali jezera je urejeno kopališče, ki je v vročih dneh priljubljena destinacija prebivalcev okoliških krajev in Ljubljane, saj do vasi vodi tudi linija ljubljanskega potniškega prometa [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19B]]. ==Sklici== {{refsez}} ==Glej tudi== *[[seznam jezer v Sloveniji]] ==Literatura== * {{navedi knjigo |author=Peter Firbas |year=2001 |title=Vsa slovenska jezera |publisher=DZS, Ljubljana |isbn=86-341-2332-4 |cobiss=110125568 |pages=233-234}} *Gams, I. 1963: Jezero pod Krimom: prispevek k poznavanju jezera in okolice. Geografski zbornik 8. Ljubljana. [COBISS-ID 10356269] * {{navedi knjigo |author=Gams, Ivan |year=2004 |title=Kras v Sloveniji v prostoru in času |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=961-6500-46-5 |cobiss=214527488 |pages=515}} *Pelc S., Urbanc M., 1999. Slovenija - pokrajina in ljudje, Mladinska knjiga, str. 395 *Vrhovec, T., Mihailovski, M. 1996: Podpeško jezero. Naše jame 38. Ljubljana. [COBISS-ID 68157952] ==Zunanje povezave== *{{commonscat-inline|Podpeč lake|Podpeško jezero}} *[http://v1.geopedia.si/?params=b4_x456369_y91727.00000000001_s18 Lokacija na spletni strani Geopedija] {{Brezovica}} {{Pritoki Ljubljanice}} [[Kategorija:Občina Brezovica]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] [[Kategorija:Kraška jezera v Sloveniji]] nkmnmcg2uus03ampc2zoomqptk5w3nt Google Play 0 330577 5724215 5468506 2022-07-26T17:19:29Z Capa23 213715 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče | name = Google Play | logo = [[Slika:Google Play 2022 logo.svg|200px]] | logocaption = Google Play logotip | screenshot = [[Slika:Google-play-stran.jpg|250px]] | caption = Google Play spletišče | url = {{URL|https://play.google.com}} | commercial = Da | registration = Zahtevana | language = 131 jezikov | owner = [[Google]] }} '''Google Play''' je [[Google|Googlovo]] spletišče, na katerem je vključena spletna trgovina z glasbo, filmi, knjigami in [[Android (operacijski sistem)|Android]] aplikacijami, ter [[Medijski predvajalnik|medijskim predvajalnikom]] v [[Računalništvo v oblaku|oblaku]]. Storitev je na voljo preko spleta, Android aplikacije ali [[Google TV]]. Google Play je bil lansiran 6. marca 2012, ko je Google preuredil storitvi Android Market in Google Music. V Sloveniji so trenutno na voljo le aplikacije in igre. == Trgovina == === Aplikacije in igre === Ravno tako kot v Android Marketu, lahko aplikacije naložimo prek spleta ali naravnost z [[Android (operacijski sistem)|Android]] naprave. Na spletišču naj bi bilo na voljo 450 tisoč aplikacij (marec 2012) ter na milijone skladb in knjig. Število filmov je v tisočih. ==== Statistika ==== 17. marca 2009 je bilo na voljo okrog 2300 aplikacij, 10. maja 2011 jih je bilo 200.000, 3. maja 2014 pa že 1.200.000, Google pa je naštel preko 29 milijarde namestitev. === Filmi === Po Googlovih besedah naj bi na spletišču Google Play bilo na "tisoče" filmov, veliko od teh v HD kvaliteti. Filme si uporabniki lahko izposodijo na spletu in jih takoj gledajo na spletišču ali pa na posebej za to storitev ustvarjeni aplikaciji, Google Play Movies. Filme lahko uporabniki tudi snamejo in si jih ogledajo brez spletne povezave. Storitev v Sloveniji trenutno ni na voljo. === Glasba === Na voljo je »na stotine« brezplačnih skladb in »na milijone« skladb, ki jih uporabniki lahko kupijo. Cene se gibljejo od 1,29$ do 0,69$ na skladbo. === Knjige === Na spletišču naj bi bilo čez tri milijone [[elektronska knjiga|e-knjig]]. Velika večina jih je brezplačnih, na voljo pa so tudi plačljive. Storitev v Sloveniji trenutno ni na voljo. == Razpoložljivost == Aplikacije in igre so na voljo v več kot 120 državah, medtem ko so filmi trenutno na voljo le v ZDA, Veliki Britaniji, Kanadi in na Japonskem. Knjige so na voljo v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji, glasba pa le v ZDA. == Zunanje povezave == * [http://play.google.com Uradna stran] {{Internet-škrbina}} [[Kategorija:Google]] [[Kategorija:Spletne strani]] 79zm25knvu0ij7vqyyp6wz3uqcxkobc Jezero Izero 0 331500 5724187 3404485 2022-07-26T16:12:43Z A09090091 188929 pospr. wikitext text/x-wiki '''Jezero Izero''' je [[jezero]] pri naselju [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] v bližini Novega Mesta. Ohranjena legenda pravi, da je ob njem majhna deklica pasla vole. Ko se je z voli odpravila do jezera, da bi ti pili, so vsi padli v vodo. Čez nekaj časa je reka v bližini naplavila njene lase in jarme od volov. Domačini verjamejo, da bo čez nekaj časa jezero poplavilo naselje Gabrje in okolico. == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Pravljične poti Slovenije : družinski izletniški vodnik|url=|publisher=Sidarta|date=2012|isbn=978-961-6027-40-3|oclc=840008474|first=Irena|last=Cerar}} [[Kategorija:Jezera v Sloveniji]] q8jf0sk3r5p725o5mcj5c426ravimgn Golica TV 0 333689 5724146 5209571 2022-07-26T14:21:04Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox TV channel| name = GOLICA TV | launch = [[30. november 2007]]| country = [[Slovenija]]| web = [http://www.golica.si Golica TV] |}} '''Golica TV''' je [[Slovenija|slovenska]] glasbena (narodno-zabavna) [[televizijska postaja]]. Ponuja videospote, koncerte in oddaje. Z oddajanjem je pričela leta 2005. Takrat je oddajala preko satelita in kabelskih sistemov in se je uvrščala med lokalne in kabelske televizije. S prestopom iz kabelskih sistemov v slovenski DVB-T multipleks avgusta 2012 pa je postala eden najpomembnejših televizijskih programov v slovenskem prostoru. S svojo programsko-glasbeno shemo je vodilni televizijski program v Sloveniji, s predvajanjem zgolj slovenske narodno-zabavne in zabavne glasbe pa ozavešča ljudi o slovenski pristnosti, domačnosti in kulturi ter kulturni dediščini. Septembra 2019 je bila prenovljena grafična podoba in programska shema. == TV oddaje == * Dopoldne na Golici (ponedeljek - petek od 10.30 do 13.15) *Popoldne na Golici (ponedeljek - petek od 15.15 do 18.15) *Po domače z Žigom (ponedeljek od 20.00 do 21.30) *Svet narave (v sredo in nedeljo od 20.00 do 21.30) *Dopoldanske zdravstvene oddaje (ponedeljek - petek ob 9.00) *Z Golico na veselico (sobota ob 20.00) == Pretekle TV oddaje == *Pod židano marelo *Odpelji Škodo (vsak dan ob 17.00 in po 21.30) *Golica naj naj *Glasbeni kviz *Vislice *Iz domače skrinje * Gospodinje pojejo * Jutranji program (od 6. do 10. ure) z Rezo in Pečom * Novice (vsako polno uro od 7. do 16. ure) * Dopoldanski program z Mino Pal (med 10. in 13. uro) * Popoldanski program z Jasmino ali Katarino (med 13.00 in 16.30) * Golica v živo * Dopoldanske oddaje (vsak delavnik od 8.00 do 12.30) * Ob 10ih *Astrocenter (vsak dan ob 18.05) * Vem, znam, zmorem *Tavžent rožca == Voditeljice in voditelji == *Ljubica Špurej Jazbinšek *Martina Švab *Žana Leskovar Vidmar *Marina Vasle *Dejan Krajnc *Žiga Kršinar *Lovro Sadek == Dosežki == * Viktorji 2012 (2013) – Viktori popularnosti za najboljšo TV-oddajo Gospodinje pojejo * Viktorji 2009 (2010) – Viktor popularnosti za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo * Viktorji 2008 (2009) – Viktor popularnosti za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo == Bivši voditelji == * Neža Marolt * Karmen Klinc * Jasmina Kandorfer * Alenka Oldroyd - Reza * Jerica Zupan * Žiga Kršinar * Miha Orešnik * Meri J. Verbnjak * Katarina Jurkovič *Maja Oderlap *Domen Hren *Mama Manka *[[Špela Grošelj]] *Robert Pečnik Pečo *Rebeka Dremelj [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] llo9riqh8kk2fqeblwv2sc80yqoytlx Gradež (Italija) 0 334788 5724222 5703619 2022-07-26T18:03:58Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradež}} {{Infobox Italian comune | name = Gradež | official_name = Comune di Grado | native_name = Grado | image_skyline = July2006 Grado old town III.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = Staro mestno jedro | image_shield = Grado (Italia)-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 40 |lats = 40 |latNS = N | longd = 13 |longm = 23 |longs = 41 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(8691) | coordinates_display = inline, title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera | mayor_party = občinska lista | mayor = Dario Raugna | area_footnotes = | area_total_km2 = 114 | population_footnotes = | population_total = 8650 | population_as_of = 31. avgust 2008 | pop_density_footnotes = | population_demonym = sl. Gradežan, Gradežanka<br />it. Gradese | elevation_footnotes = | elevation_m = 2 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 21. julij | postal_code = 34073 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.grado.go.it}} | footnotes = }} '''Gradež''', ([[italijansko]]: ''Grado'', [[furlanščina|furlansko]]: ''Grau'') je [[mesto]], [[pristanišče]] in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. == Lega == Kraj leži v [[Tržaški zaliv|tržaškem zalivu]] sredi [[Gradeška laguna|Gradeške lagune]] oz. na njenem južnem robu ob ustju [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]]. Že v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil Gradež [[Evropa|evropsko]] znano [[letovišče]] in [[Zdravilišče|klimatsko zdravilišče]]. Ob [[turizem|turističnih]] dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi [[ribolov]]. V začetku [[21. stoletje|21. stoletja]] se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v [[hotel]]ih in [[kamp|avtokampih]]. Turistična plovila pa imajo na razpolago priveze v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter [[marina|marini]] S. Marco in La Couve. == Zgodovina == [[Slika:Basilika Eufemia Grado.jpg|thumb|left|150px|Bazilika sv. Evfemije]] [[Slika:Barbana-island-2009.jpg|thumb|left|200px|Otok [[Barbana (otok)|Barbana]] z romarsko cerkvijo]] Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/69 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]] leta 579. Gradeški patriarh se je po beneški osvojitvi Gradeža leta 1156 preselil v [[Benetke]], kamor so skoraj 300 let kasneje, po dokončni osvojitvi s strani Benetk, leta 1451 prenesli tudi formalni naslov patriarhata<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|page=82|last=France M. Dolinar, Aleš Gabrič, Boris Golec, Miha Kosi, Tomaž Nabergoj [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič]}}</ref>, zaradi česar je pomen Gradeža upadel. == Zgodovinske znamenitosti == * [[Bazilika]] sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico, je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48). * Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]], leži otoček [[Barbana (otok)|Barbana]] s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za Slovence s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]], [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] in [[Istra|Istre]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Bandelj Andrej, ''Tržaško in Goriško'', Založba ZRC, Ljubljana, 2010 {{COBISS|ID=250355456}} ISBN 978-961-254-184-2 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Grado, Italy|Gradež}} * [http://www.turismofvg.it/Locality/Grado Turistične informacije o Gradežu] (angl.) {{Province of Gorizia}} {{it-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} 2tzupx218ok3kd9aagqplc5iabgukb1 5724223 5724222 2022-07-26T18:04:54Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradež}} {{Infobox Italian comune | name = Gradež | official_name = Comune di Grado | native_name = Grado | image_skyline = July2006 Grado old town III.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = Staro mestno jedro | image_shield = Grado (Italia)-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 40 |lats = 40 |latNS = N | longd = 13 |longm = 23 |longs = 41 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(8691) | coordinates_display = inline, title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera | mayor_party = občinska lista | mayor = Dario Raugna | area_footnotes = | area_total_km2 = 114 | population_footnotes = | population_total = 8650 | population_as_of = 31. avgust 2008 | pop_density_footnotes = | population_demonym = sl. Gradežan, Gradežanka<br />it. Gradese | elevation_footnotes = | elevation_m = 2 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 21. julij | postal_code = 34073 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.grado.go.it}} | footnotes = }} '''Gradež''', ([[italijansko]]: ''Grado'', [[furlanščina|furlansko]]: ''Grau'') je [[mesto]], [[pristanišče]] in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. == Lega == Kraj leži v [[Tržaški zaliv|tržaškem zalivu]] sredi [[Gradeška laguna|Gradeške lagune]] oz. na njenem južnem robu ob ustju [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]]. Že v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil Gradež [[Evropa|evropsko]] znano [[letovišče]] in [[Zdravilišče|klimatsko zdravilišče]]. Ob [[turizem|turističnih]] dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi [[ribolov]]. V začetku [[21. stoletje|21. stoletja]] se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v [[hotel]]ih in [[kamp|avtokampih]]. Turistična plovila pa imajo na razpolago priveze v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter [[marina|marini]] S. Marco in La Couve. == Zgodovina == [[Slika:Basilika Eufemia Grado.jpg|thumb|left|150px|Bazilika sv. Evfemije]] [[Slika:Barbana-island-2009.jpg|thumb|left|200px|Otok [[Barbana (otok)|Barbana]] z romarsko cerkvijo]] Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/69 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]] leta 579. Gradeški patriarh se je po beneški osvojitvi Gradeža leta 1156 preselil v [[Benetke]], kamor so skoraj 300 let kasneje, po dokončni osvojitvi s strani Benetk, leta 1451 prenesli tudi formalni naslov patriarhata<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|page=82|last=France M. Dolinar, Aleš Gabrič, Boris Golec, Miha Kosi, Tomaž Nabergoj [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič]}}</ref>, zaradi česar je pomen Gradeža upadel. == Zgodovinske znamenitosti == * [[Bazilika]] sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico, je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48). * Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]], leži otoček [[Barbana (otok)|Barbana]] s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za Slovence s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]], [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] in [[Istra|Istre]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Bandelj Andrej, ''Tržaško in Goriško'', Založba ZRC, Ljubljana, 2010 {{COBISS|ID=250355456}} ISBN 978-961-254-184-2 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{Kategorija v Zbirki|Grado, Italy|Gradež}} == Zunanje povezave == * [http://www.turismofvg.it/Locality/Grado Turistične informacije o Gradežu] (angl.) {{Province of Gorizia}} {{it-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} mio2mwx3t36nt7aqbopyelp25x0kmxo 5724224 5724223 2022-07-26T18:07:30Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradež}} {{Infobox Italian comune | name = Gradež | official_name = Comune di Grado | native_name = Grado | image_skyline = July2006 Grado old town III.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = Staro mestno jedro | image_shield = Grado (Italia)-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 40 |lats = 40 |latNS = N | longd = 13 |longm = 23 |longs = 41 |longEW = E | coordinates_type = region:IT_type:city(8691) | coordinates_display = inline, title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera | mayor_party = občinska lista | mayor = Dario Raugna | area_footnotes = | area_total_km2 = 114 | population_footnotes = | population_total = 8650 | population_as_of = 31. avgust 2008 | pop_density_footnotes = | population_demonym = sl. Gradežan, Gradežanka<br />it. Gradese | elevation_footnotes = | elevation_m = 2 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 21. julij | postal_code = 34073 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.grado.go.it}} | footnotes = }} '''Gradež''', ([[italijansko]]: ''Grado'', [[furlanščina|furlansko]]: ''Grau'') je [[mesto]], [[pristanišče]] in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. == Lega == Kraj leži v [[Tržaški zaliv|tržaškem zalivu]] sredi [[Gradeška laguna|Gradeške lagune]] oz. na njenem južnem robu ob ustju [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]]. Že v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil Gradež [[Evropa|evropsko]] znano [[letovišče]] in [[Zdravilišče|klimatsko zdravilišče]]. Ob [[turizem|turističnih]] dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi [[ribolov]]. V začetku [[21. stoletje|21. stoletja]] se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v [[hotel]]ih in [[kamp|avtokampih]]. Turistična plovila pa imajo na razpolago priveze v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter [[marina|marini]] S. Marco in La Couve. == Zgodovina == [[Slika:Basilika Eufemia Grado.jpg|thumb|left|150px|Bazilika sv. Evfemije]] [[Slika:Barbana-island-2009.jpg|thumb|left|200px|Otok [[Barbana (otok)|Barbana]] z romarsko cerkvijo]] Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/69 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]] leta 579. Gradeški patriarh se je po beneški osvojitvi Gradeža leta 1156 preselil v [[Benetke]], kamor so skoraj 300 let kasneje, po dokončni osvojitvi s strani Benetk, leta 1451 prenesli tudi formalni naslov patriarhata<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|page=82|last=France M. Dolinar, Aleš Gabrič, Boris Golec, Miha Kosi, Tomaž Nabergoj [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič]}}</ref>, zaradi česar je pomen Gradeža upadel. == Zgodovinske znamenitosti == * [[Bazilika]] sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico, je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48). * Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]], leži otoček [[Barbana (otok)|Barbana]] s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za Slovence s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]], [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] in [[Istra|Istre]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Bandelj Andrej, ''Tržaško in Goriško'', Založba ZRC, Ljubljana, 2010 {{COBISS|ID=250355456}} ISBN 978-961-254-184-2 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{Kategorija v Zbirki|Grado, Italy|Gradež}} == Zunanje povezave == * [http://www.turismofvg.it/Locality/Grado Turistične informacije o Gradežu] (angl.) {{Province of Gorizia}} {{it-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} bt7d0dzso8q7x4efpcgxzc4j0bj86pd Conwayjeva notacija poliedrov 0 336193 5724264 4679762 2022-07-26T19:26:18Z Physics42 139173 wikitext text/x-wiki [[Slika:Conway relational chart_sl.png|480px|thumb|Ta primer kaže, kako lahko 11 novih oblik dobimo iz kocke z uporabo 3 postopkov. Novi poliedri so prikazani kot podobe na površini kocke, da so topološke spremembe bolj opazne. Oglišča so označena na vseh oblikah s krogci.]] '''Conwayjeva notacija poliedrov''' se uporablja za opis [[polieder|poliedrov]] na osnovi osnovnega poliedra, ki ga spremenimo z različnimi [[matematična operacija|operacijami]]. Osnovni poliedri so [[platonsko telo|platonska telesa]], ki jih prikažemo s prvo črko njihovega imena (T, O, C, I, D) [[prizma|prizme]] (P<sub>n</sub>) [[antiprizma|antiprizme]] (A<sub>n</sub>) ali [[piramida|piramide]] (Y<sub>n</sub>). Vsak konveksni polieder lahko služi kot osnova, dokler lahko na njem izvajamo operacije. Angleški matematik [[John Horton Conway]] (rojen 1937) je razširil zamisel o uporabi operatorjev kot je [[prisekanost (geometrija)|prisekanje]], da bi izdelal sorodne poliedre z isto simetrijo. Njegovi operatorji lahko generirajo vsa [[arhimedsko telo|arhimedska telesa]] in [[Catalanovo telo|Catalanova telesa]] iz pravilnih osnovnih teles. Uporabljeni v skupini ti operatorji omogočajo nastanek mnogih poliedrov višjega reda. == Operacije nad poliedri == {| class=wikitable !operator!!ime!!alternativna<BR>konstrukcija!!oglišča!!robovi!!stranske ploskve!!opis |- BGCOLOR="#e0f0e0" ! !!osnovno telo | ||v||e||f|| oblika osnove |- BGCOLOR="#e0f0e0" !'''r'''!!reflekt<BR>(Hart) |||v||e||f|| zrcalna slika kiralnih oblik |- BGCOLOR="#e0f0e0" !'''d'''!![[dualni polieder|dual]] | ||f||e||v||dualno telo osnovnega poliedra – vsako oglišče kreira novo stransko ploskev |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''a'''!!ambo | ||e||2e||2+e||robovi so nova oglišča, stara oglišča izginejo. ([[rektifikacija (geometrija)|rektificirano]]) |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''j'''!!združen |''da''||e+2||2e||e||zametek je povečan s piramidami v dovolj veliki višini, tako, da imata 2 koplanarna trikotnika iz dveh različnih piramid skupen rob. |- BGCOLOR="#e0e0f0" !'''t'''!![[prisekanost (geometrija)|prisekan]] |''dkd''||2e||3e||e+2||prisekana vsa oglišča. |- BGCOLOR="#e0e0f0" ! -- !! -- |''dk''||2e||3e||e+2||dual oblike kis, ([[dvojna prisekanost]]) |- BGCOLOR="#e0e0f0" !--!!-- | kd ||e+2||3e||2e||kis oblika duala |- BGCOLOR="#e0e0f0" !'''k'''!![[klitop|kis]] |''dtd''||e+2||3e||2e||dvigne piramido na vsaki stranski ploskvi. |- BGCOLOR="#e0e0f0" !'''c'''||[[ožlebljen]] | ||e+v||4e||2e+f||nove šestkotne stranske ploskve se dodajo namesto robov. |- BGCOLOR="#e0e0f0" ! - || - |''dc'' ||2e+f||4e||e+v|| |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''e'''!![[razširitev (geometrija)|razširjen]] |''aa'' ||2e||4e||2e+2||vsako oglišče ustvari novo stransko ploskev in vsak rob ustvari nov štirikotnik. ([[kantelacija (geometrija)|kantelirano]]) |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''o'''!!orto |''de''||2e+2||4e||2e||vsaka ''n''-kotnikova stranska ploskev se razdeli v n štirikotnike. |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''p'''!!propeler<BR>(Hart) |||v+2e||4e||e+f||vrtenje stranskih ploskev, ki ustvari štirikotnike na ogliščih (sebi-dualne) |- BGCOLOR="#f0e0e0" !- || - | dp ||e+f||4e||v+2e|| |- BGCOLOR="#e0e0f0" !'''s'''!![[alternacija (geometrija)|prirezanost]] |''dg''||2e||5e||3e+2||"razširi in zvij" – vsako oglišče ustvari novo stransko ploskev in vsak rob ustvari dva nova trikotnika |- BGCOLOR="#e0e0f0" !'''g'''!!giro |''ds''||3e+2||5e||2e||vsaka ''n''-kotnikova stranska ploskev se deli na ''n'' petkotnikov. |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''b'''!!nagnjen |''ta''||4e||6e||2e+2||nove stranske ploskve se dodajo na mesta robov in oglišč [[omniprisekanost]] (znana tudi kot kantiprisekanost v višjih politopih). |- BGCOLOR="#f0e0e0" !'''m'''!!meta |''db'' & ''kj''||2e+2||6e||4e|| n-kotne stranske ploskve se razdelijo v ''2n'' trikotnikov |} Posebne oblike postopek kis ima variacijo '''k'''''n'', ki doda piramide na stranske ploskve, ki imajo n stranic operator prisekanosti ima variante '''t'''''n'', ki samo prisekajo oglišča z redom n. Operatorji se izvajajo od desne proti levi. Zgled: * dual [[tetraeder|tetraedra]] je ''dT'' * [[prisekanost (geometrija)|prisekanje]] kocke je t3C ali tC * [[prisekanost (geometrija)|prisekanje]] [[kubooktaeder|kubooktaedra]] je T4aC ali taC. Vse operacije ohranjajo simetrijo, razen zvijanja. == Zgledi == [[Kocka]] lahko generira vse konveksne [[uniformni polieder|uniformne poliedre]] z [[oktaedrska simetrija|oktaedrsko simetrijo]]. {| class="wikitable" ![[kocka]]<BR>"osnova" (zametek) !ambo<BR>[[rektifikacija (geometrija)|(rektificirano)]] ![[prisekanost (geometrija)|prisekano]] ![[dvojna prisekanost|dvojno prisekano]] ![[Razširitev (geometrija)|'''razširjeno''']]<BR>[[kantelacija (geometrija)|(kantelirano)]] !nagnjeno<BR>[[omniprisekanost|(omniprisekano)]] ![[alternacija (geometrija)|prirezanost]] |- |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.png|64px]]<BR>[[kocka|C]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.png|64px]]<BR>[[kubooktaeder|aC = djC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t01.png|64px]]<BR>[[prisekana kocka|tC = dkdC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t12.png|64px]]<BR>[[prisekani oktaeder|tdC = dkC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t02.png|64px]]<BR>[[rombikubooktaeder|eC = aaC = doC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t012.png|64px]]<BR>[[prisekani kubooktaeder|bC = taC = dmC = dkjC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform polyhedron-43-s012.png|64px]]<BR>[[prirezana kocka|sC = dgC]] |- ![[dualni polieder|dualni]] !združen ! !kis<BR>(razpolovljeno oglišče) !orto<BR>(razpolovljen rob) !meta<BR>(polno razpolovljeno) !giro |- |align=center|[[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.png|64px]]<BR>[[oktaeder|dC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Rhombicdodecahedron.jpg|75px]]<BR>[[rombski dodekaeder|jC = daC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Triakisoctahedron.jpg|64px]]<BR>[[triakisni oktaeder|kdC = dtC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|64px]]<BR>[[tetrakisni heksaeder|kC = dtdC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Deltoidalicositetrahedron.jpg|64px]]<BR>[[deltoidni ikozitetraeder|oC = deC = daaC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Disdyakisdodecahedron.jpg|64px]]<BR>[[disdiakisni dodekaeder|mC = dbC = kjC]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Pentagonalicositetrahedronccw.jpg|64px]]<BR>[[pentagonalni ikozitetraeder|gC = dsC]] |} == Generiranje pravilnih osnovnih teles == Vseh pet pravilnih poliedrov se lahko generira iz prizmatičnih generatorjev z nič ali eno operacijo. * '''[[tetraeder|trikotna piramida]]: Y3''' (tetraeder je posebna piramida) ** T = Y3 ** O = aY3 (rektificirani tetraeder) ** C = daY3 (dual rektificiranega tetraedra) ** I = sY3 (prirezani tetraeder) ** D = dsY3 (dual prirezanega tetraedra) * '''[[antiprizma|trikotna antiprizma]]: A3''' (oktaeder je posebna antiprizma) ** O = A3 ** C = dA3 * '''[[prizma|kvadratna prizma]]: P4''' (kocka je posebna prizma) ** C = P4 * '''[[petstrana antiprizma]]: A5''' ** I = k5A5 (posebna [[giropodaljšana dipiramida]]) ** D = t5dA5 (posebni [[prisekani trapezoeder]]) == Razširitev Conwayjevih simbolov == Zgornje operacije omogočajo, da se [[polpravilni polieder|polpravilni poliedri]] in [[Catalanovo telo|Catalanova telesa]] generirajo iz [[pravilni polieder|pravilnih poliedrov]]. S kombinacijo operacij lahko dobimo še več višjih operacij. Veliko zanimivih poliedrov višjega reda zahteva sestavo novih operatorjev. Geometrijski umetnik [[George William Hart]] (rojen 1955) je kreiral operacijo, ki jo je imenoval ''propeler'' ter še eno operacijo z imenom ''reflekt'' s katero je kreiral zrcalne slike vrtečih se oblik. * "propeler" pomeni operacijo vrtenja, ki kreira [[štirikotnik]]e na ogliščih. Ta operacija je sebi dualna: dpX = pdX. * "reflekt" kreira zrcalno sliko osnovnega telesa. Nima pravega efekta razen, če je osnovno telo narejeno z '''s''' ali '''g'''. == Geometrijske koordinate izpeljanih oblik== {| class=wikitable |+Primer: [[Dodekaeder]]ska osnova kot sferno tlakovanje |- align=center |[[Slika:Uniform tiling 532-t0.png|120px]]<BR>[[dodekaeder|D]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t01.png|120px]]<BR>[[prisekani dodekaeder|tD]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t1.png|120px]]<BR>[[ikozidodekaeder|aD]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t12.png|120px]]<BR>[[prisekani ikozaeder|tdD]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t02.png|120px]]<BR>[[rombiikozidodekaeder|eD]] |[[Slika:Uniform tiling 532-t012.png|120px]]<BR>[[prisekani ikozidodekaeder|teD]] |[[Slika:Spherical snub dodecahedron.png|120px]]<BR>[[prirezani dodekaeder|sD]] |- align=center |[[Slika:Uniform tiling 532-t2.png|120px]]<BR>[[ikozaeder|dD]] | | | | |[[Slika:Icosahedral reflection domains.png|120px]]<BR>[[disdiakisni triakontaeder|dteD]] | |} {| class=wikitable |+Primer: Osnova za evklidsko [[šestkotno tlakovanje]] (H) |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t0.png|120px]]<BR>[[šestkotno tlakovanje|H]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t01.png|120px]]<BR>[[prisekano šestkotno tlakovanje|tH]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t1.png|120px]]<BR>[[trišestkotno tlakovanje|aH]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t12.png|120px]]<BR>[[šestkotno tlakovanje|tdH = H]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t02.png|120px]]<BR>[[rombitriheksagonalno tlakovanje|eH]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t012.png|120px]]<BR>[[prisekano triheksagonalno tlakovanje|teH]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-snub.png|120px]]<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje|sH]] |- |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t2.png|120px]]<BR>[[trikotno tlakovanje|dH]] |align=center|[[Slika:Tiling Dual Semiregular V3-12-12 Triakis Triangular.svg|120px]]<BR>[[triakisnotrikotno tlakovanje|dtH]] |align=center|[[Slika:Tiling Dual Semiregular V3-6-3-6 Quasiregular Rhombic.svg|120px]]<BR>[[rombilsko tlakovanje|daH]] |align=center|[[Slika:Uniform tiling_63-t2.png|120px]]<BR>[[trikotno tlakovanje|dtdH = dH]] |align=center|[[Slika:Tiling Dual Semiregular V3-4-6-4 Deltoidal Trihexagonal.svg|120px]]<BR>[[deltoidno triheksagonalno tlakovanje|deH]] |align=center|[[Slika:Tiling Dual Semiregular V4-6-12 Bisected Hexagonal.svg|120px]]<BR>[[razpolovljeno šestkotno tlakovanje|dteH]] |align=center|[[Slika:Tiling Dual Semiregular V3-3-3-3-6 Floret Pentagonal.svg|120px]]<BR>[[cvetno petkotno tlakovanje|dsH]] |} {| class=wikitable |+Primer: Prosojne osnove za [[tetraeder]] (T) |align=center|[[Slika:Tetrahedron.jpg|120px]]<BR>[[tetraeder|T]] |align=center|[[Slika:Truncatedtetrahedron.jpg|120px]]<BR>[[prisekani tetraeder|tT]] |align=center|[[Slika:Octahedron.svg|120px]]<BR>[[oktaeder|T]] |align=center|[[Slika:Truncatedtetrahedron.jpg|120px]]<BR>[[prisekani tetraeder|tdT]] |align=center|[[Slika:Cuboctahedron.jpg|120px]]<BR>[[kubooktaeder|eT]] |align=center|[[Slika:Truncatedoctahedron.jpg|120px]]<BR>[[prisekani oktaeder|bT]] |align=center|[[Slika:Icosahedron.jpg|120px]]<BR>[[ikozaeder|sT]] |- |align=center|[[Slika:Tetrahedron.jpg|120px]]<BR>[[tetraeder|dT]] |align=center|[[Slika:Triakistetrahedron.jpg|120px]]<BR>[[triakisni tetraeder|dtT]] |align=center|[[Slika:Hexahedron.jpg|120px]]<BR>[[kocka|jT]] |align=center|[[Slika:Triakistetrahedron.jpg|120px]]<BR>[[triakisni tetraeder|kT]] |align=center|[[Slika:Rhombicdodecahedron.jpg|120px]]<BR>[[rombski dodekaeder|oT]] |align=center|[[Slika:Tetrakishexahedron.jpg|120px]]<BR>[[tetrakisni heksaeder|mT]] |align=center|[[Slika:Dodecahedron.jpg|120px]]<BR>[[dodekaeder|gT]] |} {| class="wikitable" |+Primer: Osnova za hiperbolično [[sedemkotno tlakovanje]] |- !{7,3}<BR>"osnova" ![[prisekanost (geometrija)|prisekano]] !ambo<BR>[[rektifikacija (geometrija)|(rektificirano)]] ![[dvojna prisekanost|dvojno prisekano]] ![[razširitev (geometrija)|'''razširjeno''']]<BR>[[kantelacija (geometrija)|(kantelirano)]] !bevel<BR>[[omniprisekanost|(omniprisekano)]] ![[alternacija (geometrija)#Snub (snubifikacija, prirezanost)|prirezana oblika]] |- |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t0.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t01.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t1.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t12.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t02.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-t012.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Uniform tiling 73-snub.png|120px]] |- ![[dualni polieder|dual]] ! !združeno !kis<BR>(razpolovitev oglišča) !orto<BR>(razpolovitev roba) !meta<BR>(polna razpolovitev) !giro |- |align=center|[[Slika:Uniform_tiling_73-t2.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Ord7 triakis triang til.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Order73_qreg_rhombic_til.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Order3 heptakis heptagonal til.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Deltoidal triheptagonal til.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Order-3 heptakis heptagonal tiling.png|120px]] |align=center valign=bottom|[[Slika:Ord7 3 floret penta til.png|120px]] |} == Ostali poliedri == === Tetraedrska simetrija === <gallery> Slika:Truncated triakis tetrahedron.png|[[prisekani triakisni tetraeder]]<BR>"t6dtT" </gallery> === Oktaedrska simetrija === <gallery> Slika:Truncated_rhombic_dodecahedron2.png|[[prisekani rombski dodekaeder]]<BR>"t4daC" Slika:Tetrakis cuboctahedron.png|[[tetrakisni kubooktaeder]]<BR>"k4aC" Slika:Conway polyhedron dk4sC.png|"dk4sC" </gallery> === Ikozaedrska simetrija === ''Rombska'': <gallery> Slika:Rhombic enneacontahedron.png|[[rombski eneakontaeder]]<BR>"dakD" </gallery> Trikotni: <gallery> Slika:Conway_polyhedron_kD.png|[[pentakisni dodekaeder]]<BR>"kD" Slika:Pentakis icosidodecahedron.png|[[pentakisni ikozidodekaeder]]<BR>"k5aD" Slika:Conway_polyhedron_K6k5tI.png|"k6k5tI" Slika:Conway_polyhedron_kt5daD.png|"kt5daD" Slika:Conway_polyhedron_kdktI.png|"kdktI"<BR>"dtktI" Slika:Conway polyhedron kdkt5daD.png|"kdkt5daD" </gallery> Dualni trikotni: <gallery> Slika:Truncated_icosahedron.png|[[prisekani ikozaeder]]<BR>"dkD" Slika:Truncated rhombic triacontahedron.png|[[prisekani rombski triakontaeder]]<BR>"t5daD"<BR>"cD" Slika:Conway_polyhedron_Dk6k5tI.png|"dk6k5tI" Slika:Conway polyhedron dkt5daD.png|"dkt5daD" Slika:Conway polyhedron dkdktI.png|"tktI" Slika:Conway polyhedron tkt5daD.png|"tkt5daD" </gallery> Trikotni kiralni: <gallery> Slika:Pentagonalhexecontahedroncw.jpg|[[pentagonalni heksekontaeder]]<BR>"dsD" Slika:Conway_polyhedron_K5sI.png|[[pentakisni prirezani dodekaeder]]<BR>"k5sD" Slika:Conway polyhedron K5k6st.png|"k5k6stI"<BR>"kdk5sD" </gallery> Dualni trikotni kiralni: <gallery> Slika:Snub_dodecahedron_ccw.png|"sD" Slika:Conway_polyhedron_Dk5sI.png|"dk5sD" Slika:Conway polyhedron Dk5k6st.png|"dk5k6stI"<BR>"tk5sD" </gallery> == Glej tudi == * [[uniformni polieder|uniformni poliedri]] == Zunanje povezave == * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/conway_notation.html Conwayjeva notacija za poliedre] {{ikona en}} * [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/naming.html Imena poliedrov] {{ikona en}} * {{MathWorld|id=ConwayPolyhedronNotation|title=Conway Polyhedron Notation}} * [http://www.ac-noumea.nc/maths/polyhedr/index_.htm Conwayjeva notacija] {{ikona en}} * {{MathWorld|id=Truncation|title=Truncation}} * {{MathWorld|id=Rectification|title=Rectification}} * {{MathWorld|id=Cumulation|title=Cumulation}} * [http://www.os2fan2.com/gloss/pglossc.html#PGCONWAYOPER Conwayjevi operatorji] {{ikona en}} * [http://dmccooey.com/polyhedra/Derived.html Izpeljana telesa] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Elementarna geometrija]] [[Kategorija:Poliedri]] [[Kategorija:Matematična notacija]] l2zhypq4ocwpl5hs43sg9gl06c58jeg Predloga:Time ago/peskovnik 10 347741 5724123 5722770 2022-07-26T13:59:49Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki {{#iferror: {{#time:U| {{{1|}}} }} |{{error|Napaka: prvi parameter ne ustreza obliki datuma ali ure.}} |{{Time ago/core |ago = {{{ago|fa}}} |time = {{{1|}}} |auto_magnitude_num = {{#if:{{{magnitude|}}} |0<!-- Make sure the specified {{{magnitude}}} is used --> |{{#expr:{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 120 ) | 1 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 7200 ) | 1 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 172800 ) | 1 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 5356800 ) | 2 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 63115200 ) | 1 | 0 }} }} }} |min_magnitude_num = {{#switch:{{#if:{{{magnitude|}}} |{{{magnitude}}} |{{{min_magnitude}}} }} |years|leta = 6 |months|meseci = 5 |weeks|tedni = 4 |dnevi|days = 3 |hours|ure = 2 |minutes|minute = 1 |seconds|sekunde |#default= 0 }} }} }}{{#ifeq:{{{purge|}}}|yes|&#32;<span class="plainlinks">([{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=purge}} osveži])</span>|}}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> qx2j6c0qeb98e4o3og4l8gcbi58vp74 5724132 5724123 2022-07-26T14:09:14Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki {{#iferror: {{#time:U| {{{1|}}} }} |{{error|Napaka: prvi parameter ne ustreza obliki datuma ali ure.}} |{{Time ago/core/peskovnik |ago = {{{ago|fa}}} |time = {{{1|}}} |auto_magnitude_num = {{#if:{{{magnitude|}}} |0<!-- Make sure the specified {{{magnitude}}} is used --> |{{#expr:{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 120 ) | 1 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 7200 ) | 1 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 172800 ) | 1 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 5356800 ) | 2 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 63115200 ) | 1 | 0 }} }} }} |min_magnitude_num = {{#switch:{{#if:{{{magnitude|}}} |{{{magnitude}}} |{{{min_magnitude}}} }} |years|leta = 6 |months|meseci = 5 |weeks|tedni = 4 |dnevi|days = 3 |hours|ure = 2 |minutes|minute = 1 |seconds|sekunde |#default= 0 }} }} }}{{#ifeq:{{{purge|}}}|yes|&#32;<span class="plainlinks">([{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=purge}} osveži])</span>|}}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> tjk2nwzxoqnq5nbua06fvaitqislosc Predloga:Time ago/core/peskovnik 10 347745 5724134 3822729 2022-07-26T14:11:56Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki {{#ifexpr:{{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}>={{#time:U|{{{time|}}}}} |{{{pred|pred}}} {{#switch:{{max|{{{min_magnitude_num|-1}}}|{{{auto_magnitude_num|0}}}}} |0 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}}))}}|sekundami|sekundo|sekundama|sekundami}} |1 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/60)}}|minutami|minuto|minutama|minutami}} |2 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/3600)}}|urami|uro|urama|urami}} |3 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/86400)}}|dnevi|dnem|dnevoma|dnevi}} |4 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/604800)}}|tedni|tednom|tednoma|tedni}} |5 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/2678400)}}|meseci|mesecem|mesecema|meseci}} |6 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/31557600)}}|leti|letom|letoma|leti}} }} |čez {{#switch:{{max|{{{min_magnitude_num|-1}}}|{{{auto_magnitude_num|0}}}}} |0 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}}))}}|sekund|sekundo|sekundi|sekunde}} |1 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/60)}}|minut|minuto|minuti|minute|minut}} |2 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/3600)}}|ur|uro|uri|ure|ur}} |3 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/86400)}}|dni|dan|dneva|dni}} |4 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/604800)}}|tednov|teden|tedna|tedne}} |5 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/2678400)}}|mesecev|mesec|meseca|mesece|mesecev}} |6 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/31557600)}}|let|leto|leti|leta|let}} }} }} pq9jmt0gh7evziyoc8n92cvbdwr1oef Predloga:Time ago/testniprimeri 10 347767 5724099 5722913 2022-07-26T13:42:04Z Pinky sl 2932 /* Examples */ wikitext text/x-wiki {{Template test cases notice}} === Examples === * REVISIONTIMESTAMP = {{REVISIONTIMESTAMP}} * #time: {{REVISIONTIMESTAMP}} = {{#time: {{REVISIONTIMESTAMP}} }} * CURRENTTIMESTAMP = {{CURRENTTIMESTAMP}} * #time: {{CURRENTTIMESTAMP}} = {{#time: {{CURRENTTIMESTAMP}} }} * CURRENTTIME = {{CURRENTTIME}} * LOCALTIME = {{LOCALTIME}} * LOCALTIMESTAMP = {{LOCALTIMESTAMP}} * #time:U = {{#time:U}} * #timel:U {{#timel:U}} * #time:U|REVISIONTIMESTAMP = {{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}} * !!! {{#ifexpr:{{#time:U}}>={{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}| "time:U večji od REVISIONTIMESTAMP" | "time:U manjši od REVISIONTIMESTAMP" }} Slovenian: * <tt><nowiki>{{Time ago| -83 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-83 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| -334 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-334 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Jan 21, 2001 3:45 PM}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Jan 21 2001 3:45 PM}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|magnitude=weeks}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik| May 6 2008|magnitude=weeks}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|min_magnitude=days}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|min_magnitude=days}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|min_magnitude=years}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|min_magnitude=years}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|ago=in the past}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|ago=in the past}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|purge=yes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|purge=yes}}''' English (we cannot use this here) * <tt><nowiki>{{Time ago| -83 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-83 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| -334 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-334 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Jan 21, 2001 3:45 PM}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Jan 21 2001 3:45 PM}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|magnitude=weeks}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik| Nov 6 2008|magnitude=weeks}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|min_magnitude=days}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|min_magnitude=days}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|min_magnitude=years}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|min_magnitude=years}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|ago=in the past}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|ago=in the past}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|purge=yes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|purge=yes}}''' ==Trailing space tests == {{purge}} 1 Jan 2012: * >{{time ago|1 January 2012}}< * >{{time ago/peskovnik|1 January 2012}}<sbx current time: * >{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}}}}< * >{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}}}}<sbx 1 Jan 2012, with purge * >{{time ago|1 January 2012|purge=yes}}< * >{{time ago/peskovnik|1 January 2012|purge=yes}}<sbx current time with purge: * >{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}< * >{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<sbx '''Line break''' test (no purge) <div style="width:30%; background:#efefef;"> live>{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}}<< <br/><br/> sbx>{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}}<< </div> '''Line break''' test (purge can appear at start of line) <div style="width:30%; background:#efefef;"> live>{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<< <br/><br/> sbx>{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<< </div> == peskovnik tests == {{main|Predloga:Time_ago/peskovnik}} *'''Normal:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009}} *'''Minutes:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=minutes}} *'''Days:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=days}} *'''Weeks:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=weeks}} *'''Months:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|magnitude=months|July 1 2009}} *'''Future:''' {{time ago/peskovnik|magnitude=months|July 1 2049}} === Errors === *'''Bad date:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|Julio 1}} *'''Unknown specified magnitude:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=fruits}} *'''No parameters:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik}} *'''Capitalization:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=HoUrS}} === min_magnitude === {| class=wikitable ! !! no !! seconds !! minutes !! hours !! days !! months !! years !! nonsense |- ! <code>-111 seconds</code> | {{time ago/peskovnik|-111 seconds}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-30 minutes</code> | {{time ago/peskovnik|-30 minutes}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>{{date}}</code> | {{time ago/peskovnik|{{date}}}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-25 hours</code> | {{time ago/peskovnik|-25 hours}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>1 January 2010</code> | {{time ago/peskovnik|1 January 2010}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>17 November 2009</code> | {{time ago/peskovnik|17 November 2009}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>20 May 1988</code> | {{time ago/peskovnik|20 May 1988}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>5 months</code> | {{time ago/peskovnik|5 months}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=nonsense}} |} == Original version tests == {{main|Predloga:Time_ago}} *'''Normal:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009}} *'''Minutes:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=minutes}} *'''Days:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=days}} *'''Weeks:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=weeks}} *'''Months:''' {{Predloga:Time ago|magnitude=months|July 1 2009}} *'''Future:''' {{time ago|magnitude=months|July 1 2049}} === Errors === *'''Bad date:''' {{Predloga:Time ago|Julio 1}} *'''Unknown specified magnitude:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=fruits}} *'''No parameters:''' {{Predloga:Time ago}} *'''Capitalization:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=HoUrS}} === min_magnitude === {| class=wikitable ! !! no !! seconds !! minutes !! hours !! days !! months !! years !! nonsense |- ! <code>-111 seconds</code> | {{time ago|-111 seconds}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=hours}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=days}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=months}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=years}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-30 minutes</code> | {{time ago|-30 minutes}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=hours}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=days}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=months}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=years}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>{{date}}</code> | {{time ago|{{date}}}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=hours}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=days}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=months}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=years}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-25 hours</code> | {{time ago|-25 hours}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=hours}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=days}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=months}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=years}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>1 January 2010</code> | {{time ago|1 January 2010}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=hours}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=days}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=months}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=years}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>17 November 2009</code> | {{time ago|17 November 2009}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=hours}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=days}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=months}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=years}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>20 May 1988</code> | {{time ago|20 May 1988}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=hours}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=days}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=months}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=years}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=nonsense}} |- |- ! <code>5 months</code> | {{time ago|5 months}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=hours}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=days}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=months}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=years}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=nonsense}} |} ==Now works in the future== * '''Original:''' {{time ago|4 August 2057}} * '''peskovnik:''' {{time ago/peskovnik|4 August 2057}} ==Non-breaking space== Test using a [[non-breaking space]] between the number and the units (year, month, day, etc). A breaking space is used between the units and "ago" (similar to the output of [[Predloga:Start date and years ago]]). These examples are placed inside a narrow &lt;div&gt; to force a line break. They are based on the current date and time, which is: '''{{#time:Y-m-d h:i:s (e)}}'''. If that is not correct, click {{purge}} to update the page. {| class="wikitable" ! Example ! Current output ! peskovnik output |- | <code><nowiki>{{Time ago|-13 months|min_magnitude=years}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-13 months|min_magnitude=years}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-13 months|min_magnitude=years}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-32 days|min_magnitude=months}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-32 days|min_magnitude=months}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-32 days|min_magnitude=months}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=days}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</div> |} == Blank values of ago == * <code><nowiki>He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago|1 January 1985|ago=}}.</nowiki></code> ; Main He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago|1 January 1985|ago=}}. ; peskovnik He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago/peskovnik|1 January 1985|ago=}}. == Blank future values of ago == * <code><nowiki>{{time ago|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}}</nowiki></code> ; Main {{time ago|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}} ; peskovnik {{time ago/peskovnik|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}} * <code><nowiki>{{time ago|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}}</nowiki></code> ; Main {{time ago|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}} ; peskovnik {{time ago/peskovnik|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}} ==Comparing hours, days, and weeks for the same time periods== <!-- {{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=weeks}} --> {{testcase table|_showcode=yes|_caption=Current time|{{#time:YmdHis|@{{#time:U}}}}|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display hours |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display hours |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display days |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display days |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display weeks ({{red|erroneous output}})|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display weeks|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=49 days ago at 30 seconds after midnight, display weeks ({{red|erroneous output}})|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 1193*60*60) }}}}000030|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=49 days ago at 1:30 after midnight, display weeks|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 1193*60*60) }}}}000130|magnitude=weeks}} <!-- {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 488 hours}})}} seconds|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 488 hours}})}} seconds|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=weeks}} --> l11gy0m8yq2lrrmmz29g8dqbqpx53ea 5724100 5724099 2022-07-26T13:42:41Z Pinky sl 2932 /* Examples */ wikitext text/x-wiki {{Template test cases notice}} === Examples === ===Other variables by type=== {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Current date and time ! scope=col colspan=2 | Universal time ! scope=col colspan=2 | Local-website time |- ! scope=col | Variable ! scope=col | Output ! scope=col | Variable ! scope=col | Output |- ! scope=row id=CURRENTYEAR | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTYEAR}}</kbd> | {{CURRENTYEAR}} ! scope=row id=LOCALYEAR | <kbd>{<nowiki/>{LOCALYEAR}}</kbd> | {{LOCALYEAR}} |- ! scope=row id=CURRENTMONTH | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTMONTH}}</kbd> | {{CURRENTMONTH}} ! scope=row id=LOCALMONTH | <kbd>{<nowiki/>{LOCALMONTH}}</kbd> | {{LOCALMONTH}} |- ! scope=row id=CURRENTMONTHNAME | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTMONTHNAME}}</kbd> | {{CURRENTMONTHNAME}} ! scope=row id=LOCALMONTHNAME | <kbd>{<nowiki/>{LOCALMONTHNAME}}</kbd> | {{LOCALMONTHNAME}} |- ! scope=row id=CURRENTMONTHABBREV | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTMONTHABBREV}}</kbd> | {{CURRENTMONTHABBREV}} ! scope=row id=LOCALMONTHABBREV | <kbd>{<nowiki/>{LOCALMONTHABBREV}}</kbd> | {{LOCALMONTHABBREV}} |- ! scope=row id=CURRENTDAY | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTDAY}}</kbd>{{efn|<kbd><nowiki>{{CURRENTDAY}}</nowiki></kbd>, <kbd><nowiki>{{LOCALDAY}}</nowiki></kbd>and <kbd><nowiki>{{REVISIONDAY}}</nowiki></kbd>return the day (i.e. "6"), whilst <kbd><nowiki>{{CURRENTDAY2}}</nowiki></kbd>, <kbd><nowiki>{{LOCALDAY2}}</nowiki></kbd>and <kbd><nowiki>{{REVISIONDAY2}}</nowiki></kbd>return the day with zero-padding (i.e. "06"). For all two-digit days (i.e. 10 to 31), these are the same.|name=daynote}} | {{CURRENTDAY}} ! scope=row id=LOCALDAY | <kbd>{<nowiki/>{LOCALDAY}}</kbd>{{efn|name=daynote}} | {{LOCALDAY}} |- ! scope=row id=CURRENTDAY2 | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTDAY2}}</kbd>{{efn|name=daynote}} | {{CURRENTDAY2}} ! scope=row id=LOCALDAY2 | <kbd>{<nowiki/>{LOCALDAY2}}</kbd>{{efn|name=daynote}} | {{LOCALDAY2}} |- ! scope=row id=CURRENTDOW | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTDOW}}</kbd> | {{CURRENTDOW}} ! scope=row id=LOCALDOW | <kbd>{<nowiki/>{LOCALDOW}}</kbd> | {{LOCALDOW}} |- ! scope=row id=CURRENTDAYNAME | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTDAYNAME}}</kbd> | {{CURRENTDAYNAME}} ! scope=row id=LOCALDAYNAME | <kbd>{<nowiki/>{LOCALDAYNAME}}</kbd> | {{LOCALDAYNAME}} |- ! scope=row id=CURRENTTIME | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTTIME}}</kbd> | {{CURRENTTIME}} ! scope=row id=LOCALTIME | <kbd>{<nowiki/>{LOCALTIME}}</kbd> | {{LOCALTIME}} |- ! scope=row id=CURRENTHOUR | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTHOUR}}</kbd> | {{CURRENTHOUR}} ! scope=row id=LOCALHOUR | <kbd>{<nowiki/>{LOCALHOUR}}</kbd> | {{LOCALHOUR}} |- ! scope=row id=CURRENTWEEK | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTWEEK}}</kbd> | {{CURRENTWEEK}} ! scope=row id=LOCALWEEK | <kbd>{<nowiki/>{LOCALWEEK}}</kbd> | {{LOCALWEEK}} |- ! scope=row id=CURRENTTIMESTAMP | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTTIMESTAMP}}</kbd> | {{CURRENTTIMESTAMP}} ! scope=row id=LOCALTIMESTAMP | <kbd>{<nowiki/>{LOCALTIMESTAMP}}</kbd> | {{LOCALTIMESTAMP}} |} {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Page revision data ! scope=col | Variable ! scope=col | Output |- ! scope=row id=REVISIONDAY | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONDAY}}</kbd>{{efn|name=daynote}} | {{REVISIONDAY}} |- ! scope=row id=REVISIONDAY2 | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONDAY2}}</kbd>{{efn|name=daynote}} | {{REVISIONDAY2}} |- ! scope=row id=REVISIONMONTH | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONMONTH}}</kbd> | {{REVISIONMONTH}} |- ! scope=row id=REVISIONYEAR | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONYEAR}}</kbd> | {{REVISIONYEAR}} |- ! scope=row id=REVISIONTIMESTAMP | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONTIMESTAMP}}</kbd> | {{REVISIONTIMESTAMP}} |- ! scope=row id=REVISIONUSER | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONUSER}}</kbd>{{efn|This shows the last user to edit the page. There is no way to show the user viewing the page with magic words due to technical restrictions.}} | {{REVISIONUSER}} |} {{notelist}} {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Wiki statistics |- ! scope=row id=NUMBEROFPAGES | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFPAGES}}</kbd> | {{NUMBEROFPAGES}} |- ! scope=row id=NUMBEROFARTICLES | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFARTICLES}}</kbd> | {{NUMBEROFARTICLES}} |- ! scope=row id=NUMBEROFFILES | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFFILES}}</kbd> | {{NUMBEROFFILES}} |- ! scope=row id=NUMBEROFEDITS | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFEDITS}}</kbd> | {{NUMBEROFEDITS}} <!--disabled in MediaWiki (see talk page): |- ! scope=row id=NUMBEROFVIEWS | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFVIEWS}}</kbd> | {{NUMBEROFVIEWS}} --> |- ! scope=row id=NUMBEROFUSERS | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFUSERS}}</kbd> | {{NUMBEROFUSERS}} |- ! scope=row id=NUMBEROFADMINS | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFADMINS}}</kbd> | {{NUMBEROFADMINS}} |- ! scope=row id=NUMBEROFACTIVEUSERS | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFACTIVEUSERS}}</kbd> | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} * REVISIONTIMESTAMP = {{REVISIONTIMESTAMP}} * #time: {{REVISIONTIMESTAMP}} = {{#time: {{REVISIONTIMESTAMP}} }} * CURRENTTIMESTAMP = {{CURRENTTIMESTAMP}} * #time: {{CURRENTTIMESTAMP}} = {{#time: {{CURRENTTIMESTAMP}} }} * CURRENTTIME = {{CURRENTTIME}} * LOCALTIME = {{LOCALTIME}} * LOCALTIMESTAMP = {{LOCALTIMESTAMP}} * #time:U = {{#time:U}} * #timel:U {{#timel:U}} * #time:U|REVISIONTIMESTAMP = {{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}} * !!! {{#ifexpr:{{#time:U}}>={{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}| "time:U večji od REVISIONTIMESTAMP" | "time:U manjši od REVISIONTIMESTAMP" }} Slovenian: * <tt><nowiki>{{Time ago| -83 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-83 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| -334 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-334 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Jan 21, 2001 3:45 PM}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Jan 21 2001 3:45 PM}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|magnitude=weeks}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik| May 6 2008|magnitude=weeks}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|min_magnitude=days}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|min_magnitude=days}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|min_magnitude=years}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|min_magnitude=years}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|ago=in the past}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|ago=in the past}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|purge=yes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|purge=yes}}''' English (we cannot use this here) * <tt><nowiki>{{Time ago| -83 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-83 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| -334 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-334 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Jan 21, 2001 3:45 PM}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Jan 21 2001 3:45 PM}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|magnitude=weeks}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik| Nov 6 2008|magnitude=weeks}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|min_magnitude=days}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|min_magnitude=days}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|min_magnitude=years}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|min_magnitude=years}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|ago=in the past}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|ago=in the past}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|purge=yes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|purge=yes}}''' ==Trailing space tests == {{purge}} 1 Jan 2012: * >{{time ago|1 January 2012}}< * >{{time ago/peskovnik|1 January 2012}}<sbx current time: * >{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}}}}< * >{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}}}}<sbx 1 Jan 2012, with purge * >{{time ago|1 January 2012|purge=yes}}< * >{{time ago/peskovnik|1 January 2012|purge=yes}}<sbx current time with purge: * >{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}< * >{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<sbx '''Line break''' test (no purge) <div style="width:30%; background:#efefef;"> live>{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}}<< <br/><br/> sbx>{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}}<< </div> '''Line break''' test (purge can appear at start of line) <div style="width:30%; background:#efefef;"> live>{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<< <br/><br/> sbx>{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<< </div> == peskovnik tests == {{main|Predloga:Time_ago/peskovnik}} *'''Normal:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009}} *'''Minutes:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=minutes}} *'''Days:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=days}} *'''Weeks:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=weeks}} *'''Months:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|magnitude=months|July 1 2009}} *'''Future:''' {{time ago/peskovnik|magnitude=months|July 1 2049}} === Errors === *'''Bad date:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|Julio 1}} *'''Unknown specified magnitude:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=fruits}} *'''No parameters:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik}} *'''Capitalization:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=HoUrS}} === min_magnitude === {| class=wikitable ! !! no !! seconds !! minutes !! hours !! days !! months !! years !! nonsense |- ! <code>-111 seconds</code> | {{time ago/peskovnik|-111 seconds}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-30 minutes</code> | {{time ago/peskovnik|-30 minutes}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>{{date}}</code> | {{time ago/peskovnik|{{date}}}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-25 hours</code> | {{time ago/peskovnik|-25 hours}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>1 January 2010</code> | {{time ago/peskovnik|1 January 2010}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>17 November 2009</code> | {{time ago/peskovnik|17 November 2009}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>20 May 1988</code> | {{time ago/peskovnik|20 May 1988}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>5 months</code> | {{time ago/peskovnik|5 months}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=nonsense}} |} == Original version tests == {{main|Predloga:Time_ago}} *'''Normal:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009}} *'''Minutes:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=minutes}} *'''Days:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=days}} *'''Weeks:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=weeks}} *'''Months:''' {{Predloga:Time ago|magnitude=months|July 1 2009}} *'''Future:''' {{time ago|magnitude=months|July 1 2049}} === Errors === *'''Bad date:''' {{Predloga:Time ago|Julio 1}} *'''Unknown specified magnitude:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=fruits}} *'''No parameters:''' {{Predloga:Time ago}} *'''Capitalization:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=HoUrS}} === min_magnitude === {| class=wikitable ! !! no !! seconds !! minutes !! hours !! days !! months !! years !! nonsense |- ! <code>-111 seconds</code> | {{time ago|-111 seconds}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=hours}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=days}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=months}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=years}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-30 minutes</code> | {{time ago|-30 minutes}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=hours}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=days}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=months}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=years}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>{{date}}</code> | {{time ago|{{date}}}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=hours}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=days}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=months}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=years}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-25 hours</code> | {{time ago|-25 hours}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=hours}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=days}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=months}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=years}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>1 January 2010</code> | {{time ago|1 January 2010}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=hours}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=days}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=months}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=years}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>17 November 2009</code> | {{time ago|17 November 2009}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=hours}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=days}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=months}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=years}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>20 May 1988</code> | {{time ago|20 May 1988}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=hours}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=days}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=months}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=years}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=nonsense}} |- |- ! <code>5 months</code> | {{time ago|5 months}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=hours}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=days}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=months}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=years}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=nonsense}} |} ==Now works in the future== * '''Original:''' {{time ago|4 August 2057}} * '''peskovnik:''' {{time ago/peskovnik|4 August 2057}} ==Non-breaking space== Test using a [[non-breaking space]] between the number and the units (year, month, day, etc). A breaking space is used between the units and "ago" (similar to the output of [[Predloga:Start date and years ago]]). These examples are placed inside a narrow &lt;div&gt; to force a line break. They are based on the current date and time, which is: '''{{#time:Y-m-d h:i:s (e)}}'''. If that is not correct, click {{purge}} to update the page. {| class="wikitable" ! Example ! Current output ! peskovnik output |- | <code><nowiki>{{Time ago|-13 months|min_magnitude=years}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-13 months|min_magnitude=years}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-13 months|min_magnitude=years}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-32 days|min_magnitude=months}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-32 days|min_magnitude=months}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-32 days|min_magnitude=months}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=days}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</div> |} == Blank values of ago == * <code><nowiki>He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago|1 January 1985|ago=}}.</nowiki></code> ; Main He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago|1 January 1985|ago=}}. ; peskovnik He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago/peskovnik|1 January 1985|ago=}}. == Blank future values of ago == * <code><nowiki>{{time ago|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}}</nowiki></code> ; Main {{time ago|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}} ; peskovnik {{time ago/peskovnik|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}} * <code><nowiki>{{time ago|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}}</nowiki></code> ; Main {{time ago|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}} ; peskovnik {{time ago/peskovnik|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}} ==Comparing hours, days, and weeks for the same time periods== <!-- {{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=weeks}} --> {{testcase table|_showcode=yes|_caption=Current time|{{#time:YmdHis|@{{#time:U}}}}|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display hours |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display hours |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display days |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display days |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display weeks ({{red|erroneous output}})|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display weeks|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=49 days ago at 30 seconds after midnight, display weeks ({{red|erroneous output}})|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 1193*60*60) }}}}000030|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=49 days ago at 1:30 after midnight, display weeks|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 1193*60*60) }}}}000130|magnitude=weeks}} <!-- {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 488 hours}})}} seconds|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 488 hours}})}} seconds|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=weeks}} --> snc47z8l4pzwt4296wo0yw5u0cfsmt1 5724124 5724100 2022-07-26T13:59:55Z Pinky sl 2932 /* Examples */ wikitext text/x-wiki {{Template test cases notice}} === Examples === ===Other variables by type=== {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Current date and time ! scope=col colspan=2 | Universal time ! scope=col colspan=2 | Local-website time |- ! scope=col | Variable ! scope=col | Output ! scope=col | Variable ! scope=col | Output |- ! scope=row id=CURRENTYEAR | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTYEAR}}</kbd> | {{CURRENTYEAR}} ! scope=row id=LOCALYEAR | <kbd>{<nowiki/>{LOCALYEAR}}</kbd> | {{LOCALYEAR}} |- ! scope=row id=CURRENTMONTH | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTMONTH}}</kbd> | {{CURRENTMONTH}} ! scope=row id=LOCALMONTH | <kbd>{<nowiki/>{LOCALMONTH}}</kbd> | {{LOCALMONTH}} |- ! scope=row id=CURRENTMONTHNAME | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTMONTHNAME}}</kbd> | {{CURRENTMONTHNAME}} ! scope=row id=LOCALMONTHNAME | <kbd>{<nowiki/>{LOCALMONTHNAME}}</kbd> | {{LOCALMONTHNAME}} |- ! scope=row id=CURRENTMONTHABBREV | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTMONTHABBREV}}</kbd> | {{CURRENTMONTHABBREV}} ! scope=row id=LOCALMONTHABBREV | <kbd>{<nowiki/>{LOCALMONTHABBREV}}</kbd> | {{LOCALMONTHABBREV}} |- ! scope=row id=CURRENTDAY | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTDAY}}</kbd>{{efn|<kbd><nowiki>{{CURRENTDAY}}</nowiki></kbd>, <kbd><nowiki>{{LOCALDAY}}</nowiki></kbd>and <kbd><nowiki>{{REVISIONDAY}}</nowiki></kbd>return the day (i.e. "6"), whilst <kbd><nowiki>{{CURRENTDAY2}}</nowiki></kbd>, <kbd><nowiki>{{LOCALDAY2}}</nowiki></kbd>and <kbd><nowiki>{{REVISIONDAY2}}</nowiki></kbd>return the day with zero-padding (i.e. "06"). For all two-digit days (i.e. 10 to 31), these are the same.|name=daynote}} | {{CURRENTDAY}} ! scope=row id=LOCALDAY | <kbd>{<nowiki/>{LOCALDAY}}</kbd>{{efn|name=daynote}} | {{LOCALDAY}} |- ! scope=row id=CURRENTDAY2 | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTDAY2}}</kbd>{{efn|name=daynote}} | {{CURRENTDAY2}} ! scope=row id=LOCALDAY2 | <kbd>{<nowiki/>{LOCALDAY2}}</kbd>{{efn|name=daynote}} | {{LOCALDAY2}} |- ! scope=row id=CURRENTDOW | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTDOW}}</kbd> | {{CURRENTDOW}} ! scope=row id=LOCALDOW | <kbd>{<nowiki/>{LOCALDOW}}</kbd> | {{LOCALDOW}} |- ! scope=row id=CURRENTDAYNAME | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTDAYNAME}}</kbd> | {{CURRENTDAYNAME}} ! scope=row id=LOCALDAYNAME | <kbd>{<nowiki/>{LOCALDAYNAME}}</kbd> | {{LOCALDAYNAME}} |- ! scope=row id=CURRENTTIME | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTTIME}}</kbd> | {{CURRENTTIME}} ! scope=row id=LOCALTIME | <kbd>{<nowiki/>{LOCALTIME}}</kbd> | {{LOCALTIME}} |- ! scope=row id=CURRENTHOUR | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTHOUR}}</kbd> | {{CURRENTHOUR}} ! scope=row id=LOCALHOUR | <kbd>{<nowiki/>{LOCALHOUR}}</kbd> | {{LOCALHOUR}} |- ! scope=row id=CURRENTWEEK | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTWEEK}}</kbd> | {{CURRENTWEEK}} ! scope=row id=LOCALWEEK | <kbd>{<nowiki/>{LOCALWEEK}}</kbd> | {{LOCALWEEK}} |- ! scope=row id=CURRENTTIMESTAMP | <kbd>{<nowiki/>{CURRENTTIMESTAMP}}</kbd> | {{CURRENTTIMESTAMP}} ! scope=row id=LOCALTIMESTAMP | <kbd>{<nowiki/>{LOCALTIMESTAMP}}</kbd> | {{LOCALTIMESTAMP}} |} {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Page revision data ! scope=col | Variable ! scope=col | Output |- ! scope=row id=REVISIONDAY | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONDAY}}</kbd>{{efn|name=daynote}} | {{REVISIONDAY}} |- ! scope=row id=REVISIONDAY2 | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONDAY2}}</kbd>{{efn|name=daynote}} | {{REVISIONDAY2}} |- ! scope=row id=REVISIONMONTH | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONMONTH}}</kbd> | {{REVISIONMONTH}} |- ! scope=row id=REVISIONYEAR | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONYEAR}}</kbd> | {{REVISIONYEAR}} |- ! scope=row id=REVISIONTIMESTAMP | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONTIMESTAMP}}</kbd> | {{REVISIONTIMESTAMP}} |- ! scope=row id=REVISIONUSER | <kbd>{<nowiki/>{REVISIONUSER}}</kbd>{{efn|This shows the last user to edit the page. There is no way to show the user viewing the page with magic words due to technical restrictions.}} | {{REVISIONUSER}} |} {{notelist}} {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Wiki statistics |- ! scope=row id=NUMBEROFPAGES | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFPAGES}}</kbd> | {{NUMBEROFPAGES}} |- ! scope=row id=NUMBEROFARTICLES | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFARTICLES}}</kbd> | {{NUMBEROFARTICLES}} |- ! scope=row id=NUMBEROFFILES | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFFILES}}</kbd> | {{NUMBEROFFILES}} |- ! scope=row id=NUMBEROFEDITS | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFEDITS}}</kbd> | {{NUMBEROFEDITS}} <!--disabled in MediaWiki (see talk page): |- ! scope=row id=NUMBEROFVIEWS | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFVIEWS}}</kbd> | {{NUMBEROFVIEWS}} --> |- ! scope=row id=NUMBEROFUSERS | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFUSERS}}</kbd> | {{NUMBEROFUSERS}} |- ! scope=row id=NUMBEROFADMINS | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFADMINS}}</kbd> | {{NUMBEROFADMINS}} |- ! scope=row id=NUMBEROFACTIVEUSERS | <kbd>{<nowiki/>{NUMBEROFACTIVEUSERS}}</kbd> | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} * REVISIONTIMESTAMP = {{REVISIONTIMESTAMP}} * #time: {{REVISIONTIMESTAMP}} = {{#time: {{REVISIONTIMESTAMP}} }} * CURRENTTIMESTAMP = {{CURRENTTIMESTAMP}} * #time: {{CURRENTTIMESTAMP}} = {{#time: {{CURRENTTIMESTAMP}} }} * CURRENTTIME = {{CURRENTTIME}} * LOCALTIME = {{LOCALTIME}} * LOCALTIMESTAMP = {{LOCALTIMESTAMP}} * #time:U = {{#time:U}} * #timel:U {{#timel:U}} * #time:U | LOCALTIMESTAMP = {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} * #time:U|REVISIONTIMESTAMP = {{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}} * !!! {{#ifexpr:{{#time:U}}>={{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}| "time:U večji od REVISIONTIMESTAMP" | "time:U manjši od REVISIONTIMESTAMP" }} Slovenian: * <tt><nowiki>{{Time ago| -83 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-83 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| -334 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-334 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Jan 21, 2001 3:45 PM}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Jan 21 2001 3:45 PM}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|magnitude=weeks}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik| May 6 2008|magnitude=weeks}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|min_magnitude=days}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|min_magnitude=days}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|min_magnitude=years}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|min_magnitude=years}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|ago=in the past}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|ago=in the past}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|purge=yes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|May 6 2008|purge=yes}}''' English (we cannot use this here) * <tt><nowiki>{{Time ago| -83 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-83 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| -334 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-334 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Jan 21, 2001 3:45 PM}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Jan 21 2001 3:45 PM}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|magnitude=weeks}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik| Nov 6 2008|magnitude=weeks}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|min_magnitude=days}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|min_magnitude=days}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|min_magnitude=years}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|min_magnitude=years}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|ago=in the past}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|ago=in the past}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|purge=yes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|purge=yes}}''' ==Trailing space tests == {{purge}} 1 Jan 2012: * >{{time ago|1 January 2012}}< * >{{time ago/peskovnik|1 January 2012}}<sbx current time: * >{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}}}}< * >{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}}}}<sbx 1 Jan 2012, with purge * >{{time ago|1 January 2012|purge=yes}}< * >{{time ago/peskovnik|1 January 2012|purge=yes}}<sbx current time with purge: * >{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}< * >{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<sbx '''Line break''' test (no purge) <div style="width:30%; background:#efefef;"> live>{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}}<< <br/><br/> sbx>{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}}<< </div> '''Line break''' test (purge can appear at start of line) <div style="width:30%; background:#efefef;"> live>{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<< <br/><br/> sbx>{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<< </div> == peskovnik tests == {{main|Predloga:Time_ago/peskovnik}} *'''Normal:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009}} *'''Minutes:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=minutes}} *'''Days:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=days}} *'''Weeks:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=weeks}} *'''Months:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|magnitude=months|July 1 2009}} *'''Future:''' {{time ago/peskovnik|magnitude=months|July 1 2049}} === Errors === *'''Bad date:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|Julio 1}} *'''Unknown specified magnitude:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=fruits}} *'''No parameters:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik}} *'''Capitalization:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=HoUrS}} === min_magnitude === {| class=wikitable ! !! no !! seconds !! minutes !! hours !! days !! months !! years !! nonsense |- ! <code>-111 seconds</code> | {{time ago/peskovnik|-111 seconds}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-30 minutes</code> | {{time ago/peskovnik|-30 minutes}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>{{date}}</code> | {{time ago/peskovnik|{{date}}}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-25 hours</code> | {{time ago/peskovnik|-25 hours}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>1 January 2010</code> | {{time ago/peskovnik|1 January 2010}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>17 November 2009</code> | {{time ago/peskovnik|17 November 2009}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>20 May 1988</code> | {{time ago/peskovnik|20 May 1988}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>5 months</code> | {{time ago/peskovnik|5 months}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=seconds}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=minutes}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=hours}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=days}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=months}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=years}} | {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=nonsense}} |} == Original version tests == {{main|Predloga:Time_ago}} *'''Normal:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009}} *'''Minutes:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=minutes}} *'''Days:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=days}} *'''Weeks:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=weeks}} *'''Months:''' {{Predloga:Time ago|magnitude=months|July 1 2009}} *'''Future:''' {{time ago|magnitude=months|July 1 2049}} === Errors === *'''Bad date:''' {{Predloga:Time ago|Julio 1}} *'''Unknown specified magnitude:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=fruits}} *'''No parameters:''' {{Predloga:Time ago}} *'''Capitalization:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=HoUrS}} === min_magnitude === {| class=wikitable ! !! no !! seconds !! minutes !! hours !! days !! months !! years !! nonsense |- ! <code>-111 seconds</code> | {{time ago|-111 seconds}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=hours}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=days}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=months}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=years}} | {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-30 minutes</code> | {{time ago|-30 minutes}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=hours}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=days}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=months}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=years}} | {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>{{date}}</code> | {{time ago|{{date}}}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=hours}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=days}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=months}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=years}} | {{time ago|{{date}}|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>-25 hours</code> | {{time ago|-25 hours}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=hours}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=days}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=months}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=years}} | {{time ago|-25 hours|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>1 January 2010</code> | {{time ago|1 January 2010}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=hours}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=days}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=months}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=years}} | {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>17 November 2009</code> | {{time ago|17 November 2009}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=hours}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=days}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=months}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=years}} | {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=nonsense}} |- ! <code>20 May 1988</code> | {{time ago|20 May 1988}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=hours}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=days}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=months}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=years}} | {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=nonsense}} |- |- ! <code>5 months</code> | {{time ago|5 months}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=seconds}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=minutes}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=hours}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=days}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=months}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=years}} | {{time ago|5 months|min_magnitude=nonsense}} |} ==Now works in the future== * '''Original:''' {{time ago|4 August 2057}} * '''peskovnik:''' {{time ago/peskovnik|4 August 2057}} ==Non-breaking space== Test using a [[non-breaking space]] between the number and the units (year, month, day, etc). A breaking space is used between the units and "ago" (similar to the output of [[Predloga:Start date and years ago]]). These examples are placed inside a narrow &lt;div&gt; to force a line break. They are based on the current date and time, which is: '''{{#time:Y-m-d h:i:s (e)}}'''. If that is not correct, click {{purge}} to update the page. {| class="wikitable" ! Example ! Current output ! peskovnik output |- | <code><nowiki>{{Time ago|-13 months|min_magnitude=years}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-13 months|min_magnitude=years}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-13 months|min_magnitude=years}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-32 days|min_magnitude=months}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-32 days|min_magnitude=months}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-32 days|min_magnitude=months}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=days}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</div> |- | <code><nowiki>{{Time ago|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</nowiki></code> | <div style="width:1em">{{Time ago|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</div> | <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</div> |} == Blank values of ago == * <code><nowiki>He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago|1 January 1985|ago=}}.</nowiki></code> ; Main He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago|1 January 1985|ago=}}. ; peskovnik He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago/peskovnik|1 January 1985|ago=}}. == Blank future values of ago == * <code><nowiki>{{time ago|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}}</nowiki></code> ; Main {{time ago|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}} ; peskovnik {{time ago/peskovnik|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}} * <code><nowiki>{{time ago|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}}</nowiki></code> ; Main {{time ago|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}} ; peskovnik {{time ago/peskovnik|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}} ==Comparing hours, days, and weeks for the same time periods== <!-- {{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=weeks}} --> {{testcase table|_showcode=yes|_caption=Current time|{{#time:YmdHis|@{{#time:U}}}}|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display hours |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display hours |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display days |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display days |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display weeks ({{red|erroneous output}})|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display weeks|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=49 days ago at 30 seconds after midnight, display weeks ({{red|erroneous output}})|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 1193*60*60) }}}}000030|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|_caption=49 days ago at 1:30 after midnight, display weeks|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 1193*60*60) }}}}000130|magnitude=weeks}} <!-- {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=hours}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 488 hours}})}} seconds|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=days}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 488 hours}})}} seconds|magnitude=weeks}} {{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=weeks}} --> q1c0t3hkbdgvxbaq3e8hjzoa94zvpd8 KINO 0 351807 5724152 4577650 2022-07-26T14:25:16Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki {{ Infobox TV channel |logofile = KINO_LOGO1.jpg| |launch = 2013 |owner = [[CME]] |slogan = '''Najbolj filmski''' |country = [[Slovenija]] |language = Slovenski |former names = POP KINO (1. september 2011 - 1. april 2013) |sister names = [[POP TV]],[[Kanal A]],[[BRIO]], [[OTO]] |web = [http://spored.24ur.com/program/kino Uradna spletna stran] }} '''KINO''' je prvi program s celodnevnim filmskim programom vseh žanrov medijske hiše [[Pro Plus]]. Program vključuje filme širokega nabora, od komercialnih uspešnic do filmskih maratonov. == Program == Na '''KINO''' se vsak dan predvajajo filmske uspešnice. Ob petkih so na sporedu zvečer grozljivke, ob sobotah filmski maratoni in ob ponedeljkih tujejezični filmi. == Zgodovina == Program je ustvarilo multimedijsko podjetje [[Pro Plus]] leta 2011 za naročniški paket POP NON STOP, ki je ponujal šest tematskih programov: '''POP KINO''', POP KINO 2, POP BRIO, POP FANI, POP OTO in POP SPOT. Pro Plus je paketu POP NON STOP s 1. aprilom 2013 spremenil poslovni model in tri najbolj priljubljene programe paketa – BRIO, OTO in '''KINO''' odprl širšemu krogu gledalcev. == Omrežje == [[Pro Plus]] ponuja tematske programe [[POP BRIO|BRIO]], [[OTO]] in '''KINO''' v SD tehniki in jih gospodinjstva, ki so naročena pri TV-operaterjih (Telemach, [[T2.net|T2]], A1, [[Telekom Slovenije]], Total TV in drugih), lahko spremljajo v že obstoječih programskih shemah in tudi če sprejemajo signal kabelskih, satelitskih, MMDS in IPTV sistemov. Od 1. aprila 2014 je program KINO na voljo tudi v visoki ločljivosti oz. v HD formatu pri Telemachu in [[Telekom Slovenije|Telekomu]]. == Zunanje povezave == * [http://spored.24ur.com/program/kino Uradna spletna stran] * [http://spored.24ur.com/kakodoprograma Seznam TV-operaterjev] {{Pro Plus}} {{TV-stub}} [[Kategorija:POP TV]] n7s135roxsw5dbj9jfp1v4e3v75zt2b OTO 0 351808 5724151 5720270 2022-07-26T14:24:27Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki {{ Infobox TV channel |logofile = OTO Logo (2021).png |logosize = 200px |launch = 2013 |owner = [[CME]] |slogan = '''Neskončno razigran''' |country = [[Slovenija]] |language = Slovenski |former names = POP OTO (1. september 2011 - 1. april 2013) |sister names = [[POP TV]],[[Kanal A]] ,[[BRIO]], [[KINO]] |web = [http://spored.24ur.com/program/oto Uradna spletna stran]|}} '''OTO''' je edini slovenski celodnevni otroški program s sinhroniziranimi risankami v slovenščino medijske hiše [[Pro Plus]]. == Program == Na '''OTO''' se predvajajo risanke od 6.00 do 24.00. Po polnoči je na sporedu nočni program. Nekaj risank, ki jih predvajajo na programu : * Smrkci * Diego * Dora * Tri male mucke * [[Veliki rdeči pes Clifford]] * Pinkalicious * Zak nevihta * Moj mali poni *Spuži Kvadratnik *Princeske v čarovniški šoli *44 mačk *Čebelica Maja == Zgodovina == Program je ustvarilo multimedijsko podjetje [[Pro Plus]] leta 2011 za naročniški paket POP NON STOP, ki je ponujal šest tematskih programov: [[KINO|POP KINO]], POP KINO 2, [[BRIO|POP BRIO]], POP FANI, [[OTO|POP OTO]] in POP SPOT. Pro Plus je paketu POP NON STOP s 1. aprilom 2013 spremenil poslovni model in tri najbolj priljubljene programe paketa – BRIO, '''OTO''' in KINO odprl širšemu krogu gledalcev. == Omrežja == [[Pro Plus]] ponuja tematske programe BRIO, '''OTO''' in KINO v SD tehniki in jih gospodinjstva, ki so naročena pri TV-operaterjih (Telemach, [[T2.net|T2]], A1, [[Telekom Slovenije]], Total TV in drugih), lahko spremljajo v že obstoječih programskih shemah in tudi če sprejemajo signal kabelskih, satelitskih, MMDS in IPTV sistemov. Od 1. aprila 2014 je program OTO na voljo tudi v visoki ločljivosti oz. v HD formatu pri Telemachu in [[Telekom Slovenije|Telekomu]]. == Zunanje povezave == * [http://24ur.com 24ur.com] * [http://spored.24ur.com/ TV spored] * [http://spored.24ur.com/kakodoprograma Seznam TV-opraterjev] {{Pro Plus}} {{TV-stub}} [[Kategorija:POP TV]] 7tc9vl9zn3vap9iwtbokm78rprxkhdn Uporabniški pogovor:Paul28 3 361515 5724349 4594299 2022-07-27T10:27:47Z 89.143.42.72 /* Vertikalen vzlet in pristanek */ nov razdelek wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš in tako dalje). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Preizkušanju urejanja je namenjen [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/Peskovnik|peskovnik]]. Na pogovornih straneh (v člankih pa ne), se podpisuj, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki>. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kako vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 27. avgust 2013 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 27. avgust 2013 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Prevajanje iz angleške wikipedije == Pozdravljen. Kot vidim, najverjetneje deliva zanimanje za letalstvo, in me veseli, da se trudiš s prevajanjem člankov v slovenščino. Mogoče napotek: ko prevajaš, svoje trditve prenašaj skupaj z navedbami virov (iz urejevalnega načina v angleški WP), saj je [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]] eno izmed osnovnih načel pri dopolnjevanju Wikipedije. Kako potem izgleda kolikor toliko spodoben članek, je npr. [[Vought F4U Corsair]]. Videl boš, da je uvod popolnoma preveden, skupaj z dodanimi sklici, toda tudi pri dodatku sem se potrudil in dodal citat, ki podkrepi moje trditve. Priporočam ti, da se držiš tega. Če bo tehnično prezahtevno, to napiši na pogovorno stran posameznega članka, in bo pomagal kdo izmed ostalih uporabnikov. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:14, 28. avgust 2013 (CEST) :Prosil bi tudi, da v primeru prevoda v povzetku urejanja navedeš izvorno stran in na pogovorno stran prevedenega članka dodaš predlogo {{tl|prevedena stran}} (tj. koda:<br /> ::<nowiki>{{prevedena stran|en|Vought F4U Corsair}}</nowiki>.<br /> :Za zgled glej npr. [[Pogovor:Pulmonalni trunkus]]). Gre za zadostitev avtorskim pravicam; za natančno razlago glej [[:en:Wikipedia:Copying_within_Wikipedia#Translating_from_other_language_Wikimedia_Projects|tukaj]]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:26, 28. avgust 2013 (CEST) :Upam, da ni problema z upoštvanjem zgornjih navodil. Če so npr. težave v znanju, pa le napiši in pomagali bomo. Še enkrat bi opozoril, da pisanja prostih spisov ne spodbujamo - celo ni zaželjeno. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:26, 29. avgust 2013 (CEST) ::Se bom potrudil, mi pomaga Modri Dirkač. lp --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 21:35, 2. september 2013 (CEST) Pri prevajanju je tudi navada, da uporabljamo slovensko transliteracijo drugih pisav, ne angleške. Namesto "Ilyushin" torej "Iljušin" ipd. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:14, 4. september 2013 (CEST) :: OK, bom popravil :: A zna kdo prevesti predlo za tehnične specifikacije za letala npr: https://en.wikipedia.org/wiki/CSeries#Specifications da ni treba prevajat od začetka? ta predologa se ful uporablja. lahko pa tudi jaz prevedem če mi kdo pokaže --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) :::Misliš predlogo [[:en:Template:Aircraft specs]]? Predloge (še posebej take bolj komplicirane) so malo naprednejši del Wikipedije, ampak če hočeš poskusit s prevodom, si seveda vabljen. Sem hotel že jaz, ko sem prenesel sem infopolje, pa ni bilo časa. Najbolje bo na ta način: odpri izvorno kodo [[:en:Template:Aircraft specs]] in si jo skopiraj na začasen naslov sem, najbolje [[Uporabnik:Paul28/Peskovnik]]. Potem prevedi vse izraze, ki niso znotraj treh parov zavitih oklepajev - <code><nowiki>{{{ }}}</nowiki></code>. Na ta način bo preveden samo izpis, oznake parametrov bodo pa ostale enake, zato bo predloga delala, če bo skopirana iz angleškega članka sem. Ko boš končal, pa povej, da jo pregledamo in prestavimo na pravo mesto. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:47, 6. september 2013 (CEST) ::::Še enkrat, vzeti moraš kodo iz [[:en:Template:Aircraft specs]]. Koda v članku samo pove kodi predloge, kaj mora prikazati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:39, 6. september 2013 (CEST) ::::: končno spet dela normalno wikipedija, a se večkrat to zgodi tko poačsi? ::::: ma zdej ne vem več kaj moram naredit, jst sm skopiral in prevedl, ter shranil pod oboje aircraft specifications in tehnične specifikacije? naj vprašam modrega drkaca? {{nepodpisani|Paul28|14:59, 6. september 2013‎}} ::::::Preberi še enkrat kar sem ti napisal. Če vzameš samo iz članka kodo ne bo delalo. Tapravo sem ti zdaj skopiral v [[Uporabnik:Paul28/Peskovnik]], klikni "Uredi" in prevedi vse izraze, ki so oblikovani tako: <code><nowiki>|* '''Mid wingspan:'''</nowiki><code>, ostalo pusti - [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik%3APaul28%2FPeskovnik&diff=4092699&oldid=4092697 takole]. Bo zdaj šlo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:20, 6. september 2013 (CEST) ::::::: Ok sem prevedel, se mi zdi da si dal dvakrat po pomoti, se ponavlja. kam moras zdaj to shranit?--16:40, 6. september 2013 (CEST) ::::::::Ni po pomoti, kodo so naredili tako, da lahko sprejema podatke v treh različnih merskih sistemih, kar pač izpade malo nerodno. Par dni počakaj da pridem skozi to solato in pogledam kaj bi se dalo vreč ven, ker prikazovanja v čevljih in inčih pri nas niti ne rabimo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:55, 6. september 2013 (CEST) :::::::::Ok sporoči mi ko bo, samo tistega jaz ne bi metal ven iz mojih letalskih izkušenj kot pilot dvomotornega letala, ang. mere (ne vse) ma čevlji in knoti se ful uporabljajo. Par vprašanj (popravljam in dopolnjujem tvoj prevod): * Torej misliš da je koristno, da se vsak podatek prikaže tudi v čevljih/inčih? * Veš mogoče, kako se reče po slovensko "swept wings" in "spread wings" pri letalih z zložljivimi krili? Razširjena in zložena krila? * Afterburner je dodatno zgorevanje? Kako bi potem prevedel "dry" - torej delovanje brez afterburnerja? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 7. september 2013 (CEST) ::::::::::ne predlagam da se v vobeh merah prikaže, Affterburner je dodatno zgorevanje (tko je v vseh revijah, lahko bi rekel rusko forsaž), dry pa uporabi domišljijo (normalni, regularni ne vem). swept wings je puščičasto krilo, spread wings pa razprta krila. Ma ne se preveč matrat s to tabelo, lahko enostavne napišemo brez tabel podatke pa je. Ker itak bi najbolj rabič pri potniških letal npr A320, ker tam so tabele res zajebane --19:34, 7. september 2013 (CEST) :Po mojem je vseeno koristna, če ne drugega zaradi poenotenja. Kot pravim, sem jo hotel že sam prenest sem, pa se je malo zataknilo (je že ohoho let odkar sem se ukvarjal z letalskimi maketami in sem imel par revij doma). Ampak če misliš tabelo specifikacij za vse variante A320 v angleškem članku, te moram razočarat - tista je narejena na roke, s predlogo dobiš samo seznam specifikacij za vsako varianto posebej. Glej recimo [[:en:Vought F4U Corsair#Specifications]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:00, 7. september 2013 (CEST) Sem končno ugotovil, kaj je bilo narobe z infopoljem da ti ni delalo. Zdaj bi moralo bit ok, glej članek [[Pipistrel Sinus]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:05, 10. september 2013 (CEST) Ha, se ne morem nehat smejat, dela ker sem prevedel in vnesel notr podatke Na pipistrel alpha trainer ne dela, da neki v angleščini. Pusti stat je približno enako dela karkoli nardiš. ni panike :Mislil sem infobox na desni zgoraj, ne specifikacije. Predlogo za specifikacije je kolegica [[Uporabnik:Pinky_sl|Pinky]] prevzela in ima v delu, ti bo nekdo sporočil ko bo končano. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:02, 10. september 2013 (CEST) ::Tole bo malce dalj časa trajalo, ker je predloga {{tl|Specifikacije letala}} precej zapletena ... ampak ... Še velika je tista luknja pri kateri dnevi ven teko. Bo pa narejena tako, da se bodo izpisovale le vrednosti za meterski sistem (tako deluje tudi že v Infopoljih za naselja. Te bom pa potrebovala pri nekaterih prevodih, če si zainteresiran, kar tukajle sporoči. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:22, 15. september 2013 (CEST) == Prošnje za pomoč == Pozdravljen. Pomoč uporabnikom se izvaja na več načinov. Če te muči kaj z vsebino posameznega članka, to obrazložiš na pogovorni strani članka. Če potrebuješ generalno smernico glede nečesa, te vabim, da to napišeš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]] (stran si daj tudi med spisek nadzorov). Če pa imaš težave tehnične narave, ki pa niso vezane na posamezen članek, pa lahko to vpišeš med [[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč|prošnje za administratorsko pomoč]]. V to rubriko spadajo tvoje težave s konverzijami. Na koncu se ne pozabi podpisati, kot sem ti pokazal. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:42, 5. september 2013 (CEST) ==Predloga Convert== Prosila bi te, če v tehničnih specifkacijah za letala ne uporabljaš predloge Convert - uporabljaj le enote, ki so splošno znane pri nas. Poleg tega moraš v predlogi Convert paziti na decimalne vejice. V članku [[Comac ARJ21]] je sedaj višina kabine 203 m namesto 2,03 m. Enostavno uporabljaj le meterski sistem, ki se uporablja pri nas, npr. namesto {{tlx|convert|2,03|m|ftin}}, ki ti da izpis ''2,03 m (6 ft 8 in)'', napiši le 2,03 m. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:15, 15. september 2013 (CEST) : O tem je že tekla beseda; ta bukovo rešitev sem predlagal tudi jaz, "problem" pa je, ker se imprialne mere v letalstvu hudo veliko uporabljajo vsak dan po celem svetu. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:59, 15. september 2013 (CEST) Se bom potrudila pri predlogah, ampak "'''Vhodni podatek za to predlogo je uporaba decimalne vejice, če jo seveda število vsebuje in NE decimalna pika'''". --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 07:29, 16. september 2013 (CEST) :::ja ni panike, bom pač ročno vnesu --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 11:46, 17. september 2013 (CEST) Tole moje poudarjeno besedilo je bilo samo z namenom, da se ne zgreši (in je pri prenosu iz en. Wikipedije potrebno paziti), ker je potem izpis osnovne vrednosti in njena pretvorba napačna, saj se pri nas decimalna pika upošteva kot pika za tisočico ... zato prihaja do napak. Za Convert predloge pa trenutno še ni časa, ker imam v delu posodabljanje predlog za sklicevanje; poleg tega so se do sedaj tukaj zelo malo uporabljali in smo sproti nadgrajevali eno po eno. Poleg tega, a bi pomagal pri prevodu predloge {{tl|Specifikacije letala}}, trenutno delovanje si lahko ogledaš v {{tl|Specifikacije letala/testniprimeri}}? ... manjkajoče prevode lahko navedeš kar tukaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:02, 17. september 2013 (CEST) Update {{smeško3}}: Predloga Convert je posodobljena, tako da bi sedaj moralo vse delovati in jo lahko uporabljaš, tako kot se uporablja na angleški Wikipediji. Paziti moraš le na decimalne vejice. Upam, da sedaj enostavneje prenašati tabele s pretvorbami iz :en člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:12, 5. februar 2014 (CET) == Zapisovanje ruskih imen == Pozdravljeni, prosim drži se slovenskih pravil pisanja ruskih in drugih slovanskih imen:[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Zapisovanje_ruskih_imen].--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:18, 8. januar 2014 (CET) A si lahko bolj natančen, ne vem točno kje sem ga zalomil? Sem napisal v cirilici in potem še v latinski, kakšen je pravilen postopek? {{nepodpisani|Paul28|16:48, 8. januar 2014‎}} :Napisal si že v latinici, vendar po angleško ("Mikhail Leontyevich Mil"). Slovenščina nima črke y, ch ne izgovarjamo kot č itd. Če klikneš na Jalnovo povezavo zgoraj, boš prišel do navodil, kako to narediti po slovensko, če se iz tistega ne boš znašel, pa vprašaj. Milovo ime je Jalen že popravil - v [[Mihail Leontjevič Mil]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:52, 8. januar 2014 (CET) ::: OK hvala [[Uporabnik:paul28|paul28]] == Urejanje člankov == * V slovenskem jeziku uporabljamo decimalne vejice za decimalke in pike za tisočic, zato je treba pri prenosu podatkov iz angleške wikipedije to popravljati - angleščina ima ravno obratno. * Ko prevajaš besedilo iz angleške wikipedije prenesi z besedilom tudi njihove sklice. Če boš imel s tem težave, pa napiši to kar tukaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:40, 13. januar 2014 (CET) :Prenašanje sklicev se lahko naučiva na ustaljen način ;) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 13. januar 2014 (CET) :: OK, bom uporabil decimalke in pike. * Glede sklicev pa jih uporabljam (kar je očitno iz mojih člankov), samo nekateri ne delajo zato jih zbrišem * Prosil bi za pomoč pri tehničnih specifikacijah pri Boeing in Airbus letalih, predloge za konvertiraanj imperijskih enot v metrične ne delajo Hvala [[Uporabnik:Paul28]] ==Razprava za združitev strani [[ MiG-25 ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ MiG-25 ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Mikojan-Gurevič MiG-25#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Mikojan-Gurevič MiG-25#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 13. januar 2014 (CET) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :: Ja OK, sem tudi uredil Mikoyan gurevič mig-25 članek, mig-25 se lahko zbriše <small>-Ta &nbsp;[[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Paul28|prispevki]]){{#if:|&#32;{{{2}}}|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> : Ok, bom iz tvojega članka naredila preusmeritev. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:34, 13. januar 2014 (CET) ==Razprava za združitev strani Termoelektrarna Šoštanj in termoelektrarna== [[Termoelektrarna]] stran je povsem revna, medtem ko je [[Termoelektrarna_Šoštanj]] vsebuje skoraj vse ključne podatke o delovanju in npr. emisijah * je možna združitev ali kaj podobnega <small>-Ta &nbsp;[[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Paul28|prispevki]]){{#if:|&#32;{{{2}}}|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> :Združujejo se samo članki z isto tematiko ali pa se tematika prekriva (glej [[Wikipedija:Združevanje#Razlogi za združitev]]). Termoelektrarna Šoštanj zasluži lastni članek in je logično, da je v njem tudi splošno o termoelektrarnah. Je pa res, da je trenutno še veliko prostora za razširitev članka o termoelektrarni - kaj vse se lahko napiše o tem lahko prebereš na [[:en:Thermal power station]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:22, 13. januar 2014 (CET) ==Razveljavitev Airbus A380== V članke nima smisla copy&paste iz angleške Wikipedije, če niso prevedene in če števila ne uporabljajo decimalnih vejic - predloga Convert deluje nepravilno in prikazani rezulatati so nesmiselni. Kar nekaj člankov sem že popravila, pa mi zmanjkuje potrpljenja in sem tvoje spremembe za [[Airbus A380]] razveljavila in prestavila v [[Uporabnik:Paul28/peskovnik|tvoj peskovnik]]. Ko bo tam vse prevedeno in bodo pretvorbe delovale jih prestavi nazaj v članek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:04, 16. januar 2014 (CET) :: OK, se opravičujem nisem vedel da so vejice in pike problem [[Uporabniški pogovor:paul28|pogovor]] ::: Pinky ti že parkrat napisala, kako to gre - pike za tisočice in vejice za decimalke. Saj je super tvoj entuziazem pri pisanju člankov, ampak daj se prosim vsaj toliko ustavi in enkrat preberi kar objaviš preden greš na nov članek. V tvojih tekstih je polno tipkarskih napak in neprevedenih delov. Za kakšno stvar že lahko računaš da bodo drugi popravili za tabo, ampak če toliko hitiš in ponavljaš vedno iste napake, postane malo naporno. Pa vzemi ta komentar kot dobronamerno kritiko, ni namen da te odvrnemo od pisanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:42, 16. januar 2014 (CET) Predloga:Convert je problematična, ker ne podpira vseh pretvorb in ker se '''zahteva''' uporaba decimalnih vejic, npr: :<nowiki>{{convert|1,1|m|abbr=on}}</nowiki>: {{convert|1,1|m|abbr=on}} :<nowiki>{{convert|1.1|m|abbr=on}}</nowiki>: {{red|{{convert|1.1|m|abbr=on}}}} Imam pa to predlogo trenutno v obdelavi, tako, da bo podpirala velik nabor pretvorb; vendar bo še vedno zahtevala naš zapis decimalnih števil.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:02, 16. januar 2014 (CET) ::::Ja, samo nekje ni delalo tudi če sem dal vejice in pike (sem odstranil pri vseh letalih, kjer je bila ta tabela npr. A320, na srečo je ta tabela redka, drugo letala imajo ponavadi samo napisana, brez convert), Problem je tudi, ker moraš napisat enoto, nekje prevaja v drugo enoto [[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 14:19, 16. januar 2014 (CET)paul28 :::::Pri predlogah convert so važne samo decimalne vejice. Ni treba pisat nobenih znakov za tisočice, ker jih bo predloga sama dodala (pike so samo zato, da se številka lažje prebere). :::::Za primer, s kodo <code><nowiki>{{convert|111111|m|abbr=on}}</nowiki></code> dobiš izpis {{convert|111111|m|abbr=on}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:36, 16. januar 2014 (CET) ::::::ja, samo ne vem zakaj ne dela. Meseca septembra sem prevajal celo predlogo za letala, ki si mi jo poslal v peskovnik, verjetno je pol nismo objavili, ni panike ta predloga se uporabljala predvsem pri letalih, ki imajo več različic npr. A320. pri pri [[lockheed c-5 galaxy]] sem samo kopiral in prevedel. [[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 14:44, 16. januar 2014 (CET)paul28 :::::::Verjetno ni delalo, ker si kopiral predlogo iz angleškega članka, ki je imela not vrednost z decimalno piko. Če skopiraš eno sem in pokažeš kaj ne dela se bo dalo bolje razložit. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:58, 16. januar 2014 (CET) ::::::::Ja, ne vem kje je trenunto locirna ni panike, sem paugotovil kje je problem |t|lb|, iz tone mi ni pravilno prevajal |t|lb| sem spremenil v|kg|lb| in dodal 3 ničle pa dela. V bistvu sem šele zdaj ugotovil, da je ful tabel treba popravit in sem se že lotil delat. Se opravičujem Če smem vprašat zakaj moramo uporabljat drug sistem? ([[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 15:09, 16. januar 2014 (CET)paul28) :Ker je potem zmešnjava, kako nekomu pojasnit kdaj uporabljati pike in kdaj vejice. Predlogo Convert uporabljajo nekatere druge višje predloge, ki zahtevajo vhodni parameter z decimalno vejico ali pa uporabljajo njene izhodne vrednosti za nadaljni izračun (npr. računanje gostote prebivalsta, ali pa vnos parametra v miljah, naša predloga pa izpiše le km, čeprav uporablja predlogo Convert). Tako, da je bolje, če je povsod enako. Smo se kar namučili, da je delovalo za te predloge (npr. glej [[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč/Arhiv/2012#Vnos decimalnih pik v parametre infopolj tipa Naselje]]), za samostojno uporabo pa se do sedaj to ni veliko uporabljalo. Sem omenila že prej, da pripravljam, s pomočjo nekoga iz angleške Wikipedije, posodobljeno predlogo Convert, kjer pretvorba z dec. vejicami že deluje pravilno (glej [[Predloga:Convert/testniprimeri#Testniprimeri po tipu]], kjer si lahko ogledaš kako slabo trenutno deluje in kako bo), vendar pa sem še v fazi prevajanja merskih enot in ostalih zadev, pa še probleme imamo z našimi sklanjatvami (glej: [[:en:Module talk:Convert#Lua Convert in Slovenian Wikipedia]]. Bo pa preteklo še malo vode, ker je dela še precej. Tako, da ti svetujem, če trenutno dela napačno, se predlogi izogni, ker popravljanje stare verzije nima smisla. Žal nas je tukaj premalo, da bi pokrivali čisto vse, se pa trudimo. Ko bo vse skupaj delalo, te povabim na kavo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:01, 16. januar 2014 (CET) Regionalno letalo:Lahko uporabim izraz flaring? Regionalno letalo: Gre za zažiganje plina, ki se smatra kot nezaželjen plin pri črpanju nafte. Se ne spomnim drugega primernega izraza, ki bi točno opisal to? Zažiganje plina bi bilo preveč obširno? Kak drug izraz? :Daj se potrudi in pri pisanju vprašanj na koncu pritisni sličico za podpis (poleg dveh črk A za krepko in italic pri urejanju). Jaz nisem videl, da bi se flaring kaj uporabljal, tako da po moje ostaneš kar pri slovenščini. Razen če pokažeš primere uporabe {{smeško}}. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:20, 21. januar 2014 (CET) ==izbris članka Regionalno letalo== Se lahko zbriše ta članek, ker bi začel novega z naslovom Regionalno potniško letalo --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 14:44, 23. januar 2014 (CET) :Članek sem prestavil na naslov [[Regionalno potniško letalo]], predlagam, da kar tega urejaš. Drugače če želiš brisat svoj članek, daj na vrh kodo <code><nowiki>{{bk|razlog za brisanje}}</nowiki></code> (ampak samo, če ga ni že kdo drug tudi urejal). Tu na tvoji pogovorni strani lahko take stvari spregledamo. Za vse drugo imamo pogovorne strani člankov. Mogoče zveni brezveze, ampak na ta način je lažje spremljat dogajanje s članki na dolgi rok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:58, 23. januar 2014 (CET) ::Pol naj objavim na pogovorno stran članka za brisanje (če sem prav razumel). Me zanima še nekaj npr. kako nardiš da npr če pri iskanju napšišeš ERJ, privede do strani Embraer Regional Jet? --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 16:27, 23. januar 2014 (CET) :::Ne, razlagal sem dva različna primera. Če si edini, ki je članek urejal in ga želiš brisat, napišeš <code><nowiki>{{bk|razlog za brisanje}}</nowiki></code> na vrhu teksta. Če nisi ali pa če hočeš vprašat/povedat kaj drugega o tem članku, napišeš to na pogovorno stran. :::Za odgovor na drugi del tvojega vprašanja glej [[Wikipedija:Preusmeritev]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:05, 23. januar 2014 (CET) ::::Ne sm razumel, da napišeš v vrh strani <code><nowiki>{{bk|razlog za brisanje}}</nowiki></code> . A moraš potem za preusmeritev nardit novo stran npr ERJ in na njej napisat redirekt? --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 11:17, 24. januar 2014 (CET) :Tako je. Razen če [[Pomoč:Prestavljanje strani|prestaviš stran]], v tem primeru avtomatsko nastane preusmeritev iz starega naslova in ti ni treba naredit nič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:21, 24. januar 2014 (CET) ::OK got it, samo ni treba da pišem teksta, samo naslov dovolj? Ker sem malo zaostal me zanima še nekaj, ko si napisal da lahko te napake sregledamo, kaj sem naredil narobe, da sem napisal tukaj ali ker nisem napisal na pogovorno stran članka? Pa še nekaj me zanima pri strani [[Antonov 148]] je prišlo do tiskarskeka škrata, napisat sem hotel Antonov An-148? Hvala --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 11:27, 24. januar 2014 (CET) :::Z onim zgoraj nisem mislil da si naredil neko hudo napako, ki smo jo spregledali, ampak da obstaja možnost, da ne bo nihče opazil vprašanja, če ga boš postavil tukaj. Poleg tega bo mogoče čez par let (recimo) nekdo drug imel isto vprašanje - tvoje pogovorne strani skoraj sigurno ne bo našel, bo pa našel pogovorno stran članka. Zato je bolje, da je vse na tistem mestu. :::Problem z [[Antonov 148]] lahko isto rešiš s prestavljanjem, ki sem ga omenil zgoraj. Navodila so na [[Pomoč:Prestavljanje strani]], če ne bo šlo pa vprašaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:33, 24. januar 2014 (CET) == Fotovoltaika == Pozdravljen. V članku si spremenil trenutno inštalirano moč, sklic pa si pustil iz leta 2009. Od kje ti podatek za lani? Če si našel nov vir, je pravilno uporabit tudi nov sklic, najenostavneje z uporabo bližnjic za citiranje spodaj pod urejevalnim poljem. LP A.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 19:39, 29. januar 2014 (CET) : sem našel na angleški wikipedii, sori za napako --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 20:09, 29. januar 2014 (CET) :: se zgodi še v najboljših familijah {{smeško}} --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:50, 30. januar 2014 (CET) == Slovenščina == Slovenska slovnica ima pravilo, da so levi prilastki ujemalni. Ujemati se morajo v sklonu, spolu in številu. Prav torej ni trombe stena ampak trombejeva stena, ne li-ion baterija ampak litij-ionska baterija in podobno. Prosim pazi na to, ko pišeš nova gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:51, 7. februar 2014 (CET) : Se opravičujem, kdaj nimam ideje kako bi prevedel. maš mogoče predlog https://en.wikipedia.org/wiki/Energy_density. --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 16:35, 7. februar 2014 (CET) Niti ne, to niso moje teme. Preveri v slovenski literaturi in področnih slovarjih. Na spletu je med drugim SSKJ in termania, ki ima tudi nekaj specialnih slovarjev. Sicer pa bo treba do knjižnice. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:03, 7. februar 2014 (CET) :: Kot kaže, je to energijska gostota. Če je pa to enako »gostota energijskega toka«, kot je sedaj slovenski ekvivalentni članek, pa nisem prepričan... Mogoče to raziščeš sam. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:29, 7. februar 2014 (CET) :::Bo kar "energetska gostota", kot je že prevedel v članku [[litij-ionska baterija]]. Interwiki za članek [[gostota energijskega toka]] ni pravi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:36, 7. februar 2014 (CET) :::: Kako bi prevedel https://en.wikipedia.org/wiki/Space_Launch_System - program SLS? in https://en.wikipedia.org/wiki/Launch_escape_system --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 11:35, 12. februar 2014 (CET) ::::: Vesoljski izstrelitveni sistem in Rešilni sistem pri izstrelitvi? Jaz sicer prvega ne bi prevajal, ker vprašanje, če bo kdaj dobil slovensko uveljavljeno ime. Tudi space shuttle npr. ga ni. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:52, 12. februar 2014 (CET) :::::: So mni všeč tvoji predlogi, bom pol naredil še preusmeritve SLS in tako naprej --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 11:58, 12. februar 2014 (CET) :::::::Je prišlo do napake pri povezovanju povezave v druge jezike (se ne spomnim a sem jaz povezal pomotoma, ali pa je kdo drug), Geostaciorna orbita je povezana z angleško Geosinhrono - če bi se dalo to poravit? Ironično pa je, da je kljub temu deloma pravilno ker je geostacionarna podkategorija geosinhrone. --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 17:00, 26. februar 2014 (CET) Glede ''energy density''. Načeloma ne vem za katero/kakšno gostoto gre pri sedanjem stanju članka ([[energetska gostota]]), ki je po drugem pregledu soroden z angleškim člankom, in mislim, da gre kar za [[energijska gostota|energijsko gostoto]] (tudi [[gostota energije|gostoto energije]]), kot je že ugotovil ModriDirkac. Na hitro rečeno v slovenski (vsaj) v fizikalni terminologiji rabijo izraz ''gostota energije'' (označba <math>w\, </math>, mmg ''[[gostota energijskega toka]]'' je s takšno pisavo <math>j=cw\,</math>) (npr. [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=4171521 Strnad (1977)], str. 155; [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=11114073 Strnad (2001)], str. 149). Še bolj specifično npr. ''gostota energije električnega polja'' (označba <math>w_{\rm e}\, </math>) ([http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=4164097 Strnad (1978)], str. 337), oziroma kar ''gostota električne energije'': : <math> w_{\rm e} = \frac{W_{\rm e}}{V} = \ldots \!\, , </math> ([http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=4164097 Strnad (1978)], str. 337) kjer sta <math>W_{\rm e}\,</math> ''električna energija'', <math>V\, </math> pa ''prostornina (električnega polja)'', in sorodno ''gostota energije magnetnega polja'' (''gostota magnetne energije'') (označba <math>w_{\rm m}\, </math>; <math>w_{\rm m} = W_{\rm m}/V = \ldots\, </math>, kjer je <math>W_{\rm m}\,</math> ''magnetna energija (tuljave)'') ([http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=4164097 Strnad (1978)], str. 387; [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=35693056 Breuer(1993)], str. 387,). Če gre za isti pojem, bi prestavil članek na 'gostota energije'. Sorodno imajo slovanski jeziki: hrvaščina ''gustoća energije'', poljščina ''gęstość energii'', ruščina плотность энергии, ukrajinščina густина енергії; bolgarščina pa npr. rabi energijsko gostoto – енергийна плътност. Ali obstajajo mora viri za rabo ''energetska gostota'' na kakšnih nefizikalnih področjih (tehnika, kemija, biologija, ...)? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:47, 11. januar 2015 (CET) ::Ni problema. Ta "energetska gostota" ni povezana z gostoto električnega ali magnetnega polja. V bistvu se ta pojem ne zelo gosto uporablja v praksi, namesto njega se uporablja precej podoben pojem [[Kurilna vrednost]] (na kg ali pa na liter)- samo v zadnjem času se veliko uporabljajo električna vozila na baterije, kjer ne moreš uporabiti pojma kurilna vrednost. Kaj predlagaš [[gostota energije]] ali [[energijska gostota]] - meni je bolj všeč slednji predlog? --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 15:36, 12. januar 2015 (CET) == Če ti bo zmanjkalo idej za teme == Priporočam: [[Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov]]. {{smeško}} lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 14:24, 24. marec 2014 (CET) ::Sem prevedel tiltwing v nagibno krilo in tiltrotor v nagibni rotor. Zanima me če je v redu, ali pa naj vrnem na angleška imena. Ene stvari je res težko prevajati, tko da ne vem? --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 16:36, 6. april 2014 (CEST) :::v redu je. Mogoče pa vzpostaviš stik s katerim izmed profesorjev npr. na strojnem faksu, da pomaga pri prevodih? lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:56, 6. april 2014 (CEST) ::::Ne nimam več stikov, ne vem če bi se jim res dalo. Kdaj je res težko prevajat, ker je dobesedni prevod kdaj nesmiselen, tko da kar nisem siguren raje spustim --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 18:06, 6. april 2014 (CEST) ::::Yerpo je prestavil stran ventilator z okvirjem (ducted fan) v propeler z okvirjem, problem je, ker obstaja tudi ducted propeller. A se da spremenit? --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 13:28, 10. april 2014 (CEST) :::::Yerpo mogoče ne ve, da je fan ventilator in propeler je propeler. Daj, prosim, napiši mu na pogovorno stran. lp a--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 20:22, 10. april 2014 (CEST) == Instrumentalna pravila letenja == Glej predlog na [[Pogovor:Instrumentalna pravila letenja]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:53, 12. april 2014 (CEST) == Vprašanje == Zanima me kaj je bolje če uporabiš: npr. podmornica razreda alfa, ali kot je klemen kocjančič prevajal: razred podmornic alfa? Angleščina ima to bolje urejeno ker prevedejo alfa-class submarine - (alfa razred podmornic) to se mi zdi najbolje, ker je potem lažje iskanje? Je mogoče kakšen predlog za Solar updraft tower (solarni stolp je že zaseden)?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 16:26, 15. maj 2014 (CEST) :: je mogoče še kak predlog npr. Teslova turbina ali Teslina turbina?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 13:53, 16. maj 2014 (CEST) :::slovenski članki večinoma uporabljajo teslova turbina... --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 14:03, 16. maj 2014 (CEST) :::: Hvala--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 14:09, 16. maj 2014 (CEST) ==Predloga:Specifikacije letala== Tukajle te čaka odgovor: [[Uporabniški pogovor:Pinky sl#Vprašanje]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:42, 19. maj 2014 (CEST) : Sedaj bi moralo biti bolje (glej {{tl|Specifikacije letala/peskovnik}} in testni primeri za ta peskovnik). Nekaj stvari je potrebno še na novo prevesti, ker so nekateri parametri drugačni. Če bi lahko še enkrat pogledal? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:46, 20. maj 2014 (CEST) Sedaj pa mora delati, sem bila premalo pozorna .. glej odgovor na moji strani. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:27, 21. maj 2014 (CEST) : A bi mogoče imel voljo prevesti opis parametrov v dokumentaciji {{tl|Specifikacije letala/dok}}? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 17. junij 2014 (CEST) == Predloga:Navbox generic == Po napaki sem spremnil predlogo. Sem hotel delat novo predlogo velikostni razred ladij, sploh ne vem kje sem kliknil, da jo je spremenil?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 22:12, 9. junij 2014 (CEST) : Katero predlogo? ... omenjene ne najdem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:02, 10. junij 2014 (CEST) ::Predlogo Predloga:Navbox generic? --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 19:52, 10. junij 2014 (CEST) ::To je Yerpo (22:39, 9. junij 2014) izbrisal, ker je ne potrebujemo. Tudi na angleški Wikipediji je to le preusmeritev. Namesto nje kar uporabi predlogo {{tl|Navpolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:44, 10. junij 2014 (CEST) :::Aha, vidimda zdaj da dela predloga:transportne ladje.--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 09:20, 11. junij 2014 (CEST) == Razredi podmornic == Imam eno vprašanje glede poimenovanja ruskih razredov podmornic. Npr. največjo podmornico na svetu Rusi označujejo kot razred Akula 7(morski pes), Američani (NATO) pa kot razred Typhoon. Medtem ko Rusi označujejo jurišno podmornico Ščuka, ta razred Američani označujejo kot Akula. Za zahodne podmornice ni problem, ker je ime enako. Tako da ne vem, v medijih se mi zdi, da se več uporablja NATO oznake in prav tako na drugih jezikih na Wikipedii in Kocjo?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 13:30, 18. junij 2014 (CEST) :ker smo člani NATO, bi jaz uporabil NATO oznake in naredil ustrezne preusmeritvene strani z ruskimi imeni. Tudi zapis bo lažji, ker v resnici ni ščuka, ampak neko rusko ime.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 14:06, 18. junij 2014 (CEST) == Števila v Aircraft spec predlogi == Predloga ne deluje pravilno, če so števila zapisana s presledki. Glej [[Junkers G.38]]. Sem že popravila [[Diamond D-Jet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:57, 28. junij 2014 (CEST) ::V večini primerov dela, so pa izjeme. Sem popravil [[Junkers G.38]] ) --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 22:31, 28. junij 2014 (CEST) == Trapezoid/trapez == Nekaj ne štima povsem: ang. trapezoid (https://en.wikipedia.org/wiki/Trapezoid) je preveden v slovenščino kot trapez [[Trapez]] - kar je po mojem mnenju pravilno. Poleg tega obstaja tudi drugi slovenski članek trapezoid (https://sl.wikipedia.org/wiki/Trapezoid) - stvar je v temu, da ima slovenski trapezoid štiri nevzporedne stranice, medtem kot angleški trapezoid pravi, da mora imeti dve vzporedni stranici. --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 20:35, 5. julij 2014 (CEST) : Imamo uporabnika [[Uporabnik:XJaM]], ki piše matematične članke .... bi lahko nanj naslovil tole vprašanje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:04, 5. julij 2014 (CEST) ::Ni potrebe, se bom že znašel--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 23:08, 5. julij 2014 (CEST) ::: Razlika med trapezom in trapezoidom je razložena pri [[trapezoid]]u. Gre tudi za razliko med britansko in ameriško angleščino. Definicija za angleški trapezoid se nanaša na trapez, ne na trapezoid. V slovenščini sta to dva 'različna' lika in zato različna članka. Načeloma ne gre za pomoto, da bi bila dva članka o 'trapezu'. Ali še kaj drugega ni jasno? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:20, 7. julij 2014 (CEST) ::::OK, pol bom uporabili [[Trapezno krilo]], ker smatram, da gre za [[trapez]], ker ima krilo dve vzporedni stranici?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 14:29, 7. julij 2014 (CEST) == Poskakujoča bomba, Splošna letalska bomba == Poglavje Sklici so namenjeni medbesedilnim sklicem ([[WP:OPOMBESKLICI]]) in ni namenjeno publikacijam, ki lahko pomagajo bralcu izvedeti več informacij o témi članka ([[WP:NADALJNJE]]). Nekaj člankov sem že sproti popravila, pa mi ne ustreza ravno z metlami pometati. V bistvu sta omenjena članka brez virov in je napačno nadalje branje uvrščati v poglavje namenjeno sklicem ali virom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 13. julij 2014 (CEST) == Kategorizacija == Kategorije v Wikipediji niso tako kot ključne besede za članek. Vsak članek mora bit ''samo'' v najbolj specifičnih možnih kategorijah (več na [[Wikipedija:Kategorizacija]]). Recimo, če članek spada v [[:Kategorija:Zrakoplovi]], potem ne sme biti tudi v [[:Kategorija:Letalstvo]], ki je samo za čisto splošne teme. Poglej včasih, kako popravljamo kategorije za tabo, mogoče bo bolj jasno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:51, 26. julij 2014 (CEST) ::Ja samo, po moje npr. letalsko krilo, spada v več kategorij (še posebej aerodinamika), ne samo v deli letal - tko je bolj "user friendly"--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 17:58, 26. julij 2014 (CEST) :::Če so v kategoriji Aerodinamika nametane tako različne teme kot recimo [[avtorotacija]] (splošen pojem) in [[BWB Krilo]] (zelo specifična konstrukcija), ni to nič kaj dosti user friendly. Bolje je, če se recimo tipe kril spakira v posebno kategorijo samo zanje, potem pa tisto kategorijo uvrsti v kategorijo Aerodinamika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:09, 26. julij 2014 (CEST) ::::Jst za sebe ne bi rekel, da pretiravam s kategorijami, največ kar sem jih uporabil je blo 5 največkrat uporabim tri. Mogoče je kakšna sem pa tja odveč, vendar mislim da ni povzročala večje škode. Kdaj sem pa tudi kategoriziral članke od drugih uporabnikov, kjer je bilo očitno premalo kategorij. Noben noče napisati članka, ki bo mirno sedel in čakal, da ga nekdo odkrije ali pa sploh ne. Ni pa potrebe pretiravati, kot npr. [[Francis Stanley Gabreski]]--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 18:33, 26. julij 2014 (CEST) :::::V članku [[Francis Stanley Gabreski]] so same specifične kategorije, pač jih je veliko. Ni bistveno število kategorij v članku, važno je, da znotraj ene kategorije niso nametani članki o različnih temah. Kategorije so namenjene iskanju bližnje sorodnih tem in če me recimo zanima [[aerodinamika]] kot pojem, potem bom verjetno iskal članke tipa [[Avtorotacija]] in [[Jadralno število]], ne pa en obskuren tip krila. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:19, 26. julij 2014 (CEST) Sem ustvaril par ustreznih podkategorij, da bo bolje razumljivo, kaj mislim. Za primer - v [[:Kategorija:Konfiguracije zrakoplovov]] so zdaj spakirani tipi zrakoplovov, ta kategorija pa je potem uvrščena v [[:Kategorija:Aerodinamika]]. Sicer bi bili v kategoriji Aerodinamika preveč različni pojmi, kar zmede človeka - to je isto kot če bi uvrstil članek [[France Prešeren]] (in ostale biografije) v [[:Kategorija:Živali]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 27. julij 2014 (CEST) == Kite - zmaj oziroma vlečno padalo? == Ang. Kite v slovarju pomeni zmaj. Flying kites se enostavno prevede [[Spuščanje zmajev|v spuščanje zmajev]]. Prav tako se Hang Gliding prevede v jadralno zmajarstvo. Samo v bolj kompleksnih primerih kot npr. https://en.wikipedia.org/wiki/Kite_surfing in https://en.wikipedia.org/wiki/Kite_skiing ali pa https://en.wikipedia.org/wiki/Skysails je ta "zmaj" precej podoben oziroma identičen vlečnemu padalu? Ne vem kateri termin bi bilo bolj primerno uporabiti? Meni osebno je bolj všeč zmaj?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 18:29, 3. avgust 2014 (CEST) :SSKJ pravi kajt http://bos.zrc-sazu.si/c/SNB/neva.exe?name=snb&expression=kajt&hs=1 ; kajt sem jaz uporabil v [[Viganj|Vignju]]....--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:32, 4. avgust 2014 (CEST) ::OK. Bom uporabil kajt. Kite surfind bom prevedel v kajtanje. Kite skiing pa v kajtanje po snegu, Za skysails bi pa uporabil pogon ladij z zmajem? In mogoče bom naredil še stran kajt --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 13:37, 4. avgust 2014 (CEST) :::Pogon s pomočjo kajtov? --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:51, 4. avgust 2014 (CEST) ::::OK--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 13:58, 4. avgust 2014 (CEST) == Krilo == Predlagam ti, da združiš članka o Letalskem krilu in Konfiguracijah letalskih kril. Spotoma mogoče lahko napišeš o superkritičnem krilu, tega sem jaz spregledal.... lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:23, 1. oktober 2014 (CEST) ::Ja sem o tem tudi jaz razmišljal in sem te hotel vprašat, pa si me prehitel. Tko da bom ja in ga bom podaljšal, ker nisem še vsega prevedel--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 16:40, 1. oktober 2014 (CEST) :::Odlično! na branje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 16:46, 1. oktober 2014 (CEST) == Tvoji prispevki == Najprej bi te rad pohvalil, tvoji zdajšnji teksti so občutno boljši kot na začetku in seveda tvoja reka prispevkov je očitno še vedno neusahljiva, za kar vse čestitke. Še vedno pa dostikrat pustiš kakšno stvar neprevedeno ali zatipkano, zato bi te prosil, da ko objaviš članek, ga vsaj še enkrat preberi in popravi očitne napake. Za primer, v tvojem zadnjem članku [[Engine Alliance GP7000]], piše recimo "med ameriškimi podjetjema" in "zato so ga nov ponudili", kar hitro pade v oči, če si vzameš samo eno minuto za ponovno branje. Redno delaš tudi nekatere slovnične napake, ki se jih verjetno ne zavedaš, zato bi pomagalo, če bi spremljal, kaj drugi popravljamo v tvojih člankih (velja tudi za kategorizacijo). To je čisto enostavno, samo preveri občasno [[Posebno:SpisekNadzorov|svoj spisek nadzorov]] in boš videl vse spremembe. Dostikrat se lotim popravljanja tvojih prispevkov, kar sicer z veseljem naredim, ampak tvojemu navalu je nemogoče slediti (mišljeno pozitivno), pa še včasih se tudi jaz zmotim (primer propeler/ventilator). Če ti kakšna sprememba ni jasna pa vprašaj na pogovorni strani tistega članka, da se dogovorimo za v bodoče. Mimogrede, če ti bo slučajno kdaj zmanjkalo idej za nove teme, vrži oko na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|razširjen seznam člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] (oz. konkretno na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Technology|poglavje o tehnologiji]], kar te bo najbrž bolj zanimalo). Če ustvariš ali razširiš članke s tega seznama, pomagaš slovenski Wikipediji plezati po [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|lestvici Wikipedij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:32, 17. oktober 2014 (CEST) == Predloge == Poleg tega, da je potrebno tudi predloge kategorizirati in povezati na Wikidata (če je mogoče), je potrebno pri kopiranju iz en po potrebi tudi popraviti kodo, ker delovanje pomožnih predlog ni povsem enako. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Cessna&curid=382696&diff=4320539&oldid=4320485 Tako] npr. za predlogo {{tl|Cessna}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 16. december 2014 (CET) == Global account == Hi Paul28! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Paul28|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 02:13, 17. januar 2015 (CET) == Angleški izrazi == Kadar v članku omenjaš tujejezične izraze jih naredi takole, npr. : <nowiki>Velika pacifiška cona smeti ({{jezik-en|Great Pacific Waste Patch}})</nowiki> .... Velika pacifiška cona smeti ({{jezik-en|Great Pacific Waste Patch}}). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:36, 8. marec 2015 (CET) == Infobox Rocket, ... == ::Sem naredil infoboxe za rakete in motocikle. Samo ne znam pa urediti modula »InfoboxImage«?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 21:21, 10. marec 2015 (CET) # Izraz »#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|« spremeni v »#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|«. # Ker si predlogo prenesel iz ang. wikipedije od tam prenesi še dokumentacijo v ImePredloge/dok (tista rdeča povezava v zelenem polju predloge). # V dokumentaciji (čisto spodaj) popravi kategorije, da bodo slovenske in po možnosti prevedi vsaj uvod. # Tudi za predloge velja, da v Wikpodatkih nastavimo medjezikovne povezave. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:38, 11. marec 2015 (CET) == Logotipi == Ko nalagaš slike logotipov, dodaj v predlogi še članek, kjer je slika uporabljena (drugače pade pod [[:Kategorija:Slike poštene uporabe, brez navedenega članka]]), in kategorijo kot [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slika%3AMcCauley_Propeller_Systems_Logo_2012.png&diff=4391388&oldid=4391387 tukaj]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:03, 16. marec 2015 (CET) :OK--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 18:04, 16. marec 2015 (CET) ::Ni še čisto OK - [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slika%3AMessier-Bugatti-Dowty_logo.jpg&diff=4391690&oldid=4391473]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:13, 17. marec 2015 (CET) :En izvod licence je dovolj. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slika:200px-Bellaircraftlogo.png&action=edit takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:17, 18. marec 2015 (CET) == CEE Pomlad 2015 == Ojla, če boš slučajno začel v roku naslednjih dveh mesecev kak članek o podjetju ali produktu (recimo letalu ali tovornjaku) iz vzhodnoevropskih držav, vključno z Rusijo in Grčijo, ga prosim dodaj na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015/Prispevki|seznam akcije Wikimedia CEE Pomlad 2015]] (ni važno v katerem tednu). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:14, 26. marec 2015 (CET) (lahko dodaš že [[2S25 Sprut-SD]] od 22. marca in [[UAZ]] od 25. marca pod Rusijo) == A340 == Tehnične podatke o A340 si pokvaril!!!!... Pa a350 900R je študija...zdaj je 900ULR...se razlikujeta v podatkih. To je samo nahitro najdene napake, ki sem jih slučajno opazil. Ojoj pa A350 je polno napak o teh. spec...ne samo 900R-ULR. Sploh si ne upam več brat slo wiki tehnične podatke o letalih, ker mrgoli napak. Očitno nisi na tekočem o tej tematiki, zato je bolje da nehaš popravljati podatke o letalih. Slo wikipedio sem uporabil, zato da najdem podatke in ne da iščem napake. Ker pa je bilo nekaj podatkov tako očitno narobe, sem postal pozoren in ugotovil, da je vse skupaj preveč šlampasto. Tako da se bom izogibal slo strani in raje uporabil .en. :Pozdravljen. Hvala za opozorilo. Na prvi pogled so specifikacije res bile malo natočne, zato sem jih za vsak primer naredil na novo iz en wiki. Je pa priporočljivo, da če opaziš napake, in si kolikor toliko vešč, da jih popraviš sam - dolgoročno je to najboljša rešitev. Če želiš, te naučim. lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 18:09, 5. marec 2016 (CET) == Vertikalen vzlet in pristanek == Pozdravljeni, na wikipedije se videl članek "Vertikalen vzlet in pristanek", ki ste ga tudi vi urejali. Zanima me, če ne bi bilo bolje/"lepše" napisati tudi v naslov Navpični vzlet in pristanek. [[Posebno:Prispevki/89.143.42.72|89.143.42.72]] 12:27, 27. julij 2022 (CEST) kvpym3ns4umb26ikb3z7sqcwnkbzpp5 5724369 5724349 2022-07-27T11:40:13Z A09090091 188929 /* Vertikalen vzlet in pristanek */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš in tako dalje). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Preizkušanju urejanja je namenjen [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/Peskovnik|peskovnik]]. Na pogovornih straneh (v člankih pa ne), se podpisuj, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki>. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kako vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 27. avgust 2013 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 27. avgust 2013 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Prevajanje iz angleške wikipedije == Pozdravljen. Kot vidim, najverjetneje deliva zanimanje za letalstvo, in me veseli, da se trudiš s prevajanjem člankov v slovenščino. Mogoče napotek: ko prevajaš, svoje trditve prenašaj skupaj z navedbami virov (iz urejevalnega načina v angleški WP), saj je [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]] eno izmed osnovnih načel pri dopolnjevanju Wikipedije. Kako potem izgleda kolikor toliko spodoben članek, je npr. [[Vought F4U Corsair]]. Videl boš, da je uvod popolnoma preveden, skupaj z dodanimi sklici, toda tudi pri dodatku sem se potrudil in dodal citat, ki podkrepi moje trditve. Priporočam ti, da se držiš tega. Če bo tehnično prezahtevno, to napiši na pogovorno stran posameznega članka, in bo pomagal kdo izmed ostalih uporabnikov. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:14, 28. avgust 2013 (CEST) :Prosil bi tudi, da v primeru prevoda v povzetku urejanja navedeš izvorno stran in na pogovorno stran prevedenega članka dodaš predlogo {{tl|prevedena stran}} (tj. koda:<br /> ::<nowiki>{{prevedena stran|en|Vought F4U Corsair}}</nowiki>.<br /> :Za zgled glej npr. [[Pogovor:Pulmonalni trunkus]]). Gre za zadostitev avtorskim pravicam; za natančno razlago glej [[:en:Wikipedia:Copying_within_Wikipedia#Translating_from_other_language_Wikimedia_Projects|tukaj]]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:26, 28. avgust 2013 (CEST) :Upam, da ni problema z upoštvanjem zgornjih navodil. Če so npr. težave v znanju, pa le napiši in pomagali bomo. Še enkrat bi opozoril, da pisanja prostih spisov ne spodbujamo - celo ni zaželjeno. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:26, 29. avgust 2013 (CEST) ::Se bom potrudil, mi pomaga Modri Dirkač. lp --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 21:35, 2. september 2013 (CEST) Pri prevajanju je tudi navada, da uporabljamo slovensko transliteracijo drugih pisav, ne angleške. Namesto "Ilyushin" torej "Iljušin" ipd. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:14, 4. september 2013 (CEST) :: OK, bom popravil :: A zna kdo prevesti predlo za tehnične specifikacije za letala npr: https://en.wikipedia.org/wiki/CSeries#Specifications da ni treba prevajat od začetka? ta predologa se ful uporablja. lahko pa tudi jaz prevedem če mi kdo pokaže --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) :::Misliš predlogo [[:en:Template:Aircraft specs]]? Predloge (še posebej take bolj komplicirane) so malo naprednejši del Wikipedije, ampak če hočeš poskusit s prevodom, si seveda vabljen. Sem hotel že jaz, ko sem prenesel sem infopolje, pa ni bilo časa. Najbolje bo na ta način: odpri izvorno kodo [[:en:Template:Aircraft specs]] in si jo skopiraj na začasen naslov sem, najbolje [[Uporabnik:Paul28/Peskovnik]]. Potem prevedi vse izraze, ki niso znotraj treh parov zavitih oklepajev - <code><nowiki>{{{ }}}</nowiki></code>. Na ta način bo preveden samo izpis, oznake parametrov bodo pa ostale enake, zato bo predloga delala, če bo skopirana iz angleškega članka sem. Ko boš končal, pa povej, da jo pregledamo in prestavimo na pravo mesto. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:47, 6. september 2013 (CEST) ::::Še enkrat, vzeti moraš kodo iz [[:en:Template:Aircraft specs]]. Koda v članku samo pove kodi predloge, kaj mora prikazati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:39, 6. september 2013 (CEST) ::::: končno spet dela normalno wikipedija, a se večkrat to zgodi tko poačsi? ::::: ma zdej ne vem več kaj moram naredit, jst sm skopiral in prevedl, ter shranil pod oboje aircraft specifications in tehnične specifikacije? naj vprašam modrega drkaca? {{nepodpisani|Paul28|14:59, 6. september 2013‎}} ::::::Preberi še enkrat kar sem ti napisal. Če vzameš samo iz članka kodo ne bo delalo. Tapravo sem ti zdaj skopiral v [[Uporabnik:Paul28/Peskovnik]], klikni "Uredi" in prevedi vse izraze, ki so oblikovani tako: <code><nowiki>|* '''Mid wingspan:'''</nowiki><code>, ostalo pusti - [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik%3APaul28%2FPeskovnik&diff=4092699&oldid=4092697 takole]. Bo zdaj šlo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:20, 6. september 2013 (CEST) ::::::: Ok sem prevedel, se mi zdi da si dal dvakrat po pomoti, se ponavlja. kam moras zdaj to shranit?--16:40, 6. september 2013 (CEST) ::::::::Ni po pomoti, kodo so naredili tako, da lahko sprejema podatke v treh različnih merskih sistemih, kar pač izpade malo nerodno. Par dni počakaj da pridem skozi to solato in pogledam kaj bi se dalo vreč ven, ker prikazovanja v čevljih in inčih pri nas niti ne rabimo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:55, 6. september 2013 (CEST) :::::::::Ok sporoči mi ko bo, samo tistega jaz ne bi metal ven iz mojih letalskih izkušenj kot pilot dvomotornega letala, ang. mere (ne vse) ma čevlji in knoti se ful uporabljajo. Par vprašanj (popravljam in dopolnjujem tvoj prevod): * Torej misliš da je koristno, da se vsak podatek prikaže tudi v čevljih/inčih? * Veš mogoče, kako se reče po slovensko "swept wings" in "spread wings" pri letalih z zložljivimi krili? Razširjena in zložena krila? * Afterburner je dodatno zgorevanje? Kako bi potem prevedel "dry" - torej delovanje brez afterburnerja? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 7. september 2013 (CEST) ::::::::::ne predlagam da se v vobeh merah prikaže, Affterburner je dodatno zgorevanje (tko je v vseh revijah, lahko bi rekel rusko forsaž), dry pa uporabi domišljijo (normalni, regularni ne vem). swept wings je puščičasto krilo, spread wings pa razprta krila. Ma ne se preveč matrat s to tabelo, lahko enostavne napišemo brez tabel podatke pa je. Ker itak bi najbolj rabič pri potniških letal npr A320, ker tam so tabele res zajebane --19:34, 7. september 2013 (CEST) :Po mojem je vseeno koristna, če ne drugega zaradi poenotenja. Kot pravim, sem jo hotel že sam prenest sem, pa se je malo zataknilo (je že ohoho let odkar sem se ukvarjal z letalskimi maketami in sem imel par revij doma). Ampak če misliš tabelo specifikacij za vse variante A320 v angleškem članku, te moram razočarat - tista je narejena na roke, s predlogo dobiš samo seznam specifikacij za vsako varianto posebej. Glej recimo [[:en:Vought F4U Corsair#Specifications]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:00, 7. september 2013 (CEST) Sem končno ugotovil, kaj je bilo narobe z infopoljem da ti ni delalo. Zdaj bi moralo bit ok, glej članek [[Pipistrel Sinus]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:05, 10. september 2013 (CEST) Ha, se ne morem nehat smejat, dela ker sem prevedel in vnesel notr podatke Na pipistrel alpha trainer ne dela, da neki v angleščini. Pusti stat je približno enako dela karkoli nardiš. ni panike :Mislil sem infobox na desni zgoraj, ne specifikacije. Predlogo za specifikacije je kolegica [[Uporabnik:Pinky_sl|Pinky]] prevzela in ima v delu, ti bo nekdo sporočil ko bo končano. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:02, 10. september 2013 (CEST) ::Tole bo malce dalj časa trajalo, ker je predloga {{tl|Specifikacije letala}} precej zapletena ... ampak ... Še velika je tista luknja pri kateri dnevi ven teko. Bo pa narejena tako, da se bodo izpisovale le vrednosti za meterski sistem (tako deluje tudi že v Infopoljih za naselja. Te bom pa potrebovala pri nekaterih prevodih, če si zainteresiran, kar tukajle sporoči. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:22, 15. september 2013 (CEST) == Prošnje za pomoč == Pozdravljen. Pomoč uporabnikom se izvaja na več načinov. Če te muči kaj z vsebino posameznega članka, to obrazložiš na pogovorni strani članka. Če potrebuješ generalno smernico glede nečesa, te vabim, da to napišeš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]] (stran si daj tudi med spisek nadzorov). Če pa imaš težave tehnične narave, ki pa niso vezane na posamezen članek, pa lahko to vpišeš med [[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč|prošnje za administratorsko pomoč]]. V to rubriko spadajo tvoje težave s konverzijami. Na koncu se ne pozabi podpisati, kot sem ti pokazal. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:42, 5. september 2013 (CEST) ==Predloga Convert== Prosila bi te, če v tehničnih specifkacijah za letala ne uporabljaš predloge Convert - uporabljaj le enote, ki so splošno znane pri nas. Poleg tega moraš v predlogi Convert paziti na decimalne vejice. V članku [[Comac ARJ21]] je sedaj višina kabine 203 m namesto 2,03 m. Enostavno uporabljaj le meterski sistem, ki se uporablja pri nas, npr. namesto {{tlx|convert|2,03|m|ftin}}, ki ti da izpis ''2,03 m (6 ft 8 in)'', napiši le 2,03 m. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:15, 15. september 2013 (CEST) : O tem je že tekla beseda; ta bukovo rešitev sem predlagal tudi jaz, "problem" pa je, ker se imprialne mere v letalstvu hudo veliko uporabljajo vsak dan po celem svetu. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:59, 15. september 2013 (CEST) Se bom potrudila pri predlogah, ampak "'''Vhodni podatek za to predlogo je uporaba decimalne vejice, če jo seveda število vsebuje in NE decimalna pika'''". --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 07:29, 16. september 2013 (CEST) :::ja ni panike, bom pač ročno vnesu --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 11:46, 17. september 2013 (CEST) Tole moje poudarjeno besedilo je bilo samo z namenom, da se ne zgreši (in je pri prenosu iz en. Wikipedije potrebno paziti), ker je potem izpis osnovne vrednosti in njena pretvorba napačna, saj se pri nas decimalna pika upošteva kot pika za tisočico ... zato prihaja do napak. Za Convert predloge pa trenutno še ni časa, ker imam v delu posodabljanje predlog za sklicevanje; poleg tega so se do sedaj tukaj zelo malo uporabljali in smo sproti nadgrajevali eno po eno. Poleg tega, a bi pomagal pri prevodu predloge {{tl|Specifikacije letala}}, trenutno delovanje si lahko ogledaš v {{tl|Specifikacije letala/testniprimeri}}? ... manjkajoče prevode lahko navedeš kar tukaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:02, 17. september 2013 (CEST) Update {{smeško3}}: Predloga Convert je posodobljena, tako da bi sedaj moralo vse delovati in jo lahko uporabljaš, tako kot se uporablja na angleški Wikipediji. Paziti moraš le na decimalne vejice. Upam, da sedaj enostavneje prenašati tabele s pretvorbami iz :en člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:12, 5. februar 2014 (CET) == Zapisovanje ruskih imen == Pozdravljeni, prosim drži se slovenskih pravil pisanja ruskih in drugih slovanskih imen:[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Zapisovanje_ruskih_imen].--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:18, 8. januar 2014 (CET) A si lahko bolj natančen, ne vem točno kje sem ga zalomil? Sem napisal v cirilici in potem še v latinski, kakšen je pravilen postopek? {{nepodpisani|Paul28|16:48, 8. januar 2014‎}} :Napisal si že v latinici, vendar po angleško ("Mikhail Leontyevich Mil"). Slovenščina nima črke y, ch ne izgovarjamo kot č itd. Če klikneš na Jalnovo povezavo zgoraj, boš prišel do navodil, kako to narediti po slovensko, če se iz tistega ne boš znašel, pa vprašaj. Milovo ime je Jalen že popravil - v [[Mihail Leontjevič Mil]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:52, 8. januar 2014 (CET) ::: OK hvala [[Uporabnik:paul28|paul28]] == Urejanje člankov == * V slovenskem jeziku uporabljamo decimalne vejice za decimalke in pike za tisočic, zato je treba pri prenosu podatkov iz angleške wikipedije to popravljati - angleščina ima ravno obratno. * Ko prevajaš besedilo iz angleške wikipedije prenesi z besedilom tudi njihove sklice. Če boš imel s tem težave, pa napiši to kar tukaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:40, 13. januar 2014 (CET) :Prenašanje sklicev se lahko naučiva na ustaljen način ;) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 13. januar 2014 (CET) :: OK, bom uporabil decimalke in pike. * Glede sklicev pa jih uporabljam (kar je očitno iz mojih člankov), samo nekateri ne delajo zato jih zbrišem * Prosil bi za pomoč pri tehničnih specifikacijah pri Boeing in Airbus letalih, predloge za konvertiraanj imperijskih enot v metrične ne delajo Hvala [[Uporabnik:Paul28]] ==Razprava za združitev strani [[ MiG-25 ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ MiG-25 ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Mikojan-Gurevič MiG-25#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Mikojan-Gurevič MiG-25#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 13. januar 2014 (CET) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :: Ja OK, sem tudi uredil Mikoyan gurevič mig-25 članek, mig-25 se lahko zbriše <small>-Ta &nbsp;[[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Paul28|prispevki]]){{#if:|&#32;{{{2}}}|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> : Ok, bom iz tvojega članka naredila preusmeritev. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:34, 13. januar 2014 (CET) ==Razprava za združitev strani Termoelektrarna Šoštanj in termoelektrarna== [[Termoelektrarna]] stran je povsem revna, medtem ko je [[Termoelektrarna_Šoštanj]] vsebuje skoraj vse ključne podatke o delovanju in npr. emisijah * je možna združitev ali kaj podobnega <small>-Ta &nbsp;[[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Paul28|prispevki]]){{#if:|&#32;{{{2}}}|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> :Združujejo se samo članki z isto tematiko ali pa se tematika prekriva (glej [[Wikipedija:Združevanje#Razlogi za združitev]]). Termoelektrarna Šoštanj zasluži lastni članek in je logično, da je v njem tudi splošno o termoelektrarnah. Je pa res, da je trenutno še veliko prostora za razširitev članka o termoelektrarni - kaj vse se lahko napiše o tem lahko prebereš na [[:en:Thermal power station]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:22, 13. januar 2014 (CET) ==Razveljavitev Airbus A380== V članke nima smisla copy&paste iz angleške Wikipedije, če niso prevedene in če števila ne uporabljajo decimalnih vejic - predloga Convert deluje nepravilno in prikazani rezulatati so nesmiselni. Kar nekaj člankov sem že popravila, pa mi zmanjkuje potrpljenja in sem tvoje spremembe za [[Airbus A380]] razveljavila in prestavila v [[Uporabnik:Paul28/peskovnik|tvoj peskovnik]]. Ko bo tam vse prevedeno in bodo pretvorbe delovale jih prestavi nazaj v članek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:04, 16. januar 2014 (CET) :: OK, se opravičujem nisem vedel da so vejice in pike problem [[Uporabniški pogovor:paul28|pogovor]] ::: Pinky ti že parkrat napisala, kako to gre - pike za tisočice in vejice za decimalke. Saj je super tvoj entuziazem pri pisanju člankov, ampak daj se prosim vsaj toliko ustavi in enkrat preberi kar objaviš preden greš na nov članek. V tvojih tekstih je polno tipkarskih napak in neprevedenih delov. Za kakšno stvar že lahko računaš da bodo drugi popravili za tabo, ampak če toliko hitiš in ponavljaš vedno iste napake, postane malo naporno. Pa vzemi ta komentar kot dobronamerno kritiko, ni namen da te odvrnemo od pisanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:42, 16. januar 2014 (CET) Predloga:Convert je problematična, ker ne podpira vseh pretvorb in ker se '''zahteva''' uporaba decimalnih vejic, npr: :<nowiki>{{convert|1,1|m|abbr=on}}</nowiki>: {{convert|1,1|m|abbr=on}} :<nowiki>{{convert|1.1|m|abbr=on}}</nowiki>: {{red|{{convert|1.1|m|abbr=on}}}} Imam pa to predlogo trenutno v obdelavi, tako, da bo podpirala velik nabor pretvorb; vendar bo še vedno zahtevala naš zapis decimalnih števil.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:02, 16. januar 2014 (CET) ::::Ja, samo nekje ni delalo tudi če sem dal vejice in pike (sem odstranil pri vseh letalih, kjer je bila ta tabela npr. A320, na srečo je ta tabela redka, drugo letala imajo ponavadi samo napisana, brez convert), Problem je tudi, ker moraš napisat enoto, nekje prevaja v drugo enoto [[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 14:19, 16. januar 2014 (CET)paul28 :::::Pri predlogah convert so važne samo decimalne vejice. Ni treba pisat nobenih znakov za tisočice, ker jih bo predloga sama dodala (pike so samo zato, da se številka lažje prebere). :::::Za primer, s kodo <code><nowiki>{{convert|111111|m|abbr=on}}</nowiki></code> dobiš izpis {{convert|111111|m|abbr=on}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:36, 16. januar 2014 (CET) ::::::ja, samo ne vem zakaj ne dela. Meseca septembra sem prevajal celo predlogo za letala, ki si mi jo poslal v peskovnik, verjetno je pol nismo objavili, ni panike ta predloga se uporabljala predvsem pri letalih, ki imajo več različic npr. A320. pri pri [[lockheed c-5 galaxy]] sem samo kopiral in prevedel. [[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 14:44, 16. januar 2014 (CET)paul28 :::::::Verjetno ni delalo, ker si kopiral predlogo iz angleškega članka, ki je imela not vrednost z decimalno piko. Če skopiraš eno sem in pokažeš kaj ne dela se bo dalo bolje razložit. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:58, 16. januar 2014 (CET) ::::::::Ja, ne vem kje je trenunto locirna ni panike, sem paugotovil kje je problem |t|lb|, iz tone mi ni pravilno prevajal |t|lb| sem spremenil v|kg|lb| in dodal 3 ničle pa dela. V bistvu sem šele zdaj ugotovil, da je ful tabel treba popravit in sem se že lotil delat. Se opravičujem Če smem vprašat zakaj moramo uporabljat drug sistem? ([[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 15:09, 16. januar 2014 (CET)paul28) :Ker je potem zmešnjava, kako nekomu pojasnit kdaj uporabljati pike in kdaj vejice. Predlogo Convert uporabljajo nekatere druge višje predloge, ki zahtevajo vhodni parameter z decimalno vejico ali pa uporabljajo njene izhodne vrednosti za nadaljni izračun (npr. računanje gostote prebivalsta, ali pa vnos parametra v miljah, naša predloga pa izpiše le km, čeprav uporablja predlogo Convert). Tako, da je bolje, če je povsod enako. Smo se kar namučili, da je delovalo za te predloge (npr. glej [[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč/Arhiv/2012#Vnos decimalnih pik v parametre infopolj tipa Naselje]]), za samostojno uporabo pa se do sedaj to ni veliko uporabljalo. Sem omenila že prej, da pripravljam, s pomočjo nekoga iz angleške Wikipedije, posodobljeno predlogo Convert, kjer pretvorba z dec. vejicami že deluje pravilno (glej [[Predloga:Convert/testniprimeri#Testniprimeri po tipu]], kjer si lahko ogledaš kako slabo trenutno deluje in kako bo), vendar pa sem še v fazi prevajanja merskih enot in ostalih zadev, pa še probleme imamo z našimi sklanjatvami (glej: [[:en:Module talk:Convert#Lua Convert in Slovenian Wikipedia]]. Bo pa preteklo še malo vode, ker je dela še precej. Tako, da ti svetujem, če trenutno dela napačno, se predlogi izogni, ker popravljanje stare verzije nima smisla. Žal nas je tukaj premalo, da bi pokrivali čisto vse, se pa trudimo. Ko bo vse skupaj delalo, te povabim na kavo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:01, 16. januar 2014 (CET) Regionalno letalo:Lahko uporabim izraz flaring? Regionalno letalo: Gre za zažiganje plina, ki se smatra kot nezaželjen plin pri črpanju nafte. Se ne spomnim drugega primernega izraza, ki bi točno opisal to? Zažiganje plina bi bilo preveč obširno? Kak drug izraz? :Daj se potrudi in pri pisanju vprašanj na koncu pritisni sličico za podpis (poleg dveh črk A za krepko in italic pri urejanju). Jaz nisem videl, da bi se flaring kaj uporabljal, tako da po moje ostaneš kar pri slovenščini. Razen če pokažeš primere uporabe {{smeško}}. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:20, 21. januar 2014 (CET) ==izbris članka Regionalno letalo== Se lahko zbriše ta članek, ker bi začel novega z naslovom Regionalno potniško letalo --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 14:44, 23. januar 2014 (CET) :Članek sem prestavil na naslov [[Regionalno potniško letalo]], predlagam, da kar tega urejaš. Drugače če želiš brisat svoj članek, daj na vrh kodo <code><nowiki>{{bk|razlog za brisanje}}</nowiki></code> (ampak samo, če ga ni že kdo drug tudi urejal). Tu na tvoji pogovorni strani lahko take stvari spregledamo. Za vse drugo imamo pogovorne strani člankov. Mogoče zveni brezveze, ampak na ta način je lažje spremljat dogajanje s članki na dolgi rok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:58, 23. januar 2014 (CET) ::Pol naj objavim na pogovorno stran članka za brisanje (če sem prav razumel). Me zanima še nekaj npr. kako nardiš da npr če pri iskanju napšišeš ERJ, privede do strani Embraer Regional Jet? --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 16:27, 23. januar 2014 (CET) :::Ne, razlagal sem dva različna primera. Če si edini, ki je članek urejal in ga želiš brisat, napišeš <code><nowiki>{{bk|razlog za brisanje}}</nowiki></code> na vrhu teksta. Če nisi ali pa če hočeš vprašat/povedat kaj drugega o tem članku, napišeš to na pogovorno stran. :::Za odgovor na drugi del tvojega vprašanja glej [[Wikipedija:Preusmeritev]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:05, 23. januar 2014 (CET) ::::Ne sm razumel, da napišeš v vrh strani <code><nowiki>{{bk|razlog za brisanje}}</nowiki></code> . A moraš potem za preusmeritev nardit novo stran npr ERJ in na njej napisat redirekt? --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 11:17, 24. januar 2014 (CET) :Tako je. Razen če [[Pomoč:Prestavljanje strani|prestaviš stran]], v tem primeru avtomatsko nastane preusmeritev iz starega naslova in ti ni treba naredit nič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:21, 24. januar 2014 (CET) ::OK got it, samo ni treba da pišem teksta, samo naslov dovolj? Ker sem malo zaostal me zanima še nekaj, ko si napisal da lahko te napake sregledamo, kaj sem naredil narobe, da sem napisal tukaj ali ker nisem napisal na pogovorno stran članka? Pa še nekaj me zanima pri strani [[Antonov 148]] je prišlo do tiskarskeka škrata, napisat sem hotel Antonov An-148? Hvala --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 11:27, 24. januar 2014 (CET) :::Z onim zgoraj nisem mislil da si naredil neko hudo napako, ki smo jo spregledali, ampak da obstaja možnost, da ne bo nihče opazil vprašanja, če ga boš postavil tukaj. Poleg tega bo mogoče čez par let (recimo) nekdo drug imel isto vprašanje - tvoje pogovorne strani skoraj sigurno ne bo našel, bo pa našel pogovorno stran članka. Zato je bolje, da je vse na tistem mestu. :::Problem z [[Antonov 148]] lahko isto rešiš s prestavljanjem, ki sem ga omenil zgoraj. Navodila so na [[Pomoč:Prestavljanje strani]], če ne bo šlo pa vprašaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:33, 24. januar 2014 (CET) == Fotovoltaika == Pozdravljen. V članku si spremenil trenutno inštalirano moč, sklic pa si pustil iz leta 2009. Od kje ti podatek za lani? Če si našel nov vir, je pravilno uporabit tudi nov sklic, najenostavneje z uporabo bližnjic za citiranje spodaj pod urejevalnim poljem. LP A.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 19:39, 29. januar 2014 (CET) : sem našel na angleški wikipedii, sori za napako --[[Uporabnik:Paul28|Pawlin]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 20:09, 29. januar 2014 (CET) :: se zgodi še v najboljših familijah {{smeško}} --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:50, 30. januar 2014 (CET) == Slovenščina == Slovenska slovnica ima pravilo, da so levi prilastki ujemalni. Ujemati se morajo v sklonu, spolu in številu. Prav torej ni trombe stena ampak trombejeva stena, ne li-ion baterija ampak litij-ionska baterija in podobno. Prosim pazi na to, ko pišeš nova gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:51, 7. februar 2014 (CET) : Se opravičujem, kdaj nimam ideje kako bi prevedel. maš mogoče predlog https://en.wikipedia.org/wiki/Energy_density. --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 16:35, 7. februar 2014 (CET) Niti ne, to niso moje teme. Preveri v slovenski literaturi in področnih slovarjih. Na spletu je med drugim SSKJ in termania, ki ima tudi nekaj specialnih slovarjev. Sicer pa bo treba do knjižnice. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:03, 7. februar 2014 (CET) :: Kot kaže, je to energijska gostota. Če je pa to enako »gostota energijskega toka«, kot je sedaj slovenski ekvivalentni članek, pa nisem prepričan... Mogoče to raziščeš sam. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:29, 7. februar 2014 (CET) :::Bo kar "energetska gostota", kot je že prevedel v članku [[litij-ionska baterija]]. Interwiki za članek [[gostota energijskega toka]] ni pravi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:36, 7. februar 2014 (CET) :::: Kako bi prevedel https://en.wikipedia.org/wiki/Space_Launch_System - program SLS? in https://en.wikipedia.org/wiki/Launch_escape_system --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 11:35, 12. februar 2014 (CET) ::::: Vesoljski izstrelitveni sistem in Rešilni sistem pri izstrelitvi? Jaz sicer prvega ne bi prevajal, ker vprašanje, če bo kdaj dobil slovensko uveljavljeno ime. Tudi space shuttle npr. ga ni. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:52, 12. februar 2014 (CET) :::::: So mni všeč tvoji predlogi, bom pol naredil še preusmeritve SLS in tako naprej --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 11:58, 12. februar 2014 (CET) :::::::Je prišlo do napake pri povezovanju povezave v druge jezike (se ne spomnim a sem jaz povezal pomotoma, ali pa je kdo drug), Geostaciorna orbita je povezana z angleško Geosinhrono - če bi se dalo to poravit? Ironično pa je, da je kljub temu deloma pravilno ker je geostacionarna podkategorija geosinhrone. --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 17:00, 26. februar 2014 (CET) Glede ''energy density''. Načeloma ne vem za katero/kakšno gostoto gre pri sedanjem stanju članka ([[energetska gostota]]), ki je po drugem pregledu soroden z angleškim člankom, in mislim, da gre kar za [[energijska gostota|energijsko gostoto]] (tudi [[gostota energije|gostoto energije]]), kot je že ugotovil ModriDirkac. Na hitro rečeno v slovenski (vsaj) v fizikalni terminologiji rabijo izraz ''gostota energije'' (označba <math>w\, </math>, mmg ''[[gostota energijskega toka]]'' je s takšno pisavo <math>j=cw\,</math>) (npr. [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=4171521 Strnad (1977)], str. 155; [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=11114073 Strnad (2001)], str. 149). Še bolj specifično npr. ''gostota energije električnega polja'' (označba <math>w_{\rm e}\, </math>) ([http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=4164097 Strnad (1978)], str. 337), oziroma kar ''gostota električne energije'': : <math> w_{\rm e} = \frac{W_{\rm e}}{V} = \ldots \!\, , </math> ([http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=4164097 Strnad (1978)], str. 337) kjer sta <math>W_{\rm e}\,</math> ''električna energija'', <math>V\, </math> pa ''prostornina (električnega polja)'', in sorodno ''gostota energije magnetnega polja'' (''gostota magnetne energije'') (označba <math>w_{\rm m}\, </math>; <math>w_{\rm m} = W_{\rm m}/V = \ldots\, </math>, kjer je <math>W_{\rm m}\,</math> ''magnetna energija (tuljave)'') ([http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=4164097 Strnad (1978)], str. 387; [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=35693056 Breuer(1993)], str. 387,). Če gre za isti pojem, bi prestavil članek na 'gostota energije'. Sorodno imajo slovanski jeziki: hrvaščina ''gustoća energije'', poljščina ''gęstość energii'', ruščina плотность энергии, ukrajinščina густина енергії; bolgarščina pa npr. rabi energijsko gostoto – енергийна плътност. Ali obstajajo mora viri za rabo ''energetska gostota'' na kakšnih nefizikalnih področjih (tehnika, kemija, biologija, ...)? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:47, 11. januar 2015 (CET) ::Ni problema. Ta "energetska gostota" ni povezana z gostoto električnega ali magnetnega polja. V bistvu se ta pojem ne zelo gosto uporablja v praksi, namesto njega se uporablja precej podoben pojem [[Kurilna vrednost]] (na kg ali pa na liter)- samo v zadnjem času se veliko uporabljajo električna vozila na baterije, kjer ne moreš uporabiti pojma kurilna vrednost. Kaj predlagaš [[gostota energije]] ali [[energijska gostota]] - meni je bolj všeč slednji predlog? --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 15:36, 12. januar 2015 (CET) == Če ti bo zmanjkalo idej za teme == Priporočam: [[Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov]]. {{smeško}} lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 14:24, 24. marec 2014 (CET) ::Sem prevedel tiltwing v nagibno krilo in tiltrotor v nagibni rotor. Zanima me če je v redu, ali pa naj vrnem na angleška imena. Ene stvari je res težko prevajati, tko da ne vem? --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 16:36, 6. april 2014 (CEST) :::v redu je. Mogoče pa vzpostaviš stik s katerim izmed profesorjev npr. na strojnem faksu, da pomaga pri prevodih? lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:56, 6. april 2014 (CEST) ::::Ne nimam več stikov, ne vem če bi se jim res dalo. Kdaj je res težko prevajat, ker je dobesedni prevod kdaj nesmiselen, tko da kar nisem siguren raje spustim --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 18:06, 6. april 2014 (CEST) ::::Yerpo je prestavil stran ventilator z okvirjem (ducted fan) v propeler z okvirjem, problem je, ker obstaja tudi ducted propeller. A se da spremenit? --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 13:28, 10. april 2014 (CEST) :::::Yerpo mogoče ne ve, da je fan ventilator in propeler je propeler. Daj, prosim, napiši mu na pogovorno stran. lp a--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 20:22, 10. april 2014 (CEST) == Instrumentalna pravila letenja == Glej predlog na [[Pogovor:Instrumentalna pravila letenja]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:53, 12. april 2014 (CEST) == Vprašanje == Zanima me kaj je bolje če uporabiš: npr. podmornica razreda alfa, ali kot je klemen kocjančič prevajal: razred podmornic alfa? Angleščina ima to bolje urejeno ker prevedejo alfa-class submarine - (alfa razred podmornic) to se mi zdi najbolje, ker je potem lažje iskanje? Je mogoče kakšen predlog za Solar updraft tower (solarni stolp je že zaseden)?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 16:26, 15. maj 2014 (CEST) :: je mogoče še kak predlog npr. Teslova turbina ali Teslina turbina?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 13:53, 16. maj 2014 (CEST) :::slovenski članki večinoma uporabljajo teslova turbina... --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 14:03, 16. maj 2014 (CEST) :::: Hvala--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 14:09, 16. maj 2014 (CEST) ==Predloga:Specifikacije letala== Tukajle te čaka odgovor: [[Uporabniški pogovor:Pinky sl#Vprašanje]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:42, 19. maj 2014 (CEST) : Sedaj bi moralo biti bolje (glej {{tl|Specifikacije letala/peskovnik}} in testni primeri za ta peskovnik). Nekaj stvari je potrebno še na novo prevesti, ker so nekateri parametri drugačni. Če bi lahko še enkrat pogledal? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:46, 20. maj 2014 (CEST) Sedaj pa mora delati, sem bila premalo pozorna .. glej odgovor na moji strani. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:27, 21. maj 2014 (CEST) : A bi mogoče imel voljo prevesti opis parametrov v dokumentaciji {{tl|Specifikacije letala/dok}}? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 17. junij 2014 (CEST) == Predloga:Navbox generic == Po napaki sem spremnil predlogo. Sem hotel delat novo predlogo velikostni razred ladij, sploh ne vem kje sem kliknil, da jo je spremenil?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 22:12, 9. junij 2014 (CEST) : Katero predlogo? ... omenjene ne najdem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:02, 10. junij 2014 (CEST) ::Predlogo Predloga:Navbox generic? --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 19:52, 10. junij 2014 (CEST) ::To je Yerpo (22:39, 9. junij 2014) izbrisal, ker je ne potrebujemo. Tudi na angleški Wikipediji je to le preusmeritev. Namesto nje kar uporabi predlogo {{tl|Navpolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:44, 10. junij 2014 (CEST) :::Aha, vidimda zdaj da dela predloga:transportne ladje.--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 09:20, 11. junij 2014 (CEST) == Razredi podmornic == Imam eno vprašanje glede poimenovanja ruskih razredov podmornic. Npr. največjo podmornico na svetu Rusi označujejo kot razred Akula 7(morski pes), Američani (NATO) pa kot razred Typhoon. Medtem ko Rusi označujejo jurišno podmornico Ščuka, ta razred Američani označujejo kot Akula. Za zahodne podmornice ni problem, ker je ime enako. Tako da ne vem, v medijih se mi zdi, da se več uporablja NATO oznake in prav tako na drugih jezikih na Wikipedii in Kocjo?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 13:30, 18. junij 2014 (CEST) :ker smo člani NATO, bi jaz uporabil NATO oznake in naredil ustrezne preusmeritvene strani z ruskimi imeni. Tudi zapis bo lažji, ker v resnici ni ščuka, ampak neko rusko ime.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 14:06, 18. junij 2014 (CEST) == Števila v Aircraft spec predlogi == Predloga ne deluje pravilno, če so števila zapisana s presledki. Glej [[Junkers G.38]]. Sem že popravila [[Diamond D-Jet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:57, 28. junij 2014 (CEST) ::V večini primerov dela, so pa izjeme. Sem popravil [[Junkers G.38]] ) --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 22:31, 28. junij 2014 (CEST) == Trapezoid/trapez == Nekaj ne štima povsem: ang. trapezoid (https://en.wikipedia.org/wiki/Trapezoid) je preveden v slovenščino kot trapez [[Trapez]] - kar je po mojem mnenju pravilno. Poleg tega obstaja tudi drugi slovenski članek trapezoid (https://sl.wikipedia.org/wiki/Trapezoid) - stvar je v temu, da ima slovenski trapezoid štiri nevzporedne stranice, medtem kot angleški trapezoid pravi, da mora imeti dve vzporedni stranici. --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 20:35, 5. julij 2014 (CEST) : Imamo uporabnika [[Uporabnik:XJaM]], ki piše matematične članke .... bi lahko nanj naslovil tole vprašanje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:04, 5. julij 2014 (CEST) ::Ni potrebe, se bom že znašel--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 23:08, 5. julij 2014 (CEST) ::: Razlika med trapezom in trapezoidom je razložena pri [[trapezoid]]u. Gre tudi za razliko med britansko in ameriško angleščino. Definicija za angleški trapezoid se nanaša na trapez, ne na trapezoid. V slovenščini sta to dva 'različna' lika in zato različna članka. Načeloma ne gre za pomoto, da bi bila dva članka o 'trapezu'. Ali še kaj drugega ni jasno? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:20, 7. julij 2014 (CEST) ::::OK, pol bom uporabili [[Trapezno krilo]], ker smatram, da gre za [[trapez]], ker ima krilo dve vzporedni stranici?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 14:29, 7. julij 2014 (CEST) == Poskakujoča bomba, Splošna letalska bomba == Poglavje Sklici so namenjeni medbesedilnim sklicem ([[WP:OPOMBESKLICI]]) in ni namenjeno publikacijam, ki lahko pomagajo bralcu izvedeti več informacij o témi članka ([[WP:NADALJNJE]]). Nekaj člankov sem že sproti popravila, pa mi ne ustreza ravno z metlami pometati. V bistvu sta omenjena članka brez virov in je napačno nadalje branje uvrščati v poglavje namenjeno sklicem ali virom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 13. julij 2014 (CEST) == Kategorizacija == Kategorije v Wikipediji niso tako kot ključne besede za članek. Vsak članek mora bit ''samo'' v najbolj specifičnih možnih kategorijah (več na [[Wikipedija:Kategorizacija]]). Recimo, če članek spada v [[:Kategorija:Zrakoplovi]], potem ne sme biti tudi v [[:Kategorija:Letalstvo]], ki je samo za čisto splošne teme. Poglej včasih, kako popravljamo kategorije za tabo, mogoče bo bolj jasno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:51, 26. julij 2014 (CEST) ::Ja samo, po moje npr. letalsko krilo, spada v več kategorij (še posebej aerodinamika), ne samo v deli letal - tko je bolj "user friendly"--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 17:58, 26. julij 2014 (CEST) :::Če so v kategoriji Aerodinamika nametane tako različne teme kot recimo [[avtorotacija]] (splošen pojem) in [[BWB Krilo]] (zelo specifična konstrukcija), ni to nič kaj dosti user friendly. Bolje je, če se recimo tipe kril spakira v posebno kategorijo samo zanje, potem pa tisto kategorijo uvrsti v kategorijo Aerodinamika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:09, 26. julij 2014 (CEST) ::::Jst za sebe ne bi rekel, da pretiravam s kategorijami, največ kar sem jih uporabil je blo 5 največkrat uporabim tri. Mogoče je kakšna sem pa tja odveč, vendar mislim da ni povzročala večje škode. Kdaj sem pa tudi kategoriziral članke od drugih uporabnikov, kjer je bilo očitno premalo kategorij. Noben noče napisati članka, ki bo mirno sedel in čakal, da ga nekdo odkrije ali pa sploh ne. Ni pa potrebe pretiravati, kot npr. [[Francis Stanley Gabreski]]--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 18:33, 26. julij 2014 (CEST) :::::V članku [[Francis Stanley Gabreski]] so same specifične kategorije, pač jih je veliko. Ni bistveno število kategorij v članku, važno je, da znotraj ene kategorije niso nametani članki o različnih temah. Kategorije so namenjene iskanju bližnje sorodnih tem in če me recimo zanima [[aerodinamika]] kot pojem, potem bom verjetno iskal članke tipa [[Avtorotacija]] in [[Jadralno število]], ne pa en obskuren tip krila. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:19, 26. julij 2014 (CEST) Sem ustvaril par ustreznih podkategorij, da bo bolje razumljivo, kaj mislim. Za primer - v [[:Kategorija:Konfiguracije zrakoplovov]] so zdaj spakirani tipi zrakoplovov, ta kategorija pa je potem uvrščena v [[:Kategorija:Aerodinamika]]. Sicer bi bili v kategoriji Aerodinamika preveč različni pojmi, kar zmede človeka - to je isto kot če bi uvrstil članek [[France Prešeren]] (in ostale biografije) v [[:Kategorija:Živali]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 27. julij 2014 (CEST) == Kite - zmaj oziroma vlečno padalo? == Ang. Kite v slovarju pomeni zmaj. Flying kites se enostavno prevede [[Spuščanje zmajev|v spuščanje zmajev]]. Prav tako se Hang Gliding prevede v jadralno zmajarstvo. Samo v bolj kompleksnih primerih kot npr. https://en.wikipedia.org/wiki/Kite_surfing in https://en.wikipedia.org/wiki/Kite_skiing ali pa https://en.wikipedia.org/wiki/Skysails je ta "zmaj" precej podoben oziroma identičen vlečnemu padalu? Ne vem kateri termin bi bilo bolj primerno uporabiti? Meni osebno je bolj všeč zmaj?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 18:29, 3. avgust 2014 (CEST) :SSKJ pravi kajt http://bos.zrc-sazu.si/c/SNB/neva.exe?name=snb&expression=kajt&hs=1 ; kajt sem jaz uporabil v [[Viganj|Vignju]]....--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:32, 4. avgust 2014 (CEST) ::OK. Bom uporabil kajt. Kite surfind bom prevedel v kajtanje. Kite skiing pa v kajtanje po snegu, Za skysails bi pa uporabil pogon ladij z zmajem? In mogoče bom naredil še stran kajt --[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 13:37, 4. avgust 2014 (CEST) :::Pogon s pomočjo kajtov? --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:51, 4. avgust 2014 (CEST) ::::OK--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 13:58, 4. avgust 2014 (CEST) == Krilo == Predlagam ti, da združiš članka o Letalskem krilu in Konfiguracijah letalskih kril. Spotoma mogoče lahko napišeš o superkritičnem krilu, tega sem jaz spregledal.... lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:23, 1. oktober 2014 (CEST) ::Ja sem o tem tudi jaz razmišljal in sem te hotel vprašat, pa si me prehitel. Tko da bom ja in ga bom podaljšal, ker nisem še vsega prevedel--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 16:40, 1. oktober 2014 (CEST) :::Odlično! na branje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 16:46, 1. oktober 2014 (CEST) == Tvoji prispevki == Najprej bi te rad pohvalil, tvoji zdajšnji teksti so občutno boljši kot na začetku in seveda tvoja reka prispevkov je očitno še vedno neusahljiva, za kar vse čestitke. Še vedno pa dostikrat pustiš kakšno stvar neprevedeno ali zatipkano, zato bi te prosil, da ko objaviš članek, ga vsaj še enkrat preberi in popravi očitne napake. Za primer, v tvojem zadnjem članku [[Engine Alliance GP7000]], piše recimo "med ameriškimi podjetjema" in "zato so ga nov ponudili", kar hitro pade v oči, če si vzameš samo eno minuto za ponovno branje. Redno delaš tudi nekatere slovnične napake, ki se jih verjetno ne zavedaš, zato bi pomagalo, če bi spremljal, kaj drugi popravljamo v tvojih člankih (velja tudi za kategorizacijo). To je čisto enostavno, samo preveri občasno [[Posebno:SpisekNadzorov|svoj spisek nadzorov]] in boš videl vse spremembe. Dostikrat se lotim popravljanja tvojih prispevkov, kar sicer z veseljem naredim, ampak tvojemu navalu je nemogoče slediti (mišljeno pozitivno), pa še včasih se tudi jaz zmotim (primer propeler/ventilator). Če ti kakšna sprememba ni jasna pa vprašaj na pogovorni strani tistega članka, da se dogovorimo za v bodoče. Mimogrede, če ti bo slučajno kdaj zmanjkalo idej za nove teme, vrži oko na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|razširjen seznam člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] (oz. konkretno na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Technology|poglavje o tehnologiji]], kar te bo najbrž bolj zanimalo). Če ustvariš ali razširiš članke s tega seznama, pomagaš slovenski Wikipediji plezati po [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|lestvici Wikipedij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:32, 17. oktober 2014 (CEST) == Predloge == Poleg tega, da je potrebno tudi predloge kategorizirati in povezati na Wikidata (če je mogoče), je potrebno pri kopiranju iz en po potrebi tudi popraviti kodo, ker delovanje pomožnih predlog ni povsem enako. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Cessna&curid=382696&diff=4320539&oldid=4320485 Tako] npr. za predlogo {{tl|Cessna}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 16. december 2014 (CET) == Global account == Hi Paul28! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Paul28|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 02:13, 17. januar 2015 (CET) == Angleški izrazi == Kadar v članku omenjaš tujejezične izraze jih naredi takole, npr. : <nowiki>Velika pacifiška cona smeti ({{jezik-en|Great Pacific Waste Patch}})</nowiki> .... Velika pacifiška cona smeti ({{jezik-en|Great Pacific Waste Patch}}). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:36, 8. marec 2015 (CET) == Infobox Rocket, ... == ::Sem naredil infoboxe za rakete in motocikle. Samo ne znam pa urediti modula »InfoboxImage«?--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 21:21, 10. marec 2015 (CET) # Izraz »#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|« spremeni v »#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|«. # Ker si predlogo prenesel iz ang. wikipedije od tam prenesi še dokumentacijo v ImePredloge/dok (tista rdeča povezava v zelenem polju predloge). # V dokumentaciji (čisto spodaj) popravi kategorije, da bodo slovenske in po možnosti prevedi vsaj uvod. # Tudi za predloge velja, da v Wikpodatkih nastavimo medjezikovne povezave. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:38, 11. marec 2015 (CET) == Logotipi == Ko nalagaš slike logotipov, dodaj v predlogi še članek, kjer je slika uporabljena (drugače pade pod [[:Kategorija:Slike poštene uporabe, brez navedenega članka]]), in kategorijo kot [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slika%3AMcCauley_Propeller_Systems_Logo_2012.png&diff=4391388&oldid=4391387 tukaj]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:03, 16. marec 2015 (CET) :OK--[[Uporabnik:Paul28|Paul28]] ([[Uporabniški pogovor:Paul28|pogovor]]) 18:04, 16. marec 2015 (CET) ::Ni še čisto OK - [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slika%3AMessier-Bugatti-Dowty_logo.jpg&diff=4391690&oldid=4391473]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:13, 17. marec 2015 (CET) :En izvod licence je dovolj. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slika:200px-Bellaircraftlogo.png&action=edit takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:17, 18. marec 2015 (CET) == CEE Pomlad 2015 == Ojla, če boš slučajno začel v roku naslednjih dveh mesecev kak članek o podjetju ali produktu (recimo letalu ali tovornjaku) iz vzhodnoevropskih držav, vključno z Rusijo in Grčijo, ga prosim dodaj na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015/Prispevki|seznam akcije Wikimedia CEE Pomlad 2015]] (ni važno v katerem tednu). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:14, 26. marec 2015 (CET) (lahko dodaš že [[2S25 Sprut-SD]] od 22. marca in [[UAZ]] od 25. marca pod Rusijo) == A340 == Tehnične podatke o A340 si pokvaril!!!!... Pa a350 900R je študija...zdaj je 900ULR...se razlikujeta v podatkih. To je samo nahitro najdene napake, ki sem jih slučajno opazil. Ojoj pa A350 je polno napak o teh. spec...ne samo 900R-ULR. Sploh si ne upam več brat slo wiki tehnične podatke o letalih, ker mrgoli napak. Očitno nisi na tekočem o tej tematiki, zato je bolje da nehaš popravljati podatke o letalih. Slo wikipedio sem uporabil, zato da najdem podatke in ne da iščem napake. Ker pa je bilo nekaj podatkov tako očitno narobe, sem postal pozoren in ugotovil, da je vse skupaj preveč šlampasto. Tako da se bom izogibal slo strani in raje uporabil .en. :Pozdravljen. Hvala za opozorilo. Na prvi pogled so specifikacije res bile malo natočne, zato sem jih za vsak primer naredil na novo iz en wiki. Je pa priporočljivo, da če opaziš napake, in si kolikor toliko vešč, da jih popraviš sam - dolgoročno je to najboljša rešitev. Če želiš, te naučim. lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 18:09, 5. marec 2016 (CET) == Vertikalen vzlet in pristanek == Pozdravljeni, na wikipedije se videl članek "Vertikalen vzlet in pristanek", ki ste ga tudi vi urejali. Zanima me, če ne bi bilo bolje/"lepše" napisati tudi v naslov Navpični vzlet in pristanek. [[Posebno:Prispevki/89.143.42.72|89.143.42.72]] 12:27, 27. julij 2022 (CEST) :Uporabnik ni aktiven že več let, predlagam da debato o prestavitvi na nov naslov odpreš na pogovorni strani članka. Tako bo pogovor bolj dostopen in lažje viden večjemu številu uporabnikov. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 27. julij 2022 (CEST) c1ee6prq4x6hfd9sxl3z5du2geqnh1s Litij-ionska baterija 0 368417 5724070 5724022 2022-07-26T13:13:58Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Paolo gratlly|Paolo gratlly]] ([[User talk:Paolo gratlly|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:89.212.116.180|89.212.116.180]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Nokia Battery.jpg|sličica|Nokia baterija za mobitel]] [[Slika:Li ion laptop battery.jpg|sličica|Baterija za prenosnik (176 kJ)]] '''Li-Ion baterija''' tudi '''Li-ionska baterija''' in '''litijionska baterija''' je vrsta polnilne [[baterija (elektrika)|baterije]], pri kateri se [[ion]]i premikajo od negativne elektrode k pozitivni med praznjenjem in obratno pri polnjenju. Polnilne litijeve baterije uporabljajo interkalirani (ang. interkalacija) litij v elektrodah, v nasprotju z nepolnilnimi litijevimi baterijami, ki uporabljajo kovinski (metalni) litij. Li-ionske baterije se veliko uporabljajo v elektroniki, so med najbolj priljubljenimi polnilnimi baterijami. == Specifikacije == * energetska gostota: 250–730 W·h/L (0.90–2.23 MJ/L) * specifična energija: 100–265 W·h/kg (0.36–0.95 MJ/kg) * specifična moč: ~250-~340 W/kg * izkoristek cikla (polnjenje/praznjenje): 80-90% * okvirna cena: 2.5 W·h/US$ * število ciklov: 400-1200 * napetost celice: NMC 3.6 / 3.7 V; LiFePO4 3.2 V * samoizpraznjenje (na mesec): 8% pri 21 °C; 15% pri 40 °C; 31% pri 60 °C Li-Ion baterije nimajo spominskega efekta (ang. memory effect) – primer, ko se baterija ne napolni do konca, če je pred polnjenjem ne izpraznimo popolnoma. Zadnje študije kažejo, da je možen tudi pri teh baterijah majhen spominski efekt. <ref>{{cite web |url=http://www.nature.com/nmat/journal/vaop/ncurrent/full/nmat3623.html |title=Memory effect in a lithium-ion battery |publisher=nature.com |author=Tsuyoshi Sasaki, Yoshio Ukyo & Petr Novák |date=14 April 2013}}</ref>). Poleg elektronike se širi področje uporabe na vojaško tehniko, vesoljske [[satelit]]e, letala [[Boeing 787]], [[Električni avtomobil]] in [[električno kolo]]. V nekaterih primerih zamenjujejo svinčene in NiCd akumulatorje zaradi majhne teže. <ref>{{cite web|url=http://www.cleantech.com/news/3694/electrovaya-tata-motors-make-electric-indica |archiveurl=http://web.archive.org/web/20110509010846/http://www.cleantech.com/news/3694/electrovaya-tata-motors-make-electric-indica |archivedate=2011-05-09 |title=Electrovaya, Tata Motors to make electric Indica |date=14 October 2008| author=Ballon, Massie Santos|publisher=Cleantech Group|work=cleantech.com|accessdate=11 June 2010}}</ref>: Li-Ion baterije imajo lažje elektrode kot svinčevi akumulatorji. Prav tako lahko dobavijo isto izhodno napetost zato ni potrebna modifikacija vozila<ref>{{cite web|url=http://www.lithiumboost.com/about.html |title=Explain how lithium batteries work in electric golf carts |publisher=LithiumBoost |date= |accessdate=2013-05-09}}</ref> Litijeve baterije je prvič predlagal M Stanley Whittingham, ko je delal za Exxon v 1970ih. Za elektrode je uporabil titanijev (IV) sulfat in kovinski litij. Interkalacijo je predlagal J. O. Besenhard s TU Münchna. Primarne (za enkratno uporabo) so imele varnostne probleme. Zato so naredili Li-Ion v katerih so obe elektrodi vsebovale litijeve ione. Na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] sta leta 1979 [[John Goodenough]] in [[Koichi Mizushima]] predstavila polnilno baterijo z 4 volti napetosti LIB (litij kobalt oksid) za pozitivno elektrodo in kovinski litij za negativno elektrodo.<ref>{{cite web|url=http://patft.uspto.gov/netacgi/nph-Parser?Sect1=PTO2&Sect2=HITOFF&u=%2Fnetahtml%2FPTO%2Fsearch-adv.htm&r=0&f=S&l=50&d=PTXT&RS=IN%2F%22goodenough%22&Refine=Refine+Search&Refine=Refine+Search&Query=in%2F%22goodenough%2C+john%22 |title=USPTO search for inventions by "Goodenough, John" |publisher=Patft.uspto.gov |accessdate=8 October 2011}}</ref> Nova baterija LIB s stabilno pozitivno elektrodo, ki deluje kot darovalec litijevih ionov, je omogočila uporabo stabilnih materialov za negativno elektrodo. S tem se je zelo povečala možnost uporabe nove polnilne baterije. Leta 1977 je Samar Basu demonstriral interkalacijo litija in grafita. To je vodilo v razvoj nove elektrode, alternativo kovinski litijevi elektrodi. Leta 1980 je [[Rachid Yazami]] demonstriral reverzibilno interkalacijo litija in grafita.<ref>International Meeting on Lithium Batteries, Rome, 27–29 April 1982, C.L.U.P. Ed. Milan, Abstract #23</ref><ref>{{cite doi|10.1016/0378-7753(83)87040-2}}</ref>. Organski elektroliti takrat na voljo so se razstavili med polnjenjem z negativno grafitno elektrodo, kar je upočasnilo razvoj litij/grafitne baterije. Yazami je uporabil trdni elektrolit in dokazal reverzibilno interkalacijo grafita/litija. Ta dizajn se največkrat uporablja za elektrode v komercialnih Li-Ion baterijah. Leta 1983 je [[Michael M. Thackeray]] s sodelavci odkril nov material za pozitivno elektrodo – manganov spinel. Koncept je pokazal nove možnosti, bil je poceni, dober prevodnik ionov s tridimenzionalno strukturo, kar mu omogoča dobro strukturno stabilnost. Sicer se spinel obrablja, a to se da nadomestiti s kemično modifikacijo materiala. == Sklici == {{sklici|3}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Elektrokemija]] [[Kategorija:Shranjevanje energije]] bxcike9bk37wvxhx28vum5120c0yzcj Matej Mohorič 0 368701 5724205 5712162 2022-07-26T16:42:59Z Sportomanokin 14776 /* Tritedenske etapne dirke */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | ridername = Matej Mohorič | nickname = | dateofbirth = <!--WD--> | country = {{SLO}} | height = 1,86 m | weight = 64 kg | currentteam = {{ct|TBM}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = Puncheur | amateurteams = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]] | amateuryears = 2013 | proyears1 = 2014 | proteam1 = {{ct|CAN|2014}} | proyears2 = 2015 | proteam2 = {{ct|GRS|2015}} | proyears3 = 2016–2017 | proteam3 = {{ct|LAM|2016}} | proyears4 = 2018– | proteam4 = {{ct|TBM|2018}}<ref>{{cite web|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::2 etapni zmagi ([[Dirka po Franciji 2021|2021]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]]) '''Etapne dirke''' :[[BinckBank Tour]] (2018) :[[Dirka po Nemčiji]] (2018) '''Enodnevne in klasične dirke''' :{{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovensko prvenstvo-cestna dirka]] (2018, 2021)}} :[[Milano–San Remo]] (2022) :[[GP Industria & Artigianato di Larciano|GP Industria & Artigianato]] (2018) | medaltemplates = {{MedalCountry| {{SLO}} }} {{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }} {{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}} {{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}} {{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}} {{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}} {{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}} }} '''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]]. Mohorič je kariero začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leto 2016 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2017 pa je v klubu Bahrain Merida. Leta 2012 je postal svetovni mladinski prvak na cestni dirki, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Leta 2017 je zmagal sedmo etapo (Lliria - Cuenca, 207 km) [[dirka po Španiji|Dirke po Španiji]], leta 2018 pa deseto etapo na [[Giro d'Italia|Giru d'Italia]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]]. Leta 2021 je postal [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]<ref>{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}</ref> ter z zmagama v 7. in 19. etapi dirke [[Tour de France 2021|Tour de France]] kot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Leta 2022 je zmagal na klasičnem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Milano–San Remo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Tritedenske etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | 98 | 135 | 30 | — | — | DNF | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2019|119]] | [[Dirka po Franciji 2020|76]] | [[Dirka po Franciji 2021|31]] | [[Dirka po Franciji 2022|86]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | DNF | — | 30 | — | — | DNF | — | |} === Velike enotedenske etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | — | — | 20 | — | style="color:#ccc;" |NH | 50 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | 87 | — | 87 | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | 62 | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]] | — | — | — | — | — | — | — | 55 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | 73 | — | 58 | — | 62 | style="color:#ccc;" |NH | — | — |} === Enodnevne dirke === [[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|250px|Mohorič ob etapni zmagi na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] leta 2017]] [[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|250px|Mohorič na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] leta 2022]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 57 | 25 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |10 | 11 | style="background:gold;" | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | 41 | — | — | 21 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | 70 | style="color:#ccc;" |NH | DNF | style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | 127 | DNF | — | 93 | — | 36 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | 56 | — | — | DNF | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:5px"|Klasike ! style="border-top-width:5px"|2013 ! style="border-top-width:5px"|2014 ! style="border-top-width:5px"|2015 ! style="border-top-width:5px"|2016 ! style="border-top-width:5px"|2017 ! style="border-top-width:5px"|2018 ! style="border-top-width:5px"|2019 ! style="border-top-width:5px"|2020 ! style="border-top-width:5px"|2021 ! style="border-top-width:5px"|2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Omloop Het Nieuwsblad | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|UCI Europe Tour | — | — | — | — | — | 17 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | 80 | 11 | — | 19 | 56 | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} E3 Saxo Bank Classic | — | — | — | — | — | — | 27 | style="color:#ccc;" |NH | — | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Gent–Wevelgem | — | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |9 | — | — | style="background:#ddf;" |9 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} {{Abbr|Mini Flandrija|Dwars door Vlaanderen}} | style="color:#ccc;" colspan=4|UCI Europe Tour | — | — | 15 | style="color:#ccc;" rowspan=2 |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | 112 | DNF | 99 | 86 | — | 46 | style="background:#ddf;" |9 | 13 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | 137 | DNF | — | 127 | — | 49 | 25 | 57 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} Klasika San Sebastián | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} Hamburg Cyclassics | — | — | — | 70 | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} {{Abbr|Bretonska klasika|Bretagne Classic}} | — | — | — | 116 | — | — | 11 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Québec | — | 78 | — | 86 | — | 22 | 36 | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Montréal | — | 62 | — | 28 | — | 41 | 26 | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | 26 | 63 | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |7 | 14 |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! scope="row" | Cestna dirka | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | DNF | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | Kronometer | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! scope="row" | Cestna dirka | — | — | — | — | 91 | DNF | DNF | — | 14 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | Kronometer | — | 56 | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1992 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;" |4 | 15 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{facebook|matmohoric}} * {{twitter|matmohoric}} * {{instagram|matmohoric}} * [http://www.cyclingarchives.com/coureurfiche.php?coureurid=71405 Profil] na cyclingarchives.com * [http://www.procyclingstats.com/rider/Matej_Mohoric Profil] na procyclingstats.com {{škrbina o kolesarju}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] c8erbqzfoacw7hign37oz9v0mhhyzay Tojzlov vrh 0 371125 5724372 5718705 2022-07-27T11:48:00Z A09090091 188929 inf., pp ref, -npov wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora|name=Tojzlov vrh|photo=Tojzlov vrh, 705 m - panoramio.jpg|location={{SLO}}|range=[[Kozjak]]|elevation_m=703|easiest_route=[[Gaj nad Mariborom]]}} '''Tojzlov vrh''' (703 [[Nadmorska višina|mnm]]) je vrh, ki se dviga v jugovzhodnem delu [[Kozjak|Kozjaka]]. Tojzlov vrh je gosto poraščen hrib, ki ga prepletajo številni potoki. Hoja na vrh traja približno tri ure. Izhodišče je vas [[Gaj nad Mariborom|Gaj]], ki leži blizu Maribora. Tik pod Tojzlovim vrhom je na nadmorski višini 690 m [[planinski dom Kozjak]]. Vsako leto ima vedno več obiskovalcev (šol in vrtcev), saj je v bližini mesta in kmetij. == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Maribor : 50 nepozabnih doživetij v mestu in okolici|publisher=Kapital|date=2007|isbn=978-961-6337-17-5|oclc=444699495|first=Jurij|last=Pivka}} [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] 4kgqold4ezhoe2ib7iksjd7bmzb1poe TV3 Slovenija 0 377142 5724166 5713045 2022-07-26T14:45:47Z Timdog13 114514 wikitext text/x-wiki {{Infobox TV channel| |name = TV3 Slovenija | |logofile = Tv3-2020.png| |logosize = 150px |launch = 30. september 2010 |owner = [[Pro TV]]| |slogan = Glete TV3!| |country = [[Slovenija]]| |language = slovenščina| |headquarters = [[Ljubljana]]| |sister names = | |former names= TV Pink 3 {{small|(2012)}}<br />TV3 Medias {{small|(2012-17)}} |web = http://www.tv3m.si/|}} '''TV3''' (tudi TV3 Slovenija) je [[Slovenija|slovenska]] komercialna [[televizijska postaja]] podjetja [[Pro TV]] in naslednik programa [[TV Pink SI]]. Pokriva celotno Slovenijo. ==Zgodovina== Konec leta 2009 so slovenski mediji začeli pisati, da naj bi kmalu zaživela slovenska različina programa Pink – Pink Slovenija. Junija 2009 je [[Željko Mitrović]], lastnik medijske skupine [[Pink International Company]] ustanovil podjetje PINK Slovenija d.o.o.<ref>http://www.satelitv.net/jumpto.asp?ref=news&id=2686&cat=65&pID=140&results=OK</ref> Televizija Pink SI je z oddajenjem pričela 30. septembra 2010. Program je vseboval zabavno-rekreativno vsebino, informativni program, glasbene oddaje, filmski in serijski program iz Združenih držav Amerike kot tudi serije in filme v produkciji PINK TV COMPANY. Program je bil viden preko kabelskih sistemov, digitalne prizemne tehnike ter preko satelitske televizije TOTAL TV.<ref>[http://www.satelitv.net/jumpto.asp?ref=news&cat=77&id=2782].</ref>[[Slika:TV3-Medias-logo.png|sličica|Nekdanji logotip]] V začetku leta 2012 je televizijsko hišo kupila [[Agencija Medias]], z direktorjem [[Bojanom Umerjem]] na čelu. 1. marca 2012 se je program preimenoval v TV Pink 3 in spremenil grafično podobo ter logotip, ki pa je spominjal na logotip televizije [[TV3]], ki je dan prej prenehala z oddajanjem. Na sporedu so ostale nekatere oddaje lastne produkcije, kot so Požareport, Vikendvizija, City magazin in Resnica, TV Pink 3 pa je od srbskega Pinka še odkupovala nekatere oddaje.<ref>[https://www.zurnal24.si/slovenija/pink-si-pod-krinko-tv3-149783].</ref> TV Pink 3 se je 20. septembra 2012 znova preimenoval, tokrat v TV3 Medias, saj je Agencija Medias, tedanji izdajatelj omenjenega programa, po prehodnem šestmesečnem obdobju od prevzema frekvence slovenskega Pinka iz blagovne znamke umaknila ime Pink.<ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/tv-pink-3-od-danes-tv3-medias.html].</ref> S 1. januarjem 2017 je upravljanje programa prevzela družba Pro TV, ki jo vodi novinar [[Bojan Požar]], kar je Požar najavil že decembra 2016. V izjavi za javnost je napovedal še uvedbo dnevnega informativnega programa.<ref>[https://www.zurnal24.si/slovenija/druzba-pro-tv-bojana-pozarja-prevzema-upravljanje-tv3-282388].</ref> 6. marca 2017 se je TV3 Medias preimenoval v TV3 Slovenija, obenem pa so predstavil novo grafično podobo in prenovljeno programsko shemo. Na sporedu so uveljavljene oddaje, kot so pogovorna oddaja [[Klepet ob kavi]], oddaja o plesu [[Parada plesa]] in zabavna oddaja [[Vlogerji]], kot tudi nove, med drugimi dnevna informativna oddaja [[VV Faktor]], kviz [[Izberi ali poberi]], zmenkarska oddaja [[Zmenki!]] in frizerski resničnostni šov [[Zlati rezzz]]. Septembra 2019 so začeli s predvajanjem novih oddaj lastne produkcije, kot so zabavna pogovorna oddaja [[TineTime Show]], ki poteka na način ''late-night showa'', oddaja [[Super reševalci]], ki predstavlja delo veterinarjev, domače živali in njihove lastnike, ter oddaja [[Nov faktor]], ki predstavlja dogajanja na estradni sceni. 22. oktobra 2019 je TV3 pridobil pravice za prenose tekem lige [[NBA]]. Zaradi širjenja koronavirusa in samoizolacije je za popestritev popoldneva od 23. marca 2020 na sporedu nova oddaja z naslovom [[Dobra volja z Iztokom]], ki jo vodi [[Iztok Gartner]]. Jeseni istega leta so tudi spremenili logotip televizije, ki je po novem oranžne barve. Na sporedu je nova oddaja [[TOP 8]], v kateri vsak delovni dan predvajajo osem slovenskih hitov. Z novembrom so začeli predvajati oddajo [[Moja pesem, tvoj glas]], v kateri nastopajo slovenski pevci in prirejajo pesmi drug od drugega. Decembra pa je na spored prišla še oddaja [[Vinilni časi]], v kateri se voditelja Jani Krmac in Suzana Bajrić spominjata glasbene preteklosti v družbi sogovornikov. Julija 2021 je zaradi izjav voditeljice oddaje Faktor na TV3 Norme Brščič iz januarja istega leta agencija za komunikacijska omrežja od TV3 zahtevala, da program preneha s spodbujanjem rasne neenakopravnosti ter izzivanjem rasnega sovraštva in nestrpnosti. Društvo novinarjev Slovenije je zoper TV3 zaradi izjave zoper Brščičevo in odgovornega urednika TV3 podala tudi kazenske ovadbe.<ref>{{Navedi splet|title=Akos: TV3 mora prenehati z izzivanjem rasnega sovraštva|url=https://n1info.si/novice/slovenija/akos-tv3-mora-prenehati-z-izzivanjem-rasnega-sovrastva/|website=N1|date=2021-07-06|accessdate=2021-07-23|language=sl-SI}}</ref> Junija 2021 so na spored uvrstili novo popotniško-raziskovalno oddajo [[Zlati ključi]]. Do 45. epizode je oddajo vodila [[Ingrid Ulaga]], nasledila jo je [[Asja Pivk]], njej pa se je pridružila še Suzana Bajrić. == Oddajanje == Program TV3 je možno spremljati preko televizijskih operaterjev [[Telekom Slovenije]], [[A1]], [[Telemach]], [[T2]] in pri večjih kabelskih operaterjih. Preko DVB-T (multipleks C), digitalne radiodifuzne tehnike na območju Republike Slovenije, je bilo spremljanje možno do marca 2022. ==Vsebine== ===Trenutne oddaje=== {| class="wikitable" |+ |- ! width="280" |Naslov || width="120" align="center" |Začetek predvajanja |- | Parada plesa || align="center" |2012 |- | Na kavi z Giannijem || align="center" |2015 |- | Faktor || align="center" |2017 |- | Formula 1 || align="center" |2018 |- | Odtenki slave || align="center" |2018 |- | Potep z Leo || align="center" |2018 |- | Vreme || align="center" |2018 |- | Top 8 || align="center" |2020 |- | Vinilni časi || align="center" |2020 |- | Zlati ključi || align="center" |2021 |- |} ===Nekdanje oddaje=== {| class="wikitable" |+ |- ! width="280" |Naslov || width="120" align="center" |Predvajano |- | Klepet ob kavi || align="center" |2015 <small> |- | Vlogerji || align="center" |2015 <small> |- | Kvizoteka || align="center" |2015 <small> |- | Ezoterika || align="center" |2016–2018 |- | VV Faktor || align="center" |2017 |- | Izberi ali poberi || align="center" |2017 <small> |- | Zlati rezzz || align="center" |2017 <small> |- | Poberi v mestu || align="center" |2018 |- | Kulinarična vandranja || align="center" |2018 |- | Oddaja pred dirko Formule 1 s Katarino Jurkovič || align="center" |2018 <small> |- | NBA || align="center" |2019 |- | TineTime Show || align="center" |2019–2020 |- | Super reševalci || align="center" |2019–2020 |- | Nov faktor || align="center" |2019–2021 |- | Dobra volja z Iztokom || align="center" |2020 |- | Moja pesem, tvoj glas || align="center" |2020 |- |} ===Tuja produkcija=== {| class="wikitable" |- ! width=280|Naslov || width=120 align=center|Predvajano |- | »Sarah Wiener« || align=center|2015 <small> |- | »Zvezdniki« || align=center|2017 <small> |- | »Družinski zdravnik« || align=center|2017 <small> |- | »Ameriški ninja bojevniki« || align=center|2017 <small> |- | ˝Ženska liga ameriškega nogometa LFL˝ || align="center" |2019 – <small>''še traja''</small> |- | ˝Kriminalist˝ || align="center" |2019 <small> |- | ˝Westovi˝ || align="center" |2019 <small> |- | ˝Pol dneva˝ || align="center" |2019 – <small>''še traja''</small> |- | ˝Nezaslišano bogastvo˝ || align="center" |2019 – <small>''še traja''</small> |- | ˝Vohljač˝ || align="center" |2019 – <small>''še traja''</small> |- | ˝Enota˝ || align="center" |2019 – <small>''še traja''</small> |- | ˝Ulica usmiljenja˝ || align="center" |2019 – <small>''še traja''</small> |- | ˝Javlja se iz globine duše˝ || align="center" |2019 – <small> |- | ˝Hannibal˝ || align="center" |2019 – <small>''še traja''</small> |- | ˝Dizajn za vsakogar˝ || align="center" |2019 <small> |- | ˝Spletne ljubezni˝ || align="center" |2020 – <small>''še traja''</small> |- | ˝Spomni se Afganistana˝ || align="center" |2020 <small> |- | ˝Pokaži, kako˝ || align="center" |2020 – <small>''še traja''</small> |- | ˝Šefinja˝ || align="center" |2020 – <small>''še traja''</small> |- | ˝Dober tek˝ || align="center" |2020 – <small>''še traja''</small> |} == Glej tudi == * [[Seznam televizijskih postaj v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.tv3m.si/ TV3 Medias] [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] ia91184ak7oynmbwf4zdih0d15ai9n2 Bazuka 0 386346 5724341 4824637 2022-07-27T09:42:52Z 2A00:1600:80:30:1:0:0:1 Tipkarska napaka wikitext text/x-wiki [[Slika:Bazookasmithsonian.jpg|sličica|M1 Bazooka]] [[Slika:Luccaitaly1944.png|sličica|M9 bazuka, leta 1944 v Italiji]] [[Slika:Bazooka rocket.jpg|sličica|Projektil]] [[Slika:M20-bazooka-batey-haosef-1.jpg|sličica|Super Bazooka]] '''Bazuka ''' (ang.'''Bazooka''', vzdevek tudi "Stovepipe") je splošna oznaka za človeško prenosljive izstreljevalce protioklepnih (protitankovskih) nevodljivih raket. Lahko se uporabljajo tudi proti strojničnim gnezdom, pehoti, bunkerjem, zgradbam in drugim ciljem. Na bazuke se lahko namesti več različnih bojnih glav, odvisno od cilja. Rakete uporabljajo za pogon [[raketni motor na trdo gorivo|trdogorivni raketni motor]], tako kot večina raketnega orožja. Bazuke so sorazmerno poceni in efektivno orožje. Ime "bazuka", naj bi bilo zaradi podobnosti glasbenem instrumentu, ki ga je izumil [[Bob Burns]]. Uporabljale so se med 2. svetovno, Korejsko, Vietnamsko vojno in drugih vojaških konfliktih. ==Specifikacije== ===M1=== *'''Dolžina:''' 137&nbsp;cm *'''Kaliber:''' 57&nbsp;mm (2,36") *'''Teža:''' 5,9&nbsp;kg *'''Bojna glava:''' M6 oblikovan naboj (1,59&nbsp;kg) *'''Največji doseg:''' 370 m *'''Efektivna razdalja:''' 140 m *'''Izstopna hitrost:''' 80,77 m/s *'''Posadka:''' 2 ==Glej tudi== * [[M72 LAW]] * [[Raketno gnana granata]] RPG * [[PIAT]] * [[Panzerfaust]] * [[Panzerschreck]] ==Reference== {{Reflist|colwidth=30em}} ==Bibliografija== * {{Citation | title = Bayonet strength | contribution = Infantry Anti-Tank Weapons | url = http://www.bayonetstrength.150m.com/Weapons/infantryantitank/infantry_anti_tank_weapons.htm | publisher = 150m | ref = {{SfnRef | BS | 2010}}}}. * {{Citation | last = Dunlap | first = Roy F | title = Ordnance Went Up Front | publisher = Samworth Press | year = 1948}}. * {{Citation | last1 = Green | first1 = Michael | last2 = Green | first2 = Gladys | title = Weapons of Patton's Armies | publisher = Zenith Imprint Press | year = 2000 | ISBN = 978-0-7603-0821-9}}. * {{Citation | publisher = Jane | title = Infantry Weapons | year = 1995–1996| ref = {{SfnRef | J | 1996}}}}. * {{Citation | first1 = Brooks E | last1 = Kleber | first2 = Dale | last2 = Birdsell | title = The Chemical Warfare Service: Chemicals in Combat | chapter = XIV. The Flame Thrower In The Pacific: Guadalcanal to the Marshall Islands | publisher = Office of the Chief of Military History, Department of the Army | place = Washington, DC, USA | url = http://www.history.army.mil/books/wwii/chemsincmbt/ch14.htm | date = 2001-12-12 | origyear = 1966 | edition = online}}. * {{Citation | publisher = Military Channel | title = [[Weaponology]] | type = programme | contribution = [[Hand grenade|Grenades]] through [[rocket-propelled grenade|RPGs]] | date = 2008-11-18 | ref = {{SfnRef | MC | 2008}}}}. ==Zunanje povezave== {{Commons|Bazooka}} * [http://books.google.com/books?id=fScDAAAAMBAJ&pg=PA68&dq=popular+science+1943+there%27s+one+thrill+no+soldier&hl=en&ei=NlvOTJj2EIPMnAeRwYT-Dw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CC4Q6AEwAA#v=onepage&q&f=true '' "How the Bazooka Team Stops Them" '', December 1943, Popular Science] article on the early M1 Bazooka with rare photos * [http://www.armyrecognition.com/forum/viewtopic.php?p=7682#7682 3.5 inch Super Bazooka instructions - 1965 Marine Guide Book Manual] * [http://www.designation-systems.net/dusrm/app4/m6rocket.html Anti-Tank Rocket M6 Bazooka] * [http://www.90thidpg.us/Equipment/Weapons/index.html 90th Infantry Division Preservation Group page on Bazookas and Equipment] * [http://books.google.com/books?id=7iwDAAAAMBAJ&pg=PA98&dq=popular+science+antitank+cannon&hl=en&ei=UT65TL7xNsrNngedhcTHAQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEgQ6AEwBg#v=onepage&q&f=true ''New GI Weapons'', October 1950, Popular Science] see pages 98 and 99 [[Kategorija:Raketno orožje]] [[Kategorija:Protioklepno orožje]] h9x0zv1wc574b6doee5epywohyjh6mh Moš, Italija 0 401720 5724228 5698189 2022-07-26T18:11:45Z Shabicht 3554 /* Geografija */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | native_name = Mossa | official_name = Comune di Mossa | name = Moš | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of Mossa (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 33 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(1,689)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška pokrajina]] (GO) | frazioni = Blankiž (Villa Blanchis), Valisella | mayor_party =državljanska lista | mayor = Emanuela Russian | area_footnotes = | area_total_km2 = 6,2 | population_footnotes = | population_total = 1689 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 59 | twin1 = | twin1_country = |istat=031014| saint = [[sveti Andrej]] | day = 30. november | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | footnotes = }} '''Moš''' tudi '''Moša''' ({{lang-it|Mossa}}) je naselje in občina v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. == Geografija == Občina Moša leži v [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]] na italijanski strani [[Goriška brda|Goriških brd]] v bližini meje s Slovenijo. Občina zajema zaselke na južnih obronkih vinorodnih Brd. V njej se poleg Moša nahajajo še zaselka Blankiž in Valisella. Občina Moš meji na občine [[Koprivno, Gorica|Koprivno]], [[Fara ob Soči|Fara]], [[Gorica]], [[Števerjan]] in [[Šlovrenc ob Soči]]. V občini je razvito vinogradništvo, gostinstvo ter turizem. Pri Moši leži tudi graščina in posestvo Codelli, ki je v lasti goriške veje družine [[Codelliji|Codelli]]. ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{Goriška pokrajina}} adr22bm8nun8wbbkj4tlb98k4l2bsqu Meat Loaf 0 403906 5724050 5638735 2022-07-26T12:09:14Z Yerpo 8417 /* Sklici */ --defaultsort (ni ime in priimek) wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Michael Lee Aday''', [[američani|ameriški]] [[glasbenik]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[27. september]] [[1947]], [[Dallas]], [[Teksas]], [[Združene Države Amerike]], † [[20. januar]] [[2022]], [[Nashville]], ZDA. == Mladost == Meat Loaf se je rodil kot Marvin Lee Aday policistu Orvisu Wesleyu Adayu in njegovi ženi, učiteljici Wilmi Artie. Mladi Marvin je imel težko otroštvo. Njegov oče je bil alkoholik, z materjo pa sta ga večkrat iskala po barih v Dallasu. Zaradi tega je bil večkrat v oskrbi svoje babice. Iz tega obdobja je nastalo tudi veliko zgodb o tem, kako je dobil svoj vzdevek "Meat Loaf" (mesna štruca). Ti problematični trenutki v njegovem otroštvu, so malo zavirali njegove ambicije. Po končani srednji šoli se je na koncu vpisal na North Texas State University (ki se zdaj imenuje University of North Texas). V tem času se je med drugim tudi namenoma zredil za 60-68 [[funt (mera)|funtov]] (27.2-30.8 kilogramov), zato, da bi padel na fizičnem testu pri vpoklicu v [[vojska|vojsko]]. Kljub temu prizadevanju, so ga pri testiranjih označili za fizično zmogljivega in mu čez dva tedna ponovno poslali obvestilo o vpoklicu. Le-tega je nato preprosto ignoriral in se leta 1967 preselil v Los Angeles. Tam si je našel delo varnostnika in začel s svojo prvo glasbeno skupino "[[Meat Loaf Soul]]" Po več spremembah članov in imena, se je naposled skupina razšla. Večji uspeh pa se je zgodil v [[gledališče|gledališču]], kjer je Meat Loaf zaigral v enemu od dejanj muzikala "Lasje". Njegovo sodelovanje s produkcijo ga je sčasoma pripeljala do [[Broadway]]a in si prislužil tudi prepoznavo. Tam je bil Meat Loaf preko avdicije uspešno sprejet za vlogo "Eddieja" v produkcijski fazi [[Rocky Horror Picture Show]]a. Leta 1975 je Meat Loaf sledil tej oddaji do prikaza na velikem zaslonu, kjer so skupaj z njim nastopali tudi [[Susan Sarandon]], [[Tim Curry]] in [[Barry Bostwick]]. Na veliko presenečenje gledalcev, je film požel velik uspeh. Bruto zaslužek prodaje vstopnic je presegal 112 milijonov dolarjev v naslednjih trideset in več letih. == Komercialni uspeh in padec == Približno v času snemanja Rocky Horror Picture Showa se je vrnil v studio in začel snemati rock opero "[[Bat Out of Hell]]" (kot album izšla leta 1977), ki je kasneje postala mejnik v njegovi glasbeni karieri. Produkcijo je vodil sloviti rocker [[Todd Rundgren]], sodeloval pa je tudi [[tekstopisec]] [[Jim Steinman]], ki je napisal vse pesmi v albumu. Meat Loaf je ustvaril album, na kateri sta pomešana bolečina (pesem "Two Out of Three Ain't Bad") in najstniška spolnost (pesem "Paradise by the Dashboard Light"). Album se je od takrat prodal v več kot 34 milijonih izvodih po vsem svetu in je Meat Loafu prinesel multi-platinasti [[status]]. Toda z uspehom je prišlo tudi do sporov. Nastal je razkol med Meat Loafom in Steinmanom, saj je slednji izrazil svoje nezadovoljstvo nad Meat Loafovim pomanjkanjem sredstev za uspeh albuma. Potem pa si je Meat Loaf med nastopom v [[Ottawa|Ottawi]] še zlomil nogo, zaradi česar je nekaj naslednjih nastopov izvajal iz invalidskega vozička. Steinman je nato šel svojo pot leta 1981 ustvaril svoj album "[[Bad for Good]]". Ti dogodki so Meat Loafa pahnili v razvado drog. Njegov drugi album "[[Dead Ringer]]" (1981) je razočaral, le-to pa je še povečalo njegove težave. Soočanje tožb, vključno z eno s strani Steinmana in slabo upravljanje denarja sta Meat Loafa leta 1983 pripeljala do bankrota. == Povratek == Naslednjih nekaj let je Meat Loaf še naprej ustvarjal glasbo. Med tem časom sta nastala albuma "[[Bad Attitude]]" (1985) in "[[Blind Before I Stop]]" (1986), ki sta prinesla mešane ocene. A kljub temu je delavni Meat Loaf nadaljeval s turnejami. Leta 1993 je Meat Loaf obrnil stvari okoli z albumom "[[Bat Out of Hell II]]", "pošastnim" hitom, ki je bil plod obnovljenega partnerstva z Jimom Steinmanom. Zasidran s priljubljenim singlom "[[I'd Do Anything for Love (But I Won't Do That)]]", se je album prodal v več kot 15 milijonih izvodih. Omenjeni [[glasbeni singl|singel]] je promoviral tudi s sodelovanjem s pevko [[Patti Russo]]. Zatem je sledilo še več turnej in več albumov, vključno z "[[Bat Out of Hell III]]" (2006). Poleg tega, pa je Meat Loaf ponovno pokazal svoje talente kot igralec, z nastopi v filmih, kot sta [[Waynov svet]] (1992) in [[Klub golih pesti]] (1999). Leta 2001 si je svoje rojstno ime "Marvin" spremenil v "Michael". Leta 2003 je Meat Loaf utrpel zdravstveni pretres, ko se je zgrudil na odru v [[London]]u. Zdravniki so mu kasneje diagnosticirali [[Wolff-Parkinson-White sindrom|Wolff-Parkinson-Whiteov sindrom]], ki povzroča nepravilen srčni utrip. Meat Loaf je popolno okreval. Leta 2010 je posnel svoj 11. studijski album, "[[Hang Cool Teddy Bear]]" in nato v letu 2011 še "[[Hell in a Handbasket]]". Zadnji album je izdal leta 2016, z naslovom "[[Braver Than We Are]]". == Sklici== {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški glasbeniki]] [[Kategorija:Ameriški igralci]] kcs0oc1r82057w4fxluj0m3law10ju7 Uporabnik:MZaplotnik/Kartoteka 2 405827 5724163 5252481 2022-07-26T14:36:39Z MZaplotnik 13263 +3 wikitext text/x-wiki __NOTOC__ {{col-begin}} {{col-2}} ==Babilon== {{Uporabnik sl}}<br> <br><br> {{Uporabnik en-3}}<br> <br><br> {{Uporabnik de-3}}<br> <br><br> {{Uporabnik hr-2}}<br> <br><br> {{Uporabnik sr-2}}<br> {{col-2}} ==Podatki o uporabniku== {{Uporabnik od|26|11|2007}}<br> <br><br> {{Uporabnik SUL|sl}}<br> <br><br> {{userbox|#A6A6A6|white|[[Slika:Meta-Wiki logo.svg|40px]]|Ta uporabnik prispeva tudi na [[Commons:User:MZaplotnik|Zbirki]], [[wikisource:sl:Uporabnik:MZaplotnik|Wikiviru]] in drugojezičnih wikipedijah.}}<br> <br><br> {{Uporabnik moški}}<br> <br><br> {{Uporabnik admin}}<br> <br><br> {{Uporabnik preverjevalec uporabnikov}} {{col-end}}<br> {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border:1px solid #6F99B3" |-- bgcolor="#feee00" | align=center colspan=2 | '''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:MZaplotnik&action=edit&section=new Sporočilo uporabniku]''' |- bgcolor="#ADDDD3" | colspan=2 |<br><center>[[Uporabnik:MZaplotnik/Peskovnik|∙]] [[:commons:User:MZaplotnik|Commons (Zbirka)]]<br>[[Uporabnik:MZaplotnik/Inkubator|∙]] [[:en:User:MZaplotnik|User page on EN:WP]]<br><br>Obiskane države:</center> <br><center>&nbsp;[[Slika:Flag of Albania.svg|28px|Albanija]] [[Slika:Flag of Austria.svg|30px|Avstrija]] [[Slika:Flag of Denmark.svg|26px|Danska]] [[Slika:Flag of Egypt.svg|30px|Egipt]] [[Slika:Flag of France.svg|30px|Francija]] [[Slika:Flag of Croatia.svg|40px|Hrvaška]] </center> <br><center>&nbsp;[[Slika:Flag of India.svg|32px|Indija]]&nbsp;[[Slika:Flag of Iran.svg|35px|Iran]] [[Slika:Flag of Italy.svg|32px|Italija]] [[Slika:Flag of Israel.svg|30px|Izrael]] [[Slika:Flag of Jordan.svg|35px|Jordanija]] [[Slika:Flag of Kosovo.svg|30px|Kosovo]] &nbsp;</center> <br><center>&nbsp;[[Slika:Flag of Hungary.svg|41px|Madžarska]] [[Slika:Flag of the Republic of Macedonia.svg|40px|Makedonija]] [[Slika:Flag of Morocco.svg|31px|Maroko]] [[Slika:Flag of Germany.svg|35px|Nemčija]] [[Slika:Flag of Norway.svg|29px|Norveška]]&nbsp;</center> <br><center>&nbsp; [[Slika:Flag of Poland.svg|32px|Poljska]] [[Slika:Flag of Portugal.svg|30px|Portugalska]] [[Slika:Flag of San Marino.svg|28px|San Marino]] [[Slika:Flag of Slovakia.svg|30px|Slovaška]] [[Slika:Flag of Serbia.svg|30px|Srbija]] [[Slika:Flag of Spain.svg|32px|Španija]]&nbsp;</center> <br><center>&nbsp; [[Slika:Flag of Sweden.svg|34px|Švedska]] [[Slika:Flag of Switzerland.svg|22px|Švica]] [[Slika:Flag of Turkey.svg|33px|Turčija]] [[Slika:Flag of Vatican.svg|22px|Vatikan]] [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|40px|Velika Britanija]]&nbsp;</center><br> |--- |} gbjh3f58uqthsdp1tgq4l6yrvo85lsa Matter 0 419805 5724352 5698624 2022-07-27T10:49:20Z 85.10.14.71 Posodobil tabelo (pod rubriko Videospoti) in spremenil album od "Zonzei" na Use wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Matter | Img = matter_ks_2018.jpg | Img_capt = Matter na predstavitvi albuma ''Troglav'' v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]] 2018 | Img_size = | Background = group_or_band | Alias = | Origin = [[Kamnik]], [[Slovenija]] | Genre = [[downtempo]], [[cloud rap]] | Occupation = | Years_active = 2015–danes | Label = [[rx:tx]] | Associated_acts = | URL = | Current_members = Dario Nožić Serini - Dacho<br>Luka Lah - Levanael<br>Matej Tunja - Tunja | Past_members = }} '''Matter''' je [[Slovenci|slovenska]] [[trap]] [[glasbena skupina]] iz [[Kamnik]]a. Deluje od leta 2015. Sestavljajo jo Dario Nožić Serini - Dacho, Luka Lah - Levanael in Matej Tunja - Tunja. Prvi koncert je imela skupina v začetku leta 2015, z aktivnim koncertiranjem pa je kmalu postala ena od najbolj priljubljenih izvajalcev [[hip-hop (glasba)|hip-hop]] glasbe v Sloveniji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/matter-amphibios-rx-tx-2016/394532 |title=Matter - “Amphibios” (rx:tx, 2016) |date=1. junij 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] |first=Matjaž |last=Ambrožič |accessdate=6. junij 2016}}</ref> Septembra 2015 je imela skupina koncert v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]], na katerem je občinstvo skupaj z njimi [[rap|odrapalo]] precej njihovih skladb, čeprav jih je dotlej lahko slišalo le v živo na koncertih. Trojec je odziv presenetil in v šali so izjavili, da »postajajo pravi ''boy band''«. Skupina navdiha ne črpa iz zgodnje hip hop glasbe, temveč iz [[punk]]a, [[nadrealizem|surrealističnih]] del [[Albert Camus|Alberta Camusa]] in filmov [[režiser]]jev, kot so Jim Jarmusch, Wes Anderson in Terry Gilliam.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/170727/matter-raperski-posebnezi/ |title=Matter, raperski posebneži |accessdate=5. junij 2016 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |issue=46 |date=13. november 2015 |first=Goran |last=Kompoš}}</ref> ==Zgodovina== ===2015–2017: Začetek in ''Amphibios''=== Pred 2015 sta bila Dario Nožić Serini in Matej Tunja člana kamniške hip hop skupine Illusion Art skupaj z [[raper]]jem in producentom Adamom Mulalićem. Maja 2015 so izdali [[mikstejp]] z naslovom ''Seme vesolnga'', skupina Illusion Art pa je po tem nehala biti aktivna, že nekaj časa pred tem pa se je oblikoval projekt Matter.<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/illusion-art-seme-vesolnga |title=Illusion Art: Seme vesolnga |work=Radio Študent |author=Bulc, Jaka |date=junij 2015 |accessdate=25. marec 2018}}</ref> Adam Mulalić se je kot solo izvajalec ADAMM posvetil ustvarjanju [[techno]] in tudi [[drum and bass]] glasbe z imenom AIA. V živo so na začetku pogosto nastopali ob kontemporarnih zasedbah [[Your Gay Thoughts]] in [[Napravi mi dete]]. Maja 2015 so na [[YouTube]]u izdali videospot za pesem "Meduze", ki je bil deležen pozitivnega odziva poslušalcev in velja za njihovo najbolj znano pesem, februarja 2016 pa je izšla še pesem "Safari", ki je napovedala izdajo [[studijski album|studijskega albuma]].<ref name="safari">{{YouTube|gGFcfv6InvA}}</ref> Marca so na YouTube naložili [[EP]] z naslovom ''[[Predjed (EP)|Predjed]]'', ki je vseboval štiri pesmi. Skupina je pri založbi [[rx:tx]] 20. maja izdala svoj prvenec z naslovom ''[[Amphibios]]''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rx-tx.org/?slides=matter-amphibios |title=Amphibios |work=rxtx.bandcamp.com |accessdate=5. junij 2016}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/matter-amphibios |title=Matter: Amphibios |work=[[Radio Študent]] |first=Michael C. |last=Jumic |date=18. maj 2016 |accessdate=5. junij 2016}}</ref> Predstavljen je bil teden kasneje v [[KUD France Prešeren]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/174452/mrki-kamniski-flow/ |title=Mrki kamniški flow |accessdate=5. junij 2016 |work=Mladina |date=27. maj 2016 |first=Goran |last=Kompoš}}</ref> Izdaji albuma sta sledila še videspota za pesmi "Dizeldorf" in "Skit, ki bo hit". ===2017–danes: ''Mrk'' in večja popularnost ter ''Troglav''=== Leta 2017 je skupina snemala material za nov studijski izdelek. Prvi singl z novega albuma, "Sinovi moje madre", je izšel aprila 2017, naslov albuma ''[[Mrk (album)|Mrk]]'' pa je bil napovedan z izdajo drugega singla "Mana", ki ga izvajajo Matter skupaj s [[stoner rock]] zasedbo [[persons from porlock]]. Uradna predstavitev albuma je potekala na dan uradnega izida, 22. septembra 2017, v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]] ob 8. obletnici njegovega delovanja. V istem večeru sta imeli koncert tudi [[synthpop]] skupina [[Futurski]] in persons from porlock.<ref name="ks">{{navedi splet |url=http://www.kinosiska.si/dogodek/matter/ |title=8. obletnica Kina Šiška: MATTER + persons from porlock + gostje |work=kinosiska.si |accessdate=1. avgust 2017}}</ref> Goran Kompoš, novinar za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'', je skupino označil za "v fenomen, ki si priljubljenosti za nameček ne nabira z običajnimi trženjskimi manevri, pač pa preprosto z glasbo, s katero nagovarja širok profil poslušalcev".<ref>{{cite web |url=http://www.mladina.si/182109/matter-mrk/ |title=Matter: Mrk |first=Goran |last=Kompoš |date=29. september 2017 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=30. september 2017}}</ref> Decembra 2017 je skupina izdala knjigo [[poezija|poezije]] z naslovom ''Mrak''. V letu 2018 je imela skupina nekaj manjših koncertov. Izdali so dva singla ("Le le" in "Sedimenti"), na katerih je prevladoval pevski vokal z uporabo [[Auto-Tune]]a. Oktobra 2018 je skupina naznanila, da bo decembra izdala nov studijski album in ga predstavila na koncertu v Kinu Šiška. Novembra je izšel še singl "27 kometov", s katerim so naznanili, da bo bodo izdali tri EP-je, ki jih bodo izdali kot skupen album ''[[Troglav (album)|Troglav]]''. Skupina je album opisala kot "saga pod [[Alpe|Alpami]]."<ref name="val202">{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2018/11/glasbene-notice-147/ |title=Matter in saga pod Alpami |author=Sobočan, Jernej |work=[[Val 202]] |date=29.11.2018 |accessdate=5.12.2018}}</ref> Naslovi EP-jev so ''Troglav I'' (30. november), ''Troglav II'' (7. december) in ''Troglav III'' (14. december). Ob izidu tretjega dela, ''Troglav III'', je bila v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] tudi uradna predstavitev albuma. Poleg Matter sta nastopila tudi [[nu dance]] projekt [[Your Gay Thoughts|YGT]] in neuveljavljeni raper Acty.<ref name="ks2">{{navedi splet |url=https://www.kinosiska.si/dogodek/matter-3/ |title=predstavitev nove plošče: MATTER + YGT Live! + Acty |work=kinosiska.si |accessdate=5.12.2018}}</ref> 22. decembra so imeli koncert tudi v [[Kino Udarnik|Kinu Udarnik]] v [[Maribor]]u, nastopil je tudi raper [[YNGFirefly]]. V letu 2019 je imela skupina več koncertov. Sodelovali so tudi s producentom [[YNGFirefly]]jem – gostujejo na pesmi "Deno 2000" njegovega [[mikstejp]]a ''[[Ignorant]]''.<ref>{{navedi splet |url=https://yngfirefly.bandcamp.com/album/ignorant |title=IGNORANT by YNGFirefly |accessdate=26.4.2019 |work=Bandcamp}}</ref> Leta 2020 so izdali novi pesmi Vanilla in Kameleoni. Od tega leta naprej sodelujejo tudi z Gregorjem Kocijančičem (z umetniškim imenom Tsujigirl) pod imenom Better. Izdali so album Testament ljubezni. ==Člani== *Dario Nožić Serini - Dacho *Luka Lah - Levanael *Matej Tunja - Tunja ==Diskografija== ;Studijski albumi Kot Matter: *''[[Amphibios]]'' (2016) *''[[Mrk (album)|Mrk]]'' (2017) *''[[Troglav (album)|Troglav]]'' (2018) *Haos (2022) Kot Better (skupaj z [[Gregor Kocijančič|Tsujigirijem]]): *''[[Testament ljubezni]]'' (2020) *''Harakiri'' (2021) ;EP-ji *''[[Predjed (EP)|Predjed]]'' (2016) ==Videospoti== {| class="wikitable" |- !Leto !Mesec !Naslov !Režiser !Album |- |2015 |maj |"Meduze" |align=center|[[Katarina Rešek - Kukla]]<ref>{{YouTube|gGFcfv6InvA}}</ref> |style="background: #ececec; color: grey; vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-na" <!-- -->| <small>{{{1|nealbumski singl}}}</small> |- |rowspan="4"|2016 |februar |"Safari" |align=center|Matter in Matic Zavodnik<ref name="safari"/> |rowspan="4"|''[[Amphibios]]'' |- |maj |"Dizeldorf" |align=center|Katarina Rešek - Kukla<ref>{{YouTube|lQU0rFL6YJo}}</ref> |- |junij |"Skit, ki bo hit" |align=center|Matic Zavodnik<ref>{{YouTube|ePF9xGeubks}}</ref> |- |julij |"Anakonda" (feat. [[КУКЛА]]) |align=center|Katarina Rešek - Kukla<ref>{{YouTube|Ih15eTm7-8M}}</ref> |- |rowspan="5"|2017 |april |"Sinovi moje madre" |align=center|Lovro Podobnik<ref>{{YouTube|APx6fiGURxs}}</ref> |rowspan="3"|''[[Mrk (album)|Mrk]]'' |- |junij |"Mana" (s [[persons from porlock]]) |align=center|Blaž Završnik<ref>{{YouTube|i2NlVQi9XUE}}</ref> |- |rowspan="2"|november |"Bejrut" |align=center|Jan Senčur<ref>{{YouTube|0tQF_qvCxPg}}</ref> |- |"Ljubljana" |align=center|Jan Senčur<ref name="#1">{{YouTube|Etd45xSDxT8}}</ref><ref group="N">Skupina je za videospot pesmi uporabila isti videoposnetek kot za singl "Bejrut".</ref> |''[[Troglav (album)|Troglav]]'' |- |december |"Raveland legende" |align=center|Bonino Englaro, Nikolaj Mulej<ref name="#1"/> |''Mrk'' |- |rowspan="4"|2018 |januar |"Le le" |align=center|Janez Kocbek<ref>{{YouTube|NbcjQ6T_nrw}}</ref> |style="background: #ececec; color: grey; vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-na" <!-- -->| <small>{{{1|nealbumski singl}}}</small> |- |junij |"Sedimenti" |align=center|Janez Kocbek<ref>{{YouTube|lzp4EXoOtSo}}</ref> |rowspan="4"|''Troglav'' |- |november |"27 kometov" |align=center|Multipraktik films, Miha Brodarič, Matic Zavodnik<ref>{{YouTube|s1RRnvICMi0}}</ref> |- |december |"Jiu Jitsu" |align=center|Bonino Englaro<ref>{{YouTube|INekeaoUR4M}}</ref> |- |2019 |julij |"Aurora" |align=center|Cedric Jereb<ref>{{YouTube|wtJ2VQZDo4k}}</ref> |- |2020 |junij |"Zonzei" (z [[Mrfy]]) |align=center|Bonino Englaro<ref>{{YouTube|P5wvv2WXf1Q}}</ref> |[https://www.sonictribe.net/album-mrfyuse Use] |} {| class="wikitable" |- |} ==Opombe== {{sklici|group="N"}} ==Sklici== {{sklici}} {{band-stub}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2015]] {{normativna kontrola}} 5ub2p7nievsdvkfhzgxn1wof6jp0txb Drtijsko jezero 0 421492 5724179 5042930 2022-07-26T15:54:56Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodno telo|lake_name=Drtijsko jezero|lake_type=akumulacijsko<br/>tehnološko industrijsko|pushpin_map=Slovenija|coords=<!--WD-->|cities=[[Drtija]]|area=7 ha}} '''Drtijsko jezero''' (po domače »Havaji«) je manjše [[akumulacijsko jezero]] oz. tehnološki industrijski bazen pri kraju [[Drtija]] blizu [[Moravče|Moravč]]. Nastalo je zaradi pridobivanja [[kremen|kremenovega]] peska na območju, ki je namenjeno za pridobivanje in izkoriščanje rudnin, ki ga je zapolnila voda, skupaj s še enim bazenom v bližini. Drugo jezero so sčasoma zasuli, Drtijsko jezero pa se je zaradi zajezitve bližnjega potoka Stražce močno povečalo in je doseglo površino sedmih [[hektar]]jev.<ref>{{navedi knjigo |last=Topole |first=Maja |title=Geografija občine Moravče |url=https://books.google.com/books?id=U9AqyNm5svIC |year=2003 |publisher=Založba ZRC |isbn=978-961-6500-06-7 |pages=77}}</ref> Po končanem pridobivanju kremenovega peska, je odkopano področje postalo del tehnološkega sistema za pridobivanje kremenovega peska. Zapolnilo se je z vodo in služi temu, da se v njem usedejo najfinejša zrna kremenove surovine, čista voda pa teče naprej v vodotok. Lokalni prebivalci so se v njem kopali, vzdevek »Havaji« je dobilo zaradi bleščečega kremenčevega peska in čiste vode.<ref name="24ur">{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moravski-havaji.html |title=Jezni Moravčani: Kjer so bili nekoč Havaji, je zdaj deponija, ogroženo je tudi naše zdravje |date=2017-03-14 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2018-07-27}}</ref> Usedalni bazen je del tehnološkega sistema čistilnih naprav in ker leži v območju za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin, je dostop do njega zaradi zagotavljanja varnosti prepovedan. Sedaj se jezero počasi zasipa z odpadnim materialom in peskom. Krajani so leta 2017 ustanovili civilno iniciativo, saj obtožujejo podjetje, da tam odlaga nevarne odpadke in degradira območje, a uradnih dokazov o tem ni.<ref name="24ur"/> == Sklici == {{sklici}} {{Si-hidro-stub}} {{škrbina o jezeru}} {{coord|46|8|4.21|N|14|45|42.88|E|type:waterbody|display=title}} [[Kategorija:Občina Moravče]] [[Kategorija:Akumulacijska jezera v Sloveniji]] gxa3tp3y14fwpko0zsxkkzsojft1dvr Francesco Mochi 0 429993 5724169 5366921 2022-07-26T15:13:42Z Ljuba brank 92351 /* Kariera */ np wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | bgcolour = #6495ED | name = Francesco Mochi | image = <!-- WD --> | imagesize = 150px | alt = | caption = sv. Veronika v baziliki sv. Petra v Rimu | birth_name = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = | nationality = [[Italijani|italijan]] | field = [[kiparstvo]] | training = Santi di Tito | movement = [[Barok]] | works = | patrons = | influenced by = | influenced = | awards = }} [[Image:4478 - Piacenza - Francesco Mochi - dett. del mon. a Ranuccio Farnese - Foto Giovanni Dall'Orto 14-7-2007.jpg|thumb| Slikarski učinek v bas-reliefni plošči Mochijevega konjeniškega spomenika ''Ranuccio Farnese'' (Piacenza).]] [[Image:4464 - Piacenza - Ranuccio Farnese (di Francesco Mochi) - Foto Giovanni Dall'Orto 14-7-2007.jpg|thumb|left|Spomenik Ranuccio Farnese (detajl).]] '''Francesco Mochi''', [[Italijani|italijanski]] zgodnje [[barok|baročni]] [[kipar]] in medaljer,<ref>L. Forrer, Biographical Dictionary of Medallists, Mocchi, Francesco, Volume IV, Spink & Son Ltd., London, 1909, str. 100</ref> * [[29. julij]] [[1580]], [[Montevarchi]], † [[6. februar]] [[1654]], [[Rim]]. Rodil se je v Montevarchiju in umrl v Rimu. Njegovo zgodnje izobraževanje je potekalo z anti-manirističnim florentinskim slikarjem Santi di Tito, kjer se je oblikoval njegov okus za slikovno jasnost in prvenstveno [[risba]], v [[kiparstvo|kiparstvu]] pa pri [[Giambologna| Giambologni]] in njegovem studiu ter privržencih. Okoli 1599 se je preselil v Rim in nadaljeval izobraževanje v studiu beneško usposobljenega kiparja Camillo Marianija. Mochi je bil sodobnik očeta [[Gian Lorenzo Bernini]]ja, Pietra, kot kasneje tudi samega Berninija. == Kariera == [[File:Annonciation (Ange) de Francesco Mochi.jpg|thumb|right|Angel iz ''Oznanjenja'', Orvieto.]] Mochi je delal z [[Stefano Maderno|Stefanom Maderno]] na vidnem papeškem naročilu, Cappella Paolina v baziliki [[Bazilika Marije Snežne, Rim |Santa Maria Maggiore]], kjer je prispeval svoje še vedno nekoliko nezrelo delo ''Sv. Matej in angel'', v travertinu. Njegovo prvo večje delo je ''Oznanjenje Marije z angelom'', sestavljeno iz dveh kipov (''angel'' končan 1605, ''Oznanjenje'', 1608 <ref>Dates from Ian Wardropper, "A New Attribution to Francesco Mochi," ''Art Institute of Chicago Museum Studies'' (1991:102-119, 179), which summarises Mochi's career (pp 106f) in attributing to him an idealised ''Bust of a Youth'' at the Art Institute of Chicago.</ref> [http://www.thais.it/scultura/sch00334.htm Orvieto, Museo dell'Opera del Duomo]). »Fanfare dvigajo kiparstvo iz spanja«, kot kip imenuje [[Rudolph Wittkower]] <ref>Wittkower, ''Art and Architecture in Italy, 1600-1750'' 3rd ed. (Penguin) 1973:85.</ref>, in naznanja barok s svojo zadržano emotivnostjo. Mochi je bil eden izmed redkih kiparjev sedemnajstega stoletja, ki je bil tudi mojster kiparstva v bronu <ref>Jennifer Montagu, "A Model by Francesco Mochi for the 'Saint Veronica'" ''The Burlington Magazine'', '''124''' No. 952, Special Issue in Honour of Terence Hodgkinson (July 1982):430-437) p. 430.</ref>. Naredil je dva mojstrska konjeniška bronasta kipa Ranuccia in Alessandra Farneseja, ki stojita na Piazza Cavalli v Piacenzi. ''Ranuccio Farnese'', 1612-1620 in ''Alessandro Farnese'', 1620-1629, sta višek njegove kariere. Iz Piacenze se je vrnil v Rim, kjer je našel Berninija v celoti odgovornega za veliko naročilo in že popolnoma razvit baročni slog, s katerim je bil Mochi zdaj v stiku. Njegova pozna rimska dela so ''Kristusovo prejemanje krsta'' (1635 ali pozneje, Ponte Mello, Rim); ''Taddeus'' (1641-1644, Orvieto) in ''sveti Peter in Pavel'' (1638-1652, Porta del Popolo) in ''Sv. Marta'' za družinsko kapelo Barberinijev v Sant'Andrea della Valle (1609-1621). ==''Sv. Veronika'' v križišču bazilike sv. Petera == Ena od štirih ogromnih skulptur v križišču [[Bazilika svetega Petra, Vatikan |bazilike svetega Petra]], je kip divje ''Sv. Veronike'', prikaz po takrat izgubljeni podobi ''Veronikin pajčolan'' (1629-1640), je najbolj znana Mochijeva mojstrovina, na najbolj vidnem mestu. Druge tri so [[François Duquesnoy]] (''sv. Andrej''), Berninijev (''sv. Longin'') in [[Andrea Bolgi]] (''sv. Helena''). Od štirih, je Mochijeva najmanj primerna za svojo lokacijo in témo, najbolj prepoznavna in originalna. Berninijev ''Longin'' je posrednik med treznim, a spačenim klasicizmom Bolgija in Duquesnoya in čustveno dinamiko Mochija. Mochijeva strastno upodobitev prekorači spodobnost kraja. Drugi kipi<ref>Irvin Lavin, ''Bernini and the Crossing of St Peter's'' (New York) 1968:21, etc.</ref> izžarevajo ravnodušnost do strastnega zmagovitega katolicizma, čaščenega tukaj v središču matere cerkve. Mochi v pismu za dokončanje plačila pripomni, da se je trudil ''con ogni studio'', da je »vžgal svojo starost z nepozabno delo«.<ref>Quoted Montagu 1982:430; his "old age" was an exaggeration.</ref> Mochijeva moderna reinterpretacija izhaja deloma iz zanimanja zanj, ki je bilo obnovljeno z razstavo ''Francesco Mochi 1580-1654'' (Montevarchi, Piacenza, Rim) 1981. == Sklici == {{sklici}} ==Literatura == *Maria Giovanna Sarti: MOCHI, Francesco. In: Mario Caravale (Hrsg.): Dizionario Biografico degli Italiani (DBI). Band 75 (Miranda–Montano), Istituto della Enciclopedia Italiana, Rom 2011. *Francesco Mochi. In: Ulrich Thieme, Felix Becker u. a.: Allgemeines Lexikon der Bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart. Band 24, E. A. Seemann, Leipzig 1930, S. 601. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Francesco Mochi}} *[http://www.scultura-italiana.com/Biografie/Mochi.htm Biographic entry] *[http://www.wga.hu/frames-e.html?/html/m/mochi/ WGA entry] *[http://cdm16028.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/107497 The Vatican: spirit and art of Christian Rome], a book from The Metropolitan Museum of Art Libraries (fully available online as PDF), which contains a good deal of material on Mochi {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mochi, Francesco}} [[Kategorija:Italijanski kiparji]] [[Kategorija:Baročni kiparji]] [[Kategorija:Italijanski medaljerji]] gv12euz9edna7czhqwf5zbblebbdyuk Uporabniški pogovor:Vran123 3 430679 5724312 4824612 2022-07-27T04:12:54Z QueerEcofeminist 164207 QueerEcofeminist je premaknil(-a) stran [[Uporabniški pogovor:RosemaryFowl]] na [[Uporabniški pogovor:Vran123]]: Samodejno preimenovana stran ob preimenovanju uporabnika "[[Special:CentralAuth/RosemaryFowl|RosemaryFowl]]" v "[[Special:CentralAuth/Vran123|Vran123]]" wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:39, 7. marec 2017 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:39, 7. marec 2017 (CET)}} |}{{Konec okvira}} 91qj5r5atoq1t90tyz7oigka9w47uo3 2022 0 443333 5724232 5724016 2022-07-26T18:15:22Z Timdog13 114514 /* Maj–avgust */ wikitext text/x-wiki {{leto|2000|22}} '''2022''' ('''[[rimske številke|MMXXII]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 2022 razglasila za mednarodno leto [[steklo|stekla]], mednarodno leto ribištva in ribogojstva, mednarodno leto temeljnih znanosti za trajnostni razvoj ter mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskega sveta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International years |publisher=[[Organizacija združenih narodov]] |accessdate=2022-01-01}}</ref> V Sloveniji je dobilo naziv »supervolilno leto«, saj so načrtovane splošne volitve v vsa tri predstavniška telesa ([[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]], [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in občinsko vodstvo), poleg tega pa še volitve v [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]].<ref>{{cite news |url=https://www.dnevnik.si/1042956929 |title=Dušan Vučko, direktor službe državne volilne komisije: Za digitalne volitve še nismo zreli |work=Nedeljski dnevnik |first=Nataša |last=Bucik Ozebek |date=2021-06-13 |accessdate=2021-08-21}}</ref> Poleg tega je Vlada Republike Slovenije razglasila 2022 za Plečnikovo in Tartinijevo leto zaradi dveh jubilejev: 150-letnice rojstva arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] ter 330-letnice rojstva skladatelja in violinista [[Giuseppe Tartini|Giuseppeja Tartinija]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/leto-2022-bo-v-znamenju-jubilejev-plecnika-in-tartinija/607242 |title=Leto 2022 bo v znamenju jubilejev Plečnika in Tartinija |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-01-03 |accessdate=2022-01-23}}</ref> == Dogodki == === Januar–april === [[Slika:Tonga Volcano Eruption 2022-01-15 0320Z to 0610Z Himawari-8 visible.gif|sličica|Nasin satelitski posnetek izbruha Hunge Tonge]] [[slika:Destruction of Russian tanks by Ukrainian troops in Mariupol (3) (cropped).jpg|thumb|Ruski tank z znamenjem »Z«, uničen med [[Obleganje Mariupola|bitko za Mariupol]] v sklopu ruske invazije na Ukrajino]] * [[5. januar]] - vlada [[Kazahstan]]a odstopi ob valu množičnih nasilnih protestov, ki so v začetku leta izbruhnili zaradi naraščanja cen goriva, v več delih države so razglašene izredne razmere.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/markets/commodities/kazakhstan-government-resigns-after-violent-protests-over-fuel-price-2022-01-05/ |title=Kazakh president fails to quell protests, ex-Soviet states offer help |first=Olzhas |last=Auyezov |publisher=Reuters |date=2022-01-06 |accessdate=2022-01-06}}</ref> * [[15. januar]] - eksplozivni izbruh vulkanskega otoka [[Hunga Tonga–Hunga Haʻapai]] na [[Tonga|Tongi]] povzroči [[cunami]]je, ki dosežejo tudi oddaljene obale [[Tihi ocean|Tihega oceana]], in zračni udarni val, zaznaven tudi v [[Evropa|Evropi]] na nasprotni strani zemeljske oble.<ref>{{navedi novice |url=https://www.france24.com/en/live-news/20220115-huge-tonga-volcanic-eruption-felt-around-the-world |title=Huge Tonga volcanic eruption felt around the world |date=2022-01-16 |work=France 24 |accessdate=2022-01-16}}</ref> *[[16. januar]] - [[Dimitar Kovačevski]] postane predsednik vlade Severne Makedonije. *[[18. januar]] - [[Roberta Metsola]] postane najmlajša predsednica Evropskega parlamenta v zgodovini.<ref>{{Navedi splet|title=Nova predsednica Evropskega parlamenta je Roberta Metsola iz EPP-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/nova-predsednica-evropskega-parlamenta-je-roberta-metsola-iz-epp-ja/609006|website=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-01-18|language=sl}}</ref> * [[4. februar|4.]]–[[20. februar]] - v [[Peking]]u potekajo [[Zimske olimpijske igre 2022]]. *[[6. februar]] - 70. obletnica vladavine kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref>{{navedi splet |title=The heartbreaking reason the Queen doesn't celebrate her accession|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/kraljica-elizabeta-ii-umirjena-avtoriteta-sedi-na-prestolu-ze-sedem-turbulentnih-desetletij/610981 |date=2022-02-06 |work=MMC RTV-SLO |access-date=2022-02-06}}</ref> * [[21. februar]] - [[rusko-ukrajinska kriza (2021–2022)|rusko-ukrajinska kriza]]: [[Rusija]] prizna neodvisnost separatističnih [[Luganska ljudska republika|Luganske]] in [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042983743/svet/moskva-ukrajinski-izstrelek-zadel-prostore-ruske-fsb-ob-meji- |title= Putin podpisal odlok o priznanju ljudskih republik Lugansk in Doneck |date=2022-02-21 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2022-02-21}}</ref> * [[24. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Oborožene sile Ruske federacije|ruska vojska]] začne z [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo na Ukrajino]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ruska-vojska-napada-ukrajinsko-vojasko-infrastrukturo-zelenski-putin-zeli-uniciti-naso-drzavo/613523 |title=Ruska vojska napada ukrajinsko vojaško infrastrukturo. Zelenski: Putin želi uničiti našo državo. |date=2022-02-24 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-02-24}}</ref> * [[26. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Združene države Amerike]], [[Evropska unija]] ter zavezniki se odločijo za odstranitev ruskih bank iz sistema [[Združenje za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo|SWIFT]] in uvedejo ukrepe proti [[Ruska centralna banka|Ruski centralni banki]] ter članom elite blizu ruskega državnega vrha, kar sproži [[Ruska finančna kriza (2022)|finančno krizo v državi]].<ref>{{Cite web|title=West to cut some Russian banks off from Swift|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-60542433 |access-date=2022-02-27 |date=2022-02-27 |work=BBC News}}</ref> * [[27. februar]] - [[Belorusija|beloruski]] volivci na ustavnem [[referendum]]u izglasujejo preklic nejedrskega statusa države in možnost stalne namestitve ruskih oboroženih sil na ozemlju države.<ref>{{Cite web|title=Belarus referendum approves proposal to renounce non-nuclear status - agencies|url=https://www.reuters.com/world/europe/launchpad-russias-assault-ukraine-belarus-holds-referendum-renounce-non-nuclear-2022-02-27/|access-date=2022-02-28 |date=2022-02-27 |publisher=Reuters}}</ref> * [[28. februar]] - [[Medvladni forum za podnebne spremembe]] izda drugi del šestega ocenjevalnega poročila, v katerem zaključi, da so številni človekovi vplivi na [[podnebje]] zdaj »nepovratni«.<ref>{{Cite web|title=IPCC issues 'bleakest warning yet' on impacts of climate breakdown |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/feb/28/ipcc-issues-bleakest-warning-yet-impacts-climate-breakdown |access-date=2022-02-28 |date=2022-02-28 |work=The Guardian}}</ref> * [[2. marec]] - ruska invazija na Ukrajino: ruska vojska zavzame prvo večje ukrajinsko mesto, [[Herson, Ukrajina|Herson]] ob [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name="falls">{{cite news|last1=Schwirtz|first1=Michael|last2=Pérez-Peña|first2=Richard|date=2022-03-02 |title=First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|access-date=2022-03-03 |archive-date=2022-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303000108/https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|url-status=live}}</ref> * [[10. marec]] - v [[Zagreb|Zagrebu]] [[Strmoglavljenje Tu-141 v Zagrebu|strmoglavi brezpilotni izvidnik]] sovjetske izdelave [[Tupoljev Tu-141]]. * [[15. marec]] - rusko-ukrajinska kriza: predsednik vlad Slovenije, Češke in Poljske [[Janez Janša]], [[Petr Fiala]] in [[Mateusz Morawiecki]] z vlakom odidejo v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref> * [[18. marec]] - v [[Turčija|Turčiji]] odprejo [[most 1915 Çanakkale]] čez [[Dardanele]], z 2023 m najdaljši [[viseči most]] na svetu.<ref>{{navedi novice |url=https://edition.cnn.com/travel/article/turkey-worlds-biggest-bridge/index.html |title=Turkey opens record-breaking bridge between Europe and Asia |date=2022-03-18 |work=CNN |accessdate=2022-03-20}}</ref> * [[28. marec]] - stavba [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]] v [[Trst]]u je dobrih sto let po fašističnem požigu vrnjena slovenski narodni skupnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.primorski.eu/trzaska/dokument-je-podpisan-narodni-dom-je-spet-slovenska-last-foto-in-video-EM1068789 |title= Dokument je podpisan, Narodni dom je spet slovenska last |date=2022-03-28 |work=[[Primorske novice]] |accessdate=2022-03-28}}</ref> * [[3. april]] - ** v [[Srbija|Srbiji]] potekajo [[Predsedniške volitve v Srbiji 2022|predsedniške]] in parlamentarne volitve, na katerih večino glasov osvojita [[Aleksandar Vučić]] in Srbska napredna stranka.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042986529 |title= Vučić prepričljivo zmagal na volitvah v Srbiji |date=2022-04-04 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-11}}</ref> ** na [[Parlamentarne volitve na Madžarskem 2022|parlamentarnih volitvih na Madžarskem]] zmaga vladajoča stranka [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbana]].<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/svet/spremljamo-v-zivo-volisca-so-se-zaprla-se-naprej-orban-ali-peter-marki-zay/ |title=Hud udarec za madžarsko opozicijo, Orban naj bi ohranil tudi ustavno večino |last=Miklavčič |first=Katja |date=2022-04-04 |work=[[N1 Slovenija]] |accessdate=2022-05-11}}</ref> *[[24. april]] - na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah v Sloveniji]] zmaga stranka [[Gibanje Svoboda]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] in si s tem zagotovi 41 sedežev v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. Poleg nje se v Državni zbor uvrstijo še stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (27 sedežev), [[Nova Slovenija]] (8 sedežev), [[Socialni demokrati]] (7 sedežev) in [[Levica (politična stranka)|Levica]] (5 sedežev).<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042987808 |title= Po 99,68 odstotka preštetih glasov: Gibanje Svoboda s 41 poslanskimi mesti, SDS 27, NSi 8, SD 7, Levica 5 |work=Dnevnik |date=2022-04-24 |last=Potočnik |first=Aljaž |accessdate=2022-05-11}}</ref> === Maj–avgust === [[slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|thumb|15. vlada Republike Slovenije]] *[[10. maj|10.]]–[[14. maj]] - v [[Torino|Torinu]] poteka [[Pesem Evrovizije 2022|66. tekmovanje za Pesem Evrovizije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-uradno-odprta-z-generalkami-se-zacenja-zares/626693 |title=Evrovizija uradno odprta, z generalkami se začenja zares |date=2022-05-09 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref> *[[12. maj]] - v tovarni [[Kočevje|kočevskega]] podjetja [[Melamin (podjetje)|Melamin]] pride do [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|eksplozije]], v kateri življenje izgubi sedem ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-se-sedma-zrtev-eksplozije-v-melaminu.html |title=Umrla še sedma žrtev eksplozije v Melaminu |date=2022-06-06 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-23}}</ref> *[[13. maj]] - skladno z rezultati aprilskih volitev je ustanovljen [[9. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednico je izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]] iz stranke Gibanje Svoboda.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/z-ustanovno-sejo-bo-mandat-nastopil-deveti-sklic-drzavnega-zbora/ |title=Urška Klakočar Zupančič postala prva predsednica državnega zbora |last1=Eržen |first1=Barbara |last2=Intihar |first2=Anja |date=2022-05-13 |work=Delo |accessdate=2022-05-13}}</ref> *[[14. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: z umikom ruske vojske se konča [[Bitka za Harkov (2022)|bitka za Harkov]] na severovzhodu Ukrajine.<ref>{{cite web |title=Russian forces are withdrawing from Kharkiv, Ukraine says|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/14/ukraine-says-russian-forces-withdrawing-kharkiv|website=The Guardian|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref><ref>{{cite web |title=Russian forces withdraw far from Kharkiv – mayor|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61441664|website=BBC News|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref> *[[16. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: ukrajinska vojska evakuira približno 260 vojakov iz [[Bitka za Mariupol (2022)|obleganega Mariupola]], kar po mnenju komentatorjev pomeni rusko zmago.<ref>{{Cite web |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref> *[[18. maj]] - v luči rusko-ukrajinske krize [[Švedska]] in [[Finska]] vložita prošnjo za vstop v zvezo [[NATO]] po več desetletjih nevtralnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989284/svet/svedska-in-finska-uradno-vlozili-prosnji-za-vstop-v-nato |title=Švedska in Finska uradno vložili prošnji za vstop v Nato |date=2022-05-18 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-18}}</ref> *[[23. maj]] - v Sloveniji je potrjen prvi primer [[Opičje koze|opičjih koz]], nalezljive bolezni, ki je endemična v podsaharski [[Afrika|Afriki]] in se od 13. maja širi izven tega območja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989702/slovenija/pri-primer-opicjih-koz-v-sloveniji |title= Tudi Slovenija na zemljevidu opičjih koz |last=Klipšteter |first=Tomaž |date=2022-05-24 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-24}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2022-DON385 |title= Multi-country monkeypox outbreak in non-endemic countries |date=2022-05-21 |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |accessdate=2022-05-24}}</ref> *[[1. junij]] - v Državnem zboru je potrjena [[15. vlada Republike Slovenije]] na čelu s predsednikom [[Robert Golob|Robertom Golobom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html |title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=2022-06-01 |accessdate=2022-07-21 |website=24ur.com}}</ref> *[[22. junij]] - v močnem [[potres]]u z jakostjo 6,2 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki prizadene regijo ob meji med [[Afganistan]]om in [[Pakistan]]om, umre več kot 1000 ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/afghanistan-earthquakes-bacc4c96b7a07b5d7d397bee9eb9d3c8 |title=Afghanistan quake kills 1,000 people, deadliest in decades |date=2022-06-22 |publisher=Associated Press |accessdate=2022-06-23}}</ref> *[[11. julij]] - ameriška vesoljska agencija [[NASA]] objavi prvo operativno sliko [[Vesoljski teleskop James Webb|vesoljskega teleskopa James Webb]], t. i. [[Webbovo prvo globoko polje]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/kozmicne-pecine-nasa-objavila-fotografije-vesoljskega-teleskopa-james-webb/633933 |title=Kozmične pečine: Nasa objavila fotografije vesoljskega teleskopa James Webb |work=MMC RTV-SLO |date=2022-07-12 |accessdate=2022-07-21}}</ref> *[[15. julij]] - na [[Kras (območje)|Krasu]] izbruhne [[Požar na Krasu (2022)|obsežen požar]], ki zajame več kot 2000 hektarjev površin na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/pozar-presega-2000-hektarjev/634895 |title=Požar presega 2000 hektarjev |date=2022-07-21 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-07-26}}</ref> *[[15. julij|15.]]–[[24. julij]] - v mestu [[Eugene, Oregon|Eugene]] ([[Oregon]], [[Združene države Amerike]]) poteka [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2021|18. svetovno prvenstvo v atletiki]]. *[[17. julij|17.]]–[[24. julij]] - v [[Celje|Celju]] poteka mednarodna gasilska olimpijada.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin z GZS podpisal pogodbo o sodelovanju pri organizaciji gasilske olimpijade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-in-predsednik-gzs-podpisala-pogodbo-o-sodelovanju-pri-organizaciji-gasilske-olimpijade.html|website=24ur.com|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> * [[25. julij]] - zgodi se [[stebrni udar]] v [[Premogovnik Velenje|premogovniku Velenje]], poškodovanih je 12 rudarjev. === Predvideni dogodki === *[[26. avgust]]–[[11. september]] - [[Poljska]] in [[Slovenija]] bosta gostili [[svetovno prvenstvo v odbojki 2022|svetovno prvenstvo v odbojki]], po tem, ko je Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) odvzela organizacijo prvenstva Rusiji zaradi vojaške invazije na Ukrajino.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/svetovno-prvenstvo-v-odbojki-tudi-v-sloveniji/ |title=Svetovno prvenstvo v odbojki poleti tudi v Sloveniji |date=2022-04-14 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref> *[[23. oktober]]: potekale bodo [[volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitve predsednika Republike Slovenije]]. Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 13. novembra<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novega predsednika države bomo volili 23. oktobra 2022|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref>. *[[20. november]] - potekale bodo [[lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalne volitve v Sloveniji]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdaj bomo prihodnje leto trikrat šli na volitve|url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-kdaj-bomo-sli-na-volitve-560881|website=siol.net|accessdate=2021-11-20|language=sl}}</ref> Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 4. decembra<ref name=":1" />. *[[21. november]]–[[18. december]] - v [[Katar]]ju bo potekalo moško [[svetovno prvenstvo v nogometu 2022|svetovno prvenstvo v nogometu]]. == Smrti == === Januar === [[slika:Official portrait of David Sassoli, president of the European Parliament.jpg|thumb|150px|David Sassoli]] [[slika:Parni Valjak concert in Maribor 2010 (14).jpg|thumb|150px|Aki Rahimovski]] * [[2. januar]]: **[[Richard Leakey]], kenijski paleontropolog in naravovarstvenik (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Famed Paleoanthropologist and Wildlife Conservationist Richard Leakey Dies at 77|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/kenyan-paleoanthropologist-and-wildlife-conservationist-richard-leakey-dies-at-77-180979313/|website=Smithsonian Magazine|accessdate=2022-01-06|language=en|first=Elizabeth|last=Gamillo}}</ref> **[[Eric Walter Elst]], belgijski astronom (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=Overlijden Eric W. Elst (1936 - 2022)|url=https://www.vvs.be/werkgroepen/werkgroep-astrogeschiedenis/overlijden-eric-w-elst-1936-2022|website=Vereniging Voor Sterrenkunde|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=nl}}</ref> * [[3. januar]] - [[Viktor Sanejev]], gruzinski atlet (* [[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Muere el saltador georgiano Viktor Saneyev a los 76 años|url=https://www.lavanguardia.com/deportes/otros-deportes/20220103/7966049/muere-saltador-georgiano-viktor-saneyev-tres-veces-campeon-olimpico.html|website=La Vanguardia|date=2022-01-03|accessdate=2022-01-03|language=es}}</ref> *[[5. januar]] - [[Francisco Álvarez Martínez]], španski kardinal (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet|title=Fallece a los 96 años el cardenal emérito de Toledo Francisco Álvarez Martínez|url=https://www.elespanol.com/eldigitalcastillalamancha/region/toledo/20220105/fallece-cardenal-emerito-toledo-francisco-alvarez-martinez/640186009_0.html|website=El Español|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=es}}</ref> * [[6. januar]]: **[[Sidney Poitier]], bahamsko-ameriški igralec, režiser in diplomat (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-prvi-temnopolti-oskarjevec-sidney-poitier.html |title=Umrl prvi temnopolti oskarjevec Sidney Poitier |date=2022-01-07 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-07}}</ref> **[[Bob Falkenburg]], brazilsko ameriški tenisač (* [[1926]]) *[[7. januar]] - [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]], ruski general (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер экс-глава Генштаба ВС РФ Квашнин|url=https://www.bfm.ru/news/490111|website=BFM.ru - деловой портал|accessdate=2022-01-14|language=ru|last=BFM.ru}}</ref> * [[10. januar]] - [[Herbert Achternbusch]], nemški dramatik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Dramatiker und Filmemacher Herbert Achternbusch gestorben|url=https://www.br.de/nachrichten/kultur/dramatiker-und-filmemacher-herbert-achternbusch-gestorben,SuPeBWC|website=BR24|date=2022-01-13|accessdate=2022-01-14|language=de}}</ref> *[[11. januar]]: **[[David Sassoli]], italijanski novinar in politik, predsednik Evropskega parlamenta (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Morto David Sassoli, presidente del Parlamento europeo: era ricoverato per una malattia che aveva colpito il sistema immunitario|url=https://www.repubblica.it/politica/2022/01/11/news/david_sassoli_morto-333382194/|website=la Repubblica|date=2022-01-11|accessdate=2022-01-14|language=it}}</ref> **[[Tadej Brate]], slovenski industrijski arheolog (* [[1947]]) *[[14. januar]] - [[Franc Avberšek]], slovenski politik in rudarski inženir (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji poslanec in minister za energetiko Franc Avberšek|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-nekdanji-poslanec-in-minister-za-energetiko-franc-avbersek/|work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2022-01-14|language=sl-si}}</ref> *[[19. januar]]: **[[Gaspard Ulliel]], francoski igralec (* [[1984]])<ref>{{Navedi splet|title=French actor Gaspard Ulliel dies at 37 after skiing accident|url=https://www.theguardian.com/film/2022/jan/19/gaspard-ulliel-french-actor-dies-skiing-accident|website=the Guardian|date=2022-01-19|accessdate=2022-01-20|language=en}}</ref> **[[David Roxbee Cox]], angleški statistik (* [[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Sir David Cox, 1924-2022|url=https://www.nuffield.ox.ac.uk/news-events/news/sir-david-cox-1924-2022/|website=Nuffield College Oxford University|accessdate=2022-01-21|language=en}}</ref> *[[20. januar]] - [[Meat Loaf]], ameriški glasbenik in igralec (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Meat Loaf Dies: ‘Bat Out Of Hell’ Singer & ‘Rocky Horror Picture Show’ Actor Was 74|url=https://deadline.com/2022/01/meat-loaf-dead-bat-out-of-hell-rocky-horror-picture-show-1234917056/|website=Deadline|date=2022-01-21|accessdate=2022-01-21|language=en-US|first=Erik|last=Pedersen|first2=Erik|last2=Pedersen}}</ref> *[[21. januar]] - [[Louie Anderson]], ameriški igralec in komik (* [[1953]])<ref>{{Navedi splet|title=Louie Anderson Dies: ‘Baskets’ Emmy-Winner & Stand-Up Comic Was 68|url=https://www.msn.com/en-us/tv/emmys/louie-anderson-dies-baskets-emmy-winner-stand-up-comic-was-68/ar-AAT0Zoi?ocid=BingNewsSearch|website=www.msn.com|accessdate=2022-01-21}}</ref> *[[22. januar]] - [[Aki Rahimovski]], makedonsko-hrvaški pevec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-aki-rahimovski-pevec-skupine-parni-valjak.html |title=Umrl Aki Rahimovski, pevec skupine Parni valjak |date=2022-01-22 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-22}}</ref> *[[24. januar]] - [[Heidi Biebl]], nemška alpska smučarka (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Oberstaufener Olympiasiegerin Heidi Biebl gestorben {{!}} AllgäuHIT - Dein Allgäu. Dein Radio.|url=https://www.allgaeuhit.de/Oberallgaeu-Oberstaufen-Oberstaufener-Olympiasiegerin-Heidi-Biebl-gestorben-article10049316.html|website=allgaeuhit.de|accessdate=2022-01-24|language=de|first=AllgäuHIT-Baumann und Häuslinger|last=GbR}}</ref> *[[28. januar]] - [[Werner Grossmann]], nemški politik (* [[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=Werner Großmann: Letzter Chef der DDR-Auslandsspionage gestorben|url=https://www.bietigheimerzeitung.de/inhalt.werner-grossmann-letzter-chef-der-ddr-auslandsspionage-gestorben.7fc4a358-5c29-4eb4-8619-5545c78f9a64.html|website=bietigheimerzeitung.de|accessdate=2022-01-29|language=de|first=Bietigheimer|last=Zeitung}}</ref> *[[31. januar]] - [[Voldemaras Novickis]], litovski rokometaš (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Anapalin iškeliavo legendinis rankinio treneris bei žaidėjas Valdemaras Novickis|url=https://www.rankinis.lt/anapalin-iskeliavo-legendinis-rankinio-treneris-bei-zaidejas-valdemaras-novickis/|website=Lietuvos rankinio federacija|accessdate=2022-02-01}}</ref> === Februar === * [[1. februar]] - [[Wolfgang Schwanitz]], nemški general in politik (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Ehemaliger Stasi-General und Mielke-Nachfolger Schwanitz gestorben|url=https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2022/02/berlin-stasi-general-mielke-nachfolger-schwanitz-tot-gestorben-ddr.html|website=www.rbb24.de|accessdate=2022-02-02|language=de}}</ref> * [[2. februar]] - [[Irena Pavlič]], slovenska narodna delavka in urednica v Porabju (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je Irena Pavlič - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/66247/Poslovila_se_je_Irena_Pavlic|website=www.pomurec.com|accessdate=2022-02-02|language=sl}}</ref> * [[4. februar]] - [[Marko Brecelj]], slovenski glasbenik in politični aktivst (* [[1951]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kultura/umrl-je-marko-brecelj|title=Umrl je Marko Brecelj|date=4.2.2022|accessdate=4.2.2022|website=Primorske novice|last=Gombač|first=Andraž}}</ref> * [[6. februar]] - [[Lata Mangeshkar]], indijska pevka (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-60257952 |title=Lata Mangeshkar: 'Why I loved the Indian singer as much as The Beatles' |work=BBC News |date=2022-02-07 |accessdate=2022-02-16}}</ref> * [[8. februar]] - [[Luc Montagnier]], francoski virolog, nobelovec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2022/02/10/luc-montagnier-codecouvreur-du-virus-du-sida-et-prix-nobel-de-medecine-en-2008-est-mort_6113151_3382.html |title=Luc Montagnier, codécouvreur du VIH et Prix Nobel de médecine en 2008, est mort |work=Le Monde |date=2022-02-10 |accessdate=2022-02-10}}</ref> * [[13. februar]] - [[Berit Berthelsen]], norveška atletinja (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Friidrettslegenden Berit Berthelsen er død|url=https://www.nrk.no/sport/friidrettslegenden-berit-berthelsen-er-dod-1.15855113|website=NRK|date=2022-02-14|accessdate=2022-02-16|language=nb-NO|last=NRK}}</ref> * [[14. februar]] - [[Borislav Ivkov]], srbski šahovski velemojster (* [[1933]])<ref>{{Navedi splet|title=Borislav Ivkov (1933-2022)|url=https://www.fide.com/news/1575|website=www.fide.com|accessdate=2022-02-16|language=en}}</ref> * [[19. februar]] - [[Mario Plenković]], hrvaški komunikolog (* [[1947]])<ref>{{Navedi novice|title=Umrl je mariborski profesor, oče hrvaškega premierja|url=https://siol.net/novice/svet/umrl-je-mariborski-profesor-oce-hrvaskega-premierja-573373|website=siol.net|accessdate=2022-02-20|language=sl}}</ref> === Marec === [[slika:Secalbright.jpg|thumb|150px|Madeleine Albright]] * [[1. marec]] - [[Alevtina Kolčina]], ruska smučarska tekačica (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.stadium.ru/news/04-03-2022-umerla-olimpiiskaya-chempionka-po-lijnim-gonkam-alevtina-kolchina |title=Умерла олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Алевтина Колчина |date=2022-03-04 |work=Stadium.ru |accessdate=2022-03-14 |lang=ru}}</ref> * [[3. marec]] – [[Dean Woods]], avstralski kolesar (* [[1966]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.auscycling.org.au/nat/news/vale-dean-woods-oam-olympic-gold-medallist-passes-away-aged-55 |title=Vale Dean Woods OAM: Olympic Gold Medallist Passes Away Aged 55 |work=AusCycling |date=2022-03-03 |accessdate=2022-03-14}}</ref> * [[13. marec]] - [[William Hurt]], ameriški igralec (* [[1950]])<ref>{{Navedi novice |title=Umrl je ameriški igralec William Hurt |url=https://www.vecer.com/zabava/film-in-tv/umrl-igralec-william-hurt-10274505 |last=Majcen |first=Matic |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2022-03-14 |date=2022-03-14}}</ref> * [[15. marec]] - [[Eugene Parker]], ameriški astrofizik (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |title=Eugene N. Parker, 94, Dies; Predicted the Existence of Solar Wind |url=https://www.nytimes.com/2022/03/17/science/space/eugene-n-parker-dead.html |date=2022-03-17 |last=Chang |first=Kenneth |work=The New York Times |accessdate=2022-03-19}}</ref> * [[23. marec]] - [[Madeleine Albright]], ameriška političarka (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |last1=Gregorian |first1=Dareh |title=Madeleine Albright, first female secretary of state, dies at 84 |url=https://www.nbcnews.com/politics/politics-news/madeleine-albright-first-female-secretary-state-dies-84-rcna21247 |website=NBC News |date=2022-03-23 |access-date=2022-03-23}}</ref> * [[25. marec]] – [[Taylor Hawkins]], ameriški bobnar (* [[1972]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-je-bobnar-skupine-foo-fighters-taylor-hawkins.html |title=Umrl je bobnar skupine Foo Fighters, Taylor Hawkins |date=2022-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-03-26}}</ref> * [[26. marec]] - [[Boštjan Kiauta]], slovenski zoolog (* [[1937]])<ref name="SAZU">{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/bostjan-kiauta |title=Kiauta, Boštjan |accessdate=2022-03-28 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref> === April === * [[5. april]] - ** [[Sidney Altman]], kanadsko-ameriški molekularni biolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/04/08/nobel-prize-sidney-altman-dies/ |title=Sidney Altman, Nobel laureate in chemistry, dies at 82 |last=Schudel |first=Matt |work=[[The Washington Post]] |date=2022-04-08 |url-access=subscription}}</ref> ** [[Peter Gosar]], slovenski fizik (* [[1923]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/events/624d89ef4894879c02030468 |title=Akad. Peter Gosar (1923–2022) |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] |accessdate=2022-04-09}}</ref> * [[9. april]] - [[Jack Higgins]], angleški pisatelj (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/news/uk/best-selling-thriller-writer-jack-higgins-dies-aged-92-41537761.html |title=Best-selling thriller writer Jack Higgins dies aged 92 |last=O'Reilly |first=Luke |date=2022-04-09 |work=Belfast Telegraph |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[17. april]] - [[Radu Lupu]], romunski pianist (* [[1945]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2022/04/20/arts/music/radu-lupu-dead.html |title=Radu Lupu, Pianist Who Awed Listeners, Is Dead at 76 |last=Allen |first=David |date=2022-04-20 |work=The New York Times |accessdate=2022-05-11}}</ref> === Maj === [[slika:Georges Yoram Federmann et Boris Pahor Strasbourg 19 juin 2015 (cropped).jpg|thumb|150px|Boris Pahor]] * [[1. maj]] - [[Ivica Osim]], bosanski nogometaš in menedžer (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-je-strauss-z-grbavice-ivica-osim/625878 |title=Umrl je "Strauss z Grbavice" Ivica Osim |date=2022-05-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[6. maj]] - [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]], slovenski trobentar (* [[1944]]) * [[8. maj]] - [[Marija Gusakova]], ruska smučarska tekačica (* [[1931]])<ref>{{navedi novice |url=https://78.ru/news/2022-05-08/olimpiiskaya_chempionka_po_lizhnim_gonkam_mariya_gusakova_umerla_v_peterburge |title=Ушла из жизни олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Мария Гусакова |work=78.ru |language=ru |date=2022-05-08 |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[10. maj]] - [[Leonid Kravčuk]], ukrajinski politik (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-neodvisne-ukrajine-leonid-kravcuk/ |title=Umrl je prvi predsednik neodvisne Ukrajine Leonid Kravčuk |date=2022-05-10 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[17. maj]] - [[Vangelis]], grški glasbenik in skladatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.ot.gr/2022/05/19/english-edition/vangelis-papathanasiou-oscar-winning-composer-passes-away-at-the-age-of-79/ |title=Vangelis Papathanasiou: Oscar-winning composer passes away at the age of 79 |work=OT.gr |date=2022-05-19 |accessdate=2022-05-20}}</ref> * [[26. maj]] - [[Ray Liotta]], ameriški igralec (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-igralec-ray-liotta-zvezdnik-filmov-dobri-fantje-in-hannibal/628792 |title=Umrl je igralec Ray Liotta, zvezdnik filmov Dobri fantje in Hannibal |work=MMC RTV-SLO |date=2022-05-26 |accessdate=2022-05-26}}</ref> * [[27. maj]] - [[Marko Račič]], slovenski atlet (* [[1920]])<ref>{{Cite news|date = 2022-05-28 |title = Umrl Marko Račič, najstarejši slovenski olimpijec |newspaper = [[Primorske novice]]|url = https://www.primorske.si/sport/umrl-marko-racic-najstarejsi-slovenski-olimpijec|access-date = 2022-06-02}}</ref> * [[30. maj]] - [[Boris Pahor]], slovenski pisatelj (* [[1913]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-boris-pahor/611422 |title=Umrl je Boris Pahor |date=2022-05-30 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-30}}</ref> === Junij === * [[1. junij]] - [[Geza Erniša]], škof [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|slovenske evangeličanske cerkve]] (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-evangelicanski-duhovnik-geza-ernisa.html |title=Umrl je evangeličanski duhovnik Geza Erniša |work=24ur.com |date=2022-06-01 |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[6. junij]] - [[Valerij Rjumin]], ruski kozmonavt (* [[1939]])<ref>{{navedi novice| url=https://www.space.com/obituary-valery-ryumin-cosmonaut-roscosmos |title=Valery Ryumin, cosmonaut who launched to Salyut and Mir space stations, dies at 82 |work=Space.com |last=Pearlman |first=Robert Z. |date=2022-06-06 |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[15. junij]] - [[Borut Bassin]], slovenski košarkar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/sportal/kosarka/umrl-je-borut-bassin-581763 |title=Umrl je legendarni član Olimpije in jugoslovanske košarkarske reprezentance |work=Siol.net |date=2022-06-15 |accessdate=2022-06-15}}</ref> * [[16. junij]] - [[Kajetan Gantar]], slovenski literarni zgodovinar, filolog, prevajalec in urednik (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/3050660/umrl-klasicni-filolog-in-akademik-kajetan-gantar |title=Umrl klasični filolog in akademik Kajetan Gantar |date=2022-06-17 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[17. junij]] - [[Marlenka Stupica]], slovenska slikarka in ilustratorka (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-slikarka-in-ilustratorka-marlenka-stupica.html |title=Umrla slikarka in ilustratorka Marlenka Stupica |date=2022-06-17 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[19. junij]] - [[Borut Šuklje]], slovenski novinar, diplomat, politik in publicist (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042991448/slovenija/umrl-je-nekdanji-minister-in-diplomat-borut-suklje |title= Poslovil se je Borut Šuklje |date=2022-06-19 |last=Potič |first=Zoran |accessdate=2022-06-28}}</ref> === Julij === * [[3. julij]] - [[Robert Curl]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1933]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/07/06/robert-curl-dies-buckyball-chemistry/ |title=Robert Curl, Nobel-winning chemist in ‘buckyball’ discovery, dies at 88 |last=Murpy |first=Brian |date=2022-07-06 |work=Washington Post |accessdate=2022-07-20}}</ref> * [[8. julij]] - [[Šinzo Abe]], japonski politik (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2022/07/08/national/shinzo-abe-dead-nara-shooting/ |title=Former Prime Minister Shinzo Abe dies after being shot in Nara |work=Japan Times |date=2022-07-08 |accessdate=2022-07-08}}</ref> * [[18. julij]] - [[Claes Oldenburg]], švedsko-ameriški kipar (* [[1929]])<ref name=20220718theguardian-claes>{{Cite web|date=2022-07-18 |title=Claes Oldenburg obituary |url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2022/jul/18/claes-oldenburg-obituary |access-date=2022-07-20 |work=The Guardian}}</ref> === Neznan datum smrti === * januar - [[Aleš Hauc]], slovenski bankir in podjetnik (* [[1964]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl nekdanji prvi mož Nove KBM in Pošte Slovenije Aleš Hauc|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-nekdanji-prvi-moz-nove-kbm-in-poste-slovenije-ales-hauc/ |work=Delo |accessdate=2022-01-21|language=sl}}</ref> * februar - [[Stane Papež]], slovenski rokometaš (* [[1932]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl pionir slovenskega rokometa Stane Papež|url=https://ljubljanainfo.com/novica/kronika/umrl-pionir-slovenskega-rokometa-stane-papez/183450|website=Ljubljanainfo.com|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref> * februar - [[Franc Korbar]] – Cac, slovenski narodnozabavni glasbenik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je znani trobentač|url=https://siol.net/trendi/glasba/umrl-znani-trobentac-franc-korbar-573164|website=siol.net|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Leto 2022|*]] ifqr393o2umdru6p3i37eno46vw1dv9 Galun 0 459929 5724324 5279020 2022-07-27T08:18:04Z Romanm 13 glej tudi [[Galun (otok)]] wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Galun (otok)}} [[Slika:AlumCrystal.jpg|thumb|300px|Kalijev galun {{chem|KAl|(|SO|4|)|2|•12H|2|O}}.]] '''Galun''' je [[kemijska spojina]], običajno hidrirani dvojni [[aluminijev sulfat]] s splošno formulo {{chem|''X''Al|(SO|4|)|2|•12H|2|O}}, v kateri je X enovalentni [[kation]], na primer [[kalij]], [[natrij]] ali [[amonij]].<ref name=ref1>Austin, George T. (1984). ''Shreve's Chemical process industries'' (5th ed.). New York: McGraw-Hill. str. 357.ISBN 9780070571471.</ref> Izraz "galun" se pogosto nanaša na [[kalijev galun]] s kemijsko formulo {{chem|KAl|(SO|4|)|2|•12H|2|O}}. Drugi galuni so imenovani po [[Valenca|enovalentnem]] kationu, na primer [[Natrijev aluminijev sulfat|natrijev galun]] ali [[Amonijev aluminijev sulfat|amonijev galun]]. Naziv "galun" se širše uporablja tudi za soli z enako formulo in strukturo, samo da je [[aluminij]] zamenjan s kakšnim drugim trovalentnim kovinskim ionom, na primer s [[krom|kromom(III)]] in/ali žveplo zamenjano z nekim drugim [[halkogen]]im kationom, na primer s [[selen]]om.<ref name=ref1/> Najpogostejši analog je (kalijev) kromov galun {{chem|K|Cr|(|SO|4|)|2|•12H|2|O}}. V nekaterih industrijah se naziv "galun" (ali "papirniški galun") uporablja za aluminijev sulfat<br> {{chem|Al|2|(|SO|4|)|3}}•''n''{{chem|H|2|O}}. Večina industrijskih [[Flokulacija|flokulacij]] se opravlja z "galunom", ki je v resnici aluminijev sulfat. V medicini se naziv "galun" običjno nanaša na gel [[Aluminijev hidroksid|aluminijeveg hidroksida]], ki se uporablja kot pomagalo pri cepivih.<ref>''"Alhydrogel | Alum vaccine adjuvant for research | InvivoGen"''. www.invivogen.com. Pridobljeno 8. junija 2018.</ref> ==Zgodovina== ===Stari in srednji vek=== ====Galun, odkrit v arheoloških najdiščih==== V [[Stari vek|starem veku]] je bil glavni vir substitutov galuna zahodna puščava v [[Egipt]]u. Evaporiti so vsebovali večinoma {{chem|FeAl|2|(SO|4|)|4|•22H|2|O}}, {{chem|MgAl|2|(SO|4|)|4|•22H|2|O}}, {{chem|NaAl(SO|4|)|2|•6H|2|O}}, {{chem|MgSO|4|•7H|2|O}} and {{chem|Al|2|(SO|4|)|3|•17H|2|O}}.<ref>Picon, M. in drugi (2005). ''L'alun des oasis occidentales d'Egypte: researches sur terrain et recherches en laboratoire''. V Borgard P. in drugi. L'alun de Mediterranée.</ref> Proizvodnja kalijevega galuna iz [[alunit]]a je arheološko dokazana na otoku [[Lesbos]]u.<ref>Archontidou, A. (2005). ''Un atelier de preparation de l'alun a partir de l'alunite dans l'isle de Lesbos''. V Borgard P. in drugi. L'alun de Mediterranée.</ref> Najdišče je bilo opuščeno v 7. stoletju, začetek pa sega najmanj v 2 stoletje n. št. Naravni alumin z otoka Melosa je bil zmes predvsem galunogena ({{chem|Al|2|(SO|4|)|3|•17H|2|O}}) s primesmi kalijevega galuna in drugih sulfatov.<ref>Hall, A. J.; Photos-Jones, E. (2005). ''The nature of Melian alumen and its potential for exploitation in Antiquity''. V Borgard P. in drugi. L'alun de Mediterranée.</ref> ====Alumin v Plinijevih in Dioskoridovih spisih==== Popoln opis snovi z imenom alumin je v ''Naravni zgodovini'' [[Plinij starejši|Plinija starejšega]].<ref name=ref6>Pliny the Elder (77 n. št.). "Alumen, and the several varieties of it; Thirty-eight remedies". Naturalis Historia. Perseus Digital Library (v lstinščini in angleščini). Tufts University. book 35, chapter 52. Pridobljeno 27. decembra 2011.</ref> Primerjava Plinijevega opisa alumina in [[Pedanij Dioskorid|Dioskoridovega]] opisa ''stupterie''<ref>Dioscorides (okoli 60 n. št.). ''De Materia Medica'' [O medicinskih snoveh] (v grščini in latinščini). book 5, chapter 123.</ref> pokaže, da gre očitno za isto snov. Plinij pojasnjuje da se alumin v naravi najde v zemlji in ga imenuje ''salsugoterrae''. Plinij piše, da se ime alumin uporablja za več različnih snovi, vse pa bolj ali manj vežejo usta in se uporabljajo pri barvanju tkanin in v medicini.<ref name=ref6/> Plinij pravi tudi to, da obstaja še neka druga vrsta alumina, ki ga [[Grki]] imenujejo ''šiston'' in se cepi v vlakna belkaste barve.<ref name=ref6/> Iz imena ''šiston'' in opisane lastnosti je mogoče sklepati, da gre za sol, ki nastaja spontano na določenih slanih mineralih kot sta galunov skrilavec in bituminozni skrilavec in vsebuje predvsem [[železov(II) sulfat|železov]] in aluminijev sulfat. Eden od galunov je bil tekoč in se je spretno ponarejal. V čistem stanju je ob dodatku soka granatnega jabolka počrnil. Ta lastnost je značilna za vodno raztopino železovega sulfata. Z raztopino pravega (kalijevega) galuna do te reakcije ne pride. Kontaminacija galuna z železovim sulfatom ni bila zaželena, ker je potemnil in pomotnil barve. Nekateri naravni galuni so bili brez železovega sulfata in so se lahko uporabljali za barvanje svetlih nians. Plinij je opisal tudi nekaj drugih vrst galuna, vendar ni jasno, za katere spojine gre. Antični galun torej ni bil vedno kalijev galun in včasih ni bil niti alkalni aluminijev sulfat.<ref>Chisholm 1911: 766-767.</ref> ====Galun, opisan v srednjeveških besedilih==== Galun in zeleni vitriol (železov(II) sulfat) imata sladkoben okus in vežeta usta, njuna uporabnost pa se prekriva. Zgleda, da srednjeveški [[Alkimija|alkimisti]] in drugi pisci zato med njima niso delali posebnih razlik. V zapisih alkimistov se za obe spojini najdejo nazivi ''misi'', ''sori'' in ''halkantum''. Za obe spojini se brez razlik uporablja tudi ime ''atramentum sutorium'', za katero bi pričakovali, da se nanaša izključno na zeleni vitriol. ===Sodobno razumevanje galunov=== V zgodnjih 1700. letih je nemški kemik Georg Ernst Stahl objavil, da v reakciji [[Žveplova kislina|žveplove kisline]] z [[apnenec|apnencem]] nastaja neke vrste galun.<ref>George Ernst Stahl (1703). ''Specimen Beccherianum''. Johann Ludwig Gleditsch, Leipzig. str. 269.</ref><ref>George Ernst Stahl (1723). ''Ausführliche Betrachtung und zulänglicher Beweiss von den Saltzen, daß diesselbe aus einer zarten Erde, mit Wasser innig verbunden, bestehen''. str. 305.</ref> Napako sta kmalu popravila Johann Pott in Andreas Marggraf. Slednji je zapisal, da je [[Obarjanje|oborina]], ki nastane z dodajanjem alkalij v raztopino galuna, povsem drugačna od [[Apno|apna]] in [[Kreda|krede]] in je ena od sestavin običajne gline.<ref>Johann Heinrich Pott (1746). ''Chymische Untersuchungen, welche fürnehmlich von der Lithogeognosia oder Erkäntniß und Bearbeitung der gemeinen einfacheren Steine und Erden ingleichen von Feuer und Licht handeln''. Potsdam, Christian Friedrich Voss, volume 1, str. 32.</ref><ref>Andreas Sigismund Marggraf (1754). ''Expériences faites sur la terre d'alun''. Mémoires de l'Académie des sciences et belles-lettres de Berlin, str. 41-66.</ref> Marggraf je dokazal tudi to, da se popolne kristale z lastnostmi galuna lahko pridobi z raztapljanjem [[Glinica|glinice]] v žveplovi kislini in dodajanjem [[Kalijev karbonat|pepelike]] ali [[amonijak]]a v koncentrirano raztopino.<ref name=ref13>Chisholm 1911: 766.</ref><ref>Marggraf (1754). ''Expériences qui concernent la régénération de l'alun de sa propre terre, l'après avoir séparé par l'acide vitriolique; avec quelques compositions artificielles de l'alun par moyen d'autres terres, et dudit acide''. Mémoires de l'Académie des sciences et belles-lettres de Berlin, str. 31-40.</ref> Leta 1767 je Torbern Bergman opazil, da [[kalijev sulfat|kalijev]] ali [[amonijev sulfat]] pretvorita aluminijev sulfat v galun, [[Natrijev sulfat|natrijev]] ali [[Kalcijev sulfat|kalcijev]] pa ne.<ref name=ref13/><ref>Torbern Bergman (1767). ''IX. De confectione Aluminis''. Opuscula physica et chemica, I. G. Müller, Leipzig, 1788. volume 1. str. 306-307.</ref> Sestavo običjnega (kalijevega) galuna je uspelo določiti Louisu Vauquelinu leta 1797. Takoj ko je Martin Klaproth odkril prisotnost kalija v [[levcit]]u in [[lepidolit]]u,<ref>Martin Heinrich Klaproth (1797). ''Beiträge zur Chemischen Kenntniss Der Mineralkörper''. Decker and Co., Posen, and Heinrich August Rottmann, Berlin; str. 45-46 in 193.</ref><ref>Martin Heinrich Klaproth (1801). ''Analytical Essays Towards Promoting the Chemical Knowledge of Mineral Substances''. T. Cadell, Jr. & W. Davies, London.</ref> je Vauquelin dokazal, da je galun dvojna sol, sestavljane iz žveplove kisline, glinice in kalija.<ref>Vauquelin (1797). "Sur la nature de l'Alun du commerce, sur l'existence de la potasse dans ce sel, et sur diverses combinaisons simples ou triples de l'alumine avec l'acide sulfurique." ''Annales de Chimie et de Physique'' '''1''' (22): 258-279.</ref> V isti izdaji časopisa je Jean-Antoine Chaptal objavil analize štirih različnih vrst galunov: rimskega, levantskega, britanskega in svojega,<ref>Jean-Antoine Chaptal (1797), "Comparée des quatre principales sortes d'Alun connues dans le commerce; et Observations sur leur nature et leur usage". ''Annales de Chimie et de Physique'' '''1''' (22): 280-296.</ref> s čimer je potrdil Vauquelinove rezultate.<ref name=ref13/> ==Proizvodnja== [[Slika:Potassium alum octahedral like crystal.jpg|thumb|250px|Kristal kalijevega galuna]] Nekateri galuni se pojavljajo v [[mineral]]ih, med katerimi je najpomembnejši [[alunit]]. Najpomembnejši galuni so kalijev, natrijev in amonijev galun, ki se proizvajajo industrijsko. Tipičen proizvodni postopek vključuje reakcijo aluminijevega sulfata in sulfata enovalentnega kationa.<ref>Otto Helmboldt, L. Keith Hudson, Chanakya Misra, Karl Wefers, Wolfgang Heck, Hans Stark, Max Danner, Norbert Rösch. ''Aluminum Compounds, Inorganic''. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry 2007, Wiley-VCH, Weinheim. doi:10.1002/14356007.a01_527.pub2.</ref> Aluminijev sulfat se običajno proizvaja z obdelavo mineralov, na primer aluminijevega skrilavca, [[boksit]]a in [[kriolit]]a z žveplovo kislino.<ref name=ref21>Chisholm 1911: 767.</ref> ==Vrste galunov== Aluminijevi galuni se poimenujejo po enovalentnem kationu. Nekatere alkalne kovine, na primer [[litij]], ne tvorijo galunov zaradi majhnih dimenzij njihovih ionov. Najpomembnejši galuni so: * [[Kalijev galun]], {{chem|KAl(SO|4|)|2|•12H|2|O}} ali enostavno "galun". * [[Natrijev aluminijev sulfat|Natrijev galun]], {{chem|NaAl(SO|4|)|2|•12H|2|O}}. * [[Amonijev aluminijev sulfat|Amonijev galun]], {{chem|NH|4|Al(SO|4|)|2|•12H|2|O}}. ==Kemijske lastnoti== Aluminijevi galuni imajo več skupnih kemijskih lastnosti. Topni so v vodi, imajo sladkoben okus, so kisli, vežejo usta in [[Kristalizacija|kristalizirajo]] kot pravilni [[Oktaeder|oktaedri]]. V kristalu je vsak aluminijev ion obdan s šestimi molekulami vode. Galuni se med segrevanjem utekočinijo, ker se raztopijo v lastni kristalni vodi. Če se segrevanje nadaljuje, voda izpari. Kristal se speni in nabrekne in se nazadnje spremeni v amorfen prah.<ref name=ref13/> ===[[Kristalna struktura]]=== Galuni kristalizirajo v eni od treh različnih kristalnih strukturah: α-, β- in γ-galuni. ===Topnost=== [[Topnost]] galunov je zelo različna. Natrijev galun je v vodi zelo dobro topen, medtem ko sta [[cezij]]ev in [[rubidij]]ev galun skoraj netopna. Topnosti so prikazana v naslednji preglednici.<ref name=ref21/> Pri temperaturi T se v 100 delih vode raztopi: {| class="wikitable" |- ! ''T'' ! Amonijev galun ! Kalijev galun ! Rubidijev galun ! Cezijev galun |- style="text-align:right;" || 0&nbsp;°C || 2,62 || 3,90 || 0,71 || 0,19 |- style="text-align:right;" || 10&nbsp;°C || 4,50 || 9,52 || 1,09 || 0,29 |- style="text-align:right;" || 50&nbsp;°C || 15,9 || 44,11 || 4,98 || 1,235 |- style="text-align:right;" || 80&nbsp;°C || 35,20 || 134,47 || 21,60 || 5,29 |- style="text-align:right;" || 100&nbsp;°C || 70,83 || 357,48 || &nbsp; || &nbsp; |} ==Raba== Aluminijevi galuni se uporabljajo od antike in so v nekaterih industrijah še vedno pomembni. Najbolj uporaben je kalijev galun, ki se od antike uporablja kot [[Flokulacija|flokulant]] za čiščenje motnih tekočin in lužilo pri barvanju tkanin in strojenju usnja. Še vedno se uporablja za obdelavo vode, v medicini, kozmetiki (deodorant), pripravi hrane (v [[Pecilni prašek|pecilnih praških]] in salamurijah) in proizvodnji negorljivega papirja in tkanin. Natrijev galun se uporablja kot nadomestek za kalijev galun v pecilnih praških. Amonijev galun ima nekaj nišnih uporabnosti. Drugi galuni so predvsem predmet raziskav. V tradicionalni japonski umetnosti se glaun in živalski klej raztopita v vodi. Nastala raztopina, imenovana ''dousa'' ([[Japonščina|japonsko]] 礬水) se uporablja za prvi premaz pred apretiranjem papirja. Koncentrirano vročo raztopino kalijevega ali amonijevega sulfata uporabljajo zlatarji in strojniki za jedkanje konic svedrov, ki so se zalomili med vrtanjem v [[aluminij]], [[baker]], [[Medenina|medenino]], [[zlato]] in [[srebro]]. Galun namreč samo neznatno reagira z omenjnimi kovinami, [[Korozija|korodira]] pa [[jeklo]]. Konice svedrov majhnih premerov se običajno lahko izvlečejo že po nekaj urah namakanja.<ref>Nancy Lee (6. august 2013). ''The Complete Idiot's Guide to Making Metal Jewelry''. DK. str. 114. ISBN 978-1-61564-370-7.</ref> ==Sorodne spojine== Galune lahko tvori veliko trivalentnih kovin. Njihova splošna formula je XM(SO<sub>4</sub>)2•nH<sub>2</sub>O, pri čemer je X enovalentna kovina ali amonij, M trivalentna kovina, n pa je pogosto 12. Najpomembnejši je kromov galun KCr(SO<sub>4</sub>)2•12H<sub>2</sub>O, temno vijoličen kristaliničen dvojni sulfat [[krom]]a in [[kalij]]a, ki se je uporabljal za strojenje usnja. Na splošno velja, da galune laže tvorijo alkalne kovine z večjimi atomi. Pravilo je prvi postavil Locke leta 1902,<ref>J. Locke (1902). "On some double suphates of thallic thallium and caesium". American Chemical Journal. 27: 281.</ref> ki je odkril, da če trivalentna kovina ne tvori galuna s [[cezij]]em, ga ne tvori z nobeno drugo alkalijsko kovino ali amonijem. ===Selenatni galuni=== [[Selen]]ovi ali selenatni galuni vsebujejo namesto žvepla selen oziroma namesto sulfatnega iona selenatni ion ({{chem|SeO|4|2-}}). Spojine so močni [[Oksidacija|oksidanti]]. ===Mešani galuni=== V nekaterih primerih lahko nastanejo trdne raztopine galunov z različnimi enovalentnimi in trovolentnimi kovinskimi ioni. ===Drugi hidrati=== Galuni imajo običajno vezanih dvanajst molekul kristalne vode, obstajajo pa tudi dvojni sulfati in selenati z drugsčno stopnjo hidracije. Enajst molekul vode vsebujeta na primer minerala [[mendozit]] in [[kalinit]], šest molekul guanidinijevi ({{chem|CH|6|N|3|+}}) in dimetilamonijevi ({{chem|(CH|3|)|2|NH|2|+}}) "galuni", štiri molekule na primer goldihit, eno talijev plutonijev sulfat, brezvodni pa so javapaiiti. Ti razredi vkjučujejo različne, vendar prekrivajoče se kombinacije ionov. ===Drugi dvojni sulfati=== Psevdo galun je dvojni sulfat s tipično formulo ASO<sub>4</sub>•B<sub>2</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>3</sub>•22H<sub>2</sub>O, v kateri je A dvovalentni kovinski ion, na primer [[kobalt]] (vupatkiite), [[mangan]] (apjohnite), [[magnezij]] (pikingerit) ali [[železo]] ([[halotrihit]] ali peresni galun), B pa trovalentni kovinski ion.<ref>Halotrichite on Mindat.org.</ref> Znani so tudi dvojni sulfati s splošno formulo A<sub>2</sub>SO<sub>4</sub>•B<sub>2</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>3</sub>•24H<sub>2</sub>O, v katerih je A enovalentni kation, n primer natrij, kalij, rubidij, cezij, talij(I) ali kompleksen kation, na primer amonij ({{chem|NH|4|+}}), metilamonij ({{chem|CH|3|NH|3|+}}), hidroksilmonij ({{chem|HONH|3|+}}) ali hidrazinij ({{chem|N|2|H|5|+}}). B je trovelentni kovinski ion, na primer aluminij, krom, titan, mangan, vanadij, železo(III), kobalt(III), galij, molibden, indij, rutenij, rodij ali iridij.<ref>Greenwood, N. N.; & Earnshaw, A. (1997). ''Chemistry of the Elements'' (2nd Edn.), Oxford: Butterworth-Heinemann. ISBN 0-7506-3365-4.</ref> Obstajajo tudi analogni selenati. Kombinacije enovalentnega in trovalentnega kationa in aniona so odvisne od velikosti ionov. Tuttonova sol je dvojni sulfat s tipično formulo {{chem|''A''|2|SO|4|·''B''SO|4|·6H|2|O}}, v kateri je A enovalentni kation, B pa dvovalentni kovinski ion. Dvojni sulfati s formulo {{chem|''A''|2|SO|4|·2''B''SO|4}}, v kateri je A enovalenten kation, B pa dvovalentrn kovinski ion, se imenujejo ''langbeiniti'' po prototipskem kalijevem magnezijevem sulfatu. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Aluminijeve spojine]] [[Kategorija:Sulfati]] [[Kategorija:Sulfatni minerali]] si1nnnqsleq70ie4y908z1jqcgiaebf 5724325 5724324 2022-07-27T08:18:45Z Romanm 13 {{drugi pomeni}} wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} [[Slika:AlumCrystal.jpg|thumb|300px|Kalijev galun {{chem|KAl|(|SO|4|)|2|•12H|2|O}}.]] '''Galun''' je [[kemijska spojina]], običajno hidrirani dvojni [[aluminijev sulfat]] s splošno formulo {{chem|''X''Al|(SO|4|)|2|•12H|2|O}}, v kateri je X enovalentni [[kation]], na primer [[kalij]], [[natrij]] ali [[amonij]].<ref name=ref1>Austin, George T. (1984). ''Shreve's Chemical process industries'' (5th ed.). New York: McGraw-Hill. str. 357.ISBN 9780070571471.</ref> Izraz "galun" se pogosto nanaša na [[kalijev galun]] s kemijsko formulo {{chem|KAl|(SO|4|)|2|•12H|2|O}}. Drugi galuni so imenovani po [[Valenca|enovalentnem]] kationu, na primer [[Natrijev aluminijev sulfat|natrijev galun]] ali [[Amonijev aluminijev sulfat|amonijev galun]]. Naziv "galun" se širše uporablja tudi za soli z enako formulo in strukturo, samo da je [[aluminij]] zamenjan s kakšnim drugim trovalentnim kovinskim ionom, na primer s [[krom|kromom(III)]] in/ali žveplo zamenjano z nekim drugim [[halkogen]]im kationom, na primer s [[selen]]om.<ref name=ref1/> Najpogostejši analog je (kalijev) kromov galun {{chem|K|Cr|(|SO|4|)|2|•12H|2|O}}. V nekaterih industrijah se naziv "galun" (ali "papirniški galun") uporablja za aluminijev sulfat<br> {{chem|Al|2|(|SO|4|)|3}}•''n''{{chem|H|2|O}}. Večina industrijskih [[Flokulacija|flokulacij]] se opravlja z "galunom", ki je v resnici aluminijev sulfat. V medicini se naziv "galun" običjno nanaša na gel [[Aluminijev hidroksid|aluminijeveg hidroksida]], ki se uporablja kot pomagalo pri cepivih.<ref>''"Alhydrogel | Alum vaccine adjuvant for research | InvivoGen"''. www.invivogen.com. Pridobljeno 8. junija 2018.</ref> ==Zgodovina== ===Stari in srednji vek=== ====Galun, odkrit v arheoloških najdiščih==== V [[Stari vek|starem veku]] je bil glavni vir substitutov galuna zahodna puščava v [[Egipt]]u. Evaporiti so vsebovali večinoma {{chem|FeAl|2|(SO|4|)|4|•22H|2|O}}, {{chem|MgAl|2|(SO|4|)|4|•22H|2|O}}, {{chem|NaAl(SO|4|)|2|•6H|2|O}}, {{chem|MgSO|4|•7H|2|O}} and {{chem|Al|2|(SO|4|)|3|•17H|2|O}}.<ref>Picon, M. in drugi (2005). ''L'alun des oasis occidentales d'Egypte: researches sur terrain et recherches en laboratoire''. V Borgard P. in drugi. L'alun de Mediterranée.</ref> Proizvodnja kalijevega galuna iz [[alunit]]a je arheološko dokazana na otoku [[Lesbos]]u.<ref>Archontidou, A. (2005). ''Un atelier de preparation de l'alun a partir de l'alunite dans l'isle de Lesbos''. V Borgard P. in drugi. L'alun de Mediterranée.</ref> Najdišče je bilo opuščeno v 7. stoletju, začetek pa sega najmanj v 2 stoletje n. št. Naravni alumin z otoka Melosa je bil zmes predvsem galunogena ({{chem|Al|2|(SO|4|)|3|•17H|2|O}}) s primesmi kalijevega galuna in drugih sulfatov.<ref>Hall, A. J.; Photos-Jones, E. (2005). ''The nature of Melian alumen and its potential for exploitation in Antiquity''. V Borgard P. in drugi. L'alun de Mediterranée.</ref> ====Alumin v Plinijevih in Dioskoridovih spisih==== Popoln opis snovi z imenom alumin je v ''Naravni zgodovini'' [[Plinij starejši|Plinija starejšega]].<ref name=ref6>Pliny the Elder (77 n. št.). "Alumen, and the several varieties of it; Thirty-eight remedies". Naturalis Historia. Perseus Digital Library (v lstinščini in angleščini). Tufts University. book 35, chapter 52. Pridobljeno 27. decembra 2011.</ref> Primerjava Plinijevega opisa alumina in [[Pedanij Dioskorid|Dioskoridovega]] opisa ''stupterie''<ref>Dioscorides (okoli 60 n. št.). ''De Materia Medica'' [O medicinskih snoveh] (v grščini in latinščini). book 5, chapter 123.</ref> pokaže, da gre očitno za isto snov. Plinij pojasnjuje da se alumin v naravi najde v zemlji in ga imenuje ''salsugoterrae''. Plinij piše, da se ime alumin uporablja za več različnih snovi, vse pa bolj ali manj vežejo usta in se uporabljajo pri barvanju tkanin in v medicini.<ref name=ref6/> Plinij pravi tudi to, da obstaja še neka druga vrsta alumina, ki ga [[Grki]] imenujejo ''šiston'' in se cepi v vlakna belkaste barve.<ref name=ref6/> Iz imena ''šiston'' in opisane lastnosti je mogoče sklepati, da gre za sol, ki nastaja spontano na določenih slanih mineralih kot sta galunov skrilavec in bituminozni skrilavec in vsebuje predvsem [[železov(II) sulfat|železov]] in aluminijev sulfat. Eden od galunov je bil tekoč in se je spretno ponarejal. V čistem stanju je ob dodatku soka granatnega jabolka počrnil. Ta lastnost je značilna za vodno raztopino železovega sulfata. Z raztopino pravega (kalijevega) galuna do te reakcije ne pride. Kontaminacija galuna z železovim sulfatom ni bila zaželena, ker je potemnil in pomotnil barve. Nekateri naravni galuni so bili brez železovega sulfata in so se lahko uporabljali za barvanje svetlih nians. Plinij je opisal tudi nekaj drugih vrst galuna, vendar ni jasno, za katere spojine gre. Antični galun torej ni bil vedno kalijev galun in včasih ni bil niti alkalni aluminijev sulfat.<ref>Chisholm 1911: 766-767.</ref> ====Galun, opisan v srednjeveških besedilih==== Galun in zeleni vitriol (železov(II) sulfat) imata sladkoben okus in vežeta usta, njuna uporabnost pa se prekriva. Zgleda, da srednjeveški [[Alkimija|alkimisti]] in drugi pisci zato med njima niso delali posebnih razlik. V zapisih alkimistov se za obe spojini najdejo nazivi ''misi'', ''sori'' in ''halkantum''. Za obe spojini se brez razlik uporablja tudi ime ''atramentum sutorium'', za katero bi pričakovali, da se nanaša izključno na zeleni vitriol. ===Sodobno razumevanje galunov=== V zgodnjih 1700. letih je nemški kemik Georg Ernst Stahl objavil, da v reakciji [[Žveplova kislina|žveplove kisline]] z [[apnenec|apnencem]] nastaja neke vrste galun.<ref>George Ernst Stahl (1703). ''Specimen Beccherianum''. Johann Ludwig Gleditsch, Leipzig. str. 269.</ref><ref>George Ernst Stahl (1723). ''Ausführliche Betrachtung und zulänglicher Beweiss von den Saltzen, daß diesselbe aus einer zarten Erde, mit Wasser innig verbunden, bestehen''. str. 305.</ref> Napako sta kmalu popravila Johann Pott in Andreas Marggraf. Slednji je zapisal, da je [[Obarjanje|oborina]], ki nastane z dodajanjem alkalij v raztopino galuna, povsem drugačna od [[Apno|apna]] in [[Kreda|krede]] in je ena od sestavin običajne gline.<ref>Johann Heinrich Pott (1746). ''Chymische Untersuchungen, welche fürnehmlich von der Lithogeognosia oder Erkäntniß und Bearbeitung der gemeinen einfacheren Steine und Erden ingleichen von Feuer und Licht handeln''. Potsdam, Christian Friedrich Voss, volume 1, str. 32.</ref><ref>Andreas Sigismund Marggraf (1754). ''Expériences faites sur la terre d'alun''. Mémoires de l'Académie des sciences et belles-lettres de Berlin, str. 41-66.</ref> Marggraf je dokazal tudi to, da se popolne kristale z lastnostmi galuna lahko pridobi z raztapljanjem [[Glinica|glinice]] v žveplovi kislini in dodajanjem [[Kalijev karbonat|pepelike]] ali [[amonijak]]a v koncentrirano raztopino.<ref name=ref13>Chisholm 1911: 766.</ref><ref>Marggraf (1754). ''Expériences qui concernent la régénération de l'alun de sa propre terre, l'après avoir séparé par l'acide vitriolique; avec quelques compositions artificielles de l'alun par moyen d'autres terres, et dudit acide''. Mémoires de l'Académie des sciences et belles-lettres de Berlin, str. 31-40.</ref> Leta 1767 je Torbern Bergman opazil, da [[kalijev sulfat|kalijev]] ali [[amonijev sulfat]] pretvorita aluminijev sulfat v galun, [[Natrijev sulfat|natrijev]] ali [[Kalcijev sulfat|kalcijev]] pa ne.<ref name=ref13/><ref>Torbern Bergman (1767). ''IX. De confectione Aluminis''. Opuscula physica et chemica, I. G. Müller, Leipzig, 1788. volume 1. str. 306-307.</ref> Sestavo običjnega (kalijevega) galuna je uspelo določiti Louisu Vauquelinu leta 1797. Takoj ko je Martin Klaproth odkril prisotnost kalija v [[levcit]]u in [[lepidolit]]u,<ref>Martin Heinrich Klaproth (1797). ''Beiträge zur Chemischen Kenntniss Der Mineralkörper''. Decker and Co., Posen, and Heinrich August Rottmann, Berlin; str. 45-46 in 193.</ref><ref>Martin Heinrich Klaproth (1801). ''Analytical Essays Towards Promoting the Chemical Knowledge of Mineral Substances''. T. Cadell, Jr. & W. Davies, London.</ref> je Vauquelin dokazal, da je galun dvojna sol, sestavljane iz žveplove kisline, glinice in kalija.<ref>Vauquelin (1797). "Sur la nature de l'Alun du commerce, sur l'existence de la potasse dans ce sel, et sur diverses combinaisons simples ou triples de l'alumine avec l'acide sulfurique." ''Annales de Chimie et de Physique'' '''1''' (22): 258-279.</ref> V isti izdaji časopisa je Jean-Antoine Chaptal objavil analize štirih različnih vrst galunov: rimskega, levantskega, britanskega in svojega,<ref>Jean-Antoine Chaptal (1797), "Comparée des quatre principales sortes d'Alun connues dans le commerce; et Observations sur leur nature et leur usage". ''Annales de Chimie et de Physique'' '''1''' (22): 280-296.</ref> s čimer je potrdil Vauquelinove rezultate.<ref name=ref13/> ==Proizvodnja== [[Slika:Potassium alum octahedral like crystal.jpg|thumb|250px|Kristal kalijevega galuna]] Nekateri galuni se pojavljajo v [[mineral]]ih, med katerimi je najpomembnejši [[alunit]]. Najpomembnejši galuni so kalijev, natrijev in amonijev galun, ki se proizvajajo industrijsko. Tipičen proizvodni postopek vključuje reakcijo aluminijevega sulfata in sulfata enovalentnega kationa.<ref>Otto Helmboldt, L. Keith Hudson, Chanakya Misra, Karl Wefers, Wolfgang Heck, Hans Stark, Max Danner, Norbert Rösch. ''Aluminum Compounds, Inorganic''. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry 2007, Wiley-VCH, Weinheim. doi:10.1002/14356007.a01_527.pub2.</ref> Aluminijev sulfat se običajno proizvaja z obdelavo mineralov, na primer aluminijevega skrilavca, [[boksit]]a in [[kriolit]]a z žveplovo kislino.<ref name=ref21>Chisholm 1911: 767.</ref> ==Vrste galunov== Aluminijevi galuni se poimenujejo po enovalentnem kationu. Nekatere alkalne kovine, na primer [[litij]], ne tvorijo galunov zaradi majhnih dimenzij njihovih ionov. Najpomembnejši galuni so: * [[Kalijev galun]], {{chem|KAl(SO|4|)|2|•12H|2|O}} ali enostavno "galun". * [[Natrijev aluminijev sulfat|Natrijev galun]], {{chem|NaAl(SO|4|)|2|•12H|2|O}}. * [[Amonijev aluminijev sulfat|Amonijev galun]], {{chem|NH|4|Al(SO|4|)|2|•12H|2|O}}. ==Kemijske lastnoti== Aluminijevi galuni imajo več skupnih kemijskih lastnosti. Topni so v vodi, imajo sladkoben okus, so kisli, vežejo usta in [[Kristalizacija|kristalizirajo]] kot pravilni [[Oktaeder|oktaedri]]. V kristalu je vsak aluminijev ion obdan s šestimi molekulami vode. Galuni se med segrevanjem utekočinijo, ker se raztopijo v lastni kristalni vodi. Če se segrevanje nadaljuje, voda izpari. Kristal se speni in nabrekne in se nazadnje spremeni v amorfen prah.<ref name=ref13/> ===[[Kristalna struktura]]=== Galuni kristalizirajo v eni od treh različnih kristalnih strukturah: α-, β- in γ-galuni. ===Topnost=== [[Topnost]] galunov je zelo različna. Natrijev galun je v vodi zelo dobro topen, medtem ko sta [[cezij]]ev in [[rubidij]]ev galun skoraj netopna. Topnosti so prikazana v naslednji preglednici.<ref name=ref21/> Pri temperaturi T se v 100 delih vode raztopi: {| class="wikitable" |- ! ''T'' ! Amonijev galun ! Kalijev galun ! Rubidijev galun ! Cezijev galun |- style="text-align:right;" || 0&nbsp;°C || 2,62 || 3,90 || 0,71 || 0,19 |- style="text-align:right;" || 10&nbsp;°C || 4,50 || 9,52 || 1,09 || 0,29 |- style="text-align:right;" || 50&nbsp;°C || 15,9 || 44,11 || 4,98 || 1,235 |- style="text-align:right;" || 80&nbsp;°C || 35,20 || 134,47 || 21,60 || 5,29 |- style="text-align:right;" || 100&nbsp;°C || 70,83 || 357,48 || &nbsp; || &nbsp; |} ==Raba== Aluminijevi galuni se uporabljajo od antike in so v nekaterih industrijah še vedno pomembni. Najbolj uporaben je kalijev galun, ki se od antike uporablja kot [[Flokulacija|flokulant]] za čiščenje motnih tekočin in lužilo pri barvanju tkanin in strojenju usnja. Še vedno se uporablja za obdelavo vode, v medicini, kozmetiki (deodorant), pripravi hrane (v [[Pecilni prašek|pecilnih praških]] in salamurijah) in proizvodnji negorljivega papirja in tkanin. Natrijev galun se uporablja kot nadomestek za kalijev galun v pecilnih praških. Amonijev galun ima nekaj nišnih uporabnosti. Drugi galuni so predvsem predmet raziskav. V tradicionalni japonski umetnosti se glaun in živalski klej raztopita v vodi. Nastala raztopina, imenovana ''dousa'' ([[Japonščina|japonsko]] 礬水) se uporablja za prvi premaz pred apretiranjem papirja. Koncentrirano vročo raztopino kalijevega ali amonijevega sulfata uporabljajo zlatarji in strojniki za jedkanje konic svedrov, ki so se zalomili med vrtanjem v [[aluminij]], [[baker]], [[Medenina|medenino]], [[zlato]] in [[srebro]]. Galun namreč samo neznatno reagira z omenjnimi kovinami, [[Korozija|korodira]] pa [[jeklo]]. Konice svedrov majhnih premerov se običajno lahko izvlečejo že po nekaj urah namakanja.<ref>Nancy Lee (6. august 2013). ''The Complete Idiot's Guide to Making Metal Jewelry''. DK. str. 114. ISBN 978-1-61564-370-7.</ref> ==Sorodne spojine== Galune lahko tvori veliko trivalentnih kovin. Njihova splošna formula je XM(SO<sub>4</sub>)2•nH<sub>2</sub>O, pri čemer je X enovalentna kovina ali amonij, M trivalentna kovina, n pa je pogosto 12. Najpomembnejši je kromov galun KCr(SO<sub>4</sub>)2•12H<sub>2</sub>O, temno vijoličen kristaliničen dvojni sulfat [[krom]]a in [[kalij]]a, ki se je uporabljal za strojenje usnja. Na splošno velja, da galune laže tvorijo alkalne kovine z večjimi atomi. Pravilo je prvi postavil Locke leta 1902,<ref>J. Locke (1902). "On some double suphates of thallic thallium and caesium". American Chemical Journal. 27: 281.</ref> ki je odkril, da če trivalentna kovina ne tvori galuna s [[cezij]]em, ga ne tvori z nobeno drugo alkalijsko kovino ali amonijem. ===Selenatni galuni=== [[Selen]]ovi ali selenatni galuni vsebujejo namesto žvepla selen oziroma namesto sulfatnega iona selenatni ion ({{chem|SeO|4|2-}}). Spojine so močni [[Oksidacija|oksidanti]]. ===Mešani galuni=== V nekaterih primerih lahko nastanejo trdne raztopine galunov z različnimi enovalentnimi in trovolentnimi kovinskimi ioni. ===Drugi hidrati=== Galuni imajo običajno vezanih dvanajst molekul kristalne vode, obstajajo pa tudi dvojni sulfati in selenati z drugsčno stopnjo hidracije. Enajst molekul vode vsebujeta na primer minerala [[mendozit]] in [[kalinit]], šest molekul guanidinijevi ({{chem|CH|6|N|3|+}}) in dimetilamonijevi ({{chem|(CH|3|)|2|NH|2|+}}) "galuni", štiri molekule na primer goldihit, eno talijev plutonijev sulfat, brezvodni pa so javapaiiti. Ti razredi vkjučujejo različne, vendar prekrivajoče se kombinacije ionov. ===Drugi dvojni sulfati=== Psevdo galun je dvojni sulfat s tipično formulo ASO<sub>4</sub>•B<sub>2</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>3</sub>•22H<sub>2</sub>O, v kateri je A dvovalentni kovinski ion, na primer [[kobalt]] (vupatkiite), [[mangan]] (apjohnite), [[magnezij]] (pikingerit) ali [[železo]] ([[halotrihit]] ali peresni galun), B pa trovalentni kovinski ion.<ref>Halotrichite on Mindat.org.</ref> Znani so tudi dvojni sulfati s splošno formulo A<sub>2</sub>SO<sub>4</sub>•B<sub>2</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>3</sub>•24H<sub>2</sub>O, v katerih je A enovalentni kation, n primer natrij, kalij, rubidij, cezij, talij(I) ali kompleksen kation, na primer amonij ({{chem|NH|4|+}}), metilamonij ({{chem|CH|3|NH|3|+}}), hidroksilmonij ({{chem|HONH|3|+}}) ali hidrazinij ({{chem|N|2|H|5|+}}). B je trovelentni kovinski ion, na primer aluminij, krom, titan, mangan, vanadij, železo(III), kobalt(III), galij, molibden, indij, rutenij, rodij ali iridij.<ref>Greenwood, N. N.; & Earnshaw, A. (1997). ''Chemistry of the Elements'' (2nd Edn.), Oxford: Butterworth-Heinemann. ISBN 0-7506-3365-4.</ref> Obstajajo tudi analogni selenati. Kombinacije enovalentnega in trovalentnega kationa in aniona so odvisne od velikosti ionov. Tuttonova sol je dvojni sulfat s tipično formulo {{chem|''A''|2|SO|4|·''B''SO|4|·6H|2|O}}, v kateri je A enovalentni kation, B pa dvovalentni kovinski ion. Dvojni sulfati s formulo {{chem|''A''|2|SO|4|·2''B''SO|4}}, v kateri je A enovalenten kation, B pa dvovalentrn kovinski ion, se imenujejo ''langbeiniti'' po prototipskem kalijevem magnezijevem sulfatu. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Aluminijeve spojine]] [[Kategorija:Sulfati]] [[Kategorija:Sulfatni minerali]] 5ofychokpn1g3p9toy3j8lc9bthbaae Tadej Pogačar 0 461397 5724083 5722009 2022-07-26T13:18:12Z Sporti 5955 /* Tritedenske etapne dirke */ pos. wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176cm |weight = 66kg | currentteam = [[UAE Team Emirates]] | discipline = Cestno kolesarstvo | role = Kolesar | ridertype = Vsestranski, Specialist za etapne dirke | amateuryears1 = 2018 | amateurteam1 = Ljubljana Gusto Xaurum | amateuryears2 = 2008-2017 | amateurteam2 = ROG Ljubljana | amateuryears3 = | amateurteam3 = | amateuryears4 = | amateurteam4 = | amateuryears5 = | amateurteam5 = | amateuryears6 = | amateurteam6 = | amateuryears7 = | amateurteam7 = | amateuryears8 = | amateurteam8 = | amateuryears9 = | amateurteam9 = | amateuryears10 = <!-- up to amateuryears15 --> | amateurteam10 = <!-- up to amateurteam15 --> | proyears1 = 2019- | proteam1 = UAE Team Emirates | proyears2 = | proteam2 = | proyears3 = | proteam3 = | proyears4 = | proteam4 = | proyears5 = | proteam5 = | proyears6 = | proteam6 = | proyears7 = | proteam7 = | proyears8 = | proteam8 = | proyears9 = | proteam9 = | proyears10 = <!-- up to proyears25 --> | proteam10 = <!-- up to proteam25 --> | manageyears1 = | manageteam1 = | manageyears2 = | manageteam2 = | manageyears3 = | manageteam3 = | manageyears4 = | manageteam4 = | manageyears5 = | manageteam5 = | manageyears6 = | manageteam6 = | manageyears7 = | manageteam7 = | manageyears8 = | manageteam8 = | manageyears9 = | manageteam9 = | manageyears10 = <!-- up to manageyears25 --> | manageteam10 = <!-- up to manageteam25 --> | majorwins = '''[[Olimpijske igre]]''' :3. mesto (cestna dirka) [[Poletne olimpijske igre 2020]] '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Tour de France 2020]]''' in '''[[Tour de France 2021|2021]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]]'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]''' ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]]najboljši kolesar gorskih etap ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]][[Najboljši mladi kolesar Tour de France|mladi kolesarji]] ::9 etapnih zmag :'''[[La Vuelta 2019]]''' ::'''[[3. mesto v generalni razvrstitvi]]''' :: 3 etapne zmage (9.,13.,20.etapa) :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar '''[[Etapna dirka]]''' :'''[[Dirka po Sloveniji 2021]]''' ::'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]''' :'''[[Volta ao Algarve 2019]]''' :: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: ena etapna zmaga (2. etapa) :'''[[Amgen Tour of California 2019]]''' :: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: ena etapna zmaga (6. etapa) :'''[[Tour of the Basque Country 2019]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: '''[[6. mesto v generalni razvrstitvi]]''' '''[[Enodnevne dirke]]''' :: [[Liège–Bastogne–Liège]] 2021 :: Državni prvak v vožnji na čas 2019 | medaltemplates = | show-medals = }} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec pri Komendi]]{{navedi vir}}. Trenutno je na vrhu svetovne lestvice [[Mednarodna kolesarska zveza|UCI]], kjer je skupno vodilni že 53 tednov. Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Aprila 2022 je kot prvi kolesar v zgodovini presegel mejo 6000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-prvi-v-zgodovini-prek-sest-tisoc-tock/618307 |title=Pogačar prvi v zgodovini prek šest tisoč točk |accessdate=2022-04-05 |date=2022-04-05 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Že v prvi profesionalni sezoni 2019 je osvojil dve enotedenski etapni dirki, [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Dirka po Kaliforniji|Dirko po Kaliforniji]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref>. V svojem prvem nastopu na [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], je osvojil tri etapne zmage in skupno tretje mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]],<ref>{{cite web|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref> z ubranitvijo zmage leta [[Dirka po Franciji 2021|2021]] je postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem prvem nastopu na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil bronasto medaljo na cestni dirki. Leta 2021 je zmagal tudi na dveh klasičnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]], [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. == Življenjepis == {{ton|datum=november 2019}} Rodil se je v vasi [[Klanec, Komenda|Klanec]] pri Komendi, v šestčlanski družini. V Komendi je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda. Za zamenjavo športa je zaslužen trener Miha Koncilja, ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. == Kariera kolesarja == Njegov prvi in v bistvu edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]]. Član kluba je postal pri devetih letih. V naslednjih letih so ga trenirali različni trenerji in od vsakega je prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov so ga opazili v profesionalni ekipi UAE in prvo predpogodbo je podpisal že leta 2017. Julija 2018 je s to ekipo podpisal pogodbo o sodelovanju. S 1. januarjem 2019 se je ekipi tudi dejansko pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju podaljšali do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|right|250px|Pogačar ob zmagi na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]] 2020]] [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|250px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|državnem prvenstvu v kronometru]] leta 2020 na [[Pokljuka|Pokljuki]]]] Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]] Tour Down Under. Čeprav se je šel na dirko »učit« in opazovat, je dosegel v skupni razvrstitvi 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila enotedenska dirka po [[Portugalska|portugalski]] pokrajini Algarve – Volta ao Algarve, kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo več etapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika Strade Bianche<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]] in za njimi prvi cilj sezone, ki je bil v planu že od začetka, Dirka po [[Kalifornija|Kaliforniji]] – Amgen Tour of California. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je odločilno 6. etapo s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico vodilnega in naslednji dan s pomočjo ekipe na zadnji etapi majico uspel ubraniti. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo [[državno prvenstvo]] v [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka v vožnji na čas. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil četrto mesto v skupni razvrstitvi in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki. Obenem je bil v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in s tem skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042889630|title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državno prvenstvo]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost tekmovalci ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno sedmo mesto in tudi majico državnega prvaka v kategoriji do 23 let. Septembra je štartal svoj prvi Grand Tour – La [[Dirka po Španiji|Vuelta]], za katerega v začetku sploh ni bil predviden. Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Osvojil je izjemne tri zmage v treh najtežjih etapah. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818|title=Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja in slavil tri etapne zmage.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji (l. 2017) je nabiral izkušnje in kljub mladosti že bil prvi mož ljubljanske ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi in prekaljenimi kolesarskimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. == Rezultati v mlajših selekcijah == Prvi kolesarski rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Njegova pot navzgor pa se je začela v kategoriji starejših mladincev, najprej leta 2015, ko je zmagal na etapni dirki v [[Kranj|Kranju]],<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> ter še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/|title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še tretje mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Tritedenske etapne dirke === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|250px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] leta 2021]] [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|250px|Pogačar v [[rumena majica|rumeni majici]] ob drugi zmagi na dirke [[Tour de France 2021|Tour de France]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | |} === Velike enotedenske etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:5px"|Klasike ! style="border-top-width:5px"|2017 ! style="border-top-width:5px"|2018 ! style="border-top-width:5px"|2019 ! style="border-top-width:5px"|2020 ! style="border-top-width:5px"|2021 ! style="border-top-width:5px"|2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Omloop Het Nieuwsblad | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |1 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} E3 Saxo Bank Classic | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Gent–Wevelgem | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} {{Abbr|Mini Flandrija|Dwars door Vlaanderen}} | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | style="background:#ddf;" |10 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNF | 12 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} Klasika San Sebastián | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} Hamburg Cyclassics | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} {{Abbr|Bretonska klasika|Bretagne Classic}} | — | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Québec | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Montréal | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|4 | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |'''1''' | bgcolor=#E8F48C |'''1''' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! scope="row" | Cestna dirka | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | Kronometer | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! scope="row" | Cestna dirka | — | — | 18 | 33 | 37 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | Kronometer | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1992 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — |} ==Rezultati== {{div col|colwidth=22em}} ;2016 : 1. mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::1 etapna zmaga - 3. Etapa : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji]] ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2017|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::ena etapna zmaga 3.etapa : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 3.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Poreč Trophy]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto [[UCI Road World Championships – Mlajši člani U-23 cestna dirka|Cestna dirka]], [[2018 UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji|UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji Mlajši člani U-23Road ]] : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour of California]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::1 etapna zmaga 6.etapa : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::1 etapna zmaga 2.etapa : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::3 etapne zmage: 9.etapa, 13.etapa in 20.etapa : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2019|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 : 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2020]] ;2021 : 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2021]] : 3. mesto [[Poletne olimpijske igre 2020]] Cestna dirka {{div col end}} ==Odlikovanja== Leta 2021 je prejel odlikovanje Zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> Leta 2021 je dobil nagrado zlato kolo, ki jo konec vsake sezone podeljuje kolesarsko društvo Rog.<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{official|https://tadej-pogacar.com/}} * {{twitter|TamauPogi}} * {{instagram|tadejpogacar}} {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] hgnd4bgn765egoh06n55q3mtmaih81j 5724203 5724083 2022-07-26T16:40:13Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176cm |weight = 66kg | currentteam = [[UAE Team Emirates]] | discipline = Cestno kolesarstvo | role = Kolesar | ridertype = Vsestranski, Specialist za etapne dirke | amateuryears1 = 2018 | amateurteam1 = Ljubljana Gusto Xaurum | amateuryears2 = 2008-2017 | amateurteam2 = ROG Ljubljana | amateuryears3 = | amateurteam3 = | amateuryears4 = | amateurteam4 = | amateuryears5 = | amateurteam5 = | amateuryears6 = | amateurteam6 = | amateuryears7 = | amateurteam7 = | amateuryears8 = | amateurteam8 = | amateuryears9 = | amateurteam9 = | amateuryears10 = <!-- up to amateuryears15 --> | amateurteam10 = <!-- up to amateurteam15 --> | proyears1 = 2019- | proteam1 = UAE Team Emirates | proyears2 = | proteam2 = | proyears3 = | proteam3 = | proyears4 = | proteam4 = | proyears5 = | proteam5 = | proyears6 = | proteam6 = | proyears7 = | proteam7 = | proyears8 = | proteam8 = | proyears9 = | proteam9 = | proyears10 = <!-- up to proyears25 --> | proteam10 = <!-- up to proteam25 --> | manageyears1 = | manageteam1 = | manageyears2 = | manageteam2 = | manageyears3 = | manageteam3 = | manageyears4 = | manageteam4 = | manageyears5 = | manageteam5 = | manageyears6 = | manageteam6 = | manageyears7 = | manageteam7 = | manageyears8 = | manageteam8 = | manageyears9 = | manageteam9 = | manageyears10 = <!-- up to manageyears25 --> | manageteam10 = <!-- up to manageteam25 --> | majorwins = '''[[Olimpijske igre]]''' :3. mesto (cestna dirka) [[Poletne olimpijske igre 2020]] '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Tour de France 2020]]''' in '''[[Tour de France 2021|2021]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]]'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]''' ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]]najboljši kolesar gorskih etap ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]][[Najboljši mladi kolesar Tour de France|mladi kolesarji]] ::9 etapnih zmag :'''[[La Vuelta 2019]]''' ::'''[[3. mesto v generalni razvrstitvi]]''' :: 3 etapne zmage (9.,13.,20.etapa) :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar '''[[Etapna dirka]]''' :'''[[Dirka po Sloveniji 2021]]''' ::'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]''' :'''[[Volta ao Algarve 2019]]''' :: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: ena etapna zmaga (2. etapa) :'''[[Amgen Tour of California 2019]]''' :: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: ena etapna zmaga (6. etapa) :'''[[Tour of the Basque Country 2019]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: '''[[6. mesto v generalni razvrstitvi]]''' '''[[Enodnevne dirke]]''' :: [[Liège–Bastogne–Liège]] 2021 :: Državni prvak v vožnji na čas 2019 | medaltemplates = | show-medals = }} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec pri Komendi]]{{navedi vir}}. Trenutno je na vrhu svetovne lestvice [[Mednarodna kolesarska zveza|UCI]], kjer je skupno vodilni že 54 tednov. Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Aprila 2022 je kot prvi kolesar v zgodovini presegel mejo 6000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-prvi-v-zgodovini-prek-sest-tisoc-tock/618307 |title=Pogačar prvi v zgodovini prek šest tisoč točk |accessdate=2022-04-05 |date=2022-04-05 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Že v prvi profesionalni sezoni 2019 je osvojil dve enotedenski etapni dirki, [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Dirka po Kaliforniji|Dirko po Kaliforniji]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref>. V svojem prvem nastopu na [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], je osvojil tri etapne zmage in skupno tretje mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]],<ref>{{cite web|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref> z ubranitvijo zmage leta [[Dirka po Franciji 2021|2021]] je postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem prvem nastopu na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil bronasto medaljo na cestni dirki. Leta 2021 je zmagal tudi na dveh klasičnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]], [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. == Življenjepis == {{ton|datum=november 2019}} Rodil se je v vasi [[Klanec, Komenda|Klanec]] pri Komendi, v šestčlanski družini. V Komendi je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda. Za zamenjavo športa je zaslužen trener Miha Koncilja, ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. == Kariera kolesarja == Njegov prvi in v bistvu edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]]. Član kluba je postal pri devetih letih. V naslednjih letih so ga trenirali različni trenerji in od vsakega je prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov so ga opazili v profesionalni ekipi UAE in prvo predpogodbo je podpisal že leta 2017. Julija 2018 je s to ekipo podpisal pogodbo o sodelovanju. S 1. januarjem 2019 se je ekipi tudi dejansko pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju podaljšali do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|right|250px|Pogačar ob zmagi na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]] 2020]] [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|250px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|državnem prvenstvu v kronometru]] leta 2020 na [[Pokljuka|Pokljuki]]]] Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]] Tour Down Under. Čeprav se je šel na dirko »učit« in opazovat, je dosegel v skupni razvrstitvi 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila enotedenska dirka po [[Portugalska|portugalski]] pokrajini Algarve – Volta ao Algarve, kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo več etapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika Strade Bianche<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]] in za njimi prvi cilj sezone, ki je bil v planu že od začetka, Dirka po [[Kalifornija|Kaliforniji]] – Amgen Tour of California. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je odločilno 6. etapo s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico vodilnega in naslednji dan s pomočjo ekipe na zadnji etapi majico uspel ubraniti. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo [[državno prvenstvo]] v [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka v vožnji na čas. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil četrto mesto v skupni razvrstitvi in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki. Obenem je bil v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in s tem skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042889630|title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državno prvenstvo]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost tekmovalci ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno sedmo mesto in tudi majico državnega prvaka v kategoriji do 23 let. Septembra je štartal svoj prvi Grand Tour – La [[Dirka po Španiji|Vuelta]], za katerega v začetku sploh ni bil predviden. Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Osvojil je izjemne tri zmage v treh najtežjih etapah. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818|title=Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja in slavil tri etapne zmage.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji (l. 2017) je nabiral izkušnje in kljub mladosti že bil prvi mož ljubljanske ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi in prekaljenimi kolesarskimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. == Rezultati v mlajših selekcijah == Prvi kolesarski rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Njegova pot navzgor pa se je začela v kategoriji starejših mladincev, najprej leta 2015, ko je zmagal na etapni dirki v [[Kranj|Kranju]],<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> ter še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/|title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še tretje mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Tritedenske etapne dirke === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|250px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] leta 2021]] [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|250px|Pogačar v [[rumena majica|rumeni majici]] ob drugi zmagi na dirke [[Tour de France 2021|Tour de France]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | |} === Velike enotedenske etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:5px"|Klasike ! style="border-top-width:5px"|2017 ! style="border-top-width:5px"|2018 ! style="border-top-width:5px"|2019 ! style="border-top-width:5px"|2020 ! style="border-top-width:5px"|2021 ! style="border-top-width:5px"|2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Omloop Het Nieuwsblad | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |1 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} E3 Saxo Bank Classic | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Gent–Wevelgem | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} {{Abbr|Mini Flandrija|Dwars door Vlaanderen}} | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | style="background:#ddf;" |10 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNF | 12 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} Klasika San Sebastián | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} Hamburg Cyclassics | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} {{Abbr|Bretonska klasika|Bretagne Classic}} | — | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Québec | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Montréal | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|4 | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |'''1''' | bgcolor=#E8F48C |'''1''' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! scope="row" | Cestna dirka | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | Kronometer | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! scope="row" | Cestna dirka | — | — | 18 | 33 | 37 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | Kronometer | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1992 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — |} ==Rezultati== {{div col|colwidth=22em}} ;2016 : 1. mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::1 etapna zmaga - 3. Etapa : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji]] ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2017|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::ena etapna zmaga 3.etapa : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 3.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Poreč Trophy]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto [[UCI Road World Championships – Mlajši člani U-23 cestna dirka|Cestna dirka]], [[2018 UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji|UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji Mlajši člani U-23Road ]] : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour of California]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::1 etapna zmaga 6.etapa : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::1 etapna zmaga 2.etapa : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::3 etapne zmage: 9.etapa, 13.etapa in 20.etapa : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2019|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 : 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2020]] ;2021 : 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2021]] : 3. mesto [[Poletne olimpijske igre 2020]] Cestna dirka {{div col end}} ==Odlikovanja== Leta 2021 je prejel odlikovanje Zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> Leta 2021 je dobil nagrado zlato kolo, ki jo konec vsake sezone podeljuje kolesarsko društvo Rog.<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{official|https://tadej-pogacar.com/}} * {{twitter|TamauPogi}} * {{instagram|tadejpogacar}} {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] ozmxolv07x30vzeeskuhci7q38xb1ef Matic Supovec 0 465799 5724088 5496781 2022-07-26T13:28:41Z Pv21 142817 rojstvo wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Matic Supovec|birth_date=4. december 1984}} '''Matic Supovec''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[Besedilopisec|tekstopisec]], * [[4. december]] [[1984]]. Je vokalist [[Ansambel Unikat|ansambla Unikat]].<ref>{{Navedi splet|title=KALLYAS Template Joomla|url=http://hogash-demo.com/kallyas_joomla/|website=Kallyas|accessdate=2019-09-08|language=en-gb|first=Super|last=User}}</ref> Jeseni [[2019]] je tekmoval v oddaji [[Znan obraz ima svoj glas|''Znan obraz ima svoj glas'']], kjer je bil eden izmed štirih finalistov.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Prihaja Znan obraz ima svoj glas! To so tekmovalci|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/clanek/foto-prihaja-znan-obraz-ima-svoj-glas-to-so-tekmovalci-223273|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-09-03|accessdate=2019-09-08|language=sl-si|first=A.|last=L}}</ref> == Avtorske skladbe == * Zapleši z nami ''(izv. Unikat)'' * Greva počasi ''(izv. Unikat)'' * Kaj pa ti ''(izv. Unikat)'' * Kar je moje je tvoje ''(izv. Unikat)'' * Pesem združuje ''(izv. Unikat)'' * Srce ne razume ''(izv. Unikat)'' * Sreča je ''(izv. Unikat)'' * Stolp ljubezni ''(izv. ansambel Kozjanski lumpi)'' * Z njim bo lepše ''(izv. Mladi upi)'' * Zdaj me poglej ''(izv. Mladi upi)'' == Sklici == {{sklici}}{{Musician-stub}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Supovec, Matic}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]] [[Kategorija:Slovenski pevci narodnozabavne glasbe]] q2hbnc4nnxwmipgxc8d784ti4tuxj8g LMBJK 0 468926 5724154 5696513 2022-07-26T14:25:34Z 2A00:EE2:4B05:3B00:2868:32F6:F2D3:E208 wikitext text/x-wiki {{kontekst}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = LMBJK | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = Lumberjack | origin = [[Dobrepolje]] ([[Videm, Dobrepolje|Videm]]); [[Slovenija]] | genre = Rock | years_active = 2012–danes | label = Nika Records | associated_acts = | website = [https://www.facebook.com/pg/lumberjackslo facebook.com/pg/lumberjackslo] | current_members = Rok Ahačevčič<br>Robi Glač<br>Jaka Novak<br>Blaž Kuster<br>David Podgornik<br>Tine Zajc | past_members = Anže Omahen<br>Žan Boc | module = | module2 = | module3 = }} '''LMBJK''' (prvotno '''Lumberjack''') je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina. == Zgodovina == Začetki benda Lumberjack segajo v leto 2012; prvič so nastopili novembra tistega leta v prvotni zasedbi Anže Omahen na bobnih, Jaka Novak na basu in Rok Ahačevčič na vokalu in kitari. Po nekaj koncertih se jim je pridružil še kitarist Žan Boc, Omahna pa je kmalu zamenjal Blaž Kuster. V tej zasedbi (Boc-Ahačevčič-Novak-Kuster) so delovali do leta 2017. Leta 2015 so sodelovali v 4. sezoni oddaje V svojem ritmu (v epizodi, posvečeni rocku)<ref>[https://4d.rtvslo.si/arhiv/v-svojem-ritmu/174370876 V SVOJEM RITMU: ROCK, 1/7]</ref> ter v 3. sezoni [[Špil liga|Špil lige]] (2015/16), kjer so prišli do polfinala. Začetek leta 2017 so izdali svoj prvi singel »Oči«, za katerega so posneli tudi svoj prvi uradni videospot. Nekaj zatem je Žana Boca zamenjal Robi Glač, nekoliko pozneje (vsaj do novembra, ko je izšel singel »Kdo«) pa se je skupini pridružil še David Podgornik.<ref>{{navedi splet |url= https://815.si/2017/11/23/1056/|title=ŠPIL LIGA – PRVI TEKMOVALNI ŠPIL SEZONE 2017/2018 |accessdate=20. 11. 2019 |date=23. 11. 2017 |format= |work= }}</ref> V tej novi postavitvi so se že drugič udeležili Špil lige, in sicer njene 5. sezone (2017/18); zopet so prišli do polfinala. Maja 2018 so pri založbi Nika izdali EP ''Nov kliše'', ki je vseboval njihove prve štiri skladbe, oktobra pa je sledil njihov albumski prvenec ''Brez nadzora, brez morale''.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/lumberjack-brez-nadzora-brez-morale-113968.html|title=Lumberjack - Brez nadzora, brez morale |accessdate=20. 11. 2019 |date=16. 11. 2018 |format= |work=Delo }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/2018/09/glasbene-notice-132/|title=Lumberjack bi radi, da spoznate Kralja |accessdate=20. 11. 2019 |date=4. 10. 2018 |format= |work=Val 202 }}</ref> 16. februarja 2019 so s pesmijo »Lepote dna« nastopili na [[EMA 2019|EMI]]. Na 5. podelitvi [[Zlata piščal (nagrada)|zlatih piščali]] so bili nominirani za novinca leta 2018. Oktobra 2019 so objavili videospot za novo pesem »Eden tistih«, s katero so napovedali svoj drugi album. Maja 2020 je sledil singel »Krik svobode«, pri katerem je vokale odpel Robi Glač.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rocker.si/lumberjack-z-novim-videom-krik-svobode/|title=Lumberjack z novim videom ‘Krik svobode’ |accessdate=12. 7. 2021 |date=28. 5. 2020 |format= |work= }}</ref> Leta 2021 so se iz Lumberjack preimenovali v LMBJK in dodali še enega člana, pevca Tineta Zajca. Prva pesem, ki so jo izdali kot LMBJK, je bila »Dovoljene so vse stvari«.<ref>{{navedi splet |url= http://www.primorskival.si/novostdnevaread.php?oid=2709|title=LMBJK - DOVOLJENE SO VSE STVARI |accessdate= 12. 7. 2021|date=7. 7. 2021 |format= |work= }}</ref> == Člani == * Rok Ahačevčič − vokal, kitara * Robi Glač − kitara * Jaka Novak − bas kitara * Blaž Kuster - bobni * Tine Zajc - vokal ==Diskografija== ;Albumi in EP-ji * 2018: ''Nov kliše'' (EP) * 2018: ''Brez nadzora, brez morale'' ;Radijski singli in videospoti {| class="wikitable" |- ! Leto !! Pesem !! <small>Videospot</small> !! <small>Digitalni<br>singel</small> !! Album |- | colspan=5 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Kot Lumberjack'''</small> |- | rowspan=3|2017 || Oči || style="text-align:center"|✓ || || rowspan=4 style="text-align:center"|''Nov kliše'' |- | Zaupaj || style="text-align:center"|✓ || |- | Kdo || style="text-align:center"|✓ || |- | rowspan=2|2018 || Pleše || style="text-align:center"|✓ || |- | Kralj || style="text-align:center"|✓ || || ''Brez nadzora, brez morale'' |- | rowspan=4|2019 || Lepote dna || || || style="text-align:center"|— |- | Čist vse || style="text-align:center"|✓ || || rowspan=3|''Brez nadzora, brez morale'' |- | Tist dan || style="text-align:center"|✓ || |- | Eden tistih || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center"|✓ |- | rowspan=2|2020 || Krik svobode || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center" rowspan=2|— |- | Disko ljubav || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center"|✓ |- | colspan=5 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Kot LMBJK'''</small> |- | 2021 || Dovoljene so vse stvari || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center"|— |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042769329 |title=Obrazi prihodnosti: »Noben me ne razume« |accessdate=20. 11. 2019 |date=19. 4. 2017 |format= |work=Dnevnik }} * {{navedi splet |url=https://www.slotop50.si/Novice/obetavna-zasedba-lumberjack-z-novim-singlom-kdo-404 |title=Obetavna zasedba Lumberjack z novim singlom "KDO" |accessdate=20. 11. 2019 |date=29. 11. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://radioprvi.rtvslo.si/2018/11/godbe-z-zgodbo-68/ |title=Lumberjack s prvencem Brez nadzora, brez morale |accessdate=20. 11. 2019 |date=20. 11. 2018 |format= |work=Radio Prvi }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/01/na-sceni-160/ |title=Lumberjack – Brez nadzora, brez morale |accessdate=20. 11. 2019 |date=5. 2. 2019 |format= |work=Val 202 }} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2012]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] 8syczyzh0zf5me2j1gu63pjxd5f17iz Pesem Evrovizije 2021 0 479248 5724044 5724041 2022-07-26T12:02:52Z Nebotigatreba7 197086 /* Finale */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije |name = Pesem Evrovizije 2021 |svk = |nex = [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |pre = [[Pesem Evrovizije 2019|2019]], [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] (odp.) |con = Pesem Evrovizije |intervall = |interval = |openingl = |opening = |null = |withdraw = {{esc|Armenija}}<br />{{esc|Belorusija}}<br />{{esc|Črna gora}}<br />{{esc|Madžarska}} |return = {{esc|Bolgarija}}<br />{{esc|Ukrajina}} |debut = |entries = |vote = |windance = |theme = ''Open Up'' (''Odpri'') |winner = {{esc|Italija}}<br />[[Måneskin]]<br />''[[Zitti e buoni]]'' |venue = Rotterdam Ahoy |host = {{esc|Nizozemska}} |exsupervisor = [[Martin Österdahl]] |exproducer = {{Ubl|Sietse Bakker|Inge van de Weerd}} |conductors = |presenters = {{Ubl|[[Chantal Janzen]]|[[Edsilia Rombley]]|[[Jan Smit (singer)|Jan Smit]]|[[Nikkie de Jager]]}} |slovaksemi = |logo = [[ESC2021.svg|thumb|right|250px]] |final = [[22. maj]] 2021 |semi2 = [[20. maj]] 2021 |semi1 = [[18. maj]] 2021 |image = |size = 250px }} '''Pesem Evrovizije 2021''' je 65. izbor za [[Pesem Evrovizije]], ki bi moral biti izveden v letu [[Pesem Evrovizije 2020|2020]], a so ga organizatorji zaradi epidemije [[COVID-19]] prestavili za leto dni.<ref>{{Navedi splet|title=Evrovizije v Rotterdamu ne bo!|url=https://www.evrovizija.com/evrovizije-v-rotterdamu-ne-bo-5271|website=www.evrovizija.com|accessdate=2020-03-19|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> Po dogovoru med EBU in mestom [[Rotterdam]], ki bi moralo Evrovizijo gostiti v letu [[2020]], je bil [[Rotterdam]] gostitelj tudi v letu [[2021]]. Polfinala sta potekala [[18. maj|18.]] oz. [[20. maj|20. maja]], finalni večer pa v soboto, [[22. maj|22. maja]] [[2021]].<ref>{{Navedi splet|title=Evrovizija 2021 bo v Rotterdamu, in sicer 18., 20. in 22. maja 2021|url=https://www.evrovizija.com/pesem-evrovizije-2021-v-rotterdamu-in-sicer-18-20-in-22-maja-2021-5357|website=www.evrovizija.com|accessdate=2020-06-18|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> Zmagovalna skladba je postala ''[[Zitti e buoni]]'' italijanske rock zasedbe [[Måneskin]], ki je osvojila 524 točk.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> Drugo mesto je osvojila [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]], tretje pa [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švica]]. Za [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italijo]] je to bila tretja evrovizijska zmaga. Po pravilniku države v letu 2021 niso smele nastopiti s skladbami, izbranimi za leto 2020, določen izvajalec je lahko ostal isti.<ref>{{Navedi novice|title=Milijoni žalujejo za odpovedano Evrovizijo, obeta se "alternativni" šov|date=2020-03-23|url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/ema/milijoni-zalujejo-za-odpovedano-evrovizijo-obeta-se-alternativni-sov/518142|accessdate=2020-04-10|work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref> Na izboru je sodelovalo devetintrideset držav. [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] in [[Ukrajina na Pesmi Evrovizije|Ukrajina]] sta se po enoletnem premoru vrnili na izbor, [[Madžarska na Pesmi Evrovizije|Madžarska]] in [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna gora]] se izbora nista udeležili. [[Armenija na Pesmi Evrovizije|Armenija]] in [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusija]] sta nameravali nastopiti, vendar je Armenija odstopila zaradi politične krize, Belorusijo pa so diskvalificirali zaradi pesmi, ki je kršila pravila izbora. Zaradi epidemije koronavirusa je tekmovanje potekalo pod strogimi zdravstvenimi pravili, ki so vključevali tudi redna testiranja, karantene in vnaprej posnete nastope. Med drugim so morale države tekmovalke že doma posneti nastope, ki bi bili predvajani, če se izvajalci zaradi okužbe ali karantene ne bi mogli predstaviti na odru Evrovizije. Med drugim so med tekmovanjem okužbo potrdili pri nizozemskem zmagovalcu Evrovizije iz leta 2019 [[Duncan Laurence|Duncanu Laurenceu]], ki bi moral večkrat nastopiti v finalnem večeru.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=(VIDEO) Huda zadrega na Evroviziji: Duncan Laurence ima covid; znanih novih 10 finalistov|url=https://www.vecer.com/zabava/glasba/video-huda-zadrega-na-evroviziji-duncan-laurence-ima-covid-znanih-novih-10-finalistov-10243253|website=www.vecer.com|date=2021-05-20|accessdate=2021-05-21|language=sl-si}}</ref> == Priprava tekmovanja == === Grafična in scenska podoba === [[24. oktober|24. oktobra]] [[2019]] so organizatorji sporočili, da je izbrano geslo tekmovanja ''"Open Up"'', kar v prevodu pomeni ''"Odpri se"''.<ref>{{Cite web|url=https://eurovision.tv/story/open-up-slogan-eurovision-2020|title='Open Up' to Eurovision 2020|date=24 October 2019|website=[[Eurovision.tv]]|publisher=[[European Broadcasting Union]]|url-status=live|access-date=24 October 2019}}</ref> Čez štiri dni, 28. oktobra, so razkrili tudi grafično podobo izbora, ki jo je zasnovala oblikovalska agencija CLEVER°FRANKE. Abstraktna predstavitev zastav 41. držav udeleženk, razporejenih v časovnem intervalu pristopa k [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Krog spominja tudi na nizozemske mline na veter.<ref>{{Cite web|url=https://eurovision.tv/story/rotterdam-2020-design-celebrates-65-years-of-eurovision-song-contest|title=Rotterdam 2020 design celebrates 65 years of Eurovision Song Contest|website=[[Eurovision.tv]]|publisher=[[European Broadcasting Union]]|url-status=live|access-date=28 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191128064721/https://eurovision.tv/story/rotterdam-2020-design-celebrates-65-years-of-eurovision-song-contest|archive-date=28 November 2019}}</ref> Decembra 2019 je [[Evropska radiodifuzna zveza]] predstavila tudi zasnovo odra. Njen avtor je nemški scenograf [[Florian Wieder]], ki je oder oblikoval že za nekaj Evrovizij. Wieder je izhajal iz slogana "Odpri se" in minimalistično zasnoval oder kot sinonim nizozemske ravnice, [[Kanal|kanalov]] in [[Most|mostov]].<ref>{{Navedi splet|title=ESC 2020: Tako minimalističen bo evrovizijski oder v Rotterdamu|url=https://www.evrovizija.com/esc-2020-to-je-novi-evrovizijski-oder-5053|website=www.evrovizija.com|accessdate=2020-03-14|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> === Videorazglednice === Razglednice, ki jih v prenosu predvajajo tik pred posameznim nastopom, so načrtovali posneti na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Izvajalci bi se po državi družili z domačini in sodelovali v različnih običajih.<ref>{{Cite web|url=https://eurovision.tv/story/eurovision-2020-postcards-concept-revealed|title=Eurovision 2020 postcards concept revealed|last=|first=|date=|website=|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191209181039/https://eurovision.tv/story/eurovision-2020-postcards-concept-revealed|archive-date=9 December 2019|access-date=}}</ref> == Prizorišče == [[Slika:Rotterdam Ahoy 2016.jpg|sličica|250x250px|Dvorana [[:Slika:Rotterdam Ahoy 2016.jpg|Rotterdam Ahoy]].]]Za gostitelja Evrovizije 2020 je bilo izbrano mesto [[Rotterdam]]. V zaključnem izboru je premagalo Maastricht. Kmalu po odpovedi tekmovanja v letu 2020 sta mestna oblast in EBU sporočila, da bo prizorišče ostalo enako tudi v letu 2021, torej dvorana Rotterdam Ahoy.<ref>{{Navedi splet|title=Eurovision Song Contest 2020: Rotterdam|url=https://eurovisionworld.com/eurovision/2020/event|website=Eurovisionworld|accessdate=2019-08-30}}</ref> Rotterdam je sicer drugo največje mesto na Nizozemskem. Šteje 644.527 prebivalcev. Znano je po svojem pristanišču, ki je največje v Evropi in drugo na svetu po številu tovora. [[Arena Ahoy|Dvorana Ahoy]], ki je največja pokrita arena v mestu, je bila zgrajena leta [[1970]], izkušnje z Evrovizijo pa je imela že pred tem. Leta 2007 je namreč gostila [[Mladinska pesem Evrovizije|otroško verzijo Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Pesem Evrovizije 2020 bo 12., 14. in 16. maja, in sicer v Rotterdamu|url=http://www.evrovizija.com/pesem-evrovizije-2020-bo-v-rotterdamu-in-sicer-12-14-in-16-maja-4921|website=www.evrovizija.com|accessdate=2019-08-30|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> == Polfinala == === Prvi polfinale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |#<ref name="Running order">{{Cite web|date=30 March 2021|title=Semi-Final running orders revealed|url=https://eurovision.tv/story/semi-final-running-orders|access-date=30 March 2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/first-semi-final-qualifiers|title=Rezultati}}</ref> ! scope="col" |Država<ref name="Participants">{{cite web|title=41 Countries to participate at Eurovision 2021|url=https://eurovision.tv/story/41-countries-to-participate-at-eurovision-2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|access-date=26 October 2020|date=26 October 2020|archive-date=29 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201029044004/https://eurovision.tv/story/41-countries-to-participate-at-eurovision-2021|url-status=live}}</ref> ! scope="col" |Glasbenik<ref name="Semi1">{{cite web|title=Eurovision Song Contest 2021 First Semi-Final|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/first-semi-final/participants|publisher=European Broadcasting Union|accessdate=30 March 2021|date=30 March 2021}}</ref> ! scope="col" |Pesem<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Jezik(i) ! scope="col"|Uvrstitev !Točke |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''01''' |{{Esc|Lithuania|y=2021}} |The Roop |"Discoteque" |angleščina | 4. |203 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''02''' |{{Esc|Slovenia|y=2021}} |[[Ana Soklič]] |"[[Amen (skladba, Ana Soklič)|Amen]]" |angleščina |13. |44 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''03''' |{{Esc|Russia|y=2021}} |Maniža |"Russian Woman" |ruščina, angleščina | 3. |225 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''04''' |{{Esc|Sweden|y=2021}} |[[Tusse]] |"Voices" |angleščina | 7. |142 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''05''' |{{Esc|Australia|y=2021}}{{efn|Zaradi omejitve potovanj, povezane s pandemijo koronavirusne bolezni, avstralska predstavnica ni odpotovala v Rotterdam, ampak je bil predvajan njen posneti nastop v živo, ki ga je posnela v Avstraliji (live-on-tape performance).<ref>{{Cite web|date=2021-04-19|title=Australia to compete from home using 'live-on-tape' performance|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/australia-to-use-live-on-tape|access-date=2021-04-20|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref>}} |Montaigne |"Technicolour" |angleščina |14. |28 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''06''' |{{Esc|Severna Makedonija|y=2021}} |Vasil |"Here I Stand" |angleščina |15. |23 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''07''' |{{Esc|Ireland|y=2021}} |Lesley Roy |"Maps" |angleščina |16. |20 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''08''' |{{Esc|Cyprus|y=2021}} |Elena Tsagrinou |"El Diablo" |angleščina | 6. |170 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''09''' |{{Esc|Norway|y=2021}} |Tix<!--Don't write "TIX" in all caps: see [[MOS:TMSTYLE]]--> |"Fallen Angel" |angleščina | 10. |115 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''10''' |{{Esc|Croatia|y=2021}} |Albina |"Tick-Tock" |angleščina, hrvaščina |11. |110 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''11''' |{{Esc|Belgium|y=2021}} |Hooverphonic |"The Wrong Place" |angleščina | 9. |117 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''12''' |{{Esc|Israel|y=2021}} |Eden Alene |"Set Me Free" |angleščina | 5. |192 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''13''' |{{Esc|Romania|y=2021}} |Roxen |"Amnesia" |angleščina |12. |85 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''14''' |{{Esc|Azerbaijan|y=2021}} |Efendi |"Mata Hari" |angleščina | 8. |138 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''15''' |{{Esc|Ukraine|y=2021}} |Go_A |"Šum" <small>({{lang|uk|Шум}})</small> |ukrajinščina | 2. |267 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''16''' |{{Esc|Malta|y=2021}} |Destiny |"Je me casse" |angleščina | 1. |325 |} === Ločeni rezultati === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država ! colspan="2" |Žirija ! colspan="2" |Gledalci ! colspan="2" |Skupaj |- !Mesto !Točke !Mesto !Točke !Mesto !Točke |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Litva|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |8 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |66 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |3 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |137 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''4''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''203''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Slovenija|y=2021}} |13. |36 |14. |8 |13. |44 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Rusija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |2 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |117 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |4 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |108 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''3''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''225''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Švedska|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |6 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |91 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |10 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |51 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''7''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''142''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Australija|y=2021}} |14. |26 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |16. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |2 |14. |28 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Severna Makedonija|y=2021}} | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |16. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |12 |13. |11 |15. |23 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Irska|y=2021}} |15. |16 |15. |4 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |16. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |20 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Ciper|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |5 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |92 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |7 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |78 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''6''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''170''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Norveška|y=2021}} |12. |38 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |8 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |77 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''10''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''115''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Hrvaška|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |10 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |57 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |9 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |53 |11. |110 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Belgija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |7 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |70 |11. |47 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''9''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''117''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Izrael|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |4 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |99 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |5 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |93 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''5''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''192''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Romunija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |9 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |58 |12. |27 |12. |85 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Azerbajdžan|y=2021}} |11. |47 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |6 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |91 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''8''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''138''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Ukrajina|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |3 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |103 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |1 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |164 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''2''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''267''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Malta|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |1 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |174 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |2 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |151 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''1''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''325''' |} === Drugi polfinale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |#<ref name="Running order" /><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/second-semi-final-2021-the-qualifiers|title=Rezultati}}</ref> ! scope="col" |Država<ref name="Participants" /> ! scope="col" |Glasbenik<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Pesem<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Jezik(i) ! scope="col"|Uvrstitev !Točke |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''01''' |{{Esc|San Marino|y=2021}} |Senhit{{efn|Na pesmi je gostoval ameriški raper [[Flo Rida]].|name=Flo Rida}} |"Adrenalina" |angleščina | 9. |118 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''02''' |{{Esc|Estonia|y=2021}} |Uku Suviste |"The Lucky One" |angleščina |13. |58 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''03''' |{{Esc|Czech Republic|y=2021}} |Benny Cristo |"Omaga" |angleščina |15. |23 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''04''' |{{Esc|Greece|y=2021}} |[[Stefania Liberakakis|Stefania]] |"Last Dance" |angleščina | 6. |184 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''05''' |{{Esc|Austria|y=2021}} |Vincent Bueno |"Amen" |angleščina | 12. |66 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''06''' |{{Esc|Poland|y=2021}} |Rafał |"The Ride" |angleščina |14. |35 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''07''' |{{Esc|Moldova|y=2021}} |Natalia Gordienko |"Sugar" |angleščina | 7. |179 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''08''' |{{Esc|Iceland|y=2021}} |[[Daði Freyr|Daði og Gagnamagnið]] |"10 Years" |angleščina | 2. |288 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''09''' |{{Esc|Serbia|y=2021}} |Hurricane |"Loco Loco" |srbščina | 8. |124 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''10''' |{{Esc|Georgia|y=2021}} |Tornike Kipiani |"You" |angleščina |16. |16 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''11''' |{{Esc|Albania|y=2021}} |Anxhela Peristeri |"Karma" |albanščina | 10. |112 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''12''' |{{Esc|Portugal|y=2021}} |The Black Mamba |"Love Is on My Side" |angleščina | 4. |239 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''13''' |{{Esc|Bulgaria|y=2021}} |[[Viktorija Georgieva|Victoria]] |"Growing Up Is Getting Old" |angleščina | 3. |250 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''14''' |{{Esc|Finland|y=2021}} |Blind Channel |"Dark Side" |angleščina | 5. |234 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''15''' |{{Esc|Latvia|y=2021}} |Samanta Tīna |"The Moon Is Rising" |angleščina |17. |14 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''16''' |{{Esc|Switzerland|y=2021}} |[[Gjon's Tears]] |"Tout l'Univers" |francoščina | 1. |291 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''17''' |{{Esc|Denmark|y=2021}} |Fyr & Flamme |"Øve os på hinanden" |danščina |11. |89 |} === Ločeni rezultati === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država ! colspan="2" |Žirija ! colspan="2" |Gledalci ! colspan="2" |Skupaj |- !Mesto !Točke !Mesto !Točke !Mesto !Točke |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|San Marino|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |7 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |76 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |10 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |42 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''9''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''118''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Estonija|y=2021}} |12. |29 |12. |29 |13. |58 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Češka|y=2021}} |13. |23 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |17. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |0 |15. |23 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Grčija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |5 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |104 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |7 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |80 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''6''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''184''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Avstrija|y=2021}} |11. |53 |14. |13 |12. |66 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Poljska|y=2021}} |14. |18 |13. |17 |14. |35 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Moldavija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |9 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |56 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |4 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |123 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''7''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''179''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Islandija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |3 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |140 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |2 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |148 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''2''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''288''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Srbija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |9 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |56 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |9 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |68 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''8''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''124''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Gruzija|y=2021}} | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |17. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |1 |15. |15 |16. |16 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Albanija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |8 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |74 |11. |38 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''10''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''112''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Portugalska|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |4 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |128 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |5 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |111 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''4''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''239''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Bolgarija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |2 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |149 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |6 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |101 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''3''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''250''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Finska|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |6 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |84 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |1 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |150 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''5''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''234''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Latvija|y=2021}} |16. |4 |16. |10 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |17. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |14 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Švica|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |1 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |156 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |3 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |135 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''1''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''291''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Danska|y=2021}} |15. |9 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |7. | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |80 |11 |89 |} == Finale == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" ! scope="col" |#<ref name="Running order" /> ! scope="col" |Država<ref name="Participants" /> ! scope="col" |Glasbenik<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Pesem<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Jezik(i) ! scope="col" |Mesto ! scope="col" |Točke |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''01''' |{{Esc|Cyprus|y=2021}} |Elena Tsagrinou |"El Diablo" |angleščina |16. |94 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''02''' |{{Esc|Albania|y=2021}} |Anxhela Peristeri |"Karma" |albanščina |21. |57 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''03''' |{{Esc|Israel|y=2021}} |Eden Alene |"Set Me Free" |angleščina |17. |93 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''04''' |{{Esc|Belgium|y=2021}} |Hooverphonic |"The Wrong Place" |angleščina |19. |74 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''05''' |{{Esc|Russia|y=2021}} |Maniža |"Russian Woman" |ruščina, angleščina |9. |204 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''06''' |{{Esc|Malta|y=2021}} |Destiny |"Je me casse" |angleščina |7. |255 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''07''' |{{Esc|Portugal|y=2021}} |The Black Mamba |"Love Is on My Side" |angleščina |12. |153 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''08''' |{{Esc|Serbia|y=2021}} |Hurricane |"Loco Loco" |srbščina |15. |102 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''09''' |{{Esc|United Kingdom|y=2021}} |James Newman |"Embers" |angleščina |26. |0 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''10''' |{{Esc|Greece|y=2021}} |Stefania |"Last Dance" |angleščina |10. |170 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''11''' |{{Esc|Switzerland|y=2021}} |[[Gjon's Tears]] |"Tout l'Univers" |francoščina |3. |432 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''12''' |{{Esc|Iceland|y=2021}}{{efn|name=ISL|Ker je bil eden izmed članov islandske skupine pozitiven na testiranju na koronavirus, Islandija ne v polfinalu ne v finalu ni nastopila v živo, temveč je bil predvajan posnetek njihovega nastopa z druge vaje v dvorani Ahoy.}} |[[Daði Freyr|Daði og Gagnamagnið]] |"10 Years" |angleščina |4. |378 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''13''' |{{Esc|Spain|y=2021}} |Blas Cantó |"Voy a quedarme" |španščina |24. |6 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''14''' |{{Esc|Moldova|y=2021}} |Natalia Gordienko |"Sugar" |angleščina |13. |115 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''15''' |{{Esc|Germany|y=2021}} |Jendrik |"I Don't Feel Hate" |angleščina |25. |3 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''16''' |{{Esc|Finland|y=2021}} |Blind Channel |"Dark Side" |angleščina |6. |301 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''17''' |{{Esc|Bulgaria|y=2021}} |[[Viktorija Georgieva|Victoria]] |"Growing Up Is Getting Old" |angleščina |11. |170 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''18''' |{{Esc|Lithuania|y=2021}} |The Roop |"Discoteque" |angleščina |8. |220 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''19''' |{{Esc|Ukraine|y=2021}} |Go_A |"Šum" <small>({{lang|uk|Шум}})</small> |ukrajinščina |5. |364 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''20''' |{{Esc|France|y=2021}} |[[Barbara Pravi]] |"Voilà" |francoščina |2. |499 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''21''' |{{Esc|Azerbaijan|y=2021}} |Efendi |"Mata Hari" |angleščina |20. |65 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''22''' |{{Esc|Norway|y=2021}} |Tix<!--Don't write "TIX" in all caps: see [[MOS:TMSTYLE]]--> |"Fallen Angel" |angleščina |18. |75 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''23''' |{{Esc|Netherlands|y=2021}} |Jeangu Macrooy |"Birth of a New Age" |angleščina |23. |11 |- ! scope="row" style="text-align:center; font-weight:bold; background:gold" | 24 |'''{{Esc|Italy|y=2021}}''' |'''[[Måneskin]]''' |'''"Zitti e buoni"''' |'''italijanščina''' |'''1.''' |'''524''' |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''25''' |{{Esc|Sweden|y=2021}} |[[Tusse]] |"Voices" |angleščina |14. |109 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''26''' |{{Esc|San Marino|y=2021}} |Senhit |"Adrenalina" |angleščina |22. |50 |} === Ločeni rezultati === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" ! scope="col" |Država !Rezultati žirije !Rezultati telefonskega glasovanja ! scope="col" |Točke<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/grand-final/results|title=Televoting in strokovna žirija}}</ref> |- |{{Esc|Cyprus|y=2021}} |50 |44 |94 |- |{{Esc|Albania|y=2021}} |22 |35 |57 |- |{{Esc|Israel|y=2021}} |73 |20 |93 |- |{{Esc|Belgium|y=2021}} |71 |3 |74 |- |{{Esc|Russia|y=2021}} |104 |100 |204 |- |{{Esc|Malta|y=2021}} |208 |47 |255 |- |{{Esc|Portugal|y=2021}} |126 |27 |153 |- |{{Esc|Serbia|y=2021}} |40 |82 |102 |- |{{Esc|Velika Britanija}} |0 |0 |0 |- |{{Esc|Greece|y=2021}} |91 |79 |170 |- |{{Esc|Switzerland|y=2021}} |267 |165 |432 |- |{{Esc|Iceland|y=2021}}{{efn|name=ISL|Ker je bil eden izmed članov islandske skupine pozitiven na testiranju na koronavirus, Islandija ne v polfinalu ne v finalu ni nastopila v živo, temveč je bil predvajan posnetek njihovega nastopa z druge vaje v dvorani Ahoy.}} |198 |180 |378 |- |{{Esc|Spain|y=2021}} |6 |0 |6 |- |{{Esc|Moldova|y=2021}} |53 |62 |115 |- |{{Esc|Germany|y=2021}} |3 |0 |3 |- |{{Esc|Finland|y=2021}} |83 |218 |301 |- |{{Esc|Bulgaria|y=2021}} |140 |30 |170 |- |{{Esc|Lithuania|y=2021}} |55 |165 |220 |- |{{Esc|Ukraine|y=2021}} |97 |267 |364 |- |{{Esc|France|y=2021}} |248 |251 |499 |- |{{Esc|Azerbaijan|y=2021}} |32 |33 |65 |- |{{Esc|Norway|y=2021}} |15 |60 |75 |- |{{Esc|Netherlands|y=2021}} |11 |0 |11 |- |'''{{Esc|Italy|y=2021}}''' |206 |318 |'''524''' |- |{{Esc|Sweden|y=2021}} |46 |63 |109 |- |{{Esc|San Marino|y=2021}} |37 |13 |50 |} == Točke iz Slovenije == === Točke strokovne komisije === Slovensko strokovno žirijo so sestavljali [[Maja Keuc]], [[Nuša Derenda]], [[Bojan Cvjetićanin]], [[Aleš Vovk - Raay|Raay]] in [[Boštjan Grabnar]].<ref name=":3" /> {| class="wikitable" |+ !Število točk !Država |- |<center>'''12'''</center> |{{Esc|Italy|y=2021}} |- |<center>'''10'''</center> |{{Esc|Islandija|y=2021}} |- |<center>'''8'''</center> |{{Esc|Rusija|y=2021}} |- |<center>'''7'''</center> |{{Esc|Švica|y=2021}} |- |<center>'''6'''</center> |{{Esc|Belgija|y=2021}} |- |<center>'''5'''</center> |{{Esc|Malta|y=2021}} |- |<center>'''4'''</center> |{{Esc|Finska|y=2021}} |- |<center>'''3'''</center> |{{Esc|Grčija|y=2021}} |- |<center>'''2'''</center> |{{Esc|Francija|y=2021}} |- |<center>'''1'''</center> |{{Esc|Izrael|y=2021}} |} === Točke telefonskega glasovanja === {| class="wikitable" !Število točk !Država |- |<center>'''12'''</center> |{{Esc|Srbija|y=2021}} |- |<center>'''10'''</center> |{{Esc|Italy|y=2021}} |- |<center>'''8'''</center> |{{Esc|Grčija|y=2021}} |- |<center>'''7'''</center> |{{Esc|Ukrajina|y=2021}} |- |<center>'''6'''</center> |{{Esc|Francija|y=2021}} |- |<center>'''5'''</center> |{{Esc|Švica|y=2021}} |- |<center>'''4'''</center> |{{Esc|Finska|y=2021}} |- |<center>'''3'''</center> |{{Esc|Islandija|y=2021}} |- |<center>'''2'''</center> |{{Esc|Norveška|y=2021}} |- |<center>'''1'''</center> |{{Esc|Rusija|y=2021}} |} === Polfinale === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/first-semi-final/results/slovenia|title=Slovenski rezultati v polfinalu}}</ref> ! colspan="5" |Žiranti ! rowspan="2" |Rezultati žirije ! rowspan="2" |Rezultati telefonskega glasovanja |- !A !B !C !D !E |- |{{Esc|Avstralija}} |11 |12 |11 |15 |15 |14. |15. |- |{{Esc|Azerbajdžan}} |3 |8 |4 |5 |1 |3. |8. |- |{{Esc|Belgija}} |4 |10 |1 |13 |5 |6. |7. |- |{{Esc|Hrvaška}} |8 |5 |5 |1 |4 |4. |1. |- |{{Esc|Ciper}} |1 |3 |3 |2 |2 |1. |10. |- |{{Esc|Irska}} |15 |14 |15 |12 |12 |15. |14. |- |{{Esc|Izrael}} |6 |9 |13 |10 |6 |9. |11. |- |{{Esc|Litva}} |10 |13 |10 |11 |10 |12. |12. |- |{{Esc|Malta}} |5 |1 |6 |4 |7 |5. |6. |- |{{Esc|Severna Makedonija}} |13 |4 |8 |14 |3 |7. |3. |- |{{Esc|Norveška}} |9 |6 |7 |9 |9 |8. |5. |- |{{Esc|Romunija}} |14 |15 |14 |7 |13 |13. |13. |- |{{Esc|Rusija}} |2 |2 |2 |3 |14 |2. |4. |- |{{Esc|Švedska}} |12 |7 |12 |8 |8 |11. |9. |- |{{Esc|Ukrajina}} |7 |11 |9 |6 |11 |10. |2. |} === Finale === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/grand-final/results/slovenia|title=Slovenski rezultati v finalu}}</ref> ! colspan="5" |Žiranti ! rowspan="2" |Rezultati žirije ! rowspan="2" |Rezultati telefonskega glasovanja |- !A !B !C !D !E |- |{{Esc|Albanija}} |10 |12 |9 |15 |5 |11. |12. |- |{{Esc|Azerbajdžan}} |9 |16 |14 |17 |9 |16. |16. |- |{{Esc|Belgija}} |6 |17 |4 |20 |4 |5. |19. |- |{{Esc|Bolgarija}} |19 |18 |16 |19 |20 |20. |20. |- |{{Esc|Ciper}} |13 |9 |15 |7 |12 |15. |15. |- |{{Esc|Finska}} |12 |14 |13 |3 |6 |7. |7. |- |{{Esc|Francija}} |7 |8 |5 |8 |16 |9. |5. |- |{{Esc|Nemčija}} |24 |24 |22 |24 |24 |24. |17. |- |{{Esc|Grčija}} |18 |10 |10 |11 |2 |8. |3. |- |{{Esc|Islandija}}{{efn|name=ISL|Ker je bil eden izmed članov islandske skupine pozitiven na testiranju na koronavirus, Islandija ne v polfinalu ne v finalu ni nastopila v živo, temveč je bil predvajan posnetek njihovega nastopa z druge vaje v dvorani Ahoy.}} |1 |6 |3 |1 |8 |2. |8. |- |{{Esc|Izrael}} |5 |11 |8 |14 |7 |10. |22. |- |{{Esc|Italija}} |3 |7 |2 |2 |1 |1. |2. |- |{{Esc|Litva}} |21 |22 |20 |16 |10 |18. |14. |- |{{Esc|Malta}} |11 |3 |12 |5 |17 |6. |13. |- |{{Esc|Moldavija}} |23 |26 |24 |22 |19 |23. |26. |- |{{Esc|Norveška}} |17 |4 |17 |13 |14 |14. |9. |- |{{Esc|Portugalska}} |14 |20 |19 |18 |18 |19. |18. |- |{{Esc|Rusija}} |2 |1 |1 |9 |13 |3. |10. |- |{{Esc|San Marino}} |26 |19 |26 |21 |22 |22. |21. |- |{{Esc|Srbija}} |16 |5 |11 |10 |15 |13. |1. |- |{{Esc|Španija}} |22 |21 |21 |23 |21 |21. |23. |- |{{Esc|Švedska}} |15 |13 |18 |6 |23 |17. |11. |- |{{Esc|Švica}} |4 |2 |6 |4 |3 |4. |6. |- |{{Esc|Nizozemska}} |25 |23 |23 |25 |25 |26. |24. |- |{{Esc|Ukrajina}} |8 |15 |7 |12 |11 |12. |4. |- |{{Esc|Velika Britanija}} |20 |25 |25 |26 |26 |25. |25. |} == Incidenti == === Diskvalifikacija Belorusije === Dva dni po tem, ko je bila pesem "Ja nauču tebja ("Naučila te bom") razglašena za belorusko predstavnico na tekmovanju, je EBU presodila, da skladba ni v skladu s pravili natečaja proti političnim vsebinam in da skladba ni upravičena do sodelovanja na tekmovanju, razen če bo spremenjena ali zamenjana.<ref>{{cite web|date=11 March 2021|title=Latest news: EBU statement on Belarusian entry|url=https://eurovision.tv/story/latest-news-march-2021|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210311150505/https://eurovision.tv/story/latest-news-march-2021|archive-date=11 March 2021|access-date=11 March 2021|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]}}</ref> Belorusija je nato predložila pesem "Pesnja pro zajca" ("Pesmi o zajcih"), ki pa je bila prav tako v nasprotju s pravili. EBU je zato 26. marca 2021 sporočila, da je Belorusija izključena iz tekmovanja.<ref name="Belarus withdraws">{{Cite web|date=26 March 2021|title=EBU statement on Belarusian participation|url=https://eurovision.tv/story/ebu-statement-on-belarusian-entry-2021|access-date=26 March 2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref> === Ukrajinske vaje === Pred drugo vajo [[Ukrajina na Pesmi Evrovizije|ukrajinske]] ekipe, 12. maja, je pevka skupine Go_A [[Katerina Pavlenko]] poročala, da se ne počuti dobro. V skladu z zdravstvenimi in varnostnimi protokoli tekmovanja je morala v karanteno v svoji hotelski sobi. Ostali člani skupine so bili na kovidnem testu negativni in so lahko vadili, Pavlenkovo pa je na vokalu nadomestila nizozemska pevka [[Emmie van Stijn|Emmie van Stijn.]]<ref>{{Cite web|date=2021-05-12|title=Fingers crossed for Kateryna from Ukraine...|url=https://eurovision.tv/live-blog-wednesday-12-may|access-date=2021-05-14|work=Eurovision.tv Live Blog|publisher=EBU|archive-url=https://web.archive.org/web/20210512223244/https://eurovision.tv/live-blog-wednesday-12-may/snippet/fingers-crossed-for-kateryna-from-ukraine|archive-date=2021-05-12|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Fanning|first=Mo|date=2021-05-12|title=Updated: Ukraine singer sits out rehearsals|url=https://oneurope.co.uk/countries/ukraine/eurovision-2021-ukraine-singer-sits-out-rehearsals/|access-date=2021-05-14|website=OnEurope|archive-url=https://web.archive.org/web/20210512223516/https://oneurope.co.uk/countries/ukraine/eurovision-2021-ukraine-singer-sits-out-rehearsals/|archive-date=2021-05-12|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|title=Fastfood-medewerkster Emmie (24) uit Rotterdam vervangt zieke zangeres op Songfestival|trans-title=Fast food employee Emmie (24) from Rotterdam replaces a sick singer at the Eurovision Song Contest|url=https://www.nporadio2.nl/nieuws/30723/fastfood-medewerkster-emmie-24-uit-rotterdam-vervangt-zieke-zangeres-op-songfestival|url-status=live|access-date=2021-05-14|website=nporadio2.nl|language=nl-nl}}</ref> Pavlenkova je opravila test PCR za [[COVID-19]], ki je naslednji dan pokazal negativen rezultat, kar ji je omogočilo nadaljevanje priprav.<ref>{{Cite web|date=2021-05-13|title=BREAKING NEWS: Ukraine's Kateryna able to perform|url=https://eurovision.tv/live-blog-thursday-13-may/snippet/breaking-news-ukraines-kateryna-able-to-perform|work=Eurovision.tv Live Blog|publisher=EBU|archive-url=https://web.archive.org/web/20210514100803/https://eurovision.tv/live-blog-thursday-13-may/snippet/breaking-news-ukraines-kateryna-able-to-perform|archive-date=2021-05-14|url-status=live}}</ref> Van Stijnova je med tem prejela pozitivne odzive na svoj nastop, zlasti na izgovorjavo ukrajinskih besedil, v prvem polfinalu pa so jo povabili k ukrajinski delegaciji.<ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=2021-05-14|title=Ukraine: Stand in Artist Invited to Join Go_A For Semi-Final One|url=https://eurovoix.com/2021/05/14/🇺🇦-ukraine-stand-in-artist-invited-to-join-go_a-for-semi-final-one/|url-status=live|access-date=2021-05-15|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> [[Slika:ESC 2021 Rotterdam - Greenfloor and podium.jpg|sličica|230x230_pik|Oder in zelena soba v dvorani]] === Okužbe s COVID-19 === Pred dogodkom "Turquoise Carpet" je bil po en član poljske in islandske delegacije pozitiven na COVID-19. Posledično te delegacije niso bile prisotne na prireditvi in ​​so se samoizolirale v skladu z varnostnimi in varnostnimi protokoli Pesmi Evrovizije.<ref>{{Cite web|date=2021-05-15|title=EBU Statement: Member of Polish Delegation tests positive for COVID-19|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-member-of-polish-delegation-tests-positive-for-covid-19|access-date=2021-05-16|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-05-16|title=EBU Statement: Member of Icelandic Delegation tests positive for COVID-19|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-member-of-icelandic-delegation-tests-positive-for-covid-19|access-date=2021-05-16|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref> Romunska in malteška delegacija zaradi previdnostnega ukrepa tudi nista bili prisotni, saj sta bili nastanjeni v istem hotelu kot poljska in islandska delegacija.<ref>{{Cite web|date=2021-05-16|title=Further EBU Statement regarding participants of Turquoise Carpet Event (Sunday 16 May, 2021)|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/further-ebu-statement-regarding-participants-of-turquoise-carpet-event-sunday-16-may-2021|access-date=2021-05-16|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref> Vsi ostali člani poljske in islandske delegacije so bili negativni in bi ostali v karanteni do nastopa v drugem polfinalu.<ref>{{Cite web|date=2021-05-17|title=Eurovision'21: Malta & Romania Released From Quarantine, Iceland & Poland Remain in Quarantine|url=https://eurovoix.com/2021/05/17/eurovision21-🇲🇹-malta-🇷🇴-romania-released-from-quarantine-🇮🇸-iceland-🇵🇱-poland-remain-in-quarantine/|url-status=live|access-date=2021-05-18|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=2021-05-17|title=Iceland: Daði og Gagnamagnið PCR Test Negative, Aiming to Return to Rehearsals on Wednesday|url=https://eurovoix.com/2021/05/17/iceland-dadi-og-gagnamagnid-pcr-test-negative/|url-status=live|access-date=2021-05-18|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> Kasneje potrjeno, da je bil član islandske skupine [[Daði og Gagnamagnið]] pozitiven, zato se je skupina umaknila iz nastopov v živo. Med drugim polfinalom tako niso nastopili v živo v dvorani Rotterdamu Ahoy, temveč je bil predvajan njihov posnetek iz vaje, na kateri je nastope ocenjevala strokovna komisija; ta posnetek je bil prikazan tudi v finalu. Preostali člani poljske delegacije so bili izpuščeni iz izolacije.<ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=2021-05-19|title=Poland: Rafał & Delegation Released From COVID-19 Isolation|url=https://eurovoix.com/2021/05/19/rafal-released-from-covid-19-isolation/|url-status=live|access-date=2021-05-19|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> 20. maja 2021 je EBU potrdil, da je bil [[Duncan Laurence]] (zmagovalec predhodne Evrovizije) pozitiven na koronavirus in da v finalu ne bo nastopil v živo, kot je bilo načrtovano.<ref name=":0" /><ref>{{Cite web|date=2021-05-20|title=EBU Statement: Duncan Laurence tests positive for COVID-19|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-duncan-laurence-tests-positive-for-covid-19|access-date=2021-05-20|website=Eurovision.tv|language=en-gb}}</ref> V programu naj bi zapel svoj novi singel "Stars" in svojo zmagovalno pesem "Arcade" ter predstavil točke v imenu nizozemske žirije; slednje je namesto Laurenceja opravil [[Romy Monteiro]].<ref name=":1">{{Cite web|date=30 March 2021|title=Duncan Laurence set for Rotterdam shows|url=https://eurovision.tv/story/duncan-laurence-set-for-eurovision-stage|access-date=30 March 2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref> Med finalom so predvajali predhodno posnete posnetke Laurencejevega nastopa.<ref>{{Cite web|date=2021-05-21|title=Duncan Laurence via eerder opgenomen repetitie te zien in finale Songfestival|url=https://www.nu.nl/songfestival/6134800/duncan-laurence-via-eerder-opgenomen-repetitie-te-zien-in-finale-songfestival.html|access-date=2021-05-21|website=NU|language=nl}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|date=2021-05-21|title=Live From Rotterdam: Grand Final - Dress Rehearsal One|url=https://eurovoix.com/2021/05/21/live-rotterdam-grand-final-rehearsal-one/|access-date=2021-05-21|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> === Poškodba kamere === Med pripravami za nastop [[Irska|Irske]] v prvem polfinalu je počila kamera, ravno v času med predvajanjem irske razglednice, kar je povzročilo vrzel med razglednico in nastopom. Sovoditeljica [[Chantal Janzen]] je bila zato primorana med oddajanjem v živo improvizirati v zeleni sobi, da je zapolnila čas.<ref>{{cite web|last1=Sturtridge|first1=Isaac|title=Ireland: Camera breaking prior to performance was the cause of delay|url=https://escxtra.com/2021/05/19/ireland-camera-breaking-delay/|website=ESCXtra|access-date=20 May 2021}}</ref> == Televizijski prenos == [[Evropska radiodifuzna zveza]] ponuja mednarodni prenos polfinalov in finala brez komentarjev v živo prek svojega uradnega [[YouTube]] kanala. Pretočni prenosi v živo so geoblokirani za gledalce v Avstraliji, Grčiji, Latviji, Litvi, Ukrajini, ZDA in Združenem kraljestvu.<ref>{{Cite web|date=2019-03-28|title=How to Watch|url=https://eurovision.tv/viewers-guide|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210519053843/https://eurovision.tv/viewers-guide|archive-date=19 May 2021|access-date=2021-05-15|website=Eurovision.tv|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref><ref>For information on the three live streams, see * '''Semi-final 1''' {{Cite web|date=2021-05-18|title=WATCH NOW: First Semi-Final Eurovision Song Contest 2021|url=https://eurovision.tv/story/watch-now-first-semi-final-eurovision-song-contest-2021|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518213844/https://eurovision.tv/story/watch-now-first-semi-final-eurovision-song-contest-2021|archive-date=18 May 2021|access-date=2021-05-19|website=Eurovision.tv}} * '''Semi-final 2''' {{Cite web|date=2021-05-20|title=WATCH NOW: Second Semi-Final Eurovision Song Contest 2021|url=https://eurovision.tv/story/watch-now-second-semi-final-eurovision-song-contest-2021|url-status=live|archive-url=http://web.archive.org/web/20210520173502/https://eurovision.tv/story/watch-now-second-semi-final-eurovision-song-contest-2021|archive-date=2021-05-20|access-date=2021-05-20|website=Eurovision.tv}} * '''Final''' TBA</ref> Tekmovanje sta v [[Slovenija|Sloveniji]] prenašala [[Televizija Slovenija|Televizija in Radio Slovenija]], komentatorka na televiziji je bila [[Mojca Mavec]]. Finale na Valu 202 sta komentirala [[Miha Šalehar]] in [[Uršula Zaletelj]]. == Uradni album == ''Eurovision Song Contest: Rotterdam 2021'' je uradni album tekmovanja, ki ga je sestavila [[Evropska radiodifuzna zveza]], [[Universal Music Group]] pa ga je digitalno izdal 16. aprila 2021, fizično pa 23. aprila 2021.<ref>{{Cite web|date=20 March 2021|title=The official artwork and release date for the Eurovision 2021 CD album is revealed!|url=https://escxtra.com/2021/03/20/eurovision-2021-cd-compilation-album/|access-date=29 March 2021|website=ESCXTRA.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|date=9 April 2021|title=Eurovision Song Contest Rotterdam 2021 by Various Artists|url=https://music.apple.com/nz/album/eurovision-song-contest-rotterdam-2021/1560995557|url-status=live|access-date=2021-04-09|publisher=[[Apple Music]]|language=en-au}}</ref> Na albumu je vseh 39 tekmovalnih skladb, vključno s polfinalnimi, ki se niso uvrstile v finale. == Glej tudi == * [[Nagrada Barbare Dex|Nagrada Barbara Dex]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * https://eurovisionworld.com/eurovision/2021/event {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih|2021]] [[Kategorija:Rotterdam]] jeyonxdevbc4jqn9dxi15ryh8nyacai Dolenje v Brdih 0 482485 5724220 5643766 2022-07-26T18:02:09Z Shabicht 3554 /* Sklici in opombe */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Dolenje v Brdih | official_name = Občina Dolenje v Brdih | native_name = Dolegna del Collio<br>Dolegne dal Cuei | image_skyline = Dolegna del Collio-CastelloTrussio1.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Pogled na gradič Trussio | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of Dolegna del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj občine Dolenje v Brdih v Goriški Pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 02 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 29 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(2,326)_region:IT | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina|Gorica]] (GO) | vasi = Jenkovo (Vencò ), Lože (Lonzano), Mirnik (Mernicco), Raztočno (Restocina), Rutarji (Ruttars ali Ruttars Cavezzo), Škrljevo (Scriò). <ref>[http://incomune.interno.it/statuti/statuti/dolegna_del_collio.pdf Comune di Dolegna del Collio - Statuto].</ref> | mayor_party = Državljanska lista za Dolenje | mayor = Carlo Comis | area_footnotes = | area_total_km2 = 12,88 | population_footnotes = <ref name="istat">Vsi demografski in drugi statistični podatki: Italijanski statistični institut [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> | population_total = 329 | population_as_of = 31. december 2019 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Dolenjani | elevation_footnotes = | elevation_m = 90 m n. m. | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = [[Sveti Jožef]] | day = 19. marec | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = www.comune.dolegnadelcollio.go.it | footnotes = }} '''Dolenje v Brdih'''<ref>http://www.comune.dolegnadelcollio.go.it/index.php?id=2394</ref> ([[Italijanščina|italijansko]] ''Dolegna del Collio'', [[Furlanščina|furlansko]] ''Dolegne dal Cuei'') je občina s 329 prebivalci (stanje 31. december 2019) v italijanski deželi [[Furlanija-Julijska krajina]] v [[Goriška pokrajina|Goriški pokrajini]]. Občina Dolenje meji na naslednje občine: [[Občina Brda|Brda]] (SLO), [[Krmin]], [[Praprotno, Čedad|Praprotno]], [[Koren, Italija|Koren]]. == Geografska lega == Občino Dolenje predstavlja dolg pas dolin in gričev, ki segajo severno od občine Krmin med Videmsko pokrajino in Slovenijo. Dolenje je postalo del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] leta 1920, ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Leta 1923 se je preimenovalo v Dolenje v Brdih, leta 1928 pa se je združilo z občino [[Kožbana]] Leta 1947 je zaradi [[Pariška mirovna pogodba (1947)| Pariške mirovne pogodbe]] izgubila skoraj vse zaselke (razen [[Mirnik, Brda|Mirnik]]a in [[Skrljevo]]) iz območja nekdanje občine [[Kožbana|Kožbana v Brdih]], pa tudi del občinskega območja, ki se je vključil v občini [[Hruševlje]] in [[Neblo]]. Pod Slovenijo vključeno ozemlje je bilo vključeno v občino [[Občina Brda|Brda]]. === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Dolenje v Brdih |Vzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO) |Jug = [[Krmin]] |Zahod = [[Koren, Benečija|Koren]] |Sever = [[Praprotno, Čedad|Praprotno]] }} === Naselja v občini === V okvir občine Dolenje v Brdih spadajo naslednje vasi in zaselki:<ref name="comuni-italiani">[http://www.comune.dolegnadelcollio.go.it/fileadmin/_migrated/content_uploads/Statuto_DOLEGNA160206_01.pdf], Statut občine Dolenje v Brdih.</ref> {| width="60%" | width="20%" valign="top" | * [[Lože v Brdih|Lože]] (''Lonzano''), * Mirnik (''Mernico''), * Raztočno (''Restocina''), * [[Rutarji]] (''Ruttars''), * Skrljevo (''Scriò''), * Jenkovo (''Vencò''). |} Območje občine Dolenje se razteza na območju 13 km² do meje z občino Prapotno, ob obeh straneh reke Idrija (Judrio v italijanskem jeziku). <br /> Nadmorska višina se giblje od 65 m n.m. pri dnu doline do 328 m n.m.. == Etnična sestava prebivalstva == '''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 15% prebivalcev v občini Dolenje opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref> == Sklici in opombe == <references/> ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{Province of Gorizia}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] s3td37igp49n5is05qo9ls72gh60g2c Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje 0 484195 5724243 5661090 2022-07-26T18:29:41Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" width="285px" style="background:#F9F9F9;border-collapse:collapse;margin-left:0.5em" |+ <font size="+1">'''Medobčinska zveza'''<br>'''Brda-Zgornje Posočje'''</font><br /> <font size="+1>Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo</font> |----- | style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 | {| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" |----- | align="center" colspan=2 | [[Slika:Panorama Gorizia (estate) 5.jpg|350px]] |} |----- | [[Sedež uprave]] || [[Gorica, Italija|Gorica]] |----- | [[Italijanske občine|Občine]] || 12 občin* <br> (postopek priključevanja še poteka) |----- | [[Površina]] || km² |----- | [[Prebivalstvo]] || |----- | [[Gostota prebivalstva|Gostota]] || |----- | Upravitelj || [[Rodolfo Ziberna]] |----- | Spletna stran || [http://www.collio-altoisonzo.utifvg.it/ www.collio/altoisonzo.utifvg.it] |----- | Lokacija v [[Furlanija-Julijska krajina|deželi]] || [[Slika:UTI del Collio - Alto Isonzo in Friuli-Venezia Giulia - Italy.svg|280px]] |----- |} '''Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje''' tudi Medobčinska unija Brda-Zgornje Posočje, ({{lang-it|Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo}}), skrajšano: »UTI Collio - Alto Isonzo«, je ena od dveh italijanskih [[območna medobčinska zveza|območnih medobčinskih zvez]] v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]], ki sta kot novi upravnoorganizacijski obliki leta 2016 nadomestili [[Goriška pokrajina|Goriško pokrajino]]. Sestavlja jo dvanajst [[Občina|občin]], ki imajo skupno 72.499 prebivalcev. Sedež območne medobčinske zveze je v [[Gorica, Italija|Gorici]]. ==Občine medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje== {| class="wikitable sortable" |- align=right !občina !italijansko ime !lokacija !prebivalstvo !površina !nadmorska višina |- |[[Koprivno, Italija|Koprivno]] |Capriva del Friuli |[[Slika:Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.708 |align=center|6,32 [[km2]] |align=right|49 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Krmin]] |Cormons |[[Slika:Map of comune of Cormons (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|7.366 |align=center|35,09 [[km2]] |align=right|56 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Fara, Italija|Fara]] |Farra d'Isonzo |[[Slika:Map of comune of Farra d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.712 |align=center|10,25 [[km2]] |align=right|46 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Gorica, Italija|Gorica]] |Gorizia |[[Slika:Map of comune of Gorizia (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|34.453 |align=center|41,26 [[km2]] |align=right|84 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Gradišče, Italija|Gradišče]] |Gradisca d'Isonzo |[[Slika:Map of comune of Gradisca d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|6.468 |align=center|11,22 [[km2]] |align=right|32 [[M.n.m.|m.n.m.]] |- |[[Mariano]] ||Mariano del Friuli |[[Slika:Map of comune of Mariano del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.509 |align=center|8,59 [[km2]] |align=right|32 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Medja vas/Medeja]] |Medea |[[Slika:Map of comune of Medea (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|946 |align=center|7,36 [[km2]] |align=right|132 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Morar]] |Moraro |[[Slika:Map of comune of Moraro (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|754 |align=center|3,57 [[km2]] |align=right|44 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Moš, Italija|Moš]] |Mossa |[[Slika:Map of comune of Mossa (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.544 |align=center|6,21 [[km2]] |align=right|7 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Romans]] |Romans d'Isonzo |[[Slika:Map of comune of Romans d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|3.726 |align=center|15,5 [[km2]] |align=right|23 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Šlovrenc, Italija|Šlovrenc]] |San Lorenzo Isontino |[[Slika:Map of comune of San Lorenzo Isontino (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.564 |align=center|4,40 [[km2]] |align=right|54 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Vileš]] |Villesse |[[Slika:Map of comune of Villesse (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.672 |align=center|12,05 [[km2]] |align=right|12 [[Mnm|m.n.m]] | |} Pristopne izjave k medobčinski zvezi še niso podpisale: {| class="wikitable sortable" |- align=right !občina !italijansko ime !lokacija |- |[[Sovodnje]] |Savogna d'Isonzo |[[Slika:Map of comune of Savogna d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |- |[[Dolenje v Brdih]] |Dolegna del Collio |[[Slika:Map_of_comune_of_Dolegna_del_Collio_(province_of_Gorizia,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg|80px]] |- |[[Števerjan]] |San Floriano del Collio |[[Slika:Map of comune of San Floriano del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |} [[Slika:Unioni territoriali intercomunali del Friuli-Venezia Giulia.png|350px|thumb|desno| Novoustanovljene območne medobčinske zveze (Unioni Territoriali Intercomunali) dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so leta 2016 nadomestile pokrajine]] == Glej tudi== * [[Upravna delitev Italije]] {{it-geo-stub}} [[Kategorija:Območna medobčinska zveza (Italija)]] ms5vfx8hpwr02u1wbzj5pnl85b5mupn 5724245 5724243 2022-07-26T18:32:12Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" width="285px" style="background:#F9F9F9;border-collapse:collapse;margin-left:0.5em" |+ <font size="+1">'''Medobčinska zveza'''<br>'''Brda-Zgornje Posočje'''</font><br /> <font size="+1>Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo</font> |----- | style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 | {| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" |----- | align="center" colspan=2 | [[Slika:Panorama Gorizia (estate) 5.jpg|350px]] |} |----- | [[Sedež uprave]] || [[Gorica, Italija|Gorica]] |----- | [[Italijanske občine|Občine]] || 12 občin* <br> (postopek priključevanja še poteka) |----- | [[Površina]] || km² |----- | [[Prebivalstvo]] || |----- | [[Gostota prebivalstva|Gostota]] || |----- | Upravitelj || [[Rodolfo Ziberna]] |----- | Spletna stran || [http://www.collio-altoisonzo.utifvg.it/ www.collio/altoisonzo.utifvg.it] |----- | Lokacija v [[Furlanija-Julijska krajina|deželi]] || [[Slika:UTI del Collio - Alto Isonzo in Friuli-Venezia Giulia - Italy.svg|280px]] |----- |} '''Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje''' tudi Medobčinska unija Brda-Zgornje Posočje, ({{lang-it|Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo}}), skrajšano: »UTI Collio - Alto Isonzo« je ena od dveh italijanskih [[območna medobčinska zveza|območnih medobčinskih zvez]] v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]], ki sta kot novi upravnoorganizacijski obliki leta 2016 nadomestili [[Goriška pokrajina|Goriško pokrajino]]. Sestavlja jo dvanajst [[Občina|občin]], ki imajo skupno 72.499 prebivalcev. Sedež območne medobčinske zveze je v [[Gorica, Italija|Gorici]]. ==Občine medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje== {| class="wikitable sortable" |- align=right !občina !italijansko ime !lokacija !prebivalstvo !površina !nadmorska višina |- |[[Koprivno, Italija|Koprivno]] |Capriva del Friuli |[[Slika:Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.708 |align=center|6,32 [[km2]] |align=right|49 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Krmin]] |Cormons |[[Slika:Map of comune of Cormons (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|7.366 |align=center|35,09 [[km2]] |align=right|56 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Fara, Italija|Fara]] |Farra d'Isonzo |[[Slika:Map of comune of Farra d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.712 |align=center|10,25 [[km2]] |align=right|46 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Gorica, Italija|Gorica]] |Gorizia |[[Slika:Map of comune of Gorizia (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|34.453 |align=center|41,26 [[km2]] |align=right|84 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Gradišče, Italija|Gradišče]] |Gradisca d'Isonzo |[[Slika:Map of comune of Gradisca d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|6.468 |align=center|11,22 [[km2]] |align=right|32 [[M.n.m.|m.n.m.]] |- |[[Mariano]] ||Mariano del Friuli |[[Slika:Map of comune of Mariano del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.509 |align=center|8,59 [[km2]] |align=right|32 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Medja vas/Medeja]] |Medea |[[Slika:Map of comune of Medea (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|946 |align=center|7,36 [[km2]] |align=right|132 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Morar]] |Moraro |[[Slika:Map of comune of Moraro (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|754 |align=center|3,57 [[km2]] |align=right|44 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Moš, Italija|Moš]] |Mossa |[[Slika:Map of comune of Mossa (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.544 |align=center|6,21 [[km2]] |align=right|7 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Romans]] |Romans d'Isonzo |[[Slika:Map of comune of Romans d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|3.726 |align=center|15,5 [[km2]] |align=right|23 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Šlovrenc, Italija|Šlovrenc]] |San Lorenzo Isontino |[[Slika:Map of comune of San Lorenzo Isontino (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.564 |align=center|4,40 [[km2]] |align=right|54 [[Mnm|m.n.m]] |- |[[Vileš]] |Villesse |[[Slika:Map of comune of Villesse (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |align=right|1.672 |align=center|12,05 [[km2]] |align=right|12 [[Mnm|m.n.m]] | |} Pristopne izjave k medobčinski zvezi še niso podpisale: {| class="wikitable sortable" |- align=right !občina !italijansko ime !lokacija |- |[[Sovodnje]] |Savogna d'Isonzo |[[Slika:Map of comune of Savogna d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |- |[[Dolenje v Brdih]] |Dolegna del Collio |[[Slika:Map_of_comune_of_Dolegna_del_Collio_(province_of_Gorizia,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg|80px]] |- |[[Števerjan]] |San Floriano del Collio |[[Slika:Map of comune of San Floriano del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|80px]] |} [[Slika:Unioni territoriali intercomunali del Friuli-Venezia Giulia.png|350px|thumb|desno| Novoustanovljene območne medobčinske zveze (Unioni Territoriali Intercomunali) dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so leta 2016 nadomestile pokrajine]] == Glej tudi== * [[Upravna delitev Italije]] {{it-geo-stub}} [[Kategorija:Območna medobčinska zveza (Italija)]] 8m4o6yrcxroo6vsip59zmnn4n09teqz TV SLO 1 0 484444 5724145 5490640 2022-07-26T14:19:43Z 195.29.234.46 Dopolnitev wikitext text/x-wiki {{ Infobox TV channel | name = TV SLO 1 | logofile = Logo_of_TV_SLO_1_HD_(2012-).png | launch = [[1958]]| | closed date = | owner = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]| | country = [[Slovenija]]| | web = [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-1/tv.slo1/ TV SLO 1] |}} '''TV SLO 1''' ali ''TV Slovenija 1'' je prvi televizijski kanal [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]], ki se osredotoča na novice, igrane filme, dokumentarne filme, pogovorne oddaje, nadaljevanke, otroške programe, različne zabavne predstave in večje nacionalne prireditve v živo. == Informativni program == Na '''TV SLO 1''' lahko vsakodnevno spremljamo naslednje informativne oddaje: 13.00 PRVI DNEVNIK 17.00 POROČILA OB 17H 19.00 DNEVNIK 22.00 ODMEVI / POROČILA == Logotipi == <gallery> File:Logo_of_TV_SLO_1_(1993-1997).png|Logotip 1993-1997 File:Logo_of_TV_SLO_1_(1997-2002).png|Logotip 1997-2002 File:Logo_of_TV_SLO_1_(2002-2007).png|Logotip 2002-2007 File:Logo_of_TV_SLO_1_(2007-2012).png|Logotip 2007-2012 File:Logo_of_TV_SLO_1_HD_(2007-2012).jpg|Logotip 2007-2012 (HD) File:Logo_of_TV_SLO_1_HD_(2012-).png|Trenutni logotip </gallery> == Externí odkazy == * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-1/tv.slo1/ Postaja TV SLO 1 na spletni strani RTV Slovenija] == Zunanje povezave == {{commonscat-inline}} {{RTVSLO}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]] rmvyyw3tj5af3zw0z2p7w18xaja9ahz 5724149 5724145 2022-07-26T14:23:12Z 195.29.234.46 Dopolnitev wikitext text/x-wiki {{ Infobox TV channel | name = TV SLO 1 | logofile = Logo_of_TV_SLO_1_HD_(2012-).png | launch = [[1958]]| | closed date = | owner = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]| | country = [[Slovenija]]| | web = [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-1/tv.slo1/ TV SLO 1] |}} '''TV SLO 1''' ali ''TV Slovenija 1'' je prvi televizijski kanal [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]], ki se osredotoča na novice, igrane filme, dokumentarne filme, pogovorne oddaje, nadaljevanke, otroške programe, različne zabavne predstave in večje nacionalne prireditve v živo. Vse televizijske in radijske programe RTV SLO, lahko spremljate preko spletne strani https://365.rtvslo.si/vzivo == Informativni program == Na '''TV SLO 1''' lahko vsakodnevno spremljamo naslednje informativne oddaje: 13.00 PRVI DNEVNIK 17.00 POROČILA OB 17H 19.00 DNEVNIK 22.00 ODMEVI / POROČILA == Logotipi == <gallery> File:Logo_of_TV_SLO_1_(1993-1997).png|Logotip 1993-1997 File:Logo_of_TV_SLO_1_(1997-2002).png|Logotip 1997-2002 File:Logo_of_TV_SLO_1_(2002-2007).png|Logotip 2002-2007 File:Logo_of_TV_SLO_1_(2007-2012).png|Logotip 2007-2012 File:Logo_of_TV_SLO_1_HD_(2007-2012).jpg|Logotip 2007-2012 (HD) File:Logo_of_TV_SLO_1_HD_(2012-).png|Trenutni logotip </gallery> == Zunanje povezave == {{commonscat-inline}} {{RTVSLO}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]] gcks5zn17bysmu04c0bbqk1cl64qkc7 5724162 5724149 2022-07-26T14:36:31Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/195.29.234.46|195.29.234.46]] ([[User talk:195.29.234.46|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki {{ Infobox TV channel | name = TV SLO 1 | logofile = Logo_of_TV_SLO_1_HD_(2012-).png | launch = [[1958]]| | closed date = | owner = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]| | country = [[Slovenija]]| | web = [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-1/tv.slo1/ TV SLO 1] |}} '''TV SLO 1''' ali ''TV Slovenija 1'' je prvi televizijski kanal [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]], ki se osredotoča na novice, igrane filme, dokumentarne filme, pogovorne oddaje, nadaljevanke, otroške programe, različne zabavne predstave in večje nacionalne prireditve v živo. == Logotipi == <gallery> File:Logo_of_TV_SLO_1_(1993-1997).png|Logotip 1993-1997 File:Logo_of_TV_SLO_1_(1997-2002).png|Logotip 1997-2002 File:Logo_of_TV_SLO_1_(2002-2007).png|Logotip 2002-2007 File:Logo_of_TV_SLO_1_(2007-2012).png|Logotip 2007-2012 File:Logo_of_TV_SLO_1_HD_(2007-2012).jpg|Logotip 2007-2012 (HD) File:Logo_of_TV_SLO_1_HD_(2012-).png|Trenutni logotip </gallery> == Externí odkazy == * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-1/tv.slo1/ Postaja TV SLO 1 na spletni strani RTV Slovenija] == Zunanje povezave == {{commonscat-inline}} {{RTVSLO}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]] 6x6w9a15t1cgd08ylzttvzysa6yzcgu TV SLO 2 0 484600 5724136 5490637 2022-07-26T14:13:13Z 195.29.234.46 Manjša dopolnitev wikitext text/x-wiki {{ Infobox TV channel | name = TV SLO 2 | logofile = Logo of TV SLO 2 HD (2012-).png | launch = [[1970]]| | closed date = | owner = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]| | country = [[Slovenija]]| | web = [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-2/tv.slo2/ rtvslo.si/tv.slo2/ TV SLO 2] |}} '''TV SLO 2''' ali ''TV Slovenija 2'' je drugi televizijski kanal [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]]. Na kanalu se predvajajo bolj specializirane oddaje, ki so namenjene ožji publiki, sitkomi ter široka paleta športnih oddaj v živo. V letu 2022 so se na TV SLO 2 začele predvajati tudi informativne oddaje, npr. Panorama in Arena. '''Logotipi'''<gallery> File:Logo_of_TV_SLO_2_(1993-1997).png|Logotip 1993-1997 File:Logo_of_TV_SLO_2_(1997-2002).png|Logotip 1997-2002 File:Logo_of_TV_SLO_2_(2002-2007).png|Logotip 2002-2007 File:Logo_of_TV_SLO_2_(2007-2012).png|Logotip 2007-2012 File:Logo_of_TV_SLO_2_HD_(2007-2012).jpg|Logotip 2007-2012 (HD) File:Logo_of_TV_SLO_2_HD_(2012-).png|Trenutni logotip </gallery> == Zunanje povezave == * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-2/tv.slo2/ rtvslo.si/tv.slo2/ Postaja TV SLO 2 na spletni strani RTV Slovenija] {{commonscat-inline}} {{RTVSLO}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]] ptar2b6oz8246zdo3u23fat2oyt4ema 5724150 5724136 2022-07-26T14:23:52Z 195.29.234.46 Dopolnitev wikitext text/x-wiki {{ Infobox TV channel | name = TV SLO 2 | logofile = Logo of TV SLO 2 HD (2012-).png | launch = [[1970]]| | closed date = | owner = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]| | country = [[Slovenija]]| | web = [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-2/tv.slo2/ rtvslo.si/tv.slo2/ TV SLO 2] |}} '''TV SLO 2''' ali ''TV Slovenija 2'' je drugi televizijski kanal [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]]. Na kanalu se predvajajo bolj specializirane oddaje, ki so namenjene ožji publiki, sitkomi ter široka paleta športnih oddaj v živo. V letu 2022 so se na TV SLO 2 začele predvajati tudi informativne oddaje, npr. Panorama in Arena. Vse televizijske in radijske programe RTV SLO, lahko spremljate preko spletne strani <nowiki>https://365.rtvslo.si/vzivo</nowiki> '''Logotipi'''<gallery> File:Logo_of_TV_SLO_2_(1993-1997).png|Logotip 1993-1997 File:Logo_of_TV_SLO_2_(1997-2002).png|Logotip 1997-2002 File:Logo_of_TV_SLO_2_(2002-2007).png|Logotip 2002-2007 File:Logo_of_TV_SLO_2_(2007-2012).png|Logotip 2007-2012 File:Logo_of_TV_SLO_2_HD_(2007-2012).jpg|Logotip 2007-2012 (HD) File:Logo_of_TV_SLO_2_HD_(2012-).png|Trenutni logotip </gallery> == Zunanje povezave == * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-2/tv.slo2/ rtvslo.si/tv.slo2/ Postaja TV SLO 2 na spletni strani RTV Slovenija] {{commonscat-inline}} {{RTVSLO}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]] t606jrjw3g03rc21mlqom0toe30zfl5 5724161 5724150 2022-07-26T14:36:08Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/195.29.234.46|195.29.234.46]] ([[User talk:195.29.234.46|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki {{ Infobox TV channel | name = TV SLO 2 | logofile = Logo of TV SLO 2 HD (2012-).png | launch = [[1970]]| | closed date = | owner = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]| | country = [[Slovenija]]| | web = [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-2/tv.slo2/ rtvslo.si/tv.slo2/ TV SLO 2] |}} '''TV SLO 2''' ali ''TV Slovenija 2'' je drugi televizijski kanal [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]]. Na kanalu se predvajajo bolj specializirane oddaje, ki so namenjene ožji publiki, sitkomi ter široka paleta športnih oddaj v živo. == Logotipi == <gallery> File:Logo_of_TV_SLO_2_(1993-1997).png|Logotip 1993-1997 File:Logo_of_TV_SLO_2_(1997-2002).png|Logotip 1997-2002 File:Logo_of_TV_SLO_2_(2002-2007).png|Logotip 2002-2007 File:Logo_of_TV_SLO_2_(2007-2012).png|Logotip 2007-2012 File:Logo_of_TV_SLO_2_HD_(2007-2012).jpg|Logotip 2007-2012 (HD) File:Logo_of_TV_SLO_2_HD_(2012-).png|Trenutni logotip </gallery> == Zunanje povezave == * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-2/tv.slo2/ rtvslo.si/tv.slo2/ Postaja TV SLO 2 na spletni strani RTV Slovenija] {{commonscat-inline}} {{RTVSLO}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]] q7dposa2jwzs1j54kkyxpw89zz2k9yb TV SLO 3 0 485054 5724133 5722802 2022-07-26T14:11:08Z 195.29.234.46 Manjša dopolnitev wikitext text/x-wiki {{ Infobox TV channel | name = TV SLO 3 | logofile = Slo3.png | launch = [[2008]]| | closed date = | owner = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]| | country = [[Slovenija]]| | web = [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-3/tv.slo2/ rtvslo.si/tv.slo3/ TV SLO 3] |}} '''TV SLO 3''' ali ''TV Slovenija 3'' je specializirana televizijska postaja in tretji televizijski kanal [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]], namenjen neposrednim prenosom iz slovenskega parlamenta in odborov. Na kanalu se predvajajo tudi dokumentarni filmi, intervjuji in novice s slovenskim znakovnim jezikom. == Logotipi == <gallery> Slika:TV SLO 3 Logo.webp|alt=|Logotip 2008-2012 Slika:Slo3.png|Trenutni logotip </gallery> == Zunanje povezave == * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-3/tv.slo3/ rtvslo.si/tv.slo3/ Postaja TV SLO 3 na spletni strani RTV Slovenija] {{commonscat-inline}} {{RTVSLO}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]] 8p8ihveus0t1674p00nquwkg8w9idw6 5724153 5724133 2022-07-26T14:25:16Z 195.29.234.46 Dopolnitev wikitext text/x-wiki {{ Infobox TV channel | name = TV SLO 3 | logofile = Slo3.png | launch = [[2008]]| | closed date = | owner = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]| | country = [[Slovenija]]| | web = [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-3/tv.slo2/ rtvslo.si/tv.slo3/ TV SLO 3] |}} '''TV SLO 3''' ali ''TV Slovenija 3'' je specializirana televizijska postaja in tretji televizijski kanal [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]], namenjen neposrednim prenosom iz slovenskega parlamenta in odborov. Na kanalu se predvajajo tudi dokumentarni filmi, intervjuji in informativne oddaje s slovenskim znakovnim jezikom. Vse televizijske in radijske programe RTV SLO, lahko spremljate preko spletne strani https://365.rtvslo.si/vzivo == Logotipi == <gallery> Slika:TV SLO 3 Logo.webp|alt=|Logotip 2008-2012 Slika:Slo3.png|Trenutni logotip </gallery> == Zunanje povezave == * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-3/tv.slo3/ rtvslo.si/tv.slo3/ Postaja TV SLO 3 na spletni strani RTV Slovenija] {{commonscat-inline}} {{RTVSLO}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]] ojyqc2eubn8qpczyt0kde9zxupd7fxy 5724160 5724153 2022-07-26T14:36:01Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/195.29.234.46|195.29.234.46]] ([[User talk:195.29.234.46|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Monredo|Monredo]] wikitext text/x-wiki {{ Infobox TV channel | name = TV SLO 3 | logofile = Slo3.png | launch = [[2008]]| | closed date = | owner = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]| | country = [[Slovenija]]| | web = [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-3/tv.slo2/ rtvslo.si/tv.slo3/ TV SLO 3] |}} '''TV SLO 3''' ali ''TV Slovenija 3'' je specializirana televizijska postaja in tretji televizijski kanal [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]], namenjen neposrednim prenosom iz slovenskega parlamenta in odborov. Na kanalu se predvajajo tudi dokumentarni filmi, intervjuji in novice. == Logotipi == <gallery> Slika:TV SLO 3 Logo.webp|alt=|Logotip 2008-2012 Slika:Slo3.png|Trenutni logotip </gallery> == Zunanje povezave == * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-3/tv.slo3/ rtvslo.si/tv.slo3/ Postaja TV SLO 3 na spletni strani RTV Slovenija] {{commonscat-inline}} {{RTVSLO}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]] 98yk8vn7u0o5gm5xltohylelcyvi927 Pelješac (most) 0 487551 5724301 5711022 2022-07-26T22:46:44Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most|bridge_name=Pelješac|map_cue=|builder=[[China Road and Bridge Corporation]]|begin=30. julij 2018|complete=2022 (načrtovano)|cost=[[Euro|€]]420.3 millijona (85% financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=[[European Commission]] |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref>|closed=|toll=|map_image=|traffic=|map_text=|map_width=|coordinates=42°55′00″N 17°32′00″E|lat=|long=|engineering=|designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]]|below=55 m|image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg|locale=Jugovzhodna [[Hrvaška]]|image_size=325px|caption=Gradbišče junija 2020|official_name=|also_known_as=|carries=4 pasovi|crosses=Neretvanski kanal / Zaliv Mali Ston|maint=|clearance=|id=|design=[[Most s poševnimi zategami]]|mainspan=5 x 285 m|length=2404 m|width=22.5 m|height=100 m|native_name=Pelješki most}} '''Most Pelješac''' ({{Jezik-hr|Pelješac}}) je [[most]], ki je bil odprt dne [[26. julij|26. julija]] 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarno]] na severnem kopnem in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s čimer bo v celoti prešel hrvaško ozemlje in tako obšel mejne prehode s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]]. Gradnja se je začela 30. julija 2018, končana pa je bila poleti 2022. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Most Pelješac je 2.404 m dolg in 55 metrov (nad morsko gladino) visok [[most s poševnimi zategami]], z glavnim razponom 568 m. Načrt je bil pozneje spremenjen. Po zadnjih načrtih gre za kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2.404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203.5 m razpona. Višina pilonov, merjeno do morske gladine, znaša 75.4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih pilotih premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu bo grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko bodo pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Pod mostom je v glavnih razponih zagotovljena svetla navigacijska pot v profilu 250 m / 55 m, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m. <ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] flk9pygvti10scp4dlcc5yf6zgptygf 5724302 5724301 2022-07-26T22:47:49Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most|bridge_name=Pelješac|map_cue=|builder=[[China Road and Bridge Corporation]]|begin=30. julij 2018|complete=2022 (načrtovano)|cost=[[Euro|€]]420.3 millijona (85% financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=[[European Commission]] |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref>|closed=|toll=|map_image=|traffic=|map_text=|map_width=|coordinates=42°55′00″N 17°32′00″E|lat=|long=|engineering=|designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]]|below=55 m|image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg|locale=Jugovzhodna [[Hrvaška]]|image_size=325px|caption=Gradbišče junija 2020|official_name=|also_known_as=|carries=4 pasovi|crosses=Neretvanski kanal / Zaliv Mali Ston|maint=|clearance=|id=|design=[[Most s poševnimi zategami]]|mainspan=5 x 285 m|length=2404 m|width=22.5 m|height=100 m|native_name=Pelješki most}} '''Most Pelješac''' ({{Jezik-hr|Pelješac}}) je [[most]], ki je bil odprt dne [[26. julij|26. julija]] 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarno]] na severnem kopnem in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s čimer bo v celoti prešel hrvaško ozemlje in tako obšel mejne prehode s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]]. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta - končana je bila poleti 2022. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Most Pelješac je 2.404 m dolg in 55 metrov (nad morsko gladino) visok [[most s poševnimi zategami]], z glavnim razponom 568 m. Načrt je bil pozneje spremenjen. Po zadnjih načrtih gre za kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2.404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203.5 m razpona. Višina pilonov, merjeno do morske gladine, znaša 75.4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih pilotih premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu bo grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko bodo pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Pod mostom je v glavnih razponih zagotovljena svetla navigacijska pot v profilu 250 m / 55 m, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m. <ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] 5kw1025qkstw9s5zcf794ek96owwhkx 5724303 5724302 2022-07-26T22:54:18Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most|bridge_name=Pelješac|map_cue=|builder=[[China Road and Bridge Corporation]]|begin=30. julij 2018|complete=2022 (načrtovano)|cost=[[Euro|€]]420.3 millijona (85% financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=[[European Commission]] |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref>|closed=|toll=|map_image=|traffic=|map_text=|map_width=|coordinates=42°55′00″N 17°32′00″E|lat=|long=|engineering=|designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]]|below=55 m|image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg|locale=Jugovzhodna [[Hrvaška]]|image_size=325px|caption=Gradbišče junija 2020|official_name=|also_known_as=|carries=4 pasovi|crosses=Neretvanski kanal / Zaliv Mali Ston|maint=|clearance=|id=|design=[[Most s poševnimi zategami]]|mainspan=5 x 285 m|length=2404 m|width=22.5 m|height=100 m|native_name=Pelješki most}} '''Most Pelješac''' ({{Jezik-hr|Pelješac}}) je [[most]], ki je bil odprt dne [[26. julij|26. julija]] 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarno]] na severnem kopnem in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem pa poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejne prehode s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Mosrt je načrtoval znan slovenskih gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], izgradila pa ga je kitajska tvrdka za gradnjo mortov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta - končana je bila poleti 2022. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Most Pelješac je 2.404 m dolg in 55 metrov (nad morsko gladino) visok [[most s poševnimi zategami]], z glavnim razponom 568 m. Načrt je bil pozneje spremenjen. Po zadnjih načrtih gre za kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2.404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203.5 m razpona. Višina pilonov, merjeno do morske gladine, znaša 75.4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih pilotih premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu bo grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Pod mostom je v glavnih razponih zagotovljena svetla navigacijska pot v profilu 250 m / 55 m, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m. <ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] hlpu4kr35m7xl3oe6yd16dmp4ddkgby 5724326 5724303 2022-07-27T08:43:50Z Ljuba brank 92351 tp, sedanjik, pravopis, decimalne vejice, posodobljeno infopolje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Pelješac |native_name=Pelješki most |image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg |image_size=325px |caption=Gradbišče junija 2020 |locale= [[Hrvaška]] |official_name= |also_known_as= |map_text= |map_width= |map_type= Hrvaška |lat=42.91667 |long=17.53333 |coordinates_region=HR |coordinates_display=inline,title |map_cue= |builder=China Road and Bridge Corporation |begin=30. julij 2018 |complete=26. julij 2022 (otvoritev) |cost=[[Euro|€]]420,3 millijona (85 % financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=European Commission |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref> |closed= |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=5 x 285 m |length=2404 m |width=22,5 m |height=75,4 do 100 m |toll= začasno zastonj |carries=4 pasovna cesta |traffic= |engineering= |designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]] |below=55 m nad visoko vodo |crosses=Pelješki kanal / Zaliv Mali Ston |maint= |clearance= |id= }} '''Most Pelješac''' ({{Jezik-hr|Pelješac}}) je [[most]], ki je bil odprt dne [[26. julij|26. julija]] 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarnim]] na severnem delu kopna in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znan slovenskih gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], izgradila pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta - končana je bila poleti 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Most Pelješac je 2404 m dolg in 55 metrov (nad morsko gladino) visok [[most s poševnimi zategami]], z glavnim razponom 568 m. Načrt je bil pozneje spremenjen. Po zadnjih načrtih gre za kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203.5 m razpona. Višina pilonov, merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih pilotih premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Pod mostom je v glavnih razponih zagotovljena svetla navigacijska pot v profilu 250 m / 55 m, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.<ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] 10b5aa94hcnx2j2g4hfvetzxtjw8o27 5724332 5724326 2022-07-27T08:59:26Z Ljuba brank 92351 dopolnjeno wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Pelješac |native_name=Pelješki most |image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg |image_size=325px |caption=Gradbišče junija 2020 |locale= [[Dubrovniško-neretvanska županija]], [[Hrvaška]] |official_name= |also_known_as= |map_text= |map_width= |map_type= Hrvaška |lat=42.91667 |long=17.53333 |coordinates_region=HR |coordinates_display=inline,title |map_cue= |builder=China Road and Bridge Corporation |begin=30. julij 2018 |complete=26. julij 2022<ref>{{cite news|author1=Thomas, Mark|title=City of Dubrovnik celebrates the opening of the new Pelješac Bridge|url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/dubrovnik/item/13842-city-of-dubrovnik-celebrates-the-opening-of-the-new-peljesac-bridge|work=The Dubrovnik Times|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Croatia opens long-awaited bridge bypassing Bosnia|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/7/26/croatia-opens-long-awaited-bridge-bypassing-bosnia|work=Al Jazeera|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref> |designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]] |cost=[[Euro|€]]420,3 millijona (85 % financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=European Commission |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref> |closed= |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=5 x 285 m |length=2404 m |width=23,6 m |height=75,4 do 98 m |toll= začasno zastonj |carries=4 pasovna cesta |traffic= |engineering= |below=55 m nad visoko vodo |crosses=Pelješki kanal / Zaliv Mali Ston |maint= |clearance= |id= }} '''Most Pelješac''' ({{lang-hr|Pelješki most}})<ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=eV9hUBY%3D&keyword=pelješki|title=pèlješkī|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=e1hlXRA%3D&keyword=most|title=mȏst|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref> je [[most s poševnimi zategami]], ki je bil odprt dne 26. julija 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarnim]] na severnem delu kopna in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znan slovenskih gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], izgradila pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta - končana je bila poleti 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Prvotna zasnova mostu iz leta 2007 je imela glavni razpon 568 metrov.<ref>{{Cite journal |last=Radić|first=Jure|last2=Šavor|first2=Zlatko|last3=Hrelja|first3=Gordana|last4=Mujkanović|first4=Nijaz|title=Most Pelješac|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170914085757/http://casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|archive-date=14 September 2017|access-date=22 July 2021|journal=Građevinar|language=hr}}</ref> Po zadnjih načrtih gre za večrazponski kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203,5 m razpona. Višina [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]], merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih [[pilot (temeljenje)|pilotih]] premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Navigacijskega kanala sta 98 metrov nad morsko gladino in 222 metrov nad morskim dnom, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.<ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Poleg izgradnje mostu so bile potrebne tudi dovozne ceste na obeh straneh mostu, vključno z dvema predoroma na Pelješcu (eden dolžine 2170 metrov in drugi 450 metrov)) ter dva manjša mostova na Pelješcu, (en dolg 500 metrov in drug 50 metrov). Most ne more biti del avtoceste A1, ki trenutno povezuje Zagreb in Ploče, ker ni predvideno potrebno število voznih pasov za njegovo podporo. Cesta od Ploč preko mostu proti Stonu in južneje do Dubrovnika je predvidena kot štiripasovna hitra cesta. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] l0n4okpv260wvlrtcq0860ufr8bddrp 5724344 5724332 2022-07-27T09:49:31Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Pelješac |native_name=Pelješki most |image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg |image_size=325px |caption=Gradbišče junija 2020 |locale= [[Dubrovniško-neretvanska županija]], [[Hrvaška]] |official_name= |also_known_as= |map_text= |map_width= |map_type= Hrvaška |lat=42.91667 |long=17.53333 |coordinates_region=HR |coordinates_display=inline,title |map_cue= |builder=China Road and Bridge Corporation |begin=30. julij 2018 |complete=26. julij 2022<ref>{{cite news|author1=Thomas, Mark|title=City of Dubrovnik celebrates the opening of the new Pelješac Bridge|url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/dubrovnik/item/13842-city-of-dubrovnik-celebrates-the-opening-of-the-new-peljesac-bridge|work=The Dubrovnik Times|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Croatia opens long-awaited bridge bypassing Bosnia|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/7/26/croatia-opens-long-awaited-bridge-bypassing-bosnia|work=Al Jazeera|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref> |designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]] |cost=[[Euro|€]]420,3 millijona (85 % financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=European Commission |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref> |closed= |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=5 x 285 m |length=2404 m |width=23,6 m |height=75,4 do 98 m |toll= začasno zastonj |carries=4 pasovna cesta |traffic= |engineering= |below=55 m nad visoko vodo |crosses=Pelješki kanal / Zaliv Mali Ston |maint= |clearance= |id= }} '''Most Pelješac''' ali '''Pelješki most''' ({{lang-hr|Pelješki most}})<ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=eV9hUBY%3D&keyword=pelješki|title=pèlješkī|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=e1hlXRA%3D&keyword=most|title=mȏst|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref> je [[most s poševnimi zategami]], ki je bil odprt dne 26. julija 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarnim]] na severnem delu kopna in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znan slovenskih gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], izgradila pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta - končana je bila poleti 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Prvotna zasnova mostu iz leta 2007 je imela glavni razpon 568 metrov.<ref>{{Cite journal |last=Radić|first=Jure|last2=Šavor|first2=Zlatko|last3=Hrelja|first3=Gordana|last4=Mujkanović|first4=Nijaz|title=Most Pelješac|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170914085757/http://casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|archive-date=14 September 2017|access-date=22 July 2021|journal=Građevinar|language=hr}}</ref> Po zadnjih načrtih gre za večrazponski kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203,5 m razpona. Višina [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]], merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih [[pilot (temeljenje)|pilotih]] premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Navigacijskega kanala sta 98 metrov nad morsko gladino in 222 metrov nad morskim dnom, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.<ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Poleg izgradnje mostu so bile potrebne tudi dovozne ceste na obeh straneh mostu, vključno z dvema predoroma na Pelješcu (eden dolžine 2170 metrov in drugi 450 metrov)) ter dva manjša mostova na Pelješcu, (en dolg 500 metrov in drug 50 metrov). Most ne more biti del avtoceste A1, ki trenutno povezuje Zagreb in Ploče, ker ni predvideno potrebno število voznih pasov za njegovo podporo. Cesta od Ploč preko mostu proti Stonu in južneje do Dubrovnika je predvidena kot štiripasovna hitra cesta. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] dg999stmfl8npu09sl7qt1rpw1t2rot 5724354 5724344 2022-07-27T10:59:31Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Pelješac |native_name=Pelješki most |image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg |image_size=325px |caption=Gradbišče junija 2020 |locale= [[Dubrovniško-neretvanska županija]], [[Hrvaška]] |official_name= |also_known_as= |map_text= |map_width= |map_type= Hrvaška |lat=42.91667 |long=17.53333 |coordinates_region=HR |coordinates_display=inline,title |map_cue= |builder=China Road and Bridge Corporation |begin=30. julij 2018 |complete=26. julij 2022<ref>{{cite news|author1=Thomas, Mark|title=City of Dubrovnik celebrates the opening of the new Pelješac Bridge|url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/dubrovnik/item/13842-city-of-dubrovnik-celebrates-the-opening-of-the-new-peljesac-bridge|work=The Dubrovnik Times|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Croatia opens long-awaited bridge bypassing Bosnia|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/7/26/croatia-opens-long-awaited-bridge-bypassing-bosnia|work=Al Jazeera|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref> |designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]] |cost=[[Euro|€]]420,3 millijona (85 % financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=European Commission |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref> |closed= |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=5 x 285 m |length=2404 m |width=23,6 m |height=75,4 do 98 m |toll= začasno zastonj |carries=4 pasovna cesta |traffic= |engineering= |below=55 m nad visoko vodo |crosses=Pelješki kanal / Zaliv Mali Ston |maint= |clearance= |id= }} '''Most Pelješac''' ali '''Pelješki most''' ({{lang-hr|Pelješki most}})<ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=eV9hUBY%3D&keyword=pelješki|title=pèlješkī|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=e1hlXRA%3D&keyword=most|title=mȏst|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref> je [[most s poševnimi zategami]], ki je bil odprt dne 26. julija 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarnim]] na severnem delu kopna in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znan slovenskih gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], izgradila pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta - končana je bila poleti 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Prvotna zasnova mostu iz leta 2007 je imela glavni razpon 568 metrov.<ref>{{Cite journal |last=Radić|first=Jure|last2=Šavor|first2=Zlatko|last3=Hrelja|first3=Gordana|last4=Mujkanović|first4=Nijaz|title=Most Pelješac|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170914085757/http://casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|archive-date=14 September 2017|access-date=22 July 2021|journal=Građevinar|language=hr}}</ref> Po zadnjih načrtih gre za večrazponski kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203,5 m razpona. Višina [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]], merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih [[pilot (temeljenje)|pilotih]] premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Navigacijskega kanala sta 98 metrov nad morsko gladino in 222 metrov nad morskim dnom, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.<ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Poleg izgradnje mostu so bile potrebne tudi dovozne ceste na obeh straneh mostu, vključno z dvema predoroma na Pelješcu (eden dolžine 2170 metrov in drugi 450 metrov)) ter dva manjša mostova na Pelješcu, (en dolg 500 metrov in drug 50 metrov). Most ne more biti del avtoceste A1, ki trenutno povezuje Zagreb in Ploče, ker ni predvideno potrebno število voznih pasov za njegovo podporo. Cesta od Ploč preko mostu proti Stonu in južneje do Dubrovnika je predvidena kot štiripasovna hitra cesta. == Zgodovina == Ker hrvaško celino seka majhen pas obale okoli mesta Neum, ki je del Bosne in Hercegovine in tvori edini izhod Bosne in Hercegovine na morje, je fizična povezava najjužnejšega dela Dalmacije s preostalo Hrvaško omejena na hrvaške teritorialne vode. Leta 1996 sta Bosna in Hercegovina ter Hrvaška podpisali ''Neumski sporazum'', v katerem je Hrvaška dobila neoviran prehod skozi Neum,<ref>{{cite web | url = http://www-wds.worldbank.org/servlet/WDSContentServer/WDSP/IB/1996/10/15/000009265_3970128125623/Rendered/PDF/multi0page.pdf | work = Technical annex on a proposed loan to the Republic of Croatia for an emergency transport and mine clearing project | title = Neum Agreement, May 1996 | pages = 45–47 | publisher = World Bank| date = 15 October 1996 | accessdate = 27 December 2010}}</ref> a sporazum ni bil nikoli ratificiran. Za ves promet, ki poteka skozi neumski koridor, je treba opraviti mejno kontrolo blaga in oseb. Zato morajo ljudje, ki potujejo iz dubrovniške eksklave na celinsko Hrvaško, trenutno opraviti dve mejni kontroli v razdalji 9 kilometrov. Če bi se Hrvaška v prihodnosti pridružila [[Schengensko območje|schengenskemu območju]] (kar je teoretično zavezana storiti v skladu s pogoji pristopa k Evropski uniji), bi bile kontrole bistveno strožje in dolgotrajnejše, saj Zakonik o schengenskih mejah zahteva, da se kontrole ne izvajajo. samo ob vstopu v schengensko območje, ampak tudi pri izstopu iz njega. Tako bi nekdo, ki potuje iz Dubrovnika na celinsko Hrvaško, opravil tri različne mejne kontrole: hrvaško (schengensko) izstopno kontrolo, bosansko-hercegovsko vstopno kontrolo in hrvaško (schengensko) vstopno kontrolo. Medtem ko so mejne kontrole Bosne in Hercegovine za imetnike potnih listov evropskih držav na turističnih lokacijah običajno hitre vizualne kontrole za preverjanje, ali se fotografija potnega lista ujema s posameznikom, ki je predložil potni list, in da potni list ni potekel, schengenske kontrole zdaj vključujejo skeniranje vseh potnih listov (tudi potnih listov državljani s pravico do neomejenega prostega gibanja po vsej EU) v različnih zbirkah podatkov, kar lahko traja do 30 sekund na posameznika. Tako bi lahko na primer na vsaki hrvaški meji za dve minuti ustavili avto, v katerem so bile štiri osebe. V poletni turistični sezoni bi takšna možnost vodila v nevzdržne zastoje na mejah in zahtevala nujno rešitev, kot je most, ki bi obšel Neum in ostal na Hrvaškem. Gradnjo mostu je leta 1997 javno predlagal Ivan Šprlje, župan Dubrovniško-neretvanske županije in član Socialdemokratske stranke (SDP). Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je idejo sprva zavrnila, leta 1998 pa je dobila podporo njihovega poslanca Luke Bebića. Leta 2000 je bil most vpisan v prostorski načrt občine in izdelani so bili prvi gradbeni načrti. Gradbena dela na projektu ''Pelješac'' so se uradno začela novembra 2005 s svečano otvoritvijo, ki jo je vodil takratni premier [[Ivo Sanader]].<ref name="jutarnji-2011">{{cite news | url = http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | language = Croatian | title = Nikad ispričana priča o Pelješkom mostu: Tri puta živio, tri puta umro, tri vlade mučio je gradnjom. Opet je oživio | newspaper = Jutarnji list | date = 24 August 2011 | accessdate = 17 May 2012 | archive-date = 3 March 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303215006/http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | url-status = dead }}</ref> Kljub temu, da se je cena projekta mostu v primerjavi s prvotno oceno precej podražila, je vlada vztrajala pri ideji o mostu. Prvotna zasnova je bila spremenjena, da bi odražala pomisleke Bosne in Hercegovine glede prvih načrtov. Za gradnjo mostu sta se strani dogovorili v začetku decembra 2006.<ref name="set-april-07">{{cite news| url = http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2007/04/11/feature-03| publisher = Southeast European Times| title = BiH, Croatia seek agreement on proposed bridge| date = 11 April 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Maja 2007 je hrvaški minister za infrastrukturo Božidar Kalmeta dejal, da priprave na gradnjo mostu potekajo po načrtih in da je v pripravi prvi razpis. Kalmeta je dodal, da je vprašanje, kdaj se bodo gradbena dela začela, odvisno od tega, ali bo v prvem krogu izbran izvajalec.<ref>{{cite web |publisher = Croatian Ministry of Sea, Tourism, Transport and Development |url = http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |title = Kalmeta and Ljubic on Croatia's plan to build Peljesac bridge |url-status = dead |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070612072200/http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |archivedate = 12 June 2007}}</ref> ''Hrvatske ceste'' so 11. junija 2007 objavile javni razpis za gradnjo mostu. 28. avgusta 2007 je bil objavljen seznam ponudnikov: Konstruktor, Viadukt in Hidroelektra (Hrvaška); Dywidag (Nemčija), Strabag (Avstrija), Cimolai [it ] (Italija), Eiffel (Francija); in Alpine Bau (iz Salzburga, Avstrija) Kalmeta je potrdil, da naj bi se gradbena dela začela jeseni 2007. Izvajalec naj bi bil dolžan projekt dokončati v štirih letih. Stroški gradnje so bili ocenjeni na 1,9 milijarde kun, skoraj 260 milijonov evrov. Financirale bi ga ''Hrvatske ceste'' in s posojili evropskih investicijskih bank.<ref name="limun">{{cite web| url = http://www.limun.hr/en/main.aspx?id=166524| title = Kalmeta: Bridge to Peljesac in 2011| publisher = Limun.hr| author = Slobodna Dalmacija| date = 12 June 2007| accessdate = 14 May 2010| author-link = }}</ref> Junija 2007, po objavi razpisa, so mediji poročali o ponovnem nasprotovanju Državne komisije za mejo v Bosni in Hercegovini. Bosna in Hercegovina je izjavila, da bo tožila Hrvaško, če bo začela enostransko graditi most.<ref>{{cite news| url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7062107.stm| title = Bosnia vexed by Croatian bridge| publisher = BBC| date = 25 October 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Ministrstvo za gradbeništvo je 14. septembra 2007 sporočilo, da je na natečaju zmagal konzorcij Konstruktor/Viadukt/Hidroelektra in da bo podpisal pogodbo za 1,94 milijarde kun, takratnih 265 milijonov evrov. Gradbena dela na severnem in južnem terminalu so se začela 24. oktobra 2007, <ref>{{cite web| url = http://daily.tportal.hr/article.aspx?aID=2469&kID=1| title = Construction on Pelješac Bridge starts, Brijest| publisher = T-portal.hr| date = 24 October 2007}}</ref> dela na morju pa so se začela jeseni 2008. Julija 2009 je hrvaška vlada pod vodstvom [[Jadranka Kosor|Jadranke Kosor]] sporočila, da bo v okviru prizadevanj za zmanjšanje stroškov v času gospodarske krize gradnja Pelješkega mostu potekala po precej počasnejšem časovnem načrtu, kot je bilo prvotno načrtovano. Novembra 2009 je Kalmeta kot leto zaključka omenil leto 2015. Proračun in program gradnje cest za leto 2010 je nakazal, da bo do konca leta 2012 v most vloženih le 433,5 milijonov kun oziroma 60 milijonov evrov, kar je manj kot četrtina vseh sredstev.<ref>{{cite news| url = http://slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/84263/Default.aspx| language = Croatian| title = Kapitalni državni projekt čekat će izlazak iz recesije - Konzerviranje radova - Pelješki most 'tanak' za 1,6 milijarda kuna| newspaper = Slobodna Dalmacija| date = 18 December 2009}}</ref> Po hrvaških parlamentarnih volitvah leta 2011 je nova vlada pod vodstvom SDP maja 2012 zaradi pomanjkanja sredstev prekinila obstoječo gradbeno pogodbo v vrednosti 1,94 milijarde kun (približno 259 milijonov evrov). Istočasno so bili izdelani načrti za uporabo gradbišč mostov kot novih trajektnih pristanišč. Razpravljalo se je tudi o tem, kakšni bi bili stroški in hitrost trajektne rešitve v primerjavi s stroški preklicanega mostu, pri čemer je minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo trdil, da bo trajekt cenejši in razmeroma hiter ter končan do 1. julija 2013, ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in ko bi novi mejni režim lahko postal problem. Leta 2012 je Evropska unija Hrvaški odobrila 200.000 evrov za predhodno študijo izvedljivosti izgradnje Pelješkega mostu. Študija ne bi preučila le projektiranega mostu, temveč tudi rešitev zaprtega cestnega koridorja čez zaledje Neuma. »Strateški cilj vlade je učinkovito povezati ozemlje Hrvaške, kar je tudi cilj EU, saj naj bi hrvaško ozemlje postalo ozemlje Unije. Ta projekt ne bi smeli politizirati, ampak moramo videti kateri ukrep je stroškovno najbolj učinkovit«, je zatrdila ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić. Poudarila je tudi, da ratifikacija pogodbe Tuđman-Izetbegović iz leta 1996 (''Neumski sporazum'') ni pogoj za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo mostu, vendar ne bi bilo nič škode, če bi do nje prišlo.<ref>{{cite web|author=Piše: M.L. ponedjeljak, 10 September 2012. 20:56 |url=http://www.index.hr/vijesti/clanak/iz-europske-unije-stize-novac-za-peljeski-most-hrvatskoj-za-predstudiju-odobreno-200000-eura/636280.aspx |title=Iz Europske unije stiže novac za Pelješki most: Hrvatskoj za predstudiju odobreno 200.000 eura - Vijesti |publisher=Index.hr |date=9 October 2012 |accessdate=7 September 2015}}</ref> Študija izvedljivosti, ki jo je pripravila Hrvaška za analizo možnih alternativ, je pokazala, da bi bila gradnja mostu najugodnejša možnost, saj je dosegla najvišjo oceno pri več kriterijih (varnost, vpliv na promet, vpliv na okolje) in analizi stroškov in koristi v primerjavi z druge možnosti – avtocestni koridor, trajektna povezava ali gradnja predorov. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju z oblastmi Bosne in Hercegovine. Nujnost ohranjanja naravne dediščine Hrvaške je bila bistven kriterij, ki se je upošteval v vseh fazah priprave projekta. Evropska komisija je projekt pred sprejetjem dala oceniti tudi neodvisnim strokovnjakom v okviru Skupne pomoči za podporo projektom v evropskih regijah (JASPERS)<ref>{{cite web|url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/funding/special-support-instruments/jaspers/|title=JASPERS: Joint Assistance to Support Projects in European Regions|website=ec.europa.eu|accessdate=26 March 2018}}</ref> glede njegove izvedljivosti in ekonomske upravičenosti. Francoska študija je decembra 2013 predlagala, da je most najbolj izvedljiva rešitev, hrvaški minister za promet Siniša Hajdaš Dončić pa je izjavil, da se bo gradnja mostu začela leta 2015.<ref>{{cite news|url=http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213111416/http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia |archive-date=13 December 2013|date=11 December 2013|title=Peljesac bridge is best solution to connect the south of Croatia|work=Croatian Times }}</ref> Julija 2015 je hrvaška vlada sporočila, da se bo gradnja verjetno začela spomladi 2016. <ref>{{cite news |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Croatia: Delayed bridge bypassing Bosnia goes ahead |url=https://www.bbc.co.uk/news/blogs-news-from-elsewhere-33541099 |newspaper=BBC News |location=BBC Monitoring |date=15 July 2015 |access-date=17 July 2015 }}</ref> Do leta 2016 je hrvaška vlada napovedovala, da bo gradnja potekala z ali brez sredstev EU.[38] Datume gradnje je dodatno zamaknila uradna pritožba na razpisno dokumentacijo.[39] [[File:Pelješac bridge and new link roads - Pelješki most i nove pristupne ceste.png|thumb|Map of the bridge and access roads]] Evropska komisija je 7. junija 2017 objavila, da bo za most in podporno infrastrukturo (predore, obvoznice, viadukte in dostopne ceste) na voljo 357 milijonov evrov iz sredstev kohezijske politike, dokončanje pa je predvideno leta 2022. Prispevek EU bi znašal 85 % celotnih stroškov gradnje, s ciljem prinesti koristi turizmu, trgovini in teritorialni koheziji. Kljub protestom bosanskih političnih akterjev sta hrvaška ministrica za regionalni razvoj Gabrijela Žalac in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] <ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/news/21210-plenkovic-peljesac-bridge-project-will-continue|title=Plenković: ''Pelješac Bridge Project Will Continue''|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> potrdila, da se bo gradnja mostu nadaljevala. 15. septembra 2017 je bilo objavljeno, da so se na razpis za gradnjo mostov prijavili China Road and Bridge Corporation, avstrijski Strabag in italijansko-turški konzorcij Astaldi/Içtas. Avstrijci so ponudili vrednost 2,622 milijarde kun, italijansko-turška ponudba 2,551 milijarde kun, kitajska ponudba pa 2,08 milijarde kun.<ref>{{Cite news|url=http://www.poslovni.hr/hrvatska/foto-tri-ponude-za-peljeski-most-kinezi-najjeftiniji-332213|title=FOTO: Tri ponude za Pelješki most, Kinezi najjeftiniji|access-date=16 January 2018|language=en}}</ref> Hrvatske ceste so 15. januarja 2018 sprejele formalno odločitev, po kateri je na razpisu zmagala družba China Road and Bridge Corporation. Poleg najnižje cene je CRBC ponudil tudi dokončanje projekta šest mesecev hitreje, kot je zahtevano. Gradnja se je začela sredi leta 2019 z gradnjo stebrov mostu oktobra 2019.<ref name="photos-progress">{{Cite news |url=https://www.croatiaweek.com/photos-peljesac-bridge-progressing-at-speed/ |title=PHOTOS: Peljesac Bridge progressing at speed |access-date=18 March 2020 |language=en}}</ref> <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Sporni vidiki == === Varstvo okolja === Ideja, da bi velik most povezal Pelješac s celino, je povzročila zaskrbljenost med okoljskimi aktivisti na Hrvaškem, ki so temu nasprotovali zaradi možne škode morskemu življenju v Malostonskem zalivu in marikulturi. Ta tveganja in pomisleke so konstruktorji izrecno obravnavali v predhodnih študijah.<ref>{{cite web |url = http://puo.mzopu.hr/UserDocsImages/sazetak_Pelj_JU_tekst.pdf |title = The Summary Study on the Pelješac Bridge |author = Institut IGH |publisher = Croatian Ministry of Nature Preservation |quote = ''Iz, u SUO, opisanih hidrogeoloških značajki područja istraživanja uočljivo je da se s pristupnih cesta, a i s Mosta kopno - Pelješac ne smije dopustiti direktan upoj voda u okolni teren bez prethodnog pročišćavanja.''}}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Oktobra 2015 je hrvaško Ministrstvo za okolje in varstvo narave izdalo Odločbo, ki potrjuje, da je bilo opravljeno čezmejno posvetovanje o vplivu projekta na okolje Bosne in Hercegovine v skladu s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Kontekst. Bosna in Hercegovina ni predložila svojih pripomb ali zaprosila za podaljšanje časovnega okvira posvetovanja. === Analiza stroškov in koristi === Zamisel nasprotuje tudi iz različnih ekonomskih razlogov – ali je takšen most res nujen kot drugačen dogovor z Bosno in Hercegovino ali je predrag, če je zgrajen v skladu z ekološkimi zahtevami, ali pa ga je najbolje zamenjati. s podmorskim [[predor]]om. Zamisel o izgradnji potopne cevi kot stroškovno učinkovitejšega načrta, ki ne ovira dostopa do Neuma, je bila zasmehovana in je hrvaške oblasti nikoli niso sprejele. Po poročanju ''Dnevnika Nove TV'' je bila druga možnost avtocestni koridor skozi Bosno in Hercegovino z visokimi zidovi in strogim nadzorom.<ref>{{cite web|author=Mislav Bago/T.V. |url=http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/ovako-ce-izgledati-peljeski-most.html |title=Animacija: Ovako bi mogla izgledati nova verzija Pelješkog mosta! |publisher=Dnevnik.hr |date=16 June 2015 |accessdate=7 September 2015}}</ref> V procesu pristopa Hrvaške k Evropski uniji je hrvaška vlada trdila, da bo most »predpogoj« za vstop Hrvaške v schengensko območje. Kljub temu je Evropska komisija leta 2010 izjavila, da je to le ena od več možnosti za reševanje tega vprašanja.<ref>{{cite news | url = http://www.vecernji.hr/vijesti/ek-objasnjava-peljeski-most-nije-uvjet-uspostavu-schengena-clanak-206711 | language = Croatian | title = EK objašnjava: Pelješki most nije uvjet za uspostavu Schengena | newspaper = Večernji list | date = 23 October 2010 | accessdate = 17 May 2012}}</ref> === Mednarodno pravo in dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja === Gradnji mostu so nasprotovali tudi različni politični akterji v BiH, predvsem bošnjaški, saj bi po njihovem mnenju otežil dostop do mednarodnih voda. Več bosanskih politikov je sprva nasprotovalo gradnji mostu, ki naj bi bil po prvotnih načrtih visok le 35 metrov, ker bi velikim ladjam onemogočil vstop v pristanišče Neum. Čeprav neumsko pristanišče trenutno ni primerno za komercialni promet in večina trgovine v in iz Bosne in Hercegovine poteka skozi hrvaško pristanišče Ploče, je več bosanskih politikov izjavilo, da bi lahko v prihodnosti zgradili novo in da gradnja mostu bi ogrozila to ambicijo. Avgusta 2017 je skupina neimenovanih bosanskih poslancev napisala pismo visoki predstavnici EU za zunanje zadeve in varnostno politiko [[Federica Mogherini|Federici Mogherini]] iz Italije ter visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino [[Valentin Inzko|Valentinu Inzku]] iz Avstrije, v katerem trdi, da je Hrvaška v krši konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in svojo državo »brez dovoljenja odrezuje« od mednarodnih voda s projektom Pelješkega mostu, Hrvaško pa poziva, »naj neha napadati suverenost Bosne in Hercegovine kot pomorske države in neha vse aktivnosti na izgradnji nezakonitega in politično nasilnega projekta mostu na lokaciji Komarna-Pelješac«. Bosanski poslanci so ugotovili, da Bosna in Hercegovina nikoli ni dala uradnega soglasja, ne s strani sveta ministrov ne s strani predsedstva, k projektu mostu in njegovemu financiranju s sredstvi EU.<ref>{{cite web|url=http://balkans.aljazeera.net/vijesti/akcija-bh-parlamentaraca-hrvatska-ne-smije-graditi-peljeski-most|title=Akcija bh. parlamentaraca: Hrvatska ne smije graditi Pelješki most|date=2 August 2017|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nap.ba/new/vijest.php?id=37755|title=Bh. parlamentarci spremaju pismo EU: Lažirana saglasnost BiH za gradnju Pelješkog mosta|website=Novinska agencija Patria|accessdate=26 March 2018|date=3 August 2017}}</ref> Hrvaška je navedla, da bo most izključno na hrvaškem ozemlju in hrvaških teritorialnih vodah in da je zato po mednarodnem pomorskem pravu upravičena zgraditi most, ne da bi za to potrebovala soglasje Bosne in Hercegovine. Hrvaška je tudi izrazila zavezanost polnemu spoštovanju mednarodnih pravic, ki jih uživajo druge države na polotoku Pelješac, vključno s pravico do neškodljivega prehoda, ki jo uživajo vse države v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ter pravico Bosne in Hercegovine, da ima neomejen dostop do odprtega morja. Hrvaška je tudi spomnila, da bo predvidena višina mostu (55 m) omogočila celotnemu sedanjemu bosanskemu ladijskemu prometu uporabo obstoječe navigacijske poti za tranzit pod mostom in da bo v primeru, da bo katera koli ladja višja od 55 metrov bi moral pristati v pristanišču v Bosni in Hercegovini, bi lahko namesto tega pristal v hrvaškem pristanišču Ploče, v skladu s sporazumom o prostem tranzitu iz leta 1995. === Povezava z ratifikacijo pogodbe o določitvi meje === [[File:Polutok Klek i granica.JPG|thumb|right|upright=1.5|Meje Bosne in Hercegovine (polna črta) pri Neumu, spremenjene (črtkana črta) v skladu s sporazumom iz leta 1999]] [[Bosna in Hercegovina]] ter [[Hrvaška]] sta se o pogodbi o določitvi meje dogovorili leta 1998. Pogodbo sta podpisala oba nekdanja predsednika, [[Alija Izetbegović]] in [[Franjo Tuđman]], nikoli pa ni bila ratificirana v obeh parlamentih, zato ni nikoli začela veljati. Sporazum predvideva definicijo ozemlja obeh držav na območju Pelješca, ki je nekoliko drugačna od tiste, ki je prikazana na zemljevidih, saj se je Hrvaška strinjala, da bo priznala suverenost Bosne in Hercegovine nad dvema majhnima skalnatima otokoma (Mali Školj in Veliki Školj). ) in vrh polotoka Klek pri Neumu. Predsedstvo Bosne in Hercegovine je 17. oktobra 2007 sprejelo uradno stališče, da »Bosna in Hercegovina nasprotuje izgradnji [Pelješkega] mostu, dokler se ne rešijo vprašanja v zvezi z določitvijo mejne črte na morju med državama« in zahteva, Hrvaška ne bo izvajala nobenih enostranskih dejanj v zvezi z gradnjo mostu. Bosanski poslanec Halid Genjac je izjavil, da takšno uradno stališče ni bilo nikoli preklicano in tako še vedno velja, noben uradni organ BiH pa ni dal izrecnega soglasja za gradnjo mostu. Trdil je, da so »napačne trditve, da Hrvaška gradi most na svojem ozemlju, saj morske vode pod Pelješkim mostom niso in ne morejo biti hrvaške ali notranje vode, temveč mednarodne vode, ki segajo od teritorialnih voda Bosne in Hercegovine do odprtega morje«, je trdil Genjac.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/ politics/20989-bosnia-determined-to-stop-peljesac-bridge-construction|title= Bosnia Determined to Stop Pelješac Bridge Construction|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Bošnjaški član predsedstva Bakir Izetbegović je izjavil, da meni, da Hrvaška ne bi smela nadaljevati gradnje mostu, dokler ni dogovorjena demarkacija meje na morju, ki temelji na stališču predsedstva iz leta 2007, in da je dogovor o uporabi tudi pristanišče Ploče še ni ratificirano.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/politics/21198-bosnian-leader-croatia-cannot-build-peljesac-bridge|title=Bosnian Leader: "Croatia Cannot Build Pelješac Bridge"|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Hrvaški član predsedstva Dragan Čović nenehno podpira gradnjo mostu in je izjavil, da »problematiziranje izgradnje Pelješkega mostu ni uradno stališče BiH. Uradno stališče zadnjih let je bilo v smislu spodbujanja Hrvaške k nadaljujemo s takšnim infrastrukturnim projektom, ki je velikega pomena tudi za BiH. V tem primeru gre za stališče ene stranke (Stranke demokratične akcije) in nekaj posameznikov v tej stranki. Hrvaška je izpolnila vse postavljene pogoje«.<ref>{{cite web|url=http://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|title=Čović u Temi dana: Problematiziranje gradnje Pelješkog mosta nije službeno stajalište BiH|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=26 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190326235914/https://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|url-status=dead}}</ref> Srbski član predsedstva Mladen Ivanić je izjavil, da podpira gradnjo in da je treba zagotoviti tak pomorski režim, da bodo lahko ladje prosto prihajale v Neum. Predsednik Republike Srbske [[Milorad Dodik]] je avgusta 2017 izjavil, da ima Hrvaška pravico zgraditi Pelješki most in dodal, da bošnjaške strani po nepotrebnem ustvarjajo probleme.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dodik-poklopio-izetbegovica-hrvatska-ima-pravo-graditi-peljeski-most-na-svome-teritoriju-bosnjacke-strane-nepotrebno-stvaraju-probleme/6474328/|title=DODIK POKLOPIO IZETBEGOVIĆA 'Hrvatska ima pravo graditi Pelješki most na svome teritoriju. Bošnjačke strane nepotrebno stvaraju probleme'|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] fnpvyes8k6jrzvzf2pl4cxk8fgffvr7 5724355 5724354 2022-07-27T11:04:09Z Ljuba brank 92351 /* Zgodovina */ np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Pelješac |native_name=Pelješki most |image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg |image_size=325px |caption=Gradbišče junija 2020 |locale= [[Dubrovniško-neretvanska županija]], [[Hrvaška]] |official_name= |also_known_as= |map_text= |map_width= |map_type= Hrvaška |lat=42.91667 |long=17.53333 |coordinates_region=HR |coordinates_display=inline,title |map_cue= |builder=China Road and Bridge Corporation |begin=30. julij 2018 |complete=26. julij 2022<ref>{{cite news|author1=Thomas, Mark|title=City of Dubrovnik celebrates the opening of the new Pelješac Bridge|url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/dubrovnik/item/13842-city-of-dubrovnik-celebrates-the-opening-of-the-new-peljesac-bridge|work=The Dubrovnik Times|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Croatia opens long-awaited bridge bypassing Bosnia|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/7/26/croatia-opens-long-awaited-bridge-bypassing-bosnia|work=Al Jazeera|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref> |designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]] |cost=[[Euro|€]]420,3 millijona (85 % financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=European Commission |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref> |closed= |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=5 x 285 m |length=2404 m |width=23,6 m |height=75,4 do 98 m |toll= začasno zastonj |carries=4 pasovna cesta |traffic= |engineering= |below=55 m nad visoko vodo |crosses=Pelješki kanal / Zaliv Mali Ston |maint= |clearance= |id= }} '''Most Pelješac''' ali '''Pelješki most''' ({{lang-hr|Pelješki most}})<ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=eV9hUBY%3D&keyword=pelješki|title=pèlješkī|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=e1hlXRA%3D&keyword=most|title=mȏst|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref> je [[most s poševnimi zategami]], ki je bil odprt dne 26. julija 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarnim]] na severnem delu kopna in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znan slovenskih gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], izgradila pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta - končana je bila poleti 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Prvotna zasnova mostu iz leta 2007 je imela glavni razpon 568 metrov.<ref>{{Cite journal |last=Radić|first=Jure|last2=Šavor|first2=Zlatko|last3=Hrelja|first3=Gordana|last4=Mujkanović|first4=Nijaz|title=Most Pelješac|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170914085757/http://casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|archive-date=14 September 2017|access-date=22 July 2021|journal=Građevinar|language=hr}}</ref> Po zadnjih načrtih gre za večrazponski kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203,5 m razpona. Višina [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]], merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih [[pilot (temeljenje)|pilotih]] premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Navigacijskega kanala sta 98 metrov nad morsko gladino in 222 metrov nad morskim dnom, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.<ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Poleg izgradnje mostu so bile potrebne tudi dovozne ceste na obeh straneh mostu, vključno z dvema predoroma na Pelješcu (eden dolžine 2170 metrov in drugi 450 metrov)) ter dva manjša mostova na Pelješcu, (en dolg 500 metrov in drug 50 metrov). Most ne more biti del avtoceste A1, ki trenutno povezuje Zagreb in Ploče, ker ni predvideno potrebno število voznih pasov za njegovo podporo. Cesta od Ploč preko mostu proti Stonu in južneje do Dubrovnika je predvidena kot štiripasovna hitra cesta. == Zgodovina == Ker hrvaško celino seka majhen pas obale okoli mesta Neum, ki je del Bosne in Hercegovine in tvori edini izhod Bosne in Hercegovine na morje, je fizična povezava najjužnejšega dela Dalmacije s preostalo Hrvaško omejena na hrvaške teritorialne vode. Leta 1996 sta Bosna in Hercegovina ter Hrvaška podpisali ''Neumski sporazum'', v katerem je Hrvaška dobila neoviran prehod skozi Neum,<ref>{{cite web | url = http://www-wds.worldbank.org/servlet/WDSContentServer/WDSP/IB/1996/10/15/000009265_3970128125623/Rendered/PDF/multi0page.pdf | work = Technical annex on a proposed loan to the Republic of Croatia for an emergency transport and mine clearing project | title = Neum Agreement, May 1996 | pages = 45–47 | publisher = World Bank| date = 15 October 1996 | accessdate = 27 December 2010}}</ref> a sporazum ni bil nikoli ratificiran. Za ves promet, ki poteka skozi neumski koridor, je treba opraviti mejno kontrolo blaga in oseb. Zato morajo ljudje, ki potujejo iz dubrovniške eksklave na celinsko Hrvaško, trenutno opraviti dve mejni kontroli v razdalji 9 kilometrov. Če bi se Hrvaška v prihodnosti pridružila [[Schengensko območje|schengenskemu območju]] (kar je teoretično zavezana storiti v skladu s pogoji pristopa k Evropski uniji), bi bile kontrole bistveno strožje in dolgotrajnejše, saj Zakonik o schengenskih mejah zahteva, da se kontrole ne izvajajo. samo ob vstopu v schengensko območje, ampak tudi pri izstopu iz njega. Tako bi nekdo, ki potuje iz Dubrovnika na celinsko Hrvaško, opravil tri različne mejne kontrole: hrvaško (schengensko) izstopno kontrolo, bosansko-hercegovsko vstopno kontrolo in hrvaško (schengensko) vstopno kontrolo. Medtem ko so mejne kontrole Bosne in Hercegovine za imetnike potnih listov evropskih držav na turističnih lokacijah običajno hitre vizualne kontrole za preverjanje, ali se fotografija potnega lista ujema s posameznikom, ki je predložil potni list, in da potni list ni potekel, schengenske kontrole zdaj vključujejo skeniranje vseh potnih listov (tudi potnih listov državljani s pravico do neomejenega prostega gibanja po vsej EU) v različnih zbirkah podatkov, kar lahko traja do 30 sekund na posameznika. Tako bi lahko na primer na vsaki hrvaški meji za dve minuti ustavili avto, v katerem so bile štiri osebe. V poletni turistični sezoni bi takšna možnost vodila v nevzdržne zastoje na mejah in zahtevala nujno rešitev, kot je most, ki bi obšel Neum in ostal na Hrvaškem. Gradnjo mostu je leta 1997 javno predlagal Ivan Šprlje, župan Dubrovniško-neretvanske županije in član [[Socialdemokratska stranka Hrvaške|Socialdemokratske stranke]] (SDP). [[Hrvaška demokratska skupnost]] (HDZ) je idejo sprva zavrnila, leta 1998 pa je dobila podporo njihovega poslanca Luke Bebića. Leta 2000 je bil most vpisan v prostorski načrt občine in izdelani so bili prvi gradbeni načrti. Gradbena dela na projektu ''Pelješac'' so se uradno začela novembra 2005 s svečano otvoritvijo, ki jo je vodil takratni premier [[Ivo Sanader]].<ref name="jutarnji-2011">{{cite news | url = http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | language = Croatian | title = Nikad ispričana priča o Pelješkom mostu: Tri puta živio, tri puta umro, tri vlade mučio je gradnjom. Opet je oživio | newspaper = Jutarnji list | date = 24 August 2011 | accessdate = 17 May 2012 | archive-date = 3 March 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303215006/http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | url-status = dead }}</ref> Kljub temu, da se je cena projekta mostu v primerjavi s prvotno oceno precej podražila, je vlada vztrajala pri ideji o mostu. Prvotna zasnova je bila spremenjena, da bi odražala pomisleke Bosne in Hercegovine glede prvih načrtov. Za gradnjo mostu sta se strani dogovorili v začetku decembra 2006.<ref name="set-april-07">{{cite news| url = http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2007/04/11/feature-03| publisher = Southeast European Times| title = BiH, Croatia seek agreement on proposed bridge| date = 11 April 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Maja 2007 je hrvaški minister za infrastrukturo [[Božidar Kalmeta]] dejal, da priprave na gradnjo mostu potekajo po načrtih in da je v pripravi prvi razpis. Kalmeta je dodal, da je vprašanje, kdaj se bodo gradbena dela začela, odvisno od tega, ali bo v prvem krogu izbran izvajalec.<ref>{{cite web |publisher = Croatian Ministry of Sea, Tourism, Transport and Development |url = http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |title = Kalmeta and Ljubic on Croatia's plan to build Peljesac bridge |url-status = dead |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070612072200/http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |archivedate = 12 June 2007}}</ref> ''[[Hrvatske ceste]]'' so 11. junija 2007 objavile javni razpis za gradnjo mostu. 28. avgusta 2007 je bil objavljen seznam ponudnikov: Konstruktor, Viadukt in Hidroelektra (Hrvaška); Dywidag (Nemčija), Strabag (Avstrija), Cimolai [it ] (Italija), Eiffel (Francija); in Alpine Bau (iz Salzburga, Avstrija) Kalmeta je potrdil, da naj bi se gradbena dela začela jeseni 2007. Izvajalec naj bi bil dolžan projekt dokončati v štirih letih. Stroški gradnje so bili ocenjeni na 1,9 milijarde kun, skoraj 260 milijonov evrov. Financirale bi ga ''Hrvatske ceste'' in s posojili evropskih investicijskih bank.<ref name="limun">{{cite web| url = http://www.limun.hr/en/main.aspx?id=166524| title = Kalmeta: Bridge to Peljesac in 2011| publisher = Limun.hr| author = Slobodna Dalmacija| date = 12 June 2007| accessdate = 14 May 2010| author-link = }}</ref> Junija 2007, po objavi razpisa, so mediji poročali o ponovnem nasprotovanju Državne komisije za mejo v Bosni in Hercegovini. Bosna in Hercegovina je izjavila, da bo tožila Hrvaško, če bo začela enostransko graditi most.<ref>{{cite news| url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7062107.stm| title = Bosnia vexed by Croatian bridge| publisher = BBC| date = 25 October 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Ministrstvo za gradbeništvo je 14. septembra 2007 sporočilo, da je na natečaju zmagal konzorcij Konstruktor/Viadukt/Hidroelektra in da bo podpisal pogodbo za 1,94 milijarde kun, takratnih 265 milijonov evrov. Gradbena dela na severnem in južnem terminalu so se začela 24. oktobra 2007, <ref>{{cite web| url = http://daily.tportal.hr/article.aspx?aID=2469&kID=1| title = Construction on Pelješac Bridge starts, Brijest| publisher = T-portal.hr| date = 24 October 2007}}</ref> dela na morju pa so se začela jeseni 2008. Julija 2009 je hrvaška vlada pod vodstvom [[Jadranka Kosor|Jadranke Kosor]] sporočila, da bo v okviru prizadevanj za zmanjšanje stroškov v času gospodarske krize gradnja Pelješkega mostu potekala po precej počasnejšem časovnem načrtu, kot je bilo prvotno načrtovano. Novembra 2009 je Kalmeta kot leto zaključka omenil leto 2015. Proračun in program gradnje cest za leto 2010 je nakazal, da bo do konca leta 2012 v most vloženih le 433,5 milijonov kun oziroma 60 milijonov evrov, kar je manj kot četrtina vseh sredstev.<ref>{{cite news| url = http://slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/84263/Default.aspx| language = Croatian| title = Kapitalni državni projekt čekat će izlazak iz recesije - Konzerviranje radova - Pelješki most 'tanak' za 1,6 milijarda kuna| newspaper = Slobodna Dalmacija| date = 18 December 2009}}</ref> Po hrvaških parlamentarnih volitvah leta 2011 je nova vlada pod vodstvom SDP maja 2012 zaradi pomanjkanja sredstev prekinila obstoječo gradbeno pogodbo v vrednosti 1,94 milijarde kun (približno 259 milijonov evrov). Istočasno so bili izdelani načrti za uporabo gradbišč mostov kot novih trajektnih pristanišč. Razpravljalo se je tudi o tem, kakšni bi bili stroški in hitrost trajektne rešitve v primerjavi s stroški preklicanega mostu, pri čemer je minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo trdil, da bo trajekt cenejši in razmeroma hiter ter končan do 1. julija 2013, ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in ko bi novi mejni režim lahko postal problem. Leta 2012 je Evropska unija Hrvaški odobrila 200.000 evrov za predhodno študijo izvedljivosti izgradnje Pelješkega mostu. Študija ne bi preučila le projektiranega mostu, temveč tudi rešitev zaprtega cestnega koridorja čez zaledje Neuma. »Strateški cilj vlade je učinkovito povezati ozemlje Hrvaške, kar je tudi cilj EU, saj naj bi hrvaško ozemlje postalo ozemlje Unije. Ta projekt ne bi smeli politizirati, ampak moramo videti kateri ukrep je stroškovno najbolj učinkovit«, je zatrdila ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić. Poudarila je tudi, da ratifikacija pogodbe Tuđman-Izetbegović iz leta 1996 (''Neumski sporazum'') ni pogoj za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo mostu, vendar ne bi bilo nič škode, če bi do nje prišlo.<ref>{{cite web|author=Piše: M.L. ponedjeljak, 10 September 2012. 20:56 |url=http://www.index.hr/vijesti/clanak/iz-europske-unije-stize-novac-za-peljeski-most-hrvatskoj-za-predstudiju-odobreno-200000-eura/636280.aspx |title=Iz Europske unije stiže novac za Pelješki most: Hrvatskoj za predstudiju odobreno 200.000 eura - Vijesti |publisher=Index.hr |date=9 October 2012 |accessdate=7 September 2015}}</ref> Študija izvedljivosti, ki jo je pripravila Hrvaška za analizo možnih alternativ, je pokazala, da bi bila gradnja mostu najugodnejša možnost, saj je dosegla najvišjo oceno pri več kriterijih (varnost, vpliv na promet, vpliv na okolje) in analizi stroškov in koristi v primerjavi z druge možnosti – avtocestni koridor, trajektna povezava ali gradnja predorov. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju z oblastmi Bosne in Hercegovine. Nujnost ohranjanja naravne dediščine Hrvaške je bila bistven kriterij, ki se je upošteval v vseh fazah priprave projekta. Evropska komisija je projekt pred sprejetjem dala oceniti tudi neodvisnim strokovnjakom v okviru Skupne pomoči za podporo projektom v evropskih regijah (JASPERS)<ref>{{cite web|url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/funding/special-support-instruments/jaspers/|title=JASPERS: Joint Assistance to Support Projects in European Regions|website=ec.europa.eu|accessdate=26 March 2018}}</ref> glede njegove izvedljivosti in ekonomske upravičenosti. Francoska študija je decembra 2013 predlagala, da je most najbolj izvedljiva rešitev, hrvaški minister za promet Siniša Hajdaš Dončić pa je izjavil, da se bo gradnja mostu začela leta 2015.<ref>{{cite news|url=http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213111416/http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia |archive-date=13 December 2013|date=11 December 2013|title=Peljesac bridge is best solution to connect the south of Croatia|work=Croatian Times }}</ref> Julija 2015 je hrvaška vlada sporočila, da se bo gradnja verjetno začela spomladi 2016. <ref>{{cite news |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Croatia: Delayed bridge bypassing Bosnia goes ahead |url=https://www.bbc.co.uk/news/blogs-news-from-elsewhere-33541099 |newspaper=BBC News |location=BBC Monitoring |date=15 July 2015 |access-date=17 July 2015 }}</ref> Do leta 2016 je hrvaška vlada napovedovala, da bo gradnja potekala z ali brez sredstev EU.[38] Datume gradnje je dodatno zamaknila uradna pritožba na razpisno dokumentacijo.[39] [[File:Pelješac bridge and new link roads - Pelješki most i nove pristupne ceste.png|thumb|Map of the bridge and access roads]] Evropska komisija je 7. junija 2017 objavila, da bo za most in podporno infrastrukturo (predore, obvoznice, viadukte in dostopne ceste) na voljo 357 milijonov evrov iz sredstev kohezijske politike, dokončanje pa je predvideno leta 2022. Prispevek EU bi znašal 85 % celotnih stroškov gradnje, s ciljem prinesti koristi turizmu, trgovini in teritorialni koheziji. Kljub protestom bosanskih političnih akterjev sta hrvaška ministrica za regionalni razvoj Gabrijela Žalac in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] <ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/news/21210-plenkovic-peljesac-bridge-project-will-continue|title=Plenković: ''Pelješac Bridge Project Will Continue''|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> potrdila, da se bo gradnja mostu nadaljevala. 15. septembra 2017 je bilo objavljeno, da so se na razpis za gradnjo mostov prijavili China Road and Bridge Corporation, avstrijski Strabag in italijansko-turški konzorcij Astaldi/Içtas. Avstrijci so ponudili vrednost 2,622 milijarde kun, italijansko-turška ponudba 2,551 milijarde kun, kitajska ponudba pa 2,08 milijarde kun.<ref>{{Cite news|url=http://www.poslovni.hr/hrvatska/foto-tri-ponude-za-peljeski-most-kinezi-najjeftiniji-332213|title=FOTO: Tri ponude za Pelješki most, Kinezi najjeftiniji|access-date=16 January 2018|language=en}}</ref> Hrvatske ceste so 15. januarja 2018 sprejele formalno odločitev, po kateri je na razpisu zmagala družba China Road and Bridge Corporation. Poleg najnižje cene je CRBC ponudil tudi dokončanje projekta šest mesecev hitreje, kot je zahtevano. Gradnja se je začela sredi leta 2019 z gradnjo stebrov mostu oktobra 2019.<ref name="photos-progress">{{Cite news |url=https://www.croatiaweek.com/photos-peljesac-bridge-progressing-at-speed/ |title=PHOTOS: Peljesac Bridge progressing at speed |access-date=18 March 2020 |language=en}}</ref> <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Sporni vidiki == === Varstvo okolja === Ideja, da bi velik most povezal Pelješac s celino, je povzročila zaskrbljenost med okoljskimi aktivisti na Hrvaškem, ki so temu nasprotovali zaradi možne škode morskemu življenju v Malostonskem zalivu in marikulturi. Ta tveganja in pomisleke so konstruktorji izrecno obravnavali v predhodnih študijah.<ref>{{cite web |url = http://puo.mzopu.hr/UserDocsImages/sazetak_Pelj_JU_tekst.pdf |title = The Summary Study on the Pelješac Bridge |author = Institut IGH |publisher = Croatian Ministry of Nature Preservation |quote = ''Iz, u SUO, opisanih hidrogeoloških značajki područja istraživanja uočljivo je da se s pristupnih cesta, a i s Mosta kopno - Pelješac ne smije dopustiti direktan upoj voda u okolni teren bez prethodnog pročišćavanja.''}}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Oktobra 2015 je hrvaško Ministrstvo za okolje in varstvo narave izdalo Odločbo, ki potrjuje, da je bilo opravljeno čezmejno posvetovanje o vplivu projekta na okolje Bosne in Hercegovine v skladu s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Kontekst. Bosna in Hercegovina ni predložila svojih pripomb ali zaprosila za podaljšanje časovnega okvira posvetovanja. === Analiza stroškov in koristi === Zamisel nasprotuje tudi iz različnih ekonomskih razlogov – ali je takšen most res nujen kot drugačen dogovor z Bosno in Hercegovino ali je predrag, če je zgrajen v skladu z ekološkimi zahtevami, ali pa ga je najbolje zamenjati. s podmorskim [[predor]]om. Zamisel o izgradnji potopne cevi kot stroškovno učinkovitejšega načrta, ki ne ovira dostopa do Neuma, je bila zasmehovana in je hrvaške oblasti nikoli niso sprejele. Po poročanju ''Dnevnika Nove TV'' je bila druga možnost avtocestni koridor skozi Bosno in Hercegovino z visokimi zidovi in strogim nadzorom.<ref>{{cite web|author=Mislav Bago/T.V. |url=http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/ovako-ce-izgledati-peljeski-most.html |title=Animacija: Ovako bi mogla izgledati nova verzija Pelješkog mosta! |publisher=Dnevnik.hr |date=16 June 2015 |accessdate=7 September 2015}}</ref> V procesu pristopa Hrvaške k Evropski uniji je hrvaška vlada trdila, da bo most »predpogoj« za vstop Hrvaške v schengensko območje. Kljub temu je Evropska komisija leta 2010 izjavila, da je to le ena od več možnosti za reševanje tega vprašanja.<ref>{{cite news | url = http://www.vecernji.hr/vijesti/ek-objasnjava-peljeski-most-nije-uvjet-uspostavu-schengena-clanak-206711 | language = Croatian | title = EK objašnjava: Pelješki most nije uvjet za uspostavu Schengena | newspaper = Večernji list | date = 23 October 2010 | accessdate = 17 May 2012}}</ref> === Mednarodno pravo in dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja === Gradnji mostu so nasprotovali tudi različni politični akterji v BiH, predvsem bošnjaški, saj bi po njihovem mnenju otežil dostop do mednarodnih voda. Več bosanskih politikov je sprva nasprotovalo gradnji mostu, ki naj bi bil po prvotnih načrtih visok le 35 metrov, ker bi velikim ladjam onemogočil vstop v pristanišče Neum. Čeprav neumsko pristanišče trenutno ni primerno za komercialni promet in večina trgovine v in iz Bosne in Hercegovine poteka skozi hrvaško pristanišče Ploče, je več bosanskih politikov izjavilo, da bi lahko v prihodnosti zgradili novo in da gradnja mostu bi ogrozila to ambicijo. Avgusta 2017 je skupina neimenovanih bosanskih poslancev napisala pismo visoki predstavnici EU za zunanje zadeve in varnostno politiko [[Federica Mogherini|Federici Mogherini]] iz Italije ter visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino [[Valentin Inzko|Valentinu Inzku]] iz Avstrije, v katerem trdi, da je Hrvaška v krši konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in svojo državo »brez dovoljenja odrezuje« od mednarodnih voda s projektom Pelješkega mostu, Hrvaško pa poziva, »naj neha napadati suverenost Bosne in Hercegovine kot pomorske države in neha vse aktivnosti na izgradnji nezakonitega in politično nasilnega projekta mostu na lokaciji Komarna-Pelješac«. Bosanski poslanci so ugotovili, da Bosna in Hercegovina nikoli ni dala uradnega soglasja, ne s strani sveta ministrov ne s strani predsedstva, k projektu mostu in njegovemu financiranju s sredstvi EU.<ref>{{cite web|url=http://balkans.aljazeera.net/vijesti/akcija-bh-parlamentaraca-hrvatska-ne-smije-graditi-peljeski-most|title=Akcija bh. parlamentaraca: Hrvatska ne smije graditi Pelješki most|date=2 August 2017|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nap.ba/new/vijest.php?id=37755|title=Bh. parlamentarci spremaju pismo EU: Lažirana saglasnost BiH za gradnju Pelješkog mosta|website=Novinska agencija Patria|accessdate=26 March 2018|date=3 August 2017}}</ref> Hrvaška je navedla, da bo most izključno na hrvaškem ozemlju in hrvaških teritorialnih vodah in da je zato po mednarodnem pomorskem pravu upravičena zgraditi most, ne da bi za to potrebovala soglasje Bosne in Hercegovine. Hrvaška je tudi izrazila zavezanost polnemu spoštovanju mednarodnih pravic, ki jih uživajo druge države na polotoku Pelješac, vključno s pravico do neškodljivega prehoda, ki jo uživajo vse države v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ter pravico Bosne in Hercegovine, da ima neomejen dostop do odprtega morja. Hrvaška je tudi spomnila, da bo predvidena višina mostu (55 m) omogočila celotnemu sedanjemu bosanskemu ladijskemu prometu uporabo obstoječe navigacijske poti za tranzit pod mostom in da bo v primeru, da bo katera koli ladja višja od 55 metrov bi moral pristati v pristanišču v Bosni in Hercegovini, bi lahko namesto tega pristal v hrvaškem pristanišču Ploče, v skladu s sporazumom o prostem tranzitu iz leta 1995. === Povezava z ratifikacijo pogodbe o določitvi meje === [[File:Polutok Klek i granica.JPG|thumb|right|upright=1.5|Meje Bosne in Hercegovine (polna črta) pri Neumu, spremenjene (črtkana črta) v skladu s sporazumom iz leta 1999]] [[Bosna in Hercegovina]] ter [[Hrvaška]] sta se o pogodbi o določitvi meje dogovorili leta 1998. Pogodbo sta podpisala oba nekdanja predsednika, [[Alija Izetbegović]] in [[Franjo Tuđman]], nikoli pa ni bila ratificirana v obeh parlamentih, zato ni nikoli začela veljati. Sporazum predvideva definicijo ozemlja obeh držav na območju Pelješca, ki je nekoliko drugačna od tiste, ki je prikazana na zemljevidih, saj se je Hrvaška strinjala, da bo priznala suverenost Bosne in Hercegovine nad dvema majhnima skalnatima otokoma (Mali Školj in Veliki Školj). ) in vrh polotoka Klek pri Neumu. Predsedstvo Bosne in Hercegovine je 17. oktobra 2007 sprejelo uradno stališče, da »Bosna in Hercegovina nasprotuje izgradnji [Pelješkega] mostu, dokler se ne rešijo vprašanja v zvezi z določitvijo mejne črte na morju med državama« in zahteva, Hrvaška ne bo izvajala nobenih enostranskih dejanj v zvezi z gradnjo mostu. Bosanski poslanec Halid Genjac je izjavil, da takšno uradno stališče ni bilo nikoli preklicano in tako še vedno velja, noben uradni organ BiH pa ni dal izrecnega soglasja za gradnjo mostu. Trdil je, da so »napačne trditve, da Hrvaška gradi most na svojem ozemlju, saj morske vode pod Pelješkim mostom niso in ne morejo biti hrvaške ali notranje vode, temveč mednarodne vode, ki segajo od teritorialnih voda Bosne in Hercegovine do odprtega morje«, je trdil Genjac.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/ politics/20989-bosnia-determined-to-stop-peljesac-bridge-construction|title= Bosnia Determined to Stop Pelješac Bridge Construction|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Bošnjaški član predsedstva Bakir Izetbegović je izjavil, da meni, da Hrvaška ne bi smela nadaljevati gradnje mostu, dokler ni dogovorjena demarkacija meje na morju, ki temelji na stališču predsedstva iz leta 2007, in da je dogovor o uporabi tudi pristanišče Ploče še ni ratificirano.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/politics/21198-bosnian-leader-croatia-cannot-build-peljesac-bridge|title=Bosnian Leader: "Croatia Cannot Build Pelješac Bridge"|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Hrvaški član predsedstva Dragan Čović nenehno podpira gradnjo mostu in je izjavil, da »problematiziranje izgradnje Pelješkega mostu ni uradno stališče BiH. Uradno stališče zadnjih let je bilo v smislu spodbujanja Hrvaške k nadaljujemo s takšnim infrastrukturnim projektom, ki je velikega pomena tudi za BiH. V tem primeru gre za stališče ene stranke (Stranke demokratične akcije) in nekaj posameznikov v tej stranki. Hrvaška je izpolnila vse postavljene pogoje«.<ref>{{cite web|url=http://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|title=Čović u Temi dana: Problematiziranje gradnje Pelješkog mosta nije službeno stajalište BiH|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=26 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190326235914/https://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|url-status=dead}}</ref> Srbski član predsedstva Mladen Ivanić je izjavil, da podpira gradnjo in da je treba zagotoviti tak pomorski režim, da bodo lahko ladje prosto prihajale v Neum. Predsednik Republike Srbske [[Milorad Dodik]] je avgusta 2017 izjavil, da ima Hrvaška pravico zgraditi Pelješki most in dodal, da bošnjaške strani po nepotrebnem ustvarjajo probleme.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dodik-poklopio-izetbegovica-hrvatska-ima-pravo-graditi-peljeski-most-na-svome-teritoriju-bosnjacke-strane-nepotrebno-stvaraju-probleme/6474328/|title=DODIK POKLOPIO IZETBEGOVIĆA 'Hrvatska ima pravo graditi Pelješki most na svome teritoriju. Bošnjačke strane nepotrebno stvaraju probleme'|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] 2j2wx7wo3wk33j8emc9z0xjqh4wwwjx 5724356 5724355 2022-07-27T11:04:40Z Ljuba brank 92351 /* Zgodovina */ slo wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Pelješac |native_name=Pelješki most |image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg |image_size=325px |caption=Gradbišče junija 2020 |locale= [[Dubrovniško-neretvanska županija]], [[Hrvaška]] |official_name= |also_known_as= |map_text= |map_width= |map_type= Hrvaška |lat=42.91667 |long=17.53333 |coordinates_region=HR |coordinates_display=inline,title |map_cue= |builder=China Road and Bridge Corporation |begin=30. julij 2018 |complete=26. julij 2022<ref>{{cite news|author1=Thomas, Mark|title=City of Dubrovnik celebrates the opening of the new Pelješac Bridge|url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/dubrovnik/item/13842-city-of-dubrovnik-celebrates-the-opening-of-the-new-peljesac-bridge|work=The Dubrovnik Times|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Croatia opens long-awaited bridge bypassing Bosnia|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/7/26/croatia-opens-long-awaited-bridge-bypassing-bosnia|work=Al Jazeera|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref> |designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]] |cost=[[Euro|€]]420,3 millijona (85 % financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=European Commission |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref> |closed= |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=5 x 285 m |length=2404 m |width=23,6 m |height=75,4 do 98 m |toll= začasno zastonj |carries=4 pasovna cesta |traffic= |engineering= |below=55 m nad visoko vodo |crosses=Pelješki kanal / Zaliv Mali Ston |maint= |clearance= |id= }} '''Most Pelješac''' ali '''Pelješki most''' ({{lang-hr|Pelješki most}})<ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=eV9hUBY%3D&keyword=pelješki|title=pèlješkī|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=e1hlXRA%3D&keyword=most|title=mȏst|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref> je [[most s poševnimi zategami]], ki je bil odprt dne 26. julija 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarnim]] na severnem delu kopna in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znan slovenskih gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], izgradila pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta - končana je bila poleti 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Prvotna zasnova mostu iz leta 2007 je imela glavni razpon 568 metrov.<ref>{{Cite journal |last=Radić|first=Jure|last2=Šavor|first2=Zlatko|last3=Hrelja|first3=Gordana|last4=Mujkanović|first4=Nijaz|title=Most Pelješac|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170914085757/http://casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|archive-date=14 September 2017|access-date=22 July 2021|journal=Građevinar|language=hr}}</ref> Po zadnjih načrtih gre za večrazponski kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203,5 m razpona. Višina [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]], merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih [[pilot (temeljenje)|pilotih]] premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Navigacijskega kanala sta 98 metrov nad morsko gladino in 222 metrov nad morskim dnom, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.<ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Poleg izgradnje mostu so bile potrebne tudi dovozne ceste na obeh straneh mostu, vključno z dvema predoroma na Pelješcu (eden dolžine 2170 metrov in drugi 450 metrov)) ter dva manjša mostova na Pelješcu, (en dolg 500 metrov in drug 50 metrov). Most ne more biti del avtoceste A1, ki trenutno povezuje Zagreb in Ploče, ker ni predvideno potrebno število voznih pasov za njegovo podporo. Cesta od Ploč preko mostu proti Stonu in južneje do Dubrovnika je predvidena kot štiripasovna hitra cesta. == Zgodovina == Ker hrvaško celino seka majhen pas obale okoli mesta Neum, ki je del Bosne in Hercegovine in tvori edini izhod Bosne in Hercegovine na morje, je fizična povezava najjužnejšega dela Dalmacije s preostalo Hrvaško omejena na hrvaške teritorialne vode. Leta 1996 sta Bosna in Hercegovina ter Hrvaška podpisali ''Neumski sporazum'', v katerem je Hrvaška dobila neoviran prehod skozi Neum,<ref>{{cite web | url = http://www-wds.worldbank.org/servlet/WDSContentServer/WDSP/IB/1996/10/15/000009265_3970128125623/Rendered/PDF/multi0page.pdf | work = Technical annex on a proposed loan to the Republic of Croatia for an emergency transport and mine clearing project | title = Neum Agreement, May 1996 | pages = 45–47 | publisher = World Bank| date = 15 October 1996 | accessdate = 27 December 2010}}</ref> a sporazum ni bil nikoli ratificiran. Za ves promet, ki poteka skozi neumski koridor, je treba opraviti mejno kontrolo blaga in oseb. Zato morajo ljudje, ki potujejo iz dubrovniške eksklave na celinsko Hrvaško, trenutno opraviti dve mejni kontroli v razdalji 9 kilometrov. Če bi se Hrvaška v prihodnosti pridružila [[Schengensko območje|schengenskemu območju]] (kar je teoretično zavezana storiti v skladu s pogoji pristopa k Evropski uniji), bi bile kontrole bistveno strožje in dolgotrajnejše, saj Zakonik o schengenskih mejah zahteva, da se kontrole ne izvajajo. samo ob vstopu v schengensko območje, ampak tudi pri izstopu iz njega. Tako bi nekdo, ki potuje iz Dubrovnika na celinsko Hrvaško, opravil tri različne mejne kontrole: hrvaško (schengensko) izstopno kontrolo, bosansko-hercegovsko vstopno kontrolo in hrvaško (schengensko) vstopno kontrolo. Medtem ko so mejne kontrole Bosne in Hercegovine za imetnike potnih listov evropskih držav na turističnih lokacijah običajno hitre vizualne kontrole za preverjanje, ali se fotografija potnega lista ujema s posameznikom, ki je predložil potni list, in da potni list ni potekel, schengenske kontrole zdaj vključujejo skeniranje vseh potnih listov (tudi potnih listov državljani s pravico do neomejenega prostega gibanja po vsej EU) v različnih zbirkah podatkov, kar lahko traja do 30 sekund na posameznika. Tako bi lahko na primer na vsaki hrvaški meji za dve minuti ustavili avto, v katerem so bile štiri osebe. V poletni turistični sezoni bi takšna možnost vodila v nevzdržne zastoje na mejah in zahtevala nujno rešitev, kot je most, ki bi obšel Neum in ostal na Hrvaškem. Gradnjo mostu je leta 1997 javno predlagal Ivan Šprlje, župan Dubrovniško-neretvanske županije in član [[Socialdemokratska stranka Hrvaške|Socialdemokratske stranke]] (SDP). [[Hrvaška demokratska skupnost]] (HDZ) je idejo sprva zavrnila, leta 1998 pa je dobila podporo njihovega poslanca Luke Bebića. Leta 2000 je bil most vpisan v prostorski načrt občine in izdelani so bili prvi gradbeni načrti. Gradbena dela na projektu ''Pelješac'' so se uradno začela novembra 2005 s svečano otvoritvijo, ki jo je vodil takratni premier [[Ivo Sanader]].<ref name="jutarnji-2011">{{cite news | url = http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | language = Croatian | title = Nikad ispričana priča o Pelješkom mostu: Tri puta živio, tri puta umro, tri vlade mučio je gradnjom. Opet je oživio | newspaper = Jutarnji list | date = 24 August 2011 | accessdate = 17 May 2012 | archive-date = 3 March 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303215006/http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | url-status = dead }}</ref> Kljub temu, da se je cena projekta mostu v primerjavi s prvotno oceno precej podražila, je vlada vztrajala pri ideji o mostu. Prvotna zasnova je bila spremenjena, da bi odražala pomisleke Bosne in Hercegovine glede prvih načrtov. Za gradnjo mostu sta se strani dogovorili v začetku decembra 2006.<ref name="set-april-07">{{cite news| url = http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2007/04/11/feature-03| publisher = Southeast European Times| title = BiH, Croatia seek agreement on proposed bridge| date = 11 April 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Maja 2007 je hrvaški minister za infrastrukturo [[Božidar Kalmeta]] dejal, da priprave na gradnjo mostu potekajo po načrtih in da je v pripravi prvi razpis. Kalmeta je dodal, da je vprašanje, kdaj se bodo gradbena dela začela, odvisno od tega, ali bo v prvem krogu izbran izvajalec.<ref>{{cite web |publisher = Croatian Ministry of Sea, Tourism, Transport and Development |url = http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |title = Kalmeta and Ljubic on Croatia's plan to build Peljesac bridge |url-status = dead |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070612072200/http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |archivedate = 12 June 2007}}</ref> ''[[Hrvatske ceste]]'' so 11. junija 2007 objavile javni razpis za gradnjo mostu. 28. avgusta 2007 je bil objavljen seznam ponudnikov: Konstruktor, Viadukt in Hidroelektra (Hrvaška); Dywidag (Nemčija), Strabag (Avstrija), Cimolai [it ] (Italija), Eiffel (Francija); in Alpine Bau (iz Salzburga, Avstrija) Kalmeta je potrdil, da naj bi se gradbena dela začela jeseni 2007. Izvajalec naj bi bil dolžan projekt dokončati v štirih letih. Stroški gradnje so bili ocenjeni na 1,9 milijarde kun, skoraj 260 milijonov evrov. Financirale bi ga ''Hrvatske ceste'' in s posojili evropskih investicijskih bank.<ref name="limun">{{cite web| url = http://www.limun.hr/en/main.aspx?id=166524| title = Kalmeta: Bridge to Peljesac in 2011| publisher = Limun.hr| author = Slobodna Dalmacija| date = 12 June 2007| accessdate = 14 May 2010| author-link = }}</ref> Junija 2007, po objavi razpisa, so mediji poročali o ponovnem nasprotovanju Državne komisije za mejo v Bosni in Hercegovini. Bosna in Hercegovina je izjavila, da bo tožila Hrvaško, če bo začela enostransko graditi most.<ref>{{cite news| url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7062107.stm| title = Bosnia vexed by Croatian bridge| publisher = BBC| date = 25 October 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Ministrstvo za gradbeništvo je 14. septembra 2007 sporočilo, da je na natečaju zmagal konzorcij Konstruktor/Viadukt/Hidroelektra in da bo podpisal pogodbo za 1,94 milijarde kun, takratnih 265 milijonov evrov. Gradbena dela na severnem in južnem terminalu so se začela 24. oktobra 2007, <ref>{{cite web| url = http://daily.tportal.hr/article.aspx?aID=2469&kID=1| title = Construction on Pelješac Bridge starts, Brijest| publisher = T-portal.hr| date = 24 October 2007}}</ref> dela na morju pa so se začela jeseni 2008. Julija 2009 je hrvaška vlada pod vodstvom [[Jadranka Kosor|Jadranke Kosor]] sporočila, da bo v okviru prizadevanj za zmanjšanje stroškov v času gospodarske krize gradnja Pelješkega mostu potekala po precej počasnejšem časovnem načrtu, kot je bilo prvotno načrtovano. Novembra 2009 je Kalmeta kot leto zaključka omenil leto 2015. Proračun in program gradnje cest za leto 2010 je nakazal, da bo do konca leta 2012 v most vloženih le 433,5 milijonov kun oziroma 60 milijonov evrov, kar je manj kot četrtina vseh sredstev.<ref>{{cite news| url = http://slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/84263/Default.aspx| language = Croatian| title = Kapitalni državni projekt čekat će izlazak iz recesije - Konzerviranje radova - Pelješki most 'tanak' za 1,6 milijarda kuna| newspaper = Slobodna Dalmacija| date = 18 December 2009}}</ref> Po hrvaških parlamentarnih volitvah leta 2011 je nova vlada pod vodstvom SDP maja 2012 zaradi pomanjkanja sredstev prekinila obstoječo gradbeno pogodbo v vrednosti 1,94 milijarde kun (približno 259 milijonov evrov). Istočasno so bili izdelani načrti za uporabo gradbišč mostov kot novih trajektnih pristanišč. Razpravljalo se je tudi o tem, kakšni bi bili stroški in hitrost trajektne rešitve v primerjavi s stroški preklicanega mostu, pri čemer je minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo trdil, da bo trajekt cenejši in razmeroma hiter ter končan do 1. julija 2013, ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in ko bi novi mejni režim lahko postal problem. Leta 2012 je Evropska unija Hrvaški odobrila 200.000 evrov za predhodno študijo izvedljivosti izgradnje Pelješkega mostu. Študija ne bi preučila le projektiranega mostu, temveč tudi rešitev zaprtega cestnega koridorja čez zaledje Neuma. »Strateški cilj vlade je učinkovito povezati ozemlje Hrvaške, kar je tudi cilj EU, saj naj bi hrvaško ozemlje postalo ozemlje Unije. Ta projekt ne bi smeli politizirati, ampak moramo videti kateri ukrep je stroškovno najbolj učinkovit«, je zatrdila ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić. Poudarila je tudi, da ratifikacija pogodbe Tuđman-Izetbegović iz leta 1996 (''Neumski sporazum'') ni pogoj za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo mostu, vendar ne bi bilo nič škode, če bi do nje prišlo.<ref>{{cite web|author=Piše: M.L. ponedjeljak, 10 September 2012. 20:56 |url=http://www.index.hr/vijesti/clanak/iz-europske-unije-stize-novac-za-peljeski-most-hrvatskoj-za-predstudiju-odobreno-200000-eura/636280.aspx |title=Iz Europske unije stiže novac za Pelješki most: Hrvatskoj za predstudiju odobreno 200.000 eura - Vijesti |publisher=Index.hr |date=9 October 2012 |accessdate=7 September 2015}}</ref> Študija izvedljivosti, ki jo je pripravila Hrvaška za analizo možnih alternativ, je pokazala, da bi bila gradnja mostu najugodnejša možnost, saj je dosegla najvišjo oceno pri več kriterijih (varnost, vpliv na promet, vpliv na okolje) in analizi stroškov in koristi v primerjavi z druge možnosti – avtocestni koridor, trajektna povezava ali gradnja predorov. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju z oblastmi Bosne in Hercegovine. Nujnost ohranjanja naravne dediščine Hrvaške je bila bistven kriterij, ki se je upošteval v vseh fazah priprave projekta. Evropska komisija je projekt pred sprejetjem dala oceniti tudi neodvisnim strokovnjakom v okviru Skupne pomoči za podporo projektom v evropskih regijah (JASPERS)<ref>{{cite web|url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/funding/special-support-instruments/jaspers/|title=JASPERS: Joint Assistance to Support Projects in European Regions|website=ec.europa.eu|accessdate=26 March 2018}}</ref> glede njegove izvedljivosti in ekonomske upravičenosti. Francoska študija je decembra 2013 predlagala, da je most najbolj izvedljiva rešitev, hrvaški minister za promet Siniša Hajdaš Dončić pa je izjavil, da se bo gradnja mostu začela leta 2015.<ref>{{cite news|url=http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213111416/http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia |archive-date=13 December 2013|date=11 December 2013|title=Peljesac bridge is best solution to connect the south of Croatia|work=Croatian Times }}</ref> Julija 2015 je hrvaška vlada sporočila, da se bo gradnja verjetno začela spomladi 2016. <ref>{{cite news |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Croatia: Delayed bridge bypassing Bosnia goes ahead |url=https://www.bbc.co.uk/news/blogs-news-from-elsewhere-33541099 |newspaper=BBC News |location=BBC Monitoring |date=15 July 2015 |access-date=17 July 2015 }}</ref> Do leta 2016 je hrvaška vlada napovedovala, da bo gradnja potekala z ali brez sredstev EU.[38] Datume gradnje je dodatno zamaknila uradna pritožba na razpisno dokumentacijo.[39] [[File:Pelješac bridge and new link roads - Pelješki most i nove pristupne ceste.png|thumb|Zemljevid mostu in dostopnih cest]] Evropska komisija je 7. junija 2017 objavila, da bo za most in podporno infrastrukturo (predore, obvoznice, viadukte in dostopne ceste) na voljo 357 milijonov evrov iz sredstev kohezijske politike, dokončanje pa je predvideno leta 2022. Prispevek EU bi znašal 85 % celotnih stroškov gradnje, s ciljem prinesti koristi turizmu, trgovini in teritorialni koheziji. Kljub protestom bosanskih političnih akterjev sta hrvaška ministrica za regionalni razvoj Gabrijela Žalac in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] <ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/news/21210-plenkovic-peljesac-bridge-project-will-continue|title=Plenković: ''Pelješac Bridge Project Will Continue''|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> potrdila, da se bo gradnja mostu nadaljevala. 15. septembra 2017 je bilo objavljeno, da so se na razpis za gradnjo mostov prijavili China Road and Bridge Corporation, avstrijski Strabag in italijansko-turški konzorcij Astaldi/Içtas. Avstrijci so ponudili vrednost 2,622 milijarde kun, italijansko-turška ponudba 2,551 milijarde kun, kitajska ponudba pa 2,08 milijarde kun.<ref>{{Cite news|url=http://www.poslovni.hr/hrvatska/foto-tri-ponude-za-peljeski-most-kinezi-najjeftiniji-332213|title=FOTO: Tri ponude za Pelješki most, Kinezi najjeftiniji|access-date=16 January 2018|language=en}}</ref> Hrvatske ceste so 15. januarja 2018 sprejele formalno odločitev, po kateri je na razpisu zmagala družba China Road and Bridge Corporation. Poleg najnižje cene je CRBC ponudil tudi dokončanje projekta šest mesecev hitreje, kot je zahtevano. Gradnja se je začela sredi leta 2019 z gradnjo stebrov mostu oktobra 2019.<ref name="photos-progress">{{Cite news |url=https://www.croatiaweek.com/photos-peljesac-bridge-progressing-at-speed/ |title=PHOTOS: Peljesac Bridge progressing at speed |access-date=18 March 2020 |language=en}}</ref> <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Sporni vidiki == === Varstvo okolja === Ideja, da bi velik most povezal Pelješac s celino, je povzročila zaskrbljenost med okoljskimi aktivisti na Hrvaškem, ki so temu nasprotovali zaradi možne škode morskemu življenju v Malostonskem zalivu in marikulturi. Ta tveganja in pomisleke so konstruktorji izrecno obravnavali v predhodnih študijah.<ref>{{cite web |url = http://puo.mzopu.hr/UserDocsImages/sazetak_Pelj_JU_tekst.pdf |title = The Summary Study on the Pelješac Bridge |author = Institut IGH |publisher = Croatian Ministry of Nature Preservation |quote = ''Iz, u SUO, opisanih hidrogeoloških značajki područja istraživanja uočljivo je da se s pristupnih cesta, a i s Mosta kopno - Pelješac ne smije dopustiti direktan upoj voda u okolni teren bez prethodnog pročišćavanja.''}}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Oktobra 2015 je hrvaško Ministrstvo za okolje in varstvo narave izdalo Odločbo, ki potrjuje, da je bilo opravljeno čezmejno posvetovanje o vplivu projekta na okolje Bosne in Hercegovine v skladu s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Kontekst. Bosna in Hercegovina ni predložila svojih pripomb ali zaprosila za podaljšanje časovnega okvira posvetovanja. === Analiza stroškov in koristi === Zamisel nasprotuje tudi iz različnih ekonomskih razlogov – ali je takšen most res nujen kot drugačen dogovor z Bosno in Hercegovino ali je predrag, če je zgrajen v skladu z ekološkimi zahtevami, ali pa ga je najbolje zamenjati. s podmorskim [[predor]]om. Zamisel o izgradnji potopne cevi kot stroškovno učinkovitejšega načrta, ki ne ovira dostopa do Neuma, je bila zasmehovana in je hrvaške oblasti nikoli niso sprejele. Po poročanju ''Dnevnika Nove TV'' je bila druga možnost avtocestni koridor skozi Bosno in Hercegovino z visokimi zidovi in strogim nadzorom.<ref>{{cite web|author=Mislav Bago/T.V. |url=http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/ovako-ce-izgledati-peljeski-most.html |title=Animacija: Ovako bi mogla izgledati nova verzija Pelješkog mosta! |publisher=Dnevnik.hr |date=16 June 2015 |accessdate=7 September 2015}}</ref> V procesu pristopa Hrvaške k Evropski uniji je hrvaška vlada trdila, da bo most »predpogoj« za vstop Hrvaške v schengensko območje. Kljub temu je Evropska komisija leta 2010 izjavila, da je to le ena od več možnosti za reševanje tega vprašanja.<ref>{{cite news | url = http://www.vecernji.hr/vijesti/ek-objasnjava-peljeski-most-nije-uvjet-uspostavu-schengena-clanak-206711 | language = Croatian | title = EK objašnjava: Pelješki most nije uvjet za uspostavu Schengena | newspaper = Večernji list | date = 23 October 2010 | accessdate = 17 May 2012}}</ref> === Mednarodno pravo in dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja === Gradnji mostu so nasprotovali tudi različni politični akterji v BiH, predvsem bošnjaški, saj bi po njihovem mnenju otežil dostop do mednarodnih voda. Več bosanskih politikov je sprva nasprotovalo gradnji mostu, ki naj bi bil po prvotnih načrtih visok le 35 metrov, ker bi velikim ladjam onemogočil vstop v pristanišče Neum. Čeprav neumsko pristanišče trenutno ni primerno za komercialni promet in večina trgovine v in iz Bosne in Hercegovine poteka skozi hrvaško pristanišče Ploče, je več bosanskih politikov izjavilo, da bi lahko v prihodnosti zgradili novo in da gradnja mostu bi ogrozila to ambicijo. Avgusta 2017 je skupina neimenovanih bosanskih poslancev napisala pismo visoki predstavnici EU za zunanje zadeve in varnostno politiko [[Federica Mogherini|Federici Mogherini]] iz Italije ter visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino [[Valentin Inzko|Valentinu Inzku]] iz Avstrije, v katerem trdi, da je Hrvaška v krši konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in svojo državo »brez dovoljenja odrezuje« od mednarodnih voda s projektom Pelješkega mostu, Hrvaško pa poziva, »naj neha napadati suverenost Bosne in Hercegovine kot pomorske države in neha vse aktivnosti na izgradnji nezakonitega in politično nasilnega projekta mostu na lokaciji Komarna-Pelješac«. Bosanski poslanci so ugotovili, da Bosna in Hercegovina nikoli ni dala uradnega soglasja, ne s strani sveta ministrov ne s strani predsedstva, k projektu mostu in njegovemu financiranju s sredstvi EU.<ref>{{cite web|url=http://balkans.aljazeera.net/vijesti/akcija-bh-parlamentaraca-hrvatska-ne-smije-graditi-peljeski-most|title=Akcija bh. parlamentaraca: Hrvatska ne smije graditi Pelješki most|date=2 August 2017|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nap.ba/new/vijest.php?id=37755|title=Bh. parlamentarci spremaju pismo EU: Lažirana saglasnost BiH za gradnju Pelješkog mosta|website=Novinska agencija Patria|accessdate=26 March 2018|date=3 August 2017}}</ref> Hrvaška je navedla, da bo most izključno na hrvaškem ozemlju in hrvaških teritorialnih vodah in da je zato po mednarodnem pomorskem pravu upravičena zgraditi most, ne da bi za to potrebovala soglasje Bosne in Hercegovine. Hrvaška je tudi izrazila zavezanost polnemu spoštovanju mednarodnih pravic, ki jih uživajo druge države na polotoku Pelješac, vključno s pravico do neškodljivega prehoda, ki jo uživajo vse države v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ter pravico Bosne in Hercegovine, da ima neomejen dostop do odprtega morja. Hrvaška je tudi spomnila, da bo predvidena višina mostu (55 m) omogočila celotnemu sedanjemu bosanskemu ladijskemu prometu uporabo obstoječe navigacijske poti za tranzit pod mostom in da bo v primeru, da bo katera koli ladja višja od 55 metrov bi moral pristati v pristanišču v Bosni in Hercegovini, bi lahko namesto tega pristal v hrvaškem pristanišču Ploče, v skladu s sporazumom o prostem tranzitu iz leta 1995. === Povezava z ratifikacijo pogodbe o določitvi meje === [[File:Polutok Klek i granica.JPG|thumb|right|upright=1.5|Meje Bosne in Hercegovine (polna črta) pri Neumu, spremenjene (črtkana črta) v skladu s sporazumom iz leta 1999]] [[Bosna in Hercegovina]] ter [[Hrvaška]] sta se o pogodbi o določitvi meje dogovorili leta 1998. Pogodbo sta podpisala oba nekdanja predsednika, [[Alija Izetbegović]] in [[Franjo Tuđman]], nikoli pa ni bila ratificirana v obeh parlamentih, zato ni nikoli začela veljati. Sporazum predvideva definicijo ozemlja obeh držav na območju Pelješca, ki je nekoliko drugačna od tiste, ki je prikazana na zemljevidih, saj se je Hrvaška strinjala, da bo priznala suverenost Bosne in Hercegovine nad dvema majhnima skalnatima otokoma (Mali Školj in Veliki Školj). ) in vrh polotoka Klek pri Neumu. Predsedstvo Bosne in Hercegovine je 17. oktobra 2007 sprejelo uradno stališče, da »Bosna in Hercegovina nasprotuje izgradnji [Pelješkega] mostu, dokler se ne rešijo vprašanja v zvezi z določitvijo mejne črte na morju med državama« in zahteva, Hrvaška ne bo izvajala nobenih enostranskih dejanj v zvezi z gradnjo mostu. Bosanski poslanec Halid Genjac je izjavil, da takšno uradno stališče ni bilo nikoli preklicano in tako še vedno velja, noben uradni organ BiH pa ni dal izrecnega soglasja za gradnjo mostu. Trdil je, da so »napačne trditve, da Hrvaška gradi most na svojem ozemlju, saj morske vode pod Pelješkim mostom niso in ne morejo biti hrvaške ali notranje vode, temveč mednarodne vode, ki segajo od teritorialnih voda Bosne in Hercegovine do odprtega morje«, je trdil Genjac.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/ politics/20989-bosnia-determined-to-stop-peljesac-bridge-construction|title= Bosnia Determined to Stop Pelješac Bridge Construction|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Bošnjaški član predsedstva Bakir Izetbegović je izjavil, da meni, da Hrvaška ne bi smela nadaljevati gradnje mostu, dokler ni dogovorjena demarkacija meje na morju, ki temelji na stališču predsedstva iz leta 2007, in da je dogovor o uporabi tudi pristanišče Ploče še ni ratificirano.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/politics/21198-bosnian-leader-croatia-cannot-build-peljesac-bridge|title=Bosnian Leader: "Croatia Cannot Build Pelješac Bridge"|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Hrvaški član predsedstva Dragan Čović nenehno podpira gradnjo mostu in je izjavil, da »problematiziranje izgradnje Pelješkega mostu ni uradno stališče BiH. Uradno stališče zadnjih let je bilo v smislu spodbujanja Hrvaške k nadaljujemo s takšnim infrastrukturnim projektom, ki je velikega pomena tudi za BiH. V tem primeru gre za stališče ene stranke (Stranke demokratične akcije) in nekaj posameznikov v tej stranki. Hrvaška je izpolnila vse postavljene pogoje«.<ref>{{cite web|url=http://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|title=Čović u Temi dana: Problematiziranje gradnje Pelješkog mosta nije službeno stajalište BiH|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=26 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190326235914/https://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|url-status=dead}}</ref> Srbski član predsedstva Mladen Ivanić je izjavil, da podpira gradnjo in da je treba zagotoviti tak pomorski režim, da bodo lahko ladje prosto prihajale v Neum. Predsednik Republike Srbske [[Milorad Dodik]] je avgusta 2017 izjavil, da ima Hrvaška pravico zgraditi Pelješki most in dodal, da bošnjaške strani po nepotrebnem ustvarjajo probleme.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dodik-poklopio-izetbegovica-hrvatska-ima-pravo-graditi-peljeski-most-na-svome-teritoriju-bosnjacke-strane-nepotrebno-stvaraju-probleme/6474328/|title=DODIK POKLOPIO IZETBEGOVIĆA 'Hrvatska ima pravo graditi Pelješki most na svome teritoriju. Bošnjačke strane nepotrebno stvaraju probleme'|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] 1jpnki15hy6qgfuclpqw1gj5e5erjsm 5724357 5724356 2022-07-27T11:07:17Z Ljuba brank 92351 /* Mednarodno pravo in dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja */ np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Pelješac |native_name=Pelješki most |image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg |image_size=325px |caption=Gradbišče junija 2020 |locale= [[Dubrovniško-neretvanska županija]], [[Hrvaška]] |official_name= |also_known_as= |map_text= |map_width= |map_type= Hrvaška |lat=42.91667 |long=17.53333 |coordinates_region=HR |coordinates_display=inline,title |map_cue= |builder=China Road and Bridge Corporation |begin=30. julij 2018 |complete=26. julij 2022<ref>{{cite news|author1=Thomas, Mark|title=City of Dubrovnik celebrates the opening of the new Pelješac Bridge|url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/dubrovnik/item/13842-city-of-dubrovnik-celebrates-the-opening-of-the-new-peljesac-bridge|work=The Dubrovnik Times|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Croatia opens long-awaited bridge bypassing Bosnia|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/7/26/croatia-opens-long-awaited-bridge-bypassing-bosnia|work=Al Jazeera|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref> |designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]] |cost=[[Euro|€]]420,3 millijona (85 % financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=European Commission |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref> |closed= |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=5 x 285 m |length=2404 m |width=23,6 m |height=75,4 do 98 m |toll= začasno zastonj |carries=4 pasovna cesta |traffic= |engineering= |below=55 m nad visoko vodo |crosses=Pelješki kanal / Zaliv Mali Ston |maint= |clearance= |id= }} '''Most Pelješac''' ali '''Pelješki most''' ({{lang-hr|Pelješki most}})<ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=eV9hUBY%3D&keyword=pelješki|title=pèlješkī|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=e1hlXRA%3D&keyword=most|title=mȏst|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref> je [[most s poševnimi zategami]], ki je bil odprt dne 26. julija 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarnim]] na severnem delu kopna in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znan slovenskih gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], izgradila pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta - končana je bila poleti 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Prvotna zasnova mostu iz leta 2007 je imela glavni razpon 568 metrov.<ref>{{Cite journal |last=Radić|first=Jure|last2=Šavor|first2=Zlatko|last3=Hrelja|first3=Gordana|last4=Mujkanović|first4=Nijaz|title=Most Pelješac|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170914085757/http://casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|archive-date=14 September 2017|access-date=22 July 2021|journal=Građevinar|language=hr}}</ref> Po zadnjih načrtih gre za večrazponski kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203,5 m razpona. Višina [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]], merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih [[pilot (temeljenje)|pilotih]] premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Navigacijskega kanala sta 98 metrov nad morsko gladino in 222 metrov nad morskim dnom, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.<ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Poleg izgradnje mostu so bile potrebne tudi dovozne ceste na obeh straneh mostu, vključno z dvema predoroma na Pelješcu (eden dolžine 2170 metrov in drugi 450 metrov)) ter dva manjša mostova na Pelješcu, (en dolg 500 metrov in drug 50 metrov). Most ne more biti del avtoceste A1, ki trenutno povezuje Zagreb in Ploče, ker ni predvideno potrebno število voznih pasov za njegovo podporo. Cesta od Ploč preko mostu proti Stonu in južneje do Dubrovnika je predvidena kot štiripasovna hitra cesta. == Zgodovina == Ker hrvaško celino seka majhen pas obale okoli mesta Neum, ki je del Bosne in Hercegovine in tvori edini izhod Bosne in Hercegovine na morje, je fizična povezava najjužnejšega dela Dalmacije s preostalo Hrvaško omejena na hrvaške teritorialne vode. Leta 1996 sta Bosna in Hercegovina ter Hrvaška podpisali ''Neumski sporazum'', v katerem je Hrvaška dobila neoviran prehod skozi Neum,<ref>{{cite web | url = http://www-wds.worldbank.org/servlet/WDSContentServer/WDSP/IB/1996/10/15/000009265_3970128125623/Rendered/PDF/multi0page.pdf | work = Technical annex on a proposed loan to the Republic of Croatia for an emergency transport and mine clearing project | title = Neum Agreement, May 1996 | pages = 45–47 | publisher = World Bank| date = 15 October 1996 | accessdate = 27 December 2010}}</ref> a sporazum ni bil nikoli ratificiran. Za ves promet, ki poteka skozi neumski koridor, je treba opraviti mejno kontrolo blaga in oseb. Zato morajo ljudje, ki potujejo iz dubrovniške eksklave na celinsko Hrvaško, trenutno opraviti dve mejni kontroli v razdalji 9 kilometrov. Če bi se Hrvaška v prihodnosti pridružila [[Schengensko območje|schengenskemu območju]] (kar je teoretično zavezana storiti v skladu s pogoji pristopa k Evropski uniji), bi bile kontrole bistveno strožje in dolgotrajnejše, saj Zakonik o schengenskih mejah zahteva, da se kontrole ne izvajajo. samo ob vstopu v schengensko območje, ampak tudi pri izstopu iz njega. Tako bi nekdo, ki potuje iz Dubrovnika na celinsko Hrvaško, opravil tri različne mejne kontrole: hrvaško (schengensko) izstopno kontrolo, bosansko-hercegovsko vstopno kontrolo in hrvaško (schengensko) vstopno kontrolo. Medtem ko so mejne kontrole Bosne in Hercegovine za imetnike potnih listov evropskih držav na turističnih lokacijah običajno hitre vizualne kontrole za preverjanje, ali se fotografija potnega lista ujema s posameznikom, ki je predložil potni list, in da potni list ni potekel, schengenske kontrole zdaj vključujejo skeniranje vseh potnih listov (tudi potnih listov državljani s pravico do neomejenega prostega gibanja po vsej EU) v različnih zbirkah podatkov, kar lahko traja do 30 sekund na posameznika. Tako bi lahko na primer na vsaki hrvaški meji za dve minuti ustavili avto, v katerem so bile štiri osebe. V poletni turistični sezoni bi takšna možnost vodila v nevzdržne zastoje na mejah in zahtevala nujno rešitev, kot je most, ki bi obšel Neum in ostal na Hrvaškem. Gradnjo mostu je leta 1997 javno predlagal Ivan Šprlje, župan Dubrovniško-neretvanske županije in član [[Socialdemokratska stranka Hrvaške|Socialdemokratske stranke]] (SDP). [[Hrvaška demokratska skupnost]] (HDZ) je idejo sprva zavrnila, leta 1998 pa je dobila podporo njihovega poslanca Luke Bebića. Leta 2000 je bil most vpisan v prostorski načrt občine in izdelani so bili prvi gradbeni načrti. Gradbena dela na projektu ''Pelješac'' so se uradno začela novembra 2005 s svečano otvoritvijo, ki jo je vodil takratni premier [[Ivo Sanader]].<ref name="jutarnji-2011">{{cite news | url = http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | language = Croatian | title = Nikad ispričana priča o Pelješkom mostu: Tri puta živio, tri puta umro, tri vlade mučio je gradnjom. Opet je oživio | newspaper = Jutarnji list | date = 24 August 2011 | accessdate = 17 May 2012 | archive-date = 3 March 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303215006/http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | url-status = dead }}</ref> Kljub temu, da se je cena projekta mostu v primerjavi s prvotno oceno precej podražila, je vlada vztrajala pri ideji o mostu. Prvotna zasnova je bila spremenjena, da bi odražala pomisleke Bosne in Hercegovine glede prvih načrtov. Za gradnjo mostu sta se strani dogovorili v začetku decembra 2006.<ref name="set-april-07">{{cite news| url = http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2007/04/11/feature-03| publisher = Southeast European Times| title = BiH, Croatia seek agreement on proposed bridge| date = 11 April 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Maja 2007 je hrvaški minister za infrastrukturo [[Božidar Kalmeta]] dejal, da priprave na gradnjo mostu potekajo po načrtih in da je v pripravi prvi razpis. Kalmeta je dodal, da je vprašanje, kdaj se bodo gradbena dela začela, odvisno od tega, ali bo v prvem krogu izbran izvajalec.<ref>{{cite web |publisher = Croatian Ministry of Sea, Tourism, Transport and Development |url = http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |title = Kalmeta and Ljubic on Croatia's plan to build Peljesac bridge |url-status = dead |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070612072200/http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |archivedate = 12 June 2007}}</ref> ''[[Hrvatske ceste]]'' so 11. junija 2007 objavile javni razpis za gradnjo mostu. 28. avgusta 2007 je bil objavljen seznam ponudnikov: Konstruktor, Viadukt in Hidroelektra (Hrvaška); Dywidag (Nemčija), Strabag (Avstrija), Cimolai [it ] (Italija), Eiffel (Francija); in Alpine Bau (iz Salzburga, Avstrija) Kalmeta je potrdil, da naj bi se gradbena dela začela jeseni 2007. Izvajalec naj bi bil dolžan projekt dokončati v štirih letih. Stroški gradnje so bili ocenjeni na 1,9 milijarde kun, skoraj 260 milijonov evrov. Financirale bi ga ''Hrvatske ceste'' in s posojili evropskih investicijskih bank.<ref name="limun">{{cite web| url = http://www.limun.hr/en/main.aspx?id=166524| title = Kalmeta: Bridge to Peljesac in 2011| publisher = Limun.hr| author = Slobodna Dalmacija| date = 12 June 2007| accessdate = 14 May 2010| author-link = }}</ref> Junija 2007, po objavi razpisa, so mediji poročali o ponovnem nasprotovanju Državne komisije za mejo v Bosni in Hercegovini. Bosna in Hercegovina je izjavila, da bo tožila Hrvaško, če bo začela enostransko graditi most.<ref>{{cite news| url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7062107.stm| title = Bosnia vexed by Croatian bridge| publisher = BBC| date = 25 October 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Ministrstvo za gradbeništvo je 14. septembra 2007 sporočilo, da je na natečaju zmagal konzorcij Konstruktor/Viadukt/Hidroelektra in da bo podpisal pogodbo za 1,94 milijarde kun, takratnih 265 milijonov evrov. Gradbena dela na severnem in južnem terminalu so se začela 24. oktobra 2007, <ref>{{cite web| url = http://daily.tportal.hr/article.aspx?aID=2469&kID=1| title = Construction on Pelješac Bridge starts, Brijest| publisher = T-portal.hr| date = 24 October 2007}}</ref> dela na morju pa so se začela jeseni 2008. Julija 2009 je hrvaška vlada pod vodstvom [[Jadranka Kosor|Jadranke Kosor]] sporočila, da bo v okviru prizadevanj za zmanjšanje stroškov v času gospodarske krize gradnja Pelješkega mostu potekala po precej počasnejšem časovnem načrtu, kot je bilo prvotno načrtovano. Novembra 2009 je Kalmeta kot leto zaključka omenil leto 2015. Proračun in program gradnje cest za leto 2010 je nakazal, da bo do konca leta 2012 v most vloženih le 433,5 milijonov kun oziroma 60 milijonov evrov, kar je manj kot četrtina vseh sredstev.<ref>{{cite news| url = http://slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/84263/Default.aspx| language = Croatian| title = Kapitalni državni projekt čekat će izlazak iz recesije - Konzerviranje radova - Pelješki most 'tanak' za 1,6 milijarda kuna| newspaper = Slobodna Dalmacija| date = 18 December 2009}}</ref> Po hrvaških parlamentarnih volitvah leta 2011 je nova vlada pod vodstvom SDP maja 2012 zaradi pomanjkanja sredstev prekinila obstoječo gradbeno pogodbo v vrednosti 1,94 milijarde kun (približno 259 milijonov evrov). Istočasno so bili izdelani načrti za uporabo gradbišč mostov kot novih trajektnih pristanišč. Razpravljalo se je tudi o tem, kakšni bi bili stroški in hitrost trajektne rešitve v primerjavi s stroški preklicanega mostu, pri čemer je minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo trdil, da bo trajekt cenejši in razmeroma hiter ter končan do 1. julija 2013, ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in ko bi novi mejni režim lahko postal problem. Leta 2012 je Evropska unija Hrvaški odobrila 200.000 evrov za predhodno študijo izvedljivosti izgradnje Pelješkega mostu. Študija ne bi preučila le projektiranega mostu, temveč tudi rešitev zaprtega cestnega koridorja čez zaledje Neuma. »Strateški cilj vlade je učinkovito povezati ozemlje Hrvaške, kar je tudi cilj EU, saj naj bi hrvaško ozemlje postalo ozemlje Unije. Ta projekt ne bi smeli politizirati, ampak moramo videti kateri ukrep je stroškovno najbolj učinkovit«, je zatrdila ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić. Poudarila je tudi, da ratifikacija pogodbe Tuđman-Izetbegović iz leta 1996 (''Neumski sporazum'') ni pogoj za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo mostu, vendar ne bi bilo nič škode, če bi do nje prišlo.<ref>{{cite web|author=Piše: M.L. ponedjeljak, 10 September 2012. 20:56 |url=http://www.index.hr/vijesti/clanak/iz-europske-unije-stize-novac-za-peljeski-most-hrvatskoj-za-predstudiju-odobreno-200000-eura/636280.aspx |title=Iz Europske unije stiže novac za Pelješki most: Hrvatskoj za predstudiju odobreno 200.000 eura - Vijesti |publisher=Index.hr |date=9 October 2012 |accessdate=7 September 2015}}</ref> Študija izvedljivosti, ki jo je pripravila Hrvaška za analizo možnih alternativ, je pokazala, da bi bila gradnja mostu najugodnejša možnost, saj je dosegla najvišjo oceno pri več kriterijih (varnost, vpliv na promet, vpliv na okolje) in analizi stroškov in koristi v primerjavi z druge možnosti – avtocestni koridor, trajektna povezava ali gradnja predorov. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju z oblastmi Bosne in Hercegovine. Nujnost ohranjanja naravne dediščine Hrvaške je bila bistven kriterij, ki se je upošteval v vseh fazah priprave projekta. Evropska komisija je projekt pred sprejetjem dala oceniti tudi neodvisnim strokovnjakom v okviru Skupne pomoči za podporo projektom v evropskih regijah (JASPERS)<ref>{{cite web|url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/funding/special-support-instruments/jaspers/|title=JASPERS: Joint Assistance to Support Projects in European Regions|website=ec.europa.eu|accessdate=26 March 2018}}</ref> glede njegove izvedljivosti in ekonomske upravičenosti. Francoska študija je decembra 2013 predlagala, da je most najbolj izvedljiva rešitev, hrvaški minister za promet Siniša Hajdaš Dončić pa je izjavil, da se bo gradnja mostu začela leta 2015.<ref>{{cite news|url=http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213111416/http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia |archive-date=13 December 2013|date=11 December 2013|title=Peljesac bridge is best solution to connect the south of Croatia|work=Croatian Times }}</ref> Julija 2015 je hrvaška vlada sporočila, da se bo gradnja verjetno začela spomladi 2016. <ref>{{cite news |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Croatia: Delayed bridge bypassing Bosnia goes ahead |url=https://www.bbc.co.uk/news/blogs-news-from-elsewhere-33541099 |newspaper=BBC News |location=BBC Monitoring |date=15 July 2015 |access-date=17 July 2015 }}</ref> Do leta 2016 je hrvaška vlada napovedovala, da bo gradnja potekala z ali brez sredstev EU.[38] Datume gradnje je dodatno zamaknila uradna pritožba na razpisno dokumentacijo.[39] [[File:Pelješac bridge and new link roads - Pelješki most i nove pristupne ceste.png|thumb|Zemljevid mostu in dostopnih cest]] Evropska komisija je 7. junija 2017 objavila, da bo za most in podporno infrastrukturo (predore, obvoznice, viadukte in dostopne ceste) na voljo 357 milijonov evrov iz sredstev kohezijske politike, dokončanje pa je predvideno leta 2022. Prispevek EU bi znašal 85 % celotnih stroškov gradnje, s ciljem prinesti koristi turizmu, trgovini in teritorialni koheziji. Kljub protestom bosanskih političnih akterjev sta hrvaška ministrica za regionalni razvoj Gabrijela Žalac in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] <ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/news/21210-plenkovic-peljesac-bridge-project-will-continue|title=Plenković: ''Pelješac Bridge Project Will Continue''|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> potrdila, da se bo gradnja mostu nadaljevala. 15. septembra 2017 je bilo objavljeno, da so se na razpis za gradnjo mostov prijavili China Road and Bridge Corporation, avstrijski Strabag in italijansko-turški konzorcij Astaldi/Içtas. Avstrijci so ponudili vrednost 2,622 milijarde kun, italijansko-turška ponudba 2,551 milijarde kun, kitajska ponudba pa 2,08 milijarde kun.<ref>{{Cite news|url=http://www.poslovni.hr/hrvatska/foto-tri-ponude-za-peljeski-most-kinezi-najjeftiniji-332213|title=FOTO: Tri ponude za Pelješki most, Kinezi najjeftiniji|access-date=16 January 2018|language=en}}</ref> Hrvatske ceste so 15. januarja 2018 sprejele formalno odločitev, po kateri je na razpisu zmagala družba China Road and Bridge Corporation. Poleg najnižje cene je CRBC ponudil tudi dokončanje projekta šest mesecev hitreje, kot je zahtevano. Gradnja se je začela sredi leta 2019 z gradnjo stebrov mostu oktobra 2019.<ref name="photos-progress">{{Cite news |url=https://www.croatiaweek.com/photos-peljesac-bridge-progressing-at-speed/ |title=PHOTOS: Peljesac Bridge progressing at speed |access-date=18 March 2020 |language=en}}</ref> <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Sporni vidiki == === Varstvo okolja === Ideja, da bi velik most povezal Pelješac s celino, je povzročila zaskrbljenost med okoljskimi aktivisti na Hrvaškem, ki so temu nasprotovali zaradi možne škode morskemu življenju v Malostonskem zalivu in marikulturi. Ta tveganja in pomisleke so konstruktorji izrecno obravnavali v predhodnih študijah.<ref>{{cite web |url = http://puo.mzopu.hr/UserDocsImages/sazetak_Pelj_JU_tekst.pdf |title = The Summary Study on the Pelješac Bridge |author = Institut IGH |publisher = Croatian Ministry of Nature Preservation |quote = ''Iz, u SUO, opisanih hidrogeoloških značajki područja istraživanja uočljivo je da se s pristupnih cesta, a i s Mosta kopno - Pelješac ne smije dopustiti direktan upoj voda u okolni teren bez prethodnog pročišćavanja.''}}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Oktobra 2015 je hrvaško Ministrstvo za okolje in varstvo narave izdalo Odločbo, ki potrjuje, da je bilo opravljeno čezmejno posvetovanje o vplivu projekta na okolje Bosne in Hercegovine v skladu s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Kontekst. Bosna in Hercegovina ni predložila svojih pripomb ali zaprosila za podaljšanje časovnega okvira posvetovanja. === Analiza stroškov in koristi === Zamisel nasprotuje tudi iz različnih ekonomskih razlogov – ali je takšen most res nujen kot drugačen dogovor z Bosno in Hercegovino ali je predrag, če je zgrajen v skladu z ekološkimi zahtevami, ali pa ga je najbolje zamenjati. s podmorskim [[predor]]om. Zamisel o izgradnji potopne cevi kot stroškovno učinkovitejšega načrta, ki ne ovira dostopa do Neuma, je bila zasmehovana in je hrvaške oblasti nikoli niso sprejele. Po poročanju ''Dnevnika Nove TV'' je bila druga možnost avtocestni koridor skozi Bosno in Hercegovino z visokimi zidovi in strogim nadzorom.<ref>{{cite web|author=Mislav Bago/T.V. |url=http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/ovako-ce-izgledati-peljeski-most.html |title=Animacija: Ovako bi mogla izgledati nova verzija Pelješkog mosta! |publisher=Dnevnik.hr |date=16 June 2015 |accessdate=7 September 2015}}</ref> V procesu pristopa Hrvaške k Evropski uniji je hrvaška vlada trdila, da bo most »predpogoj« za vstop Hrvaške v schengensko območje. Kljub temu je Evropska komisija leta 2010 izjavila, da je to le ena od več možnosti za reševanje tega vprašanja.<ref>{{cite news | url = http://www.vecernji.hr/vijesti/ek-objasnjava-peljeski-most-nije-uvjet-uspostavu-schengena-clanak-206711 | language = Croatian | title = EK objašnjava: Pelješki most nije uvjet za uspostavu Schengena | newspaper = Večernji list | date = 23 October 2010 | accessdate = 17 May 2012}}</ref> === Mednarodno pravo in dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja === Gradnji mostu so nasprotovali tudi različni politični akterji v BiH, predvsem bošnjaški, saj bi po njihovem mnenju otežil dostop do mednarodnih voda. Več bosanskih politikov je sprva nasprotovalo gradnji mostu, ki naj bi bil po prvotnih načrtih visok le 35 metrov, ker bi velikim ladjam onemogočil vstop v pristanišče Neum. Čeprav neumsko pristanišče trenutno ni primerno za komercialni promet in večina trgovine v in iz Bosne in Hercegovine poteka skozi hrvaško pristanišče Ploče, je več bosanskih politikov izjavilo, da bi lahko v prihodnosti zgradili novo in da gradnja mostu bi ogrozila to ambicijo. Avgusta 2017 je skupina neimenovanih bosanskih poslancev napisala pismo [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visoki predstavnici EU za zunanje zadeve in varnostno politiko]] [[Federica Mogherini|Federici Mogherini]] iz Italije ter visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino [[Valentin Inzko|Valentinu Inzku]] iz Avstrije, v katerem trdi, da je Hrvaška v krši konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in svojo državo »brez dovoljenja odrezuje« od mednarodnih voda s projektom Pelješkega mostu, Hrvaško pa poziva, »naj neha napadati suverenost Bosne in Hercegovine kot pomorske države in neha vse aktivnosti na izgradnji nezakonitega in politično nasilnega projekta mostu na lokaciji Komarna-Pelješac«. Bosanski poslanci so ugotovili, da Bosna in Hercegovina nikoli ni dala uradnega soglasja, ne s strani sveta ministrov ne s strani predsedstva, k projektu mostu in njegovemu financiranju s sredstvi EU.<ref>{{cite web|url=http://balkans.aljazeera.net/vijesti/akcija-bh-parlamentaraca-hrvatska-ne-smije-graditi-peljeski-most|title=Akcija bh. parlamentaraca: Hrvatska ne smije graditi Pelješki most|date=2 August 2017|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nap.ba/new/vijest.php?id=37755|title=Bh. parlamentarci spremaju pismo EU: Lažirana saglasnost BiH za gradnju Pelješkog mosta|website=Novinska agencija Patria|accessdate=26 March 2018|date=3 August 2017}}</ref> Hrvaška je navedla, da bo most izključno na hrvaškem ozemlju in hrvaških teritorialnih vodah in da je zato po mednarodnem pomorskem pravu upravičena zgraditi most, ne da bi za to potrebovala soglasje Bosne in Hercegovine. Hrvaška je tudi izrazila zavezanost polnemu spoštovanju mednarodnih pravic, ki jih uživajo druge države na polotoku Pelješac, vključno s pravico do neškodljivega prehoda, ki jo uživajo vse države v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ter pravico Bosne in Hercegovine, da ima neomejen dostop do odprtega morja. Hrvaška je tudi spomnila, da bo predvidena višina mostu (55 m) omogočila celotnemu sedanjemu bosanskemu ladijskemu prometu uporabo obstoječe navigacijske poti za tranzit pod mostom in da bo v primeru, da bo katera koli ladja višja od 55 metrov bi moral pristati v pristanišču v Bosni in Hercegovini, bi lahko namesto tega pristal v hrvaškem pristanišču Ploče, v skladu s sporazumom o prostem tranzitu iz leta 1995. === Povezava z ratifikacijo pogodbe o določitvi meje === [[File:Polutok Klek i granica.JPG|thumb|right|upright=1.5|Meje Bosne in Hercegovine (polna črta) pri Neumu, spremenjene (črtkana črta) v skladu s sporazumom iz leta 1999]] [[Bosna in Hercegovina]] ter [[Hrvaška]] sta se o pogodbi o določitvi meje dogovorili leta 1998. Pogodbo sta podpisala oba nekdanja predsednika, [[Alija Izetbegović]] in [[Franjo Tuđman]], nikoli pa ni bila ratificirana v obeh parlamentih, zato ni nikoli začela veljati. Sporazum predvideva definicijo ozemlja obeh držav na območju Pelješca, ki je nekoliko drugačna od tiste, ki je prikazana na zemljevidih, saj se je Hrvaška strinjala, da bo priznala suverenost Bosne in Hercegovine nad dvema majhnima skalnatima otokoma (Mali Školj in Veliki Školj). ) in vrh polotoka Klek pri Neumu. Predsedstvo Bosne in Hercegovine je 17. oktobra 2007 sprejelo uradno stališče, da »Bosna in Hercegovina nasprotuje izgradnji [Pelješkega] mostu, dokler se ne rešijo vprašanja v zvezi z določitvijo mejne črte na morju med državama« in zahteva, Hrvaška ne bo izvajala nobenih enostranskih dejanj v zvezi z gradnjo mostu. Bosanski poslanec Halid Genjac je izjavil, da takšno uradno stališče ni bilo nikoli preklicano in tako še vedno velja, noben uradni organ BiH pa ni dal izrecnega soglasja za gradnjo mostu. Trdil je, da so »napačne trditve, da Hrvaška gradi most na svojem ozemlju, saj morske vode pod Pelješkim mostom niso in ne morejo biti hrvaške ali notranje vode, temveč mednarodne vode, ki segajo od teritorialnih voda Bosne in Hercegovine do odprtega morje«, je trdil Genjac.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/ politics/20989-bosnia-determined-to-stop-peljesac-bridge-construction|title= Bosnia Determined to Stop Pelješac Bridge Construction|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Bošnjaški član predsedstva Bakir Izetbegović je izjavil, da meni, da Hrvaška ne bi smela nadaljevati gradnje mostu, dokler ni dogovorjena demarkacija meje na morju, ki temelji na stališču predsedstva iz leta 2007, in da je dogovor o uporabi tudi pristanišče Ploče še ni ratificirano.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/politics/21198-bosnian-leader-croatia-cannot-build-peljesac-bridge|title=Bosnian Leader: "Croatia Cannot Build Pelješac Bridge"|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Hrvaški član predsedstva Dragan Čović nenehno podpira gradnjo mostu in je izjavil, da »problematiziranje izgradnje Pelješkega mostu ni uradno stališče BiH. Uradno stališče zadnjih let je bilo v smislu spodbujanja Hrvaške k nadaljujemo s takšnim infrastrukturnim projektom, ki je velikega pomena tudi za BiH. V tem primeru gre za stališče ene stranke (Stranke demokratične akcije) in nekaj posameznikov v tej stranki. Hrvaška je izpolnila vse postavljene pogoje«.<ref>{{cite web|url=http://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|title=Čović u Temi dana: Problematiziranje gradnje Pelješkog mosta nije službeno stajalište BiH|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=26 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190326235914/https://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|url-status=dead}}</ref> Srbski član predsedstva Mladen Ivanić je izjavil, da podpira gradnjo in da je treba zagotoviti tak pomorski režim, da bodo lahko ladje prosto prihajale v Neum. Predsednik Republike Srbske [[Milorad Dodik]] je avgusta 2017 izjavil, da ima Hrvaška pravico zgraditi Pelješki most in dodal, da bošnjaške strani po nepotrebnem ustvarjajo probleme.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dodik-poklopio-izetbegovica-hrvatska-ima-pravo-graditi-peljeski-most-na-svome-teritoriju-bosnjacke-strane-nepotrebno-stvaraju-probleme/6474328/|title=DODIK POKLOPIO IZETBEGOVIĆA 'Hrvatska ima pravo graditi Pelješki most na svome teritoriju. Bošnjačke strane nepotrebno stvaraju probleme'|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] 12stj0eccu20ohqpqra12uhtlj1y5xg 5724358 5724357 2022-07-27T11:08:30Z Ljuba brank 92351 ime wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Most Pelješac |native_name=Pelješki most |image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg |image_size=325px |caption=Gradbišče junija 2020 |locale= [[Dubrovniško-neretvanska županija]], [[Hrvaška]] |official_name= |also_known_as= |map_text= |map_width= |map_type= Hrvaška |lat=42.91667 |long=17.53333 |coordinates_region=HR |coordinates_display=inline,title |map_cue= |builder=China Road and Bridge Corporation |begin=30. julij 2018 |complete=26. julij 2022<ref>{{cite news|author1=Thomas, Mark|title=City of Dubrovnik celebrates the opening of the new Pelješac Bridge|url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/dubrovnik/item/13842-city-of-dubrovnik-celebrates-the-opening-of-the-new-peljesac-bridge|work=The Dubrovnik Times|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Croatia opens long-awaited bridge bypassing Bosnia|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/7/26/croatia-opens-long-awaited-bridge-bypassing-bosnia|work=Al Jazeera|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref> |designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]] |cost=[[Euro|€]]420,3 millijona (85 % financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=European Commission |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref> |closed= |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=5 x 285 m |length=2404 m |width=23,6 m |height=75,4 do 98 m |toll= začasno zastonj |carries=4 pasovna cesta |traffic= |engineering= |below=55 m nad visoko vodo |crosses=Pelješki kanal / Zaliv Mali Ston |maint= |clearance= |id= }} '''Most Pelješac''' ali '''Pelješki most''' ({{lang-hr|Pelješki most}})<ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=eV9hUBY%3D&keyword=pelješki|title=pèlješkī|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=e1hlXRA%3D&keyword=most|title=mȏst|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref> je [[most s poševnimi zategami]], ki je bil odprt dne 26. julija 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarnim]] na severnem delu kopna in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znan slovenskih gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], izgradila pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta - končana je bila poleti 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Prvotna zasnova mostu iz leta 2007 je imela glavni razpon 568 metrov.<ref>{{Cite journal |last=Radić|first=Jure|last2=Šavor|first2=Zlatko|last3=Hrelja|first3=Gordana|last4=Mujkanović|first4=Nijaz|title=Most Pelješac|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170914085757/http://casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|archive-date=14 September 2017|access-date=22 July 2021|journal=Građevinar|language=hr}}</ref> Po zadnjih načrtih gre za večrazponski kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203,5 m razpona. Višina [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]], merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih [[pilot (temeljenje)|pilotih]] premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Navigacijskega kanala sta 98 metrov nad morsko gladino in 222 metrov nad morskim dnom, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.<ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Poleg izgradnje mostu so bile potrebne tudi dovozne ceste na obeh straneh mostu, vključno z dvema predoroma na Pelješcu (eden dolžine 2170 metrov in drugi 450 metrov)) ter dva manjša mostova na Pelješcu, (en dolg 500 metrov in drug 50 metrov). Most ne more biti del avtoceste A1, ki trenutno povezuje Zagreb in Ploče, ker ni predvideno potrebno število voznih pasov za njegovo podporo. Cesta od Ploč preko mostu proti Stonu in južneje do Dubrovnika je predvidena kot štiripasovna hitra cesta. == Zgodovina == Ker hrvaško celino seka majhen pas obale okoli mesta Neum, ki je del Bosne in Hercegovine in tvori edini izhod Bosne in Hercegovine na morje, je fizična povezava najjužnejšega dela Dalmacije s preostalo Hrvaško omejena na hrvaške teritorialne vode. Leta 1996 sta Bosna in Hercegovina ter Hrvaška podpisali ''Neumski sporazum'', v katerem je Hrvaška dobila neoviran prehod skozi Neum,<ref>{{cite web | url = http://www-wds.worldbank.org/servlet/WDSContentServer/WDSP/IB/1996/10/15/000009265_3970128125623/Rendered/PDF/multi0page.pdf | work = Technical annex on a proposed loan to the Republic of Croatia for an emergency transport and mine clearing project | title = Neum Agreement, May 1996 | pages = 45–47 | publisher = World Bank| date = 15 October 1996 | accessdate = 27 December 2010}}</ref> a sporazum ni bil nikoli ratificiran. Za ves promet, ki poteka skozi neumski koridor, je treba opraviti mejno kontrolo blaga in oseb. Zato morajo ljudje, ki potujejo iz dubrovniške eksklave na celinsko Hrvaško, trenutno opraviti dve mejni kontroli v razdalji 9 kilometrov. Če bi se Hrvaška v prihodnosti pridružila [[Schengensko območje|schengenskemu območju]] (kar je teoretično zavezana storiti v skladu s pogoji pristopa k Evropski uniji), bi bile kontrole bistveno strožje in dolgotrajnejše, saj Zakonik o schengenskih mejah zahteva, da se kontrole ne izvajajo. samo ob vstopu v schengensko območje, ampak tudi pri izstopu iz njega. Tako bi nekdo, ki potuje iz Dubrovnika na celinsko Hrvaško, opravil tri različne mejne kontrole: hrvaško (schengensko) izstopno kontrolo, bosansko-hercegovsko vstopno kontrolo in hrvaško (schengensko) vstopno kontrolo. Medtem ko so mejne kontrole Bosne in Hercegovine za imetnike potnih listov evropskih držav na turističnih lokacijah običajno hitre vizualne kontrole za preverjanje, ali se fotografija potnega lista ujema s posameznikom, ki je predložil potni list, in da potni list ni potekel, schengenske kontrole zdaj vključujejo skeniranje vseh potnih listov (tudi potnih listov državljani s pravico do neomejenega prostega gibanja po vsej EU) v različnih zbirkah podatkov, kar lahko traja do 30 sekund na posameznika. Tako bi lahko na primer na vsaki hrvaški meji za dve minuti ustavili avto, v katerem so bile štiri osebe. V poletni turistični sezoni bi takšna možnost vodila v nevzdržne zastoje na mejah in zahtevala nujno rešitev, kot je most, ki bi obšel Neum in ostal na Hrvaškem. Gradnjo mostu je leta 1997 javno predlagal Ivan Šprlje, župan Dubrovniško-neretvanske županije in član [[Socialdemokratska stranka Hrvaške|Socialdemokratske stranke]] (SDP). [[Hrvaška demokratska skupnost]] (HDZ) je idejo sprva zavrnila, leta 1998 pa je dobila podporo njihovega poslanca Luke Bebića. Leta 2000 je bil most vpisan v prostorski načrt občine in izdelani so bili prvi gradbeni načrti. Gradbena dela na projektu ''Pelješac'' so se uradno začela novembra 2005 s svečano otvoritvijo, ki jo je vodil takratni premier [[Ivo Sanader]].<ref name="jutarnji-2011">{{cite news | url = http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | language = Croatian | title = Nikad ispričana priča o Pelješkom mostu: Tri puta živio, tri puta umro, tri vlade mučio je gradnjom. Opet je oživio | newspaper = Jutarnji list | date = 24 August 2011 | accessdate = 17 May 2012 | archive-date = 3 March 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303215006/http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | url-status = dead }}</ref> Kljub temu, da se je cena projekta mostu v primerjavi s prvotno oceno precej podražila, je vlada vztrajala pri ideji o mostu. Prvotna zasnova je bila spremenjena, da bi odražala pomisleke Bosne in Hercegovine glede prvih načrtov. Za gradnjo mostu sta se strani dogovorili v začetku decembra 2006.<ref name="set-april-07">{{cite news| url = http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2007/04/11/feature-03| publisher = Southeast European Times| title = BiH, Croatia seek agreement on proposed bridge| date = 11 April 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Maja 2007 je hrvaški minister za infrastrukturo [[Božidar Kalmeta]] dejal, da priprave na gradnjo mostu potekajo po načrtih in da je v pripravi prvi razpis. Kalmeta je dodal, da je vprašanje, kdaj se bodo gradbena dela začela, odvisno od tega, ali bo v prvem krogu izbran izvajalec.<ref>{{cite web |publisher = Croatian Ministry of Sea, Tourism, Transport and Development |url = http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |title = Kalmeta and Ljubic on Croatia's plan to build Peljesac bridge |url-status = dead |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070612072200/http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |archivedate = 12 June 2007}}</ref> ''[[Hrvatske ceste]]'' so 11. junija 2007 objavile javni razpis za gradnjo mostu. 28. avgusta 2007 je bil objavljen seznam ponudnikov: Konstruktor, Viadukt in Hidroelektra (Hrvaška); Dywidag (Nemčija), Strabag (Avstrija), Cimolai [it ] (Italija), Eiffel (Francija); in Alpine Bau (iz Salzburga, Avstrija) Kalmeta je potrdil, da naj bi se gradbena dela začela jeseni 2007. Izvajalec naj bi bil dolžan projekt dokončati v štirih letih. Stroški gradnje so bili ocenjeni na 1,9 milijarde kun, skoraj 260 milijonov evrov. Financirale bi ga ''Hrvatske ceste'' in s posojili evropskih investicijskih bank.<ref name="limun">{{cite web| url = http://www.limun.hr/en/main.aspx?id=166524| title = Kalmeta: Bridge to Peljesac in 2011| publisher = Limun.hr| author = Slobodna Dalmacija| date = 12 June 2007| accessdate = 14 May 2010| author-link = }}</ref> Junija 2007, po objavi razpisa, so mediji poročali o ponovnem nasprotovanju Državne komisije za mejo v Bosni in Hercegovini. Bosna in Hercegovina je izjavila, da bo tožila Hrvaško, če bo začela enostransko graditi most.<ref>{{cite news| url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7062107.stm| title = Bosnia vexed by Croatian bridge| publisher = BBC| date = 25 October 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Ministrstvo za gradbeništvo je 14. septembra 2007 sporočilo, da je na natečaju zmagal konzorcij Konstruktor/Viadukt/Hidroelektra in da bo podpisal pogodbo za 1,94 milijarde kun, takratnih 265 milijonov evrov. Gradbena dela na severnem in južnem terminalu so se začela 24. oktobra 2007, <ref>{{cite web| url = http://daily.tportal.hr/article.aspx?aID=2469&kID=1| title = Construction on Pelješac Bridge starts, Brijest| publisher = T-portal.hr| date = 24 October 2007}}</ref> dela na morju pa so se začela jeseni 2008. Julija 2009 je hrvaška vlada pod vodstvom [[Jadranka Kosor|Jadranke Kosor]] sporočila, da bo v okviru prizadevanj za zmanjšanje stroškov v času gospodarske krize gradnja Pelješkega mostu potekala po precej počasnejšem časovnem načrtu, kot je bilo prvotno načrtovano. Novembra 2009 je Kalmeta kot leto zaključka omenil leto 2015. Proračun in program gradnje cest za leto 2010 je nakazal, da bo do konca leta 2012 v most vloženih le 433,5 milijonov kun oziroma 60 milijonov evrov, kar je manj kot četrtina vseh sredstev.<ref>{{cite news| url = http://slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/84263/Default.aspx| language = Croatian| title = Kapitalni državni projekt čekat će izlazak iz recesije - Konzerviranje radova - Pelješki most 'tanak' za 1,6 milijarda kuna| newspaper = Slobodna Dalmacija| date = 18 December 2009}}</ref> Po hrvaških parlamentarnih volitvah leta 2011 je nova vlada pod vodstvom SDP maja 2012 zaradi pomanjkanja sredstev prekinila obstoječo gradbeno pogodbo v vrednosti 1,94 milijarde kun (približno 259 milijonov evrov). Istočasno so bili izdelani načrti za uporabo gradbišč mostov kot novih trajektnih pristanišč. Razpravljalo se je tudi o tem, kakšni bi bili stroški in hitrost trajektne rešitve v primerjavi s stroški preklicanega mostu, pri čemer je minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo trdil, da bo trajekt cenejši in razmeroma hiter ter končan do 1. julija 2013, ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in ko bi novi mejni režim lahko postal problem. Leta 2012 je Evropska unija Hrvaški odobrila 200.000 evrov za predhodno študijo izvedljivosti izgradnje Pelješkega mostu. Študija ne bi preučila le projektiranega mostu, temveč tudi rešitev zaprtega cestnega koridorja čez zaledje Neuma. »Strateški cilj vlade je učinkovito povezati ozemlje Hrvaške, kar je tudi cilj EU, saj naj bi hrvaško ozemlje postalo ozemlje Unije. Ta projekt ne bi smeli politizirati, ampak moramo videti kateri ukrep je stroškovno najbolj učinkovit«, je zatrdila ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić. Poudarila je tudi, da ratifikacija pogodbe Tuđman-Izetbegović iz leta 1996 (''Neumski sporazum'') ni pogoj za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo mostu, vendar ne bi bilo nič škode, če bi do nje prišlo.<ref>{{cite web|author=Piše: M.L. ponedjeljak, 10 September 2012. 20:56 |url=http://www.index.hr/vijesti/clanak/iz-europske-unije-stize-novac-za-peljeski-most-hrvatskoj-za-predstudiju-odobreno-200000-eura/636280.aspx |title=Iz Europske unije stiže novac za Pelješki most: Hrvatskoj za predstudiju odobreno 200.000 eura - Vijesti |publisher=Index.hr |date=9 October 2012 |accessdate=7 September 2015}}</ref> Študija izvedljivosti, ki jo je pripravila Hrvaška za analizo možnih alternativ, je pokazala, da bi bila gradnja mostu najugodnejša možnost, saj je dosegla najvišjo oceno pri več kriterijih (varnost, vpliv na promet, vpliv na okolje) in analizi stroškov in koristi v primerjavi z druge možnosti – avtocestni koridor, trajektna povezava ali gradnja predorov. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju z oblastmi Bosne in Hercegovine. Nujnost ohranjanja naravne dediščine Hrvaške je bila bistven kriterij, ki se je upošteval v vseh fazah priprave projekta. Evropska komisija je projekt pred sprejetjem dala oceniti tudi neodvisnim strokovnjakom v okviru Skupne pomoči za podporo projektom v evropskih regijah (JASPERS)<ref>{{cite web|url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/funding/special-support-instruments/jaspers/|title=JASPERS: Joint Assistance to Support Projects in European Regions|website=ec.europa.eu|accessdate=26 March 2018}}</ref> glede njegove izvedljivosti in ekonomske upravičenosti. Francoska študija je decembra 2013 predlagala, da je most najbolj izvedljiva rešitev, hrvaški minister za promet Siniša Hajdaš Dončić pa je izjavil, da se bo gradnja mostu začela leta 2015.<ref>{{cite news|url=http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213111416/http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia |archive-date=13 December 2013|date=11 December 2013|title=Peljesac bridge is best solution to connect the south of Croatia|work=Croatian Times }}</ref> Julija 2015 je hrvaška vlada sporočila, da se bo gradnja verjetno začela spomladi 2016. <ref>{{cite news |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Croatia: Delayed bridge bypassing Bosnia goes ahead |url=https://www.bbc.co.uk/news/blogs-news-from-elsewhere-33541099 |newspaper=BBC News |location=BBC Monitoring |date=15 July 2015 |access-date=17 July 2015 }}</ref> Do leta 2016 je hrvaška vlada napovedovala, da bo gradnja potekala z ali brez sredstev EU.[38] Datume gradnje je dodatno zamaknila uradna pritožba na razpisno dokumentacijo.[39] [[File:Pelješac bridge and new link roads - Pelješki most i nove pristupne ceste.png|thumb|Zemljevid mostu in dostopnih cest]] Evropska komisija je 7. junija 2017 objavila, da bo za most in podporno infrastrukturo (predore, obvoznice, viadukte in dostopne ceste) na voljo 357 milijonov evrov iz sredstev kohezijske politike, dokončanje pa je predvideno leta 2022. Prispevek EU bi znašal 85 % celotnih stroškov gradnje, s ciljem prinesti koristi turizmu, trgovini in teritorialni koheziji. Kljub protestom bosanskih političnih akterjev sta hrvaška ministrica za regionalni razvoj Gabrijela Žalac in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] <ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/news/21210-plenkovic-peljesac-bridge-project-will-continue|title=Plenković: ''Pelješac Bridge Project Will Continue''|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> potrdila, da se bo gradnja mostu nadaljevala. 15. septembra 2017 je bilo objavljeno, da so se na razpis za gradnjo mostov prijavili China Road and Bridge Corporation, avstrijski Strabag in italijansko-turški konzorcij Astaldi/Içtas. Avstrijci so ponudili vrednost 2,622 milijarde kun, italijansko-turška ponudba 2,551 milijarde kun, kitajska ponudba pa 2,08 milijarde kun.<ref>{{Cite news|url=http://www.poslovni.hr/hrvatska/foto-tri-ponude-za-peljeski-most-kinezi-najjeftiniji-332213|title=FOTO: Tri ponude za Pelješki most, Kinezi najjeftiniji|access-date=16 January 2018|language=en}}</ref> Hrvatske ceste so 15. januarja 2018 sprejele formalno odločitev, po kateri je na razpisu zmagala družba China Road and Bridge Corporation. Poleg najnižje cene je CRBC ponudil tudi dokončanje projekta šest mesecev hitreje, kot je zahtevano. Gradnja se je začela sredi leta 2019 z gradnjo stebrov mostu oktobra 2019.<ref name="photos-progress">{{Cite news |url=https://www.croatiaweek.com/photos-peljesac-bridge-progressing-at-speed/ |title=PHOTOS: Peljesac Bridge progressing at speed |access-date=18 March 2020 |language=en}}</ref> <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Sporni vidiki == === Varstvo okolja === Ideja, da bi velik most povezal Pelješac s celino, je povzročila zaskrbljenost med okoljskimi aktivisti na Hrvaškem, ki so temu nasprotovali zaradi možne škode morskemu življenju v Malostonskem zalivu in marikulturi. Ta tveganja in pomisleke so konstruktorji izrecno obravnavali v predhodnih študijah.<ref>{{cite web |url = http://puo.mzopu.hr/UserDocsImages/sazetak_Pelj_JU_tekst.pdf |title = The Summary Study on the Pelješac Bridge |author = Institut IGH |publisher = Croatian Ministry of Nature Preservation |quote = ''Iz, u SUO, opisanih hidrogeoloških značajki područja istraživanja uočljivo je da se s pristupnih cesta, a i s Mosta kopno - Pelješac ne smije dopustiti direktan upoj voda u okolni teren bez prethodnog pročišćavanja.''}}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Oktobra 2015 je hrvaško Ministrstvo za okolje in varstvo narave izdalo Odločbo, ki potrjuje, da je bilo opravljeno čezmejno posvetovanje o vplivu projekta na okolje Bosne in Hercegovine v skladu s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Kontekst. Bosna in Hercegovina ni predložila svojih pripomb ali zaprosila za podaljšanje časovnega okvira posvetovanja. === Analiza stroškov in koristi === Zamisel nasprotuje tudi iz različnih ekonomskih razlogov – ali je takšen most res nujen kot drugačen dogovor z Bosno in Hercegovino ali je predrag, če je zgrajen v skladu z ekološkimi zahtevami, ali pa ga je najbolje zamenjati. s podmorskim [[predor]]om. Zamisel o izgradnji potopne cevi kot stroškovno učinkovitejšega načrta, ki ne ovira dostopa do Neuma, je bila zasmehovana in je hrvaške oblasti nikoli niso sprejele. Po poročanju ''Dnevnika Nove TV'' je bila druga možnost avtocestni koridor skozi Bosno in Hercegovino z visokimi zidovi in strogim nadzorom.<ref>{{cite web|author=Mislav Bago/T.V. |url=http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/ovako-ce-izgledati-peljeski-most.html |title=Animacija: Ovako bi mogla izgledati nova verzija Pelješkog mosta! |publisher=Dnevnik.hr |date=16 June 2015 |accessdate=7 September 2015}}</ref> V procesu pristopa Hrvaške k Evropski uniji je hrvaška vlada trdila, da bo most »predpogoj« za vstop Hrvaške v schengensko območje. Kljub temu je Evropska komisija leta 2010 izjavila, da je to le ena od več možnosti za reševanje tega vprašanja.<ref>{{cite news | url = http://www.vecernji.hr/vijesti/ek-objasnjava-peljeski-most-nije-uvjet-uspostavu-schengena-clanak-206711 | language = Croatian | title = EK objašnjava: Pelješki most nije uvjet za uspostavu Schengena | newspaper = Večernji list | date = 23 October 2010 | accessdate = 17 May 2012}}</ref> === Mednarodno pravo in dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja === Gradnji mostu so nasprotovali tudi različni politični akterji v BiH, predvsem bošnjaški, saj bi po njihovem mnenju otežil dostop do mednarodnih voda. Več bosanskih politikov je sprva nasprotovalo gradnji mostu, ki naj bi bil po prvotnih načrtih visok le 35 metrov, ker bi velikim ladjam onemogočil vstop v pristanišče Neum. Čeprav neumsko pristanišče trenutno ni primerno za komercialni promet in večina trgovine v in iz Bosne in Hercegovine poteka skozi hrvaško pristanišče Ploče, je več bosanskih politikov izjavilo, da bi lahko v prihodnosti zgradili novo in da gradnja mostu bi ogrozila to ambicijo. Avgusta 2017 je skupina neimenovanih bosanskih poslancev napisala pismo [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visoki predstavnici EU za zunanje zadeve in varnostno politiko]] [[Federica Mogherini|Federici Mogherini]] iz Italije ter visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino [[Valentin Inzko|Valentinu Inzku]] iz Avstrije, v katerem trdi, da je Hrvaška v krši konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in svojo državo »brez dovoljenja odrezuje« od mednarodnih voda s projektom Pelješkega mostu, Hrvaško pa poziva, »naj neha napadati suverenost Bosne in Hercegovine kot pomorske države in neha vse aktivnosti na izgradnji nezakonitega in politično nasilnega projekta mostu na lokaciji Komarna-Pelješac«. Bosanski poslanci so ugotovili, da Bosna in Hercegovina nikoli ni dala uradnega soglasja, ne s strani sveta ministrov ne s strani predsedstva, k projektu mostu in njegovemu financiranju s sredstvi EU.<ref>{{cite web|url=http://balkans.aljazeera.net/vijesti/akcija-bh-parlamentaraca-hrvatska-ne-smije-graditi-peljeski-most|title=Akcija bh. parlamentaraca: Hrvatska ne smije graditi Pelješki most|date=2 August 2017|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nap.ba/new/vijest.php?id=37755|title=Bh. parlamentarci spremaju pismo EU: Lažirana saglasnost BiH za gradnju Pelješkog mosta|website=Novinska agencija Patria|accessdate=26 March 2018|date=3 August 2017}}</ref> Hrvaška je navedla, da bo most izključno na hrvaškem ozemlju in hrvaških teritorialnih vodah in da je zato po mednarodnem pomorskem pravu upravičena zgraditi most, ne da bi za to potrebovala soglasje Bosne in Hercegovine. Hrvaška je tudi izrazila zavezanost polnemu spoštovanju mednarodnih pravic, ki jih uživajo druge države na polotoku Pelješac, vključno s pravico do neškodljivega prehoda, ki jo uživajo vse države v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ter pravico Bosne in Hercegovine, da ima neomejen dostop do odprtega morja. Hrvaška je tudi spomnila, da bo predvidena višina mostu (55 m) omogočila celotnemu sedanjemu bosanskemu ladijskemu prometu uporabo obstoječe navigacijske poti za tranzit pod mostom in da bo v primeru, da bo katera koli ladja višja od 55 metrov bi moral pristati v pristanišču v Bosni in Hercegovini, bi lahko namesto tega pristal v hrvaškem pristanišču Ploče, v skladu s sporazumom o prostem tranzitu iz leta 1995. === Povezava z ratifikacijo pogodbe o določitvi meje === [[File:Polutok Klek i granica.JPG|thumb|right|upright=1.5|Meje Bosne in Hercegovine (polna črta) pri Neumu, spremenjene (črtkana črta) v skladu s sporazumom iz leta 1999]] [[Bosna in Hercegovina]] ter [[Hrvaška]] sta se o pogodbi o določitvi meje dogovorili leta 1998. Pogodbo sta podpisala oba nekdanja predsednika, [[Alija Izetbegović]] in [[Franjo Tuđman]], nikoli pa ni bila ratificirana v obeh parlamentih, zato ni nikoli začela veljati. Sporazum predvideva definicijo ozemlja obeh držav na območju Pelješca, ki je nekoliko drugačna od tiste, ki je prikazana na zemljevidih, saj se je Hrvaška strinjala, da bo priznala suverenost Bosne in Hercegovine nad dvema majhnima skalnatima otokoma (Mali Školj in Veliki Školj). ) in vrh polotoka Klek pri Neumu. Predsedstvo Bosne in Hercegovine je 17. oktobra 2007 sprejelo uradno stališče, da »Bosna in Hercegovina nasprotuje izgradnji [Pelješkega] mostu, dokler se ne rešijo vprašanja v zvezi z določitvijo mejne črte na morju med državama« in zahteva, Hrvaška ne bo izvajala nobenih enostranskih dejanj v zvezi z gradnjo mostu. Bosanski poslanec Halid Genjac je izjavil, da takšno uradno stališče ni bilo nikoli preklicano in tako še vedno velja, noben uradni organ BiH pa ni dal izrecnega soglasja za gradnjo mostu. Trdil je, da so »napačne trditve, da Hrvaška gradi most na svojem ozemlju, saj morske vode pod Pelješkim mostom niso in ne morejo biti hrvaške ali notranje vode, temveč mednarodne vode, ki segajo od teritorialnih voda Bosne in Hercegovine do odprtega morje«, je trdil Genjac.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/ politics/20989-bosnia-determined-to-stop-peljesac-bridge-construction|title= Bosnia Determined to Stop Pelješac Bridge Construction|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Bošnjaški član predsedstva Bakir Izetbegović je izjavil, da meni, da Hrvaška ne bi smela nadaljevati gradnje mostu, dokler ni dogovorjena demarkacija meje na morju, ki temelji na stališču predsedstva iz leta 2007, in da je dogovor o uporabi tudi pristanišče Ploče še ni ratificirano.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/politics/21198-bosnian-leader-croatia-cannot-build-peljesac-bridge|title=Bosnian Leader: "Croatia Cannot Build Pelješac Bridge"|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Hrvaški član predsedstva Dragan Čović nenehno podpira gradnjo mostu in je izjavil, da »problematiziranje izgradnje Pelješkega mostu ni uradno stališče BiH. Uradno stališče zadnjih let je bilo v smislu spodbujanja Hrvaške k nadaljujemo s takšnim infrastrukturnim projektom, ki je velikega pomena tudi za BiH. V tem primeru gre za stališče ene stranke (Stranke demokratične akcije) in nekaj posameznikov v tej stranki. Hrvaška je izpolnila vse postavljene pogoje«.<ref>{{cite web|url=http://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|title=Čović u Temi dana: Problematiziranje gradnje Pelješkog mosta nije službeno stajalište BiH|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=26 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190326235914/https://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|url-status=dead}}</ref> Srbski član predsedstva Mladen Ivanić je izjavil, da podpira gradnjo in da je treba zagotoviti tak pomorski režim, da bodo lahko ladje prosto prihajale v Neum. Predsednik Republike Srbske [[Milorad Dodik]] je avgusta 2017 izjavil, da ima Hrvaška pravico zgraditi Pelješki most in dodal, da bošnjaške strani po nepotrebnem ustvarjajo probleme.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dodik-poklopio-izetbegovica-hrvatska-ima-pravo-graditi-peljeski-most-na-svome-teritoriju-bosnjacke-strane-nepotrebno-stvaraju-probleme/6474328/|title=DODIK POKLOPIO IZETBEGOVIĆA 'Hrvatska ima pravo graditi Pelješki most na svome teritoriju. Bošnjačke strane nepotrebno stvaraju probleme'|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] k6exhimnh2o6b4gz7vejyjs1sl5mjmo Sovodnje ob Soči 0 493354 5724230 5663988 2022-07-26T18:14:42Z Shabicht 3554 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki {{infopolje Občina v Italiji | name = Sovodnje ob Soči | official_name = Občina Sovodnje ob Soči<br />Comune di Savogna d'Isonzo | native_name = | image_skyline = Chiesa di Savogna d'Isonzo 1.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Savogna d'Isonzo-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map of comune of Savogna d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 | latm = 55 | lats = 00 | latNS = N | longd = 13 | longm = 35 | longs = 00 | longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = 45|55|N|13|35|E| | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = [[Gabrje, Sovodnje ob Soči|Gabrje]], [[Peč, Sovodnje ob Soči|Peč]], [[Rubije, Sovodnje ob Soči|Rubije]], [[Rupa, Sovodnje ob Soči|Rupa]], [[Vrh svetega Mihaela]] |mayor = [[Luka Pisk|Luca (Luka) Pisk]] | mayor_party = Občinska enotnost | area_footnotes = | area_total_km2 = 16,98 | population_footnotes = | population_total = 1660 | population_as_of = | pop_density_footnotes = | population_demonym = Sovodenjci, Sovodenjke | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Martin iz Toursa|Sveti Martin]] | day = [[11. november]] | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official|http://www.comune.savogna.go.it/}} | footnotes = }} '''Sovodnje ob Soči''' (tudi '''Sovodnje pri Gorici''', {{Jezik-it|Savogna d'Isonzo}}) je [[Italijanske občine|občina]] v [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]] v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Občina, ki se razteza na 16,98 km², je imela 1.660 prebivalcev po podatkih na dan 27. maja [[2019]]. == Vasi in četrti == === Sovodnje ob Soči === * Vas * Britof * Leger * Škrlje * Potok in Klanec === [[Gabrje, Sovodnje ob Soči|Gabrje]] === Cerkev sv. Nikolaja. === [[Peč, Sovodnje ob Soči|Peč]] === Ime ''[[Attemsi|Petzenstein]]'' izvira iz imena vasi. === [[Rubije, Sovodnje ob Soči|Rubije]] === [[Primož Trubar]] je bil v Rubijah, zato mu je posvečen spomenik. V Rubijah je [[Rubijski grad]]. === [[Rupa, Sovodnje ob Soči|Rupa]] === Rupa je vas, ki meji s Pečjo, Gabrjami in z [[Občina Miren - Kostanjevica|Občino Miren - Kostanjevica]]. === [[Vrh svetega Mihaela]] === Najbolj južen del občine. == Glej tudi == * [[Soča]] * [[Vipava]] == Sklici == ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{Goriška pokrajina}} {{normativna kontrola}} ruhjhozoavqpr281u9zz4q755r097sc 5724238 5724230 2022-07-26T18:20:18Z Shabicht 3554 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki {{infopolje Občina v Italiji | name = Sovodnje ob Soči | official_name = Občina Sovodnje ob Soči<br />Comune di Savogna d'Isonzo | native_name = | image_skyline = Chiesa di Savogna d'Isonzo 1.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Savogna d'Isonzo-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map of comune of Savogna d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 | latm = 55 | lats = 00 | latNS = N | longd = 13 | longm = 35 | longs = 00 | longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = 45|55|N|13|35|E| | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = [[Gabrje, Sovodnje ob Soči|Gabrje]], [[Peč, Sovodnje ob Soči|Peč]], [[Rubije, Sovodnje ob Soči|Rubije]], [[Rupa, Sovodnje ob Soči|Rupa]], [[Vrh svetega Mihaela]] |mayor = [[Luka Pisk|Luca (Luka) Pisk]] | mayor_party = Občinska enotnost | area_footnotes = | area_total_km2 = 16,98 | population_footnotes = | population_total = 1660 | population_as_of = | pop_density_footnotes = | population_demonym = Sovodenjci, Sovodenjke | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Martin iz Toursa|Sveti Martin]] | day = [[11. november]] | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official|http://www.comune.savogna.go.it/}} | footnotes = }} '''Sovodnje ob Soči''' (tudi '''Sovodnje pri Gorici''', {{Jezik-it|Savogna d'Isonzo}}) je [[Italijanske občine|občina]] v [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]] v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Občina, ki se razteza na 16,98 km², je imela 1.660 prebivalcev po podatkih na dan 27. maja [[2019]]. == Vasi in četrti == === Sovodnje ob Soči === * Vas * Britof * Leger * Škrlje * Potok in Klanec === [[Gabrje, Sovodnje ob Soči|Gabrje]] === Cerkev sv. Nikolaja. === [[Peč, Sovodnje ob Soči|Peč]] === Ime ''[[Attemsi|Petzenstein]]'' izvira iz imena vasi. === [[Rubije, Sovodnje ob Soči|Rubije]] === [[Primož Trubar]] je bil v Rubijah, zato mu je posvečen spomenik. V Rubijah je [[Rubijski grad]]. === [[Rupa, Sovodnje ob Soči|Rupa]] === Rupa je vas, ki meji s Pečjo, Gabrjami in z [[Občina Miren - Kostanjevica|Občino Miren - Kostanjevica]]. === [[Vrh svetega Mihaela]] === Najbolj južen del občine. == Glej tudi == * [[Soča]] * [[Vipava]] == Sklici == {{opombe}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{Goriška pokrajina}} {{normativna kontrola}} r3csk04gm031tzlx7oi99cii5kyb2uy 5724254 5724238 2022-07-26T19:02:48Z Ljuba brank 92351 oblikovanje po smernicah wikitext text/x-wiki {{infopolje Občina v Italiji | name = Sovodnje ob Soči | official_name = Občina Sovodnje ob Soči<br />Comune di Savogna d'Isonzo | native_name = | image_skyline = Chiesa di Savogna d'Isonzo 1.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Savogna d'Isonzo-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map of comune of Savogna d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 | latm = 55 | lats = 00 | latNS = N | longd = 13 | longm = 35 | longs = 00 | longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = 45|55|N|13|35|E| | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = [[Gabrje, Sovodnje ob Soči|Gabrje]], [[Peč, Sovodnje ob Soči|Peč]], [[Rubije, Sovodnje ob Soči|Rubije]], [[Rupa, Sovodnje ob Soči|Rupa]], [[Vrh svetega Mihaela]] |mayor = [[Luka Pisk|Luca (Luka) Pisk]] | mayor_party = Občinska enotnost | area_footnotes = | area_total_km2 = 16,98 | population_footnotes = | population_total = 1660 | population_as_of = | pop_density_footnotes = | population_demonym = Sovodenjci, Sovodenjke | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Martin iz Toursa|Sveti Martin]] | day = [[11. november]] | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official|http://www.comune.savogna.go.it/}} | footnotes = }} '''Sovodnje ob Soči''' (tudi '''Sovodnje pri Gorici''', {{Jezik-it|Savogna d'Isonzo}}) je [[Italijanske občine|občina]] v [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]] v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Občina, ki se razteza na 16,98 km², je imela 1.660 prebivalcev po podatkih na dan 27. maja [[2019]]. == Vasi in četrti == === Sovodnje ob Soči === * Vas * Britof * Leger * Škrlje * Potok in Klanec === Gabrje === v [[Gabrje, Sovodnje ob Soči|Gabrju]] je Cerkev sv. Nikolaja. === Peč === Ime [[Peč, Sovodnje ob Soči|Peč]] ali ''Petzenstein'' izvira iz imena vasi. === Rubije === [[Primož Trubar]] je bil v [[Rubije, Sovodnje ob Soči|Rubijah]], zato mu je posvečen spomenik. V Rubijah je [[Rubijski grad]]. === Rupa === [[Rupa, Sovodnje ob Soči|Rupa]] je vas, ki meji s Pečjo, Gabrjami in z [[Občina Miren - Kostanjevica|Občino Miren - Kostanjevica]]. === Vrh svetega Mihaela === [[Vrh svetega Mihaela]] je najbolj južen del občine. == Glej tudi == * [[Soča]] * [[Vipava]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{škrbina-naselje-sl}} {{Goriška pokrajina}} {{normativna kontrola}} gurimvs5u22sywq5b1sy3uoc1saeo67 5724257 5724254 2022-07-26T19:03:39Z Ljuba brank 92351 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{infopolje Občina v Italiji | name = Sovodnje ob Soči | official_name = Občina Sovodnje ob Soči<br />Comune di Savogna d'Isonzo | native_name = | image_skyline = Chiesa di Savogna d'Isonzo 1.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Savogna d'Isonzo-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map of comune of Savogna d'Isonzo (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 | latm = 55 | lats = 00 | latNS = N | longd = 13 | longm = 35 | longs = 00 | longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = 45|55|N|13|35|E| | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = [[Gabrje, Sovodnje ob Soči|Gabrje]], [[Peč, Sovodnje ob Soči|Peč]], [[Rubije, Sovodnje ob Soči|Rubije]], [[Rupa, Sovodnje ob Soči|Rupa]], [[Vrh svetega Mihaela]] |mayor = [[Luka Pisk|Luca (Luka) Pisk]] | mayor_party = Občinska enotnost | area_footnotes = | area_total_km2 = 16,98 | population_footnotes = | population_total = 1660 | population_as_of = | pop_density_footnotes = | population_demonym = Sovodenjci, Sovodenjke | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Martin iz Toursa|Sveti Martin]] | day = [[11. november]] | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official|http://www.comune.savogna.go.it/}} | footnotes = }} '''Sovodnje ob Soči''' (tudi '''Sovodnje pri Gorici''', {{Jezik-it|Savogna d'Isonzo}}) je [[Italijanske občine|občina]] v [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]] v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Občina, ki se razteza na 16,98 km², je imela 1.660 prebivalcev po podatkih na dan 27. maja [[2019]]. == Vasi in četrti == === Sovodnje ob Soči === * Vas * Britof * Leger * Škrlje * Potok in Klanec === Gabrje === v [[Gabrje, Sovodnje ob Soči|Gabrju]] je Cerkev sv. Nikolaja. === Peč === Ime [[Peč, Sovodnje ob Soči|Peč]] ali ''Petzenstein'' izvira iz imena vasi. === Rubije === [[Primož Trubar]] je bil v [[Rubije, Sovodnje ob Soči|Rubijah]], zato mu je posvečen spomenik. V Rubijah je [[Rubijski grad]]. === Rupa === [[Rupa, Sovodnje ob Soči|Rupa]] je vas, ki meji s Pečjo, Gabrjami in z [[Občina Miren - Kostanjevica|Občino Miren - Kostanjevica]]. === Vrh svetega Mihaela === [[Vrh svetega Mihaela]] je najbolj južen del občine. == Glej tudi == * [[Soča]] * [[Vipava]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{škrbina-naselje-it}} {{Goriška pokrajina}} {{normativna kontrola}} fa9wtl0e5cryp004xpztymw8e45xovd Louis Meznarie 0 494106 5724060 5466912 2022-07-26T12:27:48Z Yerpo 8417 /* Viri */ defaultsort wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=vire navajamo s pomočjo {{tl|Navedi knjigo}} in {{tl|Navedi splet}}}} {{Infopolje Oseba}} '''Louis Meznarie''', [[Francozi|francoski]] [[avtomehanik]], * [[14. januar]] [[1930]], [[Saintry-sur-Seine]], [[Francija]], † [[5. avgust]] [[2020]], [[Le Coudray-Montceaux]]. Bil je tehnik motorja in dirkalnih avtomobilov, kasneje pa lastnik ekipe, ki se je udeležil številnih dirk po [[24 ur Le Mansa]]. Od leta 1971 do 1983 je bil uradni strokovnjak za [[Porsche]]jeve motorje.<ref>http://www.autonewsinfo.com/2020/08/06/louis-meznarie-nous-a-quittes-333827.html</ref><ref>http://www.les24heures.fr/index.php/1974/207-1974-voitures/542-1974-60-porsche-carrera-rsr</ref><ref>http://translate.google.com/translate?u=stationnsu.e-monsite.com&sl=fr&tl=en&ie=UTF-8</ref> == Viri == {{opombe|2}} {{DEFAULTSORT:Meznarie, Louis}} [[Kategorija:Francoski inženirji]] dzbecufg3awx0nlfe2ptdeyh60al14e Ronke 0 496014 5724229 5572671 2022-07-26T18:13:14Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Ronke | official_name = Comune di Ronchi dei Legionari<br />Občina Ronke | native_name = Ronchi dei Legionari | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = |latm = |lats = |latNS = | longd = |longm = |longs = |longEW = | coordinates_type = region:IT_type:city(8691) | coordinates_display = inline, title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = Sveti Vid (San Vito), Selce (Selz), Soleščan (Soleschiano), Romjan (Vermegliano) | mayor_party = občinska lista | mayor = Livio Vecchiet | area_footnotes = | area_total_km2 = | population_footnotes = | population_total = | population_as_of = | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = | area_code = | website = {{official website|http://www.comuneronchi.it}} | footnotes = }} '''Ronke''' ([[italijansko]]: ''Ronchi dei Legionari'') je [[mesto]] in sedež istoimenske občine v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{Goriška pokrajina}} {{normativna kontrola}} 6n1hkvivu9756814b1f2a83nq9z29zd Michael Gwisdek 0 499905 5724062 5617254 2022-07-26T12:28:31Z Yerpo 8417 /* Sklici */ defaultsort wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Michael Gwisdek|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship={{GER}}|occupation=|years_active=1968 - 2020}}'''Michael Gwisdek''', [[Nemci|nemški]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in filmski [[režiser]], * [[14. januar]] [[1942]] [[Berlin]], [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]], † [[22. september]] [[2020]] [[Nemčija]]. Gwisdek je svojo kariero začel v Vzhodni Nemčiji, od leta 1968 pa je nastopal in igral v več kot 130 filmih in televizijskih oddajah. Njegov prvi režiserski film [[Treffen in Travers (film, 1989)|Treffen in Travers]] je bil prvi vzhodnonemški film, prikazan na filmskem festivalu v [[Cannes|Cannesu]] leta 1989, v oddelku Un Certain Regard. Njegov film [[Veliki Mambo (film, 1998)|Veliki Mambo]] iz leta 1998 je bil prijavljen na 48. berlinski mednarodni filmski festival. Naslednje leto je na 49. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu za vlogo v filmu Nightshapes osvojil srebrnega medveda za najboljšega igralca. Leta 1985 se je poročil z igralko [[Corinna Harfouch|Corinno Harfouch]], ločila pa sta se leta 1997. Pred poroko sta že imela dva sinova; elektronskega glasbenika in igralca Johannesa Gwisdeka (rojen leta 1980) in igralca [[Robert Gwisdek|Roberta Gwisdeka]] (rojen leta 1984). Kmalu po ločitvi se je Gwisdek poročil s svojo drugo ženo Gabrielo.<ref>[https://www.bz-berlin.de/artikel-archiv/b-z-hausbesuch-bei-den-gwisdeks B.Z. - Hausbesuch bei den Gwisdeks] in [[:en:B.Z._(newspaper)|B.Z.]], 12 September 2010. Retrieved 22 December 2018</ref> Gwisdek je umrl septembra 2020 v starosti 78 let.<ref>{{Navedi novice|title=Michael Gwisdek ist tot|date=23 September 2020|url=https://www.spiegel.de/kultur/kino/michael-gwisdek-ist-tot-schauspieler-mit-78-jahren-gestorben-a-36316452-0383-4e91-8987-53d867b88839}}</ref> == Glej tudi == * [[Corinna Harfouch]] == Sklici == {{Zbirka}} {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gwisdek, Michael}} [[Kategorija:Nemški igralci]] [[Kategorija:Nemški producenti]] [[Kategorija:Nemški režiserji]] [[Kategorija:Nemški scenaristi]] fwrcs7mp44gpg4xrgvsncdy6s8h6byo Pesem Evrovizije 2022 0 500135 5724096 5723772 2022-07-26T13:39:21Z Pv21 142817 sklici wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije 2022 | theme = | image = [[Slika:Pesem Evrovizije 2022.jpg|290px]] | semi1 = [[10. maj]] 2022 | semi2 = [[12. maj]] 2022 | final = [[14. maj]] 2022 | presenters = | conductor = | exsupervisor = | exproducer = | director = | host = {{esc|Italija}} | venue = PalaOlimpico | winner = {{esc|Ukrajina}}<br/>[[Kaluš Orkestra]] – ''Stefanija'' | windance = | vote = 50 % prispevajo gledalci s telefonskimi glasovi<br/>50 % prispevajo strokovne žirije | entries = | debut = | return = | withdraw = | null = | opening = | openingl = | interval = | intervall = | con = Pesem Evrovizije | pre = [[Pesem Evrovizije 2021|◄ 2021]] | nex = [[Pesem Evrovizije 2023|2023 ►]] }} [[File:ESC 2022 Map.svg|thumb|right|300px|{{legend|#22b14c|Države, ki so nastopile v finalu}}{{legend|#D00000|Države, ki se niso uvrstile v finale}}{{legend|#FFC20E|Države, ki so nastopale v preteklosti, ne pa v letu 2022}}]] '''66. [[Pesem Evrovizije]]''' je potekala v [[Italija|Italiji]] in to po zaslugi [[rock]] skupine [[Måneskin]], ki je leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] zmagala s pesmijo »''Zitti e buoni''«. Polfinala in finalni večer so potekali v [[Torino|Torinu]].<ref>{{Navedi splet|title=Evrovizijo 2022 bo gostil Torino|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizijo-2022-bo-gostil-torino/596715|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-21|language=sl}}</ref> Na tekmovanju je sodelovalo 40 držav. Po eno- in dveletni odsotnosti sta znova nastopili [[Armenija na Pesmi Evrovizije|Armenija]] in [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna gora]], medtem ko je bila [[Rusija na Pesmi Evrovizije|Rusija]] izključena zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije na Ukrajino]].<ref>{{navedi splet |title=EBU statement regarding the participation of Russia in the Eurovision Song Contest 2022 |url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-russia-2022 |website=eurovision.tv |date=25. februar 2022 |accessdate=14. maja 2022 |language=en}}</ref> Zmago je slavila Ukrajina.<ref>{{Navedi splet|title=Zmagala je solidarnost: Ukrajina na krilih podpore Evropejcev osvojila Evrovizijo|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagala-je-solidarnost-ukrajina-na-krilih-podpore-evropejcev-osvojila-evrovizijo/627335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Evrovizija 2022: zmaga Ukrajine – vsa Evropa pokazala solidarnost {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/evrovizija-2022-zmaga-ukrajine-vsa-evropa-pokazala-solidarnost|website=Evrovizija 2022: zmaga Ukrajine – vsa Evropa pokazala solidarnost {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> == Sodelujoče države == === 1. predizbor === Prvi polfinale je potekal v torek, 10. maja 2022, z začetkom ob 21. uri po [[Srednjeevropski poletni čas|srednjeevropskem času]]. V njem je nastopilo sedemnajst držav. Pravico do glasovanja v tem polfinalu so imele sodelujoče države ter Francija in Italija. V drugi polovici prvega polfinala naj bi nastopila tudi Rusija, ki pa so jo po invaziji na Ukrajino izključili.<ref name="polfinali">{{navedi splet |title=Eurovision 2022: Which Semi-Final is your country performing in? |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-2022-semi-finals |website=eurovision.tv |date=25. januar 2022 |accessdate=14. maja 2022 |language=en}}</ref> {{legend|navajowhite|Države, uvrščene v finale}} {| class="wikitable sortable" ! scope="col" |# ! scope="col" |Država<ref name="participant list2">{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/41-countries-for-2022|title=REVEALED: the 41 countries joining Eurovision in Turin 2022|date=20 October 2021|accessdate=20 October 2021|website=Eurovision.tv|publisher=EBU|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211020111032/https://eurovision.tv/story/41-countries-for-2022|archivedate=2021-10-20}}</ref> ! scope="col" |Izvajalec<ref name="Semi1">{{Navedi splet|title=Eurovision Song Contest 2022 First Semi-Final|url=https://eurovision.tv/event/turin-2022/first-semi-final|website=Eurovision.tv|publisher=EBU|accessdate=26 January 2022|date=25 January 2022}}</ref> ! scope="col" |Pesem<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Jezik(i) !Mesto !Točke |- !1. |{{Esc|Albanija}} |[[Ronela Hajati]] |''Sekret'' |[[albanščina]], [[angleščina]] |12. |58 |- !2. |{{Esc|Latvija}} |[[Citi Zēni]] |''Eat Your Salad'' |angleščina |14. |55 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !3. |{{Esc|Litva}} |[[Monika Liu]] |''Sentimentai'' |angleščina |7. |159 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !4. |{{Esc|Švica}} |[[Marius Bear]] |''Boys Do Cry'' |angleščina |9. |118 |- !5. |{{Esc|Slovenija}} |[[LPS (glasbena skupina)|LPS]] |''Disko'' |slovenščina |17. |15 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !6. |{{Esc|Ukrajina}} |[[Kaluš Orkestra]] |''Stefanija (Стефанія)'' |[[ukrajinščina]] |1. |337 |- !7. |{{Esc|Bolgarija}} |[[Intelligent Music Project]] |''Intention'' |angleščina |16. |29 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !8. |{{Esc|Nizozemska}} |[[Stien den Hollander|S10]] |''De Diepte'' |[[nizozemščina]] |2. |221 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !9. |{{Esc|Moldavija}} |[[Zdob și Zdub]] in [[Frații Advahov]] |''Trenulețul'' |[[romunščina]], angleščina |8. |154 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !10. |{{Esc|Portugalska}} |[[Mariana Brito da Cruz Forjaz Secca|Maro]] |Saudade, saudade |angleščina, [[portugalščina]] |4. |208 |- !11. |{{Esc|Hrvaška}} |[[Mia Dimšić]] |''Guilty Pleasure'' |angleščina, [[hrvaščina]] |11. |75 |- !12. |{{Esc|Danska}} |[[Reddi]] |''The Show'' |angleščina |13. |55 |- !13. |{{Esc|Avstrija}} |[[LUM!X]] in [[Pia Maria]] |''Halo'' |angleščina |15. |42 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !14. |{{Esc|Islandija}} |[[Systur]] |''Með hækkandi sól'' |[[islandščina]] |10. |103 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !15. |{{Esc|Grčija}} |[[Amanda Tenfjord]] |''Die Together'' |angleščina |3. |211 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !16. |{{Esc|Norveška}} |[[Subwoolfer]] |''Give That Wolf a Banana'' |angleščina |6. |177 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !17. |{{Esc|Armenija}} |[[Rosa Linn]] |''Snap'' |angleščina |5. |187 |} === Ločeni rezultati === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država ! colspan="2" |Žirija ! colspan="2" |Gledalci ! colspan="2" |Skupaj |- !Mesto !Točke !Mesto !Točke !Mesto !Točke |- |{{Esc|Albanija}} |14. |12 |9. |46 |12. |58 |- |{{Esc|Latvija}} |11. |39 |15. |16 |14. |55 |- |{{Esc|Litva|y=2021}} |9. |56 |5. |103 |7. |159 |- |{{Esc|Švica}} |5 |107 |16. |11 |9. |118 |- |{{Esc|Slovenija|y=2021}} |16. |7 |17. |8 |17. |15 |- |{{Esc|Ukrajina}} |3. |135 |1. |202 |1. |337 |- |{{Esc|Bolgarija}} |15. |11 |14. |18 |16. |29 |- |{{Esc|Nizozemska}} |2. |142 |7. |79 |2. |221 |- |{{Esc|Moldavija}} |13. |19 |2. |135 |8. |154 |- |{{Esc|Portugalska}} |4. |121 |6. |87 |4. |204 |- |{{Esc|Hrvaška|y=2021}} |10. |42 |12. |33 |11. |75 |- |{{Esc|Danska}} |12. |35 |13. |20 |13. |55 |- |{{Esc|Avstrija}} |17. |6 |11. |36 |15. |42 |- |{{Esc|Islandija}} |8. |64 |10. |39 |10. |103 |- |{{Esc|Grčija}} |1. |151 |8. |60 |3. |211 |- |{{Esc|Norveška}} |7. |73 |4. |104 |6. |177 |- |{{Esc|Armenija}} |6. |82 |3. |105 |5. |187 |} === 2. predizbor === Drugi polfinale je potekal v četrtek, 12. maja 2022, z začetkom ob 21. uri po srednjeevropskem času. V njem je nastopilo osemnajst držav. Pravico do glasovanja v tem polfinalu so poleg sodelujočih držav imele še Nemčija, Španija in Združeno kraljestvo.<ref name="polfinali"/> {{legend|navajowhite|Države, uvrščene v finale}} {| class="wikitable sortable" ! scope="col" |# ! scope="col" |Država<ref name="participant list">{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/41-countries-for-2022|title=REVEALED: the 41 countries joining Eurovision in Turin 2022|date=20 October 2021|accessdate=20 October 2021|website=Eurovision.tv|publisher=EBU|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211020111032/https://eurovision.tv/story/41-countries-for-2022|archivedate=2021-10-20}}</ref> ! scope="col" |Izvajalec<ref name="Semi2">{{Navedi splet|title=Eurovision Song Contest 2022 Second Semi-Final|url=https://eurovision.tv/event/turin-2022/second-semi-final|publisher=European Broadcasting Union|accessdate=26 January 2022|date=25 January 2022}}</ref> ! scope="col" |Pesem<ref name="Semi2" /> ! scope="col" |Jezik(i) !Mesto !Točke |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !1. |{{Esc|Finska}} |[[The Rasmus]] |''Jezebel'' |angleščina |7. |162 |- !2. |{{Esc|Izrael}} |[[Michael Ben David]] |''I.M'' |angleščina |13. |61 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !3. |{{Esc|Srbija}} |[[Konstrakta]] |''In corpore sano'' |[[srbščina]], [[latinščina]] |3. |237 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !4. |{{Esc|Azerbajdžan}} |[[Nadir Rustamli]] |''Fade to Black'' |angleščina |10. |96 |- !5. |{{Esc|Gruzija}} |[[Circus Mircus]] |''Lock Me In'' |angleščina |18. |22 |- !6. |{{Esc|Malta}} |[[Emma Muscat]] |''Out of Sight'' |angleščina |16. |47 |- !7. |{{Esc|San Marino}} |[[Lauro De Marinis|Achille Lauro]] |''Stripper'' |[[italijanščina]], angleščina |14. |50 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !8. |{{Esc|Avstralija}} |[[Sheldon Riley]] |''Not the Same'' |angleščina |2. |243 |- !9. |{{Esc|Ciper}} |[[Andromache]] |''Ela (Έλα)'' |angleščina, [[grščina]] |12. |63 |- !10. |{{Esc|Irska}} |[[Brooke Scullion|Brooke]] |''That's Rich'' |angleščina |15. |47 |- !11. |{{Ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Severna Makedonija]] |[[Andrea Koevska|Andrea]] |''Circles'' |angleščina |11. |79 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !12. |{{Esc|Estonija}} |[[Stefan Airapetjan|Stefan]] |''Hope'' |angleščina |5. |209 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !13. |{{Esc|Romunija}} |[[WRS]] |''Llámame'' |[[španščina]], angleščina |9. |118 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !14. |{{Esc|Poljska}} |[[Ochman]] |''River'' |angleščina |6. |198 |- !15. |{{Esc|Črna gora}} |[[Vladana Vučinić|Vladana]] |''Breathe'' |angleščina |17. |33 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !16. |{{Esc|Belgija}} |[[Jérémie Makiese]] |''Miss You'' |angleščina |8. |151 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !17. |{{Esc|Švedska}} |[[Cornelia Jakobs]] |''Hold Me Closer'' |angleščina |1. |396 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" !18. |{{Esc|Češka}} |[[We Are Domi]] |''Lights Off'' |angleščina |4. |227 |} === Finale === Finale je potekal v soboto, 14. maja 2022, z začetkom ob 21. uri po srednjeevropskem času. V njem je nastopilo 25 držav, pravico do glasovanja pa je imelo vseh 40 sodelujočih držav. {{legend|gold|Zmagovalka}} {| class="wikitable sortable" ! scope="col" |# ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem ! scope="col" |Jezik(i) !Mesto !Točke |- !1. |{{Esc|Češka}} |[[We Are Domi]] |''Lights Off'' |angleščina |22. |38 |- !2. |{{Esc|Romunija}} |[[WRS]] |''Llámame'' |[[španščina]], angleščina |18. |65 |- !3. |{{Esc|Portugalska}} |[[Mariana Brito da Cruz Forjaz Secca|Maro]] |Saudade, saudade |angleščina, [[portugalščina]] |9. |207 |- !4. |{{Esc|Finska}} |[[The Rasmus]] |''Jezebel'' |angleščina |21. |38 |- !5. |{{Esc|Švica}} |[[Marius Bear]] |''Boys Do Cry'' |angleščina |17. |78 |- !6. |{{Esc|Francija}} |[[Alexis Morvan-Rosius|Alvan]] in [[Ahez]] |''Fulenn'' |[[bretonščina]] |24. |17 |- !7. |{{Esc|Norveška}} |[[Subwoolfer]] |''Give That Wolf a Banana'' |angleščina |10. |182 |- !8. |{{Esc|Armenija}} |[[Rosa Linn]] |''Snap'' |angleščina |20. |61 |- !9. |{{Esc|Italija}} |[[Alessandro Mahmoud|Mahmood]] in [[Riccardo Fabbriconi|Blanco]] |''Brividi'' |[[italijanščina]] |6. |268 |- !10. |{{Esc|Španija}} |[[Chanel Terrero|Chanel]] |''SloMo'' |[[španščina]], angleščina |3. |459 |- !11. |{{Esc|Nizozemska}} |[[Stien den Hollander|S10]] |''De Diepte'' |[[nizozemščina]] |11. |171 |- style="font-weight:bold; background:gold;" !12. |{{Esc|Ukrajina}} |[[Kaluš Orkestra]] |''Stefanija (Стефанія)'' |[[ukrajinščina]] |1. |631 |- !13. |{{Esc|Nemčija}} |[[Malik Harris]] |''Rockstars'' |angleščina |25. |6 |- !14. |{{Esc|Litva}} |[[Monika Liu]] |''Sentimentai'' |angleščina |14. |128 |- !15. |{{Esc|Azerbajdžan}} |[[Nadir Rustamli]] |''Fade to Black'' |angleščina |16. |106 |- !16. |{{Esc|Belgija}} |[[Jérémie Makiese]] |''Miss You'' |angleščina |19. |64 |- !17. |{{Esc|Grčija}} |[[Amanda Tenfjord]] |''Die Together'' |angleščina |8. |215 |- !18. |{{Esc|Islandija}} |[[Systur]] |''Með hækkandi sól'' |[[islandščina]] |23. |20 |- !19. |{{Esc|Moldavija}} |[[Zdob și Zdub]] in [[Frații Advahov]] |''Trenulețul'' |[[romunščina]], angleščina |7. |253 |- !20. |{{Esc|Švedska}} |[[Cornelia Jakobs]] |''Hold Me Closer'' |angleščina |4. |438 |- !21. |{{Esc|Avstralija}} |[[Sheldon Riley]] |''Not the Same'' |angleščina |15. |125 |- !22. |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] |[[Sam Ryder]] |''Space Man'' |angleščina |2. |466 |- !23. |{{Esc|Poljska}} |[[Ochman]] |''River'' |angleščina |12. |151 |- !24. |{{Esc|Srbija}} |[[Konstrakta]] |''In corpore sano'' |[[srbščina]], [[latinščina]] |5. |312 |- !25. |{{Esc|Estonija}} |[[Stefan Airapetjan|Stefan]] |''Hope'' |angleščina |13. |141 |} == Sklici == <references /> [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:Prireditve v Italiji]] [[Kategorija:2022 v glasbi]] 59jrfc4wttbe430ebusn3ou6kqxmw8n The best of Ceca (turneja) 0 501627 5724167 5722711 2022-07-26T14:47:17Z Darkopet 88858 /* Seznam koncertov */ wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 30 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Open air koncert* |150*<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Open air koncert* |300*<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pasha club |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Open air koncert |{{n/a}} |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |{{n/a}} |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |{{n/a}} |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |{{n/a}} |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Koncert na prostem |{{n/a}} |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |{{n/a}} |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |{{n/a}} |- |24. september 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |15. oktober 2022 |[[Augsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |5. november 2022 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |26. november 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]] dxy4fj3m7qszo8afg649xxptl10twc2 5724168 5724167 2022-07-26T14:48:09Z Darkopet 88858 /* Odpovedani in prestavljeni koncerti */ wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 30 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Open air koncert* |150*<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Open air koncert* |300*<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pasha club |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Open air koncert |{{n/a}} |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |{{n/a}} |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |{{n/a}} |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |{{n/a}} |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Koncert na prostem |{{n/a}} |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |{{n/a}} |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |{{n/a}} |- |24. september 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |15. oktober 2022 |[[Augsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |5. november 2022 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |26. november 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]] d0dat2d3fwsu38z23mgokkie8zbacza Dirka po Franciji 2021 0 501999 5724074 5680579 2022-07-26T13:15:58Z Sporti 5955 /* Ekipna razvrstitev */ tn wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2021 | series = [[UCI World Tour 2021]] | race_no = 21 | season_no = 29 | image = Route of the 2021 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 26. junij – 18. julij | stages = 21 | distance = 3414,4<ref>{{cite web |url=https://www.letour.fr/en/overall-route |title=Official route of Tour de France 2021 |access-date=26 June 2021 |archive-date=17 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171017203745/https://www.letour.fr/en/overall-route |url-status=live }}</ref> | unit = km | time = 82h 56' 36" | first = [[Tadej Pogačar]] | first_nat = SLO | first_team = {{ct|UAD|2021}} | first_color = yellow | second = [[Jonas Vingegaard]] | second_nat = DEN | second_team = {{ct|TJV|2021}} | third = [[Richard Carapaz]] | third_nat = ECU | third_team = {{ct|IGD|2021}} | points = [[Mark Cavendish]] | points_nat = GBR | points_team = {{ct|DQT|2021}} | points_color = green | mountains = [[Tadej Pogačar]] | mountains_nat = SLO | mountains_team = {{ct|UAD|2021}} | mountains_color = polkadot | youth = [[Tadej Pogačar]] | youth_nat = SLO | youth_team = {{ct|UAD|2021}} | youth_color = white | team = {{ct|TBV|2021}} | team_color = yellow_number | combativity = [[Franck Bonnamour]] | combativity_nat = FRA | combativity_team = {{ct|BBK|2021}} | combativity_color = red_number | previous = [[Dirka po Franciji 2020|2020]] | next = [[Dirka po Franciji 2022|2022]] }} '''Dirka po Franciji 2021''' je 108. [[dirka po Franciji]], eden izmed treh dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]. Prvotno je bil začetek načrtovan za [[Danska|dansko]] prestolnico [[København|Kopenhagen]], a je bil začetek turneje 2021 (znane kot {{Jezik|fr|[[Seznam začetnih krajev Tour de France|Grand Depart]]}}) zaradi pandemije COVID-19 [[Brest, Francija|premeščen v Brest]]. Kopenhagen naj bi tudi sicer gostil štiri tekme [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|UEFA Euro 2020]], a je bil tudi ta dogodek zaradi pandemije prestavljen na leto 2021.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uci-confirms-new-tour-de-france-dates-for-2021-avoiding-olympic-games-conflict/|title=UCI confirms new Tour de France dates for 2021, avoiding Olympic Games conflict|date=29 July 2020|accessdate=29 July 2020}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Brest to host 2021 Tour de France start|language=en-GB|work=BBC Sport|url=https://www.bbc.co.uk/sport/cycling/53728751|accessdate=10 August 2020}}</ref> Tur je bil prvotno načrtovan v terminu od 2. do 25. julija 2021, vendar je bil premaknjen na termin od 26. junija do 18. julija 2021, da bi se izognili prestavljenim [[Poletne olimpijske igre 2020|poletnim olimpijskim igram 2020]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.skysports.com/more-sports/cycling/news/15234/12038263/tour-de-france-moved-to-avoid-tokyo-olympics-clash|title=Tour de France moved to avoid Tokyo Olympics clash|work=[[Sky Sports]]|date=29 July 2020|accessdate=18 January 2021}}</ref> To bi bila sicer prva priložnost, ko bi Tour de France obiskal [[Danska|Dansko]].<ref>{{Navedi novice|url=http://sport.tv2.dk/cykling/2019-02-20-officielt-danmark-skal-afholde-tour-de-france-start|title=Officielt: Danmark skal afholde Tour de France-start|work=TV 2 Denmark|date=20 February 2019|accessdate=20 February 2019}}</ref> Danska bo tako začetek dirke gostila [[Dirka po Franciji 2022|leta 2022]]. == Potek dirke == [[Slika:Peleton Tour De France 2021. Etage 2, St Hervé (51274473046) (cropped).jpg|sličica|Glavnina v 2. etapi]] [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|sličica|[[Tadej Pogačar]], zmagovalec Tour de France 2021, med 14. etapo]] Christian Prudhomme je 1. novembra 2020 na francoski televiziji Stade 2 napovedal traso dirke po [[Francija|Franciji]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.letour.fr/en/news/2020/2021-tour-de-france-looping-the-loop/1291660|title=2021 Tour de France: looping the loop|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|date=1 November 2020|accessdate=1 November 2020}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/tour-de-france-2021-route-unveiled/|title=Tour de France 2021 route unveiled|work=[[Cyclingnews.com]]|publisher=[[Future plc]]|date=1 November 2020|accessdate=1 November 2020}}</ref> Na dirki bo prevoženih 3414 kilometrov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/sport/cycling/57552417|title=Tour de France 2021: BBC Sport profiles all 21 stages|website=BBC Sport|accessdate=25 June 2021}}</ref> najdaljša etapa bo dolga 249,1 kilometer, kar bo najdlje po [[Tour de France 2000|Tour de Francu leta 2000]].<ref>{{Navedi splet|title=Stage 7 - Vierzon > Le Creusot - Tour de France 2021|url=https://www.letour.fr/en/stage-7|accessdate=2021-06-25|website=www.letour.fr|language=en}}</ref> == Ekipe == Na Tour de Francu sodeluje 23 ekip. Vseh 19 [[UCI WorldTeams]] ima pravico in dolžnost, da se dirke udeležijo, pridružile pa so se jim tudi štiri drugorazredne ekipe [[UTI ProTeams]]. Najuspešnejša UCI ProTeam ekipa iz leta 2020 je bila samodejno povabljena, ostale tri ekipe pa je izbrala Amaury Sport Organization (ASO), ki je tudi organizator turneje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cyclingnews.com/news/alpecin-fenix-all-but-seal-tour-de-france-invite-after-topping-latest-europe-tour-rankings/|title=Alpecin-Fenix all but seal Tour de France invite after topping latest Europe Tour rankings|first=Daniel|last=Ostanek|publisher=CyclingNews|date=27 October 2020|accessdate=6 February 2021}}</ref> Seznam ekip je bil razglašen 4. februarja 2021.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.letour.fr/en/news/2021/team-selection-for-2021-tour-de-france/1291761|title=Team Selection for the 2021 Tour de France|website=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation|ASO]]|date=4 February 2021|accessdate=6 February 2021}}</ref> == Favoriti pred dirko == Pred dirko so mnogi strokovnjaki [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] (UAE) in [[Primož Roglič|Primoža Rogliča]] (TJV) videli kot glavna favorita za zmago v splošni razvrstitvi. Njuni najbližji konkurenti naj bi bili trio kolesarjev [[Geraint Thomas]], [[Richard Carapaz]] in [[Richie Porte]], ekipe [[Ineos Grenadir|Ineos Grenadirjev]]. Pogačar je aktualni branilec naslova in je na dirko prišel z uspešno sezono; zmagal je v skupni razvrstitvi na [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno-Adriatico]] in [[Dirka po Sloveniji|dirko po Sloveniji]], na [[Dirka po Baskiji|turneji po Baskiji]] je zasedel tretje mesto in osvojil svoj prvo klasiko na dirki [[Liège–Bastogne–Liège|Liège – Bastogne – Liège]]. Potem ko je Roglič leta 2020 končal kot podprvak Toura, je Roglič še naprej branil svoj skupni naslov na [[Dirka po Španiji|Vuelti]]. Leta 2021 je Roglič po padcu osvojil petnajsto mesto na dirki [[Pariz–Nica|Pariz-Nica]], preden je zmagal v splošni uvrstitvi na turneji po Baskiji. Thomas, prvak Toura 2018, je zmagal na [[Dirka po Romandiji|dirki po Romandiji]], preden je v skupnem seštevku [[Critérium du Dauphiné|Critérium du Dauphiné, ki ga je osvojil njegov moštveni kolega Porte]] končal na tretjem mestu. Njun soigralec Carapaz, prvak [[Giro d'Italia|Giro d'Italia 2019]], je zmagal na [[Dirka po Švici|dirki po Švici]]. == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{cite web|url=https://www.letour.fr/en/overall-route|title=Official route of Tour de France 2021|access-date=27 June 2021}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#1. etapa|1]] | style="text-align:right" |26. junij |[[Brest, France|Brest]] — [[Landerneau]] | style="text-align:center;" |{{convert|197,8|km|abbr=on}} |[[Slika:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Hribovita etapa |{{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#2. etapa|2]] | style="text-align:right" |27. junij |[[Perros-Guirec]] — [[Mûr-de-Bretagne]] ([[Guerlédan]]) | style="text-align:center;" |{{convert|183,5|km|abbr=on}} |[[Slika:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Hribovita etapa |{{flagathlete|[[Mathieu van der Poel]]|NED}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#3. etapa|3]] | style="text-align:right" |28. junij |[[Lorient]] — [[Pontivy]] | style="text-align:center;" |{{convert|182,9|km|abbr=on}} |[[Slika:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Ravninska etapa |{{flagathlete|[[Tim Merlier]]|BEL}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#4. etapa|4]] | style="text-align:right" |29. junij |[[Redon, Ille-et-Vilaine|Redon]] — [[Fougères]] | style="text-align:center;" |{{convert|150,4|km|abbr=on}} |[[Slika:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Ravninska etapa |{{flagathlete|[[Mark Cavendish]]|GBR}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#5. etapa|5]] | style="text-align:right" |30. junij |[[Changé, Mayenne|Changé]] — [[Laval, Mayenne|Laval]] | style="text-align:center;" |{{convert|27,2|km|abbr=on}} |[[Slika:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |[[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] |{{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#6. etapa|6]] | style="text-align:right" |1. julij |[[Tours]] — [[Châteauroux]] | style="text-align:center;" |{{convert|160,6|km|abbr=on}} |[[Slika:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Ravninska etapa |{{flagathlete|[[Mark Cavendish]]|GBR}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#7. etapa|7]] | style="text-align:right" |2. julij |[[Vierzon]] — [[Le Creusot]] | style="text-align:center;" |{{convert|249,1|km|abbr=on}} |[[Slika:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Hribovita etapa | {{flagathlete|[[Matej Mohorič]]|SLO}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#8. etapa|8]] | style="text-align:right" |3. julij |[[Oyonnax]] — [[Le Grand-Bornand]] | style="text-align:center;" |{{convert|150,8|km|abbr=on}} |[[Slika:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Gorska etapa | {{flagathlete|[[Dylan Teuns]]|BEL}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#9. etapa|9]] | style="text-align:right" |4. julij |[[Cluses]] — [[Tignes]] | style="text-align:center;" |{{convert|144,9|km|abbr=on}} |[[Slika:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Gorska etapa | {{flagathlete|[[Ben O'Connor (kolesar)|Ben O'Connor]]|AUS}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |5. julij |Tignes | colspan="4" style="text-align:center" |Dan počitka |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#10. etapa|10]] | style="text-align:right" |6. julij |[[Albertville]] — [[Valence, Drôme|Valence]] | style="text-align:center;" |{{convert|190,7|km|abbr=on}} |[[Slika:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Ravninska etapa |{{flagathlete|[[Mark Cavendish]]|GBR}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#11. etapa|11]] | style="text-align:right" |7. julij |[[Sorgues]] — [[Malaucène]] | style="text-align:center;" |{{convert|198,9|km|abbr=on}} |[[Slika:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Gorska etapa |{{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 12. do 21. etape#12. etapa|12]] | style="text-align:right" |8. julij |[[Saint-Paul-Trois-Châteaux]] — [[Nîmes]] | style="text-align:center;" |{{convert|159,4|km|abbr=on}} |[[Slika:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Ravninska etapa |{{flagathlete|[[Nils Politt]]|GER}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 12. do 21. etape#13. etapa|13]] | style="text-align:right" |9. julij |Nîmes — [[Carcassonne]] | style="text-align:center;" |{{convert|219,9|km|abbr=on}} |[[Slika:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Ravninska etapa |{{flagathlete|[[Mark Cavendish]]|GBR}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 12. do 21. etape#14. etapa|14]] | style="text-align:right" |10. julij |Carcassonne — [[Quillan]] | style="text-align:center;" |{{convert|183,7|km|abbr=on}} |[[Slika:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Hribovita etapa |{{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 12. do 21. etape#15. etapa|15]] | style="text-align:right" |11. julij |[[Céret]] — [[Andorra la Vella]] ([[Andorra]]) | style="text-align:center;" |{{convert|191,3|km|abbr=on}} |[[Slika:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Gorska etapa |{{flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |12. julij |Andorra la Vella (Andorra) | colspan="4" style="text-align:center" |Dan počitka |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 12. do 21. etape#16. etapa|16]] | style="text-align:right" |13. julij |[[El Pas de la Casa]] (Andorra) — [[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] | style="text-align:center;" |{{convert|169|km|abbr=on}} |[[Slika:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Hribovita etapa |{{flagathlete|[[Patrick Konrad]]|AUT}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 12. do 21. etape#17. etapa|17]] | style="text-align:right" |14. julij |[[Muret]] — [[Saint-Lary-Soulan]] ([[Col de Portet]]) | style="text-align:center;" |{{convert|178,4|km|abbr=on}} |[[Slika:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Gorska etapa |{{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 12. do 21. etape#18. etapa|18]] | style="text-align:right" |15. julij |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Luz Ardiden]] | style="text-align:center;" |{{convert|129,7|km|abbr=on}} |[[Slika:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Gorska etapa |{{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 12. do 21. etape#19. etapa|19]] | style="text-align:right" |16. julij |[[Mourenx]] — [[Libourne]] | style="text-align:center;" |{{convert|207|km|abbr=on}} |[[Slika:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Ravninska etapa |{{flagathlete|[[Matej Mohorič]]|SLO}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 12. do 21. etape#20. etapa|20]] | style="text-align:right" |17. julij |Libourne — [[Saint-Émilion]] | style="text-align:center;" |{{convert|30,8|km|abbr=on}} |[[Slika:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |[[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] |{{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" |[[Tour de France 2021 od 12. do 21. etape#21. etapa|21]] | style="text-align:right" |18. julij |[[Chatou|Cha—u]] — [[Paris]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |{{convert|108,4|km|abbr=on}} |[[Slika:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20_pik]] |Ravninska etapa |{{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! colspan="3" |Skupna dolžina | colspan="4" style="text-align:center" |{{convert|3414,4|km|abbr=on}} |} == Razvrstitev po posameznih klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Generalna klasifikacija|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Točkovna klasifikacija|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Gorska klasifikacija|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Najboljši mladi <br/> kolesar|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipna klasifikacija|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#1. etapa|1]] |[[Julian Alaphilippe]] | style="background:#FFEB64;" |[[Julian Alaphilippe]] | rowspan="3" style="background:#9CE97B;" |[[Julian Alaphilippe]] | style="background:#FFA8A4;" |[[Ide Schelling]] | rowspan="21" style="background:offwhite;" |[[Tadej Pogačar]] | rowspan="2" style="background:#FFCD5F;" |{{ct|TJV|2021}} | style="background:#E4B3AB;" |[[Ide Schelling]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#2. etapa|2]] |[[Mathieu van der Poel]] | rowspan="6" style="background:#FFEB64;" |[[Mathieu van der Poel]] | style="background:#FFA8A4;" |[[Mathieu van der Poel]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Edward Theuns]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#3. etapa|3]] |[[Tim Merlier]] | rowspan="4" style="background:#FFA8A4;" |[[Ide Schelling]] | rowspan="2" style="background:#FFCD5F;" |[[Team Bahrain Victorius]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Michael Schär]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#4. etapa|4]] |[[Mark Cavendish]] | rowspan="18" style="background:#9CE97B;" |[[Mark Cavendish]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Brent Van Moer]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#5. etapa|5]] |[[Tadej Pogačar]] | rowspan="3" style="background:#FFCD5F;" |{{ct|TJV|2021}} |''brez podelitve naslova'' |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#6. etapa|6]] |[[Mark Cavendish]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Greg Van Avermaet]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#7. etapa|7]] |[[Matej Mohorič]] | style="background:#FFA8A4;" |[[Matej Mohorič]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Matej Mohorič]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#8. etapa|8]] |[[Dylan Teuns]] | rowspan="14" style="background:#FFEB64;" |[[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" |[[Wout Poels]] | rowspan="14" style="background:#FFCD5F;" |[[Team Bahrain Victorious]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Wout Poels]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#9. etapa|9]] |[[Ben O'Connor]] | rowspan="5" style="background:#FFA8A4;" |[[Nairo Quintana]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Ben O'Connor]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#10. etapa|10]] |[[Mark Cavendish]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Hugo Houle]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#11. etapa|11]] |[[Wout van Aert]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Kenny Elissonde]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#12. etapa|12]] |[[Nils Politt]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Nils Politt]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#13. etapa|13]] |[[Mark Cavendish]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Quentin Pacher]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#14. etapa|14]] |[[Bauke Mollema]] | style="background:#FFA8A4;" |[[Michael Woods]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Bauke Mollema]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#15. etapa|15]] |[[Sepp Kuss]] | rowspan="3" style="background:#FFA8A4;" |[[Wout Poels]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Wout van Aert]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#16. etapa|16]] |[[Patrick Konrad]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Patrick Konrad]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#17. etapa|17]] | rowspan="2" |[[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Anthony Perez]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#18. etapa|18]] | rowspan="4" style="background:#FFA8A4;" |[[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" |[[David Gaudu]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#19. etapa|19]] |[[Matej Mohorič]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Matej Mohorič]] |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#20. etapa|20]] | rowspan="2" |[[Wout van Aert]] | rowspan="2" style="background:#white;" |''brez podelitve naslova'' |- ![[Tour de France 2021 od 1. do 11. etape#21. etapa|21]] |- !Končni nosilec ! ! ! ! ! ! ! |} === Opombe === * Na drugi etapi je zeleno majico nosil Michael Matthews, saj je prvouvrščeni Julian Alaphilippe nosil rumeno majico vodilnega. * Na tretji etapi bo Ide Schelling, ki je trenutno drugi v gorski razvrstitvi, nosil pikčasto majico, saj bo prvouvrščeni Mathieu van der Poel nosil rumeno majico vodilnega na dirki. * Na etapah 9 in 10, je Jonas Vingegaard, ki je drugi v razvrstitvi mladega kolesarja, nosil belo majico, ker je prvouvrščeni [[Tadej Pogačar]] nosilec rumene majice kot prvouvrščeni tudi v skupni razvrstitvi. == Končna razvrstitev == {| class="wikitable noresize" ! colspan="4" |Legend |- |[[File:Jersey_yellow.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/General_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A yellow jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |[[File:Jersey_polkadot.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Mountains_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with red polka dots.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- |[[File:Jersey_green.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Points_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A green jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega po točkah |[[File:Jersey_white.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Young_rider_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- |[[File:Jersey_yellow_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Team_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a yellow number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega najboljše ekipe |[[File:Jersey_red_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Combativity_award_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a red number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |} === Rumena majica === {| class="wikitable" style="width:45em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class">{{cite web|title=Official classifications of Tour de France 2021|url=https://www.letour.fr/en/rankings|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=15 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812013751/https://www.letour.fr/en/rankings|archive-date=12 August 2021|url-status=live}}</ref> |- ! scope="col" |Poz ! scope="col" |Kolesar ! scope="col" |Ekipa ! scope="col" |Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]][[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]][[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | 82h 56' 36" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} | {{ct|TJV|2021}} | style="text-align:right;" | + 5' 20" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Richard Carapaz]]|ECU}} | {{ct|IGD|2021}} | style="text-align:right;" | + 7' 03" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Ben O'Connor (kolesar)|Ben O'Connor]]|AUS}} | {{ct|ALM|2021}} | style="text-align:right;" | + 10' 02" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Wilco Kelderman]]|NED}} | {{ct|BOH|2021}} | style="text-align:right;" | + 10' 13" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Enric Mas]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2021}} | style="text-align:right;" | + 11' 43" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Aleksej Lucenko]]|KAZ}} | {{ct|APT|2021}} | style="text-align:right;" | + 12' 23" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Guillaume Martin]]|FRA}} | {{ct|COF|2021}} | style="text-align:right;" | + 15' 33" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Pello Bilbao]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|TBV|2021}} | style="text-align:right;" | + 16' 04" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Rigoberto Urán]]|COL}} | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 18' 34" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:45em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–141)<ref name="letour-class" /> |- ! scope="col" |Poz ! scope="col" |Kolesar ! scope="col" |Ekipa ! scope="col" |Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[David Gaudu]]|FRA}} | {{ct|GFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 21' 50" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Mattia Cattaneo]]|ITA}} | {{ct|DQT|2021}} | style="text-align:right;" | + 24' 58" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Esteban Chaves]]|COL}} | {{ct|BEX men|2021}} | style="text-align:right;" | + 37' 48" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Louis Meintjes]]|RSA}} | {{ct|IWG|2021}} | style="text-align:right;" | + 38' 09" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Aurélien Paret-Peintre]]|FRA}} | {{ct|ALM|2021}} | style="text-align:right;" | + 39' 09" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Wout Poels]]|NED}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|TBV|2021}} | style="text-align:right;" | + 50' 35" |- ! scope="row" | 17 | {{flagathlete|[[Dylan Teuns]]|BEL}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|TBV|2021}} | style="text-align:right;" | + 51' 40" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Ruben Guerreiro]]|POR}} | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 54' 10" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} | {{ct|TJV|2021}} | style="text-align:right;" | + 57' 02" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} | {{ct|TFS men|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 02' 18" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Sergio Henao]]|COL}} | {{ct|TQA|2021b}} | style="text-align:right;" | + 1h 03' 12" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Franck Bonnamour]]|FRA}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|BBK|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 04' 35" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Jonathan Castroviejo]]|ESP}} | {{ct|IGD|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 06' 20" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Alejandro Valverde]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 07' 50" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Sergio Higuita]]|COL}} | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 09' 16" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Ion Izagirre]]|ESP}} | {{ct|APT|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 23' 39" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Patrick Konrad]]|AUT}} | {{ct|BOH|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 27' 06" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} | {{ct|ARK men|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 33' 11" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Xandro Meurisse]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 40' 48" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} | {{ct|DQT|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 43' 06" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Matej Mohorič]]|SLO}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|TBV|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 50' 04" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} | {{ct|TJV|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 50' 04" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Emanuel Buchmann]]|GER}} | {{ct|BOH|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 51' 05" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[Rafał Majka]]|POL}} | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 54' 04" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Quentin Pacher]]|FRA}} | {{ct|BBK|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 55' 34" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Kenny Elissonde]]|FRA}} | {{ct|TFS men|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 56' 33" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Julien Bernard]]|FRA}} | {{ct|TFS men|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 03' 32" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Richie Porte]]|AUS}} | {{ct|IGD|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 06' 39" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Jasper Stuyven]]|BEL}} | {{ct|TFS men|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 07' 39" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} | {{ct|ISN|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 09' 35" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} | {{ct|IGD|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 11' 37" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Valentin Madouas]]|FRA}} | {{ct|GFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 11' 39" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}} | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 13' 33" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Davide Formolo]]|ITA}} | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 56" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Mark Donovan (kolesar)|Mark Donovan]]|GBR}} | {{ct|DSM men|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 17' 40" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Cristián Rodríguez (kolesar)|Cristián Rodríguez]]|ESP}} | {{ct|TDE|2021b}} | style="text-align:right;" | + 2h 19' 31" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} | {{ct|TDE|2021b}} | style="text-align:right;" | + 2h 19' 36" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Jan Bakelants]]|BEL}} | {{ct|IWG|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 21' 30" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Stefan Küng]]|SUI}} | {{ct|GFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 22' 03" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Nils Politt]]|GER}} | {{ct|BOH|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 22' 44" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]]|FRA}} | {{ct|BBK|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 23' 11" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Sonny Colbrelli]]|ITA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|TBV|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 24' 39" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 26' 16" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Dylan van Baarle]]|NED}} | {{ct|IGD|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 27' 07" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Jonas Rutsch]]|GER}} | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 29' 33" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Magnus Cort]]|DEN}} | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 30' 23" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Omar Fraile]]|ESP}} | {{ct|APT|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 31' 14" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Michael Schär]]|SUI}} | {{ct|ALM|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 35' 18" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Silvan Dillier]]|SUI}} | {{ct|AFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 35' 43" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Tao Geoghegan Hart]]|GBR}} | {{ct|IGD|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 37' 02" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Élie Gesbert]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 38' 28" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} | {{ct|COF|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 38' 51" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Lorenzo Rota]]|ITA}} | {{ct|IWG|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 39' 57" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Kasper Asgreen]]|DEN}} | {{ct|DQT|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 43' 41" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[Brent Van Moer]]|BEL}} | {{ct|LTS|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 43' 49" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Hugo Houle]]|CAN}} | {{ct|APT|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 44' 39" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Imanol Erviti]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 49' 07" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Michał Kwiatkowski]]|POL}} | {{ct|IGD|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 49' 22" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Brandon McNulty]]|USA}} | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 50' 53" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Oliver Naesen]]|BEL}} | {{ct|ALM|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 52' 25" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Toms Skujiņš]]|LAT}} | {{ct|TFS men|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 52' 56" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Víctor de la Parte]]|ESP}} | {{ct|TDE|2021b}} | style="text-align:right;" | + 2h 54' 28" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Anthony Turgis]]|FRA}} | {{ct|TDE|2021b}} | style="text-align:right;" | + 2h 55' 51" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Alex Aranburu]]|ESP}} | {{ct|APT|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 56' 44" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Dorian Godon]]|FRA}} | {{ct|ALM|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 57' 11" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Mike Teunissen]]|NED}} | {{ct|TJV|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 58' 25" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]|POR}} | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 58' 29" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Fabien Doubey]]|FRA}} | {{ct|TDE|2021b}} | style="text-align:right;" | + 3h 02' 45" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 03' 30" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Georg Zimmermann]]|GER}} | {{ct|IWG|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 05' 48" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Cyril Gautier]]|FRA}} | {{ct|BBK|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 08' 30" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Thomas De Gendt]]|BEL}} | {{ct|LTS|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 08' 46" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Bruno Armirail]]|FRA}} | {{ct|GFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 09' 58" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Rubén Fernández (kolesar)|Rubén Fernández]]|ESP}} | {{ct|COF|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 10' 43" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Harry Sweeny]]|AUS}} | {{ct|LTS|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 10' 52" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Anthony Perez (kolesar)|Anthony Perez]]|FRA}} | {{ct|COF|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 10' 56" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Jesús Herrada]]|ESP}} | {{ct|COF|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 11' 15" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Cyril Barthe]]|FRA}} | {{ct|BBK|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 31" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Connor Swift]]|GBR}} | {{ct|ARK men|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 13' 48" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Jorge Arcas]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 14' 41" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} | {{ct|COF|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 15' 03" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Pierre-Luc Périchon]]|FRA}} | {{ct|COF|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 16' 27" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Maxime Chevalier]]|FRA}} | {{ct|BBK|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 16' 54" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Iván García Cortina]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 21' 25" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Jonas Rickaert]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 22' 36" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Fred Wright (kolesar)|Fred Wright]]|GBR}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|TBV|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 24' 19" |- ! scope="row" | 97 | {{flagathlete|[[Greg Van Avermaet]]|BEL}} | {{ct|ALM|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 24' 29" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Marc Hirschi]]|SUI}} | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 24' 38" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Philippe Gilbert]]|BEL}} | {{ct|LTS|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 27' 22" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Luke Durbridge]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 28' 05" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Carlos Verona]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 28' 40" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Luka Mezgec]]|SLO}} | {{ct|BEX men|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 30' 17" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Stefan Bissegger]]|SUI}} | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 31' 35" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Edward Theuns]]|BEL}} | {{ct|TFS men|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 33' 31" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[Guillaume Boivin]]|CAN}} | {{ct|ISN|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 33' 42" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Kristian Sbaragli]]|ITA}} | {{ct|AFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 34' 19" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Benoît Cosnefroy]]|FRA}} | {{ct|ALM|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 34' 54" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} | {{ct|DQT|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 35' 13" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 42' 11" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Mikkel Bjerg]]|DEN}} | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 42' 21" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Casper Pedersen]]|DEN}} | {{ct|DSM men|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 42' 52" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Vegard Stake Laengen]]|NOR}} | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 43' 33" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Dimitrij Gruzdev]]|KAZ}} | {{ct|APT|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 44' 49" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Christopher Juul-Jensen]]|DEN}} | {{ct|BEX men|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 45' 07" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Daniel Oss]]|ITA}} | {{ct|BOH|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 46' 53" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Lukas Pöstlberger]]|AUT}} | {{ct|BOH|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 47' 12" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Boy van Poppel]]|NED}} | {{ct|IWG|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 50' 25" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Petr Vakoč]]|CZE}} | {{ct|AFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 51' 06" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Ide Schelling]]|NED}} | {{ct|BOH|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 51' 16" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Danny van Poppel]]|NED}} | {{ct|IWG|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 53" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Max Walscheid]]|GER}} | {{ct|TQA|2021b}} | style="text-align:right;" | + 3h 53' 05" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Omer Goldstein]]|ISR}} | {{ct|ISN|2021}} | style="text-align:right;" | + 3h 55' 26" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]|AUS}} | {{ct|TQA|2021b}} | style="text-align:right;" | + 3h 56' 08" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Carlos Barbero]]|ESP}} | {{ct|TQA|2021b}} | style="text-align:right;" | + 4h 00' 20" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} | {{ct|ISN|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 01' 26" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Nils Eekhoff]]|NED}} | {{ct|DSM men|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 02' 44" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Marco Haller (kolesar)|Marco Haller]]|AUT}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|TBV|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 03' 01" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[Joris Nieuwenhuis]]|NED}} | {{ct|DSM men|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 03' 22" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Julien Simon]]|FRA}} | {{ct|TDE|2021b}} | style="text-align:right;" | + 4h 05' 49" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Sean Bennett (kolesar)|Sean Bennett]]|USA}} | {{ct|TQA|2021b}} | style="text-align:right;" | + 4h 07' 42" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Jelle Wallays]]|BEL}} | {{ct|COF|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 09' 46" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[Jérémy Cabot]]|FRA}} | {{ct|TDE|2021b}} | style="text-align:right;" | + 4h 11' 35" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Chris Froome]]|GBR}} | {{ct|ISN|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 12' 01" |- ! scope="row" | 134 | {{flagathlete|[[Rick Zabel]]|GER}} | {{ct|ISN|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 13' 07" |- ! scope="row" | 135 | {{flagathlete|[[Dries Devenyns]]|BEL}} | {{ct|DQT|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 20' 49" |- ! scope="row" | 136 | {{flagathlete|[[Reto Hollenstein]]|SUI}} | {{ct|ISN|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 24' 19" |- ! scope="row" | 137 | {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} | {{ct|TFS men|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 29' 17" |- ! scope="row" | 138 | {{flagathlete|[[Michael Mørkøv]]|DEN}} | {{ct|DQT|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 32' 45" |- ! scope="row" | 139 | {{flagathlete|[[Mark Cavendish]]|GBR}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|DQT|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 34' 14" |- ! scope="row" | 140 | {{flagathlete|[[Cees Bol]]|NED}} | {{ct|DSM men|2021}} | style="text-align:right;" | + 4h 36' 39" |- ! scope="row" | [[Rdeča laterna|141]] | {{flagathlete|[[Tim Declercq]]|BEL}} | {{ct|DQT|2021}} | style="text-align:right;" | + 5h 01' 09" |- |} {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših na letečih ciljih (1–10)<ref name="letour-class" /> ! scope="col" | Poz ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Mark Cavendish]]|GBR}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|DQT|2021}} | style="text-align:right;" | 337 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2021}} | style="text-align:right;" | 291 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Sonny Colbrelli]]|ITA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|TBV|2021}} | style="text-align:right;" | 227 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | style="text-align:right;" | 216 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} | {{ct|TJV|2021}} | style="text-align:right;" | 171 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Matej Mohorič]]|SLO}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|TBV|2021}} | style="text-align:right;" | 163 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} | {{ct|DQT|2021}} | style="text-align:right;" | 163 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]][[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]][[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | 154 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Michael Mørkøv]]|DEN}} | {{ct|DQT|2021}} | style="text-align:right;" | 124 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} | {{ct|TJV|2021}} | style="text-align:right;" | 103 |- |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="letour-class" /> ! scope="col" | Poz ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]][[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]][[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | 107 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Wout Poels]]|NED}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|TBV|2021}} | style="text-align:right;" | 88 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} | {{ct|TJV|2021}} | style="text-align:right;" | 82 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} | {{ct|TJV|2021}} | style="text-align:right;" | 68 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} | {{ct|ARK men|2021}} | style="text-align:right;" | 66 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Richard Carapaz]]|ECU}} | {{ct|IGD|2021}} | style="text-align:right;" | 56 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Ben O'Connor (kolesar)|Ben O'Connor]]|AUS}} | {{ct|ALM|2021}} | style="text-align:right;" | 44 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} | {{ct|TFS men|2021}} | style="text-align:right;" | 41 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[David Gaudu]]|FRA}} | {{ct|GFC|2021}} | style="text-align:right;" | 41 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Anthony Perez (kolesar)|Anthony Perez]]|FRA}} | {{ct|COF|2021}} | style="text-align:right;" | 37 |- |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class" /> ! scope="col" | Poz ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]][[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]][[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | 82h 56' 36" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} | {{ct|TJV|2021}} | style="text-align:right;" | + 5' 20" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[David Gaudu]]|FRA}} | {{ct|GFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 21' 50" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Aurélien Paret-Peintre]]|FRA}} | {{ct|ALM|2021}} | style="text-align:right;" | + 39' 09" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Sergio Higuita]]|COL}} | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 09' 16" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Valentin Madouas]]|FRA}} | {{ct|GFC|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 11' 39" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}} | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 13' 33" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Mark Donovan (kolesar)|Mark Donovan]]|GBR}} | {{ct|DSM men|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 17' 40" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Jonas Rutsch]]|GER}} | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 29' 33" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Brent Van Moer]]|BEL}} | {{ct|LTS|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 43' 49" |- |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="letour-class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{ct|TBV|2021}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{nowrap|249h 16' 47"}} |- ! scope="row" | 2 | {{ct|EFN|2021}} | style="text-align:right;" | + 19' 12" |- ! scope="row" | 3 | {{ct|TJV|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 11' 35" |- ! scope="row" | 4 | {{ct|IGD|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 27' 10" |- ! scope="row" | 5 | {{ct|ALM|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 31' 54" |- ! scope="row" | 6 | {{ct|BOH|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 36' 44" |- ! scope="row" | 7 | {{ct|TFS men|2021}} | style="text-align:right;" | + 1h 47' 04" |- ! scope="row" | 8 | {{ct|APT|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 01' 45" |- ! scope="row" | 9 | {{ct|MOV men|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 04' 28" |- ! scope="row" | 10 | {{ct|UAD|2021}} | style="text-align:right;" | + 2h 38' 08" |- |} {{columns-end}} == Sklici == {{reflist}} {{Tour de France}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2021]] [[Kategorija:2021 v športu]] 4451nq0tg0lemf3exd6mrs4285xoxvi Mirna gora 0 502557 5724252 5542160 2022-07-26T18:59:35Z A09090091 188929 inf wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora|name=Mirna gora|elevation_m=1047|photo=Planina Semic Slovenia - Saint Francis Xavier Church.jpg|photo_caption=Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na vrhu|map=Slovenija|region_code=|easiest_route=glej [[#Dostop|Dostop]]|location={{SLO}}}} Mirna gora (1047 [[Nadmorska višina|mnm]]) je vrh v zahodnem delu [[Bela krajina|Bele krajine]] in hkrati na jugovzhodnem robu Kočevskega Roga. Poraščena je z gozdom, malo pod vrhom pa stojita planinski dom Dom na Mirni gori (1000 mnm) ter delno obnovljena cerkev, katere zvonik danes služi kot razgledna ploščad. Z vrha se vidijo [[Bela krajina]], [[Kolpa]], [[Kočevski Rog]], Gorjanci s Trdinovim vrhom, ob jasnem vremenu pa tudi Zagreb, Žumberak in Karlovec. == Dostop == Mirna gora je danes priljubljena pohodniška točka. Do vrha lahko dostopamo po več poteh – makadamska cesta pelje vse do vrha. Najbolj obiskana je pot z izhodiščem v vasi [[Vrčice]] ob cesti med Sotesko in [[Črnomelj|Črnomljem]]. Pot je markirana in ima kot gozdna učna pot veliko informativnih tabel. Med potjo se lahko odločite za hojo čez [[Škrilj]] ali Planino. Od vasi Planina do vrha Mirne gore boste hodili približno 45 minut, od izhodišča do vrha pa več kot dve uri. Pot je nezahtevna in dobro označena. == Zgodovina imena == Mirna gora je svoje ime dobila leta 1793. V 16. stoletju je pod vrhom nastal zaselek, v prvi polovici 17. stoletja pa so tam zgradili cerkev svetega Frančiška Ksaverja. Na mestu glavnega oltarja naj bi bila po ljudskem izročilu votlina ali zmajeva jama, zmaj pa naj bi vsako leto ustvaril oblake in [[toča|točo]], ki je klestila po poljih in vinogradih. Po sedmih letih ujm naj bi se prebivalci Bele krajine, Kočevske in tudi Hrvaške strinjali, da bodo nad zmajevim domovanjem sezidali cerkev. Po tistem toče ni bilo več, goro pa so poimenovali Mirna gora (Friedensberg). Cerkev so potem med drugo svetovno vojno požgali, leta 1993 pa jo delno obnovili. Njen zvonik je danes razgledni stolp. == Viri == * https://www.hribi.net/gora/mirna_gora/25/475 * https://zupnija-semic.rkc.si/masa-za-blagoslov-druzin-na-mirni-gori/ {{Slo-geo-stub}} [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Črnomelj]] [[Kategorija:Tisočaki]] o96794x0tizxiztzouw7ot4i08cvsx7 Koprivno, Gorica 0 504111 5724226 5566591 2022-07-26T18:09:36Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Koprivno | official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli | native_name = Capriva del Friuli | image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg | image_caption = Veduta kraja | image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png | shield_alt = | image_map = Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj občine Koprivno v Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) | frazioni = Budignacco, [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli), Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa ali Castello Spessa. | mayor_party = | mayor = Daniele Sergon | area_footnotes = | area_total_km2 = 6,32 | population_footnotes = | population_total = 1.626 | population_as_of = 31. maj 2021 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Koprivani | elevation_footnotes = | elevation_m = 49 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveta Marija]] | day = 12. september | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official|http://www. http://www.comune.capriva-del-friuli.go.it/}} | footnotes = }} '''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Leži ob bregovih potoka Versa. Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), do leta 1923 pa le Koprivno (Capriva). Izvor imena je slovanski iz besede kopriva (rastlina). == Geografija == Kraj leži na hribovitem območju v regiji [[Goriška brda|Brda]], ki je poznan po pridelavi vina. {{Geografski položaj |Center = Koprivno (Capriva del Friuli) |Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) |Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino) |Jug = [[Morar]] (Moraro) |Zahod = [[Krmin]] (Cormòns) |Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns) |Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) }} == Zgodovina == Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], nato pa je leta 1428 pod [[Beneška republika|Benečane]]. Leta 1500, po smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Habsburškega cesarstva]], in tako bilo pod oblastjo do Prve svetovne vojne, po [[1. svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], pa je bilo priključeno [[Italija|Italiji]]. == Znamenitosti kraja == '''Grad Spessa''' Grad Spessa (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem (Caprivi del Friuli). Od trinajstega stoletja je bil bivališče gospodov iz furlanskega plemstva, od šestnajstega stoletja pa so se znamenite družine na posesti Spessa menjavale: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Della Torre Valsàssina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let. Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med drugim leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec Giacomo Casanova, in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte. '''Cerkev Santissimo Nome di Maria''' Prvotno cerkev v Koprivnem so zgradili leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Izgleda da so šele leta 1369 zgradili novo majhno cerkev, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Obnovljena je bila leta 1622 in nato še enkrat 1676. Tri leta kasneje je bil zgrajen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 postavili zvonik. Leta 1854 je cerkev postala župnija. Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena med leti 1871 in 1882 po projektu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil nadškof [[Luigi Mattia Zorn]]. Stavba je bila obnovljena leta 2009. ==Viri == * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}} {{Goriška pokrajina}} {{normativna kontrola}} sapknkly820guo1z2u1dmpf4u7ph6lq Šlovrenc ob Soči 0 504125 5724236 5556336 2022-07-26T18:18:50Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Šlovrenc ob Soči | official_name = Občina Šlovrenc ob Soči<br />Comune di San Lorenzo Isontino | native_name = San Lorenzo Isontino | image_skyline = Chiesa di San Lorenzo Martire (San Lorenzo Isontino) 02.jpg | image_caption = Župnijska cerkev | image_shield = San Lorenzo Isontino-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map of comune of San Lorenzo Isontino (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj občine Šlovrenc ob Soči v Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 55.47 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 31.40 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška pokrajina]] (GO) | frazioni = | mayor_party = | mayor = Ezio Clocchiatti | area_footnotes = [ | area_total_km2 = 4,4 | population_footnotes = | population_total = 1.536 | population_as_of = 31. maj 2021 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Šlovrenčani | elevation_footnotes = | elevation_m = 54 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Lovrenc]] | day = 10. avgust | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official| http://www.sanlorenzoisontino.net/ /}} | footnotes = }} ''' Šlovrenc ob Soči ''' ([[italijanščina|italijansko]] ''oz.'' furlansko '' San Lurinç Lisuntin'' ali '' San Lurinz'') je [[naselje]] in [[občina]] z 1.536 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Včasih se je kraj imenoval Šlovrenc pri Moši. == Geografija == Kraj Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino) je pretežno kmetijska občina, ki se nahaja na desnem bregu reke [[Soča|Soče]] (ki je vendar nekaj kilometrov stran in teče izven občinskega ozemlja), v zadnjem vzhodnem delu furlanske ravnice v stiku s prvimi poganjki Goriških brd. == Zgodovina == Območje so obvladovali Rimljani do leta 569 ko so ga zasedli in pokorili [[Langobardi]]. Okoli leta 1000 pa je območje prišlo pod kontrolo [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Kraj se v zgodovinskih listinah omenja že pred 10. stoletjem. Po poročilu o apostolskem obisku opata iz Možaca leta 1570 v avstrijskem delu oglejske škofije in Šlovrenške cerkve, je takrat kraj štel komaj 200 duš. V 1. svetovni vojni je bil kraj tik ob Soški frontni črti, zato je bilo spomladi 1915 prebivalstvo deportirano v koncentracijsko taborišče Landegg v [[Pottendorf]]u pri Dunaju, kjer je zaradi bolezni in pomanjkanja umrlo 61 krajanov. == Sklici == {{opombe}} ==Viri == * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{Goriška pokrajina}} {{normativna kontrola}} 0yne2nf9u772wrx1k4lixqs5y24e9rn Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje 0 507219 5724319 5620882 2022-07-27T06:29:40Z Cajnik 75920 /* Ocene */ wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Knjiga | name = ''Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje'' | image = [[Slika:KrajPlatnica.jpg|240px]] | image_caption = | author = [[Miha Mazzini]] | illustrator = | cover_artist = | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | series = | subject = slovenska književnost | genre = roman | publisher = [[Goga]] | release_date = [[2021]] | english_pub_date = | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 340 | oclc = | ISBN = 978-961-277-300-7 | preceded_by = [[Skrivna zgodovina Slovenije]] | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 80874243 | predmetne-oznake = slovenska književnost, roman | udk = }} '''''Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje''''' je roman [[Slovenci|slovenskega]] [[pisatelj]]a [[Miha Mazzini|Miha Mazzinija]]. Po avtorjevih besedah se je na pisanje knjige pripravljal že zelo dolgo, dokončno pa je o njej pričel razmišljati, ko je videl statistike o tem, da več kot pol mladih verjame, da bodo kmalu čudežno obogateli. Začela ga je zanimati razlika med starejšo generacijo, ki je obsedena z nepremičninami in njihovimi potomci, ki slavo in bogastvo pričakujejo od socialnih omrežij.<REF>https://www.youtube.com/watch?v=vP5tgGIgsAY</REF> Pisateljica [[Desa Muck]] je o romanu zapisala, da gre za »knjigo orjaškega navdiha, kakršno lahko napiše samo velik pisatelj in velik človek«.<REF>https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/80874243</REF> ==Ocene == # "Zgodbe njegovih prebivalcev, ujetih med domom, gostilno in tovarno, se tako ali drugače dotikajo slehernika: kako preživeti, kako zaslužiti, kako obstati kot človek in se ne spremeniti v materialistično zver. Prepletanje človeških zgodb v izbrušenem, skorajda filmskem stilu ponuja kroniko brez olepšav o času, ki ga živimo.", Dnevnik, 16.december 2021.<REF>https://www.dnevnik.si/1042979265/kultura/knjiga/tedenski-izbor-knjiznih-novosti4546785</REF> # "mojstrsko zapisana pripoved", Večer, 17. julij 2022.<REF>https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/kaj-bomo-brali-na-dopustu-gremo-na-pot-s-knjiznimi-junaki-10290515</REF> == Zunanje povezave == * [https://www.goga.si/izdelek/kraj-kjer-se-izpolnijo-vse-vase-zelje/ Založba Goga] == Viri == [[Kategorija:Knjige leta 2021]] [[Kategorija:Dela Mihe Mazzinija]] [[Kategorija:Slovenski romani]] rg606gisgljry2r3vnjq6nwb26zf4i5 Štarancan 0 507649 5724233 5596137 2022-07-26T18:16:05Z Shabicht 3554 /* Pobratenost */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji|name=Štarancan|official_name=Comune di Staranzano|native_name=Staranzano|image_skyline=Chiesa dei Santi Pietro e Paolo (Staranzano) 01.jpg|image_flag=Staranzano-Gonfalone.png|image_shield=Staranzano-Stemma.png|region=Furlanija - Julijska krajina|province=[[Goriški deželni organ za decentralizacijo|Gorica]] (2019–danes)<br />[[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran|Kras-Soča-Jadran]] (2016–2020)<br />[[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017)|mayor=Riccardo Marchesan|area_total_km2=19,66|population_total=7.200|population_as_of=31. 8. 2021|postal_code=34079|area_code=0481|istat=031023|saint=[[Sveti Peter in Pavel]]}} '''Štarancan''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Staranzano'', [[Bizjaščina|bizjaško]] in [[Furlanščina|furlansko]] ''Staranzan'') je [[naselje]] in [[občina]] z več kot 7.000 prebivalci v [[Italija|italijanski]] [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. == Demografija == === Priseljenci === Podatki ISTAT 31. decembra 2015 kažejo, da v Štarancanu je živelo 345 tujcev: * {{ROM}} 71 (0,99 %) * {{ALB}} 39 (0,54 %) * {{CRO}} 37 (0,52 %) * {{MKD}} 30 (0,42 %) * {{BIH}} 25 (0,35 %) == Pobratene občine == * {{Ikonazastave|Slovenija}} [[Renče]], od leta 1977 [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] 94e2t5lk0vrxrsipknb33cia7xtofep 5724235 5724233 2022-07-26T18:17:33Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji|name=Štarancan|official_name=Comune di Staranzano|native_name=Staranzano|image_skyline=Chiesa dei Santi Pietro e Paolo (Staranzano) 01.jpg|image_flag=Staranzano-Gonfalone.png|image_shield=Staranzano-Stemma.png|region=Furlanija - Julijska krajina|province=[[Goriški deželni organ za decentralizacijo|Gorica]] (2019–danes)<br />[[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran|Kras-Soča-Jadran]] (2016–2020)<br />[[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017)|mayor=Riccardo Marchesan|area_total_km2=19,66|population_total=7.200|population_as_of=31. 8. 2021|postal_code=34079|area_code=0481|istat=031023|saint=[[Sveti Peter in Pavel]]}} '''Štarancan''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Staranzano'', [[Bizjaščina|bizjaško]] in [[Furlanščina|furlansko]] ''Staranzan'') je [[naselje]] in [[občina]] z več kot 7.000 prebivalci v [[Italija|italijanski]] [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. == Demografija == === Priseljenci === Podatki ISTAT 31. decembra 2015 kažejo, da v Štarancanu je živelo 345 tujcev: * {{ROM}} 71 (0,99 %) * {{ALB}} 39 (0,54 %) * {{CRO}} 37 (0,52 %) * {{MKD}} 30 (0,42 %) * {{BIH}} 25 (0,35 %) == Pobratene občine == * {{Ikonazastave|Slovenija}} [[Renče]], od leta 1977 {{Province of Gorizia}} [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] 2q3rvu3u29d9tqjqloq1lwgrlaze1j4 5724237 5724235 2022-07-26T18:19:57Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji|name=Štarancan|official_name=Comune di Staranzano|native_name=Staranzano|image_skyline=Chiesa dei Santi Pietro e Paolo (Staranzano) 01.jpg|image_flag=Staranzano-Gonfalone.png|image_shield=Staranzano-Stemma.png|region=Furlanija - Julijska krajina|province=[[Goriški deželni organ za decentralizacijo|Gorica]] (2019–danes)<br />[[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran|Kras-Soča-Jadran]] (2016–2020)<br />[[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017)|mayor=Riccardo Marchesan|area_total_km2=19,66|population_total=7.200|population_as_of=31. 8. 2021|postal_code=34079|area_code=0481|istat=031023|saint=[[Sveti Peter in Pavel]]}} '''Štarancan''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Staranzano'', [[Bizjaščina|bizjaško]] in [[Furlanščina|furlansko]] ''Staranzan'') je [[naselje]] in [[občina]] z več kot 7.000 prebivalci v [[Italija|italijanski]] [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. == Demografija == === Priseljenci === Podatki ISTAT 31. decembra 2015 kažejo, da v Štarancanu je živelo 345 tujcev: * {{ROM}} 71 (0,99 %) * {{ALB}} 39 (0,54 %) * {{CRO}} 37 (0,52 %) * {{MKD}} 30 (0,42 %) * {{BIH}} 25 (0,35 %) == Pobratene občine == * {{Ikonazastave|Slovenija}} [[Renče]], od leta 1977 ==Sklici== {{opombe}} {{Province of Gorizia}} [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] o6pvzj40mb3xncsa8ga6byvgetppjil Marksizem-leninizem 0 509228 5724130 5614825 2022-07-26T14:05:40Z Zm05gamer 180058 dodanih še več sklicev, predloga zaenkrat še ostane wikitext text/x-wiki {{več sklicev}} [[Slika:Stamp of USSR 2258.jpg|sličica|[[Karl Marx]] in [[Vladimir Lenin]], upodobljena na [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[poštna znamka|poštni znamki]]]] '''Marksizem-leninizem''' je komunistična [[ideologija]] in glavno [[Komunizem|komunistično]] gibanje 20. stoletja.<ref name="Lansford">{{cite book|author-last=Lansford|author-first=Thomas|date=2007|title=Communism|location=New York|publisher=Cavendish Square Publishing|pages=9–24, 36–44|isbn=978-0761426288|quote=By 1985, one-third of the world's population lived under a Marxist–Leninist system of government in one form or another.}}</ref> To je bilo uradno ime uradne državne ideologije, ki jo je sprejela [[Sovjetska zveza]],<ref>{{cite book|author-last=Evans|author-first=Alfred B.|date=1993|title=Soviet Marxism-Leninism: The Decline of an Ideology|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|pages=1–2|isbn=9780275947637}}</ref> njene satelitske države v vzhodnem bloku in različni samooklicani znanstveni socialistični režimi v gibanju neuvrščenih in tretjem svetu med [[Hladna vojna|hladno vojno]],<ref>{{cite book|author-last=Hanson|author-first=S. E.|title=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]]|chapter=Marxism/Leninism|year=2001|edition=1st|isbn=9780080430768|pages=9298–9302|doi=10.1016/B0-08-043076-7/01174-8}}</ref> kot tudi komunistična internacionala po boljševizaciji. Danes je marksizem-leninizem ideologija več komunističnih strank in ostaja uradna ideologija vladajočih strank [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]], [[Kuba|Kube]], [[Laos|Laosa]] in [[Vietnam|Vietnama]] kot enotnih enostrankarskih socialističnih republik in [[Nepal|Nepala]] v večstrankarski demokraciji.<ref name="cooke">{{cite book|editor-last=Cooke|editor-first=Chris|date=1998|title=Dictionary of Historical Terms|edition=2nd|pages=221–222|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-67347-8}}</ref><ref name="Battharai 2018">{{cite news|author-last=Bhattarai|author-first=Kamal Dev|date=21 February 2018|url=https://thediplomat.com/2018/02/the-rebirth-of-the-nepal-communist-party/|title=The (Re)Birth of the Nepal Communist Party|work=The Diplomat|accessdate=29 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302222331/https://thediplomat.com/2018/02/the-rebirth-of-the-nepal-communist-party/|archive-date=2 March 2021|url-status=live}}</ref> Na splošno marksisti-leninisti podpirajo proletarski internacionalizem in socialistično demokracijo ter nasprotujejo [[Anarhizem|anarhizmu]], [[Fašizem|fašizmu]], [[Imperializem|imperializmu]] in [[Demokracija|liberalni demokraciji]]. Marksizmo-leninizem meni, da je za zamenjavo [[Kapitalizem|kapitalizma]] potrebna dvostopenjska komunistična revolucija. Vangardna stranka, hierarhično organizirana skozi demokratični centralizem, bi prevzela oblast "v imenu proletariata" in vzpostavila socialistično državo pod vodstvom komunistične stranke, za katero trdi, da predstavlja [[Diktatura|diktaturo]] proletariata. Država nadzoruje gospodarstvo in produkcijska sredstva, zatira buržoazijo, protirevolucijo in opozicijo, spodbuja kolektivizem v družbi in utira pot morebitni komunistični družbi, ki bi bila tako brezrazredna kot brezdržavna. Zaradi svojega državno usmerjenega pristopa so marksistično-leninistične države zahodni akademiki običajno imenovali komunistične države.<ref name="cooke3">{{cite book|editor-last=Cooke|editor-first=Chris|date=1998|title=Dictionary of Historical Terms|edition=2nd|pages=221–222|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-67347-8}}</ref> Marksistično-leninistično ideologijo je kot prakso razvil sovjetski voditelj [[Josif Stalin]] okrog leta 1925, na podlagi svojega razumevanja in sinteze ortodoksnega [[Marksizem|marksizma]] in [[Leninizem|leninizma]]. Po [[Smrt in pogreb Vladimirja Lenina|smrti Vladimirja Lenina]] leta 1924 je marksizmo-leninizem postal posebno gibanje v Sovjetski zvezi, ko so Stalin in njegovi podporniki prevzeli nadzor nad stranko. Zavrnil je splošno predstavo zahodnih marksistov o svetovni revoluciji kot predpogoju za izgradnjo [[Socializem|socializma]] v prid konceptu socializma v eni državi. Po njegovih privržencih je postopni prehod iz kapitalizma v socializem pomenila uvedba [[Petletka|prvega petletnega načrta]] in sovjetska ustava iz leta 1936. Do poznih dvajsetih let prejšnjega stoletja je Stalin vzpostavil ideološko ortodoksnost med Rusko komunistično partijo (boljševiki), Sovjetsko zvezo in Komunistično internacionalo, da bi vzpostavil univerzalno marksistično-leninistično prakso. Formulacija sovjetske različice dialektičnega in zgodovinskega materializma v tridesetih letih prejšnjega stoletja s strani Stalina in njegovih sodelavcev, kot na primer v Stalinovi knjigi ''Dialektični in zgodovinski materializem'', je postala uradna sovjetska interpretacija marksizma, za zgled pa so jo vzeli marksisti-leninisti v drugih državah. V poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja je Stalinov uradni učbenik ''Zgodovina komunistične partije Sovjetske zveze (boljševikov)'' (1938) populariziral marksizem-leninizem kot izraz.<ref name="cooke2">{{cite book|editor-last=Cooke|editor-first=Chris|date=1998|title=Dictionary of Historical Terms|edition=2nd|pages=221–222|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-67347-8}}</ref><ref name="johnmorgan-ideology">{{harvnb|Morgan|2015|pp=657, 659}}: "Lenin argued that power could be secured on behalf of the proletariat through the so-called vanguard leadership of a disciplined and revolutionary communist party, organized according to what was effectively the military principle of democratic centralism. ... The basics of Marxism-Leninism were in place by the time of Lenin's death in 1924. ... The revolution was to be accomplished in two stages. First, a 'dictatorship of the proletariat,' managed by the élite 'vanguard' communist party, would suppress counterrevolution, and ensure that natural economic resources and the means of production and distribution were in common ownership. Finally, communism would be achieved in a classless society in which Party and State would have 'withered away'."</ref><ref name="busky">{{cite book|author-last=Busky|author-first=Donald F.|date=2002|title=Communism in History and Theory: From Utopian Socialism to the Fall of the Soviet Union|publisher=Greenwood Publishing|pages=163–165|isbn=978-0275977481}}</ref><ref name="albert24">{{cite book|author-last1=Albert|author-first1=Michael|author-link1=Michael Albert|author-last2=Hahnel|author-first2=Robin|author-link2=Robin Hahnel|date=1981|title=Socialism Today and Tomorrow|location=Boston, Massachusetts|publisher=South End Press|pages=24–26|isbn=978-0896080775}}</ref><ref name="Andrain">{{cite book|author-last=Andrain|author-first=Charles F.|date=1994|title=Comparative Political Systems: Policy Performance and Social Change|location=Armonk, New York|publisher=M. E. Sharpe|pages=140|quote=The communist party-states collapsed because they no longer fulfilled the essence of a Leninist model: a strong commitment to Marxist-Leninist ideology, rule by the vanguard communist party, and the operation of a centrally planned state socialist economy. Before the mid-1980s, the communist party controlled the military, police, mass media, and state enterprises. Government coercive agencies employed physical sanctions against political dissidents who denounced Marxism-Leninism.|isbn=978-1563242809}}</ref><ref name="evans">{{cite book|author-last=Evans|author-first=Alfred|date=1993|title=Soviet Marxism-Leninism: The Decline of an Ideology|publisher=ABC-CLIO|pages=24|quote=Lenin defended the dictatorial organization of the workers' state. Several years before the revolution, he had bluntly characterized dictatorship as 'unlimited power based on force, and not on law', leaving no doubt that those terms were intended to apply to the dictatorship of the proletariat. ... To socialists who accused the Bolshevik state of violating the principles of democracy by forcibly suppressing opposition, he replied: you are taking a formal, abstract view of democracy. ... The proletarian dictatorship was described by Lenin as a single-party state.|isbn=978-0275947637}}</ref> Internacionalizem marksistično-leninističnega socializma v eni državi se je izražal v podpiranju revolucij v drugih državah, sprva prek komunistične internacionale, nato pa v konceptu socialističnih držav po [[Destalinizacija|destalinizaciji]]. Ustanovitev drugih komunističnih držav po drugi svetovni vojni je povzročila sovjetizacijo in te države pod vodstvom komunistov so sledile sovjetskemu marksistično-leninističnemu modelu petletnih načrtov in hitre industrializacije, politične centralizacije in represije. Med hladno vojno je bil marksizem-leninizem gonilna sila v mednarodnih odnosih večino 20. stoletja. S [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|smrtjo Stalina]] in destalinizacijo je marksizmo-leninizem doživel več revizij in prilagoditev, kot so guevarizem, misel [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minha]], [[hodžaizem]], [[maoizem]], socializem s kitajskimi značilnostmi in [[titoizem]].<ref name="Bullock & Trombley 506">{{cite book|editor-last1=Bullock|editor-first1=Allan|editor-link1=Alan Bullock|editor-last2=Trombley|editor-first2=Stephen|date=1999|title=The New Fontana Dictionary of Modern Thought|edition=3rd|pages=506|publisher=Harper Collins|isbn=978-0006863830}}</ref><ref name="Lisichkin 1989, p. 59">{{cite magazine|date=1989|title=Мифы и реальность|trans-title=Myths and reality|magazine=[[Novy Mir]]|language=ru|volume=3|pages=59|author-last=Lisichkin|author-first=G.}}</ref> To je povzročilo tudi več razcepov med marksistično-leninističnimi državami, kar je povzročilo spor Tito-Stalin, kitajsko-sovjetski in kitajsko-albanski razkol. O družbeno-ekonomski naravi marksistično-leninističnih držav, zlasti Sovjetske zveze v času Stalina, se je veliko razpravljalo, različno so bili označeni kot oblika birokratskega kolektivizma, državnega kapitalizma, državnega socializma ali popolnoma edinstven način proizvodnje. Vzhodni blok, vključno z marksistično-leninističnimi državami v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] ter socialističnimi režimi tretjega sveta, so bili različno opisani kot "birokratsko-avtoritarni sistemi", kitajska družbeno-ekonomska struktura pa je bila označena kot "nacionalistični državni kapitalizem".<ref name="The Economics of Socialism after World War Two: 1945-1990">{{cite book|author-last=Wilczynski|author-first=J.|title=The Economics of Socialism after World War Two: 1945-1990|publisher=Aldine Transaction|date=2008|isbn=978-0202362281|pages=21|quote=Contrary to Western usage, these countries describe themselves as 'Socialist' (not 'Communist'). The second stage (Marx's 'higher phase'), or 'Communism' is to be marked by an age of plenty, distribution according to needs (not work), the absence of money and the market mechanism, the disappearance of the last vestiges of capitalism and the ultimate 'whithering away' of the State.}}</ref><ref>{{cite book|author-last=Steele|author-first=David Ramsay|title=From Marx to Mises: Post Capitalist Society and the Challenge of Economic Calculation|publisher=Open Court|date=September 1999|isbn=978-0875484495|page=45|quote=Among Western journalists the term 'Communist' came to refer exclusively to regimes and movements associated with the Communist International and its offspring: regimes which insisted that they were not communist but socialist, and movements which were barely communist in any sense at all.}}</ref><ref>{{cite book|author-last1=Rosser|author-first1=Mariana V.|author-last2=Barkley Jr.|author-first2=J.|title=Comparative Economics in a Transforming World Economy|publisher=MIT Press|date=23 July 2003|isbn=978-0262182348|pages=14|quote=Ironically, the ideological father of communism, Karl Marx, claimed that communism entailed the withering away of the state. The dictatorship of the proletariat was to be a strictly temporary phenomenon. Well aware of this, the Soviet Communists never claimed to have achieved communism, always labeling their own system socialist rather than communist and viewing their system as in transition to communism.}}</ref><ref name="Williams 1983 289">{{cite book|author-last=Williams|author-first=Raymond|title=Keywords: A vocabulary of culture and society, revised edition|publisher=Oxford University Press|year=1983|isbn=978-0-19-520469-8|page=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289]|chapter=Socialism|quote=The decisive distinction between socialist and communist, as in one sense these terms are now ordinarily used, came with the renaming, in 1918, of the Russian Social-Democratic Labour Party (Bolsheviks) as the All-Russian Communist Party (Bolsheviks). From that time on, a distinction of socialist from communist, often with supporting definitions such as social democrat or democratic socialist, became widely current, although it is significant that all communist parties, in line with earlier usage, continued to describe themselves as socialist and dedicated to socialism.|chapter-url-access=registration|chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289}}</ref> Kritika marksizmo-leninizma se v veliki meri prekriva s kritiko vladavine komunistične stranke in se osredotoča predvsem na dejanja in politike, ki so jih izvajali marksistično-leninistični voditelji, predvsem Stalin, [[Mao Cetung]] in [[Pol Pot]]. V praksi je marksistično-leninistične države zaznamovala visoka stopnja centraliziranega nadzora s strani države in komunistične partije, politična represija, državni ateizem, kolektivizacija, uporaba prisilnega dela in delovnih taborišč ter brezplačno univerzalno izobraževanje in zdravstveno varstvo, nizka brezposelnost in nižje cene določenega blaga. Zgodovinarji, kot sta Silvio Pons in Robert Service, so izjavili, da sta represija in [[totalitarizem]] izhajala iz marksistično-leninistične ideologije.<ref name="service totalitarian">{{harvnb|Service|2007|pp=5–6}}: "Whereas fascist totalitarianism in Italy and Germany was crushed in 1945, communist totalitarianism was reinforced in the USSR and other Marxist-Leninist states ... enough was achieved in the pursuit of comprehensive political monopoly for the USSR – as well as most other communist states – to be rightly described as totalitarian."</ref><ref name="service labor camps">{{harvnb|Service|2007|p=301}}: "The labor camps developed in the USSR were introduced across the communist world. This was especially easy in eastern Europe where they inherited the punitive structures of the Third Reich. But China too was quick in developing its camp network. This became one of the defining features of communism. It is true that other types of society used forced labour as part of their penal system … What was different about communist rulership was the dispatch of people to the camps for no reason other than the misfortune of belonging to a suspect social class."</ref>{{sfn|Pons|Service|2010|p=307}}<ref name="pons ethnic cleansing">{{harvnb|Pons|Service|2010|pp=308–310}}: "The linkages between ethnic cleansing and the history of communism in power are manifold. Communist governments, wherever they arose, sought to increase the purview of their states by homogenizing, categorizing and making more transparent their populations. … The state would weed out the weak and ungovernable ... and eliminate those ethnicities or nationalities that proved able to perpetuate their cultural, political and economic distinctiveness. ... Ethnic cleansing and communism are linked not only in the history of the Soviet Union and Stalin ... Communist governments saw it in their interests to establish ethnically-homogeneous states and territories, sometimes even claiming that 'national' expulsions constituted a 'social' revolution, since those expelled were the bourgeois or aristocratic 'oppressors' of the native peoples"</ref> Zgodovinarji, kot sta Michael Geyer in Sheila Fitzpatrick, so predstavili druge razlage in kritizirali osredotočenost na višje družbene ravni in uporabo konceptov hladne vojne, kot je totalitarizem, ki so zakrili resničnost sistema.<ref name="Columbia 2007">{{cite encyclopedia|url=http://www.bartleby.com/65/co/communism.html|title=Communism|encyclopedia=[[The Columbia Encyclopedia]]|edition=6th|year=2007|access-date=29 November 2020|archive-date=10 February 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090210050324/http://bartleby.com/65/co/communism.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|author-last1=Ball|author-first1=Terence|author-last2=Dagger|author-first2=Richard|orig-date=1999|date=2019|url=https://www.britannica.com/topic/communism|title=Communism|edition=revised|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=10 June 2020|archive-date=16 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150616023735/https://www.britannica.com/topic/communism|url-status=live}}</ref><ref name="Busky 2000, pp. 6–8">{{cite book|author-last=Busky|author-first=Donald F.|date=2000|title=Democratic Socialism: A Global Survey|publisher=[[Praeger Paperback|Praeger]]|pages=6–8|isbn=978-0-275-96886-1|quote=In a modern sense of the word, communism refers to the ideology of Marxism-Leninism. ... [T]he adjective ''democratic'' is added by democratic socialists to attempt to distinguish themselves from Communists who also call themselves socialists. All but communists, or more accurately, Marxist-Leninists, believe that modern-day communism is highly undemocratic and totalitarian in practice, and democratic socialists wish to emphasise by their name that they disagree strongly with the Marxist-Leninist brand of socialism.}}</ref> Medtem ko je pojav Sovjetske zveze kot prve nominalno komunistične države na svetu privedel do razširjene povezave komunizma z marksizmom-leninizmom in sovjetskim modelom, je več akademikov in ekonomistov, med drugimi znanstveniki, navedlo, da je bil marksistično-leninistični model v praksi oblika državnega kapitalizma ali nenačrtovanega administrativno-komandnega sistema ali poveljniške ekonomije.<ref>{{cite journal|author-link=Noam Chomsky|date=1986|title=The Soviet Union Versus Socialism|url=https://chomsky.info/1986____/|url-status=live|journal=[[Our Generation (journal)|Our Generation]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190104103632/https://chomsky.info/1986____/|archive-date=4 January 2019|access-date=10 June 2020|author-last=Chomsky|author-first=Noam}}</ref><ref>{{cite journal|date=2001|title='State Capitalism' in the Soviet Union|url=http://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|url-status=live|journal=History of Economics Review|volume=34|pages=110–126|doi=10.1080/10370196.2001.11733360|archive-url=https://web.archive.org/web/20190728140836/https://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|archive-date=28 July 2019|access-date=12 April 2017|author-last1=Howard|author-first1=M. C.|author-last2=King|author-first2=J. E.|number=1|s2cid=42809979}}</ref><ref name="Fitzgibbons 2002">{{cite web|last=Fitzgibbons|first=Daniel J.|date=11 October 2002|title=USSR strayed from communism, say Economics professors|url=https://www.umass.edu/pubaffs/chronicle/archives/02/10-11/economics.html|access-date=22 September 2021|website=The Campus Chronicle|publisher=[[University of Massachusetts Amherst]]}} See also {{cite web|last=Wolff|first=Richard D.|author-link=Richard D. Wolff|date=27 June 2015|title=Socialism Means Abolishing the Distinction Between Bosses and Employees|url=http://www.truth-out.org/news/item/31567-socialism-means-abolishing-the-distinction-between-bosses-and-employees|access-date=29 January 2020|website=[[Truthout]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Komunizem]] * [[Marksizem]] * [[Leninizem]] * [[Stalinizem]] * [[Maoizem]] * [[Titoizem]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Komunizem]] kt2rivn81gp8lhw5z8u0psh814ld6p7 FK Nevėžis 0 510004 5724348 5681199 2022-07-27T10:12:37Z Makenzis 158308 /* Moštvo sezone 2022 */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = FK Nevėžis | image = | fullname = Nogometni klub Nevėžis | nickname = kėdainiai | founded = [[1945]] | ground = [[Kėdainių miesto stadionas]] <br />[[Kėdainiai]] | capacity = 3 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} [[Saulius Skibiniauskas]] | mgrtitle = Trener: | manager = {{flagicon|LTU}} [[Darius Gvildys]] | league = [[Pirma lyga]] | season = [[2021]] | position = 10.mesto [[A lyga]] | website = http://www.fknevezis.lt | pattern_la1=|pattern_b1=|pattern_ra1=| leftarm1=0000FF|body1=0000FF|rightarm1=0000FF|shorts1=0000FF|socks1=0000FF| pattern_la2=|pattern_b2=|pattern_ra2=| leftarm2=FFFFFF|body2=FFFFFF|rightarm2=FFFFFF|shorts2=0000FF|socks2=FFFFFF| }} '''Futbolo klubas Nevėžis''' ali na kratko '''Nevėžis''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Kėdainiai]]. Ustanovljen je bil [[1945]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[Pirma lyga]] (D2):''' ::'''PRVAKI (1x):''' 2020 ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! @ ! Opombe |- |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''1995–1996''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''II lyga''' | bgcolor="#DEB678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito96.html</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''1996.–1997''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''II lyga''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito97.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1997–1998''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''Lietuvos lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''10.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito98.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1998–1999''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''I lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito99.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1999''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''LFF lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito99b.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2000''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''LFF lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito00.html</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2001''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito01.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2002''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFCCCC" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito02.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2003''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''13.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito03.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2004''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#DEB678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito04.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2005''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFCCCC" style="text-align:center;"| '''10.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito05.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2006''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFCCCC" style="text-align:center;"| '''10.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito06.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2007''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#DEB678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito07.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2008''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''9.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito08.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2009''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito09.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2010''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2010.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2011''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2011.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2012''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2012.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2013''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#BBBBBB" style="text-align:center;"| '''2.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2013.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2014''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2014.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2015''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2015.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2016''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2016.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''7.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2017.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2018.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2019.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2020.html#1lyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga 2021|2021]]''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFAAAA" style="text-align:center;"| '''10.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2021.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''[[Pirma lyga]]''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2022.html#1lyga</ref> |- |} == Moštvo sezone 2022 == ''Podatki z dne [[30. januar]]a 2022.'' (alyga.lt) {{Fs start}} {{fs player|name=Robertas Granauskas|nat=LTU|no=34|pos=GK}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no= 4|nat=LTU|name=Tomas Rakašius|pos=DF}} {{Fs player|no= 7|nat=LTU|name=Deividas Mikalauskas|pos=DF}} {{Fs player|no=11|nat=LTU|name=Deividas Gražys|pos=DF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no=10|nat=LTU|name=Aretas Gėgžna|pos=MF}} {{Fs player|no=20|nat=LTU|name=Tautvydas Amalas|pos=MF}} {{Fs player|no=35|nat=LTU|name=Rokas Župerka|pos=MF}} {{fs player|no=77|nat=LTU|name=Vakaris Skibiniauskas|pos=MF}} {{Fs player|no=|nat=LTU|name=[[Aurimas Raginis]]|pos=MF}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs player|no=22|nat=LTU|name=Ernestas Mickevičius|pos=FW}} |----- ! colspan="9" bgcolor="#B0D3FB" align="left" | |----- bgcolor="#DFEDFD" {{Fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} [[Darius Maciulevičius]], ([[2010]]) * {{flagicon|LTU}} [[Julius Kasparavičius]], ([[2021]]–) == Viri in opombe == {{opombe|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fknevezis.lt (fknevezis.lt oficial)] (LT) * [https://alyga.lt/komanda/nevezis ''alyga.lt''] * [https://uk.soccerway.com/teams/lithuania/nevezis-kedainiai/3787/ ''Soccerway''] {{Nogomet v Litvie}} {{DEFAULTSORT:Nevėžis}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi]] {{normativna kontrola}} 1wr962xfb2t2nw4hd8p97soobxp97r7 Gradišče ob Soči 0 510351 5724225 5625613 2022-07-26T18:08:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune|name=Gradišče ob Soči|official_name=Comune di Gradisca d'Isonzo|native_name=|image_skyline=|image_caption=|imagesize=|image_alt=|image_shield=Gradisca d'Isonzo-Stemma.png|shield_alt=|image_map=|map_caption=|map_alt=|pushpin_label_position=|pushpin_map_alt=|coordinates_footnotes=|region=[[Furlanija - Julijska krajina]]|province=[[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] <small>(1927–2017)<small>|frazioni=''nobena''|mayor=Linda Tomasinsig|mayor_party=leva sredina|area_total_km2=11,22|area_footnotes=|elevation_m=32|elevation_footnotes=|population_total=6.391|population_as_of=30. 9. 2021|population_footnotes=|population_demonym=Gradiščan, Gradiščanka|postal_code=34072|area_code=|istat=|saint=[[Sveti Peter in Pavel]]|day=[[29. junij]]|website={{official|http://www.comune.gradisca-d-isonzo.go.it/}}|footnotes=|longd=13|coordinates_display=|latd=45|latm=53|lats=|latNS=N|twin1=|twin1_country=|longm=30|longs=|pop_density_footnotes=569,61|coordinates_type=|other_name=Gradisca d'Isonzo|longEW=E}} '''Gradišče ob Soči''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Gradisca d'Isonzo'', [[Furlanščina|furlansko]] ''Gardiscje'' ali ''Gardiscje Imperiâl'', vzhodno-furlansko ''Gardiscja'') je naselje in občina v bivši [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]], v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]] v [[Italija|Italiji]]. Občina ima 6.391 prebivalcev (leta 2021) in meri 11,22&nbsp;[[Kvadratni kilometer|km²]]. Naselje leži okoli 12&nbsp;km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.gradisca-d-isonzo.go.it/ Comune di Gradisca d'Isonzo](v italijanščini) {{province of Gorizia}} {{it-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] iqhqo93b710l471u82p03n7zt0w4un8 Kritike komunizma 0 510463 5724317 5652221 2022-07-27T06:26:07Z 46.123.241.186 slog wikitext text/x-wiki [[Slika:Communism expansion.png|sličica|301x301_pik|Zemljevid nekdanjih (in današnjih) komunističnih držav]] Dejanja vlad [[Komunizem|komunističnih]] držav so bila predmet kritik po vsem političnem spektru.<ref name="phil">{{cite web|url=https://www.philosophybasics.com/branch_communism.html|title=Criticisms of Communist Party Rule|publisher=Philosophybasics|access-date=10 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180311141005/https://www.philosophybasics.com/branch_communism.html|archive-date=11 March 2018|url-status=live}}</ref> Po mnenju kritikov vladavina komunizma vodi v [[totalitarizem]], [[Državna represija|politično represijo]], omejevanje človekovih pravic, slabo gospodarsko uspešnost ter kulturno in umetniško cenzuro.<ref>{{cite journal|last=Krieger|first=Joel Krieger|year=2001|title=Communist Party States|url=http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780195117394.001.0001/acref-9780195117394-e-0146?rskey=EHcpav&result=1|url-status=live|publisher=Oxford Reference|doi=10.1093/acref/9780195117394.001.0001|isbn=9780195117394|archive-url=https://web.archive.org/web/20180311140843/http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780195117394.001.0001/acref-9780195117394-e-0146?rskey=EHcpav&result=1|archive-date=11 March 2018|access-date=10 March 2018}}</ref> Vladavino komunizma so še posebej ostro kritizirali antikomunisti in desničarski kritiki, pa tudi drugi, kot npr. učenjaki, kritiki, strokovnjaki, zgodovinarji, demokratični socialisti in libertarni socialisti. Vladajoče komunistične partije so izpodbijala tudi domača nesoglasja.<ref>{{cite web|url=https://www.kuwi.europa-uni.de/de/lehrstuhl/vs/politik3/Lehre_WS_10_11/Wielgohs-Pollack-Dissent.pdf|title=Dissent and Opposition in Communist Eastern Europe|last1=Pollack|first1=Detlef|last2=Wielgohs|first2=Jan|publisher=European University Viadrina|access-date=10 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180311081222/https://www.kuwi.europa-uni.de/de/lehrstuhl/vs/politik3/Lehre_WS_10_11/Wielgohs-Pollack-Dissent.pdf|archive-date=11 March 2018|url-status=live}}</ref>                    Več avtorjev je opazilo vrzeli med uradno politiko enakosti in ekonomske pravičnosti ter realnostjo pojava novega razreda v komunističnih državah, ki je uspeval na račun preostalega prebivalstva. V [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] so dela disidentov Václava Havela in Aleksandra Solženicina pridobila mednarodno veljavo, prav tako dela razočaranih bivših komunistov, kot je [[Milovan Đilas]], ki je obsodil nov razredni ali nomenklaturni sistem, ki je nastal pod vladavino komunistične partije.<ref name="Đilas 1957">{{cite book|first=Milovan|last=Đilas|year=1983|orig-year=1957|title=The New Class: An Analysis of the Communist System|edition=paperback|publisher=Harcourt Brace Jovanovich|location=San Diego|isbn=0-15-665489-X}}</ref><ref name="Đilas 1969">{{cite book|first=Milovan|last=Đilas|year=1969|title=The Unperfect Society: Beyond the New Class|translator-first=Dorian|translator-last=Cooke|publisher=Harcourt, Brace & World|location=New York City|isbn=0-15-693125-7}}</ref><ref name="Đilas 1998">{{cite book|first=Milovan|last=Đilas|year=1998|title=Fall of the New Class: A History of Communism's Self-Destruction|edition=hardcover|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=0-679-43325-2}}</ref> Večje kritike prihajajo tudi s strani antistalinistične levice in drugih.<ref name="Chomsky 1986">[[Noam Chomsky|Chomsky, Noam]] (Spring/Summer 1986). "[https://chomsky.info/1986____/ The Soviet Union Versus Socialism]." ''[[Our Generation (journal)|Our Generation]]''. Retrieved 10 June 2020 – via Chomsky.info.</ref><ref name="State Capitalism in the Soviet Union, 2001">Howard, M. C.; King J. E. King (2001). [http://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf "'State Capitalism' in the Soviet Union"]. ''History of Economics Review''. '''34''' (1): 110–126. {{doi|10.1080/10370196.2001.11733360}}.</ref><ref name="Wolff 2015">[[Richard D. Wolff|Wolff, Richard D.]] (27 June 2015). [http://www.truth-out.org/news/item/31567-socialism-means-abolishing-the-distinction-between-bosses-and-employees "Socialism Means Abolishing the Distinction Between Bosses and Employees"]. ''[[Truthout]]''. Retrieved 29 January 2020.</ref><ref name="Robinson 2017">{{cite web|last=Robinson|first=Nathan J.|date=28 October 2017|url=https://www.currentaffairs.org/2017/10/how-to-be-a-socialist-without-being-an-apologist-for-the-atrocities-of-communist-regimes|title=How to Be a Socialist without Being an Apologist for the Atrocities of Communist Regimes|website=Current Affairs|access-date=8 September 2020}}</ref> O njeni družbeno-ekonomski naravi se je veliko razpravljalo, različno je bila označena kot oblika birokratskega kolektivizma, državnega [[Kapitalizem|kapitalizma]], državnega [[Socializem|socializma]] ali popolnoma edinstven način proizvodnje.<ref>Andrai, Charles F. (1994). ''Comparative Political Systems: Policy Performance and Social Change''. Armonk, New York: M. E. Sharpe. p. 140.</ref><ref>Sandle, Mark (1999). ''A Short History of Soviet Socialism''. London: UCL Press. pp. 265–266. {{doi|10.4324/9780203500279}}. {{ISBN|9781857283556}}.</ref><ref>John Morgan, W. (2001). "Marxism–Leninism: The Ideology of Twentieth-Century Communism". In Wright, James D., ed. ''International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences'' (2nd ed.). Oxford: Elsevier. pp. 657–662.</ref><ref>Smith, S. A. (2014). ''The Oxford Handbook of the History of Communism''. Oxford: Oxford University Press. p. 126. {{ISBN|9780191667527}}. "The 1936 Constitution described the Soviet Union for the first time as a 'socialist society', rhetorically fulfilling the aim of building socialism in one country, as Stalin had promised."</ref> Vladavina komunizma je bila ostro kritizirana kot avtoritarna ali totalitarna zaradi aretacij in [[Množični poboji v komunizmu|pobijanja političnih nasprotnikov in družbenih razredov]] (tako imenovanih "sovražnikov ljudstva"), preganjanja vere, etničnega pobijanja, prisilne kolektivizacije in uporabe prisilnega dela v koncentracijskih taboriščih. Vladavina komunizma je bila obtožena tudi zločinskih dejanj v [[Kambodža|Kambodži]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], [[Poljska|Poljskem]] in v [[Ukrajina|Ukrajini]], kar je privedlo do velikih [[Genocid|genocidov]].<ref>{{cite thesis|last=Sawicky|first=Nicholas D.|date=20 December 2013|url=https://digitalcommons.brockport.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1318&context=ehd_theses|title=The Holodomor: Genocide and National Identity|type=Education and Human Development Master's Theses|publisher=The College at Brockport: State University of New York|access-date=6 October 2020|via=Digital Commons|quote=Scholars also disagree over what role the Soviet Union played in the tragedy. Some scholars point to Stalin as the mastermind behind the famine, due to his hatred of Ukrainians (Hosking, 1987). Others assert that Stalin did not actively cause the famine, but he knew about it and did nothing to stop it (Moore, 2012). Still other scholars argue that the famine was just an effect of the Soviet Union's push for rapid industrialization and a by-product of that was the destruction of the peasant way of life (Fischer, 1935). The final school of thought argues that the Holodomor was caused by factors beyond the control of the Soviet Union and Stalin took measures to reduce the effects of the famine on the Ukrainian people (Davies & Wheatcroft, 2006).}}</ref> Vendar med znanstveniki ni soglasja in je to odvisno od uporabljene definicije genocida. Zahodnjaška kritika komunistične vladavine je temeljila tudi na kritiki socializma s strani ekonomistov, kot sta Friedrich Hayek in Milton Friedman, ki sta trdila, da sta državno lastništvo in načrtno gospodarstvo, značilno za komunistično vladavino v sovjetskem slogu, odgovorna za gospodarsko stagnacijo in pomanjkanja gospodarstva, ki zagotavljajo malo spodbude za posameznike za izboljšanje produktivnosti in vključevanje v podjetništvo.<ref>{{cite book|title=Economic calculation in the Socialist Commonwealth|access-date=11 November 2019|last=Von Mises|first=Ludwig|author-link=Ludwig von Mises|year=1990|publisher=[[Mises Institute]]|url=https://mises.org/sites/default/files/Economic%20Calculation%20in%20the%20Socialist%20Commonwealth_Vol_2_3.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20190913030435/https://mises.org/sites/default/files/Economic%20Calculation%20in%20the%20Socialist%20Commonwealth_Vol_2_3.pdf|archive-date=13 September 2019|url-status=live}}</ref><ref>Hayek, Friedrich (1935). "The Nature and History of the Problem"; "The Present State of the Debate". ''Collectivist Economic Planning''. pp. 1–40, 201–243.</ref><ref>Durlauf, Steven N.; Blume, Lawrence E., ed. (1987). ''The New Palgrave Dictionary of Economics Online''. Palgrave Macmillan. Retrieved 2 February 2013. doi:10.1057/9780230226203.1570.</ref><ref>Biddle, Jeff; Samuels, Warren; Davis, John (2006). ''A Companion to the History of Economic Thought, Wiley-Blackwell''. p. 319. "What became known as the socialist calculation debate started when von Mises (1935 [1920]) launched a critique of socialism".</ref><ref>Levy, David M.; Peart, Sandra J. (2008). "Socialist calculation debate". ''The New Palgrave Dictionary of Economics. Second Edition''. Palgrave Macmillan. {{ISBN|978-0333786765}}.</ref> Antistalinistična levica in drugi levičarski kritiki jo vidijo kot primer državnega kapitalizma in jo označijo kot "rdeči fašizem" v nasprotju z levičarsko politiko.<ref>{{cite book|last=Cliff|first=Tony|year=1996|url=https://www.marxists.org/ebooks/cliff/state-capitalism-in-russia-cliff.pdf|title=State Capitalism in Russia|access-date=6 October 2020|via=Marxists Internet Archive}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Alami|first1=Ilias|last2=Dixon|first2=Adam D.|date=January 2020|title=State Capitalism(s) Redux? Theories, Tensions, Controversies|journal=Competition & Change|volume=24|issue=1|pages=70–94|doi=10.1177/1024529419881949|issn=1024-5294|doi-access=free|s2cid=211422892}}</ref> Drugi levičarji, vključno z [[Marksizem-leninizem|marksizmo-leninisti]], jo kritizirajo zaradi njenih represivnih državnih dejanj, hkrati pa priznavajo določene napredke, kot so egalitarni dosežki in modernizacija v takih državah.<ref>{{cite journal|author=Voline|year=1995|title=Red Fascism|url=https://theanarchistlibrary.org/library/voline-red-fascism|journal=Itinéraire|location=Paris|issue=13|access-date=6 October 2020|postscript=. First published in the July 1934 edition of ''Ce qu'il faut dire'' (Brussels).|via=The Anarchist Library|translator-last=Sharkey|translator-first=Paul}}</ref><ref>{{cite journal|last=Meyer|first=Gerald|date=Summer 2003|title=Anarchism, Marxism and the Collapse of the Soviet Union|journal=Science & Society|volume=67|issue=2|pages=218–221|doi=10.1521/siso.67.2.218.21187|issn=0036-8237|jstor=40404072}}</ref><ref>{{cite journal|last=Tamblyn|first=Nathan|date=April 2019|title=The Common Ground of Law and Anarchism|journal=Liverpool Law Review|volume=40|issue=1|pages=65–78|doi=10.1007/s10991-019-09223-1|issn=1572-8625|doi-access=free|s2cid=155131683}}</ref> Protikritika je raznolika, vključno s pogledom, da predstavlja pristransko ali pretirano protikomunistično pripoved. Nekateri akademiki predlagajo bolj niansirano analizo vladavine komunistične partije. O presežni umrljivosti pod vladavino komunizma so razpravljali kot del kritične analize vladavine komunistične partije. Po besedah ​​Klas-Görana Karlssona je bila razprava o številu žrtev vladavine komunistične partije "izjemno obsežna in ideološko pristranska."<ref>Karlsson, Klas-Göran; Schoenhals, Michael (2008). [https://www.levandehistoria.se/sites/default/files/material_file/research-review-crimes-against-humanity.pdf ''Crimes Against Humanity under Communist Regimes'']. Forum for Living History. {{ISBN|9789197748728}}.</ref> Vsak poskus ocene skupnega števila pobojev pod vladavino komunistične partije je v veliki meri odvisen od definicij, v razponu od nizkih 10–20 milijonov do celo 110 milijonov.<ref>Dallin, Alexander (2000). "Reviewed Work(s): ''The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression'' by Stéphane Courtois, Nicolas Werth, Jean-Louis Panné, Andrzej Paczkowski, Karel Bartošek, Jean-Louis Margolin, Jonathan Murphy and Mark Kramer". ''Slavic Review''. '''59''' (4): 882‒883. {{doi|10.2307/2697429}}. {{jstor|2697429}}.</ref> Kritike nekaterih ocen so večinoma osredotočene na tri vidike, in sicer na (i) da ocene temeljijo na redkih in nepopolnih podatkih, kadar so pomembne napake neizogibne; (ii) številke so nagnjene na višje možne vrednosti; in (iii) tistih, ki umirajo v vojni in žrtev državljanskih vojn, [[Holodomor|holodomorja]] in drugih lakot pod vladavino komunizma, ne bi smeli šteti. <ref name="Harff 1996">Harff, Barbara (1996). "Death by Government by R. J. Rummel". ''The Journal of Interdisciplinary History''. '''27''' (1): 117–119. {{doi|10.2307/206491}}. {{jstor|206491}}.</ref><ref name="Kuromiya 2001">Kuromiya, Hiroaki (2001). "Review Article: Communism and Terror. Reviewed Work(s): ''The Black Book of Communism: Crimes, Terror, and Repression'' by Stephane Courtois; Reflections on a Ravaged Century by Robert Conquest". ''Journal of Contemporary History''. '''36''' (1): 191–201. {{doi|10.1177/002200940103600110}}. {{jstor|261138}}. {{S2CID|49573923}}.</ref><ref name="Paczkowski 2001">Paczkowski, Andrzej (2001). "The Storm Over the Black Book". ''The Wilson Quarterly''. '''25''' (2): 28–34. {{jstor|40260182}}.</ref><ref name="Weiner 2002">Weiner, Amir (2002). "Review. Reviewed Work: ''The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression'' by Stéphane Courtois, Nicolas Werth, Jean-Louis Panné, Andrzej Paczkowski, Karel Bartošek, Jean-Louis Margolin, Jonathan Murphy, Mark Kramer". ''The Journal of Interdisciplinary History''. '''32''' (3): 450–452. {{doi|10.1162/002219502753364263}}. {{jstor|3656222}}. {{S2CID|142217169}}.</ref><ref name="Dulić 2004">Dulić, Tomislav (2004). "Tito's Slaughterhouse: A Critical Analysis of Rummel's Work on Democide". ''Journal of Peace Research''. '''41''' (1): 85–102. {{doi|10.1177/0022343304040051}}. {{jstor|4149657}}. {{S2CID|145120734}}.</ref><ref name="Harff 2017">Harff, Barbara (2017), [https://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2F978-3-319-54463-2_12.pdf "The Comparative Analysis of Mass Atrocities and Genocide"]. In Gleditsch, N. P., ed. ''R.J. Rummel: An Assessment of His Many Contributions''. '''37'''. SpringerBriefs on Pioneers in Science and Practice. pp. 111–129. {{doi|10.1007/978-3-319-54463-2_12}}. {{ISBN|9783319544632}}.</ref> == Glej tudi == * [[Množični poboji v komunizmu]] * [[Zločini proti človeštvu v komunizmu]] * [[Zgodovina komunizma]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Komunizem]] 65vgudm3d4223jl2cdn0uzj6hsbewcd Vitalij Skakun 0 513712 5724051 5656378 2022-07-26T12:12:12Z Yerpo 8417 /* Sklici */ pp kategorizacija wikitext text/x-wiki {{Infobox military person|name=Vitalij Skakun|branch={{navy|UKR}}|laterwork=|relations=|awards=Heroj Ukrajine<br>Red zlate zvezde|battles_label=|battles=[[Hersonska ofenziva]] †|commands=|unit=|servicenumber=|rank=|serviceyears=2021–2022|allegiance={{UKR}}|image=|birth_name=Vitalij Volodimirovič Skakun|nickname=|placeofburial_coordinates=|placeofburial_label=|placeofburial=|death_place=[[Heničensk]], [[Hersonska oblast]], Ukrajina|death_date={{death date and age|2022|02|24|1996|08|19|df=y}}|birth_place=[[Berežani]], [[Ternopilska oblast]], Ukrajina|birth_date={{birth date|1996|08|19|df=y}}|caption=|signature=}} '''Vitalij Volodimirovič Skakun''' ({{Jezik-uk|Віталій Володимирович Скакун}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] pomorski vojaški inženir, * [[19. avgust]] [[1996]], † [[24. februar]] [[2022]] == Življenje == Skakun se je rodil v Berežaniju. Diplomiral je na Višji strokovni šoli v Lvivu št. 20 in na Lvivški polithenični šoli.<ref name=":1">{{Navedi splet|last=Martyn|first=Iryna|date=2022-02-26|title=Vitalii Skakun, who blew up the bridge in Henichesk at the cost of his own life, is a graduate of Lviv Polytechnic|url=https://lpnu.ua/en/news/vitalii-skakun-who-blew-bridge-henichesk-cost-his-own-life-graduate-lviv-polytechnic|accessdate=26 February 2022|website=Lviv Polytechnic Center for Communication|archivedate=27 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220227071005/https://lpnu.ua/en/news/vitalii-skakun-who-blew-bridge-henichesk-cost-his-own-life-graduate-lviv-polytechnic}}</ref> Med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] je bila Skakunovemu bataljonu odrejena zaščita mesta Heničesk, ki se nahaja v bližini Perekopskega prekopa.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian serviceman Skakun blows up Henichesk bridge to stop advance of tank column|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412500-ukrainian-serviceman-skakun-blows-up-henichesk-bridge-to-stop-advance-of-tank-column.html|accessdate=2022-02-27|website=www.ukrinform.net|language=en|archivedate=26 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220226232241/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412500-ukrainian-serviceman-skakun-blows-up-henichesk-bridge-to-stop-advance-of-tank-column.html}}</ref> Med približevanjem ruske oklepne kolone z juga ([[Hersonska ofenziva]]) so se ukrajinske sile odločile uničiti most v Heničesku, da bi upočasnile napredovanje ruskih čet, ki so napredovale proti severu. Skakun, [[Bojni inženirci|vojaški inženir]], se je prostovoljno javil, da bo most zaminiral. Po namestitvi eksploziva je Skakunu zmanjkalo časa, da bi se umaknil z mostu in je po sporočitvi svojih namenov, sprožil eksplozive in uničil most ter se pri tem ubil. Njegova dejanja so upočasnila sovražnikovo napredovanje, kar je njegovemu bataljonu omogočilo čas, da se reorganizira.<ref name=":0">{{Navedi splet|last=Sheets|first=Megan|date=2022-02-25|title=Ukrainian soldier blew himself up on bridge to block advancement of Russian tanks|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-soldier-russia-henichesk-bridge-b2023517.html|accessdate=2022-02-27|website=The Independent|language=en|archivedate=26 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220226064619/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-soldier-russia-henichesk-bridge-b2023517.html}}</ref> Oblasti so delale hitro, da bi Skakun posthumno prejel vojaško odlikovanje.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|last=Jackson|first=Jon|date=25 February 2022|title="Heroic" Ukrainian soldier blows up bridge, himself to halt Russia advances|url=https://www.newsweek.com/heroic-ukrainian-soldier-blows-bridge-himself-halt-russia-advances-1682810|website=[[Newsweek]]|accessdate=26 February 2022|archivedate=26 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220226172441/https://www.newsweek.com/heroic-ukrainian-soldier-blows-bridge-himself-halt-russia-advances-1682810}}</ref> 26. februarja 2022 je ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] Skakunu podelil red zlate zvezde, vojaško različico naziva heroja Ukrajine.<ref name=":1" /><ref>https://www.president.gov.ua/documents/742022-41429</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} {{DEFAULTSORT:Skakun, Vitalij}} [[Kategorija:Umrli leta 2022]] [[Kategorija:Rojeni leta 1996]] [[Kategorija:Ukrajinski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Heroji Ukrajine]] kvspz8a0v54gamuwj3862r6lmc6h0f0 Dirka po Franciji 2022 0 516876 5724071 5723963 2022-07-26T13:14:36Z Sporti 5955 /* Etape */ sl. wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2022 | series = [[UCI World Tour 2022]] | race_no = 23 | season_no = 32 | image = Route of the 2022 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | image_alt = | date = 1.–24. julij | stages = 21 | distance = 3328<ref name=":01">{{cite web |url=https://sport.tv2.dk/cykling/2021-10-14-her-er-tour-de-france-ruten-med-start-i-danmark |title=Her er Tour de France-ruten med start i Danmark |date=14 October 2021 |access-date=14 October 2021}}</ref> | unit = km | time = 79h 33' 20" | first = [[Jonas Vingegaard]] | first_nat = DEN | first_team = {{ct|TJV|2022}} | first_color = yellow | second = [[Tadej Pogačar]] | second_nat = SLO | second_team = {{ct|UAD|2022}} | third = [[Geraint Thomas]] | third_nat = GBR | third_team = {{ct|IGD|2022}} | points = [[Wout van Aert]] | points_nat = BEL | points_team = {{ct|TJV|2022}} | points_color = green | mountains = [[Jonas Vingegaard]] | mountains_nat = DEN | mountains_team = {{ct|TJV|2022}} | mountains_color = polkadot | youth = [[Tadej Pogačar]] | youth_nat = SLO | youth_team = {{ct|UAD|2022}} | youth_color = white | team = {{ct|IGD|2022}} | team_color = yellow_number | combativity = [[Wout van Aert]] | combativity_nat = BEL | combativity_team = {{ct|TJV|2022}} | combativity_color = red_number | previous = [[Dirka po Franciji 2021|2021]] | next = [[Dirka po Franciji 2023|2023]] }} '''Dirka po Franciji 2022''' je 109. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[1. julij]]a v [[København]]u<ref>{{Cite web|url=https://www.cyclingnews.com/news/tour-de-france-2022-route-revealed/|title = Tour de France 2022 route revealed|date = 14 October 2021}}</ref> in trajala do [[24. julij]]a, ko se je končala z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{Cite web|title=2022 ROUTE: ONE FOR THE ATTACKERS - Tour de France 2022|url=https://www.letour.fr/en/news/2021/2022-route-one-for-the-attackers/1299961|access-date=2021-10-14|website=www.letour.fr|language=en}}</ref> Dirka je bila sestavljena iz 21 etap v skupni dolžini 3328 km. Sodelovalo je 176 kolesarjev iz 22-ih ekip. [[Rumena majica|Rumeno majico]] je osvojil [[Jonas Vingegaard]] ({{ct|TJV|2022}}), drugo mesto zadnji zmagovalec [[Tadej Pogačar]] ({{ct|UAD|2022}}), tretje pa [[Geraint Thomas]] ({{ct|IGD|2022}}). [[Zelena majica|Zeleno majico]] je osvojil [[Wout van Aert]] ({{ct|TJV|2022}}), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] je osvojil Vingegaard, [[Bela majica|belo majico]] pa Pogačar. ==Ekipe== '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|ALM|2022}} * {{ct|AST|2022}} * {{ct|BOH|2022}} * {{ct|COF men|2022}} * {{ct|EFE|2022}} * {{ct|GFC|2022}} * {{ct|IGD|2022}} * {{ct|IWG|2022}} * {{ct|IPT|2022}} * {{ct|LTS|2022}} * {{ct|MOV men|2022}} * {{ct|QST|2022}} * {{ct|TBV|2022}} * {{ct|BEX men|2022}} * {{ct|DSM men|2022}} * {{ct|TJV|2022}} * {{ct|TFS men|2022}} * {{ct|UAD men|2022}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|AFC|2022}} * {{ct|ARK men|2022}} * {{ct|BBK|2022}} * {{ct|TDE|2022}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{Cite web|title=Official route of Tour de France 2022|url=https://www.letour.fr/en/overall-route|access-date=2021-10-14|website=www.letour.fr|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 1. julij | [[København]] (Danska) | style="text-align:center;" | {{convert|13|km|abbr=on}} | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{flagathlete|[[Yves Lampaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 2. julij | [[Roskilde]] — [[Nyborg]] (Danska) | style="text-align:center;" | {{convert|199|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Fabio Jakobsen]]|NED}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 3. julij | [[Vejle]] — [[Sønderborg]] (Danska) | style="text-align:center;" | {{convert|182|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 4. julij | | colspan="4" style="text-align:center;" | dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 5. julij | [[Dunkerque]] — [[Calais]] | style="text-align:center;" | {{convert|172|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 6. julij | [[Lille]] — [[Communauté d'agglomération de la Porte du Hainaut|Arenberg]] | style="text-align:center;" | {{convert|155|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]|AUS}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 7. julij | [[Binche]] (Belgija) — [[Longwy]] | style="text-align:center;" | {{convert|220|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 8. julij | [[Tomblaine]] — [[La Planche des Belles Filles]] | style="text-align:center;" | {{convert|176|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 9. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Lozana]] (Švica) | style="text-align:center;" | {{convert|184|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 10. julij | [[Aigle]] (Švica) — [[Châtel, Haute-Savoie|Châtel]] | style="text-align:center;" | {{convert|183|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 11. julij | | colspan="4" style="text-align:center" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 12. julij | [[Morzine]] — [[Megève]] | style="text-align:center;" | {{convert|148|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Magnus Cort]]|DEN}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 13. julij | [[Albertville]] — [[Col du Granon]] | style="text-align:center;" | {{convert|149|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 14. julij | [[Briançon]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" | {{convert|166|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Thomas Pidcock]]|GBR}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 15. julij | [[Bourg-d'Oisans]] — [[Saint-Étienne]] | style="text-align:center;" | {{convert|193|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 16. julij | [[Saint-Étienne]] — [[Mende, Lozère|Mende]] | style="text-align:center;" | {{convert|195|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 17. julij | [[Rodez]] — [[Carcassonne]] | style="text-align:center;" | {{convert|200|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 18. julij | | colspan="4" style="text-align:center" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 19. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" | {{convert|179|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Hugo Houle]]|CAN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 20. julij | [[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] — [[Peyragudes]] | style="text-align:center;" | {{convert|130|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 21. julij | [[Lurd]] — [[Hautacam]] | style="text-align:center;" | {{convert|143|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 22. julij | [[Castelnau-Magnoac]] — [[Cahors]] | style="text-align:center;" | {{convert|189|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 23. julij | [[Lacapelle-Marival]] — [[Rocamadour]] | style="text-align:center;" | {{convert|40|km|abbr=on}} | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 24. julij | [[Paris La Défense Arena]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" | {{convert|112|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | {{convert|3328|km|abbr=on}} |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | [[Yves Lampaert]] | style="background:#FFEB64;" | [[Yves Lampaert]] | style="background:#9CE97B;" | [[Yves Lampaert]] | ''brez'' | style="background:offwhite;" rowspan="21" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFCD5F;"rowspan="4" | {{ct|TJV|2021}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Fabio Jakobsen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="4" | [[Wout van Aert]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="20" | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFA8A4;"rowspan="7" | [[Magnus Cort]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Sven Erik Bystrøm]] |- ! 3 | [[Dylan Groenewegen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Magnus Cort]] |- ! 4 | [[Wout van Aert]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Anthony Perez]] |- ! 5 | [[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]] | style="background:#FFCD5F;"rowspan="17" | {{ct|IGD|2022}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Magnus Cort]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;"rowspan="5" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Wout van Aert]] |- ! 7 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Simon Geschke]] |- ! 8 | [[Wout van Aert]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Cattaneo]] |- ! 9 | [[Bob Jungels]] | style="background:#FFA8A4;"rowspan="9" | [[Simon Geschke]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Thibaut Pinot]] |- ! 10 | [[Magnus Cort]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 11 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFEB64;"rowspan="11" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Warren Barguil]] |- ! 12 | [[Thomas Pidcock]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Thomas Pidcock]] |- ! 13 | [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] |- ! 14 | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |- ! 15 | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Nils Politt]] |- ! 16 | [[Hugo Houle]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Hugo Houle]] |- ! 17 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Brandon McNulty]] |- ! 18 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFA8A4;"rowspan="4" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Wout van Aert]] |- ! 19 | [[Christophe Laporte]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Quinn Simmons]] |- ! 20 | [[Wout van Aert]] | rowspan=2|''brez'' |- ! 21 | [[Jasper Philipsen]] |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#FFDB00;" | [[Jonas Vingegaard]] ! style="background:#46E800;" | [[Wout van Aert]] ! style="background:#FF3E33;" | [[Jonas Vingegaard]] ! style="background:white;" | [[Tadej Pogačar]] ! style="background:#FFB927;" | {{ct|IGD|2022}} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white|Wout van Aert|link=yes}} |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable noresize" ! colspan="4" |Legenda |- |[[File:Jersey_yellow.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/General_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A yellow jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |[[File:Jersey_polkadot.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Mountains_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with red polka dots.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- |[[File:Jersey_green.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Points_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A green jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega po točkah |[[File:Jersey_white.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Young_rider_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- |[[File:Jersey_yellow_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Team_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a yellow number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega najboljše ekipe |[[File:Jersey_red_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Combativity_award_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a red number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |} === Rumena majica === {| class="wikitable" style="width:45em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="class">{{cite web |url=https://www.letour.fr/en/rankings |title=Official classifications of Tour de France 2022 |work=[[Tour de France]] |access-date=24 July 2022}}</ref><ref name="Stage-21">{{cite web|url=https://www.tissottiming.com/2022/tdf/en-us/default/Stage/21 |title=Tour de France Stage 21, Paris La Défense Arena to Paris (Champs-Élysées) |work=[[Tour de France]] |publisher=[[Tissot|Tissot Timing]] |date=24 July 2022 |access-date=24 July 2022}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|yellow|General classification}} {{cjersey|polkadot|Mountains classification}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 79h 33' 20" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white|Young rider classification}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2' 43" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 7' 22" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[David Gaudu]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 13' 39" |- ! scope="row" | 5 | {{flagg|uxx|blank}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 15' 46" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 16' 33" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 18' 11" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Louis Meintjes]]|RSA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 18' 44" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Aleksej Lucenko]]|KAZ}} | {{ct|APT|2022}} | style="text-align:right;" | + 22' 56" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Adam Yates]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 24' 52" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:45em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–155)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[Valentin Madouas]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 35' 49" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 45' 23" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 46' 57" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Luis León Sánchez]]|ESP}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 49' 18" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 50' 25" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Patrick Konrad]]|AUT}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 56' 54" |- ! scope"row" | 17 | {{flagathlete|[[Tom Pidcock]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 01' 15" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 02' 29" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Dylan Teuns]]|BEL}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 11' 30" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Brandon McNulty]]|USA}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 31' 19" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Matteo Jorgenson]]|USA}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 33' 57" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} {{cjersey|green|Points classification}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 35' 55" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Nick Schultz (kolesar)|Nick Schultz]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 39' 41" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Hugo Houle]]|CAN}} | {{ct|IPT|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 42' 14" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NLD}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 45' 57" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Rigoberto Urán]]|COL}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 48' 18" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Carlos Verona]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 53' 03" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Andreas Leknessund]]|NOR}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 57' 31" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Gregor Mühlberger]]|AUT}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 59' 03" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]|COL}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 00' 55" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Simone Velasco]]|ITA}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 04' 24" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Dylan van Baarle]]|NLD}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 34" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Stefan Küng]]|SUI}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 46" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[Sebastian Schönberger]]|AUT}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 16' 55" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 23' 15" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Tiesj Benoot]]|BEL}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 23' 34" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Tony Gallopin]]|FRA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 25' 11" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Chris Hamilton (kolesar)|Chris Hamilton]]|AUS}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 25' 38" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Andrej Zeic]]|KAZ}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 26' 22" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Ion Izagirre]]|ESP}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 30' 08" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 34' 44" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Łukasz Owsian]]|POL}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 37' 48" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Joe Dombrowski]]|USA}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 37' 51" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Georg Zimmermann]]|GER}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 39' 40" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 41' 23" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Max Schachmann]]|GER}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 44' 04" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Kobe Goossens]]|BEL}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 46' 07" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Kevin Geniets]]|LUX}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 48' 08" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Jonathan Castroviejo]]|ESP}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 51' 34" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Maxime Bouet]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 51' 56" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Andrea Pasqualon]]|ITA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 56' 22" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Nelson Oliveira (kolesar)|Nelson Oliveira]]|POR}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 57' 39" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Felix Großschartner]]|AUT}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 58' 15" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Benjamin Thomas (kolesar)|Benjamin Thomas]]|FRA}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 03' 38" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Fred Wright (kolesar)|Fred Wright]]|GBR}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 04' 08" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Nils Politt]]|GER}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 10' 29" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 06" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Edvald Boasson Hagen]]|NOR}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 58" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 16' 44" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Silvan Dillier]]|SUI}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 3h 17' 17" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Toms Skujiņš]]|LAT}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 17' 28" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Antoine Duchesne]]|CAN}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 18' 18" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Pierre-Luc Périchon]]|FRA}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 25' 32" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Martijn Tusveld]]|NLD}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 28' 03" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[Stan Dewulf]]|BEL}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 29' 18" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Franck Bonnamour]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 30' 36" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Quinn Simmons]]|USA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 30' 44" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Mathieu Burgaudeau]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 32' 06" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 34' 33" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Connor Swift]]|GBR}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 35' 05" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Kristian Sbaragli]]|ITA}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 3h 36' 18" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Jan Tratnik]]|SLO}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 37' 31" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Andreas Kron]]|DEN}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 37' 37" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Matis Louvel]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 40' 06" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 40' 10" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Philippe Gilbert]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 41' 54" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Guy Niv]]|ISR}} | {{ct|IPT|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 44' 22" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 45' 59" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Krists Neilands]]|LAT}} | {{ct|IPT|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 46' 16" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Cyril Barthe]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 48' 34" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Jasper Stuyven]]|BEL}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 49' 28" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Hugo Hofstetter]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 49' 57" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Stefan Bissegger]]|SUI}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 51' 46" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Anthony Perez (kolesar)|Anthony Perez]]|FRA}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 20" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Amaury Capiot]]|BEL}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 55" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Matej Mohorič]]|SLO}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 57" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Marco Haller (kolesar)|Marco Haller]]|AUT}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 53' 05" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Olivier Le Gac]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 56' 05" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Alexis Gougeard]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 58' 15" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Owain Doull]]|GBR}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 58' 19" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Benoît Cosnefroy]]|FRA}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 58' 31" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 10" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Sven Erik Bystrøm]]|NOR}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 19" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Jonas Rutsch]]|GER}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 21" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 03' 31" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Mattia Cattaneo]]|ITA}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 03' 52" |- ! scope="row" | 97 | {{flagg|uxx|blank}} [[Aleksander Rjabušenko]] | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 04' 20" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Andrea Bagioli]]|ITA}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 10' 00" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 11' 50" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Alberto Dainese]]|ITA}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 14' 14" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Luka Mezgec]]|SLO}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 16' 13" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 17' 14" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Luca Mozzato]]|ITA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 18' 54" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Alexander Krieger]]|GER}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 4h 19' 42" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[John Degenkolb]]|GER}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 23' 05" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Luke Rowe]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 26' 40" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Florian Sénéchal]]|FRA}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 28' 14" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Florian Vermeersch]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 28' 53" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Danny van Poppel]]|NLD}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 30' 28" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Edward Planckaert]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 4h 33' 44" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Adrien Petit]]|FRA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 35' 05" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Mikkel Frølich Honoré]]|DEN}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 36' 55" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Cyril Lemoine]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 37' 29" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Dimitrij Gruzdev]]|KAZ}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 37' 36" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Maciej Bodnar]]|POL}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 39' 32" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 39' 48" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NLD}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 40' 55" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Kamil Gradek]]|POL}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 42' 46" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Nils Eekhoff]]|NLD}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 42' 46" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Yves Lampaert]]|BEL}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 46' 14" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Brent Van Moer]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 49' 07" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Jack Bauer (kolesar)|Jack Bauer]]|NZL}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 51' 05" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Guillaume Van Keirsbulck]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 4h 54' 12" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Mikkel Bjerg]]|DEN}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 00' 13" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[Taco van der Hoorn]]|NLD}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 02' 34" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Jérémy Lecroq]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 13' 49" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Marc Hirschi]]|SUI}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 15' 09" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[Christopher Juul-Jensen]]|DEN}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 15' 26" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Anthony Turgis]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 20' 17" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Fabio Jakobsen]]|NLD}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 23' 38" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Frederik Frison]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 30' 19" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[Reinardt Janse van Rensburg]]|RSA}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 31' 25" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Amund Grøndahl Jansen]]|NOR}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 31' 27" |- ! scope="row" | 134 | {{flagathlete|[[Albert Torres (kolesar)|Albert Torres]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 36' 33" |- ! scope="row" | [[Rdeča laterna|135]] | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 40' 42" |- |} <div style="clear: both"></div> {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših na letečih ciljih (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} {{cjersey|green|Points classification}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 480 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | 286 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white|Young rider classification}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | 250 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 171 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Fabio Jakobsen]]|NED}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | 159 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | 158 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|yellow|General classification}} {{cjersey|polkadot|Mountains classification}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 157 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | 133 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | 120 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | 116 |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|polkadot}} {{cjersey|yellow}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 72 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} | {{ct|COF men|2022}} | style="text-align:right;" | 65 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | 61 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | 61 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} {{cjersey|green}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 59 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | 52 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Louis Meintjes]]|RSA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | 39 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | 37 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | 35 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} {{cjersey|yellow number}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | 32 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | 79h 36' 03" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Tom Pidcock]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 58' 32" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Brandon McNulty]]|USA}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 28' 36" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Matteo Jorgenson]]|USA}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 31' 14" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Andreas Leknessund]]|NOR}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 54' 48" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 20' 32" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Georg Zimmermann]]|GER}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 36' 57" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Kevin Geniets]]|LUX}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 45' 25" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Fred Wright (kolesar)|Fred Wright]]|GBR}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 01' 25" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Stan Dewulf]]|BEL}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 26' 35" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekupa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{ct|IGD|2022}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | style="text-align:right;" | 239h 03' 03" |- ! scope="row" | 2 | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 37' 33" |- ! scope="row" | 3 | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 44' 54" |- ! scope="row" | 4 | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 48' 45" |- ! scope="row" | 5 | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 11' 22" |- ! scope="row" | 6 | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 19' 54" |- ! scope="row" | 7 | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 58' 32" |- ! scope="row" | 8 | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 26' 08" |- ! scope="row" | 9 | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 56' 51" |- ! scope="row" | 10 | {{ct|APT|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 00" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2022]] [[Kategorija:2022 v športu]] mhh6h60jpn483uqtsi1o946u6lyullm 5724073 5724071 2022-07-26T13:15:44Z Sporti 5955 /* Ekipna razvrstitev */ tn wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2022 | series = [[UCI World Tour 2022]] | race_no = 23 | season_no = 32 | image = Route of the 2022 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | image_alt = | date = 1.–24. julij | stages = 21 | distance = 3328<ref name=":01">{{cite web |url=https://sport.tv2.dk/cykling/2021-10-14-her-er-tour-de-france-ruten-med-start-i-danmark |title=Her er Tour de France-ruten med start i Danmark |date=14 October 2021 |access-date=14 October 2021}}</ref> | unit = km | time = 79h 33' 20" | first = [[Jonas Vingegaard]] | first_nat = DEN | first_team = {{ct|TJV|2022}} | first_color = yellow | second = [[Tadej Pogačar]] | second_nat = SLO | second_team = {{ct|UAD|2022}} | third = [[Geraint Thomas]] | third_nat = GBR | third_team = {{ct|IGD|2022}} | points = [[Wout van Aert]] | points_nat = BEL | points_team = {{ct|TJV|2022}} | points_color = green | mountains = [[Jonas Vingegaard]] | mountains_nat = DEN | mountains_team = {{ct|TJV|2022}} | mountains_color = polkadot | youth = [[Tadej Pogačar]] | youth_nat = SLO | youth_team = {{ct|UAD|2022}} | youth_color = white | team = {{ct|IGD|2022}} | team_color = yellow_number | combativity = [[Wout van Aert]] | combativity_nat = BEL | combativity_team = {{ct|TJV|2022}} | combativity_color = red_number | previous = [[Dirka po Franciji 2021|2021]] | next = [[Dirka po Franciji 2023|2023]] }} '''Dirka po Franciji 2022''' je 109. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[1. julij]]a v [[København]]u<ref>{{Cite web|url=https://www.cyclingnews.com/news/tour-de-france-2022-route-revealed/|title = Tour de France 2022 route revealed|date = 14 October 2021}}</ref> in trajala do [[24. julij]]a, ko se je končala z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{Cite web|title=2022 ROUTE: ONE FOR THE ATTACKERS - Tour de France 2022|url=https://www.letour.fr/en/news/2021/2022-route-one-for-the-attackers/1299961|access-date=2021-10-14|website=www.letour.fr|language=en}}</ref> Dirka je bila sestavljena iz 21 etap v skupni dolžini 3328 km. Sodelovalo je 176 kolesarjev iz 22-ih ekip. [[Rumena majica|Rumeno majico]] je osvojil [[Jonas Vingegaard]] ({{ct|TJV|2022}}), drugo mesto zadnji zmagovalec [[Tadej Pogačar]] ({{ct|UAD|2022}}), tretje pa [[Geraint Thomas]] ({{ct|IGD|2022}}). [[Zelena majica|Zeleno majico]] je osvojil [[Wout van Aert]] ({{ct|TJV|2022}}), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] je osvojil Vingegaard, [[Bela majica|belo majico]] pa Pogačar. ==Ekipe== '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|ALM|2022}} * {{ct|AST|2022}} * {{ct|BOH|2022}} * {{ct|COF men|2022}} * {{ct|EFE|2022}} * {{ct|GFC|2022}} * {{ct|IGD|2022}} * {{ct|IWG|2022}} * {{ct|IPT|2022}} * {{ct|LTS|2022}} * {{ct|MOV men|2022}} * {{ct|QST|2022}} * {{ct|TBV|2022}} * {{ct|BEX men|2022}} * {{ct|DSM men|2022}} * {{ct|TJV|2022}} * {{ct|TFS men|2022}} * {{ct|UAD men|2022}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|AFC|2022}} * {{ct|ARK men|2022}} * {{ct|BBK|2022}} * {{ct|TDE|2022}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{Cite web|title=Official route of Tour de France 2022|url=https://www.letour.fr/en/overall-route|access-date=2021-10-14|website=www.letour.fr|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 1. julij | [[København]] (Danska) | style="text-align:center;" | {{convert|13|km|abbr=on}} | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{flagathlete|[[Yves Lampaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 2. julij | [[Roskilde]] — [[Nyborg]] (Danska) | style="text-align:center;" | {{convert|199|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Fabio Jakobsen]]|NED}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 3. julij | [[Vejle]] — [[Sønderborg]] (Danska) | style="text-align:center;" | {{convert|182|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 4. julij | | colspan="4" style="text-align:center;" | dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 5. julij | [[Dunkerque]] — [[Calais]] | style="text-align:center;" | {{convert|172|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 6. julij | [[Lille]] — [[Communauté d'agglomération de la Porte du Hainaut|Arenberg]] | style="text-align:center;" | {{convert|155|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]|AUS}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 7. julij | [[Binche]] (Belgija) — [[Longwy]] | style="text-align:center;" | {{convert|220|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 8. julij | [[Tomblaine]] — [[La Planche des Belles Filles]] | style="text-align:center;" | {{convert|176|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 9. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Lozana]] (Švica) | style="text-align:center;" | {{convert|184|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 10. julij | [[Aigle]] (Švica) — [[Châtel, Haute-Savoie|Châtel]] | style="text-align:center;" | {{convert|183|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 11. julij | | colspan="4" style="text-align:center" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 12. julij | [[Morzine]] — [[Megève]] | style="text-align:center;" | {{convert|148|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Magnus Cort]]|DEN}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 13. julij | [[Albertville]] — [[Col du Granon]] | style="text-align:center;" | {{convert|149|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 14. julij | [[Briançon]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" | {{convert|166|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Thomas Pidcock]]|GBR}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 15. julij | [[Bourg-d'Oisans]] — [[Saint-Étienne]] | style="text-align:center;" | {{convert|193|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 16. julij | [[Saint-Étienne]] — [[Mende, Lozère|Mende]] | style="text-align:center;" | {{convert|195|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 17. julij | [[Rodez]] — [[Carcassonne]] | style="text-align:center;" | {{convert|200|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 18. julij | | colspan="4" style="text-align:center" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 19. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" | {{convert|179|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Hugo Houle]]|CAN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 20. julij | [[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] — [[Peyragudes]] | style="text-align:center;" | {{convert|130|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 21. julij | [[Lurd]] — [[Hautacam]] | style="text-align:center;" | {{convert|143|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 22. julij | [[Castelnau-Magnoac]] — [[Cahors]] | style="text-align:center;" | {{convert|189|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 23. julij | [[Lacapelle-Marival]] — [[Rocamadour]] | style="text-align:center;" | {{convert|40|km|abbr=on}} | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 24. julij | [[Paris La Défense Arena]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" | {{convert|112|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | {{convert|3328|km|abbr=on}} |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | [[Yves Lampaert]] | style="background:#FFEB64;" | [[Yves Lampaert]] | style="background:#9CE97B;" | [[Yves Lampaert]] | ''brez'' | style="background:offwhite;" rowspan="21" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFCD5F;"rowspan="4" | {{ct|TJV|2021}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Fabio Jakobsen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="4" | [[Wout van Aert]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="20" | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFA8A4;"rowspan="7" | [[Magnus Cort]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Sven Erik Bystrøm]] |- ! 3 | [[Dylan Groenewegen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Magnus Cort]] |- ! 4 | [[Wout van Aert]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Anthony Perez]] |- ! 5 | [[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]] | style="background:#FFCD5F;"rowspan="17" | {{ct|IGD|2022}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Magnus Cort]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;"rowspan="5" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Wout van Aert]] |- ! 7 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Simon Geschke]] |- ! 8 | [[Wout van Aert]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Cattaneo]] |- ! 9 | [[Bob Jungels]] | style="background:#FFA8A4;"rowspan="9" | [[Simon Geschke]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Thibaut Pinot]] |- ! 10 | [[Magnus Cort]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 11 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFEB64;"rowspan="11" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Warren Barguil]] |- ! 12 | [[Thomas Pidcock]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Thomas Pidcock]] |- ! 13 | [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] |- ! 14 | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |- ! 15 | [[Jasper Philipsen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Nils Politt]] |- ! 16 | [[Hugo Houle]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Hugo Houle]] |- ! 17 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Brandon McNulty]] |- ! 18 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFA8A4;"rowspan="4" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Wout van Aert]] |- ! 19 | [[Christophe Laporte]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Quinn Simmons]] |- ! 20 | [[Wout van Aert]] | rowspan=2|''brez'' |- ! 21 | [[Jasper Philipsen]] |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#FFDB00;" | [[Jonas Vingegaard]] ! style="background:#46E800;" | [[Wout van Aert]] ! style="background:#FF3E33;" | [[Jonas Vingegaard]] ! style="background:white;" | [[Tadej Pogačar]] ! style="background:#FFB927;" | {{ct|IGD|2022}} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white|Wout van Aert|link=yes}} |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable noresize" ! colspan="4" |Legenda |- |[[File:Jersey_yellow.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/General_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A yellow jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |[[File:Jersey_polkadot.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Mountains_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with red polka dots.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- |[[File:Jersey_green.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Points_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A green jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega po točkah |[[File:Jersey_white.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Young_rider_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- |[[File:Jersey_yellow_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Team_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a yellow number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega najboljše ekipe |[[File:Jersey_red_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Combativity_award_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a red number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |} === Rumena majica === {| class="wikitable" style="width:45em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="class">{{cite web |url=https://www.letour.fr/en/rankings |title=Official classifications of Tour de France 2022 |work=[[Tour de France]] |access-date=24 July 2022}}</ref><ref name="Stage-21">{{cite web|url=https://www.tissottiming.com/2022/tdf/en-us/default/Stage/21 |title=Tour de France Stage 21, Paris La Défense Arena to Paris (Champs-Élysées) |work=[[Tour de France]] |publisher=[[Tissot|Tissot Timing]] |date=24 July 2022 |access-date=24 July 2022}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|yellow|General classification}} {{cjersey|polkadot|Mountains classification}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 79h 33' 20" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white|Young rider classification}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2' 43" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 7' 22" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[David Gaudu]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 13' 39" |- ! scope="row" | 5 | {{flagg|uxx|blank}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 15' 46" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 16' 33" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 18' 11" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Louis Meintjes]]|RSA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 18' 44" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Aleksej Lucenko]]|KAZ}} | {{ct|APT|2022}} | style="text-align:right;" | + 22' 56" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Adam Yates]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 24' 52" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:45em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–155)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[Valentin Madouas]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 35' 49" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 45' 23" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 46' 57" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Luis León Sánchez]]|ESP}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 49' 18" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 50' 25" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Patrick Konrad]]|AUT}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 56' 54" |- ! scope"row" | 17 | {{flagathlete|[[Tom Pidcock]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 01' 15" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 02' 29" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Dylan Teuns]]|BEL}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 11' 30" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Brandon McNulty]]|USA}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 31' 19" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Matteo Jorgenson]]|USA}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 33' 57" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} {{cjersey|green|Points classification}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 35' 55" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Nick Schultz (kolesar)|Nick Schultz]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 39' 41" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Hugo Houle]]|CAN}} | {{ct|IPT|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 42' 14" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NLD}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 45' 57" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Rigoberto Urán]]|COL}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 48' 18" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Carlos Verona]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 53' 03" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Andreas Leknessund]]|NOR}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 57' 31" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Gregor Mühlberger]]|AUT}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 59' 03" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]|COL}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 00' 55" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Simone Velasco]]|ITA}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 04' 24" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Dylan van Baarle]]|NLD}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 34" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Stefan Küng]]|SUI}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 46" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[Sebastian Schönberger]]|AUT}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 16' 55" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 23' 15" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Tiesj Benoot]]|BEL}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 23' 34" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Tony Gallopin]]|FRA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 25' 11" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Chris Hamilton (kolesar)|Chris Hamilton]]|AUS}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 25' 38" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Andrej Zeic]]|KAZ}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 26' 22" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Ion Izagirre]]|ESP}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 30' 08" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 34' 44" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Łukasz Owsian]]|POL}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 37' 48" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Joe Dombrowski]]|USA}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 37' 51" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Georg Zimmermann]]|GER}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 39' 40" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 41' 23" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Max Schachmann]]|GER}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 44' 04" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Kobe Goossens]]|BEL}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 46' 07" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Kevin Geniets]]|LUX}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 48' 08" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Jonathan Castroviejo]]|ESP}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 51' 34" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Maxime Bouet]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 51' 56" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Andrea Pasqualon]]|ITA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 56' 22" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Nelson Oliveira (kolesar)|Nelson Oliveira]]|POR}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 57' 39" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Felix Großschartner]]|AUT}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 58' 15" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Benjamin Thomas (kolesar)|Benjamin Thomas]]|FRA}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 03' 38" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Fred Wright (kolesar)|Fred Wright]]|GBR}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 04' 08" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Nils Politt]]|GER}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 10' 29" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 06" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Edvald Boasson Hagen]]|NOR}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 58" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 16' 44" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Silvan Dillier]]|SUI}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 3h 17' 17" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Toms Skujiņš]]|LAT}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 17' 28" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Antoine Duchesne]]|CAN}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 18' 18" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Pierre-Luc Périchon]]|FRA}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 25' 32" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Martijn Tusveld]]|NLD}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 28' 03" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[Stan Dewulf]]|BEL}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 29' 18" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Franck Bonnamour]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 30' 36" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Quinn Simmons]]|USA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 30' 44" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Mathieu Burgaudeau]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 32' 06" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 34' 33" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Connor Swift]]|GBR}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 35' 05" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Kristian Sbaragli]]|ITA}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 3h 36' 18" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Jan Tratnik]]|SLO}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 37' 31" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Andreas Kron]]|DEN}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 37' 37" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Matis Louvel]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 40' 06" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 40' 10" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Philippe Gilbert]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 41' 54" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Guy Niv]]|ISR}} | {{ct|IPT|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 44' 22" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 45' 59" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Krists Neilands]]|LAT}} | {{ct|IPT|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 46' 16" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Cyril Barthe]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 48' 34" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Jasper Stuyven]]|BEL}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 49' 28" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Hugo Hofstetter]]|FRA}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 49' 57" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Stefan Bissegger]]|SUI}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 51' 46" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Anthony Perez (kolesar)|Anthony Perez]]|FRA}} | {{ct|COF|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 20" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Amaury Capiot]]|BEL}} | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 55" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Matej Mohorič]]|SLO}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 57" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Marco Haller (kolesar)|Marco Haller]]|AUT}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 53' 05" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Olivier Le Gac]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 56' 05" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Alexis Gougeard]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 58' 15" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Owain Doull]]|GBR}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 58' 19" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Benoît Cosnefroy]]|FRA}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 58' 31" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 10" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Sven Erik Bystrøm]]|NOR}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 19" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Jonas Rutsch]]|GER}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 21" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 03' 31" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Mattia Cattaneo]]|ITA}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 03' 52" |- ! scope="row" | 97 | {{flagg|uxx|blank}} [[Aleksander Rjabušenko]] | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 04' 20" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Andrea Bagioli]]|ITA}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 10' 00" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 11' 50" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Alberto Dainese]]|ITA}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 14' 14" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Luka Mezgec]]|SLO}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 16' 13" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 17' 14" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Luca Mozzato]]|ITA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 18' 54" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Alexander Krieger]]|GER}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 4h 19' 42" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[John Degenkolb]]|GER}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 23' 05" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Luke Rowe]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 26' 40" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Florian Sénéchal]]|FRA}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 28' 14" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Florian Vermeersch]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 28' 53" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Danny van Poppel]]|NLD}} | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 30' 28" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Edward Planckaert]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 4h 33' 44" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Adrien Petit]]|FRA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 35' 05" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Mikkel Frølich Honoré]]|DEN}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 36' 55" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Cyril Lemoine]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 37' 29" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Dimitrij Gruzdev]]|KAZ}} | {{ct|AST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 37' 36" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Maciej Bodnar]]|POL}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 39' 32" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 39' 48" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NLD}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 40' 55" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Kamil Gradek]]|POL}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 42' 46" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Nils Eekhoff]]|NLD}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 42' 46" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Yves Lampaert]]|BEL}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 46' 14" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Brent Van Moer]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 49' 07" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Jack Bauer (kolesar)|Jack Bauer]]|NZL}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 4h 51' 05" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Guillaume Van Keirsbulck]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | + 4h 54' 12" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Mikkel Bjerg]]|DEN}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 00' 13" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[Taco van der Hoorn]]|NLD}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 02' 34" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Jérémy Lecroq]]|FRA}} | {{ct|BBK|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 13' 49" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Marc Hirschi]]|SUI}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 15' 09" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[Christopher Juul-Jensen]]|DEN}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 15' 26" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Anthony Turgis]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 20' 17" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Fabio Jakobsen]]|NLD}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 23' 38" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Frederik Frison]]|BEL}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 30' 19" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[Reinardt Janse van Rensburg]]|RSA}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 31' 25" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Amund Grøndahl Jansen]]|NOR}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 31' 27" |- ! scope="row" | 134 | {{flagathlete|[[Albert Torres (kolesar)|Albert Torres]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 36' 33" |- ! scope="row" | [[Rdeča laterna|135]] | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} | {{ct|LTS|2022}} | style="text-align:right;" | + 5h 40' 42" |- |} <div style="clear: both"></div> {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših na letečih ciljih (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} {{cjersey|green|Points classification}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 480 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}} | {{ct|AFC|2022b}} | style="text-align:right;" | 286 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white|Young rider classification}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | 250 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 171 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Fabio Jakobsen]]|NED}} | {{ct|QST|2022}} | style="text-align:right;" | 159 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | 158 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|yellow|General classification}} {{cjersey|polkadot|Mountains classification}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 157 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | 133 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | 120 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} | {{ct|BEX men|2022}} | style="text-align:right;" | 116 |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} {{cjersey|polkadot}} {{cjersey|yellow}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 72 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} | {{ct|COF men|2022}} | style="text-align:right;" | 65 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} | {{ct|TFS men|2022}} | style="text-align:right;" | 61 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | 61 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} {{cjersey|green}} {{cjersey|red number}} | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | 59 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | 52 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Louis Meintjes]]|RSA}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | 39 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}} | {{ct|EFE|2022}} | style="text-align:right;" | 37 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} | {{ct|TDE|2022}} | style="text-align:right;" | 35 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} {{cjersey|yellow number}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | 32 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} {{cjersey|white}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | 79h 36' 03" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Tom Pidcock]]|GBR}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | {{ct|IGD|2022}} | style="text-align:right;" | + 58' 32" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Brandon McNulty]]|USA}} | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 28' 36" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Matteo Jorgenson]]|USA}} | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 31' 14" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Andreas Leknessund]]|NOR}} | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 54' 48" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 20' 32" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Georg Zimmermann]]|GER}} | {{ct|IWG|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 36' 57" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Kevin Geniets]]|LUX}} | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 45' 25" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Fred Wright (kolesar)|Fred Wright]]|GBR}} | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 01' 25" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Stan Dewulf]]|BEL}} | {{ct|ALM|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 26' 35" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{ct|IGD|2022}} {{cjersey|yellow number|Team classification}} | style="text-align:right;" | 239h 03' 03" |- ! scope="row" | 2 | {{ct|GFC|2022}} | style="text-align:right;" | + 37' 33" |- ! scope="row" | 3 | {{ct|TJV|2022}} | style="text-align:right;" | + 44' 54" |- ! scope="row" | 4 | {{ct|BOH|2022}} | style="text-align:right;" | + 1h 48' 45" |- ! scope="row" | 5 | {{ct|MOV men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 11' 22" |- ! scope="row" | 6 | {{ct|UAD men|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 19' 54" |- ! scope="row" | 7 | {{ct|TBV|2022}} | style="text-align:right;" | + 2h 58' 32" |- ! scope="row" | 8 | {{ct|DSM men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 26' 08" |- ! scope="row" | 9 | {{ct|ARK men|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 56' 51" |- ! scope="row" | 10 | {{ct|APT|2022}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 00" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2022]] [[Kategorija:2022 v športu]] 3pr8wtpyyhiogb8b0ewmra3zl4tl1u5 Dirka po Franciji 2020 0 516891 5724078 5680578 2022-07-26T13:16:44Z Sporti 5955 /* Ekipna razvrstitev */ tn wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2020 | series = [[UCI World Tour 2020]] | race_no = 12 | season_no = 21 | image = Route of the 2020 Tour de France.png | image_size = 360 | image_caption = Trasa dirke | date = 29. avgust — 20. september<ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/olympics/cycling/story/_/id/29033546/tour-de-france-postponed-no-new-dates-set|title=Tour de France sets new planned August start on original course |work=ESPN |date=14 April 2020 |access-date=14 April 2020}}</ref> | stages = 21 | distance = 3484,2 | unit = km | time = 87h 20' 05" | speed = | first = [[Tadej Pogačar]] | first_nat = SLO | first_team = {{ct|UAD|2020}} | first_color = yellow | second = [[Primož Roglič]] | second_nat = SLO | second_team = {{ct|TJV|2020}} | third = [[Richie Porte]] | third_nat = AUS | third_team = {{ct|TFS|2020}} | points = [[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]] | points_nat = IRL | points_team = {{ct|DQT|2020}} | points_color = green | mountains = [[Tadej Pogačar]] | mountains_nat = SLO | mountains_team = {{ct|UAD|2020}} | mountains_color = polkadot | youth = [[Tadej Pogačar]] | youth_nat = SLO | youth_team = {{ct|UAD|2020}} | youth_color = white | combativity = [[Marc Hirschi]] | combativity_nat = SUI | combativity_team = {{ct|SUN|2020}} | combativity_color = red number | team = {{ct|MOV|2020}} | team_color = yellow number | previous = [[Dirka po Franciji 2019|2019]] | next = [[Dirka po Franciji 2021|2021]] }} '''Dirka po Franciji 2020''' je bila 107. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]], ene od dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]. Zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|Pandemije koronavirusne bolezni 2019]] je bil štart prestavljen iz [[27. junij]]a na [[29. avgust]]. Dirka se je začela v [[Nica|Nici]] in končala 20. septembra s tradicionalnim zaključkom na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/sport/cycling/52275648 |title=Tour de France to go ahead at end of August after coronavirus delay |work=BBC Sport |access-date=15 April 2020}}</ref> Nastopilo je 176 kolesarjev iz 22-ih ekip. [[Rumena majica|Skupno zmago]] je prvič dosegel slovenski kolesar [[Tadej Pogačar]] iz ekipe {{ct|UAD|2020}}. [[Primož Roglič]] ({{ct|TJV|2020}}) je osvojil drugo mesto, tretje pa avstralski kolesar [[Richie Porte]] ({{ct|TFS men|2020}}). [[Zelena majica|Zeleno majico]] je osvojil [[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]] ({{ct|DQT|2020}}), Pogačar pa je osvojil tudi [[pikčasta majica|pikčasto]] in [[bela majica|belo majico]]. Tri majice je nazadnje osvojil [[Eddy Merckx]] leta [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Laurent Fignon]] je nazadnje zmagal v skupnem seštevku kot debitant leta [[Dirka po Franciji 1983|1983]], [[Cadel Evans]] pa je leta [[Dirka po Franciji 2011|2011]] nazadnje prevzel rumeno majico na predzadnji etapi dirke.<ref>{{cite web|title=Fact Box Tour de France Champion Tadej Pogacar|publisher= Stephanie Mahe of Reuters |date=20 September 2020 |url=https://www.reuters.com/article/uk-cycling-france-roglic-factbox/factbox-tour-de-france-champion-tadej-pogacar-idUKKCN26B0SH|archive-url=https://web.archive.org/web/20201102030515/https://www.reuters.com/article/uk-cycling-france-roglic-factbox/factbox-tour-de-france-champion-tadej-pogacar-idUKKCN26B0SH|archive-date=2 November 2020|url-status=live }}</ref> ==Ekipe== '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|ALM|2020}} * {{ct|AST|2020}} * {{ct|TBM|2020}} * {{ct|BOH|2020}} * {{ct|BMC|2020}} * {{ct|COF|2020}} * {{ct|DQT|2020}} * {{ct|EFD|2020}} * {{ct|GFC|2020}} * {{ct|INS|2020b}} * {{ct|ISN|2020}} * {{ct|LTS|2020}} * {{ct|MTS men|2020}} * {{ct|MOV|2020}} * {{ct|NTT|2020}} * {{ct|TJV|2020}} * {{ct|SUN|2020}} * {{ct|TFS|2020}} * {{ct|UAD|2020}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|ARK|2020}} * {{ct|BVC|2020}} * {{ct|TDE|2020}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{cite web|url=https://www.letour.fr/en/overall-route|title=Official route of Tour de France 2021|access-date=27 June 2021}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Nica]] — Nica | style="text-align:center;" | {{convert|156|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Nica]] — Nica | style="text-align:center;" | {{convert|186|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 31. avgust | [[Nica]] — [[Sisteron]] | style="text-align:center;" | {{convert|198|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 1. september | [[Sisteron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" | {{convert|160,5|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 2. september | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Privas]] | style="text-align:center;" | {{convert|183|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 3. september | [[Le Teil]] — [[Mont Aigoual]] | style="text-align:center;" | {{convert|191|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Aleksej Lucenko]]|KAZ}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 4. september | [[Millau]] — [[Lavaur, Tarn|Lavaur]] | style="text-align:center;" | {{convert|168|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 5. september | [[Cazères]] — [[Loudenvielle]] | style="text-align:center;" | {{convert|141|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Nans Peters]]|FRA}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 6. september | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Laruns]] | style="text-align:center;" | {{convert|153|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right;" | 7. september | colspan="2" | [[Charente-Maritime]] | | colspan="2" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 8. september | [[Oléron|Île d'Oléron]] — [[Île de Ré]] | style="text-align:center;" | {{convert|168,5|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]]|IRL}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 9. september | [[Châtelaillon-Plage]] — [[Poitiers]] | style="text-align:center;" | {{convert|167|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 10. september | [[Chauvigny]] — [[Sarran]] | style="text-align:center;" | {{convert|218|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Marc Hirschi]]|SUI}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 11. september | [[Châtel-Guyon]] — [[Puy Mary]] | style="text-align:center;" | {{convert|191,5|km|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]|COL}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 12. september | [[Clermont-Ferrand]] — [[Lyon]] | style="text-align:center;" | {{convert|194|km|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Søren Kragh Andersen]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 13. september | [[Lyon]] — [[Grand Colombier (Ain)|Grand Colombier]] | style="text-align:center;" | {{convert|174,5|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right;" | 14. september | colspan="2" | [[Isère]] | | colspan="2" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 15. september | [[La Tour-du-Pin]] — [[Villard-de-Lans]] | style="text-align:center;" | {{convert|164|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Lennard Kämna]]|GER}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 16. september | [[Grenoble]] — [[Méribel]] ([[Col de la Loze]]) | style="text-align:center;" | {{convert|170|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]]|COL}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 17. september | [[Méribel]] — [[La Roche-sur-Foron]] | style="text-align:center;" | {{convert|175|km|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Michał Kwiatkowski]]|POL}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 18. september | [[Bourg-en-Bresse]] — [[Champagnole]] | style="text-align:center;" | {{convert|166,5|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Søren Kragh Andersen]]|DEN}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 19. september | [[Lure, Haute-Saône|Lure]] — [[La Planche des Belles Filles]] | style="text-align:center;" | {{convert|36,2|km|abbr=on}} | [[File:Mountain Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | gorski [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 20. september | [[Mantes-la-Jolie]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" | {{convert|122|km|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]]|IRL}} |- ! scope="row" | | colspan="2" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | {{convert|3484,2|km|abbr=on}} |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | [[Alexander Kristoff]] | style="background:#FFEB64;" | [[Alexander Kristoff]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="2" | [[Alexander Kristoff]] | style="background:#FFA8A4;" | [[Fabien Grellier]] | style="background:white;" | [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan="3" | {{ct|TFS|2020}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Michael Schär]] |- ! 2 | [[Julian Alaphilippe]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="3" | [[Julian Alaphilippe]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan="15" | [[Benoît Cosnefroy]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Marc Hirschi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Benoît Cosnefroy]] |- ! 3 | [[Caleb Ewan]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="2" | [[Peter Sagan]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jérôme Cousin]] |- ! 4 | [[Primož Roglič]] | style="background:white;" rowspan="3" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan="5" | {{ct|EFD|2020}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Krists Neilands]] |- ! 5 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="4" | [[Adam Yates (kolesar)|Adam Yates]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="2" | [[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Wout Poels]] |- ! 6 | [[Aleksej Lucenko]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Nicolas Roche]] |- ! 7 | [[Wout van Aert]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="3"| [[Peter Sagan]] | style="background:white;" rowspan="6"| [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Daniel Oss]] |- ! 8 | [[Nans Peters]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Nans Peters]] |- ! 9 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="11" | [[Primož Roglič]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan="4" | {{ct|MOV|2020}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Marc Hirschi]] |- ! 10 | [[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="12" | [[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Stefan Küng]] |- ! 11 | [[Caleb Ewan]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mathieu Ladagnous]] |- ! 12 | [[Marc Hirschi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Marc Hirschi]] |- ! 13 | [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] | style="background:white;" rowspan="9" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan="2" | {{ct|EFD|2020}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Maximilian Schachmann]] |- ! 14 | [[Søren Kragh Andersen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Stefan Küng]] |- ! 15 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan="7" | {{ct|MOV|2020}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]] |- ! 16 | [[Lennard Kämna]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Richard Carapaz]] |- ! 17 | [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Julian Alaphilippe]] |- ! 18 | [[Michał Kwiatkowski]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan="2" | [[Richard Carapaz]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Marc Hirschi]] |- ! 19 | [[Søren Kragh Andersen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Rémi Cavagna]] |- ! 20 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="2" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan="2" | [[Tadej Pogačar]] | rowspan ="2"|''brez'' |- ! 21 | [[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]] |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#FFDB00;" | [[Tadej Pogačar]] ! style="background:#46E800;" | [[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]] ! style="background:#FF3E33;" | [[Tadej Pogačar]] ! style="background:white;" | [[Tadej Pogačar]] ! style="background:#FFB927;" | {{ct|MOV|2020}} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white|Marc Hirschi|link=yes}} |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable noresize" ! colspan="4" |Legenda |- |[[File:Jersey_yellow.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/General_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A yellow jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |[[File:Jersey_polkadot.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Mountains_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with red polka dots.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- |[[File:Jersey_green.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Points_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A green jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega po točkah |[[File:Jersey_white.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Young_rider_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- |[[File:Jersey_yellow_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Team_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a yellow number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega najboljše ekipe |[[File:Jersey_red_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Combativity_award_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a red number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |} === Rumena majica === [[Slika:Tadej Pogačar (2020-09-20) - Yellow jersey - Tour de France 2020.jpg|thumb|right|260px|Zmagovalec [[Tadej Pogačar]] v 21. etapi]] {| class="wikitable" style="width:42em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class">{{cite web|title=Official classifications of Tour de France 2020|url=https://www.letour.fr/en/rankings|access-date=19 September 2020|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]][[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]][[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|UAD|2020}} | style="text-align:right;" | 87h 20' 05" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} | {{ct|TJV|2020}} | style="text-align:right;" | + 59" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Richie Porte]]|AUS}} | {{ct|TFS|2020}} | style="text-align:right;" | + 3' 30" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Mikel Landa]]|ESP}} | {{ct|TBM|2020}} | style="text-align:right;" | + 5' 58" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Enric Mas]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2020}} | style="text-align:right;" | + 6' 07" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]]|COL}} | {{ct|AST|2020}} | style="text-align:right;" | + 6' 47" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Tom Dumoulin]]|NED}} | {{ct|TJV|2020}} | style="text-align:right;" | + 7' 48" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Rigoberto Urán]]|COL}} | {{ct|EFD|2020}} | style="text-align:right;" | + 8' 02" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Adam Yates (kolesar)|Adam Yates]]|GBR}} | {{ct|MTS men|2020}} | style="text-align:right;" | + 9' 25" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} | {{ct|TBM|2020}} | style="text-align:right;" | + 14' 03" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:42em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–146)<ref name="letour-class" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[Guillaume Martin]]|FRA}} | {{ct|COF|2020}} | style="text-align:right;" | + 16' 58" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Alejandro Valverde]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2020}} | style="text-align:right;" | + 17' 41" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Richard Carapaz]]|ECU}} | {{ct|INS|2020b}} | style="text-align:right;" | + 25' 53" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Warren Barguil]]|FRA}} | {{ct|ARK|2020}} | style="text-align:right;" | + 31' 04" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Sepp Kuss]]|USA}} | {{ct|TJV|2020}} | style="text-align:right;" | + 42' 20" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Pello Bilbao]]|ESP}} | {{ct|TBM|2020}} | style="text-align:right;" | + 55' 56" |- ! scope="row" | 17 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} | {{ct|ARK|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 03' 07" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]]|FRA}} | {{ct|BVC|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 08' 26" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Carlos Verona]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 19' 54" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} | {{ct|TJV|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 20' 31" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Marc Soler]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 31' 53" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Gorka Izagirre]]|ESP}} | {{ct|AST|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 36' 12" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Esteban Chaves]]|COL}} | {{ct|MTS men|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 38' 45" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Sébastien Reichenbach]]|SUI}} | {{ct|GFC|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 39' 27" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Kenny Elissonde]]|FRA}} | {{ct|TFS|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 40' 06" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Mikaël Cherel]]|FRA}} | {{ct|ALM|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 40' 51" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Valentin Madouas]]|FRA}} | {{ct|GFC|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 42' 43" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]|COL}} | {{ct|EFD|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 55' 12" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} | {{ct|GFC|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 59' 54" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Michał Kwiatkowski]]|POL}} | {{ct|INS|2020b}} | style="text-align:right;" | + 2h 06' 32" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Romain Sicard]]|FRA}} | {{ct|TDE|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 13' 02" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Luis León Sánchez]]|ESP}} | {{ct|AST|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 13' 47" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Lennard Kämna]]|GER}} | {{ct|BOH|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 39" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[George Bennett (kolesar)|George Bennett]]|NZL}} | {{ct|TJV|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 49" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Alexis Vuillermoz]]|FRA}} | {{ct|ALM|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 16' 19" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} | {{ct|DQT|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 19' 11" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Hugh Carthy]]|GBR}} | {{ct|EFD|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 20' 31" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Emanuel Buchmann]]|GER}} | {{ct|BOH|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 21' 57" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Rudy Molard]]|FRA}} | {{ct|GFC|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 26' 53" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Jan Polanc]]|SLO}} | {{ct|UAD|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 29' 54" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} | {{ct|ISN|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 30' 25" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Robert Gesink]]|NED}} | {{ct|TJV|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 30' 35" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}} | {{ct|DQT|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 33' 30" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Jesús Herrada]]|ESP}} | {{ct|COF|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 34' 50" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Harold Tejada]]|COL}} | {{ct|AST|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 37' 02" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Aleksej Lucenko]]|KAZ}} | {{ct|AST|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 39' 37" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Hugo Houle]]|CAN}} | {{ct|AST|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 39' 54" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} | {{ct|BMC|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 44' 27" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Nicolas Edet]]|FRA}} | {{ct|COF|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 48' 44" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Greg Van Avermaet]]|BEL}} | {{ct|BMC|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 49' 50" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Niklas Eg]]|DEN}} | {{ct|TFS|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 50' 04" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Thomas De Gendt]]|BEL}} | {{ct|LTS|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 51' 56" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Quentin Pacher]]|FRA}} | {{ct|BVC|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 54' 17" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Marc Hirschi]]|SUI}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|SUN|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 54' 34" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Nelson Oliveira (kolesar)|Nelson Oliveira]]|POR}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 01' 41" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}} | {{ct|EFD|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 03' 09" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Maximilian Schachmann]]|GER}} | {{ct|BOH|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 03' 28" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Søren Kragh Andersen]]|DEN}} | {{ct|SUN|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 06' 26" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Dylan van Baarle]]|NED}} | {{ct|INS|2020b}} | style="text-align:right;" | + 3h 07' 42" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Omar Fraile]]|ESP}} | {{ct|AST|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 13' 41" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Oliver Naesen]]|BEL}} | {{ct|ALM|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 22' 04" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} | {{ct|EFD|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 24' 55" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Felix Großschartner]]|AUT}} | {{ct|BOH|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 25' 17" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Nicolas Roche]]|IRL}} | {{ct|SUN|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 27' 13" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[Nans Peters]]|FRA}} | {{ct|ALM|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 27' 46" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Winner Anacona]]|COL}} | {{ct|ARK|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 32' 40" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Jan Hirt]]|CZE}} | {{ct|BMC|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 34' 58" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Ben Hermans]]|BEL}} | {{ct|ISN|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 37' 12" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Michael Schär]]|SUI}} | {{ct|BMC|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 38' 55" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[José Joaquín Rojas]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 40' 49" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Jasper Stuyven]]|BEL}} | {{ct|TFS|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 40' 52" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[David de la Cruz]]|ESP}} | {{ct|UAD|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 41' 20" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} | {{ct|NTT|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 41' 45" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Imanol Erviti]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 48' 00" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Tiesj Benoot]]|BEL}} | {{ct|SUN|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 48' 50" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Matej Mohorič]]|SLO}} | {{ct|TBM|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 49' 02" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Andrey Amador]]|CRC}} | {{ct|INS|2020b}} | style="text-align:right;" | + 3h 49' 04" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Cyril Gautier]]|FRA}} | {{ct|BVC|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 51' 57" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Matteo Trentin]]|ITA}} | {{ct|BMC|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 10" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Dario Cataldo]]|ITA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 51" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Toms Skujiņš]]|LAT}} | {{ct|TFS|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 53' 09" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Vegard Stake Laengen]]|NOR}} | {{ct|UAD|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 53' 17" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Jack Bauer (kolesar)|Jack Bauer]]|NZL}} | {{ct|MTS men|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 00' 34" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} | {{ct|BOH|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 04' 15" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Krists Neilands]]|LAT}} | {{ct|ISN|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 11' 03" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Pierre-Luc Périchon]]|FRA}} | {{ct|COF|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 14' 28" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Pavel Sivakov]]|RUS}} | {{ct|INS|2020b}} | style="text-align:right;" | + 4h 15' 38" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Luka Mezgec]]|SLO}} | {{ct|MTS men|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 17' 07" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Jens Keukeleire]]|BEL}} | {{ct|EFD|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 18' 47" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Dries Devenyns]]|BEL}} | {{ct|DQT|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 20' 41" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Tejay van Garderen]]|USA}} | {{ct|EFD|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 22' 20" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Casper Pedersen]]|DEN}} | {{ct|SUN|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 24' 13" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Sonny Colbrelli]]|ITA}} | {{ct|TBM|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 24' 42" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Mathieu Ladagnous]]|FRA}} | {{ct|GFC|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 24' 52" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Dayer Quintana]]|COL}} | {{ct|ARK|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 25' 50" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Cyril Barthe]]|FRA}} | {{ct|BVC|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 27' 07" |- ! scope="row" | 97 | {{flagathlete|[[Daryl Impey]]|RSA}} | {{ct|MTS men|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 28' 39" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Tom Van Asbroeck]]|BEL}} | {{ct|ISN|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 33' 17" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Christopher Juul-Jensen]]|DEN}} | {{ct|MTS men|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 34' 03" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Alessandro De Marchi (kolesar)|Alessandro De Marchi]]|ITA}} | {{ct|BMC|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 34' 06" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Edvald Boasson Hagen]]|NOR}} | {{ct|NTT|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 34' 19" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Kévin Ledanois]]|FRA}} | {{ct|ARK|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 35' 48" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Joris Nieuwenhuis]]|NED}} | {{ct|SUN|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 38' 50" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Clément Venturini]]|FRA}} | {{ct|ALM|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 39' 08" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[Daniel Oss]]|ITA}} | {{ct|BOH|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 40' 46" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Connor Swift]]|GBR}} | {{ct|ARK|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 41' 59" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} | {{ct|COF|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 44' 30" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Anthony Turgis]]|FRA}} | {{ct|TDE|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 44' 57" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Roman Kreuziger]]|CZE}} | {{ct|NTT|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 45' 26" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Wout Poels]]|NED}} | {{ct|TBM|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 47' 23" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Marco Marcato]]|ITA}} | {{ct|UAD|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 48' 47" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Simone Consonni]]|ITA}} | {{ct|COF|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 53' 50" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Rémi Cavagna]]|FRA}} | {{ct|DQT|2020}} | style="text-align:right;" | + 4h 58' 46" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Kasper Asgreen]]|DEN}} | {{ct|DQT|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 00' 04" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Hugo Hofstetter]]|FRA}} | {{ct|ISN|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 00' 14" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Benoît Cosnefroy]]|FRA}} | {{ct|ALM|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 00' 43" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Fabien Grellier]]|FRA}} | {{ct|TDE|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 01' 32" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]]|GER}} | {{ct|TJV|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 05' 28" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Edward Theuns]]|BEL}} | {{ct|TFS|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 08' 10" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Nils Politt]]|GER}} | {{ct|ISN|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 09' 02" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Ryan Gibbons (kolesar)|Ryan Gibbons]]|RSA}} | {{ct|NTT|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 09' 32" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Bryan Coquard]]|FRA}} | {{ct|BVC|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 10' 32" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Geoffrey Soupe]]|FRA}} | {{ct|TDE|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 10' 40" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}} | {{ct|TFS|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 11' 03" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[Jonas Koch]]|GER}} | {{ct|BMC|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 12' 04" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Nikias Arndt]]|GER}} | {{ct|SUN|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 13' 11" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Tim Declercq]]|BEL}} | {{ct|DQT|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 14' 52" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[Amund Grøndahl Jansen]]|NOR}} | {{ct|TJV|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 17' 28" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Luke Rowe]]|GBR}} | {{ct|INS|2020b}} | style="text-align:right;" | + 5h 17' 50" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Michael Mørkøv]]|DEN}} | {{ct|DQT|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 26' 21" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Mathieu Burgaudeau]]|FRA}} | {{ct|TDE|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 27' 38" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} | {{ct|UAD|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 28' 28" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Clément Russo]]|FRA}} | {{ct|ARK|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 28' 45" |- ! scope="row" | 134 | {{flagathlete|[[Max Walscheid]]|GER}} | {{ct|NTT|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 29' 38" |- ! scope="row" | 135 | {{flagathlete|[[Elia Viviani]]|ITA}} | {{ct|COF|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 30' 01" |- ! scope="row" | 136 | {{flagathlete|[[Maxime Chevalier]]|FRA}} | {{ct|BVC|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 31' 30" |- ! scope="row" | 137 | {{flagathlete|[[Kévin Reza]]|FRA}} | {{ct|BVC|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 31' 37" |- ! scope="row" | 138 | {{flagathlete|[[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]]|IRL}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|DQT|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 32' 33" |- ! scope="row" | 139 | {{flagathlete|[[Guy Niv]]|ISR}} | {{ct|ISN|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 34' 43" |- ! scope="row" | 140 | {{flagathlete|[[Cees Bol]]|NED}} | {{ct|SUN|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 38' 16" |- ! scope="row" | 141 | {{flagathlete|[[Niccolò Bonifazio]]|ITA}} | {{ct|TDE|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 42' 13" |- ! scope="row" | 142 | {{flagathlete|[[Jasper De Buyst]]|BEL}} | {{ct|LTS|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 43' 07" |- ! scope="row" | 143 | {{flagathlete|[[Marco Haller (kolesar)|Marco Haller]]|AUT}} | {{ct|TBM|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 46' 27" |- ! scope="row" | 144 | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} | {{ct|LTS|2020}} | style="text-align:right;" | + 5h 50' 25" |- ! scope="row" | 145 | {{flagathlete|[[Frederik Frison]]|BEL}} | {{ct|LTS|2020}} | style="text-align:right;" | + 6h 01' 48" |- ! scope="row" | [[Rdeča laterna|146]] | {{flagathlete|[[Roger Kluge]]|GER}} | {{ct|LTS|2020}} | style="text-align:right;" | + 6h 07' 02" |- |} <div style="clear: both"></div> {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših na letečih ciljih (1–10)<ref name="letour-class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]]|IRL}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|DQT|2020}} | style="text-align:right;" | 380 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} | {{ct|BOH|2020}} | style="text-align:right;" | 284 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Matteo Trentin]]|ITA}} | {{ct|BMC|2020}} | style="text-align:right;" | 260 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Bryan Coquard]]|FRA}} | {{ct|BVC|2020}} | style="text-align:right;" | 181 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} | {{ct|TJV|2020}} | style="text-align:right;" | 174 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} | {{ct|LTS|2020}} | style="text-align:right;" | 170 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} | {{ct|DQT|2020}} | style="text-align:right;" | 150 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]][[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]][[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|UAD|2020}} | style="text-align:right;" | 143 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Søren Kragh Andersen]]|DEN}} | {{ct|SUN|2020}} | style="text-align:right;" | 138 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Michael Mørkøv]]|DEN}} | {{ct|DQT|2020}} | style="text-align:right;" | 138 |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="letour-class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]][[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]][[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|UAD|2020}} | style="text-align:right;" | 82 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Richard Carapaz]]|ECU}} | {{ct|INS|2020b}} | style="text-align:right;" | 74 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} | {{ct|TJV|2020}} | style="text-align:right;" | 67 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Marc Hirschi]]|SUI}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|SUN|2020}} | style="text-align:right;" | 62 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]]|COL}} | {{ct|AST|2020}} | style="text-align:right;" | 51 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Benoît Cosnefroy]]|FRA}} | {{ct|ALM|2020}} | style="text-align:right;" | 36 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]]|FRA}} | {{ct|BVC|2020}} | style="text-align:right;" | 36 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Richie Porte]]|AUS}} | {{ct|TFS|2020}} | style="text-align:right;" | 36 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Nans Peters]]|FRA}} | {{ct|ALM|2020}} | style="text-align:right;" | 32 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Lennard Kämna]]|GER}} | {{ct|BOH|2020}} | style="text-align:right;" | 27 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]][[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]][[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] | {{ct|UAD|2020}} | style="text-align:right;" | 87h 20' 05" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Enric Mas]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2020}} | style="text-align:right;" | + 6' 07" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Valentin Madouas]]|FRA}} | {{ct|GFC|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 42' 43" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]|COL}} | {{ct|EFD|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 55' 12" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Lennard Kämna]]|GER}} | {{ct|BOH|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 39" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Harold Tejada]]|COL}} | {{ct|AST|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 37' 02" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Niklas Eg]]|DEN}} | {{ct|TFS|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 50' 04" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Marc Hirschi]]|SUI}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|SUN|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 54' 34" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}} | {{ct|EFD|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 03' 09" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Pavel Sivakov]]|RUS}} | {{ct|INS|2020b}} | style="text-align:right;" | + 4h 15' 38" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="letour-class" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{ct|MOV|2020}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{nowrap|262h 14' 58"}} |- ! scope="row" | 2 | {{ct|TJV|2020}} | style="text-align:right;" | + 18' 31" |- ! scope="row" | 3 | {{ct|TBM|2020}} | style="text-align:right;" | + 57' 10" |- ! scope="row" | 4 | {{ct|EFD|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 16' 43" |- ! scope="row" | 5 | {{ct|INS|2020b}} | style="text-align:right;" | + 1h 32' 01" |- ! scope="row" | 6 | {{ct|TFS|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 39' 39" |- ! scope="row" | 7 | {{ct|AST|2020}} | style="text-align:right;" | + 1h 47' 15" |- ! scope="row" | 8 | {{ct|ALM|2020}} | style="text-align:right;" | + 2h 58' 47" |- ! scope="row" | 9 | {{ct|UAD|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 06' 46" |- ! scope="row" | 10 | {{ct|MTS men|2020}} | style="text-align:right;" | + 3h 25' 10" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Tour de France}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2020]] [[Kategorija:2020 v športu]] 9vucaufbi0fjytbfm9tcrqd8f21c5ep Dirka po Franciji 2019 0 517111 5724081 5680580 2022-07-26T13:17:10Z Sporti 5955 /* Ekipna razvrstitev */ tn wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2019 | series = [[UCI World Tour 2019]] | race_no = 27 | season_no = 38 | image = Route of the 2019 Tour de France.png | image_size = 360 | image_caption = Trasa dirke | date = 6–28. julij | stages = 21 | distance = 3365,8 | unit = km | time = 82h 57' 00" | first = [[Egan Bernal]] | first_color = yellow | first_nat = COL | first_team = {{ct|INS|2019b}} | second = [[Geraint Thomas]] | second_nat = GBR | second_team = {{ct|INS|2019b}} | third = [[Steven Kruijswijk]] | third_nat = NED | third_team = {{ct|TLJ|2019}} | points = [[Peter Sagan]] | mountains = [[Romain Bardet]] | youth = [[Egan Bernal]] | combativity = [[Julian Alaphilippe]] | team = {{ct|MOV|2019}} | points_color = green | points_nat = SVK | points_team = {{ct|BOH|2019}} | mountains_color = polkadot | mountains_nat = FRA | mountains_team = {{ct|ALM|2019}} | youth_color = white | youth_nat = COL | youth_team = {{ct|INS|2019b}} | combativity_color = red_number | combativity_nat = FRA | combativity_team = {{ct|QST|2019}} | team_color = yellow_number | previous = [[Dirka po Franciji 2018|2018]] | next = [[Dirka po Franciji 2020|2020]] }} '''Dirka po Franciji 2019''' je bila 106. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]], ene od dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]. Začela se je [[6. julij]]a v [[Bruselj|Bruslju]] in končala [[28. julij]]a s tradicionalnim zaključkom na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u. Dirka je bila sestavljena iz 21 etap v skupni dolžini 3365,8 km. Sodelovalo je 176 kolesarjev iz 22-ih ekip. [[Rumena majica|Rumeno majico]] je osvojil [[Egan Bernal]], drugo mesto zadnji zmagovalec [[Geraint Thomas]] (oba {{ct|INS|2019b}}), tretje pa [[Steven Kruijswijk]] ({{ct|TLJ|2019}}). Bernal je postal prvi južnoameriški zmagovalec Dirke po Franciji. [[Zelena majica|Zeleno majico]] je rekordnih sedmič osvojil [[Peter Sagan]] ({{ct|BOH|2019}}), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] je osvojil [[Romain Bardet]] ({{ct|ALM|2019}}), [[Bela majica|belo majico]] pa zmagovalec Bernal. ==Ekipe== '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|ALM|2019}} * {{ct|AST|2019}} * {{ct|TBM|2019}} * {{ct|BOH|2019}} * {{ct|BMC|2019}} * {{ct|EFD|2019}} * {{ct|DDD|2019}} * {{ct|GFC|2019}} * {{ct|INS|2019b}} * {{ct|KAT|2019}} * {{ct|TLJ|2019}} * {{ct|LTS|2019}} * {{ct|MOV|2019}} * {{ct|MTS men|2019}} * {{ct|QST|2019}} * {{ct|SUN|2019}} * {{ct|TFS|2019}} * {{ct|UAD|2019}} {{div col end}} '''UCI Professional Continental teams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|COF|2019}} * {{ct|WGG|2019}} * {{ct|TDE|2019b}} * {{ct|TFO|2019}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="letour-route">{{cite web|url=https://www.letour.fr/en/overall-route|title=Official route of Tour de France 2019|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=6 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190706005210/https://www.letour.fr/en/overall-route|archive-date=6 July 2019|url-status=dead}}</ref><ref name="stage-by-stage">{{cite web |last1=Fotheringham |first1=William |last2=Sheehy |first2=Finbarr |last3=Symons |first3=Harvey |author-link1=William Fotheringham |title=Tour de France 2019: stage-by-stage guide |url=https://www.theguardian.com/sport/2019/jul/01/tour-de-france-2019-stage-by-stage-guide |website=[[TheGuardian.com]]|publisher=[[Guardian Media Group]] |access-date=29 July 2019 |date=1 July 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=Tour de France 2019 – Winners and leaders|url=https://www.procyclingstats.com/race/tour-de-france/2019/gc/stages/winners|website=ProCyclingStats|access-date=29 July 2019}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 6. julij | [[Bruselj]] (Belgija) — [[Bruselj]] (Belgija) via [[Charleroi]] (Belgija) | style="text-align:center;" | {{convert|194.5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Mike Teunissen]]|NED}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 7. julij | [[Bruselj]]-[[Kraljeva palača, Bruselj|Kraljeva palača]] (Belgija) — [[Bruselj]]-[[Atomium]] (Belgija) | style="text-align:center;" | {{convert|27,6|km|0|abbr=on}} | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|{{ct|TLJ|2019|NED}}|NED}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 8. julij | [[Binche]] (Belgija) — [[Épernay]] | style="text-align:center;" | {{convert|215|km|0|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 9. julij | [[Reims]] — [[Nancy]] | style="text-align:center;" | {{convert|213,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Elia Viviani]]|ITA}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 10. julij | [[Saint-Dié-des-Vosges]] — [[Colmar]] | style="text-align:center;" | {{convert|175,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 11. julij | [[Mulhouse]] — [[La Planche des Belles Filles]] | style="text-align:center;" | {{convert|160,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Dylan Teuns]]|BEL}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 12. julij | [[Belfort]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" | {{convert|230|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 13. julij | [[Mâcon]] — [[Saint-Étienne]] | style="text-align:center;" | {{convert|200|km|0|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Thomas De Gendt]]|BEL}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 14. julij | [[Saint-Étienne]] — [[Brioude]] | style="text-align:center;" | {{convert|170,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Daryl Impey]]|RSA}} |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 15. julij | [[Saint-Flour, Cantal|Saint-Flour]] — [[Albi, Tarn|Albi]] | style="text-align:center;" | {{convert|217,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}} |- ! scope="row" | | style="text-align:center;" | 16. julij | colspan="2" | [[Albi, Tarn|Albi]] | | colspan="3" | dan počitka |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 17. julij | [[Albi, Tarn|Albi]] — [[Toulouse]] | style="text-align:center;" | {{convert|167|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 18. julij | [[Toulouse]] — [[Bagnères-de-Bigorre]] | style="text-align:center;" | {{convert|209,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]]|GBR}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 19. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — Pau | style="text-align:center;" | {{convert|27,2|km|0|abbr=on}} | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 20. julij | [[Tarbes]] — [[Col du Tourmalet]] | style="text-align:center;" | {{convert|111|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 21. julij | [[Limoux]] — [[Foix]] Prat d'Albis | style="text-align:center;" | {{convert|185|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]]|GBR}} |- ! scope="row" | | style="text-align:center;" | 22. julij | colspan="2" | [[Nîmes]] | | colspan="3" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 23. julij | [[Nîmes]] — Nîmes | style="text-align:center;" | {{convert|177|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 24. julij | [[Pont du Gard]] — [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] | style="text-align:center;" | {{convert|200|km|0|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Matteo Trentin]]|ITA}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 25. julij | [[Embrun, Hautes-Alpes|Embrun]] — [[Valloire]] | style="text-align:center;" | {{convert|208|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 26. julij | [[Saint-Jean-de-Maurienne]] — [[Col de l'Iseran]] | style="text-align:center;" | {{convert|89|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | ''brez'' |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 27. julij | [[Albertville]] — [[Val Thorens]] | style="text-align:center;" | {{convert|59,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 28. julij | [[Rambouillet]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" | {{convert|128|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} |- ! scope="row" | | colspan="2" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | {{convert|3365,8|km|0|abbr=on}}<ref name="letour-class-21">{{cite web|title=Official classifications of Tour de France 2019 – Stage 21|url=https://www.letour.fr/en/rankings/stage-21|access-date=29 July 2019|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190729165538/https://www.letour.fr/en/rankings/stage-21|archive-date=29 July 2019|url-status=dead}}</ref> |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! scope="row" | 1 | [[Mike Teunissen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Mike Teunissen]] | style="background:#9CE97B;" rowspan=2| [[Mike Teunissen]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=2| [[Greg Van Avermaet]] | style="background:white;" | [[Caleb Ewan]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=5| {{ct|TLJ|2019}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Stéphane Rossetto]] |- ! scope="row" | 2 | {{ct|TLJ|2019}} | style="background:white;" rowspan=4| [[Wout van Aert]] | ''brez'' |- ! scope="row" | 3 | [[Julian Alaphilippe]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=3| [[Julian Alaphilippe]] | style="background:#9CE97B;" rowspan=19| [[Peter Sagan]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=15| [[Tim Wellens]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Tim Wellens]] |- ! scope="row" | 4 | [[Elia Viviani]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Michael Schär]] |- ! scope="row" | 5 | [[Peter Sagan]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Toms Skujiņš]] |- ! scope="row" | 6 | [[Dylan Teuns]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" rowspan=4| [[Giulio Ciccone]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=4| {{ct|TFS|2019}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Tim Wellens]] |- ! scope="row" | 7 | [[Dylan Groenewegen]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Yoann Offredo]] |- ! scope="row" | 8 |[[Thomas De Gendt]] |style="background:#FFEB64;" rowspan=11| [[Julian Alaphilippe]] |style="background:#E4B3AB;" |[[Thomas De Gendt]] |- ! scope="row" | 9 | [[Daryl Impey]] |style="background:#E4B3AB;" |[[Tiesj Benoot]] |- ! scope="row" | 10 | [[Wout van Aert]] | style="background:white;" rowspan=3| [[Egan Bernal]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2| {{ct|MOV|2019}} |style="background:#E4B3AB;" |[[Natnael Berhane]] |- ! scope="row" | 11 | [[Caleb Ewan]] |style="background:#E4B3AB;" | [[Aimé De Gendt]] |- ! scope="row" | 12 |[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2| {{ct|TFS|2019}} |style="background:#E4B3AB;" | [[Matteo Trentin]] |- ! scope="row" | 13 | [[Julian Alaphilippe]] | style="background:white;" | [[Enric Mas]] |''brez'' |- ! scope="row" | 14 |[[Thibaut Pinot]] |style="background:white;" rowspan=8| [[Egan Bernal]] |style="background:#FFCD5F;" rowspan=3| {{ct|MOV|2019}} |style="background:#E4B3AB;" | [[Élie Gesbert]] |- ! scope="row" | 15 |[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |style="background:#E4B3AB;" | [[Mikel Landa]] |- ! scope="row" | 16 | [[Caleb Ewan]] |style="background:#E4B3AB;" | [[Alexis Gougeard]] |- ! scope="row" | 17 |[[Matteo Trentin]] |style="background:#FFCD5F;" | {{ct|TFS|2019}} |style="background:#E4B3AB;" | [[Matteo Trentin]] |- ! scope="row" | 18 |[[Nairo Quintana]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=4| [[Romain Bardet]] |style="background:#FFCD5F;" rowspan=4| {{ct|MOV|2019}} |style="background:#E4B3AB;" | [[Greg Van Avermaet]] |- ! scope="row" | 19 | ''brez'' |style="background:#FFEB64;" rowspan=3| [[Egan Bernal]] | ''brez'' |- ! scope="row" | 20 | [[Vincenzo Nibali]] |style="background:#E4B3AB;" | [[Vincenzo Nibali]] |- ! scope="row" | 21 |[[Caleb Ewan]] |''brez'' |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#FFDB00;" |[[Egan Bernal]] ! style="background:#46E800;" |[[Peter Sagan]] ! style="background:#FF3E33;" |{{font color|white|Romain Bardet|link=yes}} ! style="background:white;" |[[Egan Bernal]] ! style="background:#FFB927;" |{{ct|MOV|2019}} ! style="background:#E42A19;" |{{font color|white|Julian Alaphilippe|link=yes}} |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable noresize" ! colspan="4" |Legenda |- |[[File:Jersey_yellow.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/General_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A yellow jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |[[File:Jersey_polkadot.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Mountains_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with red polka dots.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- |[[File:Jersey_green.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Points_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A green jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega po točkah |[[File:Jersey_white.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Young_rider_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- |[[File:Jersey_yellow_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Team_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a yellow number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega najboljše ekipe |[[File:Jersey_red_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Combativity_award_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a red number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |} === Rumena majica === {| class="wikitable" style="width:42em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class-21" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|INS|2019b}} | style="text-align:right;" | {{nowrap|82h 57' 00"}} |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} | {{ct|INS|2019b}} | style="text-align:right;" | + 1' 11" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Steven Kruijswijk]]|NED}} | {{ct|TLJ|2019}} | style="text-align:right;" | + 1' 31" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Emanuel Buchmann]]|GER}} | {{ct|BOH|2019}} | style="text-align:right;" | + 1' 56" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|QST|2019}} | style="text-align:right;" | + 4' 05" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Mikel Landa]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2019}} | style="text-align:right;" | + 4' 23" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Rigoberto Urán]]|COL}} | {{ct|EFD|2019}} | style="text-align:right;" | + 5' 15" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2019}} | style="text-align:right;" | + 5' 30" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Alejandro Valverde]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2019}} | style="text-align:right;" | + 6' 12" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Warren Barguil]]|FRA}} | {{ct|FST|2019}} | style="text-align:right;" | + 7' 32" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:42em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–155)<ref name="letour-class-21" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[Richie Porte]]|AUS}} | {{ct|TFS|2019}} | style="text-align:right;" | + 12' 42" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Guillaume Martin]]|FRA}} | {{ct|WGG|2019}} | style="text-align:right;" | + 22' 08" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[David Gaudu]]|FRA}} | {{ct|GFC|2019}} | style="text-align:right;" | + 23' 58" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Fabio Aru]]|ITA}} | {{ct|UAD|2019}} | style="text-align:right;" | + 27' 36" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] | {{ct|ALM|2019}} | style="text-align:right;" | + 30' 23" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Roman Kreuziger]]|CZE}} | {{ct|DDD|2019}} | style="text-align:right;" | + 36' 09" |- ! scope="row" | 17 | {{flagathlete|[[Sébastien Reichenbach]]|SUI}} | {{ct|GFC|2019}} | style="text-align:right;" | + 44' 29" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} | {{ct|UAD|2019}} | style="text-align:right;" | + 45' 21" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Aleksej Lucenko]]|KAZ}} | {{ct|AST|2019}} | style="text-align:right;" | + 48' 52" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Jesús Herrada]]|ESP}} | {{ct|COF|2019}} | style="text-align:right;" | + 51' 57" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Xandro Meurisse]]|BEL}} | {{ct|WGG|2019}} | style="text-align:right;" | + 56' 47" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Enric Mas]]|ESP}} | {{ct|QST|2019}} | style="text-align:right;" | + 58' 20" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Laurens De Plus]]|BEL}} | {{ct|TLJ|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 02' 44" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[George Bennett (kolesar)|George Bennett]]|NZL}} | {{ct|TLJ|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 04' 40" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Gregor Mühlberger]]|AUT}} | {{ct|BOH|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 04' 40" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Wout Poels]]|NED}} | {{ct|INS|2019b}} | style="text-align:right;" | + 1h 12' 25" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Tanel Kangert]]|EST}} | {{ct|EFD|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 12' 36" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} | {{ct|TFS|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 14' 58" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Adam Yates (kolesar)|Adam Yates]]|GBR}} | {{ct|MTS men|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 16' 50" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Julien Bernard]]|FRA}} | {{ct|TFS|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 20' 07" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} | {{ct|TFS|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 20' 49" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]]|CAN}} | {{ct|EFD|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 21' 00" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Rudy Molard]]|FRA}} | {{ct|GFC|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 21' 17" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[Mikaël Cherel]]|FRA}} | {{ct|ALM|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 22' 32" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Patrick Konrad]]|AUT}} | {{ct|BOH|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 24' 35" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Greg Van Avermaet]]|BEL}} | {{ct|BMC|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 27' 56" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Marc Soler]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 35' 45" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Jack Haig (kolesar)|Jack Haig]]|AUS}} | {{ct|MTS men|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 36' 59" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} | {{ct|TBM|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 37' 02" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Lennard Kämna]]|GER}} | {{ct|SUN|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 39' 36" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Alexis Vuillermoz]]|FRA}} | {{ct|ALM|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 40' 07" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Gorka Izagirre]]|ESP}} | {{ct|AST|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 40' 17" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Jasper Stuyven]]|BEL}} | {{ct|TFS|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 43' 42" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Dylan Teuns]]|BEL}} | {{ct|TBM|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 44' 17" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Nicolas Roche]]|IRL}} | {{ct|SUN|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 47' 20" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Dylan van Baarle]]|NED}} | {{ct|INS|2019b}} | style="text-align:right;" | + 1h 51' 38" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Sergio Henao]]|COL}} | {{ct|UAE|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 52' 37" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Mathias Frank]]|SUI}} | {{ct|ALM|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 53' 51" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]]|GBR}} | {{ct|MTS men|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 53' 54" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Jonathan Castroviejo]]|ESP}} | {{ct|INS|2019b}} | style="text-align:right;" | + 1h 54' 22" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Ilnur Zakarin]]|RUS}} | {{ct|TKA|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 55' 57" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Matteo Trentin]]|ITA}} | {{ct|MTS men|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 57' 38" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]|POR}} | {{ct|UAE|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 59' 02" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Pello Bilbao]]|ESP}} | {{ct|AST|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 59' 10" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Andrey Amador]]|CRC}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 59' 55" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Tony Gallopin]]|FRA}} | {{ct|ALM|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 03' 00" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Pierre-Luc Périchon]]|FRA}} | {{ct|COF|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 05' 35" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} | {{ct|TBM|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 07' 15" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Tiesj Benoot]]|BEL}} | {{ct|LTS|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 07' 28" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Thomas De Gendt]]|BEL}} | {{ct|LTS|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 10' 33" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]|AUS}} | {{ct|EFD|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 11' 43" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Ben King (kolesar)|Ben King]]|USA}} | {{ct|DDD|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 12' 00" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} | {{ct|BMC|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 13' 25" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Nils Politt]]|GER}} | {{ct|TKA|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 14' 28" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[Fabio Felline]]|ITA}} | {{ct|TFS|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 03" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Rein Taaramäe]]|EST}} | {{ct|TDE|2019b}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 42" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} | {{ct|SUN|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 16' 34" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Oliver Naesen]]|BEL}} | {{ct|ALM|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 16' 43" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} | {{ct|EFD|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 19' 06" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Michael Schär]]|SUI}} | {{ct|BMC|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 19' 45" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Omar Fraile]]|ESP}} | {{ct|AST|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 19' 52" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Daryl Impey]]|RSA}} | {{ct|MTS men|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 24' 58" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Joey Rosskopf]]|USA}} | {{ct|BMC|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 26' 36" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Maxime Bouet]]|FRA}} | {{ct|FST|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 28' 04" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} | {{ct|DDD|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 28' 07" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Edvald Boasson Hagen]]|NOR}} | {{ct|DDD|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 28' 19" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Serge Pauwels]]|BEL}} | {{ct|BMC|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 32' 14" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Élie Gesbert]]|FRA}} | {{ct|FST|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 33' 02" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Nelson Oliveira (kolesar)|Nelson Oliveira]]|POR}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 35' 51" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Romain Sicard]]|FRA}} | {{ct|TDE|2019b}} | style="text-align:right;" | + 2h 38' 26" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Toms Skujiņš]]|LAT}} | {{ct|TFS|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 39' 50" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|BOH|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 44' 24" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Michał Kwiatkowski]]|POL}} | {{ct|INS|2019b}} | style="text-align:right;" | + 2h 46' 14" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Gianni Moscon]]|ITA}} | {{ct|INS|2019b}} | style="text-align:right;" | + 2h 47' 23" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Sonny Colbrelli]]|ITA}} | {{ct|TBM|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 48' 27" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Natnael Berhane]]|ERI}} | {{ct|COF|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 49' 25" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Anthony Perez (kolesar)|Anthony Perez]]|FRA}} | {{ct|COF|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 51' 36" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Andrea Pasqualon]]|ITA}} | {{ct|WGG|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 53' 25" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Daniel Oss]]|ITA}} | {{ct|BOH|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 54' 56" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Anthony Delaplace]]|FRA}} | {{ct|FST|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 55' 03" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Hugo Houle]]|CAN}} | {{ct|AST|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 56' 11" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Amaël Moinard]]|FRA}} | {{ct|FST|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 59' 17" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Jan Tratnik]]|SLO}} | {{ct|TBM|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 00' 37" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Tim Wellens]]|BEL}} | {{ct|LTS|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 01' 43" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Paul Ourselin]]|FRA}} | {{ct|TDE|2019b}} | style="text-align:right;" | + 3h 01' 47" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Stefan Küng]]|SUI}} | {{ct|GFC|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 02' 38" |- ! scope="row" | 97 | {{flagathlete|[[Dries Devenyns]]|BEL}} | {{ct|QST|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 02' 42" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Jens Keukeleire]]|BEL}} | {{ct|LTS|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 03' 49" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Imanol Erviti]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 04' 34" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Stéphane Rossetto]]|FRA}} | {{ct|COF|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 05' 15" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Mike Teunissen]]|NED}} | {{ct|TLJ|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 06' 54" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Anthony Roux]]|FRA}} | {{ct|GFC|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 08' 49" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Kévin Ledanois]]|FRA}} | {{ct|TDE|2019b}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 17" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Magnus Cort]]|DEN}} | {{ct|AST|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 12' 22" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[Carlos Verona]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 13' 05" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Lilian Calmejane]]|FRA}} | {{ct|TDE|2019b}} | style="text-align:right;" | + 3h 13' 36" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Vegard Stake Laengen]]|NOR}} | {{ct|UAD|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 15' 25" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Julien Simon]]|FRA}} | {{ct|COF|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 17' 08" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Luke Durbridge]]|AUS}} | {{ct|MTS men|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 18' 36" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Sven Erik Bystrøm]]|NOR}} | {{ct|UAD|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 19' 40" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Odd Christian Eiking]]|NOR}} | {{ct|WGG|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 19' 58" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Christopher Juul-Jensen]]|DEN}} | {{ct|MTS men|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 22' 22" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Benoît Cosnefroy]]|FRA}} | {{ct|ALM|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 25' 57" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Iván García (kolesar)|Iván García]]|ESP}} | {{ct|TBM|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 26' 03" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Alexis Gougeard]]|FRA}} | {{ct|ALM|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 27' 10" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Nikias Arndt]]|GER}} | {{ct|SUN|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 27' 43" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Mads Würtz Schmidt]]|DEN}} | {{ct|TKA|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 29' 22" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Jasper de Buyst]]|BEL}} | {{ct|LTS|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 31' 36" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Matej Mohorič]]|SLO}} | {{ct|TBM|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 33' 43" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Frederik Backaert]]|BEL}} | {{ct|WGG|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 34' 00" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Fabien Grellier]]|FRA}} | {{ct|TDE|2019b}} | style="text-align:right;" | + 3h 35' 12" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Kasper Asgreen]]|DEN}} | {{ct|QST|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 38' 18" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Florian Vachon]]|FRA}} | {{ct|FST|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 43' 22" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Reinardt Janse van Rensburg]]|RSA}} | {{ct|DDD|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 44' 10" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[Koen de Kort]]|NED}} | {{ct|TFS|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 44' 48" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Mathieu Ladagnous]]|FRA}} | {{ct|GFC|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 45' 11" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Łukasz Wiśniowski]]|POL}} | {{ct|BMC|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 46' 34" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[José Gonçalves (kolesar)|José Gonçalves]]|POR}} | {{ct|TKA|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 47' 15" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Steve Cummings]]|GBR}} | {{ct|DDD|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 49' 45" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Elia Viviani]]|ITA}} | {{ct|QST|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 52' 37" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Anthony Turgis]]|FRA}} | {{ct|TDE|2019b}} | style="text-align:right;" | + 3h 53' 11" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} | {{ct|LTS|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 54' 34" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Yves Lampaert]]|BEL}} | {{ct|QST|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 54' 37" |- ! scope="row" | 134 | {{flagathlete|[[Chad Haga]]|USA}} | {{ct|SUN|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 54' 51" |- ! scope="row" | 135 | {{flagathlete|[[Tom Scully (kolesar)|Tom Scully]]|NZL}} | {{ct|EFD|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 56' 52" |- ! scope="row" | 136 | {{flagathlete|[[Aimé De Gendt]]|BEL}} | {{ct|WGG|2019}} | style="text-align:right;" | + 3h 57' 05" |- ! scope="row" | 137 | {{flagathlete|[[Niccolò Bonifazio]]|ITA}} | {{ct|TDE|2019b}} | style="text-align:right;" | + 3h 59' 44" |- ! scope="row" | 138 | {{flagathlete|[[Kevin Van Melsen]]|BEL}} | {{ct|WGG|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 00' 20" |- ! scope="row" | 139 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} | {{ct|UAE|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 01' 05" |- ! scope="row" | 140 | {{flagathlete|[[Amund Grøndahl Jansen]]|NOR}} | {{ct|TLJ|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 02' 02" |- ! scope="row" | 141 | {{flagathlete|[[Marcus Burghardt]]|GER}} | {{ct|BOH|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 02' 18" |- ! scope="row" | 142 | {{flagathlete|[[Maxime Monfort]]|BEL}} | {{ct|LTS|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 03' 56" |- ! scope="row" | 143 | {{flagathlete|[[William Bonnet]]|FRA}} | {{ct|GFC|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 05' 32" |- ! scope="row" | 144 | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} | {{ct|FST|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 07' 00" |- ! scope="row" | 145 | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} | {{ct|TLJ|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 07' 10" |- ! scope="row" | 146 | {{flagathlete|[[Michael Hepburn]]|AUS}} | {{ct|MTS men|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 07' 32" |- ! scope="row" | 147 | {{flagathlete|[[Lars Bak]]|DEN}} | {{ct|DDD|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 07' 48" |- ! scope="row" | 148 | {{flagathlete|[[Marco Haller (kolesar)|Marco Haller]]|AUT}} | {{ct|TKA|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 08' 17" |- ! scope="row" | 149 | {{flagathlete|[[Maximiliano Richeze]]|ARG}} | {{ct|QST|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 10' 05" |- ! scope="row" | 150 | {{flagathlete|[[Roger Kluge]]|GER}} | {{ct|LTS|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 13' 43" |- ! scope="row" | 151 | {{flagathlete|[[Alex Dowsett]]|GBR}} | {{ct|TKA|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 14' 39" |- ! scope="row" | 152 | {{flagathlete|[[Michael Mørkøv]]|DEN}} | {{ct|QST|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 19' 33" |- ! scope="row" | 153 | {{flagathlete|[[Jens Debusschere]]|BEL}} | {{ct|TKA|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 29' 07" |- ! scope="row" | 154 | {{flagathlete|[[Yoann Offredo]]|FRA}} | {{ct|WGG|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 31' 43" |- ! scope="row" | [[Rdeča laterna|155]] | {{flagathlete|[[Sebastian Langeveld]]|NED}} | {{ct|EFD|2019}} | style="text-align:right;" | + 4h 34' 23" |- |} <div style="clear: both"></div> {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših na letečih ciljih (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|BOH|2019}} | style="text-align:right;" | 316 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} | {{ct|LTS|2019}} | style="text-align:right;" | 248 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Elia Viviani]]|ITA}} | {{ct|QST|2019}} | style="text-align:right;" | 224 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Sonny Colbrelli]]|ITA}} | {{ct|TBM|2019}} | style="text-align:right;" | 209 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} | {{ct|SUN|2019}} | style="text-align:right;" | 201 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Matteo Trentin]]|ITA}} | {{ct|MTS men|2019}} | style="text-align:right;" | 192 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Jasper Stuyven]]|BEL}} | {{ct|TFS|2019}} | style="text-align:right;" | 167 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Greg Van Avermaet]]|BEL}} | {{ct|BMC|2019}} | style="text-align:right;" | 149 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} | {{ct|TLJ|2019}} | style="text-align:right;" | 146 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|QST|2019}} | style="text-align:right;" | 119 |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] | {{ct|ALM|2019}} | style="text-align:right;" | 86 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|INS|2019b}} | style="text-align:right;" | 78 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Tim Wellens]]|BEL}} | {{ct|LTS|2019}} | style="text-align:right;" | 75 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} | {{ct|TBM|2019}} | style="text-align:right;" | 67 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} | {{ct|TBM|2019}} | style="text-align:right;" | 59 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]]|GBR}} | {{ct|MTS men|2019}} | style="text-align:right;" | 59 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2019}} | style="text-align:right;" | 58 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Aleksej Lucenko]]|KAZ}} | {{ct|AST|2019}} | style="text-align:right;" | 45 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Steven Kruijswijk]]|NED}} | {{ct|TLJ|2019}} | style="text-align:right;" | 44 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Mikel Landa]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2019}} | style="text-align:right;" | 42 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|INS|2019b}} | style="text-align:right;" | {{nowrap|79h 52' 52"}} |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[David Gaudu]]|FRA}} | {{ct|GFC|2019}} | style="text-align:right;" | + 23' 58" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Enric Mas]]|ESP}} | {{ct|QST|2019}} | style="text-align:right;" | + 58' 20" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Laurens De Plus]]|BEL}} | {{ct|TLJ|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 02' 44" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Gregor Mühlberger]]|AUT}} | {{ct|BOH|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 04' 40" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Giulio Ciccone]]|ITA}} | {{ct|TFS|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 20' 49" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Lennard Kämna]]|GER}} | {{ct|SUN|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 39' 36" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Tiesj Benoot]]|BEL}} | {{ct|LTS|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 07' 33" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Nils Politt]]|GER}} | {{ct|KAT|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 14' 28" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Élie Gesbert]]|FRA}} | {{ct|FST|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 33' 02" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{ct|MOV|2019}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{nowrap|248h 58' 15"}} |- ! scope="row" | 2 | {{ct|TFS|2019}} | style="text-align:right;" | + 47' 54" |- ! scope="row" | 3 | {{ct|INS|2019b}} | style="text-align:right;" | + 57' 52" |- ! scope="row" | 4 | {{ct|EFD|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 25' 57" |- ! scope="row" | 5 | {{ct|BOH|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 29' 30" |- ! scope="row" | 6 | {{ct|GFC|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 42' 29" |- ! scope="row" | 7 | {{ct|TLJ|2019}} | style="text-align:right;" | + 1h 52' 55" |- ! scope="row" | 8 | {{ct|ALM|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 08' 56" |- ! scope="row" | 9 | {{ct|UAD|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 10' 32" |- ! scope="row" | 10 | {{ct|AST|2019}} | style="text-align:right;" | + 2h 27' 37" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Tour de France}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2019]] [[Kategorija:2019 v športu]] 9tww9hm500ejxgq4b5vmrl7xpittj9g Dirka po Franciji 2018 0 517158 5724080 5680541 2022-07-26T13:16:56Z Sporti 5955 /* Ekipna razvrstitev */ tn wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2018 | series = [[UCI World Tour 2018]] | race_no = 25 | season_no = 37 | image = Route of the 2018 Tour de France.png | image_size = 360 | image_caption = Trasa dirke | date = 7.–29. julij | stages = 21 | distance = 3351 | unit = km | time = 83h 17' 13" | first = [[Geraint Thomas]] | first_color = yellow | first_nat = GBR | first_team = {{ct|SKY|2018}} | second = [[Tom Dumoulin]] | second_nat = NED | second_team = {{ct|SUN|2018}} | third = [[Chris Froome]] | third_nat = GBR | third_team = {{ct|SKY|2018}} | points = [[Peter Sagan]] | mountains = [[Julian Alaphilippe]] | youth = [[Pierre Latour]] | points_color = green | points_nat = SVK | points_team = {{ct|BOH|2018}} | mountains_color = polkadot | mountains_nat = FRA | mountains_team = {{ct|QST|2018}} | youth_color = white | youth_nat = FRA | youth_team = {{ct|ALM|2018}} | combativity_color = red_number | combativity = [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] | combativity_nat = IRL | combativity_team = {{ct|UAD|2018}} | team = {{ct|MOV|2018}} | team_nat = ESP | team_color = yellow_number | previous = [[Dirka po Franciji 2017|2017]] | next = [[Dirka po Franciji 2019|2019]] }} '''Dirka po Franciji 2018''' je bila 105. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]], ene od dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]. Začela se je [[7. julij]]a v [[Noirmoutier-en-l'Île]]ju in končala [[29. julij]]a s tradicionalnim zaključkom na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u. Dirka je bila sestavljena iz 21 etap v skupni dolžini 3351 km. Sodelovalo je 176 kolesarjev iz 22-ih ekip. [[Rumena majica|Rumeno majico]] je osvojil [[Geraint Thomas]] ({{ct|SKY|2018}}), drugo mesto [[Tom Dumoulin]] ({{ct|SUN|2018}}), tretje pa [[Chris Froome]] ({{ct|SKY|2018}}). [[Zelena majica|Zeleno majico]] je šestič osvojil [[Peter Sagan]] ({{ct|BOH|2018}}), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] je osvojil [[Julian Alaphilippe]] ({{ct|QST|2018}}), [[Bela majica|belo majico]] pa [[Pierre Latour]] ({{ct|ALM|2018}}). == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|ALM|2018}} * {{ct|AST|2018}} * {{ct|TBM|2018}} * {{ct|BMC|2018}} * {{ct|BOH|2018}} * {{ct|EFD|2018}} * {{ct|DDD|2018}} * {{ct|FDJ|2018b}} * {{ct|KAT|2018}} * {{ct|TLJ|2018}} * {{ct|LTS|2018}} * {{ct|MOV|2018}} * {{ct|ORS|2018}} * {{ct|QST|2018}} * {{ct|SKY|2018}} * {{ct|SUN|2018}} * {{ct|TFS|2018}} * {{ct|UAD|2018}} {{div col end}} '''UCI Professional Continental teams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|COF|2018}} * {{ct|DEN|2018}} * {{ct|TFO|2018}} * {{ct|WGG|2018}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="guard-route">{{cite news|last=Fotheringham|first=William|author-link=William Fotheringham|title=Tour de France 2018: stage-by-stage guide|url=https://www.theguardian.com/sport/2018/jul/05/tour-de-france-2018-stage-by-stage-guide|access-date=17 January 2019|work=[[TheGuardian.com]]|publisher=[[Guardian Media Group]]|date=5 July 2018|archive-url=https://archive.today/20190117053542/https://www.theguardian.com/sport/2018/jul/05/tour-de-france-2018-stage-by-stage-guide|archive-date=17 January 2019|url-status = live|df=dmy-all}}</ref><ref name="letour-route">{{cite web|url=http://www.letour.fr/en/overall-route|title=Route of Tour de France|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=18 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20180730064118/https://www.letour.fr/en/overall-route|archive-date=30 July 2018|url-status = dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Tour de France 2018 – Winners and leaders|url=https://www.procyclingstats.com/race/tour-de-france/2018/gc/stages/winners|website=ProCyclingStats|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407170430/https://www.procyclingstats.com/race/tour-de-france/2018/gc/stages/winners|archive-date=7 April 2019|url-status = live|access-date=15 April 2019}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 7. julij | [[Noirmoutier-en-l'Île]] — [[Fontenay-le-Comte]] | style="text-align:center;" | {{convert|201|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Fernando Gaviria]]|COL}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 8. julij | [[Mouilleron-Saint-Germain]] — [[La Roche-sur-Yon]] | style="text-align:center;" | {{convert|182,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 9. julij | [[Cholet]] — Cholet | style="text-align:center;" | {{convert|35,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{noflag|{{ct|BMC|2018}}}} |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 10. julij | [[La Baule-Escoublac|La Baule]] — [[Sarzeau]] | style="text-align:center;" |{{convert|195|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Fernando Gaviria]]|COL}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 11. julij | [[Lorient]] — [[Quimper]] | style="text-align:center;" |{{convert|204,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 12. julij | [[Brest, Francija|Brest]] — [[Mûr-de-Bretagne]] | style="text-align:center;" |{{convert|181|km|0|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 13. julij | [[Fougères]] — [[Chartres]] | style="text-align:center;" |{{convert|231|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 14. julij | [[Dreux]] — [[Amiens]] | style="text-align:center;" |{{convert|181|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 15. julij | [[Arras]] — [[Roubaix]] | style="text-align:center;" |{{convert|156,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[John Degenkolb]]|GER}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 16. julij | colspan="2"|[[Annecy]] | | colspan="4" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 17. julij | [[Annecy]] — [[Le Grand-Bornand]] | style="text-align:center;" |{{convert|158,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 18. julij | [[Albertville]] — [[La Rosière, Savoie|La Rosière]] | style="text-align:center;" |{{convert|108,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 19. julij | [[Bourg-Saint-Maurice]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |{{convert|175,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 20. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Valence]] | style="text-align:center;" |{{convert|169,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 21. julij | [[Saint-Paul-Trois-Châteaux]] — [[Mende, Lozère|Mende]] | style="text-align:center;" |{{convert|188|km|0|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Omar Fraile]]|ESP}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 22. julij | [[Millau]] — [[Carcassonne]] | style="text-align:center;" |{{convert|181,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Magnus Cort|Magnus Cort Nielsen]]|DEN}} |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 23. julij | colspan="2"|[[Carcassonne]] | | colspan="4" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 24. julij | [[Carcassonne]] — [[Bagnères-de-Luchon]] | style="text-align:center;" |{{convert|218|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 25. julij | [[Bagnères-de-Luchon]] — [[Saint-Lary-Soulan]] ([[Col de Portet]]) | style="text-align:center;" |{{convert|65|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 26. julij | [[Trie-sur-Baïse]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |{{convert|171|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Arnaud Démare]]|FRA}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 27. julij | [[Lourdes]] — [[Laruns]] | style="text-align:center;" |{{convert|200,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 28. julij | [[Saint-Pée-sur-Nivelle]] — [[Espelette]] | style="text-align:center;" | {{convert|31|km|0|abbr=on}} | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Tom Dumoulin]]|NED}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 29. julij | [[Houilles]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" | {{convert|116|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa || {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} |- ! scope="row" | | colspan="2" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | {{convert|3351|km|0|abbr=on}} |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! scope="row" | 1 | [[Fernando Gaviria]] | style="background:#FFEB64;" | [[Fernando Gaviria]] | style="background:#9CE97B;" | [[Fernando Gaviria]] | style="background:#FFA8A4;" | [[Kévin Ledanois]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Fernando Gaviria]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan="9" | {{ct|QST|2018}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Yoann Offredo]] |- ! scope="row" | 2 | [[Peter Sagan]] | style="background:#FFEB64;" | [[Peter Sagan]] | rowspan="20" style="background:#9CE97B;" | [[Peter Sagan]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan="3" | [[Dion Smith]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Sylvain Chavanel]] |- ! scope="row" | 3 | {{ct|BMC|2018}} | style="background:#FFEB64;" rowspan="8" | [[Greg Van Avermaet]] | style="background:white;" rowspan="7" | [[Søren Kragh Andersen]] | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Fernando Gaviria]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jérôme Cousin]] |- ! scope="row" | 5 | [[Peter Sagan]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan="5" | [[Toms Skujiņš]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Toms Skujiņš]] |- ! scope="row" | 6 | [[Dan Martin (kolesar)|Daniel Martin]] |style="background:#E4B3AB;" |[[Damien Gaudin]] |- ! scope="row" | 7 | [[Dylan Groenewegen]] |style="background:#E4B3AB;" |[[Laurent Pichon]] |- ! scope="row" | 8 | [[Dylan Groenewegen]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Fabien Grellier]] |- ! scope="row" | 9 | [[John Degenkolb]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Damien Gaudin]] |- ! scope="row" | 10 | [[Julian Alaphilippe]] | rowspan="12" style="background:#FFA8A4;" |[[Julian Alaphilippe]] | rowspan="12" style="background:white;" |[[Pierre Latour]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan="6" |{{ct|MOV|2018}} | style="background:#E4B3AB;" |[[Greg Van Avermaet]] |- ! scope="row" | 11 | [[Geraint Thomas]] | rowspan="11" style="background:#FFEB64;" |[[Geraint Thomas]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Alejandro Valverde]] |- ! scope="row" | 12 | [[Geraint Thomas]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Steven Kruijswijk]] |- ! scope="row" | 13 | [[Peter Sagan]] | style="background:#E4B3AB;" |[[Michael Schär]] |- ! scope="row" | 14 |[[Omar Fraile]] | style="background:#E4B3AB;"|[[Jasper Stuyven]] |- ! scope="row" | 15 |[[Magnus Cort|Magnus Cort Nielsen]] | style="background:#E4B3AB;"|[[Rafał Majka]] |- ! scope="row" | 16 |[[Julian Alaphilippe]] |style="background:#FFCD5F;"|{{ct|TBM|2018}} |style="background:#E4B3AB;"|[[Philippe Gilbert]] |- ! scope="row" | 17 | [[Nairo Quintana]] |style="background:#FFCD5F;" rowspan="5" |{{ct|MOV|2018}} |style="background:#E4B3AB;"|[[Tanel Kangert]] |- ! scope="row" | 18 | [[Arnaud Démare]] |style="background:#E4B3AB;"|[[Luke Durbridge]] |- ! scope="row" | 19 | [[Primož Roglič]] |style="background:#E4B3AB;"|[[Mikel Landa]] |- ! scope="row" | 20 | [[Tom Dumoulin]] | rowspan="2" | ''brez'' |- ! scope="row" | 21 | [[Alexander Kristoff]] |- ! colspan="2" | Final ! style="background:#FFDB00;" | [[Geraint Thomas]] ! style="background:#46E800;" | [[Peter Sagan]] ! style="background:#FF3E33;" | {{font color|white|Julian Alaphilippe|link=yes}} ! style="background:white;" | [[Pierre Latour]] ! style="background:#FFB927;" | {{ct|MOV|2018}} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white|text = Dan Martin|link = Dan Martin (kolesar)}} |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable noresize" ! colspan="4" |Legenda |- |[[File:Jersey_yellow.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/General_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A yellow jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |[[File:Jersey_polkadot.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Mountains_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with red polka dots.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- |[[File:Jersey_green.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Points_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A green jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega po točkah |[[File:Jersey_white.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Young_rider_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- |[[File:Jersey_yellow_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Team_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a yellow number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega najboljše ekipe |[[File:Jersey_red_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Combativity_award_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a red number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |} === Rumena majica === {| class="wikitable" style="width:42em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class-21">{{cite web|title=Official classifications of Tour de France 2018 – Stage 21|url=https://www.letour.fr/en/rankings/stage-21|access-date=30 July 2018|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190307183335/https://www.letour.fr/en/rankings/stage-21|archive-date=7 March 2019|url-status = dead}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] | {{ct|SKY|2018}} | style="text-align:right;" | {{nowrap|83h 17' 13"}} |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Tom Dumoulin]]|NED}} | {{ct|SUN|2018}} | style="text-align:right;" | + 1' 51" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Chris Froome]]|GBR}} | {{ct|SKY|2018}} | style="text-align:right;" | + 2' 24" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SVN}} | {{ct|TLJ|2018}} | style="text-align:right;" | + 3' 22" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Steven Kruijswijk]]|NED}} | {{ct|TLJ|2018}} | style="text-align:right;" | + 6' 08" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} | {{ct|ALM|2018}} | style="text-align:right;" | + 6' 57" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Mikel Landa]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2018}} | style="text-align:right;" | + 7' 37" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|UAD|2018}} | style="text-align:right;" | + 9' 05" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Ilnur Zakarin]]|RUS}} | {{ct|KAT|2018}} | style="text-align:right;" | + 12' 37" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2018}} | style="text-align:right;" | + 14' 18" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:50em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–145)<ref name="letour-class-21" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}} || {{ct|QST|2018}} || style="text-align:right;" |+ 16' 32" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Jakob Fuglsang]]|DEN}} || {{ct|AST|2018}} || style="text-align:right;" |+ 19' 46" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] || {{ct|ALM|2018}} || style="text-align:right;" |+ 22' 13" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Alejandro Valverde]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] || {{ct|MOV|2018}} || style="text-align:right;" |+ 27' 26" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} || {{ct|SKY|2018}} || style="text-align:right;" |+ 27' 52" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Tanel Kangert]]|EST}} || {{ct|AST|2018}} || style="text-align:right;" |+ 34' 52" |- ! scope="row" | 17 | {{flagathlete|[[Warren Barguil]]|FRA}} || {{ct|TFO|2018}} || style="text-align:right;" |+ 37' 06" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Domenico Pozzovivo]]|ITA}} || {{ct|TBM|2018}} || style="text-align:right;" |+ 39' 08" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Rafał Majka]]|POL}} || {{ct|BOH|2018}} || style="text-align:right;" |+ 39' 57" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} || {{ct|BMC|2018}} || style="text-align:right;" |+ 42' 31" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Guillaume Martin]]|FRA}} || {{ct|WGG|2018}} || style="text-align:right;" |+ 44' 39" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Ion Izagirre]]|ESP}} || {{ct|TBM|2018}} || style="text-align:right;" |+ 46' 36" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Mikel Nieve]]|ESP}} || {{ct|ORS|2018}} || style="text-align:right;" |+ 49' 19" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Gorka Izagirre]]|ESP}} || {{ct|TBM|2018}} || style="text-align:right;" |+ 50' 02" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} || {{ct|SUN|2018}} || style="text-align:right;" |+ 50' 15" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} || {{ct|TFS|2018}} || style="text-align:right;" |+ 1h 06' 33" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]]|FRA}} || {{ct|EFD|2018}} || style="text-align:right;" |+ 1h 09' 09" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Greg Van Avermaet]]|BEL}} || {{ct|BMC|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 10' 14" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Adam Yates (kolesar)|Adam Yates]]|GBR}} || {{ct|ORS|2018}} || style="text-align:right;" |+ 1h 17' 35" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Lilian Calmejane]]|FRA}} || {{ct|DEN|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 18' 09" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Robert Gesink]]|NED}} || {{ct|TLJ|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 21' 13" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Tejay van Garderen]]|USA}} || {{ct|BMC|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 23' 05" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] || {{ct|QST|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 28' 08" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[David Gaudu]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2018b}} || style="text-align:right;" | + 1h 30' 01" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Julien Bernard]]|FRA}} || {{ct|TFS|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 34' 12" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Daniel Felipe Martínez]]|COL}} || {{ct|EFD|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 38' 38" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Antwan Tolhoek]]|NED}} || {{ct|TLJ|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 39' 01" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Rudy Molard]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2018b}} || style="text-align:right;" | + 1h 47' 36" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Sylvain Chavanel]]|FRA}} || {{ct|DEN|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 47' 47" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Kristijan Đurasek]]|CRO}} || {{ct|UAE|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 48' 06" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Arthur Vichot]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2018b}} || style="text-align:right;" | + 1h 51' 19" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Maxime Bouet]]|FRA}} || {{ct|TFO|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 58' 08" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Nicolas Edet]]|FRA}} || {{ct|COF|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 58' 54" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} || {{ct|AST|2018}} || style="text-align:right;" | + 1h 59' 20" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Daniel Navarro]]|ESP}} || {{ct|COF|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 00' 32" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Daryl Impey]]|RSA}} || {{ct|ORS|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 00' 53" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Jesús Herrada]]|ESP}} || {{ct|COF|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 01' 52" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Amaël Moinard]]|FRA}} || {{ct|TFO|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 03' 20" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Michał Kwiatkowski]]|POL}} || {{ct|SKY|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 05' 29" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Andrey Amador]]|CRC}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] || {{ct|MOV|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 05' 38" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Laurens ten Dam]]|NED}} || {{ct|SUN|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 06' 22" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Søren Kragh Andersen]]|DEN}} || {{ct|SUN|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 06' 23" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Stefan Küng]]|SUI}} || {{ct|BMC|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 07' 14" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Thomas Degand]]|BEL}} || {{ct|WGG|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 09' 54" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Mathias Frank]]|SUI}} || {{ct|ALM|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 10' 29" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Jesper Hansen (kolesar)|Jesper Hansen]]|DEN}} || {{ct|AST|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 10' 33" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Omar Fraile]]|ESP}} || {{ct|AST|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 10' 59" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Wout Poels]]|NED}} || {{ct|SKY|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 13' 23" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Tom-Jelte Slagter]]|NED}} || {{ct|DDD|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 13' 58" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Franco Pellizotti]]|ITA}} || {{ct|TBM|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 17' 32" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Pavel Kočetkov]]|RUS}} || {{ct|KAT|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 17' 52" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Marc Soler]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] || {{ct|MOV|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 18' 51" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Jasper Stuyven]]|BEL}} || {{ct|TFS|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 20' 24" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Marco Minnaard]]|NED}} || {{ct|WGG|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 20' 31" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[Thomas De Gendt]]|BEL}} || {{ct|LTS|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 24' 41" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Oliver Naesen]]|BEL}} || {{ct|ALM|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 29' 36" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Nikias Arndt]]|GER}} || {{ct|SUN|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 32' 02" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Magnus Cort]]|DEN}} || {{ct|AST|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 32' 26" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Darwin Atapuma]]|COL}} || {{ct|UAE|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 35' 47" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Jonathan Castroviejo]]|ESP}} || {{ct|SKY|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 36' 06" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] || {{ct|BOH|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 38' 08" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Chad Haga]]|USA}} || {{ct|SUN|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 39' 40" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Romain Sicard]]|FRA}} || {{ct|DEN|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 42' 53" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Tobias Ludvigsson]]|SWE}} || {{ct|FDJ|2018b}} || style="text-align:right;" | + 2h 45' 40" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Julien Vermote]]|BEL}} || {{ct|DDD|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 45' 57" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Gregor Mühlberger]]|AUT}} || {{ct|BOH|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 46' 13" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Imanol Erviti]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] || {{ct|MOV|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 47' 46" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Koen de Kort]]|NED}} || {{ct|TFS|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 48' 29" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Ian Boswell]]|USA}} || {{ct|KAT|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 51' 47" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Yves Lampaert]]|BEL}} || {{ct|QST|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 52' 37" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Paul Martens]]|GER}} || {{ct|TLJ|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 52' 46" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Toms Skujiņš]]|LAT}} || {{ct|TFS|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 53' 41" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Silvan Dillier]]|SUI}} || {{ct|ALM|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 55' 15" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Edvald Boasson Hagen]]|NOR}} || {{ct|DDD|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 57' 00" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Anthony Perez (kolesar)|Anthony Perez]]|FRA}} || {{ct|COF|2018}} || style="text-align:right;" | + 2h 58' 56" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Élie Gesbert]]|FRA}} || {{ct|TFO|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 00' 48" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Nils Politt]]|GER}} || {{ct|KAT|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 00' 54" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Edward Theuns]]|BEL}} || {{ct|SUN|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 02' 15" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Thomas Boudat]]|FRA}} || {{ct|DEN|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 04' 07" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Michael Schär]]|SUI}} || {{ct|BMC|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 04' 14" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Yoann Offredo]]|FRA}} || {{ct|WGG|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 04' 27" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Marcus Burghardt]]|GER}} || {{ct|BOH|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 04' 48" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Jérôme Cousin]]|FRA}} || {{ct|DEN|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 05' 34" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Paweł Poljański]]|POL}} || {{ct|BOH|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 07' 14" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Andrea Pasqualon]]|ITA}} || {{ct|WGG|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 09' 34" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Kévin Ledanois]]|FRA}} || {{ct|TFO|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 11' 55" |- ! scope="row" | 97 | {{flagathlete|[[Dion Smith]]|NZL}} || {{ct|WGG|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 12' 24" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Laurent Pichon]]|FRA}} || {{ct|TFO|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 12' 46" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Florian Vachon]]|FRA}} || {{ct|TFO|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 13' 47" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]|AUS}} || {{ct|EFD|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 15' 40" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Julien Simon]]|FRA}} || {{ct|COF|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 15' 55" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Kristijan Koren]]|SLO}} || {{ct|TBM|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 16' 54" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Tomasz Marczyński]]|POL}} || {{ct|LTS|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 19' 10" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Daniele Bennati]]|ITA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] || {{ct|MOV|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 19' 22" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[Romain Hardy]]|FRA}} || {{ct|TFO|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 19' 49" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Rory Sutherland (kolesar)|Rory Sutherland]]|AUS}} || {{ct|UAE|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 21' 22" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Simon Gerrans]]|AUS}} || {{ct|BMC|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 21' 37" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Mathew Hayman]]|AUS}} || {{ct|ORS|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 21' 55" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Sonny Colbrelli]]|ITA}} || {{ct|TBM|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 21' 55" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Reinardt Janse van Rensburg]]|RSA}} || {{ct|DDD|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 24' 25" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[John Degenkolb]]|GER}} || {{ct|TFS|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 26' 35" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Daniel Oss]]|ITA}} || {{ct|BOH|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 32' 29" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Michael Gogl]]|AUT}} || {{ct|TFS|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 32' 54" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} || {{ct|UAE|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 33' 33" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Sep Vanmarcke]]|BEL}} || {{ct|EFD|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 34' 17" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Anthony Turgis]]|FRA}} || {{ct|COF|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 36' 11" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Michael Hepburn]]|AUS}} || {{ct|ORS|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 36' 30" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Luke Durbridge]]|AUS}} || {{ct|ORS|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 37' 21" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Niki Terpstra]]|NED}} || {{ct|QST|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 37' 31" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Fabien Grellier]]|FRA}} || {{ct|DEN|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 37' 56" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Jack Bauer (kolesar)|Jack Bauer]]|NZL}} || {{ct|ORS|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 39' 02" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Maciej Bodnar]]|POL}} || {{ct|BOH|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 39' 20" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Guillaume Van Keirsbulck]]|BEL}} || {{ct|WGG|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 40' 30" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} || {{ct|COF|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 41' 55" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[Heinrich Haussler]]|AUS}} || {{ct|TBM|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 42' 24" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Marco Marcato]]|ITA}} || {{ct|UAE|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 42' 54" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Olivier Le Gac]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2018b}} || style="text-align:right;" | + 3h 49' 03" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[Luke Rowe]]|GBR}} || {{ct|SKY|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 50' 55" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Tom Scully (kolesar)|Tom Scully]]|NZL}} || {{ct|EFD|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 50' 59" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Dimitri Claeys]]|BEL}} || {{ct|COF|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 51' 15" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Timothy Dupont]]|BEL}} || {{ct|WGG|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 51' 16" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[Lukas Pöstlberger]]|AUT}} || {{ct|BOH|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 56' 53" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Oliviero Troia]]|ITA}} || {{ct|UAE|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 57' 02" |- ! scope="row" | 134 | {{flagathlete|[[Ramon Sinkeldam]]|NED}} || {{ct|FDJ|2018b}} || style="text-align:right;" | + 3h 58' 01" |- ! scope="row" | 135 | {{flagathlete|[[Maximiliano Richeze]]|ARG}} || {{ct|QST|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 58' 58" |- ! scope="row" | 136 | {{flagathlete|[[Taylor Phinney]]|USA}} || {{ct|EFD|2018}} || style="text-align:right;" | + 3h 59' 07" |- ! scope="row" | 137 | {{flagathlete|[[Timo Roosen]]|NED}} || {{ct|TLJ|2018}} || style="text-align:right;" | + 4h 01' 05" |- ! scope="row" | 138 | {{flagathlete|[[Roberto Ferrari (kolesar)|Roberto Ferrari]]|ITA}} || {{ct|UAE|2018}} || style="text-align:right;" | + 4h 01' 34" |- ! scope="row" | 139 | {{flagathlete|[[Amund Grøndahl Jansen]]|NOR}} || {{ct|TLJ|2018}} || style="text-align:right;" | + 4h 02' 04" |- ! scope="row" | 140 | {{flagathlete|[[Damien Gaudin]]|FRA}} || {{ct|DEN|2018}} || style="text-align:right;" | + 4h 02' 07" |- ! scope="row" | 141 | {{flagathlete|[[Arnaud Démare]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2018b}} || style="text-align:right;" | + 4h 08' 18" |- ! scope="row" | 142 | {{flagathlete|[[Jasper De Buyst]]|BEL}} || {{ct|LTS|2018}} || style="text-align:right;" | + 4h 08' 54" |- ! scope="row" | 143 | {{flagathlete|[[Jay Thomson]]|RSA}} || {{ct|DDD|2018}} || style="text-align:right;" | + 4h 09' 49" |- ! scope="row" | 144 | {{flagathlete|[[Jacopo Guarnieri]]|ITA}} || {{ct|FDJ|2018b}} || style="text-align:right;" | + 4h 12' 29" |- ! scope="row" | [[Rdeča laterna|145]] | {{flagathlete|[[Lawson Craddock]]|USA}} || {{ct|EFD|2018}} || style="text-align:right;" | + 4h 34' 19" |- |} <div style="clear: both"></div> {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših na letečih ciljih (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|BOH|2018}} | style="text-align:right;" | 477 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} | {{ct|UAD|2018}} | style="text-align:right;" | 246 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Arnaud Démare]]|FRA}} | {{ct|FDJ|2018b}} | style="text-align:right;" | 203 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[John Degenkolb]]|GER}} | {{ct|TFS|2018}} | style="text-align:right;" | 178 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] | {{ct|QST|2018}} | style="text-align:right;" | 143 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Greg Van Avermaet]]|BEL}} | {{ct|BMC|2018}} | style="text-align:right;" | 134 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Andrea Pasqualon]]|ITA}} | {{ct|WGG|2018}} | style="text-align:right;" | 115 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] | {{ct|SKY|2018}} | style="text-align:right;" | 110 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Sonny Colbrelli]]|ITA}} | {{ct|TBM|2018}} | style="text-align:right;" | 104 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|UAD|2018}} | style="text-align:right;" | 98 |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] | {{ct|QST|2018}} | style="text-align:right;" | 170 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Warren Barguil]]|FRA}} | {{ct|FVC|2018}} | style="text-align:right;" | 91 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Rafał Majka]]|POL}} | {{ct|BOH|2018}} | style="text-align:right;" | 76 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] | {{ct|SKY|2018}} | style="text-align:right;" | 74 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Tom Dumoulin]]|NED}} | {{ct|SUN|2018}} | style="text-align:right;" | 63 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SVN}} | {{ct|TLJ|2018}} | style="text-align:right;" | 56 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|UAD|2018}} | style="text-align:right;" | 41 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2018}} | style="text-align:right;" | 40 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Tanel Kangert]]|EST}} | {{ct|AST|2018}} | style="text-align:right;" | 39 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Steven Kruijswijk]]|NED}} | {{ct|TLJ|2018}} | style="text-align:right;" | 36 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|ALM|2018}} | style="text-align:right;" | {{nowrap|83h 39' 26"}} |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} | {{ct|SKY|2018}} | style="text-align:right;" | + 5' 39" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Guillaume Martin]]|FRA}} | {{ct|WGG|2018}} | style="text-align:right;" | + 22' 05" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[David Gaudu]]|FRA}} | {{ct|FDJ|2018b}} | style="text-align:right;" | + 1h 07' 18" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Daniel Felipe Martínez|Daniel Martínez]]|COL}} | {{ct|EFD|2018}} | style="text-align:right;" | + 1h 16' 01" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Antwan Tolhoek]]|NED}} | {{ct|TLJ|2018}} | style="text-align:right;" | + 1h 16' 48" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Søren Kragh Andersen]]|DEN}} | {{ct|SUN|2018}} | style="text-align:right;" | + 1h 44' 10" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Stefan Küng]]|SUI}} | {{ct|BMC|2018}} | style="text-align:right;" | + 1h 45' 01" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Marc Soler]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|MOV|2018}} | style="text-align:right;" | + 1h 56' 14" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Magnus Cort]]|DEN}} | {{ct|AST|2018}} | style="text-align:right;" | + 2h 10' 13" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{ct|MOV|2018}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{nowrap|250h 24' 53"}} |- ! scope="row" | 2 | {{ct|TBM|2018}} | style="text-align:right;" | + 12' 33" |- ! scope="row" | 3 | {{ct|SKY|2018}} | style="text-align:right;" | + 31' 14" |- ! scope="row" | 4 | {{ct|TLJ|2018}} | style="text-align:right;" | + 47' 24" |- ! scope="row" | 5 | {{ct|AST|2018}} | style="text-align:right;" | + 1h 15' 32" |- ! scope="row" | 6 | {{ct|SUN|2018}} | style="text-align:right;" | + 1h 58' 54" |- ! scope="row" | 7 | {{ct|ALM|2018}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 49" |- ! scope="row" | 8 | {{ct|BMC|2018}} | style="text-align:right;" | + 2h 35' 45" |- ! scope="row" | 9 | {{ct|QST|2018}} | style="text-align:right;" | + 3h 06' 17" |- ! scope="row" | 10 | {{ct|ORS|2018}} | style="text-align:right;" | + 3h 13' 41" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Tour de France}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2018]] [[Kategorija:2018 v športu]] 42p4ph53yi70km0c76dwaidsz8j2rh9 Dirka po Franciji 2017 0 517243 5724077 5680539 2022-07-26T13:16:33Z Sporti 5955 /* Ekipna razvrstitev */ tn wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2017 | series = [[UCI World Tour 2017]] | race_no = 25 | season_no = 37 | image = Route of the 2017 Tour de France.png | image_caption = Trasa dirke | image_size = 360px | date = 1.–23. julij | stages = 21 | distance = 3540 | unit = km | time = 86h 20' 55" | first = [[Chris Froome]] | first_nat = GBR | first_team = {{ct|SKY|2017}} | first_color = yellow | second = [[Rigoberto Urán]] | second_nat = COL | second_team = {{ct|EFD|2017}} | third = [[Romain Bardet]] | third_nat = FRA | third_team = {{ct|ALM|2017}} | points = [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] | points_nat = AUS | points_team = {{ct|SUN|2017}} | points_color = green | mountains = [[Warren Barguil]] | mountains_nat = FRA | mountains_team = {{ct|SUN|2017}} | mountains_color = polkadot | youth = [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] | youth_nat = GBR | youth_team = {{ct|ORS|2017}} | youth_color = white | team = {{ct|SKY|2017}} | team_nat = GBR | team_color = yellow_number | combativity = [[Warren Barguil]] | combativity_nat = FRA | combativity_team = {{ct|SUN|2017}} | combativity_color = red_number | previous = [[Dirka po Franciji 2016|2016]] | next = [[Dirka po Franciji 2018|2018]] }} '''Dirka po Franciji 2017''' je bila 104. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]], ene od dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]. Začela se je [[1. julij]]a v [[Düsseldorf]]u in končala [[23. julij]]a s tradicionalnim zaključkom na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u. Dirka je bila sestavljena iz 21 etap v skupni dolžini 3540 km. Sodelovalo je 198 kolesarjev iz 22-ih ekip. [[Rumena majica|Rumeno majico]] je osvojil [[Chris Froome]] ({{ct|SKY|2017}}), drugo mesto [[Rigoberto Urán]] ({{ct|EFD|2017}}), tretje pa [[Romain Bardet]] ({{ct|ALM|2017}}). [[Zelena majica|Zeleno majico]] je osvojil [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] ({{ct|SUN|2017}}), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] je osvojil [[Warren Barguil]] ({{ct|SUN|2017}}), [[Bela majica|belo majico]] pa [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] ({{ct|ORS|2017}}). == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|ALM|2017}} * {{ct|AST|2017}} * {{ct|TBM|2017}} * {{ct|BMC|2017}} * {{ct|BOH|2017}} * {{ct|EFD|2017}} * {{ct|DDD|2017}} * {{ct|FDJ|2017}} * {{ct|KAT|2017}} * {{ct|TLJ|2017}} * {{ct|LTS|2017}} * {{ct|MOV|2017}} * {{ct|ORS|2017}} * {{ct|QST|2017}} * {{ct|SKY|2017}} * {{ct|SUN|2017}} * {{ct|TFS|2017}} * {{ct|UAD|2017b}} {{div col end}} '''UCI Professional Continental teams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|COF|2017}} * {{ct|DEN|2017}} * {{ct|TFO|2017b}} * {{ct|WGG|2017}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="letour-route">{{cite news|title=2017 Route – Sporting aspects, stage cities – Tour de France 2017|url=http://www.letour.fr/le-tour/2017/us/overall-route.html|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707035854/http://www.letour.fr/le-tour/2017/us/overall-route.html|archive-date=7 July 2017|url-status = dead|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|title=The history of the Tour de France – Year 2017 – The stage winners|url=http://histo.letour.fr/HISTO/us/TDF/2017/vainqueurs.html|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=15 April 2019}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 1. julij | [[Düsseldorf]] (Nemčija) | style="text-align:center;" | {{convert|14|km|0|abbr=on}} | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 2. julij | [[Düsseldorf]] (Nemčija) — [[Liège]] (Belgija) | style="text-align:center;" | {{convert|203,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marcel Kittel]]|GER}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 3. julij | [[Verviers]] (Belgija) — [[Longwy]] | style="text-align:center;" | {{convert|212,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 4. julij | [[Mondorf-les-Bains]] (Luksemburg) — [[Vittel]] | style="text-align:center;" | {{convert|207,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Arnaud Démare]]|FRA}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 5. julij | [[Vittel]] — [[La Planche des Belles Filles]] | style="text-align:center;" | {{convert|160,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Fabio Aru]]|ITA}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 6. julij | [[Vesoul]] — [[Troyes]] | style="text-align:center;" | {{convert|216|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marcel Kittel]]|GER}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 7. julij | [[Troyes]] — [[Nuits-Saint-Georges]] | style="text-align:center;" | {{convert|213,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marcel Kittel]]|GER}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 8. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Les Rousses|Station des Rousses]] | style="text-align:center;" | {{convert|187,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Lilian Calmejane]]|FRA}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 9. julij | [[Nantua]] — [[Chambéry]] | style="text-align:center;" | {{convert|181,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Rigoberto Urán]]|COL}} |- ! scope="row" | | style="text-align:center;" | 10. julij | colspan="2" |[[Dordogne]] | | colspan="3" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac, Dordogne|Bergerac]] | style="text-align:center;" | {{convert|178|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marcel Kittel]]|GER}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 12. julij | [[Eymet]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" | {{convert|203,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marcel Kittel]]|GER}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 13. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Peyragudes]] | style="text-align:center;" | {{convert|214,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 14. julij | [[Saint-Girons, Ariège|Saint-Girons]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" | {{convert|101|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Warren Barguil]]|FRA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 15. julij | [[Blagnac]] — [[Rodez]] | style="text-align:center;" | {{convert|181,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 16. julij | [[Laissac-Sévérac-l'Église]] — [[Le Puy-en-Velay]] | style="text-align:center;" | {{convert|189,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa |{{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} |- ! scope="row" | | style="text-align:center;" | 17. julij | colspan="2" |[[Le Puy-en-Velay]] | | colspan="3" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 18. julij | [[Le Puy-en-Velay]] — [[Romans-sur-Isère]] | style="text-align:center;" | {{convert|165|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 19. julij | [[La Mure]] — [[Serre Chevalier]] | style="text-align:center;" | {{convert|183|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 20. julij | [[Briançon]] — [[Col d'Izoard]] | style="text-align:center;" | {{convert|179,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Warren Barguil]]|FRA}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 21. julij | [[Embrun, Hautes-Alpes|Embrun]] — [[Salon-de-Provence]] | style="text-align:center;" | {{convert|222,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Edvald Boasson Hagen]]|NOR}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 22. julij | [[Marseille]] | style="text-align:center;" | {{convert|22,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Maciej Bodnar]]|POL}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 23. julij | [[Montgeron]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" | {{convert|103|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} |- ! scope="row" | | colspan="2" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | {{convert|3540|km|0|abbr=on}} |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! scope="row" | 1 | [[Geraint Thomas]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="4" | [[Geraint Thomas]] | style="background:#9CE97B;" | [[Geraint Thomas]] | ''brez'' | style="background:white;" rowspan="2" | [[Stefan Küng]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan="21" | {{ct|SKY|2017}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Marcel Kittel]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="2" | [[Marcel Kittel]] | style="background:#FFA8A4;" | [[Taylor Phinney]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Yoann Offredo]] |- ! scope="row" | 3 | [[Peter Sagan]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan="2" | [[Nathan Brown (kolesar)|Nathan Brown]] | style="background:white;" rowspan="2" |[[Pierre Latour]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Lilian Calmejane]] |- ! scope="row" | 4 |[[Arnaud Démare]] |style="background:#9CE97B;" rowspan="3" |[[Arnaud Démare]] |style="background:#E4B3AB;" | [[Guillaume Van Keirsbulck]] |- ! scope="row" | 5 | [[Fabio Aru]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="7" | [[Chris Froome]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan="3" | [[Fabio Aru]] | style="background:white;" rowspan="17" | [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Philippe Gilbert]] |- ! scope="row" | 6 | [[Marcel Kittel]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Vegard Stake Laengen]] |- ! scope="row" | 7 | [[Marcel Kittel]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="10" | [[Marcel Kittel]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Dylan van Baarle]] |- ! scope="row" | 8 |[[Lilian Calmejane]] | style="background:#FFA8A4;" | [[Lilian Calmejane]] |style="background:#E4B3AB;" |[[Lilian Calmejane]] |- ! scope="row" | 9 |[[Rigoberto Urán]] |style="background:#FFA8A4;" rowspan="13" |[[Warren Barguil]] |style="background:#E4B3AB;" |[[Warren Barguil]] |- ! scope="row" | 10 | [[Marcel Kittel]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Élie Gesbert]] |- ! scope="row" | 11 | [[Marcel Kittel]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Maciej Bodnar]] |- ! scope="row" | 12 | [[Romain Bardet]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="2"| [[Fabio Aru]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Steve Cummings]] |- ! scope="row" | 13 | [[Warren Barguil]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Contador]] |- ! scope="row" | 14 | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="8" | [[Chris Froome]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Thomas De Gendt]] |- ! scope="row" | 15 |[[Bauke Mollema]] |style="background:#E4B3AB;" | [[Bauke Mollema]] |- ! scope="row" | 16 |[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |style="background:#E4B3AB;" |[[Sylvain Chavanel]] |- ! scope="row" | 17 |[[Primož Roglič]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="5" | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |style="background:#E4B3AB;" |[[Alberto Contador]] |- ! scope="row" | 18 |[[Warren Barguil]] |style="background:#E4B3AB;" |[[Darwin Atapuma]] |- ! scope="row" | 19 |[[Edvald Boasson Hagen]] |style="background:#E4B3AB;" |[[Jens Keukeleire]] |- ! scope="row" | 20 | [[Maciej Bodnar]] |rowspan ="2"|''brez'' |- ! scope="row" | 21 | [[Dylan Groenewegen]] |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#FFDB00;" | [[Chris Froome]] ! style="background:#46E800;" | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] ! style="background:#FF3E33;" | {{font color|white|Warren Barguil|link=yes}} ! style="background:white;" | [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] ! style="background:#FFB927;" | {{ct|SKY|2017}} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white|Warren Barguil|link=yes}} |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable noresize" ! colspan="4" |Legenda |- |[[File:Jersey_yellow.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/General_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A yellow jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |[[File:Jersey_polkadot.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Mountains_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with red polka dots.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- |[[File:Jersey_green.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Points_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A green jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega po točkah |[[File:Jersey_white.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Young_rider_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- |[[File:Jersey_yellow_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Team_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a yellow number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega najboljše ekipe |[[File:Jersey_red_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Combativity_award_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a red number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |} === Rumena majica === {| class="wikitable" style="width:42em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class-21">{{cite web|title=Classifications stage 21 – Montgeron > Paris Champs-Élysées – Tour de France 2017|url=http://www.letour.fr/le-tour/2017/us/stage-21/classifications.html|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=23 July 2017}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Chris Froome]]|GBR}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|SKY|2017}} | style="text-align:right;"| {{nowrap|86h 20' 55"}} |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Rigoberto Urán]]|COL}} | {{ct|EFD|2017}} | style="text-align:right;"| + 54" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} | {{ct|ALM|2017}} | style="text-align:right;"| + 2' 20" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Mikel Landa]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|SKY|2017}} | style="text-align:right;"| + 2' 21" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Fabio Aru]]|ITA}} | {{ct|AST|2017}} | style="text-align:right;"| + 3' 05" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} | {{ct|QST|2017}} | style="text-align:right;"| + 4' 42" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]]|GBR}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|ORS|2017}} | style="text-align:right;"| + 6' 14" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Louis Meintjes]]|RSA}} | {{ct|UAD|2017b}} | style="text-align:right;"| + 8' 20" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Alberto Contador]]|ESP}} | {{ct|TFS|2017}} | style="text-align:right;"| + 8' 49" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Warren Barguil]]|FRA}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|SUN|2017}} | style="text-align:right;"| + 9' 25" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:42em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–167)<ref name="letour-class-21" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} || {{ct|BMC|2017}} || style="text-align:right;" |+ 14' 48" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} || {{ct|MOV|2017}} || style="text-align:right;" |+ 15' 28" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Alexis Vuillermoz]]|FRA}} || {{ct|ALM|2017}} || style="text-align:right;" |+ 24' 38" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Mikel Nieve]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] || {{ct|SKY|2017}} || style="text-align:right;" |+ 25' 28" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Emanuel Buchmann]]|GER}} || {{ct|BOH|2017}} || style="text-align:right;" |+ 33' 21" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Brice Feillu]]|FRA}} || {{ct|TFO|2017b}} || style="text-align:right;" |+ 36' 46" |- ! scope="row" | 17 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} || {{ct|TFS|2017}} || style="text-align:right;" |+ 37' 43" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Carlos Betancur]]|COL}} || {{ct|MOV|2017}} || style="text-align:right;" |+ 37' 47" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Serge Pauwels]]|BEL}} || {{ct|DDD|2017}} || style="text-align:right;" |+ 39' 36" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Tiesj Benoot]]|BEL}} || {{ct|LTS|2017}} || style="text-align:right;" |+ 42' 04" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Tony Gallopin]]|FRA}} || {{ct|LTS|2017}} || style="text-align:right;" |+ 42' 39" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Jan Bakelants]]|BEL}} || {{ct|ALM|2017}} || style="text-align:right;" |+ 50' 04" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Guillaume Martin]]|FRA}} || {{ct|WGG|2017}} || style="text-align:right;" |+ 53' 52" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Roman Kreuziger]]|CZE}} || {{ct|ORS|2017}} || style="text-align:right;" |+ 59' 58" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Sylvain Chavanel]]|FRA}} || {{ct|DEN|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 04' 22" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Romain Hardy]]|FRA}} || {{ct|TFO|2017b}} || style="text-align:right;" | + 1h 12' 51" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Daniel Navarro]]|ESP}} || {{ct|COF|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 15' 26" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Sergio Henao]]|COL}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] || {{ct|SKY|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 16' 32" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} || {{ct|ALM|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 18' 45" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Mathias Frank]]|SUI}} || {{ct|ALM|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 21' 16" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Robert Kišerlovski]]|CRO}} || {{ct|KAT|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 25' 25" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Amaël Moinard]]|FRA}} || {{ct|BMC|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 32' 02" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Nicolas Roche]]|IRL}} || {{ct|BMC|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 32' 35" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[Thomas Degand]]|BEL}} || {{ct|WGG|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 34' 02" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Lilian Calmejane]]|FRA}} || {{ct|DEN|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 35' 16" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Rudy Molard]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 35' 55" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Ben Gastauer]]|LUX}} || {{ct|ALM|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 38' 33" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} || {{ct|TLJ|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 44' 41" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Diego Ulissi]]|ITA}} || {{ct|UAD|2017b}} || style="text-align:right;" | + 1h 45' 23" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Marco Minnaard]]|NED}} || {{ct|WGG|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 48' 11" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Darwin Atapuma]]|COL}} || {{ct|UAD|2017b}} || style="text-align:right;" | + 1h 50' 31" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Pierre-Luc Périchon]]|FRA}} || {{ct|TFO|2017b}} || style="text-align:right;" | + 1h 57' 29" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Nathan Brown (kolesar)|Nathan Brown]]|USA}} || {{ct|EFD|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 57' 52" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Andrej Zejc]]|KAZ}} || {{ct|AST|2017}} || style="text-align:right;" | + 1h 59' 09" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Janez Brajkovič]]|SLO}} || {{ct|TBM|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 00' 38" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Jarlinson Pantano]]|COL}} || {{ct|TFS|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 01' 30" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Daryl Impey]]|RSA}} || {{ct|ORS|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 01' 59" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Cyril Gautier]]|FRA}} || {{ct|ALM|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 03' 24" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Andrew Talansky]]|USA}} || {{ct|EFD|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 03' 27" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Kristijan Đurasek]]|CRO}} || {{ct|UAD|2017b}} || style="text-align:right;" | + 2h 04' 53" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Thomas De Gendt]]|BEL}} || {{ct|LTS|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 05' 36" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Haimar Zubeldia]]|ESP}} || {{ct|TFS|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 06' 30" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Gianluca Brambilla]]|ITA}} || {{ct|QST|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 06' 57" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]]|FRA}} || {{ct|EFD|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 11' 54" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Maxime Bouet]]|FRA}} || {{ct|TFO|2017b}} || style="text-align:right;" | + 2h 13' 23" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Luis Ángel Maté]]|ESP}} || {{ct|COF|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 15' 28" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Michał Kwiatkowski]]|POL}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] || {{ct|SKY|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 17' 48" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Greg Van Avermaet]]|BEL}} || {{ct|BMC|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 19' 14" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Jens Keukeleire]]|BEL}} || {{ct|ORS|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 22' 26" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Jonathan Castroviejo]]|ESP}} || {{ct|MOV|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 22' 44" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} || {{ct|AST|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 25' 36" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Esteban Chaves]]|COL}} || {{ct|ORS|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 27' 34" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Oliver Naesen]]|BEL}} || {{ct|ALM|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 28' 02" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} || {{ct|SUN|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 28' 57" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[Eduardo Sepúlveda]]|ARG}} || {{ct|TFO|2017b}} || style="text-align:right;" | + 2h 31' 05" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Romain Sicard]]|FRA}} || {{ct|DEN|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 33' 24" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Laurens ten Dam]]|NED}} || {{ct|SUN|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 34' 56" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Axel Domont]]|FRA}} || {{ct|ALM|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 35' 33" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] || {{ct|SUN|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 36' 36" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Koen de Kort]]|NED}} || {{ct|TFS|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 38' 33" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Aleksej Lucenko]]|KAZ}} || {{ct|AST|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 39' 10" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Michael Schär]]|SUI}} || {{ct|BMC|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 41' 54" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Tsgabu Grmay]]|ETH}} || {{ct|TBM|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 42' 15" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Tiago Machado]]|POR}} || {{ct|KAT|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 43' 36" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Maurits Lammertink]]|NED}} || {{ct|KAT|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 44' 01" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Nicolas Edet]]|FRA}} || {{ct|COF|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 45' 11" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Dylan van Baarle]]|NED}} || {{ct|EFD|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 47' 11" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Edvald Boasson Hagen]]|NOR}} || {{ct|DDD|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 48' 12" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Stefan Küng]]|SUI}} || {{ct|BMC|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 49' 17" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Paweł Poljański]]|POL}} || {{ct|BOH|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 53' 42" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Danilo Wyss]]|SUI}} || {{ct|BMC|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 53' 51" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Paul Martens]]|GER}} || {{ct|TLJ|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 54' 14" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Ben Swift]]|GBR}} || {{ct|UAD|2017b}} || style="text-align:right;" | + 2h 54' 48" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Nikias Arndt]]|GER}} || {{ct|SUN|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 54' 54" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Élie Gesbert]]|FRA}} || {{ct|TFO|2017b}} || style="text-align:right;" | + 2h 55' 13" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]|AUS}} || {{ct|EFD|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 55' 27" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Andrey Amador]]|CRC}} || {{ct|MOV|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 56' 43" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Damien Howson]]|AUS}} || {{ct|ORS|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 56' 57" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Angelo Tulik]]|FRA}} || {{ct|DEN|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 57' 05" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} || {{ct|EFD|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 57' 56" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Thomas Voeckler]]|FRA}} || {{ct|DEN|2017}} || style="text-align:right;" | + 2h 58' 51" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Imanol Erviti]]|ESP}} || {{ct|MOV|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 00' 21" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Bahtijar Kožatajev]]|KAZ}} || {{ct|AST|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 04' 11" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Jay McCarthy]]|AUS}} || {{ct|BOH|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 05' 13" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Nils Politt]]|GER}} || {{ct|KAT|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 05' 52" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Marco Marcato]]|ITA}} || {{ct|UAD|2017b}} || style="text-align:right;" | + 3h 05' 53" |- ! scope="row" | 97 | {{flagathlete|[[Jesús Herrada]]|ESP}} || {{ct|MOV|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 06' 05" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Michael Albasini]]|SUI}} || {{ct|ORS|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 06' 55" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Alessandro De Marchi (kolesar)|Alessandro De Marchi]]|ITA}} || {{ct|BMC|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 07' 25" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Pieter Vanspeybrouck]]|BEL}} || {{ct|WGG|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 09' 38" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]]|GER}} || {{ct|KAT|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 10' 18" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Zdeněk Štybar]]|CZE}} || {{ct|QST|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 12' 12" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Florian Vachon]]|FRA}} || {{ct|TFO|2017b}} || style="text-align:right;" | + 3h 13' 10" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Daniele Bennati]]|ITA}} || {{ct|MOV|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 13' 44" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[Jack Bauer (kolesar)|Jack Bauer]]|NZL}} || {{ct|QST|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 15' 13" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Perrig Quéméneur]]|FRA}} || {{ct|DEN|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 15' 40" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Scott Thwaites]]|GBR}} || {{ct|DDD|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 16' 28" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Jasha Sütterlin]]|GER}} || {{ct|MOV|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 17' 53" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Jukija Araširo]]|JPN}} || {{ct|TBM|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 18' 16" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Yoann Offredo]]|FRA}} || {{ct|WGG|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 20' 50" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Matteo Bono]]|ITA}} || {{ct|UAD|2017b}} || style="text-align:right;" | + 3h 20' 59" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Vasil Kirjienka]]|BLR}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] || {{ct|SKY|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 21' 15" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Adam Hansen]]|AUS}} || {{ct|LTS|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 22' 31" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Patrick Bevin]]|NZL}} || {{ct|EFD|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 23' 00" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Dimitrij Gruzdev]]|KAZ}} || {{ct|AST|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 24' 42" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Maciej Bodnar]]|POL}} || {{ct|BOH|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 26' 58" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Julien Simon]]|FRA}} || {{ct|COF|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 29' 21" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Reinardt Janse van Rensburg]]|RSA}} || {{ct|DDD|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 30' 54" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Javier Moreno (kolesar)|Javier Moreno]]|ESP}} || {{ct|TBM|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 32' 06" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Andrij Grivko]]|UKR}} || {{ct|AST|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 32' 14" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[John Degenkolb]]|GER}} || {{ct|TFS|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 35' 14" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Sonny Colbrelli]]|ITA}} || {{ct|TBM|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 36' 22" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Lars Bak]]|DEN}} || {{ct|LTS|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 37' 04" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Dion Smith]]|NZL}} || {{ct|WGG|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 39' 24" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[Laurent Pichon]]|FRA}} || {{ct|TFO|2017b}} || style="text-align:right;" | + 3h 39' 45" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Adrien Petit]]|FRA}} || {{ct|DEN|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 41' 34" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Vegard Stake Laengen]]|NOR}} || {{ct|UAD|2017b}} || style="text-align:right;" | + 3h 41' 52" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[Cyril Lemoine]]|FRA}} || {{ct|COF|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 43' 45" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Mike Teunissen]]|NED}} || {{ct|SUN|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 43' 52" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} || {{ct|KAT|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 45' 40" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Marcus Burghardt]]|GER}} || {{ct|BOH|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 45' 57" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[Frederik Backaert]]|BEL}} || {{ct|WGG|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 46' 36" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} || {{ct|COF|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 46' 47" |- ! scope="row" | 134 | {{flagathlete|[[Yohann Gène]]|FRA}} || {{ct|DEN|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 47' 08" |- ! scope="row" | 135 | {{flagathlete|[[Markel Irizar]]|ESP}} || {{ct|TFS|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 47' 10" |- ! scope="row" | 136 | {{flagathlete|[[Jürgen Roelandts]]|BEL}} || {{ct|LTS|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 47' 20" |- ! scope="row" | 137 | {{flagathlete|[[Andrea Pasqualon]]|ITA}} || {{ct|WGG|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 51' 18" |- ! scope="row" | 138 | {{flagathlete|[[Nacer Bouhanni]]|FRA}} || {{ct|COF|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 51' 29" |- ! scope="row" | 139 | {{flagathlete|[[Julien Vermote]]|BEL}} || {{ct|QST|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 52' 54" |- ! scope="row" | 140 | {{flagathlete|[[Thomas Boudat]]|FRA}} || {{ct|DEN|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 53' 08" |- ! scope="row" | 141 | {{flagathlete|[[Steve Cummings]]|GBR}} || {{ct|DDD|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 53' 10" |- ! scope="row" | 142 | {{flagathlete|[[Roy Curvers]]|NED}} || {{ct|SUN|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 53' 38" |- ! scope="row" | 143 | {{flagathlete|[[Grega Bole]]|SLO}} || {{ct|TBM|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 55' 29" |- ! scope="row" | 144 | {{flagathlete|[[Christian Knees]]|GER}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] || {{ct|SKY|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 55' 31" |- ! scope="row" | 145 | {{flagathlete|[[Rick Zabel]]|GER}} || {{ct|KAT|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 55' 48" |- ! scope="row" | 146 | {{flagathlete|[[Michael Gogl]]|AUT}} || {{ct|TFS|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 59' 06" |- ! scope="row" | 147 | {{flagathlete|[[Guillaume Van Keirsbulck]]|BEL}} || {{ct|WGG|2017}} || style="text-align:right;" | + 3h 59' 48" |- ! scope="row" | 148 | {{flagathlete|[[Ramon Sinkeldam]]|NED}} || {{ct|SUN|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 01' 54" |- ! scope="row" | 149 | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} || {{ct|LTS|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 02' 54" |- ! scope="row" | 150 | {{flagathlete|[[Reto Hollenstein]]|SUI}} || {{ct|KAT|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 03' 45" |- ! scope="row" | 151 | {{flagathlete|[[Mathew Hayman]]|AUS}} || {{ct|ORS|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 05' 17" |- ! scope="row" | 152 | {{flagathlete|[[Davide Cimolai]]|ITA}} || {{ct|FDJ|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 06' 15" |- ! scope="row" | 153 | {{flagathlete|[[Bernhard Eisel]]|AUT}} || {{ct|DDD|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 10' 18" |- ! scope="row" | 154 | {{flagathlete|[[Fabio Sabatini]]|ITA}} || {{ct|QST|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 10' 25" |- ! scope="row" | 155 | {{flagathlete|[[Marco Haller (kolesar)|Marco Haller]]|AUT}} || {{ct|KAT|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 13' 50" |- ! scope="row" | 156 | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} || {{ct|TLJ|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 16' 02" |- ! scope="row" | 157 | {{flagathlete|[[Albert Timmer]]|NED}} || {{ct|SUN|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 16' 21" |- ! scope="row" | 158 | {{flagathlete|[[Olivier Le Gac]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 17' 21" |- ! scope="row" | 159 | {{flagathlete|[[Taylor Phinney]]|USA}} || {{ct|EFD|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 18' 15" |- ! scope="row" | 160 | {{flagathlete|[[Borut Božič]]|SLO}} || {{ct|TBM|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 18' 41" |- ! scope="row" | 161 | {{flagathlete|[[Florian Sénéchal]]|FRA}} || {{ct|COF|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 19' 17" |- ! scope="row" | 162 | {{flagathlete|[[Jaco Venter]]|RSA}} || {{ct|DDD|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 20' 16" |- ! scope="row" | 163 | {{flagathlete|[[Dimitri Claeys]]|BEL}} || {{ct|COF|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 25' 01" |- ! scope="row" | 164 | {{flagathlete|[[Robert Wagner]]|GER}} || {{ct|TLJ|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 25' 12" |- ! scope="row" | 165 | {{flagathlete|[[Rüdiger Selig]]|GER}} || {{ct|BOH|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 26' 43" |- ! scope="row" | 166 | {{flagathlete|[[Tom Leezer]]|NED}} || {{ct|TLJ|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 32' 21" |- ! scope="row" | [[Rdeča laterna|167]] | {{flagathlete|[[Luke Rowe]]|GBR}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] || {{ct|SKY|2017}} || style="text-align:right;" | + 4h 35' 52" |- |} <div style="clear: both"></div> {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših na letečih ciljih (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|SUN|2017}} | style="text-align:right;" | 370 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} | {{ct|LTS|2017}} | style="text-align:right;" | 234 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Edvald Boasson Hagen]]|NOR}} | {{ct|DDD|2017}} | style="text-align:right;" | 220 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} | {{ct|KAT|2017}} | style="text-align:right;" | 174 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Sonny Colbrelli]]|ITA}} | {{ct|TBM|2017}} | style="text-align:right;" | 168 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Thomas De Gendt]]|BEL}} | {{ct|LTS|2017}} | style="text-align:right;" | 149 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}} | {{ct|TLJ|2017}} | style="text-align:right;" | 144 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Chris Froome]]|GBR}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow background on the number bib.]] | {{ct|SKY|2017}} | style="text-align:right;" | 133 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Rigoberto Urán]]|COL}} | {{ct|EFD|2017}} | style="text-align:right;" | 106 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} | {{ct|QST|2017}} | style="text-align:right;" | 106 |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Warren Barguil]]|FRA}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|SUN|2017}} | style="text-align:right;" | 169 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Primož Roglič]]|SLO}} | {{ct|TLJ|2017}} | style="text-align:right;" | 80 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Thomas De Gendt]]|BEL}} | {{ct|LTS|2017}} | style="text-align:right;" | 64 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Darwin Atapuma]]|COL}} | {{ct|UAE|2017}} | style="text-align:right;" | 55 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Chris Froome]]|GBR}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|SKY|2017}} | style="text-align:right;" | 51 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} | {{ct|ALM|2017}} | style="text-align:right;" | 47 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Mikel Landa]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|SKY|2017}} | style="text-align:right;" | 45 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} | {{ct|TFS|2017}} | style="text-align:right;" | 37 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Alberto Contador]]|ESP}} | {{ct|TFS|2017}} | style="text-align:right;" | 36 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Serge Pauwels]]|BEL}} | {{ct|DDD|2017}} | style="text-align:right;" | 32 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]]|GBR}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|ORS|2017}} | style="text-align:right;"| {{nowrap|86h 27' 09"}} |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Louis Meintjes]]|RSA}} | {{ct|UAD|2017}} | style="text-align:right;"| + 2' 06" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Emanuel Buchmann]]|GER}} | {{ct|BOH|2017}} | style="text-align:right;"| + 27' 07" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Tiesj Benoot]]|BEL}} | {{ct|LTS|2017}} | style="text-align:right;"| + 35' 50" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Guillaume Martin]]|FRA}} | {{ct|WGG|2017}} | style="text-align:right;"| + 47' 38" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} | {{ct|ALM|2017}} | style="text-align:right;"| + 1h 12' 31" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Lilian Calmejane]]|FRA}} | {{ct|DEN|2017}} | style="text-align:right;"| + 1h 29' 02" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} | {{ct|AST|2017}} | style="text-align:right;"| + 2h 19' 22" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Aleksej Lucenko]]|KAZ}} | {{ct|AST|2017}} | style="text-align:right;"| + 2h 32' 56" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Dylan van Baarle]]|NED}} | {{ct|EFD|2017}} | style="text-align:right;"| + 2h 40' 57" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 |{{ct|SKY|2017}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | 259h 21' 06" |- ! scope="row" | 2 |{{ct|ALM|2017}} |align=right| + 7' 14" |- ! scope="row" | 3 |{{ct|TFS|2017}} |align=right| + 1h 44' 46" |- ! scope="row" | 4 |{{ct|BMC|2017}} |align=right| + 1h 49' 49" |- ! scope="row" | 5 |{{ct|ORS|2017}} |align=right| + 1h 52' 21" |- ! scope="row" | 6 |{{ct|MOV|2017}} |align=right| + 1h 55' 52" |- ! scope="row" | 7 |{{ct|EFD|2017}} |align=right| + 2h 15' 25" |- ! scope="row" | 8 |{{ct|TFO|2017b}} |align=right| + 2h 18' 18" |- ! scope="row" | 9 |{{ct|LTS|2017}} |align=right| + 2h 28' 18" |- ! scope="row" | 10 |{{ct|AST|2017}} |align=right| + 2h 28' 39" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Tour de France}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2017]] [[Kategorija:2017 v športu]] 2qr157sskufbapm1117d4kf6aldap8p Dirka po Franciji 2015 0 517349 5724076 5680536 2022-07-26T13:16:21Z Sporti 5955 /* Ekipna razvrstitev */ tn wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2015 | series = [[UCI World Tour 2015]] | race_no = 18 | season_no = 28 | image = Route of the 2015 Tour de France.png | image_caption = Trasa dirke | image_size = 360px | date = 4.–26. julij | stages = 21 | distance = 3360,3 | unit = km | time = 84h 46' 14" | first = [[Chris Froome]] | first_nat = GBR | first_team = {{ct|SKY|2015}} | first_color = yellow | second = [[Nairo Quintana]] | second_nat = COL | second_team = {{ct|MOV|2015}} | third = [[Alejandro Valverde]] | third_nat = ESP | third_team = {{ct|MOV|2015}} | points = [[Peter Sagan]] | points_nat = SVK | points_team = {{ct|TTS|2015}} | points_color = green | mountains = [[Chris Froome]] | mountains_nat = GBR | mountains_team = {{ct|SKY|2015}} | mountains_color = polkadot | youth = [[Nairo Quintana]] | youth_nat = COL | youth_team = {{ct|MOV|2015}} | youth_color = white | team = {{ct|MOV|2015}} | team_color = yellow_number | combativity = [[Romain Bardet]] | combativity_nat = FRA | combativity_team = {{ct|ALM|2015}} | combativity_color = red_number | previous = [[Dirka po Franciji 2014|2014]] | next = [[Dirka po Franciji 2016|2016]] }} '''Dirka po Franciji 2015''' je bila 102. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]], ene od dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Utrecht]]u in končala [[26. julij]]a s tradicionalnim zaključkom na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u. Dirka je bila sestavljena iz 21 etap v skupni dolžini 3360 km. Sodelovalo je 198 kolesarjev iz 22-ih ekip. [[Rumena majica|Rumeno majico]] je osvojil [[Chris Froome]] ({{ct|SKY|2015}}), drugo mesto [[Nairo Quintana]], tretje pa [[Alejandro Valverde]] (oba {{ct|MOV|2015}}). [[Zelena majica|Zeleno majico]] je osvojil [[Peter Sagan]] ({{ct|TTS|2015}}), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] je osvojil Froome, [[Bela majica|belo majico]] pa Quintana. ==Ekipe== '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|AST|2015}} * {{ct|ALM|2015}} * {{ct|BMC|2015}} * {{ct|TCG|2015}} * {{ct|EQS|2015}} * {{ct|FDJ|2015}} * {{ct|GIA|2015}} * {{ct|IAM|2015}} * {{ct|KAT|2015}} * {{ct|LAM|2015}} * {{ct|LTS|2015}} * {{ct|TLJ|2015}} * {{ct|MOV|2015}} * {{ct|OGE|2015}} * {{ct|SKY|2015}} * {{ct|TTS|2015}} * {{ct|TFR|2015}} {{div col end}} '''UCI Professional Continental teams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|TNE|2015}} * {{ct|BSE|2015}} * {{ct|COF|2015}} * {{ct|EUC|2015}} * {{ct|MTN|2015}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="letour-route">{{cite web|title=2015 Route – Sporting aspects, stage cities – Tour de France 2015|url=http://www.letour.fr/le-tour/2015/us/overall-route.html|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=11 July 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150709004823/http://www.letour.fr/le-tour/2015/us/overall-route.html|archive-date=9 July 2015|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref name="tele-guide">{{cite news|title=Tour de France 2015: Stage-by-stage guide|url=https://www.telegraph.co.uk/sport/othersports/cycling/tour-de-france/11703357/Tour-de-France-2015-Stage-by-stage-guide.html|access-date=12 July 2015|work=[[The Daily Telegraph]]|publisher=[[Telegraph Media Group]]|date=10 July 2015}}</ref><ref>{{cite web|title=The history of the Tour de France – Year 2015 – The stage winners|url=http://www.letour.com/HISTO/us/TDF/2015/vainqueurs.html|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=19 November 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161120085109/http://www.letour.com/HISTO/us/TDF/2015/vainqueurs.html|archive-date=20 November 2016|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:center;" | 4. julij | [[Utrecht]] (Nizozemska) | style="text-align:center;" | {{convert|13,8|km|1|abbr=on}} | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Rohan Dennis]]|AUS}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:center;" | 5. julij | [[Utrecht]] (Nizozemska) — [[Zeeland]] (Nizozemska) | style="text-align:center;" | {{convert|166|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:center;" | 6. julij | [[Antwerp]] (Belgija) — [[Huy]] (Belgija) | style="text-align:center;" | {{convert|159,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Joaquim Rodríguez]]|ESP}} |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:center;" | 7. julij | [[Seraing]] (Belgija) — [[Cambrai]] | style="text-align:center;" | {{convert|223,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]]|GER}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:center;" | 8. julij | [[Arras]] — [[Amiens]] | style="text-align:center;" | {{convert|189,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:center;" | 9. julij | [[Abbeville]] — [[Le Havre]] | style="text-align:center;" | {{convert|191,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Zdeněk Štybar]]|CZE}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:center;" | 10. julij | [[Livarot]] — [[Fougères]] | style="text-align:center;" | {{convert|190,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Mark Cavendish]]|GBR}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:center;" | 11. julij | [[Rennes]] — [[Mûr-de-Bretagne]] | style="text-align:center;" | {{convert|181,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Alexis Vuillermoz]]|FRA}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:center;" | 12. julij | [[Vannes]] — [[Plumelec]] | style="text-align:center;" | {{convert|28|km|0|abbr=on}} | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{noflag|{{ct|BMC|2015}}}} |- ! scope="row" | | style="text-align:center;" | 13. julij | colspan="2" | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | | colspan="2" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:center;" | 14. julij | [[Tarbes]] — [[Col de la Pierre St Martin|La Pierre Saint-Martin]] | style="text-align:center;" | {{convert|167|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Chris Froome]]|GBR}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:center;" | 15. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Cauterets]] | style="text-align:center;" | {{convert|188|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Rafał Majka]]|POL}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:center;" | 16. julij | [[Lannemezan]] — [[Plateau de Beille]] | style="text-align:center;" | {{convert|195|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa |{{flagathlete|[[Joaquim Rodríguez]]|ESP}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:center;" | 17. julij | [[Muret]] — [[Rodez]] | style="text-align:center;" | {{convert|198,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa |{{flagathlete|[[Greg Van Avermaet]]|BEL}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:center;" | 18. julij | [[Rodez]] — [[Mende, Lozère|Mende]] | style="text-align:center;" | {{convert|178,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Steve Cummings]]|GBR}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:center;" | 19. julij | [[Mende, Lozère|Mende]] — [[Valence, Drôme|Valence]] | style="text-align:center;" | {{convert|183|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:center;" | 20. julij | [[Bourg-de-Péage]] — [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] | style="text-align:center;" | {{convert|201|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Rubén Plaza Molina]]|ESP}} |- ! scope="row" | | style="text-align:center;" | 21. julij | colspan="2" | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] | | colspan="2" | dan počitka |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:center;" | 22. julij | [[Digne-les-Bains]] — [[Pra-Loup]] | style="text-align:center;" | {{convert|161|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:center;" |23. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Saint-Jean-de-Maurienne]] | style="text-align:center;" | {{convert|186,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} |- ! scope="row" | 29 | style="text-align:center;" | 24. julij | [[Saint-Jean-de-Maurienne]] — [[Fontcouverte-la-Toussuire|La Toussuire]] - [[Les Sybelles]] | style="text-align:center;" | {{convert|138|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:center;" | 25. julij | [[Modane]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" | {{convert|110,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:center;" | 26. julij | [[Sèvres]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" | {{convert|109,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} |- ! scope="row" | | colspan="2" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="5" style="text-align:center" | {{convert|3360,3|km|0|abbr=on}}<ref name="letour-hist">{{cite web|title=The history of the Tour de France – Year 2015|url=http://www.letour.fr/HISTO/us/TDF/2015/index.html|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=13 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150716172710/http://www.letour.fr/HISTO/us/TDF/2015/index.html|archive-date=16 July 2015|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! scope="row" | 1 | [[Rohan Dennis]] | style="background:#FFEB64;" | [[Rohan Dennis]] | style="background:#9CE97B;" | [[Rohan Dennis]] | rowspan="2" | ''brez'' | style="background:white;" | [[Rohan Dennis]] | style="background:#FFCD5F;" | {{ct|TLJ|2015}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[André Greipel]] | style="background:#FFEB64;" | [[Fabian Cancellara]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="6" | [[André Greipel]] | style="background:white;" | [[Tom Dumoulin]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan="8" | {{ct|BMC|2015}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Michał Kwiatkowski]] |- ! scope="row" | 3 | [[Joaquim Rodríguez]] | style="background:#FFEB64;" | [[Chris Froome]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan="3" | [[Joaquim Rodríguez]] | style="background:white;" rowspan="7" | [[Peter Sagan]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Bárta]] |- ! scope="row" | 4 | [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="3" | [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Vincenzo Nibali]] |- ! scope="row" | 5 | [[André Greipel]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] |- ! scope="row" | 6 | [[Zdeněk Štybar]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan="4" | [[Daniel Teklehaimanot]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Perrig Quéméneur]] |- ! scope="row" | 7 | [[Mark Cavendish]] | style="background:#FFEB64;" rowspan="15" | [[Chris Froome]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Anthony Delaplace]] |- ! scope="row" | 8 | [[Alexis Vuillermoz]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="2" | [[Peter Sagan]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Bartosz Huzarski]] |- ! scope="row" | 9 |{{ct|BMC|2015}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 10 | [[Chris Froome]] | style="background:#9CE97B;" | [[André Greipel]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan="8" | [[Chris Froome]] | style="background:white;" rowspan="12" | [[Nairo Quintana]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan="2" | {{ct|SKY|2015}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Kenneth Vanbilsen]] |- ! scope="row" | 11 | [[Rafał Majka]] | style="background:#9CE97B;" rowspan="11" | [[Peter Sagan]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |- ! scope="row" | 12 | [[Joaquim Rodríguez]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan="10" | {{ct|MOV|2015}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Michał Kwiatkowski]] |- ! scope="row" | 13 | [[Greg Van Avermaet]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Thomas De Gendt]] |- ! scope="row" | 14 | [[Steve Cummings]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Pierre-Luc Périchon]] |- ! scope="row" | 15 | [[André Greipel]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Peter Sagan]] |- ! scope="row" | 16 | [[Rubén Plaza]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Peter Sagan]] |- ! scope="row" | 17 | [[Simon Geschke]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Simon Geschke]] |- ! scope="row" | 18 | [[Romain Bardet]] | style="background:#FFA8A4;" | [[Joaquim Rodríguez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Romain Bardet]] |- ! scope="row" | 19 | [[Vincenzo Nibali]] | style="background:#FFA8A4;" | [[Romain Bardet]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]] |- ! scope="row" | 20 | [[Thibaut Pinot]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan="2" | [[Chris Froome]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alexandre Geniez]] |- ! scope="row" | 21 | [[André Greipel]] |''brez'' |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#FFDB00;" | [[Chris Froome]] ! style="background:#46E800;" | [[Peter Sagan]] ! style="background:#FF3E33;" | {{font color|white|[[Chris Froome]]}} ! style="background:white;" | [[Nairo Quintana]] ! style="background:#FFB927;" | [[Movistar Team]] ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white|[[Romain Bardet]]}} |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable noresize" ! colspan="4" |Legenda |- |[[File:Jersey_yellow.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/General_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A yellow jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |[[File:Jersey_polkadot.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Mountains_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with red polka dots.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- |[[File:Jersey_green.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Points_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A green jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega po točkah |[[File:Jersey_white.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Young_rider_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- |[[File:Jersey_yellow_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Team_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a yellow number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega najboljše ekipe |[[File:Jersey_red_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Combativity_award_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a red number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |} === Rumena majica === {| class="wikitable" style="width:42em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class-21">{{cite web|title=Classifications stage 21 – Sèvres – Grand Paris Seine Ouest > Paris Champs-Élysées – Tour de France 2015|url=http://www.letour.fr/le-tour/2015/us/stage-21/classifications.html|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=16 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150810153428/http://www.letour.fr/le-tour/2015/us/stage-21/classifications.html|archive-date=10 August 2015|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Chris Froome]]|GBR}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] | {{ct|SKY|2015}} | style="text-align:right;" | 84h 46' 14" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2015}} | style="text-align:right;" | + 1' 12" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Alejandro Valverde]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2015}} | style="text-align:right;" | + 5' 25" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} | {{ct|AST|2015}} | style="text-align:right;" | + 8' 36" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Alberto Contador]]|ESP}} | {{ct|TTS|2015}} | style="text-align:right;" | + 9' 48" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Robert Gesink]]|NED}} | {{ct|TLJ|2015}} | style="text-align:right;" | + 10' 47" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} | {{ct|TFR|2015}} | style="text-align:right;" | + 15' 14" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Mathias Frank]]|SUI}} | {{ct|IAM|2015}} | style="text-align:right;" | + 15' 39" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|ALM|2015}} | style="text-align:right;" | + 16' 00" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]]|FRA}} | {{ct|EUC|2015}} | style="text-align:right;" | + 17' 30" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:45em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–160)<ref name="letour-class-21" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[Andrew Talansky]]|USA}} || {{ct|TCG|2015}} || style="text-align:right;" | + 22' 06" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Samuel Sánchez]]|ESP}} || {{ct|BMC|2015}} || style="text-align:right;" | + 22' 50" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Serge Pauwels]]|BEL}} || {{ct|MTN|2015}} || style="text-align:right;" | + 31' 03" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Warren Barguil]]|FRA}} || {{ct|TGA|2015}} || style="text-align:right;" | + 31' 15" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} || {{ct|SKY|2015}} || style="text-align:right;" | + 31' 39" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 38' 52" |- ! scope="row" | 17 | {{flagathlete|[[Roman Kreuziger]]|CZE}} || {{ct|TTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 02' 51" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Mikaël Cherel]]|FRA}} || {{ct|ALM|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 05' 00" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Jarlinson Pantano]]|COL}} || {{ct|IAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 09' 08" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Jan Bakelants]]|BEL}} || {{ct|ALM|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 16' 36" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Steven Kruijswijk]]|NED}} || {{ct|TLJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 21' 27" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Tanel Kangert]]|EST}} || {{ct|AST|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 24' 58" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Jakob Fuglsang]]|DEN}} || {{ct|AST|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 25' 23" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Jonathan Castroviejo]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|MOV|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 26' 05" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Jan Bárta]]|CZE}} || {{ct|BOH|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 26' 56" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Alexis Vuillermoz]]|FRA}} || {{ct|ALM|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 28' 29" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}} || {{ct|TFR|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 33' 21" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Rafał Majka]]|POL}} || {{ct|TTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 35' 06" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Joaquim Rodríguez]]|ESP}} || {{ct|KAT|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 36' 07" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Rubén Plaza]]|ESP}} || {{ct|LAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 38' 22" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Tony Gallopin]]|FRA}} || {{ct|LTB|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 40' 44" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Gorka Izagirre]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]|| {{ct|MOV|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 41' 34" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Romain Sicard]]|FRA}} || {{ct|EUC|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 51' 32" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[Cyril Gautier]]|FRA}} || {{ct|EUC|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 51' 51" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Nicolas Roche]]|IRE}} || {{ct|SKY|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 54' 08" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Michael Rogers (kolesar)|Michael Rogers]]|AUS}} || {{ct|TTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 56' 13" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Lars Bak]]|DEN}} || {{ct|LTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 56' 57" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Simon Geschke]]|GER}} || {{ct|TGA|2015}} || style="text-align:right;" | + 1h 58' 14" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} || {{ct|TCG|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 03' 37" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Ryder Hesjedal]]|CAN}} || {{ct|TCG|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 04' 37" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Michele Scarponi]]|ITA}} || {{ct|AST|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 05' 03" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Rigoberto Urán]]|COL}} || {{ct|EQS|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 08' 20" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Luis Ángel Maté]]|ESP}} || {{ct|COF|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 10' 12" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Wout Poels]]|NED}} || {{ct|SKY|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 12' 44" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Thomas Voeckler]]|FRA}} || {{ct|EUC|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 14' 08" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] || {{ct|TTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 14' 55" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Nelson Oliveira (kolesar)|Nelson Oliveira]]|POR}} || {{ct|LAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 15' 32" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Richie Porte]]|AUS}} || {{ct|SKY|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 16' 05" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Daniel Teklehaimanot]]|ERI}} || {{ct|MTN|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 16' 15" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Adam Yates (kolesar)|Adam Yates]]|GBR}} || {{ct|OGE|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 16' 36" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Jacques Janse van Rensburg]]|RSA}} || {{ct|MTN|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 18' 16" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Pierrick Fédrigo]]|FRA}} || {{ct|BSE|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 22' 54" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} || {{ct|BMC|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 26' 32" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Sylvain Chavanel]]|FRA}} || {{ct|IAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 29' 28" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Bram Tankink]]|NED}} || {{ct|TLJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 30' 12" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Michael Schär]]|SWI}} || {{ct|BMC|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 31' 13" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Winner Anacona]]|COL}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|MOV|2015}}|| style="text-align:right;" | + 2h 31' 14" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Alberto Losada]]|ESP}} || {{ct|KAT|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 32' 30" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Stef Clement]]|NED}} || {{ct|IAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 33' 42" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Marcel Wyss]]|SWI}} || {{ct|IAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 34' 38" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Jean-Christophe Péraud]]|FRA}} || {{ct|ALM|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 35' 10" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Haimar Zubeldia]]|ESP}} || {{ct|TFR|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 36' 50" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Danilo Wyss]]|SWI}} || {{ct|BMC|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 37' 17" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Andrij Grivko]]|UKR}} || {{ct|AST|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 38' 06" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[José Herrada]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|MOV|2015}}|| style="text-align:right;" | + 2h 40' 06" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Daniel Navarro]]|ESP}} || {{ct|COF|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 43' 34" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Thomas De Gendt]]|BEL}} || {{ct|LTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 48' 02" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Christophe Riblon]]|FRA}} || {{ct|ALM|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 48' 19" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Kristijan Koren]]|SLO}} || {{ct|TCG|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 51' 44" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Leopold König]]|CZE}} || {{ct|SKY|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 53' 09" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Mathieu Ladagnous]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 53' 22" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Tiago Machado]]|POR}} || {{ct|KAT|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 54' 31" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Koen de Kort]]|NED}} || {{ct|TGA|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 57' 05" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Perrig Quéméneur]]|FRA}} || {{ct|EUC|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 57' 19" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Reto Hollenstein]]|SWI}} || {{ct|IAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 2h 58' 30" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Kristijan Đurasek]]|CRO}} || {{ct|LAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 02' 14" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Lieuwe Westra]]|NED}} || {{ct|AST|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 03' 09" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Rafael Valls]]|ESP}} || {{ct|LAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 03' 11" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Wilco Kelderman]]|NED}} || {{ct|TLJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 04' 07" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Paul Martens]]|GER}} || {{ct|TLJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 04' 52" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Pierre-Luc Périchon]]|FRA}} || {{ct|BSE|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 05' 48" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Edvald Boasson Hagen]]|NOR}} || {{ct|MTN|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 08' 02" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Emanuel Buchmann]]|GER}} || {{ct|BOH|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 08' 47" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Merhawi Kudus]]|ERI}} || {{ct|MTN|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 10' 36" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Anthony Delaplace]]|FRA}} || {{ct|BSE|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 11' 28" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Steve Cummings]]|GBR}} || {{ct|MTN|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 12' 23" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Georg Preidler]]|AUT}} || {{ct|TGA|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 14' 14" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Florian Vachon]]|FRA}} || {{ct|BSE|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 15' 01" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]]|GBR}} || {{ct|OGE|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 16' 04" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Giampaolo Caruso]]|ITA}} || {{ct|KAT|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 17' 03" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Angelo Tulik]]|FRA}} || {{ct|EUC|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 18' 24" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Laurens ten Dam]]|NED}} || {{ct|TLJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 18' 43" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Markel Irizar]]|ESP}} || {{ct|TFR|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 19' 44" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Julien Simon]]|FRA}} || {{ct|COF|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 19' 53" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Michał Gołaś]]|POL}} || {{ct|EQS|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 21' 17" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Reinardt Janse van Rensburg]]|RSA}} || {{ct|MTN|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 21' 30" |- ! scope="row" | 97 | {{flagathlete|[[Daniel Oss]]|ITA}} || {{ct|BMC|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 22' 14" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Brice Feillu]]|FRA}} || {{ct|BSE|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 23' 11" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Paul Voss]]|GER}} || {{ct|BOH|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 24' 53" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Martin Elmiger]]|SWI}} || {{ct|IAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 26' 47" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Rohan Dennis]]|AUS}} || {{ct|BMC|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 27' 34" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Grégory Rast]]|SWI}} || {{ct|TFR|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 29' 00" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Zdeněk Štybar]]|CZE}} || {{ct|EQS|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 30' 13" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Sep Vanmarcke]]|BEL}} || {{ct|TLJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 31' 15" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[Jérémy Roy (kolesar)|Jérémy Roy]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 32' 12" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Roy Curvers]]|NED}} || {{ct|TGA|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 35' 40" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Adriano Malori]]|ITA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|MOV|2015}}|| style="text-align:right;" | + 3h 37' 28" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Bartosz Huzarski]]|POL}} || {{ct|BOH|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 38' 06" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[John Degenkolb]]|GER}} || {{ct|TGA|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 39' 43" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Bryan Coquard]]|FRA}} || {{ct|EUC|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 42' 36" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Nicolas Edet]]|FRA}} || {{ct|COF|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 42' 42" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Alexandre Geniez]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 42' 57" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Benoît Vaugrenard]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 43' 08" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Adam Hansen]]|AUS}} || {{ct|LTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 45' 18" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Imanol Erviti]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|MOV|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 47' 14" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Julien Vermote (cyclist born 1989)|Julien Vermote]]|BEL}} || {{ct|EQS|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 50' 32" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Matteo Trentin]]|ITA}} || {{ct|EQS|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 50' 59" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Matteo Bono]]|ITA}} || {{ct|LAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 52' 17" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Armindo Fonseca]]|FRA}} || {{ct|BSE|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 53' 13" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Manuel Quinziato]]|ITA}} || {{ct|BMC|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 53' 21" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Jos van Emden]]|NED}} || {{ct|TLJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 54' 19" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[José Serpa]]|COL}} || {{ct|LAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 54' 25" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Geoffrey Soupe]]|FRA}} || {{ct|COF|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 55' 35" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Julián Arredondo]]|COL}} || {{ct|TFR|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 56' 49" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[Filippo Pozzato]]|ITA}} || {{ct|LAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 58' 20" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Marco Haller (kolesar)|Marco Haller]]|AUT}} || {{ct|KAT|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 59' 04" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}} || {{ct|COF|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 59' 10" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[Ian Stannard]]|GBR}} || {{ct|SKY|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 59' 37" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Tim Wellens]]|BEL}} || {{ct|LTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 3h 59' 39" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} || {{ct|KAT|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 01' 06" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Dimitrij Gruzdev]]|KAZ}} || {{ct|AST|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 01' 12" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[Matteo Tosatto]]|ITA}} || {{ct|TTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 01' 15" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Arnaud Gérard]]|FRA}} || {{ct|BSE|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 02' 06" |- ! scope="row" | 134 | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} || {{ct|LTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 03' 28" |- ! scope="row" | 135 | {{flagathlete|[[Florian Sénéchal]]|FRA}} || {{ct|COF|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 04' 06" |- ! scope="row" | 136 | {{flagathlete|[[Luke Rowe]]|GBR}} || {{ct|SKY|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 04' 45" |- ! scope="row" | 137 | {{flagathlete|[[Yohann Gène]]|FRA}} || {{ct|EUC|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 04' 56" |- ! scope="row" | 138 | {{flagathlete|[[Arnaud Démare]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 05' 28" |- ! scope="row" | 139 | {{flagathlete|[[Albert Timmer]]|NED}} || {{ct|TGA|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 05' 30" |- ! scope="row" | 140 | {{flagathlete|[[José Mendes (kolesar)|José Mendes]]|POR}} || {{ct|BOH|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 07' 47" |- ! scope="row" | 141 | {{flagathlete|[[Frédéric Brun (cyclist, born 1988)|Frédéric Brun]]|FRA}} || {{ct|BSE|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 10' 32" |- ! scope="row" | 142 | {{flagathlete|[[Mark Cavendish]]|GBR}} || {{ct|EQS|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 12' 05" |- ! scope="row" | 143 | {{flagathlete|[[Ramūnas Navardauskas]]|LTU}} || {{ct|TCG|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 14' 40" |- ! scope="row" | 144 | {{flagathlete|[[Pieter Weening]]|NED}} || {{ct|OGE|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 15' 20" |- ! scope="row" | 145 | {{flagathlete|[[Jens Debusschere]]|BEL}} || {{ct|LTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 16' 06" |- ! scope="row" | 146 | {{flagathlete|[[Damien Gaudin]]|FRA}} || {{ct|ALM|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 16' 13" |- ! scope="row" | 147 | {{flagathlete|[[Dylan van Baarle]]|NED}} || {{ct|TCG|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 18' 40" |- ! scope="row" | 148 | {{flagathlete|[[Stijn Devolder]]|BEL}} || {{ct|TFR|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 21' 31" |- ! scope="row" | 149 | {{flagathlete|[[Jacopo Guarnieri]]|ITA}} || {{ct|KAT|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 22' 20" |- ! scope="row" | 150 | {{flagathlete|[[Marcel Sieberg]]|GER}} || {{ct|LTS|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 24' 52" |- ! scope="row" | 151 | {{flagathlete|[[Luke Durbridge]]|AUS}} || {{ct|OGE|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 25' 03" |- ! scope="row" | 152 | {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}} || {{ct|OGE|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 26' 33" |- ! scope="row" | 153 | {{flagathlete|[[Tom Leezer]]|NED}} || {{ct|TLJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 26' 47" |- ! scope="row" | 154 | {{flagathlete|[[Tyler Farrar]]|USA}} || {{ct|MTN|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 32' 32" |- ! scope="row" | 155 | {{flagathlete|[[Davide Cimolai]]|ITA}} || {{ct|LAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 33' 21" |- ! scope="row" | 156 | {{flagathlete|[[Matthias Brändle]]|AUT}} || {{ct|IAM|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 37' 36" |- ! scope="row" | 157 | {{flagathlete|[[Bryan Nauleau]]|FRA}} || {{ct|EUC|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 40' 12" |- ! scope="row" | 158 | {{flagathlete|[[Kenneth Vanbilsen]]|BEL}} || {{ct|COF|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 41' 27" |- ! scope="row" | 159 | {{flagathlete|[[Svein Tuft]]|CAN}} || {{ct|OGE|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 48' 08" |- ! scope="row" | [[Rdeča laterna|160]] | {{flagathlete|[[Sébastien Chavanel]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2015}} || style="text-align:right;" | + 4h 56' 59" |- |} <div style="clear: both"></div> {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših na letečih ciljih (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|TTS|2015}} | style="text-align:right;" | 432 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} | {{ct|LTS|2015}} | style="text-align:right;" | 366 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[John Degenkolb]]|GER}} | {{ct|GIA|2015}} | style="text-align:right;" | 298 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Mark Cavendish]]|GBR}} | {{ct|EQS|2015}} | style="text-align:right;" | 206 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Bryan Coquard]]|FRA}} | {{ct|EUC|2015}} | style="text-align:right;" | 152 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Chris Froome]]|GBR}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] | {{ct|SKY|2015}} | style="text-align:right;" | 139 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} | {{ct|FDJ|2015}} | style="text-align:right;" | 113 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Alejandro Valverde]]|ESP}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2015}} | style="text-align:right;" | 103 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Thomas de Gendt]]|BEL}} | {{ct|LTS|2015}} | style="text-align:right;" | 90 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} | {{ct|KAT|2015}} | style="text-align:right;" | 90 |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Chris Froome]]|GBR}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] | {{ct|SKY|2015}} | style="text-align:right;" | 119 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2015}} | style="text-align:right;" | 108 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|A2R|2015}} | style="text-align:right;" | 90 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} | {{ct|FDJ|2015}} | style="text-align:right;" | 82 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Joaquim Rodríguez]]|ESP}} | {{ct|KAT|2015}} | style="text-align:right;" | 78 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]]|FRA}} | {{ct|EUC|2015}} | style="text-align:right;" | 74 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Alejandro Valverde]]|SPA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2015}} | style="text-align:right;" | 72 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Jakob Fuglsang]]|DEN}} | {{ct|AST|2015}} | style="text-align:right;" | 64 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Richie Porte]]|AUS}} | {{ct|SKY|2015}} | style="text-align:right;" | 58 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Serge Pauwels]]|BEL}} | {{ct|MTN|2015}} | style="text-align:right;" | 55 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 |{{flagathlete|[[Nairo Quintana]]|COL}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|MOV|2015}} |style="text-align:right;"| {{nowrap|84h 47' 26"}} |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|ALM|2015}} | style="text-align:right;" | + 14' 48" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Warren Barguil]]|FRA}} | {{ct|GIA|2015}} | style="text-align:right;" | + 30' 03" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} | {{ct|FDJ|2015}} | style="text-align:right;" | + 37' 40" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}} | {{ct|TFR|2015}} | style="text-align:right;" | + 1h 32' 09" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|TTS|2015}} | style="text-align:right;" | + 2h 13' 43" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Adam Yates (kolesar)|Adam Yates]]|GBR}} | {{ct|OGE|2015}} | style="text-align:right;" | + 2h 15' 24" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Wilco Kelderman]]|NED}} | {{ct|TLJ|2015}} | style="text-align:right;" | + 3h 02' 55" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Emanuel Buchmann]]|GER}} | {{ct|BOH|2015}} | style="text-align:right;" | + 3h 07' 35" |- ! scope="row" | 10 |{{flagathlete|[[Merhawi Kudus]]|ERI}} | {{ct|MTN|2015}} | style="text-align:right;" | + 3h 09' 24" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{ct|MOV|2015}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] |style="text-align:right;" | 255h 24' 24" |- ! scope="row" | 2 | {{ct|SKY|2015}} |style="text-align:right;" | + 57' 23" |- ! scope="row" | 3 | {{ct|TTS|2015}} |style="text-align:right;" | + 1h 00' 12" |- ! scope="row" | 4 | {{ct|AST|2015}} |style="text-align:right;" | + 1h 12' 09" |- ! scope="row" | 5 | {{ct|MTN|2015}} |style="text-align:right;" | + 1h 14' 32" |- ! scope="row" | 6 | {{ct|ALM|2015}} |style="text-align:right;" | + 1h 24' 22" |- ! scope="row" | 7 | {{ct|EUC|2015}} |style="text-align:right;" | + 1h 48' 51" |- ! scope="row" | 8 | {{ct|BMC|2015}} |style="text-align:right;" | + 2h 41' 46" |- ! scope="row" | 9 | {{ct|IAM|2015}} |style="text-align:right;" | + 2h 42' 16" |- ! scope="row" | 10 | {{ct|TLJ|2015}} |style="text-align:right;" | + 2h 46' 59" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Tour de France}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2015]] [[Kategorija:2015 v športu]] c4rvosms7dbt9norj6w09evt08890gp Dirka po Franciji 2014 0 517366 5724075 5680576 2022-07-26T13:16:09Z Sporti 5955 /* Ekipna razvrstitev */ tn wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2014 | series = [[UCI World Tour 2014]] | race_no = 18 | season_no = 29 | image = Route of the 2014 Tour de France.png | image_caption = Trasa dirke | image_size = 360px | date = 5.–27. julij | stages = 21 | distance = 3660,5<ref name="letour-route">{{cite web|url=http://www.letour.com/le-tour/2014/us/overall-route.html|title=2014 Route – Sporting aspects, stage cities – Tour de France 2014|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=3 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140706194530/http://www.letour.com/le-tour/2014/us/overall-route.html|archive-date=6 July 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref name="letour-stage-5">{{cite web|title=Stage 5 – Ypres > Arenberg Porte du Hainaut – Tour de France 2014|url=http://www.letour.com/le-tour/2014/us/stage-5.html|access-date=31 October 2016|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20161007111010/http://www.letour.com/le-tour/2014/us/stage-5.html|archive-date=7 October 2016|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> | unit = km | time = 89h 59' 06" | speed = 40.7 | first = [[Vincenzo Nibali]] | first_nat = ITA | first_team = {{ct|AST|2014}} | first_color = yellow | second = [[Jean-Christophe Péraud]] | second_nat = FRA | second_team = {{ct|ALM|2014}} | third = [[Thibaut Pinot]] | third_nat = FRA | third_team = {{ct|FDJ|2014}} | points = [[Peter Sagan]] | points_nat = SVK | points_team = {{ct|CAN|2014}} | points_color = green | mountains = [[Rafał Majka]] | mountains_nat = POL | mountains_team = {{ct|TNK|2014}} | mountains_color = polkadot | youth = [[Thibaut Pinot]] | youth_nat = FRA | youth_team = {{ct|FDJ|2014}} | youth_color = white | team = {{ct|ALM|2014}} | team_color = yellow_number | combativity = [[Alessandro De Marchi (kolesar)|Alessandro De Marchi]] | combativity_nat = ITA | combativity_team = {{ct|CAN|2014}} | combativity_color = red_number | previous = [[Dirka po Franciji 2013|2013]] | next = [[Dirka po Franciji 2015|2015]] }} '''Dirka po Franciji 2014''' je bila 101. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]], ene od dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]. Začela se je [[5. julij]]a v [[Leeds]]u in končala [[27. julij]]a s tradicionalnim zaključkom na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u. Dirka je bila sestavljena iz 21 etap v skupni dolžini 3360 km. Sodelovalo je 198 kolesarjev iz 22-ih ekip. [[Rumena majica|Rumeno majico]] je osvojil [[Vincenzo Nibali]] ({{ct|AST|2014}}), drugo mesto [[Jean-Christophe Péraud]] ({{ct|ALM|2014}}), tretje pa [[Thibaut Pinot]] ({{ct|FDJ|2014}}). [[Zelena majica|Zeleno majico]] je osvojil [[Peter Sagan]] ({{ct|CAN|2014}}), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] je osvojil [[Rafał Majka]] ({{ct|TNK|2014}}), [[Bela majica|belo majico]] pa Pinot. ==Ekipe== '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|ALM|2014}} * {{ct|AST|2014}} * {{ct|BEL|2014}} * {{ct|BMC|2014}} * {{ct|CAN|2014}} * {{ct|EUC|2014}} * {{ct|FDJ|2014}} * {{ct|GRS|2014}} * {{ct|GIA|2014}} * {{ct|KAT|2014}} * {{ct|LAM|2014}} * {{ct|LTB|2014}} * {{ct|OPQ|2014}} * {{ct|OGE|2014}} * {{ct|SKY|2014}} * {{ct|SAX|2014}} * {{ct|TFR|2014}} {{div col end}} '''UCI Professional Continental teams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|FST|2014}} * {{ct|COF|2014}} * {{ct|IAM|2014}} * {{ct|TNE|2014}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="letour-route" /><ref name="tele-guide">{{cite news|first1=Joel|last1=Gunter|first2=Scott|last2=Jones|first3=Jack|last3=Kempster|first4=John|last4=MacLeary|first5=Dan|last5=Palmer|title=Tour de France 2014: interactive stage guide plus results and standings|url=https://www.telegraph.co.uk/sport/othersports/cycling/tour-de-france/10943849/Tour-de-France-2014-interactive-stage-guide-plus-results-and-standings.html|access-date=23 October 2017|work=[[The Daily Telegraph]]|publisher=[[Telegraph Media Group]]|date=4 June 2014}}</ref><ref>{{cite web|title=The history of the Tour de France – Year 2014 – The stage winners|url=http://www.letour.com/HISTO/us/TDF/2014/vainqueurs.html|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=19 November 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161120085232/http://www.letour.com/HISTO/us/TDF/2014/vainqueurs.html|archive-date=20 November 2016|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:center;" | 5. julij | [[Leeds]] — [[Harrogate]] (Združeno kraljestvo) | style="text-align:center;" | {{convert|190,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marcel Kittel]]|GER}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:center;" | 6. julij | [[York]] — [[Sheffield]] (Združeno kraljestvo) | style="text-align:center;" | {{convert|201|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:center;" | 7. julij | [[Cambridge]] — [[London]] (Združeno kraljestvo) | style="text-align:center;" | {{convert|155|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marcel Kittel]]|GER}} |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:center;" | 8. julij | [[Le Touquet|Le Touquet-Paris-Plage]] — [[Villeneuve-d'Ascq|Lille Metropole]] | style="text-align:center;" | {{convert|163,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marcel Kittel]]|GER}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:center;" | 9. julij | [[Ypres]] (Belgija) — [[Arenberg Trench|Arenberg Porte du Hainaut]] | style="text-align:center;" | {{convert|152,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Lars Boom]]|NED}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:center;" | 10. julij | [[Arras]] — [[Reims]] | style="text-align:center;" | {{convert|194|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:center;" | 11. julij | [[Épernay]] — [[Nancy]] | style="text-align:center;" | {{convert|234,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Matteo Trentin]]|ITA}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:center;" | 12. julij | [[Tomblaine]] — [[Gérardmer|Gérardmer La Mauselaine]] | style="text-align:center;" | {{convert|161|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Blel Kadri]]|FRA}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:center;" | 13. julij | [[Gérardmer]] — [[Mulhouse]] | style="text-align:center;" | {{convert|170|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]]|GER}} |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:center;" | 14. julij | [[Mulhouse]] — [[La Planche des Belles Filles]] | style="text-align:center;" | {{convert|161,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} |- ! scope="row" | | style="text-align:center;" | 15. julij | colspan="2" | [[Besançon]] | | colspan="2" | dan počitka |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:center;" | 16. julij | [[Besançon]] — [[Oyonnax]] | style="text-align:center;" | {{convert|187,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Tony Gallopin]]|FRA}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:center;" | 17. julij | [[Bourg-en-Bresse]] — [[Saint-Étienne]] | style="text-align:center;" | {{convert|185,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:center;" | 18. julij | [[Saint-Étienne]] — [[Chamrousse]] | style="text-align:center;" | {{convert|197,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:center;" | 19. julij | [[Grenoble]] — [[Risoul]] | style="text-align:center;" | {{convert|177|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Rafał Majka]]|POL}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:center;" | 20. julij | [[Tallard]] — [[Nîmes]] | style="text-align:center;" | {{convert|222|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} |- ! scope="row" | | style="text-align:center;" | 21. julij | colspan="2" | [[Carcassonne]] | | colspan="2" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:center;" | 22. julij | [[Carcassonne]] — [[Bagnères-de-Luchon]] | style="text-align:center;" | {{convert|237,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Michael Rogers (kolesar)|Michael Rogers]]|AUS}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:center;" | 23. julij | [[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] — [[Pla d'Adet|Saint-Lary Pla d’Adet]] | style="text-align:center;" | {{convert|124,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Rafał Majka]]|POL}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:center;" | 24. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Hautacam]] | style="text-align:center;" | {{convert|145,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:center;" | 25. julij | [[Maubourguet|Maubourguet Pays du Val d’Adour]] — [[Bergerac, Dordogne|Bergerac]] | style="text-align:center;" | {{convert|208,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Ramūnas Navardauskas]]|LTU}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:center;" | 26. julij | [[Bergerac, Dordogne|Bergerac]] — [[Périgueux]] | style="text-align:center;" | {{convert|54|km|0|abbr=on}} | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]]|GER}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:center;" |27. julij | [[Évry, Essonne|Évry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" | {{convert|137,5|km|0|abbr=on}} | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Marcel Kittel]]|GER}} |- ! scope="row" | | colspan="2" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="5" style="text-align:center" | {{convert|3660,5|km|0|abbr=on}} |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! scope="row" | 1 | [[Marcel Kittel]] | style="background:#FFEB64;"| [[Marcel Kittel]] | style="background:#9CE97B;" | [[Marcel Kittel]] | style="background:#FFA8A4"| [[Jens Voigt]] | style="background:white;" rowspan=7| [[Peter Sagan]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=4| [[Team Sky]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Jens Voigt]] |- ! scope="row" | 2 | [[Vincenzo Nibali]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=7| [[Vincenzo Nibali]] | style="background:#9CE97B;" rowspan=20| [[Peter Sagan]] | style="background:#FFA8A4" rowspan=6| [[Cyril Lemoine]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Blel Kadri]] |- ! scope="row" | 3 | [[Marcel Kittel]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Jan Bárta]] |- ! scope="row" | 4 | [[Marcel Kittel]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Thomas Voeckler]] |- ! scope="row" | 5 | [[Lars Boom]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=5| [[Astana Pro Team]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Lieuwe Westra]] |- ! scope="row" | 6 | [[André Greipel]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Luis Ángel Maté]] |- ! scope="row" | 7 | [[Matteo Trentin]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Martin Elmiger]] |- ! scope="row" | 8 | [[Blel Kadri]] | style="background:#FFA8A4"| [[Blel Kadri]] | style="background:white;" rowspan=2| [[Michał Kwiatkowski]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Blel Kadri]] |- ! scope="row" | 9 | [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] | style="background:#FFEB64;"| [[Tony Gallopin]] | style="background:#FFA8A4"| [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |- ! scope="row" | 10 | [[Vincenzo Nibali]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=12| [[Vincenzo Nibali]] | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3| [[Joaquim Rodríguez]] | style="background:white;" rowspan=6| [[Romain Bardet]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=12| {{ct|ALM|2014}} | style="background:#E4B3AB;"| [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |- ! scope="row" | 11 | [[Tony Gallopin]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Nicolas Roche]] |- ! scope="row" | 12 | [[Alexander Kristoff]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]] |- ! scope="row" | 13 | [[Vincenzo Nibali]] | style="background:#FFA8A4"| [[Vincenzo Nibali]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Alessandro De Marchi (kolesar)|Alessandro De Marchi]] |- ! scope="row" | 14 | [[Rafał Majka]] | style="background:#FFA8A4" rowspan=2| [[Joaquim Rodríguez]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Alessandro De Marchi (kolesar)|Alessandro De Marchi]] |- ! scope="row" | 15 | [[Alexander Kristoff]] | style="background:#E4B3AB;"| [[Martin Elmiger]] |- ! scope="row" | 16 | [[Michael Rogers (kolesar)|Michael Rogers]] | style="background:#FFA8A4" rowspan=6|[[Rafał Majka]] | style="background:white;" rowspan=6|[[Thibaut Pinot]] | style="background:#E4B3AB;"|[[Cyril Gautier]] |- ! scope="row" | 17 | [[Rafał Majka]] | style="background:#E4B3AB;"|[[Romain Bardet]] |- ! scope="row" | 18 | [[Vincenzo Nibali]] | style="background:#E4B3AB;"|[[Mikel Nieve]] |- ! scope="row" | 19 | [[Ramūnas Navardauskas]] | style="background:#E4B3AB;"|[[Tom-Jelte Slagter]] |- ! scope="row" | 20 | [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] | rowspan=2| ''brez'' |- ! scope="row" | 21 |[[Marcel Kittel]] |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#FFDB00;" | [[Vincenzo Nibali]] ! style="background:#46E800;" | [[Peter Sagan]] ! style="background:#FF3E33;" | {{font color|white|[[Rafał Majka]]}} ! style="background:white;" | [[Thibaut Pinot]] ! style="background:#FFB927;" | {{ct|ALM|2014}} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white|[[Alessandro De Marchi (kolesar)|Alessandro De Marchi]]}} |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable noresize" ! colspan="4" |Legenda |- |[[File:Jersey_yellow.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/General_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A yellow jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |[[File:Jersey_polkadot.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Mountains_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with red polka dots.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- |[[File:Jersey_green.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Points_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A green jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega po točkah |[[File:Jersey_white.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Young_rider_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey.|20x20_pik]] |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- |[[File:Jersey_yellow_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Team_classification_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a yellow number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja vodilnega najboljše ekipe |[[File:Jersey_red_number.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/Combativity_award_in_the_Tour_de_France|alt=A white jersey with a red number bib.|20x20_pik]] |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |} === Rumena majica === {| class="wikitable" style="width:42em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class-21">{{cite web|title=Classifications stage 21 – Évry > Paris Champs-Élysées – Tour de France 2014|url=http://www.letour.fr/le-tour/2014/us/stage-21/classifications.html|work=[[Tour de France]]|publisher=[[Amaury Sport Organisation]]|access-date=30 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160828122645/http://www.letour.fr/le-tour/2014/us/stage-21/classifications.html|archive-date=28 August 2016|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] | {{ct|AST|2014}} | style="text-align:right;" | {{nowrap|89h 59' 06"}} |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Jean-Christophe Péraud]]|FRA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|ALM|2014}} | style="text-align:right;" | + 7' 39" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|FDJ|2014}} | style="text-align:right;" | + 8' 15" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Alejandro Valverde]]|ESP}} | {{ct|MOV|2014}} | style="text-align:right;" | + 9' 40" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Tejay van Garderen]]|USA}} | {{ct|BMC|2014}} | style="text-align:right;" | + 11' 25" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|ALM|2014}} | style="text-align:right;" | + 11' 26" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Leopold König]]|CZE}} | {{ct|TNE|2014}} | style="text-align:right;" | + 14' 32" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Haimar Zubeldia]]|ESP}} | {{ct|TFR|2014}} | style="text-align:right;" | + 17' 57" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Laurens ten Dam]]|NED}} | {{ct|BEL|2014}} | style="text-align:right;" | + 18' 12" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} | {{ct|BEL|2014}} | style="text-align:right;" | + 21' 15" |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:44em;margin-top:-1px;" |- ! scope="col" colspan="4" | Skupna razvrstitev kolesarjev (11–164)<ref name="letour-class-21" /> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[Pierre Rolland (kolesar)|Pierre Rolland]]|FRA}} || {{ct|EUC|2014}} || style="text-align:right;" | + 23' 07" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Fränk Schleck]]|LUX}} || {{ct|TFR|2014}} || style="text-align:right;" | + 25' 48" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Jurgen Van den Broeck]]|BEL}} || {{ct|LTB|2014}} || style="text-align:right;" | + 34' 01" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Jurij Trofimov]]|RUS}} || {{ct|KAT|2014}} || style="text-align:right;" | + 36' 41" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Steven Kruijswijk]]|NED}} || {{ct|BEL|2014}} || style="text-align:right;" | + 38' 15" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Brice Feillu]]|FRA}} || {{ct|BSE|2014}} || style="text-align:right;" | + 43' 59" |- ! scope="row" | 17 | {{flagathlete|[[Chris Horner]]|USA}} || {{ct|LAM|2014}} || style="text-align:right;" | + 44' 31" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Mikel Nieve]]|ESP}} || {{ct|SKY|2014}} || style="text-align:right;" | + 46' 31" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[John Gadret]]|FRA}} || {{ct|MOV|2014}} || style="text-align:right;" | + 47' 30" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Tanel Kangert]]|EST}} || {{ct|AST|2014}} || style="text-align:right;" | + 52' 11" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Ben Gastauer]]|LUX}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|ALM|2014}} || style="text-align:right;" | + 58' 00" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Geraint Thomas]]|GBR}} || {{ct|SKY|2014}} || style="text-align:right;" | + 59' 14" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Richie Porte]]|AUS}} || {{ct|SKY|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 01' 08" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Jan Bakelants]]|BEL}} || {{ct|OPQ|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 06' 28" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Cyril Gautier]]|FRA}} || {{ct|EUC|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 08' 47" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Michael Rogers (kolesar)|Michael Rogers]]|AUS}} || {{ct|SAX|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 17' 53" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Peter Velits]]|SVK}} || {{ct|BMC|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 19' 38" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Michał Kwiatkowski]]|POL}} || {{ct|OPQ|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 21' 55" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Tony Gallopin]]|FRA}} || {{ct|LTB|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 29' 24" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Arnold Jeannesson]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 33' 27" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Luis Ángel Maté]]|ESP}} || {{ct|COF|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 33' 27" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Marcel Wyss]]|SUI}} || {{ct|IAM|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 38' 27" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Tom Dumoulin]]|NED}} || {{ct|GIA|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 48' 00" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[Sylvain Chavanel]]|FRA}} || {{ct|IAM|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 48' 13" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Peter Stetina]]|USA}} || {{ct|BMC|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 52' 36" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Jakob Fuglsang]]|DEN}} || {{ct|AST|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 54' 50" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Giovanni Visconti (kolesar)|Giovanni Visconti]]|ITA}} || {{ct|MOV|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 56' 28" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Greg Van Avermaet]]|BEL}} || {{ct|BMC|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 56' 34" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Nicolas Roche]]|IRL}} || {{ct|SAX|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 58' 45" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Bram Tankink]]|NED}} || {{ct|BEL|2014}} || style="text-align:right;" | + 1h 59' 02" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Ion Izagirre]]|ESP}} || {{ct|MOV|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 00' 50" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Thomas Voeckler]]|FRA}} || {{ct|EUC|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 08' 38" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Michael Schär]]|SUI}} || {{ct|BMC|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 09' 43" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Rafał Majka]]|POL}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] || {{ct|SAX|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 17' 53" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Amaël Moinard]]|FRA}} || {{ct|BMC|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 19' 13" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Kristijan Đurasek]]|CRO}} || {{ct|LAM|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 21' 18" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]]|GER}} || {{ct|OPQ|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 25' 35" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[José Serpa]]|COL}} || {{ct|LAM|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 29' 06" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Michele Scarponi]]|ITA}} || {{ct|AST|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 31' 40" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Paul Voss]]|GER}} || {{ct|TNE|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 32' 48" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Rudy Molard]]|FRA}} || {{ct|COF|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 34' 22" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Alessandro De Marchi (kolesar)|Alessandro De Marchi]]|ITA}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] || {{ct|CAN|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 34' 54" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[Ben King (kolesar)|Ben King]]|USA}} || {{ct|GRS|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 41' 59" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Joaquim Rodríguez]]|ESP}} || {{ct|KAT|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 45' 17" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Michał Gołaś]]|POL}} || {{ct|OPQ|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 49' 03" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Tom-Jelte Slagter]]|NED}} || {{ct|GRS|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 49' 20" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Jérémy Roy (kolesar)|Jérémy Roy]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 49' 28" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Jérôme Pineau]]|FRA}} || {{ct|IAM|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 51' 46" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Mikaël Cherel]]|FRA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|ALM|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 52' 00" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] || {{ct|CAN|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 52' 52" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Jesús Herrada]]|ESP}} || {{ct|MOV|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 53' 18" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Florian Guillou]]|FRA}} || {{ct|BSE|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 53' 20" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Markel Irizar]]|ESP}} || {{ct|TFR|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 53' 44" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Adam Hansen]]|AUS}} || {{ct|LTB|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 54' 18" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[Jukija Araširo]]|JPN}} || {{ct|EUC|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 55' 27" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Matteo Montaguti]]|ITA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|ALM|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 55' 47" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Jens Keukeleire]]|BEL}} || {{ct|OGE|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 56' 12" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Bartosz Huzarski]]|POL}} || {{ct|TNE|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 58' 00" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Daniel Oss]]|ITA}} || {{ct|BMC|2014}} || style="text-align:right;" | + 2h 58' 41" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Michael Albasini]]|SUI}} || {{ct|OGE|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 05' 51" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Jan Bárta]]|CZE}} || {{ct|TNE|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 07' 18" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Tiago Machado]]|POR}} || {{ct|TNE|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 08' 03" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Kévin Reza]]|FRA}} || {{ct|EUC|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 08' 12" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Johan Vansummeren]]|BEL}} || {{ct|GRS|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 08' 40" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Martin Elmiger]]|SUI}} || {{ct|IAM|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 12' 10" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Mathieu Ladagnous]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 14' 41" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Nicolas Edet]]|FRA}} || {{ct|COF|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 19' 34" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Anthony Delaplace]]|FRA}} || {{ct|BSE|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 20' 48" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Lieuwe Westra]]|NED}} || {{ct|AST|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 21' 04" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Marco Marcato]]|ITA}} || {{ct|CAN|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 21' 16" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Imanol Erviti]]|ESP}} || {{ct|MOV|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 22' 48" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Lars Bak]]|DEN}} || {{ct|LTB|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 23' 41" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Perrig Quéméneur]]|FRA}} || {{ct|EUC|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 25' 46" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Blel Kadri]]|FRA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|ALM|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 26' 23" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Sébastien Reichenbach]]|SUI}} || {{ct|IAM|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 27' 52" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Vasil Kirjienka]]|BLR}} || {{ct|SKY|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 30' 23" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Nelson Oliveira (kolesar)|Nelson Oliveira]]|POR}} || {{ct|LAM|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 30' 36" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Rein Taaramäe]]|EST}} || {{ct|COF|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 35' 01" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Sérgio Paulinho]]|POR}} || {{ct|SAX|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 36' 33" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Samuel Dumoulin]]|FRA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|ALM|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 38' 04" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Rubén Plaza]]|ESP}} || {{ct|MOV|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 38' 27" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Koen de Kort]]|NED}} || {{ct|GIA|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 38' 52" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Matteo Trentin]]|ITA}} || {{ct|OPQ|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 38' 56" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Niki Terpstra]]|NED}} || {{ct|OPQ|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 39' 04" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Andrij Grivko]]|UKR}} || {{ct|AST|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 39' 28" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Daniele Bennati]]|ITA}} || {{ct|SAX|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 40' 46" |- ! scope="row" | 97 | {{flagathlete|[[Lars Boom]]|NED}} || {{ct|BEL|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 41' 24" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Matthew Busche]]|USA}} || {{ct|TFR|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 41' 58" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Sébastien Minard]]|FRA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|ALM|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 42' 23" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Gatis Smukulis]]|LAT}} || {{ct|KAT|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 43' 25" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Grégory Rast]]|SUI}} || {{ct|TFR|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 43' 37" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Cédric Pineau]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 44' 22" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Florian Vachon]]|FRA}} || {{ct|BSE|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 44' 40" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Bryan Coquard]]|FRA}} || {{ct|EUC|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 44' 45" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[David López (kolesar)|David López]]|ESP}} || {{ct|SKY|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 45' 13" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Sep Vanmarcke]]|BEL}} || {{ct|BEL|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 45' 54" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Alexandre Pichot]]|FRA}} || {{ct|EUC|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 46' 35" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Jens Voigt]]|GER}} || {{ct|TFR|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 46' 37" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Julien Simon]]|FRA}} || {{ct|COF|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 46' 56" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Cyril Lemoine]]|FRA}} || {{ct|COF|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 47' 16" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Jürgen Roelandts]]|BEL}} || {{ct|LTB|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 52' 39" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Maciej Bodnar]]|POL}} || {{ct|CAN|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 52' 52" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]|AUS}} || {{ct|OGE|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 55' 38" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Beñat Intxausti]]|ESP}} || {{ct|MOV|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 55' 53" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Jean-Marc Bideau]]|FRA}} || {{ct|BSE|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 58' 08" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Roy Curvers]]|NED}} || {{ct|GIA|2014}} || style="text-align:right;" | + 3h 58' 23" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Maarten Wynants]]|BEL}} || {{ct|BEL|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 01' 09" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Fabio Sabatini]]|ITA}} || {{ct|CAN|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 01' 21" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Matteo Tosatto]]|ITA}} || {{ct|SAX|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 01' 53" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Christophe Riblon]]|FRA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] || {{ct|ALM|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 04' 00" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Christian Meier (kolesar)|Christian Meier]]|CAN}} || {{ct|OGE|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 05' 13" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Luke Durbridge]]|AUS}} || {{ct|OGE|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 05' 59" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[John Degenkolb]]|GER}} || {{ct|GIA|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 06' 42" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[José Mendes (kolesar)|José Mendes]]|POR}} || {{ct|TNE|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 07' 34" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} || {{ct|KAT|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 11' 46" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Bernhard Eisel]]|AUT}} || {{ct|SKY|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 13' 21" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Alex Howes]]|USA}} || {{ct|GRS|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 18' 43" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[Yohann Gène]]|FRA}} || {{ct|EUC|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 19' 11" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Maksim Iglinski]]|KAZ}} || {{ct|AST|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 22' 07" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Dimitrij Gruzdev]]|KAZ}} || {{ct|AST|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 22' 33" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Svein Tuft]]|CAN}} || {{ct|OGE|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 22' 52" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[Arnaud Gérard]]|FRA}} || {{ct|BSE|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 24' 15" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Tom Leezer]]|NED}} || {{ct|BEL|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 24' 21" |- ! scope="row" | 134 | {{flagathlete|[[Michael Mørkøv]]|DEN}} || {{ct|SAX|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 26' 29" |- ! scope="row" | 135 | {{flagathlete|[[Kristijan Koren]]|SLO}} || {{ct|CAN|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 29' 14" |- ! scope="row" | 136 | {{flagathlete|[[Luca Paolini]]|ITA}} || {{ct|KAT|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 29' 43" |- ! scope="row" | 137 | {{flagathlete|[[Jack Bauer (kolesar)|Jack Bauer]]|NZL}} || {{ct|GRS|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 29' 57" |- ! scope="row" | 138 | {{flagathlete|[[Armindo Fonseca]]|FRA}} || {{ct|BSE|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 30' 52" |- ! scope="row" | 139 | {{flagathlete|[[Roger Kluge]]|GER}} || {{ct|IAM|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 33' 45" |- ! scope="row" | 140 | {{flagathlete|[[Sebastian Langeveld]]|NED}} || {{ct|GRS|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 34' 29" |- ! scope="row" | 141 | {{flagathlete|[[Ramūnas Navardauskas]]|LTU}} || {{ct|GRS|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 37' 42" |- ! scope="row" | 142 | {{flagathlete|[[Mark Renshaw]]|AUS}} || {{ct|OPQ|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 39' 03" |- ! scope="row" | 143 | {{flagathlete|[[Mickaël Delage]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 39' 40" |- ! scope="row" | 144 | {{flagathlete|[[Andreas Schillinger]]|GER}} || {{ct|TNE|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 40' 06" |- ! scope="row" | 145 | {{flagathlete|[[Marcel Sieberg]]|GER}} || {{ct|LTB|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 41' 21" |- ! scope="row" | 146 | {{flagathlete|[[Albert Timmer]]|NED}} || {{ct|GIA|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 42' 28" |- ! scope="row" | 147 | {{flagathlete|[[Alessandro Vanotti]]|ITA}} || {{ct|AST|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 42' 48" |- ! scope="row" | 148 | {{flagathlete|[[Alessandro Petacchi]]|ITA}} || {{ct|OPQ|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 44' 47" |- ! scope="row" | 149 | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} || {{ct|LTB|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 44' 54" |- ! scope="row" | 150 | {{flagathlete|[[Romain Feillu]]|FRA}} || {{ct|BSE|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 45' 04" |- ! scope="row" | 151 | {{flagathlete|[[Zak Dempster]]|AUS}} || {{ct|TNE|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 45' 04" |- ! scope="row" | 152 | {{flagathlete|[[Benoît Jarrier]]|FRA}} || {{ct|BSE|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 46' 28" |- ! scope="row" | 153 | {{flagathlete|[[Danny Pate]]|USA}} || {{ct|SKY|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 47' 52" |- ! scope="row" | 154 | {{flagathlete|[[Marcus Burghardt]]|GER}} || {{ct|BMC|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 48' 40" |- ! scope="row" | 155 | {{flagathlete|[[Tom Veelers]]|NED}} || {{ct|GIA|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 53' 23" |- ! scope="row" | 156 | {{flagathlete|[[Adrien Petit]]|FRA}} || {{ct|COF|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 58' 20" |- ! scope="row" | 157 | {{flagathlete|[[Vladimir Isaičev]]|RUS}} || {{ct|KAT|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 58' 30" |- ! scope="row" | 158 | {{flagathlete|[[William Bonnet]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2014}} || style="text-align:right;" | + 4h 59' 57" |- ! scope="row" | 159 | {{flagathlete|[[Arnaud Démare]]|FRA}} || {{ct|FDJ|2014}} || style="text-align:right;" | + 5h 00' 29" |- ! scope="row" | 160 | {{flagathlete|[[Jean-Marc Marino]]|FRA}} || {{ct|CAN|2014}} || style="text-align:right;" | + 5h 03' 46" |- ! scope="row" | 161 | {{flagathlete|[[Marcel Kittel]]|GER}} || {{ct|GIA|2014}} || style="text-align:right;" | + 5h 06' 27" |- ! scope="row" | 162 | {{flagathlete|[[Elia Viviani]]|ITA}} || {{ct|CAN|2014}} || style="text-align:right;" | + 5h 10' 40" |- ! scope="row" | 163 | {{flagathlete|[[Davide Cimolai]]|ITA}} || {{ct|LAM|2014}} || style="text-align:right;" | + 5h 11' 58" |- ! scope="row" | [[Rdeča laterna|164]] | {{flagathlete|[[Dži Čeng (kolesar)|Dži Čeng]]|CHN}} || {{ct|GIA|2014}} || style="text-align:right;" | + 6h 02' 24" |} <div style="clear: both"></div> {{columns-start}} === Zelena majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših na letečih ciljih (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|CAN|2014}} | style="text-align:right;" | 431 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Alexander Kristoff]]|NOR}} | {{ct|KAT|2014}} | style="text-align:right;" | 282 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Bryan Coquard]]|FRA}} | {{ct|EUC|2014}} | style="text-align:right;" | 271 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Marcel Kittel]]|GER}} | {{ct|GIA|2014}} | style="text-align:right;" | 222 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Mark Renshaw]]|AUS}} | {{ct|OPQ|2014}} | style="text-align:right;" | 211 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] | {{ct|AST|2014}} | style="text-align:right;" | 182 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[André Greipel]]|GER}} | {{ct|LTB|2014}} | style="text-align:right;" | 169 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Ramūnas Navardauskas]]|LTU}} | {{ct|GRS|2014}} | style="text-align:right;" | 157 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Greg Van Avermaet]]|BEL}} | {{ct|BMC|2014}} | style="text-align:right;" | 153 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Samuel Dumoulin]]|FRA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|ALM|2014}} | style="text-align:right;" | 117 |} {{column}} === Pikčasta majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Rafał Majka]]|POL}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] | {{ct|SAX|2014}} | style="text-align:right;" | 181 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} [[File:Jersey yellow.svg|20px|link=General classification in the Tour de France|alt=A yellow jersey.]] | {{ct|AST|2014}} | style="text-align:right;" | 168 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Joaquim Rodríguez]]|ESP}} | {{ct|KAT|2014}} | style="text-align:right;" | 112 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|FDJ|2014}} | style="text-align:right;" | 89 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Jean-Christophe Péraud]]|FRA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|ALM|2014}} | style="text-align:right;" | 85 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Alessandro De Marchi (kolesar)|Alessandro De Marchi]]|ITA}} [[File:Jersey red number.svg|20px|link=Combativity award in the Tour de France|alt=A white jersey with a red number bib.]] | {{ct|CAN|2014}} | style="text-align:right;" | 78 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Thomas Voeckler]]|FRA}} | {{ct|EUC|2014}} | style="text-align:right;" | 61 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Giovanni Visconti (kolesar)|Giovanni Visconti]]|ITA}} | {{ct|MOV|2014}} | style="text-align:right;" | 54 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Alejandro Valverde]]|ESP}} | {{ct|MOV|2014}} | style="text-align:right;" | 48 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Tejay van Garderen]]|USA}} | {{ct|BMC|2014}} | style="text-align:right;" | 48 |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Thibaut Pinot]]|FRA}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Tour de France|alt=A white jersey.]] | {{ct|FDJ|2014}} | style="text-align:right;"| {{nowrap|90h 07' 21"}} |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | {{ct|ALM|2014}} | style="text-align:right;"| + 3' 11" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Michał Kwiatkowski]]|POL}} | {{ct|OPQ|2014}} | style="text-align:right;"| + 1h 13' 40" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Tom Dumoulin]]|NED}} | {{ct|GIA|2014}} | style="text-align:right;"| + 1h 39' 45" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Ion Izagirre]]|ESP}} | {{ct|MOV|2014}} | style="text-align:right;"| + 1h 52' 35" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Rafał Majka]]|POL}} [[File:Jersey polkadot.svg|20px|link=Mountains classification in the Tour de France|alt=A white jersey with red polka dots.]] | {{ct|SAX|2014}} | style="text-align:right;"| + 2h 09' 38" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Rudy Molard]]|FRA}} | {{ct|COF|2014}} | style="text-align:right;"| + 2h 26' 07" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Ben King (kolesar)|Ben King]]|USA}} | {{ct|GRS|2014}} | style="text-align:right;"| + 2h 33' 44" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Tom-Jelte Slagter]]|NED}} | {{ct|GRS|2014}} | style="text-align:right;"| + 2h 41' 05" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey green.svg|20px|link=Points classification in the Tour de France|alt=A green jersey.]] | {{ct|CAN|2014}} | style="text-align:right;"| + 2h 44' 37" |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="letour-class-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{ct|ALM|2014}} [[File:Jersey yellow number.svg|20px|link=Team classification in the Tour de France|alt=A white jersey with a yellow number bib.]] | style="text-align:right;" | 270h 27' 02" |- ! scope="row" | 2 | {{ct|BEL|2014}} | style="text-align:right;" | + 34' 46" |- ! scope="row" | 3 | {{ct|MOV|2014}} | style="text-align:right;" | + 1h 06' 10" |- ! scope="row" | 4 | {{ct|BMC|2014}} | style="text-align:right;" | + 1h 07' 51" |- ! scope="row" | 5 | {{ct|EUC|2014}} | style="text-align:right;" | + 1h 34' 57" |- ! scope="row" | 6 | {{ct|AST|2014}} | style="text-align:right;" | + 1h 36' 27" |- ! scope="row" | 7 | {{ct|SKY|2014}} | style="text-align:right;" | + 1h 40' 36" |- ! scope="row" | 8 | {{ct|TFR|2014}} | style="text-align:right;" | + 2h 06' 00" |- ! scope="row" | 9 | {{ct|FDJ|2014}} | style="text-align:right;" | + 2h 30' 37" |- ! scope="row" | 10 | {{ct|LAM|2014}} | style="text-align:right;" | + 2h 32' 46" |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Tour de France}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2014]] [[Kategorija:2014 v športu]] kpas77zg6cs1x0rnp1mxk4t6npa8v0a Nuon Chea 0 517714 5724315 5718788 2022-07-27T05:47:28Z 154.178.217.248 wikitext text/x-wiki 5724323 5724315 2022-07-27T08:12:29Z Sporti 5955 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/154.178.217.248|154.178.217.248]] ([[User talk:154.178.217.248|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Nuon Chea|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Chea med sojenjem leta 2013|citizenship=|occupation=}} '''Nuon Chea''', poznan tudi kot '''Long Bunrout''' ali '''Ruongloet Laodi''', kamboški [[Komunizem|komunistični]] [[politik]] in [[revolucionar]], * [[7. julij]] [[1926]] [[Voat Kor]], [[Battambarg]], [[Kambodža]] † [[4. avgust]] [[2019]] [[Phonm Phen]], [[Kambodža]]. Bil je glavni ideolog [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]], služil pa je tudi kot podpredsednik Demokratične Kampučije. Znan je bil tudi pod vzdevkom "Brother Number Two" (Brat številka dve), saj je bil druga roka generalnega sekretarja [[Komunistična partija Kambodže|kamboške komunistične partije]] [[Pol Pot|Pol Pota]], med izvajanjem [[Kamboški genocid|kamboškega genocida]] v letih 1975 - 1979.<ref>{{cite web|url=http://www.matichon.co.th/news_detail.php?newsid=1407411080|script-title=th:รู้หรือไม่? "นวน เจีย" จำเลยฆ่าล้างเผ่าพันธุ์ชาวเขมร เคยเรียนมหาวิทยาลัยใดในเมืองไทย|date=8 July 2014|work=Matichon|access-date=15 August 2014|language=th|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090157/http://www.matichon.co.th/news_detail.php?newsid=1407411080#|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}</ref> 7. avgusta 2014 je bil Nuon spoznan za krivega zaradi zločinov proti človeštvu in bil obsojen na dosmrtno ječo. Leta 2018 je bil v nadaljnjem sojenju spoznan še za krivega zaradi izvajanja genocida nad prebivalci Kambodže, zaradi česar je bil obsojen na še dodatno dosmrtno zaporno kazen, brez možnosti pomilostitve.<ref name="KhmerTimes">{{Cite news|url=https://www.khmertimeskh.com/50630135/brother-number-2-nuon-chea-dies-at-93/|title=Brother Number 2 Nuon Chea dies at 93|first1=Narim|last1=Khuon|first2=Sovuthy|last2=Khy|work=[[Khmer Times]]|date=5 August 2019|access-date=21 February 2021}}</ref> Umrl je 4. avgusta 2019 med prestajanjem svoje dosmrtne zaporne kazni. == Sklici == <references />{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Chea, Nuon}} [[Kategorija:Kamboški politiki]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Kambodže]] [[Kategorija:Rdeči Kmeri]] 54nnykeydxa53qu4tai269quvk7v48z Nexhmije Hoxha 0 520210 5724064 5707391 2022-07-26T12:29:06Z Yerpo 8417 /* Sklici */ defaultsort wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Nexhmije Hoxha|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship=[[Albanija]]|occupation=[[političarka]]|spouse(s)=[[Enver Hoxha]]}}'''Nexhimije Hoxha''', rojena kot '''Xhuglini''', [[Albanci|albanska]] [[Komunizem|komunistična]] [[Politik|političarka]], * [[8. februar]] [[1921]], [[Bitola]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]], † [[26. februar]] [[2020]], [[Tirana]], [[Albanija]]. Nexhimije je bila žena albanskega komunističnega diktatorja [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]]. Hoxho je leta 1942 spoznala v [[Komunistična partija Albanije|albanski komunistični partiji]] in se z njim poročila tri leta pozneje.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=6inIiCF_930C&q=Nexhmije+Hoxha+1921&pg=PA195|title=Historical Dictionary of Albania|first=Robert|last=Elsie|date=23 April 2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=9780810861886|accessdate=23 April 2019|via=Google Books}}</ref> Imela je pomembno vlogo v politiki, po Enverjevi smrti leta 1985 pa je branila dediščino svojega moža.<ref name="times">{{cite news|title=Nexhmije Hoxha obituary|url=https://www.thetimes.co.uk/article/nexhmije-hoxha-obituary-7jhk5znvb|website=[[The Times]]|accessdate=9 May 2020|location=London|language=en|date=4 March 2020}}</ref> Po [[Padec komunizma v Albaniji|padcu komunizma]] je bila Nexhmije obsojena na enajst let zaporne kazni zaradi poneverbe 750.000 lekov.<ref>{{Cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-albania-hoxha-idUSKCN20K30K|title=Albanian dictator Hoxha's widow, his staunchest defender, dies at 99|date=26 February 2020|work=Reuters|access-date=27 February 2020|language=en}}</ref>     == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hoxha, Nexhmije}} [[Kategorija:Albanski politiki]] [[Kategorija:Albanski komunisti]] [[Kategorija:Enver Hoxha]] hmfoboa91cnfc31mu6t9yibb82mhzbo Zutphen 0 520442 5724318 5720607 2022-07-27T06:26:53Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Zutphen|settlement_type=[[Lista mest na Nizozemskem po provincah|Mesto]] in [[Lista občin na Nizozemskem|občina]] <!-- Images, nickname, motto --> |image_skyline=Walburgkerk, Zutphen.JPG |imagesize=280px |image_caption=Cerkev sv. Valburge v Zutphenu |image_flag=Flag of Zutphen.svg |flag_size=100x67px |flag_alt= |image_shield=Coat of arms of Zutphen.svg |shield_size=100x80px |shield_alt=<!-- Maps, coordinates --> |image_map=Map - NL - Municipality code 0301 (2009).svg |map_alt=Prikazana pozicija Zutphena na karti občin v provinci Gelderland |map_caption=Lokacija v Gelderlandu |pushpin_map=Nizozemska |pushpin_map_caption=Lega v Nizozemski |pushpin_relief=1 |coordinates_footnotes= |subdivision_type=[[Država]] |subdivision_name=[[Nizozemska]] |subdivision_type1=[[Nizozemske province|Provinca]] |subdivision_name1=Gelderland |government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = https://www.zutphen.nl/Gemeenteraad_college_en_organisatie/Burgemeester_en_wethouders/Burgemeester_Annemieke_Vermeulen |title = |trans-title = |language = nl |publisher = Gemeente Zutphen |access-date = 24 March 2018}}</ref> |governing_body=Mestni svet |leader_party= |leader_title=župan |leader_name= <!-- Geographic information --> |unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers --> |area_total_km2={{Dutch municipality total area|Zutphen}} |area_land_km2={{Dutch municipality land area|Zutphen}} |area_water_km2={{Dutch municipality water area|Zutphen}} |elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 7201DN |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 24 July 2014}}</ref> |elevation_m=10 |elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags --> |elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags --> |elevation_min_m=<!-- Population, demographics --> |population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref> |population_total={{Dutch municipality population|Zutphen}} |population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}} |population_density_km2={{Dutch municipality population density|Zutphen}} <!-- For automatic calculation: auto--> |population_demonym=Zutphenaar <!-- Other information --> |postal_code_type=Postcode |postal_code=7200–7207, 7230–7232 |area_code_type=Area code |area_code=0575 |website={{URL|1=http://www.zutphen.nl}} |footnotes= }} '''Zutphen''' ({{IPA-nl|ˈzʏtfə(n)|-|Nl-Zutphen.ogg}}) je mesto in občina v provinci [[Gelderland]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Leži kakih 30 km severovzhodno od [[Arnhem|Arnhema]], na vzhodnem bregu reke [[IJssel]], na mestu, kjer se ji pridruži [[Berkel (reka)|Berkel]]. Prvič omenjeno v 11. stoletju, zdi se, da ime kraja pomeni »[[Nizko barje|južni fen]]« ({{Jezik|nl|zuid-veen}} v sodobni nizozemščini). Leta 2005 se je občina Zutphen združila z občino Warnsveld in ohranila svoje ime. Leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} je imela občina 47.609 prebivalcev. == Zgodovina == [[Slika:Nederland_Gelderland_Zutphen_Snaphaan.jpg|levo|sličica| ''Snaphaanschellinge'' so kovali v Zutphenu]] [[Slika:Bor-Nederlantsche-Oorloghen_9166.tif|levo|sličica| Zutphen je 16. oktobra 1572 med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] zavzel Fadrique Álvarez de Toledo]] [[Slika:Zutphen_1649_Blaeu.jpg|levo|sličica| Zemljevid Zutphena iz leta 1649 v Willem in Joan Blaeu "Toonneel der Steden"]] [[Slika:Zutphen_1654.jpg|levo|sličica| Zutphen (1654)]] Približno leta 300 našega štetja je bilo [[Germani|germansko]] naselje prva stalna naselbina na kompleksu nizkih rečnih sipin. Na tem območju je živelo germansko pleme [[Hamavi]]. Medtem ko je bilo veliko takšnih naselij zapuščenih v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]], je Zutphen na strateškem sotočju rek IJssela in Berkel ostal. Po vključitvi dežel IJssel v [[Frankovsko cesarstvo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] je Zutphen postal lokalno središče upravljanja vojvodine [[Hamaland]] oziroma vojvod Hamalandskih, ki so jih v začetku 11. stoletja zamenjali [[Grofje Zutphenski]]. [[Normani]] so ga leta 882 napadli in opustošili. Nato je bila zgrajena krožna [[trdnjava]] za zaščito nastajajočega mesta pred napadi [[Vikingi|Vikingov]]. V 11. stoletju je bil Zutphen več let kraljeva rezidenca; zgrajena je bila [[kraljeva pfalca|pfalca]], skupaj z veliko kapiteljsko cerkvijo, predhodnico sedanje [[Cerkev sv. Valburge (Zutphen)|cerkve sv. Valburge]]. Grofje Zutphenski so pridobili veliko moč, dokler rod grofov ni izumrl v 12. stoletju. Po smrti očeta in brata Ermengarde se je dedinja Zutphena poročila z grofom [[Vojvodina Gelders|Gelderskim]]; njen sin Henrik I., grof Gelderski, je bil prvi, ki je nosil oba naslova. Naselje je dobilo [[mestne pravice ]]med letoma 1191 in 1196, s čimer je postalo eno najstarejših mest v državi. To mu je omogočilo samoupravo in lastno sodišče. Samo [[Utrecht]] in [[Deventer]] sta bila pred njim pri prejemu mestnih pravic. Zutphen je postal matično mesto več drugih mest v Geldersu, kot so [[Arnhem]], [[Doetinchem]], [[Doesburg]], [[Lochem]], [[Harderwijk]], [[Venlo]] in [[Emmerich]]. Postal je tudi del [[Hansa|Hanzeatske zveze]], skupine mest z velikim bogastvom; ta zveza je bila gospodarsko središče v tem delu Evrope. V 12. stoletju so v Zutphenu kovali kovance grofje Gelderski in Zutphenski: Henrik I. (okoli 1150) in Oton I. (1182–1207). Čeprav je imelo mesto nekaj stoletij pravice kovanja, se je to aktivno uporabljalo le v štirih obdobjih: 1478–1480, 1582–1583, 1604–1605 in 1687–1692. Največja in najstarejša cerkev v mestu je cerkev sv. Valburge, ki izvira iz 11. stoletja. Sedanja [[Gotska arhitektura|gotska]] stavba vsebuje spomenike nekdanjih grofov Zutphenskih, kandelaber iz 14. stoletja, dovršen bakren [[krstilnik]] (1527) in spomenik družini Van Heeckeren (1700). Knjižnica [[kapiteljska dvorana|kapitlja]] vsebuje [[Reformacija|predreformacijsko]] zbirko, vključno z nekaj dragocenimi [[Rokopis|rokopisi]] in [[Inkunabula|inkunabulami]]. Velja za eno od petih preostalih srednjeveških knjižnic v Evropi (v Angliji in Italiji). Knjige te priklenjene knjižnice so še vedno priklenjene na staro leseno mizo – običaj izpred stoletij, ko je »javna knjižnica« uporabljala verige za preprečevanje kraje. Ker je bilo utrjeno, je mesto zdržalo več obleganj, zlasti med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]], najbolj slaven boj pod njegovim obzidjem je bila bitka pri Zutphenu septembra 1586, ko je bil sir Philip Sidney smrtno ranjen. Zutphen, ki so ga Španci zavzeli leta 1587 z izdajo angleškega poveljnika Rowlanda Yorka, je pri [[Obleganje Zutphena (1591)|obleganju Zutphena leta 1591]] dobil [[Mavricij Oranski|Mavricij, princ Oranski]], in razen dveh kratkih obdobij, enega leta 1672 in drugega med francoskimi revolucionarnimi vojnami, od takrat ostaja del Nizozemske. Njegove utrdbe so bile razstavljene leta 1874. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so mesto večkrat bombardirale zavezniške sile, ker je bil most čez reko IJssel ključnega pomena za podporo nemškim vojakom v Arnhemu po ''[[Operacija Market-Garden|operaciji Market Garden]]''. Po dveh tednih bojev je bilo mesto osvobojeno 14. aprila 1945. Po vojni se je začel program obnove. Zutphen ima danes eno najbolje ohranjenih srednjeveških mestnih središč severozahodne Evrope, vključno z ostanki srednjeveškega mestnega obzidja in nekaj sto stavb iz 13., 14. in 15. stoletja. == Moderno mesto == [[Slika:Zutphen-plaats-OpenTopo.jpg|sličica| Topografski zemljevid mesta Zutphen, 2014]] [[Slika:20140421_IJsselkade_en_Walburgkerk_Zutphen.jpg|sličica| Reka IJssel v Zutphnu]] [[Slika:29_March_2014,_almost_20_degrees^_Real_springtime_at_Zutphen_innercity_-_panoramio.jpg|sličica| Staro mestno jedro]] Staro jedro je drugo svetovno vojno preživelo skoraj v celoti. Vendar so bili nekateri deli mesta izgubljeni, zlasti območje okoli železniške postaje, v severnem delu mestnega jedra, znanem kot {{Jezik|nl|Nieuwstad}} (slovensko: Novo mesto). V središču mesta je veliko monumentalnih stavb iz 14. in 15. stoletja, nekatere pa segajo celo v 13. stoletje, na primer območje domov za upokojence. Na več mestih so tudi ostanki starega mestnega obzidja. Zutphen je danes sodobno majhno mesto. Mestno območje, ki vključuje vas Warnsveld, ima približno 51.000 prebivalcev. == Kultura == === Zanimive stavbe in trgi === Ker ima Zutphen veliko zgodovinskih stavb s stolpom, se pogosto imenuje mesto stolpov. Ker v središču mesta skoraj ni sodobnih stolpnic, so zgodovinski stolpi zelo vidni in tvorijo obzorje Zutphena. Naslov mesto stolpov se pogosto uporablja v oglaševanju, da privabi turiste. ==== Verska arhitektura ==== Cerkev sv. Valburge je bila zgrajena kot [[romanska arhitektura|romanska]] kolegijska cerkev okoli leta 1050. Nato so jo večkrat preuredili, dozidali in predelali. V stolpu je šest zvonov, ki jih še vedno vodijo ročno. Od leta 1561 je bila cerkvi prizidana kapiteljska knjižnica. Ustanovljena je bila kot javna knjižnica za bogate meščane Zutphena. Knjižnica vsebuje pomembno zbirko knjig iz 15. do 17. stoletja. Cerkev Broederen (bratov) je samostanska cerkev [[dominikanci|dominikanskega]] reda iz zgodnjega 14. stoletja. Od leta 1983 se cerkev uporablja kot mestna knjižnica, pred kratkim pa je bila temeljito obnovljena. Na vrhu cerkve je strešni stolp iz leta 1771 z vratarskim zvonom. Ta zvon še danes zvoni vsak dan med 9.50 in 22.00 uro, ko so bila do leta 1853 zaprta mestna vrata. V cerkvi Nieuwstads (novo mesto) je katoliška skupnost. Kot župnijska cerkev je bila ustanovljena okoli leta 1250. Od takrat je bila večkrat razširjena, preurejena in obnovljena. Ima štiri izvirne srednjeveške zvonove. ==== Posvetna arhitektura ==== ''Stolp Drogenaps'' je bil zgrajen med letoma 1444 in 1446 kot mestna vrata. Leta 1465 so vhod zazidali, nakar je namesto vrat postal znan kot stolp. Okoli leta 1555 je tam živel mestni glasbenik Tonis Drogenap, po katerem se danes stolp tudi imenuje. Od leta 1888 do 1927 je bil stolp uporabljen kot vodni stolp. ''Stolp Wijnhuis'' (Winery) je med letoma 1618 in 1642 zgradil mestni gradbeni mojster Emond Hellenraet pod vplivom Hendricka de Keyserja. Leta 1644 sta brata Pieter in François Hemony izdelala prvi na svetu pravilno uglašen kariljon za ta stolp. V poletnih mesecih se redno prirejajo kariljonski koncerti. ''Stolp Bourgonje'' je bil obrambni stolp, zgrajen leta 1457. Zgrajen je bila med gelderlandsko-burgundsko vojno. V tem stolpu je nizozemski teolog in filozof Johannes Florentius Martinet napisal svoj ''Katechismus der Natuur'' (Katekizem narave). ''Berkeljska vrata'' so del mestnega obzidja na vzhodni strani srednjeveškega mesta. Ta vrata čez reko Berkel so povezovala staro in novo mesto. Zgrajena so bila leta 1320. Imela so tudi zahodni dvojnik, vendar so bila ta vrata leta 1772 porušena. ==== Druge zanimive znamenitosti v Zutphenu ==== Mesto Zutphen ima skoraj 400 narodnih spomenikov in več kot 500 lokalnih spomenikov. Je eno najpomembnejših in dobro ohranjenih zgodovinskih mestnih središč na Nizozemskem. Ima veliko srednjeveških hiš, zlasti iz 14. stoletja. Te hiše, pogosto z okrasnimi fasadami, je mogoče opaziti po vsem mestnem središču. Ob sprehodu ob stari mestni tržnici se vidi več velikih stavb iz 18. in 19. stoletja, ki so nekoč pripadale premožnim meščanom in trgovcem. == Regionalni center == Zutphen, čeprav relativno majhno mesto, je središče nizozemskih pravnih institucij. V Zutphenu je eno od 13 nizozemskih sodišč, pa tudi nacionalna ustanova za usposabljanje sodnikov in državnih tožilcev (SSR), nacionalna policijska akademija za višje policijske preiskovalce, trije zapori in veliko število odvetnikov. Zgodnji nastanek Zutphena v srednjem veku kot glavnega mesta grofije pojasnjuje njegov pomemben položaj v pravnem sistemu. == Transport == [[Slika:Zutphen_haven_2015.jpg|sličica| Pristanišče Zutphen]] == Pobratena mesta == Zutphen je pobraten z: {| class="wikitable" | * {{Ikonazastave|Germany}} Horstmar, [[Nemčija]] * {{Ikonazastave|Romania}} Satu Mare, [[Romunija]] | * {{Ikonazastave|England}} Shrewsbury, [[Anglija]]<ref>[https://www.shrewsburytowncouncil.gov.uk/shrewsbury-town-twinning-zutphen] Shrewsbury Town CouncilWebsite; retrieved 18 December 2019</ref> * {{Ikonazastave|Nicaragua}} Villa Sandino, [[Nikaragva]] |} == Znameniti prebivalci == <gallery mode="packed"> Arnold_Joost_van_Keppel,_1st_Earl_of_Albemarle_by_Sir_Godfrey_Kneller,_Bt.jpg|Arnold Joost van Keppel, 1. grof Albemarle, okoli 1700 Joopwesterweel.gif| Joop Westerweel Jan_brandts_buys.jpg| Jan Brandts Buys, 1893 </gallery> == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:The lovely "Clockbuilding"at Zutphen in the courtgarden - panoramio.jpg|Urogradnja v Zutphenu na dvornem vrtu Slika:IJsselharbour of Zutphen at 29 March 2014 - panoramio.jpg|IJsselharbour v Zutphenu Slika:Zutphen, Netherlands - panoramio (110).jpg|Zutphen </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.zutphen.nl Uradna spletna stran] * [http://www.kijkopzutphen.nl Foto album Zutphena (samo v nizozemščini)] * [http://www.hanzesteden.info Hanzeatska mesta na Nizozemskem] * [http://www.vvvzutphen.nl/ Uradna spletna stran turističnega urada] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]] [[Kategorija:Gelderland]] 59redrj7rc8i9aryxo6kn9ubyuq7v4e Požar na Krasu (2022) 0 521500 5724265 5723941 2022-07-26T20:14:49Z Marjan Tomki SI 190558 /* 15. julij */ dodan vir wikitext text/x-wiki {{aktualno||požar}} {{dodaj vire}} {{Infopolje Dogodek|event=Požar na Krasu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=15. julij 2022|time=|duration=še traja|place=[[Kras (območje)|Kras]]|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}} '''Požar na Krasu''' se je začel 15.&nbsp;julija&nbsp;2022 in je zajel več kot 2000&nbsp;hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote [[Kras]]. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne [[burja|burje]] se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove. V Sloveniji se je z njim spoprijelo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilna zaščita]], [[Slovenska vojska]], [[Rdeči križ]], [[Zavod za gozdove]] in družba [[Slovenski državni gozdovi]], druge javne službe ter italijanska [[Gozdarska straža]]. Gašenje je potekalo v več sektorjih s podporo iz zraka. Poleg tega so potekali tudi gozdarska dela ustvarjanja presečnih pasov in čiščenja ter odstranjevanje ubojnih sredstev. Gašenje iz zraka so izvajali helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. V obeh državah so evakuirali več vasi ([[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu|Brestovico pri Komnu]], [[Klariči|Klariče]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar na pobočju [[Kremenjak]]a zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Italija== 19. julija je na več mestih zaradi isker ob zaviranju vlaka<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gasilci-se-se-vedno-borijo-s-pozarom-na-italijansk|title=Gasilci se še vedno borijo s požarom na italijanskem Krasu, zaradi cestnih zapor nastajajo zastoji|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> zagorelo na pobočjih Gorjupe Kupe (domače tudi Vrtače<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ognjeni-zublji-tudi-na-vrtacah-pri-jamljah|title=Ognjeni zublji tudi na Vrtačah pri Jamljah|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref>) ob železnici Devin–Sabliči na tržaškem Krasu, zaradi požara so prekinili železniški promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gori-med-devinom-in-sablici|title=Gori med Devinom in Sabliči|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Z nekaj drugimi lokalnimi cestami je bila zaprta avtocesta Moščenica–Vileš, pri tem so nastajali zastoji. Prebivalcem Tržiča je bilo odsvetovano zapuščanje domov. Požar so gasile gasilske enote celotne Furlanije–Julijske krajine in slovenski gasilci Kraške gasilske zveze,<ref name=":0" /> kasneje so se jim pridružili tudi dva Canadiera ter 8 helikopterjev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-jamljah-gorijo-hise|title=V Jamljah požar dosegel hiše|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Slovenski gasilci so ob slovenski meji na mejnem prehodu Klariči požaru preprečevali preskok prek ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-19}}</ref> 20. julija je požar dosegel Jamlje in tam oplazil hiše v Grudnovi in Gregorčičevi ulici, župan je odredil evakuacijo.<ref name=":1" /> Župan občine Devin–Nabrežina je 21. julija odredil nošnjo mask tipa FFP2 za okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ogenj-se-je-nevarno-priblizal-hisam-a-so-jih-uspel|title=Ogenj se je nevarno približal hišam, a so jih uspeli ubraniti, nekatere so plameni le oplazili|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Istega dne je pogorelo drevo na ločenemu pogorišču na goriškem delu italijanskega krasa pod seboj ubilo 56–letno koordinatorko civilne zaščite, Eleno Lo Duco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-praprotnem-je-v-boju-s-pozarom-umrla-prostovoljk|title=V Praprotnem je v boju s požarom umrla prostovoljka civilne zaščite|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> 21. julija je Autovie Venete avtocesto med Sesljanom in Redipuljo ponovno odprl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/med-sesljanom-in-redipuljo-je-odprta-avtocesta-v-o|title=Med Sesljanom in Redipuljo je odprta avtocesta v obe smeri|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Do 22. julija je bil požar na tržiškem delu Krasa pod nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na italijanski strani meje pod nadzorom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/pozar-na-italijanski-strani-meje-pod-nadzorom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-22|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> 23. julija je bila zaradi požara na slovenskem goriškem delu Krasa odrejena evakuacija vasi Gabrje in Vrh, a je bila ta preklicana že naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-italiji-preklicana-evakuacija-vasi-v-blizini-slo|title=V Italiji preklicana evakuacija vasi v bližini slovensko-italijanske meje|date=2022-07-24|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> ==Slovenija== {{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}} Požar je najprej nastal 15.&nbsp;julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17.&nbsp;julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20.&nbsp;julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000&nbsp;hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> ===Kronološki pregled=== ====15. julij==== Požar je najprej nastal ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]]. V gašenje se je vključilo 120 gasilcev poklicne policijske enote Nova Gorica in prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici ter nekaterih drugih manjših prostovoljnih gasilskih društev obalno-kraške regije ob pomoči helikopterjev [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in italijanske [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Požarišče je bilo dolgo 500 metrov in 100 metrov globoko. Gašenje je bilo oteženo zaradi težko dostopnega terena, vetra in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Požar je bil do večera obvladan, na območju pa je čez noč ostala lokalna [[požarna straža]]. Vzroka požara niso pojasnili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/zagorelo-v-blizini-bilja-pri-novi-gorici.html |title=Požar na Krasu pod nadzorom: 'Imeli smo veliko srečo, da je bil helikopter na voljo' |accessdate=26. julij 2022 |date=15. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====17. julij==== Ob 9.46 je zagorelo na vzpetini Renški vrh (449&nbsp;[[nadmorska višina|m&nbsp;n.&nbsp;v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":00">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče je merilo najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokrivalo 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorela sta predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16.&nbsp;uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref> ====18. julij==== Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski Canadair.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35&nbsp;kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref> ====19. julij==== Noč na Renškem vrhu je bila za gasilce mirna. Požar je bil popolnoma pod nadzorom. Na kraju je bilo približno 170 gasilcev, ki so večinoma čistili pogorišče in zalivali njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski helikopter in dva vojaška helikopterja [[Bell 412]] ter vojaško transportno letalo [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> ====20. julij==== Na slovensko stran se je razširil požar z italijanske strani meje. Iz vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter dela [[Miren|Mirna]] so morali evakuirati prebivalce; namestili so jih na prireditvenem prostoru v [[Opatje selo|Opatjem selu]]. Popoldne in proti večeru so se lahko vrnili domov, saj je gasilcem uspelo preprečiti razširjenje ognja na hiše. V gašenje je bilo vključenih več kot 800 gasilcev iz osmih gasilskih regij, trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja, avstrijski helikopter, transportno letalo pilatus in dve letali Canadair. Ogenj se je razširil prek ceste Miren-Lokvica, območje pa je prekril gost dim. Prizorišče so obiskali predsednik vlade [[Robert Golob]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]]. Logistično težavo je pomenila oskrba z vodo, saj je izpadlo [[hidrantno omrežje]]. V transport vode so zato vključili vse razpoložljive cisterne za vodo in prvič tudi policijski [[vodni top]]. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije [[Franci Petek]] je dejal, da so v minulih dneh požare že nekajkrat imeli pod nadzorom, vendar so zaradi burje in verjetnih požigov znova vzplamteli. Zaradi obsežnosti požara je bila vzpostavljena skupna koordinacijska točka. ====21. julij==== Požar se je nadaljeval na treh večjih požariščih – pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem - in več manjših. Širil se je s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu. Zjutraj so evakuirali skupno več kot 400 prebivalcev vasi [[Vojščica]], [[Temnica]] in [[Novelo]], z zbirnim mestom v [[Komen|Komnu]]. Ogenj je bil od hiš v teh vaseh oddaljen le 300 metrov, Kostanjevici na Karsu pa se je približal na okoli 200 metrov. V gašenje je bilo vključenih 1100 ljudi, od tega 1000 prostovoljnih gasilcev, helikopterji in hrvaško letalo Canadair, ki pa se je popoldne zaradi gostega dima umaknilo. V reševanje so se vključili helikopter [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske ter slovaški helikopter in hrvaški helikopter Mi-8 MTV. Aktivirana je bila tudi inženirska enota z bagerjem. Agencija Republike Slovehnije za okolje je izdala opozorili o visoki onesnaženosti z delci PM<sub>10</sub> in ozonom na območju požarov in v širši okolici. Odstranjenih je bilo že okoli 70 granat. Razmere na terenu so se zelo zaostrile. Okoli 14.30 je ogenj preskočil cesto Vojščica-Temnica. Glavna naloga vseh sil je bila zadržati požarno linijo pred cesto Temnica-Renče. Po 19. uri so se razmere toliko umirile, da so se krajani Vojščice, Temnice in Novela večinoma lahko vrnili domov, toda zvečer je znova zagorelo v bližini Cerja. Gorel je borov gozd na nedostopnem terenu. Predsednik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da se pojavlja več nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti vzrok. ====22. julij==== Ponoči so se pojavljala nova žarišča, ki so jih gasilci z velikim naporom ohranjali pod nadzorom. Najmočneje je gorelo na Cerju nad Mirnom in v smeri proti Trstelju. Čez dan je bilo najhuje na območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]], kjer je bil nameščen štab intervencije. Znova je gorelo tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom. Na terenu je bilo več kot 1000 gasilcev, v letalsko podporo pa so se poleg treh slovenskih in avstrijskega helikopterja ter letala pilatus vključili dva srbska in dva madžarska helikopterja [[Mil Mi-17]]. Gašenje je močno oviral gost dim. Delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiralo zaradi toplote, je priletel proti gasilcem, vendar ni povzročil nesreče. Zaradi širjenja požara je bila odrejena evakuacija prebivalcev Opatjega sela, Nove vasi in Hudega Loga; zbirna točka je bila v Šempetru. Veter je iz burje prešel v močan [[jugo]], ogenj pa se je bliskovito širil. Oblak dima se je zvečer s Krasa razširil vse do Gorenjske in osrednje Slovenije ter poslabšal kakovost zraka po večjem delu države, zlasti pa na območju [[Koper|Kopra]]. ====23. julij==== Ogenj je kljub silovitim prizadevanjem zajel vzpetino [[Trstelj]]. V gašenje požara je bilo vključenih več kot 1000 gasilcev. Čez dan so s podporo iz zraka uspeli razmere nekoliko umiriti. Na terenu so predvsem intenzivno zalivali robove požarišča, prostovoljci pa so pod koordinacijo Zavoda za gozdove izvajali protipožarne poseke in čiščenje okoli vasi. V gozdarske aktivnosti je bilo vključenih približno 300 prostovoljcev. V Sokolskem domu v [[Prvačina|Prvačini]] (Vipavska dolina) so vzpostavili preventivni operativni štab. Večinoma so gasili na območju Opatje selo–Temnica–Miren in Železna vrata–Trstelj. V gašenje so se vključili [[brezpilotni letalnik]] Belin Slovenske vojske ter dve romunski transportni letali [[Spartan C27-2]]. Evakuirani prebivalci naselij Opatje selo, Nova vas, Hudi Lok, Lokvica, Segeti in Vrtoče so se dopoldne lahko vrnili domov, še vedno pa je veljala evakuacija za [[Mohorini|Mohorine]], ki je bila preklicana popoldne. Na stavbah ni bilo večje škode, razen pogorele koče med Renčami in Trsteljem. ====24. julij==== Okrog 4. ure ponoči je območje prešla fronta z dežjem, ki pa ni kaj dosti pomagal. Tekom dneva je bil požar pod nadzorom, vendar je zaradi nekaj [[burja|burje]] še vedno obstajala nevarnost ponovnega izbruha. Na terenu je bilo približno 1500 gasilcev iz šestih gasilskih regij, helikopterji petih držav in romunski letali spartan. Gasili so manjša žarišča na severnem delu pogorišča, večjega požara pa ni bilo več. Enote na tleh so predvsem čistile pogorišče in zalivale robove požarišč, zračne enote pa so z uporabo termokamere zalivale točke podtalnih žarišč. Intenzivno se je izvajalo sekanje dreves. Kakovost zraka po državi se je izboljšala in je bila povsod v mejah normale. Območje sta znova obiskala predsednik vlade Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Ponoči bo na terenu 700 gasilcev. ==Zapora prometnih poti== Zaradi požarov so bile na tržaškem in goriškem Krasu zaprte avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Solidarnost== Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. V Sloveniji je bila aktivirana ključna beseda ''gasilec5'' za finančne donacije z SMS-om. Predsednik države Borut Pahor je poudaril izjemno solidarnost prebivalstva Slovenije. Podjetnik [[Ivo Boscarol]] je napovedal obsežno donacijo za gasilce in prostovoljce, s katero bo podvojil znesek državnega nadomestila za gasilce in prostovoljce. Ta znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. ==Mednarodni odziv== V gašenje na območju so se poleg treh helikopterjev slovenske vojske in policije vključili še 1 avstrijski helikopter, 1 slovaški helikopter, 2 srbska helikopterja in 2 romunski letali [[Spartan C27-J]]. Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU [[Copernicus]]. ==Nastala škoda== ==Načrt za obnovo== ===Slovenija=== Predsednik vlade Robert Golob je napovedal sprejem zakona o gasilstvu, ki bo zagotovil ustrezno kompenzacijo za prostovoljne gasilce. Nadomestitev ocenjene škode gozdov in zemljišč bo izvedena skozi [[interventni zakon]]. Prebivalce bodo pozvali, naj prijavijo škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju, popis škode po gozdovih pa bo ločeno izvajal tudi Zavod za gozdove. Zavod za gozdove bo do jeseni pripravil oceno stanja in načrt sanacije uničenega gozda, pri čemer bo območje delno pogozdeno, delno pa bo obnova potekala naravno. Predvidevajo predvsem preventivno ustvarjanje protipožarnih presek. == Galerija == {{čiščenje-galerija|članek}} {{Galerija|File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg|Gasilci se spopadajo s požarom ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|File:Na slovenskom Krasu danima traje borba s jednim od najvećih požara u Sloveniji.webm|Pripadniki slovenske vojske in gasilci na delu v bližini požarišča|7=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 10.jpg|8=Helikopterji v bližini požarišča|9=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|10=Gašenje požara ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|11=File:Helikopteri u Sloveniji svakih nekoliko minuta ukrcavaju vodu.webm|12=Helikopter med zajemanjem vode iz bazena v bližini požarišča|13=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 3.jpg|14=Požar na Krasu|15=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 2.jpg|16=Požar na Krasu|17=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg|18=Helikopterja na poti do požarišča|width=160|height=170|align=center}} {{zbirka|Category:2022 fires in Slovenia}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Požari v naravi]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] cnoyyzy9vyat9ak89krzzylgo08w2m2 5724268 5724265 2022-07-26T20:36:07Z Marjan Tomki SI 190558 /* 20. julij */ dodan vir wikitext text/x-wiki {{aktualno||požar}} {{dodaj vire}} {{Infopolje Dogodek|event=Požar na Krasu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=15. julij 2022|time=|duration=še traja|place=[[Kras (območje)|Kras]]|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}} '''Požar na Krasu''' se je začel 15.&nbsp;julija&nbsp;2022 in je zajel več kot 2000&nbsp;hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote [[Kras]]. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne [[burja|burje]] se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove. V Sloveniji se je z njim spoprijelo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilna zaščita]], [[Slovenska vojska]], [[Rdeči križ]], [[Zavod za gozdove]] in družba [[Slovenski državni gozdovi]], druge javne službe ter italijanska [[Gozdarska straža]]. Gašenje je potekalo v več sektorjih s podporo iz zraka. Poleg tega so potekali tudi gozdarska dela ustvarjanja presečnih pasov in čiščenja ter odstranjevanje ubojnih sredstev. Gašenje iz zraka so izvajali helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. V obeh državah so evakuirali več vasi ([[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu|Brestovico pri Komnu]], [[Klariči|Klariče]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar na pobočju [[Kremenjak]]a zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Italija== 19. julija je na več mestih zaradi isker ob zaviranju vlaka<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gasilci-se-se-vedno-borijo-s-pozarom-na-italijansk|title=Gasilci se še vedno borijo s požarom na italijanskem Krasu, zaradi cestnih zapor nastajajo zastoji|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> zagorelo na pobočjih Gorjupe Kupe (domače tudi Vrtače<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ognjeni-zublji-tudi-na-vrtacah-pri-jamljah|title=Ognjeni zublji tudi na Vrtačah pri Jamljah|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref>) ob železnici Devin–Sabliči na tržaškem Krasu, zaradi požara so prekinili železniški promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gori-med-devinom-in-sablici|title=Gori med Devinom in Sabliči|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Z nekaj drugimi lokalnimi cestami je bila zaprta avtocesta Moščenica–Vileš, pri tem so nastajali zastoji. Prebivalcem Tržiča je bilo odsvetovano zapuščanje domov. Požar so gasile gasilske enote celotne Furlanije–Julijske krajine in slovenski gasilci Kraške gasilske zveze,<ref name=":0" /> kasneje so se jim pridružili tudi dva Canadiera ter 8 helikopterjev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-jamljah-gorijo-hise|title=V Jamljah požar dosegel hiše|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Slovenski gasilci so ob slovenski meji na mejnem prehodu Klariči požaru preprečevali preskok prek ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-19}}</ref> 20. julija je požar dosegel Jamlje in tam oplazil hiše v Grudnovi in Gregorčičevi ulici, župan je odredil evakuacijo.<ref name=":1" /> Župan občine Devin–Nabrežina je 21. julija odredil nošnjo mask tipa FFP2 za okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ogenj-se-je-nevarno-priblizal-hisam-a-so-jih-uspel|title=Ogenj se je nevarno približal hišam, a so jih uspeli ubraniti, nekatere so plameni le oplazili|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Istega dne je pogorelo drevo na ločenemu pogorišču na goriškem delu italijanskega krasa pod seboj ubilo 56–letno koordinatorko civilne zaščite, Eleno Lo Duco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-praprotnem-je-v-boju-s-pozarom-umrla-prostovoljk|title=V Praprotnem je v boju s požarom umrla prostovoljka civilne zaščite|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> 21. julija je Autovie Venete avtocesto med Sesljanom in Redipuljo ponovno odprl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/med-sesljanom-in-redipuljo-je-odprta-avtocesta-v-o|title=Med Sesljanom in Redipuljo je odprta avtocesta v obe smeri|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Do 22. julija je bil požar na tržiškem delu Krasa pod nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na italijanski strani meje pod nadzorom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/pozar-na-italijanski-strani-meje-pod-nadzorom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-22|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> 23. julija je bila zaradi požara na slovenskem goriškem delu Krasa odrejena evakuacija vasi Gabrje in Vrh, a je bila ta preklicana že naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-italiji-preklicana-evakuacija-vasi-v-blizini-slo|title=V Italiji preklicana evakuacija vasi v bližini slovensko-italijanske meje|date=2022-07-24|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> ==Slovenija== {{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}} Požar je najprej nastal 15.&nbsp;julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17.&nbsp;julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20.&nbsp;julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000&nbsp;hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> ===Kronološki pregled=== ====15. julij==== Požar je najprej nastal ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]]. V gašenje se je vključilo 120 gasilcev poklicne policijske enote Nova Gorica in prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici ter nekaterih drugih manjših prostovoljnih gasilskih društev obalno-kraške regije ob pomoči helikopterjev [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in italijanske [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Požarišče je bilo dolgo 500 metrov in 100 metrov globoko. Gašenje je bilo oteženo zaradi težko dostopnega terena, vetra in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Požar je bil do večera obvladan, na območju pa je čez noč ostala lokalna [[požarna straža]]. Vzroka požara niso pojasnili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/zagorelo-v-blizini-bilja-pri-novi-gorici.html |title=Požar na Krasu pod nadzorom: 'Imeli smo veliko srečo, da je bil helikopter na voljo' |accessdate=26. julij 2022 |date=15. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====17. julij==== Ob 9.46 je zagorelo na vzpetini Renški vrh (449&nbsp;[[nadmorska višina|m&nbsp;n.&nbsp;v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":00">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče je merilo najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokrivalo 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorela sta predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16.&nbsp;uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref> ====18. julij==== Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski Canadair.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35&nbsp;kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref> ====19. julij==== Noč na Renškem vrhu je bila za gasilce mirna. Požar je bil popolnoma pod nadzorom. Na kraju je bilo približno 170 gasilcev, ki so večinoma čistili pogorišče in zalivali njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski helikopter in dva vojaška helikopterja [[Bell 412]] ter vojaško transportno letalo [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> ====20. julij==== Na slovensko stran se je razširil požar z italijanske strani meje. Iz vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter dela [[Miren|Mirna]] so morali evakuirati prebivalce; namestili so jih na prireditvenem prostoru v [[Opatje selo|Opatjem selu]]. Popoldne in proti večeru so se lahko vrnili domov, saj je gasilcem uspelo preprečiti razširjenje ognja na hiše. V gašenje je bilo vključenih več kot 800 gasilcev iz osmih gasilskih regij, trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja, avstrijski helikopter, transportno letalo pilatus in dve letali Canadair. Ogenj se je razširil prek ceste Miren-Lokvica, območje pa je prekril gost dim. Prizorišče so obiskali predsednik vlade [[Robert Golob]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]]. Logistično težavo je pomenila oskrba z vodo, saj je izpadlo [[hidrantno omrežje]]. V transport vode so zato vključili vse razpoložljive cisterne za vodo in prvič tudi policijski [[vodni top]]. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije [[Franci Petek]] je dejal, da so v minulih dneh požare že nekajkrat imeli pod nadzorom, vendar so zaradi burje in verjetnih požigov znova vzplamteli. Zaradi obsežnosti požara je bila vzpostavljena skupna koordinacijska točka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-goriskem-krasu-ogenj-pod-nadzorom-bolj-negotovo-na-italijanski-strani/ |title=Požar na Krasu bo ponoči nadzorovalo 800 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=20. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====21. julij==== Požar se je nadaljeval na treh večjih požariščih – pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem - in več manjših. Širil se je s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu. Zjutraj so evakuirali skupno več kot 400 prebivalcev vasi [[Vojščica]], [[Temnica]] in [[Novelo]], z zbirnim mestom v [[Komen|Komnu]]. Ogenj je bil od hiš v teh vaseh oddaljen le 300 metrov, Kostanjevici na Karsu pa se je približal na okoli 200 metrov. V gašenje je bilo vključenih 1100 ljudi, od tega 1000 prostovoljnih gasilcev, helikopterji in hrvaško letalo Canadair, ki pa se je popoldne zaradi gostega dima umaknilo. V reševanje so se vključili helikopter [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske ter slovaški helikopter in hrvaški helikopter Mi-8 MTV. Aktivirana je bila tudi inženirska enota z bagerjem. Agencija Republike Slovehnije za okolje je izdala opozorili o visoki onesnaženosti z delci PM<sub>10</sub> in ozonom na območju požarov in v širši okolici. Odstranjenih je bilo že okoli 70 granat. Razmere na terenu so se zelo zaostrile. Okoli 14.30 je ogenj preskočil cesto Vojščica-Temnica. Glavna naloga vseh sil je bila zadržati požarno linijo pred cesto Temnica-Renče. Po 19. uri so se razmere toliko umirile, da so se krajani Vojščice, Temnice in Novela večinoma lahko vrnili domov, toda zvečer je znova zagorelo v bližini Cerja. Gorel je borov gozd na nedostopnem terenu. Predsednik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da se pojavlja več nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti vzrok. ====22. julij==== Ponoči so se pojavljala nova žarišča, ki so jih gasilci z velikim naporom ohranjali pod nadzorom. Najmočneje je gorelo na Cerju nad Mirnom in v smeri proti Trstelju. Čez dan je bilo najhuje na območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]], kjer je bil nameščen štab intervencije. Znova je gorelo tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom. Na terenu je bilo več kot 1000 gasilcev, v letalsko podporo pa so se poleg treh slovenskih in avstrijskega helikopterja ter letala pilatus vključili dva srbska in dva madžarska helikopterja [[Mil Mi-17]]. Gašenje je močno oviral gost dim. Delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiralo zaradi toplote, je priletel proti gasilcem, vendar ni povzročil nesreče. Zaradi širjenja požara je bila odrejena evakuacija prebivalcev Opatjega sela, Nove vasi in Hudega Loga; zbirna točka je bila v Šempetru. Veter je iz burje prešel v močan [[jugo]], ogenj pa se je bliskovito širil. Oblak dima se je zvečer s Krasa razširil vse do Gorenjske in osrednje Slovenije ter poslabšal kakovost zraka po večjem delu države, zlasti pa na območju [[Koper|Kopra]]. ====23. julij==== Ogenj je kljub silovitim prizadevanjem zajel vzpetino [[Trstelj]]. V gašenje požara je bilo vključenih več kot 1000 gasilcev. Čez dan so s podporo iz zraka uspeli razmere nekoliko umiriti. Na terenu so predvsem intenzivno zalivali robove požarišča, prostovoljci pa so pod koordinacijo Zavoda za gozdove izvajali protipožarne poseke in čiščenje okoli vasi. V gozdarske aktivnosti je bilo vključenih približno 300 prostovoljcev. V Sokolskem domu v [[Prvačina|Prvačini]] (Vipavska dolina) so vzpostavili preventivni operativni štab. Večinoma so gasili na območju Opatje selo–Temnica–Miren in Železna vrata–Trstelj. V gašenje so se vključili [[brezpilotni letalnik]] Belin Slovenske vojske ter dve romunski transportni letali [[Spartan C27-2]]. Evakuirani prebivalci naselij Opatje selo, Nova vas, Hudi Lok, Lokvica, Segeti in Vrtoče so se dopoldne lahko vrnili domov, še vedno pa je veljala evakuacija za [[Mohorini|Mohorine]], ki je bila preklicana popoldne. Na stavbah ni bilo večje škode, razen pogorele koče med Renčami in Trsteljem. ====24. julij==== Okrog 4. ure ponoči je območje prešla fronta z dežjem, ki pa ni kaj dosti pomagal. Tekom dneva je bil požar pod nadzorom, vendar je zaradi nekaj [[burja|burje]] še vedno obstajala nevarnost ponovnega izbruha. Na terenu je bilo približno 1500 gasilcev iz šestih gasilskih regij, helikopterji petih držav in romunski letali spartan. Gasili so manjša žarišča na severnem delu pogorišča, večjega požara pa ni bilo več. Enote na tleh so predvsem čistile pogorišče in zalivale robove požarišč, zračne enote pa so z uporabo termokamere zalivale točke podtalnih žarišč. Intenzivno se je izvajalo sekanje dreves. Kakovost zraka po državi se je izboljšala in je bila povsod v mejah normale. Območje sta znova obiskala predsednik vlade Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Ponoči bo na terenu 700 gasilcev. ==Zapora prometnih poti== Zaradi požarov so bile na tržaškem in goriškem Krasu zaprte avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Solidarnost== Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. V Sloveniji je bila aktivirana ključna beseda ''gasilec5'' za finančne donacije z SMS-om. Predsednik države Borut Pahor je poudaril izjemno solidarnost prebivalstva Slovenije. Podjetnik [[Ivo Boscarol]] je napovedal obsežno donacijo za gasilce in prostovoljce, s katero bo podvojil znesek državnega nadomestila za gasilce in prostovoljce. Ta znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. ==Mednarodni odziv== V gašenje na območju so se poleg treh helikopterjev slovenske vojske in policije vključili še 1 avstrijski helikopter, 1 slovaški helikopter, 2 srbska helikopterja in 2 romunski letali [[Spartan C27-J]]. Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU [[Copernicus]]. ==Nastala škoda== ==Načrt za obnovo== ===Slovenija=== Predsednik vlade Robert Golob je napovedal sprejem zakona o gasilstvu, ki bo zagotovil ustrezno kompenzacijo za prostovoljne gasilce. Nadomestitev ocenjene škode gozdov in zemljišč bo izvedena skozi [[interventni zakon]]. Prebivalce bodo pozvali, naj prijavijo škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju, popis škode po gozdovih pa bo ločeno izvajal tudi Zavod za gozdove. Zavod za gozdove bo do jeseni pripravil oceno stanja in načrt sanacije uničenega gozda, pri čemer bo območje delno pogozdeno, delno pa bo obnova potekala naravno. Predvidevajo predvsem preventivno ustvarjanje protipožarnih presek. == Galerija == {{čiščenje-galerija|članek}} {{Galerija|File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg|Gasilci se spopadajo s požarom ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|File:Na slovenskom Krasu danima traje borba s jednim od najvećih požara u Sloveniji.webm|Pripadniki slovenske vojske in gasilci na delu v bližini požarišča|7=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 10.jpg|8=Helikopterji v bližini požarišča|9=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|10=Gašenje požara ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|11=File:Helikopteri u Sloveniji svakih nekoliko minuta ukrcavaju vodu.webm|12=Helikopter med zajemanjem vode iz bazena v bližini požarišča|13=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 3.jpg|14=Požar na Krasu|15=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 2.jpg|16=Požar na Krasu|17=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg|18=Helikopterja na poti do požarišča|width=160|height=170|align=center}} {{zbirka|Category:2022 fires in Slovenia}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Požari v naravi]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] qaducue5sz0ga4ikas1ysaj4rs9f3dd 5724269 5724268 2022-07-26T20:49:13Z Marjan Tomki SI 190558 /* 21. julij */ dodan vir wikitext text/x-wiki {{aktualno||požar}} {{dodaj vire}} {{Infopolje Dogodek|event=Požar na Krasu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=15. julij 2022|time=|duration=še traja|place=[[Kras (območje)|Kras]]|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}} '''Požar na Krasu''' se je začel 15.&nbsp;julija&nbsp;2022 in je zajel več kot 2000&nbsp;hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote [[Kras]]. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne [[burja|burje]] se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove. V Sloveniji se je z njim spoprijelo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilna zaščita]], [[Slovenska vojska]], [[Rdeči križ]], [[Zavod za gozdove]] in družba [[Slovenski državni gozdovi]], druge javne službe ter italijanska [[Gozdarska straža]]. Gašenje je potekalo v več sektorjih s podporo iz zraka. Poleg tega so potekali tudi gozdarska dela ustvarjanja presečnih pasov in čiščenja ter odstranjevanje ubojnih sredstev. Gašenje iz zraka so izvajali helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. V obeh državah so evakuirali več vasi ([[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu|Brestovico pri Komnu]], [[Klariči|Klariče]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar na pobočju [[Kremenjak]]a zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Italija== 19. julija je na več mestih zaradi isker ob zaviranju vlaka<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gasilci-se-se-vedno-borijo-s-pozarom-na-italijansk|title=Gasilci se še vedno borijo s požarom na italijanskem Krasu, zaradi cestnih zapor nastajajo zastoji|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> zagorelo na pobočjih Gorjupe Kupe (domače tudi Vrtače<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ognjeni-zublji-tudi-na-vrtacah-pri-jamljah|title=Ognjeni zublji tudi na Vrtačah pri Jamljah|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref>) ob železnici Devin–Sabliči na tržaškem Krasu, zaradi požara so prekinili železniški promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gori-med-devinom-in-sablici|title=Gori med Devinom in Sabliči|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Z nekaj drugimi lokalnimi cestami je bila zaprta avtocesta Moščenica–Vileš, pri tem so nastajali zastoji. Prebivalcem Tržiča je bilo odsvetovano zapuščanje domov. Požar so gasile gasilske enote celotne Furlanije–Julijske krajine in slovenski gasilci Kraške gasilske zveze,<ref name=":0" /> kasneje so se jim pridružili tudi dva Canadiera ter 8 helikopterjev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-jamljah-gorijo-hise|title=V Jamljah požar dosegel hiše|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Slovenski gasilci so ob slovenski meji na mejnem prehodu Klariči požaru preprečevali preskok prek ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-19}}</ref> 20. julija je požar dosegel Jamlje in tam oplazil hiše v Grudnovi in Gregorčičevi ulici, župan je odredil evakuacijo.<ref name=":1" /> Župan občine Devin–Nabrežina je 21. julija odredil nošnjo mask tipa FFP2 za okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ogenj-se-je-nevarno-priblizal-hisam-a-so-jih-uspel|title=Ogenj se je nevarno približal hišam, a so jih uspeli ubraniti, nekatere so plameni le oplazili|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Istega dne je pogorelo drevo na ločenemu pogorišču na goriškem delu italijanskega krasa pod seboj ubilo 56–letno koordinatorko civilne zaščite, Eleno Lo Duco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-praprotnem-je-v-boju-s-pozarom-umrla-prostovoljk|title=V Praprotnem je v boju s požarom umrla prostovoljka civilne zaščite|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> 21. julija je Autovie Venete avtocesto med Sesljanom in Redipuljo ponovno odprl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/med-sesljanom-in-redipuljo-je-odprta-avtocesta-v-o|title=Med Sesljanom in Redipuljo je odprta avtocesta v obe smeri|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Do 22. julija je bil požar na tržiškem delu Krasa pod nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na italijanski strani meje pod nadzorom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/pozar-na-italijanski-strani-meje-pod-nadzorom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-22|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> 23. julija je bila zaradi požara na slovenskem goriškem delu Krasa odrejena evakuacija vasi Gabrje in Vrh, a je bila ta preklicana že naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-italiji-preklicana-evakuacija-vasi-v-blizini-slo|title=V Italiji preklicana evakuacija vasi v bližini slovensko-italijanske meje|date=2022-07-24|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> ==Slovenija== {{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}} Požar je najprej nastal 15.&nbsp;julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17.&nbsp;julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20.&nbsp;julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000&nbsp;hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> ===Kronološki pregled=== ====15. julij==== Požar je najprej nastal ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]]. V gašenje se je vključilo 120 gasilcev poklicne policijske enote Nova Gorica in prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici ter nekaterih drugih manjših prostovoljnih gasilskih društev obalno-kraške regije ob pomoči helikopterjev [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in italijanske [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Požarišče je bilo dolgo 500 metrov in 100 metrov globoko. Gašenje je bilo oteženo zaradi težko dostopnega terena, vetra in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Požar je bil do večera obvladan, na območju pa je čez noč ostala lokalna [[požarna straža]]. Vzroka požara niso pojasnili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/zagorelo-v-blizini-bilja-pri-novi-gorici.html |title=Požar na Krasu pod nadzorom: 'Imeli smo veliko srečo, da je bil helikopter na voljo' |accessdate=26. julij 2022 |date=15. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====17. julij==== Ob 9.46 je zagorelo na vzpetini Renški vrh (449&nbsp;[[nadmorska višina|m&nbsp;n.&nbsp;v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":00">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče je merilo najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokrivalo 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorela sta predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16.&nbsp;uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref> ====18. julij==== Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski Canadair.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35&nbsp;kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref> ====19. julij==== Noč na Renškem vrhu je bila za gasilce mirna. Požar je bil popolnoma pod nadzorom. Na kraju je bilo približno 170 gasilcev, ki so večinoma čistili pogorišče in zalivali njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski helikopter in dva vojaška helikopterja [[Bell 412]] ter vojaško transportno letalo [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> ====20. julij==== Na slovensko stran se je razširil požar z italijanske strani meje. Iz vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter dela [[Miren|Mirna]] so morali evakuirati prebivalce; namestili so jih na prireditvenem prostoru v [[Opatje selo|Opatjem selu]]. Popoldne in proti večeru so se lahko vrnili domov, saj je gasilcem uspelo preprečiti razširjenje ognja na hiše. V gašenje je bilo vključenih več kot 800 gasilcev iz osmih gasilskih regij, trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja, avstrijski helikopter, transportno letalo pilatus in dve letali Canadair. Ogenj se je razširil prek ceste Miren-Lokvica, območje pa je prekril gost dim. Prizorišče so obiskali predsednik vlade [[Robert Golob]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]]. Logistično težavo je pomenila oskrba z vodo, saj je izpadlo [[hidrantno omrežje]]. V transport vode so zato vključili vse razpoložljive cisterne za vodo in prvič tudi policijski [[vodni top]]. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije [[Franci Petek]] je dejal, da so v minulih dneh požare že nekajkrat imeli pod nadzorom, vendar so zaradi burje in verjetnih požigov znova vzplamteli. Zaradi obsežnosti požara je bila vzpostavljena skupna koordinacijska točka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-goriskem-krasu-ogenj-pod-nadzorom-bolj-negotovo-na-italijanski-strani/ |title=Požar na Krasu bo ponoči nadzorovalo 800 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=20. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====21. julij==== Požar se je nadaljeval na treh večjih požariščih – pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem - in več manjših. Širil se je s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu. Zjutraj so evakuirali skupno več kot 400 prebivalcev vasi [[Vojščica]], [[Temnica]] in [[Novelo]], z zbirnim mestom v [[Komen|Komnu]]. Ogenj je bil od hiš v teh vaseh oddaljen le 300 metrov, Kostanjevici na Karsu pa se je približal na okoli 200 metrov. V gašenje je bilo vključenih 1100 ljudi, od tega 1000 prostovoljnih gasilcev, helikopterji in hrvaško letalo Canadair, ki pa se je popoldne zaradi gostega dima umaknilo. V reševanje so se vključili helikopter [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske ter slovaški helikopter in hrvaški helikopter Mi-8 MTV. Aktivirana je bila tudi inženirska enota z bagerjem. Agencija Republike Slovehnije za okolje je izdala opozorili o visoki onesnaženosti z delci PM<sub>10</sub> in ozonom na območju požarov in v širši okolici. Odstranjenih je bilo že okoli 70 granat. Razmere na terenu so se zelo zaostrile. Okoli 14.30 je ogenj preskočil cesto Vojščica-Temnica. Glavna naloga vseh sil je bila zadržati požarno linijo pred cesto Temnica-Renče. Po 19. uri so se razmere toliko umirile, da so se krajani Vojščice, Temnice in Novela večinoma lahko vrnili domov, toda zvečer je znova zagorelo v bližini Cerja. Gorel je borov gozd na nedostopnem terenu. Predsednik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da se pojavlja več nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti vzrok.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/trenutno-aktivni-trije-vecji-in-vec-manjsih-pozarov-ponoci-na-delu-500-gasilcev/634837 |title=Trenutno aktivni trije večji in več manjših požarov, ponoči na delu 500 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=21. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====22. julij==== Ponoči so se pojavljala nova žarišča, ki so jih gasilci z velikim naporom ohranjali pod nadzorom. Najmočneje je gorelo na Cerju nad Mirnom in v smeri proti Trstelju. Čez dan je bilo najhuje na območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]], kjer je bil nameščen štab intervencije. Znova je gorelo tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom. Na terenu je bilo več kot 1000 gasilcev, v letalsko podporo pa so se poleg treh slovenskih in avstrijskega helikopterja ter letala pilatus vključili dva srbska in dva madžarska helikopterja [[Mil Mi-17]]. Gašenje je močno oviral gost dim. Delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiralo zaradi toplote, je priletel proti gasilcem, vendar ni povzročil nesreče. Zaradi širjenja požara je bila odrejena evakuacija prebivalcev Opatjega sela, Nove vasi in Hudega Loga; zbirna točka je bila v Šempetru. Veter je iz burje prešel v močan [[jugo]], ogenj pa se je bliskovito širil. Oblak dima se je zvečer s Krasa razširil vse do Gorenjske in osrednje Slovenije ter poslabšal kakovost zraka po večjem delu države, zlasti pa na območju [[Koper|Kopra]]. ====23. julij==== Ogenj je kljub silovitim prizadevanjem zajel vzpetino [[Trstelj]]. V gašenje požara je bilo vključenih več kot 1000 gasilcev. Čez dan so s podporo iz zraka uspeli razmere nekoliko umiriti. Na terenu so predvsem intenzivno zalivali robove požarišča, prostovoljci pa so pod koordinacijo Zavoda za gozdove izvajali protipožarne poseke in čiščenje okoli vasi. V gozdarske aktivnosti je bilo vključenih približno 300 prostovoljcev. V Sokolskem domu v [[Prvačina|Prvačini]] (Vipavska dolina) so vzpostavili preventivni operativni štab. Večinoma so gasili na območju Opatje selo–Temnica–Miren in Železna vrata–Trstelj. V gašenje so se vključili [[brezpilotni letalnik]] Belin Slovenske vojske ter dve romunski transportni letali [[Spartan C27-2]]. Evakuirani prebivalci naselij Opatje selo, Nova vas, Hudi Lok, Lokvica, Segeti in Vrtoče so se dopoldne lahko vrnili domov, še vedno pa je veljala evakuacija za [[Mohorini|Mohorine]], ki je bila preklicana popoldne. Na stavbah ni bilo večje škode, razen pogorele koče med Renčami in Trsteljem. ====24. julij==== Okrog 4. ure ponoči je območje prešla fronta z dežjem, ki pa ni kaj dosti pomagal. Tekom dneva je bil požar pod nadzorom, vendar je zaradi nekaj [[burja|burje]] še vedno obstajala nevarnost ponovnega izbruha. Na terenu je bilo približno 1500 gasilcev iz šestih gasilskih regij, helikopterji petih držav in romunski letali spartan. Gasili so manjša žarišča na severnem delu pogorišča, večjega požara pa ni bilo več. Enote na tleh so predvsem čistile pogorišče in zalivale robove požarišč, zračne enote pa so z uporabo termokamere zalivale točke podtalnih žarišč. Intenzivno se je izvajalo sekanje dreves. Kakovost zraka po državi se je izboljšala in je bila povsod v mejah normale. Območje sta znova obiskala predsednik vlade Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Ponoči bo na terenu 700 gasilcev. ==Zapora prometnih poti== Zaradi požarov so bile na tržaškem in goriškem Krasu zaprte avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Solidarnost== Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. V Sloveniji je bila aktivirana ključna beseda ''gasilec5'' za finančne donacije z SMS-om. Predsednik države Borut Pahor je poudaril izjemno solidarnost prebivalstva Slovenije. Podjetnik [[Ivo Boscarol]] je napovedal obsežno donacijo za gasilce in prostovoljce, s katero bo podvojil znesek državnega nadomestila za gasilce in prostovoljce. Ta znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. ==Mednarodni odziv== V gašenje na območju so se poleg treh helikopterjev slovenske vojske in policije vključili še 1 avstrijski helikopter, 1 slovaški helikopter, 2 srbska helikopterja in 2 romunski letali [[Spartan C27-J]]. Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU [[Copernicus]]. ==Nastala škoda== ==Načrt za obnovo== ===Slovenija=== Predsednik vlade Robert Golob je napovedal sprejem zakona o gasilstvu, ki bo zagotovil ustrezno kompenzacijo za prostovoljne gasilce. Nadomestitev ocenjene škode gozdov in zemljišč bo izvedena skozi [[interventni zakon]]. Prebivalce bodo pozvali, naj prijavijo škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju, popis škode po gozdovih pa bo ločeno izvajal tudi Zavod za gozdove. Zavod za gozdove bo do jeseni pripravil oceno stanja in načrt sanacije uničenega gozda, pri čemer bo območje delno pogozdeno, delno pa bo obnova potekala naravno. Predvidevajo predvsem preventivno ustvarjanje protipožarnih presek. == Galerija == {{čiščenje-galerija|članek}} {{Galerija|File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg|Gasilci se spopadajo s požarom ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|File:Na slovenskom Krasu danima traje borba s jednim od najvećih požara u Sloveniji.webm|Pripadniki slovenske vojske in gasilci na delu v bližini požarišča|7=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 10.jpg|8=Helikopterji v bližini požarišča|9=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|10=Gašenje požara ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|11=File:Helikopteri u Sloveniji svakih nekoliko minuta ukrcavaju vodu.webm|12=Helikopter med zajemanjem vode iz bazena v bližini požarišča|13=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 3.jpg|14=Požar na Krasu|15=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 2.jpg|16=Požar na Krasu|17=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg|18=Helikopterja na poti do požarišča|width=160|height=170|align=center}} {{zbirka|Category:2022 fires in Slovenia}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Požari v naravi]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] ijanpm7rx14d6cjopuxtewookoo8ra5 5724283 5724269 2022-07-26T21:29:22Z Marjan Tomki SI 190558 /* 22. julij */ dodani viri wikitext text/x-wiki {{aktualno||požar}} {{dodaj vire}} {{Infopolje Dogodek|event=Požar na Krasu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=15. julij 2022|time=|duration=še traja|place=[[Kras (območje)|Kras]]|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}} '''Požar na Krasu''' se je začel 15.&nbsp;julija&nbsp;2022 in je zajel več kot 2000&nbsp;hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote [[Kras]]. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne [[burja|burje]] se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove. V Sloveniji se je z njim spoprijelo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilna zaščita]], [[Slovenska vojska]], [[Rdeči križ]], [[Zavod za gozdove]] in družba [[Slovenski državni gozdovi]], druge javne službe ter italijanska [[Gozdarska straža]]. Gašenje je potekalo v več sektorjih s podporo iz zraka. Poleg tega so potekali tudi gozdarska dela ustvarjanja presečnih pasov in čiščenja ter odstranjevanje ubojnih sredstev. Gašenje iz zraka so izvajali helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. V obeh državah so evakuirali več vasi ([[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu|Brestovico pri Komnu]], [[Klariči|Klariče]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar na pobočju [[Kremenjak]]a zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Italija== 19. julija je na več mestih zaradi isker ob zaviranju vlaka<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gasilci-se-se-vedno-borijo-s-pozarom-na-italijansk|title=Gasilci se še vedno borijo s požarom na italijanskem Krasu, zaradi cestnih zapor nastajajo zastoji|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> zagorelo na pobočjih Gorjupe Kupe (domače tudi Vrtače<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ognjeni-zublji-tudi-na-vrtacah-pri-jamljah|title=Ognjeni zublji tudi na Vrtačah pri Jamljah|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref>) ob železnici Devin–Sabliči na tržaškem Krasu, zaradi požara so prekinili železniški promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gori-med-devinom-in-sablici|title=Gori med Devinom in Sabliči|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Z nekaj drugimi lokalnimi cestami je bila zaprta avtocesta Moščenica–Vileš, pri tem so nastajali zastoji. Prebivalcem Tržiča je bilo odsvetovano zapuščanje domov. Požar so gasile gasilske enote celotne Furlanije–Julijske krajine in slovenski gasilci Kraške gasilske zveze,<ref name=":0" /> kasneje so se jim pridružili tudi dva Canadiera ter 8 helikopterjev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-jamljah-gorijo-hise|title=V Jamljah požar dosegel hiše|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Slovenski gasilci so ob slovenski meji na mejnem prehodu Klariči požaru preprečevali preskok prek ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-19}}</ref> 20. julija je požar dosegel Jamlje in tam oplazil hiše v Grudnovi in Gregorčičevi ulici, župan je odredil evakuacijo.<ref name=":1" /> Župan občine Devin–Nabrežina je 21. julija odredil nošnjo mask tipa FFP2 za okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ogenj-se-je-nevarno-priblizal-hisam-a-so-jih-uspel|title=Ogenj se je nevarno približal hišam, a so jih uspeli ubraniti, nekatere so plameni le oplazili|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Istega dne je pogorelo drevo na ločenemu pogorišču na goriškem delu italijanskega krasa pod seboj ubilo 56–letno koordinatorko civilne zaščite, Eleno Lo Duco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-praprotnem-je-v-boju-s-pozarom-umrla-prostovoljk|title=V Praprotnem je v boju s požarom umrla prostovoljka civilne zaščite|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> 21. julija je Autovie Venete avtocesto med Sesljanom in Redipuljo ponovno odprl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/med-sesljanom-in-redipuljo-je-odprta-avtocesta-v-o|title=Med Sesljanom in Redipuljo je odprta avtocesta v obe smeri|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Do 22. julija je bil požar na tržiškem delu Krasa pod nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na italijanski strani meje pod nadzorom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/pozar-na-italijanski-strani-meje-pod-nadzorom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-22|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> 23. julija je bila zaradi požara na slovenskem goriškem delu Krasa odrejena evakuacija vasi Gabrje in Vrh, a je bila ta preklicana že naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-italiji-preklicana-evakuacija-vasi-v-blizini-slo|title=V Italiji preklicana evakuacija vasi v bližini slovensko-italijanske meje|date=2022-07-24|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> ==Slovenija== {{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}} Požar je najprej nastal 15.&nbsp;julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17.&nbsp;julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20.&nbsp;julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000&nbsp;hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> ===Kronološki pregled=== ====15. julij==== Požar je najprej nastal ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]]. V gašenje se je vključilo 120 gasilcev poklicne policijske enote Nova Gorica in prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici ter nekaterih drugih manjših prostovoljnih gasilskih društev obalno-kraške regije ob pomoči helikopterjev [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in italijanske [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Požarišče je bilo dolgo 500 metrov in 100 metrov globoko. Gašenje je bilo oteženo zaradi težko dostopnega terena, vetra in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Požar je bil do večera obvladan, na območju pa je čez noč ostala lokalna [[požarna straža]]. Vzroka požara niso pojasnili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/zagorelo-v-blizini-bilja-pri-novi-gorici.html |title=Požar na Krasu pod nadzorom: 'Imeli smo veliko srečo, da je bil helikopter na voljo' |accessdate=26. julij 2022 |date=15. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====17. julij==== Ob 9.46 je zagorelo na vzpetini Renški vrh (449&nbsp;[[nadmorska višina|m&nbsp;n.&nbsp;v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":00">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče je merilo najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokrivalo 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorela sta predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16.&nbsp;uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref> ====18. julij==== Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski Canadair.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35&nbsp;kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref> ====19. julij==== Noč na Renškem vrhu je bila za gasilce mirna. Požar je bil popolnoma pod nadzorom. Na kraju je bilo približno 170 gasilcev, ki so večinoma čistili pogorišče in zalivali njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski helikopter in dva vojaška helikopterja [[Bell 412]] ter vojaško transportno letalo [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> ====20. julij==== Na slovensko stran se je razširil požar z italijanske strani meje. Iz vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter dela [[Miren|Mirna]] so morali evakuirati prebivalce; namestili so jih na prireditvenem prostoru v [[Opatje selo|Opatjem selu]]. Popoldne in proti večeru so se lahko vrnili domov, saj je gasilcem uspelo preprečiti razširjenje ognja na hiše. V gašenje je bilo vključenih več kot 800 gasilcev iz osmih gasilskih regij, trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja, avstrijski helikopter, transportno letalo pilatus in dve letali Canadair. Ogenj se je razširil prek ceste Miren-Lokvica, območje pa je prekril gost dim. Prizorišče so obiskali predsednik vlade [[Robert Golob]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]]. Logistično težavo je pomenila oskrba z vodo, saj je izpadlo [[hidrantno omrežje]]. V transport vode so zato vključili vse razpoložljive cisterne za vodo in prvič tudi policijski [[vodni top]]. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije [[Franci Petek]] je dejal, da so v minulih dneh požare že nekajkrat imeli pod nadzorom, vendar so zaradi burje in verjetnih požigov znova vzplamteli. Zaradi obsežnosti požara je bila vzpostavljena skupna koordinacijska točka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-goriskem-krasu-ogenj-pod-nadzorom-bolj-negotovo-na-italijanski-strani/ |title=Požar na Krasu bo ponoči nadzorovalo 800 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=20. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====21. julij==== Požar se je nadaljeval na treh večjih požariščih – pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem - in več manjših. Širil se je s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu. Zjutraj so evakuirali skupno več kot 400 prebivalcev vasi [[Vojščica]], [[Temnica]] in [[Novelo]], z zbirnim mestom v [[Komen|Komnu]]. Ogenj je bil od hiš v teh vaseh oddaljen le 300 metrov, Kostanjevici na Karsu pa se je približal na okoli 200 metrov. V gašenje je bilo vključenih 1100 ljudi, od tega 1000 prostovoljnih gasilcev, helikopterji in hrvaško letalo Canadair, ki pa se je popoldne zaradi gostega dima umaknilo. V reševanje so se vključili helikopter [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske ter slovaški helikopter in hrvaški helikopter Mi-8 MTV. Aktivirana je bila tudi inženirska enota z bagerjem. Agencija Republike Slovehnije za okolje je izdala opozorili o visoki onesnaženosti z delci PM<sub>10</sub> in ozonom na območju požarov in v širši okolici. Odstranjenih je bilo že okoli 70 granat. Razmere na terenu so se zelo zaostrile. Okoli 14.30 je ogenj preskočil cesto Vojščica-Temnica. Glavna naloga vseh sil je bila zadržati požarno linijo pred cesto Temnica-Renče. Po 19. uri so se razmere toliko umirile, da so se krajani Vojščice, Temnice in Novela večinoma lahko vrnili domov, toda zvečer je znova zagorelo v bližini Cerja. Gorel je borov gozd na nedostopnem terenu. Predsednik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da se pojavlja več nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti vzrok.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/trenutno-aktivni-trije-vecji-in-vec-manjsih-pozarov-ponoci-na-delu-500-gasilcev/634837 |title=Trenutno aktivni trije večji in več manjših požarov, ponoči na delu 500 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=21. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====22. julij==== Ponoči so se pojavljala nova žarišča, ki so jih gasilci z velikim naporom ohranjali pod nadzorom. Najmočneje je gorelo na Cerju nad Mirnom in v smeri proti Trstelju. Čez dan je bilo najhuje na območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]], kjer je bil nameščen štab intervencije. Znova je gorelo tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom. Na terenu je bilo več kot 1000 gasilcev, v letalsko podporo pa so se poleg treh slovenskih in avstrijskega helikopterja ter letala pilatus vključili dva srbska in dva madžarska helikopterja [[Mil Mi-17]]. Gašenje je močno oviral gost dim. Delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiralo zaradi toplote, je priletel proti gasilcem, vendar ni povzročil nesreče. Zaradi širjenja požara je bila odrejena evakuacija prebivalcev Opatjega sela, Nove vasi in Hudega Loga; zbirna točka je bila v Šempetru. Veter je iz burje prešel v močan [[jugo]], ogenj pa se je bliskovito širil. Oblak dima se je zvečer s Krasa razširil vse do Gorenjske in osrednje Slovenije ter poslabšal kakovost zraka po večjem delu države, zlasti pa na območju [[Koper|Kopra]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-huje-je-odrejene-nove-evakuacije-ognjena-stihija-je-neusmiljena-390125Ogenj še vedno divja, težave popoldan zakuhal veter |title= |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Julij 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-akciji-tudi-slovaski-helikopter-black-hawk-video/ |title=V akciji tudi slovaški helikopter Black Hawk (VIDEO) |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Jul 2022 |format= |work= }}</ref> ====23. julij==== Ogenj je kljub silovitim prizadevanjem zajel vzpetino [[Trstelj]]. V gašenje požara je bilo vključenih več kot 1000 gasilcev. Čez dan so s podporo iz zraka uspeli razmere nekoliko umiriti. Na terenu so predvsem intenzivno zalivali robove požarišča, prostovoljci pa so pod koordinacijo Zavoda za gozdove izvajali protipožarne poseke in čiščenje okoli vasi. V gozdarske aktivnosti je bilo vključenih približno 300 prostovoljcev. V Sokolskem domu v [[Prvačina|Prvačini]] (Vipavska dolina) so vzpostavili preventivni operativni štab. Večinoma so gasili na območju Opatje selo–Temnica–Miren in Železna vrata–Trstelj. V gašenje so se vključili [[brezpilotni letalnik]] Belin Slovenske vojske ter dve romunski transportni letali [[Spartan C27-2]]. Evakuirani prebivalci naselij Opatje selo, Nova vas, Hudi Lok, Lokvica, Segeti in Vrtoče so se dopoldne lahko vrnili domov, še vedno pa je veljala evakuacija za [[Mohorini|Mohorine]], ki je bila preklicana popoldne. Na stavbah ni bilo večje škode, razen pogorele koče med Renčami in Trsteljem. ====24. julij==== Okrog 4. ure ponoči je območje prešla fronta z dežjem, ki pa ni kaj dosti pomagal. Tekom dneva je bil požar pod nadzorom, vendar je zaradi nekaj [[burja|burje]] še vedno obstajala nevarnost ponovnega izbruha. Na terenu je bilo približno 1500 gasilcev iz šestih gasilskih regij, helikopterji petih držav in romunski letali spartan. Gasili so manjša žarišča na severnem delu pogorišča, večjega požara pa ni bilo več. Enote na tleh so predvsem čistile pogorišče in zalivale robove požarišč, zračne enote pa so z uporabo termokamere zalivale točke podtalnih žarišč. Intenzivno se je izvajalo sekanje dreves. Kakovost zraka po državi se je izboljšala in je bila povsod v mejah normale. Območje sta znova obiskala predsednik vlade Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Ponoči bo na terenu 700 gasilcev. ==Zapora prometnih poti== Zaradi požarov so bile na tržaškem in goriškem Krasu zaprte avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Solidarnost== Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. V Sloveniji je bila aktivirana ključna beseda ''gasilec5'' za finančne donacije z SMS-om. Predsednik države Borut Pahor je poudaril izjemno solidarnost prebivalstva Slovenije. Podjetnik [[Ivo Boscarol]] je napovedal obsežno donacijo za gasilce in prostovoljce, s katero bo podvojil znesek državnega nadomestila za gasilce in prostovoljce. Ta znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. ==Mednarodni odziv== V gašenje na območju so se poleg treh helikopterjev slovenske vojske in policije vključili še 1 avstrijski helikopter, 1 slovaški helikopter, 2 srbska helikopterja in 2 romunski letali [[Spartan C27-J]]. Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU [[Copernicus]]. ==Nastala škoda== ==Načrt za obnovo== ===Slovenija=== Predsednik vlade Robert Golob je napovedal sprejem zakona o gasilstvu, ki bo zagotovil ustrezno kompenzacijo za prostovoljne gasilce. Nadomestitev ocenjene škode gozdov in zemljišč bo izvedena skozi [[interventni zakon]]. Prebivalce bodo pozvali, naj prijavijo škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju, popis škode po gozdovih pa bo ločeno izvajal tudi Zavod za gozdove. Zavod za gozdove bo do jeseni pripravil oceno stanja in načrt sanacije uničenega gozda, pri čemer bo območje delno pogozdeno, delno pa bo obnova potekala naravno. Predvidevajo predvsem preventivno ustvarjanje protipožarnih presek. == Galerija == {{čiščenje-galerija|članek}} {{Galerija|File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg|Gasilci se spopadajo s požarom ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|File:Na slovenskom Krasu danima traje borba s jednim od najvećih požara u Sloveniji.webm|Pripadniki slovenske vojske in gasilci na delu v bližini požarišča|7=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 10.jpg|8=Helikopterji v bližini požarišča|9=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|10=Gašenje požara ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|11=File:Helikopteri u Sloveniji svakih nekoliko minuta ukrcavaju vodu.webm|12=Helikopter med zajemanjem vode iz bazena v bližini požarišča|13=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 3.jpg|14=Požar na Krasu|15=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 2.jpg|16=Požar na Krasu|17=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg|18=Helikopterja na poti do požarišča|width=160|height=170|align=center}} {{zbirka|Category:2022 fires in Slovenia}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Požari v naravi]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] ftj38atonlwj0wc1vlszxbz7y4m9rhe 5724290 5724283 2022-07-26T21:41:21Z Marjan Tomki SI 190558 /* 23. julij */ dodani viri<ref>{{navedi splet |url= <ref>{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>|title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> wikitext text/x-wiki {{aktualno||požar}} {{dodaj vire}} {{Infopolje Dogodek|event=Požar na Krasu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=15. julij 2022|time=|duration=še traja|place=[[Kras (območje)|Kras]]|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}} '''Požar na Krasu''' se je začel 15.&nbsp;julija&nbsp;2022 in je zajel več kot 2000&nbsp;hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote [[Kras]]. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne [[burja|burje]] se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove. V Sloveniji se je z njim spoprijelo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilna zaščita]], [[Slovenska vojska]], [[Rdeči križ]], [[Zavod za gozdove]] in družba [[Slovenski državni gozdovi]], druge javne službe ter italijanska [[Gozdarska straža]]. Gašenje je potekalo v več sektorjih s podporo iz zraka. Poleg tega so potekali tudi gozdarska dela ustvarjanja presečnih pasov in čiščenja ter odstranjevanje ubojnih sredstev. Gašenje iz zraka so izvajali helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. V obeh državah so evakuirali več vasi ([[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu|Brestovico pri Komnu]], [[Klariči|Klariče]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar na pobočju [[Kremenjak]]a zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Italija== 19. julija je na več mestih zaradi isker ob zaviranju vlaka<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gasilci-se-se-vedno-borijo-s-pozarom-na-italijansk|title=Gasilci se še vedno borijo s požarom na italijanskem Krasu, zaradi cestnih zapor nastajajo zastoji|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> zagorelo na pobočjih Gorjupe Kupe (domače tudi Vrtače<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ognjeni-zublji-tudi-na-vrtacah-pri-jamljah|title=Ognjeni zublji tudi na Vrtačah pri Jamljah|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref>) ob železnici Devin–Sabliči na tržaškem Krasu, zaradi požara so prekinili železniški promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gori-med-devinom-in-sablici|title=Gori med Devinom in Sabliči|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Z nekaj drugimi lokalnimi cestami je bila zaprta avtocesta Moščenica–Vileš, pri tem so nastajali zastoji. Prebivalcem Tržiča je bilo odsvetovano zapuščanje domov. Požar so gasile gasilske enote celotne Furlanije–Julijske krajine in slovenski gasilci Kraške gasilske zveze,<ref name=":0" /> kasneje so se jim pridružili tudi dva Canadiera ter 8 helikopterjev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-jamljah-gorijo-hise|title=V Jamljah požar dosegel hiše|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Slovenski gasilci so ob slovenski meji na mejnem prehodu Klariči požaru preprečevali preskok prek ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-19}}</ref> 20. julija je požar dosegel Jamlje in tam oplazil hiše v Grudnovi in Gregorčičevi ulici, župan je odredil evakuacijo.<ref name=":1" /> Župan občine Devin–Nabrežina je 21. julija odredil nošnjo mask tipa FFP2 za okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ogenj-se-je-nevarno-priblizal-hisam-a-so-jih-uspel|title=Ogenj se je nevarno približal hišam, a so jih uspeli ubraniti, nekatere so plameni le oplazili|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Istega dne je pogorelo drevo na ločenemu pogorišču na goriškem delu italijanskega krasa pod seboj ubilo 56–letno koordinatorko civilne zaščite, Eleno Lo Duco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-praprotnem-je-v-boju-s-pozarom-umrla-prostovoljk|title=V Praprotnem je v boju s požarom umrla prostovoljka civilne zaščite|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> 21. julija je Autovie Venete avtocesto med Sesljanom in Redipuljo ponovno odprl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/med-sesljanom-in-redipuljo-je-odprta-avtocesta-v-o|title=Med Sesljanom in Redipuljo je odprta avtocesta v obe smeri|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Do 22. julija je bil požar na tržiškem delu Krasa pod nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na italijanski strani meje pod nadzorom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/pozar-na-italijanski-strani-meje-pod-nadzorom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-22|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> 23. julija je bila zaradi požara na slovenskem goriškem delu Krasa odrejena evakuacija vasi Gabrje in Vrh, a je bila ta preklicana že naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-italiji-preklicana-evakuacija-vasi-v-blizini-slo|title=V Italiji preklicana evakuacija vasi v bližini slovensko-italijanske meje|date=2022-07-24|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> ==Slovenija== {{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}} Požar je najprej nastal 15.&nbsp;julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17.&nbsp;julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20.&nbsp;julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000&nbsp;hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> ===Kronološki pregled=== ====15. julij==== Požar je najprej nastal ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]]. V gašenje se je vključilo 120 gasilcev poklicne policijske enote Nova Gorica in prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici ter nekaterih drugih manjših prostovoljnih gasilskih društev obalno-kraške regije ob pomoči helikopterjev [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in italijanske [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Požarišče je bilo dolgo 500 metrov in 100 metrov globoko. Gašenje je bilo oteženo zaradi težko dostopnega terena, vetra in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Požar je bil do večera obvladan, na območju pa je čez noč ostala lokalna [[požarna straža]]. Vzroka požara niso pojasnili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/zagorelo-v-blizini-bilja-pri-novi-gorici.html |title=Požar na Krasu pod nadzorom: 'Imeli smo veliko srečo, da je bil helikopter na voljo' |accessdate=26. julij 2022 |date=15. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====17. julij==== Ob 9.46 je zagorelo na vzpetini Renški vrh (449&nbsp;[[nadmorska višina|m&nbsp;n.&nbsp;v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":00">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče je merilo najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokrivalo 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorela sta predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16.&nbsp;uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref> ====18. julij==== Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski Canadair.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35&nbsp;kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref> ====19. julij==== Noč na Renškem vrhu je bila za gasilce mirna. Požar je bil popolnoma pod nadzorom. Na kraju je bilo približno 170 gasilcev, ki so večinoma čistili pogorišče in zalivali njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski helikopter in dva vojaška helikopterja [[Bell 412]] ter vojaško transportno letalo [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> ====20. julij==== Na slovensko stran se je razširil požar z italijanske strani meje. Iz vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter dela [[Miren|Mirna]] so morali evakuirati prebivalce; namestili so jih na prireditvenem prostoru v [[Opatje selo|Opatjem selu]]. Popoldne in proti večeru so se lahko vrnili domov, saj je gasilcem uspelo preprečiti razširjenje ognja na hiše. V gašenje je bilo vključenih več kot 800 gasilcev iz osmih gasilskih regij, trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja, avstrijski helikopter, transportno letalo pilatus in dve letali Canadair. Ogenj se je razširil prek ceste Miren-Lokvica, območje pa je prekril gost dim. Prizorišče so obiskali predsednik vlade [[Robert Golob]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]]. Logistično težavo je pomenila oskrba z vodo, saj je izpadlo [[hidrantno omrežje]]. V transport vode so zato vključili vse razpoložljive cisterne za vodo in prvič tudi policijski [[vodni top]]. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije [[Franci Petek]] je dejal, da so v minulih dneh požare že nekajkrat imeli pod nadzorom, vendar so zaradi burje in verjetnih požigov znova vzplamteli. Zaradi obsežnosti požara je bila vzpostavljena skupna koordinacijska točka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-goriskem-krasu-ogenj-pod-nadzorom-bolj-negotovo-na-italijanski-strani/ |title=Požar na Krasu bo ponoči nadzorovalo 800 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=20. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====21. julij==== Požar se je nadaljeval na treh večjih požariščih – pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem - in več manjših. Širil se je s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu. Zjutraj so evakuirali skupno več kot 400 prebivalcev vasi [[Vojščica]], [[Temnica]] in [[Novelo]], z zbirnim mestom v [[Komen|Komnu]]. Ogenj je bil od hiš v teh vaseh oddaljen le 300 metrov, Kostanjevici na Karsu pa se je približal na okoli 200 metrov. V gašenje je bilo vključenih 1100 ljudi, od tega 1000 prostovoljnih gasilcev, helikopterji in hrvaško letalo Canadair, ki pa se je popoldne zaradi gostega dima umaknilo. V reševanje so se vključili helikopter [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske ter slovaški helikopter in hrvaški helikopter Mi-8 MTV. Aktivirana je bila tudi inženirska enota z bagerjem. Agencija Republike Slovehnije za okolje je izdala opozorili o visoki onesnaženosti z delci PM<sub>10</sub> in ozonom na območju požarov in v širši okolici. Odstranjenih je bilo že okoli 70 granat. Razmere na terenu so se zelo zaostrile. Okoli 14.30 je ogenj preskočil cesto Vojščica-Temnica. Glavna naloga vseh sil je bila zadržati požarno linijo pred cesto Temnica-Renče. Po 19. uri so se razmere toliko umirile, da so se krajani Vojščice, Temnice in Novela večinoma lahko vrnili domov, toda zvečer je znova zagorelo v bližini Cerja. Gorel je borov gozd na nedostopnem terenu. Predsednik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da se pojavlja več nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti vzrok.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/trenutno-aktivni-trije-vecji-in-vec-manjsih-pozarov-ponoci-na-delu-500-gasilcev/634837 |title=Trenutno aktivni trije večji in več manjših požarov, ponoči na delu 500 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=21. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====22. julij==== Ponoči so se pojavljala nova žarišča, ki so jih gasilci z velikim naporom ohranjali pod nadzorom. Najmočneje je gorelo na Cerju nad Mirnom in v smeri proti Trstelju. Čez dan je bilo najhuje na območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]], kjer je bil nameščen štab intervencije. Znova je gorelo tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom. Na terenu je bilo več kot 1000 gasilcev, v letalsko podporo pa so se poleg treh slovenskih in avstrijskega helikopterja ter letala pilatus vključili dva srbska in dva madžarska helikopterja [[Mil Mi-17]]. Gašenje je močno oviral gost dim. Delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiralo zaradi toplote, je priletel proti gasilcem, vendar ni povzročil nesreče. Zaradi širjenja požara je bila odrejena evakuacija prebivalcev Opatjega sela, Nove vasi in Hudega Loga; zbirna točka je bila v Šempetru. Veter je iz burje prešel v močan [[jugo]], ogenj pa se je bliskovito širil. Oblak dima se je zvečer s Krasa razširil vse do Gorenjske in osrednje Slovenije ter poslabšal kakovost zraka po večjem delu države, zlasti pa na območju [[Koper|Kopra]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-huje-je-odrejene-nove-evakuacije-ognjena-stihija-je-neusmiljena-390125Ogenj še vedno divja, težave popoldan zakuhal veter |title= |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Julij 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-akciji-tudi-slovaski-helikopter-black-hawk-video/ |title=V akciji tudi slovaški helikopter Black Hawk (VIDEO) |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Jul 2022 |format= |work= }}</ref> ====23. julij==== Ogenj je kljub silovitim prizadevanjem zajel vzpetino [[Trstelj]]. V gašenje požara je bilo vključenih več kot 1000 gasilcev. Čez dan so s podporo iz zraka uspeli razmere nekoliko umiriti. Na terenu so predvsem intenzivno zalivali robove požarišča, prostovoljci pa so pod koordinacijo Zavoda za gozdove izvajali protipožarne poseke in čiščenje okoli vasi. V gozdarske aktivnosti je bilo vključenih približno 300 prostovoljcev. V Sokolskem domu v [[Prvačina|Prvačini]] (Vipavska dolina) so vzpostavili preventivni operativni štab. Večinoma so gasili na območju Opatje selo–Temnica–Miren in Železna vrata–Trstelj. V gašenje so se vključili [[brezpilotni letalnik]] Belin Slovenske vojske ter dve romunski transportni letali [[Spartan C27-2]]. Evakuirani prebivalci naselij Opatje selo, Nova vas, Hudi Lok, Lokvica, Segeti in Vrtoče so se dopoldne lahko vrnili domov, še vedno pa je veljala evakuacija za [[Mohorini|Mohorine]], ki je bila preklicana popoldne. Na stavbah ni bilo večje škode, razen pogorele koče med Renčami in Trsteljem.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/pozar-na-trstelju-pod-nadzorom-a-skrbi-povzroca-napovedana-mocna-burja-proti-jutru/635066Požar na Trstelju pod nadzorom, a skrbi povzroča napovedana močna burja proti jutru|title= |accessdate=26. julij 2022 |date=23. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====24. julij==== Okrog 4. ure ponoči je območje prešla fronta z dežjem, ki pa ni kaj dosti pomagal. Tekom dneva je bil požar pod nadzorom, vendar je zaradi nekaj [[burja|burje]] še vedno obstajala nevarnost ponovnega izbruha. Na terenu je bilo približno 1500 gasilcev iz šestih gasilskih regij, helikopterji petih držav in romunski letali spartan. Gasili so manjša žarišča na severnem delu pogorišča, večjega požara pa ni bilo več. Enote na tleh so predvsem čistile pogorišče in zalivale robove požarišč, zračne enote pa so z uporabo termokamere zalivale točke podtalnih žarišč. Intenzivno se je izvajalo sekanje dreves. Kakovost zraka po državi se je izboljšala in je bila povsod v mejah normale. Območje sta znova obiskala predsednik vlade Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Ponoči bo na terenu 700 gasilcev. ==Zapora prometnih poti== Zaradi požarov so bile na tržaškem in goriškem Krasu zaprte avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Solidarnost== Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. V Sloveniji je bila aktivirana ključna beseda ''gasilec5'' za finančne donacije z SMS-om. Predsednik države Borut Pahor je poudaril izjemno solidarnost prebivalstva Slovenije. Podjetnik [[Ivo Boscarol]] je napovedal obsežno donacijo za gasilce in prostovoljce, s katero bo podvojil znesek državnega nadomestila za gasilce in prostovoljce. Ta znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. ==Mednarodni odziv== V gašenje na območju so se poleg treh helikopterjev slovenske vojske in policije vključili še 1 avstrijski helikopter, 1 slovaški helikopter, 2 srbska helikopterja in 2 romunski letali [[Spartan C27-J]]. Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU [[Copernicus]]. ==Nastala škoda== ==Načrt za obnovo== ===Slovenija=== Predsednik vlade Robert Golob je napovedal sprejem zakona o gasilstvu, ki bo zagotovil ustrezno kompenzacijo za prostovoljne gasilce. Nadomestitev ocenjene škode gozdov in zemljišč bo izvedena skozi [[interventni zakon]]. Prebivalce bodo pozvali, naj prijavijo škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju, popis škode po gozdovih pa bo ločeno izvajal tudi Zavod za gozdove. Zavod za gozdove bo do jeseni pripravil oceno stanja in načrt sanacije uničenega gozda, pri čemer bo območje delno pogozdeno, delno pa bo obnova potekala naravno. Predvidevajo predvsem preventivno ustvarjanje protipožarnih presek. == Galerija == {{čiščenje-galerija|članek}} {{Galerija|File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg|Gasilci se spopadajo s požarom ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|File:Na slovenskom Krasu danima traje borba s jednim od najvećih požara u Sloveniji.webm|Pripadniki slovenske vojske in gasilci na delu v bližini požarišča|7=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 10.jpg|8=Helikopterji v bližini požarišča|9=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|10=Gašenje požara ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|11=File:Helikopteri u Sloveniji svakih nekoliko minuta ukrcavaju vodu.webm|12=Helikopter med zajemanjem vode iz bazena v bližini požarišča|13=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 3.jpg|14=Požar na Krasu|15=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 2.jpg|16=Požar na Krasu|17=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg|18=Helikopterja na poti do požarišča|width=160|height=170|align=center}} {{zbirka|Category:2022 fires in Slovenia}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Požari v naravi]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] tk3dnuklse97v2bo91046di6a8peh80 5724294 5724290 2022-07-26T21:58:41Z Marjan Tomki SI 190558 /* 24. julij */ dodan vir wikitext text/x-wiki {{aktualno||požar}} {{dodaj vire}} {{Infopolje Dogodek|event=Požar na Krasu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=15. julij 2022|time=|duration=še traja|place=[[Kras (območje)|Kras]]|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}} '''Požar na Krasu''' se je začel 15.&nbsp;julija&nbsp;2022 in je zajel več kot 2000&nbsp;hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote [[Kras]]. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne [[burja|burje]] se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove. V Sloveniji se je z njim spoprijelo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilna zaščita]], [[Slovenska vojska]], [[Rdeči križ]], [[Zavod za gozdove]] in družba [[Slovenski državni gozdovi]], druge javne službe ter italijanska [[Gozdarska straža]]. Gašenje je potekalo v več sektorjih s podporo iz zraka. Poleg tega so potekali tudi gozdarska dela ustvarjanja presečnih pasov in čiščenja ter odstranjevanje ubojnih sredstev. Gašenje iz zraka so izvajali helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. V obeh državah so evakuirali več vasi ([[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu|Brestovico pri Komnu]], [[Klariči|Klariče]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar na pobočju [[Kremenjak]]a zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Italija== 19. julija je na več mestih zaradi isker ob zaviranju vlaka<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gasilci-se-se-vedno-borijo-s-pozarom-na-italijansk|title=Gasilci se še vedno borijo s požarom na italijanskem Krasu, zaradi cestnih zapor nastajajo zastoji|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> zagorelo na pobočjih Gorjupe Kupe (domače tudi Vrtače<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ognjeni-zublji-tudi-na-vrtacah-pri-jamljah|title=Ognjeni zublji tudi na Vrtačah pri Jamljah|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref>) ob železnici Devin–Sabliči na tržaškem Krasu, zaradi požara so prekinili železniški promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gori-med-devinom-in-sablici|title=Gori med Devinom in Sabliči|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Z nekaj drugimi lokalnimi cestami je bila zaprta avtocesta Moščenica–Vileš, pri tem so nastajali zastoji. Prebivalcem Tržiča je bilo odsvetovano zapuščanje domov. Požar so gasile gasilske enote celotne Furlanije–Julijske krajine in slovenski gasilci Kraške gasilske zveze,<ref name=":0" /> kasneje so se jim pridružili tudi dva Canadiera ter 8 helikopterjev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-jamljah-gorijo-hise|title=V Jamljah požar dosegel hiše|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Slovenski gasilci so ob slovenski meji na mejnem prehodu Klariči požaru preprečevali preskok prek ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-19}}</ref> 20. julija je požar dosegel Jamlje in tam oplazil hiše v Grudnovi in Gregorčičevi ulici, župan je odredil evakuacijo.<ref name=":1" /> Župan občine Devin–Nabrežina je 21. julija odredil nošnjo mask tipa FFP2 za okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ogenj-se-je-nevarno-priblizal-hisam-a-so-jih-uspel|title=Ogenj se je nevarno približal hišam, a so jih uspeli ubraniti, nekatere so plameni le oplazili|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Istega dne je pogorelo drevo na ločenemu pogorišču na goriškem delu italijanskega krasa pod seboj ubilo 56–letno koordinatorko civilne zaščite, Eleno Lo Duco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-praprotnem-je-v-boju-s-pozarom-umrla-prostovoljk|title=V Praprotnem je v boju s požarom umrla prostovoljka civilne zaščite|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> 21. julija je Autovie Venete avtocesto med Sesljanom in Redipuljo ponovno odprl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/med-sesljanom-in-redipuljo-je-odprta-avtocesta-v-o|title=Med Sesljanom in Redipuljo je odprta avtocesta v obe smeri|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Do 22. julija je bil požar na tržiškem delu Krasa pod nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na italijanski strani meje pod nadzorom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/pozar-na-italijanski-strani-meje-pod-nadzorom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-22|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> 23. julija je bila zaradi požara na slovenskem goriškem delu Krasa odrejena evakuacija vasi Gabrje in Vrh, a je bila ta preklicana že naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-italiji-preklicana-evakuacija-vasi-v-blizini-slo|title=V Italiji preklicana evakuacija vasi v bližini slovensko-italijanske meje|date=2022-07-24|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> ==Slovenija== {{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}} Požar je najprej nastal 15.&nbsp;julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17.&nbsp;julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20.&nbsp;julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000&nbsp;hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> ===Kronološki pregled=== ====15. julij==== Požar je najprej nastal ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]]. V gašenje se je vključilo 120 gasilcev poklicne policijske enote Nova Gorica in prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici ter nekaterih drugih manjših prostovoljnih gasilskih društev obalno-kraške regije ob pomoči helikopterjev [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in italijanske [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Požarišče je bilo dolgo 500 metrov in 100 metrov globoko. Gašenje je bilo oteženo zaradi težko dostopnega terena, vetra in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Požar je bil do večera obvladan, na območju pa je čez noč ostala lokalna [[požarna straža]]. Vzroka požara niso pojasnili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/zagorelo-v-blizini-bilja-pri-novi-gorici.html |title=Požar na Krasu pod nadzorom: 'Imeli smo veliko srečo, da je bil helikopter na voljo' |accessdate=26. julij 2022 |date=15. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====17. julij==== Ob 9.46 je zagorelo na vzpetini Renški vrh (449&nbsp;[[nadmorska višina|m&nbsp;n.&nbsp;v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":00">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče je merilo najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokrivalo 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorela sta predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16.&nbsp;uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref> ====18. julij==== Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski Canadair.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35&nbsp;kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref> ====19. julij==== Noč na Renškem vrhu je bila za gasilce mirna. Požar je bil popolnoma pod nadzorom. Na kraju je bilo približno 170 gasilcev, ki so večinoma čistili pogorišče in zalivali njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski helikopter in dva vojaška helikopterja [[Bell 412]] ter vojaško transportno letalo [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> ====20. julij==== Na slovensko stran se je razširil požar z italijanske strani meje. Iz vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter dela [[Miren|Mirna]] so morali evakuirati prebivalce; namestili so jih na prireditvenem prostoru v [[Opatje selo|Opatjem selu]]. Popoldne in proti večeru so se lahko vrnili domov, saj je gasilcem uspelo preprečiti razširjenje ognja na hiše. V gašenje je bilo vključenih več kot 800 gasilcev iz osmih gasilskih regij, trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja, avstrijski helikopter, transportno letalo pilatus in dve letali Canadair. Ogenj se je razširil prek ceste Miren-Lokvica, območje pa je prekril gost dim. Prizorišče so obiskali predsednik vlade [[Robert Golob]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]]. Logistično težavo je pomenila oskrba z vodo, saj je izpadlo [[hidrantno omrežje]]. V transport vode so zato vključili vse razpoložljive cisterne za vodo in prvič tudi policijski [[vodni top]]. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije [[Franci Petek]] je dejal, da so v minulih dneh požare že nekajkrat imeli pod nadzorom, vendar so zaradi burje in verjetnih požigov znova vzplamteli. Zaradi obsežnosti požara je bila vzpostavljena skupna koordinacijska točka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-goriskem-krasu-ogenj-pod-nadzorom-bolj-negotovo-na-italijanski-strani/ |title=Požar na Krasu bo ponoči nadzorovalo 800 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=20. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====21. julij==== Požar se je nadaljeval na treh večjih požariščih – pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem - in več manjših. Širil se je s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu. Zjutraj so evakuirali skupno več kot 400 prebivalcev vasi [[Vojščica]], [[Temnica]] in [[Novelo]], z zbirnim mestom v [[Komen|Komnu]]. Ogenj je bil od hiš v teh vaseh oddaljen le 300 metrov, Kostanjevici na Karsu pa se je približal na okoli 200 metrov. V gašenje je bilo vključenih 1100 ljudi, od tega 1000 prostovoljnih gasilcev, helikopterji in hrvaško letalo Canadair, ki pa se je popoldne zaradi gostega dima umaknilo. V reševanje so se vključili helikopter [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske ter slovaški helikopter in hrvaški helikopter Mi-8 MTV. Aktivirana je bila tudi inženirska enota z bagerjem. Agencija Republike Slovehnije za okolje je izdala opozorili o visoki onesnaženosti z delci PM<sub>10</sub> in ozonom na območju požarov in v širši okolici. Odstranjenih je bilo že okoli 70 granat. Razmere na terenu so se zelo zaostrile. Okoli 14.30 je ogenj preskočil cesto Vojščica-Temnica. Glavna naloga vseh sil je bila zadržati požarno linijo pred cesto Temnica-Renče. Po 19. uri so se razmere toliko umirile, da so se krajani Vojščice, Temnice in Novela večinoma lahko vrnili domov, toda zvečer je znova zagorelo v bližini Cerja. Gorel je borov gozd na nedostopnem terenu. Predsednik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da se pojavlja več nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti vzrok.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/trenutno-aktivni-trije-vecji-in-vec-manjsih-pozarov-ponoci-na-delu-500-gasilcev/634837 |title=Trenutno aktivni trije večji in več manjših požarov, ponoči na delu 500 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=21. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====22. julij==== Ponoči so se pojavljala nova žarišča, ki so jih gasilci z velikim naporom ohranjali pod nadzorom. Najmočneje je gorelo na Cerju nad Mirnom in v smeri proti Trstelju. Čez dan je bilo najhuje na območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]], kjer je bil nameščen štab intervencije. Znova je gorelo tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom. Na terenu je bilo več kot 1000 gasilcev, v letalsko podporo pa so se poleg treh slovenskih in avstrijskega helikopterja ter letala pilatus vključili dva srbska in dva madžarska helikopterja [[Mil Mi-17]]. Gašenje je močno oviral gost dim. Delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiralo zaradi toplote, je priletel proti gasilcem, vendar ni povzročil nesreče. Zaradi širjenja požara je bila odrejena evakuacija prebivalcev Opatjega sela, Nove vasi in Hudega Loga; zbirna točka je bila v Šempetru. Veter je iz burje prešel v močan [[jugo]], ogenj pa se je bliskovito širil. Oblak dima se je zvečer s Krasa razširil vse do Gorenjske in osrednje Slovenije ter poslabšal kakovost zraka po večjem delu države, zlasti pa na območju [[Koper|Kopra]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-huje-je-odrejene-nove-evakuacije-ognjena-stihija-je-neusmiljena-390125Ogenj še vedno divja, težave popoldan zakuhal veter |title= |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Julij 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-akciji-tudi-slovaski-helikopter-black-hawk-video/ |title=V akciji tudi slovaški helikopter Black Hawk (VIDEO) |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Jul 2022 |format= |work= }}</ref> ====23. julij==== Ogenj je kljub silovitim prizadevanjem zajel vzpetino [[Trstelj]]. V gašenje požara je bilo vključenih več kot 1000 gasilcev. Čez dan so s podporo iz zraka uspeli razmere nekoliko umiriti. Na terenu so predvsem intenzivno zalivali robove požarišča, prostovoljci pa so pod koordinacijo Zavoda za gozdove izvajali protipožarne poseke in čiščenje okoli vasi. V gozdarske aktivnosti je bilo vključenih približno 300 prostovoljcev. V Sokolskem domu v [[Prvačina|Prvačini]] (Vipavska dolina) so vzpostavili preventivni operativni štab. Večinoma so gasili na območju Opatje selo–Temnica–Miren in Železna vrata–Trstelj. V gašenje so se vključili [[brezpilotni letalnik]] Belin Slovenske vojske ter dve romunski transportni letali [[Spartan C27-2]]. Evakuirani prebivalci naselij Opatje selo, Nova vas, Hudi Lok, Lokvica, Segeti in Vrtoče so se dopoldne lahko vrnili domov, še vedno pa je veljala evakuacija za [[Mohorini|Mohorine]], ki je bila preklicana popoldne. Na stavbah ni bilo večje škode, razen pogorele koče med Renčami in Trsteljem.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/pozar-na-trstelju-pod-nadzorom-a-skrbi-povzroca-napovedana-mocna-burja-proti-jutru/635066Požar na Trstelju pod nadzorom, a skrbi povzroča napovedana močna burja proti jutru|title= |accessdate=26. julij 2022 |date=23. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====24. julij==== Okrog 4. ure ponoči je območje prešla fronta z dežjem, ki pa ni kaj dosti pomagal. Tekom dneva je bil požar pod nadzorom, vendar je zaradi nekaj [[burja|burje]] še vedno obstajala nevarnost ponovnega izbruha. Na terenu je bilo približno 1500 gasilcev iz šestih gasilskih regij, helikopterji petih držav in romunski letali spartan. Gasili so manjša žarišča na severnem delu pogorišča, večjega požara pa ni bilo več. Enote na tleh so predvsem čistile pogorišče in zalivale robove požarišč, zračne enote pa so z uporabo termokamere zalivale točke podtalnih žarišč. Intenzivno se je izvajalo sekanje dreves. Kakovost zraka po državi se je izboljšala in je bila povsod v mejah normale. Območje sta znova obiskala predsednik vlade Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Ponoči bo na terenu 700 gasilcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/pozar-na-krasu-je-pod-nadzorom/635166 |title=Požar na Krasu je pod nadzorom |accessdate=27. julij 2022 |date=24. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ==Zapora prometnih poti== Zaradi požarov so bile na tržaškem in goriškem Krasu zaprte avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Solidarnost== Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. V Sloveniji je bila aktivirana ključna beseda ''gasilec5'' za finančne donacije z SMS-om. Predsednik države Borut Pahor je poudaril izjemno solidarnost prebivalstva Slovenije. Podjetnik [[Ivo Boscarol]] je napovedal obsežno donacijo za gasilce in prostovoljce, s katero bo podvojil znesek državnega nadomestila za gasilce in prostovoljce. Ta znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. ==Mednarodni odziv== V gašenje na območju so se poleg treh helikopterjev slovenske vojske in policije vključili še 1 avstrijski helikopter, 1 slovaški helikopter, 2 srbska helikopterja in 2 romunski letali [[Spartan C27-J]]. Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU [[Copernicus]]. ==Nastala škoda== ==Načrt za obnovo== ===Slovenija=== Predsednik vlade Robert Golob je napovedal sprejem zakona o gasilstvu, ki bo zagotovil ustrezno kompenzacijo za prostovoljne gasilce. Nadomestitev ocenjene škode gozdov in zemljišč bo izvedena skozi [[interventni zakon]]. Prebivalce bodo pozvali, naj prijavijo škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju, popis škode po gozdovih pa bo ločeno izvajal tudi Zavod za gozdove. Zavod za gozdove bo do jeseni pripravil oceno stanja in načrt sanacije uničenega gozda, pri čemer bo območje delno pogozdeno, delno pa bo obnova potekala naravno. Predvidevajo predvsem preventivno ustvarjanje protipožarnih presek. == Galerija == {{čiščenje-galerija|članek}} {{Galerija|File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg|Gasilci se spopadajo s požarom ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|File:Na slovenskom Krasu danima traje borba s jednim od najvećih požara u Sloveniji.webm|Pripadniki slovenske vojske in gasilci na delu v bližini požarišča|7=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 10.jpg|8=Helikopterji v bližini požarišča|9=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|10=Gašenje požara ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|11=File:Helikopteri u Sloveniji svakih nekoliko minuta ukrcavaju vodu.webm|12=Helikopter med zajemanjem vode iz bazena v bližini požarišča|13=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 3.jpg|14=Požar na Krasu|15=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 2.jpg|16=Požar na Krasu|17=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg|18=Helikopterja na poti do požarišča|width=160|height=170|align=center}} {{zbirka|Category:2022 fires in Slovenia}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Požari v naravi]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] mfd5bto4jmc8t26nj9j9opktwe04qbr 5724295 5724294 2022-07-26T22:03:22Z Marjan Tomki SI 190558 /* 22. julij */ popravek formata vira wikitext text/x-wiki {{aktualno||požar}} {{dodaj vire}} {{Infopolje Dogodek|event=Požar na Krasu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=15. julij 2022|time=|duration=še traja|place=[[Kras (območje)|Kras]]|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}} '''Požar na Krasu''' se je začel 15.&nbsp;julija&nbsp;2022 in je zajel več kot 2000&nbsp;hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote [[Kras]]. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne [[burja|burje]] se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove. V Sloveniji se je z njim spoprijelo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilna zaščita]], [[Slovenska vojska]], [[Rdeči križ]], [[Zavod za gozdove]] in družba [[Slovenski državni gozdovi]], druge javne službe ter italijanska [[Gozdarska straža]]. Gašenje je potekalo v več sektorjih s podporo iz zraka. Poleg tega so potekali tudi gozdarska dela ustvarjanja presečnih pasov in čiščenja ter odstranjevanje ubojnih sredstev. Gašenje iz zraka so izvajali helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. V obeh državah so evakuirali več vasi ([[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu|Brestovico pri Komnu]], [[Klariči|Klariče]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar na pobočju [[Kremenjak]]a zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Italija== 19. julija je na več mestih zaradi isker ob zaviranju vlaka<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gasilci-se-se-vedno-borijo-s-pozarom-na-italijansk|title=Gasilci se še vedno borijo s požarom na italijanskem Krasu, zaradi cestnih zapor nastajajo zastoji|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> zagorelo na pobočjih Gorjupe Kupe (domače tudi Vrtače<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ognjeni-zublji-tudi-na-vrtacah-pri-jamljah|title=Ognjeni zublji tudi na Vrtačah pri Jamljah|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref>) ob železnici Devin–Sabliči na tržaškem Krasu, zaradi požara so prekinili železniški promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gori-med-devinom-in-sablici|title=Gori med Devinom in Sabliči|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Z nekaj drugimi lokalnimi cestami je bila zaprta avtocesta Moščenica–Vileš, pri tem so nastajali zastoji. Prebivalcem Tržiča je bilo odsvetovano zapuščanje domov. Požar so gasile gasilske enote celotne Furlanije–Julijske krajine in slovenski gasilci Kraške gasilske zveze,<ref name=":0" /> kasneje so se jim pridružili tudi dva Canadiera ter 8 helikopterjev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-jamljah-gorijo-hise|title=V Jamljah požar dosegel hiše|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Slovenski gasilci so ob slovenski meji na mejnem prehodu Klariči požaru preprečevali preskok prek ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-19}}</ref> 20. julija je požar dosegel Jamlje in tam oplazil hiše v Grudnovi in Gregorčičevi ulici, župan je odredil evakuacijo.<ref name=":1" /> Župan občine Devin–Nabrežina je 21. julija odredil nošnjo mask tipa FFP2 za okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ogenj-se-je-nevarno-priblizal-hisam-a-so-jih-uspel|title=Ogenj se je nevarno približal hišam, a so jih uspeli ubraniti, nekatere so plameni le oplazili|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Istega dne je pogorelo drevo na ločenemu pogorišču na goriškem delu italijanskega krasa pod seboj ubilo 56–letno koordinatorko civilne zaščite, Eleno Lo Duco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-praprotnem-je-v-boju-s-pozarom-umrla-prostovoljk|title=V Praprotnem je v boju s požarom umrla prostovoljka civilne zaščite|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> 21. julija je Autovie Venete avtocesto med Sesljanom in Redipuljo ponovno odprl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/med-sesljanom-in-redipuljo-je-odprta-avtocesta-v-o|title=Med Sesljanom in Redipuljo je odprta avtocesta v obe smeri|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Do 22. julija je bil požar na tržiškem delu Krasa pod nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na italijanski strani meje pod nadzorom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/pozar-na-italijanski-strani-meje-pod-nadzorom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-22|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> 23. julija je bila zaradi požara na slovenskem goriškem delu Krasa odrejena evakuacija vasi Gabrje in Vrh, a je bila ta preklicana že naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-italiji-preklicana-evakuacija-vasi-v-blizini-slo|title=V Italiji preklicana evakuacija vasi v bližini slovensko-italijanske meje|date=2022-07-24|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> ==Slovenija== {{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}} Požar je najprej nastal 15.&nbsp;julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17.&nbsp;julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20.&nbsp;julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000&nbsp;hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> ===Kronološki pregled=== ====15. julij==== Požar je najprej nastal ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]]. V gašenje se je vključilo 120 gasilcev poklicne policijske enote Nova Gorica in prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici ter nekaterih drugih manjših prostovoljnih gasilskih društev obalno-kraške regije ob pomoči helikopterjev [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in italijanske [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Požarišče je bilo dolgo 500 metrov in 100 metrov globoko. Gašenje je bilo oteženo zaradi težko dostopnega terena, vetra in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Požar je bil do večera obvladan, na območju pa je čez noč ostala lokalna [[požarna straža]]. Vzroka požara niso pojasnili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/zagorelo-v-blizini-bilja-pri-novi-gorici.html |title=Požar na Krasu pod nadzorom: 'Imeli smo veliko srečo, da je bil helikopter na voljo' |accessdate=26. julij 2022 |date=15. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====17. julij==== Ob 9.46 je zagorelo na vzpetini Renški vrh (449&nbsp;[[nadmorska višina|m&nbsp;n.&nbsp;v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":00">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče je merilo najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokrivalo 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorela sta predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16.&nbsp;uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref> ====18. julij==== Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski Canadair.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35&nbsp;kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref> ====19. julij==== Noč na Renškem vrhu je bila za gasilce mirna. Požar je bil popolnoma pod nadzorom. Na kraju je bilo približno 170 gasilcev, ki so večinoma čistili pogorišče in zalivali njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski helikopter in dva vojaška helikopterja [[Bell 412]] ter vojaško transportno letalo [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> ====20. julij==== Na slovensko stran se je razširil požar z italijanske strani meje. Iz vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter dela [[Miren|Mirna]] so morali evakuirati prebivalce; namestili so jih na prireditvenem prostoru v [[Opatje selo|Opatjem selu]]. Popoldne in proti večeru so se lahko vrnili domov, saj je gasilcem uspelo preprečiti razširjenje ognja na hiše. V gašenje je bilo vključenih več kot 800 gasilcev iz osmih gasilskih regij, trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja, avstrijski helikopter, transportno letalo pilatus in dve letali Canadair. Ogenj se je razširil prek ceste Miren-Lokvica, območje pa je prekril gost dim. Prizorišče so obiskali predsednik vlade [[Robert Golob]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]]. Logistično težavo je pomenila oskrba z vodo, saj je izpadlo [[hidrantno omrežje]]. V transport vode so zato vključili vse razpoložljive cisterne za vodo in prvič tudi policijski [[vodni top]]. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije [[Franci Petek]] je dejal, da so v minulih dneh požare že nekajkrat imeli pod nadzorom, vendar so zaradi burje in verjetnih požigov znova vzplamteli. Zaradi obsežnosti požara je bila vzpostavljena skupna koordinacijska točka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-goriskem-krasu-ogenj-pod-nadzorom-bolj-negotovo-na-italijanski-strani/ |title=Požar na Krasu bo ponoči nadzorovalo 800 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=20. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====21. julij==== Požar se je nadaljeval na treh večjih požariščih – pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem - in več manjših. Širil se je s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu. Zjutraj so evakuirali skupno več kot 400 prebivalcev vasi [[Vojščica]], [[Temnica]] in [[Novelo]], z zbirnim mestom v [[Komen|Komnu]]. Ogenj je bil od hiš v teh vaseh oddaljen le 300 metrov, Kostanjevici na Karsu pa se je približal na okoli 200 metrov. V gašenje je bilo vključenih 1100 ljudi, od tega 1000 prostovoljnih gasilcev, helikopterji in hrvaško letalo Canadair, ki pa se je popoldne zaradi gostega dima umaknilo. V reševanje so se vključili helikopter [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske ter slovaški helikopter in hrvaški helikopter Mi-8 MTV. Aktivirana je bila tudi inženirska enota z bagerjem. Agencija Republike Slovehnije za okolje je izdala opozorili o visoki onesnaženosti z delci PM<sub>10</sub> in ozonom na območju požarov in v širši okolici. Odstranjenih je bilo že okoli 70 granat. Razmere na terenu so se zelo zaostrile. Okoli 14.30 je ogenj preskočil cesto Vojščica-Temnica. Glavna naloga vseh sil je bila zadržati požarno linijo pred cesto Temnica-Renče. Po 19. uri so se razmere toliko umirile, da so se krajani Vojščice, Temnice in Novela večinoma lahko vrnili domov, toda zvečer je znova zagorelo v bližini Cerja. Gorel je borov gozd na nedostopnem terenu. Predsednik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da se pojavlja več nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti vzrok.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/trenutno-aktivni-trije-vecji-in-vec-manjsih-pozarov-ponoci-na-delu-500-gasilcev/634837 |title=Trenutno aktivni trije večji in več manjših požarov, ponoči na delu 500 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=21. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====22. julij==== Ponoči so se pojavljala nova žarišča, ki so jih gasilci z velikim naporom ohranjali pod nadzorom. Najmočneje je gorelo na Cerju nad Mirnom in v smeri proti Trstelju. Čez dan je bilo najhuje na območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]], kjer je bil nameščen štab intervencije. Znova je gorelo tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom. Na terenu je bilo več kot 1000 gasilcev, v letalsko podporo pa so se poleg treh slovenskih in avstrijskega helikopterja ter letala pilatus vključili dva srbska in dva madžarska helikopterja [[Mil Mi-17]]. Gašenje je močno oviral gost dim. Delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiralo zaradi toplote, je priletel proti gasilcem, vendar ni povzročil nesreče. Zaradi širjenja požara je bila odrejena evakuacija prebivalcev Opatjega sela, Nove vasi in Hudega Loga; zbirna točka je bila v Šempetru. Veter je iz burje prešel v močan [[jugo]], ogenj pa se je bliskovito širil. Oblak dima se je zvečer s Krasa razširil vse do Gorenjske in osrednje Slovenije ter poslabšal kakovost zraka po večjem delu države, zlasti pa na območju [[Koper|Kopra]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-huje-je-odrejene-nove-evakuacije-ognjena-stihija-je-neusmiljena-390125 |title=Ogenj še vedno divja, težave popoldan zakuhal veter |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Julij 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-akciji-tudi-slovaski-helikopter-black-hawk-video/ |title=V akciji tudi slovaški helikopter Black Hawk (VIDEO) |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Jul 2022 |format= |work= }}</ref> ====23. julij==== Ogenj je kljub silovitim prizadevanjem zajel vzpetino [[Trstelj]]. V gašenje požara je bilo vključenih več kot 1000 gasilcev. Čez dan so s podporo iz zraka uspeli razmere nekoliko umiriti. Na terenu so predvsem intenzivno zalivali robove požarišča, prostovoljci pa so pod koordinacijo Zavoda za gozdove izvajali protipožarne poseke in čiščenje okoli vasi. V gozdarske aktivnosti je bilo vključenih približno 300 prostovoljcev. V Sokolskem domu v [[Prvačina|Prvačini]] (Vipavska dolina) so vzpostavili preventivni operativni štab. Večinoma so gasili na območju Opatje selo–Temnica–Miren in Železna vrata–Trstelj. V gašenje so se vključili [[brezpilotni letalnik]] Belin Slovenske vojske ter dve romunski transportni letali [[Spartan C27-2]]. Evakuirani prebivalci naselij Opatje selo, Nova vas, Hudi Lok, Lokvica, Segeti in Vrtoče so se dopoldne lahko vrnili domov, še vedno pa je veljala evakuacija za [[Mohorini|Mohorine]], ki je bila preklicana popoldne. Na stavbah ni bilo večje škode, razen pogorele koče med Renčami in Trsteljem.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/pozar-na-trstelju-pod-nadzorom-a-skrbi-povzroca-napovedana-mocna-burja-proti-jutru/635066Požar na Trstelju pod nadzorom, a skrbi povzroča napovedana močna burja proti jutru|title= |accessdate=26. julij 2022 |date=23. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====24. julij==== Okrog 4. ure ponoči je območje prešla fronta z dežjem, ki pa ni kaj dosti pomagal. Tekom dneva je bil požar pod nadzorom, vendar je zaradi nekaj [[burja|burje]] še vedno obstajala nevarnost ponovnega izbruha. Na terenu je bilo približno 1500 gasilcev iz šestih gasilskih regij, helikopterji petih držav in romunski letali spartan. Gasili so manjša žarišča na severnem delu pogorišča, večjega požara pa ni bilo več. Enote na tleh so predvsem čistile pogorišče in zalivale robove požarišč, zračne enote pa so z uporabo termokamere zalivale točke podtalnih žarišč. Intenzivno se je izvajalo sekanje dreves. Kakovost zraka po državi se je izboljšala in je bila povsod v mejah normale. Območje sta znova obiskala predsednik vlade Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Ponoči bo na terenu 700 gasilcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/pozar-na-krasu-je-pod-nadzorom/635166 |title=Požar na Krasu je pod nadzorom |accessdate=27. julij 2022 |date=24. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ==Zapora prometnih poti== Zaradi požarov so bile na tržaškem in goriškem Krasu zaprte avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Solidarnost== Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. V Sloveniji je bila aktivirana ključna beseda ''gasilec5'' za finančne donacije z SMS-om. Predsednik države Borut Pahor je poudaril izjemno solidarnost prebivalstva Slovenije. Podjetnik [[Ivo Boscarol]] je napovedal obsežno donacijo za gasilce in prostovoljce, s katero bo podvojil znesek državnega nadomestila za gasilce in prostovoljce. Ta znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. ==Mednarodni odziv== V gašenje na območju so se poleg treh helikopterjev slovenske vojske in policije vključili še 1 avstrijski helikopter, 1 slovaški helikopter, 2 srbska helikopterja in 2 romunski letali [[Spartan C27-J]]. Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU [[Copernicus]]. ==Nastala škoda== ==Načrt za obnovo== ===Slovenija=== Predsednik vlade Robert Golob je napovedal sprejem zakona o gasilstvu, ki bo zagotovil ustrezno kompenzacijo za prostovoljne gasilce. Nadomestitev ocenjene škode gozdov in zemljišč bo izvedena skozi [[interventni zakon]]. Prebivalce bodo pozvali, naj prijavijo škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju, popis škode po gozdovih pa bo ločeno izvajal tudi Zavod za gozdove. Zavod za gozdove bo do jeseni pripravil oceno stanja in načrt sanacije uničenega gozda, pri čemer bo območje delno pogozdeno, delno pa bo obnova potekala naravno. Predvidevajo predvsem preventivno ustvarjanje protipožarnih presek. == Galerija == {{čiščenje-galerija|članek}} {{Galerija|File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg|Gasilci se spopadajo s požarom ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|File:Na slovenskom Krasu danima traje borba s jednim od najvećih požara u Sloveniji.webm|Pripadniki slovenske vojske in gasilci na delu v bližini požarišča|7=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 10.jpg|8=Helikopterji v bližini požarišča|9=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|10=Gašenje požara ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|11=File:Helikopteri u Sloveniji svakih nekoliko minuta ukrcavaju vodu.webm|12=Helikopter med zajemanjem vode iz bazena v bližini požarišča|13=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 3.jpg|14=Požar na Krasu|15=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 2.jpg|16=Požar na Krasu|17=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg|18=Helikopterja na poti do požarišča|width=160|height=170|align=center}} {{zbirka|Category:2022 fires in Slovenia}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Požari v naravi]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] 6rd837dui94206b0k247bq1fqyqrcv7 5724296 5724295 2022-07-26T22:05:24Z Marjan Tomki SI 190558 /* 23. julij */ popravek formata vira wikitext text/x-wiki {{aktualno||požar}} {{dodaj vire}} {{Infopolje Dogodek|event=Požar na Krasu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=15. julij 2022|time=|duration=še traja|place=[[Kras (območje)|Kras]]|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}} '''Požar na Krasu''' se je začel 15.&nbsp;julija&nbsp;2022 in je zajel več kot 2000&nbsp;hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote [[Kras]]. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne [[burja|burje]] se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove. V Sloveniji se je z njim spoprijelo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilna zaščita]], [[Slovenska vojska]], [[Rdeči križ]], [[Zavod za gozdove]] in družba [[Slovenski državni gozdovi]], druge javne službe ter italijanska [[Gozdarska straža]]. Gašenje je potekalo v več sektorjih s podporo iz zraka. Poleg tega so potekali tudi gozdarska dela ustvarjanja presečnih pasov in čiščenja ter odstranjevanje ubojnih sredstev. Gašenje iz zraka so izvajali helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. V obeh državah so evakuirali več vasi ([[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu|Brestovico pri Komnu]], [[Klariči|Klariče]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar na pobočju [[Kremenjak]]a zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Italija== 19. julija je na več mestih zaradi isker ob zaviranju vlaka<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gasilci-se-se-vedno-borijo-s-pozarom-na-italijansk|title=Gasilci se še vedno borijo s požarom na italijanskem Krasu, zaradi cestnih zapor nastajajo zastoji|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> zagorelo na pobočjih Gorjupe Kupe (domače tudi Vrtače<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ognjeni-zublji-tudi-na-vrtacah-pri-jamljah|title=Ognjeni zublji tudi na Vrtačah pri Jamljah|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref>) ob železnici Devin–Sabliči na tržaškem Krasu, zaradi požara so prekinili železniški promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gori-med-devinom-in-sablici|title=Gori med Devinom in Sabliči|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Z nekaj drugimi lokalnimi cestami je bila zaprta avtocesta Moščenica–Vileš, pri tem so nastajali zastoji. Prebivalcem Tržiča je bilo odsvetovano zapuščanje domov. Požar so gasile gasilske enote celotne Furlanije–Julijske krajine in slovenski gasilci Kraške gasilske zveze,<ref name=":0" /> kasneje so se jim pridružili tudi dva Canadiera ter 8 helikopterjev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-jamljah-gorijo-hise|title=V Jamljah požar dosegel hiše|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Slovenski gasilci so ob slovenski meji na mejnem prehodu Klariči požaru preprečevali preskok prek ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-19}}</ref> 20. julija je požar dosegel Jamlje in tam oplazil hiše v Grudnovi in Gregorčičevi ulici, župan je odredil evakuacijo.<ref name=":1" /> Župan občine Devin–Nabrežina je 21. julija odredil nošnjo mask tipa FFP2 za okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ogenj-se-je-nevarno-priblizal-hisam-a-so-jih-uspel|title=Ogenj se je nevarno približal hišam, a so jih uspeli ubraniti, nekatere so plameni le oplazili|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Istega dne je pogorelo drevo na ločenemu pogorišču na goriškem delu italijanskega krasa pod seboj ubilo 56–letno koordinatorko civilne zaščite, Eleno Lo Duco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-praprotnem-je-v-boju-s-pozarom-umrla-prostovoljk|title=V Praprotnem je v boju s požarom umrla prostovoljka civilne zaščite|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> 21. julija je Autovie Venete avtocesto med Sesljanom in Redipuljo ponovno odprl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/med-sesljanom-in-redipuljo-je-odprta-avtocesta-v-o|title=Med Sesljanom in Redipuljo je odprta avtocesta v obe smeri|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Do 22. julija je bil požar na tržiškem delu Krasa pod nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na italijanski strani meje pod nadzorom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/pozar-na-italijanski-strani-meje-pod-nadzorom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-22|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> 23. julija je bila zaradi požara na slovenskem goriškem delu Krasa odrejena evakuacija vasi Gabrje in Vrh, a je bila ta preklicana že naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-italiji-preklicana-evakuacija-vasi-v-blizini-slo|title=V Italiji preklicana evakuacija vasi v bližini slovensko-italijanske meje|date=2022-07-24|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> ==Slovenija== {{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}} Požar je najprej nastal 15.&nbsp;julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17.&nbsp;julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20.&nbsp;julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000&nbsp;hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> ===Kronološki pregled=== ====15. julij==== Požar je najprej nastal ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]]. V gašenje se je vključilo 120 gasilcev poklicne policijske enote Nova Gorica in prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici ter nekaterih drugih manjših prostovoljnih gasilskih društev obalno-kraške regije ob pomoči helikopterjev [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in italijanske [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Požarišče je bilo dolgo 500 metrov in 100 metrov globoko. Gašenje je bilo oteženo zaradi težko dostopnega terena, vetra in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Požar je bil do večera obvladan, na območju pa je čez noč ostala lokalna [[požarna straža]]. Vzroka požara niso pojasnili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/zagorelo-v-blizini-bilja-pri-novi-gorici.html |title=Požar na Krasu pod nadzorom: 'Imeli smo veliko srečo, da je bil helikopter na voljo' |accessdate=26. julij 2022 |date=15. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====17. julij==== Ob 9.46 je zagorelo na vzpetini Renški vrh (449&nbsp;[[nadmorska višina|m&nbsp;n.&nbsp;v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":00">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče je merilo najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokrivalo 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorela sta predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16.&nbsp;uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref> ====18. julij==== Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski Canadair.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35&nbsp;kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref> ====19. julij==== Noč na Renškem vrhu je bila za gasilce mirna. Požar je bil popolnoma pod nadzorom. Na kraju je bilo približno 170 gasilcev, ki so večinoma čistili pogorišče in zalivali njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski helikopter in dva vojaška helikopterja [[Bell 412]] ter vojaško transportno letalo [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> ====20. julij==== Na slovensko stran se je razširil požar z italijanske strani meje. Iz vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter dela [[Miren|Mirna]] so morali evakuirati prebivalce; namestili so jih na prireditvenem prostoru v [[Opatje selo|Opatjem selu]]. Popoldne in proti večeru so se lahko vrnili domov, saj je gasilcem uspelo preprečiti razširjenje ognja na hiše. V gašenje je bilo vključenih več kot 800 gasilcev iz osmih gasilskih regij, trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja, avstrijski helikopter, transportno letalo pilatus in dve letali Canadair. Ogenj se je razširil prek ceste Miren-Lokvica, območje pa je prekril gost dim. Prizorišče so obiskali predsednik vlade [[Robert Golob]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]]. Logistično težavo je pomenila oskrba z vodo, saj je izpadlo [[hidrantno omrežje]]. V transport vode so zato vključili vse razpoložljive cisterne za vodo in prvič tudi policijski [[vodni top]]. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije [[Franci Petek]] je dejal, da so v minulih dneh požare že nekajkrat imeli pod nadzorom, vendar so zaradi burje in verjetnih požigov znova vzplamteli. Zaradi obsežnosti požara je bila vzpostavljena skupna koordinacijska točka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-goriskem-krasu-ogenj-pod-nadzorom-bolj-negotovo-na-italijanski-strani/ |title=Požar na Krasu bo ponoči nadzorovalo 800 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=20. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====21. julij==== Požar se je nadaljeval na treh večjih požariščih – pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem - in več manjših. Širil se je s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu. Zjutraj so evakuirali skupno več kot 400 prebivalcev vasi [[Vojščica]], [[Temnica]] in [[Novelo]], z zbirnim mestom v [[Komen|Komnu]]. Ogenj je bil od hiš v teh vaseh oddaljen le 300 metrov, Kostanjevici na Karsu pa se je približal na okoli 200 metrov. V gašenje je bilo vključenih 1100 ljudi, od tega 1000 prostovoljnih gasilcev, helikopterji in hrvaško letalo Canadair, ki pa se je popoldne zaradi gostega dima umaknilo. V reševanje so se vključili helikopter [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske ter slovaški helikopter in hrvaški helikopter Mi-8 MTV. Aktivirana je bila tudi inženirska enota z bagerjem. Agencija Republike Slovehnije za okolje je izdala opozorili o visoki onesnaženosti z delci PM<sub>10</sub> in ozonom na območju požarov in v širši okolici. Odstranjenih je bilo že okoli 70 granat. Razmere na terenu so se zelo zaostrile. Okoli 14.30 je ogenj preskočil cesto Vojščica-Temnica. Glavna naloga vseh sil je bila zadržati požarno linijo pred cesto Temnica-Renče. Po 19. uri so se razmere toliko umirile, da so se krajani Vojščice, Temnice in Novela večinoma lahko vrnili domov, toda zvečer je znova zagorelo v bližini Cerja. Gorel je borov gozd na nedostopnem terenu. Predsednik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da se pojavlja več nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti vzrok.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/trenutno-aktivni-trije-vecji-in-vec-manjsih-pozarov-ponoci-na-delu-500-gasilcev/634837 |title=Trenutno aktivni trije večji in več manjših požarov, ponoči na delu 500 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=21. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====22. julij==== Ponoči so se pojavljala nova žarišča, ki so jih gasilci z velikim naporom ohranjali pod nadzorom. Najmočneje je gorelo na Cerju nad Mirnom in v smeri proti Trstelju. Čez dan je bilo najhuje na območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]], kjer je bil nameščen štab intervencije. Znova je gorelo tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom. Na terenu je bilo več kot 1000 gasilcev, v letalsko podporo pa so se poleg treh slovenskih in avstrijskega helikopterja ter letala pilatus vključili dva srbska in dva madžarska helikopterja [[Mil Mi-17]]. Gašenje je močno oviral gost dim. Delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiralo zaradi toplote, je priletel proti gasilcem, vendar ni povzročil nesreče. Zaradi širjenja požara je bila odrejena evakuacija prebivalcev Opatjega sela, Nove vasi in Hudega Loga; zbirna točka je bila v Šempetru. Veter je iz burje prešel v močan [[jugo]], ogenj pa se je bliskovito širil. Oblak dima se je zvečer s Krasa razširil vse do Gorenjske in osrednje Slovenije ter poslabšal kakovost zraka po večjem delu države, zlasti pa na območju [[Koper|Kopra]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-huje-je-odrejene-nove-evakuacije-ognjena-stihija-je-neusmiljena-390125 |title=Ogenj še vedno divja, težave popoldan zakuhal veter |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Julij 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-akciji-tudi-slovaski-helikopter-black-hawk-video/ |title=V akciji tudi slovaški helikopter Black Hawk (VIDEO) |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Jul 2022 |format= |work= }}</ref> ====23. julij==== Ogenj je kljub silovitim prizadevanjem zajel vzpetino [[Trstelj]]. V gašenje požara je bilo vključenih več kot 1000 gasilcev. Čez dan so s podporo iz zraka uspeli razmere nekoliko umiriti. Na terenu so predvsem intenzivno zalivali robove požarišča, prostovoljci pa so pod koordinacijo Zavoda za gozdove izvajali protipožarne poseke in čiščenje okoli vasi. V gozdarske aktivnosti je bilo vključenih približno 300 prostovoljcev. V Sokolskem domu v [[Prvačina|Prvačini]] (Vipavska dolina) so vzpostavili preventivni operativni štab. Večinoma so gasili na območju Opatje selo–Temnica–Miren in Železna vrata–Trstelj. V gašenje so se vključili [[brezpilotni letalnik]] Belin Slovenske vojske ter dve romunski transportni letali [[Spartan C27-2]]. Evakuirani prebivalci naselij Opatje selo, Nova vas, Hudi Lok, Lokvica, Segeti in Vrtoče so se dopoldne lahko vrnili domov, še vedno pa je veljala evakuacija za [[Mohorini|Mohorine]], ki je bila preklicana popoldne. Na stavbah ni bilo večje škode, razen pogorele koče med Renčami in Trsteljem.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/pozar-na-trstelju-pod-nadzorom-a-skrbi-povzroca-napovedana-mocna-burja-proti-jutru/635066|title=Požar na Trstelju pod nadzorom, a skrbi povzroča napovedana močna burja proti jutru |accessdate=26. julij 2022 |date=23. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====24. julij==== Okrog 4. ure ponoči je območje prešla fronta z dežjem, ki pa ni kaj dosti pomagal. Tekom dneva je bil požar pod nadzorom, vendar je zaradi nekaj [[burja|burje]] še vedno obstajala nevarnost ponovnega izbruha. Na terenu je bilo približno 1500 gasilcev iz šestih gasilskih regij, helikopterji petih držav in romunski letali spartan. Gasili so manjša žarišča na severnem delu pogorišča, večjega požara pa ni bilo več. Enote na tleh so predvsem čistile pogorišče in zalivale robove požarišč, zračne enote pa so z uporabo termokamere zalivale točke podtalnih žarišč. Intenzivno se je izvajalo sekanje dreves. Kakovost zraka po državi se je izboljšala in je bila povsod v mejah normale. Območje sta znova obiskala predsednik vlade Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Ponoči bo na terenu 700 gasilcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/pozar-na-krasu-je-pod-nadzorom/635166 |title=Požar na Krasu je pod nadzorom |accessdate=27. julij 2022 |date=24. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ==Zapora prometnih poti== Zaradi požarov so bile na tržaškem in goriškem Krasu zaprte avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Solidarnost== Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. V Sloveniji je bila aktivirana ključna beseda ''gasilec5'' za finančne donacije z SMS-om. Predsednik države Borut Pahor je poudaril izjemno solidarnost prebivalstva Slovenije. Podjetnik [[Ivo Boscarol]] je napovedal obsežno donacijo za gasilce in prostovoljce, s katero bo podvojil znesek državnega nadomestila za gasilce in prostovoljce. Ta znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. ==Mednarodni odziv== V gašenje na območju so se poleg treh helikopterjev slovenske vojske in policije vključili še 1 avstrijski helikopter, 1 slovaški helikopter, 2 srbska helikopterja in 2 romunski letali [[Spartan C27-J]]. Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU [[Copernicus]]. ==Nastala škoda== ==Načrt za obnovo== ===Slovenija=== Predsednik vlade Robert Golob je napovedal sprejem zakona o gasilstvu, ki bo zagotovil ustrezno kompenzacijo za prostovoljne gasilce. Nadomestitev ocenjene škode gozdov in zemljišč bo izvedena skozi [[interventni zakon]]. Prebivalce bodo pozvali, naj prijavijo škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju, popis škode po gozdovih pa bo ločeno izvajal tudi Zavod za gozdove. Zavod za gozdove bo do jeseni pripravil oceno stanja in načrt sanacije uničenega gozda, pri čemer bo območje delno pogozdeno, delno pa bo obnova potekala naravno. Predvidevajo predvsem preventivno ustvarjanje protipožarnih presek. == Galerija == {{čiščenje-galerija|članek}} {{Galerija|File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg|Gasilci se spopadajo s požarom ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|File:Na slovenskom Krasu danima traje borba s jednim od najvećih požara u Sloveniji.webm|Pripadniki slovenske vojske in gasilci na delu v bližini požarišča|7=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 10.jpg|8=Helikopterji v bližini požarišča|9=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|10=Gašenje požara ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|11=File:Helikopteri u Sloveniji svakih nekoliko minuta ukrcavaju vodu.webm|12=Helikopter med zajemanjem vode iz bazena v bližini požarišča|13=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 3.jpg|14=Požar na Krasu|15=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 2.jpg|16=Požar na Krasu|17=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg|18=Helikopterja na poti do požarišča|width=160|height=170|align=center}} {{zbirka|Category:2022 fires in Slovenia}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Požari v naravi]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] dl0yvvd2lkgay9o9053m0ljxd58b319 5724297 5724296 2022-07-26T22:12:24Z Marjan Tomki SI 190558 /* 22. julij */ poimenovanje vira wikitext text/x-wiki {{aktualno||požar}} {{dodaj vire}} {{Infopolje Dogodek|event=Požar na Krasu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=15. julij 2022|time=|duration=še traja|place=[[Kras (območje)|Kras]]|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}} '''Požar na Krasu''' se je začel 15.&nbsp;julija&nbsp;2022 in je zajel več kot 2000&nbsp;hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote [[Kras]]. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne [[burja|burje]] se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove. V Sloveniji se je z njim spoprijelo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilna zaščita]], [[Slovenska vojska]], [[Rdeči križ]], [[Zavod za gozdove]] in družba [[Slovenski državni gozdovi]], druge javne službe ter italijanska [[Gozdarska straža]]. Gašenje je potekalo v več sektorjih s podporo iz zraka. Poleg tega so potekali tudi gozdarska dela ustvarjanja presečnih pasov in čiščenja ter odstranjevanje ubojnih sredstev. Gašenje iz zraka so izvajali helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. V obeh državah so evakuirali več vasi ([[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu|Brestovico pri Komnu]], [[Klariči|Klariče]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar na pobočju [[Kremenjak]]a zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Italija== 19. julija je na več mestih zaradi isker ob zaviranju vlaka<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gasilci-se-se-vedno-borijo-s-pozarom-na-italijansk|title=Gasilci se še vedno borijo s požarom na italijanskem Krasu, zaradi cestnih zapor nastajajo zastoji|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> zagorelo na pobočjih Gorjupe Kupe (domače tudi Vrtače<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ognjeni-zublji-tudi-na-vrtacah-pri-jamljah|title=Ognjeni zublji tudi na Vrtačah pri Jamljah|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref>) ob železnici Devin–Sabliči na tržaškem Krasu, zaradi požara so prekinili železniški promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gori-med-devinom-in-sablici|title=Gori med Devinom in Sabliči|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Z nekaj drugimi lokalnimi cestami je bila zaprta avtocesta Moščenica–Vileš, pri tem so nastajali zastoji. Prebivalcem Tržiča je bilo odsvetovano zapuščanje domov. Požar so gasile gasilske enote celotne Furlanije–Julijske krajine in slovenski gasilci Kraške gasilske zveze,<ref name=":0" /> kasneje so se jim pridružili tudi dva Canadiera ter 8 helikopterjev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-jamljah-gorijo-hise|title=V Jamljah požar dosegel hiše|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Slovenski gasilci so ob slovenski meji na mejnem prehodu Klariči požaru preprečevali preskok prek ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-19}}</ref> 20. julija je požar dosegel Jamlje in tam oplazil hiše v Grudnovi in Gregorčičevi ulici, župan je odredil evakuacijo.<ref name=":1" /> Župan občine Devin–Nabrežina je 21. julija odredil nošnjo mask tipa FFP2 za okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ogenj-se-je-nevarno-priblizal-hisam-a-so-jih-uspel|title=Ogenj se je nevarno približal hišam, a so jih uspeli ubraniti, nekatere so plameni le oplazili|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Istega dne je pogorelo drevo na ločenemu pogorišču na goriškem delu italijanskega krasa pod seboj ubilo 56–letno koordinatorko civilne zaščite, Eleno Lo Duco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-praprotnem-je-v-boju-s-pozarom-umrla-prostovoljk|title=V Praprotnem je v boju s požarom umrla prostovoljka civilne zaščite|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> 21. julija je Autovie Venete avtocesto med Sesljanom in Redipuljo ponovno odprl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/med-sesljanom-in-redipuljo-je-odprta-avtocesta-v-o|title=Med Sesljanom in Redipuljo je odprta avtocesta v obe smeri|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Do 22. julija je bil požar na tržiškem delu Krasa pod nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na italijanski strani meje pod nadzorom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/pozar-na-italijanski-strani-meje-pod-nadzorom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-22|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> 23. julija je bila zaradi požara na slovenskem goriškem delu Krasa odrejena evakuacija vasi Gabrje in Vrh, a je bila ta preklicana že naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-italiji-preklicana-evakuacija-vasi-v-blizini-slo|title=V Italiji preklicana evakuacija vasi v bližini slovensko-italijanske meje|date=2022-07-24|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> ==Slovenija== {{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}} Požar je najprej nastal 15.&nbsp;julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17.&nbsp;julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20.&nbsp;julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000&nbsp;hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> ===Kronološki pregled=== ====15. julij==== Požar je najprej nastal ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]]. V gašenje se je vključilo 120 gasilcev poklicne policijske enote Nova Gorica in prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici ter nekaterih drugih manjših prostovoljnih gasilskih društev obalno-kraške regije ob pomoči helikopterjev [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in italijanske [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Požarišče je bilo dolgo 500 metrov in 100 metrov globoko. Gašenje je bilo oteženo zaradi težko dostopnega terena, vetra in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Požar je bil do večera obvladan, na območju pa je čez noč ostala lokalna [[požarna straža]]. Vzroka požara niso pojasnili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/zagorelo-v-blizini-bilja-pri-novi-gorici.html |title=Požar na Krasu pod nadzorom: 'Imeli smo veliko srečo, da je bil helikopter na voljo' |accessdate=26. julij 2022 |date=15. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====17. julij==== Ob 9.46 je zagorelo na vzpetini Renški vrh (449&nbsp;[[nadmorska višina|m&nbsp;n.&nbsp;v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":00">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče je merilo najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokrivalo 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorela sta predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16.&nbsp;uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref> ====18. julij==== Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski Canadair.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35&nbsp;kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref> ====19. julij==== Noč na Renškem vrhu je bila za gasilce mirna. Požar je bil popolnoma pod nadzorom. Na kraju je bilo približno 170 gasilcev, ki so večinoma čistili pogorišče in zalivali njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski helikopter in dva vojaška helikopterja [[Bell 412]] ter vojaško transportno letalo [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> ====20. julij==== Na slovensko stran se je razširil požar z italijanske strani meje. Iz vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter dela [[Miren|Mirna]] so morali evakuirati prebivalce; namestili so jih na prireditvenem prostoru v [[Opatje selo|Opatjem selu]]. Popoldne in proti večeru so se lahko vrnili domov, saj je gasilcem uspelo preprečiti razširjenje ognja na hiše. V gašenje je bilo vključenih več kot 800 gasilcev iz osmih gasilskih regij, trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja, avstrijski helikopter, transportno letalo pilatus in dve letali Canadair. Ogenj se je razširil prek ceste Miren-Lokvica, območje pa je prekril gost dim. Prizorišče so obiskali predsednik vlade [[Robert Golob]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]]. Logistično težavo je pomenila oskrba z vodo, saj je izpadlo [[hidrantno omrežje]]. V transport vode so zato vključili vse razpoložljive cisterne za vodo in prvič tudi policijski [[vodni top]]. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije [[Franci Petek]] je dejal, da so v minulih dneh požare že nekajkrat imeli pod nadzorom, vendar so zaradi burje in verjetnih požigov znova vzplamteli. Zaradi obsežnosti požara je bila vzpostavljena skupna koordinacijska točka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-goriskem-krasu-ogenj-pod-nadzorom-bolj-negotovo-na-italijanski-strani/ |title=Požar na Krasu bo ponoči nadzorovalo 800 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=20. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====21. julij==== Požar se je nadaljeval na treh večjih požariščih – pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem - in več manjših. Širil se je s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu. Zjutraj so evakuirali skupno več kot 400 prebivalcev vasi [[Vojščica]], [[Temnica]] in [[Novelo]], z zbirnim mestom v [[Komen|Komnu]]. Ogenj je bil od hiš v teh vaseh oddaljen le 300 metrov, Kostanjevici na Karsu pa se je približal na okoli 200 metrov. V gašenje je bilo vključenih 1100 ljudi, od tega 1000 prostovoljnih gasilcev, helikopterji in hrvaško letalo Canadair, ki pa se je popoldne zaradi gostega dima umaknilo. V reševanje so se vključili helikopter [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske ter slovaški helikopter in hrvaški helikopter Mi-8 MTV. Aktivirana je bila tudi inženirska enota z bagerjem. Agencija Republike Slovehnije za okolje je izdala opozorili o visoki onesnaženosti z delci PM<sub>10</sub> in ozonom na območju požarov in v širši okolici. Odstranjenih je bilo že okoli 70 granat. Razmere na terenu so se zelo zaostrile. Okoli 14.30 je ogenj preskočil cesto Vojščica-Temnica. Glavna naloga vseh sil je bila zadržati požarno linijo pred cesto Temnica-Renče. Po 19. uri so se razmere toliko umirile, da so se krajani Vojščice, Temnice in Novela večinoma lahko vrnili domov, toda zvečer je znova zagorelo v bližini Cerja. Gorel je borov gozd na nedostopnem terenu. Predsednik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da se pojavlja več nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti vzrok.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/trenutno-aktivni-trije-vecji-in-vec-manjsih-pozarov-ponoci-na-delu-500-gasilcev/634837 |title=Trenutno aktivni trije večji in več manjših požarov, ponoči na delu 500 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=21. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====22. julij==== Ponoči so se pojavljala nova žarišča, ki so jih gasilci z velikim naporom ohranjali pod nadzorom. Najmočneje je gorelo na Cerju nad Mirnom in v smeri proti Trstelju. Čez dan je bilo najhuje na območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]], kjer je bil nameščen štab intervencije. Znova je gorelo tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom. Na terenu je bilo več kot 1000 gasilcev, v letalsko podporo pa so se poleg treh slovenskih in avstrijskega helikopterja ter letala pilatus vključili dva srbska in dva madžarska helikopterja [[Mil Mi-17]]. Gašenje je močno oviral gost dim. Delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiralo zaradi toplote, je priletel proti gasilcem, vendar ni povzročil nesreče. Zaradi širjenja požara je bila odrejena evakuacija prebivalcev Opatjega sela, Nove vasi in Hudega Loga; zbirna točka je bila v Šempetru. Veter je iz burje prešel v močan [[jugo]], ogenj pa se je bliskovito širil. Oblak dima se je zvečer s Krasa razširil vse do Gorenjske in osrednje Slovenije ter poslabšal kakovost zraka po večjem delu države, zlasti pa na območju [[Koper|Kopra]].<ref name="22julZurnal24">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-huje-je-odrejene-nove-evakuacije-ognjena-stihija-je-neusmiljena-390125 |title=Ogenj še vedno divja, težave popoldan zakuhal veter |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Julij 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-akciji-tudi-slovaski-helikopter-black-hawk-video/ |title=V akciji tudi slovaški helikopter Black Hawk (VIDEO) |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Jul 2022 |format= |work= }}</ref> ====23. julij==== Ogenj je kljub silovitim prizadevanjem zajel vzpetino [[Trstelj]]. V gašenje požara je bilo vključenih več kot 1000 gasilcev. Čez dan so s podporo iz zraka uspeli razmere nekoliko umiriti. Na terenu so predvsem intenzivno zalivali robove požarišča, prostovoljci pa so pod koordinacijo Zavoda za gozdove izvajali protipožarne poseke in čiščenje okoli vasi. V gozdarske aktivnosti je bilo vključenih približno 300 prostovoljcev. V Sokolskem domu v [[Prvačina|Prvačini]] (Vipavska dolina) so vzpostavili preventivni operativni štab. Večinoma so gasili na območju Opatje selo–Temnica–Miren in Železna vrata–Trstelj. V gašenje so se vključili [[brezpilotni letalnik]] Belin Slovenske vojske ter dve romunski transportni letali [[Spartan C27-2]]. Evakuirani prebivalci naselij Opatje selo, Nova vas, Hudi Lok, Lokvica, Segeti in Vrtoče so se dopoldne lahko vrnili domov, še vedno pa je veljala evakuacija za [[Mohorini|Mohorine]], ki je bila preklicana popoldne. Na stavbah ni bilo večje škode, razen pogorele koče med Renčami in Trsteljem.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/pozar-na-trstelju-pod-nadzorom-a-skrbi-povzroca-napovedana-mocna-burja-proti-jutru/635066|title=Požar na Trstelju pod nadzorom, a skrbi povzroča napovedana močna burja proti jutru |accessdate=26. julij 2022 |date=23. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====24. julij==== Okrog 4. ure ponoči je območje prešla fronta z dežjem, ki pa ni kaj dosti pomagal. Tekom dneva je bil požar pod nadzorom, vendar je zaradi nekaj [[burja|burje]] še vedno obstajala nevarnost ponovnega izbruha. Na terenu je bilo približno 1500 gasilcev iz šestih gasilskih regij, helikopterji petih držav in romunski letali spartan. Gasili so manjša žarišča na severnem delu pogorišča, večjega požara pa ni bilo več. Enote na tleh so predvsem čistile pogorišče in zalivale robove požarišč, zračne enote pa so z uporabo termokamere zalivale točke podtalnih žarišč. Intenzivno se je izvajalo sekanje dreves. Kakovost zraka po državi se je izboljšala in je bila povsod v mejah normale. Območje sta znova obiskala predsednik vlade Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Ponoči bo na terenu 700 gasilcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/pozar-na-krasu-je-pod-nadzorom/635166 |title=Požar na Krasu je pod nadzorom |accessdate=27. julij 2022 |date=24. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ==Zapora prometnih poti== Zaradi požarov so bile na tržaškem in goriškem Krasu zaprte avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Solidarnost== Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. V Sloveniji je bila aktivirana ključna beseda ''gasilec5'' za finančne donacije z SMS-om. Predsednik države Borut Pahor je poudaril izjemno solidarnost prebivalstva Slovenije. Podjetnik [[Ivo Boscarol]] je napovedal obsežno donacijo za gasilce in prostovoljce, s katero bo podvojil znesek državnega nadomestila za gasilce in prostovoljce. Ta znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. ==Mednarodni odziv== V gašenje na območju so se poleg treh helikopterjev slovenske vojske in policije vključili še 1 avstrijski helikopter, 1 slovaški helikopter, 2 srbska helikopterja in 2 romunski letali [[Spartan C27-J]]. Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU [[Copernicus]]. ==Nastala škoda== ==Načrt za obnovo== ===Slovenija=== Predsednik vlade Robert Golob je napovedal sprejem zakona o gasilstvu, ki bo zagotovil ustrezno kompenzacijo za prostovoljne gasilce. Nadomestitev ocenjene škode gozdov in zemljišč bo izvedena skozi [[interventni zakon]]. Prebivalce bodo pozvali, naj prijavijo škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju, popis škode po gozdovih pa bo ločeno izvajal tudi Zavod za gozdove. Zavod za gozdove bo do jeseni pripravil oceno stanja in načrt sanacije uničenega gozda, pri čemer bo območje delno pogozdeno, delno pa bo obnova potekala naravno. Predvidevajo predvsem preventivno ustvarjanje protipožarnih presek. == Galerija == {{čiščenje-galerija|članek}} {{Galerija|File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg|Gasilci se spopadajo s požarom ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|File:Na slovenskom Krasu danima traje borba s jednim od najvećih požara u Sloveniji.webm|Pripadniki slovenske vojske in gasilci na delu v bližini požarišča|7=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 10.jpg|8=Helikopterji v bližini požarišča|9=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|10=Gašenje požara ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|11=File:Helikopteri u Sloveniji svakih nekoliko minuta ukrcavaju vodu.webm|12=Helikopter med zajemanjem vode iz bazena v bližini požarišča|13=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 3.jpg|14=Požar na Krasu|15=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 2.jpg|16=Požar na Krasu|17=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg|18=Helikopterja na poti do požarišča|width=160|height=170|align=center}} {{zbirka|Category:2022 fires in Slovenia}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Požari v naravi]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] 9oyf4cux5tlq11jwjfnwf81vd2aakv3 5724298 5724297 2022-07-26T22:29:04Z Marjan Tomki SI 190558 /* Mednarodni odziv */ Viri wikitext text/x-wiki {{aktualno||požar}} {{dodaj vire}} {{Infopolje Dogodek|event=Požar na Krasu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=15. julij 2022|time=|duration=še traja|place=[[Kras (območje)|Kras]]|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}} '''Požar na Krasu''' se je začel 15.&nbsp;julija&nbsp;2022 in je zajel več kot 2000&nbsp;hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote [[Kras]]. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne [[burja|burje]] se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove. V Sloveniji se je z njim spoprijelo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilna zaščita]], [[Slovenska vojska]], [[Rdeči križ]], [[Zavod za gozdove]] in družba [[Slovenski državni gozdovi]], druge javne službe ter italijanska [[Gozdarska straža]]. Gašenje je potekalo v več sektorjih s podporo iz zraka. Poleg tega so potekali tudi gozdarska dela ustvarjanja presečnih pasov in čiščenja ter odstranjevanje ubojnih sredstev. Gašenje iz zraka so izvajali helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. V obeh državah so evakuirali več vasi ([[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu|Brestovico pri Komnu]], [[Klariči|Klariče]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar na pobočju [[Kremenjak]]a zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Italija== 19. julija je na več mestih zaradi isker ob zaviranju vlaka<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gasilci-se-se-vedno-borijo-s-pozarom-na-italijansk|title=Gasilci se še vedno borijo s požarom na italijanskem Krasu, zaradi cestnih zapor nastajajo zastoji|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> zagorelo na pobočjih Gorjupe Kupe (domače tudi Vrtače<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ognjeni-zublji-tudi-na-vrtacah-pri-jamljah|title=Ognjeni zublji tudi na Vrtačah pri Jamljah|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref>) ob železnici Devin–Sabliči na tržaškem Krasu, zaradi požara so prekinili železniški promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gori-med-devinom-in-sablici|title=Gori med Devinom in Sabliči|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Z nekaj drugimi lokalnimi cestami je bila zaprta avtocesta Moščenica–Vileš, pri tem so nastajali zastoji. Prebivalcem Tržiča je bilo odsvetovano zapuščanje domov. Požar so gasile gasilske enote celotne Furlanije–Julijske krajine in slovenski gasilci Kraške gasilske zveze,<ref name=":0" /> kasneje so se jim pridružili tudi dva Canadiera ter 8 helikopterjev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-jamljah-gorijo-hise|title=V Jamljah požar dosegel hiše|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Slovenski gasilci so ob slovenski meji na mejnem prehodu Klariči požaru preprečevali preskok prek ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-19}}</ref> 20. julija je požar dosegel Jamlje in tam oplazil hiše v Grudnovi in Gregorčičevi ulici, župan je odredil evakuacijo.<ref name=":1" /> Župan občine Devin–Nabrežina je 21. julija odredil nošnjo mask tipa FFP2 za okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ogenj-se-je-nevarno-priblizal-hisam-a-so-jih-uspel|title=Ogenj se je nevarno približal hišam, a so jih uspeli ubraniti, nekatere so plameni le oplazili|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Istega dne je pogorelo drevo na ločenemu pogorišču na goriškem delu italijanskega krasa pod seboj ubilo 56–letno koordinatorko civilne zaščite, Eleno Lo Duco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-praprotnem-je-v-boju-s-pozarom-umrla-prostovoljk|title=V Praprotnem je v boju s požarom umrla prostovoljka civilne zaščite|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> 21. julija je Autovie Venete avtocesto med Sesljanom in Redipuljo ponovno odprl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/med-sesljanom-in-redipuljo-je-odprta-avtocesta-v-o|title=Med Sesljanom in Redipuljo je odprta avtocesta v obe smeri|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Do 22. julija je bil požar na tržiškem delu Krasa pod nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na italijanski strani meje pod nadzorom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/pozar-na-italijanski-strani-meje-pod-nadzorom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-22|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> 23. julija je bila zaradi požara na slovenskem goriškem delu Krasa odrejena evakuacija vasi Gabrje in Vrh, a je bila ta preklicana že naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-italiji-preklicana-evakuacija-vasi-v-blizini-slo|title=V Italiji preklicana evakuacija vasi v bližini slovensko-italijanske meje|date=2022-07-24|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> ==Slovenija== {{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}} Požar je najprej nastal 15.&nbsp;julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17.&nbsp;julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20.&nbsp;julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000&nbsp;hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> ===Kronološki pregled=== ====15. julij==== Požar je najprej nastal ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]]. V gašenje se je vključilo 120 gasilcev poklicne policijske enote Nova Gorica in prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici ter nekaterih drugih manjših prostovoljnih gasilskih društev obalno-kraške regije ob pomoči helikopterjev [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in italijanske [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Požarišče je bilo dolgo 500 metrov in 100 metrov globoko. Gašenje je bilo oteženo zaradi težko dostopnega terena, vetra in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Požar je bil do večera obvladan, na območju pa je čez noč ostala lokalna [[požarna straža]]. Vzroka požara niso pojasnili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/zagorelo-v-blizini-bilja-pri-novi-gorici.html |title=Požar na Krasu pod nadzorom: 'Imeli smo veliko srečo, da je bil helikopter na voljo' |accessdate=26. julij 2022 |date=15. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====17. julij==== Ob 9.46 je zagorelo na vzpetini Renški vrh (449&nbsp;[[nadmorska višina|m&nbsp;n.&nbsp;v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":00">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče je merilo najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokrivalo 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorela sta predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16.&nbsp;uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref> ====18. julij==== Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski Canadair.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35&nbsp;kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref> ====19. julij==== Noč na Renškem vrhu je bila za gasilce mirna. Požar je bil popolnoma pod nadzorom. Na kraju je bilo približno 170 gasilcev, ki so večinoma čistili pogorišče in zalivali njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski helikopter in dva vojaška helikopterja [[Bell 412]] ter vojaško transportno letalo [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> ====20. julij==== Na slovensko stran se je razširil požar z italijanske strani meje. Iz vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter dela [[Miren|Mirna]] so morali evakuirati prebivalce; namestili so jih na prireditvenem prostoru v [[Opatje selo|Opatjem selu]]. Popoldne in proti večeru so se lahko vrnili domov, saj je gasilcem uspelo preprečiti razširjenje ognja na hiše. V gašenje je bilo vključenih več kot 800 gasilcev iz osmih gasilskih regij, trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja, avstrijski helikopter, transportno letalo pilatus in dve letali Canadair. Ogenj se je razširil prek ceste Miren-Lokvica, območje pa je prekril gost dim. Prizorišče so obiskali predsednik vlade [[Robert Golob]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]]. Logistično težavo je pomenila oskrba z vodo, saj je izpadlo [[hidrantno omrežje]]. V transport vode so zato vključili vse razpoložljive cisterne za vodo in prvič tudi policijski [[vodni top]]. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije [[Franci Petek]] je dejal, da so v minulih dneh požare že nekajkrat imeli pod nadzorom, vendar so zaradi burje in verjetnih požigov znova vzplamteli. Zaradi obsežnosti požara je bila vzpostavljena skupna koordinacijska točka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-goriskem-krasu-ogenj-pod-nadzorom-bolj-negotovo-na-italijanski-strani/ |title=Požar na Krasu bo ponoči nadzorovalo 800 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=20. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====21. julij==== Požar se je nadaljeval na treh večjih požariščih – pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem - in več manjših. Širil se je s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu. Zjutraj so evakuirali skupno več kot 400 prebivalcev vasi [[Vojščica]], [[Temnica]] in [[Novelo]], z zbirnim mestom v [[Komen|Komnu]]. Ogenj je bil od hiš v teh vaseh oddaljen le 300 metrov, Kostanjevici na Karsu pa se je približal na okoli 200 metrov. V gašenje je bilo vključenih 1100 ljudi, od tega 1000 prostovoljnih gasilcev, helikopterji in hrvaško letalo Canadair, ki pa se je popoldne zaradi gostega dima umaknilo. V reševanje so se vključili helikopter [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske ter slovaški helikopter in hrvaški helikopter Mi-8 MTV. Aktivirana je bila tudi inženirska enota z bagerjem. Agencija Republike Slovehnije za okolje je izdala opozorili o visoki onesnaženosti z delci PM<sub>10</sub> in ozonom na območju požarov in v širši okolici. Odstranjenih je bilo že okoli 70 granat. Razmere na terenu so se zelo zaostrile. Okoli 14.30 je ogenj preskočil cesto Vojščica-Temnica. Glavna naloga vseh sil je bila zadržati požarno linijo pred cesto Temnica-Renče. Po 19. uri so se razmere toliko umirile, da so se krajani Vojščice, Temnice in Novela večinoma lahko vrnili domov, toda zvečer je znova zagorelo v bližini Cerja. Gorel je borov gozd na nedostopnem terenu. Predsednik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da se pojavlja več nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti vzrok.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/trenutno-aktivni-trije-vecji-in-vec-manjsih-pozarov-ponoci-na-delu-500-gasilcev/634837 |title=Trenutno aktivni trije večji in več manjših požarov, ponoči na delu 500 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=21. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====22. julij==== Ponoči so se pojavljala nova žarišča, ki so jih gasilci z velikim naporom ohranjali pod nadzorom. Najmočneje je gorelo na Cerju nad Mirnom in v smeri proti Trstelju. Čez dan je bilo najhuje na območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]], kjer je bil nameščen štab intervencije. Znova je gorelo tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom. Na terenu je bilo več kot 1000 gasilcev, v letalsko podporo pa so se poleg treh slovenskih in avstrijskega helikopterja ter letala pilatus vključili dva srbska in dva madžarska helikopterja [[Mil Mi-17]]. Gašenje je močno oviral gost dim. Delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiralo zaradi toplote, je priletel proti gasilcem, vendar ni povzročil nesreče. Zaradi širjenja požara je bila odrejena evakuacija prebivalcev Opatjega sela, Nove vasi in Hudega Loga; zbirna točka je bila v Šempetru. Veter je iz burje prešel v močan [[jugo]], ogenj pa se je bliskovito širil. Oblak dima se je zvečer s Krasa razširil vse do Gorenjske in osrednje Slovenije ter poslabšal kakovost zraka po večjem delu države, zlasti pa na območju [[Koper|Kopra]].<ref name="22julZurnal24">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-huje-je-odrejene-nove-evakuacije-ognjena-stihija-je-neusmiljena-390125 |title=Ogenj še vedno divja, težave popoldan zakuhal veter |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Julij 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-akciji-tudi-slovaski-helikopter-black-hawk-video/ |title=V akciji tudi slovaški helikopter Black Hawk (VIDEO) |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Jul 2022 |format= |work= }}</ref> ====23. julij==== Ogenj je kljub silovitim prizadevanjem zajel vzpetino [[Trstelj]]. V gašenje požara je bilo vključenih več kot 1000 gasilcev. Čez dan so s podporo iz zraka uspeli razmere nekoliko umiriti. Na terenu so predvsem intenzivno zalivali robove požarišča, prostovoljci pa so pod koordinacijo Zavoda za gozdove izvajali protipožarne poseke in čiščenje okoli vasi. V gozdarske aktivnosti je bilo vključenih približno 300 prostovoljcev. V Sokolskem domu v [[Prvačina|Prvačini]] (Vipavska dolina) so vzpostavili preventivni operativni štab. Večinoma so gasili na območju Opatje selo–Temnica–Miren in Železna vrata–Trstelj. V gašenje so se vključili [[brezpilotni letalnik]] Belin Slovenske vojske ter dve romunski transportni letali [[Spartan C27-2]]. Evakuirani prebivalci naselij Opatje selo, Nova vas, Hudi Lok, Lokvica, Segeti in Vrtoče so se dopoldne lahko vrnili domov, še vedno pa je veljala evakuacija za [[Mohorini|Mohorine]], ki je bila preklicana popoldne. Na stavbah ni bilo večje škode, razen pogorele koče med Renčami in Trsteljem.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/pozar-na-trstelju-pod-nadzorom-a-skrbi-povzroca-napovedana-mocna-burja-proti-jutru/635066|title=Požar na Trstelju pod nadzorom, a skrbi povzroča napovedana močna burja proti jutru |accessdate=26. julij 2022 |date=23. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====24. julij==== Okrog 4. ure ponoči je območje prešla fronta z dežjem, ki pa ni kaj dosti pomagal. Tekom dneva je bil požar pod nadzorom, vendar je zaradi nekaj [[burja|burje]] še vedno obstajala nevarnost ponovnega izbruha. Na terenu je bilo približno 1500 gasilcev iz šestih gasilskih regij, helikopterji petih držav in romunski letali spartan. Gasili so manjša žarišča na severnem delu pogorišča, večjega požara pa ni bilo več. Enote na tleh so predvsem čistile pogorišče in zalivale robove požarišč, zračne enote pa so z uporabo termokamere zalivale točke podtalnih žarišč. Intenzivno se je izvajalo sekanje dreves. Kakovost zraka po državi se je izboljšala in je bila povsod v mejah normale. Območje sta znova obiskala predsednik vlade Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Ponoči bo na terenu 700 gasilcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/pozar-na-krasu-je-pod-nadzorom/635166 |title=Požar na Krasu je pod nadzorom |accessdate=27. julij 2022 |date=24. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ==Zapora prometnih poti== Zaradi požarov so bile na tržaškem in goriškem Krasu zaprte avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Solidarnost== Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. V Sloveniji je bila aktivirana ključna beseda ''gasilec5'' za finančne donacije z SMS-om. Predsednik države Borut Pahor je poudaril izjemno solidarnost prebivalstva Slovenije. Podjetnik [[Ivo Boscarol]] je napovedal obsežno donacijo za gasilce in prostovoljce, s katero bo podvojil znesek državnega nadomestila za gasilce in prostovoljce. Ta znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. ==Mednarodni odziv== V gašenje na območju so se poleg treh helikopterjev slovenske vojske in policije vključili še 1 avstrijski helikopter, 1 slovaški helikopter, 2 srbska helikopterja in 2 romunski letali [[Spartan C27-J]]. Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU [[Copernicus]].<ref name="22julZurnal24"/> ==Nastala škoda== ==Načrt za obnovo== ===Slovenija=== Predsednik vlade Robert Golob je napovedal sprejem zakona o gasilstvu, ki bo zagotovil ustrezno kompenzacijo za prostovoljne gasilce. Nadomestitev ocenjene škode gozdov in zemljišč bo izvedena skozi [[interventni zakon]]. Prebivalce bodo pozvali, naj prijavijo škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju, popis škode po gozdovih pa bo ločeno izvajal tudi Zavod za gozdove. Zavod za gozdove bo do jeseni pripravil oceno stanja in načrt sanacije uničenega gozda, pri čemer bo območje delno pogozdeno, delno pa bo obnova potekala naravno. Predvidevajo predvsem preventivno ustvarjanje protipožarnih presek. == Galerija == {{čiščenje-galerija|članek}} {{Galerija|File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg|Gasilci se spopadajo s požarom ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|File:Na slovenskom Krasu danima traje borba s jednim od najvećih požara u Sloveniji.webm|Pripadniki slovenske vojske in gasilci na delu v bližini požarišča|7=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 10.jpg|8=Helikopterji v bližini požarišča|9=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|10=Gašenje požara ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|11=File:Helikopteri u Sloveniji svakih nekoliko minuta ukrcavaju vodu.webm|12=Helikopter med zajemanjem vode iz bazena v bližini požarišča|13=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 3.jpg|14=Požar na Krasu|15=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 2.jpg|16=Požar na Krasu|17=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg|18=Helikopterja na poti do požarišča|width=160|height=170|align=center}} {{zbirka|Category:2022 fires in Slovenia}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Požari v naravi]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] jinexhnfqv932jy8jwcj7yrwm4srctt 5724299 5724298 2022-07-26T22:41:11Z Marjan Tomki SI 190558 /* Slovenija */ Viri, tudi za razširitev wikitext text/x-wiki {{aktualno||požar}} {{dodaj vire}} {{Infopolje Dogodek|event=Požar na Krasu|image_name=Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 4.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija|date=15. julij 2022|time=|duration=še traja|place=[[Kras (območje)|Kras]]|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}} '''Požar na Krasu''' se je začel 15.&nbsp;julija&nbsp;2022 in je zajel več kot 2000&nbsp;hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote [[Kras]]. Gre za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Nastanek požara delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa ostaja nepojasnjen. Zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter močne [[burja|burje]] se je hitro razplamtel. Gašenje sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Zaradi NUS je imelo veliko vlogo gašenje iz zraka, saj gasilci niso mogli prodirati v notranjost požara, ampak so lahko predvsem branili robove. V Sloveniji se je z njim spoprijelo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilna zaščita]], [[Slovenska vojska]], [[Rdeči križ]], [[Zavod za gozdove]] in družba [[Slovenski državni gozdovi]], druge javne službe ter italijanska [[Gozdarska straža]]. Gašenje je potekalo v več sektorjih s podporo iz zraka. Poleg tega so potekali tudi gozdarska dela ustvarjanja presečnih pasov in čiščenja ter odstranjevanje ubojnih sredstev. Gašenje iz zraka so izvajali helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. V obeh državah so evakuirali več vasi ([[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu|Brestovico pri Komnu]], [[Klariči|Klariče]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar na pobočju [[Kremenjak]]a zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Italija== 19. julija je na več mestih zaradi isker ob zaviranju vlaka<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gasilci-se-se-vedno-borijo-s-pozarom-na-italijansk|title=Gasilci se še vedno borijo s požarom na italijanskem Krasu, zaradi cestnih zapor nastajajo zastoji|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> zagorelo na pobočjih Gorjupe Kupe (domače tudi Vrtače<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ognjeni-zublji-tudi-na-vrtacah-pri-jamljah|title=Ognjeni zublji tudi na Vrtačah pri Jamljah|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref>) ob železnici Devin–Sabliči na tržaškem Krasu, zaradi požara so prekinili železniški promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/gori-med-devinom-in-sablici|title=Gori med Devinom in Sabliči|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Z nekaj drugimi lokalnimi cestami je bila zaprta avtocesta Moščenica–Vileš, pri tem so nastajali zastoji. Prebivalcem Tržiča je bilo odsvetovano zapuščanje domov. Požar so gasile gasilske enote celotne Furlanije–Julijske krajine in slovenski gasilci Kraške gasilske zveze,<ref name=":0" /> kasneje so se jim pridružili tudi dva Canadiera ter 8 helikopterjev.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-jamljah-gorijo-hise|title=V Jamljah požar dosegel hiše|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Slovenski gasilci so ob slovenski meji na mejnem prehodu Klariči požaru preprečevali preskok prek ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-19}}</ref> 20. julija je požar dosegel Jamlje in tam oplazil hiše v Grudnovi in Gregorčičevi ulici, župan je odredil evakuacijo.<ref name=":1" /> Župan občine Devin–Nabrežina je 21. julija odredil nošnjo mask tipa FFP2 za okoliške vasi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/ogenj-se-je-nevarno-priblizal-hisam-a-so-jih-uspel|title=Ogenj se je nevarno približal hišam, a so jih uspeli ubraniti, nekatere so plameni le oplazili|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Istega dne je pogorelo drevo na ločenemu pogorišču na goriškem delu italijanskega krasa pod seboj ubilo 56–letno koordinatorko civilne zaščite, Eleno Lo Duco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-praprotnem-je-v-boju-s-pozarom-umrla-prostovoljk|title=V Praprotnem je v boju s požarom umrla prostovoljka civilne zaščite|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> 21. julija je Autovie Venete avtocesto med Sesljanom in Redipuljo ponovno odprl.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/med-sesljanom-in-redipuljo-je-odprta-avtocesta-v-o|title=Med Sesljanom in Redipuljo je odprta avtocesta v obe smeri|date=2022-07-21|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> Do 22. julija je bil požar na tržiškem delu Krasa pod nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na italijanski strani meje pod nadzorom|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/pozar-na-italijanski-strani-meje-pod-nadzorom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-24|date=2022-07-22|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> 23. julija je bila zaradi požara na slovenskem goriškem delu Krasa odrejena evakuacija vasi Gabrje in Vrh, a je bila ta preklicana že naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/v-italiji-preklicana-evakuacija-vasi-v-blizini-slo|title=V Italiji preklicana evakuacija vasi v bližini slovensko-italijanske meje|date=2022-07-24|accessdate=2022-07-24|publisher=Primorske novice}}</ref> ==Slovenija== {{več slik|direction=horizontal|footer=Obseg požarišča na slovenskem delu Krasa 19. in 22. julija 2022.|image2=2022-07-22-00 00 2022-07-22-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|image1=2022-07-19-00 00 2022-07-19-23 59 Sentinel-2 L2A Burn Area Index (BAI).png|width=180}} Požar je najprej nastal 15.&nbsp;julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17.&nbsp;julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20.&nbsp;julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000&nbsp;hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> ===Kronološki pregled=== ====15. julij==== Požar je najprej nastal ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]]. V gašenje se je vključilo 120 gasilcev poklicne policijske enote Nova Gorica in prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici ter nekaterih drugih manjših prostovoljnih gasilskih društev obalno-kraške regije ob pomoči helikopterjev [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in italijanske [[civilna zaščita|civilne zaščite]]. Požarišče je bilo dolgo 500 metrov in 100 metrov globoko. Gašenje je bilo oteženo zaradi težko dostopnega terena, vetra in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Požar je bil do večera obvladan, na območju pa je čez noč ostala lokalna [[požarna straža]]. Vzroka požara niso pojasnili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/zagorelo-v-blizini-bilja-pri-novi-gorici.html |title=Požar na Krasu pod nadzorom: 'Imeli smo veliko srečo, da je bil helikopter na voljo' |accessdate=26. julij 2022 |date=15. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====17. julij==== Ob 9.46 je zagorelo na vzpetini Renški vrh (449&nbsp;[[nadmorska višina|m&nbsp;n.&nbsp;v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":00">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče je merilo najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokrivalo 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorela sta predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16.&nbsp;uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref> ====18. julij==== Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski Canadair.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35&nbsp;kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref> ====19. julij==== Noč na Renškem vrhu je bila za gasilce mirna. Požar je bil popolnoma pod nadzorom. Na kraju je bilo približno 170 gasilcev, ki so večinoma čistili pogorišče in zalivali njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski helikopter in dva vojaška helikopterja [[Bell 412]] ter vojaško transportno letalo [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> ====20. julij==== Na slovensko stran se je razširil požar z italijanske strani meje. Iz vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter dela [[Miren|Mirna]] so morali evakuirati prebivalce; namestili so jih na prireditvenem prostoru v [[Opatje selo|Opatjem selu]]. Popoldne in proti večeru so se lahko vrnili domov, saj je gasilcem uspelo preprečiti razširjenje ognja na hiše. V gašenje je bilo vključenih več kot 800 gasilcev iz osmih gasilskih regij, trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja, avstrijski helikopter, transportno letalo pilatus in dve letali Canadair. Ogenj se je razširil prek ceste Miren-Lokvica, območje pa je prekril gost dim. Prizorišče so obiskali predsednik vlade [[Robert Golob]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]]. Logistično težavo je pomenila oskrba z vodo, saj je izpadlo [[hidrantno omrežje]]. V transport vode so zato vključili vse razpoložljive cisterne za vodo in prvič tudi policijski [[vodni top]]. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije [[Franci Petek]] je dejal, da so v minulih dneh požare že nekajkrat imeli pod nadzorom, vendar so zaradi burje in verjetnih požigov znova vzplamteli. Zaradi obsežnosti požara je bila vzpostavljena skupna koordinacijska točka.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-goriskem-krasu-ogenj-pod-nadzorom-bolj-negotovo-na-italijanski-strani/ |title=Požar na Krasu bo ponoči nadzorovalo 800 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=20. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====21. julij==== Požar se je nadaljeval na treh večjih požariščih – pri Novi vasi, pri Vojščici in na liniji med Cerjem in Trsteljem - in več manjših. Širil se je s severnega območja Kostanjevice na Krasu in se približeval požarišču na Renškem vrhu. Zjutraj so evakuirali skupno več kot 400 prebivalcev vasi [[Vojščica]], [[Temnica]] in [[Novelo]], z zbirnim mestom v [[Komen|Komnu]]. Ogenj je bil od hiš v teh vaseh oddaljen le 300 metrov, Kostanjevici na Karsu pa se je približal na okoli 200 metrov. V gašenje je bilo vključenih 1100 ljudi, od tega 1000 prostovoljnih gasilcev, helikopterji in hrvaško letalo Canadair, ki pa se je popoldne zaradi gostega dima umaknilo. V reševanje so se vključili helikopter [[Eurocopter AS532 Cougar]] Slovenske vojske ter slovaški helikopter in hrvaški helikopter Mi-8 MTV. Aktivirana je bila tudi inženirska enota z bagerjem. Agencija Republike Slovehnije za okolje je izdala opozorili o visoki onesnaženosti z delci PM<sub>10</sub> in ozonom na območju požarov in v širši okolici. Odstranjenih je bilo že okoli 70 granat. Razmere na terenu so se zelo zaostrile. Okoli 14.30 je ogenj preskočil cesto Vojščica-Temnica. Glavna naloga vseh sil je bila zadržati požarno linijo pred cesto Temnica-Renče. Po 19. uri so se razmere toliko umirile, da so se krajani Vojščice, Temnice in Novela večinoma lahko vrnili domov, toda zvečer je znova zagorelo v bližini Cerja. Gorel je borov gozd na nedostopnem terenu. Predsednik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da se pojavlja več nepredvidljivih požarov, za katere je težko oceniti vzrok.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/trenutno-aktivni-trije-vecji-in-vec-manjsih-pozarov-ponoci-na-delu-500-gasilcev/634837 |title=Trenutno aktivni trije večji in več manjših požarov, ponoči na delu 500 gasilcev |accessdate=26. julij 2022 |date=21. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====22. julij==== Ponoči so se pojavljala nova žarišča, ki so jih gasilci z velikim naporom ohranjali pod nadzorom. Najmočneje je gorelo na Cerju nad Mirnom in v smeri proti Trstelju. Čez dan je bilo najhuje na območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]], kjer je bil nameščen štab intervencije. Znova je gorelo tudi pod daljnovodom med Lokvico in Mirnom. Na terenu je bilo več kot 1000 gasilcev, v letalsko podporo pa so se poleg treh slovenskih in avstrijskega helikopterja ter letala pilatus vključili dva srbska in dva madžarska helikopterja [[Mil Mi-17]]. Gašenje je močno oviral gost dim. Delec ubojnega sredstva, ki je eksplodiralo zaradi toplote, je priletel proti gasilcem, vendar ni povzročil nesreče. Zaradi širjenja požara je bila odrejena evakuacija prebivalcev Opatjega sela, Nove vasi in Hudega Loga; zbirna točka je bila v Šempetru. Veter je iz burje prešel v močan [[jugo]], ogenj pa se je bliskovito širil. Oblak dima se je zvečer s Krasa razširil vse do Gorenjske in osrednje Slovenije ter poslabšal kakovost zraka po večjem delu države, zlasti pa na območju [[Koper|Kopra]].<ref name="22julZurnal24">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-huje-je-odrejene-nove-evakuacije-ognjena-stihija-je-neusmiljena-390125 |title=Ogenj še vedno divja, težave popoldan zakuhal veter |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Julij 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-akciji-tudi-slovaski-helikopter-black-hawk-video/ |title=V akciji tudi slovaški helikopter Black Hawk (VIDEO) |accessdate=26. Jul 2022 |date=22. Jul 2022 |format= |work= }}</ref> ====23. julij==== Ogenj je kljub silovitim prizadevanjem zajel vzpetino [[Trstelj]]. V gašenje požara je bilo vključenih več kot 1000 gasilcev. Čez dan so s podporo iz zraka uspeli razmere nekoliko umiriti. Na terenu so predvsem intenzivno zalivali robove požarišča, prostovoljci pa so pod koordinacijo Zavoda za gozdove izvajali protipožarne poseke in čiščenje okoli vasi. V gozdarske aktivnosti je bilo vključenih približno 300 prostovoljcev. V Sokolskem domu v [[Prvačina|Prvačini]] (Vipavska dolina) so vzpostavili preventivni operativni štab. Večinoma so gasili na območju Opatje selo–Temnica–Miren in Železna vrata–Trstelj. V gašenje so se vključili [[brezpilotni letalnik]] Belin Slovenske vojske ter dve romunski transportni letali [[Spartan C27-2]]. Evakuirani prebivalci naselij Opatje selo, Nova vas, Hudi Lok, Lokvica, Segeti in Vrtoče so se dopoldne lahko vrnili domov, še vedno pa je veljala evakuacija za [[Mohorini|Mohorine]], ki je bila preklicana popoldne. Na stavbah ni bilo večje škode, razen pogorele koče med Renčami in Trsteljem.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/pozar-na-trstelju-pod-nadzorom-a-skrbi-povzroca-napovedana-mocna-burja-proti-jutru/635066|title=Požar na Trstelju pod nadzorom, a skrbi povzroča napovedana močna burja proti jutru |accessdate=26. julij 2022 |date=23. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ====24. julij==== Okrog 4. ure ponoči je območje prešla fronta z dežjem, ki pa ni kaj dosti pomagal. Tekom dneva je bil požar pod nadzorom, vendar je zaradi nekaj [[burja|burje]] še vedno obstajala nevarnost ponovnega izbruha. Na terenu je bilo približno 1500 gasilcev iz šestih gasilskih regij, helikopterji petih držav in romunski letali spartan. Gasili so manjša žarišča na severnem delu pogorišča, večjega požara pa ni bilo več. Enote na tleh so predvsem čistile pogorišče in zalivale robove požarišč, zračne enote pa so z uporabo termokamere zalivale točke podtalnih žarišč. Intenzivno se je izvajalo sekanje dreves. Kakovost zraka po državi se je izboljšala in je bila povsod v mejah normale. Območje sta znova obiskala predsednik vlade Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor. Ponoči bo na terenu 700 gasilcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/pozar-na-krasu-je-pod-nadzorom/635166 |title=Požar na Krasu je pod nadzorom |accessdate=27. julij 2022 |date=24. julij 2022 |format= |work= }}</ref> ==Zapora prometnih poti== Zaradi požarov so bile na tržaškem in goriškem Krasu zaprte avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest. ==Solidarnost== Ogromno podjetij in posameznikov je gasilcem doniralo pijačo in hrano. V Sloveniji je bila aktivirana ključna beseda ''gasilec5'' za finančne donacije z SMS-om. Predsednik države Borut Pahor je poudaril izjemno solidarnost prebivalstva Slovenije. Podjetnik [[Ivo Boscarol]] je napovedal obsežno donacijo za gasilce in prostovoljce, s katero bo podvojil znesek državnega nadomestila za gasilce in prostovoljce. Ta znaša 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki pri gašenju sodelujejo do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki pri gašenju sodelujejo več kot osem ur na dan. Na številnih mestih so bile postavljene table z zahvalo gasilcem in prostovoljcem. Številni posamezniki in podjetja so ponudila podporo tudi prebivalcem prizadetih območij. ==Mednarodni odziv== V gašenje na območju so se poleg treh helikopterjev slovenske vojske in policije vključili še 1 avstrijski helikopter, 1 slovaški helikopter, 2 srbska helikopterja in 2 romunski letali [[Spartan C27-J]]. Na zahtevo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je stanje spremljal tudi satelitski sistem programa EU [[Copernicus]].<ref name="22julZurnal24"/> ==Nastala škoda== ==Načrt za obnovo== ===Slovenija=== Predsednik vlade Robert Golob je napovedal sprejem zakona o gasilstvu, ki bo zagotovil ustrezno kompenzacijo za prostovoljne gasilce. Nadomestitev ocenjene škode gozdov in zemljišč bo izvedena skozi [[interventni zakon]]. Prebivalce bodo pozvali, naj prijavijo škodo na premičnem ali nepremičnem premoženju, popis škode po gozdovih pa bo ločeno izvajal tudi Zavod za gozdove. Zavod za gozdove bo do jeseni pripravil oceno stanja in načrt sanacije uničenega gozda, pri čemer bo območje delno pogozdeno, delno pa bo obnova potekala naravno. Predvidevajo predvsem preventivno ustvarjanje protipožarnih presek.<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika-gospodarstvo/golob-obljubil-vlada-bo-prostovoljnim-gasilcem-uredila-financno |title=Golob prostovoljnim gasilcem obljubil finančno nadomestilo |accessdate=27. Julij 2022 |date=22. Julij 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/koliko-let-bo-potrebno-da-se-obnovi-gozd-po-pozaru/ |title=Koliko let bo potrebnih, da se bo obnovil gozd po požaru? |accessdate=27. Julij 2022 |date=22. Julij 2022 |format= |work= }}</ref> == Galerija == {{čiščenje-galerija|članek}} {{Galerija|File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg|Gasilci se spopadajo s požarom ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|File:Na slovenskom Krasu danima traje borba s jednim od najvećih požara u Sloveniji.webm|Pripadniki slovenske vojske in gasilci na delu v bližini požarišča|7=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 10.jpg|8=Helikopterji v bližini požarišča|9=File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|10=Gašenje požara ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]] pri odcepu za [[Cerje (hrib)|Cerje]]|11=File:Helikopteri u Sloveniji svakih nekoliko minuta ukrcavaju vodu.webm|12=Helikopter med zajemanjem vode iz bazena v bližini požarišča|13=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 3.jpg|14=Požar na Krasu|15=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 2.jpg|16=Požar na Krasu|17=File:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg|18=Helikopterja na poti do požarišča|width=160|height=170|align=center}} {{zbirka|Category:2022 fires in Slovenia}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Požari v naravi]] [[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2022]] 0ee4i7vhsu8rilpskoi2ugf8hb5u04o Crvena jabuka 0 521666 5724043 5724037 2022-07-26T12:02:27Z Romanm 13 /* Nov začetek */ tn. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group | name = Crvena jabuka | image = Crvena jabuka band.jpg | origin = Sarajevo | genre = rock, pop | years_active = 1985-1991, 1996- | label = Jugoton, Croatia Records }} '''Crvena Jabuka''' je [[rock]] zasedba iz [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|bivše Jugoslavije]], ki izvira iz [[Sarajevo|Sarajeva]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], trenutno pa deluje v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Split|Splitu]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] . V nekdanji Jugoslaviji je bila ena najuspešnejših in najbolj plodnih skupin. == Zgodovina == Skupina Crvena jabuka je bila ustanovljena leta [[1985]] v [[Sarajevo|Sarajevu]]. V prvotni postavi so skupino sestavljali: Dražen Ričl Zijo (vokal, solo kitara, tekstopisec), Zlatko Arslanagić Zlaja (ritem kitara, tekstopisec), Dražen Žerić Žera ([[Klaviatura|klaviature]], spremljevalni vokal), [[Aljoša Buha]] ([[bas kitara]]) in Darko Jelčić Cunja ([[Boben|bobni]], [[tolkala]]). Njihovo glasbo so navdihnili [[The Beatles|Beatles]] in [[Indexi]]. Prvi album ''Crvena jabuka'', ki je izšel leta [[1986]], je bil takojšen uspeh. Skupina je hitro pridobila veliko popularnost po vsej bivši Jugoslaviji. Poleti 1986 je skupina odšla na koncert v [[Mostar]] in pri Jablanici doživela prometno nesrečo, v kateri sta umrla Dražen Ričl Zijo in Aljoša Buha. Po enoletnem premoru je skupina izdala drugi album »Za sve ove godine«, ki je veljal za nekakšno posvetilo. Zdelo se je, da je skupina razpadla, saj je bil preminuli Ričl njena poosebitev in duša, a je uspeh drugega albuma spodbudil preostale člane, da so nadaljevali kot trio, v katerem so delovali Zlatko Arslanagić, pevec Dražen Žerić in Darko Jelčić na bobnih. Skupini sta se pridružila Nikša Bratoš iz skupine Valentino in basist Branko Sauka. Kmalu se jim je pridružil klaviaturist Zlatko Volarević "Dilajla". Njihov tretji album "Sanjati", izdan leta [[1988]], je bil še večji uspeh in velja za enega najboljših pop albumov, ki so bili kdajkoli izdani na območju nekdanje Jugoslavije. Po izidu albuma je skupina začela veliko turnejo s 180 koncerti po vsej Jugoslaviji. Po koncu turneje januarja 1989 so ponovno posneli studijski album, četrti po vrsti, z naslovom "Tamo gdje ljubav počinje". Ta album je prinesel nekaj poznanih balad, kot so "Volio bih da si tu", "Tuga, ti i ja", "Ostani" itd. V Tašmajdanskem parku, [[23. junij|23. junija]] [[1989]]. letu je skupina priredila nepozaben koncert, na katerem niti poletni naliv ni uspel razgnati občinstva. V nadaljevanju turneje so v Sarajevu, [[Podgorica|Titogradu]] (danes Podgorica), [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Banja Luka|Banja Luki]] posneli koncertni album "Uzmi me kad hoćeš ti", ki je prišel v prodajo leta 1990. Takrat je na koncertih kitaro igral novi član skupine Igor Ivanović, ki je zamenjal Nikšo Bratoša, slednji se je namreč takrat posvečal zgolj studijskemu delu. Leta 1990, ko je album Sanjati dosegel zlato naklado, je skupina zanj prejela mednarodno nagrado. V začetku leta 1991 so posneli svoj novi album "Nekako s proljeća". S skupino je bil ponovno Nikša Bratoš, ki je poskrbel za produkcijo in kitarsko spremljavo, skupaj z novim kitaristom Zoranom Šerbedžijo. Vse pesmi je napisal Zlaja. Gost na plošči je bil [[Kemal Monteno]], ki je odpel vokal v naslovni pesmi "Nekako s proljeća". Album je prišel v prodajo spomladi istega leta. Zaradi zelo slabe politične situacije v Jugoslaviji skupina ni mogla promovirati albuma na koncertih po vsej državi. Prvi je Sarajevo zapustil vodja skupine Zlatko Arslanagić, ki se je preselil v London in kasneje v Kanado. Bane Sauka se je preselil na Češko, Dilajla v rodni Metković, Zoran Šerbedžija v Nemčijo, Nikša v Zagreb, Žera in Cunja pa sta v Sarajevu ostala do sredine leta 1994, ko so se preselili v Zagreb. === Nov začetek === Skupina je imela premor do konca vojne leta 1995, ko je Dražen Žerić ponovno združil skupino v novi sestavi. Danijel Lastrić je igral klaviature, Krešimir Kaštelan "Krešo" bas, ostala ekipa pa je ostala ista — Darko Jelčić "Cunja" za bobni in Nikša Bratoš kot kitarist, z izjemo Zlaje, ki je napisal skoraj vse pesmi v obdobju od leta 1985 do leta 1991. Skupini se je pridružil še en kitarist, Mario Vukčević "Džimi". Od tega trenutka so začeli ustvarjati material za novi album. Na albumu je nekaj besedil, ki jih je napisal pokojni Dražen Ričl. Pri nastajanju albuma sta sodelovala tudi [[Saša Lošić|Saša Losić]] in Zlatan Fazlić. Novi album "In your eyes" je bil naprodaj 17. novembra 1996. Skupina je organizirala koncerte v [[Sloveniji]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]], v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ter na [[Danska|Danskem]], kjer se jim je pridružil novi kitarist Saša Zalepugin. Del posnetka s koncerta v Zagrebu so prenesli na zgoščenko »Live«, ki je izšla leta 2001. Po njihovi vrnitvi iz Danske sta bila koncerta 16. maja 1997 v Tuzli in 17. maja 1997 na prepolni sarajevski Skenderiji. Po uspešni turneji po domovini in tujini so se odločili za počitnice v [[Makarska|Makarski]], kjer so nekoč Zlaja, Ričl, Aljoša, Žera in Cunja začeli pripravljati svoj prvi album. Tam so namesto počitka pravzaprav začeli ustvarjati material za svoj novi album z naslovom "Svet je pisana žoga". V času dopusta je skupino zapustil kitarist Mario Vukčević "Džimi". Novi album je prinesel več uspešnic, kot so "Vjetar", "Stižu me sjećanja" in "Da mi je do nje". Po izidu novega albuma se je skupina odpravila na turnejo, kjer so posneli koncertni album "Riznice sjećanja". Skupino je zapustil Saša Zalepugin, na njegovo mesto pa je stopil Zlatko Bebek. V Zagrebu so 13. in 14. februarja 1999 odigrali akustični koncert in ga izdali pod imenom »Zakladi spominov«. Poleg standardnih uspešnic je bila premierno izvedena pesem "Moje mesto". Istega leta je Dražen Žerić sodeloval na bosanskem izboru za Pesem Evrovizije s pesmijo Zlatana Fazlića "Život bih proveo ispod mostova". Leto kasneje je izšel album "Sve što sanjam". V Srbiji ga je pod licenco izdala Grand produkcija. Poleg »Tvoga srca vrata« sta bili zelo priljubljeni tudi pesmi dalmatinskega in tamburaškega melosa »Niko nije lud da spava« in »Ni zadnji, ni prvi«. Videospot ene bolj znanih pesmi z izdanega albuma z naslovom "Tvojim željama vođen" je bil objavljen leta 2002. Naslednje leto maja pa se je skupina odločila za predstavitev albuma v Srbiji, kjer so ivedli svoj prvi koncert v Beogradu po razpadu Jugoslavije. 20 let od prvega albuma je zaznamoval album "Oprosti što je ljubavna". V spomin na Dražena Ričla je bila na novo posneta pesem "Tugo nesrećo", za Aljošo Bukho pa priredba »Zarjavele trube« skupine Congress. Ustvarjalni zaton se bo pokazal s pojavom albuma "Duša Sarajeva". Malce pozornosti so nase pritegnile le pesmi, kot sta »Oči boje srce« in »Ja sam Bogu blizu«. Na zgoščenki je tudi posneta priredba Kemala Montena "Napiši jednu ljubavnu". V filmu Dejana Radonića "Duhovi Sarajeva" sta Hari Mata Hari in Žera zapela glavno skladbo "Dok teče Miljacka". Na CMC festivalu leta 2008 so sodelovali s pesmijo ''"Glupo je"'', v [[Široki Brijeg|Širokem Brijegu]] pa na radijskem festivalu Hercegovina s pesmijo "Šampanjski poljubac", ki je izšla na naslednjem albumu preprosto imenovanem "Volim te" (2009). 25 let od nastanka skupine so obeležili s štirikratno CD kompilacijo največjih uspešnic "Da nije ljubavi" ter prvim DVD-jem z video posnetki "S one strani spominov". Na antologijski kompilaciji so tudi na novo posnete stare uspešnice »S tvojih usana«, »Za sve ove godine«, »Umrijeću noćas od ljepote«, »Osim tebe ljubi«, »Kad kazaljke se poklope« (originalna verzija je novoletni promocijski singel iz leta 1988 ), "Dirlija" (gost v rap sekciji - Shorty). Obletnici je sledila zelo odmevna turneja, ki je skupini povrnila veliko popularnost. Konec leta 2010 so ansirali radijsko uspešnico "Ukrast' ću ti snove", marca 2011 pa z [[Željko Bebek|Željkom Bebekom]] pesem "Kletva", ki je napovedala 13. studijski album "Za tvojo ljubav". Na albumu tako kot prej prepevajo ljubezenske pesmi, a tudi nepojmljivo veliko priredb. Po 15 letih se je skupini spet pridružil gostujoči frontman [[Plavi orkestar|Plavega orkestra]], Saša Lošić, in sicer v pesmi "Ljubav je jaka". Konec leta 2011 je bil posnet duet "Istok, severm jug, zapad" z [[Indira Radić|Indiro Radić]] . Maja 2013 je skupina izdala singel z naslovom "Imam neke fore", ki je napovedal izid 14. studijskega albuma "Nek bude ljubav", ki je izšel junija 2013. Na albumu so tudi bolj zanimivi dueti: "Crveni Poljupci" s Kemalom Montenom, duet s Halidom Bešlićem "Godinama" v živi izvedbi ter duet Žere in Nevernih Bebe "Ovo je kraj". 18. februarja 2014 je skupina imela unplugged koncert v dvorani "Vatroslav Lisinski". Zasedba je posneteg tistega koncerta izdala kot dvojno zgoščenko z naslovom "Bivše curice, dječa - Unplugged Live in Lisinski". Kompilacija vsebuje simboličnih 30 pesmi, saj je v naslednjem letu 2015 skupina praznovala 30 let obstoja. Ob tem jubileju je bil načrtovan tudi izid novega albuma. == Člani skupine == === Trenutni člani === * Dražen Žerić Žera - ([[Pevec|vokal]], spremljevalni vokal, [[Klaviatura|klaviature]], programiranje, melodija, [[harmonika]], [[Orglice (glasbilo)|harmonika]], [[flavta]], [[tolkala]]) * Dario Duvnjak - (kitara) * Krešimir Kaštelan Krešo - ([[bas kitara]], akustična kitara, klaviature, tolkala) * Adrijan Borić - (bobni, tolkala) * Stjepan Šarić - (klaviature) === Bivši člani === * Darko Jelčić Cunja - ([[Boben|bobni]], tolkala) * Dražen Ričl Zijo Para - (vokal, solo kitara, tekstopisec, skladatelj) * Zlatko Arslanagić Zlaja - (ritem kitara, solo kitara, akustična kitara, bas kitara, tolkala, spremljevalni vokal, tekstopisec, skladatelj) * [[Aljoša Buha]] - (bas kitara) * Nikša Bratoš - (solo kitara, ritem kitara, akustična kitara, bas kitara, tamburin, klaviature, sintetizatorska kitara, programiranje, [[mandolina]], harmonika, [[violina]], harmonika, [[trobenta]], [[pozavna]], [[saksofon]], [[klarinet]], flavta, melodika, tolkala, spremljevalni vokalist, [[skladatelj]]) * Srdjan Šerbedžija - (bas kitara) * Branko Sauka Bane - (bas kitara) * Zlatko Volarević Dilajla - (klaviature, programiranje, spremljevalni vokal) * Igor Ivanović - (solo kitara, ritem kitara, spremljevalni vokal) * Zoran Šerbedžija Zoka - (ritem kitara, solo kitara) * Danijel Lastrić - (klaviature, spremljevalni vokal) * Mario Vukčević Jimi - (solo kitara, ritem kitara) * Saša Zalepugin - (solo kitara, ritem kitara) * Zlatko Bebek - (solo kitara, ritem kitara) * Josip Andrić - (klaviature, programiranje) * Marko Belošević - (klaviature, programiranje) * Damir Gonz - (solo kitara, ritem kitara, akustična kitara, klaviature, programiranje, tolkala, spremljevalni vokali) == Literatura == * {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}} == Zunanje povezave == * [https://archive.is/20121129121908/www.facebook.com/pages/Crvena-Jabuka/11658608909/ Uradna Facebook stran] * [https://web.archive.org/web/20051231231405/http://www.crvenajabuka.com/ Uradna stran] ''(ni posodobljena od leta 2002)'' ''leta)'' * [http://diskografije.com/crvena-jabuka/ Diskografija Red Apple] {{Wayback|url=http://diskografije.com/crvena-jabuka/|date=20160303181512}} * [http://www.blic.rs/zabava/vesti/tuzna-godisnjica-proslo-je-30-godina-od-nesrece-u-kojoj-su-poginuli-clanovi-benda/jnrsce7?ref=fbblic 30 let mineva od nesreče, v kateri so umrli člani zasedbe Crvena jabuka (Blic, 19. 9. 2016)] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1985]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] cablck9wvh29r3p980fy38fbj76d44d 5724053 5724043 2022-07-26T12:18:20Z EmiliaITČA 207895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group | name = Crvena jabuka | image = Crvena jabuka band.jpg | origin = Sarajevo | genre = rock, pop | years_active = 1985-1991, 1996- | label = Jugoton, Croatia Records }} '''Crvena Jabuka''' je [[rock]] zasedba iz [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|bivše Jugoslavije]], ki izvira iz [[Sarajevo|Sarajeva]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], trenutno pa deluje v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Split|Splitu]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] . V nekdanji Jugoslaviji je bila ena najuspešnejših in najbolj plodnih skupin. == Zgodovina == Skupina Crvena jabuka je bila ustanovljena leta [[1985]] v [[Sarajevo|Sarajevu]]. V prvotni postavi so skupino sestavljali: Dražen Ričl Zijo (vokal, solo kitara, tekstopisec), Zlatko Arslanagić Zlaja (ritem kitara, tekstopisec), Dražen Žerić Žera ([[Klaviatura|klaviature]], spremljevalni vokal), [[Aljoša Buha]] ([[bas kitara]]) in Darko Jelčić Cunja ([[Boben|bobni]], [[tolkala]]). Njihovo glasbo so navdihnili [[The Beatles|Beatles]] in [[Indexi]]. Prvi album ''Crvena jabuka'', ki je izšel leta [[1986]], je bil takojšen uspeh. Skupina je hitro pridobila veliko popularnost po vsej bivši Jugoslaviji. Poleti 1986 je skupina odšla na koncert v [[Mostar]] in pri Jablanici doživela prometno nesrečo, v kateri sta umrla Dražen Ričl Zijo in Aljoša Buha. Po enoletnem premoru je skupina izdala drugi album »Za sve ove godine«, ki je veljal za nekakšno posvetilo. Zdelo se je, da je skupina razpadla, saj je bil preminuli Ričl njena poosebitev in duša, a je uspeh drugega albuma spodbudil preostale člane, da so nadaljevali kot trio, v katerem so delovali Zlatko Arslanagić, pevec Dražen Žerić in Darko Jelčić na bobnih. Skupini sta se pridružila Nikša Bratoš iz skupine Valentino in basist Branko Sauka. Kmalu se jim je pridružil klaviaturist Zlatko Volarević "Dilajla". Njihov tretji album "Sanjati", izdan leta [[1988]], je bil še večji uspeh in velja za enega najboljših pop albumov, ki so bili kdajkoli izdani na območju nekdanje Jugoslavije. Po izidu albuma je skupina začela veliko turnejo s 180 koncerti po vsej Jugoslaviji. Po koncu turneje januarja 1989 so ponovno posneli studijski album, četrti po vrsti, z naslovom "Tamo gdje ljubav počinje". Ta album je prinesel nekaj poznanih balad, kot so "Volio bih da si tu", "Tuga, ti i ja", "Ostani" itd. V Tašmajdanskem parku, [[23. junij|23. junija]] [[1989]]. letu je skupina priredila nepozaben koncert, na katerem niti poletni naliv ni uspel razgnati občinstva. V nadaljevanju turneje so v Sarajevu, [[Podgorica|Titogradu]] (danes Podgorica), [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Banja Luka|Banja Luki]] posneli koncertni album "Uzmi me kad hoćeš ti", ki je prišel v prodajo leta 1990. Takrat je na koncertih kitaro igral novi član skupine Igor Ivanović, ki je zamenjal Nikšo Bratoša, slednji se je namreč takrat posvečal zgolj studijskemu delu. Leta 1990, ko je album Sanjati dosegel zlato naklado, je skupina zanj prejela mednarodno nagrado. V začetku leta 1991 so posneli svoj novi album "Nekako s proljeća". S skupino je bil ponovno Nikša Bratoš, ki je poskrbel za produkcijo in kitarsko spremljavo, skupaj z novim kitaristom Zoranom Šerbedžijo. Vse pesmi je napisal Zlaja. Gost na plošči je bil [[Kemal Monteno]], ki je odpel vokal v naslovni pesmi "Nekako s proljeća". Album je prišel v prodajo spomladi istega leta. Zaradi zelo slabe politične situacije v Jugoslaviji skupina ni mogla promovirati albuma na koncertih po vsej državi. Prvi je Sarajevo zapustil vodja skupine Zlatko Arslanagić, ki se je preselil v London in kasneje v Kanado. Bane Sauka se je preselil na Češko, Dilajla v rodni Metković, Zoran Šerbedžija v Nemčijo, Nikša v Zagreb, Žera in Cunja pa sta v Sarajevu ostala do sredine leta 1994, ko so se preselili v Zagreb. === Nov začetek === Skupina je imela premor do konca vojne leta 1995, ko je Dražen Žerić ponovno združil skupino v novi sestavi. Danijel Lastrić je igral klaviature, Krešimir Kaštelan "Krešo" bas, ostala ekipa pa je ostala ista — Darko Jelčić "Cunja" za bobni in Nikša Bratoš kot kitarist, z izjemo Zlaje, ki je napisal skoraj vse pesmi v obdobju od leta 1985 do leta 1991. Skupini se je pridružil še en kitarist, Mario Vukčević "Džimi". Od tega trenutka so začeli ustvarjati material za novi album. Na albumu je nekaj besedil, ki jih je napisal pokojni Dražen Ričl. Pri nastajanju albuma sta sodelovala tudi [[Saša Lošić|Saša Losić]] in Zlatan Fazlić. Novi album "In your eyes" je bil naprodaj 17. novembra 1996. Skupina je organizirala koncerte v [[Sloveniji]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]], v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ter na [[Danska|Danskem]], kjer se jim je pridružil novi kitarist Saša Zalepugin. Del posnetka s koncerta v Zagrebu so prenesli na zgoščenko »Live«, ki je izšla leta 2001. Po njihovi vrnitvi iz Danske sta bila koncerta 16. maja 1997 v Tuzli in 17. maja 1997 na prepolni sarajevski Skenderiji. Po uspešni turneji po domovini in tujini so se odločili za počitnice v [[Makarska|Makarski]], kjer so nekoč Zlaja, Ričl, Aljoša, Žera in Cunja začeli pripravljati svoj prvi album. Tam so namesto počitka pravzaprav začeli ustvarjati material za svoj novi album z naslovom "Svet je pisana žoga". V času dopusta je skupino zapustil kitarist Mario Vukčević "Džimi". Novi album je prinesel več uspešnic, kot so "Vjetar", "Stižu me sjećanja" in "Da mi je do nje". Po izidu novega albuma se je skupina odpravila na turnejo, kjer so posneli koncertni album "Riznice sjećanja". Skupino je zapustil Saša Zalepugin, na njegovo mesto pa je stopil Zlatko Bebek. V Zagrebu so 13. in 14. februarja 1999 odigrali akustični koncert in ga izdali pod imenom »Zakladi spominov«. Poleg standardnih uspešnic je bila premierno izvedena pesem "Moje mesto". Istega leta je Dražen Žerić sodeloval na bosanskem izboru za Pesem Evrovizije s pesmijo Zlatana Fazlića "Život bih proveo ispod mostova". Leto kasneje je izšel album "Sve što sanjam". V Srbiji ga je pod licenco izdala Grand produkcija. Poleg »Tvoga srca vrata« sta bili zelo priljubljeni tudi pesmi dalmatinskega in tamburaškega melosa »Niko nije lud da spava« in »Ni zadnji, ni prvi«. Videospot ene bolj znanih pesmi z izdanega albuma z naslovom "Tvojim željama vođen" je bil objavljen leta 2002. Naslednje leto maja pa se je skupina odločila za predstavitev albuma v Srbiji, kjer so ivedli svoj prvi koncert v Beogradu po razpadu Jugoslavije. 20 let od prvega albuma je zaznamoval album "Oprosti što je ljubavna". V spomin na Dražena Ričla je bila na novo posneta pesem "Tugo nesrećo", za Aljošo Bukho pa priredba »Zarjavele trube« skupine Congress. Ustvarjalni zaton se bo pokazal s pojavom albuma "Duša Sarajeva". Malce pozornosti so nase pritegnile le pesmi, kot sta »Oči boje srce« in »Ja sam Bogu blizu«. Na zgoščenki je tudi posneta priredba Kemala Montena "Napiši jednu ljubavnu". V filmu Dejana Radonića "Duhovi Sarajeva" sta Hari Mata Hari in Žera zapela glavno skladbo "Dok teče Miljacka". Na CMC festivalu leta 2008 so sodelovali s pesmijo ''"Glupo je"'', v [[Široki Brijeg|Širokem Brijegu]] pa na radijskem festivalu Hercegovina s pesmijo "Šampanjski poljubac", ki je izšla na naslednjem albumu preprosto imenovanem "Volim te" (2009). 25 let od nastanka skupine so obeležili s štirikratno CD kompilacijo največjih uspešnic "Da nije ljubavi" ter prvim DVD-jem z video posnetki "S one strani spominov". Na antologijski kompilaciji so tudi na novo posnete stare uspešnice »S tvojih usana«, »Za sve ove godine«, »Umrijeću noćas od ljepote«, »Osim tebe ljubi«, »Kad kazaljke se poklope« (originalna verzija je novoletni promocijski singel iz leta 1988 ), "Dirlija" (gost v rap sekciji - Shorty). Obletnici je sledila zelo odmevna turneja, ki je skupini povrnila veliko popularnost. Konec leta 2010 so ansirali radijsko uspešnico "Ukrast' ću ti snove", marca 2011 pa z [[Željko Bebek|Željkom Bebekom]] pesem "Kletva", ki je napovedala 13. studijski album "Za tvojo ljubav". Na albumu tako kot prej prepevajo ljubezenske pesmi, a tudi nepojmljivo veliko priredb. Po 15 letih se je skupini spet pridružil gostujoči frontman [[Plavi orkestar|Plavega orkestra]], Saša Lošić, in sicer v pesmi "Ljubav je jaka". Konec leta 2011 je bil posnet duet "Istok, severm jug, zapad" z [[Indira Radić|Indiro Radić]] . Maja 2013 je skupina izdala singel z naslovom "Imam neke fore", ki je napovedal izid 14. studijskega albuma "Nek bude ljubav", ki je izšel junija 2013. Na albumu so tudi bolj zanimivi dueti: "Crveni Poljupci" s Kemalom Montenom, duet s Halidom Bešlićem "Godinama" v živi izvedbi ter duet Žere in Nevernih Bebe "Ovo je kraj". 18. februarja 2014 je skupina imela unplugged koncert v dvorani "Vatroslav Lisinski". Zasedba je posneteg tistega koncerta izdala kot dvojno zgoščenko z naslovom "Bivše curice, dječa - Unplugged Live in Lisinski". Kompilacija vsebuje simboličnih 30 pesmi, saj je v naslednjem letu 2015 skupina praznovala 30 let obstoja. Ob tem jubileju je bil načrtovan tudi izid novega albuma. == Člani skupine == === Trenutni člani === * Dražen Žerić Žera - ([[Pevec|vokal]], spremljevalni vokal, [[Klaviatura|klaviature]], programiranje, melodija, [[harmonika]], [[Orglice (glasbilo)|harmonika]], [[flavta]], [[tolkala]]) * Dario Duvnjak - (kitara) * Krešimir Kaštelan Krešo - ([[bas kitara]], akustična kitara, klaviature, tolkala) * Adrijan Borić - (bobni, tolkala) * Stjepan Šarić - (klaviature) === Bivši člani === * Darko Jelčić Cunja - ([[Boben|bobni]], tolkala) * Dražen Ričl Zijo Para - (vokal, solo kitara, tekstopisec, skladatelj) * Zlatko Arslanagić Zlaja - (ritem kitara, solo kitara, akustična kitara, bas kitara, tolkala, spremljevalni vokal, tekstopisec, skladatelj) * [[Aljoša Buha]] - (bas kitara) * Nikša Bratoš - (solo kitara, ritem kitara, akustična kitara, bas kitara, tamburin, klaviature, sintetizatorska kitara, programiranje, [[mandolina]], harmonika, [[violina]], harmonika, [[trobenta]], [[pozavna]], [[saksofon]], [[klarinet]], flavta, melodika, tolkala, spremljevalni vokalist, [[skladatelj]]) * Srdjan Šerbedžija - (bas kitara) * Branko Sauka Bane - (bas kitara) * Zlatko Volarević Dilajla - (klaviature, programiranje, spremljevalni vokal) * Igor Ivanović - (solo kitara, ritem kitara, spremljevalni vokal) * Zoran Šerbedžija Zoka - (ritem kitara, solo kitara) * Danijel Lastrić - (klaviature, spremljevalni vokal) * Mario Vukčević Jimi - (solo kitara, ritem kitara) * Saša Zalepugin - (solo kitara, ritem kitara) * Zlatko Bebek - (solo kitara, ritem kitara) * Josip Andrić - (klaviature, programiranje) * Marko Belošević - (klaviature, programiranje) * Damir Gonz - (solo kitara, ritem kitara, akustična kitara, klaviature, programiranje, tolkala, spremljevalni vokali) == Albumi == === Studijski albumi === * Crvena jabuka (1986) * Za sve ove godine (1987) * Sanjati (1988) * Tamo gdje ljubav počinje (1989) * Nekako s proljeća (1991) * U tvojim očima (1996) * Svijet je lopta šarena (1998) * Sve što sanjam (2000) * Tvojim željama vođen (2002) * Oprosti što je ljubavna (2005) * Duša Sarajeva (2007) * Volim te (2009) * Za tvoju ljubav (2011) * Nek' bude ljubav (2013) * 2016 (2016) * Nocturno (2018) * Tvrđava (2020) === Live albumi === * Uzmi me (kad hoćeš ti) (1990) * Live Dom sportova Zagreb 1996 (2001) * Riznice sjećanja - Unplugged (1999) * Bivše djevojčice, bivši dječaci - Unplugged live u Lisinskom (2014) == Literatura == * {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}} == Zunanje povezave == * [https://archive.is/20121129121908/www.facebook.com/pages/Crvena-Jabuka/11658608909/ Uradna Facebook stran] * [https://web.archive.org/web/20051231231405/http://www.crvenajabuka.com/ Uradna stran] ''(ni posodobljena od leta 2002)'' ''leta)'' * [http://diskografije.com/crvena-jabuka/ Diskografija Red Apple] {{Wayback|url=http://diskografije.com/crvena-jabuka/|date=20160303181512}} * [http://www.blic.rs/zabava/vesti/tuzna-godisnjica-proslo-je-30-godina-od-nesrece-u-kojoj-su-poginuli-clanovi-benda/jnrsce7?ref=fbblic 30 let mineva od nesreče, v kateri so umrli člani zasedbe Crvena jabuka (Blic, 19. 9. 2016)] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1985]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] fz5alfsh55pvvbcfjv5i2ub889ua1th 5724063 5724053 2022-07-26T12:28:49Z EmiliaITČA 207895 /* Bivši člani */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group | name = Crvena jabuka | image = Crvena jabuka band.jpg | origin = Sarajevo | genre = rock, pop | years_active = 1985-1991, 1996- | label = Jugoton, Croatia Records }} '''Crvena Jabuka''' je [[rock]] zasedba iz [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|bivše Jugoslavije]], ki izvira iz [[Sarajevo|Sarajeva]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], trenutno pa deluje v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Split|Splitu]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] . V nekdanji Jugoslaviji je bila ena najuspešnejših in najbolj plodnih skupin. == Zgodovina == Skupina Crvena jabuka je bila ustanovljena leta [[1985]] v [[Sarajevo|Sarajevu]]. V prvotni postavi so skupino sestavljali: Dražen Ričl Zijo (vokal, solo kitara, tekstopisec), Zlatko Arslanagić Zlaja (ritem kitara, tekstopisec), Dražen Žerić Žera ([[Klaviatura|klaviature]], spremljevalni vokal), [[Aljoša Buha]] ([[bas kitara]]) in Darko Jelčić Cunja ([[Boben|bobni]], [[tolkala]]). Njihovo glasbo so navdihnili [[The Beatles|Beatles]] in [[Indexi]]. Prvi album ''Crvena jabuka'', ki je izšel leta [[1986]], je bil takojšen uspeh. Skupina je hitro pridobila veliko popularnost po vsej bivši Jugoslaviji. Poleti 1986 je skupina odšla na koncert v [[Mostar]] in pri Jablanici doživela prometno nesrečo, v kateri sta umrla Dražen Ričl Zijo in Aljoša Buha. Po enoletnem premoru je skupina izdala drugi album »Za sve ove godine«, ki je veljal za nekakšno posvetilo. Zdelo se je, da je skupina razpadla, saj je bil preminuli Ričl njena poosebitev in duša, a je uspeh drugega albuma spodbudil preostale člane, da so nadaljevali kot trio, v katerem so delovali Zlatko Arslanagić, pevec Dražen Žerić in Darko Jelčić na bobnih. Skupini sta se pridružila Nikša Bratoš iz skupine Valentino in basist Branko Sauka. Kmalu se jim je pridružil klaviaturist Zlatko Volarević "Dilajla". Njihov tretji album "Sanjati", izdan leta [[1988]], je bil še večji uspeh in velja za enega najboljših pop albumov, ki so bili kdajkoli izdani na območju nekdanje Jugoslavije. Po izidu albuma je skupina začela veliko turnejo s 180 koncerti po vsej Jugoslaviji. Po koncu turneje januarja 1989 so ponovno posneli studijski album, četrti po vrsti, z naslovom "Tamo gdje ljubav počinje". Ta album je prinesel nekaj poznanih balad, kot so "Volio bih da si tu", "Tuga, ti i ja", "Ostani" itd. V Tašmajdanskem parku, [[23. junij|23. junija]] [[1989]]. letu je skupina priredila nepozaben koncert, na katerem niti poletni naliv ni uspel razgnati občinstva. V nadaljevanju turneje so v Sarajevu, [[Podgorica|Titogradu]] (danes Podgorica), [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Banja Luka|Banja Luki]] posneli koncertni album "Uzmi me kad hoćeš ti", ki je prišel v prodajo leta 1990. Takrat je na koncertih kitaro igral novi član skupine Igor Ivanović, ki je zamenjal Nikšo Bratoša, slednji se je namreč takrat posvečal zgolj studijskemu delu. Leta 1990, ko je album Sanjati dosegel zlato naklado, je skupina zanj prejela mednarodno nagrado. V začetku leta 1991 so posneli svoj novi album "Nekako s proljeća". S skupino je bil ponovno Nikša Bratoš, ki je poskrbel za produkcijo in kitarsko spremljavo, skupaj z novim kitaristom Zoranom Šerbedžijo. Vse pesmi je napisal Zlaja. Gost na plošči je bil [[Kemal Monteno]], ki je odpel vokal v naslovni pesmi "Nekako s proljeća". Album je prišel v prodajo spomladi istega leta. Zaradi zelo slabe politične situacije v Jugoslaviji skupina ni mogla promovirati albuma na koncertih po vsej državi. Prvi je Sarajevo zapustil vodja skupine Zlatko Arslanagić, ki se je preselil v London in kasneje v Kanado. Bane Sauka se je preselil na Češko, Dilajla v rodni Metković, Zoran Šerbedžija v Nemčijo, Nikša v Zagreb, Žera in Cunja pa sta v Sarajevu ostala do sredine leta 1994, ko so se preselili v Zagreb. === Nov začetek === Skupina je imela premor do konca vojne leta 1995, ko je Dražen Žerić ponovno združil skupino v novi sestavi. Danijel Lastrić je igral klaviature, Krešimir Kaštelan "Krešo" bas, ostala ekipa pa je ostala ista — Darko Jelčić "Cunja" za bobni in Nikša Bratoš kot kitarist, z izjemo Zlaje, ki je napisal skoraj vse pesmi v obdobju od leta 1985 do leta 1991. Skupini se je pridružil še en kitarist, Mario Vukčević "Džimi". Od tega trenutka so začeli ustvarjati material za novi album. Na albumu je nekaj besedil, ki jih je napisal pokojni Dražen Ričl. Pri nastajanju albuma sta sodelovala tudi [[Saša Lošić|Saša Losić]] in Zlatan Fazlić. Novi album "In your eyes" je bil naprodaj 17. novembra 1996. Skupina je organizirala koncerte v [[Sloveniji]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]], v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ter na [[Danska|Danskem]], kjer se jim je pridružil novi kitarist Saša Zalepugin. Del posnetka s koncerta v Zagrebu so prenesli na zgoščenko »Live«, ki je izšla leta 2001. Po njihovi vrnitvi iz Danske sta bila koncerta 16. maja 1997 v Tuzli in 17. maja 1997 na prepolni sarajevski Skenderiji. Po uspešni turneji po domovini in tujini so se odločili za počitnice v [[Makarska|Makarski]], kjer so nekoč Zlaja, Ričl, Aljoša, Žera in Cunja začeli pripravljati svoj prvi album. Tam so namesto počitka pravzaprav začeli ustvarjati material za svoj novi album z naslovom "Svet je pisana žoga". V času dopusta je skupino zapustil kitarist Mario Vukčević "Džimi". Novi album je prinesel več uspešnic, kot so "Vjetar", "Stižu me sjećanja" in "Da mi je do nje". Po izidu novega albuma se je skupina odpravila na turnejo, kjer so posneli koncertni album "Riznice sjećanja". Skupino je zapustil Saša Zalepugin, na njegovo mesto pa je stopil Zlatko Bebek. V Zagrebu so 13. in 14. februarja 1999 odigrali akustični koncert in ga izdali pod imenom »Zakladi spominov«. Poleg standardnih uspešnic je bila premierno izvedena pesem "Moje mesto". Istega leta je Dražen Žerić sodeloval na bosanskem izboru za Pesem Evrovizije s pesmijo Zlatana Fazlića "Život bih proveo ispod mostova". Leto kasneje je izšel album "Sve što sanjam". V Srbiji ga je pod licenco izdala Grand produkcija. Poleg »Tvoga srca vrata« sta bili zelo priljubljeni tudi pesmi dalmatinskega in tamburaškega melosa »Niko nije lud da spava« in »Ni zadnji, ni prvi«. Videospot ene bolj znanih pesmi z izdanega albuma z naslovom "Tvojim željama vođen" je bil objavljen leta 2002. Naslednje leto maja pa se je skupina odločila za predstavitev albuma v Srbiji, kjer so ivedli svoj prvi koncert v Beogradu po razpadu Jugoslavije. 20 let od prvega albuma je zaznamoval album "Oprosti što je ljubavna". V spomin na Dražena Ričla je bila na novo posneta pesem "Tugo nesrećo", za Aljošo Bukho pa priredba »Zarjavele trube« skupine Congress. Ustvarjalni zaton se bo pokazal s pojavom albuma "Duša Sarajeva". Malce pozornosti so nase pritegnile le pesmi, kot sta »Oči boje srce« in »Ja sam Bogu blizu«. Na zgoščenki je tudi posneta priredba Kemala Montena "Napiši jednu ljubavnu". V filmu Dejana Radonića "Duhovi Sarajeva" sta Hari Mata Hari in Žera zapela glavno skladbo "Dok teče Miljacka". Na CMC festivalu leta 2008 so sodelovali s pesmijo ''"Glupo je"'', v [[Široki Brijeg|Širokem Brijegu]] pa na radijskem festivalu Hercegovina s pesmijo "Šampanjski poljubac", ki je izšla na naslednjem albumu preprosto imenovanem "Volim te" (2009). 25 let od nastanka skupine so obeležili s štirikratno CD kompilacijo največjih uspešnic "Da nije ljubavi" ter prvim DVD-jem z video posnetki "S one strani spominov". Na antologijski kompilaciji so tudi na novo posnete stare uspešnice »S tvojih usana«, »Za sve ove godine«, »Umrijeću noćas od ljepote«, »Osim tebe ljubi«, »Kad kazaljke se poklope« (originalna verzija je novoletni promocijski singel iz leta 1988 ), "Dirlija" (gost v rap sekciji - Shorty). Obletnici je sledila zelo odmevna turneja, ki je skupini povrnila veliko popularnost. Konec leta 2010 so ansirali radijsko uspešnico "Ukrast' ću ti snove", marca 2011 pa z [[Željko Bebek|Željkom Bebekom]] pesem "Kletva", ki je napovedala 13. studijski album "Za tvojo ljubav". Na albumu tako kot prej prepevajo ljubezenske pesmi, a tudi nepojmljivo veliko priredb. Po 15 letih se je skupini spet pridružil gostujoči frontman [[Plavi orkestar|Plavega orkestra]], Saša Lošić, in sicer v pesmi "Ljubav je jaka". Konec leta 2011 je bil posnet duet "Istok, severm jug, zapad" z [[Indira Radić|Indiro Radić]] . Maja 2013 je skupina izdala singel z naslovom "Imam neke fore", ki je napovedal izid 14. studijskega albuma "Nek bude ljubav", ki je izšel junija 2013. Na albumu so tudi bolj zanimivi dueti: "Crveni Poljupci" s Kemalom Montenom, duet s Halidom Bešlićem "Godinama" v živi izvedbi ter duet Žere in Nevernih Bebe "Ovo je kraj". 18. februarja 2014 je skupina imela unplugged koncert v dvorani "Vatroslav Lisinski". Zasedba je posneteg tistega koncerta izdala kot dvojno zgoščenko z naslovom "Bivše curice, dječa - Unplugged Live in Lisinski". Kompilacija vsebuje simboličnih 30 pesmi, saj je v naslednjem letu 2015 skupina praznovala 30 let obstoja. Ob tem jubileju je bil načrtovan tudi izid novega albuma. == Člani skupine == === Trenutni člani === * [[Dražen Žerić|Dražen Žerić Žera]] - ([[Pevec|vokal]], spremljevalni vokal, [[Klaviatura|klaviature]], programiranje, melodija, [[harmonika]], [[Orglice (glasbilo)|harmonika]], [[flavta]], [[tolkala]]) * Dario Duvnjak - (kitara) * Krešimir Kaštelan Krešo - ([[bas kitara]], akustična kitara, klaviature, tolkala) * Adrijan Borić - (bobni, tolkala) * Stjepan Šarić - (klaviature) === Bivši člani === * Darko Jelčić Cunja - ([[Boben|bobni]], tolkala) * Dražen Ričl Zijo Para - (vokal, solo kitara, tekstopisec, skladatelj) * Zlatko Arslanagić Zlaja - (ritem kitara, solo kitara, akustična kitara, bas kitara, tolkala, spremljevalni vokal, tekstopisec, skladatelj) * [[Aljoša Buha]] - (bas kitara) * Nikša Bratoš - (solo kitara, ritem kitara, akustična kitara, bas kitara, tamburin, klaviature, sintetizatorska kitara, programiranje, [[mandolina]], harmonika, [[violina]], harmonika, [[trobenta]], [[pozavna]], [[saksofon]], [[klarinet]], flavta, melodika, tolkala, spremljevalni vokalist, [[skladatelj]]) * Srdjan Šerbedžija - (bas kitara) * Branko Sauka Bane - (bas kitara) * Zlatko Volarević Dilajla - (klaviature, programiranje, spremljevalni vokal) * Igor Ivanović - (solo kitara, ritem kitara, spremljevalni vokal) * Zoran Šerbedžija Zoka - (ritem kitara, solo kitara) * Danijel Lastrić - (klaviature, spremljevalni vokal) * Mario Vukčević Jimi - (solo kitara, ritem kitara) * Saša Zalepugin - (solo kitara, ritem kitara) * Zlatko Bebek - (solo kitara, ritem kitara) * Josip Andrić - (klaviature, programiranje) * Marko Belošević - (klaviature, programiranje) * Damir Gonz - (solo kitara, ritem kitara, akustična kitara, klaviature, programiranje, tolkala, spremljevalni vokali) == Albumi == === Studijski albumi === * Crvena jabuka (1986) * Za sve ove godine (1987) * Sanjati (1988) * Tamo gdje ljubav počinje (1989) * Nekako s proljeća (1991) * U tvojim očima (1996) * Svijet je lopta šarena (1998) * Sve što sanjam (2000) * Tvojim željama vođen (2002) * Oprosti što je ljubavna (2005) * Duša Sarajeva (2007) * Volim te (2009) * Za tvoju ljubav (2011) * Nek' bude ljubav (2013) * 2016 (2016) * Nocturno (2018) * Tvrđava (2020) === Live albumi === * Uzmi me (kad hoćeš ti) (1990) * Live Dom sportova Zagreb 1996 (2001) * Riznice sjećanja - Unplugged (1999) * Bivše djevojčice, bivši dječaci - Unplugged live u Lisinskom (2014) == Literatura == * {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}} == Zunanje povezave == * [https://archive.is/20121129121908/www.facebook.com/pages/Crvena-Jabuka/11658608909/ Uradna Facebook stran] * [https://web.archive.org/web/20051231231405/http://www.crvenajabuka.com/ Uradna stran] ''(ni posodobljena od leta 2002)'' ''leta)'' * [http://diskografije.com/crvena-jabuka/ Diskografija Red Apple] {{Wayback|url=http://diskografije.com/crvena-jabuka/|date=20160303181512}} * [http://www.blic.rs/zabava/vesti/tuzna-godisnjica-proslo-je-30-godina-od-nesrece-u-kojoj-su-poginuli-clanovi-benda/jnrsce7?ref=fbblic 30 let mineva od nesreče, v kateri so umrli člani zasedbe Crvena jabuka (Blic, 19. 9. 2016)] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1985]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] t3nha9x5juce75lb01x0x0md7d4q8zl Gjon's Tears 0 521673 5724337 5724040 2022-07-27T09:27:03Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Gjon's Tears | image = Gjon's Tears 3.jpg | caption = Gjon's Tears | birth_name = Gjon Muharremaj | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1998|6|29}} | birth_place = [[Broc]], [[Fribourg]], Švica | origin = | genre = | years_active = 2011-danes | label = }} '''Gjon Muharremaj''' ({{IPA-sq|ɟɔn muharɛˈmaj|lang}}), poklicno znan kot '''Gjon's Tears''', [[Švicarji|švicarski]] [[pevec]] in [[besedilopisec]], *[[29. junij]] [[1998]]. == Zgodnje življenje == Muharremaj se je rodil v [[Broc|Brocu]] v [[Fribourg|Fribourgu]] v Švici očetu kosovskemu Albancu iz [[Gjinoc|Gjinoca]], ki je del občine [[Suva Reka|Suharekë]] <ref>{{Navedi splet|website=Radiotelevizioni21|title="Fol Shqip Show - Gjon Muharremaj"|url=https://www.youtube.com/watch?v=bcvKR8BMEEQ|accessdate=28 May 2021|language=sq}}</ref> na Kosovu, in materi [[Albanci|Albanki]] iz [[Tirana|Tirane]] v Albaniji.<ref>{{Navedi splet|publisher=[[Radio Télévision Suisse|RTS]]|title=Suisse-Kosovo 2/5 - Comme un oiseau|date=28 September 2021|url=https://www.rts.ch/audio-podcast/2021/audio/suisse-kosovo-2-5-comme-un-oiseau-25766024.html|accessdate=15 November 2021|language=fr}}</ref><ref name="TeksteShqip">{{Navedi splet|publisher=TeksteShqip|title=Gjon's Tears Biografia|url=https://www.teksteshqip.com/gjon-muharremaj/biografia|accessdate=4 March 2021|language=sq}}</ref><ref>{{Navedi splet|publisher=[[Top Channel]]|title=Gjon's Tears #Bio|date=25 February 2019|url=http://topawards.top-channel.tv/index.php/artist/gjons-tears/|accessdate=4 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201025162653/http://topawards.top-channel.tv/index.php/artist/gjons-tears/|archivedate=25 October 2020|language=sq}}</ref><ref>{{Navedi splet|website=[[La Liberté (Switzerland)|La Liberté]]|title=Le Fribourgeois Gjon's Tears représentera la Suisse à l'Eurovision|url=https://www.laliberte.ch/info-regionale/concours/le-fribourgeois-gjon-s-tears-representera-la-suisse-a-l-eurovision-556180|accessdate=5 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201023060014/https://www.laliberte.ch/info-regionale/concours/le-fribourgeois-gjon-s-tears-representera-la-suisse-a-l-eurovision-556180|archivedate=23 October 2020|date=4 March 2020|language=fr}}</ref> Leta 2011 je Muharremaj pri 12 letih sodeloval v prvi sezoni tekmovanja ''Albanians Got Talent'' in se v finalu uvrstil na tretje mesto. <ref name="Eurovision.tv">{{Navedi splet|publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU)|title=Switzerland picks Gjon's Tears with French 'Repondez-moi' for Rotterdam|url=https://eurovision.tv/story/switzerland-chooses-gjons-tears-for-eurovision-2020|accessdate=4 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210224182154/https://eurovision.tv/story/switzerland-chooses-gjons-tears-for-eurovision-2020|archivedate=24 February 2021|date=4 March 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gjon Muharremaj, shqiptari që befasoi jurinë e "The Voice" në Francë me zërin e tij|url=https://telegrafi.com/gjon-muharremaj-shqiptari-qe-befasoi-jurine-e-voice-ne-france-zerin-e-tij/|website=telegrafi.com|accessdate=4 March 2020|language=sq|date=22 May 2019}}</ref> Leto kasneje je prišel v polfinale oddaje Die grössten Schweizer Talente, švicarske različice Got Talent.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.srf.ch/sendungen/eurovision-song-contest/das-ist-unser-esc-kandidat-gjon-s-tears|title=Das ist unser ESC-Kandidat: Gjon's Tears|date=4 March 2020|website=Schweizer Radio und Fernsehen|language=de|accessdate=5 March 2020}}</ref> Leta 2019 se je udeležil avdicije za osmo sezono francoskega pevskega tekmovanja ''[[The Voice (francoska TV serija)|The Voice: {{Jezik|fr|la plus belle voix|nocat=y}}]]'' in se v ekipi [[Michael Holbrook Penniman Jr.|Mika]] uvrstil v polfinale. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://eurovoix.com/2020/03/04/switzerland-gjons-tears-to-eurovision-2020/|title=Switzerland: Gjon's Tears to Eurovision 2020|last=Farren|first=Neil|date=4 March 2020|publisher=Eurovoix}}</ref> === Pesem Evrovizije === Marca 2020 je švicarska nacionalna radiotelevizija [[Swiss Broadcasting Corporation]] razglasila Gjona za predstavnika države [[Pesem Evrovizije 2020|na Pesmi Evrovizije 2020]] s pesmijo »Répondez-moi«.<ref name="Eurovision.tv2">{{Navedi splet|publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU)|title=Switzerland picks Gjon's Tears with French 'Repondez-moi' for Rotterdam|url=https://eurovision.tv/story/switzerland-chooses-gjons-tears-for-eurovision-2020|accessdate=4 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210224182154/https://eurovision.tv/story/switzerland-chooses-gjons-tears-for-eurovision-2020|archivedate=24 February 2021|date=4 March 2020}}</ref> Vendar pa je po odpovedi tekmovanja zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]] v Evropi bil koncu ponovno izbran, da bo državo zastopal na [[Pesem Evrovizije 2021|Pesmi Evrovizije 2021]] z novo pesmijo. Njegova nova pesem je bila »Tout l'univers« in je izšla dne 10. marca 2021. <ref name="cancellation">{{Navedi splet|publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU)|title=Eurovision 2020 in Rotterdam is cancelled|url=https://eurovision.tv/story/eurovision-2020-in-rotterdam-is-cancelled|accessdate=4 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200408073040/https://eurovision.tv/story/eurovision-2020-in-rotterdam-is-cancelled|archivedate=8 April 2020|date=18 March 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Jansen|first=Esma|publisher=[[Wiwibloggs]]|title=Cry no more! Gjon's Tears confirmed as Switzerland's Eurovision 2021 act|url=https://wiwibloggs.com/2020/03/20/gjons-tears-confirmed-as-switzerlands-eurovision-2021-act/252304/|accessdate=4 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210208202452/https://wiwibloggs.com/2020/03/20/gjons-tears-confirmed-as-switzerlands-eurovision-2021-act/252304/|archivedate=8 February 2021|date=20 March 2020}}</ref> Nastopil je v drugem polfinalu in se uvrstil v prvem polfinalu in se uvrstil v finale v katerem se je uvrstil na prvo mesto po žiriji in šesto mesto po telefonskem glasovanju ter se po skupne seštevku uvrstil na tretje mesto. Skupaj s producenti pesmi je prejel nagrado za skladatelja na [[Nagrade Marcel Bezençon|podelitvi nagrad Marcel Bezençon Awards]] leta 2021, o kateri je glasovala komisija sodelujočih skladateljev tekmovanja leta 2021. <ref>{{Navedi splet|url=https://escxtra.com/2021/05/23/marcel-bezencon-awards-2021/|title=🏆 Barbara Pravi and Gjon's Tears win Marcel Bezençon Awards|last=Van Lith|first=Nick|date=2021-05-23|website=ESCXTRA}}</ref> Konec leta 2021 je sodeloval na [[The Voice (francoska TV serija)|The Voice All Stars France]]. == Diskografija == === Pesmi === * »Babi« <small>(2018)</small> * »Back in Light«  <small>(2018)</small> * »Répondez-moi«  <small>(2020)</small> * »Tout l'univers« <small>(2021)</small> * »Dance Me« <small>(skupaj s [[Arilena Ara|Arileno Aro]], 2021)</small> * »Silhouette«  <small>(2022)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1998]] [[Kategorija:Švicarski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] 3zotb6lrmt783dzxd0xvite6cpv9f40 Dražen Žerić 0 521675 5724058 2022-07-26T12:26:56Z EmiliaITČA 207895 ustvarjeno s prevodom strani »[[:sr:Special:Redirect/revision/24603806|Дражен Жерић Жера]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984- | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} [[Категорија:Биографије живих особа]] '''Dražen Žerić Žera''' ([[Mostar]], [[20. julij]] [[1964]]) je jugoslovanski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Od leta [[1984]]. začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|publisher=Вечерњи лист|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]] . Leta 1992 Ko je vojna v Jugoslaviji napredovala v Sarajevu, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žera se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jalbuko skupaj z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem-Cunjo. == Kariera == Od začetka do sredine 1985. Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikuje zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]] . Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 je celotna skupina na poti na koncert v [[Mostar]] doživela hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru,]] kjer je umrl Aljoša Buh. Oktobra 1986 je umrl pevec Dražen Ričl. od posledic nesreče. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da bo nadaljeval z Richlejevo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žera, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žera poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990. z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Privatno življenje == Stalna turneja je vplivala na Žerino zdravje. O njegovih obsežnih pivskih navadah so poročali že večkrat. Leta 1998 Hrvaška policija ga je ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku, v katerem je bil obtožen vožnje pod vplivom alkohola . Zadeva je bila kasneje opuščena, Žera pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. let in ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 5hzkchon4atdlrx6eu4gf8klkvh9cvh 5724059 5724058 2022-07-26T12:27:40Z EmiliaITČA 207895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984- | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''' ([[Mostar]], [[20. julij]] [[1964]]) je jugoslovanski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Od leta [[1984]]. začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|publisher=Вечерњи лист|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]] . Leta 1992 Ko je vojna v Jugoslaviji napredovala v Sarajevu, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žera se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jalbuko skupaj z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem-Cunjo. == Kariera == Od začetka do sredine 1985. Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikuje zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]] . Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 je celotna skupina na poti na koncert v [[Mostar]] doživela hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru,]] kjer je umrl Aljoša Buh. Oktobra 1986 je umrl pevec Dražen Ričl. od posledic nesreče. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da bo nadaljeval z Richlejevo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žera, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žera poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990. z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Privatno življenje == Stalna turneja je vplivala na Žerino zdravje. O njegovih obsežnih pivskih navadah so poročali že večkrat. Leta 1998 Hrvaška policija ga je ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku, v katerem je bil obtožen vožnje pod vplivom alkohola . Zadeva je bila kasneje opuščena, Žera pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. let in ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] sc0brunkyvs8n6bq8f8gw1z77uuk1z4 5724061 5724059 2022-07-26T12:28:08Z EmiliaITČA 207895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984- | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''' ([[Mostar]], [[20. julij]] [[1964]]) je jugoslovanski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Od leta [[1984]]. začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]] . Leta 1992 Ko je vojna v Jugoslaviji napredovala v Sarajevu, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žera se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jalbuko skupaj z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem-Cunjo. == Kariera == Od začetka do sredine 1985. Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikuje zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]] . Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 je celotna skupina na poti na koncert v [[Mostar]] doživela hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru,]] kjer je umrl Aljoša Buh. Oktobra 1986 je umrl pevec Dražen Ričl. od posledic nesreče. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da bo nadaljeval z Richlejevo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žera, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žera poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990. z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Privatno življenje == Stalna turneja je vplivala na Žerino zdravje. O njegovih obsežnih pivskih navadah so poročali že večkrat. Leta 1998 Hrvaška policija ga je ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku, v katerem je bil obtožen vožnje pod vplivom alkohola . Zadeva je bila kasneje opuščena, Žera pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. let in ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 28svew4e5y85d4a42377xij4cdu9qaw 5724186 5724061 2022-07-26T16:11:02Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984– | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''', bosansko-hercegovski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]; *[[20. julij]] [[1964]], [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Leta [[1984]] začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]] . Leta 1992, ko je vojna v Jugoslaviji napredovala v Sarajevu, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žera se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jabuko skupaj z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem-Cunjo. == Kariera == Od začetka do sredine 1985. Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikuje zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]] . Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 je celotna skupina na poti na koncert v [[Mostar]] doživela hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru,]] kjer je umrl Aljoša Buh. Oktobra 1986 je umrl pevec Dražen Ričl. od posledic nesreče. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da bo nadaljeval z Richlejevo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žera, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žera poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990. z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Privatno življenje == Stalna turneja je vplivala na Žerino zdravje. O njegovih obsežnih pivskih navadah so poročali že večkrat. Leta 1998 Hrvaška policija ga je ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku, v katerem je bil obtožen vožnje pod vplivom alkohola . Zadeva je bila kasneje opuščena, Žera pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. let in ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] pglpjwgiuowwkw1seakayqvoau7zn4z 5724188 5724186 2022-07-26T16:15:29Z Marko3 1829 /* Kariera */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984– | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''', bosansko-hercegovski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]; *[[20. julij]] [[1964]], [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Leta [[1984]] začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]] . Leta 1992, ko je vojna v Jugoslaviji napredovala v Sarajevu, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žera se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jabuko skupaj z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem-Cunjo. == Kariera == V obdobju od začetka do sredine leta 1985 je Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikoval glasbeno zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]]. Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 je celotna skupina na poti na koncert v [[Mostar]] doživela hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru,]] kjer je umrl Aljoša Buh. Oktobra 1986 je umrl pevec Dražen Ričl. od posledic nesreče. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da bo nadaljeval z Richlejevo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žera, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žera poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990. z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Privatno življenje == Stalna turneja je vplivala na Žerino zdravje. O njegovih obsežnih pivskih navadah so poročali že večkrat. Leta 1998 Hrvaška policija ga je ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku, v katerem je bil obtožen vožnje pod vplivom alkohola . Zadeva je bila kasneje opuščena, Žera pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. let in ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] huqo7fsj4lf5bva4yfbal2knyif2j5e 5724190 5724188 2022-07-26T16:16:55Z Marko3 1829 /* Biografija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984– | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''', bosansko-hercegovski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]; *[[20. julij]] [[1964]], [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Leta [[1984]] začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]] . Leta 1992, ko je vojna v Jugoslaviji zajela Sarajevo, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žera se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jabuko skupaj z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem - Cunjo. == Kariera == V obdobju od začetka do sredine leta 1985 je Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikoval glasbeno zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]]. Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 je celotna skupina na poti na koncert v [[Mostar]] doživela hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru,]] kjer je umrl Aljoša Buh. Oktobra 1986 je umrl pevec Dražen Ričl. od posledic nesreče. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da bo nadaljeval z Richlejevo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žera, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žera poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990. z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Privatno življenje == Stalna turneja je vplivala na Žerino zdravje. O njegovih obsežnih pivskih navadah so poročali že večkrat. Leta 1998 Hrvaška policija ga je ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku, v katerem je bil obtožen vožnje pod vplivom alkohola . Zadeva je bila kasneje opuščena, Žera pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. let in ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] tuc0hka8v29gohmd6mafu4zvdbgvrer 5724192 5724190 2022-07-26T16:18:01Z Marko3 1829 /* Privatno življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984– | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''', bosansko-hercegovski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]; *[[20. julij]] [[1964]], [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Leta [[1984]] začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]] . Leta 1992, ko je vojna v Jugoslaviji zajela Sarajevo, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žera se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jabuko skupaj z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem - Cunjo. == Kariera == V obdobju od začetka do sredine leta 1985 je Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikoval glasbeno zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]]. Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 je celotna skupina na poti na koncert v [[Mostar]] doživela hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru,]] kjer je umrl Aljoša Buh. Oktobra 1986 je umrl pevec Dražen Ričl. od posledic nesreče. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da bo nadaljeval z Richlejevo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žera, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žera poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990. z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Privatno življenje == Stalna turneja je vplivala na Žerino zdravje. O njegovih obsežnih pivskih navadah so poročali že večkrat. Leta 1998 Hrvaška policija ga je ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku, v katerem je bil obtožen vožnje pod vplivom alkohola . Zadeva je bila kasneje opuščena, Žera pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. Ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 5fh55foixjasiur2bb12sr8z82xcnjf 5724194 5724192 2022-07-26T16:19:55Z Marko3 1829 /* Privatno življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984– | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''', bosansko-hercegovski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]; *[[20. julij]] [[1964]], [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Leta [[1984]] začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]] . Leta 1992, ko je vojna v Jugoslaviji zajela Sarajevo, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žera se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jabuko skupaj z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem - Cunjo. == Kariera == V obdobju od začetka do sredine leta 1985 je Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikoval glasbeno zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]]. Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 je celotna skupina na poti na koncert v [[Mostar]] doživela hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru,]] kjer je umrl Aljoša Buh. Oktobra 1986 je umrl pevec Dražen Ričl. od posledic nesreče. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da bo nadaljeval z Richlejevo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žera, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žera poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990. z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Zasebno življenje == Stalne turneje so vplivale na njegovo zdravje. Večkrat so poročali o njegovem prekomernem popivanju. Leta 1998 ga je hrvaška policija ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku, v katerem je bil obtožen vožnje pod vplivom alkohola. Zadeva je bila kasneje opuščena, Žera pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. Ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] onwi8o9azuydt4anapfohrkk54vi48z 5724208 5724194 2022-07-26T17:02:01Z Marko3 1829 /* Biografija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984– | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''', bosansko-hercegovski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]; *[[20. julij]] [[1964]], [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Leta [[1984]] začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]]. Leta 1992, ko je vojna v Jugoslaviji zajela Sarajevo, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žerić se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jabuko, vključno z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem - Cunjo. == Kariera == V obdobju od začetka do sredine leta 1985 je Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikoval glasbeno zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]]. Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 je celotna skupina na poti na koncert v [[Mostar]] doživela hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru,]] kjer je umrl Aljoša Buh. Oktobra 1986 je umrl pevec Dražen Ričl. od posledic nesreče. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da bo nadaljeval z Richlejevo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žera, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žera poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990. z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Zasebno življenje == Stalne turneje so vplivale na njegovo zdravje. Večkrat so poročali o njegovem prekomernem popivanju. Leta 1998 ga je hrvaška policija ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku, v katerem je bil obtožen vožnje pod vplivom alkohola. Zadeva je bila kasneje opuščena, Žera pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. Ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] b81w74kogp8lixso36p9d6jz8gifige 5724211 5724208 2022-07-26T17:10:37Z Marko3 1829 /* Kariera */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984– | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''', bosansko-hercegovski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]; *[[20. julij]] [[1964]], [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Leta [[1984]] začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]]. Leta 1992, ko je vojna v Jugoslaviji zajela Sarajevo, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žerić se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jabuko, vključno z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem - Cunjo. == Kariera == V obdobju od začetka do sredine leta 1985 je Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikoval glasbeno zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]]. Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 so doživeli člani skupine na poti na koncert v [[Mostar]] hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru]]; Aljoša Buh je izgubil življenje na kraju nedreče. Oktobra 1986 je za posledicami nesreče umrl še pevec Dražen Ričl. Kitarist in drugi člani nesreče so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da skupina nadaljevala z Ričlovo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žerića, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žerić poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990 z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Zasebno življenje == Stalne turneje so vplivale na njegovo zdravje. Večkrat so poročali o njegovem prekomernem popivanju. Leta 1998 ga je hrvaška policija ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku, v katerem je bil obtožen vožnje pod vplivom alkohola. Zadeva je bila kasneje opuščena, Žera pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. Ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 9na3ofbmoc5hk9uyzcoykc0z7us9ip8 5724212 5724211 2022-07-26T17:11:16Z Marko3 1829 /* Kariera */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984– | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''', bosansko-hercegovski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]; *[[20. julij]] [[1964]], [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Leta [[1984]] začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]]. Leta 1992, ko je vojna v Jugoslaviji zajela Sarajevo, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žerić se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jabuko, vključno z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem - Cunjo. == Kariera == V obdobju od začetka do sredine leta 1985 je Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikoval glasbeno zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]]. Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 so doživeli člani skupine na poti na koncert v [[Mostar]] hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru]]; Aljoša Buh je izgubil življenje na kraju nesreče. Oktobra 1986 je za posledicami nesreče umrl še pevec Dražen Ričl. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da skupina nadaljevala z Ričlovo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žerića, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žerić poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990 z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Zasebno življenje == Stalne turneje so vplivale na njegovo zdravje. Večkrat so poročali o njegovem prekomernem popivanju. Leta 1998 ga je hrvaška policija ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku, v katerem je bil obtožen vožnje pod vplivom alkohola. Zadeva je bila kasneje opuščena, Žera pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. Ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] hollnr4a08gywuz6jm7yu8pnxs4ob5c 5724213 5724212 2022-07-26T17:13:47Z Marko3 1829 /* Zasebno življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984– | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''', bosansko-hercegovski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]; *[[20. julij]] [[1964]], [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Leta [[1984]] začel igrati v skupini "Žaoke". Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]]. Leta 1992, ko je vojna v Jugoslaviji zajela Sarajevo, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žerić se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jabuko, vključno z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem - Cunjo. == Kariera == V obdobju od začetka do sredine leta 1985 je Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikoval glasbeno zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]]. Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 so doživeli člani skupine na poti na koncert v [[Mostar]] hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru]]; Aljoša Buh je izgubil življenje na kraju nesreče. Oktobra 1986 je za posledicami nesreče umrl še pevec Dražen Ričl. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da skupina nadaljevala z Ričlovo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žerića, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žerić poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990 z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Zasebno življenje == Stalne turneje so vplivale na njegovo zdravje. Večkrat so poročali o njegovem prekomernem popivanju. Leta 1998 ga je hrvaška policija ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala, domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Postopek so kasneje opustili, Žerić pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. Ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je Žerić odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] k6418wb68crv9iuwg4bhdjr9u83fya6 5724214 5724213 2022-07-26T17:15:05Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = person | name = Dražen Žerić | birth_date = {{Birth date and age|1964|07|20}} | birth_place = Mostar, Bosna in Hercegovina | genre = pop, rock | occupations = pevec, glasbenik | instruments = klavir | years_active = 1984– | label = Jugoton, Croatia Records | current_member_of = Crvena jabuka }} '''Dražen Žerić Žera''', bosansko-hercegovski glasbenik in klaviaturist, član skupine [[Crvena jabuka]]; *[[20. julij]] [[1964]], [[Mostar]], [[Bosna in Hercegovina]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je končal glasbeno šolo, oddelek za klavir. Leta [[1984]] začel igrati v skupini »Žaoke«. Po letu dni je prejel povabilo prijatelja Dražena Ričla, da se pridruži novonastali skupini Crvena jabuka, kjer je še vedno frontman. == Biografija == Žerić se je rodil v Mostarju v družini bošnjaških profesorjev Nedžiba <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/showbiz/teski-dani-za-drazena-zerica-zeru-oprostaj-od-voljenog-oca-nedziba-1351337|title=Teški dani za Dražena Žerića Žeru: oproštaj od voljenog oca Nedžiba|date=2019-10-10|website=www.vecernji.hr|language=hr|accessdate=2022-06-15}}</ref> in Šemse. Žerić ima brata Damira, ki živi v Rimu. Odraščal je v Sarajevu, kjer je obiskoval glasbeno šolo za [[klavir]] ter osnovno in srednjo šolo. Kasneje je diplomiral iz [[Ekonomija|ekonomije]] na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]]. Leta 1992, ko je vojna v Jugoslaviji zajela Sarajevo, se je celotna jugoslovanska glasbena scena sesula. Žera je dve leti pod srbskim obleganjem Sarajeva preživel s humanitarnim delom in dobrodelnimi koncerti skupaj s pevci [[Kemal Monteno|Kemalom Montenom]], Mladenom Vojičićem Tifom in Zlatanom Fazlićem-Fazlom. Žerić se je konec leta 1994 preselil v Zagreb. Kmalu je dobil hrvaško državljanstvo, v začetku 1995 je podpisal pogodbo s hrvaško glasbeno založbo Tutiko (katere lastnik je bil Zrinko Tutić), s katero je ponovno združil Crveno Jabuko, vključno z njihovim prvotnim sarajevskim bobnarjem Darkom Jelčićem - Cunjo. == Kariera == V obdobju od začetka do sredine leta 1985 je Zlatko Arslanagić s prijatelji Draženom Ričlo, [[Aljoša Buha|Aljošom Buho]] in Cunjo Jelčićem oblikoval glasbeno zasedbo. To je bil začetek [[Crvena jabuka|Crvene jabuke]]. Crvena jabuka je hitro postala ena najuspešnejših zasedb v Jugoslaviji, ki je leto za letom, od 1985 do 1990, osvajala vrhove lestvic. Leta 1986 so doživeli člani skupine na poti na koncert v [[Mostar]] hudo [[Prometna nesreča|prometno nesrečo]] pri [[Jablaničko jezero|Jablaniškem jezeru]]; Aljoša Buh je izgubil življenje na kraju nesreče. Oktobra 1986 je za posledicami nesreče umrl še pevec Dražen Ričl. Kitarist in drugi člani skupine so bili huje poškodovani. Po nesreči je minilo leto dni in oboževalci so pričakovali, da skupina nadaljevala z Ričlovo glasbo. Žera in Zlaja sta imela nekaj pesmi, ki jih je napisal in zložil Ričl, zato so Žerića, ki je bil pred nesrečo klaviaturist, imenovali za pevca. Čez nekaj časa je Žerić poleg [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajage]] in Borisa Novkovića postal eden največjih najstniških idolov. Tako imenovana jugoslovanska leta zasedbe so se končala leta 1990 z zmago na prestižni glasbeni nagradi MESAM v Beogradu, ki je okronala njihov najuspešnejši album ''Tamo gdje ljubav počinje'' . Povratniški album ''U tvojim očima'' je izšel spomladi 1996 in požel velik uspeh. Od takrat je skupina izdala štiri studijske albume in en koncertni album v več kot 500.000 izvodih po vsem svetu, s čimer je postala najbolje prodajana skupina vseh časov na območju bivše Jugoslavije, pred najbolj znano jugoslovansko zasedbo vseh časov, [[Bijelo Dugme]]. == Zasebno življenje == Stalne turneje so vplivale na njegovo zdravje. Večkrat so poročali o njegovem prekomernem popivanju. Leta 1998 ga je hrvaška policija ustavila na hrvaško-slovenski meji in ga kasneje pridržala, domnevno zaradi neprihoda na občinsko sodišče v Zagrebu, kjer naj bi mu sodili v sodnem postopku zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Postopek so kasneje opustili, Žerić pa je dobil pogojno kazen. Leta 2008 se je poročil. Ima hčerki dvojčici. Leta 2017 je Žerić odprl Žera Bar, s pogosto tematiko domače in tuje pop glasbe. == Reference == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Klaviaturisti]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] lghygvqh8kn1wvh27osqonbtag80pfk Pesem Evrovizije 2023 0 521677 5724097 2022-07-26T13:40:03Z Pv21 142817 začetek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije|name=Pesem Evrovizije 2023|theme=|image=|semi1=|semi2=|final=|presenters=|conductor=|exsupervisor=|exproducer=|director=|host={{esc|Združeno kraljestvo}}|venue=|winner=|windance=|vote=50 % prispevajo gledalci s telefonskimi glasovi<br/>50 % prispevajo strokovne žirije|entries=|debut=|return=|withdraw=|null=|opening=|openingl=|interval=|intervall=|con=Pesem Evrovizije|pre=[[Pesem Evrovizije 2022|◄ 2022]]|nex=[[Pesem Evrovizije 2024|2024 ►]]}} '''Pesem Evrovizije 2023''' bo 67. izbor za Pesem Evrovizije. Tekmovanje bo gostilo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kljub temu, da je zmago na predhodnem tekmovanju slavila zasedba [[Kaluš (rap skupina)|Kaluš]] iz [[Ukrajina|Ukrajine]], kjer je takrat potekala [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruska invazija]].<ref>{{Navedi splet|title=Zmagala je solidarnost: Ukrajina na krilih podpore Evropejcev osvojila Evrovizijo|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagala-je-solidarnost-ukrajina-na-krilih-podpore-evropejcev-osvojila-evrovizijo/627335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> Evropska radiodifuzna zveza je zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev sprejela odločitev, da bo tekmovanje gostila neka druga država. 26. julija 2022 je bilo sporočeno, da bo to Združeno kraljestvo.<ref>{{Navedi splet|title=EBU, UA:PBC and BBC agree to host 2023 Eurovision Song Contest in the United Kingdom|url=https://www.ebu.ch/news/2022/07/ebu-uapbc-and-bbc-agree-to-host-2023-eurovision-song-contest-in-the-united-kingdom|website=www.ebu.ch|date=2022-07-25|accessdate=2022-07-26|language=en|first=European Broadcasting|last=Union (EBU)}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Evrovizijo 2023 bo namesto Ukrajine gostilo Združeno kraljestvo|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizijo-2023-bo-namesto-ukrajine-gostilo-zdruzeno-kraljestvo/635265|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:Prireditve v Ukrajini]] [[Kategorija:2023 v glasbi]] 2av44c00rtj9bufe7xpzh90m0l12oa6 5724115 5724097 2022-07-26T13:54:07Z Pv21 142817 Lokacija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije|name=Pesem Evrovizije 2023|theme=|image=|semi1=|semi2=|final=|presenters=|conductor=|exsupervisor=|exproducer=|director=|host={{esc|Združeno kraljestvo}}|venue=|winner=|windance=|vote=50 % prispevajo gledalci s telefonskimi glasovi<br/>50 % prispevajo strokovne žirije|entries=|debut=|return=|withdraw=|null=|opening=|openingl=|interval=|intervall=|con=Pesem Evrovizije|pre=[[Pesem Evrovizije 2022|◄ 2022]]|nex=[[Pesem Evrovizije 2024|2024 ►]]}} '''Pesem Evrovizije 2023''' bo 67. izbor za [[Pesem Evrovizije]]. Tekmovanje bo gostilo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kljub temu, da je zmago na predhodnem tekmovanju slavila zasedba [[Kaluš (rap skupina)|Kaluš]] iz [[Ukrajina|Ukrajine]], kjer je takrat potekala [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruska invazija]].<ref>{{Navedi splet|title=Zmagala je solidarnost: Ukrajina na krilih podpore Evropejcev osvojila Evrovizijo|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagala-je-solidarnost-ukrajina-na-krilih-podpore-evropejcev-osvojila-evrovizijo/627335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> [[Evropska radiodifuzna zveza]] je zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev sprejela odločitev, da bo tekmovanje gostila neka druga država. 25. julija 2022 je bilo sporočeno, da bo to Združeno kraljestvo.<ref>{{Navedi splet|title=EBU, UA:PBC and BBC agree to host 2023 Eurovision Song Contest in the United Kingdom|url=https://www.ebu.ch/news/2022/07/ebu-uapbc-and-bbc-agree-to-host-2023-eurovision-song-contest-in-the-united-kingdom|website=www.ebu.ch|date=2022-07-25|accessdate=2022-07-26|language=en|first=European Broadcasting|last=Union (EBU)}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Evrovizijo 2023 bo namesto Ukrajine gostilo Združeno kraljestvo|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizijo-2023-bo-namesto-ukrajine-gostilo-zdruzeno-kraljestvo/635265|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Lokacija == Na tekmovanju 2022 je zmagala Ukrajina s pesmijo "[[Stefanija (pesem)|Stefania]]", [[Ukrajina]] pa je v skladu z evrovizijsko tradicijo sprva dobila možnost organizacije tekmovanja 2023. To bi bilo tretjič, da bi Ukrajina gostila tekmovanje, pred tem ga je v letih 2005 in 2017, obakrat v [[Kijev|Kijevu]]. Vendar so se v luči [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] leta 2022 pojavile špekulacije, da država ne bo mogla gostiti dogodka. Zaradi tega je več držav izrazilo interes za nadomestno lokacijo: Belgija, Italija, Nizozemska, Poljska, Španija (ki je kasneje umaknila interes), Švedska in Velika Britanija.<ref>{{cite news|last1=Dixon|first1=Hayley|last2=Vasilyeva|first2=Nataliya|date=15 May 2022|title=Eurovision winner Oleh Psiuk heads home to serve Ukraine|newspaper=[[The Daily Telegraph]]|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/15/eurovision-italy-thwarts-cyber-attacks-pro-russian-hackers/|url-access=subscription|accessdate=16 May 2022}}</ref> 16. maja 2022 je Mikola Černotitski, predsednik ukrajinske sodelujoče radiotelevizije ''Natsionalna Suspilna Teleradiokompaniia Ukrainy'' (UA:PBC), izjavil, da želijo tekmovanje gostiti v mirni Ukrajini in upajo, da bo država lahko zagotoviti varnost vseh udeležencev in njihovih delegacij med prireditvijo. Kasneje je izjavil, da bo izdajatelj 20. maja začel pogovore z EBU o gostovanju tekmovanja. Številni ukrajinski politiki so se zavzemali za izvedbo tekmovanja v Ukrajini. Ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] je izjavil, da upa, da bo tekmovanje nekega dne potekalo v [[Mariupol|Mariupolu]].<ref>{{Cite web|last=Nur Cakmak|first=Busra|date=15 May 2022|title=Ukrainian president hopes to host Eurovision in Mariupol 'one day'|url=https://www.aa.com.tr/en/europe/ukrainian-president-hopes-to-host-eurovision-in-mariupol-one-day/2588774|access-date=4 June 2022|website=[[Anadolu Agency]]}}</ref> Mikola Povoroznik, prvi namestnik vodje kijevske mestne uprave, je 26. maja 2022 izjavil, da bi bil Kijev pripravljen gostiti tekmovanje, če bi ga za to zaprosili. Ukrajinski minister za kulturo [[Oleksandr Tkačenko]] je 3. junija izjavil, da namerava z EBU razpravljati o pogojnih spremembah, da bi omogočili izvedbo tekmovanja v državi. [[Taras Melničuk]], predstavnik ukrajinske vlade v [[Vrhovna rada|Vrhovni radi]], je 10. junija dejal, da je bil ustanovljen odbor za pomoč pri organizaciji tekmovanja.<ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=10 June 2022|title=Eurovision 2023: Ukrainian Government Forms Organising Committee|url=https://eurovoix.com/2022/06/10/eurovision-2023-ukrainian-government-organising-committee/|access-date=11 June 2022|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> 16. junija 2022 sta sestali ukrajinska vlada in [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], da bi razpravljali o možnih možnostih gostovanja v Ukrajini.<ref name="UAprep">{{Cite press release|last=|title=Суспільне Мовлення спільно з Кабміном презентували перші кроки підготовки до проведення Євробачення-2023|trans-title=Suspilne together with the Cabinet of Ministers presented the first steps of preparation for Eurovision 2023|url=https://corp.suspilne.media/newsdetails/5088|access-date=16 June 2022|website=suspilne.media|publisher=Suspilne|language=uk, en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=15 June 2022|title=Eurovision 2023: UA:PBC and Ukrainian Government Commence Preparations For Eurovision|url=https://eurovoix.com/2022/06/15/eurovision-2023-uapbc-ukrainian-government-preparations/|access-date=16 June 2022|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> Na sestanku je UA:PBC kot možne gostiteljske lokacije predlagal [[Lvov]], [[Zakarpatsko]] in [[Kijev]].<ref>{{Cite web|title=Украина предлагала три локации для Евровидения-2023: Львов, Закарпатье и Киев|url=https://www.unian.net/politics/ukraina-predlagala-evs-tri-lokacii-dlya-provedeniya-evrovideniya-2023-novosti-ukraina-11869674.html|access-date=20 June 2022|website=unian.net|language=ru}}</ref> Naslednji dan je EBU sporočila, da Ukrajina ne bo mogla gostiti tekmovanja, po ocenah tako z UA:PBC kot s strokovnjaki tretjih oseb, in da se bodo glede gostiteljstva začeli pogovori z drugouvrščeno delegacijo iz [[Pesem Evrovizije 2022|Pesmi Evrovizije 2022]], to je [[BBC]] iz [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]].<ref>{{Cite press release|date=17 June 2022|title=EBU Statement on Hosting of 2023 Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-2023-eurovision-hosting|access-date=17 June 2022|website=Eurovision.tv|publisher=EBU|language=en-gb}}</ref> V odgovor sta predsednik UA:PBC Černotitski in ukrajinski minister za kulturo Tkačenko, skupaj z nekdanjimi ukrajinskimi evrovizijskimi zmagovalci [[Ruslana|Ruslano]], [[Džamala|Džamalo]] in [[Oleh Psiuk|Olehom Psiukom]] iz [[Kaluš (rap skupina)|Kaluš Orchestra]], izdala skupno izjavo, v kateri zahtevajo nadaljnje pogovore z EBU o gostovanju dogodka v Ukrajini. Stališče so podprli tudi britanski premier [[Boris Johnson]], poljska televizijska hiša [[TVP]], podpredsednik poljske vlade in minister za kulturo [[Piotr Gliński]] ter britanska ministrica za kulturo [[Nadine Dorries]]. Nadaljnja izjava EBU z dne 23. junija je ponovno potrdila svojo odločitev, da dogodka ne bo gostila v Ukrajini, in poudarila varnostne razloge za to, hkrati pa pozvala, naj se postopek izbire države gostiteljice ne politizira.<ref>{{Cite press release|date=23 June 2022|title=Further EBU Statement on Hosting of 2023 Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-on-hosting-of-the-2023-eurovision|access-date=23 June 2022|website=Eurovision.tv|publisher=EBU|language=en-gb}}</ref> Nazadnje tekmovanje v zmagovalni državi ni potekalo leta 1980. 25. julija 2022 so EBU, UA:PBC in BBC objavili, da bo tekmovanje leta 2023 potekalo v Združenem kraljestvu, pri čemer se bo postopek zbiranja mesta gostitelja začel v istem tednu.<ref name=":0">{{Cite press release|date=25 July 2022|title=EBU, UA:PBC and BBC agree to host 2023 Eurovision Song Contest in the United Kingdom|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-uapbc-and-bbc-agree-host-2023-eurovision-song-contest-united-kingdom|access-date=25 July 2022|website=Eurovision.tv|publisher=EBU|language=en}}</ref><ref>{{Cite press release|title=BBC sets out Host City process and production plans for the 2023 Eurovision Song Contest|url=https://www.bbc.co.uk/mediacentre/2022/bbc.com/mediacentre/2022/eurovision-2023-bbc-host-city-process-production-plans/|access-date=2022-07-26|website=bbc.co.uk|publisher=[[BBC]]|language=en|date=2022-07-25}}</ref> UA:PBC bo sodeloval z BBC pri razvoju in implementaciji ukrajinskih elementov za oddaje v živo.<ref name=":3">{{Cite web|last=Adams|first=Oliver|date=25 July 2022|title=United Kingdom will host Eurovision 2023 after BBC accepts EBU offer|url=https://wiwibloggs.com/2022/07/25/united-kingdom-uk-to-host-eurovision-2023/272975/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220726045435/https://wiwibloggs.com/2022/07/25/united-kingdom-uk-to-host-eurovision-2023/272975/|archive-date=26 July 2022|access-date=26 July 2022|website=[[Wiwibloggs]]|language=en-US}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:Prireditve v Ukrajini]] [[Kategorija:2023 v glasbi]] prthj6u7u83z94pxyxbvfu9cuopxtkl 5724120 5724115 2022-07-26T13:57:54Z Pv21 142817 podnaslovi wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije|name=Pesem Evrovizije 2023|theme=|image=|semi1=|semi2=|final=|presenters=|conductor=|exsupervisor=|exproducer=|director=|host={{esc|Združeno kraljestvo}}|venue=|winner=|windance=|vote=50 % prispevajo gledalci s telefonskimi glasovi<br/>50 % prispevajo strokovne žirije|entries=|debut=|return=|withdraw=|null=|opening=|openingl=|interval=|intervall=|con=Pesem Evrovizije|pre=[[Pesem Evrovizije 2022|◄ 2022]]|nex=[[Pesem Evrovizije 2024|2024 ►]]}} '''Pesem Evrovizije 2023''' bo 67. izbor za [[Pesem Evrovizije]]. Tekmovanje bo gostilo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kljub temu, da je zmago na predhodnem tekmovanju slavila zasedba [[Kaluš (rap skupina)|Kaluš]] iz [[Ukrajina|Ukrajine]], kjer je takrat potekala [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruska invazija]].<ref>{{Navedi splet|title=Zmagala je solidarnost: Ukrajina na krilih podpore Evropejcev osvojila Evrovizijo|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagala-je-solidarnost-ukrajina-na-krilih-podpore-evropejcev-osvojila-evrovizijo/627335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> [[Evropska radiodifuzna zveza]] je zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev sprejela odločitev, da bo tekmovanje gostila neka druga država. 25. julija 2022 je bilo sporočeno, da bo to Združeno kraljestvo.<ref>{{Navedi splet|title=EBU, UA:PBC and BBC agree to host 2023 Eurovision Song Contest in the United Kingdom|url=https://www.ebu.ch/news/2022/07/ebu-uapbc-and-bbc-agree-to-host-2023-eurovision-song-contest-in-the-united-kingdom|website=www.ebu.ch|date=2022-07-25|accessdate=2022-07-26|language=en|first=European Broadcasting|last=Union (EBU)}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Evrovizijo 2023 bo namesto Ukrajine gostilo Združeno kraljestvo|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizijo-2023-bo-namesto-ukrajine-gostilo-zdruzeno-kraljestvo/635265|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Lokacija == === Selekcija države === Na tekmovanju 2022 je zmagala Ukrajina s pesmijo "[[Stefanija (pesem)|Stefania]]", [[Ukrajina]] pa je v skladu z evrovizijsko tradicijo sprva dobila možnost organizacije tekmovanja 2023. To bi bilo tretjič, da bi Ukrajina gostila tekmovanje, pred tem ga je v letih 2005 in 2017, obakrat v [[Kijev|Kijevu]]. Vendar so se v luči [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] leta 2022 pojavile špekulacije, da država ne bo mogla gostiti dogodka. Zaradi tega je več držav izrazilo interes za nadomestno lokacijo: Belgija, Italija, Nizozemska, Poljska, Španija (ki je kasneje umaknila interes), Švedska in Velika Britanija.<ref>{{cite news|last1=Dixon|first1=Hayley|last2=Vasilyeva|first2=Nataliya|date=15 May 2022|title=Eurovision winner Oleh Psiuk heads home to serve Ukraine|newspaper=[[The Daily Telegraph]]|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/15/eurovision-italy-thwarts-cyber-attacks-pro-russian-hackers/|url-access=subscription|accessdate=16 May 2022}}</ref> 16. maja 2022 je Mikola Černotitski, predsednik ukrajinske sodelujoče radiotelevizije ''Natsionalna Suspilna Teleradiokompaniia Ukrainy'' (UA:PBC), izjavil, da želijo tekmovanje gostiti v mirni Ukrajini in upajo, da bo država lahko zagotoviti varnost vseh udeležencev in njihovih delegacij med prireditvijo. Kasneje je izjavil, da bo izdajatelj 20. maja začel pogovore z EBU o gostovanju tekmovanja. Številni ukrajinski politiki so se zavzemali za izvedbo tekmovanja v Ukrajini. Ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] je izjavil, da upa, da bo tekmovanje nekega dne potekalo v [[Mariupol|Mariupolu]].<ref>{{Cite web|last=Nur Cakmak|first=Busra|date=15 May 2022|title=Ukrainian president hopes to host Eurovision in Mariupol 'one day'|url=https://www.aa.com.tr/en/europe/ukrainian-president-hopes-to-host-eurovision-in-mariupol-one-day/2588774|access-date=4 June 2022|website=[[Anadolu Agency]]}}</ref> Mikola Povoroznik, prvi namestnik vodje kijevske mestne uprave, je 26. maja 2022 izjavil, da bi bil Kijev pripravljen gostiti tekmovanje, če bi ga za to zaprosili. Ukrajinski minister za kulturo [[Oleksandr Tkačenko]] je 3. junija izjavil, da namerava z EBU razpravljati o pogojnih spremembah, da bi omogočili izvedbo tekmovanja v državi. [[Taras Melničuk]], predstavnik ukrajinske vlade v [[Vrhovna rada|Vrhovni radi]], je 10. junija dejal, da je bil ustanovljen odbor za pomoč pri organizaciji tekmovanja.<ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=10 June 2022|title=Eurovision 2023: Ukrainian Government Forms Organising Committee|url=https://eurovoix.com/2022/06/10/eurovision-2023-ukrainian-government-organising-committee/|access-date=11 June 2022|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> 16. junija 2022 sta sestali ukrajinska vlada in [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], da bi razpravljali o možnih možnostih gostovanja v Ukrajini.<ref name="UAprep">{{Cite press release|last=|title=Суспільне Мовлення спільно з Кабміном презентували перші кроки підготовки до проведення Євробачення-2023|trans-title=Suspilne together with the Cabinet of Ministers presented the first steps of preparation for Eurovision 2023|url=https://corp.suspilne.media/newsdetails/5088|access-date=16 June 2022|website=suspilne.media|publisher=Suspilne|language=uk, en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=15 June 2022|title=Eurovision 2023: UA:PBC and Ukrainian Government Commence Preparations For Eurovision|url=https://eurovoix.com/2022/06/15/eurovision-2023-uapbc-ukrainian-government-preparations/|access-date=16 June 2022|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> Na sestanku je UA:PBC kot možne gostiteljske lokacije predlagal [[Lvov]], [[Zakarpatsko]] in [[Kijev]].<ref>{{Cite web|title=Украина предлагала три локации для Евровидения-2023: Львов, Закарпатье и Киев|url=https://www.unian.net/politics/ukraina-predlagala-evs-tri-lokacii-dlya-provedeniya-evrovideniya-2023-novosti-ukraina-11869674.html|access-date=20 June 2022|website=unian.net|language=ru}}</ref> Naslednji dan je EBU sporočila, da Ukrajina ne bo mogla gostiti tekmovanja, po ocenah tako z UA:PBC kot s strokovnjaki tretjih oseb, in da se bodo glede gostiteljstva začeli pogovori z drugouvrščeno delegacijo iz [[Pesem Evrovizije 2022|Pesmi Evrovizije 2022]], to je [[BBC]] iz [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]].<ref>{{Cite press release|date=17 June 2022|title=EBU Statement on Hosting of 2023 Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-2023-eurovision-hosting|access-date=17 June 2022|website=Eurovision.tv|publisher=EBU|language=en-gb}}</ref> V odgovor sta predsednik UA:PBC Černotitski in ukrajinski minister za kulturo Tkačenko, skupaj z nekdanjimi ukrajinskimi evrovizijskimi zmagovalci [[Ruslana|Ruslano]], [[Džamala|Džamalo]] in [[Oleh Psiuk|Olehom Psiukom]] iz [[Kaluš (rap skupina)|Kaluš Orchestra]], izdala skupno izjavo, v kateri zahtevajo nadaljnje pogovore z EBU o gostovanju dogodka v Ukrajini. Stališče so podprli tudi britanski premier [[Boris Johnson]], poljska televizijska hiša [[TVP]], podpredsednik poljske vlade in minister za kulturo [[Piotr Gliński]] ter britanska ministrica za kulturo [[Nadine Dorries]]. Nadaljnja izjava EBU z dne 23. junija je ponovno potrdila svojo odločitev, da dogodka ne bo gostila v Ukrajini, in poudarila varnostne razloge za to, hkrati pa pozvala, naj se postopek izbire države gostiteljice ne politizira.<ref>{{Cite press release|date=23 June 2022|title=Further EBU Statement on Hosting of 2023 Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-on-hosting-of-the-2023-eurovision|access-date=23 June 2022|website=Eurovision.tv|publisher=EBU|language=en-gb}}</ref> Nazadnje tekmovanje v zmagovalni državi ni potekalo leta 1980. 25. julija 2022 so EBU, UA:PBC in BBC objavili, da bo tekmovanje leta 2023 potekalo v Združenem kraljestvu, pri čemer se bo postopek zbiranja mesta gostitelja začel v istem tednu.<ref name=":0">{{Cite press release|date=25 July 2022|title=EBU, UA:PBC and BBC agree to host 2023 Eurovision Song Contest in the United Kingdom|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-uapbc-and-bbc-agree-host-2023-eurovision-song-contest-united-kingdom|access-date=25 July 2022|website=Eurovision.tv|publisher=EBU|language=en}}</ref><ref>{{Cite press release|title=BBC sets out Host City process and production plans for the 2023 Eurovision Song Contest|url=https://www.bbc.co.uk/mediacentre/2022/bbc.com/mediacentre/2022/eurovision-2023-bbc-host-city-process-production-plans/|access-date=2022-07-26|website=bbc.co.uk|publisher=[[BBC]]|language=en|date=2022-07-25}}</ref> UA:PBC bo sodeloval z BBC pri razvoju in implementaciji ukrajinskih elementov za oddaje v živo.<ref name=":3">{{Cite web|last=Adams|first=Oliver|date=25 July 2022|title=United Kingdom will host Eurovision 2023 after BBC accepts EBU offer|url=https://wiwibloggs.com/2022/07/25/united-kingdom-uk-to-host-eurovision-2023/272975/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220726045435/https://wiwibloggs.com/2022/07/25/united-kingdom-uk-to-host-eurovision-2023/272975/|archive-date=26 July 2022|access-date=26 July 2022|website=[[Wiwibloggs]]|language=en-US}}</ref> === Izbor mesta === Po objavi, da Ukrajina ne bo gostila tekmovanja, in preden je bilo Združeno kraljestvo potrjeno kot država gostiteljica, so številna mesta Združenega kraljestva izrazila zanimanje za gostovanje: [[Aberdeen]], [[Belfast]], [[Birmingham]], [[Brighton]], [[Bristol]], [[Cardiff]], [[Edinburgh]], [[Glasgow]], [[Leeds]], [[Liverpool]], [[London]], [[Manchester]], [[Nottingham]], [[Newcastle]], [[Sheffield]], [[Sunderland]] in [[Wolverhampton]]. Javne osebnosti, vključno z nekdanjimi zmagovalkami Evrovizije iz Združenega kraljestva Lulu, [[Cheryl Baker]] iz [[Bucks Fizz]] in [[Katrina Leskanich]] iz Katrina and the Waves, so izrazile podporo svojim najljubšim mestom gostiteljem. [[Glasgow]] je svojo kandidaturo uradno najavil 26. julija 2022.<ref>{{Cite web|last=Washak|first=James|date=2022-07-26|title=Eurovision 2023: Glasgow Confirms Bid to Host Contest|url=https://eurovoix.com/2022/07/26/eurovision-2023-glasgow-confirms-bid/|access-date=2022-07-26|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:Prireditve v Ukrajini]] [[Kategorija:2023 v glasbi]] 4auh5fxwzgzevlk7mprsh35kw5dvpin Uporabniški pogovor:Mariana.rodela 3 521678 5724098 2022-07-26T13:40:36Z Yerpo 8417 no spam, please wikitext text/x-wiki Prosim nehaj kopirati uradno promo besedilo v Wikipedijo, tukaj je enciklopedija, ne zastonjski ponudnik spletnega prostora za oglaševanje. Več na [[Wikipedija:Konflikt interesov]], [[Wikipedija:Preverljivost]] in [[Wikipedija:Nepristranskost]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:40, 26. julij 2022 (CEST) 4elh2tk1ngb4zpb5do4zpttqyrwi6sw Marko Bratuš 0 521679 5724102 2022-07-26T13:43:18Z Anika.ve 162185 Nova stran z vsebino: Marko Bratuš, slovenski [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akadem... wikitext text/x-wiki Marko Bratuš, slovenski [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra<ref>{{Navedi splet|title=Radijska igra : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>. Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije. Novembra 2021 je prevzel drugi mandat umetniškega vodenja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Letošnja sezona v SNG Nova Gorica smelejša|url=https://misli.sta.si/3049154/letosnja-sezona-v-sng-nova-gorica-smelejsa|website=misli.sta.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Po študiju je bil med ustanovitelji spletnega medija Vest<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>, kjer je režiral studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri različnih dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>. Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališče Glej, od leta 2016 pa je umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer ustvarja tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele številne nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, ''Človeški glas'', ''Barufe'' ...). Bil je dolgoletni državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention)<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>. Z družino živi v Ljubljani. == Izbor del - gledališče, film, televizija == === Dramaturgija === * 2021: ''ČRIČEK IN TEMAČNI OBČUTEK''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica * 2021: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''; r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG * 2018: ''ČLOVEŠKI GLAS'', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica * 2015: ''TAKO PAČ JE'', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ * 2005: ''KRONIKA ZLOČINA'', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]] * 2004: ''R.U.R.'', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče * 2004: ''ZABAVA ZA ROJSTNI DAN'', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2003: ''IZBOLJŠEVALEC SVETA'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] === Režija === * 2021: asistent režiserja; S''NEŽINKA'', r. Jure Novak, Drama SNG Maribor * 2019: asistent režiserja; ''BOŽIČNA PESEM'', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica * 2016: ''KAMOR ŠE NI STOPILA ČLOVEŠKA NOGA'', Gledališče GLEJ * 2013: ''JANEZOV PASIJON'', Gledališče GLEJ * 2012: ''KVARTET'', Šentjakobsko gledališče === Televizija in film === * 2012: ''Hoja po vodi'' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža * 2010, ''Najboljše počitnice'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij * 2012: ''Bankovec'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU - v delu), režija Polona Sepe – scenarij * 2012/2013: ''Firbcologi'' – razvoj koncepta, scenariji * 2012: ''E-bits'', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji * 2011/2012: ''Studio Kriškraš'' – scenarij * 2011: ''Mala'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), režija Svetlana Dramlić – scenarij * 2009: ''Črni bratje'' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij * 2009, ''Dečko s srečko'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij * 2008, ''Deklica, ki je rešila nebesa'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij === Radio === * 2007: [[Svetlana Makarovič]] ''Smradek'' - radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija * 2007: Franček Rudolf radijska igra – režija * 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …) * 2004: ''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze'' r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije * 2004: V''stajenje'', r. Ajda Valcl – avtor<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Glasba - Smaal Tokk == Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk (Primorska region's own gengsta raper). Z ustvarjanjem je začel leta 2009 prek spletnega medija Vest.si. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> in se odpravil na prvo koncertno turnejo. Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična, Rumeni tisk, Domoljubna, Radmila8. Profesjonalci, Z jajci, Zaposlovalna ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2009 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2022), ki vsebuje pesmi ''Kriza srednjih let'', ''Za usje sam'', ''Mwoja ljuba'', ''Oprostilna'', ''Vjervam'', ''Twiiteraši,'' ''Nestwj'', ''Bwgi Pikoti''<ref>{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> ... Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). S Smaal Tokkom so igrali tudi: Marko Boh (klaviature), Gašper Kržmanc (kitara), Blažka Oberstar (flavta, spremljevalni vokal) in Ana Šimenc (saksofon, spremljevalni vokal).Izdal je tri albume: Unotisto, Sindrom druge plošče in Krizo srednjih let. == Nagrade == * 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister) * 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem) == Intervjuji == * [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022 * [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021 * [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020 * [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019 * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016 * [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013 === Smaal Tokk === * Smaal Tokk: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocno-ozadje-krize-srednjih-let/, Delo, 2022 * Smaal Tokk: https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021010210290665/intervjujcek_marko_bratus_&_smaal_tokk_/, Lokalne Ajdovščina, 2020 * [https://www.dnevnik.si/1042913040 Smaal Tokk: https://www.dnevnik.si/1042913040], Dnevnik, 2019 == Viri in zunanje povezave == https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ https://www.imdb.com/name/nm2539035/ http://www.smaaltokk.si/ ki8tpkml2s6sdki77hvpdpxvh0v5fve 5724111 5724102 2022-07-26T13:50:44Z Anika.ve 162185 wikitext text/x-wiki Marko Bratuš, slovenski [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra<ref>{{Navedi splet|title=Radijska igra : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>. Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije. Novembra 2021 je prevzel drugi mandat umetniškega vodenja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Letošnja sezona v SNG Nova Gorica smelejša|url=https://misli.sta.si/3049154/letosnja-sezona-v-sng-nova-gorica-smelejsa|website=misli.sta.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Po študiju je bil med ustanovitelji spletnega medija Vest<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>, kjer je režiral studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri različnih dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>. Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališče Glej, od leta 2016 pa je umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer ustvarja tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele številne nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, ''Človeški glas'', ''Barufe'' ...). Bil je dolgoletni državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention)<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>. Z družino živi v Ljubljani. == Izbor del - gledališče, film, televizija == === Dramaturgija === * 2021: ''ČRIČEK IN TEMAČNI OBČUTEK''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica * 2021: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''; r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG * 2018: ''ČLOVEŠKI GLAS'', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica * 2015: ''TAKO PAČ JE'', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ * 2005: ''KRONIKA ZLOČINA'', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]] * 2004: ''R.U.R.'', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče * 2004: ''ZABAVA ZA ROJSTNI DAN'', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2003: ''IZBOLJŠEVALEC SVETA'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] === Režija === * 2021: asistent režiserja; S''NEŽINKA'', r. Jure Novak, Drama SNG Maribor * 2019: asistent režiserja; ''BOŽIČNA PESEM'', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica * 2016: ''KAMOR ŠE NI STOPILA ČLOVEŠKA NOGA'', Gledališče GLEJ * 2013: ''JANEZOV PASIJON'', Gledališče GLEJ * 2012: ''KVARTET'', Šentjakobsko gledališče === Televizija in film === * 2012: ''Hoja po vodi'' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža * 2010, ''Najboljše počitnice'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij * 2012: ''Bankovec'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU - v delu), režija Polona Sepe – scenarij * 2012/2013: ''Firbcologi'' – razvoj koncepta, scenariji * 2012: ''E-bits'', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji * 2011/2012: ''Studio Kriškraš'' – scenarij * 2011: ''Mala'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), režija Svetlana Dramlić – scenarij * 2009: ''Črni bratje'' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij * 2009, ''Dečko s srečko'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij * 2008, ''Deklica, ki je rešila nebesa'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij === Radio === * 2007: [[Svetlana Makarovič]] ''Smradek'' - radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija * 2007: Franček Rudolf radijska igra – režija * 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …) * 2004: ''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze'' r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije * 2004: V''stajenje'', r. Ajda Valcl – avtor<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Glasba - Smaal Tokk == Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk (Primorska region's own gengsta raper). Z ustvarjanjem je začel leta 2009 prek spletnega medija Vest.si. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> in se odpravil na prvo koncertno turnejo. Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična, Rumeni tisk, Domoljubna, Radmila8. Profesjonalci, Z jajci, Zaposlovalna ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2009 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2022), ki vsebuje pesmi ''Kriza srednjih let'', ''Za usje sam'', ''Mwoja ljuba'', ''Oprostilna'', ''Vjervam'', ''Twiiteraši,'' ''Nestwj'', ''Bwgi Pikoti''<ref>{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> ... Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). S Smaal Tokkom so igrali tudi: Marko Boh (klaviature), Gašper Kržmanc (kitara), Blažka Oberstar (flavta, spremljevalni vokal) in Ana Šimenc (saksofon, spremljevalni vokal).Izdal je tri albume: Unotisto, Sindrom druge plošče in Krizo srednjih let. == Nagrade == * 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister) * 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem) == Intervjuji == * [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022 * [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021 * [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020 * [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019 * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016 * [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013 === Smaal Tokk === * Smaal Tokk: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocno-ozadje-krize-srednjih-let/, Delo, 2022 * Smaal Tokk: https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021010210290665/intervjujcek_marko_bratus_&_smaal_tokk_/, Lokalne Ajdovščina, 2020 * [https://www.dnevnik.si/1042913040 Smaal Tokk: https://www.dnevnik.si/1042913040], Dnevnik, 2019 == Viri in zunanje povezave == https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ https://www.imdb.com/name/nm2539035/ http://www.smaaltokk.si/ == Sklici == jktjq4s5w0vkvmiodr03dw37y9fgq8s 5724121 5724111 2022-07-26T13:58:00Z Anika.ve 162185 wikitext text/x-wiki Marko Bratuš, slovenski [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra<ref>{{Navedi splet|title=Radijska igra : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>. Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije. Novembra 2021 je prevzel drugi mandat umetniškega vodenja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Letošnja sezona v SNG Nova Gorica smelejša|url=https://misli.sta.si/3049154/letosnja-sezona-v-sng-nova-gorica-smelejsa|website=misli.sta.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Po študiju je bil med ustanovitelji spletnega medija Vest<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>, kjer je režiral studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri različnih dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>. Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališče Glej, od leta 2016 pa je umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer ustvarja tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele številne nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, ''Človeški glas'', ''Barufe'' ...). Bil je dolgoletni državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention)<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>. Z družino živi v Ljubljani. == Izbor del - gledališče, film, televizija, radio == === Dramaturgija === * 2021: ''ČRIČEK IN TEMAČNI OBČUTEK''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica * 2021: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''; r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG * 2018: ''ČLOVEŠKI GLAS'', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica * 2015: ''TAKO PAČ JE'', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ * 2005: ''KRONIKA ZLOČINA'', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]] * 2004: ''R.U.R.'', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče * 2004: ''ZABAVA ZA ROJSTNI DAN'', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2003: ''IZBOLJŠEVALEC SVETA'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] === Režija === * 2021: asistent režiserja; S''NEŽINKA'', r. Jure Novak, Drama SNG Maribor * 2019: asistent režiserja; ''BOŽIČNA PESEM'', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica * 2016: ''KAMOR ŠE NI STOPILA ČLOVEŠKA NOGA'', Gledališče GLEJ * 2013: ''JANEZOV PASIJON'', Gledališče GLEJ * 2012: ''KVARTET'', Šentjakobsko gledališče === Televizija in film === * 2012: ''Hoja po vodi'' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža * 2010, ''Najboljše počitnice'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij * 2012: ''Bankovec'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU - v delu), režija Polona Sepe – scenarij * 2012/2013: ''Firbcologi'' – razvoj koncepta, scenariji * 2012: ''E-bits'', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji * 2011/2012: ''Studio Kriškraš'' – scenarij * 2011: ''Mala'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), režija Svetlana Dramlić – scenarij * 2009: ''Črni bratje'' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij * 2009, ''Dečko s srečko'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij * 2008, ''Deklica, ki je rešila nebesa'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij === Radio === * 2007: [[Svetlana Makarovič]] ''Smradek'' - radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija * 2007: Franček Rudolf radijska igra – režija * 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …) * 2004: ''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze'' r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije * 2004: V''stajenje'', r. Ajda Valcl – avtor<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Glasba - Smaal Tokk == Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk (Primorska region's own gengsta raper). Z ustvarjanjem je začel leta 2009 prek spletnega medija Vest.si. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> in se odpravil na prvo koncertno turnejo. Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična, Rumeni tisk, Domoljubna, Radmila8. Profesjonalci, Z jajci, Zaposlovalna ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2009 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2022), ki vsebuje pesmi ''Kriza srednjih let'', ''Za usje sam'', ''Mwoja ljuba'', ''Oprostilna'', ''Vjervam'', ''Twiiteraši,'' ''Nestwj'', ''Bwgi Pikoti''<ref>{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> ... Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). S Smaal Tokkom so igrali tudi: Marko Boh (klaviature), Gašper Kržmanc (kitara), Blažka Oberstar (flavta, spremljevalni vokal) in Ana Šimenc (saksofon, spremljevalni vokal).Izdal je tri albume: Unotisto, Sindrom druge plošče in Krizo srednjih let. == Nagrade == * 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister) * 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem) == Intervjuji == * [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022 * [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021 * [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020 * [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019 * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016 * [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013 === Smaal Tokk === * Smaal Tokk: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocno-ozadje-krize-srednjih-let/, Delo, 2022 * Smaal Tokk: https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021010210290665/intervjujcek_marko_bratus_&_smaal_tokk_/, Lokalne Ajdovščina, 2020 * [https://www.dnevnik.si/1042913040 Smaal Tokk: https://www.dnevnik.si/1042913040], Dnevnik, 2019 == Viri in zunanje povezave == https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ https://www.imdb.com/name/nm2539035/ http://www.smaaltokk.si/ == Sklici == rlrvt90b3k1cz7w9i7v66nvonut0bbo 5724147 5724121 2022-07-26T14:21:18Z Anika.ve 162185 wikitext text/x-wiki Marko Bratuš, slovenski [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra<ref>{{Navedi splet|title=Radijska igra : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>. Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije. Novembra 2021 je prevzel drugi mandat umetniškega vodenja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Letošnja sezona v SNG Nova Gorica smelejša|url=https://misli.sta.si/3049154/letosnja-sezona-v-sng-nova-gorica-smelejsa|website=misli.sta.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Po študiju je bil med ustanovitelji spletnega medija Vest<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>, kjer je režiral studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri različnih dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>. Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališče Glej, od leta 2016 pa je umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer ustvarja tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele številne nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, ''Človeški glas'', ''Barufe'' ...). Bil je dolgoletni državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention)<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>. Z družino živi v Ljubljani. == Izbor del - gledališče, film, televizija, radio == === Dramaturgija === * 2021: ''Čriček in temačni občutek''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica * 2021: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''; r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG * 2018: ''Človeški glas'', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica * 2015: ''Tako pač je'', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ * 2005: ''Kronika zločina'', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]] * 2004: ''R.U.R.'', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče * 2004: ''Zabava za rojstni dan'', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2003: ''Izboljševalec sveta'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] === Režija === * 2021: asistent režiserja; S''nežinka'', r. Jure Novak, Drama SNG Maribor * 2019: asistent režiserja; ''Božična pesem'', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica * 2016: Kamor še ni stopila človeška noga, Gledališče GLEJ * 2013: ''Janezov pasijon'', Gledališče GLEJ * 2012: ''Kvartet,'' Šentjakobsko gledališče === Televizija in film === * 2012: ''Hoja po vodi'' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža * 2010, ''Najboljše počitnice'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij * 2012: ''Bankovec'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU - v delu), režija Polona Sepe – scenarij * 2012/2013: ''Firbcologi'' – razvoj koncepta, scenariji * 2012: ''E-bits'', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji * 2011/2012: ''Studio Kriškraš'' – scenarij * 2011: ''Mala'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), režija Svetlana Dramlić – scenarij * 2009: ''Črni bratje'' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij * 2009, ''Dečko s srečko'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij * 2008, ''Deklica, ki je rešila nebesa'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij === Radio === * 2007: [[Svetlana Makarovič]] ''Smradek'' - radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija * 2007: Franček Rudolf radijska igra – režija * 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …) * 2004: ''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze'' r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije * 2004: V''stajenje'', r. Ajda Valcl – avtor<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Glasba - Smaal Tokk == Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk (Primorska region's own gengsta raper). Z ustvarjanjem je začel leta 2009 prek spletnega medija Vest.si. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> in se odpravil na prvo koncertno turnejo. Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična, Rumeni tisk, Domoljubna, Radmila8. Profesjonalci, Z jajci, Zaposlovalna ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2009 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2022), ki vsebuje pesmi ''Kriza srednjih let'', ''Za usje sam'', ''Mwoja ljuba'', ''Oprostilna'', ''Vjervam'', ''Twiiteraši,'' ''Nestwj'', ''Bwgi Pikoti''<ref>{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> ... Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). S Smaal Tokkom so igrali tudi: Marko Boh (klaviature), Gašper Kržmanc (kitara), Blažka Oberstar (flavta, spremljevalni vokal) in Ana Šimenc (saksofon, spremljevalni vokal).Izdal je tri albume: Unotisto, Sindrom druge plošče in Krizo srednjih let. == Nagrade == * 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister) * 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem) == Intervjuji == * [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022 * [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021 * [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020 * [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019 * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016 * [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013 === Smaal Tokk === * Smaal Tokk: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocno-ozadje-krize-srednjih-let/, Delo, 2022 * Smaal Tokk: https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021010210290665/intervjujcek_marko_bratus_&_smaal_tokk_/, Lokalne Ajdovščina, 2020 * [https://www.dnevnik.si/1042913040 Smaal Tokk: https://www.dnevnik.si/1042913040], Dnevnik, 2019 == Viri in zunanje povezave == https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ https://www.imdb.com/name/nm2539035/ http://www.smaaltokk.si/ == Sklici == fsrq6cvfmtyrsl1ofqcbxl8zknvcyal 5724158 5724147 2022-07-26T14:33:41Z Anika.ve 162185 wikitext text/x-wiki Marko Bratuš, slovenski [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. {{Infobox Actor|name=Marko Bratuš|birth_date=9. oktober 1979|birth_place=Ljubljana|citizenship=Slovensko|education=Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|occupation=Dramaturg, umetniški vodja, scenarist, režiser, pevec, avtor glasbe|organization=SNG Nova Gorica, ETC (European Theatre Convention)|other_names=Smaal Tokk}} == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra<ref>{{Navedi splet|title=Radijska igra : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>. Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije. Novembra 2021 je prevzel drugi mandat umetniškega vodenja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Letošnja sezona v SNG Nova Gorica smelejša|url=https://misli.sta.si/3049154/letosnja-sezona-v-sng-nova-gorica-smelejsa|website=misli.sta.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Po študiju je bil med ustanovitelji spletnega medija Vest<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>, kjer je režiral studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri različnih dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>. Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališče Glej, od leta 2016 pa je umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer ustvarja tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele številne nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, ''Človeški glas'', ''Barufe'' ...). Bil je dolgoletni državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention)<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>. Z družino živi v Ljubljani. == Izbor del - gledališče, film, televizija, radio == === Dramaturgija === * 2021: ''Čriček in temačni občutek''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica * 2021: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''; r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG * 2018: ''Človeški glas'', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica * 2015: ''Tako pač je'', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ * 2005: ''Kronika zločina'', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]] * 2004: ''R.U.R.'', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče * 2004: ''Zabava za rojstni dan'', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2003: ''Izboljševalec sveta'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] === Režija === * 2021: asistent režiserja; S''nežinka'', r. Jure Novak, Drama SNG Maribor * 2019: asistent režiserja; ''Božična pesem'', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica * 2016: Kamor še ni stopila človeška noga, Gledališče GLEJ * 2013: ''Janezov pasijon'', Gledališče GLEJ * 2012: ''Kvartet,'' Šentjakobsko gledališče === Televizija in film === * 2012: ''Hoja po vodi'' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža * 2010, ''Najboljše počitnice'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij * 2012: ''Bankovec'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU - v delu), režija Polona Sepe – scenarij * 2012/2013: ''Firbcologi'' – razvoj koncepta, scenariji * 2012: ''E-bits'', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji * 2011/2012: ''Studio Kriškraš'' – scenarij * 2011: ''Mala'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), režija Svetlana Dramlić – scenarij * 2009: ''Črni bratje'' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij * 2009, ''Dečko s srečko'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij * 2008, ''Deklica, ki je rešila nebesa'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij === Radio === * 2007: [[Svetlana Makarovič]] ''Smradek'' - radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija * 2007: Franček Rudolf radijska igra – režija * 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …) * 2004: ''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze'' r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije * 2004: V''stajenje'', r. Ajda Valcl – avtor<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Glasba - Smaal Tokk == Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk (Primorska region's own gengsta raper). Z ustvarjanjem je začel leta 2009 prek spletnega medija Vest.si. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> in se odpravil na prvo koncertno turnejo. Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična, Rumeni tisk, Domoljubna, Radmila8. Profesjonalci, Z jajci, Zaposlovalna ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2009 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2022), ki vsebuje pesmi ''Kriza srednjih let'', ''Za usje sam'', ''Mwoja ljuba'', ''Oprostilna'', ''Vjervam'', ''Twiiteraši,'' ''Nestwj'', ''Bwgi Pikoti''<ref>{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> ... Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). S Smaal Tokkom so igrali tudi: Marko Boh (klaviature), Gašper Kržmanc (kitara), Blažka Oberstar (flavta, spremljevalni vokal) in Ana Šimenc (saksofon, spremljevalni vokal).Izdal je tri albume: Unotisto, Sindrom druge plošče in Krizo srednjih let. == Nagrade == * 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister) * 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem) == Intervjuji == * [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022 * [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021 * [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020 * [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019 * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016 * [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013 === Smaal Tokk === * Smaal Tokk: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocno-ozadje-krize-srednjih-let/, Delo, 2022 * Smaal Tokk: https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021010210290665/intervjujcek_marko_bratus_&_smaal_tokk_/, Lokalne Ajdovščina, 2020 * [https://www.dnevnik.si/1042913040 Smaal Tokk: https://www.dnevnik.si/1042913040], Dnevnik, 2019 == Viri in zunanje povezave == https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ https://www.imdb.com/name/nm2539035/ http://www.smaaltokk.si/ == Sklici == a8ed91cahw6gfw1dipub97u2vnenmi5 5724170 5724158 2022-07-26T15:15:30Z Anika.ve 162185 wikitext text/x-wiki Marko Bratuš, slovenski [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. {{Infobox Actor|name=Marko Bratuš|birth_date=9. oktober 1979|birth_place=Ljubljana|citizenship=Slovensko|education=Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|occupation=Dramaturg, umetniški vodja, scenarist, režiser, pevec, avtor glasbe|organization=SNG Nova Gorica, ETC (European Theatre Convention)|other_names=Smaal Tokk}} == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra<ref>{{Navedi splet|title=Radijska igra : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>. Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije. Novembra 2021 je prevzel drugi mandat umetniškega vodenja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Letošnja sezona v SNG Nova Gorica smelejša|url=https://misli.sta.si/3049154/letosnja-sezona-v-sng-nova-gorica-smelejsa|website=misli.sta.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Po študiju je bil med ustanovitelji spletnega medija Vest<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>, kjer je režiral studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri različnih dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>. Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališče Glej, od leta 2016 pa je umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer ustvarja tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele številne nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, ''Človeški glas'', ''Barufe'' ...). Bil je dolgoletni državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention)<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>. Z družino živi v Ljubljani. == Izbor del - gledališče, film, televizija, radio == === Dramaturgija === * 2021: ''Čriček in temačni občutek''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica * 2021: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''; r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG * 2018: ''Človeški glas'', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica * 2015: ''Tako pač je'', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ * 2005: ''Kronika zločina'', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]] * 2004: ''R.U.R.'', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče * 2004: ''Zabava za rojstni dan'', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2003: ''Izboljševalec sveta'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] === Režija === * 2021: asistent režiserja; S''nežinka'', r. Jure Novak, Drama SNG Maribor * 2019: asistent režiserja; ''Božična pesem'', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica * 2016: Kamor še ni stopila človeška noga, Gledališče GLEJ * 2013: ''Janezov pasijon'', Gledališče GLEJ * 2012: ''Kvartet,'' Šentjakobsko gledališče === Televizija in film === * 2012: ''Hoja po vodi'' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža * 2010, ''Najboljše počitnice'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij * 2012: ''Bankovec'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU - v delu), režija Polona Sepe – scenarij * 2012/2013: ''Firbcologi'' – razvoj koncepta, scenariji * 2012: ''E-bits'', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji * 2011/2012: ''Studio Kriškraš'' – scenarij * 2011: ''Mala'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), režija Svetlana Dramlić – scenarij * 2009: ''Črni bratje'' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij * 2009, ''Dečko s srečko'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij * 2008, ''Deklica, ki je rešila nebesa'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij === Radio === * 2007: [[Svetlana Makarovič]] ''Smradek'' - radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija * 2007: Franček Rudolf radijska igra – režija * 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …) * 2004: ''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze'' r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije * 2004: V''stajenje'', r. Ajda Valcl – avtor<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Glasba - Smaal Tokk == Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk (Primorska region's own gengsta raper). Z ustvarjanjem je začel leta 2009 prek spletnega medija Vest.si. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> in se odpravil na prvo koncertno turnejo. Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična, Rumeni tisk, Domoljubna, Radmila8. Profesjonalci, Z jajci, Zaposlovalna ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2009 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2022), ki vsebuje pesmi ''Kriza srednjih let'', ''Za usje sam'', ''Mwoja ljuba'', ''Oprostilna'', ''Vjervam'', ''Twiiteraši,'' ''Nestwj'', ''Bwgi Pikoti''<ref>{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> ... Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). S Smaal Tokkom so igrali tudi: Marko Boh (klaviature), Gašper Kržmanc (kitara), Blažka Oberstar (flavta, spremljevalni vokal) in Ana Šimenc (saksofon, spremljevalni vokal). == Nagrade == * 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister) * 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem) == Intervjuji == * [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022 * [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021 * [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020 * [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019 * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016 * [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013 === Smaal Tokk === * Smaal Tokk: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocno-ozadje-krize-srednjih-let/, Delo, 2022 * Smaal Tokk: https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021010210290665/intervjujcek_marko_bratus_&_smaal_tokk_/, Lokalne Ajdovščina, 2020 * [https://www.dnevnik.si/1042913040 Smaal Tokk: https://www.dnevnik.si/1042913040], Dnevnik, 2019 == Viri in zunanje povezave == https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ https://www.imdb.com/name/nm2539035/ http://www.smaaltokk.si/ == Sklici == r2s04dbhs6prkwa7r1bft2w3uii6kh7 5724171 5724170 2022-07-26T15:20:06Z Anika.ve 162185 wikitext text/x-wiki Marko Bratuš, slovenski [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. {{Infobox Actor|name=Marko Bratuš|birth_date=9. oktober 1979|birth_place=Ljubljana|image=Marko_bratus.jpg|citizenship=Slovensko|education=Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|occupation=Dramaturg, umetniški vodja, scenarist, režiser, pevec, avtor glasbe|organization=SNG Nova Gorica, ETC (European Theatre Convention)|other_names=Smaal Tokk}} == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra<ref>{{Navedi splet|title=Radijska igra : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>. Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije. Novembra 2021 je prevzel drugi mandat umetniškega vodenja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Letošnja sezona v SNG Nova Gorica smelejša|url=https://misli.sta.si/3049154/letosnja-sezona-v-sng-nova-gorica-smelejsa|website=misli.sta.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Po študiju je bil med ustanovitelji spletnega medija Vest<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>, kjer je režiral studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri različnih dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>. Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališče Glej, od leta 2016 pa je umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer ustvarja tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele številne nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, ''Človeški glas'', ''Barufe'' ...). Bil je dolgoletni državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention)<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>. Z družino živi v Ljubljani. == Izbor del - gledališče, film, televizija, radio == === Dramaturgija === * 2021: ''Čriček in temačni občutek''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica * 2021: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''; r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG * 2018: ''Človeški glas'', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica * 2015: ''Tako pač je'', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ * 2005: ''Kronika zločina'', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]] * 2004: ''R.U.R.'', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče * 2004: ''Zabava za rojstni dan'', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2003: ''Izboljševalec sveta'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] === Režija === * 2021: asistent režiserja; S''nežinka'', r. Jure Novak, Drama SNG Maribor * 2019: asistent režiserja; ''Božična pesem'', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica * 2016: Kamor še ni stopila človeška noga, Gledališče GLEJ * 2013: ''Janezov pasijon'', Gledališče GLEJ * 2012: ''Kvartet,'' Šentjakobsko gledališče === Televizija in film === * 2012: ''Hoja po vodi'' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža * 2010, ''Najboljše počitnice'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij * 2012: ''Bankovec'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU - v delu), režija Polona Sepe – scenarij * 2012/2013: ''Firbcologi'' – razvoj koncepta, scenariji * 2012: ''E-bits'', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji * 2011/2012: ''Studio Kriškraš'' – scenarij * 2011: ''Mala'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), režija Svetlana Dramlić – scenarij * 2009: ''Črni bratje'' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij * 2009, ''Dečko s srečko'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij * 2008, ''Deklica, ki je rešila nebesa'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij === Radio === * 2007: [[Svetlana Makarovič]] ''Smradek'' - radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija * 2007: Franček Rudolf radijska igra – režija * 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …) * 2004: ''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze'' r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije * 2004: V''stajenje'', r. Ajda Valcl – avtor<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Glasba - Smaal Tokk == Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk (Primorska region's own gengsta raper). Z ustvarjanjem je začel leta 2009 prek spletnega medija Vest.si. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> in se odpravil na prvo koncertno turnejo. Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična, Rumeni tisk, Domoljubna, Radmila8. Profesjonalci, Z jajci, Zaposlovalna ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2009 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2022), ki vsebuje pesmi ''Kriza srednjih let'', ''Za usje sam'', ''Mwoja ljuba'', ''Oprostilna'', ''Vjervam'', ''Twiiteraši,'' ''Nestwj'', ''Bwgi Pikoti''<ref>{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> ... Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). S Smaal Tokkom so igrali tudi: Marko Boh (klaviature), Gašper Kržmanc (kitara), Blažka Oberstar (flavta, spremljevalni vokal) in Ana Šimenc (saksofon, spremljevalni vokal). == Nagrade == * 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister) * 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem) == Intervjuji == * [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022 * [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021 * [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020 * [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019 * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016 * [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013 === Smaal Tokk === * Smaal Tokk: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocno-ozadje-krize-srednjih-let/, Delo, 2022 * Smaal Tokk: https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021010210290665/intervjujcek_marko_bratus_&_smaal_tokk_/, Lokalne Ajdovščina, 2020 * [https://www.dnevnik.si/1042913040 Smaal Tokk: https://www.dnevnik.si/1042913040], Dnevnik, 2019 == Viri in zunanje povezave == https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ https://www.imdb.com/name/nm2539035/ http://www.smaaltokk.si/ == Sklici == thsw8x7b78p1v6b9u2jek68a25fgp8s 5724175 5724171 2022-07-26T15:47:59Z Anika.ve 162185 wikitext text/x-wiki Marko Bratuš, slovenski [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. {{Infobox Actor|name=Marko Bratuš|birth_date=9. oktober 1979|birth_place=Ljubljana|image=Marko_bratus.jpg|citizenship=Slovensko|education=Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|occupation=Dramaturg, umetniški vodja, scenarist, režiser, pevec, avtor glasbe|organization=SNG Nova Gorica, ETC (European Theatre Convention)|other_names=Smaal Tokk}} == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra<ref>{{Navedi splet|title=Radijska igra : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>. Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije. Novembra 2021 je prevzel drugi mandat umetniškega vodenja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Letošnja sezona v SNG Nova Gorica smelejša|url=https://misli.sta.si/3049154/letosnja-sezona-v-sng-nova-gorica-smelejsa|website=misli.sta.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Po študiju je bil med ustanovitelji spletnega medija Vest<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>, kjer je režiral studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri različnih dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>. Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališče Glej, od leta 2016 pa je umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer ustvarja tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele številne nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, ''Človeški glas'', ''Barufe'' ...). Bil je dolgoletni državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention)<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>. Z družino živi v Ljubljani. == Izbor del - gledališče, film, televizija, radio == === Dramaturgija === * 2021: ''Čriček in temačni občutek''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica * 2021: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''; r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG * 2018: ''Človeški glas'', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica * 2015: ''Tako pač je'', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ * 2005: ''Kronika zločina'', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]] * 2004: ''R.U.R.'', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče * 2004: ''Zabava za rojstni dan'', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2003: ''Izboljševalec sveta'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] === Režija === * 2021: asistent režiserja; S''nežinka'', r. Jure Novak, Drama SNG Maribor * 2019: asistent režiserja; ''Božična pesem'', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica * 2016: Kamor še ni stopila človeška noga, Gledališče GLEJ * 2013: ''Janezov pasijon'', Gledališče GLEJ * 2012: ''Kvartet,'' Šentjakobsko gledališče * 2011: ''Misterio buffo'', Gledališče GLEJ === Televizija in film === * 2012: ''Hoja po vodi'' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža * 2010, ''Najboljše počitnice'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij * 2012: ''Bankovec'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU - v delu), režija Polona Sepe – scenarij * 2012/2013: ''Firbcologi'' – razvoj koncepta, scenariji * 2012: ''E-bits'', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji * 2011/2012: ''Studio Kriškraš'' – scenarij * 2011: ''Mala'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), režija Svetlana Dramlić – scenarij * 2009: ''Črni bratje'' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij * 2009, ''Dečko s srečko'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij * 2008, ''Deklica, ki je rešila nebesa'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij === Radio === * 2007: [[Svetlana Makarovič]] ''Smradek'' - radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija * 2007: Franček Rudolf radijska igra – režija * 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …) * 2004: ''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze'' r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije * 2004: V''stajenje'', r. Ajda Valcl – avtor<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Glasba - Smaal Tokk == Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk (Primorska region's own gengsta raper). Z ustvarjanjem je začel leta 2009 prek spletnega medija Vest.si. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> in se odpravil na prvo koncertno turnejo. Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična, Rumeni tisk, Domoljubna, Radmila8. Profesjonalci, Z jajci, Zaposlovalna ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2009 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2021), ki vsebuje pesmi ''Kriza srednjih let'', ''Za usje sam'', ''Mwoja ljuba'', ''Oprostilna'', ''Vjervam'', ''Twiiteraši,'' ''Nestwj'', ''Bwgi Pikoti''<ref>{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> ... Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). S Smaal Tokkom so igrali tudi: Marko Boh (klaviature), Gašper Kržmanc (kitara), Blažka Oberstar (flavta, spremljevalni vokal) in Ana Šimenc (saksofon, spremljevalni vokal). == Nagrade == * 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister) * 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem) == Intervjuji == * [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022 * [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021 * [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020 * [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019 * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016 * [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013 === Smaal Tokk === * Smaal Tokk: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocno-ozadje-krize-srednjih-let/, Delo, 2022 * Smaal Tokk: https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021010210290665/intervjujcek_marko_bratus_&_smaal_tokk_/, Lokalne Ajdovščina, 2020 * [https://www.dnevnik.si/1042913040 Smaal Tokk: https://www.dnevnik.si/1042913040], Dnevnik, 2019 == Viri in zunanje povezave == https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ https://www.imdb.com/name/nm2539035/ http://www.smaaltokk.si/ == Sklici == 9e14817fl4wbj8v0jx1lhe2bvf4e3dc 5724178 5724175 2022-07-26T15:54:51Z Yerpo 8417 pospravljanje wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor|education=Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|occupation=Dramaturg, umetniški vodja, scenarist, režiser, pevec, avtor glasbe|organization=SNG Nova Gorica, ETC (European Theatre Convention)|other_names=Smaal Tokk}} '''Marko Bratuš''', [[Slovenci|slovenski]] [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra<ref>{{Navedi splet|title=Radijska igra : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>. Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije. Novembra 2021 je prevzel drugi mandat umetniškega vodenja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Letošnja sezona v SNG Nova Gorica smelejša|url=https://misli.sta.si/3049154/letosnja-sezona-v-sng-nova-gorica-smelejsa|website=misli.sta.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Po študiju je bil med ustanovitelji spletnega medija Vest<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>, kjer je režiral studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri različnih dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref>. Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališče Glej, od leta 2016 pa je umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer ustvarja tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele številne nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, ''Človeški glas'', ''Barufe'' ...). Bil je dolgoletni državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention)<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>. Z družino živi v Ljubljani. == Izbor del - gledališče, film, televizija, radio == === Dramaturgija === * 2021: ''Čriček in temačni občutek''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica * 2021: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''; r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG * 2018: ''Človeški glas'', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica * 2015: ''Tako pač je'', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ * 2005: ''Kronika zločina'', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]] * 2004: ''R.U.R.'', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče * 2004: ''Zabava za rojstni dan'', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2003: ''Izboljševalec sveta'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] === Režija === * 2021: asistent režiserja; S''nežinka'', r. Jure Novak, Drama SNG Maribor * 2019: asistent režiserja; ''Božična pesem'', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica * 2016: Kamor še ni stopila človeška noga, Gledališče GLEJ * 2013: ''Janezov pasijon'', Gledališče GLEJ * 2012: ''Kvartet,'' Šentjakobsko gledališče * 2011: ''Misterio buffo'', Gledališče GLEJ === Televizija in film === * 2012: ''Hoja po vodi'' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža * 2010, ''Najboljše počitnice'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij * 2012: ''Bankovec'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU - v delu), režija Polona Sepe – scenarij * 2012/2013: ''Firbcologi'' – razvoj koncepta, scenariji * 2012: ''E-bits'', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji * 2011/2012: ''Studio Kriškraš'' – scenarij * 2011: ''Mala'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), režija Svetlana Dramlić – scenarij * 2009: ''Črni bratje'' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij * 2009, ''Dečko s srečko'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij * 2008, ''Deklica, ki je rešila nebesa'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij === Radio === * 2007: [[Svetlana Makarovič]] ''Smradek'' - radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija * 2007: Franček Rudolf radijska igra – režija * 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …) * 2004: ''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze'' r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije * 2004: V''stajenje'', r. Ajda Valcl – avtor<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Glasba - Smaal Tokk == Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk (Primorska region's own gengsta raper). Z ustvarjanjem je začel leta 2009 prek spletnega medija Vest.si. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> in se odpravil na prvo koncertno turnejo. Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična, Rumeni tisk, Domoljubna, Radmila8. Profesjonalci, Z jajci, Zaposlovalna ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2009 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2021), ki vsebuje pesmi ''Kriza srednjih let'', ''Za usje sam'', ''Mwoja ljuba'', ''Oprostilna'', ''Vjervam'', ''Twiiteraši,'' ''Nestwj'', ''Bwgi Pikoti''<ref>{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> ... Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). S Smaal Tokkom so igrali tudi: Marko Boh (klaviature), Gašper Kržmanc (kitara), Blažka Oberstar (flavta, spremljevalni vokal) in Ana Šimenc (saksofon, spremljevalni vokal). == Nagrade == * 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister) * 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem) == Intervjuji == * [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022 * [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021 * [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020 * [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019 * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016 * [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013 === Smaal Tokk === * Smaal Tokk: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocno-ozadje-krize-srednjih-let/, Delo, 2022 * Smaal Tokk: https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021010210290665/intervjujcek_marko_bratus_&_smaal_tokk_/, Lokalne Ajdovščina, 2020 * [https://www.dnevnik.si/1042913040 Smaal Tokk: https://www.dnevnik.si/1042913040], Dnevnik, 2019 == Sklici == {{sklici}} == Viri in zunanje povezave == * https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 * https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ * https://www.imdb.com/name/nm2539035/ * http://www.smaaltokk.si/ {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bratuš, Marko}} [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] kgl6mt1g99m55pm21zek7hhprwnbuzi 5724182 5724178 2022-07-26T16:03:01Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor|education=Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|occupation=dramaturg, umetniški vodja, scenarist, režiser, pevec, avtor glasbe|organization=SNG Nova Gorica, ETC (European Theatre Convention)|other_names=Smaal Tokk}} '''Marko Bratuš''', [[Slovenci|slovenski]] [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra<ref>{{Navedi splet|title=Radijska igra : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>. Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije. Novembra 2021 je prevzel drugi mandat umetniškega vodenja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Letošnja sezona v SNG Nova Gorica smelejša|url=https://misli.sta.si/3049154/letosnja-sezona-v-sng-nova-gorica-smelejsa|website=misli.sta.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Po študiju je bil med ustanovitelji spletnega medija Vest,<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> kjer je režiral studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri različnih dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih.<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališča Glej, od leta 2016 pa je umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer ustvarja tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele številne nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, ''Človeški glas'', ''Barufe'' ...). Bil je dolgoletni državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention)<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>. Z družino živi v Ljubljani. == Izbor del - gledališče, film, televizija, radio == === Dramaturgija === * 2021: ''Čriček in temačni občutek''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica * 2021: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''; r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG * 2018: ''Človeški glas'', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica * 2015: ''Tako pač je'', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ * 2005: ''Kronika zločina'', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]] * 2004: ''R.U.R.'', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče * 2004: ''Zabava za rojstni dan'', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2003: ''Izboljševalec sveta'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] === Režija === * 2021: asistent režiserja; S''nežinka'', r. Jure Novak, Drama SNG Maribor * 2019: asistent režiserja; ''Božična pesem'', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica * 2016: Kamor še ni stopila človeška noga, Gledališče GLEJ * 2013: ''Janezov pasijon'', Gledališče GLEJ * 2012: ''Kvartet,'' Šentjakobsko gledališče * 2011: ''Misterio buffo'', Gledališče GLEJ === Televizija in film === * 2012: ''Hoja po vodi'' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža * 2010, ''Najboljše počitnice'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij * 2012: ''Bankovec'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU - v delu), režija Polona Sepe – scenarij * 2012/2013: ''Firbcologi'' – razvoj koncepta, scenariji * 2012: ''E-bits'', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji * 2011/2012: ''Studio Kriškraš'' – scenarij * 2011: ''Mala'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), režija Svetlana Dramlić – scenarij * 2009: ''Črni bratje'' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij * 2009, ''Dečko s srečko'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij * 2008, ''Deklica, ki je rešila nebesa'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij === Radio === * 2007: [[Svetlana Makarovič]] ''Smradek'' – radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija * 2007: Franček Rudolf radijska igra – režija * 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …) * 2004: ''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze'' r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije * 2004: V''stajenje'', r. Ajda Valcl – avtor<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Glasba – Smaal Tokk == Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk (Primorska region's own gengsta raper). Z ustvarjanjem je začel leta 2009 prek spletnega medija Vest.si. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo, naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> in se odpravil na prvo koncertno turnejo. Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična, Rumeni tisk, Domoljubna, Radmila8. Profesjonalci, Z jajci, Zaposlovalna ...)''.<ref>{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}</ref> Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2009 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2021), ki vsebuje pesmi ''Kriza srednjih let'', ''Za usje sam'', ''Mwoja ljuba'', ''Oprostilna'', ''Vjervam'', ''Twiiteraši,'' ''Nestwj'', ''Bwgi Pikoti'' …<ref>{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). S Smaal Tokkom so igrali tudi: Marko Boh (klaviature), Gašper Kržmanc (kitara), Blažka Oberstar (flavta, spremljevalni vokal) in Ana Šimenc (saksofon, spremljevalni vokal). == Nagrade == * 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister) * 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem) == Intervjuji == * [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022 * [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021 * [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020 * [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019 * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016 * [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013 === Smaal Tokk === * Smaal Tokk: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocno-ozadje-krize-srednjih-let/, Delo, 2022 * Smaal Tokk: https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021010210290665/intervjujcek_marko_bratus_&_smaal_tokk_/, Lokalne Ajdovščina, 2020 * [https://www.dnevnik.si/1042913040 Smaal Tokk: https://www.dnevnik.si/1042913040], Dnevnik, 2019 == Sklici == {{sklici}} == Viri in zunanje povezave == * https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 * https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ * https://www.imdb.com/name/nm2539035/ * http://www.smaaltokk.si/ {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bratuš, Marko}} [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] gr2djni75n70kbf32wysrfg84hcg2c5 5724193 5724182 2022-07-26T16:19:53Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor|education=Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|occupation=dramaturg, umetniški vodja, scenarist, režiser, pevec, avtor glasbe|organization=SNG Nova Gorica, ETC (European Theatre Convention)|other_names=Smaal Tokk}} '''Marko Bratuš''', [[Slovenci|slovenski]] [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Marko Bratuš se je rodil 9. oktobra 1979 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra<ref>{{Navedi splet|title=Radijska igra : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>. Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije. Novembra 2021 je prevzel drugi mandat umetniškega vodenja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Letošnja sezona v SNG Nova Gorica smelejša|url=https://misli.sta.si/3049154/letosnja-sezona-v-sng-nova-gorica-smelejsa|website=misli.sta.si|accessdate=2022-07-26}}</ref>. Po študiju je bil med ustanovitelji spletnega medija Vest,<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> kjer je režiral studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri različnih dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih.<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališča Glej, od leta 2016 pa je umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer ustvarja tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele številne nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, ''Človeški glas'', ''Barufe'' ...). Bil je dolgoletni državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention)<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>. Z družino živi v Ljubljani. == Izbor del - gledališče, film, televizija, radio == === Dramaturgija === * 2021: ''Čriček in temačni občutek''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica * 2021: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj''; r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG * 2018: ''Človeški glas'', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica * 2015: ''Tako pač je'', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ * 2005: ''Kronika zločina'', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]] * 2004: ''R.U.R.'', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče * 2004: ''Zabava za rojstni dan'', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2003: ''Izboljševalec sveta'', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] === Režija === * 2021: asistent režiserja; S''nežinka'', r. Jure Novak, Drama SNG Maribor * 2019: asistent režiserja; ''Božična pesem'', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica * 2016: Kamor še ni stopila človeška noga, Gledališče GLEJ * 2013: ''Janezov pasijon'', Gledališče GLEJ * 2012: ''Kvartet,'' Šentjakobsko gledališče * 2011: ''Misterio buffo'', Gledališče GLEJ === Televizija in film === * 2012: ''Hoja po vodi'' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža * 2010, ''Najboljše počitnice'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij * 2012: ''Bankovec'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU - v delu), režija Polona Sepe – scenarij * 2012/2013: ''Firbcologi'' – razvoj koncepta, scenariji * 2012: ''E-bits'', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji * 2011/2012: ''Studio Kriškraš'' – scenarij * 2011: ''Mala'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), režija Svetlana Dramlić – scenarij * 2009: ''Črni bratje'' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij * 2009, ''Dečko s srečko'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij * 2008, ''Deklica, ki je rešila nebesa'' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij === Radio === * 2007: [[Svetlana Makarovič]] ''Smradek'' – radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija * 2007: Franček Rudolf radijska igra – režija * 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …) * 2004: ''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze'' r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije * 2004: V''stajenje'', r. Ajda Valcl – avtor<ref>{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl}}</ref> == Glasba – Smaal Tokk == Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk (Primorska region's own gengsta raper). Z ustvarjanjem je začel leta 2009 prek spletnega medija Vest.si. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo, naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''<ref>{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> in se odpravil na prvo koncertno turnejo. Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična, Rumeni tisk, Domoljubna, Radmila8. Profesjonalci, Z jajci, Zaposlovalna ...)''.<ref>{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}</ref> Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2009 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2021), ki vsebuje pesmi ''Kriza srednjih let'', ''Za usje sam'', ''Mwoja ljuba'', ''Oprostilna'', ''Vjervam'', ''Twiiteraši,'' ''Nestwj'', ''Bwgi Pikoti'' …<ref>{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}</ref> Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). S Smaal Tokkom so igrali tudi: Marko Boh (klaviature), Gašper Kržmanc (kitara), Blažka Oberstar (flavta, spremljevalni vokal) in Ana Šimenc (saksofon, spremljevalni vokal). == Nagrade == * 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister) * 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem) == Intervjuji == * [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022 * [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021 * [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020 * [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019 * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016 * [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013 === Smaal Tokk === * Smaal Tokk: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocno-ozadje-krize-srednjih-let/, Delo, 2022 * Smaal Tokk: https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021010210290665/intervjujcek_marko_bratus_&_smaal_tokk_/, Lokalne Ajdovščina, 2020 * [https://www.dnevnik.si/1042913040 Smaal Tokk: https://www.dnevnik.si/1042913040], Dnevnik, 2019 == Sklici == {{sklici}} == Viri in zunanje povezave == * https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 * https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ * https://www.imdb.com/name/nm2539035/ * http://www.smaaltokk.si/ {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bratuš, Marko}} [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 8ruof70te5s2djg1qfm3isqqurmh5iu Smaal Tokk 0 521680 5724105 2022-07-26T13:46:14Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Marko Bratuš]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Marko Bratuš]] k9q58wep0wzn7xteuwias5pktr5r434 Baročno kiparstvo 0 521681 5724114 2022-07-26T13:53:19Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Rom, Santa Maria della Vittoria, Die Verzückung der Heiligen Theresa (Bernini).jpg|thumb|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652) [[Gian Lorenzo Bernini]]|345x345px]] '''Baročno kiparstvo''' je [[kiparstvo]], ki je povezano z [[barok|baročnim]] slogom v obdobju med zgodnjim 17. in sredino 18. stoletja. V baročnem kiparstvu so skupine figur dobile nov pomen, prišlo je do dinamičnega gibanja in energije človeških oblik – spiralno se vrtijo okoli praznega osrednjega vrtinca ali segajo navzven v okoliški prostor. Baročna skulptura je imela pogosto več idealnih kotov gledanja in je odražala splošno nadaljevanje renesančnega odmika od [[relief (umetnost)|reliefa]] k okrogli skulpturi, ki je bila zasnovana za postavitev sredi velikega prostora – dodelane fontane, kot je [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijev]] ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]] (Rim, 1651) ali tiste v vrtovih [[Versajska palača|Versajske palače]] so bile baročna posebnost. Baročni slog je bil popolnoma primeren za kiparstvo, pri čemer je bil Bernini prevladujoča osebnost te dobe v delih, kot je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652). <ref>Boucher, 134–142 on the Cornaro chapel; see index for Bernini generally</ref> Veliko baročnih kipov je dodalo dodatne kiparske elemente, na primer skrito razsvetljavo ali vodne fontane ali zlilo kiparstvo in arhitekturo, da bi ustvarilo transformativno izkušnjo za gledalca. Umetniki so se videli kot v klasični tradiciji, vendar so občudovali helenistično in pozneje rimsko kiparstvo, namesto tistega iz bolj ''klasičnih'' obdobij, kot jih vidimo danes.<ref>Boucher, 16–18</ref> Baročno kiparstvo je sledilo [[Renesančno kiparstvo|renesančnemu]] in [[Manierizem#Kiparstvo|manierističnemu]] kiparstvu, nasledila sta ga [[rokoko]] in [[neoklasicizem|neoklasicistično]g kiparstvo. Rim je bil najzgodnejše središče oblikovanja sloga. Slog se je razširil v preostalo Evropo, zlasti Francija je dala novo smer v poznem 17. stoletju. Sčasoma se je razširil izven Evrope v kolonialne posesti evropskih sil, zlasti v Latinski Ameriki in na Filipinih. [[protestantizem|Protestantska]] [[reformacija]] je skoraj popolnoma ustavila religiozno kiparstvo v večjem delu Severne Evrope in čeprav se je posvetno kiparstvo, zlasti za portretne doprsne kipe in nagrobne spomenike, nadaljevalo, [[nizozemska zlata doba]] nima pomembne kiparske komponente razen zlatarstva.<ref>Honour and Fleming, 450</ref> Deloma v neposredni reakciji je bilo kiparstvo v katolicizmu enako pomembno kot v poznem srednjem veku. Katoliška južna Nizozemska je doživela razcvet baročnega kiparstva od druge polovice 17. stoletja s številnimi lokalnimi delavnicami, ki so izdelovale široko paleto baročnih kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in manjšimi skulpturami, izdelanimi iz [[slonovina|slonovine]] in trpežnega lesa, kot je pušpan. Flamski kiparji bodo igrali vidno vlogo pri širjenju baročnega idioma v tujini, vključno z [[Nizozemska republika|Nizozemsko republiko]], Italijo, Anglijo, Švedsko in Francijo.<ref name=okv>[https://www.okv.be/nl/artikel/de-baroksculptuur-en-het-barok-kerkmeubilair-de-zuidelijke-nederlanden Helena Bussers, ''De baroksculptuur en het barok''] at Openbaar Kunstbezit Vlaanderen {{in lang|nl}}</ref> V 18. stoletju se je veliko kiparstva nadaljevalo po baročnih linijah – [[vodnjak Trevi]] je bil dokončan šele leta 1762. Rokokojski slog je bil bolj primeren za manjša dela.<ref>Honour and Fleming, 460–467</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura == * Boucher, Bruce, ''Italian Baroque Sculpture'', 1998, Thames & Hudson (World of Art), {{ISBN|0500203075}} * {{cite book |last=Geese |first=Uwe |chapter=Section on Baroque sculpture |editor-first=Rolf |editor-last=Toman |title=L'art baroque architecture, sculpture, peinture |date=2015 |publisher=H.F. Ullmann |location=Cologne |isbn=978-3-8480-0856-8}} * {{cite book|last=Jeancolas|first=Claude|title=Sculpture Française|year=1992|publisher=CELIF|location=Paris|language=French|isbn=2-86535-162-9}} * Redondo, José Ignacio Hernánez, ''Baroque Sculpture in Spain'', from ''Baroque Art - Architecture - Sculpture Painting'', H.F. Ullmann, Cologne, 2015. ({{ISBN|978-3-8480-0856-8}}) * Hugh Honour and John Fleming, ''A World History of Art'', 1st edn. 1982 (many later editions), Macmillan, London, page refs to 1984 Macmillan 1st edn. paperback. {{ISBN|0333371852}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Baroque sculptures}} *[https://web.archive.org/web/20140714202157/http://www.artehistoria.jcyl.es/v2/videos/902.htm La escultura barroca] [[Kategorija:Baročno kiparstvo]] 9tschjlapa6zap14jrkp998sumvwuok 5724143 5724114 2022-07-26T14:19:23Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Rom, Santa Maria della Vittoria, Die Verzückung der Heiligen Theresa (Bernini).jpg|thumb|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652) [[Gian Lorenzo Bernini]]|345x345px]] '''Baročno kiparstvo''' je [[kiparstvo]], ki je povezano z [[barok|baročnim]] slogom v obdobju med zgodnjim 17. in sredino 18. stoletja. V baročnem kiparstvu so skupine figur dobile nov pomen, prišlo je do dinamičnega gibanja in energije človeških oblik – spiralno se vrtijo okoli praznega osrednjega vrtinca ali segajo navzven v okoliški prostor. Baročna skulptura je imela pogosto več idealnih kotov gledanja in je odražala splošno nadaljevanje renesančnega odmika od [[relief (umetnost)|reliefa]] k okrogli skulpturi, ki je bila zasnovana za postavitev sredi velikega prostora – dodelane fontane, kot je [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijev]] ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]] (Rim, 1651) ali tiste v vrtovih [[Versajska palača|Versajske palače]] so bile baročna posebnost. Baročni slog je bil popolnoma primeren za kiparstvo, pri čemer je bil Bernini prevladujoča osebnost te dobe v delih, kot je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652). <ref>Boucher, 134–142 on the Cornaro chapel; see index for Bernini generally</ref> Veliko baročnih kipov je dodalo dodatne kiparske elemente, na primer skrito razsvetljavo ali vodne fontane ali zlilo kiparstvo in arhitekturo, da bi ustvarilo transformativno izkušnjo za gledalca. Umetniki so se videli kot v klasični tradiciji, vendar so občudovali helenistično in pozneje rimsko kiparstvo, namesto tistega iz bolj ''klasičnih'' obdobij, kot jih vidimo danes.<ref>Boucher, 16–18</ref> Baročno kiparstvo je sledilo [[Renesančno kiparstvo|renesančnemu]] in [[Manierizem#Kiparstvo|manierističnemu]] kiparstvu, nasledila sta ga [[rokoko]] in [[neoklasicizem|neoklasicistično]] kiparstvo. Rim je bil najzgodnejše središče oblikovanja sloga. Slog se je razširil v preostalo Evropo, zlasti Francija je dala novo smer v poznem 17. stoletju. Sčasoma se je razširil izven Evrope v kolonialne posesti evropskih sil, zlasti v Latinski Ameriki in na Filipinih. [[protestantizem|Protestantska]] [[reformacija]] je skoraj popolnoma ustavila religiozno kiparstvo v večjem delu Severne Evrope in čeprav se je posvetno kiparstvo, zlasti za portretne doprsne kipe in nagrobne spomenike, nadaljevalo, [[nizozemska zlata doba]] nima pomembne kiparske komponente razen zlatarstva.<ref>Honour and Fleming, 450</ref> Deloma v neposredni reakciji je bilo kiparstvo v katolicizmu enako pomembno kot v poznem srednjem veku. Katoliška južna Nizozemska je doživela razcvet baročnega kiparstva od druge polovice 17. stoletja s številnimi lokalnimi delavnicami, ki so izdelovale široko paleto baročnih kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in manjšimi skulpturami, izdelanimi iz [[slonovina|slonovine]] in trpežnega lesa, kot je pušpan. Flamski kiparji bodo igrali vidno vlogo pri širjenju baročnega idioma v tujini, vključno z [[Nizozemska republika|Nizozemsko republiko]], Italijo, Anglijo, Švedsko in Francijo.<ref name=okv>[https://www.okv.be/nl/artikel/de-baroksculptuur-en-het-barok-kerkmeubilair-de-zuidelijke-nederlanden Helena Bussers, ''De baroksculptuur en het barok''] at Openbaar Kunstbezit Vlaanderen {{in lang|nl}}</ref> V 18. stoletju se je veliko kiparstva nadaljevalo po baročnih linijah – [[vodnjak Trevi]] je bil dokončan šele leta 1762. Rokokojski slog je bil bolj primeren za manjša dela.<ref>Honour and Fleming, 460–467</ref> == Izvor in značilnosti == [[File:Giambologna raptodasabina.jpg|thumb|right|200px|''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'', [[Giambologna]] (1581–1583), Piazza della Signoria, Firence]] Baročni slog je izšel iz renesančnega kiparstva, ki je, opirajoč se na klasično grško in rimsko kiparstvo, idealiziralo človeško obliko. To je spremenil manierizem, ko so si umetniki prizadevali svojim delom dati edinstven in oseben slog. Manierizem je uvedel idejo o skulpturah z močnimi kontrasti; mladost in starost, lepota in grdota, moški in ženske. Manierizem je uvedel tudi način ''figura serpentinata'', ki je postal glavna značilnost baročnega kiparstva. To je bila razporeditev figur ali skupin figur v vzpenjajoči se spirali, ki je delu dala lahkotnost in gibanje.{{Sfn|Geese|2015|p=274}} [[Michelangelo]] je uvedel ''figuro serpentinato'' v ''[[Umirajoči suženj|Umirajočem sužnju]]'' (1513–1516) in ''[[Genij zmage]]'' (1520–1525), vendar je bilo ta dela namenjena ogledu z enega samega vidika. V delu italijanskega kiparja [[Giambologna|Giambologne]] iz poznega 16. stoletja, ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'' (1581–1583) uvedel nov element; to delo naj ne bi bilo videti z enega, ampak z več zornih kotov in se spreminjalo glede na zorni kot. To je postala zelo pogosta značilnost baročnega kiparstva. Delo Giambologne je imelo močan vpliv na mojstre baročne dobe, zlasti na [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]]. Drug pomemben vpliv, ki je privedel do baročnega sloga, je bila katoliška cerkev, ki je iskala umetniško orožje v boju proti vzponu protestantizma. [[Tridentinski koncil]] (1545–1563) je dal [[papež]]u večja pooblastila za vodenje umetniškega ustvarjanja in izrazil ostro nestrinjanje z doktrinami [[humanizem|humanizma]], ki so bile osrednjega pomena za umetnost v renesansi.{{Sfn|Geese|2015|p=276}} Med pontifikatom Pavla V. (1605–1621) je cerkev začela razvijati umetniške doktrine, da bi se zoperstavila reformaciji, in naročila novim umetnikom, da jih izvedejo. == Bernini in rimsko baročno kiparstvo == Dominantna osebnost baročnega kiparstva je bil Gian Lorenzo Bernini (1598–1680). Bil je sin florentinskega kiparja Pietra Berninija, ki ga je v Rim poklical [[papež Pavel V.]] Mladi Bernini je svoja prva samostojna dela naredil pri petnajstih letih, v letih 1618–1625 pa je prejel veliko naročilo za kipe za [[Vila Borghese|vilo Borghese]] kardinala [[Scipione Caffarelli-Borghese|Scipiona Borgheseja]]. Njegova dela, zelo dramatična, oblikovana tako, da jih je mogoče videti z več zornih kotov in se spiralno dvigajo, so imela izjemen vpliv na evropsko kiparstvo. Še naprej je prevladoval v italijanskem kiparstvu s svojimi deli na rimskih vodnjakih, [[Baldahin sv. Petra|baldahinu sv. Petra]] in [[grobnica papeža Aleksandra VII.|grobnici papeža Aleksandra VII.]] v [[bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra]] ter svojem oltarnem ansamblu za [[Santa Maria della Vittoria, Rim|cerkev Santa-Maria della Vittoria]] v [[Rim]]u. Prejel je svoje zadnje kiparsko naročilo za ''fontano Slon'' (1665–1667), ki mu je sledila serija angelov za most [[Ponte Sant'Angelo]] v Rimu (1667–69).{{Sfn|Geese|2015|pages=288–289}} Bernini je umrl leta 1680, vendar je njegov slog vplival na kiparje po vsej Evropi, zlasti v Franciji, na Bavarskem in v Avstriji. <gallery mode="packed" heights="200"> File:Rape of Prosepina September 2015-3a.jpg|''[[Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–1622), Gian Lorenzo Bernini ([[Galerija Borghese]]) File:Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg|''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese) File:Джованни Лоренцо Бернини. Давид. 01.JPG|''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–1624), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese) File:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647-1652), Gian Lorenzo Bernini (Santa Maria Della Victoria, Rim) File:Fontana dei Quattro Fiumi, Piazza Navona 01 - Roma - panoramio.jpg|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]]'', Rim (1648-1651) File:Domenico Guidi-Angel bearing a lance-Ponte Sant Angelo.jpg|''Angel s sulico'' (1667-1669) [[Ponte Sant'Angelo]], Rim </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura == * Boucher, Bruce, ''Italian Baroque Sculpture'', 1998, Thames & Hudson (World of Art), {{ISBN|0500203075}} * {{cite book |last=Geese |first=Uwe |chapter=Section on Baroque sculpture |editor-first=Rolf |editor-last=Toman |title=L'art baroque architecture, sculpture, peinture |date=2015 |publisher=H.F. Ullmann |location=Cologne |isbn=978-3-8480-0856-8}} * {{cite book|last=Jeancolas|first=Claude|title=Sculpture Française|year=1992|publisher=CELIF|location=Paris|language=French|isbn=2-86535-162-9}} * Redondo, José Ignacio Hernánez, ''Baroque Sculpture in Spain'', from ''Baroque Art - Architecture - Sculpture Painting'', H.F. Ullmann, Cologne, 2015. ({{ISBN|978-3-8480-0856-8}}) * Hugh Honour and John Fleming, ''A World History of Art'', 1st edn. 1982 (many later editions), Macmillan, London, page refs to 1984 Macmillan 1st edn. paperback. {{ISBN|0333371852}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Baroque sculptures}} *[https://web.archive.org/web/20140714202157/http://www.artehistoria.jcyl.es/v2/videos/902.htm La escultura barroca] [[Kategorija:Baročno kiparstvo]] qzrgoe79nh2xof2jby6vv517gd7w6d4 5724177 5724143 2022-07-26T15:52:17Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Rom, Santa Maria della Vittoria, Die Verzückung der Heiligen Theresa (Bernini).jpg|thumb|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652) [[Gian Lorenzo Bernini]]|345x345px]] '''Baročno kiparstvo''' je [[kiparstvo]], ki je povezano z [[barok|baročnim]] slogom v obdobju med zgodnjim 17. in sredino 18. stoletja. V baročnem kiparstvu so skupine figur dobile nov pomen, prišlo je do dinamičnega gibanja in energije človeških oblik – spiralno se vrtijo okoli praznega osrednjega vrtinca ali segajo navzven v okoliški prostor. Baročna skulptura je imela pogosto več idealnih kotov gledanja in je odražala splošno nadaljevanje renesančnega odmika od [[relief (umetnost)|reliefa]] k okrogli skulpturi, ki je bila zasnovana za postavitev sredi velikega prostora – dodelane fontane, kot je [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijev]] ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]] (Rim, 1651) ali tiste v vrtovih [[Versajska palača|Versajske palače]] so bile baročna posebnost. Baročni slog je bil popolnoma primeren za kiparstvo, pri čemer je bil Bernini prevladujoča osebnost te dobe v delih, kot je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652). <ref>Boucher, 134–142 on the Cornaro chapel; see index for Bernini generally</ref> Veliko baročnih kipov je dodalo dodatne kiparske elemente, na primer skrito razsvetljavo ali vodne fontane ali zlilo kiparstvo in arhitekturo, da bi ustvarilo transformativno izkušnjo za gledalca. Umetniki so se videli kot v klasični tradiciji, vendar so občudovali helenistično in pozneje rimsko kiparstvo, namesto tistega iz bolj ''klasičnih'' obdobij, kot jih vidimo danes.<ref>Boucher, 16–18</ref> Baročno kiparstvo je sledilo [[Renesančno kiparstvo|renesančnemu]] in [[Manierizem#Kiparstvo|manierističnemu]] kiparstvu, nasledila sta ga [[rokoko]] in [[neoklasicizem|neoklasicistično]] kiparstvo. Rim je bil najzgodnejše središče oblikovanja sloga. Slog se je razširil v preostalo Evropo, zlasti Francija je dala novo smer v poznem 17. stoletju. Sčasoma se je razširil izven Evrope v kolonialne posesti evropskih sil, zlasti v Latinski Ameriki in na Filipinih. [[protestantizem|Protestantska]] [[reformacija]] je skoraj popolnoma ustavila religiozno kiparstvo v večjem delu Severne Evrope in čeprav se je posvetno kiparstvo, zlasti za portretne doprsne kipe in nagrobne spomenike, nadaljevalo, [[nizozemska zlata doba]] nima pomembne kiparske komponente razen zlatarstva.<ref>Honour and Fleming, 450</ref> Deloma v neposredni reakciji je bilo kiparstvo v katolicizmu enako pomembno kot v poznem srednjem veku. Katoliška južna Nizozemska je doživela razcvet baročnega kiparstva od druge polovice 17. stoletja s številnimi lokalnimi delavnicami, ki so izdelovale široko paleto baročnih kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in manjšimi skulpturami, izdelanimi iz [[slonovina|slonovine]] in trpežnega lesa, kot je pušpan. Flamski kiparji bodo igrali vidno vlogo pri širjenju baročnega idioma v tujini, vključno z [[Nizozemska republika|Nizozemsko republiko]], Italijo, Anglijo, Švedsko in Francijo.<ref name=okv>[https://www.okv.be/nl/artikel/de-baroksculptuur-en-het-barok-kerkmeubilair-de-zuidelijke-nederlanden Helena Bussers, ''De baroksculptuur en het barok''] at Openbaar Kunstbezit Vlaanderen {{in lang|nl}}</ref> V 18. stoletju se je veliko kiparstva nadaljevalo po baročnih linijah – [[vodnjak Trevi]] je bil dokončan šele leta 1762. Rokokojski slog je bil bolj primeren za manjša dela.<ref>Honour and Fleming, 460–467</ref> == Izvor in značilnosti == [[File:Giambologna raptodasabina.jpg|thumb|right|200px|''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'', [[Giambologna]] (1581–1583), Piazza della Signoria, Firence]] Baročni slog je izšel iz renesančnega kiparstva, ki je, opirajoč se na klasično grško in rimsko kiparstvo, idealiziralo človeško obliko. To je spremenil manierizem, ko so si umetniki prizadevali svojim delom dati edinstven in oseben slog. Manierizem je uvedel idejo o skulpturah z močnimi kontrasti; mladost in starost, lepota in grdota, moški in ženske. Manierizem je uvedel tudi način ''figura serpentinata'', ki je postal glavna značilnost baročnega kiparstva. To je bila razporeditev figur ali skupin figur v vzpenjajoči se spirali, ki je delu dala lahkotnost in gibanje.{{Sfn|Geese|2015|p=274}} [[Michelangelo]] je uvedel ''figuro serpentinato'' v ''[[Umirajoči suženj|Umirajočem sužnju]]'' (1513–1516) in ''[[Genij zmage]]'' (1520–1525), vendar je bilo ta dela namenjena ogledu z enega samega vidika. V delu italijanskega kiparja [[Giambologna|Giambologne]] iz poznega 16. stoletja, ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'' (1581–1583) uvedel nov element; to delo naj ne bi bilo videti z enega, ampak z več zornih kotov in se spreminjalo glede na zorni kot. To je postala zelo pogosta značilnost baročnega kiparstva. Delo Giambologne je imelo močan vpliv na mojstre baročne dobe, zlasti na [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]]. Drug pomemben vpliv, ki je privedel do baročnega sloga, je bila katoliška cerkev, ki je iskala umetniško orožje v boju proti vzponu protestantizma. [[Tridentinski koncil]] (1545–1563) je dal [[papež]]u večja pooblastila za vodenje umetniškega ustvarjanja in izrazil ostro nestrinjanje z doktrinami [[humanizem|humanizma]], ki so bile osrednjega pomena za umetnost v renesansi.{{Sfn|Geese|2015|p=276}} Med pontifikatom Pavla V. (1605–1621) je cerkev začela razvijati umetniške doktrine, da bi se zoperstavila reformaciji, in naročila novim umetnikom, da jih izvedejo. == Bernini in rimsko baročno kiparstvo == Dominantna osebnost baročnega kiparstva je bil Gian Lorenzo Bernini (1598–1680). Bil je sin florentinskega kiparja Pietra Berninija, ki ga je v Rim poklical [[papež Pavel V.]] Mladi Bernini je svoja prva samostojna dela naredil pri petnajstih letih, v letih 1618–1625 pa je prejel veliko naročilo za kipe za [[Vila Borghese|vilo Borghese]] kardinala [[Scipione Caffarelli-Borghese|Scipiona Borgheseja]]. Njegova dela, zelo dramatična, oblikovana tako, da jih je mogoče videti z več zornih kotov in se spiralno dvigajo, so imela izjemen vpliv na evropsko kiparstvo. Še naprej je prevladoval v italijanskem kiparstvu s svojimi deli na rimskih vodnjakih, [[Baldahin sv. Petra|baldahinu sv. Petra]] in [[grobnica papeža Aleksandra VII.|grobnici papeža Aleksandra VII.]] v [[bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra]] ter svojem oltarnem ansamblu za [[Santa Maria della Vittoria, Rim|cerkev Santa-Maria della Vittoria]] v [[Rim]]u. Prejel je svoje zadnje kiparsko naročilo za ''fontano Slon'' (1665–1667), ki mu je sledila serija angelov za most [[Ponte Sant'Angelo]] v Rimu (1667–69).{{Sfn|Geese|2015|pages=288–289}} Bernini je umrl leta 1680, vendar je njegov slog vplival na kiparje po vsej Evropi, zlasti v Franciji, na Bavarskem in v Avstriji. <gallery mode="packed" heights="200"> File:Rape of Prosepina September 2015-3a.jpg|''[[Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–1622), Gian Lorenzo Bernini ([[Galerija Borghese]]) File:Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg|''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese) File:Джованни Лоренцо Бернини. Давид. 01.JPG|''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–1624), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese) File:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647-1652), Gian Lorenzo Bernini (Santa Maria Della Victoria, Rim) File:Fontana dei Quattro Fiumi, Piazza Navona 01 - Roma - panoramio.jpg|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]]'', Rim (1648-1651) File:Domenico Guidi-Angel bearing a lance-Ponte Sant Angelo.jpg|''Angel s sulico'' (1667-1669) [[Ponte Sant'Angelo]], Rim </gallery> == Maderno, Mochi in drugi italijanski baročni kiparji == Zaradi velikodušnih papeških naročil je Rim postal magnet za kiparje v Italiji in po Evropi. Okrasili so cerkve, trge in, kar je rimska posebnost, priljubljene nove [[vodna fontana|fontane]], ki so jih po mestu ustvarili papeži. [[Stefano Maderno]] (1576–1636), po rodu iz Bissona v [[Lombardija|Lombardiji]], je bil pred Berninijevim delom. Kariero je začel z izdelavo pomanjšanih kopij klasičnih del v [[bron]]u. Njegovo glavno obsežno delo je bil kip ''Mučeništvo svete Cecile'' (1600, za cerkev [[Santa Cecilia in Trastevere]] v Rimu. Svetničino telo leži iztegnjeno, kot bi bilo v [[sarkofag]]u, kar vzbuja občutek patosa.[9] ] Drugi pomemben rimski kipar je bil [[Francesco Mochi]] (1580–1654), rojen v Montevarchiju blizu Firenc. Izdelal je slavni bronasti ''konjeniški kip Aleksandra Farneseja'' za glavni trg v [[Piacenza|Piacenzi]] (1620–1625) in živopisan ''kip svete Veronike'' za baziliko svetega Petra, ki je bila tako dejavna, da se zdi, da bo skočila iz niše.{{Sfn|Geese|2015|page=292}} Med drugimi pomembnimi italijanskimi baročnimi kiparji je bil [[Alessandro Algardi]] (1598–1654), čigar prvo večje naročilo je bila grobnica [[papež Leon XI.|papeža Leona XI.]] v Vatikanu. Veljal je za Berninijevega tekmeca, čeprav je bilo njegovo delo podobno v slogu. Njegova druga večja dela so vključevala velik izklesan relief legendarnega ''Srečanja med papežem Leonom I. in Hunom [[Atila|Atilo]]'' (1646–1653), na katerem je papež prepričeval Atilo, naj ne napade Rima. Flamski kipar [[François Duquesnoy]] (1597–1643) je bil še ena pomembna osebnost italijanskega baroka. Bil je prijatelj slikarja [[Nicolas Poussin|Poussina]], znan pa je bil predvsem po ''kipu svete Suzane'' v Santa Maria de Loreto v Rimu in kipu svetega Andreja (1629–1633) v Vatikanu. Imenovan je bil za kraljevega kiparja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], vendar je umrl leta 1643 med potovanjem iz Rima v Pariz.{{Sfn|Geese|2015|page=295}} Med glavnimi kiparji v poznem obdobju je bil [[Niccolo Salvi]] (1697–1751), čigar najbolj znano delo je bila zasnova ''[[Vodnjak Trevi|vodnjaka Trevi]]'' (1732–1751). Vodnjak je vseboval tudi alegorična dela drugih uglednih italijanskih baročnih kiparjev, med njimi [[Filippo della Valle]], [[Pietro Bracci]] in [[Giovanni Grossi]]. Vodnjak je v vsej svoji veličini in bogastvu predstavljal sklepno dejanje italijanskega baroka.{{Sfn|Geese|2015|page=300-301}} <gallery mode="packed" heights="200"> File:St Cecilia's Martyrdom.jpg|''Sveta Cecilija'' (1599), [[Stefano Maderno]], [[Santa Cecelia in Travestere]], Rim File:F Duquesnoy San Andrés Vaticano.jpg|''Saint Andrej'', [[François Duquesnoy]] (1629–33), [[bazilika sv. Petra, Vatikan]] File:Francesco Mochi Santa Verónica 1629-32 Vaticano.jpg|''Sveta Veronika'', [[Francesco Mochi]] (1640), Vatikan File:Expulsão de átila.jpg|''Srečanje Attila Huna in papeža Leona I.'', [[Alessandro Algardi]] File:Panorama of Trevi fountain 2015.jpg|[[Vodnjak Trevi]], [[Niccolo Salvi]] (1732–51) </gallery> == Francija == Večji del francoskega baročnega kiparstva ni bil namenjen poveličevanju Cerkve, temveč francoskega monarha [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in njegovega naslednika [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]] Velik del so izdelali kiparji nove Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo (''Académie Royale de Peinture et de Sculpture''), ustanovljene leta 1648, ki jo je pozneje skrbno nadzoroval [[Jean-Baptiste Colbert]], kraljevi minister za finance. Francoski kiparji so tesno sodelovali s slikarji, arhitekti in krajinskimi oblikovalci, kot je [[André Le Notre]], da bi ustvarili kiparske učinke v [[Versajska palača|Versajski palači]] in njenih vrtovih, drugih kraljevih rezidencah ter kipe za nove mestne trge, ustvarjene v Parizu in drugih francoskih mestih. Colbert je ustanovil tudi [[Francoska akademija v Rimu|Francosko akademijo v Rimu]] (''Académie de France à Rome''), da so lahko francoski kiparji in slikarji preučevali klasične modele.<ref>Article by Uwe Geese in ''L'Art Baroque – Architecture, Sculpture, Peinture'', (2015) H.F. Ullmann, pp. 302–315</ref> V zgodnjem obdobju baroka so na francoske kiparje močno vplivali slikarji Flandrije in Nizozemske. zlasti manierizem Giambologne, namesto kiparstva Italije. Ti umetniki so bili [[Germain Pilon]] (1525–1590), [[Jean Varin]] (1604–1672) in [[Jacques Sarrazin]] (1592–1660). Sam Bernini je leta 1665 na vrhuncu svoje slave prišel v Pariz, da bi Ludviku XIV. predstavil svoj načrt za Louvre. Kralju ni bil všeč Bernini ali njegovo delo in načrt je bil zavrnjen, čeprav je Bernini izdelal lep ''[[Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)|doprsni kip Ludvika XIV.]]'', ki je zdaj na ogled v Versajski palači.<ref>Paul Fréart de Chantelou, ''Diary of the Cavaliere Bernini’s Visit to France'', 1985, ed. Anthony Blunt</ref> Najboljši francoski kiparji so bili angažirani za izdelavo kipov za fontane vrtov v Versajski palači in drugih kraljevih rezidencah. Med njimi so bili Pierre Puget, Jacques Sarazin, François Girardon, Jean-Baptiste Tuby, Antoine Coysevox in Edme Bouchardon. [[Guillaume Coustou]] je ustvaril posebno imenitno skupino konj za vrtove [[Château de Marly]].<ref>{{harvnb|Geese|2015|pp=305–309}}</ref> V poznejšem obdobju baroka je [[Jean Baptiste Lemoyne]] (1704–1778), direktor Francoske akademije v Rimu, veljal za najboljšega rokokojskega kiparja, čeprav je njegovo slavo zasenčil njegov učenec [[Jean-Antoine Houdon]], ki je vodil prehod francoskega kiparstva iz baroka v klasicizem.<ref>{{harvnb|Geese|2015|pp=314}}</ref> <gallery mode="packed" heights="200"> File:Paris - Palais du Louvre - PA00085992 - 45.jpg| Kariatide v Pavillon de l'Horloge Jacquesa Sarazina, palača Louvre (1639–40) File:François Girardon, Bassin de Saturne, Musée national des chateaux de Versailles et de Trianon, Versailles, France (1672–1677) - 01.jpg| Saturnov ribnik, François Girardon, [[Versajska palača]] (1672-1677) File:Le chateau de versailles le jardin 35.JPG|Jean-Baptiste Tuby, Apolonov voz, vrtovi Versajske palače (1668–70) File:Fame riding Pegasus Coysevox Louvre MR1824.jpg|''Slava jezdi Pegaza'', [[Antoine Coysevox]] za Marlyja, sedaj v Louvru (1701-1702) </gallery> == Južna Nizozemska == Južna Nizozemska, ki je ostala pod špansko, rimskokatoliško oblastjo, je imela pomembno vlogo pri širjenju baročnega kiparstva v severni Evropi. Rimskokatoliška [[protireformacija]] je zahtevala, da umetniki ustvarjajo slike in kipe v cerkvenem kontekstu, ki bi govorili nepismenim in ne dobro obveščenim. Protireformacija je poudarjala nekatere točke verskega nauka, zaradi česar je določeno cerkveno pohištvo, na primer spovednica, dobilo večji pomen. Ta razvoj je povzročil močno povečanje povpraševanja po religioznih skulpturah v južni Nizozemski.<ref name=biv>{{Cite web |url=https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/webpublication/baroque-sculpture-southern-low-countries |title=Valérie Herremans, ''Baroque sculpture in the southern low countries'' |access-date=10 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407071353/http://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/research/webpublications/baroque-sculpture-in-the-southern-low-countries |archive-date=7 April 2014|url-status=}}</ref> Ključno vlogo je odigral bruseljski kipar [[François Duquesnoy]], ki je večino svoje kariere delal v Rimu. Njegov bolj izpopolnjen baročni slog, ki je bil bližje Berninijevemu klasicizmu, se je v južni Nizozemski razširil prek njegovega brata Jerôma Duquesnoyja (II.) in drugih flamskih umetnikov, ki so študirali v njegovi delavnici v Rimu, kot sta Rombaut Pauwels in morda Artus Quellinus starejši.<ref>[https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/artist/jerome-duquesnoy-ii Matthias Depoorter, ''Jerôme Duquesnoy II''] at Baroque in the Southern Netherlands</ref><ref>[http://explore.rkd.nl/explore/artists/444625 Rombaut Pauwels] at the Netherlands Institute for Art History {{in lang|nl}}</ref> Najvidnejši kipar je bil [[Artus Quellinus starejši]], član družine slavnih kiparjev in slikarjev ter bratranec in mojster drugega vidnega flamskega kiparja, [[Artus Quellinus mlajši|Artusa Quellinusa mlajšega]]. Rojen v [[Antwerpen|Antwerpnu]], je nekaj časa preživel v Rimu, kjer se je seznanil z lokalno baročno skulpturo in kiparstvom svojega rojaka Françoisa Duquesnoya. Ob vrnitvi v Antwerpen leta 1640 je s seboj prinesel novo vizijo vloge kiparja. Kipar naj ne bi bil več ornamentalist, temveč ustvarjalec celovite umetnine, v kateri so arhitekturne sestavine nadomestile skulpture. Cerkveno pohištvo je postalo povod za nastanek velikih kompozicij, vpetih v cerkveno notranjščino. Od leta 1650 naprej je Quellinus skupaj z vodilnim arhitektom [[Jacob van Campen|Jacobom van Campenom]] 15 let delal na novi mestni hiši v Amsterdamu. Ta gradbeni projekt, ki se zdaj imenuje [[Kraljeva palača (Amsterdam|Kraljeva palača]] na jezu, in zlasti marmorni okraski, ki sta jih izdelala on in njegova delavnica, so postali zgled za druge zgradbe v Amsterdamu. Skupina kiparjev, ki jo je Artus nadzoroval med delom na amsterdamski mestni hiši, je vključevala številne kiparje, predvsem iz Flandrije, ki bodo sami po sebi postali vodilni kiparji, kot so njegov bratranec Artus Quellinus II., Rombout Verhulst, Bartholomeus Eggers in Gabriël Grupello ter verjetno tudi Grinling Gibbons. Kasneje so njegov baročni idiom razširili na Nizozemskem, v Nemčiji in Angliji.<ref>[http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T032101 Geoffrey Beard. "Gibbons, Grinling."] Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 10 April 2021</ref><ref>[http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T035194 Kai Budde. "Grupello, Gabriel."] Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 10 April 20214</ref> Drug pomemben flamski baročni kipar je bil [[Lucas Faydherbe]] (1617-1697), ki je bil iz [[Mechelen]]a, drugega pomembnega središča baročnega kiparstva v južni Nizozemski. Šolal se je v Antwerpnu v Rubensovi delavnici in odigral pomembno vlogo pri širjenju visokega baročnega kiparstva v južni Nizozemski.<ref name=vioe>[https://inventaris.onroerenderfgoed.be/dibe/persoon/2128 De Inventaris van het Onroerend Erfgoed: Lucas Faydherbe] {{in lang|nl}}</ref> Medtem ko je bila južna Nizozemska v drugi polovici 17. stoletja priča tako strmemu padcu ravni proizvodnje in ugleda svoje slikarske šole, je kiparstvo po pomembnosti nadomestilo slikarstvo pod impulzom domačega in mednarodnega povpraševanja ter množičnih, visoko kakovostnih izdelkov številnih družinskih delavnic v Antwerpnu. Delavnice Quellinusa, Jana in Robrechta Colyn de Nole, Jana in Cornelisa van Milderta, Hubrechta in Norberta van den Eyndeja, Petra I., Petra II. in Hendrika Fransa Verbrugghena, Willema in Willema Ignatiusa Kerricxa, Pietra Scheemaeckersa in Lodewijka Willemsensa so izdelovale zlasti široko paleto kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in majhnimi kipi, izdelanimi iz slonovine in trpežnega lesa, kot je pušpan. Medtem ko je Artus Quellinus starejši predstavljal visoki barok, se je v 1660-ih začela bolj bujna faza baroka, imenovana pozni barok. V tej fazi so dela postala bolj teatralna, manifestirana v religiozno-ekstatičnih upodobitvah in razkošnih, vpadljivih dekoracijah. <gallery mode="packed" heights="210"> File:Luis de Benavides Carillo, markies van Caracena, landvoogd van de Spaanse Nederlanden, Artus Quellinus I, (1664), Koninklijk Museum voor Schone Kunsten Antwerpen, 701.jpg|''Luis de Benavides Carrillo, markiz Caracena'', [[Artus Quellinus starejši]] (1664), Kraljevi muzej lepih umetnosti, Antwerpen File:0 Hercule - Lucas Faydherbe - Victoria and Albert museum.JPG|''Herkul'', [[Lucas Faydherbe]] (1640-1650), Musée du Louvre-Lens File:Pieter Scheemaeckers - Funerary monument for Marcas De Velasco.jpg| Nagrobni spomenik za Marcasa De Velasca, [[Pieter Scheemaeckers]] (1694-1697), cerkev sv. Jakoba, Antwerpen File:Hendrik Frans Verbrugghen - Pulpit in the Cathedral of Brussels.jpg|Prižnica [[Stolnica sv. Mihaela in sv. Gudule |Bruseljske stolnice]], [[Hendrik Frans Verbruggen]] (1695-1699) File:Het Laatste Oordeel (Willem Kerricx).JPG|''Poslednja sodba'', [[Willem Kerricx]] (1695-1699), cerkev sv. Pavla, Antwerpen </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura == * Boucher, Bruce, ''Italian Baroque Sculpture'', 1998, Thames & Hudson (World of Art), {{ISBN|0500203075}} * {{cite book |last=Geese |first=Uwe |chapter=Section on Baroque sculpture |editor-first=Rolf |editor-last=Toman |title=L'art baroque architecture, sculpture, peinture |date=2015 |publisher=H.F. Ullmann |location=Cologne |isbn=978-3-8480-0856-8}} * {{cite book|last=Jeancolas|first=Claude|title=Sculpture Française|year=1992|publisher=CELIF|location=Paris|language=French|isbn=2-86535-162-9}} * Redondo, José Ignacio Hernánez, ''Baroque Sculpture in Spain'', from ''Baroque Art - Architecture - Sculpture Painting'', H.F. Ullmann, Cologne, 2015. ({{ISBN|978-3-8480-0856-8}}) * Hugh Honour and John Fleming, ''A World History of Art'', 1st edn. 1982 (many later editions), Macmillan, London, page refs to 1984 Macmillan 1st edn. paperback. {{ISBN|0333371852}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Baroque sculptures}} *[https://web.archive.org/web/20140714202157/http://www.artehistoria.jcyl.es/v2/videos/902.htm La escultura barroca] [[Kategorija:Baročno kiparstvo]] 33poqhxebo7irxfj9y7uj3x5l7vzkgz 5724200 5724177 2022-07-26T16:34:09Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Rom, Santa Maria della Vittoria, Die Verzückung der Heiligen Theresa (Bernini).jpg|thumb|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652) [[Gian Lorenzo Bernini]]|345x345px]] '''Baročno kiparstvo''' je [[kiparstvo]], ki je povezano z [[barok|baročnim]] slogom v obdobju med zgodnjim 17. in sredino 18. stoletja. V baročnem kiparstvu so skupine figur dobile nov pomen, prišlo je do dinamičnega gibanja in energije človeških oblik – spiralno se vrtijo okoli praznega osrednjega vrtinca ali segajo navzven v okoliški prostor. Baročna skulptura je imela pogosto več idealnih kotov gledanja in je odražala splošno nadaljevanje renesančnega odmika od [[relief (umetnost)|reliefa]] k okrogli skulpturi, ki je bila zasnovana za postavitev sredi velikega prostora – dodelane fontane, kot je [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijev]] ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]] (Rim, 1651) ali tiste v vrtovih [[Versajska palača|Versajske palače]] so bile baročna posebnost. Baročni slog je bil popolnoma primeren za kiparstvo, pri čemer je bil Bernini prevladujoča osebnost te dobe v delih, kot je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652). <ref>Boucher, 134–142 on the Cornaro chapel; see index for Bernini generally</ref> Veliko baročnih kipov je dodalo dodatne kiparske elemente, na primer skrito razsvetljavo ali vodne fontane ali zlilo kiparstvo in arhitekturo, da bi ustvarilo transformativno izkušnjo za gledalca. Umetniki so se videli kot v klasični tradiciji, vendar so občudovali helenistično in pozneje rimsko kiparstvo, namesto tistega iz bolj ''klasičnih'' obdobij, kot jih vidimo danes.<ref>Boucher, 16–18</ref> Baročno kiparstvo je sledilo [[Renesančno kiparstvo|renesančnemu]] in [[Manierizem#Kiparstvo|manierističnemu]] kiparstvu, nasledila sta ga [[rokoko]] in [[neoklasicizem|neoklasicistično]] kiparstvo. Rim je bil najzgodnejše središče oblikovanja sloga. Slog se je razširil v preostalo Evropo, zlasti Francija je dala novo smer v poznem 17. stoletju. Sčasoma se je razširil izven Evrope v kolonialne posesti evropskih sil, zlasti v Latinski Ameriki in na Filipinih. [[protestantizem|Protestantska]] [[reformacija]] je skoraj popolnoma ustavila religiozno kiparstvo v večjem delu Severne Evrope in čeprav se je posvetno kiparstvo, zlasti za portretne doprsne kipe in nagrobne spomenike, nadaljevalo, [[nizozemska zlata doba]] nima pomembne kiparske komponente razen zlatarstva.<ref>Honour and Fleming, 450</ref> Deloma v neposredni reakciji je bilo kiparstvo v katolicizmu enako pomembno kot v poznem srednjem veku. Katoliška južna Nizozemska je doživela razcvet baročnega kiparstva od druge polovice 17. stoletja s številnimi lokalnimi delavnicami, ki so izdelovale široko paleto baročnih kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in manjšimi skulpturami, izdelanimi iz [[slonovina|slonovine]] in trpežnega lesa, kot je pušpan. Flamski kiparji bodo igrali vidno vlogo pri širjenju baročnega idioma v tujini, vključno z [[Nizozemska republika|Nizozemsko republiko]], Italijo, Anglijo, Švedsko in Francijo.<ref name=okv>[https://www.okv.be/nl/artikel/de-baroksculptuur-en-het-barok-kerkmeubilair-de-zuidelijke-nederlanden Helena Bussers, ''De baroksculptuur en het barok''] at Openbaar Kunstbezit Vlaanderen {{in lang|nl}}</ref> V 18. stoletju se je veliko kiparstva nadaljevalo po baročnih linijah – [[vodnjak Trevi]] je bil dokončan šele leta 1762. Rokokojski slog je bil bolj primeren za manjša dela.<ref>Honour and Fleming, 460–467</ref> == Izvor in značilnosti == [[File:Giambologna raptodasabina.jpg|thumb|right|200px|''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'', [[Giambologna]] (1581–1583), Piazza della Signoria, Firence]] Baročni slog je izšel iz renesančnega kiparstva, ki je, opirajoč se na klasično grško in rimsko kiparstvo, idealiziralo človeško obliko. To je spremenil manierizem, ko so si umetniki prizadevali svojim delom dati edinstven in oseben slog. Manierizem je uvedel idejo o skulpturah z močnimi kontrasti; mladost in starost, lepota in grdota, moški in ženske. Manierizem je uvedel tudi način ''figura serpentinata'', ki je postal glavna značilnost baročnega kiparstva. To je bila razporeditev figur ali skupin figur v vzpenjajoči se spirali, ki je delu dala lahkotnost in gibanje.{{Sfn|Geese|2015|p=274}} [[Michelangelo]] je uvedel ''figuro serpentinato'' v ''[[Umirajoči suženj|Umirajočem sužnju]]'' (1513–1516) in ''[[Genij zmage]]'' (1520–1525), vendar je bilo ta dela namenjena ogledu z enega samega vidika. V delu italijanskega kiparja [[Giambologna|Giambologne]] iz poznega 16. stoletja, ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'' (1581–1583) uvedel nov element; to delo naj ne bi bilo videti z enega, ampak z več zornih kotov in se spreminjalo glede na zorni kot. To je postala zelo pogosta značilnost baročnega kiparstva. Delo Giambologne je imelo močan vpliv na mojstre baročne dobe, zlasti na [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]]. Drug pomemben vpliv, ki je privedel do baročnega sloga, je bila katoliška cerkev, ki je iskala umetniško orožje v boju proti vzponu protestantizma. [[Tridentinski koncil]] (1545–1563) je dal [[papež]]u večja pooblastila za vodenje umetniškega ustvarjanja in izrazil ostro nestrinjanje z doktrinami [[humanizem|humanizma]], ki so bile osrednjega pomena za umetnost v renesansi.{{Sfn|Geese|2015|p=276}} Med pontifikatom Pavla V. (1605–1621) je cerkev začela razvijati umetniške doktrine, da bi se zoperstavila reformaciji, in naročila novim umetnikom, da jih izvedejo. == Bernini in rimsko baročno kiparstvo == Dominantna osebnost baročnega kiparstva je bil Gian Lorenzo Bernini (1598–1680). Bil je sin florentinskega kiparja Pietra Berninija, ki ga je v Rim poklical [[papež Pavel V.]] Mladi Bernini je svoja prva samostojna dela naredil pri petnajstih letih, v letih 1618–1625 pa je prejel veliko naročilo za kipe za [[Vila Borghese|vilo Borghese]] kardinala [[Scipione Caffarelli-Borghese|Scipiona Borgheseja]]. Njegova dela, zelo dramatična, oblikovana tako, da jih je mogoče videti z več zornih kotov in se spiralno dvigajo, so imela izjemen vpliv na evropsko kiparstvo. Še naprej je prevladoval v italijanskem kiparstvu s svojimi deli na rimskih vodnjakih, [[Baldahin sv. Petra|baldahinu sv. Petra]] in [[grobnica papeža Aleksandra VII.|grobnici papeža Aleksandra VII.]] v [[bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra]] ter svojem oltarnem ansamblu za [[Santa Maria della Vittoria, Rim|cerkev Santa-Maria della Vittoria]] v [[Rim]]u. Prejel je svoje zadnje kiparsko naročilo za ''fontano Slon'' (1665–1667), ki mu je sledila serija angelov za most [[Ponte Sant'Angelo]] v Rimu (1667–69).{{Sfn|Geese|2015|pages=288–289}} Bernini je umrl leta 1680, vendar je njegov slog vplival na kiparje po vsej Evropi, zlasti v Franciji, na Bavarskem in v Avstriji. <gallery mode="packed" heights="200"> File:Rape of Prosepina September 2015-3a.jpg|''[[Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–1622), Gian Lorenzo Bernini ([[Galerija Borghese]]) File:Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg|''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese) File:Джованни Лоренцо Бернини. Давид. 01.JPG|''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–1624), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese) File:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647-1652), Gian Lorenzo Bernini (Santa Maria Della Victoria, Rim) File:Fontana dei Quattro Fiumi, Piazza Navona 01 - Roma - panoramio.jpg|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]]'', Rim (1648-1651) File:Domenico Guidi-Angel bearing a lance-Ponte Sant Angelo.jpg|''Angel s sulico'' (1667-1669) [[Ponte Sant'Angelo]], Rim </gallery> == Maderno, Mochi in drugi italijanski baročni kiparji == Zaradi velikodušnih papeških naročil je Rim postal magnet za kiparje v Italiji in po Evropi. Okrasili so cerkve, trge in, kar je rimska posebnost, priljubljene nove [[vodna fontana|fontane]], ki so jih po mestu ustvarili papeži. [[Stefano Maderno]] (1576–1636), po rodu iz Bissona v [[Lombardija|Lombardiji]], je bil pred Berninijevim delom. Kariero je začel z izdelavo pomanjšanih kopij klasičnih del v [[bron]]u. Njegovo glavno obsežno delo je bil kip ''Mučeništvo svete Cecile'' (1600, za cerkev [[Santa Cecilia in Trastevere]] v Rimu. Svetničino telo leži iztegnjeno, kot bi bilo v [[sarkofag]]u, kar vzbuja občutek patosa.[9] ] Drugi pomemben rimski kipar je bil [[Francesco Mochi]] (1580–1654), rojen v Montevarchiju blizu Firenc. Izdelal je slavni bronasti ''konjeniški kip Aleksandra Farneseja'' za glavni trg v [[Piacenza|Piacenzi]] (1620–1625) in živopisan ''kip svete Veronike'' za baziliko svetega Petra, ki je bila tako dejavna, da se zdi, da bo skočila iz niše.{{Sfn|Geese|2015|page=292}} Med drugimi pomembnimi italijanskimi baročnimi kiparji je bil [[Alessandro Algardi]] (1598–1654), čigar prvo večje naročilo je bila grobnica [[papež Leon XI.|papeža Leona XI.]] v Vatikanu. Veljal je za Berninijevega tekmeca, čeprav je bilo njegovo delo podobno v slogu. Njegova druga večja dela so vključevala velik izklesan relief legendarnega ''Srečanja med papežem Leonom I. in Hunom [[Atila|Atilo]]'' (1646–1653), na katerem je papež prepričeval Atilo, naj ne napade Rima. Flamski kipar [[François Duquesnoy]] (1597–1643) je bil še ena pomembna osebnost italijanskega baroka. Bil je prijatelj slikarja [[Nicolas Poussin|Poussina]], znan pa je bil predvsem po ''kipu svete Suzane'' v Santa Maria de Loreto v Rimu in kipu svetega Andreja (1629–1633) v Vatikanu. Imenovan je bil za kraljevega kiparja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], vendar je umrl leta 1643 med potovanjem iz Rima v Pariz.{{Sfn|Geese|2015|page=295}} Med glavnimi kiparji v poznem obdobju je bil [[Niccolo Salvi]] (1697–1751), čigar najbolj znano delo je bila zasnova ''[[Vodnjak Trevi|vodnjaka Trevi]]'' (1732–1751). Vodnjak je vseboval tudi alegorična dela drugih uglednih italijanskih baročnih kiparjev, med njimi [[Filippo della Valle]], [[Pietro Bracci]] in [[Giovanni Grossi]]. Vodnjak je v vsej svoji veličini in bogastvu predstavljal sklepno dejanje italijanskega baroka.{{Sfn|Geese|2015|page=300-301}} <gallery mode="packed" heights="200"> File:St Cecilia's Martyrdom.jpg|''Sveta Cecilija'' (1599), [[Stefano Maderno]], [[Santa Cecelia in Travestere]], Rim File:F Duquesnoy San Andrés Vaticano.jpg|''Saint Andrej'', [[François Duquesnoy]] (1629–33), [[bazilika sv. Petra, Vatikan]] File:Francesco Mochi Santa Verónica 1629-32 Vaticano.jpg|''Sveta Veronika'', [[Francesco Mochi]] (1640), Vatikan File:Expulsão de átila.jpg|''Srečanje Attila Huna in papeža Leona I.'', [[Alessandro Algardi]] File:Panorama of Trevi fountain 2015.jpg|[[Vodnjak Trevi]], [[Niccolo Salvi]] (1732–51) </gallery> == Francija == Večji del francoskega baročnega kiparstva ni bil namenjen poveličevanju Cerkve, temveč francoskega monarha [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in njegovega naslednika [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]] Velik del so izdelali kiparji nove Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo (''Académie Royale de Peinture et de Sculpture''), ustanovljene leta 1648, ki jo je pozneje skrbno nadzoroval [[Jean-Baptiste Colbert]], kraljevi minister za finance. Francoski kiparji so tesno sodelovali s slikarji, arhitekti in krajinskimi oblikovalci, kot je [[André Le Notre]], da bi ustvarili kiparske učinke v [[Versajska palača|Versajski palači]] in njenih vrtovih, drugih kraljevih rezidencah ter kipe za nove mestne trge, ustvarjene v Parizu in drugih francoskih mestih. Colbert je ustanovil tudi [[Francoska akademija v Rimu|Francosko akademijo v Rimu]] (''Académie de France à Rome''), da so lahko francoski kiparji in slikarji preučevali klasične modele.<ref>Article by Uwe Geese in ''L'Art Baroque – Architecture, Sculpture, Peinture'', (2015) H.F. Ullmann, pp. 302–315</ref> V zgodnjem obdobju baroka so na francoske kiparje močno vplivali slikarji Flandrije in Nizozemske. zlasti manierizem Giambologne, namesto kiparstva Italije. Ti umetniki so bili [[Germain Pilon]] (1525–1590), [[Jean Varin]] (1604–1672) in [[Jacques Sarrazin]] (1592–1660). Sam Bernini je leta 1665 na vrhuncu svoje slave prišel v Pariz, da bi Ludviku XIV. predstavil svoj načrt za Louvre. Kralju ni bil všeč Bernini ali njegovo delo in načrt je bil zavrnjen, čeprav je Bernini izdelal lep ''[[Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)|doprsni kip Ludvika XIV.]]'', ki je zdaj na ogled v Versajski palači.<ref>Paul Fréart de Chantelou, ''Diary of the Cavaliere Bernini’s Visit to France'', 1985, ed. Anthony Blunt</ref> Najboljši francoski kiparji so bili angažirani za izdelavo kipov za fontane vrtov v Versajski palači in drugih kraljevih rezidencah. Med njimi so bili Pierre Puget, Jacques Sarazin, François Girardon, Jean-Baptiste Tuby, Antoine Coysevox in Edme Bouchardon. [[Guillaume Coustou]] je ustvaril posebno imenitno skupino konj za vrtove [[Château de Marly]].<ref>{{harvnb|Geese|2015|pp=305–309}}</ref> V poznejšem obdobju baroka je [[Jean Baptiste Lemoyne]] (1704–1778), direktor Francoske akademije v Rimu, veljal za najboljšega rokokojskega kiparja, čeprav je njegovo slavo zasenčil njegov učenec [[Jean-Antoine Houdon]], ki je vodil prehod francoskega kiparstva iz baroka v klasicizem.<ref>{{harvnb|Geese|2015|pp=314}}</ref> <gallery mode="packed" heights="200"> File:Paris - Palais du Louvre - PA00085992 - 45.jpg| Kariatide v Pavillon de l'Horloge Jacquesa Sarazina, palača Louvre (1639–40) File:François Girardon, Bassin de Saturne, Musée national des chateaux de Versailles et de Trianon, Versailles, France (1672–1677) - 01.jpg| Saturnov ribnik, François Girardon, [[Versajska palača]] (1672-1677) File:Le chateau de versailles le jardin 35.JPG|Jean-Baptiste Tuby, Apolonov voz, vrtovi Versajske palače (1668–70) File:Fame riding Pegasus Coysevox Louvre MR1824.jpg|''Slava jezdi Pegaza'', [[Antoine Coysevox]] za Marlyja, sedaj v Louvru (1701-1702) </gallery> == Južna Nizozemska == Južna Nizozemska, ki je ostala pod špansko, rimskokatoliško oblastjo, je imela pomembno vlogo pri širjenju baročnega kiparstva v severni Evropi. Rimskokatoliška [[protireformacija]] je zahtevala, da umetniki ustvarjajo slike in kipe v cerkvenem kontekstu, ki bi govorili nepismenim in ne dobro obveščenim. Protireformacija je poudarjala nekatere točke verskega nauka, zaradi česar je določeno cerkveno pohištvo, na primer spovednica, dobilo večji pomen. Ta razvoj je povzročil močno povečanje povpraševanja po religioznih skulpturah v južni Nizozemski.<ref name=biv>{{Cite web |url=https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/webpublication/baroque-sculpture-southern-low-countries |title=Valérie Herremans, ''Baroque sculpture in the southern low countries'' |access-date=10 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407071353/http://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/research/webpublications/baroque-sculpture-in-the-southern-low-countries |archive-date=7 April 2014|url-status=}}</ref> Ključno vlogo je odigral bruseljski kipar [[François Duquesnoy]], ki je večino svoje kariere delal v Rimu. Njegov bolj izpopolnjen baročni slog, ki je bil bližje Berninijevemu klasicizmu, se je v južni Nizozemski razširil prek njegovega brata Jerôma Duquesnoyja (II.) in drugih flamskih umetnikov, ki so študirali v njegovi delavnici v Rimu, kot sta Rombaut Pauwels in morda Artus Quellinus starejši.<ref>[https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/artist/jerome-duquesnoy-ii Matthias Depoorter, ''Jerôme Duquesnoy II''] at Baroque in the Southern Netherlands</ref><ref>[http://explore.rkd.nl/explore/artists/444625 Rombaut Pauwels] at the Netherlands Institute for Art History {{in lang|nl}}</ref> Najvidnejši kipar je bil [[Artus Quellinus starejši]], član družine slavnih kiparjev in slikarjev ter bratranec in mojster drugega vidnega flamskega kiparja, [[Artus Quellinus mlajši|Artusa Quellinusa mlajšega]]. Rojen v [[Antwerpen|Antwerpnu]], je nekaj časa preživel v Rimu, kjer se je seznanil z lokalno baročno skulpturo in kiparstvom svojega rojaka Françoisa Duquesnoya. Ob vrnitvi v Antwerpen leta 1640 je s seboj prinesel novo vizijo vloge kiparja. Kipar naj ne bi bil več ornamentalist, temveč ustvarjalec celovite umetnine, v kateri so arhitekturne sestavine nadomestile skulpture. Cerkveno pohištvo je postalo povod za nastanek velikih kompozicij, vpetih v cerkveno notranjščino. Od leta 1650 naprej je Quellinus skupaj z vodilnim arhitektom [[Jacob van Campen|Jacobom van Campenom]] 15 let delal na novi mestni hiši v Amsterdamu. Ta gradbeni projekt, ki se zdaj imenuje [[Kraljeva palača (Amsterdam|Kraljeva palača]] na jezu, in zlasti marmorni okraski, ki sta jih izdelala on in njegova delavnica, so postali zgled za druge zgradbe v Amsterdamu. Skupina kiparjev, ki jo je Artus nadzoroval med delom na amsterdamski mestni hiši, je vključevala številne kiparje, predvsem iz Flandrije, ki bodo sami po sebi postali vodilni kiparji, kot so njegov bratranec Artus Quellinus II., Rombout Verhulst, Bartholomeus Eggers in Gabriël Grupello ter verjetno tudi Grinling Gibbons. Kasneje so njegov baročni idiom razširili na Nizozemskem, v Nemčiji in Angliji.<ref>[http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T032101 Geoffrey Beard. "Gibbons, Grinling."] Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 10 April 2021</ref><ref>[http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T035194 Kai Budde. "Grupello, Gabriel."] Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 10 April 20214</ref> Drug pomemben flamski baročni kipar je bil [[Lucas Faydherbe]] (1617-1697), ki je bil iz [[Mechelen]]a, drugega pomembnega središča baročnega kiparstva v južni Nizozemski. Šolal se je v Antwerpnu v Rubensovi delavnici in odigral pomembno vlogo pri širjenju visokega baročnega kiparstva v južni Nizozemski.<ref name=vioe>[https://inventaris.onroerenderfgoed.be/dibe/persoon/2128 De Inventaris van het Onroerend Erfgoed: Lucas Faydherbe] {{in lang|nl}}</ref> Medtem ko je bila južna Nizozemska v drugi polovici 17. stoletja priča tako strmemu padcu ravni proizvodnje in ugleda svoje slikarske šole, je kiparstvo po pomembnosti nadomestilo slikarstvo pod impulzom domačega in mednarodnega povpraševanja ter množičnih, visoko kakovostnih izdelkov številnih družinskih delavnic v Antwerpnu. Delavnice Quellinusa, Jana in Robrechta Colyn de Nole, Jana in Cornelisa van Milderta, Hubrechta in Norberta van den Eyndeja, Petra I., Petra II. in Hendrika Fransa Verbrugghena, Willema in Willema Ignatiusa Kerricxa, Pietra Scheemaeckersa in Lodewijka Willemsensa so izdelovale zlasti široko paleto kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in majhnimi kipi, izdelanimi iz slonovine in trpežnega lesa, kot je pušpan. Medtem ko je Artus Quellinus starejši predstavljal visoki barok, se je v 1660-ih začela bolj bujna faza baroka, imenovana pozni barok. V tej fazi so dela postala bolj teatralna, manifestirana v religiozno-ekstatičnih upodobitvah in razkošnih, vpadljivih dekoracijah. <gallery mode="packed" heights="210"> File:Luis de Benavides Carillo, markies van Caracena, landvoogd van de Spaanse Nederlanden, Artus Quellinus I, (1664), Koninklijk Museum voor Schone Kunsten Antwerpen, 701.jpg|''Luis de Benavides Carrillo, markiz Caracena'', [[Artus Quellinus starejši]] (1664), Kraljevi muzej lepih umetnosti, Antwerpen File:0 Hercule - Lucas Faydherbe - Victoria and Albert museum.JPG|''Herkul'', [[Lucas Faydherbe]] (1640-1650), Musée du Louvre-Lens File:Pieter Scheemaeckers - Funerary monument for Marcas De Velasco.jpg| Nagrobni spomenik za Marcasa De Velasca, [[Pieter Scheemaeckers]] (1694-1697), cerkev sv. Jakoba, Antwerpen File:Hendrik Frans Verbrugghen - Pulpit in the Cathedral of Brussels.jpg|Prižnica [[Stolnica sv. Mihaela in sv. Gudule |Bruseljske stolnice]], [[Hendrik Frans Verbruggen]] (1695-1699) File:Het Laatste Oordeel (Willem Kerricx).JPG|''Poslednja sodba'', [[Willem Kerricx]] (1695-1699), cerkev sv. Pavla, Antwerpen </gallery> == Nizozemska republika == Po prekinitvi vpliva Španije je pretežno [[kalvinizem|kalvinistična]] [[Republika Nizozemska]] dala enega kiparja mednarodnega slovesa, [[Hendrick de Keyser|Hendricka de Keyserja]] (1565–1621). Bil je tudi glavni arhitekt Amsterdama in ustvarjalec večjih cerkva in spomenikov. Njegovo najbolj znano kiparsko delo je grobnica [[Viljem I. Oranski|Viljema Molčečega]] (1614–1622) v Nieuwe Kerk v [[Delft]]u. Grobnica je bila izklesana iz marmorja, prvotno črnega, zdaj pa belega, z bronastimi kipi, ki predstavljajo Viljema Oranskega, ''Slavo'' ob njegovih nogah in štiri glavne kreposti na vogalih. Ker je bila cerkev kalvinistična, so bile ženske figure kardinalnih kreposti popolnoma oblečene od glave do pet.<ref>{{harvnb|Geese|2015|p=316}}</ref> Učenci in pomočniki flamskega kiparja Artusa Quellinusa starejšega, ki je od leta 1650 naprej petnajst let delal na novi mestni hiši v Amsterdamu, so imeli pomembno vlogo pri širjenju baročnega kiparstva v Republiki Nizozemski. Ta gradbeni projekt, ki se zdaj imenuje Kraljeva palača na jezu, in zlasti marmorni okraski, ki sta jih izdelala on in njegova delavnica, so postali zgled za druge zgradbe v Amsterdamu. Številni flamski kiparji, ki so se pridružili Quellinusu pri delu na tem projektu, so pomembno vplivali na nizozemsko baročno kiparstvo. Med njimi je [[Rombout Verhulst]], ki je postal vodilni kipar marmornih spomenikov, vključno z nagrobnimi spomeniki, vrtnimi figurami in portreti.<ref name=rijk>[http://hdl.handle.net/10934/RM0001.COLLECT.368500 Rombout Verhulst, ''Virgin and Child''] at the Rijksmuseum</ref> Drugi flamski kiparji, ki so prispevali k baročnemu kiparstvu v Republiki Nizozemski, so bili Jan Claudius de Cock, Jan Baptist Xavery, Pieter Xavery, Bartholomeus Eggers in Francis van Bossuit. Nekateri izmed njih so izšolali lokalne kiparje. Nizozemski kipar Johannes Ebbelaer (okoli 1666-1706) se je na primer verjetno izobraževal pri Romboutu Verhulstu, Pieterju Xaveryju in Francisu van Bossuitu.<ref>[https://rkd.nl/explore/artists/280070 Jan Ebbelaer] at the Netherlands Institute for Art History</ref> Van Bossuit naj bi bil tudi mojster Ignacija van Logterna.<ref name=rkd>[https://rkd.nl/explore/artists/92064 Ignatius van Logteren] at the Netherlands Institute for Art History</ref> Van Logteren in njegov sin Jan van Logteren sta pustila pomemben pečat na celotni amsterdamski fasadni arhitekturi in dekoraciji 18. stoletja. Njihovo delo predstavlja zadnji vrh poznega baroka in prvi rokokojski slog v kiparstvu v nizozemski republiki.<ref>Pieter M. Fischer, ''Ignatius en Jan van Logteren: beeldhouwers en stuckunstenaars in het Amsterdam van de 18de eeuw'', Canaletto/Repro-Holland, 2005 {{in lang|nl}}</ref> <gallery mode="packed" heights="210"> File:Delft Nieuwe Kerk Innen Grabmal für Willem van Oranje 1 (cropped).jpg|''Grobnica Viljema Molčečega'', [[Hendrick de Keyser]] (1614-1622) File:INTERIEUR, GRAFMONUMENT (NA RESTAURATIE) - Midwolde - 20264414 - RCE.jpg|'' Grobnica Van Inen Kniphuisena'', [[Rombout Verhulst]] in [[Bartholomeus Eggers]] (1665–69), cerkev v Midwolde File:Groep van drie kinderen de zomer, BK-1965-21.jpg|'' Alegorija poletja'', [[Jan Baptist Xavery]] (1726), Rijksmuseum, Amsterdam File:Twee lachende narren, BK-NM-5667.jpg|''Dva smejoča se norca'', [[Pieter Xavery]] (1773), Rijksmuseum, Amsterdam File:Jan van logteren, busto di bacco, amsterdam xviii secolo.jpg|''Bakh'', [[Jan van Logteren]], Calouste Gulbenkian Museum </gallery> == Anglija == Na zgodnjebaročno kiparstvo v Angliji je vplival pritok beguncev zaradi verskih vojn na celini. Eden prvih angleških kiparjev, ki je sprejel ta slog, je bil Nicholas Stone (znan tudi kot Nicholas Stone starejši) (1586–1652). Učil se je pri drugem angleškem kiparju, Isaaku Jamesu, nato pa leta 1601 pri znanem nizozemskem kiparju [[Hendrick de Keyser|Hendricku de Keyserju]], ki se je zatekel v Anglijo. Stone se je z de Keyserjem vrnil na Nizozemsko, se poročil z njegovo hčerko in delal v njegovem studiu na Nizozemskem, dokler se leta 1613 ni vrnil v Anglijo. Stone je prilagodil baročni slog nagrobnih spomenikov, po katerih je bil de Keyser znan, zlasti v grobnici Lady Elizabeth Carey (1617–18) in grobu sira Williama Curla (1617). Tako kot nizozemski kiparji je tudi on prilagodil uporabo kontrastnega črno-belega marmorja v pogrebnih spomenikih, skrbno podrobne draperije ter izdelal obraze in roke z izjemnim naturalizmom in realizmom. Ob istem času, ko je delal kot kipar, je sodeloval tudi kot arhitekt z [[Inigo Jones|Inigom Jonesom]].<ref>{{harvnb|Geese|2015|p=320}}</ref> V drugi polovici 18. stoletja je angleško-nizozemski kipar in rezbar [[Grinling Gibbons]] (1648–1721), ki se je verjetno šolal v Republiki Nizozemski, ustvaril pomembne baročne skulpture v Angliji, vključno na [[grad Windsor|gradu Windsor]] in v [[Palača Hampton Court| palači Hampton Court]], [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnici sv. Pavla]] in drugih londonskih cerkvah. Večina njegovih del je v lipovem lesu (''Tilia''), zlasti okrasne baročne girlande.<ref>[http://www.vam.ac.uk/content/articles/h/carved-with-love-the-genius-of-british-woodwork-the-glorious-grinling-gibbons/ V&A exhibition information, accessed 18 January 2013]</ref> Anglija ni imela domače kiparske šole, ki bi lahko zadostila povpraševanju po monumentalnih grobnicah, portretni plastiki in spomenikih genialnim ljudem (tako imenovani angleški vrednoti). Posledično so kiparji s celine igrali pomembno vlogo pri razvoju baročnega kiparstva v Angliji. Različni flamski kiparji so bili dejavni v Angliji od druge polovice 17. stoletja, med njimi Artus Quellinus III., Antoon Verhuke, John Nost, Peter van Dievoet in Laurens van der Meulen.<ref>"Gibbons, Grinling", in: Oxfordski slovar nacionalne biografije'', let. 22, str. 29–30: ''Atribucija teh del je zapletena zaradi prisotnosti visoko usposobljenih flamskih kiparjev, ki jih je Gibbons zbral v svoji delavnici do konca 1670. let. Med njimi je bil Arnold Quellin (Artusov nečak). Quellinus I), John Nost in Anthony Verhuke, ki sta se jim v naslednjem desetletju med drugim pridružila Laurent Vander Meulen in Pierre Van Dievoet. Njihove izkušnje in spretnost kot izdelovalci kipov so morda presegle njegove.".</ref> Ti flamski umetniki so pogosto sodelovali z lokalnimi umetniki, kot je Gibbons. Primer je konjeniški kip Karla II., za katerega je Quellinus verjetno izrezljal reliefne plošče za marmorni podstavek po načrtih Gibbonsa.<ref>[https://archive.today/20140601045236/http://217.204.55.158/henrymoore/sculptor/browserecord.php?-action=browse&-recid=2204 Arnold Quellin] in: A Biographical Dictionary of Sculptors in Britain, 1660–1851</ref> V 18. stoletju bo baročni slog nadaljeval nov dotok celinskih umetnikov, vključno s flamskimi kiparji [[Peter Scheemakers|Petrom Scheemakersom]], [[Laurent Delvaux |Laurentom Delvauxom]] in [[John Michael Rysbrack|Johnom Michaelom Rysbrackom]] ter Francozom [[Louis-François Roubiliac|Louisom Françoisom Roubiliacom]] (1707–1767). Rysbrack je bil eden najpomembnejših kiparjev spomenikov, arhitekturnih okraskov in portretov v prvi polovici 18. stoletja. Njegov slog je združeval flamski barok s klasičnimi vplivi. Vodil je pomembno delavnico, katere rezultati so pustili pomemben pečat na prakso kiparstva v Angliji.<ref name=ox>[https://doi.org/10.1093/gao/9781884446054.article.T074782 Robert Williams and Katharine Eustace, ''Rysbrack family &lsqb;Rysbraeck&rsqb;''] at Grove Art Online, accessed 25 March 2021</ref> Roubiliac je prispel v London okoli leta 1730, po usposabljanju pri Balthasarju Permoserju v Dresdnu in Nicolasu Coustouju v Parizu. Sloves si je pridobil kot portretist, kasneje pa je delal tudi nagrobne spomenike.<ref name=rin>[https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/oi/authority.20110803100430354 Louis-François Roubiliac (c. 1705—1762) sculptor ] at Oxford Reference</ref> Njegova najbolj znana dela so vključevala [[George Frederick Handel (Roubiliac)|doprsni kip skladatelja Händla]],<ref>{{cite book|editor=Jackson, Anna|title= V&A: A Hundred Highlights|publisher=V&A Publications|year=2001}}</ref> izdelan v času Händlovega življenja za pokrovitelja vrtov Vauxhall in grobnico Josepha in Lady Elizabeth Nightengale (1760). Lady Elizabeth je tragično umrla zaradi lažnega poroda, ki ga je izzval udar strele leta 1731 in nagrobni spomenik je z velikim realizmom zajel patos njene smrti. Njegove skulpture in doprsni kipi so upodabljali njegove subjekte takšne, kot so bili. Oblečeni so bili v običajna oblačila in jim dali naravne drže in izraze, brez herojskih pretvar. Njegovi portretni doprsni kipi izkazujejo veliko živahnost in so se zato razlikovali od Rysbrackove širše obravnave. <gallery mode="packed" heights="200"> File:Lady Elizabeth Carey tomb.jpg|'' Grobnica Lady Elizabeth Carey'', [[Nicholas Stone]] (1617-1618), Stowe Nine Churches, Northamptonshire File:Grinling gibbons, pannello in onore dell'alleanza tra toscana e inghilterra, 1680-82, 04 (cropped).jpg|'' Plošča v čast zavezništva med Toskano in Anglijo'', [[Grinling Gibbons]] (1680–82) File:Sir John Cutler in Guildhall 7427471362.jpg|''Sir John Cutler'', [[Artus Quellinus III]], (c. 1683) Guildhall File:Hans Sloane bust (cropped).jpg|''Doprsni kip Hansa Sloaneja'', [[John Michael Rysbrack]], (1753) Britanski muzej File:Louis-François Roubiliac-George Frederick Handel-Victoria and Albert Museum.jpg|''[[Georg Friedrich Händel]]'', [[Louis-François Roubiliac]], (1738) Victoria and Albert Museum </gallery> == Nemčija in Habsburško cesarstvo == Baročno gibanje se je zlasti razmahnilo konec 17. stoletja in v začetku 18. stoletja v Nemčiji in deželah Habsburškega cesarstva, ki so bile vodene z [[Dunaj]]a. Veliko število cerkva in kipov so uničili protestantski [[ikonokrazem|ikonoklasti]] med reformacijo in verskimi vojnami, zato so bila narejena številna nova dela, ki so jih nadomestila. Številna nova dela so izražala zmagoslavne teme; ''Herkul, ki ubija leva'', ''sveti Mihael, ki ubija zmaja'' in druge teme, ki so predstavljale zmagoslavje katoliške cerkve nad protestanti.<ref name="Geese 2015 322">{{harvnb|Geese|2015|p=322}}</ref> Iz Nizozemske so prišli številni kiparji, ki so sodelovali pri obnovi. Med njimi je bil tudi Hubert Gerhard (1550–1622) iz Amsterdama, Giambolognov učenec, ki mu je nemški bankir Hans Fugger naročil monumentalno fontano za svoj grad v Kirchheimu na Švabskem. To je bil prvi italijanski baročni vodnjak, narejen severno od Alp. Gerhardu so kmalu naročili izdelavo fontane v italijansko-baročnem slogu za mestni trg v [[Augsburg]]u in ''kip sv. Mihaela, ki ubija zmaja'', za knežjo rezidenco v Münchnu. Kiparji Hans Krumper (1570–1634), Hans Reichle (1570–1624) in na Nizozemskem rojeni Adrien de Vries (1545–1626) so izdelali podobne monumentalne bronaste fontane in kipe, polne akcije in drame, za cerkvena pročelja in mestne trge na Bavarskem. Eden najbolj nenavadnih nemških kiparjev v poznem baroku je bil [[Franz Xaver Messerschmidt]], ki je bil znan tako po religioznih skulpturah kot po nizu kiparskih portretov, ki prikazujejo ekstremne ekspresije.<ref name="Geese, pg. 346-47">{{harvnb|Geese|2015|pp=346–47}}</ref> [[Balthasar Permoser]] (1651–1732) je preživel štirinajst let v Italiji, od 1675 do 1689, preden je postal dvorni kipar v [[Dresden|Dresdnu]]. Delal je v Benetkah, Rimu in Firencah ter prinesel italijanski barok v Dresden, zlasti v vrtovih in notranji opremi palače [[Zwinger]]. Njegovo najbolj znano delo je bila skulptura ''Apoteoza princa Evgena Savojskega'', generala, ki je premagal invazijo Osmanskih Turkov. Princ je upodobljen z nogo na poraženem Turku in z atributi Herkula. Njegova izklesana prižnica za Hofkirche v Dresdnu je še ena mojstrovina baročnega kiparstva.<ref>{{harvnb|Geese|2015|p=338}}</ref> <gallery mode="packed" heights="200"> File:Augsburg Augustusbrunnen 6.JPG|[[Hubert Gerhard]], ''Avgustov vodnjak'' v [[Augsburg]]u, 1589-1594) File:Adriaen de Vries Herkules.jpg|[[Adriaen de Vries]], '' Herkul ubije zmaja '' (zdaj v palači Waldstein, Praga) File:Erzengel-Michael-Augsburg-1.jpg| Vodnjak nadangela Mihaela, Hans Reichle in [[Augsburg]] (1603-1606) File:Augsburg Herkulesbrunnen.jpg|''Herkulov vodnjak'' v Augsburgu, [[Adriaen de Vries]] (1596-1602) File:Messerschmidt, Yawning.jpg|'' Zehanje '', [[Franz Xaver Messerschmidt]] (ok. 1770) File:Dresden Katholische Hofkirche 113.JPG|Prižnica Hofkirche v Dresdenu, [[Balthasar Permoser]] </gallery> Najbolj dramatično gledališče za baročno kiparstvo v Nemčiji je bila cerkvena arhitektura. Posebej zapletene [[retabel|retable]] in velike oltarje, ki so natrpani s kipi in se dvigajo skoraj do stropa, so ustvarili Hans Riechle, Jorg Zurn, Hans Degler in drugi umetniki. Družina Michaela Zürna je ustvarila več generacij zelo produktivnih kiparjev, ki so izdelovali figure iz polikromiranega ali pozlačenega lesa in štukature. Še en umetnik, ki je izdelal izjemne retable, je Thomas Schwanthaler. Na Dunaju so zadnja leta 18. stoletja ustvarila nekaj izjemnih del, ki so zaznamovala prehod iz baroka v rokoko. Med njimi je ''Padec angelov'' v cerkvi svetega Mihaela na Dunaju, delo Karla Georga Mervilla. <gallery mode="packed" heights="200"> File:HochaltarUeberlingen.jpg| Veliki oltar v Ueberlingenu], Jorg Zurn (okoli 1613) File:Martin und Michael Zürn Heiliger Sebastian Liebieghaus 1027.jpg|Sveti Boštjan, [[Michael Zürn]] File:Muenchen Asamkirche 2005b.jpg|Notranjost Asamkirche v Münchnu, [[Egid Quirin Asam]], s kiparstvom, ki se meša z arhitekturo File:Dom Johann-Nepomuk-Kapelle Freising-2.jpg|Friesinška kapela, Egid Quirin Asam File:Michaelerkirche - Engelsturz Carl Merville (1).jpg|'' Padec angelov'' v cerkvi sv. Mihaela, Dunaj, Karl Georg Merville (1781) </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura == * Boucher, Bruce, ''Italian Baroque Sculpture'', 1998, Thames & Hudson (World of Art), {{ISBN|0500203075}} * {{cite book |last=Geese |first=Uwe |chapter=Section on Baroque sculpture |editor-first=Rolf |editor-last=Toman |title=L'art baroque architecture, sculpture, peinture |date=2015 |publisher=H.F. Ullmann |location=Cologne |isbn=978-3-8480-0856-8}} * {{cite book|last=Jeancolas|first=Claude|title=Sculpture Française|year=1992|publisher=CELIF|location=Paris|language=French|isbn=2-86535-162-9}} * Redondo, José Ignacio Hernánez, ''Baroque Sculpture in Spain'', from ''Baroque Art - Architecture - Sculpture Painting'', H.F. Ullmann, Cologne, 2015. ({{ISBN|978-3-8480-0856-8}}) * Hugh Honour and John Fleming, ''A World History of Art'', 1st edn. 1982 (many later editions), Macmillan, London, page refs to 1984 Macmillan 1st edn. paperback. {{ISBN|0333371852}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Baroque sculptures}} *[https://web.archive.org/web/20140714202157/http://www.artehistoria.jcyl.es/v2/videos/902.htm La escultura barroca] [[Kategorija:Baročno kiparstvo]] nixi93l69criv2ictoobqmvb0xuys8r 5724217 5724200 2022-07-26T17:57:19Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Rom, Santa Maria della Vittoria, Die Verzückung der Heiligen Theresa (Bernini).jpg|thumb|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652) [[Gian Lorenzo Bernini]]|345x345px]] '''Baročno kiparstvo''' je [[kiparstvo]], ki je povezano z [[barok|baročnim]] slogom v obdobju med zgodnjim 17. in sredino 18. stoletja. V baročnem kiparstvu so skupine figur dobile nov pomen, prišlo je do dinamičnega gibanja in energije človeških oblik – spiralno se vrtijo okoli praznega osrednjega vrtinca ali segajo navzven v okoliški prostor. Baročna skulptura je imela pogosto več idealnih kotov gledanja in je odražala splošno nadaljevanje renesančnega odmika od [[relief (umetnost)|reliefa]] k okrogli skulpturi, ki je bila zasnovana za postavitev sredi velikega prostora – dodelane fontane, kot je [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijev]] ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]] (Rim, 1651) ali tiste v vrtovih [[Versajska palača|Versajske palače]] so bile baročna posebnost. Baročni slog je bil popolnoma primeren za kiparstvo, pri čemer je bil Bernini prevladujoča osebnost te dobe v delih, kot je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652). <ref>Boucher, 134–142 on the Cornaro chapel; see index for Bernini generally</ref> Veliko baročnih kipov je dodalo dodatne kiparske elemente, na primer skrito razsvetljavo ali vodne fontane ali zlilo kiparstvo in arhitekturo, da bi ustvarilo transformativno izkušnjo za gledalca. Umetniki so se videli kot v klasični tradiciji, vendar so občudovali helenistično in pozneje rimsko kiparstvo, namesto tistega iz bolj ''klasičnih'' obdobij, kot jih vidimo danes.<ref>Boucher, 16–18</ref> Baročno kiparstvo je sledilo [[Renesančno kiparstvo|renesančnemu]] in [[Manierizem#Kiparstvo|manierističnemu]] kiparstvu, nasledila sta ga [[rokoko]] in [[neoklasicizem|neoklasicistično]] kiparstvo. Rim je bil najzgodnejše središče oblikovanja sloga. Slog se je razširil v preostalo Evropo, zlasti Francija je dala novo smer v poznem 17. stoletju. Sčasoma se je razširil izven Evrope v kolonialne posesti evropskih sil, zlasti v Latinski Ameriki in na Filipinih. [[protestantizem|Protestantska]] [[reformacija]] je skoraj popolnoma ustavila religiozno kiparstvo v večjem delu Severne Evrope in čeprav se je posvetno kiparstvo, zlasti za portretne doprsne kipe in nagrobne spomenike, nadaljevalo, [[nizozemska zlata doba]] nima pomembne kiparske komponente razen zlatarstva.<ref>Honour and Fleming, 450</ref> Deloma v neposredni reakciji je bilo kiparstvo v katolicizmu enako pomembno kot v poznem srednjem veku. Katoliška južna Nizozemska je doživela razcvet baročnega kiparstva od druge polovice 17. stoletja s številnimi lokalnimi delavnicami, ki so izdelovale široko paleto baročnih kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in manjšimi skulpturami, izdelanimi iz [[slonovina|slonovine]] in trpežnega lesa, kot je pušpan. Flamski kiparji bodo igrali vidno vlogo pri širjenju baročnega idioma v tujini, vključno z [[Nizozemska republika|Nizozemsko republiko]], Italijo, Anglijo, Švedsko in Francijo.<ref name=okv>[https://www.okv.be/nl/artikel/de-baroksculptuur-en-het-barok-kerkmeubilair-de-zuidelijke-nederlanden Helena Bussers, ''De baroksculptuur en het barok''] at Openbaar Kunstbezit Vlaanderen {{in lang|nl}}</ref> V 18. stoletju se je veliko kiparstva nadaljevalo po baročnih linijah – [[vodnjak Trevi]] je bil dokončan šele leta 1762. Rokokojski slog je bil bolj primeren za manjša dela.<ref>Honour and Fleming, 460–467</ref> == Izvor in značilnosti == [[File:Giambologna raptodasabina.jpg|thumb|right|200px|''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'', [[Giambologna]] (1581–1583), Piazza della Signoria, Firence]] Baročni slog je izšel iz renesančnega kiparstva, ki je, opirajoč se na klasično grško in rimsko kiparstvo, idealiziralo človeško obliko. To je spremenil manierizem, ko so si umetniki prizadevali svojim delom dati edinstven in oseben slog. Manierizem je uvedel idejo o skulpturah z močnimi kontrasti; mladost in starost, lepota in grdota, moški in ženske. Manierizem je uvedel tudi način ''figura serpentinata'', ki je postal glavna značilnost baročnega kiparstva. To je bila razporeditev figur ali skupin figur v vzpenjajoči se spirali, ki je delu dala lahkotnost in gibanje.{{Sfn|Geese|2015|p=274}} [[Michelangelo]] je uvedel ''figuro serpentinato'' v ''[[Umirajoči suženj|Umirajočem sužnju]]'' (1513–1516) in ''[[Genij zmage]]'' (1520–1525), vendar je bilo ta dela namenjena ogledu z enega samega vidika. V delu italijanskega kiparja [[Giambologna|Giambologne]] iz poznega 16. stoletja, ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'' (1581–1583) uvedel nov element; to delo naj ne bi bilo videti z enega, ampak z več zornih kotov in se spreminjalo glede na zorni kot. To je postala zelo pogosta značilnost baročnega kiparstva. Delo Giambologne je imelo močan vpliv na mojstre baročne dobe, zlasti na [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]]. Drug pomemben vpliv, ki je privedel do baročnega sloga, je bila katoliška cerkev, ki je iskala umetniško orožje v boju proti vzponu protestantizma. [[Tridentinski koncil]] (1545–1563) je dal [[papež]]u večja pooblastila za vodenje umetniškega ustvarjanja in izrazil ostro nestrinjanje z doktrinami [[humanizem|humanizma]], ki so bile osrednjega pomena za umetnost v renesansi.{{Sfn|Geese|2015|p=276}} Med pontifikatom Pavla V. (1605–1621) je cerkev začela razvijati umetniške doktrine, da bi se zoperstavila reformaciji, in naročila novim umetnikom, da jih izvedejo. == Bernini in rimsko baročno kiparstvo == Dominantna osebnost baročnega kiparstva je bil Gian Lorenzo Bernini (1598–1680). Bil je sin florentinskega kiparja Pietra Berninija, ki ga je v Rim poklical [[papež Pavel V.]] Mladi Bernini je svoja prva samostojna dela naredil pri petnajstih letih, v letih 1618–1625 pa je prejel veliko naročilo za kipe za [[Vila Borghese|vilo Borghese]] kardinala [[Scipione Caffarelli-Borghese|Scipiona Borgheseja]]. Njegova dela, zelo dramatična, oblikovana tako, da jih je mogoče videti z več zornih kotov in se spiralno dvigajo, so imela izjemen vpliv na evropsko kiparstvo. Še naprej je prevladoval v italijanskem kiparstvu s svojimi deli na rimskih vodnjakih, [[Baldahin sv. Petra|baldahinu sv. Petra]] in [[grobnica papeža Aleksandra VII.|grobnici papeža Aleksandra VII.]] v [[bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra]] ter svojem oltarnem ansamblu za [[Santa Maria della Vittoria, Rim|cerkev Santa-Maria della Vittoria]] v [[Rim]]u. Prejel je svoje zadnje kiparsko naročilo za ''fontano Slon'' (1665–1667), ki mu je sledila serija angelov za most [[Ponte Sant'Angelo]] v Rimu (1667–69).{{Sfn|Geese|2015|pages=288–289}} Bernini je umrl leta 1680, vendar je njegov slog vplival na kiparje po vsej Evropi, zlasti v Franciji, na Bavarskem in v Avstriji. <gallery mode="packed" heights="200"> File:Rape of Prosepina September 2015-3a.jpg|''[[Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–1622), Gian Lorenzo Bernini ([[Galerija Borghese]]) File:Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg|''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese) File:Джованни Лоренцо Бернини. Давид. 01.JPG|''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–1624), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese) File:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647-1652), Gian Lorenzo Bernini (Santa Maria Della Victoria, Rim) File:Fontana dei Quattro Fiumi, Piazza Navona 01 - Roma - panoramio.jpg|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]]'', Rim (1648-1651) File:Domenico Guidi-Angel bearing a lance-Ponte Sant Angelo.jpg|''Angel s sulico'' (1667-1669) [[Ponte Sant'Angelo]], Rim </gallery> == Maderno, Mochi in drugi italijanski baročni kiparji == Zaradi velikodušnih papeških naročil je Rim postal magnet za kiparje v Italiji in po Evropi. Okrasili so cerkve, trge in, kar je rimska posebnost, priljubljene nove [[vodna fontana|fontane]], ki so jih po mestu ustvarili papeži. [[Stefano Maderno]] (1576–1636), po rodu iz Bissona v [[Lombardija|Lombardiji]], je bil pred Berninijevim delom. Kariero je začel z izdelavo pomanjšanih kopij klasičnih del v [[bron]]u. Njegovo glavno obsežno delo je bil kip ''Mučeništvo svete Cecile'' (1600, za cerkev [[Santa Cecilia in Trastevere]] v Rimu. Svetničino telo leži iztegnjeno, kot bi bilo v [[sarkofag]]u, kar vzbuja občutek patosa.[9] ] Drugi pomemben rimski kipar je bil [[Francesco Mochi]] (1580–1654), rojen v Montevarchiju blizu Firenc. Izdelal je slavni bronasti ''konjeniški kip Aleksandra Farneseja'' za glavni trg v [[Piacenza|Piacenzi]] (1620–1625) in živopisan ''kip svete Veronike'' za baziliko svetega Petra, ki je bila tako dejavna, da se zdi, da bo skočila iz niše.{{Sfn|Geese|2015|page=292}} Med drugimi pomembnimi italijanskimi baročnimi kiparji je bil [[Alessandro Algardi]] (1598–1654), čigar prvo večje naročilo je bila grobnica [[papež Leon XI.|papeža Leona XI.]] v Vatikanu. Veljal je za Berninijevega tekmeca, čeprav je bilo njegovo delo podobno v slogu. Njegova druga večja dela so vključevala velik izklesan relief legendarnega ''Srečanja med papežem Leonom I. in Hunom [[Atila|Atilo]]'' (1646–1653), na katerem je papež prepričeval Atilo, naj ne napade Rima. Flamski kipar [[François Duquesnoy]] (1597–1643) je bil še ena pomembna osebnost italijanskega baroka. Bil je prijatelj slikarja [[Nicolas Poussin|Poussina]], znan pa je bil predvsem po ''kipu svete Suzane'' v Santa Maria de Loreto v Rimu in kipu svetega Andreja (1629–1633) v Vatikanu. Imenovan je bil za kraljevega kiparja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], vendar je umrl leta 1643 med potovanjem iz Rima v Pariz.{{Sfn|Geese|2015|page=295}} Med glavnimi kiparji v poznem obdobju je bil [[Niccolo Salvi]] (1697–1751), čigar najbolj znano delo je bila zasnova ''[[Vodnjak Trevi|vodnjaka Trevi]]'' (1732–1751). Vodnjak je vseboval tudi alegorična dela drugih uglednih italijanskih baročnih kiparjev, med njimi [[Filippo della Valle]], [[Pietro Bracci]] in [[Giovanni Grossi]]. Vodnjak je v vsej svoji veličini in bogastvu predstavljal sklepno dejanje italijanskega baroka.{{Sfn|Geese|2015|page=300-301}} <gallery mode="packed" heights="200"> File:St Cecilia's Martyrdom.jpg|''Sveta Cecilija'' (1599), [[Stefano Maderno]], [[Santa Cecelia in Travestere]], Rim File:F Duquesnoy San Andrés Vaticano.jpg|''Saint Andrej'', [[François Duquesnoy]] (1629–33), [[bazilika sv. Petra, Vatikan]] File:Francesco Mochi Santa Verónica 1629-32 Vaticano.jpg|''Sveta Veronika'', [[Francesco Mochi]] (1640), Vatikan File:Expulsão de átila.jpg|''Srečanje Attila Huna in papeža Leona I.'', [[Alessandro Algardi]] File:Panorama of Trevi fountain 2015.jpg|[[Vodnjak Trevi]], [[Niccolo Salvi]] (1732–51) </gallery> == Francija == Večji del francoskega baročnega kiparstva ni bil namenjen poveličevanju Cerkve, temveč francoskega monarha [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in njegovega naslednika [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]] Velik del so izdelali kiparji nove Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo (''Académie Royale de Peinture et de Sculpture''), ustanovljene leta 1648, ki jo je pozneje skrbno nadzoroval [[Jean-Baptiste Colbert]], kraljevi minister za finance. Francoski kiparji so tesno sodelovali s slikarji, arhitekti in krajinskimi oblikovalci, kot je [[André Le Notre]], da bi ustvarili kiparske učinke v [[Versajska palača|Versajski palači]] in njenih vrtovih, drugih kraljevih rezidencah ter kipe za nove mestne trge, ustvarjene v Parizu in drugih francoskih mestih. Colbert je ustanovil tudi [[Francoska akademija v Rimu|Francosko akademijo v Rimu]] (''Académie de France à Rome''), da so lahko francoski kiparji in slikarji preučevali klasične modele.<ref>Article by Uwe Geese in ''L'Art Baroque – Architecture, Sculpture, Peinture'', (2015) H.F. Ullmann, pp. 302–315</ref> V zgodnjem obdobju baroka so na francoske kiparje močno vplivali slikarji Flandrije in Nizozemske. zlasti manierizem Giambologne, namesto kiparstva Italije. Ti umetniki so bili [[Germain Pilon]] (1525–1590), [[Jean Varin]] (1604–1672) in [[Jacques Sarrazin]] (1592–1660). Sam Bernini je leta 1665 na vrhuncu svoje slave prišel v Pariz, da bi Ludviku XIV. predstavil svoj načrt za Louvre. Kralju ni bil všeč Bernini ali njegovo delo in načrt je bil zavrnjen, čeprav je Bernini izdelal lep ''[[Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)|doprsni kip Ludvika XIV.]]'', ki je zdaj na ogled v Versajski palači.<ref>Paul Fréart de Chantelou, ''Diary of the Cavaliere Bernini’s Visit to France'', 1985, ed. Anthony Blunt</ref> Najboljši francoski kiparji so bili angažirani za izdelavo kipov za fontane vrtov v Versajski palači in drugih kraljevih rezidencah. Med njimi so bili Pierre Puget, Jacques Sarazin, François Girardon, Jean-Baptiste Tuby, Antoine Coysevox in Edme Bouchardon. [[Guillaume Coustou]] je ustvaril posebno imenitno skupino konj za vrtove [[Château de Marly]].<ref>{{harvnb|Geese|2015|pp=305–309}}</ref> V poznejšem obdobju baroka je [[Jean Baptiste Lemoyne]] (1704–1778), direktor Francoske akademije v Rimu, veljal za najboljšega rokokojskega kiparja, čeprav je njegovo slavo zasenčil njegov učenec [[Jean-Antoine Houdon]], ki je vodil prehod francoskega kiparstva iz baroka v klasicizem.<ref>{{harvnb|Geese|2015|pp=314}}</ref> <gallery mode="packed" heights="200"> File:Paris - Palais du Louvre - PA00085992 - 45.jpg| Kariatide v Pavillon de l'Horloge Jacquesa Sarazina, palača Louvre (1639–40) File:François Girardon, Bassin de Saturne, Musée national des chateaux de Versailles et de Trianon, Versailles, France (1672–1677) - 01.jpg| Saturnov ribnik, François Girardon, [[Versajska palača]] (1672-1677) File:Le chateau de versailles le jardin 35.JPG|Jean-Baptiste Tuby, Apolonov voz, vrtovi Versajske palače (1668–70) File:Fame riding Pegasus Coysevox Louvre MR1824.jpg|''Slava jezdi Pegaza'', [[Antoine Coysevox]] za Marlyja, sedaj v Louvru (1701-1702) </gallery> == Južna Nizozemska == Južna Nizozemska, ki je ostala pod špansko, rimskokatoliško oblastjo, je imela pomembno vlogo pri širjenju baročnega kiparstva v severni Evropi. Rimskokatoliška [[protireformacija]] je zahtevala, da umetniki ustvarjajo slike in kipe v cerkvenem kontekstu, ki bi govorili nepismenim in ne dobro obveščenim. Protireformacija je poudarjala nekatere točke verskega nauka, zaradi česar je določeno cerkveno pohištvo, na primer spovednica, dobilo večji pomen. Ta razvoj je povzročil močno povečanje povpraševanja po religioznih skulpturah v južni Nizozemski.<ref name=biv>{{Cite web |url=https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/webpublication/baroque-sculpture-southern-low-countries |title=Valérie Herremans, ''Baroque sculpture in the southern low countries'' |access-date=10 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407071353/http://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/research/webpublications/baroque-sculpture-in-the-southern-low-countries |archive-date=7 April 2014|url-status=}}</ref> Ključno vlogo je odigral bruseljski kipar [[François Duquesnoy]], ki je večino svoje kariere delal v Rimu. Njegov bolj izpopolnjen baročni slog, ki je bil bližje Berninijevemu klasicizmu, se je v južni Nizozemski razširil prek njegovega brata Jerôma Duquesnoyja (II.) in drugih flamskih umetnikov, ki so študirali v njegovi delavnici v Rimu, kot sta Rombaut Pauwels in morda Artus Quellinus starejši.<ref>[https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/artist/jerome-duquesnoy-ii Matthias Depoorter, ''Jerôme Duquesnoy II''] at Baroque in the Southern Netherlands</ref><ref>[http://explore.rkd.nl/explore/artists/444625 Rombaut Pauwels] at the Netherlands Institute for Art History {{in lang|nl}}</ref> Najvidnejši kipar je bil [[Artus Quellinus starejši]], član družine slavnih kiparjev in slikarjev ter bratranec in mojster drugega vidnega flamskega kiparja, [[Artus Quellinus mlajši|Artusa Quellinusa mlajšega]]. Rojen v [[Antwerpen|Antwerpnu]], je nekaj časa preživel v Rimu, kjer se je seznanil z lokalno baročno skulpturo in kiparstvom svojega rojaka Françoisa Duquesnoya. Ob vrnitvi v Antwerpen leta 1640 je s seboj prinesel novo vizijo vloge kiparja. Kipar naj ne bi bil več ornamentalist, temveč ustvarjalec celovite umetnine, v kateri so arhitekturne sestavine nadomestile skulpture. Cerkveno pohištvo je postalo povod za nastanek velikih kompozicij, vpetih v cerkveno notranjščino. Od leta 1650 naprej je Quellinus skupaj z vodilnim arhitektom [[Jacob van Campen|Jacobom van Campenom]] 15 let delal na novi mestni hiši v Amsterdamu. Ta gradbeni projekt, ki se zdaj imenuje [[Kraljeva palača (Amsterdam|Kraljeva palača]] na jezu, in zlasti marmorni okraski, ki sta jih izdelala on in njegova delavnica, so postali zgled za druge zgradbe v Amsterdamu. Skupina kiparjev, ki jo je Artus nadzoroval med delom na amsterdamski mestni hiši, je vključevala številne kiparje, predvsem iz Flandrije, ki bodo sami po sebi postali vodilni kiparji, kot so njegov bratranec Artus Quellinus II., Rombout Verhulst, Bartholomeus Eggers in Gabriël Grupello ter verjetno tudi Grinling Gibbons. Kasneje so njegov baročni idiom razširili na Nizozemskem, v Nemčiji in Angliji.<ref>[http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T032101 Geoffrey Beard. "Gibbons, Grinling."] Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 10 April 2021</ref><ref>[http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T035194 Kai Budde. "Grupello, Gabriel."] Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 10 April 20214</ref> Drug pomemben flamski baročni kipar je bil [[Lucas Faydherbe]] (1617-1697), ki je bil iz [[Mechelen]]a, drugega pomembnega središča baročnega kiparstva v južni Nizozemski. Šolal se je v Antwerpnu v Rubensovi delavnici in odigral pomembno vlogo pri širjenju visokega baročnega kiparstva v južni Nizozemski.<ref name=vioe>[https://inventaris.onroerenderfgoed.be/dibe/persoon/2128 De Inventaris van het Onroerend Erfgoed: Lucas Faydherbe] {{in lang|nl}}</ref> Medtem ko je bila južna Nizozemska v drugi polovici 17. stoletja priča tako strmemu padcu ravni proizvodnje in ugleda svoje slikarske šole, je kiparstvo po pomembnosti nadomestilo slikarstvo pod impulzom domačega in mednarodnega povpraševanja ter množičnih, visoko kakovostnih izdelkov številnih družinskih delavnic v Antwerpnu. Delavnice Quellinusa, Jana in Robrechta Colyn de Nole, Jana in Cornelisa van Milderta, Hubrechta in Norberta van den Eyndeja, Petra I., Petra II. in Hendrika Fransa Verbrugghena, Willema in Willema Ignatiusa Kerricxa, Pietra Scheemaeckersa in Lodewijka Willemsensa so izdelovale zlasti široko paleto kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in majhnimi kipi, izdelanimi iz slonovine in trpežnega lesa, kot je pušpan. Medtem ko je Artus Quellinus starejši predstavljal visoki barok, se je v 1660-ih začela bolj bujna faza baroka, imenovana pozni barok. V tej fazi so dela postala bolj teatralna, manifestirana v religiozno-ekstatičnih upodobitvah in razkošnih, vpadljivih dekoracijah. <gallery mode="packed" heights="210"> File:Luis de Benavides Carillo, markies van Caracena, landvoogd van de Spaanse Nederlanden, Artus Quellinus I, (1664), Koninklijk Museum voor Schone Kunsten Antwerpen, 701.jpg|''Luis de Benavides Carrillo, markiz Caracena'', [[Artus Quellinus starejši]] (1664), Kraljevi muzej lepih umetnosti, Antwerpen File:0 Hercule - Lucas Faydherbe - Victoria and Albert museum.JPG|''Herkul'', [[Lucas Faydherbe]] (1640-1650), Musée du Louvre-Lens File:Pieter Scheemaeckers - Funerary monument for Marcas De Velasco.jpg| Nagrobni spomenik za Marcasa De Velasca, [[Pieter Scheemaeckers]] (1694-1697), cerkev sv. Jakoba, Antwerpen File:Hendrik Frans Verbrugghen - Pulpit in the Cathedral of Brussels.jpg|Prižnica [[Stolnica sv. Mihaela in sv. Gudule |Bruseljske stolnice]], [[Hendrik Frans Verbruggen]] (1695-1699) File:Het Laatste Oordeel (Willem Kerricx).JPG|''Poslednja sodba'', [[Willem Kerricx]] (1695-1699), cerkev sv. Pavla, Antwerpen </gallery> == Nizozemska republika == Po prekinitvi vpliva Španije je pretežno [[kalvinizem|kalvinistična]] [[Republika Nizozemska]] dala enega kiparja mednarodnega slovesa, [[Hendrick de Keyser|Hendricka de Keyserja]] (1565–1621). Bil je tudi glavni arhitekt Amsterdama in ustvarjalec večjih cerkva in spomenikov. Njegovo najbolj znano kiparsko delo je grobnica [[Viljem I. Oranski|Viljema Molčečega]] (1614–1622) v Nieuwe Kerk v [[Delft]]u. Grobnica je bila izklesana iz marmorja, prvotno črnega, zdaj pa belega, z bronastimi kipi, ki predstavljajo Viljema Oranskega, ''Slavo'' ob njegovih nogah in štiri glavne kreposti na vogalih. Ker je bila cerkev kalvinistična, so bile ženske figure kardinalnih kreposti popolnoma oblečene od glave do pet.<ref>{{harvnb|Geese|2015|p=316}}</ref> Učenci in pomočniki flamskega kiparja Artusa Quellinusa starejšega, ki je od leta 1650 naprej petnajst let delal na novi mestni hiši v Amsterdamu, so imeli pomembno vlogo pri širjenju baročnega kiparstva v Republiki Nizozemski. Ta gradbeni projekt, ki se zdaj imenuje Kraljeva palača na jezu, in zlasti marmorni okraski, ki sta jih izdelala on in njegova delavnica, so postali zgled za druge zgradbe v Amsterdamu. Številni flamski kiparji, ki so se pridružili Quellinusu pri delu na tem projektu, so pomembno vplivali na nizozemsko baročno kiparstvo. Med njimi je [[Rombout Verhulst]], ki je postal vodilni kipar marmornih spomenikov, vključno z nagrobnimi spomeniki, vrtnimi figurami in portreti.<ref name=rijk>[http://hdl.handle.net/10934/RM0001.COLLECT.368500 Rombout Verhulst, ''Virgin and Child''] at the Rijksmuseum</ref> Drugi flamski kiparji, ki so prispevali k baročnemu kiparstvu v Republiki Nizozemski, so bili Jan Claudius de Cock, Jan Baptist Xavery, Pieter Xavery, Bartholomeus Eggers in Francis van Bossuit. Nekateri izmed njih so izšolali lokalne kiparje. Nizozemski kipar Johannes Ebbelaer (okoli 1666-1706) se je na primer verjetno izobraževal pri Romboutu Verhulstu, Pieterju Xaveryju in Francisu van Bossuitu.<ref>[https://rkd.nl/explore/artists/280070 Jan Ebbelaer] at the Netherlands Institute for Art History</ref> Van Bossuit naj bi bil tudi mojster Ignacija van Logterna.<ref name=rkd>[https://rkd.nl/explore/artists/92064 Ignatius van Logteren] at the Netherlands Institute for Art History</ref> Van Logteren in njegov sin Jan van Logteren sta pustila pomemben pečat na celotni amsterdamski fasadni arhitekturi in dekoraciji 18. stoletja. Njihovo delo predstavlja zadnji vrh poznega baroka in prvi rokokojski slog v kiparstvu v nizozemski republiki.<ref>Pieter M. Fischer, ''Ignatius en Jan van Logteren: beeldhouwers en stuckunstenaars in het Amsterdam van de 18de eeuw'', Canaletto/Repro-Holland, 2005 {{in lang|nl}}</ref> <gallery mode="packed" heights="210"> File:Delft Nieuwe Kerk Innen Grabmal für Willem van Oranje 1 (cropped).jpg|''Grobnica Viljema Molčečega'', [[Hendrick de Keyser]] (1614-1622) File:INTERIEUR, GRAFMONUMENT (NA RESTAURATIE) - Midwolde - 20264414 - RCE.jpg|'' Grobnica Van Inen Kniphuisena'', [[Rombout Verhulst]] in [[Bartholomeus Eggers]] (1665–69), cerkev v Midwolde File:Groep van drie kinderen de zomer, BK-1965-21.jpg|'' Alegorija poletja'', [[Jan Baptist Xavery]] (1726), Rijksmuseum, Amsterdam File:Twee lachende narren, BK-NM-5667.jpg|''Dva smejoča se norca'', [[Pieter Xavery]] (1773), Rijksmuseum, Amsterdam File:Jan van logteren, busto di bacco, amsterdam xviii secolo.jpg|''Bakh'', [[Jan van Logteren]], Calouste Gulbenkian Museum </gallery> == Anglija == Na zgodnjebaročno kiparstvo v Angliji je vplival pritok beguncev zaradi verskih vojn na celini. Eden prvih angleških kiparjev, ki je sprejel ta slog, je bil Nicholas Stone (znan tudi kot Nicholas Stone starejši) (1586–1652). Učil se je pri drugem angleškem kiparju, Isaaku Jamesu, nato pa leta 1601 pri znanem nizozemskem kiparju [[Hendrick de Keyser|Hendricku de Keyserju]], ki se je zatekel v Anglijo. Stone se je z de Keyserjem vrnil na Nizozemsko, se poročil z njegovo hčerko in delal v njegovem studiu na Nizozemskem, dokler se leta 1613 ni vrnil v Anglijo. Stone je prilagodil baročni slog nagrobnih spomenikov, po katerih je bil de Keyser znan, zlasti v grobnici Lady Elizabeth Carey (1617–18) in grobu sira Williama Curla (1617). Tako kot nizozemski kiparji je tudi on prilagodil uporabo kontrastnega črno-belega marmorja v pogrebnih spomenikih, skrbno podrobne draperije ter izdelal obraze in roke z izjemnim naturalizmom in realizmom. Ob istem času, ko je delal kot kipar, je sodeloval tudi kot arhitekt z [[Inigo Jones|Inigom Jonesom]].<ref>{{harvnb|Geese|2015|p=320}}</ref> V drugi polovici 18. stoletja je angleško-nizozemski kipar in rezbar [[Grinling Gibbons]] (1648–1721), ki se je verjetno šolal v Republiki Nizozemski, ustvaril pomembne baročne skulpture v Angliji, vključno na [[grad Windsor|gradu Windsor]] in v [[Palača Hampton Court| palači Hampton Court]], [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnici sv. Pavla]] in drugih londonskih cerkvah. Večina njegovih del je v lipovem lesu (''Tilia''), zlasti okrasne baročne girlande.<ref>[http://www.vam.ac.uk/content/articles/h/carved-with-love-the-genius-of-british-woodwork-the-glorious-grinling-gibbons/ V&A exhibition information, accessed 18 January 2013]</ref> Anglija ni imela domače kiparske šole, ki bi lahko zadostila povpraševanju po monumentalnih grobnicah, portretni plastiki in spomenikih genialnim ljudem (tako imenovani angleški vrednoti). Posledično so kiparji s celine igrali pomembno vlogo pri razvoju baročnega kiparstva v Angliji. Različni flamski kiparji so bili dejavni v Angliji od druge polovice 17. stoletja, med njimi Artus Quellinus III., Antoon Verhuke, John Nost, Peter van Dievoet in Laurens van der Meulen.<ref>"Gibbons, Grinling", in: Oxfordski slovar nacionalne biografije'', let. 22, str. 29–30: ''Atribucija teh del je zapletena zaradi prisotnosti visoko usposobljenih flamskih kiparjev, ki jih je Gibbons zbral v svoji delavnici do konca 1670. let. Med njimi je bil Arnold Quellin (Artusov nečak). Quellinus I), John Nost in Anthony Verhuke, ki sta se jim v naslednjem desetletju med drugim pridružila Laurent Vander Meulen in Pierre Van Dievoet. Njihove izkušnje in spretnost kot izdelovalci kipov so morda presegle njegove.".</ref> Ti flamski umetniki so pogosto sodelovali z lokalnimi umetniki, kot je Gibbons. Primer je konjeniški kip Karla II., za katerega je Quellinus verjetno izrezljal reliefne plošče za marmorni podstavek po načrtih Gibbonsa.<ref>[https://archive.today/20140601045236/http://217.204.55.158/henrymoore/sculptor/browserecord.php?-action=browse&-recid=2204 Arnold Quellin] in: A Biographical Dictionary of Sculptors in Britain, 1660–1851</ref> V 18. stoletju bo baročni slog nadaljeval nov dotok celinskih umetnikov, vključno s flamskimi kiparji [[Peter Scheemakers|Petrom Scheemakersom]], [[Laurent Delvaux |Laurentom Delvauxom]] in [[John Michael Rysbrack|Johnom Michaelom Rysbrackom]] ter Francozom [[Louis-François Roubiliac|Louisom Françoisom Roubiliacom]] (1707–1767). Rysbrack je bil eden najpomembnejših kiparjev spomenikov, arhitekturnih okraskov in portretov v prvi polovici 18. stoletja. Njegov slog je združeval flamski barok s klasičnimi vplivi. Vodil je pomembno delavnico, katere rezultati so pustili pomemben pečat na prakso kiparstva v Angliji.<ref name=ox>[https://doi.org/10.1093/gao/9781884446054.article.T074782 Robert Williams and Katharine Eustace, ''Rysbrack family &lsqb;Rysbraeck&rsqb;''] at Grove Art Online, accessed 25 March 2021</ref> Roubiliac je prispel v London okoli leta 1730, po usposabljanju pri Balthasarju Permoserju v Dresdnu in Nicolasu Coustouju v Parizu. Sloves si je pridobil kot portretist, kasneje pa je delal tudi nagrobne spomenike.<ref name=rin>[https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/oi/authority.20110803100430354 Louis-François Roubiliac (c. 1705—1762) sculptor ] at Oxford Reference</ref> Njegova najbolj znana dela so vključevala [[George Frederick Handel (Roubiliac)|doprsni kip skladatelja Händla]],<ref>{{cite book|editor=Jackson, Anna|title= V&A: A Hundred Highlights|publisher=V&A Publications|year=2001}}</ref> izdelan v času Händlovega življenja za pokrovitelja vrtov Vauxhall in grobnico Josepha in Lady Elizabeth Nightengale (1760). Lady Elizabeth je tragično umrla zaradi lažnega poroda, ki ga je izzval udar strele leta 1731 in nagrobni spomenik je z velikim realizmom zajel patos njene smrti. Njegove skulpture in doprsni kipi so upodabljali njegove subjekte takšne, kot so bili. Oblečeni so bili v običajna oblačila in jim dali naravne drže in izraze, brez herojskih pretvar. Njegovi portretni doprsni kipi izkazujejo veliko živahnost in so se zato razlikovali od Rysbrackove širše obravnave. <gallery mode="packed" heights="200"> File:Lady Elizabeth Carey tomb.jpg|'' Grobnica Lady Elizabeth Carey'', [[Nicholas Stone]] (1617-1618), Stowe Nine Churches, Northamptonshire File:Grinling gibbons, pannello in onore dell'alleanza tra toscana e inghilterra, 1680-82, 04 (cropped).jpg|'' Plošča v čast zavezništva med Toskano in Anglijo'', [[Grinling Gibbons]] (1680–82) File:Sir John Cutler in Guildhall 7427471362.jpg|''Sir John Cutler'', [[Artus Quellinus III]], (c. 1683) Guildhall File:Hans Sloane bust (cropped).jpg|''Doprsni kip Hansa Sloaneja'', [[John Michael Rysbrack]], (1753) Britanski muzej File:Louis-François Roubiliac-George Frederick Handel-Victoria and Albert Museum.jpg|''[[Georg Friedrich Händel]]'', [[Louis-François Roubiliac]], (1738) Victoria and Albert Museum </gallery> == Nemčija in Habsburško cesarstvo == Baročno gibanje se je zlasti razmahnilo konec 17. stoletja in v začetku 18. stoletja v Nemčiji in deželah Habsburškega cesarstva, ki so bile vodene z [[Dunaj]]a. Veliko število cerkva in kipov so uničili protestantski [[ikonokrazem|ikonoklasti]] med reformacijo in verskimi vojnami, zato so bila narejena številna nova dela, ki so jih nadomestila. Številna nova dela so izražala zmagoslavne teme; ''Herkul, ki ubija leva'', ''sveti Mihael, ki ubija zmaja'' in druge teme, ki so predstavljale zmagoslavje katoliške cerkve nad protestanti.<ref name="Geese 2015 322">{{harvnb|Geese|2015|p=322}}</ref> Iz Nizozemske so prišli številni kiparji, ki so sodelovali pri obnovi. Med njimi je bil tudi Hubert Gerhard (1550–1622) iz Amsterdama, Giambolognov učenec, ki mu je nemški bankir Hans Fugger naročil monumentalno fontano za svoj grad v Kirchheimu na Švabskem. To je bil prvi italijanski baročni vodnjak, narejen severno od Alp. Gerhardu so kmalu naročili izdelavo fontane v italijansko-baročnem slogu za mestni trg v [[Augsburg]]u in ''kip sv. Mihaela, ki ubija zmaja'', za knežjo rezidenco v Münchnu. Kiparji Hans Krumper (1570–1634), Hans Reichle (1570–1624) in na Nizozemskem rojeni Adrien de Vries (1545–1626) so izdelali podobne monumentalne bronaste fontane in kipe, polne akcije in drame, za cerkvena pročelja in mestne trge na Bavarskem. Eden najbolj nenavadnih nemških kiparjev v poznem baroku je bil [[Franz Xaver Messerschmidt]], ki je bil znan tako po religioznih skulpturah kot po nizu kiparskih portretov, ki prikazujejo ekstremne ekspresije.<ref name="Geese, pg. 346-47">{{harvnb|Geese|2015|pp=346–47}}</ref> [[Balthasar Permoser]] (1651–1732) je preživel štirinajst let v Italiji, od 1675 do 1689, preden je postal dvorni kipar v [[Dresden|Dresdnu]]. Delal je v Benetkah, Rimu in Firencah ter prinesel italijanski barok v Dresden, zlasti v vrtovih in notranji opremi palače [[Zwinger]]. Njegovo najbolj znano delo je bila skulptura ''Apoteoza princa Evgena Savojskega'', generala, ki je premagal invazijo Osmanskih Turkov. Princ je upodobljen z nogo na poraženem Turku in z atributi Herkula. Njegova izklesana prižnica za Hofkirche v Dresdnu je še ena mojstrovina baročnega kiparstva.<ref>{{harvnb|Geese|2015|p=338}}</ref> <gallery mode="packed" heights="200"> File:Augsburg Augustusbrunnen 6.JPG|[[Hubert Gerhard]], ''Avgustov vodnjak'' v [[Augsburg]]u, 1589-1594) File:Adriaen de Vries Herkules.jpg|[[Adriaen de Vries]], '' Herkul ubije zmaja '' (zdaj v palači Waldstein, Praga) File:Erzengel-Michael-Augsburg-1.jpg| Vodnjak nadangela Mihaela, Hans Reichle in [[Augsburg]] (1603-1606) File:Augsburg Herkulesbrunnen.jpg|''Herkulov vodnjak'' v Augsburgu, [[Adriaen de Vries]] (1596-1602) File:Messerschmidt, Yawning.jpg|'' Zehanje '', [[Franz Xaver Messerschmidt]] (ok. 1770) File:Dresden Katholische Hofkirche 113.JPG|Prižnica Hofkirche v Dresdenu, [[Balthasar Permoser]] </gallery> Najbolj dramatično gledališče za baročno kiparstvo v Nemčiji je bila cerkvena arhitektura. Posebej zapletene [[retabel|retable]] in velike oltarje, ki so natrpani s kipi in se dvigajo skoraj do stropa, so ustvarili Hans Riechle, Jorg Zurn, Hans Degler in drugi umetniki. Družina Michaela Zürna je ustvarila več generacij zelo produktivnih kiparjev, ki so izdelovali figure iz polikromiranega ali pozlačenega lesa in štukature. Še en umetnik, ki je izdelal izjemne retable, je Thomas Schwanthaler. Na Dunaju so zadnja leta 18. stoletja ustvarila nekaj izjemnih del, ki so zaznamovala prehod iz baroka v rokoko. Med njimi je ''Padec angelov'' v cerkvi svetega Mihaela na Dunaju, delo Karla Georga Mervilla. <gallery mode="packed" heights="200"> File:HochaltarUeberlingen.jpg| Veliki oltar v Ueberlingenu], Jorg Zurn (okoli 1613) File:Martin und Michael Zürn Heiliger Sebastian Liebieghaus 1027.jpg|Sveti Boštjan, [[Michael Zürn]] File:Muenchen Asamkirche 2005b.jpg|Notranjost Asamkirche v Münchnu, [[Egid Quirin Asam]], s kiparstvom, ki se meša z arhitekturo File:Dom Johann-Nepomuk-Kapelle Freising-2.jpg|Friesinška kapela, Egid Quirin Asam File:Michaelerkirche - Engelsturz Carl Merville (1).jpg|'' Padec angelov'' v cerkvi sv. Mihaela, Dunaj, Karl Georg Merville (1781) </gallery> == Španija == Nastanek baročnega sloga v Španiji, tako kot v Italiji, je v veliki meri spodbudila katoliška cerkev, ki ga je med protireformacijo uporabljala kot močno orožje proti protestantom. Velika večina del je bila izdelana za grobnice, oltarje in kapele. Hkrati je bilo 17. stoletje obdobje gospodarskega zatona ter politične in kulturne izolacije; nekaj španskih umetnikov je potovalo v tujino in le peščica severnoevropskih kiparjev, zlasti flamski umetnik José de Arce, je prišla v Španijo. Zaradi tega se je španski barok razvijal neodvisno od preostale Evrope in je imel svoje posebne značilnosti.<ref>Redondo, ''Baroque Sculpture in Spain'', pg. 354</ref> Kronanje [[Filip V. Španski|Filipa V.]], vnuka Ludvika XIV., za španskega kralja in prvenec [[Bourboni|Burbonske]] dinastije na začetku 18. stoletja sta prinesla dramatične spremembe v kulturni politiki in slogu. Naročila za velika umetniška dela je nadziral kralj, ne cerkev in kraljeva akademija umetnosti kot v Franciji, je določala teme, slog in materiale. To obdobje se je nadaljevalo približno do leta 1770.<ref name="Redondo, pg. 354">Redondo, pg. 354</ref> Veliko število kipov je bilo naročenih za [[retabel|retable]], [[relikviarij]]e in nagrobne spomenike v cerkvah, pa tudi kipe za verske procesije. Pojavile so se nove teme, zlasti dela, posvečena kultu Device Marije. Slog, zasnovan tako, da je priljubljen, nagnjen k realizmu. Najpogosteje uporabljen material je bil les, ki je bil pogosto pobarvan v različne barve. Približno leta 1610 se je pojavil en specifično španski element realizma; kiparji so svojim kipom dali lasulje iz pravih las, uporabili koščke kristala za solze, zobe iz prave slonovine in barvo kože naslikali s skrbnim realizmom. V začetku 16. stoletja sta bili dve pomembni šoli španskega kiparstva, [[Kastilja (zgodovinska regija)|kastiljska]] in [[Andaluzija|andaluzijska]]. Poudarek v kastiljski šoli je bil bolj na žrtvovanju in mučeništvu, z obilico živega trpljenja. Andaluzijska šola je na splošno uporabljala več okraskov in manj nasilja; dojenček Kristus in Devica Marija sta bila pogostejša tema kot v Kastilji.<ref>Redondo, pg. 356</ref> Prvo središče kastiljskega sloga je bil [[Valladolid]], kjer je od leta 1601 do 1606 bival španski kralj Filip III. Najpomembnejši umetnik zgodnje kastiljske šole je bil [[Gregorio Fernández]] (1576–1636). Njegova zgodnja dela so kazala izreden realizem in naturalizem, ki je pokazal vse rane. Njegov ''Snemanje s križa'' v Valladolidu, zelo podrobno in realistično, je bilo narejeno za prenašanje v procesijah. Njegov uspeh mu je omogočil, da je ustvaril veliko delavnico s številnimi pomočniki in izdelal zelo velika dela, predvsem retabel stolnice v [[Plasencia|Plasencii]], narejen med letoma 1625 in 1632, ki velja za enega vrhuncev španske umetnosti v prvi polovici 17. stoletja.<ref name="Redondo, pg. 361">Redondo, pg. 361</ref> <gallery mode="packed" heights="200"> File:Cristo atado a la columna 20131225.jpg| ''Kristus mučenik'', Gregorio Fernandez (okoli 1619), večbarvni les, Valladolid, Vera Cruz File:Valladolid iglesia Vera Cruz Descendimiento Gregorio Fernandez ni.jpg| ''Spust s križa'', Gregorio Fernandez (1623-1625), večbarvni les, Valladolid File:San Francisco de Borja-Mtnez Montañés1.JPG|'' Sveti Frančišek Borgia'', Juan Martínez Montañés (1624) File:Retablo plasencia.JPG| Retable stolnice v Plasencii, Gregorio Fernandez (1625–1632) File:Altar mayor 002.jpg| Oltar Hospital de Caidad v Sevilli (1670–1672) avtorja Pedra Roldána (1624–1699) </gallery> Drugo zgodnje središče španskega baročnega kiparstva je bilo mesto [[Sevilja]], ki je bilo močno obogateno z bogastvom španskih kolonij v [[Novi svet|Novem svetu]]. Najpomembnejši kipar zgodnje seviljske šole je bil [fJuan Martínez Montañés]] (1568–1649), čigar dela so prikazovala ravnovesje in harmonijo z minimalno količino nasilja in krvi. Drug pomemben seviljski kipar je bil [[Pedro Roldán]] (1624–1699), čigar glavno delo je bil razkošen retabel, ki prikazuje ''Snemanje s križa'', narejen za bolnišnico de Caidad v Sevilji (1670–72). Roldánova hči, [[Luisa Roldán]] (1654–1704), je prav tako zaslovela s svojim delom in postala prva ženska, imenovana za kraljevo kiparko v Španiji.<ref>Redondo, pg. 364</ref> Še en pomembni španski baročni kipar je [[Alonso Cano]] iz Granade (1601–1634), ki je bil dejaven tudi kot slikar in kipar, njegova dela pa so predstavljala idealiziran naturalizem. Njegov učenec Pedro de Mena (1628–1688) je postal eden najpomembnejših kiparjev seviljske šole s svojimi občutljivimi in realističnimi kipi svetnikov v naravni velikosti.<ref>Redondo, pg. 365-68</ref> V zgodnjem 18. stoletju je nastalo več razkošnih baročnih del, vključno z oltarjem ''El Transparente'' Narcisa Toméja v [[Toledo|Toledu]], ogromen oltar, ustvarjen tako, da se ob spreminjanju svetlobe zdi, da se premika. To je bilo eno redkih del v Španiji, ki je bilo izdelano iz [[bron]]a in [[marmor]]ja namesto iz lesa. Bil je osrednji del ogromnega umetniškega kompleksa, ki ga sestavljajo kiparstvo, slikarstvo in arhitektura, ki zavzema središče [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|stolnice]].<ref>Redondo, pg. 368-69</ref> S prihodom Bourbonov na oblast se je središče sveta umetnosti preselilo v [[Madrid]], vir kraljevih naročil. Izolacija španske umetnosti od umetnosti preostale Evrope se je končala s prihodom francoskih in italijanskih umetnikov, ki so bili povabljeni, da okrasijo kraljevo palačo. Prinesel je tudi nova umetniška dela, ki se nagibajo k skrajnosti, vključno z mučeno ''Glavo svetega Pavla'' Juana Alonsa Villabrille y Rona, skupaj z bolj občutljivimi deli, vključno s skulpturo svetega Florentinca Francisca Salzilla. Vladavina [[Karel III. Španski|Karla III. Španskega]] (1760–1788) je prinesla nenaden konec španskega baroka in prehod v neoklasicizem. Kralj je leta 1777 odredil, da mora vse oltarne skulpture in retable vnaprej odobriti Kraljeva akademija San Fernando in da je treba v kiparstvu, kadar je to mogoče, uporabljati marmor in kamen, ne lesa. <gallery mode="packed" heights="200"> File:The Entombment of Christ LC-2016 482-001.jpg| ‘’Polaganje Kristusa v grob'', Luisa Roldán (1654-1704) File:Inmaculada del fascistol.jpg|''Brezmadežno spočetje'', Alonso Cana, večbarvni les, stolnica v Granadi (1655) File:Pedro de Mena Magdalena penitente ni.JPG|''Marija Magdalena spokornica'', Pedro de Mene (1664) File:Transparente of Toledo Cathedral 09.jpg| ‘’Transparente'', Narcis Tomé, marmor in bron, stolnica v Toledu (1704) File:San Francisco Javier (La Granja).jpg|''Sveti Frančišek Ksaverij'', Luis Salvador Carmona (1750) File:Santa florentina.jpg|''Sv. Florentin'', Francisco Salzillo (1755) </gallery> == Latinska Amerika == Najzgodnejši baročni kipar in arhitekt, ki je deloval v Latinski Ameriki, je bil [[Pedro de Noguera]] (1580-), ki je bil rojen v [[Barcelona|Barceloni]] in je bil vajenec v Sevilji. Leta 1619 se je preselil v podkraljestvo Peru, kjer je z Martínom Alonsom de Meso izklesal baročne korne klopi bazilike stolnice v Limi (1619-). Baročni slog kiparstva so španski in portugalski misijonarji v 18. stoletju prenesli v druge dele Latinske Amerike, ki so jih izdelovali lokalni umetniki. Uporabljali so ga predvsem v cerkvah. [[Šola Quito]] v Ekvadorju je bila pomembna skupina baročnih kiparjev. Med vidnimi umetniki šole sta bila Bernardo de Legarda in Caspicara. [[Caspicara]] (1723–1796) je bil ekvadorski umetnik, ki je izdeloval elegantne in okrašene figure za razstavljanje v cerkvah. Bil je osrednja osebnost tako imenovane šole v Quitu. [[Aleijadinho]] (1730 ali 1738 do 1814) je bil sin portugalskega kolonista in afriškega sužnja. Znan je po skupini monumentalnih kipov svetnikov iz [[steatit]]a ali salovca (1800–1805) za ''[[Santuário do Bom Jesus de Matosinhos]]'' v [[Congonhas]]u, ki je zdaj na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Izdelal je tudi vrsto pasijonskih figur v naravni velikosti, ki prikazujejo dogodke, ki so vodili do Kristusovega križanja (1780–90). <gallery mode="packed" heights="200"> File:Sillería del coro, Catedral de Lima, Peru-02.jpg|Korne klopi, stolnica v Limi, Peru, [[Pedro de Noguera]] (1619-) File:Inmaculada concepción de Popayán.jpg|'' Brezmadežno spočetje Popajan'', [[Bernardo de Legarda]], Quito šola v [[Ekvador]]ju (ok. 18. st.) File:Mary (from a nativity) MET ES2109.jpg|''Rojstvo'', [[Caspicara]], (Metropolitan Museum of Art) (18. st.) File:12 Profetas - Congonhas - Minas Gerais - Brazil 03.jpg|''Prerok Daniel'', [[Aleijadinho]] v Congonhasu (1800-1805) File:Congonhas, MG (7768215598).jpg|''Kristusiva glava'', Aleijadinho v Congonhas, Brazilija File:Aleijadinho 01.jpg|''Pot na Golgoto'', Aleijadinho v Congonhasu (1780–1790) </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura == * Boucher, Bruce, ''Italian Baroque Sculpture'', 1998, Thames & Hudson (World of Art), {{ISBN|0500203075}} * {{cite book |last=Geese |first=Uwe |chapter=Section on Baroque sculpture |editor-first=Rolf |editor-last=Toman |title=L'art baroque architecture, sculpture, peinture |date=2015 |publisher=H.F. Ullmann |location=Cologne |isbn=978-3-8480-0856-8}} * {{cite book|last=Jeancolas|first=Claude|title=Sculpture Française|year=1992|publisher=CELIF|location=Paris|language=French|isbn=2-86535-162-9}} * Redondo, José Ignacio Hernánez, ''Baroque Sculpture in Spain'', from ''Baroque Art - Architecture - Sculpture Painting'', H.F. Ullmann, Cologne, 2015. ({{ISBN|978-3-8480-0856-8}}) * Hugh Honour and John Fleming, ''A World History of Art'', 1st edn. 1982 (many later editions), Macmillan, London, page refs to 1984 Macmillan 1st edn. paperback. {{ISBN|0333371852}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Baroque sculptures}} *[https://web.archive.org/web/20140714202157/http://www.artehistoria.jcyl.es/v2/videos/902.htm La escultura barroca] [[Kategorija:Baročno kiparstvo]] nqbuhdq50ntwjnhq3j421yf8bgimxtt 5724234 5724217 2022-07-26T18:16:42Z Ljuba brank 92351 /* Bernini in rimsko baročno kiparstvo */ np wikitext text/x-wiki [[File:Rom, Santa Maria della Vittoria, Die Verzückung der Heiligen Theresa (Bernini).jpg|thumb|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652) [[Gian Lorenzo Bernini]]|345x345px]] '''Baročno kiparstvo''' je [[kiparstvo]], ki je povezano z [[barok|baročnim]] slogom v obdobju med zgodnjim 17. in sredino 18. stoletja. V baročnem kiparstvu so skupine figur dobile nov pomen, prišlo je do dinamičnega gibanja in energije človeških oblik – spiralno se vrtijo okoli praznega osrednjega vrtinca ali segajo navzven v okoliški prostor. Baročna skulptura je imela pogosto več idealnih kotov gledanja in je odražala splošno nadaljevanje renesančnega odmika od [[relief (umetnost)|reliefa]] k okrogli skulpturi, ki je bila zasnovana za postavitev sredi velikega prostora – dodelane fontane, kot je [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijev]] ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]] (Rim, 1651) ali tiste v vrtovih [[Versajska palača|Versajske palače]] so bile baročna posebnost. Baročni slog je bil popolnoma primeren za kiparstvo, pri čemer je bil Bernini prevladujoča osebnost te dobe v delih, kot je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647–1652). <ref>Boucher, 134–142 on the Cornaro chapel; see index for Bernini generally</ref> Veliko baročnih kipov je dodalo dodatne kiparske elemente, na primer skrito razsvetljavo ali vodne fontane ali zlilo kiparstvo in arhitekturo, da bi ustvarilo transformativno izkušnjo za gledalca. Umetniki so se videli kot v klasični tradiciji, vendar so občudovali helenistično in pozneje rimsko kiparstvo, namesto tistega iz bolj ''klasičnih'' obdobij, kot jih vidimo danes.<ref>Boucher, 16–18</ref> Baročno kiparstvo je sledilo [[Renesančno kiparstvo|renesančnemu]] in [[Manierizem#Kiparstvo|manierističnemu]] kiparstvu, nasledila sta ga [[rokoko]] in [[neoklasicizem|neoklasicistično]] kiparstvo. Rim je bil najzgodnejše središče oblikovanja sloga. Slog se je razširil v preostalo Evropo, zlasti Francija je dala novo smer v poznem 17. stoletju. Sčasoma se je razširil izven Evrope v kolonialne posesti evropskih sil, zlasti v Latinski Ameriki in na Filipinih. [[protestantizem|Protestantska]] [[reformacija]] je skoraj popolnoma ustavila religiozno kiparstvo v večjem delu Severne Evrope in čeprav se je posvetno kiparstvo, zlasti za portretne doprsne kipe in nagrobne spomenike, nadaljevalo, [[nizozemska zlata doba]] nima pomembne kiparske komponente razen zlatarstva.<ref>Honour and Fleming, 450</ref> Deloma v neposredni reakciji je bilo kiparstvo v katolicizmu enako pomembno kot v poznem srednjem veku. Katoliška južna Nizozemska je doživela razcvet baročnega kiparstva od druge polovice 17. stoletja s številnimi lokalnimi delavnicami, ki so izdelovale široko paleto baročnih kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in manjšimi skulpturami, izdelanimi iz [[slonovina|slonovine]] in trpežnega lesa, kot je pušpan. Flamski kiparji bodo igrali vidno vlogo pri širjenju baročnega idioma v tujini, vključno z [[Nizozemska republika|Nizozemsko republiko]], Italijo, Anglijo, Švedsko in Francijo.<ref name=okv>[https://www.okv.be/nl/artikel/de-baroksculptuur-en-het-barok-kerkmeubilair-de-zuidelijke-nederlanden Helena Bussers, ''De baroksculptuur en het barok''] at Openbaar Kunstbezit Vlaanderen {{in lang|nl}}</ref> V 18. stoletju se je veliko kiparstva nadaljevalo po baročnih linijah – [[vodnjak Trevi]] je bil dokončan šele leta 1762. Rokokojski slog je bil bolj primeren za manjša dela.<ref>Honour and Fleming, 460–467</ref> == Izvor in značilnosti == [[File:Giambologna raptodasabina.jpg|thumb|right|200px|''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'', [[Giambologna]] (1581–1583), Piazza della Signoria, Firence]] Baročni slog je izšel iz renesančnega kiparstva, ki je, opirajoč se na klasično grško in rimsko kiparstvo, idealiziralo človeško obliko. To je spremenil manierizem, ko so si umetniki prizadevali svojim delom dati edinstven in oseben slog. Manierizem je uvedel idejo o skulpturah z močnimi kontrasti; mladost in starost, lepota in grdota, moški in ženske. Manierizem je uvedel tudi način ''figura serpentinata'', ki je postal glavna značilnost baročnega kiparstva. To je bila razporeditev figur ali skupin figur v vzpenjajoči se spirali, ki je delu dala lahkotnost in gibanje.{{Sfn|Geese|2015|p=274}} [[Michelangelo]] je uvedel ''figuro serpentinato'' v ''[[Umirajoči suženj|Umirajočem sužnju]]'' (1513–1516) in ''[[Genij zmage]]'' (1520–1525), vendar je bilo ta dela namenjena ogledu z enega samega vidika. V delu italijanskega kiparja [[Giambologna|Giambologne]] iz poznega 16. stoletja, ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)|Ugrabitev Sabink]]'' (1581–1583) uvedel nov element; to delo naj ne bi bilo videti z enega, ampak z več zornih kotov in se spreminjalo glede na zorni kot. To je postala zelo pogosta značilnost baročnega kiparstva. Delo Giambologne je imelo močan vpliv na mojstre baročne dobe, zlasti na [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]]. Drug pomemben vpliv, ki je privedel do baročnega sloga, je bila katoliška cerkev, ki je iskala umetniško orožje v boju proti vzponu protestantizma. [[Tridentinski koncil]] (1545–1563) je dal [[papež]]u večja pooblastila za vodenje umetniškega ustvarjanja in izrazil ostro nestrinjanje z doktrinami [[humanizem|humanizma]], ki so bile osrednjega pomena za umetnost v renesansi.{{Sfn|Geese|2015|p=276}} Med pontifikatom Pavla V. (1605–1621) je cerkev začela razvijati umetniške doktrine, da bi se zoperstavila reformaciji, in naročila novim umetnikom, da jih izvedejo. == Bernini in rimsko baročno kiparstvo == Dominantna osebnost baročnega kiparstva je bil [[Gian Lorenzo Bernini]] (1598–1680). Bil je sin florentinskega kiparja Pietra Berninija, ki ga je v Rim poklical [[papež Pavel V.]] Mladi Bernini je svoja prva samostojna dela naredil pri petnajstih letih, v letih 1618–1625 pa je prejel veliko naročilo za kipe za [[Vila Borghese|vilo Borghese]] kardinala [[Scipione Caffarelli-Borghese|Scipiona Borgheseja]]. Njegova dela, zelo dramatična, oblikovana tako, da jih je mogoče videti z več zornih kotov in se spiralno dvigajo, so imela izjemen vpliv na evropsko kiparstvo. Še naprej je prevladoval v italijanskem kiparstvu s svojimi deli na rimskih vodnjakih, [[Baldahin sv. Petra|baldahinu sv. Petra]] in [[grobnica papeža Aleksandra VII.|grobnici papeža Aleksandra VII.]] v [[bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra]] ter svojem oltarnem ansamblu za [[Santa Maria della Vittoria, Rim|cerkev Santa-Maria della Vittoria]] v [[Rim]]u. Prejel je svoje zadnje kiparsko naročilo za ''fontano Slon'' (1665–1667), ki mu je sledila serija angelov za most [[Ponte Sant'Angelo]] v Rimu (1667–69).{{Sfn|Geese|2015|pages=288–289}} Bernini je umrl leta 1680, vendar je njegov slog vplival na kiparje po vsej Evropi, zlasti v Franciji, na Bavarskem in v Avstriji. <gallery mode="packed" heights="200"> File:Rape of Prosepina September 2015-3a.jpg|''[[Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–1622), Gian Lorenzo Bernini ([[Galerija Borghese]]) File:Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg|''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese) File:Джованни Лоренцо Бернини. Давид. 01.JPG|''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–1624), Gian Lorenzo Bernini (Galerija Borghese) File:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' (1647-1652), Gian Lorenzo Bernini (Santa Maria Della Victoria, Rim) File:Fontana dei Quattro Fiumi, Piazza Navona 01 - Roma - panoramio.jpg|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini| Vodnjak štirih rek]]'', Rim (1648-1651) File:Domenico Guidi-Angel bearing a lance-Ponte Sant Angelo.jpg|''Angel s sulico'' (1667-1669) [[Ponte Sant'Angelo]], Rim </gallery> == Maderno, Mochi in drugi italijanski baročni kiparji == Zaradi velikodušnih papeških naročil je Rim postal magnet za kiparje v Italiji in po Evropi. Okrasili so cerkve, trge in, kar je rimska posebnost, priljubljene nove [[vodna fontana|fontane]], ki so jih po mestu ustvarili papeži. [[Stefano Maderno]] (1576–1636), po rodu iz Bissona v [[Lombardija|Lombardiji]], je bil pred Berninijevim delom. Kariero je začel z izdelavo pomanjšanih kopij klasičnih del v [[bron]]u. Njegovo glavno obsežno delo je bil kip ''Mučeništvo svete Cecile'' (1600, za cerkev [[Santa Cecilia in Trastevere]] v Rimu. Svetničino telo leži iztegnjeno, kot bi bilo v [[sarkofag]]u, kar vzbuja občutek patosa.[9] ] Drugi pomemben rimski kipar je bil [[Francesco Mochi]] (1580–1654), rojen v Montevarchiju blizu Firenc. Izdelal je slavni bronasti ''konjeniški kip Aleksandra Farneseja'' za glavni trg v [[Piacenza|Piacenzi]] (1620–1625) in živopisan ''kip svete Veronike'' za baziliko svetega Petra, ki je bila tako dejavna, da se zdi, da bo skočila iz niše.{{Sfn|Geese|2015|page=292}} Med drugimi pomembnimi italijanskimi baročnimi kiparji je bil [[Alessandro Algardi]] (1598–1654), čigar prvo večje naročilo je bila grobnica [[papež Leon XI.|papeža Leona XI.]] v Vatikanu. Veljal je za Berninijevega tekmeca, čeprav je bilo njegovo delo podobno v slogu. Njegova druga večja dela so vključevala velik izklesan relief legendarnega ''Srečanja med papežem Leonom I. in Hunom [[Atila|Atilo]]'' (1646–1653), na katerem je papež prepričeval Atilo, naj ne napade Rima. Flamski kipar [[François Duquesnoy]] (1597–1643) je bil še ena pomembna osebnost italijanskega baroka. Bil je prijatelj slikarja [[Nicolas Poussin|Poussina]], znan pa je bil predvsem po ''kipu svete Suzane'' v Santa Maria de Loreto v Rimu in kipu svetega Andreja (1629–1633) v Vatikanu. Imenovan je bil za kraljevega kiparja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], vendar je umrl leta 1643 med potovanjem iz Rima v Pariz.{{Sfn|Geese|2015|page=295}} Med glavnimi kiparji v poznem obdobju je bil [[Niccolo Salvi]] (1697–1751), čigar najbolj znano delo je bila zasnova ''[[Vodnjak Trevi|vodnjaka Trevi]]'' (1732–1751). Vodnjak je vseboval tudi alegorična dela drugih uglednih italijanskih baročnih kiparjev, med njimi [[Filippo della Valle]], [[Pietro Bracci]] in [[Giovanni Grossi]]. Vodnjak je v vsej svoji veličini in bogastvu predstavljal sklepno dejanje italijanskega baroka.{{Sfn|Geese|2015|page=300-301}} <gallery mode="packed" heights="200"> File:St Cecilia's Martyrdom.jpg|''Sveta Cecilija'' (1599), [[Stefano Maderno]], [[Santa Cecelia in Travestere]], Rim File:F Duquesnoy San Andrés Vaticano.jpg|''Saint Andrej'', [[François Duquesnoy]] (1629–33), [[bazilika sv. Petra, Vatikan]] File:Francesco Mochi Santa Verónica 1629-32 Vaticano.jpg|''Sveta Veronika'', [[Francesco Mochi]] (1640), Vatikan File:Expulsão de átila.jpg|''Srečanje Attila Huna in papeža Leona I.'', [[Alessandro Algardi]] File:Panorama of Trevi fountain 2015.jpg|[[Vodnjak Trevi]], [[Niccolo Salvi]] (1732–51) </gallery> == Francija == Večji del francoskega baročnega kiparstva ni bil namenjen poveličevanju Cerkve, temveč francoskega monarha [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in njegovega naslednika [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]] Velik del so izdelali kiparji nove Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo (''Académie Royale de Peinture et de Sculpture''), ustanovljene leta 1648, ki jo je pozneje skrbno nadzoroval [[Jean-Baptiste Colbert]], kraljevi minister za finance. Francoski kiparji so tesno sodelovali s slikarji, arhitekti in krajinskimi oblikovalci, kot je [[André Le Notre]], da bi ustvarili kiparske učinke v [[Versajska palača|Versajski palači]] in njenih vrtovih, drugih kraljevih rezidencah ter kipe za nove mestne trge, ustvarjene v Parizu in drugih francoskih mestih. Colbert je ustanovil tudi [[Francoska akademija v Rimu|Francosko akademijo v Rimu]] (''Académie de France à Rome''), da so lahko francoski kiparji in slikarji preučevali klasične modele.<ref>Article by Uwe Geese in ''L'Art Baroque – Architecture, Sculpture, Peinture'', (2015) H.F. Ullmann, pp. 302–315</ref> V zgodnjem obdobju baroka so na francoske kiparje močno vplivali slikarji Flandrije in Nizozemske. zlasti manierizem Giambologne, namesto kiparstva Italije. Ti umetniki so bili [[Germain Pilon]] (1525–1590), [[Jean Varin]] (1604–1672) in [[Jacques Sarrazin]] (1592–1660). Sam Bernini je leta 1665 na vrhuncu svoje slave prišel v Pariz, da bi Ludviku XIV. predstavil svoj načrt za Louvre. Kralju ni bil všeč Bernini ali njegovo delo in načrt je bil zavrnjen, čeprav je Bernini izdelal lep ''[[Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)|doprsni kip Ludvika XIV.]]'', ki je zdaj na ogled v Versajski palači.<ref>Paul Fréart de Chantelou, ''Diary of the Cavaliere Bernini’s Visit to France'', 1985, ed. Anthony Blunt</ref> Najboljši francoski kiparji so bili angažirani za izdelavo kipov za fontane vrtov v Versajski palači in drugih kraljevih rezidencah. Med njimi so bili Pierre Puget, Jacques Sarazin, François Girardon, Jean-Baptiste Tuby, Antoine Coysevox in Edme Bouchardon. [[Guillaume Coustou]] je ustvaril posebno imenitno skupino konj za vrtove [[Château de Marly]].<ref>{{harvnb|Geese|2015|pp=305–309}}</ref> V poznejšem obdobju baroka je [[Jean Baptiste Lemoyne]] (1704–1778), direktor Francoske akademije v Rimu, veljal za najboljšega rokokojskega kiparja, čeprav je njegovo slavo zasenčil njegov učenec [[Jean-Antoine Houdon]], ki je vodil prehod francoskega kiparstva iz baroka v klasicizem.<ref>{{harvnb|Geese|2015|pp=314}}</ref> <gallery mode="packed" heights="200"> File:Paris - Palais du Louvre - PA00085992 - 45.jpg| Kariatide v Pavillon de l'Horloge Jacquesa Sarazina, palača Louvre (1639–40) File:François Girardon, Bassin de Saturne, Musée national des chateaux de Versailles et de Trianon, Versailles, France (1672–1677) - 01.jpg| Saturnov ribnik, François Girardon, [[Versajska palača]] (1672-1677) File:Le chateau de versailles le jardin 35.JPG|Jean-Baptiste Tuby, Apolonov voz, vrtovi Versajske palače (1668–70) File:Fame riding Pegasus Coysevox Louvre MR1824.jpg|''Slava jezdi Pegaza'', [[Antoine Coysevox]] za Marlyja, sedaj v Louvru (1701-1702) </gallery> == Južna Nizozemska == Južna Nizozemska, ki je ostala pod špansko, rimskokatoliško oblastjo, je imela pomembno vlogo pri širjenju baročnega kiparstva v severni Evropi. Rimskokatoliška [[protireformacija]] je zahtevala, da umetniki ustvarjajo slike in kipe v cerkvenem kontekstu, ki bi govorili nepismenim in ne dobro obveščenim. Protireformacija je poudarjala nekatere točke verskega nauka, zaradi česar je določeno cerkveno pohištvo, na primer spovednica, dobilo večji pomen. Ta razvoj je povzročil močno povečanje povpraševanja po religioznih skulpturah v južni Nizozemski.<ref name=biv>{{Cite web |url=https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/webpublication/baroque-sculpture-southern-low-countries |title=Valérie Herremans, ''Baroque sculpture in the southern low countries'' |access-date=10 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140407071353/http://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/research/webpublications/baroque-sculpture-in-the-southern-low-countries |archive-date=7 April 2014|url-status=}}</ref> Ključno vlogo je odigral bruseljski kipar [[François Duquesnoy]], ki je večino svoje kariere delal v Rimu. Njegov bolj izpopolnjen baročni slog, ki je bil bližje Berninijevemu klasicizmu, se je v južni Nizozemski razširil prek njegovega brata Jerôma Duquesnoyja (II.) in drugih flamskih umetnikov, ki so študirali v njegovi delavnici v Rimu, kot sta Rombaut Pauwels in morda Artus Quellinus starejši.<ref>[https://barokinvlaanderen.vlaamsekunstcollectie.be/en/artist/jerome-duquesnoy-ii Matthias Depoorter, ''Jerôme Duquesnoy II''] at Baroque in the Southern Netherlands</ref><ref>[http://explore.rkd.nl/explore/artists/444625 Rombaut Pauwels] at the Netherlands Institute for Art History {{in lang|nl}}</ref> Najvidnejši kipar je bil [[Artus Quellinus starejši]], član družine slavnih kiparjev in slikarjev ter bratranec in mojster drugega vidnega flamskega kiparja, [[Artus Quellinus mlajši|Artusa Quellinusa mlajšega]]. Rojen v [[Antwerpen|Antwerpnu]], je nekaj časa preživel v Rimu, kjer se je seznanil z lokalno baročno skulpturo in kiparstvom svojega rojaka Françoisa Duquesnoya. Ob vrnitvi v Antwerpen leta 1640 je s seboj prinesel novo vizijo vloge kiparja. Kipar naj ne bi bil več ornamentalist, temveč ustvarjalec celovite umetnine, v kateri so arhitekturne sestavine nadomestile skulpture. Cerkveno pohištvo je postalo povod za nastanek velikih kompozicij, vpetih v cerkveno notranjščino. Od leta 1650 naprej je Quellinus skupaj z vodilnim arhitektom [[Jacob van Campen|Jacobom van Campenom]] 15 let delal na novi mestni hiši v Amsterdamu. Ta gradbeni projekt, ki se zdaj imenuje [[Kraljeva palača (Amsterdam|Kraljeva palača]] na jezu, in zlasti marmorni okraski, ki sta jih izdelala on in njegova delavnica, so postali zgled za druge zgradbe v Amsterdamu. Skupina kiparjev, ki jo je Artus nadzoroval med delom na amsterdamski mestni hiši, je vključevala številne kiparje, predvsem iz Flandrije, ki bodo sami po sebi postali vodilni kiparji, kot so njegov bratranec Artus Quellinus II., Rombout Verhulst, Bartholomeus Eggers in Gabriël Grupello ter verjetno tudi Grinling Gibbons. Kasneje so njegov baročni idiom razširili na Nizozemskem, v Nemčiji in Angliji.<ref>[http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T032101 Geoffrey Beard. "Gibbons, Grinling."] Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 10 April 2021</ref><ref>[http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T035194 Kai Budde. "Grupello, Gabriel."] Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 10 April 20214</ref> Drug pomemben flamski baročni kipar je bil [[Lucas Faydherbe]] (1617-1697), ki je bil iz [[Mechelen]]a, drugega pomembnega središča baročnega kiparstva v južni Nizozemski. Šolal se je v Antwerpnu v Rubensovi delavnici in odigral pomembno vlogo pri širjenju visokega baročnega kiparstva v južni Nizozemski.<ref name=vioe>[https://inventaris.onroerenderfgoed.be/dibe/persoon/2128 De Inventaris van het Onroerend Erfgoed: Lucas Faydherbe] {{in lang|nl}}</ref> Medtem ko je bila južna Nizozemska v drugi polovici 17. stoletja priča tako strmemu padcu ravni proizvodnje in ugleda svoje slikarske šole, je kiparstvo po pomembnosti nadomestilo slikarstvo pod impulzom domačega in mednarodnega povpraševanja ter množičnih, visoko kakovostnih izdelkov številnih družinskih delavnic v Antwerpnu. Delavnice Quellinusa, Jana in Robrechta Colyn de Nole, Jana in Cornelisa van Milderta, Hubrechta in Norberta van den Eyndeja, Petra I., Petra II. in Hendrika Fransa Verbrugghena, Willema in Willema Ignatiusa Kerricxa, Pietra Scheemaeckersa in Lodewijka Willemsensa so izdelovale zlasti široko paleto kipov, vključno s cerkvenim pohištvom, nagrobnimi spomeniki in majhnimi kipi, izdelanimi iz slonovine in trpežnega lesa, kot je pušpan. Medtem ko je Artus Quellinus starejši predstavljal visoki barok, se je v 1660-ih začela bolj bujna faza baroka, imenovana pozni barok. V tej fazi so dela postala bolj teatralna, manifestirana v religiozno-ekstatičnih upodobitvah in razkošnih, vpadljivih dekoracijah. <gallery mode="packed" heights="210"> File:Luis de Benavides Carillo, markies van Caracena, landvoogd van de Spaanse Nederlanden, Artus Quellinus I, (1664), Koninklijk Museum voor Schone Kunsten Antwerpen, 701.jpg|''Luis de Benavides Carrillo, markiz Caracena'', [[Artus Quellinus starejši]] (1664), Kraljevi muzej lepih umetnosti, Antwerpen File:0 Hercule - Lucas Faydherbe - Victoria and Albert museum.JPG|''Herkul'', [[Lucas Faydherbe]] (1640-1650), Musée du Louvre-Lens File:Pieter Scheemaeckers - Funerary monument for Marcas De Velasco.jpg| Nagrobni spomenik za Marcasa De Velasca, [[Pieter Scheemaeckers]] (1694-1697), cerkev sv. Jakoba, Antwerpen File:Hendrik Frans Verbrugghen - Pulpit in the Cathedral of Brussels.jpg|Prižnica [[Stolnica sv. Mihaela in sv. Gudule |Bruseljske stolnice]], [[Hendrik Frans Verbruggen]] (1695-1699) File:Het Laatste Oordeel (Willem Kerricx).JPG|''Poslednja sodba'', [[Willem Kerricx]] (1695-1699), cerkev sv. Pavla, Antwerpen </gallery> == Nizozemska republika == Po prekinitvi vpliva Španije je pretežno [[kalvinizem|kalvinistična]] [[Republika Nizozemska]] dala enega kiparja mednarodnega slovesa, [[Hendrick de Keyser|Hendricka de Keyserja]] (1565–1621). Bil je tudi glavni arhitekt Amsterdama in ustvarjalec večjih cerkva in spomenikov. Njegovo najbolj znano kiparsko delo je grobnica [[Viljem I. Oranski|Viljema Molčečega]] (1614–1622) v Nieuwe Kerk v [[Delft]]u. Grobnica je bila izklesana iz marmorja, prvotno črnega, zdaj pa belega, z bronastimi kipi, ki predstavljajo Viljema Oranskega, ''Slavo'' ob njegovih nogah in štiri glavne kreposti na vogalih. Ker je bila cerkev kalvinistična, so bile ženske figure kardinalnih kreposti popolnoma oblečene od glave do pet.<ref>{{harvnb|Geese|2015|p=316}}</ref> Učenci in pomočniki flamskega kiparja Artusa Quellinusa starejšega, ki je od leta 1650 naprej petnajst let delal na novi mestni hiši v Amsterdamu, so imeli pomembno vlogo pri širjenju baročnega kiparstva v Republiki Nizozemski. Ta gradbeni projekt, ki se zdaj imenuje Kraljeva palača na jezu, in zlasti marmorni okraski, ki sta jih izdelala on in njegova delavnica, so postali zgled za druge zgradbe v Amsterdamu. Številni flamski kiparji, ki so se pridružili Quellinusu pri delu na tem projektu, so pomembno vplivali na nizozemsko baročno kiparstvo. Med njimi je [[Rombout Verhulst]], ki je postal vodilni kipar marmornih spomenikov, vključno z nagrobnimi spomeniki, vrtnimi figurami in portreti.<ref name=rijk>[http://hdl.handle.net/10934/RM0001.COLLECT.368500 Rombout Verhulst, ''Virgin and Child''] at the Rijksmuseum</ref> Drugi flamski kiparji, ki so prispevali k baročnemu kiparstvu v Republiki Nizozemski, so bili Jan Claudius de Cock, Jan Baptist Xavery, Pieter Xavery, Bartholomeus Eggers in Francis van Bossuit. Nekateri izmed njih so izšolali lokalne kiparje. Nizozemski kipar Johannes Ebbelaer (okoli 1666-1706) se je na primer verjetno izobraževal pri Romboutu Verhulstu, Pieterju Xaveryju in Francisu van Bossuitu.<ref>[https://rkd.nl/explore/artists/280070 Jan Ebbelaer] at the Netherlands Institute for Art History</ref> Van Bossuit naj bi bil tudi mojster Ignacija van Logterna.<ref name=rkd>[https://rkd.nl/explore/artists/92064 Ignatius van Logteren] at the Netherlands Institute for Art History</ref> Van Logteren in njegov sin Jan van Logteren sta pustila pomemben pečat na celotni amsterdamski fasadni arhitekturi in dekoraciji 18. stoletja. Njihovo delo predstavlja zadnji vrh poznega baroka in prvi rokokojski slog v kiparstvu v nizozemski republiki.<ref>Pieter M. Fischer, ''Ignatius en Jan van Logteren: beeldhouwers en stuckunstenaars in het Amsterdam van de 18de eeuw'', Canaletto/Repro-Holland, 2005 {{in lang|nl}}</ref> <gallery mode="packed" heights="210"> File:Delft Nieuwe Kerk Innen Grabmal für Willem van Oranje 1 (cropped).jpg|''Grobnica Viljema Molčečega'', [[Hendrick de Keyser]] (1614-1622) File:INTERIEUR, GRAFMONUMENT (NA RESTAURATIE) - Midwolde - 20264414 - RCE.jpg|'' Grobnica Van Inen Kniphuisena'', [[Rombout Verhulst]] in [[Bartholomeus Eggers]] (1665–69), cerkev v Midwolde File:Groep van drie kinderen de zomer, BK-1965-21.jpg|'' Alegorija poletja'', [[Jan Baptist Xavery]] (1726), Rijksmuseum, Amsterdam File:Twee lachende narren, BK-NM-5667.jpg|''Dva smejoča se norca'', [[Pieter Xavery]] (1773), Rijksmuseum, Amsterdam File:Jan van logteren, busto di bacco, amsterdam xviii secolo.jpg|''Bakh'', [[Jan van Logteren]], Calouste Gulbenkian Museum </gallery> == Anglija == Na zgodnjebaročno kiparstvo v Angliji je vplival pritok beguncev zaradi verskih vojn na celini. Eden prvih angleških kiparjev, ki je sprejel ta slog, je bil Nicholas Stone (znan tudi kot Nicholas Stone starejši) (1586–1652). Učil se je pri drugem angleškem kiparju, Isaaku Jamesu, nato pa leta 1601 pri znanem nizozemskem kiparju [[Hendrick de Keyser|Hendricku de Keyserju]], ki se je zatekel v Anglijo. Stone se je z de Keyserjem vrnil na Nizozemsko, se poročil z njegovo hčerko in delal v njegovem studiu na Nizozemskem, dokler se leta 1613 ni vrnil v Anglijo. Stone je prilagodil baročni slog nagrobnih spomenikov, po katerih je bil de Keyser znan, zlasti v grobnici Lady Elizabeth Carey (1617–18) in grobu sira Williama Curla (1617). Tako kot nizozemski kiparji je tudi on prilagodil uporabo kontrastnega črno-belega marmorja v pogrebnih spomenikih, skrbno podrobne draperije ter izdelal obraze in roke z izjemnim naturalizmom in realizmom. Ob istem času, ko je delal kot kipar, je sodeloval tudi kot arhitekt z [[Inigo Jones|Inigom Jonesom]].<ref>{{harvnb|Geese|2015|p=320}}</ref> V drugi polovici 18. stoletja je angleško-nizozemski kipar in rezbar [[Grinling Gibbons]] (1648–1721), ki se je verjetno šolal v Republiki Nizozemski, ustvaril pomembne baročne skulpture v Angliji, vključno na [[grad Windsor|gradu Windsor]] in v [[Palača Hampton Court| palači Hampton Court]], [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnici sv. Pavla]] in drugih londonskih cerkvah. Večina njegovih del je v lipovem lesu (''Tilia''), zlasti okrasne baročne girlande.<ref>[http://www.vam.ac.uk/content/articles/h/carved-with-love-the-genius-of-british-woodwork-the-glorious-grinling-gibbons/ V&A exhibition information, accessed 18 January 2013]</ref> Anglija ni imela domače kiparske šole, ki bi lahko zadostila povpraševanju po monumentalnih grobnicah, portretni plastiki in spomenikih genialnim ljudem (tako imenovani angleški vrednoti). Posledično so kiparji s celine igrali pomembno vlogo pri razvoju baročnega kiparstva v Angliji. Različni flamski kiparji so bili dejavni v Angliji od druge polovice 17. stoletja, med njimi Artus Quellinus III., Antoon Verhuke, John Nost, Peter van Dievoet in Laurens van der Meulen.<ref>"Gibbons, Grinling", in: Oxfordski slovar nacionalne biografije'', let. 22, str. 29–30: ''Atribucija teh del je zapletena zaradi prisotnosti visoko usposobljenih flamskih kiparjev, ki jih je Gibbons zbral v svoji delavnici do konca 1670. let. Med njimi je bil Arnold Quellin (Artusov nečak). Quellinus I), John Nost in Anthony Verhuke, ki sta se jim v naslednjem desetletju med drugim pridružila Laurent Vander Meulen in Pierre Van Dievoet. Njihove izkušnje in spretnost kot izdelovalci kipov so morda presegle njegove.".</ref> Ti flamski umetniki so pogosto sodelovali z lokalnimi umetniki, kot je Gibbons. Primer je konjeniški kip Karla II., za katerega je Quellinus verjetno izrezljal reliefne plošče za marmorni podstavek po načrtih Gibbonsa.<ref>[https://archive.today/20140601045236/http://217.204.55.158/henrymoore/sculptor/browserecord.php?-action=browse&-recid=2204 Arnold Quellin] in: A Biographical Dictionary of Sculptors in Britain, 1660–1851</ref> V 18. stoletju bo baročni slog nadaljeval nov dotok celinskih umetnikov, vključno s flamskimi kiparji [[Peter Scheemakers|Petrom Scheemakersom]], [[Laurent Delvaux |Laurentom Delvauxom]] in [[John Michael Rysbrack|Johnom Michaelom Rysbrackom]] ter Francozom [[Louis-François Roubiliac|Louisom Françoisom Roubiliacom]] (1707–1767). Rysbrack je bil eden najpomembnejših kiparjev spomenikov, arhitekturnih okraskov in portretov v prvi polovici 18. stoletja. Njegov slog je združeval flamski barok s klasičnimi vplivi. Vodil je pomembno delavnico, katere rezultati so pustili pomemben pečat na prakso kiparstva v Angliji.<ref name=ox>[https://doi.org/10.1093/gao/9781884446054.article.T074782 Robert Williams and Katharine Eustace, ''Rysbrack family &lsqb;Rysbraeck&rsqb;''] at Grove Art Online, accessed 25 March 2021</ref> Roubiliac je prispel v London okoli leta 1730, po usposabljanju pri Balthasarju Permoserju v Dresdnu in Nicolasu Coustouju v Parizu. Sloves si je pridobil kot portretist, kasneje pa je delal tudi nagrobne spomenike.<ref name=rin>[https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/oi/authority.20110803100430354 Louis-François Roubiliac (c. 1705—1762) sculptor ] at Oxford Reference</ref> Njegova najbolj znana dela so vključevala [[George Frederick Handel (Roubiliac)|doprsni kip skladatelja Händla]],<ref>{{cite book|editor=Jackson, Anna|title= V&A: A Hundred Highlights|publisher=V&A Publications|year=2001}}</ref> izdelan v času Händlovega življenja za pokrovitelja vrtov Vauxhall in grobnico Josepha in Lady Elizabeth Nightengale (1760). Lady Elizabeth je tragično umrla zaradi lažnega poroda, ki ga je izzval udar strele leta 1731 in nagrobni spomenik je z velikim realizmom zajel patos njene smrti. Njegove skulpture in doprsni kipi so upodabljali njegove subjekte takšne, kot so bili. Oblečeni so bili v običajna oblačila in jim dali naravne drže in izraze, brez herojskih pretvar. Njegovi portretni doprsni kipi izkazujejo veliko živahnost in so se zato razlikovali od Rysbrackove širše obravnave. <gallery mode="packed" heights="200"> File:Lady Elizabeth Carey tomb.jpg|'' Grobnica Lady Elizabeth Carey'', [[Nicholas Stone]] (1617-1618), Stowe Nine Churches, Northamptonshire File:Grinling gibbons, pannello in onore dell'alleanza tra toscana e inghilterra, 1680-82, 04 (cropped).jpg|'' Plošča v čast zavezništva med Toskano in Anglijo'', [[Grinling Gibbons]] (1680–82) File:Sir John Cutler in Guildhall 7427471362.jpg|''Sir John Cutler'', [[Artus Quellinus III]], (c. 1683) Guildhall File:Hans Sloane bust (cropped).jpg|''Doprsni kip Hansa Sloaneja'', [[John Michael Rysbrack]], (1753) Britanski muzej File:Louis-François Roubiliac-George Frederick Handel-Victoria and Albert Museum.jpg|''[[Georg Friedrich Händel]]'', [[Louis-François Roubiliac]], (1738) Victoria and Albert Museum </gallery> == Nemčija in Habsburško cesarstvo == Baročno gibanje se je zlasti razmahnilo konec 17. stoletja in v začetku 18. stoletja v Nemčiji in deželah Habsburškega cesarstva, ki so bile vodene z [[Dunaj]]a. Veliko število cerkva in kipov so uničili protestantski [[ikonokrazem|ikonoklasti]] med reformacijo in verskimi vojnami, zato so bila narejena številna nova dela, ki so jih nadomestila. Številna nova dela so izražala zmagoslavne teme; ''Herkul, ki ubija leva'', ''sveti Mihael, ki ubija zmaja'' in druge teme, ki so predstavljale zmagoslavje katoliške cerkve nad protestanti.<ref name="Geese 2015 322">{{harvnb|Geese|2015|p=322}}</ref> Iz Nizozemske so prišli številni kiparji, ki so sodelovali pri obnovi. Med njimi je bil tudi Hubert Gerhard (1550–1622) iz Amsterdama, Giambolognov učenec, ki mu je nemški bankir Hans Fugger naročil monumentalno fontano za svoj grad v Kirchheimu na Švabskem. To je bil prvi italijanski baročni vodnjak, narejen severno od Alp. Gerhardu so kmalu naročili izdelavo fontane v italijansko-baročnem slogu za mestni trg v [[Augsburg]]u in ''kip sv. Mihaela, ki ubija zmaja'', za knežjo rezidenco v Münchnu. Kiparji Hans Krumper (1570–1634), Hans Reichle (1570–1624) in na Nizozemskem rojeni Adrien de Vries (1545–1626) so izdelali podobne monumentalne bronaste fontane in kipe, polne akcije in drame, za cerkvena pročelja in mestne trge na Bavarskem. Eden najbolj nenavadnih nemških kiparjev v poznem baroku je bil [[Franz Xaver Messerschmidt]], ki je bil znan tako po religioznih skulpturah kot po nizu kiparskih portretov, ki prikazujejo ekstremne ekspresije.<ref name="Geese, pg. 346-47">{{harvnb|Geese|2015|pp=346–47}}</ref> [[Balthasar Permoser]] (1651–1732) je preživel štirinajst let v Italiji, od 1675 do 1689, preden je postal dvorni kipar v [[Dresden|Dresdnu]]. Delal je v Benetkah, Rimu in Firencah ter prinesel italijanski barok v Dresden, zlasti v vrtovih in notranji opremi palače [[Zwinger]]. Njegovo najbolj znano delo je bila skulptura ''Apoteoza princa Evgena Savojskega'', generala, ki je premagal invazijo Osmanskih Turkov. Princ je upodobljen z nogo na poraženem Turku in z atributi Herkula. Njegova izklesana prižnica za Hofkirche v Dresdnu je še ena mojstrovina baročnega kiparstva.<ref>{{harvnb|Geese|2015|p=338}}</ref> <gallery mode="packed" heights="200"> File:Augsburg Augustusbrunnen 6.JPG|[[Hubert Gerhard]], ''Avgustov vodnjak'' v [[Augsburg]]u, 1589-1594) File:Adriaen de Vries Herkules.jpg|[[Adriaen de Vries]], '' Herkul ubije zmaja '' (zdaj v palači Waldstein, Praga) File:Erzengel-Michael-Augsburg-1.jpg| Vodnjak nadangela Mihaela, Hans Reichle in [[Augsburg]] (1603-1606) File:Augsburg Herkulesbrunnen.jpg|''Herkulov vodnjak'' v Augsburgu, [[Adriaen de Vries]] (1596-1602) File:Messerschmidt, Yawning.jpg|'' Zehanje '', [[Franz Xaver Messerschmidt]] (ok. 1770) File:Dresden Katholische Hofkirche 113.JPG|Prižnica Hofkirche v Dresdenu, [[Balthasar Permoser]] </gallery> Najbolj dramatično gledališče za baročno kiparstvo v Nemčiji je bila cerkvena arhitektura. Posebej zapletene [[retabel|retable]] in velike oltarje, ki so natrpani s kipi in se dvigajo skoraj do stropa, so ustvarili Hans Riechle, Jorg Zurn, Hans Degler in drugi umetniki. Družina Michaela Zürna je ustvarila več generacij zelo produktivnih kiparjev, ki so izdelovali figure iz polikromiranega ali pozlačenega lesa in štukature. Še en umetnik, ki je izdelal izjemne retable, je Thomas Schwanthaler. Na Dunaju so zadnja leta 18. stoletja ustvarila nekaj izjemnih del, ki so zaznamovala prehod iz baroka v rokoko. Med njimi je ''Padec angelov'' v cerkvi svetega Mihaela na Dunaju, delo Karla Georga Mervilla. <gallery mode="packed" heights="200"> File:HochaltarUeberlingen.jpg| Veliki oltar v Ueberlingenu], Jorg Zurn (okoli 1613) File:Martin und Michael Zürn Heiliger Sebastian Liebieghaus 1027.jpg|Sveti Boštjan, [[Michael Zürn]] File:Muenchen Asamkirche 2005b.jpg|Notranjost Asamkirche v Münchnu, [[Egid Quirin Asam]], s kiparstvom, ki se meša z arhitekturo File:Dom Johann-Nepomuk-Kapelle Freising-2.jpg|Friesinška kapela, Egid Quirin Asam File:Michaelerkirche - Engelsturz Carl Merville (1).jpg|'' Padec angelov'' v cerkvi sv. Mihaela, Dunaj, Karl Georg Merville (1781) </gallery> == Španija == Nastanek baročnega sloga v Španiji, tako kot v Italiji, je v veliki meri spodbudila katoliška cerkev, ki ga je med protireformacijo uporabljala kot močno orožje proti protestantom. Velika večina del je bila izdelana za grobnice, oltarje in kapele. Hkrati je bilo 17. stoletje obdobje gospodarskega zatona ter politične in kulturne izolacije; nekaj španskih umetnikov je potovalo v tujino in le peščica severnoevropskih kiparjev, zlasti flamski umetnik José de Arce, je prišla v Španijo. Zaradi tega se je španski barok razvijal neodvisno od preostale Evrope in je imel svoje posebne značilnosti.<ref>Redondo, ''Baroque Sculpture in Spain'', pg. 354</ref> Kronanje [[Filip V. Španski|Filipa V.]], vnuka Ludvika XIV., za španskega kralja in prvenec [[Bourboni|Burbonske]] dinastije na začetku 18. stoletja sta prinesla dramatične spremembe v kulturni politiki in slogu. Naročila za velika umetniška dela je nadziral kralj, ne cerkev in kraljeva akademija umetnosti kot v Franciji, je določala teme, slog in materiale. To obdobje se je nadaljevalo približno do leta 1770.<ref name="Redondo, pg. 354">Redondo, pg. 354</ref> Veliko število kipov je bilo naročenih za [[retabel|retable]], [[relikviarij]]e in nagrobne spomenike v cerkvah, pa tudi kipe za verske procesije. Pojavile so se nove teme, zlasti dela, posvečena kultu Device Marije. Slog, zasnovan tako, da je priljubljen, nagnjen k realizmu. Najpogosteje uporabljen material je bil les, ki je bil pogosto pobarvan v različne barve. Približno leta 1610 se je pojavil en specifično španski element realizma; kiparji so svojim kipom dali lasulje iz pravih las, uporabili koščke kristala za solze, zobe iz prave slonovine in barvo kože naslikali s skrbnim realizmom. V začetku 16. stoletja sta bili dve pomembni šoli španskega kiparstva, [[Kastilja (zgodovinska regija)|kastiljska]] in [[Andaluzija|andaluzijska]]. Poudarek v kastiljski šoli je bil bolj na žrtvovanju in mučeništvu, z obilico živega trpljenja. Andaluzijska šola je na splošno uporabljala več okraskov in manj nasilja; dojenček Kristus in Devica Marija sta bila pogostejša tema kot v Kastilji.<ref>Redondo, pg. 356</ref> Prvo središče kastiljskega sloga je bil [[Valladolid]], kjer je od leta 1601 do 1606 bival španski kralj Filip III. Najpomembnejši umetnik zgodnje kastiljske šole je bil [[Gregorio Fernández]] (1576–1636). Njegova zgodnja dela so kazala izreden realizem in naturalizem, ki je pokazal vse rane. Njegov ''Snemanje s križa'' v Valladolidu, zelo podrobno in realistično, je bilo narejeno za prenašanje v procesijah. Njegov uspeh mu je omogočil, da je ustvaril veliko delavnico s številnimi pomočniki in izdelal zelo velika dela, predvsem retabel stolnice v [[Plasencia|Plasencii]], narejen med letoma 1625 in 1632, ki velja za enega vrhuncev španske umetnosti v prvi polovici 17. stoletja.<ref name="Redondo, pg. 361">Redondo, pg. 361</ref> <gallery mode="packed" heights="200"> File:Cristo atado a la columna 20131225.jpg| ''Kristus mučenik'', Gregorio Fernandez (okoli 1619), večbarvni les, Valladolid, Vera Cruz File:Valladolid iglesia Vera Cruz Descendimiento Gregorio Fernandez ni.jpg| ''Spust s križa'', Gregorio Fernandez (1623-1625), večbarvni les, Valladolid File:San Francisco de Borja-Mtnez Montañés1.JPG|'' Sveti Frančišek Borgia'', Juan Martínez Montañés (1624) File:Retablo plasencia.JPG| Retable stolnice v Plasencii, Gregorio Fernandez (1625–1632) File:Altar mayor 002.jpg| Oltar Hospital de Caidad v Sevilli (1670–1672) avtorja Pedra Roldána (1624–1699) </gallery> Drugo zgodnje središče španskega baročnega kiparstva je bilo mesto [[Sevilja]], ki je bilo močno obogateno z bogastvom španskih kolonij v [[Novi svet|Novem svetu]]. Najpomembnejši kipar zgodnje seviljske šole je bil [fJuan Martínez Montañés]] (1568–1649), čigar dela so prikazovala ravnovesje in harmonijo z minimalno količino nasilja in krvi. Drug pomemben seviljski kipar je bil [[Pedro Roldán]] (1624–1699), čigar glavno delo je bil razkošen retabel, ki prikazuje ''Snemanje s križa'', narejen za bolnišnico de Caidad v Sevilji (1670–72). Roldánova hči, [[Luisa Roldán]] (1654–1704), je prav tako zaslovela s svojim delom in postala prva ženska, imenovana za kraljevo kiparko v Španiji.<ref>Redondo, pg. 364</ref> Še en pomembni španski baročni kipar je [[Alonso Cano]] iz Granade (1601–1634), ki je bil dejaven tudi kot slikar in kipar, njegova dela pa so predstavljala idealiziran naturalizem. Njegov učenec Pedro de Mena (1628–1688) je postal eden najpomembnejših kiparjev seviljske šole s svojimi občutljivimi in realističnimi kipi svetnikov v naravni velikosti.<ref>Redondo, pg. 365-68</ref> V zgodnjem 18. stoletju je nastalo več razkošnih baročnih del, vključno z oltarjem ''El Transparente'' Narcisa Toméja v [[Toledo|Toledu]], ogromen oltar, ustvarjen tako, da se ob spreminjanju svetlobe zdi, da se premika. To je bilo eno redkih del v Španiji, ki je bilo izdelano iz [[bron]]a in [[marmor]]ja namesto iz lesa. Bil je osrednji del ogromnega umetniškega kompleksa, ki ga sestavljajo kiparstvo, slikarstvo in arhitektura, ki zavzema središče [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|stolnice]].<ref>Redondo, pg. 368-69</ref> S prihodom Bourbonov na oblast se je središče sveta umetnosti preselilo v [[Madrid]], vir kraljevih naročil. Izolacija španske umetnosti od umetnosti preostale Evrope se je končala s prihodom francoskih in italijanskih umetnikov, ki so bili povabljeni, da okrasijo kraljevo palačo. Prinesel je tudi nova umetniška dela, ki se nagibajo k skrajnosti, vključno z mučeno ''Glavo svetega Pavla'' Juana Alonsa Villabrille y Rona, skupaj z bolj občutljivimi deli, vključno s skulpturo svetega Florentinca Francisca Salzilla. Vladavina [[Karel III. Španski|Karla III. Španskega]] (1760–1788) je prinesla nenaden konec španskega baroka in prehod v neoklasicizem. Kralj je leta 1777 odredil, da mora vse oltarne skulpture in retable vnaprej odobriti Kraljeva akademija San Fernando in da je treba v kiparstvu, kadar je to mogoče, uporabljati marmor in kamen, ne lesa. <gallery mode="packed" heights="200"> File:The Entombment of Christ LC-2016 482-001.jpg| ‘’Polaganje Kristusa v grob'', Luisa Roldán (1654-1704) File:Inmaculada del fascistol.jpg|''Brezmadežno spočetje'', Alonso Cana, večbarvni les, stolnica v Granadi (1655) File:Pedro de Mena Magdalena penitente ni.JPG|''Marija Magdalena spokornica'', Pedro de Mene (1664) File:Transparente of Toledo Cathedral 09.jpg| ‘’Transparente'', Narcis Tomé, marmor in bron, stolnica v Toledu (1704) File:San Francisco Javier (La Granja).jpg|''Sveti Frančišek Ksaverij'', Luis Salvador Carmona (1750) File:Santa florentina.jpg|''Sv. Florentin'', Francisco Salzillo (1755) </gallery> == Latinska Amerika == Najzgodnejši baročni kipar in arhitekt, ki je deloval v Latinski Ameriki, je bil [[Pedro de Noguera]] (1580-), ki je bil rojen v [[Barcelona|Barceloni]] in je bil vajenec v Sevilji. Leta 1619 se je preselil v podkraljestvo Peru, kjer je z Martínom Alonsom de Meso izklesal baročne korne klopi bazilike stolnice v Limi (1619-). Baročni slog kiparstva so španski in portugalski misijonarji v 18. stoletju prenesli v druge dele Latinske Amerike, ki so jih izdelovali lokalni umetniki. Uporabljali so ga predvsem v cerkvah. [[Šola Quito]] v Ekvadorju je bila pomembna skupina baročnih kiparjev. Med vidnimi umetniki šole sta bila Bernardo de Legarda in Caspicara. [[Caspicara]] (1723–1796) je bil ekvadorski umetnik, ki je izdeloval elegantne in okrašene figure za razstavljanje v cerkvah. Bil je osrednja osebnost tako imenovane šole v Quitu. [[Aleijadinho]] (1730 ali 1738 do 1814) je bil sin portugalskega kolonista in afriškega sužnja. Znan je po skupini monumentalnih kipov svetnikov iz [[steatit]]a ali salovca (1800–1805) za ''[[Santuário do Bom Jesus de Matosinhos]]'' v [[Congonhas]]u, ki je zdaj na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Izdelal je tudi vrsto pasijonskih figur v naravni velikosti, ki prikazujejo dogodke, ki so vodili do Kristusovega križanja (1780–90). <gallery mode="packed" heights="200"> File:Sillería del coro, Catedral de Lima, Peru-02.jpg|Korne klopi, stolnica v Limi, Peru, [[Pedro de Noguera]] (1619-) File:Inmaculada concepción de Popayán.jpg|'' Brezmadežno spočetje Popajan'', [[Bernardo de Legarda]], Quito šola v [[Ekvador]]ju (ok. 18. st.) File:Mary (from a nativity) MET ES2109.jpg|''Rojstvo'', [[Caspicara]], (Metropolitan Museum of Art) (18. st.) File:12 Profetas - Congonhas - Minas Gerais - Brazil 03.jpg|''Prerok Daniel'', [[Aleijadinho]] v Congonhasu (1800-1805) File:Congonhas, MG (7768215598).jpg|''Kristusiva glava'', Aleijadinho v Congonhas, Brazilija File:Aleijadinho 01.jpg|''Pot na Golgoto'', Aleijadinho v Congonhasu (1780–1790) </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura == * Boucher, Bruce, ''Italian Baroque Sculpture'', 1998, Thames & Hudson (World of Art), {{ISBN|0500203075}} * {{cite book |last=Geese |first=Uwe |chapter=Section on Baroque sculpture |editor-first=Rolf |editor-last=Toman |title=L'art baroque architecture, sculpture, peinture |date=2015 |publisher=H.F. Ullmann |location=Cologne |isbn=978-3-8480-0856-8}} * {{cite book|last=Jeancolas|first=Claude|title=Sculpture Française|year=1992|publisher=CELIF|location=Paris|language=French|isbn=2-86535-162-9}} * Redondo, José Ignacio Hernánez, ''Baroque Sculpture in Spain'', from ''Baroque Art - Architecture - Sculpture Painting'', H.F. Ullmann, Cologne, 2015. ({{ISBN|978-3-8480-0856-8}}) * Hugh Honour and John Fleming, ''A World History of Art'', 1st edn. 1982 (many later editions), Macmillan, London, page refs to 1984 Macmillan 1st edn. paperback. {{ISBN|0333371852}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Baroque sculptures}} *[https://web.archive.org/web/20140714202157/http://www.artehistoria.jcyl.es/v2/videos/902.htm La escultura barroca] [[Kategorija:Baročno kiparstvo]] clgxmvlfr1fxhhjkvnvq1r6b8a308pp Uporabniški pogovor:176.76.249.146 3 521682 5724165 2022-07-26T14:38:10Z A09090091 188929 ! wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = warning | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: 1 | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Chelsea F.C.|, kot ste to počeli na strani [[:Chelsea F.C.|Chelsea F.C.]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:38, 26. julij 2022 (CEST) scohtuujrwppnvc5fj5d2h6vmaazorw Stefano Maderno 0 521683 5724246 2022-07-26T18:47:29Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Stefano Maderno | birthdate = 1576 | location = Palestrina | deathdate = 17. september 1636 | deathplace = <!-- WD --> | nationality = Italijan | field = kipar | spouse = }} [[File:St Cecilia's Martyrdom.jpg|thumb|350px|''Mučeništvo svete Cecilije'', Stefana Maderna mojstrovina v cerkvi Svete Cecilije, Rim.]] '''Stefano Maderno''' (ok. 1576 – 17. september 1636) je bil italijanski [[kipar]]. == Življenjepis == Podatki o Madernovem življenju so skopi in pogosto protislovni. Dolgo časa naj bi bil brat sodobnega arhitekta [[Carlo Maderno|Carla Maderna]] in torej rojen v Capolagu, v današnjem [[Ticino|Ticinu]]: v njegovem mrliškem listu pa je bil kraj rojstva naveden kot Palestrina (Donati 1945) in on je podpisal [[relief (umetnost)|relief]] v Cappella Paolina v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]] kot Rimljan: STEPHANVS MADERNVS ROMANVS F (Stefano Maderno iz Rima je naredil [to]). Najbolj znan je po navidez nepostavljenem, naturalističnem ležečem marmorju ''Mučeništvo svete Cecilije'' v cerkvi [[Santa Cecilia in Trastevere]] (1599–1600), ki je takoj ustvaril njegov sloves. Maderno, ki je bil leta 1607 izvoljen v Accademia di San Luca, je postal najpomembnejši kipar svoje generacije, na prepadu med [[manierizem|manierizmom]] in [[barok]]om, ki mu je v najboljših časih tekmoval le Camillo Mariani, čeprav ga je v poznejših letih zasenčil hitro vzpenjajoča se zvezda [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]]. Njegovemu pokrovitelju, grofu Gaspare Rivaldiju, ki ga je skušal nagraditi s pridobitvijo sinekure pri trošarinskih uradih Gabelle di Ripetta, je kipar vestno posvetil čas svojim novim nalogam in zanemaril svojo umetnost. == Dela == '''''Santa Cecilia''''' je bila nasprotni prikaz do sedanjim suhim in grozljivim zapletom manierizma, ki mu je nasprotoval preprost zajeten obris in ostra poza. To ni razčiščena [[hagiografija|hagiografska]] upodobitev svetnice, temveč grafična upodobitev nepokvarjenega trupla, za katerega se trdi, da je postavljeno tako, kot je bilo najdeno. Svetničina grobnica je bila odprta leta 1599 in kardinal [[Paolo Emilio Sfondrato]] je Madernu, takrat zelo mlademu, naročil, naj poustvari mučeničino telo v marmorju. Primerjajte ta kip s strastnimi gledališkimi upodobitvami [[Terezija Avilska|svete Terezije]] in ''Ludovica Albertonija'', delo Berninija in ''Santa Rosa de Lima'', delo [[Melchiorre Cafà|Melchiorra Caffà]]. Priskrbel je tudi marmorni kip ''Preudarnost'' za grobnico Michela Bonellija, znanega kot kardinal Alessandrino, v [[Santa Maria sopra Minerva]] in zagotovil dva nizka reliefa za [[papež Pavel V.|papeža Pavla V.]] ''Cappella Paolina'' v [[Santa Maria Maggiore]] (1608–1615); verjetno kip ''sv. Petra'' za pročelje [[Kvirinalska palača|Kvirinalske palače]]; kip ''sv. Karla Boromejskega'' v cerkvi San Lorenzo in Damaso; okrasne figure [[putto]]v v Sikstinski kapeli Santa Maria Maggiore, angeli Madonna di Loreto in Santa Maria sopra Minerva ter ležeči figuri ''Miru in Pravičnosti'' za veliki oltar v Santa Maria della Pace. Od redkih skulptur zunaj Italije ima Cincinnati Art Museum v [[Cincinnati]]ju majhno bronasto skulpturo (okoli 1622–1625), ki prikazuje ''Herkula in Anteja'', kjer mora Herkul Anteja dvigniti s tal, da ga ubije <ref>[https://web.archive.org/web/20051201054723/http://www.cincinnatiartmuseum.org/greatart/tour_europaint.shtml]</ref>. Končno obstaja več ''bozzettijev'' – [[maketa|maket]] iz [[terakota|terakote]], v Madernovem primeru zelo dovršenih – v [[Ermitaž]]u, ki prihajajo iz zbirke Abateja Filippa Farsettija iz Benetk, ki je imel več Madernovih terakot, oblika, za katero se je Maderno specializiral. Ruski car [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je Farsettijevo zbirko začel pridobivati ​​leta 1800, prenos v [[Sankt Peterburg]] pa je leta 1805 dokončal car [[Aleksander I. Ruski]]<ref>[https://web.archive.org/web/20050205041335/http://www.philamuseum.org/information/pr/980319.shtml]</ref>. Ena od terakot iz Ermitaža je predlagana restavracija Laokoona, katere pravilna restavracija je bila klasična uganka za virtuoze 16. in 17. stoletja – druga variacija Herkula iz Farneseja in še ena izjemna Pietà (okoli 1605) , kjer Nikodem drži mrtvega Kristusa v naročju, zavesten odgovor na Michelangelovo Pietà.<ref>[https://archive.today/20121221003243/http://www.hermitagemuseum.org/fcgi-bin/db2www/quickSearch.mac/gallery?selLang=English&tmCond=Maderno]</ref> Dodatne terakote so v zbirki v [[Ca' d'Oro]] v [[Benetke|Benetkah]]. <gallery> File:Roma-sanlorenzoindamaso3.jpg|''Sv. Carlo Borromeo'' (desno), cerkev San Lorenzo in Damaso, Rim, Italija. File:Stefano maderno, nicodemo tiene cristo in pietà, roma, 1605.JPG|''Pietà'' (ok. 1605), Bode-Museum, Berlin, Nemčija. File:Stefano maderno, ercole e anteo, 1622 ca..JPG|''Herkul in Antej'' (ok. 1622), terakota, Victoria and Albert Museum, London, Združeno kraljestvo. File:Stefano Maderno - Hercules and Antaeus - Walters 54665.jpg|''Herkul in Antej'' (ok. 1622-25), bron, Walters Art Museum, Baltimore, Maryland, ZDA. File:Stefano maderno, ercole.JPG|''Herkul'', terakota, [[Ermitaž]], Saint Petersburg, Rusija. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Reference == *A. Donati, Stefano Maderno, scultore (1576-1636), Bellinzona, 1945. == Literatura == *S.F. Ostrow in The dictionary of art, Macmillan 1996, vol. 20, pp. 46–48 *Rudolf Wittkower, Art and Architecture in Italy 1600-1750 ==Zunanje povezave== {{commons category|Stefano Maderno}} *[http://www.newadvent.org/cathen/09513a.htm Catholic Encyclopedia article on Stefano Maderno] *[https://web.archive.org/web/20030522140030/http://www.patwengraf.com/madernomarsyas3.htm Patricia Wengraf Ltd., ''Apollo flaying Marsyas'']. A newly rediscovered terracotta reworking the theme of the Hermitage ''Marsyas''. *[http://www.artnet.com/library/05/0529/T052984.asp ''Grove Dictionary of Art''] [[Kategorija:Italijanski kiparji]] [[Kategorija:Baročni kiparji]] [[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]] jfv9s8pe5ummee5ailm69cyfty7ns3w 5724250 5724246 2022-07-26T18:55:32Z Ljuba brank 92351 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Stefano Maderno | birthdate = 1576 | location = Palestrina | deathdate = 17. september 1636 | deathplace = <!-- WD --> | nationality = Italijan | field = kipar | spouse = }} [[File:St Cecilia's Martyrdom.jpg|thumb|350px|''Mučeništvo svete Cecilije'', Stefana Maderna mojstrovina v cerkvi Svete Cecilije, Rim.]] '''Stefano Maderno''' (ok. 1576 – 17. september 1636) je bil italijanski [[kipar]]. == Življenjepis == Podatki o Madernovem življenju so skopi in pogosto protislovni. Dolgo časa naj bi bil brat sodobnega arhitekta [[Carlo Maderno|Carla Maderna]] in torej rojen v Capolagu, v današnjem [[Ticino|Ticinu]]: v njegovem mrliškem listu pa je bil kraj rojstva naveden kot Palestrina (Donati 1945) in on je podpisal [[relief (umetnost)|relief]] v Cappella Paolina v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]] kot Rimljan: STEPHANVS MADERNVS ROMANVS F (Stefano Maderno iz Rima je naredil [to]). Najbolj znan je po navidez nepostavljenem, naturalističnem ležečem marmorju ''Mučeništvo svete Cecilije'' v cerkvi [[Santa Cecilia in Trastevere]] (1599–1600), ki je takoj ustvaril njegov sloves. Maderno, ki je bil leta 1607 izvoljen v Accademia di San Luca, je postal najpomembnejši kipar svoje generacije, na prepadu med [[manierizem|manierizmom]] in [[barok]]om, ki mu je v najboljših časih tekmoval le Camillo Mariani, čeprav ga je v poznejših letih zasenčil hitro vzpenjajoča se zvezda [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]]. Njegovemu pokrovitelju, grofu Gaspare Rivaldiju, ki ga je skušal nagraditi s pridobitvijo sinekure pri trošarinskih uradih Gabelle di Ripetta, je kipar vestno posvetil čas svojim novim nalogam in zanemaril svojo umetnost. == Dela == '''''Santa Cecilia''''' je bila nasprotni prikaz do sedanjim suhim in grozljivim zapletom manierizma, ki mu je nasprotoval preprost zajeten obris in ostra poza. To ni razčiščena [[hagiografija|hagiografska]] upodobitev svetnice, temveč grafična upodobitev nepokvarjenega trupla, za katerega se trdi, da je postavljeno tako, kot je bilo najdeno. Svetničina grobnica je bila odprta leta 1599 in kardinal [[Paolo Emilio Sfondrato]] je Madernu, takrat zelo mlademu, naročil, naj poustvari mučeničino telo v marmorju. Primerjajte ta kip s strastnimi gledališkimi upodobitvami [[Terezija Avilska|svete Terezije]] in ''Ludovica Albertonija'', delo Berninija in ''Santa Rosa de Lima'', delo [[Melchiorre Cafà|Melchiorra Caffà]]. Priskrbel je tudi marmorni kip ''Preudarnost'' za grobnico Michela Bonellija, znanega kot kardinal Alessandrino, v [[Santa Maria sopra Minerva]] in zagotovil dva nizka reliefa za [[papež Pavel V.|papeža Pavla V.]] ''Cappella Paolina'' v [[Santa Maria Maggiore]] (1608–1615); verjetno kip ''sv. Petra'' za pročelje [[Kvirinalska palača|Kvirinalske palače]]; kip ''sv. Karla Boromejskega'' v cerkvi San Lorenzo in Damaso; okrasne figure [[putto]]v v Sikstinski kapeli Santa Maria Maggiore, angeli Madonna di Loreto in Santa Maria sopra Minerva ter ležeči figuri ''Miru in Pravičnosti'' za veliki oltar v Santa Maria della Pace. Od redkih skulptur zunaj Italije ima Cincinnati Art Museum v [[Cincinnati]]ju majhno bronasto skulpturo (okoli 1622–1625), ki prikazuje ''Herkula in Anteja'', kjer mora Herkul Anteja dvigniti s tal, da ga ubije <ref>[https://web.archive.org/web/20051201054723/http://www.cincinnatiartmuseum.org/greatart/tour_europaint.shtml]</ref>. Končno obstaja več ''bozzettijev'' – [[maketa|maket]] iz [[terakota|terakote]], v Madernovem primeru zelo dovršenih – v [[Ermitaž]]u, ki prihajajo iz zbirke Abateja Filippa Farsettija iz Benetk, ki je imel več Madernovih terakot, oblika, za katero se je Maderno specializiral. Ruski car [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je Farsettijevo zbirko začel pridobivati ​​leta 1800, prenos v [[Sankt Peterburg]] pa je leta 1805 dokončal car [[Aleksander I. Ruski]]<ref>[https://web.archive.org/web/20050205041335/http://www.philamuseum.org/information/pr/980319.shtml]</ref>. Ena od terakot iz Ermitaža je predlagana restavracija Laokoona, katere pravilna restavracija je bila klasična uganka za virtuoze 16. in 17. stoletja – druga variacija Herkula iz Farneseja in še ena izjemna Pietà (okoli 1605) , kjer Nikodem drži mrtvega Kristusa v naročju, zavesten odgovor na Michelangelovo Pietà.<ref>[https://archive.today/20121221003243/http://www.hermitagemuseum.org/fcgi-bin/db2www/quickSearch.mac/gallery?selLang=English&tmCond=Maderno]</ref> Dodatne terakote so v zbirki v [[Ca' d'Oro]] v [[Benetke|Benetkah]]. <gallery> File:Roma-sanlorenzoindamaso3.jpg|''Sv. Carlo Borromeo'' (desno), cerkev San Lorenzo in Damaso, Rim, Italija. File:Stefano maderno, nicodemo tiene cristo in pietà, roma, 1605.JPG|''Pietà'' (ok. 1605), Bode-Museum, Berlin, Nemčija. File:Stefano maderno, ercole e anteo, 1622 ca..JPG|''Herkul in Antej'' (ok. 1622), terakota, Victoria and Albert Museum, London, Združeno kraljestvo. File:Stefano Maderno - Hercules and Antaeus - Walters 54665.jpg|''Herkul in Antej'' (ok. 1622-25), bron, Walters Art Museum, Baltimore, Maryland, ZDA. File:Stefano maderno, ercole.JPG|''Herkul'', terakota, [[Ermitaž]], Saint Petersburg, Rusija. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Reference == *A. Donati, Stefano Maderno, scultore (1576-1636), Bellinzona, 1945. == Literatura == *S.F. Ostrow in The dictionary of art, Macmillan 1996, vol. 20, pp. 46–48 *Rudolf Wittkower, Art and Architecture in Italy 1600-1750 ==Zunanje povezave== {{commons category|Stefano Maderno}} *[http://www.newadvent.org/cathen/09513a.htm Catholic Encyclopedia article on Stefano Maderno] *[https://web.archive.org/web/20030522140030/http://www.patwengraf.com/madernomarsyas3.htm Patricia Wengraf Ltd., ''Apollo flaying Marsyas'']. A newly rediscovered terracotta reworking the theme of the Hermitage ''Marsyas''. *[http://www.artnet.com/library/05/0529/T052984.asp ''Grove Dictionary of Art''] [[Kategorija:Italijanski kiparji]] [[Kategorija:Baročni kiparji]] [[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski kiparji v 16. stoletju]] lxf96m4mb89sfpkhz7h8msjwtdrpo3f 5724363 5724250 2022-07-27T11:20:26Z Ljuba brank 92351 np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Stefano Maderno | birthdate = 1576 | location = Palestrina | deathdate = 17. september 1636 | deathplace = <!-- WD --> | nationality = Italijan | field = kipar | spouse = }} [[File:St Cecilia's Martyrdom.jpg|thumb|350px|''Mučeništvo svete Cecilije'', Stefana Maderna mojstrovina v cerkvi Svete Cecilije, Rim.]] '''Stefano Maderno''' (ok. 1576 – 17. september 1636) je bil italijanski [[kipar]]. == Življenjepis == Podatki o Madernovem življenju so skopi in pogosto protislovni. Dolgo časa naj bi bil brat sodobnega arhitekta [[Carlo Maderno|Carla Maderna]] in torej rojen v Capolagu, v današnjem [[Kanton Ticino|Ticinu]]: v njegovem mrliškem listu pa je bil kraj rojstva naveden kot Palestrina (Donati 1945) in on je podpisal [[relief (umetnost)|relief]] v Cappella Paolina v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]] kot Rimljan: STEPHANVS MADERNVS ROMANVS F (Stefano Maderno iz Rima je naredil [to]). Najbolj znan je po navidez nepostavljenem, naturalističnem ležečem marmorju ''Mučeništvo svete Cecilije'' v cerkvi [[Santa Cecilia in Trastevere]] (1599–1600), ki je takoj ustvaril njegov sloves. Maderno, ki je bil leta 1607 izvoljen v Accademia di San Luca, je postal najpomembnejši kipar svoje generacije, na prepadu med [[manierizem|manierizmom]] in [[barok]]om, ki mu je v najboljših časih tekmoval le Camillo Mariani, čeprav ga je v poznejših letih zasenčil hitro vzpenjajoča se zvezda [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]]. Njegovemu pokrovitelju, grofu Gaspare Rivaldiju, ki ga je skušal nagraditi s pridobitvijo sinekure pri trošarinskih uradih Gabelle di Ripetta, je kipar vestno posvetil čas svojim novim nalogam in zanemaril svojo umetnost. == Dela == '''''Santa Cecilia''''' je bila nasprotni prikaz do sedanjim suhim in grozljivim zapletom manierizma, ki mu je nasprotoval preprost zajeten obris in ostra poza. To ni razčiščena [[hagiografija|hagiografska]] upodobitev svetnice, temveč grafična upodobitev nepokvarjenega trupla, za katerega se trdi, da je postavljeno tako, kot je bilo najdeno. Svetničina grobnica je bila odprta leta 1599 in kardinal [[Paolo Emilio Sfondrato]] je Madernu, takrat zelo mlademu, naročil, naj poustvari mučeničino telo v marmorju. Primerjajte ta kip s strastnimi gledališkimi upodobitvami [[Terezija Avilska|svete Terezije]] in ''Ludovica Albertonija'', delo Berninija in ''Santa Rosa de Lima'', delo [[Melchiorre Cafà|Melchiorra Caffà]]. Priskrbel je tudi marmorni kip ''Preudarnost'' za grobnico Michela Bonellija, znanega kot kardinal Alessandrino, v [[Santa Maria sopra Minerva]] in zagotovil dva nizka reliefa za [[papež Pavel V.|papeža Pavla V.]] ''Cappella Paolina'' v [[Santa Maria Maggiore]] (1608–1615); verjetno kip ''sv. Petra'' za pročelje [[Kvirinalska palača|Kvirinalske palače]]; kip ''sv. Karla Boromejskega'' v cerkvi San Lorenzo in Damaso; okrasne figure [[putto]]v v Sikstinski kapeli Santa Maria Maggiore, angeli Madonna di Loreto in Santa Maria sopra Minerva ter ležeči figuri ''Miru in Pravičnosti'' za veliki oltar v Santa Maria della Pace. Od redkih skulptur zunaj Italije ima Cincinnati Art Museum v [[Cincinnati]]ju majhno bronasto skulpturo (okoli 1622–1625), ki prikazuje ''Herkula in Anteja'', kjer mora Herkul Anteja dvigniti s tal, da ga ubije <ref>[https://web.archive.org/web/20051201054723/http://www.cincinnatiartmuseum.org/greatart/tour_europaint.shtml]</ref>. Končno obstaja več ''bozzettijev'' – [[maketa|maket]] iz [[terakota|terakote]], v Madernovem primeru zelo dovršenih – v [[Ermitaž]]u, ki prihajajo iz zbirke Abateja Filippa Farsettija iz Benetk, ki je imel več Madernovih terakot, oblika, za katero se je Maderno specializiral. Ruski car [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je Farsettijevo zbirko začel pridobivati ​​leta 1800, prenos v [[Sankt Peterburg]] pa je leta 1805 dokončal car [[Aleksander I. Ruski]]<ref>[https://web.archive.org/web/20050205041335/http://www.philamuseum.org/information/pr/980319.shtml]</ref>. Ena od terakot iz Ermitaža je predlagana restavracija Laokoona, katere pravilna restavracija je bila klasična uganka za virtuoze 16. in 17. stoletja – druga variacija Herkula iz Farneseja in še ena izjemna Pietà (okoli 1605) , kjer Nikodem drži mrtvega Kristusa v naročju, zavesten odgovor na Michelangelovo Pietà.<ref>[https://archive.today/20121221003243/http://www.hermitagemuseum.org/fcgi-bin/db2www/quickSearch.mac/gallery?selLang=English&tmCond=Maderno]</ref> Dodatne terakote so v zbirki v [[Ca' d'Oro]] v [[Benetke|Benetkah]]. <gallery> File:Roma-sanlorenzoindamaso3.jpg|''Sv. Carlo Borromeo'' (desno), cerkev San Lorenzo in Damaso, Rim, Italija. File:Stefano maderno, nicodemo tiene cristo in pietà, roma, 1605.JPG|''Pietà'' (ok. 1605), Bode-Museum, Berlin, Nemčija. File:Stefano maderno, ercole e anteo, 1622 ca..JPG|''Herkul in Antej'' (ok. 1622), terakota, Victoria and Albert Museum, London, Združeno kraljestvo. File:Stefano Maderno - Hercules and Antaeus - Walters 54665.jpg|''Herkul in Antej'' (ok. 1622-25), bron, Walters Art Museum, Baltimore, Maryland, ZDA. File:Stefano maderno, ercole.JPG|''Herkul'', terakota, [[Ermitaž]], Saint Petersburg, Rusija. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Reference == *A. Donati, Stefano Maderno, scultore (1576-1636), Bellinzona, 1945. == Literatura == *S.F. Ostrow in The dictionary of art, Macmillan 1996, vol. 20, pp. 46–48 *Rudolf Wittkower, Art and Architecture in Italy 1600-1750 ==Zunanje povezave== {{commons category|Stefano Maderno}} *[http://www.newadvent.org/cathen/09513a.htm Catholic Encyclopedia article on Stefano Maderno] *[https://web.archive.org/web/20030522140030/http://www.patwengraf.com/madernomarsyas3.htm Patricia Wengraf Ltd., ''Apollo flaying Marsyas'']. A newly rediscovered terracotta reworking the theme of the Hermitage ''Marsyas''. *[http://www.artnet.com/library/05/0529/T052984.asp ''Grove Dictionary of Art''] [[Kategorija:Italijanski kiparji]] [[Kategorija:Baročni kiparji]] [[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski kiparji v 16. stoletju]] auzri6v75nxzfnekpw1jtpsfcbgdd5m Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju 14 521684 5724248 2022-07-26T18:50:56Z Ljuba brank 92351 nova wikitext text/x-wiki {{Commons category}} {{CatRel|Italijanski kiparji v 17. stoletju}} [[Kategorija:Italijanski kiparji po stoletju|17]] [[Kategorija:Kiparji v 17. stoletju|Italijan]] [[Kategorija:Italijanski umetniki v 17. stoletju|Kiparji]] [[Kategorija:Srednjeveški italijanski kiparji]] 43n7jarowkkg04408l5kjhrz62xihu2 Kategorija:Kiparji v 17. stoletju 14 521685 5724249 2022-07-26T18:54:27Z Ljuba brank 92351 nova wikitext text/x-wiki {{Commonscat|18th-century sculptors}} [[Kategorija:Umetniki v 17. stoletju|Kiparji]] [[Kategorija:Kiparji po stoletju|17]] lipmsm42kh9ck1i5d33jqs2xuiwmdg9 Mestne pravice 0 521687 5724300 2022-07-26T22:43:56Z JozefD 5744 Nova stran z vsebino: [[Slika:Stadsrechten Utrecht oorkonde 1122 bron Utrechts Archief.jpg|thumb|Listina z "mestnimi pravicami" Utrechta iz leta 1122]] [[Slika:Stadsrechten Stadhuis Enkhuizen 20081227.jpg|thumb|260px|Ta lesena rezbarija v obliki knjige na pročelju mestne hiše [[Enkhuizen]] prikazuje besedilo listine, s katero je holandski grof [[Viljem V. Holandski|Viljem V. ]] leta 1356 podelil mestne pravice]] '''Mestne pravice''' so bile v [[Srednji vek|srednjeveški]] Sveto rimsko... wikitext text/x-wiki [[Slika:Stadsrechten Utrecht oorkonde 1122 bron Utrechts Archief.jpg|thumb|Listina z "mestnimi pravicami" Utrechta iz leta 1122]] [[Slika:Stadsrechten Stadhuis Enkhuizen 20081227.jpg|thumb|260px|Ta lesena rezbarija v obliki knjige na pročelju mestne hiše [[Enkhuizen]] prikazuje besedilo listine, s katero je holandski grof [[Viljem V. Holandski|Viljem V. ]] leta 1356 podelil mestne pravice]] '''Mestne pravice''' so bile v [[Srednji vek|srednjeveški]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Evropi]] posebne pravice in privilegiji, ki so bili podeljeni kraju. V Evropi se mestne pravice pojavljajo predvsem na območjih, kjer je bila rimska politična struktura po [[Preseljevanje ljudstev|velikem preseljevanju]] pozne antike popolnoma izbrisana. Manj očiten je pojav v Španiji , Italiji in južni Franciji , saj so tu ostala nedotaknjena mnoga mesta, čeprav manjša. Mestno pravo, običajno v srednji Evropi, verjetno izvira iz italijanskih modelov, ki so bili usmerjeni v tradicijo samouprave rimskih mest. Čeprav to pogosto vključuje več pravic (kot so pravice trgovanja, pravice pobiranja mitnine in pravica do gradnje mestnega obzidja), se je v bistvu nanašalo na pravico mesta do lastne jurisdikcije. Meščanom je bila podeljena pravica, da se zagovarjajo pred sodiščem "enakih", namesto da bi bili podvrženi zakonu zemljiškega gospoda. Pravzaprav gre torej za mestno pravo in ne za mestne pravice. V posebnem privilegiju je bila lahko priznana tudi pravica do zakonodaje ter pravica do imenovanja svojega glavarja in mestnih upraviteljev. Mestne pravice so bile stopnja v razvoju pravnega sistema v Evropi. Z izginotjem [[Fevdalizem|fevdalnega sistema]] in vse večjim pomenom centralne (pravne) države se je mestno pravo končalo. Podobne pravice so obstajale v starodavnih kulturah, zlasti v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]]. == Zgodovina== Od leta 1000 so privilegije naselbinam podeljevali zemljiški gospodje. To je zadevalo privilegije in avtonomijo, na primer v zvezi s pravosodjem ali držanjem trgov (tržnih sejmov). Pridobitev mestnih pravic je bilo mogoče izvesti na okvirno dva načina: *Pobudo je lahko dal lokalni gospod, ki je želel z večjo svobodo spodbuditi gospodarski razvoj takega kraja ali pa je zaradi pomanjkanja denarja ponudil privilegij v prodajo. Ta vzorec se je večinoma pojavljal v gospodarsko manj razvitih območjih. *Pobudo so lahko prevzela naselja sama. Ta so zemljiškemu gospodu ponujali velike vsote denarja v zameno za določene pravice. Ta vzorec je bil še posebej razširjen tam, kjer je bilo veliko bogatih in gosto poseljenih krajev. == Pravice == Mestne pravice so zajemale zadeve, kot so: *'''Upravljanje''': **'''Mestni svet (uprava)''': premožna buržoazija je včasih lahko sama izbrala upravnike, ki bodo sedeli v mestnem svetu. Od začetka 15. stoletja je bilo običajno, da mestne oblasti imenujejo mestne uradnike, kot so sodni izvršitelji in sodniki. **'''Pristojnost in zakonodaja''': V določenih mejah je mesto svobodno izvajalo lastno pravo in sodstvo. Posledično je bilo mesto upravno odstranjeno od okoliške države, kjer je veljala zakonodaja zemljiškega gospoda. **'''Davki''': Mestna oblast je pridobila pravico nalagati davke prebivalcem znotraj svojih meja. *'''Privilegiji''': **'''[[Mestno obzidje]]''': pravica do gradnje obzidja okoli mesta. **'''[[Tržno pravo in sejmi]]''': pravica imeti trg (tržnico) in sejme (in prodajalcem naložiti plačilo pristojbine). **'''[[Pravica zlaganja]]''': pravica, da prvi zložite in prodate določeno blago. **'''Cestnine''': pravica do pobiranja cestnine , lastni meščani so bili tega pogosto oproščeni, kar je pripomoglo k privlačnosti kot kraja poslovanja. **'''[[Kovna pravica]]''': nekatera mesta so lahko svobodno kovala svoj denar. **'''Pravice tehtanja''': pravica do tehtanja blaga na tehtnici . == Glej tudi == * [[Svobodno cesarsko mesto]] * [[Nemško mestno pravo]] * [[Magdeburško pravo]] ==Bibliografija== *''Les libertés urbaines et rurales du XIe au XIVe siècle = Svoboščine v mestu in na podeželju od XI. do XIV. stoletja , Bruselj, Pro Civitate, 1968, 350 p. *''Les origines des libertés urbaines. Actes du XVIe Congrès des historiens médiévistes de l'enseignement supérieur, Rouen, 7-8 juin 1985'', 1990. ISBN 2877750140 ==Sklici== 1s5mh9zdmmtgrtwwo3crarjk29ahoww 5724336 5724300 2022-07-27T09:23:53Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki [[Slika:Stadsrechten Utrecht oorkonde 1122 bron Utrechts Archief.jpg|thumb|Listina z "mestnimi pravicami" Utrechta iz leta 1122]] [[Slika:Stadsrechten Stadhuis Enkhuizen 20081227.jpg|thumb|260px|Ta lesena rezbarija v obliki knjige na pročelju mestne hiše [[Enkhuizen]] prikazuje besedilo listine, s katero je holandski grof [[Viljem V. Holandski|Viljem V. ]] leta 1356 podelil mestne pravice]] '''Mestne pravice''' so bile v [[Srednji vek|srednjeveški]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Evropi]] posebne pravice in privilegiji, ki so bili podeljeni kraju. V Evropi se mestne pravice pojavljajo predvsem na območjih, kjer je bila rimska politična struktura po [[Preseljevanje ljudstev|velikem preseljevanju]] pozne antike popolnoma izbrisana. Manj očiten je pojav v Španiji, Italiji in južni Franciji, saj so tu ostala nedotaknjena mnoga mesta, čeprav manjša. Mestno pravo, običajno v srednji Evropi, verjetno izvira iz italijanskih modelov, ki so bili usmerjeni v tradicijo samouprave rimskih mest. Čeprav to pogosto vključuje več pravic (kot so pravice trgovanja, pravice pobiranja mitnine in pravica do gradnje mestnega obzidja), se je v bistvu nanašalo na pravico mesta do lastne jurisdikcije. Meščanom je bila podeljena pravica, da se zagovarjajo pred sodiščem »enakih«, namesto da bi bili podvrženi zakonu zemljiškega gospoda. Pravzaprav gre torej za mestno pravo in ne za mestne pravice. V posebnem privilegiju je bila lahko priznana tudi pravica do zakonodaje ter pravica do imenovanja svojega glavarja in mestnih upraviteljev. Mestne pravice so bile stopnja v razvoju pravnega sistema v Evropi. Z izginotjem [[Fevdalizem|fevdalnega sistema]] in vse večjim pomenom centralne (pravne) države se je mestno pravo končalo. Podobne pravice so obstajale v starodavnih kulturah, zlasti v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]]. == Zgodovina== Od leta 1000 so privilegije naselbinam podeljevali zemljiški gospodje. To je zadevalo privilegije in avtonomijo, na primer v zvezi s pravosodjem ali držanjem trgov (tržnih sejmov). Pridobitev mestnih pravic je bilo mogoče izvesti na okvirno dva načina: *Pobudo je lahko dal lokalni gospod, ki je želel z večjo svobodo spodbuditi gospodarski razvoj takega kraja ali pa je zaradi pomanjkanja denarja ponudil privilegij v prodajo. Ta vzorec se je večinoma pojavljal v gospodarsko manj razvitih območjih. *Pobudo so lahko prevzela naselja sama. Ta so zemljiškemu gospodu ponujali velike vsote denarja v zameno za določene pravice. Ta vzorec je bil še posebej razširjen tam, kjer je bilo veliko bogatih in gosto poseljenih krajev. == Pravice == Mestne pravice so zajemale zadeve, kot so: *'''Upravljanje''': **'''Mestni svet (uprava)''': premožna buržoazija je včasih lahko sama izbrala upravnike, ki bodo sedeli v mestnem svetu. Od začetka 15. stoletja je bilo običajno, da mestne oblasti imenujejo mestne uradnike, kot so sodni izvršitelji in sodniki. **'''Pristojnost in zakonodaja''': V določenih mejah je mesto svobodno izvajalo lastno pravo in sodstvo. Posledično je bilo mesto upravno odstranjeno od okoliške države, kjer je veljala zakonodaja zemljiškega gospoda. **'''Davki''': Mestna oblast je pridobila pravico nalagati davke prebivalcem znotraj svojih meja. *'''Privilegiji''': **'''[[Mestno obzidje]]''': pravica do gradnje obzidja okoli mesta. **'''[[Tržno pravo in sejmi]]''': pravica imeti trg (tržnico) in sejme (in prodajalcem naložiti plačilo pristojbine). **'''[[Pravica zlaganja]]''': pravica, da prvi zložite in prodate določeno blago. **'''Cestnine''': pravica do pobiranja cestnine , lastni meščani so bili tega pogosto oproščeni, kar je pripomoglo k privlačnosti kot kraja poslovanja. **'''[[Kovna pravica]]''': nekatera mesta so lahko svobodno kovala svoj denar. **'''Pravice tehtanja''': pravica do tehtanja blaga na tehtnici. == Glej tudi == * [[Svobodno cesarsko mesto]] * [[Nemško mestno pravo]] * [[Magdeburško pravo]] ==Bibliografija== *''Les libertés urbaines et rurales du XIe au XIVe siècle = Svoboščine v mestu in na podeželju od XI. do XIV. stoletja , Bruselj, Pro Civitate, 1968, 350 p. *''Les origines des libertés urbaines. Actes du XVIe Congrès des historiens médiévistes de l'enseignement supérieur, Rouen, 7-8 juin 1985'', 1990. ISBN 2877750140 ==Sklici== e0km5lktc8ej9fjg88sjgcjqinqpz2l Uporabniški pogovor:RosemaryFowl 3 521688 5724313 2022-07-27T04:12:54Z QueerEcofeminist 164207 QueerEcofeminist je premaknil(-a) stran [[Uporabniški pogovor:RosemaryFowl]] na [[Uporabniški pogovor:Vran123]]: Samodejno preimenovana stran ob preimenovanju uporabnika "[[Special:CentralAuth/RosemaryFowl|RosemaryFowl]]" v "[[Special:CentralAuth/Vran123|Vran123]]" wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Uporabniški pogovor:Vran123]] 4g2womx4kobu5r5s146k3mcryxyzl6q Požar v naravnem okolju 0 521689 5724330 2022-07-27T08:53:41Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Požar v naravi]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Požar v naravi]] t7vnroncad6jj9x23rbetmkm0g7k8ag Naravni požar 0 521690 5724331 2022-07-27T08:55:11Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Požar v naravi]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Požar v naravi]] t7vnroncad6jj9x23rbetmkm0g7k8ag Peszmi i réd 0 521691 5724334 2022-07-27T09:17:27Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Peszmi i réd */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Peszmi i réd | title_orig = | translator = | image = [[Slika:Peszmi i red (1856).JPG|200px]] | image_caption = | author = [[Aleksander Terplan]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Madžarska|Ogrska]], [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenska krajina]] | language = [[prekmurščina]] | series = | genre = | publisher = [[Josef Andreas Kienreich]], [[Gradec]] | release_date = [[1856]] | english_release_date = | media_type = | pages = 8 strani | isbn = | preceded_by = | followed_by = }} '''Peszmi i réd''' ''(Pesmi in red)'' je majhna pesmarica in ceremoniar v [[prekmurščina|prekmurščini]] od [[Aleksander Terplan|Aleksandra Terplana]] iz leta 1856. Aleksander Terplan je bil redni duhovnik [[Evangeličanska cerkev, Puconci|luteranske cerkve]] v [[Puconci]]h od 1844 do svoje smrti. Veliko je delal za izboljševanje gospodarskega stanja cerkvene občine, ki je po njegovi težnji doživela razcvet. Tudi je dal ponoviti cerkev, ki ji je stolp bil prekrit s pločevino in je bilo sezidano tudi gospodarsko poslopje. Terplanova pesmarica je drobna knjižnica, ki šteje osem strani in vsebuje deset kratkih hvalnic ter pravilo o cerkvenem delovanju v prekmurskem jeziku. Pesmi so bile namenjene priložnosti posvetitve ponovljene cerkve v Puconcih, zaradi tega knjižica ni bila večkrat ponatisnjena. Popoln naslov: ''Peszmi i réd pri poszvecsüvanyi ponovlene evangelicsanszke czérkvi püczonszke.'' Knjigo so natisnili v [[Gradec|Gradcu]] na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]]. Terplanova pesmarica nima posebne kulturne pomembnosti, zato ni bila deležna posebne obravnave s strani literarnih zgodovinarjev. Ima le moralen pomen, ker predstavi Terplanovo osebno občutenje v ponosu in veselju ob pogledu ponovljene puconske cerkve. To veliko delo pa je bilo okronano s tole knjižnico v domačem jeziku. {{Navedek|'''IV.'''<br /><small>Po szlovenszkoj predgi.</small><br> Oh dnésnyi áldov gorécsi<br/> Bôg tebi priéten boj<br/> Tí szlísaj glász szrc molécsi<br/> Gda te zové národ tvoj:<br/> Szkrbi tvojoj porocsena<br/> Boj Hi'za tá poszvecsena,<br/> I v-prísesztnom vrêmeni.}} == Literatura == * Ivan Škafar: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919. [[Ljubljana]] 1978. * [[Klaudija Sedar]]–Katja Ajdnik (2016): Spremna beseda faksimilam knjige ''Peszmi i réd'' (1856). {{ISBN|978-961-285-393-8}} == Glej tudi == * [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1951)]] [[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige]] [[Kategorija:Dela leta 1856]] qxkj68pquqgg1ujnvzsee21nompm6at Pesmi i red 0 521692 5724335 2022-07-27T09:17:51Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Peszmi i réd]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Peszmi i réd]] qfbi8rwcvrltx06jr68qputi3yoitjv Kitajska metoda dvigovanja uteži 0 521693 5724338 2022-07-27T09:33:18Z JJ-Star21 206488 Nov članek o kitajski metodi dvigovanja uteži. wikitext text/x-wiki Kitajska je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja resno pristopila k treniranju dvigovanja uteži in mednarodnim tekmovanjem v tem športu. Rezultat je to, da so danes skorajda nepremagljivi v lahkih in srednjih kategorijah, tako ženskih kot moških. Tehniko dviganja so dodelali do potankosti. Tako učinkovita ni nobena druga tehnika, zato so to tehniko začeli najprej uporabljati vsi vzhodnoazijski narodi, v zadnjem času pa lahko opazimo, da tudi vse več Evropejcev in prebivalcev Severne, Srednje in Južne Amerike uporablja to metodo. == Kitajska tehnika dvigovanja uteži == Za razliko od t.i. ruske metode pri kitajski metodi začnemo dvig z boki precej nižje, kar pomeni, da dvignemo breme predvsem z nogami. Ko pride drog na kolena, ga po ruski metodi butnemo s stegni in pošljemo gor, pri kitajski metodi pa ga podrsamo po stegnih do prepogiba kolka in mu na ta način damo moment navzgor. V obeh primerih se moramo potegniti pod breme, le da je pri kitajski metod breme višje, ko mu damo moment navzgor in ga kot takšnega učinkoviteje ujamemo nad glavo (POTEG) oziroma na prsih spredaj (NALOG). Pod besedo »učinkoviteje« razumemo, da imamo manj spodletelih poskusov in posledično lahko dvignemo višjo težo, ker smo pri dvigovanju bolj učinkoviti. == Sistem kitajskega dvigovanja uteži == Kitajsko dvigovanje uteži pa ni uspešno le zaradi izjemno učinkovite tehnike dviganja. Celoten sistem po celotni kitajski je narejen v smeri napredovanja, nagrajevanja in nadgrajevanja. Kaj to pomeni? Vsi trenerji imajo enako izobrazbo, kar pomeni, da katerikoli dvigovalec/ka dobi pri kateremkoli trenrju/ki enako znanje, kar pa je izjemno pomembno za začetnike. Nič ni prepuščeno naključju ali ugibanju. V vsakem trenutku dviga vsak dvigovalec/ka točno ve, kaj mora narediti, da bo dvig uspešen. Nič ni prepuščeno naključju ali ugibanju. Zakaj je to pomembno? Ker imajo vsi dvigovalci/ke enako osnovno šolo dviganja, jih lahko prevzame katerikoli trener v naprednejši šoli. Imamo osnovno športno šolo, provincionalno šolo in na koncu najboljši pridejo v državno reprezentanco (imajo dve državni reprezentanci, ena je vojaška in druga vladna – ampak med njim ni kaj dosti razlike, to imajo bolj kot ne zaradi zdravega rivalstva). == Nivoji kitajskega dvigovanja uteži == Na Kitajskem obstaja 5 nivojev trenerjev: # Prvi nivo so trenerji v osnovni športni šoli. Ti trenerji učijo tehniko dviganja in osnovne vaje, ki se jih uporablja za trening. Otroci, ki pristopijo k treniranju dvigovanja uteži, so stari med 8 in 14 let, le redko so mlajši. # Drugi nivo so provincialni trenerji. Te trenerji »pilijo tehniko« in pomagajo najti pri posameznikih, kaj jim najbolj ustreza (vendarle vsi dvigovalci ne dvigujejo enako, toda razike so tako majhne, da jih neuki ljudje ne opazijo). Ti trenerji tudi pripravljajo dvigovalce na nekoliko večja tekmovanja. # Tretji nivo so trenerji v državni reprezentanci. Ti trenerji pripravljajo vrhunske dvigovalce na mednarodna tekmovanja in njihova naloga je, da dvigovalec/ka kar najbolje zastopa kitajsko na tujih tekmovanjih, kar pa ni lahka naloga ne za trenerja, ne za dvigovalca. Tukaj lahko še poudarimo, da se trenerji v zadnjih dveh nivojih nekoliko razlikujejo med trenerji za dekleta in fante, medtem ko trenerji v osnovni šoli trenirajo vse otroke in najstnike enako. # Četrti in peti nivo so trenerji za prehrano in rehabilitacijo. Ti trenerji so samo v provincialnih šolah in državnih reprezentancah. == Priljubljenost kitajskega dvigovanja uteži == Zaradi izjemno učinkovitega sistema kitajsko metodo dvigovanja uteži prevzema vse več držav. Zadnja, ki ga je prevzela in resnično uspešno vpeljala, je Italija. Zaradi tega se lahko pohvalijo z resnično izjemno kakovostno ekipo, tako moško kot žensko. == Viri == Manuel Buitrago, 2020. ''Chinese Weightlifting Technical Mastery and Training.'' fitp52fcgjc6t0aw27r4qpluqxz3rla Carlo Maderno 0 521694 5724376 2022-07-27T11:55:08Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Carlo Maderno | image =Basilica di San Pietro in Vaticano September 2015-1a.jpg | birthdate = 1556 | location = Capolago, Ticino | deathdate = 30. januar 1629 | deathplace = cerkev San Giovanni dei Fiorentini, Rim | nationality = Italijan | field = arhitekt | spouse = }} [[Image:Basilica di San Pietro in Vaticano September 2015-1a.jpg|thumb|300px|Fasada [[bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike sv. Petra]] v Rimu]] '''Carlo Maderno''' (Maderna) (1556 – 30. januar 1629) je bil italijanski <ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/355740/Carlo-Maderno "Carlo Maderno."] ''Encyclopædia Britannica''. Web. 18 June 2011.</ref> [[arhitekt]], rojen v današnjem [[kanton Ticino|Ticinu]], in velja za enega od očetov [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]]. Njegove fasade cerkve svete Suzane, [[bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike sv. Petra]] in [[Sant'Andrea della Valle]] so bile ključnega pomena v razvoju italijanskega baroka. Pogosto ga omenjajo kot brata kiparja [[Stefano Maderno|Stefana Maderna]], vendar to ni splošno sprejeto. == Življenjepis == Maderno, rojen v Capolagu, v današnjem Ticinu, ki je bil takrat ''[[bailiwick]]'' [[Stara Švicarska konfederacija|Švicarske konfederacije]], je svojo kariero začel v [[kamnolom]]ih [[marmor]]ja na skrajnem severu, preden se je leta 1588 s štirimi svojimi brati preselil v Rim, da bi pomagal svojemu stricu Domenicu Fontani. Sprva je delal kot rezač marmorja in njegovo ozadje v kiparstvu je pomagalo oblikovati njegovo arhitekturo. Njegov prvi samostojni projekt leta 1596 je bila popolnoma samozavestna in zrela fasada za starodavno cerkev Santa Susanna (1597–1603); bila je med prvimi baročnimi fasadami, ki so prekinile manieristične konvencije, ki so ponazorjene v [[Il Gesù]]. Struktura je dinamičen ritem [[steber|stebrov]] in [[pilaster|pilastrov]], s štrlečim osrednjim zalivom in zgoščeno osrednjo dekoracijo, ki strukturi doda kompleksnost. Obstaja začetna igrivost s pravili klasičnega dizajna, ki še vedno ohranja strogost. V tem obdobju je Maderno preoblikoval novo kapelo Cerasi, prej Foscari, v Santa Maria del Popolo. Pročelje Santa Susanne je pritegnilo pozornost [[papež Pavel V.|papeža Pavla V.]], ki ga je okoli leta 1603 imenoval za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Maderno je bil prisiljen spremeniti Michelangelove načrte za baziliko in zagotoviti zasnove za razširjeno ladjo s palačnim pročeljem. Fasada (dokončana 1612) je zgrajena tako, da omogoča papeževe blagoslove s poudarjeno obogatenega balkona nad osrednjimi vrati. Ta prednja razširitev bazilike (ki je zrasla iz Michelangelovega [[grški križ|grškega križa]] v sedanji [[latinski križ]]) je bila kritizirana, ker zakriva pogled na [[kupola|kupolo]], ko jo gledamo s trga, in pogosto zanemarja dejstvo, da je bližnja avenija moderna. Maderno pri načrtovanju te stavbe ni imel toliko svobode kot pri drugih strukturah. Večina Madernovega dela je bila še naprej preoblikovanje obstoječih struktur. Edina stavba, ki jo je zasnoval Maderno (razen fasade) in dokončana pod njegovim nadzorom, je bila tloris in notranjost [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] (1608–20), kjer se Madernovo delo pogosto prezre v korist [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijeve]] kapele Cornaro in njene ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]''. . [[Image:Santa Susanna (Rome) - facade.jpg|thumb|left|220px|Fasada cerkve Santa Susanna, Rim]] Tudi Madernova mojstrovina, cerkev [[Sant'Andrea della Valle]], ni povsem njegova. Tam je zasnoval fasado in izdelal kupolo, tretjo največjo v Rimu za cerkvijo svetega Petra in [[Panteon, Rim|Panteonom]]. Samo cerkev sta leta 1540 za [[Teatinci|Teatince]] zasnovala Giuseppe Francesco Grimaldi in [[Giacomo della Porta]]: sledi znanemu jezuitskemu načrtu, križna oblika, široka ladja brez stranskih ladij, s kapelami zunaj obokanih odprtin. Glavni oltar vsebuje ''Križanje'', osvetljeno pod Madernovo kupolo (freska [[Giovanni Lanfranco]] 1621–25) na visokem [[tambur]]ju z okni. Najzgodnejši dizajn je iz leta 1608; gradnja je trajala od 1621 do 1625. Ob Madernovi smrti je fasada ostala napol zgrajena; [[Carlo Fontana]] jo je dokončal po prvotni Madernovi zamisli. Na tej fasadi je standardna formula, vzpostavljena v Il Gesù, dobila več gibanja in globine - v različnih ravninah friza in venca - in povečan [[chiaroscúro]] - kot v celih stebrih, vdelanih v prijetne temne vdolbine, ki orisujejo njihove profile s senco - in v podobnih elementih, ki so ponovno združeni za strožji, bolj izstopajoč ritem. Njegova druga dela so rimske cerkve [[Gesù e Maria, Rim| Gesù e Maria]] (čeprav je to sporno), San Giacomo degli Incurabili, Santa Lucia in Selci in San Giovanni dei Fiorentini (kjer je pokopan). Poleg tega je delal na [[Kvirinalska palača|Kvirinalski palači]], papeški palači v [[Castel gandolfo|Castel Gandolfu]] in [[palača Barberini|palači Barberini]] za Barberinijevega [papež Urban VIII.|papeža Urbana VIII.]] (1628 in dokončan 1633; od takrat precej predelana). V palači Barberini pri [[Quattro Fontane]] je Madernovo delo včasih zasenčeno s podrobnostmi, ki sta jih dodala Bernini in [[Francesco Borromini|Borromini]]. Njegovo načrtovanje palač najbolje predstavlja njegova zasnova Palazzo Mattei (1598–1616). Maderno je bil poklican, da načrtuje kapele v obstoječih cerkvah, kapelo sv. Lovrenca v San Paolo fuori le Mura in Cappella Caetani v Santa Pudenziana. Zasnoval je osnovo, ki podpira marijanski steber pred [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]], ki je kasneje služil kot model številnim [[Marijanski stebri in stebri Svete Trojice |marijanskim stebrom]] v mnogih katoliških državah. == Sklici in viri == {{sklici}} *Hibbard, Howard (1972). Carlo Maderno and Roman Architecture 1580–1630. *Vitruvio site: Carlo Maderno *Wittkower, Rudolf (1993). Pelican History of Art, Art and Architecture Italy, 1600–1750. 1980. Penguin Books Ltd. pp. 110–115. *"Carlo Maderna". Catholic Encyclopedia. ==Zunanje povezave== {{commons category|Carlo Maderno}} * [https://worldcat.org/identities/lccn-no2001-77059/ Maderno, Carlo 1556-1629] * [http://www.tessinerkuenstler-ineuropa.ch/deu/maderno-c-deu.html Biography of Carlo Maderno] (German/Italian) [[Kategorija:Umrli leta 1629]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti]] [[Kategorija:Baročni arhitekti]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 16. stoletju]] 2o8hxv95zdl4k5b1nkmtkr1lgu3fnu5 5724382 5724376 2022-07-27T11:58:19Z Ljuba brank 92351 /* Zunanje povezave */ dodano wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Carlo Maderno | image =Basilica di San Pietro in Vaticano September 2015-1a.jpg | birthdate = 1556 | location = Capolago, Ticino | deathdate = 30. januar 1629 | deathplace = cerkev San Giovanni dei Fiorentini, Rim | nationality = Italijan | field = arhitekt | spouse = }} [[Image:Basilica di San Pietro in Vaticano September 2015-1a.jpg|thumb|300px|Fasada [[bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike sv. Petra]] v Rimu]] '''Carlo Maderno''' (Maderna) (1556 – 30. januar 1629) je bil italijanski <ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/355740/Carlo-Maderno "Carlo Maderno."] ''Encyclopædia Britannica''. Web. 18 June 2011.</ref> [[arhitekt]], rojen v današnjem [[kanton Ticino|Ticinu]], in velja za enega od očetov [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]]. Njegove fasade cerkve svete Suzane, [[bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike sv. Petra]] in [[Sant'Andrea della Valle]] so bile ključnega pomena v razvoju italijanskega baroka. Pogosto ga omenjajo kot brata kiparja [[Stefano Maderno|Stefana Maderna]], vendar to ni splošno sprejeto. == Življenjepis == Maderno, rojen v Capolagu, v današnjem Ticinu, ki je bil takrat ''[[bailiwick]]'' [[Stara Švicarska konfederacija|Švicarske konfederacije]], je svojo kariero začel v [[kamnolom]]ih [[marmor]]ja na skrajnem severu, preden se je leta 1588 s štirimi svojimi brati preselil v Rim, da bi pomagal svojemu stricu Domenicu Fontani. Sprva je delal kot rezač marmorja in njegovo ozadje v kiparstvu je pomagalo oblikovati njegovo arhitekturo. Njegov prvi samostojni projekt leta 1596 je bila popolnoma samozavestna in zrela fasada za starodavno cerkev Santa Susanna (1597–1603); bila je med prvimi baročnimi fasadami, ki so prekinile manieristične konvencije, ki so ponazorjene v [[Il Gesù]]. Struktura je dinamičen ritem [[steber|stebrov]] in [[pilaster|pilastrov]], s štrlečim osrednjim zalivom in zgoščeno osrednjo dekoracijo, ki strukturi doda kompleksnost. Obstaja začetna igrivost s pravili klasičnega dizajna, ki še vedno ohranja strogost. V tem obdobju je Maderno preoblikoval novo kapelo Cerasi, prej Foscari, v Santa Maria del Popolo. Pročelje Santa Susanne je pritegnilo pozornost [[papež Pavel V.|papeža Pavla V.]], ki ga je okoli leta 1603 imenoval za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Maderno je bil prisiljen spremeniti Michelangelove načrte za baziliko in zagotoviti zasnove za razširjeno ladjo s palačnim pročeljem. Fasada (dokončana 1612) je zgrajena tako, da omogoča papeževe blagoslove s poudarjeno obogatenega balkona nad osrednjimi vrati. Ta prednja razširitev bazilike (ki je zrasla iz Michelangelovega [[grški križ|grškega križa]] v sedanji [[latinski križ]]) je bila kritizirana, ker zakriva pogled na [[kupola|kupolo]], ko jo gledamo s trga, in pogosto zanemarja dejstvo, da je bližnja avenija moderna. Maderno pri načrtovanju te stavbe ni imel toliko svobode kot pri drugih strukturah. Večina Madernovega dela je bila še naprej preoblikovanje obstoječih struktur. Edina stavba, ki jo je zasnoval Maderno (razen fasade) in dokončana pod njegovim nadzorom, je bila tloris in notranjost [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] (1608–20), kjer se Madernovo delo pogosto prezre v korist [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijeve]] kapele Cornaro in njene ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]''. . [[Image:Santa Susanna (Rome) - facade.jpg|thumb|left|220px|Fasada cerkve Santa Susanna, Rim]] Tudi Madernova mojstrovina, cerkev [[Sant'Andrea della Valle]], ni povsem njegova. Tam je zasnoval fasado in izdelal kupolo, tretjo največjo v Rimu za cerkvijo svetega Petra in [[Panteon, Rim|Panteonom]]. Samo cerkev sta leta 1540 za [[Teatinci|Teatince]] zasnovala Giuseppe Francesco Grimaldi in [[Giacomo della Porta]]: sledi znanemu jezuitskemu načrtu, križna oblika, široka ladja brez stranskih ladij, s kapelami zunaj obokanih odprtin. Glavni oltar vsebuje ''Križanje'', osvetljeno pod Madernovo kupolo (freska [[Giovanni Lanfranco]] 1621–25) na visokem [[tambur]]ju z okni. Najzgodnejši dizajn je iz leta 1608; gradnja je trajala od 1621 do 1625. Ob Madernovi smrti je fasada ostala napol zgrajena; [[Carlo Fontana]] jo je dokončal po prvotni Madernovi zamisli. Na tej fasadi je standardna formula, vzpostavljena v Il Gesù, dobila več gibanja in globine - v različnih ravninah friza in venca - in povečan [[chiaroscúro]] - kot v celih stebrih, vdelanih v prijetne temne vdolbine, ki orisujejo njihove profile s senco - in v podobnih elementih, ki so ponovno združeni za strožji, bolj izstopajoč ritem. Njegova druga dela so rimske cerkve [[Gesù e Maria, Rim| Gesù e Maria]] (čeprav je to sporno), San Giacomo degli Incurabili, Santa Lucia in Selci in San Giovanni dei Fiorentini (kjer je pokopan). Poleg tega je delal na [[Kvirinalska palača|Kvirinalski palači]], papeški palači v [[Castel gandolfo|Castel Gandolfu]] in [[palača Barberini|palači Barberini]] za Barberinijevega [papež Urban VIII.|papeža Urbana VIII.]] (1628 in dokončan 1633; od takrat precej predelana). V palači Barberini pri [[Quattro Fontane]] je Madernovo delo včasih zasenčeno s podrobnostmi, ki sta jih dodala Bernini in [[Francesco Borromini|Borromini]]. Njegovo načrtovanje palač najbolje predstavlja njegova zasnova Palazzo Mattei (1598–1616). Maderno je bil poklican, da načrtuje kapele v obstoječih cerkvah, kapelo sv. Lovrenca v San Paolo fuori le Mura in Cappella Caetani v Santa Pudenziana. Zasnoval je osnovo, ki podpira marijanski steber pred [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]], ki je kasneje služil kot model številnim [[Marijanski stebri in stebri Svete Trojice |marijanskim stebrom]] v mnogih katoliških državah. == Sklici in viri == {{sklici}} *Hibbard, Howard (1972). Carlo Maderno and Roman Architecture 1580–1630. *Vitruvio site: Carlo Maderno *Wittkower, Rudolf (1993). Pelican History of Art, Art and Architecture Italy, 1600–1750. 1980. Penguin Books Ltd. pp. 110–115. *"Carlo Maderna". Catholic Encyclopedia. ==Zunanje povezave== {{commons category|Carlo Maderno}} * [https://worldcat.org/identities/lccn-no2001-77059/ Maderno, Carlo 1556-1629] * [http://www.tessinerkuenstler-ineuropa.ch/deu/maderno-c-deu.html Biography of Carlo Maderno] (German/Italian) * [https://hls-dhs-dss.ch/it/articles/011329/2008-08-28/ Carlo Maderno, Dizionario storico della Svizzera] * [https://www.newadvent.org/cathen/09512b.htm Carlo Maderno in Catholic Encyclopedia, Robert Appleton Company] [[Kategorija:Umrli leta 1629]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti]] [[Kategorija:Baročni arhitekti]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski arhitekti v 16. stoletju]] 2m25wmgdvw9mu2ugnatt46bxvxx5lyj